Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2010 070(497.12 Ilirska Bistrica) nnn BANKA KOPER ^7 I AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group 2001561 COBISS 0 Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si Ilirska Bistrica & Letnik XVIII, št.: 243 g december 2010 <7 03 Cena 1,80 € « TISKOVINA O O POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 IL. BISTRICA-TRNOVO Z __________________________________________________ VOLI LNI GLASOVALI PROTI Glasovalo ZA OS AIlirski* llislrica 74 1 6 I 8 o 6 1 29 32 2 Levstikova 735 106 14 1 105 53 52 3 OŠ D.K.II.I1. 746 92 12 1 91 45 46 c;ink.ii.it. 702 1 09 1 6 o 109 30 79 s Gasilski »lom 765 R4 ,, O 84 26 58 6 228 40 18 2 38 1 37 7 Vrl.ov«. 267 37 14 o 37 5 32 R Vrbica 135 34 25 O 34 2 32 .1 ub lunica 134 34 25 o 34 3 31 Kulc/cvo 210 22 io o 22 2 20 It Tr^nne 119 22 1 8 o 22 2 20 L2 2abfCo 262 28 1 1 J. 27 4 23 13 224 23 IO o 23 4 J 9 14 StiSuk 70 ,5 1 9 o 15 5 IO LS Novokračine 21« 24 1 1 1 23 3 20 ir. je.5n.ie 263 46 ,7 4 42 17 25 |7 Dolenje 177 22 1 2 O 22 2 20 l* Veliko Brdo 90 90 92 12 78 22 56 IVI. Bukovica 142 38 27 O 38 4 34 20 KoS(.z„ 303 39 1 3 .1 38 6 32 21 V. Bukovica 102 2 1 1, 1 20 6 14 22 Dol.Zcmon 303 24 6 2 22 7 15 23 G<>r 107 1 S 14 O 15 7 8 24 1'uvlica 43 1 4 33 1 1 3 2 1 J 25 Starod 45 23 5 1 O 23 1 22 2fi 1*00«; ra <1 003 51 IO o 5 1 1 6 35 27 I*oUUe>.e O. 23 28 o 23 3 20 2K Unčiee 142 16 I , o 16 4 1 2 2S> Saliotije 74 23 31 2 21 2 1 9 30 Hrušica 260 4 1 1 6 O 41 4 37 31 Bregarje 321 30 9 o 30 1 2 1 8 32 Htcliilc 57 7 1 2 1 6 1 5 33 SC.ajel5.je 53 18 34 18 I 17 34 lo.iii.ije 95 1 , 12 o 1 1 3 8 35 llari,je 257 23 9 O 23 7 I 6 36 Rečica 306 42 || o 42 3 39 37 Ost. ItrOo O3 21 25 o 21 5 1 6 38 Jun. ItrOo 20 20 IOO o 20 4 16 39 Ri.ovče 45 1 9 42 3 16 IO 6 40 ».in G.Ititnja 102 102 IOO 37 65 7 58 41 Kat. ItrOo 32 31 97 O 31 O 3 1 42 Kreni 135 32 24 2 30 8 22 43 Očije 52 43 83 3 40 15 25 44 S n, rje 103 18 1 7 O 18 5 1 3 45 Topole 230 33 M O 33 7 26 46 Mereče 69 1 6 23 1 15 1 14 47 Koristenje 60 28 47 5 23 7 1 6 4K Šembije 227 43 1 9 2 41 10 3 1 40 K ne/Iiik 322 49 1 2 O 49 1 5 34 50 Itač 373 35 9 1 34 1 33 SI Koritnice 145 1 7 12 o 17 8 9 90« 48 1 47 21 26 997 BoSta-S 1-0 O O Posebni imenik 1494 SKUPAJ 13.243 1.903 14.37 85 1.818 46« 1 -350 4,47 25,74 74,26 ENERGETIKA Organizacijski ukrepi za odstranitev plesni Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 041 830867.... Po spoznavanju vzrokov nastanka plesni vzadnjih dveh številkah Snežnika je čas, da spoznamo tri skupine„zdravil" za zmanjšanje ali odpravo vzrokov previsoke vlažnosti zraka. Najpomembnejše je zadrževanje relativne zračne vlage med 40 in 60 % - idealna je 50 % - plesen nastopi nad 80 %. Za nižanje imamo na voljo tri ravni ukrepov, izbiro "zdravila" prilagodimo trdovratnosti plesni. Brezplačni organizacijski ukrepi so učinkovito prezračevanje, odstranjevanje vzrokov nastanka vlage in odmik pohištva. Če ne zadostuje, nadaljujemo z malimi investicijami kot je pregrevanje prostorov, lokalna rekuperacija ali uporaba razvlaževalca zraka. Med večje investicije - te zanesljivo in uspešno odpravijo vzrok - spada termoizolacija oboda stavbe in centralni prezračevalni sistem z rekuperatorjem. Šele po trajnem znižanju vlage se lotimo opleskov ali menjave talne obloge, saj smo s temi ukrepi za vedno odstranili vzroke plesni. Investicije bomo predstavili januarja, ko bomo zaključili "plesnivo"serijo. Viri vodne pare v stanovanju Kot je razvidno, so viri različni, prav tako količine, ki pa se seštevajo. Povprečna 4 članska družina »pridela« v enem dnevu 10-15 litrov tekočine. Prvi korak je zmanjševanje vnašanja vlage v zrak. Podatki v nadaljevanju naj vam pomagajo izbrati vire, ki jih boste najlažje vključili v dieto. • V mirovanju oddamo z dihanjem in znojenjem 50 g/h, v enem dnevu je 1.2 litra. • Med zmernim delom oddamo 100 g/h, med napornim okrog 200 g/h. • Med kopanjem ene osebe v kopalni kadi gre v zrak 1.000 g, med tuširanjem pa 1.700 g (1,7 litra). • Kuhanje proizvede 400 - 900 g/h. • Odprt akvarij odda okrog 180 g/h, kar pomeni več kot 4 litre v 24 urah. • Ena lončnica odda 15-25 g/h. • En pralni stroj (4,5 kg) sušečega se perila odda 50 - 200 g/ura. • Pomivalni stroj nam ovlaži zrak za 200 g na cikel pomivanja, pralni stroj pa 200 - 350 g na cikel pranja. Organizacijski ukrepi Ker so enostavni, brezplačni in učinkoviti uporabljamo vse tri vedno, vselej in povsod, ne glede na težave s plesnijo. Kjer je ta že razvita bodo delovali kurativno, kjer jo še ni pa preventivno. Odstranjevanje vzrokov nastanka notranje vlage - kondenzirane na toplotnih mostovih oboda stavbe - ali zunanje (zamakanje, hidroizolacija) je enostavno pri notranji, težje pri zunanji vlagi. Pri notranji odstranimo vir (rože, akvarij, sušenje perila,...) v celoti, pri ostalih ga skušamo zmanjšati. Odmik pohištva od zunanjih sten in dvig od poda za najmanj 5 cm je nujen povsod, kjer je plesen. Vertikalno stru-janje zraka med tlakom in steno ter pohištvom omogoča odvajanje vlage iz »mrtvih kotov«. Učinkovito zimsko prezračevanje (3 - 4 x dnevno, vedno za 3 - 4 min, vedno na prepih celotna etaža) je učinkovito »zdravilo« proti plesni. Za ustvarjanje ugodnih bivalnih razmer je potrebno prostore v zimskem času ogrevati ter redno prezračevati. To pomeni, da se odprejo vsa (i[M|C;VET okna ter vsa notranja energetsko svetovanje in zunanja vrata. S prepihom dosežemo hitro menjavo notranjega vlažnega zraka z zunanjim suhim in preprečimo kondenzacijo na obodu stavbe. Kdo lahko pomaga? Pomoči je za vsakega zainteresiranega dovolj, le obrniti seje treba. Pred vsako prenovo ali novogradnjo - še v fazi skiciranja in iskanja možnosti - je brezplačen pogovor s svetovalcem najboljša odločitev. V Sloveniji deluje projekt E N SVET v 37 Energetsko svetovalnih pisarnah, v katerih svetuje gospodinjstvom 54 strokovnih in neodvisnih energetskih svetovalcev. Zelo uporaben je portal NEP Slovenija z obilico nasvetov, člankov, primerov dobre in slabe prakse ter vprašanj in odgovorov. Bistvo portala je možnost obiska 350 stavb iz celotne Slovenije, kjer se lahko z uporabnikom pogovorimo o dobrih in slabih plateh posameznih enerhgetskih rešitev. Šele po odločitvah o tehničnih in postopkovnih podrobnostih pride na vrsto financiranje, kjer je E ko sklad z ugodnimi krediti in subvencijami pravi zaveznik. Vse to in veliko več zveste v ESP Cerknica. Pokličite 041 830 867 in si privoščite razkošje dobrih, praktičnih in brezplačnih informacij. KOLUMNA Začetek ni lahek Vojko Tomšič, Jasen 38a ••••• "Ta mesec izide časopis veliko prej zaradi praznikov. Zato je potrebno I napisati članke že pred prvo resno sejo novega sklica o čemur sem želel pisati. Čeprav nova oblast še ni dobro začela z delom, se že vidijo določene spremembe. Vsekakor začetno delo ni lahko. Zavedati se moramo, da je prejšnji župan v času, ko se je že vedelo, da je volitve izgubil (od 25.10.2010), pa do predaje oblasti novemu županu (11.11.2010) podpisal več pogodb kot v celem prejšnjem mandatu. To seveda pravno formalno ni nezakonito, je pa sigurno neetično, nemoralno in nehigiensko. Nekatere je možno razveljaviti, nekatere ne. Nekatere so v korist občine, nekatere pa tudi v škodo. Poglejmo banalen primer razpisa za Veseli december. Razpis, ki ga je objavil stari župan in je pisan na kožo prirediteljem iz preteklih let, je župan Rojc razveljavil. Organizacijo veselega decembra je naložil Razvojnemu centru, katerega v vsakem primeru plačujemo, pa če kaj dela, ali ne dela nič. Razlike so vidne tudi na zunaj. Delno nova razsvetljava, dogajanje se ponovno seli tja kamor spada, v mesto Ilirska Bistrica. Predvsem starši manjših otrok so veseli nove pravljične dežele v parku Nade Žagar. Razlike so občutne in vidne. Kje je razlika? Razlika je le v tem, da gre letos denar dejansko za prireditev in ne v posameznikov žep. Prav tako so preklicani nekateri razpisi za dela na področju komunalne opremljenosti vasi. Zakaj? Ker so razpisani tako, da so že v startu domači izvajalci onemogočeni, in so privilegirani večji izvajalci od drugod, ki pa se v zadnjih letih v naši občini niso izkazali. Žalosten primer je Bač. Seveda so nekateri takoj zagnali vik in krik, da se želi zavreti razvoj posameznega kraja, kako je nova oblast prav proti tem krajem itd. To so seveda popolne laži. Potrebno je le ponoviti razpise, z normalnimi pogoji, ki bodo omogočili tudi delo domačim izvajalcem. Prav je, da ste bralci informirani tudi kako kažejo karte v novem občinskem svetu. Volitve sojih namreč močno pomešale. Normalno je, da poskuša župan oblikovati večino v občinskem svetu, saj le z večinsko podporo lahko normalno dela. Prav tako je normalno, da se poizkuša oblikovati opozicija. In prav ta je zanimiva. Poleg svetnikov poraženca, so se v njej znašli tudi svetniki DESUS-a. Starega dobrega DESUS-a, ki je v večini občin blizu vodstvu občin in tudi v Sloveniji je vedno v vladajoči koaliciji. Pri nas žal ne. Zato se mi zdi prav, da tudi vi veste zakaj. Razlog je zelo preprost. Mešetarjenje med Bergočom in občino v preteklih letih. Občina je omogočala, da so med kopanjem kanalizacije v jarke polagali tudi kabelsko povezavo. Ponekod zakonito, drugod ne. Primer nezakonitega polaganja kabla je Prešernova ulica. Občina jo je izvajala z dovoljenjem za rekonstrukcijo. Zakon pa pravi, da je potrebno gradbeno dovoljenje, če se v zemljo polaga nov vod. Pa tudi to ni nič narobe, saj bi lahko potekalo sodelovanje povsem javno in legalno. Mnogi predvsem dobro misleči člani DESUS-a boste rekli : »Spet naklada, saj je vendar predsednica Sonja Čeligoj Koren«. Resje, vendar le na papirju.Tudi ona mora vrniti Bergoču usluge, ki jih je naredil za njeno družino. Saj nismo pozabili, da je pred leti spravil v državni zbor njenega moža Vojka Čeligoja. Prav tako nismo pozabi, da od njegovega štiriletnega mandata ni imela ta država nikakršnih koristi, občina pa še manj. V tej druščini se je znašla tudi lista Skupaj naprej. Zanimivo. Kirn namreč trdi, da se s programom strinjajo, prav tako so zadovoljni z ponujenimi odbori in komisijami. Torej ni nič narobe. Kljub temu, so vse zavrnili. Zakaj ? Baje nismo dovolj upoštevali njihove inteligence??? Kakor jaz razumem je razlog drugje. Ko je Primož Rojc pripeljal na listo Kirna in Barbo, je bilo že kristalno jasno, da ta skupina ne potrebuje ne inteligence, ne pameti. Zanjo bo namreč razmišljala siva brada. Prav tako je jasno, da so bili mnogi volivci te liste izigrani, saj niso vedeli komu dejansko dajejo svoj glas. Zraven je tudi svetnica Zares. Stranke, ki s hitrostjo, s kakršno je prišla na politično prizorišče, tudi odhaja z njega. Svetnica očitno ni dojela, da je predsednik stranke Zares v Ilirski Bistrici politično mrtev, sama pa govori eno in dela drugo. Očitno se nam obeta burno štiriletno obdobje. Ne le na političnem področju. Tudi na medijskem, saj sploh še ne vemo kateri časopisi bodo v prihodnosti še izhajali. NIZKE GRADNJE Vesel Božič m srečne Neve lete 2011 KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ■■■■■H KGZS na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS tudi o problematiki povečanja zakupnin napisala Jerica Potočnik, za objavo pripravil Tonjo Janežič ••••• Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj s sodelavci se je v začetku decembra na sedežu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (sklad) sestal z novo direktorico sklada Ireno Šink. Na razgovoru je novi direktorici predstavil KGZS, njeno delovanje ter strukturo njenega članstva. Kar nekaj članov KGZS je namreč tudi zakupnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so v lasti Republike Slovenije in spadajo pod upravljanje sklada. Ciril Smrkolj je poudaril, da je dohodkovni položaj slovenskih kmetov zelo slab in da kmetom velike težave predstavlja tudi povečanje zakupnin na letni ravni. Predlagal je, da naj sklad pomaga kmetovalcem pri znižanju osnovnih stroškov. Na razgovoru so odprli kar nekaj vprašanj, med njimi tudi vprašanje priprave koncesnin za zakup ^gozdov s strani kmetovalcev hri- bovsko-gorskih območij, izgradnje vlak in gozdnih cest, certificira-nja gozdov v Sloveniji ter škod po divjadi na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih. Ciril Smrkolj je ob tem opozoril na pomanjkanje ustreznih pravilnikov za oceno škod. V nadaljevanju so se dotaknili tudi vprašanja reorganizacije pisarn sklada in krčenja izpostav po terenu. Udeleženci razgovora so se strinjali, daje treba permanentno usklajevati tekoče težave, ki se pojavljajo v okviru delovanja sklada in KGZS kot zastopnice interesov svojih članov. Ciril Smrkolj je izrazil željo po aktivnem sodelovanju med KGZS, skladom in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pri kampanji Mednarodno leto gozdov. Združeni narodi so namreč leto 2011 razglasili za Mednarodno leto gozdov. Vlogo nosilcev kampanje na nacionalni ravni pa so med drugimi prevzeli tudi MKGP, sklad in KGZS. 10. seja OE KGZS Postojna Tonjo Janežič ••••• Na seji, ki je bila 24. novembra 2010 so člani sveta OE KGZS Postojna sprejemali program dela za leto 2011. Sklenili so, da bodo preko sej in okroglih miz aktivno spremljali spremembe v zakonodaji in reforme, ki se dogajajo na področju kmetijstva. Na seji so obravnavali tudi vrednotenje in predvideno obdavčitev nepremičnin. Ugotavljali so, da so vrednosti za kmetijska in gozdna zemljišča na območju OE KGZS Postojna previsoke. Na trgu zemljišča ne dosegajo tako visokih vrednosti, zato bi bilo prav, da se čim več lastnikov pritoži. Zahtevali so, da se pri pripravi zakona o obdavčitvi nepremičnin iz obdavčitve izvzamejo vse nepremičnine ki so namenjene kmetijski rabi, ter podprli stališča upravnega odbora KGZS. Na seji so podprli tudi spremembe, ki jih uvaja nov zakon o dohodnini. Za lastnike oziroma nosilce kmetijskih gospodarstev z območja OE KGZS Postojna je zakon pozitiven v tem smislu, ker ukinja obdavčevanje povprečnih zneskov subvencij, ki so bile v veliko primerov večje kot sojih kmetje dejansko prejeli. Seja odbora izpostave KGZS Ilirska Bistrica Zapisala: Rafaela Žejn, tajnik izpostave KGZS. tič- V, s Drage bralke in spoštovani bralci Snežnika, ob iztekajočem letu in pričakovanju novega vam v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije želim lepe praznične dni, v prihajajočem letu pa obilico zdravja, osebne sreče, dobre volje in ustvarjalnih idej. Ciril Smrkolj, predsednik IZDELAVA NA EKOSOLVENTNEM TISKALNIKU BREZ OMEJITEV • LOGOTIPOV ■ PLOŠČE ZA GRADBIŠČA ■ PROTIPOŽARNE NALEPKE ■ OZNAČEVANJE PROSTOROV ■ NALEPKE ZA KMETIJSTVO ■ NALEPKE ZA STROJEGRADNJO - NALEPKE ZA VARSTVO PRI DELU ■ TALNA GRAFIKA ■ POSLIKAVA VOZIL ■ TRANSPARENTI ■ SVETLEČI REKLAMNI NAPISI Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel: 05 / 71 00 320 fax: 05 / 71 41 124 COMMERCE e-mail: sneznik@kabelnet.net DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 Konec novembra se je na svoji zadnji letošnji seji sestal odbor izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Člani so obravnavali kar obsežen dnevni red. V želji, da se čimbolj približa k oceni trenutnega stanja kmetijstva v občini, so člani Odbora izpostave povabili medse Marjana Kržiča, direktorja Kmetijske zadruge Cerknica. KZ Cerknica vrši že dlje časa odkup mleka na našem področju istočasno pa v svoji trgovini na Zabovci nudi kmetom oskrbo z reprodukcijskim materialom in stroji. Pred letom dni pa so tudi izrazili željo po kisanju zelja in ureditvi ze-Ijarne , kar bi vplivalo na dodaten finančni vir naših kmetij. Iz razlage direktorja KZ Cerknica članom odbora je lahko razbrati, da si KZ Cerknica želi še bolj poglobljenega sodelovanja z kmetijskimi proizvajalci v naši občini. Direktorje vesel, da seje količina odkupljenega mleka dvignila in ni v upadanju, trgovina na Zabovci pa tudi opravičuje njen namen. Ob uvajanju novega odkupnega programa na našem koncu ( odkup živine, lesa, in drugih kmetijskih pridelkov ) pa računajo na bolj intenzivno prisotnost na terenu, še posebej bo to postalo smiselno takoj po ureditvi zadev okrog zeljarne z pripravo programa za kisanje. Člani odbora izpostave so v nadaljevanju obravnavali poročilo in program dela. Dotaknili so se tudi "Kmetijske tržnice 2010", ki po mnenju članov ni bila ustrezno organizirana. Moti jih predvsem dejstvo, da kot predstavniki kmetov, letos niso bili povabljeni k sodelovanju. V nadaljevanju so obravnavali spremembe zakona o dohodnini, ki bi pomenil ugodnejšo obdavčitev za naše kmete. Pripombe so imeli na nov izračun sredstev, ki jih država prispeva za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Po novem izračunu bodo naši kmetje letno prejeli 150 000 EUR manj sredstev kot v preteklih letih, s čimer se odbor ne strinja. Člani odbora so obravnavali tudi novi davek, ki naj bi obdavčil nepremičnine. Zahtevajo, da se kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja izvzamejo iz sistema obdavčitve nepremičnin. Odbor priporoča vsem lastnikom kmetijskih nepremičnin, da svoje izračune skrbno analizirajo in v kolikor se z vrednostjo nepremičnin tudi pritožijo. Predsednik Florijan Peternelj je predlagal sestanek pri novemu županu, katerega bodo seznanili s problematiko kmetijstva v občini. MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). V starem mestnem jedru Ilirske Bistrice prodam kvalitetno obnovljeno, takoj vseljivo hišo. Možna je preureditev v dve stanovanjski enoti ali deloma za poslovno dejavnost. Cena po dogovoru - zelo ugodna! Tel. zvečer 041 671 114.___________________________________________________________ Želite izvedeti vašo prihodnost, preteklost, morda sedanjost? Kdo vas ljubi? Zakj vas ne? Kako rešiti ali odpraviti težave? Nasveti in prerokovanje s pomočjo yijinga. Informacije na orakelj.yijing@gmail.com. Lepotičenje obhajilnih, poročnih in drugih albumov, 040378888, Patri-cija V II. Bistrici na Bazoviški 4 a oddamo poslovne prostore (nekdanja AS Breza); info: 031 644 242______________________________________________ Lektoriram diplomske/magistrske naloge, Patricija, 040378888_______ Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garancijo. Cena 40 EUR, Mirč - 041391704._________________________________________ V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53. Meščanska desnica se razkrije _________ Dejan Ujčič...... IXar nekajkrat se mi je zgodilo, da [vsem se izognil kakšni temi, ker sem o njej pred pisanjem Bistrin prebral kakšen meni dober članek. Nisem hotel namreč navajati nekih zaključkov kot svojih, hkrati pa tudi nisem želel metati na papir citate iz kakšnih fensi revij, ker se mi je zdelo, da bi si s tem dajal težo, ki si je ne pripisujem. Pa sem se premislil. Ne glede teže. Še vedno si je ne pripisujem. Po drugi strani pa vstopam v prostor javne besede, čeprav (namenoma) v svojem lokalnem okolju. V tem časopisu (s katerim drugače nimam popolnoma nič) namenoma zato, ker se mi zdi lokalen časopis v zasebni lasti z odprto uredniško politiko vreden vse podpore in spoštovanja. In, resnici na ljubo, veliko ljubše mi je deliti strani časopisa z, npr., g. Stegujem ali člankom o izletu osnovnošolcev kot pa z žal veliko večino slovenskih ustvarjalcev javnega mnenja, novinarjev in komentatorjev. Na tem mestu govorim o političnem (v smislu vodenja javnih zadev in ne kot žalitev za prijateljice noči). In ena od stvari, ki jih ne morem odobravati pri slovenski javni besedi je netransparentnost. Lepše rečeno motnost. Vsi se delajo neodvisne in objektivne, nihče ne razkrije, kako je s kom ekonomsko povezan, niti, na kakšnih idejnih podlagah nastopa. In preden še kdaj ponovim svoje zgražanje nad tem, moram najprej odpraviti to pri sebi. Zato vam, moji spoštovani trije bravke in bravci, podajam tisto osnovo, iz katere izhajam, ko podajam komentarje na tem mestu. Kmalu bo desetletje, odkar sem naročnik britanskega tednika The Economist. Do te publikacije sem prišel slučajno, preko prevodov njihovih člankov v tedniku Mladina, ki so bili zame zelo blagodejni, ker se mi niso dvigali lasje na glavi, kar bi sicer bilo pogosto pri branju česa drugega. In sem si kupil ta časopis tu in tam in tako. Če pustimo ob strani popolno obvladovanje jezika (čeprav morda ne ravno čisto vsake teme) so tisto pomembno vrednote. Sam verjamem v univerzalnost človekovih pravic, demokracije in tržnega gospodarstva. Zagovarjam meritokracijo, individualizem in svobodo. In mislim, da mora biti država v smislu javnih storitev omejena zgolj na tisto, kar ni mogoče zagotoviti v prosti menjavi med informiranimi subjekti. Po mojem prepričanju je skupnost v službi posameznika in ne obratno. Ne obstajamo mi zaradi naroda ali države, temveč država in narod zaradi nas. Ne vidim države kot blagohotne matere ali strogega očeta, vidim jo zgolj kot orodje za zagotavljanje največjega možnega blagostanja za največje možno število njenih državljanov. Menim, da je zasebna lastnina superiorna javni, da je mehanizem trga dosti boljši od mehanizma državnega planiranja in ne verjamem v redistribucijo bogastva, ki presega zagotavljanje enakih možnosti in osnovnih življenjskih pogojev. Torej, za tiste, ki ste bolj domači v slovenski medijski mlaki, se razglašam za ultraliberalca. Poleg Economista berem še Finance, časopis, ki zagovarja trg in kapitalizem, lastniki pa so mu tujci, o groza, in sicer Švedi, ki pa bi ja morali vedeti bolje, saj so Skandinavci. In vidite, to ni bila reklama. Medtem ko veliko tistega, kar berete in gledate kot »objektivne« novice, pa je. Reklama za proizvode, osebnosti, v vsakem primeru za denar. Omenil sem časopise, kijih berem, iz preprostega razloga. Ker sem onidan videl po TV človeka, ki je kar tako malodane citiral Economista in to prodajal kot neodvisno levičarsko (!) analizo. Ne bom ga izdal, sicer. Ma dejte no! Čeprav bi zase, če smem, raje kot izraz ultraliberalec izbral izraz meščanska desnica. Eko. Bom pa na tem mestu snel klobuk gospodoma Pezdirju in Šušteršiču. Sedaj se v Sloveniji dejansko odpravlja enoumje. Seveda ne bi nič pomagalo, če bi se ta dva gospoda pa še kdo šli kakšno novo stranko in pobrali tistih 20 % glasov Slovencev, ki so večni optimisti, na vso srečo. Žalostna resnica je namreč, da v tej državi preprosto ni kritične mase, ni momenta, ki bi stvari premaknil iz točke stagnacije, ki ji bo sledilo nazadovanje. Poglejte, kakšne so naše ambicije. Da bi čim manj delali. Da bi nam čim več dala država (beri: drugi). Da hvatamo krivine. Bohotijo se glasovi, ki so ne le celotno ekonomijo, temveč samo državo dali v funkcijo sociale. Na nasprotni strani pa vidim le tri ekonomiste, ki govorijo gluhim. Politiki se hvalijo, da so dali pol milijarde subvencij gospodarstvu, kot da to ne bi bilo zgolj prelivanje iz uspešnih podjetij v manj uspešna in hudo izkrivljen signal zasebnemu kapitalu, tako finančnemu kot človeškemu, da se usmeri v iskanje državnih podpor, ne pa v nudenje proizvodov in storitev voljnim kupcem. Hvalijo pa se s tem, ker je splošno prepričanje, da je to ok. Tako kot je bilo ok dajati »kapitalistom« denar za »ohranjanje delovnih mest«, kar se je končalo tako, da so ta isti ljudje na cesti, le da deset let starejši, država brez kupa denarja in mi vsi kot družba veliko na slabšem zaradi neučinkovite razporeditve naših virov ustvarjanja. Ker so nas različni dušebrižniki tako ustrašili, da sami sebe vsak trenutek vidimo kot socialne primere, ki jih lahko rešijo le oni, tako da vzamejo tistim, ki imajo in dajo tistim, ki nimajo. V resnici pa jemljejo tistim, ki ustvarjajo in dajejo tistim, ki so v pravem krogu. Zakaj je v tej državi tabu reči, da subvencioniranje pretvornika digitalnega signala ni sociala. To je paternalizem. Televizija ni človekova pravica. Ampak, ja, zakaj bi kdo bil proti temu, da se revežem subvencionira digitalni pretvornik. Jaz že ne. Evo, naredimo eno akcijo, pa vsak prispevamo za kako tako napravo. Jaz dam za dve. In če vi niste pripravljeni dati vsaj za pol, pa to zagovarjate, potem je to meni zelo zanimivo. Nisem pa za to, da to dela država v imenu sociale. Ker jaz ne vidim nič drugega kot politike, ki se s tujim denarjem kitijo in mečejo drobtine raji. Od tega človeku pride slabo. Seveda nam govorijo, kako smo ogroženi z vseh strani in kako se moramo bati. Hkrati pa ignorirajo resnične pasti in grožnje. Po mojem skromnem mnenju, in ne bom nezadovoljen, če se motim, so naše elite povsem izgubile kompas. Elite sem rekel, ker jih je več. Gre za tistih nekaj tisoč ljudi, ki imajo moč v tej državi. So raznoliki, od Mirka Tuša, preko politikov, novinarjev in mnenjskih voditeljev vseh vrst. Eni so zastali v časovnem krču, ki še vedno živi neuvrščene, Vzhod in Zahod, Slovenijo kot naslednico SFRJ. Drugi se le zdijo, kot da so tukaj, v resnici pa so povsem fascinirani z Ameriko, tako zelo, da so se spremenili v ameriške levičarske intelektualce. Tretji so iz gospodarske krize prebrali natančno nasprotno od resnice in jo razumejo kot Komunizem vrača udarec. (Mimogrede, o kakšni globalni gospodarski krizi ni govora, svet rase po stopnjah, ki so nadpovprečne, Slovenija pa je seveda druga zgodba.) Imamo politike, ki so demokrati, pa niso kompetentni ali pa so v službi neformalnih mrež (ajd če je že moderno, naj bo tako, meni je sicer ljubši izraz mafija). Imamo politike, ki so nekoliko bolj kompetentni, pa niso demokrati (to je zelo huda, celo usodna pomanjkljivost za politika) in so pripravljeni kadarkoli postaviti svoje politične interese nad državne. Imamo novinarje, ki vehementno ukazujejo visokim državnim uslužbencem, kaj morajo storiti, menda iz pozicije nekakšnega diktata javnosti, pri čemer pa iz tega, da so si vzeli pravico biti oblast takorekoč ne izvedejo tudi odgovornosti (vsaj za izgovorjeno), ki iz tega izhaja. Nikakor ne bomo mogli priti do rešitve, če nimamo vpogleda v dejansko stanje. In ker je čas voščil, bom tudi jaz. Bom brez osebnih voščil, saj se poznamo zgolj posredno, moji trije bravke in bravci. Ne more meni politična stranka ali podjetje voščiti srečo in zdravje. To popolnoma razvodeni vso zadevo, jo sprevrača v njeno nasprotje. Tako kot je poplava osebnih imen pri trgovcih, prodajalcih, klicnih centrih popolnoma razvodenela osebno poznanstvo, v resnici naredila vse nas še bolj anonimne. Dober dan, jaz sem Dejan, kako vam lahko postrežem? Seveda, če ne vemo od kelnarja ime, potem ga moramo poklicati gospod ... Kar je tudi prav. Zato moje voščilo ne bo osebno, osebna voščila so za tiste, ki jih srečamo osebno ali s katerimi smo v stiku. Voščim vam, da bi v naslednjem letu naredili vsaj en korak k temu, da bi bili gospodarji svoje usode. Dovolj je bilo vodij in pastirjev. Kajti ovce strižejo, mar ne. Pogumno v nov mandat Na lokalnih volitvah v mesecu oktobru 2010, smo v mestu Ilirska Bistrica volili tudi predstavnike v Svet krajevne skupnosti Ilirska Bistrica. V naš mestni svet so bili s strani meščank in meščanov izvoljeni naslednji predstavniki devetih volilnih enota: Volilna enota 1 Dora Kalčič iz Podgrajske in Milenko Oblak iz Rozma nove ulice Volilna enota 2 Janez Ličan iz Trga maršala Tita Volilna enota 3 Zorko Šabec iz Prešernove ulice Volilna enota 4 Saša Batista iz Zupančičeve ulice Volilna enota 5 Milena Urh iz Gregorčičeve ulice Volilna enota 6 Vladimir Dimnik iz Šercerjeve ulice Volilna enota 7 Peter Škrlj iz Vodnikove ulice Volilna enota 8 Robert Ujčič iz Pod stražice - naselje Sl 3 Volilna enota 9 Mirjam Francetič, Gubčeva ulica in Janez Kirn iz Gub čeve ulice V mesecu pisanih barv (novembru), smo se na svoji prvi konstitutivni seji sestali novoizvoljeni predstavniki Sveta krajevne skupnosti. Poglavitna naloga seje je bila, da se izmed izvoljenih predstavnikov izvoli predsednika ter podpredsednika, ki bosta skupaj z zaposlenim strokovnim sodelavcem tvorila ožji delovno skupino. Glede na precejšnjo željo po predsedniškem stolčku (trije kandidati) ter izvedbi celovitega volilnega postopka, je bil na prvi seji izvoljen le predsednik. Predloge ter imenovanje podpredsednika smo prestavili na drugo sejo. Ta je bila vtem veselem predprazničnem ozračju (decembru), kjer je bila izvoljena še podpredsednica. Predsednik za obdobje 2010-2014 je v Krajevni skupnosti Ilirska Bistrica postal Milenko Oblak, podpredsednica pa Dora Kalčič. Izvoljeno vodstvo se zahvaljuje članom sveta za izkazano podporo ter želi vsem skupaj čimbolj uspešno delo v celem mandatu. Zavedamo se raznolike problematike v mestu in s tem potrebnega precejšnjega udejstvovanja za vsaj delno urejanje zadev. Od vseh članov sveta pričakujemo aktivno sodelovanje v okviru svojih zmožnosti. Nov svet KS želi z novim županom in občani vzpostaviti pristnejše sodelovanje in v tej smeri se bodo pripravljale tudi prihajajoče aktivnosti v mestu. Od občanov si obetamo več predlogov in odzivov na razne pobude, saj nam ni vseeno za naše mesto, zato se bomo za to aktivno zavzemali in vložili veliko truda in dobre volje za pozitivne spremembe. Obenem podajamo kontakte pisarne KS; telefonska/faks številka ostaja nespremenjena 05/71-45-140, mail naslov KS je: ksilb@primorska. com. Vabljeni pa ste, da nas v času tehnike in interneta obiščete v naših prostorih v Domu na Vidmu, kjer smo na voljo med uradnimi urami, ki so v ponedeljek in petek od 8.00h do 11,00h ter ob sredah od 8.00h do 11,00h ter od 13.00h do 15.00h. Želeli bi se tudi javno zahvaliti dosedanjemu vodstvu KS Ilirska Bistrica v obdobju 2006-2010, ko so bili predsednik Zorko Šajn iz Prešernove ulice, podpredsednik Saša Batista iz Zupančičeve ter dolgoletni tajnik KS Zmago Trebeč, saj so bili veliko angažirani pri vseh delih v KS (pregled in priprava določene dokumentacije za potrebe sveta in širše, predlogi in nadzor nad izvajanjem del, sodelovanje pri raznih akcijah in drugo). Zahvala gre tudi vsem preostalim članom v prejšnjem mandatu, saj so s svojo aktivnostjo in vključevanjem v razne akcije in s podajo predlogov ter mnenj pripomogli pri izvedbi in izvajanju določenih projektov (delitev cvetja, čistilne akcije, itd.). KS je v prejšnjem mandatu v okviru danih možnosti primerno delovala in opravila načrtovana dela. Ob zaključku leta želimo vsem občanom in občankam vesele božične praznike in srečno novo leto 2011. Čas je, da se ozremo nazaj in s pozitivnimi smernicami zakorakamo v prihodnost. Naj bo leto, ki prihaja polno majhnih presenečenj, drobnih radosti in uspeha. vam želi Svet KS Ilirska Bistrica Bazoviška 4a, 6250 ilirska Bistrica, gsm: 031 644 242, 041 457 125 i ZuBtiSSi, n&ŽMiii ynivoji ■ mess a BS1W Vesele praznike in srečno v Novem letu 6 24. december 2010 NE PREZRITE - NAGRADE »Kako izboljšati ekonomsko-socialni položaj slovenskih kmetij?« V imenu Odbora izpostave KGZS v Ilirski Bistrici in SKZ Slovenske kmečke zveze Tonjo Janežič 6. in 7 decembra seje v hotelu Bernardin v Portorožu pričel že 25. tradicionalni posvet Kmetijske svetovalne službe. Naslov letošnjega posveta je »Kako izboljšati ekonomsko-socialni položaj slovenskih kmetij?«. V okviru posveta je potekala tribuna z razpravo o težavah slovenskega kmetijstva in možnih rešitvah. Na razpravi, ki jo je vodil direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Igor Hrovatič, so sodelovali predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem svetu Cvetko Zupančič, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, Aleksandra Kovač Arh z Ministrstva za finance, predsednik KGZS Ciril Smrkolj, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Roblek. Uvodoma je prisotne pozdravil tudi predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, ki je povedal, da Državni svet predstavlja varovalo pred prehitrimi odločitvami politike in da tudi v Državnem svetu opažajo, da se dohodkovni položaj kmetov poslabšuje. Na tribuni so spregovorili o štirih trenutno najbolj aktualnih temah, ki se tako ali drugače dotikajo kmetijstva. To so davčna, zemljiška in socialna politika ter tržna povezanost pridelovalcev in izboljšanje odnosov v živilskopredelovalni industriji. Razpravljavci so največ pozornosti namenili davčni politiki, in sicer Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini ter Zakonu o davku na nepremičnine. Predstavniki vseh nevladnih kmetijskih organizacij so se ponovno strinjali, da slovenski kmetje in kmetice ne bodo prenesli še dodatnega obdavčevanja. Prav tako so si bili enotni, da je treba še pred sprejemom Zakona o davku na nepremičnine nujno urediti uradne evidence. Kot je povedal Ciril Smrkolj, KGZS zahteva, da Ministrstvo za finance po uradni dolžnosti prekliče informativne izračune, ki so polni nepravilnosti. Roman Žveglič, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, je povedal, da je slovenski kmet sicer res majhen, vendar obremenjen kot veliki kmetje. Rok Roblek, predstavnik Zveze Slovenske podeželske mladine, je opozoril na nizko število mladih prevzemnikov kmetij. Kot je povedal, smo Slovenci v primerjavi z državami Evropske unije na samem repu po številu mladih prevzemnikov. Obremenjujoča davčna zakonodaja pa še dodatno negativno vpliva na odločitev mladih za prevzem kmetij. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je povedal, da ima tudi MKGP kar nekaj pomislekov v zvezi z Zakonom o davku na nepremične. Pomisleke glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini je izrazil tudi državni svetnik Cvetko Zupančič. Slovensko kmetijstvo po njegovem ne prenese dodatnih obdavčitev, sploh pa ne, dokler na kmetijah ni dobička. Razpravljavci so se strinjali, da je treba za izboljšanje dohodkovnega in socialnega položaja kmetov in kmetic nujno urediti tudi razmerja znotraj živilske verige, kjer dobi kmet bistveno premajhen delež. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je opozorila na slab socialni položaj žensk na kmetijah. Največjo težavo po njenem predstavlja zavarovalna politika žensk. Kot je pojasnila, gre denar, ki je na razpolago, ponavadi za zavarovanje moškega, za žensko ga pa žal ne ostane dovolj. Opozorila je tudi, da ženska na kmetiji skrbi tako za otroke kot tudi ostarele, pa ji kljub temu ne pripada nobena ugodnost. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je kot primer dobre prakse navedel socialno zadružništvo v Italiji. Kot je povedal, v tujini marsikatero socialno stisko kmetov in kmetic rešujejo prav preko teh zadrug. Glede tržne povezanosti pridelovalcev in izboljšanja odnosov v živilskopredelovalni industriji so se razpravljavci strinjali, da je izboljšanje povezanosti in odnosov nujno in da bo treba še veliko narediti na tem področju. V kolikor ne bodo možni dogovori med pridelovalci in trgovci, pa bo po besedah mnogih prisotnih mo- ralo vmes poseči tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Razpravo je direktor Igor Hrovatič končal z besedami, da težave v kmetijstvu so in da jih bo treba nujno reševati v partnerskem odnosu med vladnimi in nevladnimi organizacijami. V kolikor bodo odločitve zgolj enostranske, bodo le-te še bolj razburjale slovensko kmetijsko javnost. Na posvetu je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Ciril Smrkolj izročil Priznanje za izredno strokovno in organizacijsko uspešnost v kmetijskem svetovanju 2010 ga. Rafaeli Žejn Bilo bi zelo nepošteno, če se ne bi oglasil, kljub temu, da se štejem za prijatelja Rafaele Žej n. Spoštujem njen odnos do ljudi in do narave .V naši skupini smo ji hvaležni za vse, kar je do sedaj naredila za kmetijstvo v občini Ilirska Bistrica. Zelo rad in z velikim veseljem se spominjam časa, ko sva kot sodelavca v HMEZAD Kmetijski zadrugi skupaj stopala po isti poti, ki je bila vse prej kot lahka. Prav na tej poti smo spoznali, da imamo med sabo sodelavko - predvsem pa dobro in iskreno prijateljico, na katero se lahko zaneseš, kar tudi vedno največ šteje. Zaradi tega smo jo cenili - lahko mi verjamete, da na svoji poti nisem srečal veliko ljudi, ki bi znali in zmogli brez zamere prenesti tudi popolnoma nasprotno razmišljanje in iz tega razmišljanja izluščiti pozitivne smernice. Če bi nas več mislilo tako, bi svet okrog nas postajal lepši in zanimivejši. Vse preveč je takih, ki le ugotavljajo, kaj je narobe in kaj bi bilo potrebno. Za Rafaelo lahko zatrdimo, da pri njej šteje le opravljeno delo. Prepričani smo, da je priznanje prišlo v prave roke, za kar Rafaeli tudi iskreno čestitamo in ji želimo, da bi imela še naprej tak odnos do kmetijstva in ljudi, ki jim je kmetijstvo blizu. ISKRENO ČESTITAM! Vsem članicam in članom SKZ Slovenske kmečke zveze , vsakoletnim romarjem k bi. A. M. Slomšku na Ponikvo, simpatizerjem, in njihovim družinskim članom, želim prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov. V tem božičnem času namenjam še posebno voščilo vsem ki trpijo zaradi bolezni ali so se znašli v drugi življenjski preizkušnji. Veselja, upanja in tolažbe v letu 2011 pa obilo uspehov, notranjega miru in prijetnih doživetij Vam želi Tonjo Janežič ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 Vese! Bežič tn srečne Neve fete URNIK 2011. po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h RAFAELA ŽEJN, dipl. inž. agr. in hort., KGZS KGZ Nova Gorica Rafaela Žej n že več kot 25 let dela na področju kmetijstva v občini Ilirska Bistrica. Svojo poklicno pot je začela kot tehnolog za rastlinsko pridelavo v Kmetijski zadrugi Ilirska Bistrica, nadaljevala kot vodja kmetijske pospeševalne službe v HMEZAD KZ Ilirska Bistrica, po reorganizaciji le-te leta 1990 pa prevzela vodenje izpostave za kmetijsko svetovanje. Pri svojem delu aktivno sodeluje v številnih projektih. Pomagala je pri ustanovitvi Društva vrtnarjev in Društva rejcev drobnice Ilirske Bistrice. Za obe društvi že od ustanovitve opravlja tudi delo strokovne tajnice. Aktivno sodeluje v upravnem odboru Razvojnega centra Ilirska Bistrica in upravnem odboru LAS Društva za razvoj podeželja od Snežnika do Nanosa ter kot strokovna tajnica v odboru izpostave KGZS Ilirska Bistrica. Od leta 2009 je tudi članica Sveta zavoda KGZ Nova Gorica. Rafaela Žej n je s strokovnim znanjem in izrednim čutom za soljudi veliko pripomogla k napredku kmetijstva in razvoju podeželja na območju občine Ilirska Bistrica, kjer so rezultati njenega dela vidni v uspešno izpeljanih investicijah na kmetijah. Z načinom svojega dela, odnosom do sodelavcev in vsem, ki jim je skrb za kmetijstvo na ilirsko bistriškem blizu, jezgled, kako strokovno in pošteno delo prinaša dobre ^rezultate. PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.:+386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si radio capris dobra družba SOCIALNI DEMOKRATI Območna organizacija Ilirska Bistrica Spoštovane občanke in občani! Bliža se najlepši čas v letu. Cas, ko se spomnimo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Cas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Predsednik OO SDII. Bistrica Emil Rojc NE PREZRITE-OBLETNICE 24. december 2010 7 SREČNO IN PREUDAig! V NOVO DESETLETJE! _________ 20 obletnica ustanovitve skupine GRS v Ilirski Bistrici Odziv planincev je bil dober. Pohod seje »prijel«, pozneje je bil dobro poznan kot ZIMSKI VZPON NA SNEŽNIK. Število udeležencev je iz leta v leto raslo. Temu primerno so organizatorji prilagajali in izboljševali organizacijo. Organizacijski odbor je markiranje trase, zavarovanje poti pod vrhom in morebitno reševanje, zaupal Hinku Poročniku. Kot vodja ekipe si je Hinko med člani društva izbral sodelavce, za katere je menil, da mu bodo lahko pomagali opraviti nalogo. Povabil je planinske in mladinske vodnike, smučarje in druge mlajše planince, ki so se ukvarjali z zimskimi športi. Čeprav so bili med njimi dobri smučarji, se je vendarle čutilo pomanjkanje alpinističnega in reševalnega znanja. Hinko je zato leta 1985 stopil v stik z alpinistom Tonetom Sazo-novom - Tonačem, ki je bil takrat načelnik postaje GRS Ljubljana ter ga zaprosil za pomoč pri izobraže- nem prostranstvu Snežnika tudi izgubilo. Občinski štab CZ in takratna milica sta na pomoč poklicala reševalno ekipo pri Planinskem društvu Snežnik, ki je skrbela za varnost na zimskih vzponih in je teren poznala. Zaradi tega so v ekipi prišli do spoznanja, da Snežnik potrebuje izšolano ekipo z ustrezno reševalno opremo, ki bo lahko nudila pomoč skozi vse leto, ne le v času organiziranih zimskih vzponov. Čeprav je ekipa do tega spoznanja prišla razmeroma zgodaj (leta 1986), do pravno veljavne ustanovitve skupine še nekaj časa ni prišlo. Ekipa namreč ni imela še nobenega gorskega reševalca. Ta pogoj je bil izpolnjen, ko je Hinko Poročnik leta 1989 zaključil šolanje in postal član GRS Slovenije. S tem so bili postavljeni temelji za ustanovitev in delovanje Reševalne skupine Ilirska Bistrica. V jeseni leta 1990 so priprave na ustanovitev skupine stekle intenzivneje. Dne 12. decembra 1990 so se na postaji milice v Ilirski Bistrici sestali ključni predstavniki. Po razpravi z utemeljitvijo za ustanovitev reševalne skupine v IIBistrici, so tudi formalno ustanovili Reševalno skupino GRS. Dogovorili so se, da bo skupina organizacijsko vezana na postajo GRS Ljubljana in bo delovala - nastopala kot Reševalna skupina ( RS ) Ilirska Bistrica, postaja GRS Ljubljana. Z organiziranjem reševalne skupine v okviru postaje GRS Ljubljana si je skupina zagotovila večje možnosti za strokovno izpopolnjevanje in nabavo opreme . Korist od tega pa je pridobila tudi postaja. Pridobila je teritorij Snežnika, ki je v zimskem času ob slabem vremenu lahko zelo zahteven in v vznožju te gore organizirano skupino reševalcev, ki ta obsežen teren dobro pozna. Za člane skupine je pomenila vključitev v sistem GRS Slovenije priznanje dotedanjemu delu in hkrati vzpodbuda za naprej. Skupina je bila ob ustanovitvi skromno opremljena. Le nekaj fantov je imelo lastno osebno opremo, opremo za gibanje v gorah v zimskih razmerah. Od skupne opreme je skupina imela samo sani akia. Ker so za varovanje pohodnikov na ZV potrebovali več opreme, so si jo za ta čas izposojali pri postaji GRS Ljubljana. Po ustanovitvi se je skupina želela čim prej opremiti s prepotrebno opremo. Pa je večinoma ostalo pri željah. Za opremo ni bilo denarja. S težavami, pa vendar, so pridobili v najem in uredili lastne prostore v opuščenih vojašnicah. Po več poskusih leta 2003 prišli do terenskega vozila Lade nive in primerne garaže. Istočasno so ob urejanji prostorov potekala izobraževanja članov skupine. Postaja je vsako leto organizirala več vaj iz letne, zimske in helikopterske reševalne tehnike. Ko pa seje postaji priključila RS Ilirska Bistrica, se je več zimskih vaj opravilo na Snežniku. Nekaj vaj stenskega reševanja pa tudi v Podtaborski steni. Vsako leto je vaje iz letne in zimske reševalne tehnike organizirala tudi skupina sama za svoje člane, le inštruktorji so bili iz postaje Ljubljana. Omeniti velja še usposabljanje članov skupine za vzpostavljanje radijskih zvez. Vrsto let je radijsko povezavo med ekipami na ZV opravljal Z V petek, 10. decembra je\ Planinsko društvo Snežnik pripravilo prireditev v počastitev delovanja Gorske reševalne službe in 20. obletnice ustanovitve skupine GRS v Ilirski Bistrici. Za ta slavnostni večer so pripravili srečanje nekdanjih in sedanjih članov, prijateljev, društev in organizacij , ki so kakorkoli pomagali skupini pri njeni ustanovitvi ali kasneje pri njenem delu. Ker so člani skupine odlični poznavalci sodobne tehnike, so namesto tiskane publikacije pripravili privlačen DVD s posnetki, ki predstavijo skupino od ustanovitve do danes. Videli smo jih v prerezu časa, kako so izglodali pri delu in v raznih akcijah od ustanovitve do danes. Večera so se udeležili tudi predsednik gorske reševalne zveze (GRZ) Igor Potočnik, načelnik GRS postaje Ljubljana Branko Žorž ter bivši načelnik GRS postaje Ljubljana Anton L Sazonov, Tonač. Pozimi leta 1975 je PD Snežnik po vzoru pohoda »100 žensk na Triglav« organiziralo pohod na Snežnik. V društvu so želeli, da postane pohod tradicionalen, zato so se temu primerno temeljito pripravili. vanju članov ekipe. Postaja je na priporočilo svojega načelnika pomoč odobrila in organizacijski odbor Zimskega vzpona je v letih 86 do 89 štirinajst dni pred ZV za člane reševalne ekipe organiziral seminarje z zimsko reševalno tematiko. Vabljeni so bili tudi člani radiokluba Snežnik in člani jamarskega kluba Netopir. Program seminarjev je bil vzet iz programov alpinističnih šol ter vaj gorskih reševalcev, prilagojen razmeram na Snežniku. Organizirani ZIMSKI VZPONI so pripomogli, da je Snežnik postal planincem znan. Obisk se je iz leta v leto večal. Zgodilo seje nekaj nezgod, nekaj izletnikov seje v gozd- bistriški Radio klub. Leta 1995 pa je radio klub organiziral tečaj za radijske operaterje, ki so ga obiskovali in zaključili štirje člani GRS skupine. V letu 1997 je med mladimi planinci v Ilirski Bistrici naraslo zanimanje za alpinizem. V skupini so to zanimanje opazili in sklenili, da mladini pri tem pomagajo. Stopili so v stik z podkomisijo za vzgojo pri komisiji za alpinizem- PZS in v dogovoru z njimi organizirali alpinistično šolo po programu PZS. Na razpis seje prijavilo 16 kandidatov. Dne 31.3. 2004 je bila v Ljubljani ustanovitev društva GRS Ljubljana. Po vzgledu večine postaj GRS v Sloveniji se je tudi ljubljanska postaja preoblikovala v samostojno društvo- neodvisno od matičnega planinskega društva in PZS. Društvo V tej Zvezi je tudi RS Ilirska Bistrica kot del društva- postaje GRS Ljubljana, vendar je RS obdržala obliko povezanosti s PD Snežnik, kot je bila pred ustanovitvijo društva GRS Ljubljana. Leta 2004 je Hinka Poročnika v vodstvu zamenjal Vladimir Dekleva in postal vodja RS. V povprečju ima skupina 4 do 5 reševalne akcije letno. Statistika kaže, da je bilo do sedaj vseh reševalnih akcij okoli 100. Reševalna skupina je zelo aktivna na področju preventive in izobraževanja. Sodelovanje pri Mladinskih gorniških taborih, spremlja izlete mladinskega odseka, izvajajo planinske šole za mlade in odrasle člane društva. Število članov skupine se je gibalo od 10 do 12. Praksa pa je pokazala, da je ob nenadnem sklicu skupine za reševalno akcijo mogoče zbrati le del reševalcev, ki so na seznamu. Da bi se ob sklicu skupine zbralo vsaj 6 ali 7 reševalcev, kolikor jih je nujno potrebno za lažja reševanja, je skupina v zadnjih letih v svoje vrste sprejela še nekaj novih članov in se pomladila. Tako danes skupina šteje 17 članov. Dolgoletno prizadevno delo posameznih članov in skupine kot celote pa ni ostalo neopaženo. Prejeli so več osebnih priznanj za dolgoletno delo. Reševalna skupina je za svoje 20 - letno humanitarno delo, junija letos prejela ZLATO PLAKETO OBČINE ILIRSKA se je nato povezalo z ostalimi društvi GRS v Sloveniji v GRZ Slovenije. BISTRICA. Iskrena čestitke ŽIVIMO NAGLO. ?' NASA VSAKDANJA IGRA SEIME/sKJJE »DAJMO, DAJMO«... GORE PA POČIVAJO NAD TEM NENEHNI M PREGANJAJOČI M SVETOM (REINHOLD ST ECHER). 8 24. december 2010 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV LJUBITELJI ŽELEZNIC Društvo je ustanovljeno Ljubitelji železnic iz Ilirske Bistrice so konec meseca novembra 2010 ustanovili društvo v katerem se bodo povezovali vsi tisti, ki želijo ohranjati in vzdrževati železniške eksponate, ki sodijo med tehnično kulturno dediščino, ohranjati zgodovinski material o železnicah ter vzpodbujati interes do železnic in železniškega prometa pri svojih članih in v širši javnosti. Združili so se v prepričanju, daje potrebno razvijati in pospeševati pozitivni odnos pri ljudeh do tehniške kulturne dediščine. Na ta način želijo obogatiti turistično ponudbo in povečati zanimivosti teh krajev. Kot člani tega društva pa bi svoj prosti čas preživljali na aktiven način. Za predsednika društva so izvolili kustosa Ivana Simčiča, ki je zaposlen v Pokrajinskem muzeju v Kopru, enota Ilirska Bistrica, za podpredsednika pa mag. Jadrana Možino iz Slovenskih železnic. Poleg njiju so v upravnem odboru društva še tajnik Boštjan Jaksetič, blagajnik Martin Butinar in člana Viljem Škrabolje ter Marijan Boštjančič. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Drago Seizovič, za predsednika disciplinske komisije pa Ivan Žibert. Prvi kratkoročni cilj društva je sodelovanje v projektu postavitve muzejske lokomotive v Ilirski Bistrici. Na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen med Slovenskimi železnicami in Občino Ilirska Bistrica, so bila doslej že opravljena nekatera pripravljalna dela na električni lokomotivi serije 361, bolj poznani kot »Breda«. Ob tej priliki je potrebno omeniti, da sta od 17 tovrstnih lokomotiv iz te serije, ki so vozile po progah Slovenije in bivše Jugoslavije ostale samo še dve. Ena od teh se nahaja v Železničarskem muzeju v Ljubljani, druga pa se pripravlja za njeno predstavitev javnosti na železniški postaji v Ilirski Bistrici. V tem projektu je vključenih še nekaj zanimivih zgodovinskih eksponatov, kot so vodni stolp, stara italijanska elektrodinamična signalno varnostna naprava itd. Občni zbor je ob tem izrekel pohvalo in zahvalo tako Občini Ilirska Bistrica kot fizičnim osebam in podjetjem, ki so prispevali denarna sredstva za obnovo muzejske lokomotive. Drugi kratkoročni cilj društva je realizacija muzejskih eksponatov na t.i. reški progi (Pivka - Reka) v okviru mednarodnega sodelovanja. Realizacijo tega projekta načrtujejo v sodelovanju z več partnerji na tej in oni strani meje, pri čemer bi vključili različne organizacije in občine od Pivke do Reke. Izgradnja Južne železnice, zlasti pa proge Pivka - Reka, je močno zaznamovala življenje ob njej ter ugodno vplivala na industrijski in splošni napredek naših krajev. Obstaja bogata tehniška dediščina, ki jo velja ohraniti. Da ta dediščina ne bi šla v pogubo je potrebno razvijati pozitivni odnos pri ljudeh do tehniške kulturne dediščine. Ena od možnosti pozitivnega prispevka na tem področju je postavitev tehničnega muzeja v Ilirski Bistrici. Vodstvo društva si je zastavilo dolgoročni okvirni cilj, po katerem bi v naslednjih desetih letih pripravili temelje in zasnovo za delovanje tehničnega muzeja v Ilirski Bistrici, s čimer bi izpolnili svojo prvo vizijo. Člani društva so na prvem občnem zboru sprejeli tudi vse potrebne akte za delovanje društva, kot so statut društva, poslovnik o delu organov društva in Pravilnik o finančno materialnem poslovanju. Člani društva so se ob koncu dogovorili, da bodo svoj prvi članski sestanek sklicali takoj po novem letu. Na sestanek vabijo vse ljubitelje železnic, ki niso uspeli priti na ustanovni občni zbor zaradi slabega vremena. Sklic društvenega sestanka bo objavljen na spletnih straneh Občine Ilirska Bistrica in Slovenskih železnic. Ivan Simčič in mag. Jadran Možina Vabimo vse ljubitelje železnic, ki jih zanimajo železniška dediščina, zbiranje zgodovinskega gradiva o železnicah, pa tudi sodobne železnice, da se pridružijo Društvu ljubiteljev železnic. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 031 516 470, Jadran ali 031 650 456. Ivan. Srečno, zdravo in uspešno NOVO LETO 20 7 7 GOSTILNA s prenočišči | ( |< | ' Ema Deželak S.p. ™epjr*64 6254 Jelsane .... tel.: +386 (0)5 / 71 42 648 =SM: 4386 <°>41'747 657 COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41-124 OFFSET TISK KNJIGE, PLAKATI, LETAKI, VSTOPNICE, VIZITKE... SITO TISK MAJICE, KOCKE, NALEPKE - OPOZORILNI ZNAKI... VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG EKOSOLVENTNI PRINTER DIGITALNI TISK Društvo zdravljenih alkoholikov__________________________________ Terapevtka Tomažič Jasmin. »Najbolj žalostno je bilo nemara to, da nisem mogel prav presojati niti sebe niti drugih. Dopovedoval sem si nekako takole: Mogoče malo preveč pijem. Pijem, da pozabim. Pijem, ker sem nesrečno poročen. Pijem, da sem vesel. Pijem kar tako.« Vse to je šaia. Le pretvezo iščem. Bolezen že zelo napreduje, ko začnem trgati najdražje vezi. Takrat se znajdeš v začaranem krogu brez izhoda: »Pijem, udarim jo, kesam se, pijem, da pozabim, kako seme ona boji...« Vzmet se dvigne in odskoči. Z vsakim kozarcem sem pritegoval hudičeve vezi med obžalovanjem in pijačo...« Aime Duval Otrok, ki se je igral z luno Razmišljanje žene zdravljenega alkoholika. ALKOHOL- KROJAČ ŽIVLJENJA Nisem strokovnjak, ki se uči iz knjig, ampak človek, ki se uči iz življenja. Nekomu ta prispevek ne bo pomenil nič, nekateri pa se bodg v njem našli in se mogoče zavedli, da niso sami s temi izkušnjami. Jezi me, da kar naprej razpravljamo o tem, kaj moramo storiti s svojim življenjem, kaj nam škoduje, kaj koristi, o zdravi prehrani, o škodljivosti kajenja; da ne bi o tem tudi pisala. Življenje z alkoholikom ni vredno te besede in naenkrat marsikateri partner alkoholika spozna, da je življenje prehitro minilo v borbi z alkoholom. Namesto, da bi živeli, se vsak dan ubadamo s tem, kako nam ga bo krojil alkohol in v upanju, da nam bo kdo pomagal. Nemočni čakamo na pomoč, ki jo od nikoder ni. Alkoholik se mora namreč sam odločiti, kdaj bo pričel, če sploh bo, z zdravljenjem. Na žalost je ta pot lahko tako dolga, da dejanja alkoholika uničijo vse, preden se kaj premakne. Če sploh se. Veliko partnerjev alkoholika se odloči, da prekine takšno življenje in odide, veliko pa jih tega ne more storiti. Mogoče so nepreskrbljeni, nezaposleni v finančni stiski brez stanovanja in majhnimi otroci, brez staršev, h katerim bi se zatekli in mogoče tudi ustrahovani; tako da se sami ne upajo kakorkoli ukrepati. S svojo težavo ostanejo sami v krutem življenju z alkoholom in večnem stresu in strahu, ki jim krči dušo in telo. Meni predstavlja družina vrednoto, zato sem se vseskozi borila zanjo. Uspelo je, vendar ne brez pomoči tretje osebe. Pomagal mi je zdravstveni delavec, katerega je partner vzel bolj resno in pogovor z njim je veliko pripomogel k temu, da je mož odšel na zdravljenje direktno iz bolnice, kjer je bil zaradi poškodbe po padcu. Še vedno je bilo težko, saj mož ni bil prepričan, da bo zmogel. Bolezen je tako huda, da se alkoholik z njo sam brez zdravljenja težko spopade. Posebno s krizami, ki so sestavni del zdravljenja. Tako alkoholik obupa že preden se dokončno strezni. S skupnimi močmi in veliko pomočjo našega kluba zdravljenih alkoholikov, ki iz svojih izkušenj ve kako pomagati, smo uspeli, zato mislim, da je pomoč drugih pri zdravljenju alkoholika še kako dobrodošla, saj je alkoholik težek bolnik in nesposoben treznega razmišljanja in odločitve. Zato še vedno trdim, da je v takih primerih zelo dobra pomoč, ki jo dobimo od nekoga drugega, saj je družina preveč izčrpana in nevedna, da bi kakorkoli ukrepala. Za konec pa še to. Tudi partnerji alkoholikov bi morali biti deležni posebne terapije, ki bi potekala skupaj z zdravljenci, vendar krajši čas. Upam, da bo družba končno dojela kako jo alkohol uničuje in ukrepala še v malo večji meri. Alkoholik pije, da pozabi, nikoli pa ne pozabi piti! Cankarjeva 1, 6230 Postojna www.vago.si VARNOST PRI DELU, POŽARNO VARSTVO Nudimo vam kvalitetne in ažurne storitve po konkurenčnih cenah. Pokličite nas na tel: 05 / 7211 620 ali na info@vašo.si Vesel Božič in srečno Novo leto 2.011. NE PREZRITE-POLITIKE 24. december 2010 9 OBČINSKI SVET 2. seja novega sveta 2. seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, je potekala 16.12.2010. Načrtovani dnevni red so svetniki dopolnili s potrditvijo zapisnika korespondenčne seje, ki je bila sklicana 8.12.2010, z dodatno točko Podpora predlogu reorganizacije policije, ter s točko glavni načrtovani projekti. Po potrditvi dnevnega reda in ugotovitvi sklepčnosti, so najprej potrdili mandat nadomestnemu članu OS - Borutu Rojcu, ki je na svetniškem mestu nadomestil župana. Nato so potrdili zapisnik 1. seje ter že zgoraj omenjene kb-respondenčne seje na kateri so imenovali Dušana Grbca za predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Sklenili so še, da se vrednost točke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ilirska Bistrica za leto 2011 poveča z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin in tako po novem vrednost točke znaša za fizične osebe 0,00158 EUR, za pravne osebe pa 0,00138 EUR. Najemnina za stanovanja v občinski lasti imajo z novim letom tudi nove vrednosti: za tista v hotelu Turist je najemnina 4,50% od vrednosti stanovanja, za ostala pa 4,00% od njihove vrednosti; vrednost točke je 2,63 EUR; profitna najemnina znaša 5,09 od vrednosti stanovanja oz. 2,63 EUR. Vprašanja in pobude so se nanašala na aktualne težave v naši občini, nekatera pa so bila tudi zelo osebno naravnana. Rok Janko je predlagal naslednjo točko, ki naj bi obravnavala podporo OS predlogu reorganizacije policije, ki vključuje ukinitev Postojnskega območja in preselitev sedeža le-tega v Koper. Svetniki so po dolgi razpravi sprejeli sklep, da se o tej problematiki ne bodo opredeljevali. Svetniki so bili pri naslednji točki dnevnega reda seznanjeni še z začasnim financiranjem proračunskih potreb, za obdobje do sprejetja novega proračuna oziroma največ za obdobje treh mesecev. V nadaljevanju je bil sprejet sklep (14 za, 9 proti) o imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora. Od- bore so si razdelile liste S D, SDS, ZZP, MFŠ, SLS, LDS in Lista Vojka Tomšiča. Ostale liste in stranke so izrazile svoje nezadovoljstvo z oblikovanjem delovnih teles in podale tudi skupno izjavo, ki jo objavljamo ločeno. Pri zadnji točki je župan podal informacijo o glavnih načrtovanih projektih. Pri določenih projektih, predvsem pri rekonstrukciji Rozmanove ulice je izrazil svoj dvom glede vrednosti projekta, saj je projekt ponovno ocenil in ugotovil, da so nekatere postavke do 40% prevrednotene. Ker gre za že podpisane pogodbe, ki jih je v zadnjih dneh svojega županovanja podpisal še Anton Šenkinc, mora uprava preučiti kako bo ukrepala. Poudaril pa je, da se bo nadaljevalo s projekti kanalizacije v Hrušici, in Knežaku ter nadaljevanje del na Baču, nameravajo delati na področjih ureditve cone v Ilirski Bistrici, kanalizacije v Podgradu, pristopiti k projektu komunalnega urejanja Podgore ter ureditvi samega mesta, predvsem na področju ureditve prometa. ZA ŽUPANA___________ Poziv Županu Emilu Rojcu. Kočija Svetega Miklavža je izginila neznano kam, kot tudi moje pismo naslovljeno nanj, ker pa nočem zamuditi še druge in tretje priložnosti se obračam na najvišjo inštanco v naši občini da poskrbi, da bo tukaj zapisano tudi uresničeno. Drugo vsemogočno bitje, ki lahko uresniči skoraj vse želje je Božiček, tretji pa je vsemogočni Dedek Mraz.Trenutno gospod Zupan pa vaša moč presega vse tri, da iz Cankarjeve in Prešernove ulice ukažete odstraniti nam nedostojne prometne ovire. Pametna glava in dobro srce si kaj takega ne bi nikoli umislila za sebi enakimi ljudmi. V Prešernovi ulici stojijo trije prometni znaki,( lahko da sem kakšnega spregledala) ki nas opozarjajo naj ne vozimo več kot trideset km na uro. Dovolj viden in opozorilen je tisti, ki je postavljen na začetku Cankarjeve ulice samo malo nižji naj bi bil, da ga vozniki ne bi spregledali, kajti iz avta ga je skoraj nemogoče videti. Bolj prijazen bi bi znak z označbo »cona 30 kom« tako so označene ulice europskih velemest, kjer mora biti promet usklajen z varnostjo pešcev. Naše mesto je mičkno in ni nobene potrebe, da nas pred vsako vzpetino opozarjajo z kakšno hitrostjo naj zapeljemo preko njih.Totalen absurd. Pa sej ne smo butalci smo samo ljudje, ki tu pa tam včasih tudi kak prometni prekršek naredimo. Enkrat pa si vzemite čas in se odpeljite po cesti proti Zabičam. Ne bo slabo, če boste pri roki imeli fotoaparat in pofotkali nemogoče postavljene prometne znake kar se hitrosti tiče. Ta cesta je dokaj odprta, vozniki tu pa tam pohodijo plin in varna vožnja se zna spremeniti v prometno nezgodo večkrat prav tragično. Tudi na tej cesti bi morala biti enotna omejitev hitrosti. Naj o tem odločijo strokovnjaki za to jih imamo, mar ne. Vas pozdravljam in želim uspešno vodenje naše in vaše Občine. Neta GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: qciskra@volia.net 7.00-19.00 sobota 7.00-12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM KNJIGOVODSKI SERVIS BRIGITA BRIGITA IVANČIČ S.P Nikola Tesla 4, 6250 ilirska Bistrica Telefon: 041 627 709 e-mail: brigita.ivancic@gmail.com 0 0 0 RAČUNOVODSKE STORITVE DAVČNO SVETOVANIE RAČUNALNIŠKI PROGRAMI z ZARADI POVPRAŠEVANJA IN ZANIMANJA STRANK NA NAŠIH PROGRAMIH VODENJE | KNJIGOVODSTVA NA SEDEŽU f VAŠEGA S.P. ALI D.O.O. PRAKTIČNO, ENOSTAVNO PRIHRANJEN ČAS ZA DOSTAVO LISTIN OPOZICIJA - KOALICIJA Svetniške skupine DeSUS, Lista neodvisnih občanov krajevnih skupnosti, Neodvisna lista- Skupaj naprej, ZARES, Datum: 16.12.2010 Skupna izjava Svetniške skupine strank in neodvisnih list DeSUS, Lista neodvisnih občanov krajevnih skupnosti, Neodvisna lista- Skupaj naprej in ZARES do nadaljnjega ne želimo sodelovati v delovnih telesih občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica in Nadzornem odboru Občine Ilirska Bistrica pod ponujenimi pogoji. Župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc in svetniške skupine Lista Vojka Tomšiča, LDS, Mladi forum Sajeta, S D, SDS ter SLS so podpisnikom skupne izjave in svetniški skupini stranke ZZP posredovali predlog oblikovanja delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora, v katerem so si po »prilagojenem izračunu« popolnili članstvo z relativno večino v strateških odborih in komisijah ter absolutno večino v nadzornem odboru, ostalim strankam in listam pa ponudili »ostanek«. Predlog je bil lepo zavit v celofan in ponujen kot »pravičen, uravnotežen, demokratičen, všečen in celo radodaren« do ostalih strank in list, celo matematični izračun je bil priložen, vendar samo ena od neštetih možnih kombinacij. Pri strukturiranju Nadzornega odbora pa so predlagatelji po našem mnenju prestopili tudi mejo sprejemljivega ravnanja zmagovalcev in se odločili za absolutizem: poleg izvršilne in zakonodajne oblasti, podkrepljene z absolutno večino v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter relativno večino v strateških odborih, si želijo predlagatelji še funkcijo nadzora nad samim seboj z absolutno večino v nadzornem odboru. Nadzor nad izvajanjem političnih funkcij je v demokratičnih družbah domena nevtralnih in opozicijskih skupin, nikakor pa vladajočih. Predlagatelji so na 1. seji Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica imenovali Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po načelu »pravila postavlja zmagovalec«, ne pa na način, da komisijo sestavljajo svetniške skupine strank in list, ki so na volitvah prejeli največji delež glasov volivcev, kar je bilo vse dosedanje mandate občinskega sveta »nenapisano demokratično pravilo«. Vsi podpisniki smo vztrajali, da se komisija oblikuje na prej naveden način. Takšen predlog je bil tudi predložen na glasovanje na 1. seji OS s strani svetniške skupine DeSUS, vendar je bil zavrnjen s preglasovanjem. Podpisniki skupne izjave smo predlagateljem podali predlog, s katerim smo jim nedvoumno priznali pravico do oblikovanja večine v delovnih telesih občinskega sveta. Iluzija bi bila namreč pričakovati, da bodo predlagatelji, ki so svojo moč uveljavili s preglasovanjem pri oblikovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, sprejeli kakršenkoli drugačen predlog, ki bi temeljil na izraženi volji volivcev. Tri svetniške skupine (DeSUS, LNOKS, NL-SN) so podale predlog kandidatov za nadzorni odbor. Nasprotni predlog podpisnikov skupne izjave je vseboval ponudbo predlagateljem, da prevzamejo predsedovanje ter oblikujejo večino v vseh odborih in komisijah (v razmerju 4:3 v sedemčlanskih ter 3:2 v petčlanskih), ne pa tudi v nadzornem odboru, kjer podpisniki skupne izjave in svetniška skupina ZZP oblikujejo večino ter predsedovanje. Na usklajevalnem sestanku vodij svetniških skupin dne 13.12.2010 so predlagatelji vztrajali na svojem predlogu in nasprotni predlog po prevzemu večine in predsedovanja v vseh delovnih telesih občinskega sveta razen nadzornem odboru zavrnili. Dva predlagana člana (od treh) za nadzorni odbor so predlagatelji označili za nesprejemljiva. Predlagatelji so zavrnili tudi nadomestni predlog, podan na usklajevalnem sestanku, da se dva »sporna« člana nadomestita z drugima članoma, ki ju predlagajo isti predlagatelji (DeSUS in LNOKS), vendar je bil tudi ta predlog zavrnjen. Več kot očitno je bilo, da predlagatelji nikakor ne želijo iz svojih rok izpustiti nadzornega odbora. Podpisniki skupne izjave smo že prej pisno obvestili župana Emila Rojca kot prvopodpisanega predlagatelja, da absolutizem za nas ni sprejemljiv ter da v primeru zavrnitve naših predlogov naše svetniške skupine ne nameravajo pri tem sodelovati ter prepuščamo zasedbo vseh delovnih teles predlagateljem. Župan in predlagatelji so si na svoja pleča naložili težko breme. V celoti bodo morali nositi odgovornost za delovanje vseh vej oblasti v Občini Ilirska Bistrica. Še več; prevzeti bodo morali tudi odgovornost za sprejete odločitve občinskega sveta, ki določajo prihodnost občine, saj je pričakovati, da se bo podobno delovanje odražalo tudi v glasovanju na sejah občinskega sveta. Kljub temu, da župan Emil Rojc do sedaj še nikogar izmed podpisanih ni povabil na dvostranske pogovore (kljub drugačnim trditvam z njegove strani, da so pogovori bili) in tako ne pozna naših stališč in usmeritev sporočamo, da smo kljub vsemu pripravljeni na sodelovanje. Toda način vodenja občine, ki se spogleduje z absolutizmom, za nas ni sprejemljiv. Zavedamo se odgovornosti, ki so nam jo zaupali volivci in nam ni vseeno za prihodnost občine in dobrobit občanov. Kljub vsemu bomo poskušali ravnati odgovorno in v prid razvoju občine, če nam bo to omogočeno! Vodje svetniških skupin DeSUS Sonja Koren Čeligoj l.r., LNOKS Anton Šenkinc l.r., NL -SN Primož Rojc l.r., ZARES Jerica Strle l.r. 10 24. december 2010 NE PREZRITE - IZ SOLSKIH KLOPI Otvoritev novega oddelka vrtca in 100. obletnica rojstva Toneta Tomšiča Tjaša Fajdiga, 9. r... 19. 11. 2010, v petek, smo pozno popoldne imeli otvoritev novega oddelka vrtca za naše malčke ter obeležitev oziroma praznovanje 100. obletnice rojstva Toneta Tomšiča - našega heroja, po katerem nosi naša šola ime. Okoli 16.30 smo se učenci in zaposleni iz naše šole zbrali, da bi pripravili vse potrebno za otvoritev in pogostitev po njej. Kmalu zatem, ob 17.00 so v našo šolo začeli prihajati starši in obiskovalci, med njimi tudi novoizvoljeni župan naše občine, Emil Rojc ter Tonetova sin Mihael in sestra Vera. Kmalu smo lahko začeli program. Prvi so nastopili vrtčevi otroci ter nam zaplesali in zapeli ob prijetni otroški pesmici. Nato so nastopili malo starejši; otroški in mladinski pevski zbor. Otroci iz folklorne skupine so, kot vedno, popestrili vzdušje in kulturni program. Nastopil je tudi mešani pevski zbor Studenec, pod vodstvom Irene Rep. Kulturni program je bil res pester in bogat; pripravljalo ga je več učiteljic. Slišali smo tudi predstavitev življenja Toneta Tomšiča, vsi smo ji zelo radi in z zanimanjem prisluhnili. Kasneje je spregovoril tudi župan Rojc in naša ravnateljica Tea Gustinčič. Slavnostni govornik je bil tudi predstavnik Zavoda za šolstvo in šport, gospod Boris Zupančič. Zelo lepo je poudaril glavno misel prireditve, ki je bila izpisana tudi na žametni zavesi, ki je kot del lepe scene karsila oder: VESELITE SE Z NAMI. Po končanem programu so se obiskovalci skupaj z ravnateljico odpravili v prostore našega novega vrtca, tačas pa smo mi zavihali rokave, pospravili stole ter prinesli velike mize. Kuharice so iz kuhinje prinesle tri čajnike s pijačo, učenci in nekateri učitelji pa smo na mize postavili veliko okusne in zanimivo pripravljene sladice in prigrizke, ki so jih pripravili zaposleni na naši šoli. Ko so se gostje vrnili, so posegli po slaščicah in pijači ter takoj vse pospravili. Mi smo navdušeni ugotovili, da seje program krasno iztekel. Tudi obiskovalci so navdušeno posegali po hrani in klepetali med sabo. Skratka, domov smo se vrnili utrujeni, a zadovoljni, ker sta program in otvoritev tako dobro uspela. Resolucija o družbenih razmerah v Sloveniji KONGRES 8. L) SVIZ SLOVENIJE 25. in 26.11. 2010, Zreče 8. kongres Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki se je sestal 25. in 26. novembra 2010 v Zrečah: 1. Izraža zaskrbljenost nad materialnim in moralnim stanjem v naši državi. 2. Ugotavlja, da sistem vrednot, ki se vpeljuje v Sloveniji, ne spodbuja k poštenju, delavnosti, ustvarjalnosti, odgovornosti in solidarnosti, temveč k hipokriziji, pehanju za dobičkom in osebnim koristim na račun drugih. 3. Meni, da skušajo vladajoče elite očrniti javni sektor in ustvariti konflikt med javnim in zasebnim sektorjem z namenom, da si prisvojijo čim več državnih in javnih dobrin. 4. Ugotavlja, da gre za namerno zavajanje javnosti z namenom prikriti krivdo elit za nastale težave. 5. Ugotavlja, da uvajanje ne-oliberalističnega sistema vodi ne samo k nadaljnjemu zmanjševanju človeških in delavskih pravic, temveč tudi v poslabševanje gospodarskih razmer. V preteklosti že pridobljene temeljne pravice zaposlenih so danes namreč ponovno ogrožene. Namesto, da bi se širile in še bolj razvijale, se zmanjšujejo - v nekaterih primerih tudi na raven iz preteklih stoletij. Javni sektor je nosilec državotvornosti in suverenosti Slovenije in poskusi degradiranja javnega sektorja so v bistvu degradacija države, naših skupnih dobrin in vrednot. 8. kongres poziva predstavnike oblasti in javnost, naj storijo vse, da se omenjeno stanje spremeni: - uveljavi naj se pravna država na vseh ravneh, - vzpostavi naj se odgovornost na vseh ravneh družbe; ponovno naj se v polni meri uveljavijo temeljne, obče človeške vrednote, - vsem državljanom, predvsem pa mladim, naj se omogočijo pogoji za uspešno profesionalno in osebno perspektivo. Predstavniki SVIZ-a pozivamo predstavnike slovenske države, da z vso svojo politično in moralno avtoriteto postanejo zgled, na osnovi katerega bomo lahko izšli iz sedanjega stanja, ki državljanom ne daje perspektive za uspešno in optimistično prihodnost. DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA zeli vsem učencem, staršem, učiteljem, zunanjim in bivšim sodelavcem, upokojencem ter lokalni skupnosti obilo dobre sreče v prihajajočem letu 2011. Ustvarjalne delavnice Šolski novinarji OŠ Podgora, Kuteževo..... V sredo, 8.12. 2010, smo imeli učenci predmetne stopnje kulturni dan. Vsak razred je s pomočjo učiteljic ustvarjal božično-novoletne okraske ter darilne vrečke, voščilnice, embalažo za piškote in venčke. Venčke so izdelovale učenke krožka likovnega snovanja s pomočjo gospe Zeljkovič. Vse izdelke so obiskovalci lahko kupili na bazarju v prostorih šole. Ob ustvarjanju smo zelo uživali in se trudili, da bi izdelki čim boljši. Okrasili smo tudi šolo in božično smrečico. r Ogled tekme Vesna Boštjančič in Marica Širca, prof. šp. vzgoje na OŠ D. Ketteja. V četrtek, 16.12.201 Osmo se učenci 8. in 9. razreda ter učitelji Osnovne šole Dragotina Ketteja odpravili na športni dan na Pokljuko. Zavarovalnica Triglav nam je namreč omogočila brezplačen ogled tekme Svetovnega pokala v biatlonu, za kar smo jim neizmerno hvaležni. Kljub izjemno nizkim temperaturam, smo bučno navijali za naše tekmovalce, saj je dopoldne potekala posamična tekma biatloncev na 20 kilome- Kti R a CUTlti li}TlPKLEflN/> Ji ,1 'm Mi 8„. trov in popoldne posamična tekma biatlonk na 15 kilometrov. S tremi transparenti smo sodelovali na natečaju za naj transparent Klemena Bauerja. Strokovna komisija na čelu s Klemnom Bauerjem je naš transparent ocenila za najboljšega, s čimer smo si prislužili prvo nagrado! Zelo radi se udeležujemo športnih prireditev in upamo, da bomo še kdaj dobili takšno priložnost. V_________________________________________________________________J Z : \ 77 -n \ ~\ ~ 'n—; , 1 "7 ^1 M* ^ X PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net NE PREZRITE - IZ SOLSKIH KLOPI 24. december 2010 11 Veseli december na OŠ Božično- Jelšane Novinarji z mentorico N. Pirih..... V petek, 3. 12. 2010, na svetovni dan invalidov smo imeli na OŠ Jelšane prireditev ob zaključku projekta » VSI SMOLAHKO ENAKI«, ki je potekal od septembra do sedaj. Prireditev smo pripravili v sodelovanju z Društvom invalidov II. Bistrica, varovanci varstveno delovnega centra iz II. Bistrice in mešanim pevskim zborom iz Jelšan. Z bogatim kulturnim programom smo razveselili gledalce v naši novi športni dvorani. Po prireditvi so si vsi lahko ogledali razstavo izdelkov Društva invalidov, ge. Dragice Suša nj, VDC- ja in učencev OŠ Jelšane ter se posladkali s sladkimi dobrotami pridnih pekaric iz vasi našega šolskega okoliša. Poslovili smo se z mislijo, da ima človek nešteto možnosti v življenju, da dela dobro, da naredi nekaj za drugega in ga osreči. Isti dan smo na naši šoli organizirali tudi tradicionalni MIKLAVŽEV SEJEM. Ustvarjali smo na veliko. Od najmlajših iz vrtca do devetletkar- jev smo izdelovali voščilnice, ikebane, miklavževe šibe, novoletne balončke in okraske, namizne dekoracije in še kaj. Obisk sejma je bil kljub slabemu vremenu zelo dober, prodali smo veliko večino izdelkov, nekaterih je celo zmanjkalo. 22. 12. 2008 se je na naši šoli oglasil DEDEK MRAZ. Zaplesali in zapeli smo mu vsi veseli, saj smo tudi darove od njega prejeli. Ogledali smo si lutkovno igrico KEKEC IN PEHTA. V petek pa je sledila še tombola in veselo rajanje do odhoda na božično - novoletne počitnice. Pokličimo snežinke, veselo naj zaplešejo. Povabimo jelenčke, s sanmi naj pridejo. Objemimo prijatelje, v miru in sreči naj praznujejo! SREČNO! Ustvarjalne delavnice Darja Šenkinc, 9.r„ OŠ Knežak...... Na naši šoli so se 14. 12. 2010 od 17.00 do 18.30 odvijale ustvarjalne delavnice. Na njih so se zbrali učenci 4. in 5. razreda skupaj z vsemi učitelji šole. Ustvarjali so pri petih mizah ob spremljavi božične glasbe za boljše vzdušje. Izdelali so različne praznične smrečice (iz srebrnega ali zelenega papirja, kartona, iz pokovke, nanje pa so lepili obarvane testenine v obliki metuljčka, gumbe ali perlic), figurice iz gipsa (medvedki, številke, srčki in črke). Barvali so steklene kozarčke in iz njih napravili lične laterne. S temi si bodo lahko s svečkami svetili v teh prazničnih dneh, izdelovali pa so tudi balončke za na novoletno smrečico, voščilnice ... Pri ustvarjanju so uporabljali najrazličnejše materiale. Te izdelke so si otroci lahko vzeli domov za spomin. Njihovi vtisi: "Na ustvarjalnih delavnicah mi je bilo zelo všeč. Izdelovala sem božične okraske na voščilnicah" je dejala Sara Deželak iz 4. razreda. Karolina Vadnjal iz 4.r. nam je tudi zaupala njene vtise ^Izdelovala sem smrečico, okrasila balonček. Počutila sem se zelo dobro. Uživala sem.". " Najbolj mi je bila všeč smrečica iz pokovke. S sošolkami smo se imele zelo lepo"ja rekla Maja Toma-žinčič, 4.r. "Takoj, ko sem prišla, nisem vedela kaj bi počela. Ko sem se usedla k mizi, pa sem izdelala veliko izdelkov" nam je povedala Natali Sedmak, 4.r. "Vse učenke pa so bile mnenja, da je vsem, ki jih na delavnicah ni bilo, lahko žal, saj so pod spretnimi prsti nastajali lepi in zanimivi izdelki." Pa so dejale vse četrtošolke. novojetni sejem na OŠ D. Ketteja Mikela Ivančič, novinarski krožek OŠ Dragotina Ketteja > Petek, 10. december, je bil za nas, učence in učitelje naše šole, prav poseben dan. Popoldne se je začela težko pričakovana praznična prireditev. Za uvod je nastopil otroški pevski zbor pod vodstvom učiteljice Marte Reberc, sledil pa je nagovor ravnateljice Ester Juriševič. Na modrem in zelenem hodniku so obiskovalce s šolskih klopi, ki so se spremenile v stojnice, vabili izdelki, ki smo jih učenci pod vodstvom učiteljev izdelovali sami. Starši in drugi so tako lahko izbirali med različnimi voščilnicami, okraski iz različnih materialov, darilnimi vrečkami, svečami in svečniki ... Preskrbeli pa so se lahko tudi z medom in domačimi rezanci. Da ne bi bili lačni in žejni, so skrbeli učenci, ki so na pladnjih ponujali sveže pečene piškote in čaj. Kdor je želel, seje lahko udeležil ustvarjalnih in plesnih delavnic. Program se je nadaljeval v šolski telovadnici, kjer so nastopili šolski pevci, glasbeniki, plesalci in igralci. Takrat se nam je, na posebno veselje najmlajših, pridružil tudi Dedek Mraz. Začeli smo z glasbo in z njo tudi končali. Na modrem hodniku sta se nam predstavili dve glasbeni skupini, obe rockovski. Najprej so nas prijetno presenetili naši fantje iz sedmega in devetega razreda, ki so svoji skupini nadeli ime Shotguns, za njimi pa so nastopili že veliko bolj izkušeni fantje skupine Obroč, ki so (vsi razen enega) bili nekoč učenci naše šole. Dan se ni mogel zaključiti bolje. f»Mi smo Shotgunsin tu je noš prvi špil« Sara Pangos, novinarski krožek OŠ Dragotina Ketteja. To so bile besede, ki jih je izrekel Žiga Pangos, pevec in kitarist mlade glasbene skupine, ki je svoj prvi javni nastop imela v petek, 10. decembra, na osnovni šoli Dragotina Ketteja v okviru prireditve ob božič-no-novoletnem sejmu. Poleg Žige, ki je odgovarjal na moja vprašanja, skupino sestavljajo še trije fantje, učenci OŠ Dragotina Ketteja, in sicer Jan Možina (bas kitara), Patrik Možina (kitara), Andraž Furlan (bobni), v zasedbi pa imajo tudi srednješolca Denisa Simčiča (solo kitara). iti 1 p Hi - S: : Kako je bilo nastopati prvič? Bil je zelo dober občutek stati na odru in igrati zvrst glasbe, ki ti je všeč. Res, zelo dobra izkušnja. Kako se je odzvala publika? Ko smo igrali prvi dve pesmi, seje držala malce stran od odra, od tretje pesmi dalje pa je postalo zelo živahno, publika seje vživela. Se je nastop iztekel, kakor ste pričakovali? Iztekel seje veliko bolje, kot smo pričakovali. Sprva smo se bali, da ne bo ravno uspel, ker je bilo to za nas prvič, vendar mislim, da smo pustili dober vtis. Ste dobili veliko oboževalk? Veliko oboževalk je dobil naš kitarist Denis, ki že obiskuje srednjo šolo. Ali ste napisali že kakšno svojo pesem? Ne še, a v prihodnosti bo kakšna verjetno nastala. Želim vam še veliko uspešnih nastopov. V __________________________________________________________________v 12 24. december 2010 NE PREZRITE - KULTURA DVOJNA DIOPTRIJA Prestopno leto Jožko Stegu« Pvagi bralci, spet se bližamo koncu leta in nevarnosti množične okužbe s potrošniško mrzlico, ki zna kljub krizi doseči podobne razsežnosti in enako dolgo trajati, kot prejšnja leta. Upajmo, da nas bo vsaj prej srečala pamet glede nepotrebnih nakupov gore daril, ki sijih ob božično-novoletnih praznikih na veliko izmenjujemo in potem končajo kdo ve kje. Če bi denar, ki ga za to zapravimo, raje nameni ljudem v stiski, ki jih je vsak dan več okoli nas, bi zagotovo sebi in drugim naredil zares lepe praznike. Ko že omenjam revščino, smo jo še do nedavno (ob sedanji krizi razkrila svoj kruti obraz) na račun spominske pozlatitve preteklosti tesno povezovali s srečo in zadovoljstvom v otroških letih, kar ne bo povsem držalo, da je pogoj za dosego tega stanja biti dobesedno reven, ampak samo odprt za dogajanje okoli sebe in videti tudi male stvari. Življenje je namreč eno samo neprestano valovanje, ki se v nobenem utripu ne ponavlja, zato bi nas moralo vsak dan znova spravljati v čudenje in veselje, ne pa v malodušje. Res pa je, da ne more biti človek nenehno nasmejan, kot tudi življenje vsak dan zabavno, kadar se denimo na lepem kdo znajde brez dela, sredstev za preživljanje in morebiti še brez strehe nad glavo, ali ko mu zdravnik pove, da ima neozdravljivo bolezen. Življenje ima tudi senčne strani, ki pa jih človek, kije navajen skromnosti in potrpežljivosti, lažje prebrodi kot vsega siti in razvajeni, ki se na vsakem koraku spotika in pritožuje. Že zadnjič sem omenil, da bi se žiher zgledovali po neupogljivih prednikih, ki so dali skozi kugo, la- 2011 HiglSll koto in številne vojske osvajalcev. Ti so se - posebno v preteklem stoletju kar pogosto vrstili na našem ozemlju. Vse je odplaknila zgodovina z njihovimi velikimi idejami o tisočletnem vladanju vred; preživel je naš človek, predan svoji zemlji in jeziku, za katerega zdaj, ko imamo svojo državo, slabše skrbimo, kot prej, kar nam ne more biti ravno v ponos. Čas krize je lahko tudi čas streznitve od potrošniške zasvojenosti, ki se je zalezla tudi v medsebojne odnose. Ne odtujujejo nas vsi mogoči tehnični pripomočki (televizija, telefonija, internet), ki jih imamo za nadomeščanje živih stikov, ampak naraščajoče samoljubje, ki ne pozna množine. Vse je podrejeno osebni svobodi, ki ne pozna meja, ne sveta sočloveka. Prazniki so ena od priložnosti, da se mu približamo na tisto razdaljo, s katere se je možno slišati in pogovarjati z njim, čeprav po telefonu. Kaj naj vam zaželim v prihajajočem letu, ki sem ga v naslovu poimenoval "prestopno leto,"čeprav ne sovpada z astronomskim koledarjem? Bo pa zagotovo v njem za marsikoga ne samo en dan "dodatka," kot je to običajno na prestopno leto, ampak najbrž na koncu vsakega meseca zaradi kronične suše na osebnem TR računu kak dan preveč. Kot je že lani predlagala naša poštarca Jožica, bi lahko odslej vse mesece v letu poimenovali Sušeč, saj si bodo med sabo zelo podobni. Pa še bolj pregledno in enostavno bi bilo, kot zdaj, ker bi jih oštevilčili od 1-12! Zamisel je zrela za referendumsko pobudo, ki bi zagotovo dobila večinsko podporo volivcev, saj bi jih prepričala, da smo v pravi smeri za lepšo prihodnost. Ta pa ni vnaprej "zapisana" v zvezdah, ampak je v glavnem sad človeškega truda in prizadevanj. Več ko jih je, večja je možnost, da se uresničijo naše želje in pričakovanja. Če se ne bodo v prihajajočem letu, nikar ne odnehajte s kopanjem poti v prihodnost, ampak vztrajajte, tako kot predniki, tudi v slabih letih, za katerimi zagotovo pridejo boljša.. Želim vam mir in vse dobro! JASLICE 8**1«** — Božične jaslice kot atrakcija Petar Nikolič •••• Krajani male brkinske vasice Smrje, v dneh veselega decembra s ponosom govorijo o sovaščanu Kovačič Jožetu, človeku, ki zahvaljujoč svojemu talentu izdeluje figure za jaslice. Jožko, kot ga kličejo sovaščani je po poklicu gozdar, z izdelavo figur, ki krasijo jaslice pa se je začel ukvarjati pred šestimi leti. Ognjeni krst in prehodno oceno je dobil kar na svojem domu. Veliki izziv pa je bilo povabilo, da v vaški cerkvi sv. Janeza postavi prve številčno velike jaslice. Da se dober glas sliši v deveto vas, pa je tokrat potrdil tudi poziv 110. let starega turističnega društva iz II. Bistrice. V Hodnikovem mlinu na trguje dobil prostor za postavitev jaslic. » Za postavitev jaslic velikosti petih kvadratnih metrov sem potreboval deset ur. Za jaslice sem uporabil 70 ovac, mah, okrasne veje, miniaturni hlev, ter druge figure, ki sodijo zraven. Posebnost jaslic je mlin, katerega poganja voda, poleg pa je tudi slap.» nam je povedal gozdar z veliko domišljije. Gospodu Jožetu pa pri delu pomaga tudi hčerka Mateja, ki nam je povedala, da so jaslice za njih atrakcija, zato se jim tudi posvečajo. (Božični, flpncert V soboto, 215. 121. 2010, ob 18.00 v Žvipnrijslj>tf itte ni! GOSTOVANJE Kerglci izpod Ahca odpotovali v daljno deželo Z.K. ..... Na pa smo odleteli, kot smo obljubili! Ljudski godci Kerglci izpod Ahca smo dne 17.12.2010 odpotovali v Avstralijo, kjer bom v Melbournu gosti sorodnikov in članov Slovenskega kluba Jadran. Na dolgi poti so se nam pridružili tudi člani kulturnega društva A h ec, naše partnerke in nekateri prijatelji in oboževalci. Kerglc bomo imeli samostojen koncert 26.12.20-10 v Melbournu. Takrat se bomo zdomcem predstavili tudi nekateri člani kulturnega društva Ahec s komedijo o žegnani vodi, 31.12.2010 pa bomo muzikanti popestrili tudi silvesterski večer v klubu Jadran. O ostalih nastopih skupine in članov kulturnega društva Ahec bomo poročali ob vrnitvi, ker program nastopov še ni dokončan. Lepo se imejte spoštovane občanke in občani, Kerglci izpod Ahca vam že v naprej kličemo srečno in predvsem zdravo 2011 leto. NE PREZRITE - KULTURA 24. december 2010 13 RECENZIJA Misel o knjigi.. : ■ g!!! John Marks Tempelton: Modrost življenja - 200 večnih duhovnih načel Patricija Dodič..... Založba Mladinska Knjiga, 1999 »Ljubezen ima dovolj potrpljenja, da prenese nepopravljive napake.«(J.Jelinek) Lahko bi začela spet trositi neizmerno število osoljenih modrosti o tem in onem. Lahko bi razpravljala, koliko si lahko gospodar svojega uma in svojega sveta. Lahko bi govorila o možnostih, ki nam jih vesolje podarja. Lahko bi vam rekla, da živite, kakor mislite. Da odpuščajte. Da poslušajte. Da se učite. Da se modrost poraja iz napak. Da so lepe misli tiste, ki gradijo lepe duše. Lahko bi pisala o tem, da ljubite svojega bližnjega in blablabla. Ker o tem namreč piše in govori pričujoča knjiga. Ki se mi je nekako vrgla v naročje, še preden sem vedela, o čem pisati. Pa bodimo spet poduhovljeni zbiralci misli in dejanj, saj je menda december ravno zato tako kičasto razveseljiv. Menda. Ampak mogoče se pa Montaigne v svojih esejih ni veliko motil, ko je napisal, da pač ni ugodnega vetra za človeka, ki ne ve, v katero pristanišče pluje. In ja, koliko hipokrizije. Pa tudi o njej sem že toliko tega pisala, da boli...Ljubezen je sen. Je ideal vsakega človeka. In še milijone besed. Pester kalejdoskop vsega tistega, kar lahko dajemo, kar lahko sklenemo v krog, ki se nikoli ne ustavi. Ali pa le znamenje obstoja nečesa nedoumljivega, kar se manifestira kot najgloblja in najvišja modrost. Einstein pravi, da se tega »s svojimi bednimi sposobnostmi« komajda zavedamo. Burr trdi, da je najboljši naslednji recept: »Vzameš malo iz razuma in malo iz srca, vse skupaj zabeliš s prijaznostjo in položiš komu drugemu v premislek in srce.«. Različice raznoraznih navodil najdemo pravzaprav vsepovsod, v vseh velikih verah kot eno izmed osnovnih načel: bramanizem - ne stori drugim, kar bi tebi povzročilo bolečino; budizem - ne zadajaj drugim bolečine, ki je sam ne preneseš; krščanstvo: ravnajte z drugimi, kot si želite, da bi drugi ravnali z vami; konfucionizem - ne stori drugim, kar si ne želiš, da bi drugi storili tebi; hinduizem - pravi pomen življenja je v tem, da pazimo na tuje stvari in da delamo z njimi, kot da bi bile naše; islam - ni pravi vernik, kdor svojemu bratu ne želi istega, kar si želi zase; židovstvo - tistega, kar te boli, ne stori svojemu bližnjemu; perzijanstvo - počni, kot si želiš, da bi počeli s teboj; taoizem - na sosedovo korist glej kot na svojo korist in na sosedovo izgubo glej kot na svojo. Pa se mi zasmeji, na široko in krohotljavo ob vsem tem. Ker ja, morda sama, morda ti, morda on ali ona še tako delujemo ali skušamo tako delovati, da bi pa večina ljudi to počela ... Eh. Najbrž je življenje res proces zorenja. Pa potem mi pravijo, da je najboljši način za spremembo življenja, da iz dneva v dan spreminjamo način mišljenja, zaznavanja, govora, delovanja. Pa se mi spet zasmeji. Ne morem biti še bolj zblojena, kot sem, si pomislim. In če danes trdim tako in jutri drugače, bom morda sama sebi dokaj razumljiva, svojemu bližnjemu, ki ga tako ljubim kot samo sebe, pa še zdaleč ne bo jasno, kaj se z mano dogaja. In najbrž me ne bo vzhičeno objemal, češ kako modro in lepo, da se tako zelo vsak dan spreminjam. Ljudje so prst, v katero se zakoreni-njam. Včasih zaplesni, včasih zadiši, včasih jo odložim, včasih si jo shranim v droben steklen kozarček, za spomin. Ljudje se bojijo premišljevati. Ne da se potlačiti čustev. Na eni strani si želimo in v teh dneh voščujemo notranji mir, po drugi strani manjka še čisto malo, da se nam ne sfrca, sfuzla, zbluzi od pomanjkanja časa, ki bi si ga morali jemati za t.i. razmišljanje o sebi, drugih in vsem ostalem. Naj me kdo razsvetli. In si voščujemo srečo in denar in seks in še kaj. Pa se zbudiš neko jutro nekolikanj prehitro in se nameniš med ljudi. Mislim, da mi je prstov na roki več kot dovolj, da lahko preštejem tiste, ki se mi zjutraj, pa recimo v ponedeljek zjutraj (kot da bi ime dneva spremenilo tok časa), nasmehnejo. Ki voščijo lep dan, ne da bi te mrko pogledali, ker si jim par sekund nazaj pobil mladiče in popotresil njihov razum, um in še kaj, če tisto kaj tam notri sploh še je. Že Edison je ugotovil in si nalimal na steno v sobi, da je neverjetno kako daleč se utegnejo spustiti ljudje, da le ne bi mislili. Tragična resnica. Medtem ko nam Pollack trdi, da »nekateri mislimo, nekaj več nas misli, da mislimo, in večina niti ne pomisli, da bi mislili. Posledica je rahlo bebav svet.« In tako me spet in spet sprašuje, kje sem vendarle zaglavila s svojim lepomišljenjem. Ljudem se trudim ne postavljati vprašanj, kot so: kje boš silvestroval in podobne. Ljudem se trudim ne voščiti tistega, česar s srcem in dušo v sebi zares ne mislim. Pravzaprav je poglavje, ki bi moralo biti najobsežnejše v knjigi, najtanjše. Poglavje o hvaležnosti. Se zbudite zjutraj s hvalospevom možu, rožam, polžu na solati, morda otroku ali dvem (beri: moderno trem), se zahvalite za obilje, ki vam je ponujeno? Morda tu pa tam kdo, ki je prestal izgubo, bolezen, nesrečo. Za ostale pa ne dam roke v ogenj ... Pa če bi vsakdo vedel, da se ob hvaležnosti, življenje in srce napolnita z lepoto, s čudovitim občutkom ... Oprostite, tudi tokrat meje - na nek način kot vedno - zaneslo, oddaljilo od rdeče niti. Tak čas/človek pač;). Naj zaključim letošnje misli s Thomasom Mertonom in naj bo hkrati voščilo vsem, ki ste kadarkoli kakorkoli stopili v moje življenje in tistim, ki morda še boste, ali pač ne: »Če imate svoj mir, potem je vsaj malo miru na tem svetu. Delite svoj mir z vsemi in vsi bodo imeli svoj mir.« Noja, če bi ta želja zadostovala, da vam napolni leto 2011, bi bila najbrž eden srečnejših ljudi na tem svetu. Ampak, zagotavljam vam, Sem srečna. In to je v tem svetu problem. S srečnimi se prav dosti ne ve, kam jih zabasat, da ne bi kalili miru©. Srečno 2011 vsem iz srca, lepo praznovanje in vse nrtanaj, pa še najmočnejši objem, ki še pusti dihat, do prihodnjič, Patricija Koncert ob 5. obletnici delovanja glasbene šole v novih prostorih Ravnatelj, Laszlo Balazs, prof. •••• V mesecu novembru, v sredo 24.11.2010 smo v Glasbeni šoli Ilirska Bistrica s koncertom obeležili 5. obletnico delovanja v novih prostorih (Ulica IV. Armije 5). Uvodoma so si obiskovalci ogledali baletno točko, v nadaljevanju so sledile točke instrumentalnega pouka in oddelka za petje. V veliko čast nam je bilo, ker seje koncerta udeležil župan naše občine, gospod Emil Rojc in nekateri občinski svetniki ter ravnateljice javnih zavodov in vsi ostali ljubitelji glasbenih prireditev. Takš- ne obletnice so spodbuda za nadaljnje delo glasbene šole. V letu 2011 bo organizirana večja prireditev jubilejna 60. obletnica delovanja Glasbene šole Ilirska Bistrica. Občane in občanke Občine Ilirska Bistrica vabimo, da se v mesecu decembru 2010 udeležijo: - koncerta komornih skupin in pihalnega orkestra glasbene šole, ki bo 22.12.2010 ob 18. uri v dvorani Doma na Vidmu. - nastopa plesnih pripravnic in baletnega oddelka glasbene šole, ki bo 23.12.2010 ob 18. uri v dvorani Doma na Vidmu. -----------------------3 3 ! ~ N Spoštovani bralci in spoštovane bralke časopisa Snežnik! Želimo vam vesele božične praznike, v novem letu 2011 pa veliko zdravja, sreče in uspehov. Ravnatelj, Laszlo Balazs, prof. in kolektiv Glasbene šole Ilirska Bistrica _v VOŠČILA, OBJAVE 88 K - li LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o. programu vu litrskih samokolnic SMO V LETU 2010 DODALI ŠE PROGRAM 4U IN ULU LITRSKIH SAMOKOLNIC SAMOKOLNICA ZA KMETIJSTVO, DOM IN VRT 100L SAMOKOLNICA ZA VRTIČKARSTVO IN OTROŠKO ICRO 461 LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o., Industrijska cesta 2, 6230 Postojna, Slovenija tel.:++386 5 728 38 45, fax:+*-386 5 728 38 60, e-mail:info@livkolesa.si, www.livkolesa.si Informacije in natočila: Tanja JURCA, trt.~M8 5 728 38 44, e.mail:tanja.jurca@livkolesa.si Za konec leta vsem marljivim čebelarjem, zvestim udom, in neudom, našim bralcem pobiralcem, li i denarjem, dopis'vonjem, voščimo danes vsem zgorpovedanim: Božične praznik vesele, in potice vse medene ter z orehi z 'lo povite! Vsi veseli jih menite, zdravi tudi uživajte, srečno vse pa dokončajte, m ko mine staro leto, še veselo novo leto Voščimo tukaj, vsem vam skupaj, da bi zdravica uživali! (voščilopovzetopo slovenskem čebelam 16. decembra 1884, št. 12) ČD Anton Žnideršič ilirska Bistrica 14 24. december 2010 NE PREZRITE - ZANIMIVOSTI Ljubezenske težave na bistriški pošti za objavo pripravil Jožef Šlenc •••• — (Izpred porotnega sodišča.) C. kr. pošta v Ilirski Bistrici. 13. t. m. zatožena je bila 20 letna Marija Udovič, rojena Pillik, bivša c. kr. poštna ekspeditorica v Ilirski Bistrici, sedaj žena c. kr. poštnega odpravnika v Jelšanah, hudodelstva uradnega izneverjenja po §. 181 k. z. Zadržaj zatožbe je v kratkem sledeči: Zatožena Marija Udovič napravila je 12 decembra 1881.1. v Ljubljani pri c. kr. poštnem uradu izpit in zadobila spričevalo, da je za poštno službo zmožna, je uradno prisegla in od 15. avgusta 1882 do 3. junija 1883 bila v službi pri c. kr. poštnem uradu v Ilirski Bistrici kot ekspeditorica, kateri posel je opravljala v zvezi s c. kr. poštarjem g. Josipom Valenčičem. A Marija Udovič najeta je bila za to službo večinoma le zavoljo tega, ker je zbolela prejšnja ekspeditorica Sofija Bobek, vsled pretesnih srčnih zvez z 61 letnim c, k r. poštarjem g. Valenčičem. Udovič našla ni nič kaj veselih odnošajev pri pošti v Ilirski Bistrici. Glavno ulogo igrala je Sofija Bobek, gospodičina jako resolutnega obnašanja, katera ježe iztirala po svojem vedenji poštarjeve sestre iz hiše in katerej je šlo le zato, kakor je razvidno z danes slikanega nje obnašanja, priklopiti 61 let starega poštarja po jarmu zakona k njenej osobi. Se ve da ni bila precej brdka novodošla ekspeditorica nič kaj vesela prikazen pri pošti v Ilirski Bistrici, kjer je hotela kraljevati kot pravilno umestena c. kr. Poštarica le Sofija Bobek. Gospodičina Bobek je jako huda. Kakor pripoveduje zatožena gospa Udovič, grozila je že v poštnej pisarni, da se usmrti, ali da se ustreli ali pa da se zastrupi, tudi je že grozila, da polije vso Valenčičevo hišo s petrolejem in jo potem zažge. Da bi se bilo poštno uradovanje pri takih hišnih odnošajih izročilo novej ekspeditorici, sedanjej gospej Udoviče-vej, o tem ni bilo misliti, nego shramba za novce bila je prej ko slej v miznici, ključ pa je zmirom tičal notri, tako, da je bilo prosto isto tako gospodu poštarju Valenčiču, kakor tudi gospodičini Sofiji Bobek, katera je bila še zmirom general en chef v hiši in na pošti, priti do nje, kadar je bila istemu ali istej volja. Neso bili veseli časi za g. Udovič pri tej pošti in naposled je bila vesela, da jo je v zakon vzel c. kr. poštni odpravnik v Jelšanah. A mirnega veselja tudi v Jelšanah ni bilo. Kakor založba pravi, je 27. aprila 1883 g. Skender Ličan pri c. kr. pošti v Ilirski Bistrici s poštno nakaznico na ime parnega mlina v Budimpešti izročil 150 g Id., kateri znesek je zatožena Marija Udovič prevzela, pa v dotično:poštno knjigo le 15 gld. mesto 150 gld. upisala, ostalih 135 gld. pa za se pridržala. Dne 3. julija 1883 pa je g. Jos. Ličan oddal pri istem poštnem u radu poštno nakaznico na g. E. Cunradija v Reki v znesku 124, gld.8 kr., Marija Udovič pa bi bila v poštno knjigo upisala le 100 gld. 28 kr., ostalih 23 gld. 80 kr. pa baje za se pridržala. Marija Udovič odločno taji, da bi bila jednega teh dveh zneskov za se pridržala, ali pa dotični zapis v poštni knjigi kar se tiče prvega zneska (zradirala in popravila. Zatožena prizna sicer, da je, ko je bila že omožena v Jelšanah, prišla Sofija Bobek k njej, v nenavzočnosti svojega moža, kije odšel po uradnih potih 18. julija 1884 se s pismeno izjavo zavezala, da poplača nedo-statek 135 gld., kakor tudi vse nedostatke v poštnih knjigah urada v Ilirski Bistrici do junija 1883, a odločno izreka, da je to storila le zbog tega, ker se je bala gospodičine Bobkove, da pa je takoj osobno zahtevala izjavo nazaj, pozneje pismeno, daje isto tudi zahteval njen mož in daje slednjič objavila to stvar kot javno prisilnost sodniji, katera pa ovadbe ni sprejela, pač pa naznanila vso stvar državnemu pravdništvu, katero je njo postavilo v obtožni stan. Priča c. kr. poštar Valenčič izjavi, da ne bi bil nikdar stvari naznanil sodniji. Priča gospodičina Bobek pa izpoveduje proti zatoženi jako pikro z vidnim gnjevom in prinese še nekaj dokazov s seboj, da je zatožena tudi manjše vsote po 4 in več goldinarjev si po napačnem vpisovanji v poštno knjigo prisvojila. Državnega pravilnika namestnik g. Pajk takoj predlaga, da se denaš-nja obravnava ustavi in se prične nova preiskava proti gospej Udovič, a ko je temu zagovornik g. dr. Mosche ugovarjal, sklene sodišče, da se ima obravnava nadaljevati, državnemu pravdništvu pa je na razpolaganje, pričeti zaradi po gospode Bobekovi navedenih fakt novo obravnavo. Veščaka gg. profesor Globočnik in učitelj Stepnar izražata svoje strokovnjaško mnenje v tem smislu, da je popravila številke v poštnej knjigi zatožena Udovič sama, da pa tudi mogoče, da so dotične napačne številke ponarejene od druge roke. Državni pravdnik g. Pajk nasvetuje, naj porotniki oba vprašanja zaradi krivde potrde, dočim je zagovornik g. advokat dr. Mosche" v izvrstnem govoru dokazoval nekrivdo zatožene. Porotniki, kateri so si izvolili načelnikom g. veletržca Fr. X . Souvana mlj., so prvo vprašanje zanikali s sedmimi proti petim , drugo vprašanje pa z desetimi proti dvema glasoma. Sodišče je oprostilo zatoženo gospo Marijo Udovič zatožbe hudodelstva izneverjenja. Zastopnik državnega pravdništva g. Pajk pa je prijavil ničnosti pritožbo proti razsodbi. Tako se utegne roman c. k r. pošte v Ilirski Bistrici, o katerej se je c. kr. poštni nadkomisar Ratolicka izjavil, da je večinoma jako pravilno (!) oskrbovana, ponoviti še jedenkrat v novej porotnej dvorani, na korist c. kr. poštarju, po našem mnenji gotovo ne! Slovenski narod, 14.03.1884, letnik 17, številka 63 ČAS KOLIN-NASVETI Zimska idila - ČAS ZA KMEČKE KOLINE - DA BO LETOS MESO BOLJŠE in VARNO Kako ravnamo s prašičem pred zakolom, da bo meso kar najboljše kakovosti in izdelki vrhunski. Ravnanje z živalmi pred zakolom je ključno za kakovost mesa in mesnih izdelkov. Če s prašičem ravnamo grdo in nasilno, bomo vso prizadevnost za dobro meso v času pitanja izničili. Skrivnost je v tem, da se pri slabem ravnanju prašič ustraši, v njegovi krvi se poveča adrenalin, to je hormon bega. Prašič zaradi okoliščin ne more nikamor pobegniti, v mesu pa se porabi ves glikogen, to je substanca, kije najvažnejša, da v času kratkega zorenja takoj po smrti potečejo vsi procesi v pravo smer, da je meso okusno in prave strukture. Če smo pred zakolom s prašičem (oz. katerokoli drugo živaljo) ravnali grdo, nasilno, te substance ni več in meso je slabe kakovosti. Meso je blede barve in brez pravega okusa. Tudi za domačo porabo je omamljanje nujno. Če redimo samo enega prašiča, je najbolj idealno, da ga omamimo kar v boksu, omamljenega izvlečemo in v primernem prostoru izvedemo zakol do konca. Če imamo več prašičev, je zaradi stresa ostalih bolje, da prašiča odvedemo iz hleva. Za kakovostno meso in izdelke, pa je bolj korektno, da pri izganjanju iz hleva izkoristimo tipično obnašanje prašičev: če držimo v rokah svetlo ploščo, prašič razume, da je to stena skozi katero se ne da iti. Če ga vodimo ob taki plošči, v drugi roki pa imamo palico, s katero ga brez pretepanja držimo, je to najbolj korektno prestavljanje, pri čemer ima rejec korist, namreč, dobro meso in izdelke. Takoj po zakolu potečejo v mesu naravni biokemični procesi, ki povzročijo, da je meso bolj mehko in okusno. Če so gospodinje preveč pridne in premalo informirane, prehitro spravijo meso v skrinjo. Takšno meso ne bo nikoli prvovrstno, četudi so se trudile vse leto s skrbnim pitanjem in izbrano krmo. Za vrhunsko in okusno meso ter pristne kmečke izdelke, je nujno, da trupi ali vsaj v polovice trupov počivajo. Nekdaj niso poznali biokemičnih procesov, držali pa so se pravila, da mora meso počivati preden ga spravimo - s tem pa so izkoristili naravne procese v mesu. Za kakovostne izdelke in okusno meso veljajo pravila, ki jih je v današnjem času znanost ovrednotila s številkami in pojasnila z biokemičnimi procesi. Predstavljamo jih na kratko, velja se jih držati. Post živali pred zakolom naj bi trajal vsaj 20 ur in največ 24 do trenutka zakola. Čas od konca omamljanja do iz-krvavljanja je lahko največ 10 sek. Priporočljivo je horizontalna izkrvavitev v trajanju 1 minuta in 30 sekund. Čas izcejanja krvi je približno 7 minut. Parjenje oz. garanje - priporočljivo je nekje pri 620 C-5 minut in odstranjevanje ščetin dobro minuto. Ožiganje (smojenje) ščetin naj ne bi bilo predolgo, okoli pol minute. Evisceracija - iztrebljenje trupa se izvede s konico noža proti zunanjosti trupa pri čemer ves čas zamenjujemo umazan nože s čistimi (pripravimo si jih preden začnemo). Trup ohladimo postopno, v največ 6-ih urah do 200 C v središču trupa in v 24-ih urah do 70 C. Se pravi, če želite imeti okusno meso in kvalitetne izdelke, se mora meso postopoma, v 24-ih urah ohladiti. In v naslednjih 24-ih urah morate meso pripraviti za nadaljnjo predelavo ali pa »pospraviti« v skrinjo. Če meso ne »odleži«, ne bo nikoli tako zelo okusno in tudi struktura bo slabša. Seveda pa morajo biti površine, kjer rokujete z meso absolutno čiste, saj meso ni imenitno živilo samo za človeka temveč tudi za vse nezaželene mikroorganizme. Trihinela - tega si nihče ne želi - ali pa tudi delamo tako? Zakonodaja, ki opredeljuje zakol za domačo porabo, nič ne omenja kakršnekoli obveze glede analize na trihinelo. Če imate radi svoje najbližje in sebe - kar zagotovo ni dvomiti, potem MORATE dati vzorec v analizo. Trihinela se prebere zelo tuje, v bistvu pa gre za zajedavca, ki se prenaša z obolelega prašiča. Bolezni pri prašiču glede na izgled živali praktično ne moremo opaziti. Okužimo se z zaužitjem okuženega mesa, ki je premalo skuhano/pečeno ali pa s suhomesnatimi izdelki. Po zaužitju s trihinelami okuženega mesa se ob delovanju pepsina in želodčne kisline v želodcu iz mesa sprostijo trihinelne ličinke, ki potujejo v tanko črevo. Tukaj vdrejo v sluznico in se razvijejo v odrasle parazite. Oplojena 3-4 mm velika samica sprosti veliko ličink, ki vdrejo v krvni in limfni obtok. S krvjo potujejo predvsem v skeletne mišice, lahko tudi v pljuča, srce in osrednje živčevje. V krvnem obtoku je največ ličink med 8. in 25. dnevom po okužbi. V skeletnih mišicah po vsem telesu! se ličinke v treh tednih nekajkrat povečajo, lahko do velikosti 1 mm. Zaradi imunskega odgovora gostitelja se ovijejo z ovojnicami in tvorijo t. i. kapsule, ki z leti navadno poapnijo. Trihinele so razširjene po vsem svetu, zlasti med mesojedimi živalmi. Človek je naključni gostitelj. Prvi znaki okužbe so driska in bruhanje, ki ju spremlja bolečina v trebuhu. V naslednji stopnji bolezni, v kateri ličinke prodrejo v mišice, se pojavi vročina, znojenje in splošna slabost.... V tretji stopnji bolezni pride do vnetja srčne mišice. Smrt je redka zahvaljujoč učinkovitejšemu zdravljenju, vendar je možen srčni zastoj. Zdravljenje temelji na protivnetnih zdravilih in antihelmintikih. Po akutni periodi sledi popolno okrevanje. Tekom let se larve v mišicah uničijo, čemur sledi kalcifikacija. Najbolj učinkovit način preprečevanja okužb s trihinelo je dobra toplotna obdelava mesa. Ličinke odmrejo pri temperaturi 71 °C v dveh minutah. Učinkovito je tudi zamrzovanje mesa na -15 °C, ki ličinke uniči v 3 tednih. Sušenje in dimljenje mesa ličink ne uniči. Zelo pomembno je pregledovanje mesa zaklanih živali na prisotnost ličink. Pri tem postopku del trebušne prepone živali pregledajo s trihino-skopom. Pri tem pregledu lahko ličinke trihinel, ki nimajo kolagenske kapsule, zamenjajo z mišičnimi vlakni. Glede na to, da je analiza prašičjega tkiva rutinski postopek, cenovno silno dosegljiv, cca. 12 evrov, je zakol in uporaba svinjine, če nismo opravili analize neodgovorno in v 21. stoletju silno neosveščeno. Seveda pa pri zakolu za lastno, domačo porabo ni zakonske obveze. Vendar je osveščenost tista, ki od nas praktično terja analizo. Takole »kraljuje« trihinela v mišičnem tkivu (v mišici). Nihče si ne želi bolezni, ki se lahko prenese na ljudi zaradi neznanja in neosveščenosti: Veljavni pravilnik o klanju na domu za potrebe družine je v veljavi od leta 2004. Na kratko ga povzemamo..Klanje za lastne potrebe - kot predpisuje Pravilnik o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo (Uradni list, 117/2004) je pravna podlaga na osnovi katere je dovoljeno, da lastnik določene vrste živali lahko zakolje doma. Prodaja ali podaritev mesa, pridobljenega s klanjem po tem pravilniku - NI dovoljena! Lastna domača poraba je poraba članov družine, ki prebivajo v gospodinjstvu, vključno z morebitno najeto delovno silo in sorodniki. Minimalni pogoji pri klanju: Živali je potrebno predhodno omamiti z napravo:(pišto!a za omamljanje) ali električnim tokom (električne klešče). Zakol bolnih ali sumljivih živali po navedenem pravilniku ni dovoljen. Če se pred, med, in po zakolu posumi na bolezen, mora lastnik obvestiti veterinarsko organizacijo. Odgovornost lastnika: za posledice med klanjem ali uporabi mesa zaklane živali. Pri klanju je dolžen preprečiti: nepotrebno trpljenje, onesnaženje okolja, poškodbo ljudi in živali. Evidenca zakola: Voditi mora evidenco o številu in vrsti zaklanih živali na domu. Včasih je veljalo med gospodinjami, daje denar pri prašičih. Boljši deli so se prodali, manj imenitne pa je družina porabila zase in le največji prazniki so na mizo prinesli tudi boljše kose mesa. Tradicija je skoraj še danes živa in zato, da bi bilo kmetijam lažje, sedaj veljajo že kar nekaj časa lažji pogoji za prodajo surovega mesa s kmetije. Za prodajo surovega mesa s kmetije ni potrebna priglasitev dejavnosti (ni potrebna dopolnilna ali s.p. ali d.o.o....) potrebna pa je enostavna registracija (in ne odobritev) po pravilniku o registraciji obratov na področju živil živalskega izvora, po prilogi 1 iz Uradnega lista 51/2006. V tem primeru mora dati rejec svojo žival zaklati v klavnico (da opravijo vse preglede!), trup pripelje domov in ga v primernem prostoru pripravi za prodajo. Prostorje lahko enostavno urejen, seveda pa mora biti delovna površina in hladilnik ali hladilnica, kjer je meso na hladnem do prodaje, voditi mora vse evidence in delati skladno z dobro higiensko prakso. Gabrijela Salobir, KGZS S TV GALEJA NE PREZRITE - OBVESTIL IN OBJAV 24. december 2010 15 _ - ________ . _ : ZDRAVNIK ZA ŽIVALI SVETUJE S svojim ljubljenčkom zdravi in zadovoljni v novo leto Imetniki živali sami najbolje veste, kakšno zadovoljstvo je doma imeti veselega in nagajivega kužka ali crtljivo ter radovedno mucko. Iz dneva v dan na vaše ustnice rišejo nasmeh, po napornem dnevu iz vas prikličejo le najboljše, vam v vsakem trenutku neizmerno zaupajo in se vam za dobroto zahvaljujejo z večno zvestobo. Vedno prisluhnejo, a nikoli ne obsojajo. Zaradi njh se počutimo nenadomestljive, redno nas razgibavajo in vzdigujejo, ko smo na tleh. Ne kljičemo jih zastonj naši najboljši prijatelji ali v zadnjem času celo terapevti. Včasih pa pridejo trenutki, ko je vaša žival nemočna in potrebuje pomoč. Tukaj pa imate kot skrben lastnik priložnost, da ji nesebično povrnete njeno zvestobo. Najlepša popotnica v novo leto je znanje, kako svojim živali pomagati, ko se več ne počutijo dobro. Vsi poznamo rek: "Bolje preprečiti, kot zdraviti" saj se na ta način izognete nepotrebnemu trpljenju vaše živali, sebi pa privarčujete marsikateri evro, ki bi bil potreben za zdravljenje. Priporočljivo je, da živali hranite s kvalitetno hrano, jih negujete in oskrbujete vrsti ter pasmi primerno, jim vsake 3 mesece dajete anti-parazitike, odpravljate bolhe ter klope, preprečite neželena rojstva ali potepanje, jih cepite, in drugo. Ob upoštevanju teh pravil, so obiski pri veterinarju redki. A včasih je bolezen žal neizogibna. Da bi zgodaj odkrili znake bolezni in prispevali k čimprejšnji ozdravitvi svojih ljubljenčkov, smo vam v Veterinarski ambulanti II. Bistrica, kot popotnico v novo leto pripravili naslednje nasvete: • Če je v vaši hiši dobil svoj dom domači ljubljenček mladiček, vam na srce polagamo naslednje nasvete: Že tisti trenutek, ko prestopi prag mu pokažite "pravila igre" in se tega tudi dosledno držite. Poleg osnovne nege (krtačenje, striženje nohtov, kopanje, aplikacije anti-pa-razitikov, čiščenje zob, striženje, čiščenje izcedka iz oči,...) vašemu ljubljenčku "za vajo" pregledujte ustno votlino in zobe, ušesa, zadnjično odprtino in tačke, saj bo na ta način živalca izgubila strah in bo ob morebitnih težavah bolj kooperativna ob zdravljenju in ne bo potrebovala pomiritve z zdravili. V naši veterinarski ambulanti bomo zelo veseli vsakega obiska "za vajo" in posvet, kjer bomo nežno in previdno prvič predstavili vašemu mladiču osnovne veterinarske prijeme kot so tehtanje, poslušanje s stetoskopom in pretipavanje. Zagotavljamo vam, da bomo na ta način postali pravi prijatelji. • Čeprav domači ljubljenčki ne govorijo, obstaja veliko znakov, ki kažejo na to, da so bolni ali jih nekaj boli. Kot dober poznavalec svoje živali morate ločiti stanje, ko živali ni razpoložena od prave bolezni. Živali v primerih cviljenja, šepanja, težav z dihanjem, preveliko umirjenostjo, neješčnostjo, odmikanjem, zvijanjem vratu, solzenjem, slinjenjem,... pripeljite na temeljit pregled v ambulanto že ob prvih znakih. V teh primerih bo žival takoj prejela ustrezno terapijo in se boste s tem izognili nadaljevanju zdravljenja zaradi kroničnosti bolezni. • Merjenje temperature je eden izmed osnovnih postopkov, s katerimi lahko bolj objektivno določimo bolezen in po katerem vas bomo veterinarji vprašali že ob telefonskem klicu. Vsem domačim živalim jo merimo z navadnim-hu-manim termometrom v zadnjični odprtini. Obnašamo se mirno in sproščeno ter svoji živalci mirno prigovarjamo. Termometer zbijemo ter ga navlažimo s kremo ali vodo, rep čvrsto dvignemo, ter ga počasi z rotirajočimi gibi potisnemo v zadnjik. Meritev opravimo po preteku 3-5 minut. Ko termometer pokaže, da je naša telesna temperatura 38,5 stopinj Celzija ali celo 39 stopinj, smo že hudo bolni. Mačke in psi pa so pri tej "vročini" odlično razpolo- ženi, saj je to zanje povsem normalna telesna temperatura. Pri njih je povečana temperatura šele, ko živo srebro zleze nad 39 stopinj. • Veterinarji vas bomo ob obisku v ambulanti poleg podatka o temperaturi vprašali še po ostalih simptomih bolezni. Bodite torej pozorni na to ali vaš ljubljenček je in pije kot običajno, spolnite se na to s čim ste ga hranili, kako in kje se je gibal, kdaj ste ga zadnjič odpravili parazitov, koliko in kako gre na vodo in blato, ali je spremenil obnašanje in podobno. Včasih se vam kak podatek zdi nepomemben, a mogoče je ravno ta ključ do pravilno postavljene diagnoze, zato nikar ne varčujte z naštevanjem znakov. • Pri človeku je vzeti tableto nekaj povsem enostavnega, pri živalih pa se stvari lahko zakomplicirajo. Najenostavneje boste svojo mačko ali psa prepričali, da pogoltne to presneto zadevo tako, da jo skrijete (potopite, zamaskirate) v njemu mamljivo hrano: košček mesa, pašteto, sir, žličko konzervirane živalske hrane. To seveda gre, če žival ni na posebni dieti, nima občutljivega želodčka ali ne še vedno bolj prebrisana od nas. Druga možnost je, da zdravilo zamaskirate v manjšo količino običajne hrane. Tu morate biti še bolj previdni, da vse zdravilo res konča kjer je namenjeno. Če nobeden izmed prvih dveh poskusov ni uspešen, boste tableto morali dati na silo. Tableto si najprej pripravite, da vam bo pri roki. Z veselim in mirnim glasom pokličite žival, ki naj stoji na mestu kjer vam ne more enostavno pobegnit (kot, stol,..). Tableto primite s palcem in kazalcem desne roke. Z levo roko primite žival za zgornjo čeljust, tako da gleda v strop. Z desnico pa si s preostalimi prsti potegnite spodnjo čeljust navzdol in hitro potisnite tableto globoko na koren jezika. Še nekaj trenutkov držite čeljusti skupaj, v normalnem položaju glave in mu pihajte v nos, kar bo stimuliralo refleks požiranja. Potem sledi veliko hvaljenja in po možnosti kak posladek, kar bo olajšalo stvari v prihodnje. Seveda so navodila dobrodošla, a videti postopek v živo je gotovo boljše, zato vam bomo v Veterinarski ambulanti z veseljem naredili demonstracijo za vašo prvo tableto. Tole je nekaj nasvetov, ki vam jih kot darilo v novo leto 2011 pošiljamo sodelavci Veterinarske ambulante Ilirska Bistrica. Ob tem pa vsem našim strankam in bralcem Snežnika želimo veliko prijetnih uric v družbi zdravih in zadovoljnih živalic pa tudi sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Ljubica, Jana, Miran in Gašper 041/869 727 TGRADBENIŠTVO SAFT1Č I SAFTIČ ZDENKO s p JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si DRUŠTVOJESEN To je tudi moj praznik Mira Lenarčič, Društvo«Jesen« Ilirska Bistrica •••• - gospa Ivanka in njenih enaindvajset let druženja v medgeneracijski skupini. Enaindvajset let delovanja medgeneracijskih skupin starih ljudi v občini Ilirska Bistrica je zadosten razlog da se ozremo nazaj, v čas naših druženj, zaznamovanih z drobtinami neštetih spominov. Enaindvajset let je tudi dovolj dolgo obdobje, ki ga lahko primerjamo z življenjem človeka od rojstva do obdobja mladostniškega zorenja in iskanja sebi lastnih življenjskih poti. Tako je bilo tudi z našimi skupinami, ki so začele nastajati v letu 1989 kot odziv na potrebe starejših ljudi po druženju in povezovanju z mlajšimi generacijami. V teh letih naših druženj smo skupaj prehodili dolgo pot, na kateri je bilo mnogo postaj in mnogo ljudi, ki so prihajali in odhajali. Pa vendar ta odhajanja iz fizičnega sveta živih se niso nikoli končala. Ostajajo v sestavljenki spominov, glasno izgovorjenih mislih, v doživetjih in vezeh, ki se pletejo med nami in ustvarjajo neponovljivo mozaično mojstrovino. Del teh spominov nastajanja in delovanja skupin starih ljudi na bistriškem, je tudi gospa Ivanka ISKRA iz Trnova. Pred enaindvajsetimi leti je med prvimi vstopila v skupino. Povabila socialne delavke, da se vključi v skupino, ki je šele nastajala, se je preprosto razveselila. »Takrat ni spraševala kaj se bo na teh srečanjih dogajalo ?«, se tega dne še danes živo spominja. Pomembno ji je bilo le to, da bo z ljudmi in da se bo lahko pogovarjala. Zaradi hudih težav z vidom je bilo njeno življenje vedno malo drugačno od drugih. To je bil tudi razlog, daje bila zelo mlada invalidsko upokojena. Njen svet je postajal vedno bolj oddaljen od ljudi, ki so zjutraj odhajali v tovarno, popoldan pa na svoje vrtove in včasih tudi v bližnje mesto. Veliko neizpolnjenega je v teh letih nosila v sebi, zato je v povabilu v skupino videla svojo priložnost. In tako je tudi bilo.! Na druženjih se je ponovno srečala z mladostnimi prijateljicami, spoznavala pa je tudi nove ljudi, s katerimi še danes deli vesele trenutke. Pa tudi potožijo se kdaj drug drugemu, saj z leti postajajo vsi bolj šibki in ranljivi. Gospa Ivanka se je pred kratkim preselila v Dom, kamor prihajajo na tedenska srečanja tudi njene prijateljice. »Kot bi si bile usojene, sledimo si in ostajamo skupaj«, glasno razmišlja gospa Ivanka in k temu še doda....«da bi bilo le še dolgo tako....» Morda si tudi vi želite druženj v skupinah Društva »JESEN«Ilirska Bistrica. Pridružite se nam, veseli vas bomo. K sodelovanju vabimo tudi mlade prostovoljce, ki želite postati del ekipe voditeljic - voditeljev medgeneracijskih skupin. Postanite soustvarjalci programov naših skupin. Za več informacij pokličite gospo Mimico Primc, telefon številka 05 710 05 12. spoštovani poslovni partnerji, donatorji, zunanji sodelavci, prostovoljci in svojci naših stanovalcev. Vesel Božič ter veselja, zdravja in delovnih uspehov polno Novo leto 2011 Vam voščijo delavci in stanovalci Doma starejših občanov ilirska Bistrica. Liburnia Trgovina in storitve d.o.o. Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija tel.: +386 5 71 01 060 gsm: +386 41 860 306 e-mail: liburnia@siol.net V apartmajskem naselju Terme Čatež vam nudimo apartma s kartami za kopanje za 4-5 oseb. s Pokličite: 041/860 306 VESEL B0Ž1E IN SREČNO NOVO LETO 201 1 DIGITALNA TV TELES Ilirska Bistrica z_ [MK°) = WjM) [RčMIMI TELEVIZIJA + TELEFON S 16,00 € na mesec fe@! TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON ■ Od 26,00 € na mesec Več informacij na www.teles.si ali ŽL(D ŽLCDCO TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica Ordinacija PL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7 - 13 tel. 726 50 04, 726 54 01© mm TSC3ŠTIM 8 Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 URNIK OD NOVEMBRA DALJE 8-18 SOBOTA 8-12 ®%> NEDELJE IN PRAZNIKI C/S-' \ Z I ZAPRTO wm mM&mmmM usmtsmiiM TP.KTm.AN J ,.. ...........J7| CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR X OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. kollSteravto 710 14 30 - ILIRSKA BISTRICA 788 60 lO - TRGOVINA in SERVIS 788 10 03- AVTOSALON SPOŠTOVANI OBČANU OBVEŠČAMO VAS, DA SMO ODPRLI NOVO AVTOMEHANIČNO DELAVNICO IN TRGOVINO V NOVIH DELOVNIH PROSTORIH, NA BAZOVIŠKI C. 8 V ILIRSKI BISTRICI, KJER VAM NUDIMO: * UGODEN NAKUP IN ZAMENJAVO ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK * NADOMESTNE DELE ZA VSA VOZILA ‘ AVTOMEHANIČNE STORITVE: • PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED • SERVISI IN POPRAVILA VSEH BLAGOVNIH ZNAMK VOZIL • VULKANIZERSTVO • MONTAŽA VLEČNIH NAPRAV i jj Delovni čas: j" Delavnik L Sobota BBR|: Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota Bsimiitiisniimtt - Nedelja in prazniki 2 r. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 24. december 2010 17 NOVOSTI IZ SAMOSTANA___ »Temelj življenjske modrosti je: na pravi način postane star, kdor starost notranje sprejme.« Romano Guardini Prijateljsko in medgeneracijsko srečanje Pripravila s. Marjeta Valenčič •••• Predstavljam si, da je odpraviti se na organiziran izlet za oskrbovance Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici in za zaposlene, ki skrbijo za to, da je življenje v Domu za njegove prebivalce čim bolj prijetno in kolikor se da razgibano, pravi podvig. Želeli so obiskati samostan in se srečati z otroci iz vrtca Antonina. Kot prva je prišla gospa Darinka Žbogar, ki v domu oskrbovance seznanja z literaturo in jim krajša čas. Za njo so v skupinah prihajali še drugi z njihovimi socialnimi delavkami in pomočnicami. Vseh je bilo okrog štirideset. Pridružila se jim je tudi gospa Vojka Pirih, ki ima posebno glasbeno delavnico v Domu. Zbrali smo se v jedilnici, kjer je ob čaju in pecivu bilo kmalu prijetno razpoloženje za pogovor. V imenu sester je obiskovalce pozdravila predstojnica s. Štefka, kratko zgodovino samostana pa je povedala s. Bertila. Domske prebi- valce je spremljala nova direktorica gospa Miranda s svojim možem. Izrazila je veselje nad gostoljubjem samostana in dejala, da se vsi trudimo za isto stvar, namreč za dobro človeka. Nekateri so z veseljem povedali svoje spomine na sestre in njih delovanje, med njimi gospa Dragica Butina. Spregovoril je tudi du- hovnik Ivan Tomažič iz Pregarij, ki je dolga leta plodovito deloval za Slovence na Dunaju. Srečen je, da je na večer življenja v domačem okolju in zgovorno povedal, da je v Domu zelo zadovoljen. Z veseljem lahko mašuje in se pogovarja s stanovalci. Lepo je bilo kramljati s posameznimi- s starimi znanci, nekateri so pa bili pri nas prvič.Tu in tam je kdo povedal o svojih težavah, a v glavnem je bilo občutiti umirjenost in lepo sprejemanje starosti in vseh »priboljškov", ki jih prinaša. »Saj«, kot so povedali, »starost je del človekovega življenja, če jo sprejemamo tako kot je, jo - z Božjo pomočjo - lažje živimo.« Prisrčno je bilo tudi srečanje z otroci iz vrtca Antonina. To je bil pomenljiv prizor srečanja različnih generacij: najmlajši in najstarejši! Otroci so obiskovalcem zapeli nekaj pesmic in vsakemu izročili preprost izdelek angelčka za na pot. Poleg prisrčnega aplavza so otrokom v zahvalo izročili tudi prikupne igrače, ki sojih pridne roke v Domu same naredile. Sledilo je povabilo, da obisk vrnejo in otroci bodo gotovo na pomlad to uresničili. Molitvena skupina___________________________ Tonjo Janežič •••• V nedeljo, 05. decembra, je Molitvena skupina župnije Pograje v dogovoru z župnikom Petrom Pipanom povabila v goste Tonja Janežiča, kot organizatorja romanja kmetov na Slomškovo Ponikvo ob vsakoletnem ro- marskem shodu kmetov pri svojem zavetniku bi. A. M. Slomšku. Na sproščen način ob pregledovanju video in slikovnega gradiva so obujali spomine na prva romanja v Ponikvo in Slom. Skozi oči verujočega je stekla beseda tudi o dekanijskem romanju na Soze k Mariji Pomagaj. Ker v novejšem času prihaja k Mariji Pomagaj na Soze vedno več romarjev je bila ob 70. obletnici kronanja Marijine podobe na pobudo nekaj častilcev Marije Pomagaj blagoslovljena nova bandera. Za sodelovanje se zahvaljujem župniku g. Petru Pipanu , ga. Katarini Celin in vsem ostalim članicam molitvene skupine. BIOTERAPIJA po metodi Zdenka Domančiča Individualne terapije v Ilirski Bistrici. Informacije in prijave na tel. : 040 88 99 99 031 62 43 22 www.studio-lazarus.com Zavzemamo se za kmete in kmetice zapisala Andreja Krt Stopar, za objavo pripravil Tonjo Janežič •••• Odbor za socialno varnost, kmečko družino, kmetice in podeželsko mladino pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Odbor) se je na 4. redni seji, dne 2. decembra 2010 seznanil s strokovnimi stališči služb k posameznim predlogom zakonov, ki so v postopkih sprejemanja. K noveli Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki jo je predstavil Martin Mavser so člani Odbora po daljši razpravi zavzeli stališče, da so obveznosti, ki jih kmetu nalaga ta zakon sistemsko nepravilno umeščene in vsebinsko preveč nedorečene. Izkušnje pridobljene na podlagi obstoječega zakona kažejo na to, da bi lahko prišlo še do večjega in nepotrebnega finančnega stroška, zato se od pripravljavca novele zakona zahteva, da razjasni in uskladi ustrezne rešitve za poklicne skupine v kmetijstvu. Predlog Zakona o socialnem podjetništvu je predstavila mag. Jožica Vodopivec Rozman in povedala, da ne zajema možnosti izvajanja socialnega podjetništva na kmetijah. Z vidika naraščajoče potrebe po tovrstnih storitvah in možnostih odpiranja novih delovnih mest na podeželju so bili člani Odbora soglasni, da je potrebno v zakonu urediti možnost izvajanja te dejavnosti tudi na kmetijskih gospodarstvih. Predlog Zakona o štipendiranju, ki na novo določa vrste štipendij, višine in dodatke k štipendiji ter upravičence do državne štipendije je predstavila Andreja Krt Stopar. Člani odbora so pri tem izrazili ogorčenje, ker se v povprečni mesečni dohodek na družinskega člana upoštevajo tudi obdavčljivi prejemki prejeti na podlagi skupne kmetijske politike. V nadaljevanju je Andreja Krt Stopar predstavila amandmaje, ki jih je KGZS vložila na: Predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - 2) in sicer: 1. zavarovanci iz kmetijske dejavnosti Z amandmajem k 17. členu predlagamo, da se enotno uredi možnost zavarovanja za zavarovance iz kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti, tako za tiste, ki dosegajo z opravljanjem dejavnosti dohodek primerljiv z zneskom minimalne plače in vstopajo v sistem kot obvezniki, kot tudi za tiste, ki tega dohodka ne dosegajo in imajo možnost v zavarovanje vstopiti prostovoljno. 2. plačevanje prispevkov Z amandmajem k 156. členu predlagamo, da breme prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za osebe, ki so zavarovane na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pokriva država iz proračuna Republike Slovenije. 3. poklicna pokojnina Z amandmajem k 205. členu predlagamo, da se uredi možnost zavarovanja za poklicno pokojnino tudi kmetom, gozdarjem in ribičem, ki samostojno opravljajo dejavnost in sicer zaradi škodljivosti zdravju ali drugih oteževalnih okoliščin, ki bi onemogočale vrano opravljanje določenih del. 4. zavarovanje za invalidnost in smrt Z amandmajem k 20. členu predlagamo, da osebam, ki so vpisana v register kmetijskega gospodarstva na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti in niso pokojninsko in invalidsko zavarovane na tej osnovi, omogoči prostovoljno odločanje o nujnosti in koristnosti zavarovanja za riziko invalidnosti in smrti. 5. obvezno zavarovanje kot družbenik Z amandmajem k 16. členu predlagamo, da se oseba, ki je zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti in prevzame poslovodno funkcijo (npr. predsednik manjše zadruge, ki nima direktorja) ni dolžna zavarovati na tej osnovi temveč lahko še naprej ohrani status kmetijskega zavarovanca. 6. starostna pokojnina Z amandmajem k 29. členu predlagamo, da ostanejo pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine enaki kot jih določa sedaj veljavni zakon. Torej nasprotujemo dvigu starostne meje tako za moške kot za ženske na 65 let. 7. trajanje zavarovanja Z amandmajem k 24. členu predlagamo, da se kmetijskim zavarovancem ne omeji zgornja starostna meja, ki bi jim preprečevala izpolnjevanje pogojev oziroma dovoljevala zavarovanje na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. 8. tek zavarovanja v posebnih primerih Z amandmajem k 26. členu pred- lagamo, da se za navedena obdobja, ki pomenijo upravičenost do prejemanja nadomestila plače, umesti tudi kmetijske zavarovance (trajanje bolniškega staleža, nege družinskega člana, starševskega dopusta, delovanje v silah za zaščito in pomoč...). (Ob neupoštevanju amandmaja bi pomenilo, da se kmetijskemu zavarovancu, ki je v bolniškem staležu ali na starševskem dopustu, ali je vpoklican v Civilno zaščito ..., za čas odsotnosti zavarovanje prekine.) Po zaključenih razpravah je Odbor sprejel naslednja stališča: 1 .Odborpodpira prizadevanja KGZS za zagotavljanje ustreznih pogojev življenja in pogojev za osebni razvoj na podeželju, še zlasti pa na kmetijah. 2. Izvajanje zahtev, ki so določene v zakonu o varnosti in zdravju pri delu, predstavlja za kmetije preveliko breme zato naj se obveznosti racionalizirajo na razumno mejo. 3. Ohranjanje življenja na podeželju in spodbujanje dobrih medosebnih odnosov oziroma socialne kohezije ter urejene in kulturne krajine so javni interesi zato morajo biti kot taki priznani tudi v pozitivni zakonodaji. Ob svetovnem dnevu rostovoljstva Tonjo Janežič •••• Verjetno seje tudi Vam kdaj zgodilo, da ste bili pomoči potrebni, naj si bo zaradi hude osebne stiske , bolezni ali druge potrebe, pa vam je prišla nasproti oseba za katero ste kasneje ugotovili, da je prostovoljec. Lahko mi verjamete kako lep in prijazen občutek je ko se sam znajdeš na preizkušnji in ti nekdo priskoči na pomoč ne da bi prej zahteval ali pričakoval plačilo za svoje humano dejanje. Ali zmoremo biti hvaležni za izkazano pomoč? Mogoče v prvih trenutkih dokler se te osebe pojavljajo okrog nas že , kaj pa takrat ko se izvijemo iz najhujšega? Verjetno se boste strinjali z mano, da takoj ko se okrog nas prične življenje na novo vračati v normalne kolesnice življenja pričnemo pozabljati tudi na to. Ob tem se mi vsiljuje vprašanje - kdo so osebe prostovoljci ali prostovoljke ki najprej vidijo osebo potrebno pomoči in seji predajo z vso odgovornostjo. Če pomislimo, da ni še dolgo tega ko smo bili priča poplavam, požaru pa tudi druge nesreče pri nas niso ravno izjema na eni strani in na drugi nesebično pomoč ljudi kateri nam v sili prostovoljno priskočijo na pomoč včasih tudi za ceno svojega življenja. Kaj pomeni biti prostovoljec gasilec, pripadnik CZ ... smo se lahko prepričali tudi po neurju kije divjalo v Brkinih, ko so ostali naši občani brez strehe nad glavo in jim je veter, dež in toča do dobrega poškodoval stanovanjske hiše, gospodarska poslopja jim je pomagalo zelo veliko prostovoljcev. Mogoče bliže nam je prostovoljstvo ki je povezano z nudenjem nesebične pomoči osebam, katere so prizadete zaradi težave v osebnem razvoju, bolezni ali starosti, zato najdemo prostovoljce v domovih ostarelih občanov, bolnišnicah, društvih... Pred časom sem se srečal z prostovoljkami Društva Sožitje, katerih delo koordinira mlada prostovoljka Darja Grilj. Že 7 let se srečuje z osebami z oznako motnje v telesnem in duševnem razvoju, njihovimi svojci, skrbniki; zadnje 2 leti pa tudi kot koordinator programa prostovoljstvo v samem društvu. Društvo Sožitje II. Bistrica v vse svoje programe vključuje prostovoljce, ne glede na njihovo starost, spol, versko usmerjenost. Ti imajo možnost učenja/ izobraževanja, mentorstva, napredovanja in so- oblikovanja vsebine programov ter povračila potnih stroškov. Kot prostovoljka v društvu Sožitje II. Bistrica se trudi vzpostaviti medsebojno sodelovanje v obo- jestranskih koristi. Poleg osnovnih spoznanj se trudijo povečati splošno osveščenost javnosti v odnosu z osebami z oznako motnje v telesnem in duševnem razvoju. Cilji programa prostovoljstva: •dvigniti nivo kvalitete preživljanja prostega časa članom društva • doseči odziv civilne družbe na situacijo v njej in na njene potrebe • doprinesti k izboljšanju blagostanja in socialne varnosti ljudi z oznako motnje v telesnem in duševnem razvoj Poleg sodelovanja z lokalnimi izobraževalnimi in drugimi institucijami, se zavzemamo za objave v lokalnih medijih in glasilu zbliževanje. Želimo, da bi ljudje dobili izkušnjo, da je prostovoljno delo vsesplošno koristno in potrebno. Velik poudarek pri nas je delo v skupini,kakor tudi individualen pristop. Skupina je prostor in čas, kjer prostovoljci podelijo svoje izkušnje. Povabimo jih na skupne izlete, predavanja,tabore,...Deležni so individualnega vodenja in svetovanja s rm roivm POSEBNO VEČ PIŠČANČJEGA MESA. Pivka posebna salama se odlikuje po največjem deležu piščančjega mesa med vsemi konkurenčnimi izdelki! Narejena je iz lahkega piščančjega mesa, zato je bogat vir beljakovin ter okusen in zdrav prigrizek za vso družino. Poleg 350 gramskega, smo zato poskrbeli tudi za 800 gramsko pakiranje. Sodelujte v posebni nagradni igri na spletni strani www.pivkap.si in se potegujte za posebne nagrade ter si oglejte video lisice, znane gurmanke najboljših piščančjih dobrot! strani str.delavke. Človek lahko doživi smisel svojega bivanja tudi v doživljanju - namreč tako, da z resničnostjo bogati svojo zavest, ko doživlja radost nad lepoto, medčloveški odnos, upanje v prihodnost, strmenje in občudovanje... Tudi zmožnost dajanja ljubezen drugim je za naše osebe izredno velikega pomena, saj so osebe z motnjo naravnost nadarjene za vzpostavljanje odprtih odnosov in izražanje nežnosti in pozornosti. Ko to bogastvo razdajajo, doživljajo smisel in polnost življenja. Pri našem delu izhajamo iz različnih virov: Etični kodeks organiziranega prostovoljstva; Zakon o prostovoljstvu, Etični kodeks Zveze Sožitje. Sodelujemo z Slovensko Filantropijo, Prostovoljstvo.org in Zvezo Sožitje. Z prostovoljcem se sklene Dogovor o sodelovanju, iz- Društva. Trenutno je v Društvu Sožitje II. Bistrica vključenih 8 aktivnih prostovoljcev, ki pripomoremo s svojim individualnim doprinosom in značajem bogatiti programe društva. Vedno znova se pojavljajo potrebe po novih oblikah pomoči. Opazili smo, da obstaja veliko ljudi, ki bi se radi vključili v prostovoljno delo, če bi le vedeli na koga se lahko obrnejo. Zato pozivam vse, ki so pripravljeni bogatiti sebe in ob tem zadovoljiti druge, so pozitivno naravnani in imajo smisel za občutek empatije in delo z ljudmi, da se zglasite v prostorih društva Sožitje na Levstikovi 5; pokličete na tel.št. 041-923-243 Grilj Darja ali kontak-tirate na e-naslov: sozitje.ilirska.bi-strica@gmail.com. Dovolite mi, da ob svetovnem dnevu prostovoljcev vsem prosto- dela se načrt dela in se opravljeno voljkam in prostovoljcem čestitam delo spremlja, nadgrajuje in meri. v iskreni želji, da bi prostovoljstvo Prostovoljno delo ima namreč ostalo tudi v bodoče neprecenljiv velik pomen za razvoj in prihodnost človeški kapital. www.pivkap.si KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.11.2010 DO 13.12.2010 Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III.. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 12 kaznivih dejanj od tega 6 kaznivih dejanj tatvine, kjer so policisti v enem primeru osumljenca kmalu po dejanju prijeli, ter mu zasegli odtujene predmete. Policisti so obravnavali še 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari in po 1 kaznivo dejanje vloma, poskusa vloma, ponarejanje denarja in povzročitve lahke telesne poškodbe. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 12 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli, 7 oseb pa so policisti prijeli pri poskusu nedovoljenega izstopa iz R Slovenije. Po končanem postopku je bilo 12 tujcev izročenih hrvaškim mejnim organom, ostali tujci pa so bili zaradi neizpolnjevanja pogojev bivanja v R Sloveniji izročeni italijanskim varnostnim organom. Policisti so obravnavali 1 kršitev javnega reda in miru na javnem kraju, kršitelju pa so izdali plačilni nalog. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 15 prometnih nesreč, od tega 14 prometnih nesreč z materialno škodo in 1 prometna nesreča z lahkimi telesnimi poškodbami. Obravnavali smo še 3 primere povoženja divjadi in 3 poškodovanja vozil na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 2 kršitelja in zoper oba podali obdolžilne predloge. Prav tako smo obravnavali 1 nesrečo pri delu. POSEBNA OPOZORILA: Le še nekaj dni nas loči od Božično-Novoletnih praznikov. Ker se v tem času množično uporabljajo različne vrste pirotehničnih izdelkov, nemalokrat pri uporabi le teh prihaja do številnih telesnih poškodb, kršitev javnega reda in miru, ter do nepotrebnega povzročanja materialne škode in hkrati do pritožb občanov nad pretirano, nehumano ali objestno uporabo petard. Zaradi omilitve omenjene problematike, predvsem pa z namenom zmanjšanja števila telesnih poškodb, pritožb občanov in drugih negativnih posledic, ki nastajajo z uporabo pirotehničnih izdelkov, policisti PP Ilirska Bistrica pozivamo občane, naj uporabo pirotehničnih izdelkov prilagodijo predpisanim omejitvam in upoštevajo zakonodajo, ki ureja to področje in smo jo posredovali že v prejšnji številki časopisa Snežnik. Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih, se povečajo tudi količine zaužitega alkohola, zato ne bo odveč ponovno opozorilo, da bodo policisti do konca leta, tako kot v mesecu novembru poostreno nadzirali ali udeleženci v cestnem prometu vozijo pod vplivom alkohola, ter zoper vse kršitelje striktno ukrepali. Vsem ki so željni zabave, pa predlagamo, da si zagotovijo prevoz z zabav in jih hkrati pozivamo, naj ne sedajo vinjeni za volan. M u mj obhodijo ZEcm skbjte vs«£ittvsKK Ljvm. SYX7 IMiJO MČKE, MAJNE VgASME MJIMSIJ. 3VX7 IMA OTOVO LEVO VOTLE, MCKDErp OČI 0TA1 V MIXSTA MEBO MSAKJE TE