91. Številka.
I Ljubljani, i ponedeljek. 21. aprila 1913.
XLVi. leto.
T^1
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman:
crio leto. ....... K 24 —
pol leta .                    • . 12*—
četrt leta         *.v.;. • . 6--
na mesec • •»••• . 2*—
celo leto. . . . t . * K 22*— pol leta . 11*—
četrt leta • 5-50
na mesec • •••••   . 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnsUova ollc« it 5 (v pritličja levo,) telefon tt 34.
Uhate fiik dan zvečer Izvzemal nedelje In premike,
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari
i        Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
Ea Avstro-Ogrsko: ■ za Nemčijo:
celo leto.......K 25'— J celo leto...        . • K 30*—
$°lJe^ • 13-— I   za Ameriko in vse drage debele?
četrt leta »  6 50 1 *»
na mesec   ••••••   •  2-30 1 celo leto......►K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo).. Knaflcva ulica it 5, telefon st 85»
V ¥\\\im tednu.
Dunaj, 27. aprila.
Jutr! se sestane londonska konferenca k odločilni seji. Zatrjuje se nam, da bo sklenila pozvati kralja .Nikolaja, da tekom 48 ur preda Ska-der v roke velesil. Torej evropejshi ultimatum, iz katerega bi bilo sklepati, da so se velekabineti glede nasilne akcije proti Crni gori že sporazumeli.
Živahno izmenjavanje misli, ki se vrši zlasti med Dunajem, Peter-burgom. Rimom in Berlinom pa kaže, da tozadevne diference še niso izravnane. Tripleententa perhoresci-ra vojaško ekspedicijo ji poročilo pariškega »Tempsa«, da je Rusija na Dunaju izjavila, da smatra nasilne korake za predčasne in nevarne, je resnično. Položaj je še tudi danes ta, da so iormalno in oficijalno vse velesile solidarne, da bodi Skader albanski, da pa se nikakor še niso ze-dinile, na kakšen način naj se ta cilj doseže. Avstrijski veleposlanik bo na jutršnji seji reunije urgiral sklepanje o avstrijskih predlogih in mogoče je, da se Evropa vendarle odloči poveriti Avstriji mandat za »vojaško eksekucijo«. kakor imenujejo na Dunaju ekspedicijo proti Črni gori, ker jih je nekoliko sram govoriti o vojski velike monarhije z malo državico.
Ako bo Avstrija pri svojem nastopu evropejski mandatar, potem so pač nadaljne komplikacije izključene. Naša armada bo brezdvomno izvršila to, kar zahteva Evropa od kralja Nikolaja, dosegla bo, da postane Skader albanski, prevzela pa tudi na sebe ves odij in celo sovraštvo Črne gore in njenih zaveznikov. Ni izključeno, da bodo sedaj, ko ne gre več drugače, razne -prijateljice avstrijskega vpliva na Balkanu celo zagovarjale, da se poveri eksekucij-ski mandat le Avstriji, mogoče jc tudi. da bo tripleententa, ako uvidi, da ne gre revidirati londonski skiep radi Skadra, tirala Avstrijo v samostojni nastop, da ji tako natovori vse posledice, s katerimi mora računati oni, ki trga balkanskim n irodom tispehe. Zanimivo bo opazovati tudi vlogo, katero bo igrala — Italija.
O odločnosti dunajskih krogov ni dvomiti. Grof Berchtold in načelnik generalnega štaba baron Con-rad sta bila snoči dolgo pri cesarju iii sicer ob uri, ob kateri se podaja vladar že k počitku. Nemška vele-oficijozna »Strassburger Post« prinaša danes celo poročilo, da je bil cesar Viljem (ki se nahaja sedaj v Metzu) obveščen, da so avstrijske čete že danes vpadle v Črno goro. Vest je gotovo prenagljena. Potrjuje pa se nam, da pade odločitev najdalje do četrtka.
Avstrija je odločena rešiti Skader za Albanijo. Seveda za ono Albanijo, katero hočejo ustanoviti naši diplomati, ki so po zatrdilu »najboljše informiranega« dunajskega lista ne le že določili ustavo in naslov bodočega vladarja, ki bo kralj. Ta kralj še ni izbran, toda ime so.mu že dali. Imenoval se bo Skander II.! To so dovtipi, ki se kaj slabo zlagajo z dogodki o katerih nam poročajo zanesljive vesti iz Srbije in Črne gore. Bivši skadrski poveljnik Esad paša namerava proklamirati avtonomijo Albanije, ki naj ostane pod sultanovo suvereniteto.
Esad pasa je potomec staroslav-ne albanske rodbine Toptani in odlični arnavtski voditelji hočejo baš njega izklicati za albanskega kneza. Esad paša namerava združiti svojo armado z ono Djavid paše in njegovi prijatelji agitirajo za njegove ideje med arnavtskimi plemeni z velikim uspehom. Ko je srbsko vojaštvo zapustilo Toptani, so arnavtski avtono-misti sklicali Esad pašo za kneza ter takoj organizirali upravo z Esadovim sorodnikom Refik bejem na čelu. Ker je Srbija resignirala tudi na Drač, se srbske oblasti niso protivile, da je tudi tam bil vzpostavljen Esadov pristaš Hamut bej za avtonomnega gubernatorja.
Esad paša ima od dne do dne več pristašev. Njegovi načrti odgovarjajo stremljenjem arnavtskih plemen in že danes se lahko trdi, da so Arnavti v taboru Esad paše.
Člani takozvane provizorne vlade ciganijo med tem no Evropi. V Valono se ne morejo vrniti, ker se nahajajo tam že čete Djavid paše. Al-
banska zadeva se torej suka tako, da bodemo nazadnje gledali, kako ustanavlja naša monarhija Albanijo ne le proti balkanskim državam, temveč proti — Albancem.
Albanska tragikomedija, ki bo za nas žaloigra, se nadaljuje v vsej svoji konsekventnosti , . .
Opganlzatorična vprašanja.
V Celju, 25. aprila.
Imeli bodemo v kratkem času rešiti veliko in važno politično nalogo: stojimo pred deželnozborskimi volitvami. Za sledečo razpravico bc vse eno, ali se vrše te volitve že letošnjo jesen aH prihodnjo spomlad ali sploh še le 1. 1915., ko poteče doba sedanjemu deželnemu zboru. Trenutno ne ve prav nikdo, kako in kdaj se bode rešila kriza v našem štajerskem parlamentu; če žeto jesen, bo treba sledeče stavke toliko nuj-nejše uvaževati.
Odločiti se nam bode, ali se udeležimo volitev na celi črti ali le v posameznih okrajih, koder smo tudi doslej živahnejše nastopali in kjer imamo ali poznamo Številne pristaše. Kdo bodo naši sobojevniki ali nasprotniki? Nastopili bodo v vseh okrajih klerikalci, v nekaterih štajer-cijanci, konservativci in socijalisti. Ti v splošni kuriji (na Sp. Štajerskem ie dva volilna okraja); štajer-cijanci po stari navadi v Podravju in Slovenskih goricah, istotam tudi konservativci, če ne bodo dr. Ploja zopet kandidirali klerikalci, kar se nam zatrjuje od vpoštevanja vrednih strani in kar se ne dementira tudi v klerikalnem časopisju. Kako stališče pa zavzema k taki kandidaturi dr. Ploj, nam ni znano; prej kot ne odklonljivo, ker drugače bi si kot politik in mož pač za vselej zapravil dobro ime na Spodnjem Štajerskem.
Po sedanjem razpoloženju med volilstvom in po zahtevah, izrečenih na mnogih shodih, nam bo kazalo postaviti kandidate v vseh 13 volilnih okrajih, ponekod resne, drugod, da štejemo svoje glasove in odločujemo pri ožjih volitvah.
Za tako veliko nalogo pa je treba obsežnih priprav; vprašati se nam je, Kako je z našo politično organizacijo in kako z agitacijskim delom? V Posavju imamo doslej dve delavni politični društvi, eno za brežiški, drugo za sevniški okraj. Giblje-ta se pridno, število članov s tihim nabiranjem narašča in upati je, da postaneta važni agitačni centrali, osobito za kmečko kurijo pri dežel-nozborskih volitvah. Iz teh krogov se rekrutira največ članov. Prihodnje tedne dobimo politično društvo za laški okraj, ki je nujno, zelo nujno potrebno in ki bo imelo nalogo odpreti pot našim idejam in listom v nekatere doslej trdo klerikalne in od vsega sveta zapuščene kraje laškega okraja. V celjskem okraju imamo že dve politični društvi, tretje, ki bo obsegalo celo Savinsko dolino, pride kmalu. Zanemarili pa smo okraje Šoštanj, Slovenjgradec in Marn-berk; tam je povsod treba političnih društev in nadaljnjega politično-izobraževalnega dela; tla so hvaležna. Podravje in Slovenske gorice spijo; imamo tam malo delavcev in premalo skrbimo, da si vzgojimo nove; o naši organizaciji v okrajih Maribor. Slovenska Bistrica, Sv. Lenart in Zg. Radgona pa se bo obširno govorilo na zaupnem shodu, ki se skliče v kratkem v Mariboru. Politična društva imamo v Ptuju, Ormožu, dalje prav marljivo društvo za Rogatec, Šmarje in Kozje. In Konjice?
Dela je obilno, ali delavcev razmeroma silno malo. Klerikalizem se je zadnja leta res razrastel in raz-košatil, to pa zato, ker so duhovniki izkoristili ves svoj vpliv in ker so mnogokje tudi veliko delali v političnih in nepolitičnih društvih. Ako izvzamemo pri nas ducat oseb, lahko rečemo o vseh ostalih somišljenikih: v političnih društvih delamo premalo, agitatorično se preslabo udej-stvujemo. O delu v nepolitičnih društvih se imamo seveda izraziti drugače; v kulturnem oziru se veliko stori. Naše knjižnice procvitajo, naše C. M. podružnice naberejo za narodno šolstvo mnogo več ko je to v razmerju z gospodarskimi razmerami veČine članov, naši diletantje pridno igrajo. O vsem tem pa bo še
prilika govoriti, ko bodemo lahko pokazali številke na občnem zboru Zveze narodnih društev.
Ali s politično - izobraževalnim delom smo šele v prvih začetkih. Uvažujemo vse ugovore: gospodarska kriza, »neugodne razmere« (to je lahko vse mogoče), eden in drug nima časa itd. So taki ugovori mnogokrat upravičeni, še večkrat pa bi se tudi navzlic njim dalo veliko storiti. Z našim kmetom, obrtnikom in delavcem je težko delati politiko, ker mu manjka elementarnih pojmov o javnem življenju. Kdor je že o takih rečeh sam govoril in predaval, ve, da so bile poslušalcem španske vasi. In ali ve tudi mnogokateri inteligent, kaj je klerikalizem, kaj liberalizem, kaj socijalizem? Govoriči se veliko, bistva pa ne pozna in odvisno je zato tudi naše razumništvo od pisave dnevnega časopisja. O vseh takih zadevah se da razpravljati tudi na malih shodih in sestankih; da, baš na teh se da. temeljito in obširno govo-rki ter si pridobiti marsikaterega človeka, ki nas je sovražil, ker nas ni poznal in ker je verjel to, kar je o nas iz strankarskih ozirov pisalo klerikalno časopisje.
In agkatorični shodi političnih društev pospešujejo osebne stike. Politični voditelji v posameznih okrajih morajo poznati večino ljudi, s katerimi imajo opraviti. Morajo poznati njih gospodarske razmere, njih misli in želje, njih tožbe in slabosti; drugače ne bodo nikoli dobro vozili. Skrivnost duhovniških političnih uspehov obstoji v tem, da ljudi poznajo, in jih potem izkoriščajo. Nam ni treba biti nepoštenim, mi lahko vsakemu povemo objektivno resnico: smo manjšina, ki ni za nič odgovorna in nima proti nikomur obveznosti.
Jugoslovansko vprašanje je sedaj aktualno. Ali je o njem pravilno poučena večina naših ljudi? Našemu kmetu je n. pr. Hrvat še vedno manj vreden čovek; o Srbu, Bolgaru ve ie malo. Črnogorca še najbolj spoštuje kot junaka. Govorili smo sicer v tem oziru preteklo zimo veliko, a še vedno premalo. In o narodni obrambi, o važnosti slovenskih manjšin po trgih in mestih, o ciljih naše narodne politike na Štajerskem
-mm-
LISTEK.
Pomladni viharji.
F. K.
Marin je obstal in se odkril.
Vseokoli je žrla samota v mračen večer, ki se je usesal v razmočene grudi kipeče zemlje. Ob robu razgaljene jase so sanjali črni gozdovi in preko njih so se valili mogočni viharji v divjem razmahu. Preko neba 90 drvili sivkasto - temni oblaki v silnih zagonih, se združevali v orjaške kepe in zopet raztrgani padali za horizont, kakor bi titani lomili v gori !ovje in ga lučali večnosti v obraz. Zvezde so sanjale v naročju viharnih mrakov.
»Ustvarja,« je dahnil Marin in zasopel z odprtimi usti v opojen vzduh. V njegove mišice je zagrizla napeta mrzličnost, da so se stresale v lahnem drhtenju in njegovo krepko, mlado telo je trepetalo in koprnelo. Divja žeja pomladi mu je raz-palila obraz, zažgala usta in ga oblija z ledeno - toplim potom. Stisnil je pesti in zaril korak v vihar in noč.
Nad gozdovi je šumelo in rjulo, drevesa so se objemala v pekoči strasti molitve ustvarjanja, zemlja Je sopla.
»Tu med vami bi hodil; v vaše razpaijeno naročje bi potopil svojo
dušo in s svojim belim telesom bi pljusknil v črno prst, da bi se mi use-sala v topi. , mastno kri in bi jo srkala, srkala — sladkosti bi umiral.«
Kakor ognjeni jeziki mu je go-mazelo mišičevje in žareč zanos moči je gorel v niegovih očeh.
Semena so se zajedala v tla, drhtela, kalila; zemlja jih je objemala in stiskala na svoje grudi, jih lizala z gorkim dihom in smehom in jih pogrezala v razkošje svojih sil. Misel, zasekana v plamen poroda, je divjala v pekoči ljubezni, hlastala, iskala teles in semen, jih združevala in presnavljala.
Marin se je stresel in vztrepetal. Nezavedno je posegel v mrak in njegove ustne so iskale usten.
»Silva!«
Razpaljena duša je kričala po ljubezni, kakor obstreljena ptica je razkrilila peruti viharju ob čelo in siknila skozi vzduh v daljo.
»Ti me ljubiš, Silva, ti si moja, samo moja. Ti si kakor zemlja, tiha, globoka... moja misel hrepeni v* tvoje naročje. Objel in prižel bi tvoje telo k sebi, da bi se linija ne zasekala v enoto in misel ne bi skalila ljubezni.«
*
Marin je potrkal in vstopil.
Komaj prosojna luč je trepetala v meglenem vzračju in se zrcalila v zlato - rdečem svitu ta lestencu. Vsa soba je bila zalita z valom modrika-
sto - črnega mraka: ozadje. Iz njega je dehnil bel obraz; Silva je sedela v naslonjaču poleg kamina in si podpirala glavo z drobno, uvelo desnico. Zolt svit ognja se je igral v njenih laseh, kakor zlata koprena in se odbijal na marmornato - bledih licih. Pod slepečim valom visokega čeia je sanjalo dvoje velikih črnih oči. Dvoje ukletih jezer. »Dober večer!«
Nasmeh brezkrvnih usten mu je zasijal v pozdrav.
Primaknil je stol, sedel k njej in jo prijel za roko.
»Kako ti je, dragica?«
»Hvala, Mile! Danes mi je veliko bolje. Zdravnik je dejal, da poj-dem jutri lahko že na vrt.«
Marin je strmel v ogenj.
»Kje si bil?«
»Zunaj, v polju.«
Nekoliko časa se razpredel molk okoli njiju.
»Pomlad se bliža.«
Stisnil ji je roko in jo pogledal.
V njegovih očeh so se uirinjali plameni. Nalahno je zardela.
»Zakaj me gledaš?« »Ker te imam rad, Silva!«1
V njeno dušo se je sklonil strah. Povesila je glavo.
»Mile.« »Kaj?«
»Veruješ ti, da ozdravim?« »Silva!«
»Ah ne, ti ne veš, kako sem bolna... trudna. Izgubila sem vero.«
»Silva.«
Njegovi prsti so se sklenili okoli drobne ročice in nemo je pritisnil nanje svoja vroča ustna.
Bodi mirna in zaupaj. Glej! Pomlad prihaja, Silva, tako divje razpaljena pomlad ... ljubezen.«
Silva je vzdihnila in ga pogledala.
»Tako čuden si nocoj, Mile.« Nasmehnil se je.
»Motiš se, dragica. Bil sem sam tam zunaj, čisto šam vsred kipenja in poslušal sem pesmi viharjev. Veš, nad gozdovi šumijo in pojo. Zemlja je kakor plamen, topla, žarka. Vse drhti, trepeta, nova bitja silijo v dan, prst ustvarja nove duše. In skozi vzduh sikajo moči, sile, kakor ognji, pekoči, divji. Hrepeneča duša izgoreva v njih strasti.«
Umolknil jo*
»Ih jaz moram bolna samevati tu v sobi.«
Trpke slutnje so ji zajezile bolest.
»In ti, Mile, ti se mučiš z menoj. Saj vem. Mlad si, močan, življenje te kliče, a jaz ti oviram pot. V pomlad te žene, pa ne moreš preko velega lista.«
Sklonila se je bližje k njemu.
»Ne, ne, ti me ne zapustiš, kalne? Ti moraš ostali pri meni. ker te ljubim. Jaz poznam tvojo dušo ,.. moji je solnce... pusti, da ji sije ta luč in ti s sladkostjo vrača moč. Ob-lila te je z mehkim čarom utešenega
hrepenenja, dala ti je mir.., vračaj ji luč.«
Marin je ovil desnico krog njenega pasu in jo stisnil k sebi. »Moja si.«
Dolgo časa sta slonela drug oti drugem; ustna so se usesala v ustna, telesi ste vzdrhteli.
»Dovolj!«, je dihnila slabotno in omahnila nazaj na naslonjač. Blažen smehljaj je zasenčil njen obraz.
Val viharja je butnil ob okna, da so zažvenketala. Marin se je stresel.
»Čuješ?«
Pokimala je.
»Ko bi bila močna, Silva, bi šla z menoj ven, v polje in bi prisluškovala zemlji. Glej! Moja duša je vsa polna neznanih sil. Tako, kadar čutim moč narave, tedaj se vzbudi v meni sila, zanos, ki hoče biti njej enak. Človek. Iz očesa v oči, iz jezera v jezero, daleč, bogvekam, it skrivnosti v skrivnost: to je bitje. Zrcali se v ozadju, kakor zasanjano v solnce, izraženo v hrepene ju. Silva! Ali čutiš, kako polje kri po žilah' narave? Začrtana ideja, kontura bodočega leta se vije iz zemlje v noč; seme se pretvarja. In ti in Jaz? Air si spoznala ljubezen, tisto najsvetejšo in najskrivnostnejšo ljubezen, k! se prelije iz bitja v bitje, iz duiUL"*f: dušo irt zasnuje novo dušo, Silva!«
(Konec prihodnjič.^
Stran S.
t.......■■■.......11 r
ivedo ljudje še vedno premalo al! nič. JMaši inteligentje se Jeze na neumnega, narodno zaspanega iti klerikalne-ga kmeta« obrtnika in delavca. Gospodje, koliko vas pa je* ki ste še sedeli z njim doma ali v gostilni in ste ga v domači in nevsiljivi besedi spravljali na boljša pota?
Zunanja politična vprašanja za-jvzemajo sedaj večji del javnega interesa, ali nikakor ne kaže pozabljati na domaČa; klerikalci hodijo pO shodih in štajercijanci zastrupljajo ljudstvo s pesimizmom in negacijo vsega, kar je slovenskega. V takih Časih ne kaže tudi nam spati. Ne bo slave in ogromnih uspehov; ali osta-sie nam prijetna zavest, da storimo S&ojo dolžnost
Med vojno in mirom.
»Dosti }e potrpežljivosti!«
Skledi sobotne  londonske konferenco veleposlanikov so napravili na Dunaju  kar  najslabši viisk. Ti urogi groze zopet enkrat, da se naša vlada s takimi polovičarskimi odredbam!,   ki pravzaprav   niso nobeni pravi ukrepi, ne bo zadovoljila« Predlog, da na] se blokada poostri« je dunajskim politikom   popolnoma nerazumljiv. Govori se tudi o kompenzacijah za Črno goro in dunajski politiki  zopet  sufTirajo  nemškim listom:  Ne oziraje se na to, da to vprašanje sedaj ni aktualno,  je tudi te/ko razumeti,  za kaj naj se nudijo trni gori kompenzacije.  Morda ?a io, da se je uprla jasno izraženi želji £vrope? Sedaj ne gre za kompenzacije, marveč za izvedbo sklepa velesil.  Če bi smel kdo zahtevati kompenzacije, bi bila to monarhija, ker ie bil prvi pogoj, da je privolila v to, ča pripade Djakovica Balkanski zvezi, zahteva, da se opusti obleganje Skadra. Pa tudi v vprašanju financl-i ilne  kompenzacije Črni gori sedaj ne gre obravnavati.  Gotovo se monarhija s tem ne bo strinjala, če tudi bi se ne protivila, če bi druge velesile Čfni gori ponudile tako kompenzacija Konec je potrpežljivosti. A v-stro-ogrska monarhija se nedaveč  vleči od Evrope za nos. Tudi ni res, da se hoče monarhija potegovati   za kak ma..dat, oziroma da ga je zahtevala. Tega ji uiti treba ni,  ker dobro ve, kaj ji je Moriti. Šla je tako dolgo z velesilami, dokler so te z njo sodelovale. Sedaj $e za celo Evropo in v prvi vrsti za Avstrijo skadrsko vprašanje vprašanje ugleda.  Do sedaj so odpravljale velesile monarhijo s samimi obljubami. Monarhija pa je sedaj sita opirati se na obljube in na  edinost Evrope. Velesile vedo, da je monarhija odločena  sama vzeti  izvedbo sklepov proti Črni gori v roke, isti krogi govore nadalje  tudi že o kompenzacijah, ki bi jih lahko Avstrija zahtevala. Tudi baje ni mogoče Avstriji očitati, da je zahtevala že toliko popustljivosti od drugih velesil, tako da bi se glede Skadra lahko uklonila. Tozadevno opozarjajo ti krogi na to, da je pač Avstrija koncedirala v resnici mnogo, protikoncesije velesil pa so samo na papirju  in da zahteva Avstrija samo uresničenje teh koncesij.
Če bi Črna gora novi poziv ve-le«il ravno tako malo upoštevala kakor dosedanje pozive, ne preostaja Avstriji drugo, kakor da sama izvrši sklepe Evrope glede Skadra.
»Narodni Listv« v Pragi so dobili iz političnih  krogov^ o splošni •situaciji sledeče informacije: Situacija se ni izboljšala.  Sicer zatrjujejo vse velesile, da vztrajajo na sklepih londonske konference, glasom katerih naj ostaneta  mesto  in trdnjava Skader s Tarabošem  bodoči ^ avtonomni /Mbaniji, kar se pa tiče izvedbe tega stališča,  se zdi, da prevladuje namen,   nadaljevati dosedanjo (počasno In brezuspešno taktiko zavlačevanja. Td }e posneti  tudi iz uspehov zadnje londonske konferenT te veleposlanikov, glede katere sedaj Se hi nikakršnih avtentičnih poročil fazen onega poročila,  da londonska konferenca   ni sprejela avstrijskega predloga,   da naj se porabijo proti Ernl gori hujša sredstva. Nevarnost, Ki tiči v takem zavlačevanju, obstoja e/ glavnem v tem, da bi se mogel pojaviti v Avstro-Ogrski  sami vtisk, kakor da hočejo druge velesile pre* križati načrte Avstro-Ogrske. Na ta način pa bi bila Avstro-Ogrska primorana k samostojni   In samolastni akciji, ki pa na Dunaju nt simpatična trezno mislečim ljudem,  ker je avstrijska pofkika v celi kriz! stremila za tem, da Avstrija ne nastopa proti nobeni balkanski državi agresivno, pa tudi zato ne, ker bi nasprots'.vo med vojaško  sMo Avstro-Ogrske in Črne gor« komaj moglo biti Avstriji p zadovoljijo politične In voiaške samozavesti monarhije.  Edino od Evrope je tedaj odvisno, da prepreči 3 hitrim nastopom  tafco samostojno afcdto tocgiathik, Id bi mogla imeti
za posledico še druge komplikf erje. Kar se tiče kompenzacij Črni gori za Skader, s6 te kompenzacije tako dolgo izključene, dokler zadeva Skadra ni rešena.
Današnja londonska konferenca.
je, kakor poročajo iz Berolirja, največje važnosti. »Lokalanzelger« poroča: Zadnji termin, ki ga stavi Avstrija je jutršna, (t. j. današnja) londonska konferenca veleposlanikov. Če bi ta konferenca ne prišla preko posvetovalnih korakov, bo Avstro-Ogrska sama začela z dejanji.
Ves evropski interes se tedaj koncentrira na današnjo sejo veleposlanikov v Londonu. Priznati moramo, da je
situacija velekritična.
V Londonu so mnenja, in to beležimo z vso rezer:o, da je Avstro-Ogrska z Italijo, pa tudi brez nje, trdno odločena, če bi bila konferenca brezuspešna, irt če se Črna gora ne uda do četrtka, samostojno nastopiti proti Črni gori. Četrtek ali petek je tedaj pravi odločilni dan. Takih odločilnih dni smo imeli sicer že mnogo in bi ne bilo nič čudnega, če bi tudi to pot bil termin prekratek, vendar pa je bolje to pot precej pesimistično računati. Mogoče je namreč, da se odloči konferenca veleposlanikov najprej za energičen takojšen kolektivni korak proti Črni gori s termini, pri čemer bi se naznanilo Črni gori, da mora pričakovati, Če se ne ukloni, takojšne vojaške operacije. To je tedaj nekak
ultimatum.
Stališče Rusije sicer še ni popolnoma jasno, znamenje, da se je avstrijska diplomacija zopet urezala, ko je Sazonovo noto tako kovala v zvezde, vendar je pričakovati, da do Rusija zastavi'i že prihodnje dni svoj vpliv v Črni gori.
V ospredju današne konference veleposlanikov bo stalo tudi vprašanje
kompenzacij,
ki bodo vsebovale gospodarske prednosti za Črno goro. Svoje čitatelje opozarjamo pri tej priliki na svoj čas dementirane »vesti« glede Lovćena, ker ni izključeno, da pride tudi kako tako vprašanje v pretres.
Z ozirom na to, da bo Črna gora gotovo odklonila zahtevo, da naj zapusti Skader, je presojati situacijo zelo resno.
Ali je ideja diplomatov, prisiliti Črno goro z besedami k opustitvi Skadra zelo srečna, je zelo dvomljivo. Ali bo imel oborožen pohod proti Cetinju zaželjeni uspeh je tudi dvomljivo. Ali se namerava napad na Cetinje in Skader ob enem, je vprašanje, ki zanima samo vojaštvo. Če pride ekspedicija iz Albanije, so to Albanci. Ce" ekspediciji pa se lah^o zgode prav komične dogodbi-ce m kdo bo potem blamirani? Morda Italija? Besede in dejanja bi bila v tem slučaju enako na slabem mestu. Črna gora, ti si žrtvovala polovico svojega vojaštva, petino prebivalstva. Razvij se v slogi z nami, v prijateljstvu, Skader izkoriščaj pod albansko suverenitete Morda bo to izhod. Kdo ve? Pri naši diplomaciji je vse mogoče. Da niso to prazne želje, dokazuje brzojavka »Berliner Tageblatta« iz najodličnejših diplo-matičnih virov, ki pravi, da je pričakovati v skadrskem vprašanju mirne rešitve in da je izključeno, da bi Avstrija samostojno nastopila proti Črni gori. Tudi turlnska »Štampa« piše izpod peresa odličnega državnika: Italija bi ne smela trpeti, da bi Avstrija sama prevzela pokroviteljstvo albanskih pokrajin tudi potem ne, če bi bila v to Avstrija od vseh velesil, iudl od Rusije pooblaščena.
Avstro-ogrski vojaki se ne smejo izkrcati pod nobenim pogojem v Albaniji, ne da bi istočasno izkrcala svoje vojake tudi Italija. t
Ravno v tem pa leži največja nevarnost! Kakor hitro pride avstrijsko vojaštvo pred Skader, stoje tam tudi Italijani. In to je gotovo najmanj v smislu naših diplomatov. Ca-veant diplomati!
Sureja beg Vlor o proklamaciji Esad paše.
»Albanska korespondenca« pri-občuje sledečo izjavo bivšega poslanika iz Berata, Sureje bega Vlore: »Časopisi prinašajo iz Elbasana vest, da je Esad paša proglasil skupaj z Džavid pašo avtonomno kraljevino Albanijo pod sultanovo suvereniteto. Jaz tega ne verjamem. Esad paša je s svojo vojsko šele v petek zapustil Skader, ni mogel t^daj v tako kratkem času stopiti v zvezo t Djavid pašo, ki je oddaljen kakih 250 do 300 km. Zdi se mi pa tudi nemogoče, da bi deloval Esad paia pkupaj z
mladoturki ker Je izrazit njih nasprotnik^ Za svojo osebo sem proti sultanovi suvereniteti nad Albanijo, ker je bil turški vpliv vedno usode* polen. Istega mišljenja je tudi 2sad paša. Turški vpliv onemogoča vsak kulturni in materijalni napredek. Turški vpliv bi ustvaril v Albaniji nasprotstva, ki bi Albanijo že v naprej uničila*
Ista »Albanska korespondenca« pa poroča nadalje: Predaja Skadra in proklamacija turške suverenitete nad Albanijo od strani Esad paše so bili Srbi skupno z mladoturki dogovorili.
V prvih bojih med Turki in Srbi so Srbi ujeli turškega bivšega majorja, adjutanta Ejuba Sabriha. Odpeljali so ga v Bitolj in od tam v Belgrad. Ejub, ki je zaupnik mladoturkov za Bitolj, je član organizacije »Fedais«, ki propagira umore oseb, ki jih določa komite. Ejuba so Srbi izpustili. Odpotova! je v Carigrad s predlogom, da naj pride Albanija pod turško suvereniteto. Turška vlada je sprejela ta predlog in je poslala Dža-fer Tejarja v južno Albanijo k Džavid paši. Džaver Tajar je najprej obiskal v Brindiziju kneza Montpen-sierskega, nakar se je odpeljal v Va-lono in od tam k Djavid paši, kateremu je izročil zapečateno pismo turške vlade in več denarja. To pismo poživlja Djavid pašo, da naj podpira srbsko akcijo. Med tem je bil Esad paša ;vidobljen za to akcijo, predal je Skader in odkorakal proti Tirani in Draču, kjer so postavili Srbi njegove sorodnike za gubernatorje. Esad pasa namerava sedaj se združiti pri Tirani in Draču z Djavid pašo (?), ko bo ta razgnal provizo-rično vlado v Valoni in mesto zasedel
Črna gora, katere trdovrafnost je posledica tega komplota, dobi Skader in vse pokrajine do Drina.
Jsta rvorespondenca pravi nadalje o Esad paši t Esad paša je potomec najvplivnešjih begov srednje Albanije, plemena Toptani; bil je svojčas pri Abdul Hamidu v visokih čislih. Izpočetka je bil poveljnik orožništva v Skadru, pozneje v Janini. Iz maščevalnosti še je udeležil akcije za sultanov padec ter se je pridružil mladoturkom. Ko je dobila liberalna, frakcija staroturkpv premoč, se je priklopil tem.. Bil je nato poslanec za Tirano ter je v zbornici ostro napadal mladoturke. V neki seji je hotel celo streljati na mladoturke. Lani je Esad paša korakal s svojim vojaštvom proti Malisorom. ki jih je brez pardona hotel uničiti. Med tem pa je izbruhnila vojna in Esad paša se je zatekel v Skader.
Ostra kritika francoskega ministra.
»Zeit« v svoji štev. 3801. prinaša sledečo brzojavko iz Pariza, ki jo priobčujemo brez komentarja:
Pariz, 25. aprila. (Priv.) V »Figam« ostro kritizira bivši minister Hanoteaux avstro-ogrsko politiko ter pravi: Avstrija je prišla tako daleč, da grozi celi Evropi splošna vojna, samo da Črna gora ne dobi Skadra. Turčija je izginila samo, ker je delovala z isto politiko. Ali bo Avstrija nadaljevala se izpostavljati tej nevarnosti, ali ima Interes na tem, ostati slepo sovražnica Balkana? Neprimerno močnejša je in spretnej-ša kakor Turčija, zato tudi ložje misli na sebe. Toda če zastopa brutalno zahtevo do skranejga, ne bo izboljšala svojih tako zelo ogroženih vidikov. Bilo bi mnogo bolj enostavno, da se Avstro-Ogrska pred izvršenimi dejstvi ukloni in pomore kakor hitro mogoče zadevi do zaklju-čitve, katere konec pričakuje svet z nestrpnostjo.
„Glas Crnogorca" o Skadru.
Giasilo črnogorske vlade »Glas Crnogorca« priobČuje na uvodnem mestu o skadrskem vprašanju članek, v katerem utemeljuje Zahtevo, ea ostane Skader črnogorski, med drugim tako-le:
»Skader je bil prestolnica prve srbske kraljevine Vojislavićev, a kasneje zopet prestolnica Zete, zadnje neodvisne srbske države Balšičev, ki.tere poslednji vladar in gospodar Ivan Crnojevič še ni pokoril silnemu turškemu osvajaču, marveč še je zatekel v nepristopne planine zetske irt tu osnoval današnjo Črno goro, ki od takrat ni prenehala težiti, da osvobodi Zeto in v nji Skader, ki Je ostal do današnjega dne srbski v narodni zavesti, kakor daleč še razprostirajo srbske narodne pesmi, ki pripisujejo tudi zgradbo Skadra enemu izmed kraljev srbskih.
Drugo je:  Ko Je turška šila zavladala Zeti, je našla v nji srbsko kulturo, ki ni zaostajala z kulturo najbolj prosvetllenih narodov sredne 1 in zapadne Evrope,
To potrjuje dejstvo proslave 400-Jetnlce prve slovanske tiskarne na Cetinju« katere proslave so se po predstaviteljih ali adresah udeležile vse slovanske univerze, Znanostne akademije, kakor tudi drugi znanstveni zavodi zapadne Evrope.
O tej tiskarni je slavni angleški državnik Gladston napisal: »In to je bilo sedem let kasneje, ko je bila v Londonu tiskana prva knjiga, v Času, ko še ni bilo tiskarn v Oksfordu, Kembriču in Edinburgu. To je bilo 16 let kasneje, ko se je ustanovila prva tiskarna v Rimu, v prestolnici krščanstva, a samo 28 let pozneje, kakor je zagledala svet prva knjiga, prvenec te velike iznajdbe.«
In to je bila prva državna tiskarna v Evropi, iz katere je izhajalo novo orožje proti islamu — cerkvene knjige, po profesorju dr. Jagiču najbolj dovršeno iz grškega prevedene in za tisk prirejene.
Tu v Skadru je sredi 16. stoletja pričela delovati druga slovanska tiskarna.
Ali je višja kultura od te poal-banila Skader?
Na to odgovarja dovolj današnje kulturno stanje albansko.
Ali morda zakonito turško gospodarstvo?
Na to odgovarjajo Bosna, Hercegovina in sandžak Novi Pazar, kjer se je ohranil najčistejši srbski jezik tudi med mohamedanskim prebivalstvom. Ne, to srbsko kulturo je uničil razuzdani Arnavt, iztrebljujoč z navadnimi zločini srbski narod, in tako poarnavtil Skader in okolico. Tretje je: Skader dominira nad vodovji okrog Črne gore, nad jezerom in reko Bojano, a življenjski interes Črne gore, prirodna borba za obstanek, ne dopuščajo ji, da bi se podvrgla počasni smrtni kazni, katero ji je namenila poslaniška konferenca v Londonu. In kakor je gospodarski interes Črne gore, da zavlada nad Skadrom, tako tudi ni nič manjši političen interes, da odstrani zlo, ki ji je vedno grozilo s te točke na njenih mejah in katero bi ji bilo še nevarnejše pod krinko neodvisne Alba-nije.   % t f
Vsi ti razlogi dajejo Črni gori moč v skadrskem vprašanju, ker se smatra po dosedaj veljavnih pravilih mednarodnega prava za ravnopravno državo z ostalimi evropskimi državami.
Toda kakor se zdi, londonska poslaniška konferenca se ni ozirala na obrambo, katero daje Č5ni gori mednarodno pravo.
Metode evropske diplomacije, ki so dovoljene nasproti divjim narodom po Afriki, pa ne veljajo nasproti Balkanu, kjer ie tekla zibelka današnje evropske civilizacije, od koder so slovanski apostoli razširili krščanstvo med Siovani, kjer se je rodila prva slovanska tiskarna.
Zato je vsak uspeh kulturnih balkanskih narodov — uspeh splošne evropske civilizacije in občega napredka!«
Štajersko.
\r Trbovelj. Kakor se v tukajšnjih klerikalnih krogih z veseljem in zadovoljstvom zatrjuje (posebno ter-ciialke v nebeški gloriji), je imenovan za župnika v Trbovljah neki Časi, ki sedaj duše preganja pri Sv. Lenartu nad Laškim trgom. Kakor se o njem pripoveduje, je mož zelo zavzet za prvo Kristusovo načelo: »Ljubi svojega sovražnika«, a v nasprotnem zmislu. Tudi je zelo dobro poznat pri okrajni sodniji v Laškem trgu, kjer je takorekoč skoro popolnoma »domač«. S tem imenovanjem sta ljubljanski in mariborski škof pokazala, da jima ni dosti za župnika, ki bi trbovske ovčice pasel pc vzgledu Kristusovem, ampak, da hočeta postaviti na čelo trbovske župnije petelina, ki bo sejal prepir in sovraštvo. A to si mora gospoda zapisati za ušesa, da Trbovlje niso kaka gor-janska vas in da bodo Trbovci kmalu gotovi z morebitnim hujskačem.
Iz Zfdanega mosta. Tukajšnji prenapeti nemškutarji bi radi priredili v nedeljo dne 4. majnika neko izzivalno »Siidmarkino« slavnost, a gostilničar, kateremu bi radi slovenske goste pregnali, jim ne da prostora. Vsled tega bridka žalost med našimi rene-* gati!
Iz Celja. Ze zopet veje ostra po-nemčevalna šapa pri naših sodiščih. Dosedaj so se šolskim vodstvom, župnim uradom in občinam razne vprašalne pole, ki obsegajo navadno več vprašanj, na katera je treba odgovoriti, pošiljale dvojezične, dočim je sedaj, »menda vsled ukaza od zgoraj, postala navada, t da se pošiljajo samo nemške tiskovine. 2upni uradi in občine, ganite sel Vrnite samo-nemške tiskovine ter zahtevajte, da se vam pošljejo dvojezične! Odgovorite sodišču, odkoder dobite samo nemške tiskovine, da ie vaš uradni jezik slovenski in da se sodišče ne sme zanašati ia točen odgovor, ako
stavi samonemŠka vprašanja. Bodite možje, ne pa hlapci! Spoštujmo se sami, le tedaj bodo tudi drugi nas spoštovali!
Paberki iz »Štajerca«. »Spekulante« in »balkanske desperade« imenuje v zadnji svoji Številki »Štajere* balkanske vladarje, od katerih so že bili nekateri gostje naše cesarske hiše in so imetniki naših polkov. Za liudi, ki »Štajerca« ne poznajo, pripomnimo, da ga vzdržujejo za pone-umnjevanje slovenskega ljudstva veletržci in tovarnarji na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, Šefurednik pa je župan avtonomnega mesta Ptuj, Jožef Ornig. — O sokolskem kroju piše v zadnji številki »Šta-jerc«, da so ga nosili svoj čas — rabili. — O cirkovškem župniku A. R a u š 1 u trdi »Štajerc«, da je prišel v sodnijsko preiskavo, ker je bojda nagovarjal posestnika Vnuka in Osenjaka, da bi svoje koče zažgala in tako dobila zavarovalnino. — Dostavljamo tu, da se čudimo državnemu pravdništvu, kako veliko prostost daje »Štajercu t in ga ne konfiscira niti tedaj, ko je za to že kričeča potreba. S to zadevo se bo treba enkrat ukvarjati na merodajnem mestu.
Kje nazadujemo po naših trgih in mestih v narodnem oziru? V zadnji številki »Sloge« čitamo: »Trgi in mesia na Spodnjem Štajerskem nazadujejo v narodnem oziru — po zatrjevanju mariborske »Straže«. Vso krivdo zavrača mariborski list na naprednjake in slogaše. Pred dobrimi desetimi leti na Štajerskem še nismo poznali liberalne stranke. Zakaj pač takrat ni napredovala slovenska stvar v znamenju sloge? V Mariboru prevladuje duhovniška stranka s svojimi organizacijami, a nemštvo napreduje v velikih korakih. V Celju pa so Slovenci večinoma v taboru napredne stranke, zato pa so pri zadnjem ljudskem štetju tudi napredovali za 70%«.
Klerikalni obrekovalci. Iz Ljutomera nam pišejo:  Nedavno tega so imeli odposlanci štajerskih okrajnih zastopov v Gradcu posvetovanje o tem, kako bi se dalo odpomoči velikim denarnim stiskam, v katere je zabredla večina  okrajnih zastopov vsled tega, da se njim že več let ne izplača deželna subvencija za okrajne ceste, O tem zborovanju je graška »Tagespost«  poročala seveda po svoje. Mariborska »Straža«, ki se je pošteno vsedla na »Tagespoštne« Ii-manice, je porabila to priliko in je v svoji 37. številki z dne 4. aprila t. I. v oddelku »Ljutomerske novice« prinesla članek z naslovom »Ljutomer«, v katerem že tako po svoji stari navadi zopet enkrat   napada tajnika okrajne posojilnice  in podnačelnika okrajnega zastopa v Ljutomeru, g. M i s j a, češ, da je na tem shodu izmed Slovencev edini »Missia« (tako po -»Tagesposti«) imel korajžo delati nemško politiko v Gradcu.« V ostalem F a čisto po »krščansko« nesramno hujska zoper gosp. Mišja, seve z namenom, če le mogoče ga izpodii-niti iz njegovih mest.    Sedaj pa — čujte in strmite! Pride sam »Slovenski Gospodar« in lopne v svoji 16. številki z dne   17. aprila t. 1. svojo lastno posestrimo »Stražo« po zobeh s člankom pristaša in celo odbornika »Slov. kmečke zveze«   in načelnika ljutomerskega   okrajnega zastopa, g. Jož. Rajha st., v katerem g. Rajh, ki je bil pri zborovanju tudi navzoč, s svojim lastnim podpisom resnici na ljubo zatrjuje, »da so zastopniki slovenskih okrajev na tem shodu le to zahtevali, da se morajo nam Slovencem dati naše gospodarske in narodne pravice, ker le potem sme nemška večina v deželnem zboru računati na sodelovanje   slovenskih poslancev. Vest o kakem klicu proti slovenskim poslancem   od   strani slovenskih okrajnih zastopnikov je popolnoma izmišljena.«    »Stražo« torej opravičeno vprašamo: Kdo je tedaj lagal, g. Rajh ali »Straža«? G. Rajh sigurno ne; za to jamči njegov podpis.Te-daj pa je lagala gotovo »Straža«, ki je že vajena opljuvati vsakega poštenega  narodnjaka,   kateri   se noče brezpogojno pokoriti klerikalni nadutosti, le proti nemškutarjem, ki lahko počenjajo kar hočejo in se lepo na tihem smejejo, kako se Slovenci med seboj koljejo, ne zmore nikdar grajal-ne besede. Mi pa svetujemo »Straži«: Le tako čvrsto naprej! Čim bolj boste obrekovali, tem prej bodo vas spoznali tudi vaši lastni pristaši.
Postajilšče Paška vas. Klerikalni listi poročajov da namerava železniško ravnateljstvo v Beljaku iz malenkostnega razloga opustiti postajališče Paška vas (med postajama Re-čiška vas in Polzela) in sicer že s 1. majnikom. Vložil se je proti tej odredbi ugovor.
Iz Sevnice. Politično in gospodarsko društvo »Kres« za sevniški okraj je priredilo v nedeljo dne 27. aprila po rani maši pri Kraglu prav lepo obiskano zborovanje. Došlo Je obilno kmetov iz cele okolice, tržani so pa večinoma ostali doma. Otvori! Je zborovanje gosp. Ivan Križan,
vodil ga je pa delavni »Kresov« predsednik, posestnik Ivan P avlo vi č iz Armeškega. Deželni poslanec dr. Vekosla/ Kukovec je v obširnem govoru slikal potek obstrukcije slovenskih poslancev v štajerskem de-iem zboru in utemeljeval, zakaj se on in pa Narodna stranka ne strinjata * nadaljevanjem obstrukcije in si v interesu prebivalstva želita zopet -tdnega dela in urejenih razmer v tej korporaciji. Nekatere, sicer mirne in dostojne ugovore navzočega župnika Doberška je stvarno zavrnil, potem se je bavil z gospodarskimi posledicamib balkanske vojne v naši državi in omenil usodne zmote naše zunanje politike, ki hoče biti za vsako ceno Slovanom nasprotna- Zboroval-ci so poslančevim govorom živahno pritrjevali. Urednik Janko Lešničar govoril o postopanju davčnega referata v Brežicah napram davkoplačevalcem, dalje o malem finančnem načrtu in o raznih lokalnih vprašanih. Orisal je tudi naloge kmečkih političnih društev in pozval navzoče, -ij pristopajo h >Kresu . kar jih je rudi precej storilo. Zborovanje je pokazalo, da so take političnopodučne prireditve v Sevnici, kjer smo se doslej malo ali nič gibali, zelo na mestu, ta da bi bilo dobro, ako bi se večkrat ronavljale.
Iz Sevnice. K občinskim volitvam.  Ogrožena  nemška kulturska
anjšina si je pri letošnjih občinskih volitvah zopet poskusila priboriti kako mesto v občinskem zastopu, pa se je hudo blamirala. V tretjem razredu ie dobila 52 glasov napram 197 slovenskim; seveda niso ti volilci nika-ki Nemci, temveč od tovarne odvisni delavci; v drugem razredu so dobili ncinškutarji — 2 glasa od oddanih 44; ko so videli svoj poraz, so prišli pro-Slovencev, naj bi njihovega dr. \\ ienerroitherja sprejeli vsaj v 1. razred v občinski zastop. Seveda se je snja odbila, saj je znano, da ne da-cio Nemci n. pr. v Celju, kjer reprezentira slovenska manjšina drugo število prebivalstva in pa drugačno davčno moč, Slovencem nobenega rastopstva v občinskem zastopu. Na tn je dobil Nemec v 1. razredu od 13 menda — 1 cel gla-! Tako ^mogoč-je v našem tr^u nemškutarska stranka, kar pa nas seveda ne sme -apeljati, da bi ne pazili na to zalego in ji marno gledali na prste.
Iz Ljutomera. Drobce novi-c e. Volitve v okrajni zastop ljutomerski se vrše tekom meseca avgu-:>tn. Nem skuta rji se bodo skušali polastiti skupine veleposestva, zato po-
->r! — Naš trški občinski zastop bo v bodoče štel vsled naraslega števila volilcev 18 članov. —Tekom meseca ^aja, najbrže v nedeljo dne 18., priredimo tu javni ljudski shod, na ka-m se bo razpravljalo o važnih narodnih in gospodarskih vprašanjih. Cas je že. da se tudi tu začnemo zopet kaj gibati. Kazalo bi oživeti staro politično društvo za naše glavarstvo ali pa ustanoviti novega in prirejati po okraju agitaciiske shode. Boj nas \ sveži in krepi in v narodnih vpra-jih bodemo kot živahno delujoča izicija pritiskali tudi na vladajočo
e:ino v slovenskem taboru, da bo postala bolj energična.
Koroško.
Tat v gostilni. Neznan tat je vlomiš v stanovanje pri restavraciji Zur 5 ^ne v Celovcu in okradel gospo-
a, gospodinjo, natakarico in de-k!o.     Odnesel je vsem denarnice s cejŠnjimi vsotami,   precej obleke :: nekaj živil.
Prijet mednarodni slepar. Kakor smo že poročali, je poskušal pred 1 ratkem v Beljaku neki Ali Bcv Ba-ram, ki se je izdajal za milijonarja iz Kaire, izvršiti velikansko sleparijo. Naročil je krasno opremo za 40 hotelskih sob in sto vagonov lesa. Toda nakana se mu ni posrečila, bogat in eleganten Turek je pobegnil v Mo-nakovo. Tam so ga aretirali. Ali Bev Bsram je silno nevaren človek, ki je izvršil že veliko podobnih sleparij in med drugimi tudi v Ljubljani, v Gradcu, na Dunaju, v Londonu, v Be-rolinu, Monakovem, v Parizu in v Rimu. Izdajal se je za veletrgovca, za hotelirja, za višjega turškega dostojanstvenika, za turškega ministra itd. Občeval je z najboljšimi krogi in jih ogoljufal za ogromne vsote. Bil je tudi zelo podjeten pri ljubezenskih spletkah, o katerih pa seveda prizadeti krogi molče. Ali Bey Barama bodo obsodili in kaznovali najorej na Nemškem, nato pride v Avstrijo, kjer ga bodo imeli Čast videti tudi Beljačani in Ljubljančani, ki ga dobro poznajo, nato pa bo šel še naprej po evropskih mestih.
Primorsko.
Društvo kmetijskih učiteljev južnih avstrijskih kronovln ima svoj ustanovni občni zbor na binkoštno nedeljo 11. mala v Gorici v hotelu pri
Zlatem jelenu ob pol 11. uri dopoldne. Po skupnem obedu je ogled kmetijske šole v Gorici.
Iz neodrešenih dežel. Nedavno se je mudil v Gorici laški publicist, iredentist in hud nasprotnik Avstrije Domenico Oliva. Mož se je vrnil v Italijo, kjer je opisal občutke iz »neodrešenih dežel« tako lepo in ganljivo, da morajo laški listi strašno paziti, da ga preveč ne hvalijo, dasi si brišejo na tihem solze za izgubljenim in izgnanim prerokom neodrešenih dežel. Na take ljudi bi morala avstrijska policija bolj paziti kot na manj nevarne domačine.
»Priigelpatent« v Gorici. Policijsko kaznovani so bili v soboto v Gorici trije gospodje, ker so baje vpili: Živela Srbija! Živela Bolgarija! Dobili so vsak 7 dni zapora. Proti enemu se je uvedla tudi sodnijska kazenska preiskava. Primorski listi resno opozarjajo prebivalstvo, da naj bo previdno in naj se ne da premagati od trenotnih vtiskov in naj ne izraža javno takih čustev. Vsak tak se smatra za veleizdajalca, ovaden je, izdajalcev je povsod dovolj in končno trpi dotičnik sam in stvar sama. Pač pa se sme v proslavo padca Skadra darovati kolikor kdo hoče in more Ci-ril-Metodovi družbi.
Nesreča ali uboj. Kakor smo že poročali, so našli v Šentpetru pri Gorici v svoji hiši pod stopnicami mrtvo posestnico in gostilničarko Katarino Siličevo. Zaprli so njenega sina, ker je na sumu, da je vrgel mater povodom nekega prepira po stopnicah. Tin dejanje taji in trdi, da se je mati sama ubila. Bila je večkrat pijana in je že večkrat padla po stopnicah.
Lirarl je v Trstu administrator Triester Zeitung«, SOletni Anton Viči č.
Samomor neznanega enoletnega prostovoljca. Iz Trsta poročajo, da so našli v nekem okoliškem gozdu ustreljenega nekega topničarskega prostovoljca. Ustrelil se je s samokresom v desno sence. Ležal je že več d'l v gozdu. Kdo je samomorilec, še ni znano, od tržaške garnizije nravijo, da ni. — Naknadno se poroča, da Je samomorilec Oto Heksman 1. polka trdnjavskega topničarstva na Dunaju.
Zasačena vlomilca. Stražnik je zasačil v prodaialni za zlatnino Ta-maro > Trstu dva tata, ki sta si polnila žepe z zlatnino in srebrnino. Z revolverjem jih je prisil, da s;a ostala, poklical je stražnike, ki so tatova zaprli.
Zaradi  neozdravljive bolezni k
skočil v morje in utonil 361et li strokovni učitelj strojne šole vo*ne mornarice v Pulju Teodor Kampf.
Ostanki rimskega gledališča. Iz
Pulja poročajo, da vzbuja v arheol-gičnih krogih veliko pozornost in zanimanje odkritje drugega rimskega gledališča v Pulju. Ko so pričeli kopati, so mislili, da bodo odkrili rimski tempelj, toda ko so prišli do odra, se je pokazalo, da je bilo to drugo, jako *epo gledališče. Zidovje i i okras-ski so še zelo dobro ohranjeni.
]urjeoanje na ljubljanskem Gradu.
Sv. Juri zbere vsako Jeto na našem Gradu svoje častilce in prijatelje. Sv. Cirilu in Metodu je prav dober prijatelj, s sv. Petrom pa sta menda skregana že par let. Sv. Peter je i^icer zelo vpliven svetnik, zlasti če začne vlivati na zemljo kakor iz škafa, zdi se pa, da se v Ljubljani drže načela: Trije so več Vakor eden, zato tudi sv. Peter, kolikor si je prizadeval ravno v najboljšem času skaziti Jurjevanje, svojega namena ni popolnoma dosegel. Spor med sv. Jurjem in sv. Petrom mora biti zelo hud, da se je poslednji v popoldanskih urad odločil k tako energični demonstraciji. Izposodil si je celo blisk in grom, da pokaže svojo nevoljo Njegova demonstracija pa je bila efektivna samo par ur. Prav velika tudi ne more biti edinost med svetniki v nebesih. Šentjakobski kaplan je imel dopoldne mašo in prepoved v šenjur-jevi kapelici, da bi podučil Ljubljančane, toda sv. Petru tudi to ni bilo všeč- Kršil je s tem nekako medsvet-niško, oziroma nadsvetniško pravo, ker je vendar maša več vredna kakor vsi svetniki skupaj. Toda kaj se ne zgodi vse v sveti jezi! Nespametno je morda bilo, da je bil na Gradu prav blizo kapelice gost, ubogi Ce-ker paša s svojim harmom, pa zdaj se to pač ne da več popraviti. Povedalo se mi je, da so bile sv. Petru tudi plačane tri maše za dež. To bi bil odličnejši argument, ker je tri vedno več kakor ena. Kljub vsemu temu pa se trnovska in šentpeterska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda nista dali pregnati z zavzetih pozicij ter sta kljubovali celo sv. Pe+ru v trdnem prepričanju, da jima bo needinost med svetniki le v korist po starem izreku : če se prepirata dva... Tretji
tu seveda nista obe podružnici, marveč posredno osrednja družba. Onima dvema gre čast in delo. Dela pa, to vemo vsi, se naše vrle podružnice niso nikdar bale. Zrasli so ti na vrtu šotori in paviljoni in ječe, po katerih so se razlegali svoj čas vzdihi, so odmevale veselja, pod kostanji pa si si lahko pokvaril želodec ob sladkarijah in oranžah.    Omeniti pa moram na tem mestu, da ne bo kdo mislil, če se je dobro zabaval na Gradu, da je bila to njegova zasluga ali samo zasluga obeh Ciril-Metodovih podružnic, da je kakor vsako leto, tudi letos bila na Gradu prav za prav gostilna, kavarna itd. s Poljan.    Znani požrtvovalni predsednik  poljanskega političnega društva je, kakor je to že stara tradicija, dobil koncesijo za točenje in prodajanje.   Podrobno razdelitev in največje delo pa sta si prihranili pač obe podružnici, pred vsem njih dame. Imeli smo tu slaščičarno, štiri pivar-ne, paviljon za jestvine, dve kavarni, med njima eno pristno turško kavarno, tri vinarne, poleg tega pa še več popolnih gostilen, tako Breskvarjevo, Debevčevo in Sedejevo. Točilo se je Mrakovo vino in vrhniško in budje-viško pivo. Med drugimi darovalci je omeniti g. Hinka Franceljna, ki je daroval skoraj pol tisoč cvetk, katerih pa je žal prehitro zmanjkalo. V prid družbi so se prodajale  tudi knjižici »Za  našo   deco« in Ciril-Metodove razglednice. Gramofon te je navduševal s slovanskimi himnami in na dveh plesiščih si se lahko zavrtel. Zahvala za vso prireditev pa gre,   kakor že omenjeno, v prvi vrsti damam, ki so vztrajale celo v najhujšem dežju na svojem mestu.   Nemogoče je našteti vse dame, ki so žrtvovale trud in čas blagemu namenu, omenimo samo ge. in gdčne. B a 1 o h o v o, G o l i j e v o, Podkrajškovo, Potočnikovo, Puh ovo, Sičevo, Šarče-vo,     Šegovo, Šterkovo, § v iglj evo.    Seveda s tem lista požrtvovalnih dam nikakor ni popolna.   Da so se Ljubljančani kljub neugodnemu   vremenu   proti večeru vendar v tolikem številu odzvali vabilu Cirila in Metoda, za to gre v veliki meri zasluga trem starim, častitljivim zvoncem, ki so zopet našli nazaj svojo pot na Grad in so oznanje-vali celi Ljubljani, da se Ciril in Metod ne dasta prepoditi. Šele proti večeru se je razvilo na Gradu živahno vrvenje in je upati, da se podružnici nista obvarovali samo vsake izgube, marveč da bo tudi nekaj dobička za glavno družbo.
Dnevne vesti.
4- Shod, ki bi se imel vršiti v sredo, dne 30. aprila, se je moral preložiti radi odsotnosti župana gosp. dr. Ivana Tavčarja na petek, dne 2. maja 1.1. zvečer. —-Izvrševaini odbor n a r o d n o - n a p r e d n e stranke.
-r- Ubogi tiskovni zakon. Sedaj veljavni tiskovni zakon je skrajno reakcijonaren; nikjer v Evropi nimajo več takega tiskovnega zakona in celo v Rusiji, ki jo vendar razkriča-vajo za absolutistično in nazadnjaško, imajo desetkrat modernejši tiskovni zakon in stokrat večjo tiskovno svobodo, kakor v Avstriji. Če bi kak avstrijski časnik o Berchtoldu tako pisal, kakor piše petrograjski »Slavjanin« o Sazonovu, bi se mu preklicano slabo godilo. Najhuje pa je to, da pristojne oblasti same niso edine v tem, kako je veljavni tiskovni zakon tolmačiti. Tiskovni zakon pravi v § 17.: »Od vsakega posameznega lista ali zvezka kake peri-jodične tiskovine ima tiskar obenem s pričetim raznašaniem ali razpošiljanjem . . . oddati en izvod pri varnostnem oblastvu.« Bistvo tega paragrafa je, da sme tiskar istočasno, ko odda list pri varnostnem oblastvu začeti z razdajanjem. Svoj čas so goriški »Soči« hoteli nagajati, da § 17. t. z. m tako tolmačiti, a višje sodišče v Trstu je tej sekaturi naredilo konec in je odločilo, da je dovoljeno »Sočo« izdajati ob istem času, ko jo pošljejo na cenzuro. V Ljubljani so pred petimi leti drugače ukrenili. Vodja »Narodne tiskarne« je bil takrat obsojen, ker je izdal naš list obenem ko ga je poslal na cenzuro in vlada je odredila, da mora tiskarna po odposiatvi lista na cenzuro počakati deset minut predno začne z izdajanjem lista. Zdaj pa smo doživeli še nekaj novega. Vodja Hribarjeve tiskarne je bil obsojen, ker je s tiskom nekega lističa čakal na odločbo cenzure. Natisnil je samo nekaj iz-tisov za cenzuro in potem čakal, če bo list zaplenjen ali ne, češ, kar bo zaplenjeno, se izpusti, če ne bo nič zaplenjeno, se vse natisne. Cela stvar je zgol materijelnega značaja: tiskarna je hotela prihraniti stroške eventualnega dvakratnega tiska. In za tc je bil vodja Hribarjeve tiskarne obsojen. Ne vemo, na katere paragrafe tiskovnega zakona se Je sodišče pri tej razsodbi naslanjalo, a v
celem tiskovnem zakonu  je samo § 17., ki bi se mogel dati vporabiti, kajti v njem je rečeno, da  »ima tiskar obenem s pričetim raznašanjem ali razpošiljanjem oddati en izvod pri varnostnem oblastvu.«   Vodja Hribarjeve tiskarne je bil torej obsojen, ker nI obenem z oddajo cenzurnega lista začel z raznašanjem, vodja naše tiskarne pa je bil  obsojen,  ker je obenem z oddajo   cenzurnega lista začel z raznašanjem; vodji Hribarjeve tiskarne je s tem ukazano, da ne sme čakati na  odločbo cenzure, vodji »Narodne tiskarne« pa je bilo ukazano, da mora čakati 10 minut na odločbo cenzure.  Tako eno kakor drugo teh tolmačenj tiskovnega zakona je pravno nepravilno. Poznavalci tiskovnega zakona so vsi edini v tem, da ima tiskar pač pravico izdajati list v tistem hipu, ko ga pošlje na cenzuro, da pa to ni njegova dolžnost, da sme torej če hoče, tudi s tiskom počakati.  To je tudi edino logično in naravno, saj je vendar naloga cenzure, skrbeti, da ne pride nič prepovedanega v svet, ne pa nalogo, delati škodo.   Nič tega bolje ne ilu-struje, kakor postopanje oblasti v izjemnih slučajih.   Če se kje razglasi izjemno stanje in se z drugimi postavami vred suspendira tiskovni zakon, uvedejo vselej preventivno cenzuro. To se pravi: tiskar mora vsak časopis predložiti cenzuri eno ali dve ali štiri ure pred izdajo in mora s tiskom toliko časa počakati. Država vidi v tem največje jamstvo, da ne pride nič nedopustnega   v javnost. Vodja   Hribarjeve   tiskarne   se je prostovoljno podvrgel taki preventivni cenzuri in je bil za to kaznovan!
-j- Kaj nameravajo   naši mero-dajni krogi nasproti naši južni sosedi Črni gori, odkriva prav odkritosrčno znana   dunajska korespondenca »Die Information«,  o kateri se trdi, da ima zelo visoke zveze. Ta korespondenca   piše z ozirom   na padec Skadra med drugim tudi to-le: »Če bomo še nadalje   vztrajali   v svoji naivnosti, bo v kratkem Skader prestolnica črnogorska, ne pa albanska in naša državna Čast bo preluknjana. Čisto verjetno je, da bosta sedaj Rusija in Francija   reklamirali Skader, ta s teškimi žrtvami pridobljeni Skader za Črno goro. To dejstvo se že polagoma pripravlja po časopisju. Pa tudi če bi se ne dalo doseči, da bi Skader pripadel Črni gori, eno je gotovo, da bo kralj Nikita   dobil tako kompenzacijo, ki bo Skader močno odtehtala. Kralj Nikita in njegova država bosta torej še vsekakor bogato nagrajena za neubogljivost nasproti oficijalno složni Evropi in v tej sramoti tiči naravno izvor novih zaplet-Ijajev in nemirov,  ki se bodo v do-glednem   času   pojavljali na mejah med Črno goro in med novo državo albansko in ki nam bodo neprestano grenili življenje. Zakaj na Cetinju ne bodo nikdar pozabili, da so že imeli v rokah Skader in iz tega izvirajočo, končno razumljivo pohlepnost bodo podpirali   iz Petrograda,   Pariza in Belgrada. Potemtakem moramo pričakovati samo poostritev situacije, katero moremo   preprečiti   samo z radikalnim činom. Ta akcija bo seveda morda povzročila trenoten vihar, ker pa so velesile  doslej mogle povzročiti samo viharje v čaši vode, je pričakovati,  da tudi ta vihar ne bo prekipel roba onega kozarca. Ta akcija pa je, odkrito povedano: Uničenje državnega obstanka Črnegore in nadomestitev njenega prebivalstva z avstrijskimi podaniki.« — Ne vemo, v koliko odgovarja ta fantastični načrt dejanskim namenom merodajnih krogov, to pa vemo, da je splošna evropska vojna neizogibna,   ako v resnici obstoji namen,   o katerem govori »Die Information«. Uvaževati je namreč treba,   da bi vojna proti Črni gori pomenila vojno proti celokupni Balkanski   zvezi,   katere temeljna točka je, kakor prav z ozirom na naš konflikt s Črno goro poročajo listi, »eden za vse, vsi za enega.« Ako nadalje vpoštevamo, da je Rusija z vojaško konvencijo zvezana tako z Bolgarsko, kakor s Črno goro in da vrhu tegatudi našaljuba zaveznica Italija ni bogsigavedi  kako zanesljiva, potem si lahko predstavljamo,   da bi »iztrebljenje Črnogorcev in njih nadomestitev z »avstrijskimi državljani« značilo vojne z vso Evropo z edino izjemo Nemčije. Če pa je taka hazardna,   da, samomorilna igra v našem državnem interesu, to pa je zelo, zelo veliko vprašanje!
+ Tretji deželni Jezik? »Slovenec« je hud, ker ne more spraviti v službo k državni policiji tistih »pridnih fantov«, ki so prisegli, da bodo s klerikalci volili in klerikalcem služili tako izven službe, kakor v službi Lepo si Je bil »Slovenec« vse to izračunal in upal Je trdno, da brez priporočila klerikalne stranke ne pride nihče k državni policiji, saj so se klerikalci vendar samo zato zavzemali 1 za podržavljenje policije, da bi pri
njej preskrbovali svoje »pridne fante« in da bi državna policija pospeševala vse njihove namene, protežirala klerikalce, vse druge pa po možnosti preganjala. Objektivno in pravično policijo so imeli vendar na magistratu in bi se gotovo ne bili vanjo zaletavali in proti njej rogovilili, če bi ne bili pričakovali, da bo državna policija drugačna. No, kakor se čuje, bi ljubljanska policijska gospoda prav rada ugodila »Slovencu« in nastavljala njegove »pridne fante«, pa pri tržaškem ravnateljstvu so mnenja, da je stražnik toliko bolje pora-ben, kolikor več jezikov zna. In zaradi tega obeta »Slovenec« veliko akcijo v deželnem zboru, češ tržaško ravnateljstvo hoče vpeljati na Kranjskem tretji deželni jezik in napraviti laščino za deželni jezik na Kranjskem. Taka srditev je sicer bedasta, pa to »Slovenca« nič ne ženira. Svoje »pridne fante« hoče spraviti pod streho državne policije, naj velja kar hoče. Tržaški policijski ravnatelj Manussi naj se le pripravi.
+ Premembe v davčni službi. Za davčne upravitelje v IX. činov-nem razredu so imenovani davčni oficijali gg. Alojzij K 1 o f u t a r, Fran L u n d e r in Henrik Kette. Premeščeni so gg.: davčni oficijal Rudolf D e 1 h u i n a od okr. glavarstva v Kranju k davkariji in Alojzij L a z a i od davkarije v Kranju k okrajnemu glavarstvu; davčni oficijal Rudolf P e s c hi t z iz Kočevja v Radovljico; davčni oficijal Viljem L e d e n i g iz Novega mesta v Litijo; davčni oficijal Jurij Kramberger iz Litije v Novo mesto in davčni praktikant Ivan Modronič iz Kranjske gore v Mokronog.
-f V pokoj je šel evidenčni ravnatelj gosp. Vladimir Prus d c J e z i e r v - Jezierski in mu je tem povodom generalno ravnateljstvo zemljiško - davčnega katastra za njegovo mnogoletno izborno službovanje izreklo svoje priznanje-
-f Iz ljudskošolske službe. Na štirirazredni ljudski šoli v Knežaku se s 1. majem zopet prične celodnevni pouk in je bila namesto nadučite-lja Dragotina Č e s n i k a, ki ima dopust zaradi bolezni, za suplentinjo v Knežaku imenovana gdč. Pavla C igo j. — Nadučitelja in ravnatelja gosp. Josipa Turka v Spodnjem Logatcu, bo za čas dopusta nadomeščala prov. učiteljica gdč. Helena Kraigher, začasno vodstvo šole pa prevzame učitelj gosp. Stanko Legat.
— Srečke umetniške loterije se bodo prodajale še do 1. julija t. 1. Odbor najvljudneje prosi vse prijatelje slovenske umetnosti, naj se blagovolijo potruditi, da bo možno razpečati še ostale srečke. Zlasti se obrača odbor na razne požrtvovalne rodoljube in rodoljubkinje na deželi, naj se blagohotno zglasijo za razpečavanje srečk. Za domačo umetnost ni celokupni slovenski narod še ničesar storil: sedaj ima priliko pokazati, ali ima kaj smisla zanjo, ali ne. Slovenci in Slovenke, pomagajte, da dosežemo saj lep, če že ne izvrsten uspeh!
—»Domovina« dijaško podporno društvo podpira v 1. 1912/13 okoli sto slovenskih dijakov, razdelila je doslej 15.348 kosil in 13.064 večeri]. Stroški so doslej znašali 8300 K. Iz tega se vidi, kako je društvo potrebno podpore in da je naša sveta dolžnost, da se te dni vsak po svojih močeh spomnimo »Domovine«. Najlepša prilika za to bo v soboto. — Priprave za sobotno prireditev »Domovine« so v polnem teku. Vstopnina za gledališke prostore ostane ista kakor sicer. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji, prodajale jih bodo tudi gospodične po hišah. Pri tem se seveda preplačila za »Domovino« hvaležno sprejemajo. Umestno bi bilo, ako bi pri tem vsak plačal 2 K kot članarino. O prireditvi sami prinesemo drugič program. Opereta in burka sta že dobro naštudirani. Žive slike, ki bodo predstavljale pomladansko jutro, bodo naravnost čarobne. Med pavzami bo pridal kinematograf par točk, tako da bo program zelo raznovrsten. V buffetu bodo stregle narodne dame. Prireditev je namenjena za vse kroge in so vsi povabljeni. Imena sodelujočih oseb se pravočasno objavijo.
— Kako se Je »Slovenec« vse-del. Jurjevanje na ljubljanskem Gradu je katoliškega »Slovenca« vedno peklo v dno srca in če je le mogel, se je zadri vanj, saj je to jurjevanje prirejeno od Ciril - Metodovih podružnic v prid katoliški Ciril - Metodovi družbi. Letos je »Slovenec« šentjakobsko - trnovski podružnici napadel zaradi nemoralnosti, očitajoč jima, da bosta kazali na Jurjeva-nju take svinjarije, kot jih je zmožen n. pr. samo kak pristen klerikalec. Šlo se je za harem Zekki paše. Kdor je bral reklamo, vedel je vsak, da se meje dostojnosti ne bodo prekoračile, ker Je namen Ciril - Metodovih podružnic prevzvišen, da bi se spuščale v nizkotnosti in ker bi tudi po-
licija tega ne pustila. In res, Zekki pašev harem je bila nedolžna, a izborna šala: dekleta so bile lepe pun-čike, ki jih dobijo pridni otroci za Miklavža in ob drugih važnih prilikah. Vsak se je od srca nasu a jal, kdor jih {e videl, smejalo se je pa vse tudi »Slovencu«, ki se je dal tako potegniti in ki je napravil prav lično reklamo za prireditev, kajti vsakovrstni odkriti in prikriti klerikalci so prišli proti plačilu vtikat svoj nos v Zekki pašev harem. »Slovenčevo« prokletstvo je pa rodilo najlepše sadove za Ciril - Metodovo blagajno.
— Umrl je dne 26. aprila v ljubljanski bolnišnici okrožni zdravnik v Kostanjevici gop. dr. Pavel Indra, star šele 47 let. Bil je izboren zdravnik in obče priljubljen.
— Aprobirana učna knjiga. C. kr„ ministrstvo za bogočastje in nauk je z odlokom z dne 22. aprila 1913, št. 17.346 odobrilo knjigo: Latinska vadnica I. del, II. izdaja, sestavil dr. Josip Pipenbacher, založil Lavosiav Schvventner.
— Hiše pokajo. Vsled regulač-nili del v Ljubljanici je Naglasova hiša na Turjaškem trga dobila take razpoke, da so morali v soboto popoldne vse stranke deložirati.
Prvi letošnji roj čebel je dobil v soboto, dne 26. aprila gosp. Ivan Lokar, nadučitelj v Spodnji Hrušiei pri Ljubljani.
Birma v Kranju, ki je bila v nedeljo, dne 27. t. m. privabila je v mesto veliko prebivalstva bližnje okolic Prišlo ie pa tudi precej botrov in botric iz drugih krajev. Birmancev je bilo okoli 600! — Med tem ko so bili zadnji dnevi pretečenega tedna naravnost krasni, deževalo je na ta dan v Kranju na vso moč, kakor da bi se tudi proti tej cerkveni slavnosti zaklelo samo nebo!
Iz Višnje gore. Zara puca, bit če dana: Dne 19. t. m. se je res vršila nadomestna volitev v tretjem volilnem razredu v občinski zastop, ne pa kakor   Slovenec« piše: občinske volitve in sicer za enega odbornika in dva namestnika. K tej nadomestni volitvi so se oglasili tudi  možje, ki nisc kimavci; to pa le vsled tega, da bi *e z mestnim premoženjem bolje in rrevidneje postopalo, da ne bi bili v mestnem odboru sami kimovci in analfabetje, ki še  svojega lastnega imena ne znajo podpisati. Da bi se z mestnim premoženjem bolje gospodarilo, postavili smo kandidata narodne napredne stranke, ki ne gleda in ne sluša, kaj mu kateri izmed klerikalne stranke zapove. Protikandidat je bil mož poštenega značaja, a ta mož je analfabet starega kalibra, ki ne zna ničesar drugega, kakor kimati, kakor sploh ves mestni odbor z županom na čelu. Naš dični župan ie jako moder, kajti mesto Višnja gora ima samo dosti   revežev,   a ta brilitna glavica deli   podpore osebam, ki niso naše občine: res dobro in modro gospodarstvo. Na dan volitve in pred volitvijo   napravili so naši kimovci splošno agitacijo in tirali na volišče vse, še elo bolnike in kateri so se zagovorili, da ne bodo prišli na volišče. Naš boj ni bil prevelik, kajti ta boj je bil prvi in je rodil zelo dober uspeh; vse to pa smo dosegli z zelo mirno   agitacijo. Nasprotniki so pritirali na volišče vse, kar je bilo mogoče, reveže   in tudi take, ki nimajo sploh volilne pravice ter so izključeni od vsake volitve. Na volišču se je pa zelo pazilo, da ne bi kaka klerikalna ovčica prestopila v r*aš tabor in se mogoče vsled tega liogreznila v dnu pekla; za to je bilo prav dobro preskrbljeno. Oh, unogo zaslepljeno   ljudstvo   mesta Višnja gora, kdaj se   bodeš spametovalo? Glede na vsebino »Slovenca« z dne 24. t. m. št. 93 ne omenimo ničesar drugega, da je vse kar je   tam p'-sanega, grda laž in imenujem dopi-suna   grdega obrekovalca volilcev narodno - napredne stranke. Čudno §c, da -Slovenec« ne   piše dvakrat enako; enkrat piše, da so dobili klerikalci po 51 glasov, drugič pa po 54; torej katero število je pravo? In kaj naj pomeni napadanje na gospode c. kr. uradnike?   Kaj ti mar nimajo pravice voliti, kakor se jim zdi, da je prav. Gospodje c. kr. uradniki so volih U po svojem lastnem prepričanju, kakor so hoteli   in kakor se jim je zdelo. Volilce pa prosimo, naj vztrajajo pri dobri stvari, naprej z jekleno močjo dc našega cilja in zagotovljeni bodimo, da pri prihodnjih občinskih volitvah bodemo premagali nasprotnika.   Pri prihodnjih volitvah pa bodemo stopili na volišče  z podvojeno močjo. — Večnarodno-naprednih volilcev.
Dr. Sianca so zapečatili. Tako se je v petek zvečer po Novem mestu širila že od daleč malo verojetna čudna vest. Pred dr. Slančevo hišo so se res zbirali radovedneži ter s primernim rešpektom občudovali sveže uradne pečate na vratih zunaj na vogalu ter na vratih notri v veži dr. Slančeve hiše. Nekaj o tem
uradnem zapečatenju dr. Slančeve hiše bolje informiranih gospodov je to uganko tako-le rašilo: Okrog 5. ure p< poldne je prišel novo imenovani vladni koncipist (v provizorični lastnosti) g. Gustaf Golija ter se nervozno sprehajal ob dr. Slančevi hiši. Ljudje, ki so ga opazovali, so mislili, da čaka na g. dr. Sianca, ki je tisto popoldne na svojem >pram"« neznano kam odjezdil. Kar se prijeaže tudi mestni sluga. Strogo uradni pogledi g. koncipista so se upirali na napis nad vrati na vogalu. Napis je pričal, da se tam notri nahaja novomeška podružnica od c. kr. deželne vlade razpuščene soc, demokratične »Vzajemnosti«. Nadaijno uratfovanje se je pečalo z iskanjem ključev. Ko je bilo to uradovanje končano, so se vrata odprla in pričela se je uradna konfiskacija vsega, kar spada k »Vzajemnosti«. Tega ni bilo veliko, ker je »Vzajemnost« v Novem mestu po slavnem začetku kmaio tudi slavno šla v penzijo. G. koncipist je v blagajni našel ogromno vsoto — celih 17 — beri sedemnajst vinarjev. Nekaj zarumenelih papirjev in starih knjig, to je bilo vse, kar je prišlo v nemilost konfiskacije. Ko je gospod koncipist tudi to težko službo opravil, je vrata na oboje strani zapri in zapečatil. Tudi table z napisom ni pozabil seboj vzeti. Ljudje, ki so prišli na »likof« te konfiskacije in so videli tam na vragih uradne pečate, so v svoji prenagli sodbi seveda takoj dr. Sianca obsodili, češ, zdaj je pa Golija Še dr. Slancu zapečatil. Ampak nekaj čudnega pa bo nastalo pri tem zapečatenju. V ravno tem lokalu namreč ima tudi okrajna bolniška blagajna, ki se nahaja nasproti temu lokalu (tudi v dr. Slančevi hiši) svoj arhiv ter se tu notri sklicujejo odbo-rove seje. Kako bo zdaj bolniška blagajna prišla iz svojega arhiva in na-čelstvo do svojih sej, če pa so vrata uradno zapečatena? Gotovo pa je, da je šele g. Golija s svojo konfiskacijo opozoril, na kar so ne samo No-vomeščani sploh, ampak tudi člani ^Vzajemnosti« sami že zdavno pozabili, da je namreč v Novem mestu sploh kdaj eksistirala kakšna resna »Vzajemnost«.
Tatinski rodbini. V zadnjem letu so delale predrzne tatvine v krški okolici orožnikom mnogo preglavice. Stražili in prežah so na drzne uzmo-viče. kolikor se je le dalo, pa vse zaman. Če so stražili v eni vasi, je bilo pokradeno pa v diug;. Hercogu so pobrali mnogo perutnine, Pepi Arh iz Leskovca nekaj svinjine, Francetu Pavlinu v Ze^ju več obleke, daljnogled, ur • m nekaj druge drobnarije; Mihi Škrabcu v Velikem Trnju nekaj nosteljnega perila, Martinu Germu v Ivandolu 500 K gotovine in Martinu Božiču več panjev čebel. Toda vreča je bila polna in se je imela razve-zati. V noči na 22, marca so vzeli oči-vidno isti dolgoprsVeži posestniku Francetu Blatniku v Gorenji Lepivasi pitanega prasca. Lastnika je peljal drugo jutro sled odvedenega prasca v gozd. Prepričan \* bil Blatnik, da imajo tamošnji cigani koline. Orožniki so poizvedovali na vse strani in so izvedeli, da so tiste dni imeli koline pri Gorenjcu v Dolenjih Dulah in da so se mastili s svinjskim mesom tudi pri Cerovšku v Ivanjemdolu. Izvršili so pri obeh družinah hišno preiskavo ter našli za Gorenjccvo hišo v gnoju zakopan prašičev drob. Tam. kjer so bili zakopali drob, so posuli pepela, da bi se ne videlo nanovo razkopano mesto. Ravno ta kup pepela pa jih je izdal. V Cerov-škovi kleti pa so našli popolnoma krvavo mizo, na kateri so bili zaklali in razrezali ukradenega prasca. Seveda so se izgovarjali, da so razrezali le zajca, ki so ga vjeli. Orožniki pa niso hoteli verjeti, da bi se rezal zajec na tako veliki mizi in da bi bil tako polnokrven, zato so povabili s seboj v krško sodnijo Janeza in Marijo Cerovšek, njune otroke Franceta, Marijo in Jožefo ter Jožeta in Toneta Gorenjca iz Spodnjih Dul. Od tega Časa naprej imajo kokoši in prasci mir.
Rop pri belem dnevu na javni cesti. V Bukovčevi zidanici nad Se-mičem stanuje že dalj časa delavec France Lisec. Dne 7. aprila t. 1. je šel po okrajni cesti od Kumpmatla proti Kotu. Srečal je dva delavca od železniške zgradbe. Ker je bilo popoldne okoli druge ure, se jima ni umaknil, ker ni mislil, da se ga bosta lotila. Toua ko sta prišla delavca do njega, ga prvi zgrabi in mu ukaže, aa se more vrniti z njima v Badju-rekovo gostilno na Kumpmatl. Lisec se je tei zahtevi uprl in je hotel iti svojo pot. Tedaj ga sune eden z vso močjo s pestjo v prsi in pravi: »Takoj nama daj ves denar brez vpitja, če ne, te na mestu ubijeva.« Lisec se je branil; ko je pa videl, da je njuna grožnja resna, jima je dal ves svoj denar — zadnjo kronco, ki jo je še imel, potem pa je zbežal proti Kotu navzdol, kolikor so mu dale noge.
Zlikovca sta vrgla za njim še par debelih kamnov, potem pa sta nadaljevala svojo pot počasi proti Badju«* rekovi gostilni, kjer sta se namenila zapiti od Liseca dobljeno krono. Ko so zvedeli orožniki o silovitem činu, so šli zasledovat oba in so ju zalotili še v Badjurekovi gostilni. Aretovali so ju in oddali sodniji. Oba nepridiprava sta sobna slikarja Rudolf Kramar, star 32 iet iz Pijavegorice in Tone Pengov, doma iz Pšate pri Ljubljani, star tudi okoli 30 let.
Zagonetni podpisi na dolžnem pismu klerikalne posojilnice v Kan-dlji. Iz Novega mesta se nam poroča: Nekako pred 15. leti so duhovniki novomeške okolice ustanovili svojo zadružno posojilnico in hranilnico v Kandiji. Župniki so začeli živahno agitacijo in ustanovili vsak v svoji fari kar po farovžih nekake podružnice. Ena najbolj delujočih podružnic je bila v Sto_pičah< Vodil jo je lin jo kljub papeževi prepovedi še vodi) dobro znani župnik Porenta. Pri njem sta si izposojevala manjše zneske zakonska Ovniček iz Dolža. To se pravi, on jima je napravil dolžno pismo, ga pustil podpisati in ga potem priporočil pri »centrali« v Kan-diji. Po zatrdilu te »centrale« sta omenjena dobila posojila v 1. 1903. 60 K ,v 1. 1904. 120 K, v 1. 1906 120 K. Na to posojilo sta vrnila le 40 K, tako da je začetkom 1. 1907. ostalo še 260 kron na dolgu. Kot porok je bil podpisan tudi Anton Brulc iz Št Jošta, toda samo na zadnjem posojilu iz leta 1906. Žena Agata Ovniček sicer trdi, da teh posojil (po moževi smrti) resnično ni prejela tako, kakor trdi posojilnica, ampak to prepustimo sodišču v razsojo. Občno zanimiv pa je Brulčev podpis na novem dolžnem pismu z dne 1. januarja 1907. Najbrže je namreč župnik sam ob koncu leta 1906. zbral celo, dotlej še nevrnjeno izposojeno vsoto v znesku 260 K iz prejšnjih dolžnih pisem ter je združil v eno samo novo dolžno pismo, ne da bi dolžnica prejela denar. To bi bilo z ozirom na obstoječi dolg v redu. Ampak nekaj drugega je pri tem. Na tem novem dolžnem pismu je podkrižana Agata Ovniček kot dolžnica, a Anton Brulc je podpisan kot porok in plačnik. Toda Agata Ovniček je že prisegla, da ona tega dolžnega pisma ni nikdar podkrižala in ravno tako Brulc prisega, da podpis na tem dolžnem pismu ni nikdar njegov podpis. Kdo je torej podkri-žal Agato Ovniček in kdo je podpisal Antona Brulca? To je vprašanje, ki je zašlo že iz Novega mesta tudi v Ljubljano. Glede Brulčevega podpisa sta strokovnjaka pismouka ces. svetnik Franke ter dr. Robida izjavila, da je podpis na tem dolžnem pismu (z dne 1. januarja 1907.) ravno isti, kot je od Brulca priznani njegov podpis na dolžnem pismu z dne 24. septembra 1906, ko se je šlo za posojilo 120 K. Brulc pa nasproti temu izvedeniškemu mnenju vztraja pri svoji prisegi, da cn tega dolžnega pisma ni nikdar podpisal. Še bolj značilno za to trditev in mnenje obeh izvedencev pa je pričevanje Agate Ovniček, ki je tudi prisegla, da to res ne more biti Brulčev podpis, ker ga ona to pot tudi res niti ni prosila, naj ji bo za poroka. Nadalje tudi trdi, da cma tega dolžnega pisma ne bi podkrižala, to pa zato ne, ker zna sama pisati in bi ga bila torej podpisala. Brulc je v zadnjem času res za to ženo pod- j pisaval menjice za mestno hranilnko v Novem mestu, ali dolžnega pisma za kandijsko posojilnico on ni podpisal. Na dolžnem pismu se blesti tudi irne stopiŠkega kaplana kot priče. AH tudi ta kaplan ne ve n!č o teh zagonetnih podpisih, ker je po njegovi lastni izpovedbi on kot priča podpisoval cele kupe takih dolžnih pisem, ne da bi bil vedel, kaj podpisuje in ne da bi bil pri posameznih slučajih videl dolžnika in poroke, ker mu je župnik dolžna pisma dostikrat tudi pozneje, ko so že stranke odšle, dajal v podpis. Pa kaj še vse to. Tudi župnik sam ne ve nič gotovega, kako so ti podpisi prišli na dolžno pismo, ulede teh zagonetnih podpisov se je vršilo že kazensko postopanje zaradi krivega pričevanja itd. in župnik kot priča zaslišan, je izjavil v tem - le smislu: »morda je to dolžno pismo nastalo iz prejšnjih treh dolžnih pisem z ostankom 260 K, ki se je prenesel na to novo dolžno pismo z dne 1. januarja 1907., a pri tem prenosu se je morda storila napaka, da se stara dolžna pisma niso uničila, alt ista stranki vrnila.« Župnik tudi prizna, da je Agata Ovniček prejela valuto (denar) samo na prejšnja dolžna pisma, ne pa tudi na to novo preneseno dolžno pismo. Na tem dolžnem pismu so prišli tudi na sled, da so besede »dolžnica« in »porok in plačnik« pisana s čisto drugačnim črnilom, nego besede, oziroma imena Agata Ovniček in Anton Brulc. Pri tem dolžnem pismu se ne gre samo za vprašanje, kdo je to dolžno pismo podpisal in podkrižal, ampak tudi za vprašanje, kdo na] bo plačnik. Ovniček je namreč prišla na nič in posojilnica
terja zdaj Brulca. Cela ta dolgotrajna zadeva se zdaj rešuje pred okrožnim sodiščem v Novem mestu.
— Kino - Metropol v deželnem gledališču. Včeraj je bilo gledališče pri večernih predstavah do zadnjega kotička zasedeno. Drama »Tigris« je v resnici vredna, da si jo vsakdo pogleda. Jako učinkoviti so posebno prizori v III. delu: konkurenca lepotic v koloseju, plesalka Gabv, halucinacije Rolanda, panika v koloseju in beg* Tigra; v IV. delu: v brlogu roparjev, boj s policijo in beg skoz kanal. Tigris je samo nocoj še na sporedu pri predstavah ob polu 7. in polu 9. uri zvečer. Slike so absolutno mirne. Jutri v torek popolnoma nov spored.
Kinematograf »Ideal«. Samo danes se še predvaja sloviti orjaški film »Quo vadiš«. — Kdor si še ni ogledal ta umetniški film, naj nikar ne zamudi prilike, ki se mu nudi le še danes. Jutri Asta Nielsen: »Smrt v Se vil ji« in drama »Divji lov«.
Prava aprilova nedelja se z vso pravico lahko Imenuje včerajšnja. Že dopoldne je začelo deževati, pozneje se je uvedrilo, popoldne pa je nastal hud piš, nato je pa jelo deževati, padati toča, grmeti in treskati, kakor v vročem poletju- Na Karlovški cesti ie strela pokvarila en cestnoželezni-ški voz in so ga morali odpeljati v remizo. Vreme je preprečilo meščanom marsikak izlet, kar so posebno j občutili gostilničarji na deželi, j       Zabava dveh porednežev. Vče-I raj popoldne sta si dva mala pored-| neža privoščila zabavo, da sta bombardirala s kamni   okna v lopi na I dirkališču, last ljubljanskega »Sokola«. Pobila sta tako 12 Šip, dokler ni stražnik ustavii njuno delo. Ta dva poredneža pač zaslužita eksempla-rično kaznovanje.
V prisilno delavnico so včeraj privedli 201etnega slabogiasnega Jožefa Grila iz Krašnje pri Kamniku. Nadebudni fant je bil v ti hiši pokore že lansko leto, a je pri neki priliki na Barju pobegnil, pozneje pa pokradel na Štajerskem, kjer je bil po orožni-štvu prijet in pri celjskem okrožnem sodišču obsojen na 8 mesecev zapora, katerega je obsedel v Mariboru, sedaj je pa moral zopet v prisilno delavnico.
V Novem Vodmatu je včeraj go, relo v VidiČevem poslopju. Požar so pogasili sosedje. Zanetili so baje otroci. Škode ni velike, ker v poslopju nihče ne stanuje.
Narodna obrnmbs.
C. M. podružnice za Medvode in okolico občni zbor bo v soboto 3. maj*a ob 6. uri zvečer v restavracijskih prostorih g. Kolenca na Ladji. Če bi ob 6. uri ne bila zbrana tretjina članov in bi občni zbor ne bil sklep-j čen, se vrši ob 7. uri nov občni zbor, j ki bo sklepčen ne glede na število I udeležencev.   Vsak navzoči član zastopa pet nenavzočih članov.
C. M. podružnica za Stari trg-Lož priredi dne 1. maja ob pol 8. ur: zvečer v gostilni gospe Olge Peče v Starem trgu veselico s petjem, tambura njem in dramatično predstavo.
Društvena naznanila.
Društvo za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma tel. društvu nSoko! II.11 v Ljubljani priredi na praznik dne 1. maja veliko pomladansko veselico na Babičevevem vrtu na Dolenjski cesti. Ker je spored, kakor je razvidno iz lepakov, jako zabaven, upamo, da bode narodno občinstvo to našo prvo prireditev posetiio v kar največjem številu. Opozarjamo slavno občinstvo, da bodo cene vina in jedil navadne, tako, da si bode vsak lahko žejo ugasil in nasitil se za tako ceno kakor v vsaki drugi gostilni. Društvo ima blag namen zgraditi „Sokolu II." lastno streho, pod katero bo nemoteno vršil svojo nalogo. Da se pa to zgodi, treba je velikih denarnih žrtev. Zaradi tega prosimo ono občinstvo, ki se veselice ne mote udeležiti, da blagovoli druStvo na kak način odškodovati.
Društvu državnih sodno-pisar-niških oflcsjantov In pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani občni zbor bo 4. maja 1913 ob pol 3. uri popoldne v prostorih gostilne „pri Kroni" v Gradišču z običajnim dnevnim redom.
Hranilni in posojilni konsorcij, V soboto zvečer se je vršilo zborovanje lokalnega odbora in hranilnega in posojilnega konzorcija I. splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske v Ljubljani. Natančneje poročilo o zborovanju priobčimo jutri.
Deželna  zveza gostilničarskih zadrug je imela III. občni zbor v ponedeljek dopoldne v restavracijskih prostorih pri »Zlatorogu«. Zborovanje je otvori! načelnik  gosp. Vinko O g o r e 1 e c. Pozdravil je udeležence, med temi  posebno zastopnike oblasti in raznih korporacij. Nato sta ; bila sprejeta dva nujna predloga, in j sicer predlog urednika gosp. M e n-I c i n g e r i a, da se zveza zavzame za
to, da se prepoved  glede vsesokoU skega zieta razveljavi in da naj se ta prireditev, ki bo koristila mestu, seveda posebno tudi gostilničarjem, hotelirjem in mnogo  dvignila promet tujcev na Kranjskem, dovoli in tudi izvrši.  Predlog g. Paternostra iz. Postojne zahteva, da se zveza zavzame za to, da se nenadoma zvišana vstopnina v Postojnsko jamo povodom binkoštnega obiska na 3 K, razveljavi in da se določi vstopnina zopet 2 K. Z zvišano vstopnino se ne oškoduje jamska komisija, pač pa se oškodujejo gostilničarji, ker bo goto« vo vsled U ga prišlo veliko manj po-setnikov v Postojno. — Zborovale^ zveze sta pozdravila v imenu zavoda za pospeševanje obrti :nž. gosp. R e m e c, deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa pa pismeno. Prebral se je nato zapisnik lanskega občnega zbora, ki je bil odobren. Iz tajniškega poročila, poroča gosp. Pinta r, posnamemo sledeče: Organizacijsko delo deželne zveze gostilničarskih zadrug je uspešno napredovalo. Obrtna oblast v Kočevju je poročala ugodno glede ustanovitve zadruge v Ribnici. Mnogo se ie delalo tudi za ustanovitev zadruge v Novem mestu, ki pa se še ni ustanovila. Za ustanovitev zadrug je posredovala zveza tudi v Kranju, v Železnikih, v Tržiču, v Litiji, na Vrhniki in v Ven Laščah. Vršili so se ustanovni občni zbori, izdala so se jim pravila po znižani ceni in sploh se je uredilo vse, da se doseže enotno poslovanje. Kot potovalni tajnik   je poseča! te kraj3 urednik gosp. Mencinger.   Zveza ]e poslala raznim uradom in korporaci-jam tudi več resolucij, posebno glede odpisa d a ca na vino, ki se rabi za delavstvo in družine in glede drugih važnih imernih r.adev,   ki se tičejo gostilničarskega stanu,   kakor tudi cele javnosti.   Zveza je protestirala proti razpečavanju piva privatnikom in celo v hiše, kjer se nahajajo gostilne. Zveza je nastopila tudi oroti takozvani sveti vojni proti alkoholu, ki hoče   ustanavljati brezalkoholne gostilne, če-, da so te popolnoma nepotrebne, ker imajo gostilničarji itak tudi na razpolago brezalkoholne pijače. Tudi je nastopila zveza proti takozvanim točilnicam pod vejo. Zveza se je tudi udeležila glavne nače^ stvene seje na Dunaju po delegatih gg. K i v č i č in Z a j e c. Lansko ieto se je priredil izlet v Postojno, ki ie v vseh ozirih izborno uspel in bi bilo take izlete priporočati. — Zveza ima včlanjenih 18 zadrug z okroglo 2500 člani.  Včlanjene so zadruge na Jesenicah,   na Bledu, v Železnikih, v Tržiču, v Škof ji Loki, v  Kranju, v Kamniku, v Postojni, na Vrhniki, v Idriji, v Zagorju, v Litiji, v Kostanjevici, v Lukovici, v   Mokronogu, v Starem trgu, v Ljubljanski okolici in v Ljubliani. — Blagajniški zaključek izkazuje dohodkov 1233 K 43 v. izdatkov 1355 K 87 v, torej primanjkljaja 122 K 44 v. Proračun izkazuje 1342 K 44 v izdatkov. — Glede proračuna se je vnela precej dolga in živahna debata, v kateri je bilo posebno   zanimivo   pojasnilo načelnika kamniške zadruge g. C e r a r j a , da zavlačuje deželna vlada neko vlogo glede povišanja pristojbin že celo leto in da še sedaj ni rešitve.  Kaj je vzrok temu še ni pojasnjeno. — Na predlog   pregledovalca računov g. Franca Š u š t e r š i č a se je podelil tajniku odnosno odboru absolutorij. Nato .ie bil sprejet predlog g. Mencingerja, da se določi letni prispevek članov deželni zvezi na 50 v. (Dalje jutri.)
Iz krogov štepanjskega »Sokola« nam pišejo z ozirom na dopis »Gasilno društvo v Štepanji vasi«, objavljen v torkovi številki, sledeče: Omenjeni dopis temelji na slabih informacijah. Štepanjskega »Sokola* ne brigajo žalostne razmere v gasilnem društvu naše vasi čisto nič, ker se »Sokol« kot telovadno društvo noče vtikati v društvo, kjer se časih za zabavo drugim poveljuje: »Habt acht!« Zato obžalujemo, da se je napadlo v omenjenem dopisu gosp. An-žiča p. d. Šorša. Napad je krivičen, ker je br. Anžič od prvega početka našega »Sokola« naš odbornik, čigar požrtvovalnosti se mora naše društvo zahvaliti za lepo telovadnico. O kakem bratenju br. Anžiča s »Čuki«, ni govora, kar dajemo javnosti s tem na znanje, ker ne maramo, da bi se delala našim možem krivica.
Novomeška slovenska tennts-družba prične z igranjem v Četrtek dne 1. maja.
Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju priredi svoj I, redni občni zbor za letni tečaj v sredo, 30. aprila v restavraciji Kari Drož VIII. Alser-strasse 59.
Naprednjak!,
spominjajte se pri vsaki priliki
»Narodnega sklada44
in nabirajte prispevke zanj l
Izpred sodišča.
g&senske obravnave pred deželnim sodiščem.
Zapeljiva   denarna pošiljatcv.
france Ošaben, ki sedaj biva v Ameriki, Je imel knjižico ljubljanske mestne hranilnice, glasečo se na 485 K in na ime Janeza Mihelčiča, v sodni shrambi v Cerknici. Ošaben je postal polnoleten in se mu je dovolilo dvigniti denar v roke svojega izkazanega pooblaščenca Jerneja Hitija. Ta ie dvignit pri davkariji knjižico in jo poslal v svrho realiziranja z izročilnim sklepom sodišča mestni hranilnici. Ker ni bilo priložene druge pisave, je hranilnica v dobri veri podala denar na naslov knjižice in tako je prišel Janez Mihelčič, preužit-kar v Gorišici, do denarja, za katerega je dobro vedel, da ni njegov. Obdolženec je ta denar deloma porabil, ostanek pa plodonosno naložil. Pomota je pa prišla kmalu na dan, fliti je takoj šel k obtožencu in zahteval, naj mu vrne denar, a ta mu je odgovoril, da je ta dsnar ostanek iz-ioipila njegovega že pred več leti r-rodanega posestva in je pristavil, .i hranilnica že ve, kaj dela. Da pa
ni res, so potrdile priče. Sodišče je obdolženca zaradi te goljufije obsodilo na 6 tednov ječe.
Boga preklinjal. Janez Pintar, delavec v Zgor. Radovni, je letos o pustu z dvema   tovarišema v Krmi
z\\ drva. Po nesreči pa je padel -od sani in se nekaj na nogi poško j val. Ko ga je Alojzij Kosmač potegnil izpod sani, je gledaje kvišku izastll bogokletne besede, ki se sma-trajc za hudodelstvo. Pintar tega ne :*ji. on le pravi, da se dotič.iin besed -lominja. Obsojen je bil na 3 vdne ječe.
Razne stvari.
* Vseučiliščniki — ogleduhl. Iz
Krakova poročajo: Policija je areti-ia dva slušatelja tukajšnjega vse-ičilišča, ker sta osumljena ogledu-
>tva.
* Mali Jožek v šoli. Mah Jožek
e napisal v soboto   sledečo šolsko !ogo: Pred Velikimi leti še ni bilo av Nobenih bukel in znali so Jih mo ta Bogati brati, ker so bili zelo -azi. Takrat so prišli .Aenihi in so lih prepisali. In to pa je trajalo zelo >l£o in umrli so pred svojim Konjem in nov menih je moral napraviti [ge vse polne.   Enkrat pa je bri-'el Guttenberg na zvet in ko je bil Velik in je moral iz Sole ven je vzel ga razrezal na črke in jih pomo-ilv črno Farbo in je vzel bapir in jih pritisnil in tako ye nastalo sveto smo. In izgubil je s tem ves denar našel potem se Enega prijatelja n ;a mu je pozneje še enga posodil n ra kušt je šel nato po Celi evropi no avstro - Ogrski Državi. — In em je prišel menih   in je najdel iiier.  Ta je vzel lonec in  je hotel kaj drugega noter napraviti, nabavil pa je pulfer, skočila je iskra in ter v nisker in ekblodiral in se je lonoval Berdolt   Schwarz, kakor Vaš bredsednik dežele.   Potem so tgi Veliko kanon naročili in so s 11 napolnili in ko so počile ni mogel i Riter več stati in to je bil ko-e vojske.
m i mejnika t. i. na praznik VneaoDoda
se vrM
ob polu 10. uri dopoldne
v areni »Narodnega doma".
\'a shodu govorijo: deželni poslanec Adolf Ribnikar, občinski svetnik RastO Pustoslemšek, zastopnik železničarjev Ivan  Jaklič iz Trsta in
predsednik N. s. Z Rudolf Javan.
Slovenci, slovenski delavci ln železničarji, vsi na shod!
Isti dan ob 7. zvečer
se vrši
v areni »Narodnega doma".
SPORED: Eno uro doktor. (Šaloigra v 1 dejanju). Nagovor« godba, petje, srefolov, šaljiva pošta ln ples.
Vstopnina k veselici 30 vin. za osebo.
Združeni odbor N. 8. Z. In %. J. £.
Spominjajte se
dijaškeoa društva J
Telefonska in brzojavka poročila.
Vojna na Balkanu.
Kritična situacija.
Dunaj, 28. aprila. Današnji dar smatrajo dunajski politični krogi kot
kritičen dan prve vrste.
Včerajšnje naše informacije, da bo konferenca veleposlanikov sklenila izročiti Črni gori poziv, ki bo zahteval, da naj kralj Nikola preda Skader velesilam, se potrjujejo. Poziv bo imel značaj
evropskega ultimatuma.
ter bo zahteval tekom 48 ur odgovor. Poleg že znanih zahtev Avstro-Ogrske bo monarhija zahtevala Še, da konferenca še tekom današnjega dne določi sredstva, s katerimi na* se v slučaju nepovoljnega odgovora prisili Črno goro, da se ukloni. Avstrija je izjavila, da poostritve, oziroma razširjenja blokade ne smatra za tako sredstvo, ker se ie izkazalo v zadnjih dneh, da so
Srbi založili Črno goro za dva ali tri mesece z živili.
V dunajskih političnih krogih se dares ne govori več o samostojnem postopanju Avstrije z ono odločnostjo, kakor še pred par dnevi.
Oficijozna poročila o sobotni avditenci prestolonaslednika pri cesarju, poročajo namreč, da ima cesar še vedno pred očmi ideal, da je treba rešiti spor mirnim potom.
Cesar upa, da se bo to posrečilo diplomatičnhn potom.
Nekateri dunajski listi pripisujejo ti avdijenci izredno velik pomen, drugi listi pa pravijo, da avdijenca sploh ni imela političnega značaja, marveč, da je bil sprejel cesar prestolonaslednika, soprogo in otroka v popolnoma družinskih zadevah.
»Norddeutsche AUgemeine Zei-tung« naglasa, da traja solidarnost velesil naprej. Ponovna pogajanja so utrdila upanje, da je pričakovati sporazuma in da bodo storile velesile še enkrat skupen korak pri Črni gori, da pusti Skader A »bani ji. Če bi bil ta korak brezuspešen, bo treba nadalj-nih sredstev.
Črna gora in koraki velesil.
Cetinje, 28. aprila. »Cetinjskl Vestnik« pravi, da se Črna gora n« boji popolnega uničenja in da bo za vsako ceno vztrajala r>ri svojih zahtevah glede Skadra. To ni vprašanje kralja samega, to je vprašanje celega naroda.
Novi zaplerljaji na obzorju.
Dunaj, 28. aprila. Vesti, da se je
Esad paša proglrsil za kreza Albanije
se potrjuejo. — Na Dunaju je ta popolnoma zanesljiva vest vzbudila strašno mučen vtisk. Boje se nove akcije, ki bi mogla prevreči vse dosedanje načrte. Prekrižani niso samo načrti Avstrije in Italije, marveč tudi načrti vseh velesil.
Arnavtska plemena pozdravljajo Esad pašo kot svojega kneza.
V Lešu je bil sprejet svečano-stno kot
albanski knez.
Z gora so prihajali glavarji plemen, da pozdravijo svojega gospodarja. Esad paša koraka v notranjost Albanije s celo svojo vojsko, da se združi z Djavid pašo. Po poročilih iz Skadra od avstrijskega generalnega konzulata, je popolnoma gotovo, da je Esad paša
predal Skader samo na izrecno obljubo Srbov in Črnogorcev,
da bodo podpirali njegove težnje.
Dunaj, 28. aprila. Dne 25. aprila so hoteli zastopniki velesil izročiti noto velesil črnogorskemu zunanjemu urpdu. Nota je vsebovala, da naj izroči Črna gora Skader velesilam. Črnogorski zunanji urad je na to odgovoril, da odločilnih faktorjev ni na Cetinju in da jih tako kmalu ne bo, ker se bližajo velikonočni (pravoslavni) prazniki.
Po pariških poročilih se zastopnikom velesil sploh ni posrečilo izročiti noto črnogorskemu zunanjemu ministrstvu, ker Je bilo zunanje ministrstvo zaprto in se je zastopnikom velesil sporočilo, da zunanje ministrstvo pred prazniki in v praznikih ne funkcijoflira. Zastopniki velesil so odposlali posebno odposlanstvo generalu Vukotiću.
Črna gora in Skader.
Frankobrod, 28. aprila. Z Dunaja poročajo, da Avstrija ne sme pripustiti, da bi mogla Črna gora utrditi Skader in ga založiti z municijo ter opremiti s teškim! topovi. To Je tem manj pripustno, ker Je baje Črna go* ra zagrozila, da bo pri prvem poskusu Avstrije vdreti v Črno goro, odgovorila z obstreljevanjem Kotora,
Nova avstrijska nota.
Dunaj, dne 28. aprila. Minister zunanjih del grof Berchtold je izročil velesilam noto, v kateri naznanja, da bo Avstre-Ogrska stavila na londonski konferenci nove predloge glede katerih prosi da jih velesile sprejmo, sicer da bo prisiljena postopati na svojo pest
V Skadru.
Cetinje, 28. aprila. Prestolonaslednik Je izdal v Skadru proklamacijo na prebivalstvo, v kateri izjavlja v imenu očeta, da
se polašča Skadra za večne Čase za Črno goro.
Albanci naj zaupajo v črnogorsko zakonodajo in naj ostanejo verni podložniki Črne gore.
Proklamacija je podpisana od prestolonaslednika Danila in od Essad paše.
Srbi v Albaniji.
Belgrad, 28. aprila. Vest, da korakajo srbske čete proti Valoni, nI resnična. Srbske čete korakajo proti obali, da se vkrcajo. Vkrcanje se vrši le prav počasi.
Dunaj, 28. aprila. »Albanska korespondenca« poroča iz Drača: Srbi se pripravljajo, da zapuste Drač in druge od njih zasedene pokrajine. Srbi so zapustili že Tirano, Kavajo, Krojo in druge pokrajine. Srbi so sedaj še v Draču. V Kroji so razobesili na stari Skanderbegovi trdnjavi albansko zastavo. V Drač je dospelo sedaj kakih 7000 mož; z vkrcava-niem se je že pričelo. Srbi so postavili v Tirani Esad pašovega bratranca Refik bega Toptanija, v Draču pa drugega njegovega bratranca Ha-mid bega za gubernatorja.
Belgrad, 28. aprila. V vladnih krogih izjavljajo, da obstoja vlada na hitrem odpoklicu srbskih čet iz Skadra in Albanije- Splošno se obžaluje, da GrŠka nima na razpolago toliko transportnih ladij, da bi mogla v najkrajšem času prepeljati čete v Solun.
IJegrad, 28. aprila. Teški srbski oblegovalni topovi so bili že vkrcani v Sv. Ivanu in so na potu v Solun.
Tuje vojne ladje.
Smirna, 28. aprila. Oklopnica »Gceben« se je založila v nekem grškem pristanišču s premogom ter se odpelje na sirsko obal.
Pariz, 28. aprila. »Echo de Pariš« poroča: Zdi se zelo verjetno, da se odpošlje v kratkem francoska ekspedicija vojnih ladij v Levanto, da zastopa tamošnje francoske interese. Gre pred vsem za odredbo, ki je že enkrat obstojala.
Pariz, 28. aprila. Oficijozno sporočilo pravi: Ker zunanji položaj ne pripušča, da bi se francosko vojno brodovje odaljilo od svojih izhodišč, bo imelo brodovje pod admiralom Bone de Lapevrere svoje manevre od 2. do 21. junija v Sredozemskem morju, ono admirala Favereaua pa od 2. do 19. julija v Kanalu.
Srbsko - črnogorska unija.
Belgrad, 28 aprila. Črnogorski finančni minister Drljevič izjavlja v »Politiki«, da je vest o črnogorsko-srbski carinski uniji neresnična.
Spor med balkanskimi zavezniki.
Dunaj, 28. aprila. Napetost med balkanskimi zavezniki vidno pojema. V najkrajšem času je pričakovati sporazuma med Srbi in Bolgari. Pa tudi med Bolgari in Grki bo prišlo do sporazuma. Zdi se, da se je Bolgarska definitivno odpovedala Solunu, da pa zahteva zato Kastorijo, Cailo in Vodeno. Definitivno se bo sklenil sporazum med obema vladama v Sofiji in v Atenah.
Spor med zavezniki.
Praga, 28. aprila. »Čas« poroča, da Je ruski poslanik v Belgradu Hartvig izjavil, da bo Rusija vse storila, da prepreči vsak spor med balkanskimi zavezniki.
Za politiko Balkanske zveze je pred vsem merodajen enodušen nastop v albanskem vprašanju. To Je samo eksperiment odločnosti. Črna gora pa se mora ozirati na svoje zaveznike, potem se bo dalo tudi Ska-drsko vprašanje mirno urediti.
Bolgari zapuščajo Solun.
Solun, 28. aprila. Predvčerajšnjim so se začeli Bolgari umikati s svojo artilerijo iz Soluna proti Sere-su. Včeraj so odpeljali vse vojaške potrebščine, municijo in arhive. Obenem je zapustila mesto tudi pehota. Bolgarski poštni in brzojavni urad sta zaprla uradne prostore, istotako bolgarska narodna banka. Tudi v Langasi stoječe bolgarske čete se umikajo proti Seresu.
Bolgarsko - grški spor.
London, 28. aprila. Angleški politični krogi presojajo bolgarsko-gr-ški spor zaradi Soluna skrajno pesimistično, ker je došla vest, da Je Bolgarska preklicala odredbo, da se naj
bolgarska vojska umakne iz Soluna. Bolgarski poštni uradi in bančni zavodi so bili zopet otvorjeni.
Bolniška blagajna v Laškem trgu.
Laški trg, 28. aprila. Bolniško blagajno za iaški okraj smo včeraj Nemcem iztrgali iz rok. Slovenci smo zmagali na vsi črti.
Za sklicanje državnega zbora.
Praga, 28. aprila. »Venkov« poroča, da je bilo sklicanje državnega zbora zopet odgođeno ter poživlja češke poslance, da naj v skupnem posvetovanju protestirajo proti temu, da bi moral parlament molčati. Če bi protest ničesar ne izdal, naj češki poslanci sporoče vladi, da pod sedanjimi pogoji ne morejo več prevzeti odgovornosti in da odlagajo svoje mandate. Tak korak bi izzval v Evropi nepopisno pozornost. Skrajni čas je, da govore poslanci k javnosti in če to ni mogoče v zbornici, se mora to zgoditi izven parlamenta.
Shod mladočeških zaupnikov.
Praga, 28. aprila. V nedeljo se je vršil ob navzočnosti 40 deželnih in državnih poslancev ter 5 članov gosposke zbornice shod mladočeških zaupnikov, katerega se je udeležilo nad 400 oseb. Predsedoval je poslanec dr. Fiedler, reieriral pa je poslanec dr. Kramar o političnem položaju, dr. Koerner pa o češko - nemških spravnih pogajanjih. Sprejete resolucije se tičejo zahtev po ohranitvi evropskega miru in so naperjene proti kratkodobnemu zasedanju češkega deželnega zbora.
Drugo češko vseučilišče.
Praga, 28. aprila. Češki visoko-šolci so izdali na češke poslance odprto pismo, v katerem z obžalovanjem konštatiraio, da v delegacijah v zadnjem času ni bilo govora o zahtevi po drugem češkem vseučilišču. Češki dijaki poživljajo poslance, da se naj zopet   zavzamejo za to za-
Poljsko - rusinska pogajanja.
Lvov, 28. aprila. Konservativne poljske stranke se trudijo v lastnem taboru napraviti spravo. Baje je za to mnogo upanja. Pričakuje se tudi preobrat v javnem mnenju in da se zedinijo vse zmerne frakcije. Neki poljski list poroča, da bo poklican namestnik dr. Bobrzvnski v kratkem v gosposko zbornico, da pa bo kljub temu kandidiral tudi v državni zbor.
Turški begunci.
Dunaj, 28. aprila. Iz Josipovega na Češkem je uteklo 6 turških vojakov, ki so bili tamkaj internirani. Dlje časa so se potikali po Nižjem Avstrijskem, dokler jih niso sedaj končno prijeli v Bravnavu.
Zagrebški občinski svet.
Zagreb, 28. aprila. Vsled zadnjih občinskih volitev se bodo v zagrebškem občinskem svetu stranke na novo razdelile v posamezne skupine. Danes ima dosedanji večinski klub svojo zadnjo sejo, nakar bodo tvorili pristaši stranke prava in hrvaške samostojne stranke svoje klube. Tudi neodvisni občinski svetniki bodo imeli svoj klub. Ker ne bo imel noben klub večine, se bo sestavil poseben delavni klub, ki bo izvršil volitve župana ter rešil proračun. Sestavil se je tudi že klub mestnih svetnikov »Hrvaške zedinjene samostojne stranke.« Klub šteje sedaj ravno 20 od 50 svetnikov. Pravaši bodo imeli klub 15 članov.
Radi Skadra odpuščen urednik.
Zagreb, 28. aprila. Odgovorni urednik uradnih „Narodnih Nevin" Srečko Zindl je moral resignirati nasvojoslužbo radi znanega članka v katerem je simpatično pozdravljal padec Skadra.
Rusija pomnožuje armado!
Petrograd, 28. aprila. Car Nikolaj je podpisal ukaz, s katerim se vsakoletni rekrutni kontigent zviša za 455.000 mož.
Zopet revolucija na Portugalskem.
Dunaj, 28. aprila. Iz Lisabone so došle vesti o puču, ki so ga izvršili včeraj ponoči radikalni republikanci. Radi stroge časopisne cenzure, ki jo je uvedla portugalska vlada, manjkajo vse podrobnosti o obsežnosti in o ciljih te nove revolucije. Ve se samo to-le: Na ulicah so se zbirale ve-tlke množice ljudi, slišalo se Je streljanje z revolverji in silno pokanje bomb. Zarotniki so baje poskusili razstreijitl več vojašnic, kar pa se Jim ni posrečilo. Vojaštvo je bilo poslano na ulice, da Je napravilo red Mnogo oseb, zlasti častnikov je bilo aretiranih. Med aretirane! se nahaja fadi general Guerdes in več stotnikov in poročnikov. Aretlrance so prepeljali na posebno vojno ladjo, ki Je usidrana v reki Tajo. Kazenska preiskava se le uvedla pkoii raznim častnikom armade in vojne mornari-ce-V predmestju Alkantarl sta se raz«
počili dve bombi. Če ste povzročili kako nesrečo, se ne ve. Vlada je izdajala obsežne varnostne odredbe. Vojaštvo Je zasedbo vse ulice. Iz province ni nobenih vesti.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki
je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se žeii odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno - napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Poslano.*)
Trgovci s čevlji ne smejo prevze« mati naročbe po meri in popravil.
»Zadruga čevljarjev v Ljubljani" razglaša sledeče:
Zadruga si šteje v dolžnost slavno občinstvo v Ljubljani in okolici opozoriti na sledeče: Vsa potrebna naročila novih čeljev, kakor popravila naj se oddajo le izučenim čevljarskim mojstrom, ne pa kakor je to dosedaj bilo deloma v navadi, dajati mere za nove čevlje in popravila trgovcem s Čelji, ki niso te stroke izučeni, marveč so primorani oddajati naročbe zakotnim in slabo izurjenim mojstrom v izvršitev.
Torej glasom določil obrtnega reda od 5. februarja 1907 drž. zak. št. 26, § 38. a, 1. odst. trgovci s čevlji kot nestrokovnjaki nimajo pravice sprejemati naročila v svojih prodajalnah, niti jih izvrševati na svoj račun.
Glasom odločbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 28. dec. 1912, št, 11565, nimajo tudi oni irgovci s čevlji, ki so imeli trgovine pred 1, januarjem 1907, pravice, sprejemati naročila.
Kdor se po naši razglasitvi te odločbe obrtnega reda od strani trgovcev s čevlji ne ravna, proti temu bo morala zadruga postopati z naznanilom na obrtno oblast.
Trgovci s čevlji, ki bi naročila po meri in popravila sprejemali, naj se pismeno ali ustmeno takoj naznanijo zadrugi. 1516
V Ljubljani, 28. aprila 1913. Načelstvo čevljarske zadruge.
* Za vsebino tega spisa je arednišfvO odgovorno le toliko, koUkor določa rrakon.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. aprila: Ter. Chudoba, posestnica, 51 let, Zaloška cesta 11.
Dne 24. aprila: Ivan Adamič, vr-va-ski mojster in hišni posestnik, Sv. Petra cesta 31.
Dne 25. aprila: Albin Maček, ključavničarjev sin, 11 tednov, Stie-liška ulica 15.
Dne 26. aprila: Leopoldina Be-sek, železniškega strojevodje soproga, 55 let. Sv. Florijana ulica 12. — Ivan Telatko, skladiščnega delavca sin, 5 dni, Sv. Martina cesta 22.
Dne 27 .aprila: Neža Pirnar, pomožna usmiljenka, 37 let, Radecke-ga cesta 9. — Justina Jelnikar, re-jenka, poldrugo leto, Stritarjeva ulica 7. — Marija Turk, delavka, 76 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 21. aprila: Ludovik Hribar, tovarniški delavec, 49 let.
Dne 22. aprila: Herman Robert Sperling, korektor, 63 let.
Dne 23. aprila: Marija Suhadob-nik, mestna uboga, 67 let. — Elizabeta Sedej, občinska uboga, 65 let.
Dne 23. aprila: Nikolaj Čermelj, delavec, 35 let.
Šanašnji list obsega 18 straai.
Izdajatelj in odgovoriti urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
1111
vedno sveta ▼ zalogi pri:
Bratih Robi, floto mestu
HBHfBi&iBSBSB^^H
4A
EG
E«
Lilijskomlečno milo s konjičkom
Bergmanna 6 Co., D661n n, L.
ostane prejkoslej nedosežno po svojem
učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd. Isto tako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« Čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod.
Borzna poročila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani**.
Uraaal karti dunajske btrte 28. aprila 1913
4V. 4*/.
■•Mhftal o.9lr|l.
majeva renta . . . . '» srebrna renta .... avstr. kronska renta . .
kranjsko deželno posojilo k. o. češke dež. banke .
8415 87-25 8470 82-30
Srao k e.
Srečke Is f. 1*60 ■/» • • ,. m 1864 .... M    tiske ...
zemeljske !. izdale n
n ogrske hfpotečne . M    dan. komunalne
m    avstr. kreditne . .
M    ljubljanske   .   . .
M    avstr. rdeč. krila .
ogr.    t. m M   baiillka  . . ; . m    ttrrike .....
rjdinloe.
ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunaiske bančne družbe . Tužne železnice .... Orfavne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnostcnske banke.   . .
Valuto.
Cekini Marke Pranki Lire . zublji.
87-25
450 — 646'— 2%-50 292 — 256-— 242 — 478 — 476 — 64 — 53 \S0 3375 29 — 23575
415 — 620 75 511 25 12525
720-25 1016-40 3*7"— 266-50
11-42 117-85 95-50 9345 253 —
8435 87 45
84 90 82*50 94*50 8825
462 —
653-306 50 302 — 266 — 252 — 488 — 486 — 72 -5750 37 75 33 -238-75
417 — 621-75 512-25 126 25 721 25 101740 361 •— 267-50
11-47 118-15 95 60 93 65 25375
tieteorolosifoo poročilo.
Vitli« sad ncrje« Wl
•rsfsjl miti tlak TIS
Čas
Stanje , fcaro*
Iv mm
157
E 5
•25
Vetrovi
26. •t 27.
28.
2. pop. 9. zv.
7.ij.
2. pop, 9. zv.
7. Zj.
7321 732-4
731-8
22*8 15-2
127
7322 7340
7357
1V8
u-o
101
si. jzah. *
si. jvzh.
Nebo
si. jzah. ■
brezvetr.
iasno pol oblač.
del jasno
■» mmmmmmmmm
nevihta del. jasno
oblačno
Srednja predvčerajSna temperatura 15*4», norm. 114° in včerajšna 11*8°, norm, 11-6°, Padavina v 24 urah 12 mm in 208 mm
Zahvala.
Za vse izkazano nam srčno sočutje povodom bolezni in smrti naše ljubljene sestre, svakinje in tete, gospodične
Amalije pi. Bonatijevc
izrekamo tem potom vsem darovalcem lepih vencev in šopkov, kakor tudi vsem drugim, ki so pokojnico spremili na zadnji poti, najiskrenejSo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo veleč, gospodoma šolskima nadzornikoma Stiasnvj'. in Mclerju, gu. deželnemu poslancu Ravnikarju, cenj. učtteljstvu Iz Mokronoga in okolice, mokronoški mladini in vsem kolegom in kolegin-jam, ki so ji izkazali zadnjo čast
V Ljubljani, 26. aprila 1913.
Žalujoči ostali.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 28 aprila 1913. Termin.
f šenica za maj 1913 . 1 'enica za oktober 1913. F z za maj 1913   . . . Rž za oktober 1913 . . Oves za maj 1913 . Oves za oktober 1913 Koruza za mai 1913 . Koruza za julij 1513 . .
za 50 kg 11-15 za 50 kg 1177
za 50 kg za 50 kg za 50 kg 50 kg
za
za 50 kg za 50 kg
9-26 Q70 *69 871 8-8 08
Zahvala.
Za prisrčne dokaze odkritega sočutja ki so nam došli povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega sina ozir. brata, svaka in sl'ica, gospoda
3vana Adamiča
posestnika in vrvarja
se tem potom kar najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni slav. tel. društvu »Ljubljanski Sokol«, pevskima društvama »Merkur« in »Ljubljanski Zvon«, za v srce segajoče žalostinke, gg. zastopnikom političnega in gospodarskega društva šentpeterskega okraja, kakor tudi vsem darovateljem krasnega cvetja in vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili do pre-ranega proba. .
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
Misto zvlastniho oznameni.
Josipina Indrova, roj. Kalrausova daje v svojem in v imenu vseh sorodnikov preialostno vest, da je Bog Vsegamofpčni poklical k Sebi njenega nad vse ljubljenega soproga, ozirorra brata, zeta, svaka in strica, gospoda
jI U. Dr. Pavla jlndra
okrožnega zdravnika v Kostanje?ici.
Umrl je po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 26. aprila 1913 ob polu 5. uri popoldne v starosti 47 let
Pogreb nenadomestljivega bo v torek dne 29. aprila ob 4. uri popoldne iz deželne boln\ce na pokopališče k Sv. Križu ter se ; loži v rodbinsko grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah
Priporočamo rajnika v pobožno molitev in spomin.
V Ljubljani, 26. aprila 1913. Pogreb, podjetje „Konkordia" v Ljubljani.
i
:
Josetisa lndrova roj. Ralransova podava jmenem sv^m a jmenem veške-reho pfibuzenstva truchlivou zpravu, že se Bohu Všersohoucimu zalibilo k Sobe na večnost povolatl jejlho nade vše milovaneho manžela, jinak bratra, zetč, švakra a strijce, pana'
jI U. Br. Pavla 3ndra
obvodniho lekafe v Kostanjevici.
Zjsnul, zaopatfen sv. svatestmi umlrajicich a odevzdan de vole Boži, podlouhe a težke nemoči dne 26. dubna t. r. v 47 roce veku sveho.
Telesna schrSnka drahćho zesnu-leho bude v uteri dne 29. dubna o 4. hodinč odpol. v zemske nemoncnid vvkropena a na hrbitov u Sv. Kfiže prevezena a do rodinne hrobky tamže uložena.
Zadušni služby Boži siouženv budou
v ruznych kosteiech.
V Lublafli, dne 26. dubna 1913.
Lepi striček
Francoski spisal Guy de Mau-passant; prevel Oton Zupančič.
Brol K 350. Vez.  K 4 70.
Rienzi, zadnji tribunov
Zgodovinski roman v 2 delih. Spisal Edward Lytton-Bulwer.
BroS. K 4-—.
Sapho
Slike iz pariškega življenja. — Francoski spisal Alphonsc Dau-det; prevel Oton Župančič. Broš. K 2 —. — Vez. K 3 —.
Ljubljana, Prešernova ui. 7.
PoStnina posameznim knjigam je 10 v.
Vez. K 520.
So knjige nad vse zabavne in zanimive, da kdor jih čita obdriega ▼ največji napetosti, da jih ne odloži preje iz rok, dokler ni :; preči tal zadnjega stavka.
LJUBLJANSKI
ZVON
MESEČNIK ZA KNJkEVNCST IN PR0SVEI0 Letnik XXXIII, (1913).
isbaja po 4 pole obsožoc 7 veliki oamarkl pa »dan pot na mavec v svaakih ter atojl vas Isto g K to h, pol Ista 4 K 60 h, Satrt leta s K so ta.
Zm vsa ntavstrljsko deželo n K 10 h ni lato Poeamosai svaaki a« dobivajo po So h,
r Nirodna Tiskarna" v Ljjublianf.
Oglas.
Radi parcelacije se opusti mlekarstvo.
Vsled tega 1506
se prostovoljno proda
čez 200 glav
živine
različnih vrst švicarske pasme.
Natan Čnejša navodila daje:
Hrv. slav. banka za parcelacijo in kolonizacijo  d. dr. 7 Zagrebu.
Specialna 1277
modna in športno trgovina
za gospode in đačke
J. Kette
llliana, hama Mela testa 3.
lito aa m avfutav temin
stanovanje
obstoječe iz dveh večjih JI treh manjših sob in pritiklin. 1451
Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«.
Motorno kole
Puch 3 lJi HP, dobro  ohranjeno, j® CSnd naprodaj. — Vprašanja:
„Motor", poštno ležeče Trebnje, Dolenjsko.
1471
1505
(Zugpferde)
se nfođno prodasta. Tovarna barv v Dolu pri tjubljani.
© gg ® S S S!
9
Narodna | I knjigarna |
v Cjubljani
Prešernova nlica štev. 7.
*   priporoča I
kanceiiski, koncepta:, dokumentni, ministrski, pisemski, evttni in barvani papir
Kasete s pisemskim mmm.
Zrgovske knjige
▼ vseh velikostih, črtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Oaiemalne knjižice *° Zalaoga šolsih zvezkov in risank. Zavitke za ura9e v vseh velikostih. — Velika izber —
vseh   plnnrnlšhlh potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikev, radirk,   kamenčkov, tsblta, gobic, fcmlla Itd.
Jarve za šole ln umetnike.
- Razglednice —~
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
-poezitske knige. -
podobice za otroke.
Ceseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tale, čopiče
Jfotesi in tiatniki.
k i
iBliii milili!
Obrnite se v svojih
1514
Kreditnih zndeeoh
na podpisano pisarno, ki Vam bode dala za vsak slučaj najnatančnejša pojasnila in Vam najboljše svetovala. Prošnje vlagati je pismeno, ter izvolite za frankaturo priložiti 30 vin. v znamkah.
LlDkljana, kreditna pisana, Elizatetoa testa 4. Otvoritev
ITiarijinega kopališča.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se kakor vsako leto
dne I. mala otvori
Obilnega obiska vljudno prosi FRIDERIK KOSIR.
la Bosno so išče
povsem vešč zlasti v jelovini in bukovini, izdelovanju parketov itd. Zahteva se večletna praksa v tej stroki, marljivost in poštenost. — Ponudbe pod
„Bosanska industrija" na upravništvo »Slovenskega Naroda«-
Za novembrov termin se išče
tiaiuwanl
v prometnejšib u licah v bližini kavarne »Evropa«,   oziroma    justične palače.
Stanovanje naj obstoji iz 4—5 sob
(od katerih sta lahko 1—2 kabineta) s pritiklinami v I- nadstropju ali visokem pritličju, ali dve stanovanji s približno po dvema sobama v isti hiši od katerih naj je eno v I. nadstropju ali visokem pritličju ali vsaj eno stanovanje s približno dvema sobama in pritiklinami v 1. nadstropju, oziroma pritličju ali visokem pritličju. — Eventualne ponudbe ali vprašanja na uprav-ništvo »Slov. Naroda« pod „štev, 8" 1515
umetniške/,
m
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
Prešernova ulica 7.
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah Z MAME HITE GROHARJEVE SL1IO-:
ATRHBAEJA
S5   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
Vlsoha 6C gg ta stroka SS cm |s naj-lopat okras »sako slovenska niže. Ta reprodmfccila |e sploh aajlopsa in naj« dovre^nolša kar lih taasmo Slovenci.
Cena s pošte kron 8-20
NAROM!
V UOBLJAHI, PREŠERNOVA IL H. 1
70
9680
Ponehale Dodo vse kritike o Colstovtikl slatini«» Kadilci!
Katare, zaslizenje Itd- a ničemer hitreje in boljSe ne odpravite kakor če pridno pijete in grgrate TolstovrSko dljetetično kislo vodo.
osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higieničnih razstavah, — Dol čistega dobička gre ¥ narodno namene. — Naroča se pri podjetju Tolstovrške slatine, posta Oaitan}( Soroško.
Proda se pod ugodnimi pogoji
•v
ia«
ležeča ob glavni cesti poleg farne cerkve v Št. Vidu nad Ljubljano. Vprašanja na  upravniŠtvo »SI. Nar«. 11503
I Sp
I Ije
se odda n § M ? Rim
dne 5. maja cj 10. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v LJubljani soka š$sr/. 2,
Pojasnila se dobe že -redaj istotam. K dražbi   se vabijo   vsi   pri;itelji lova.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po nsjraznovrstnejših kombina-
Icijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. :
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in mrt z manjš?iočimi se 12 vplačili.
6»
•9
- .-.   vzaiemno zavarovalna banka v Pragi«   **• -Rezervni fondi K SS,481.432-56 —. Izplačane odškodnine in kapitaiije K 123,157^95*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-naroeno upravo.
.. Vsa  pojasnila  dajei i..—-—>
Generalno zastopstvo i Ljubljani ?lt^š^',š' v Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen ju je tako) In najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje,
I
Pozor" Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod* nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Sanatorij
p. Gornja Kunge&a pri Mariboru.
Zdravilišče za živčne in notranje bolezni, individualnim zdravljenjem, z izvrstno oskrbo in zmernimi enami-Medicinalne kopeli. — Lastnik in Šef zdravnik dr. Fran Čeh. 1334
Razpis slu
Okrajna bolniška blagajna Sevnica-Kozje s sedežem v Sevnici, razpisuje s tem
Sikiižb© taj rs
ki bi bila pripravna za vpokojenca: mesečna plača K 60'—.
Zahteva se popolno znanje slovenščine in nemščine in sposobnost za to službo. — Varščine je položiti K 600'—, ki pa se labko z vknjižbo na po-5estvo aH z dobrim poroštvom nadomerti.
Prošnja je vložiti do 1. junija t. 1.
Sevnica, dne 16, aprila 1913.
Načelnik Saral Cimperšek.
ki se je igrala že večkrat tudi v slovenskem dež. gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala ponoviti, je ravnokar  izšla v založbi
arodne knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
im K 170, s poštnino 19 v vel
Ljubljana,
Mari;e Ter. W cesta št U ; (KolizeJ). :
Ljubljana ,
Marije Ter. cesta it 11 : (KolizeJ). :
Mm psilna in t
smmzmm
:: v različnih najnovejših slogih. :•
W Priznano solidno blago M        ter najnjžje cene. Wj Zajamčeno trpežni izdelki.
H w
H
w
H H W H
ifl* j^z^j?
• v.
umni!, on m mm
=  različne kakovosti. :
Velika izbira "os
otroških vozičkov,
vsakovrstnih slik, rti itd.
Vlzitnic
z dobrimi izpričevali, 18—24 let starega,
sprejme Franc Benedičič, urar v Škof Ji Loki na Slavnem trgu. 1485
v elegantni obliki priporoča
Narodna tiskarna.
z večletno prakso in sodnim izpitom,
želi prenseniti službo. i*50
Naslov pove upravniŠtvo »SI. Naroda«.
Moderno zidana, solnčno ležeča
K K
x
Pod Najv. pokroviteljstvom NJeg. ces. in kralj. Visokosti prejasnega gosp. nadvojvode Frana Ferdinanda Avstr.-Este.
ki je še 16 let davka prosta na najlepšem kraju v Ljubljani z velikim krasno zasajenim vrtom, z 2 lepima stanovanjema po 4 sobe s kopelji itd.
se Cako ugodno proda.
Več se poizve pri upravništvu »Slovenskega Naroda«. 1446
XXKXXXKXXXX^XXXKXXXX3CXXXXXKXK
X X X X X X X X X X X X X
X X X X X X X
1507
> VI M. o. 3 191
Slovesna otvoritev 3. maja ob 10. dopoldne
C. kr. Prater Odprte od 10. dop. do 2. pop. Maj-Oktober j
^XXXXXXXXXX <xxxxxxxxxxxxxxxxx
prodaje
^ prestorni •v  •   i ■
V konkurzni sklad opr. št. S 1/13 spadajoči predmeti in sicer
razno manufakturno blago
v kolikor isto ni zarubljeno,
razno pohištvo oprava, sifonski zaboji itd. predajali se Me dne 6. maja t. L na Razdrtem v niši št 43 io 16 od 9. dop. naprej.
posamezno ali v skupinah, ali v celoti ponudbenim potom najboljšemu ponudniku toda brez jamstva za kakovost in količinost blaga. — Predmeti, ki pridejo na prodaj, cenili so se na 4584 K 70 vin. Prepis cenilnega zapisnika je na vpogled pri upravitelju konkurznega sklada v c. kr. notarski pisarni v Senožečah;
Senožeče! dne 25. aprila 1918. 1510
Vikter Poznik,
c. kr. notar kot upravitelj konk. sklada."
obrnjeni v Gradišče in na Erjavčevo cesto, za vsa podjetja kar najbolj pripravni, urejeni za pisarno z električno lučjo, vodovodom in drvarnico, se zaradi preselitve 1432
ceno oddajo v podmajem
in sicer vsi ali pa le deloma. Cenjena vprašanja na SentJanSko premogo-kopno družbo v KarmeHu na Dolenjskem. Lokale razkaže zaloga šentjanškega premoga v Dalmatinovi ulici Štev. 5 v Ljubljani.
Sladili čaj z
mm . i 50 % prihranka tudi na mle-jull ku ia sladkorju ln oknsen za|trk, failno dosežejo oni, ki namesto kave, Čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladnl ćaj, Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnkoczvjev sladni čaj ima ime Sladin in je vedno Mn?! k°U priljubljen. Povsod 1 /ikgza-JIIUU. voj 60 vin. Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkoczv v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7ftr3\)if) I kćczv ; Schonbrunnerstrasse feUI aVJS I št> -igo, Josefstadterstrasse št. 25, Radetzkvplatz št. 4. V Gradcu: Sack-strasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
C. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1. maja 1912.
Postaja; Ljubljana jnini kolodvor. Odhod.
6- 52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj.
7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Jan 2, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9-09 dopoldne, Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beliak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, DraŽdane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorica, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3*32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz g sfeste, Celovec,
6- 35 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celove^ Line Dunaj.
7- 44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10aOO po noči« Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7«23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, lnomosta. Beljaka), Tržiča, Kranja.
a-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfo/ega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoSdne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 20 popoldne. Osebni vlak oa Trste, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
7-00 zvečer« Osebni vlak iz Jesenic a zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Soinograd-Opatija-Reka).
8'JS «ečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca. Beljaka, Tržiča, Kranja.
9-t3 Po noči. Osebni vlak iz Straže-To-phc, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11u33 po noči. Osebni vlak \z Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
PostaJai LJubljana dri, kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27v f1«S0y 3*12.
7-1S, (11-00 ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41«
S-15, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
Ckr. držaiuo-železnlško ?avnatel|shro¥Tr»fa.
1428
TEHNIČNI BIRO IN STAVBNO PODJETJE
Centrala: Ljubljana, Mesijeva cesta it, 26 (poleg plinarne). — JPodmmiice: Gorica, Trst, Zagreb.
a t*
Beton * železobeton * mostovi * stropi * dvorane * zazidki ::::: twrbin.
• % m • . • • • • .
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov * prevzetje zgradb * : tehnična mnenja.
Vodovodi  * električne centrale * tur~ bine * mlini * žage * opekarne in
modeme apnenice* * * »
Obisk strokomiih inženirjev na zeljo.
14
FL
3922
^453
4
Stran 8,
SEOVENSKI NSROa
96 Štev.
Rizlie cene!
Novosti sukna za moške in modnega blaga za damske obleke!
Zahtevajte vzorce!
Placa, Strttarjeta ulica I
Vsoravc tavaroan
1495
prodajalka
v glavno zalogo tobaka na Spodnjem Štajerskem, oba jezika zmožna. Dopisi pod »Prodajalka 1495" na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«.
Dve ali tri elegantne ln svetle
brez kuhinje, primerne za pisarne aH stanovanje, 1381
se takoj oddajo.
r
JŠIrasne moderne Tcostame, oblelze, moderne jope, plašče, vrhnja Jcrila, raznovrstne bluze, otroške oblekce, bele oblelzce za birrnance — v največji izbiri in dobrega oJzusa priporoča,
JModna trgovina J?. J\£agđić
1226 Ljubljana, nasproti glavne pošte.
6*94
za maj ali avgust išče stalna stranka 1492
v*
tfu sta
1
1
Naslov pove upravniŠtvo »Si. Naroda«.			IS	■M HI 11'lBriT	RS		
							
4—6 sob z vsem potrebnim. Kdo, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
Kavarna
Florijanska ulica žt 6.
JHadlonkrtivno tepnial
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30.000 hI radioakativne termalne ^ode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Kcnvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka Uprava. 1178
Kdor hoče dobro in poceni kupiti
ZA BIRMO
naj se potrudi v Angleško skladišče oblek, kjer je vedno največja izbira oblek za dečke in deklice. Nadalje izbira najmodernejše damske konfekcije in oblek za gospode.
Postrežba točna. — Cene priznano nizke.
•0. JBematovtč, JLjubljana, Mestni trg 5.
s štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 983
se odda za majev termin.
Sllzabetna cesta štev. 5.
Naznanjam  slavnemu   občinstu,  da sem prevzela z 20. t.  m. zopet
,Hot
i
cago' v Litiji.
Postregla bodem svojim cenjenim gostom z gorkiml in mrzlimi jedili, z dobro  in pristno pijačo.        1496        Za obilen obisk se priporoča
IVI i lic b Pap©ž a*®j. Knaflic. si
Žalni klobuki vodno v zalogi. — Povrnila se sprejemajo in točno izvrSojejt
Priporoča se solidna tvrdka
modni jalon
Priporoča se
ANTON ŠABC
trgovina s perilom, pralnica in likalnica
Ljubljana, Selenburgova ulica 3.
874
f. I Sehatfer
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 škatelj tako izborno učinkujočih 4544
Salmi Jakovih /. pastilij /.
(kašelj lajšajjočih, slex razkrajajočih)
lokarja PIGG0LI v Ljubljani,  c. in kr.
dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Enaškatljica 20 v, 11 škatjjic 2 K. Naročila po povzetju.
damskih in otroških slamnikov v najnovejših oblikah, vseh vrst in  raznih športnih čepic.
Ljubljana 3
Židovska ulita štev. 8.
J^etrijet Q6tzl
Zunanja naročila se razpošiljalo z obratno polite.
621
Kolesa rj i I
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatka v. tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koies ali kolesarskih potrebščin, u  dokler ne poznate naših cen za leto 1^13. sa
Najboljši in najcenejši na up
pri tvn»dki
Karel Čamernik & Ko.
LJubljana, Dunajska cesta štev. 9-12,
špecifaloa trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. — Mehanlšaa delavnica in garaža.
Jadranska banka fUljalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
■ Živahna MH z Ameriko, s Delniška glavnica K 8,000.000. ,, i Nakazila v Ameriko in akreditivi.
Kupnje in prodaja vrednostne papirje ! Sprejema vloge na hranilne kjiilce | Eskomptfca c menice, devize ln fakture, (rente, zastavna pisma, delnice, srečke I ter na žiro ln tekočI račun. 373 1 — Zavarovanje vredn, papirjev proti »*•) - V.I.«. in ^ - Prome« I Obrestovale .d dne vtoHtve d. dne dviga. | K%£^-et2£5K
===== k vsem žrebanjem. == | Rentnl davek plača banka lz svojega.
Borna naročila. — Inkaso.