tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK 10.DECEMBER 2015 / ŠTEVILKA 1131, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 * telA 040 410 743 s'mobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Veni TDPLE MALICE IN K □ S I L A tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com Oblačila moš ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 Počasno umiranje na obroke Država in občine se soočajo s problemom preživetja in v teh razmerah skrbijo predvsem za to, da ohranijo vsaj status quo, nekatere razvojne projekte pa odlagajo na stran. Ali se bodo na ta način boljši časi res vrnili, pa je vprašanje za milijon eurov. (Mef) Včasih so postopkom, ki smo jim priča danes, rekli stabilizacija. Stabilizirali smo se vsakih nekaj let, pa nikoli nismo bili zares stabilni, verjetno zato, ker ekonomija stabilnost te vrste ocenjuje kot ekonomsko nazadovanje. S posmehom smo rekli, da stabiliziramo državo z varčevanjem toaletnega papirja in svinčnikov. Danes ne govorimo več o stabilizaciji, čeprav gre v resnici za isto stvar. Zmanjšati je treba izdatke, da bomo lahko preživeli s tistim, kar zaslužimo. Logična stvar. Celo zapisali smo to v ustavo, kot tako-imenovano zlato pravilo. Zakaj torej tak vik in krik? Zato, ker smo se navadili živeti v nekem namišljenem računovodstvu, kjer številke pravzaprav ne povedo nič konkretnega, ampak so zgolj sredstvo za prikazovanje nekih namišljenih vrednosti. Gotovo ste že videli bilanco kakšnega podjetja iz katere je izhajalo, da pozitivno poslujejo, imajo celo majhen dobiček za katerega plačajo davek, plače pa zamujajo po nekaj mesecev. “Bilanca ne pove kako posluješ, ampak je le računovodski izkaz” so me poučili. Podobno se dogaja z državnim in občinskimi proračuni, ki so zgolj zbirka števil, ki se morajo ujemati na strani prihodkov in odhodkov. Ob težavah izolskega občinskega proračuna, ki se mu obeta rebalans rebalansa, poslušamo, kako bo treba preveriti, ali si Izolani zaslužimo tako visok standard življenja. Ali res potrebujemo toliko vzgojiteljic v vrtcih, toliko knjig v knjižnici, toliko športnih ligašev, toliko društev, toliko zdravstvenih programov, tako poceni priveze in parkirišča, tako nizke najemnine, toliko socialnih in humanitarnih programov. Baje živimo nadstandardno in zato bo treba, prihodnje leto, na vseh koncih nekaj vzeti, da bo občinska blagajna preživela. Izolani smo kot bilanca. Živimo uspešno, umiramo pa na obroke. Rešitev je na dlani Občina Izola je v težavah. Denarja ni in še manj ga bo.Neglede na težave, ki jih je nakopala Riba s svojo tožbo, so številna društva in celo humanitarne organizacije že nekaj mesecev brez prihodkov, precej med njimi je tudi takih z zaposlenimi ljudmi. Pravzaprav nihče ne ve, kako bo v letu 2016, toda do takrat bo treba najprej preživeti. Milijon, ki ga bo treba odšteti lastnikom Ribe, bi pokril veliko večino pričakovanj športnikov, kulturnikov in humanitarcev za nekaj mesecev. Zato lastnikom Ribe, ki so prav tako Izolani, predlagamo, da zaradi Izolanov, podaljšajo rok vračila kupnine vsaj za dva do tri mesece. Številni Izolani jim bodo hvaležni. Bi šlo? Že imate vsaj en tombolski listič? Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno NOVOLETNA IN POSLOVNA DARILA tel:040432-943 PUZZU - PODLOGE ZA MIŠKO mail:midejprimus@giiiail.(oni MAJICE - MAGNETKI - LONČKI BANKA KOPER Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA ________tel- 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine tel 040 211434 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ŽAL NAM JE Padla je prva žrtev bodeče žice na slovensko hrvaški evropski meji - košuta. Zdaj bodo na vrsti ljudje. Medtem se pripravlja nov mini evropski vrh o begunski politiki. Na njem bodo zastopane države, ki so najbolj obremenjene s problemom beguncev. Tako je napisano. Begunci so problem. O njem bodo razpravljali predsedniki vlad Nemčije in Avstrije, ki so res obremenjene z begunci, ter predstavnik evropske komisije in - Luksemburga. Slovenije in Hrvaške, ki sta še na seznamu držav članic Evropske unije, tudi na tem sestanku ne bo. Tako kot na prejšnjem sestanku tega mini vrha. Slovenija in Hrvaška nimata problemov z begunci, prvič pa slišim in berem, da ima probleme Luksemburg. Verjetno zato, ker nimajo še nobenega begunca. To enostavno pomeni, da se evropska farsa z begunci nadaljuje, tako kakor se nadaljuje svetovna tragedija v kateri razpadajo vse vrednote, na katerih je današnji svet zgrajen. Evropska farsa je v tem, da so begunci postali predmet trgovine evropskih držav s Turčijo. Navadno blago. Proti temu nihče ne dvigne glasu. Turški predsednik Erdogan lahko zapira in na večletne zaporne kazni obsoja, tudi ubija novinarje in opozicijske politike, a evropski politiki, politični palčki, ki mislijo, da so državniki, pred tem zapirajo oči in vse to dovoljujejo. Farsa je govoriti o humanizmu, pomoči in reševanju beguncev, v trenutku ko v celi Evropi desnica (na žalost je tudi Slovenija tukaj evropska) vse begunce razglaša za Muslimane. Kot, da je zločin biti Musliman. In, kot da so vsi Muslimani teroristi, kar pomeni, da * so vsi begunci teroristi. Begunci, ki so to postali zato, ker bežijo pred teroristi in terorizmom v svoji državi, ki je že dolgo ni več, razen na kakšnem starem zemljevidu. Begunci, ki jih na poti pričakajo bodeča žica, transportni vlaki, vojaki, policaji in nekaj izmučenih prostovoljcev, ki z njimi delijo vse muke in trpljenje. Drugi, to je cela Evropska unija in z njo Slovenija, na njih služijo. Ne le finančno, tudi politično, ker nam politični pritlikavci jemljejo svobodo, da gremo kamor hočemo, da se s kajakom spustimo po Kolpi, Krki, da ljudje zaradi bodeče žice ne morejo nikamor, ne na njivo, ne na reko, ne k sosedom. In tako begunci postajajo državljani sveta, mi pa postajamo sužnji, ker nas naše vlade zapirajo v bodečo žico, ki je pravzaprav sredstvo za klanje in mesarjenje, o čemer bi vedela kaj povedati razmesarjena košuta v Poljanski dolini. Danes vemo, da je Slovenija'ožičila mejo s Hrvaško, ki je tudi v EU, Madžarska, ki je tudi v EU, je ožičila mejo s Srbijo in Hrvaško, Avstrija je začela postavljati ograjo na meji s Slovenijo, politični palčki pa še naprej trdijo, da ščitijo EU in varnost svojih državljanov. Pred kom? Roua Naboulsi, študentka na University of Sussex, Brighton, UK, je napisala dolgo pismo v katerem je, med drugim, napisala: »Oprostite nam. Žal nam je. Žal nam je, da ste okupirali naše zemlje in si jih razdelili, kot vojni plen. Žal nam je, da ste oropali naše bogastvo, ponos in svobodo. Žal nam je, da so za vami, nam ostale samo ruševine in sovraštvo. Žal nam je, ker so se ti nemočni in razočarani ljudje, ki so to postali zahvaljujoč temu kar ste jim vi naredili, vrgli v naročje ekstremistov. Žal nam je, da ste jim omogočili, da nam delajo, to kar nam delajo. Žal nam je, da so se na koncu obrnili proti vam. Žal nam je, da so tudi prišli po vas in k vam. Žal nam je. Upam, da v sebi imate dovolj moči, da nam oprostite.« Petarde so nevarne Izolski policisti tudi letos opozarjajo na negativne posledice nepremišljene in objestne uporabe pirotehničnih izdelkov in na samozaščitno ravnanje v času božično-novoletnih praznikov. O pasteh pirotehnike bodo še posebej svetovali osnovnošolcem. Žal se je še pred uradnim začetkom uporabe prav v Izoli zgodila nesreča v kateri se je poškodoval najstnik. Policisti pozivajo k še večji previdnosti. Še vedno prihaja do nezakonite in moteče uporabe pirotehničnih izdelkov V času božično-novoletnih praznikov, kljub spremembam zakonodaje in preventivnim aktivnostim, tudi zadnja leta še vedno prihaja do nezakonite in moteče uporabe pirotehničnih izdelkov, sporočajo iz Policijske postaje v Izoli. Zaskrbljujoča je predvsem ugotovitev, da pirotehnične izdelke pogosto uporabljajo tudi otroci in mladoletniki brez vednosti oziroma nadzora staršev. Uporaba pirotehničnih izdelkov je marsikomu v zabavo, medtem ko je mnogim takšno početje neprijetno, vzbuja strah in občutek ogroženosti. Pirotehnični izdelki so posebej moteči tudi za živali. Žal pri uporabi pirotehničnih izdelkov v Sloveniji še vedno prihaja tudi do telesnih poškodb in materialne škode, zato policisti še posebej opozarjajo vse starše, da mladoletnike opozorijo na nevarnosti in možne posledice nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov. Spremenjena zakonodaja Tistim, ki se uporabi pirotehničnih izdelkov ne bodo mogli upreti, policisti sporočajo nekaj pomembnih informacij in podatkov pri čemer opozarjajo tudi na spremembe, ki jih je prinesla letošnja novela Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih.^rodaja ognjemetnih izdelkov kategorije Fl, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 19. do 31. decembra, medtem ko je njihova uporaba dovoljena le od 26. decembra do vključno L januarja (do sedaj do 2. januarja). Uporaba takšnih pirotehničnih izdelkov nikakor ni dovoljena v strnjenih naseljih, zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov ostarelih, v prevoznih sredstvih ter na javnih shodih in prireditvah. Uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije Fl in F2 je dovoljena tudi osebam mlajšim od 14 oziroma 16 let, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prekrški se kaznujejo z Prekrški fizičnih oseb v zvezi z nedovoljeno uporabo pirotehničnih izdelkov se kaznujejo z globo od 400 do 1200 evrov. Policisti vsem občankam in občanom želijo varno in mirno preživetje bližajočih se božično-novoletnih praznikov in vse dobro tudi v letu 2016. Obvestilo Menole MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. MRK Menola Izola vabi svoje člane, da prevzamejo letne dovolilnice za športni ribolov na morju za leto 2016, na sedežu kluba od 14. decembra 2015 dalje. Uradne ure za člane so vsak ponedeljek in četrtek od 18.00 do 20.00 ure. Od januarja 2016 dalje je možno plačilo dovolilnic le preko položnice. Cena letne dovolilnice za ribolov na morju je nespremenjena in znaša 85.00 evrov. Menola Izola Občina Izola Odškodnina Ribi terja nov rebalans V četrtek, 17. decembra, se bo na 8. redni seji, sestal izolski občinski svet. Prav nič noveletna ne bo ta seja, saj bodo morali svetniki odločati o novem rebalansu proračuna, ki ga terja dober milijona težka odškodnina, ki jo je določilo sodišče. O težavah, ki jih^je občinskim financam prinesla ta odločitev sodišča, obširno pišemo na naslednjih straneh Mandrača, zagotovo pa je ta obremenitev proračuna pripeljala tudi do novega predloga rebalansa proračuna Občine Izola za leto 2015. Drugega v mesecu dni. V predlogu Rebalansa proračuna Občine Izola, predlagajo umestitev pridobitve Valobrana 3, ki ga je Občina Izola prevzela od družbe Marinvest d.o.o., na podlagi sodne poravnave. Vrednost valobrana je vključena tako na prihodkovni, kot na odhodkovni strani proračuna ter ločeno izkazana v Načrtu razvojnih programov. Dodatno pa je na podlagi prejete sodbe Višjega sodišča v Kopru, Občina Izola dolžna vrniti kupnino za prodane nepremičnine družbi Riba d.o.o. Obveznost iz tega naslova znaša 889.673,40 EUR, oziroma 1.070.000 EUR, z vsemi stroški in obrestmi. Dodatni odhodki se v proračunu krijejo iz zadolževanja pri poslovnih bankah. Občine vztrajajo pri 536 Občinski svetniki bodo sprejemali tudi sklep s katerim nasprotujejo zmanjšanju poprečnine za delovanje občin. Vlada RS in Državni zbor s tako dodeljeno višino finančnih sredstev ogrožata smisel in obstoj lokalne samouprave in še dodatno siromašita prebivalke in prebivalce občin, ki so zaradi socialne in ekonomske krize že tako prizadeti. Enotni o Komunali Kljub temu, da je izolska Komunala trdila, da nadzorni odbor Občine Izola ni pristojen za opravljanje nadzora nad njihovim delovanjem, je najvišji nadzorni organ občine vendarle soglasno potrdil poročilo o nadzoru iz katerega menda izhaja, da pravilnik o načinu obračunavanja odvoza smeti ni v skladu z državno Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. O usodi te njihove ugotovitve bo zdaj odločal župan Igor Kolenc. Občinski svetniki zahtevajo, da se ustrezni členi Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2016 in. 2017 spremenijo tako, da višina povprečnine za leto 2016 in 2017 znaša 536,00 evra na prebivalca. Javna razsvetljava V odločanje gre tudi koncesija za prenovo in urejanje javne razsvetljave z namenom zmanjšanja svetlobne onesnaženosti in zmanjšanja porabe električne energije v Občini Izola. Seveda se koncesija ne bo zgodila prav hitro. Denarja bo zaenkrat morda le za izdelavo projektne dokumentacije. Odeon gre na občino Svetniki bodo odločali tudi o prenosu gostinskega lokala »Bife Odeon« iz Javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve na Občino Izola. Občina Izola. Na Občini, ki je lastnik poslovnega prostora, verjamejo, da bodo lahko bolje gospodarili z omenjenim lokalom. S sosednjega, sicer zaščitenega gradbišča, je na teraso lokala priletel kup kamenja. Še sreča, da ravno takrat ni bilo gostov. Centralizacija Glasbene šole? Izolski svetniki bodo na četrtkovi seji imenovali predstavnika Občine Izola v Svet javnega zavoda Glasbena šola Koper. Od tam pa zadnje dni prihajajo informacije o poskusih zmanjševanja samostojnosti posameznih delov GŠ Koper, predvsem s spreminjanjem načina volitev predstavnikov zaposlenih, saj bi lahko onemogočili izvolitev predstavnika delavcev izolske ali piranske glasbene šole v svet zavoda GŠ Koper. 15 let Parenzane Letos je minilo 15 let, odkar smo v Izoli začeli s postavljanjem muzejske zbirke. Najprej je bila na vrsti Parenzana, nato so postavljali modele bark, pa nekaj malega o Mehanotehniki, zbirko o oblačilni kulturi in izolskih čipkah, postavili so tudi sobo posvečeno najboljšim izolskim .športnikom in končno pred kratkim še zbirko o ribištvu in konzervni industriji. Pri tem je sodelovalo kar nekaj Izolanov, pa tudi prijatelji ter muzejske in druge ustanove iz Trsta, Ljubljane, Pirana, Kopra in Idrije. V četrtek 17.12.2015 se bodo ob 18.00 sodelavci in prijatelji izolskega muzeja srečali v muzeju ob otvoritvi najnovejše zbirke, izrazih zahvalo najzaslužnejšim in nazdravili novemu letu. ffl) manufaktura 5o kjer je dober nakup pravilo let popust za en izdelek ženske konfekcije v Manufakturi ni trgovini Hiša s stilom Izola, Pittonijeva ulica 1 Popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za blago v akciji. Veljavnost kupona do 02.01.2016.) Cenjenim strankam ždimo vesele božično novoletne praznike in srečno novo leto! Manufaktura, kjer je dober nakup pravilo! e. - ■ \ KAJ SE OSTANE OBČINAM? piše: Franc Krajnc Slovenske občine niso zadovoljne s kar 20-odstotnirh znižanjem proračunskih prihodkov, ki jim jih v obliki primerne porabe (za šole, vrtce...) nakazuje Država. S 522 evri povprečno na občana bodo težko shajale, če pa bi jim še to odtrgali bi kar 160 občin zašlo v hude finančne težave. ____ Ena od resnic je tudi ta, da občine v veliki meri polnijo svoje proračune s prihodki od prodaje nepremičnega premoženja; zemljišč, stavb, delov funkcionalnih zemljišč, a kaj ko so pred leti morale kmetijska in stavbna zemljišča oddati državi oziroma njenemu Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov - pa na srečo ne vsa, ponekod pa se ta dva subjekta še pravdata. (Primer je bil v sečoveljski dolini v zvezi z zemljišči za golf igrišče). Sedaj se je porodila nova ideja. Državna birokracija bi rada ustanovila nov birokratski konglomerat (ob že obstoječem skladu) - podjetje za gozdove. Kakšna je tu priložnost za občine? Država naj odloči, da se nekoč odvzeta stavbna (in kmetijska?) zemljišča vrnejo občinam! S tem bi veliko pridobila tudi Občina Izola. Lokalna samouprava jih bo lahko prosto prodajala - in si na novo polnile svoje proračune. Le tega odgovora ni kaj bo potem, ko ne bodo imele več nobenega svojega premoženja - in ko bo župane vrtel zasebni kapital? Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača. Pogovor - Igor Kolenc Zadeva Riba sega v delo mojega predhodnika Tako pravi župan Igor Kolenc, ki zadnje dni ni pretirano dobre volje. Kot župan je odgovoren za delovanje občine in javnih ustanov, pa tudi za položaj vsakega občana. Počuti se kot dežurni krivec, čeprav je, po njegovem mnenju, žrtev napačnih odločitev prejšnje oblasti. Prejšnji teden je okrajno sodišče odločilo, da je Občina Izola podjetju Riba dolžna vrniti kupnino v višini 898.000 eur, skupaj z obrestmi in sodnimi stroški. Zadeva se je na sodišču vlekla vse od leta 2009, ko je občinski svet takratnega župana Tomislava Klokočovnika, Ribi prodal zemljišče, ki leži za proizvodno halo Droge. A do prepisa zemljišča nikoli ni prišlo. - Na zadnji seji občinskega sveta ste sprejeli rebalans proračuna za leto 2015. Le nekaj dni kasneje je prišla informacija, da ste izgubili sodni postopek v zadevi Riba, ki je težek okoli 1.3 milijone evrov. Teh sredstev niste predvideli v proračunu. Bo potreben novi rebalans? - Že na zadnji seji je nekdo postavico vprašanje in moj odgovor je bil: “Ko bo, če bo, bomo primerno ukrepali”. Ja, na seji 17. decembra bo točka Rebalans 2015, kjer bo tudi ta zadeva. - Kako boste to rešili? Boste morali zaradi tega kje drugje vzet? - Seveda, ta zadeva ni enostavna. Lahko v postavko damo tudi kredit, saj Občina Izola je kreditno-sposobna. Bolj je vprašanje, kako to zadevo umestiti v to časovno obdobje. Tukaj sledijo telovadbe finančne narave, denarni tok in tako naprej. Zelo jasno povedano, če smo imeli določene plačilne roke, se bodo ti plačilni roki vsekakor podaljšali. - Ste se morda že dogovorili za način plačevanja zneska? - Imamo sodbo sodišča, kjer je jasno navedeno, da moramo v roku petnajstih dni to poravnati. - Znesek v celoti? Torej ne pride v poštev obročno odplačevanje? - Odločbo sodišča moramo izpolniti, sicer nam lahko tudi blokirajo račun, a do tega ne bo prišlo. Govora pa je o glavnici, obresti so zgodba zase. - Pa je možno v tako kratkem času sploh najeti kredit? - Sredstva, da to poravnamo, imamo. Ampak gre za sredstva, ki smo jih nameravali porabiti za druge projekte. - Povedali ste že, da gre za sredstva, ki so bila namenjena obnovi občinskih stanovanj. Bodo še kakšni drugi projekti trpeli zaradi tega? - V okviru proračuna 2016 se bomo tega dotaknili. Dejstvo je, da teh 898.000 evrov je Občina Izola leta 2009 prejela in tudi porabila, zdaj pa to moramo vrniti, z obrestmi vred. - Vas je izid sodbe presenetil? Pred časom je delovalo, kot da pričakujete zmago. - Na žalost je dandanes zelo težko predvideti izid sodbe. Nekaj pa je jasno, Riba je nekaj plačala, Občina pa je ta denar dobila. Toda od samega začetka niso bili izpolnjeni nekateri osnovni pogoji. 5. novembra 2009 je bila v sedmi točki dnevnega reda občinskega sveta predvidena prodaja dela nepremičnin v območju ob Južni cesti, del območja A na jugozahodnem delu gradbene parcele, v izmeri 3500 kvadratnih metrov. Omenjene so določene številke parcel, kjer pa po gradivu lahko vidimo, da je bila ena tedaj v lasti KZS Izola, ena je bila javno dobro, tri pa last Občine Izola. Takrat je Občina prodajala neko nedorečeno lokacijo. Riba pa je to nedorečeno zadevo kupovala. In tukaj je izvirni greh. Na zadnji seji ste poslušali govor, kako Občina ne sme graditi na zemljiščih, ki niso njena last. Enkrat so eni vatli, drugič pa drugi, čeprav smo dokazali, da smo imeli vsa dovoljenja. V tem primeru pa se je prodajalo nekaj, ki je “tam nekje”. - To je bilo v času županovanja dr. Tomislava Klokočovnika, leta 2009. Vi pravite, da ste vedeli, da s temi parcelami ni bilo vse v redu. Se niste mogli dogovoriti za vrnitev kupnine takoj, ko ste to ugotovili? - Tukaj gre za cel proces. Obstaja tudi aneks, ki je ničen. Po zakonu o pravnem postopku, kjerkoli smo naleteli na določene anomalije, smo o tem obvestili pristojne organe, kar smo tudi dolžni narediti, sicer postanemo tudi sami del problema. Ko se je to zemljišče prodajalo leta 2009, bi se moralo prodajati tako, da se ve, kaj se prodaja. In s tem bi rešili začetek problema. Vse ostalo sledi. - Torej sklepam, da ste pričakovali, da sodbe ne boste dobili, oziroma, da bo treba vrniti vsaj kupnino. - Seveda, kupnino ja, ampak ne obresti. V Ribi so vedeli, kaj kupujejo in vedeli so, da kupujejo nedorečeno zadevo. Odstopili so od pogodbe, pa ne moreš kar tako odstopiti od nečesa. Ponavljam, Občina Izola vrača tisto, kar je dobila in v letih 2009 in 2010 verjetno tudi porabila. Ne vem pa, kam je šel denar. Jaz moram zaščititi interes Občine, ne pa plačevati obresti za neke zadeve. To je poanta te tožbe in z zahtevo po reviziji bomo šli naprej, ne moremo pa tega ne plačati. Sodišče je jasno povedalo, to moramo poravnati, a postopke bomo peljali naprej. - Menda ste kazensko ovadili prejšnjega župana in ljudi, ki so pri tem sodelovali. Kako je s temi ovadbami? - Zakon o pravnem postopku je jasen. V kolikor se naleti na nekaj, ki ni narejeno tako, kot bi moralo biti in ta ničen aneks se je naknadno pojavil na Občini in ni bil nikjer evidentiran, smo dolžni določenim organom posredovati informacije. In to smo naredili kot vedno. Če tega ne bi naredili, bi bili tudi mi del problema. - Župan Klokočovnik ježe izjavil, da so bile te ovadbe zavržene. - Ja, bile so zavržene, ker ni bilo posledic. Zdaj pa posledice so. - Kakšno pa je vaše mnenje glede objektivne odgovornosti funkcionarjev? - Lahko rečem le, da imamo organe, ki se s tem ukvarjajo in naj opravljajo svoje delo. Nisem tisti, ki bo presojal. - Kako pa bo s sodbo, kjer pri Ribi zahtevajo milijon evrov odškodnine za izgubljeno poslovno priložnost? - Dokazovali bomo naš prav. Imeli smo tudi tožbo za izgubljeno priložnost za ribarnico, ki smo jo dobili. A ne bi o tem, ker je zadeva še odprta. V vsakem primeru pa je moja naloga in naloga mojih sodelavcev, da ščitimo interese občanov. In ■ temu primerno bomo zgodbo peljali naprej. - Na zadnji seji ste s svetnikom IJN, Alojzom Zorkom, imeli izmenjavo mnenj, kjer ste mu očitali, da bi lahko že v času Klokočovni-kovega mandata, občinska uprava odkupila, oziroma zamenjala zemljišča pri novem krožišču. Za kaj pravzaprav gre? - Leta 2007 je Občina prodala Darsu za 651.000 evrov zemljišč, leta 2008 pa še za 1.874.000 evrov zemljišč. To so bila zemljišča, na katerih se .je zgradilo veliko krožišče. Torej je takrat imela Občina dva milijona in pol denarja, s katerim bi lahko odkupila vpadnico, saj je bilo to zemljišče v lasti Stavbenika. No, sem pa tudi videl dokumente, kjer je zapisano, da so bili pri Stavbeniku pripravljeni zamenjati svoje zemljišče za zemljišče za Mehanotehniko, kamor bi postavil betonarno. Če bi izpeljali eno od teh dveh možnosti, nam ne bi bilo treba leta 2014 odkupovati to zemljišče, s tem, da smo ga morali potegniti iz stečajne mase. Gre za dejstva. - Jasno je, da ima Občina težave z likvidnostjo, še toliko bolj pa po tej sodbi. Kaj se bo zgodilo z društvi in zavodi, ki že od septembra niso dobili proračunskih sredstev? - Dejstvo je, da se bo to poznalo pri poslovanju Občine. Če ima danes Občina določeno valuto plačila, bo ta valuta plačila tanjša. Jasno je, da bomo morali še bolj kvalitetno pripraviti proračun za naslednje leto. Kako bomo zagotovili plače za zaposlene na Občini? Veste, zagotoviti moramo plače za 260 ljudi, ne samo za tiste, ki so zaposleni na Občini. Ta zadeva pa ne bo vplivala samo na plače občinskih delavcev, ampak na celoto. Je pa to del zgodovine. - Torej društva, ki ne dobivajo pogodbenih sredstva od septembra, bodo morala še malo potrpeti? - Mi smo z vsemi v stalnem kontaktu in ko vidimo, da je nekaj nujno in neobhodno, tudi odre-agiramo. Ko vidimo, da se lahko določene zadeve še malo podaljša, pa jih zadržimo. To pa zato, ker poskušamo celotno zadevo uravnotežiti. - Lahko pričakujemo, da bo naslednji proračun manj napihnjen? - To ni stvar napihnjenosti. Ta država j e-tako urejena, da se po proračunu konec novembra svet konča, z novim letom pa se začne novi svet. Če nimaš računske postavke ne moreš nič delati, zajemati moraš tudi zadeve, ki jih samo predvidiš. Zakaj ne delamo sproti stvari? Ker bi sicer na vsaki seji delali rebalanse proračuna. Ključno je, da imamo postavke, ampak stroškovni del maksimalno balansiramo in temu primerno prilagajamo zadeve. Proračun za leto 2016 bomo naredili zelo enostavno. Pogledali bomo prihodke, pogledali bomo zakonske obveze, pogledali obveze iz občinskih odlokov, kaj so obveze iz pogodb Občine Izola in na koncu bomo pogledali, koliko bo ostalo. In temu primerno bomo zadeve uravnovesili in prilagajali. Dejstvo je, da je v zadnjih štirih letih Občina Izola samo iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izgubila 1.3 milijona evrov, samo letos pa nam država dolguje 631.000 evrov. Tega ne moremo predvideti. In ker do naših dolžnikov ne moremo priti, pomeni, da smo v rokah Fursa. Smo sicer tudi sprožili postopek, da bi se spremenila zakonodaja, ki bi nam to omogočala. Veste, da država nalaga občinam obreme- Pogovor - Igor Kolenc nitve, istočasno pa znižuje povprečnino. Ni enostavno krmariti v takšnih pogojih. - Bo treba naslednje leto zategniti pas? - Treba bo poiskati rezerve. Ne moremo si dovoliti tega, da ugotovimo, z revizijo, da imajo nekateri javni zavodi več denarja na računu. Saj je prav, da imajo denar za poslovanje, ne rabijo pa imeti rezerve, ker, če imajo rezervo in mi nimamo denarja, pomeni, da se moramo mi zadolževati. To ni cilj. Cilj je, da uporabimo vse vire, da bomo neko”kakovost življenja čim bolj obvladovali. Ni pa enostavno. Ko pride do takšnega šoka kot je ta, je še težje. Dejstvo je, da je Riba nekaj plačala in tega ni dobila. Iz tega vidika je kupnina jasna. S pritožbo pa želimo doseči, da ne bomo plačali obresti, saj določe-nih^tvari niso naredili. Ampak to bomo dokazovali v postopkih. - Je res, da se niste nikoli sestali z vodilnimi Ribe? Menda pravijo, da ne. - Lahko trdijo in govorijo, kar hočejo in govorili bodo tisto, kar jim odgovarja. Sestali smoise, ponujali smo jim tudi določene alternative, ampak to bomo že uredili preko sodišča. Izolani dobro vedo, kdo sta Glavič in Maver. - Kaj pravijo vaši koalicijski partnerji na vso zgodbo? Držijo z vami ali vam kaj očitajo? - Moje delo je transparentno, informacije pa so dosegljive vsakemu, ki kaj želi vedeti. Tukaj rešujemo, kot že mnogokrat, neko zgodovino in izgubljamo energijo s tistim, kar se je že zgodilo, medtem, ko bi jo raje za to, kar nas še čaka. Razumen človek se bo temu primerno poglobil v to zgodbo in cilj vsem nam mora biti, da Izolo peljemo naprej, ker na okopih zgodovine se ne da živeti. Posledice imamo in moramo jih reševati. Dejstvo je, da negle-de na to, kdo je kaj naredil, je Občina tista, ki je pravni subjekt. - Katero področje proračuna 2016 bo ta sklep sodišča najbolj udaril? - Mislim, da bo treba kakovo- stno in racionalno razmisliti, kako sredstva porazdeliti, da bo obremenitev čim manjša. Ne bo trpelo eno samo področje, to bo treba uravnovesiti in prav to bo velik izziv. AM V stranki Izola je naša nismo presenečeni nad razpleti v zadevi »Riba«. Pričakovati je bilo za občino neugoden razplet, saj je celotni zadevi botrovala izključno aroganca župana Igorja Kolenca, ki je postala v občini stalnica. Dr. Tomislav Klokočovnik je župana Kolenca ob nastopu mandata izrecno opozoril na pogodbo z »Ribo«. Zato je očitno, da se župan Kolenc spreneveda, ko pravi, da se ne čuti krivega. Nizkotno je tudi dejstvo, da za nastalo situacijo krivi svojega predhodnika Tomislava Klokočovnika. Istočasno pa javnosti prikriva, da je ovadbo v tej zadevi, ki jo je zoper Tomislava Klokočovnika podal župan Igor Kolenc Okrožno sodišče v Kopru zavrglo brez obravnave. Tudi uslužbenko, ki jo je ravno zaradi zadeve »Riba«, župan Kolenc odpustil, sodišče ni spoznalo za krivo iri bo občina zaradi tega morala plačati odškodnino. Treba je dodati, daje družba Riba d.o.o. zoper občino vložila še tožbo na plačilo odškodnine za škodo, ki je družbi nastala zaradi neizpolnitve pogodbe, ki je predmet pravde iz katere je sodišče že naložilo plačilo omenjene odškodnine. Ta pravdni postopek je trenutno prekinjen, ker sodišče čaka na pravnomočnost sodbe o vračilu kupnine. Ta zahtevek se glasi na 972.000 in temu je treba dodati še stroške in obresti, ki bodo ugotovljene ob izreku sodbe. Torej občini grozi še eno plačilo v podobni višini kot sedaj. Nedopustno je, da župan podaja izjave, kjer jasno in glasno napove, da bo namenska sredstva za stanovanjsko problematiko uporabil za plačilo odškodnine in doda, da je bil v ta namen sprejet Rebalans v mesecu novembru. Čudi nas, da koalicija, svetniki stranke SD, SMC, Oljke (g. Ludvik), Nove liste za Izolo (g. Kocjančič) in Združeni za Izolo (g. Grbec), pri takem prepotentnem odzivu župana Kolenca brezpogojno podpirajo. V tišini spremljajo dogodke, mi pa se sprašujemo ali koaliciji, ki predstavlja polovico občanov res ni mar, da se občini zaradi samovolje in arogance povzroča škoda. Ni potrebno, da pogledamo daleč nazaj in že vidimo rušenje pomožnih objektov na kmetijskih zemljiščih, samovoljno in neracionalno prenovo območja na Svetilniku, zaplete s krožiščem in zdaj milijonska odškodnina, ki prinaša občanom dodatno breme. Zaradi nesposobnosti in neodgovornega ravnanja župana, ki se kljub izgubljeni sodbi še vedno spreneveda in v javnih občilih izjavlja, da se ne čuti odgovornega za dogodke, ga opozarjamo, da je prav s svojim arogantnim odnosom občanom Izole povzročil nepopravljivo škodo. Zato zahtevamo takojšen odstop župana mag. Igorja Kolenca. Stranka Izola je naša, bo v naslednjih mesecih spremljala dogajanja povezana z namero vložitve kazenske ovadbe zoper župana na okrožno državno tožilstvo, zaradi ugotavljanja krivde pri sumu storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev. stranka Izola je naša NONO NOVO NOVO TOPLE MALICE (kuhamo po domače in nekaj na žlico) OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE AVTOKAMP JADRANKA IZOLA BREZPLAČNO PARKIRIŠČE info: 041 528 787, Nismo krivi za vse Izolske težave Tomislav Klokočovnik je bil izolski župan v letih 2006 - 2010. Leta debelih krav so že minila, za povrh pa so bila to leta nenehnih konfliktov koalicije in opozicije ter razmeroma skromne županove večine v občinskem svetu. V prvem letu njegovega mandata (2007) je občina ustvarila za 16 milijonov prihodkov, od tega 2.3 milijona s prodajo zemljišč. Leto dni kasneje so imeli za 15 milijonov prihodkov, od tega so s prodajo zemljišč zaslužili 1.6 milijona in zabeležili slab milijon izgube. Proračunsko leto 2009 je navrglo za dobrih 18 milijonov prihodkov, za 4 milijone prodanih zemljišč in 2.2 milijona primankijaja v proračunu. Zadnje leto Klokočovnikovega mandata je bilo prihodkov spet le za 16.3 milijona, pridelali pa so slabe 3 milijone izgube. Vprašali smo ga, kako danes ocenjuje svoje ravnanje v zvezi s prodajo zemljišča Ribi. - Občinski svet je za časa mojega mandata podjetju Riba prodal zemljišče v industrijski coni in Riba je to zemljišče tudi plačala. Seveda se je občina obvezala da bo predala Ribi to zemljišče komunalno opremljeno, z dostopno cesto, elektriko, vodo in kanalizacijo, kar pač sodi v komunalno opremljeno zemljišče. Potem sem bil poražen na županskih volitvah in takrat so k meni prišli predstavniki Ribe in njihovi odvetniki v skrbeh, da se v zvezi s to prodajo ne bi kaj zapletalo, ter me prosili naj se občina zaveže, da jim bo komunalno opremljeno zemljišče, ki so ga že pred tem plačali, predala v nekem določenem obdobju. Mislim, da je šlo za obdobje enega leta. To se je dogajalo v tistem obdobju preden je županovanje prevezel Igor Kolenc in takrat sem jaz takšen sklep tudi zakonito podpisal. Ni šlo za nobeno sporno ravnanje. Dejansko smo se kot občina, le zavezali, da bomo v določenem roku naredili to, kar smo se zavezali s pogodbo o prodaji komunalno opremljenega zemljišča. Prodajo pa je, seveda, potrdil občinski svet. Kasneje se je pokazalo, da je bil njihov strah kar upravičen, saj novi župan ni hotel nič slišati v zvezi s tem, čeprav so bili predstavniki Ribe menda nekajkrat pri njem z zahtevo, da spoštuje dogovore in pogodbo ter jim v dogovorjenem roku preda zemljišče. Predvidevam, da mu je bila mentorica pri tej odločitvi bivša županja in takrat podžupanja Breda Pečan. Kakorkoli že, projekti Ribe so se ustavili, ker je županu Kolencu nekdo verjetno govoril, da je direktor Ribe, Loredano Glavič, moj prijatelj ali kaj podobnega in tako je zadeva prišla na sodišče, ki je zdaj odločilo, da mora Občina Izola Ribi vrniti kupnino z vsemi pripadajočimi stroški. Baje so predstavniki Ribe kar tri leta hodili k županu z zahtevo, da jim izroči zemljišče, pa tega ni storil. Žal me sodišče takrat ni poklicalo kot pričo, ker bi z veseljem pričal, da smo prodajo sprejeli na občinskem svetu, da smo podpisali pogodbo, da sem sprejel sklep, da bomo zemljišče predali v obdobju enega leta in da so kupca preprosto izigrali. Meni je, seveda, žal Izolanov, ker bodo zaradi tega imeli še rfianj denarja kot ga imajo. Mislim, da župan mora odgovarjati zaradi takšnega ravnanja. Kupec je zemljišče plačal po zakonito sklenjeni pogodbi in občina bi mu morala to zemljišče predati komunalno opremljeno. To je ugotovilo tudi sodišče m zato je prišla takšna razsodba. - Slišati je, da je občina Izola, zaradi tega posla in vašega ravnanja v obdobju pred predajo županovanja, podala kazensko ovadbo proti vam? - Res je. Kolenc je podal dve kazenski ovadbi proti meni in sodišče je obe ovadbi zavrnilo. Če trdi drugače, laže. Enostavno je želel odgovornost za ta neuspeli posel prevaliti name, vendar so odvetniki Ribe na sodišču dokazali, da so ga večkrat prosili in mu prinašali dokaze, da so kupili komunalno opremljeno zemljišče, ki jim ga občina ni izročila. Mislim, da bi moral župan zaradi takega ravnanja in posledic, ki jih je prineslo in jih še bo prineslo, ponuditi svoj odstop. Pričakujem, da bodo stranke in liste ravnale tako, da bo moral ponuditi svoj odstop. Jaz sem se v svojem mandatu trudil, da smo ljudem dali, ne pa jih spravljali v težave. - Od kod ideja, da za vsem stoji nekdanja županja Breda Pečan? - Ona ga je pripeljala na občino, ona je z njim zmagala in ona je imela nanj velik vpliv, saj ta- krat sploh ni vedel, kaj se v Izoli dogaja. Verjetno mu je Glaviča predstavila na tak način, da se •s; je odločil za tak način ravnanja. ™ Kolenc ni razumel, da, ko si iz-1 voljen postaneš župan vseh ob-'ffčanov in ne moreš skrbeti le za | svoje, vse ostale pa s kolom po s glavi. Njega vse to verjetno ne ^ skrbi preveč, ker bo, po odstopu ali po koncu mandata odšel nazaj v koprsko občino, problemi pa bodo ostali. - Verjetno bi lahko podobno rekli tudi za vas, ki živite v piranski občini. -»Res je. Ne smemo pa pozabiti, da jaz nisem bežal od odgovornosti in nisem občine zadolževal pred odhodom. Jaz sem kandidiral za nov mandat in jaz bi bil odgovoren za realizacijo sprejetih odločitev, če bi bil ponovno izvoljen. - Kaj bo to pomenilo za občino? - Dejstvo, da te dejavnosti v občini pač ni več in to, da se bo, zaradi tega finančnega šoka, izolska občina pobirala vsaj pet ali šest let. - Se spomnite kje je končal denar od kupnine tega zemljišča? - Jaz ne vem, kam je šel. Takrat so z njim že upravljali novi ljudje. Gotovo so ga porabili za kaj drugega. - Tudi v primeru krožišča pri Komunali je slišati pripombe, da ste od Darsa prejeli kupnino za sosednja zemljišča, vendar je niste porabili za odkup zemljišč za gradnjo krožišča. - Teh podrobnosti pa res ne vem več. Že nekaj časa se ne ukvarjam s politiko in res se ne spomnim, kam smo takrat namenili denar, ki ga je plačal Dars za zemljišče na katerem je zdaj izhod s hitre ceste. Gotovo smo ga koristno in zakonito investirali. DIVI Četrtek, 10.december2015,št. 1131 ------------------------------------------Adventni čas--------------- Usmiljeni moramo biti vsako leto Papež Frančišek je v ponedeljek razglasil sveto leto usmiljenja, izolski župnik Janez Kobal pa ga dokazuje že vrsto let, odkar v sodelovanju z izolskimi humanitarnimi organizacijami vsaj začasno pomaga tistim Izolanom, ki se niso znašli v zapletenih vrtincih življenja. Župnik Janez Kobal se izogiba pogovorom te vrste, saj pravi, da ne pomagajo zato, ker je kdo zaukazal, oziroma zaradi poblicitete, ampak zato, ker je prav pomagati, če se pomagati da. Zato je bilo treba pogovor z njim začeti na drugem koncu. O zvoniku in zvonovih - Že nekaj časa ni slišati o kakšnih dogovorih, še manj o zapletih na relaciji izolska župnija - Občina Izola. - Verjetno zato, ker trenutno nimamo kakšnih skupnih projektov. Kar smo imeli smo v glavnem dokončali, ostalo je le še dokončanje zvonika na svetem Mavru, vendar občina trenutno nima denarja, zvonik pa tudi lahko malo počaka. - Kaj je še treba postoriti tam? - Urediti je treba stopnice in inštalacije, tako da bi bil primeren tudi za obiskovalce, saj je. z zvonika izjemno lep pogled na Izolo in okolico. Načelno smo dogovorjeni, da bi ta dela dokončali v prvi polovici prihodnjega leta, tako da bi lahko zvonik že odprli za obiskovalce do turistične sezone. - Kako je z zvonovi? - Saj vemo. Za malo denarja je malo muzike. Če bi imeli na voljo še kakšnih 50 tisočakov bi bili gotovo bolje sinhronizirani. Zdaj imamo montiran italijanski sistem, ki se nekoliko razlikuje od našega. Pri nas zvonovi zvonijo v ritmu, pri njih pa je odvisno od mežnarja in njegovega načina zvonenja. Mi smo ga nadomestili z indukcijskimi motorji, ki na nek način posnemajo roko in zdaj zvonijo kot kakšen bolj slab mežnar. Pomembno pa je, da smo na ta način poskrbeli za zvonove, saj so prej zvonili v ritmu, a so bili kemblji tako težki, da bi zvonove razbili v nekaj letih. Najtežji kembelj je bil prej težak preko 100 kilogramov, zdaj ima najtežji vsega 16 kilogramov. Seveda pa to pomeni, da je težje sinhronizirati zvonenje, ker je sinhroniziranje s težkim kembljem bistveno lažje kot z lahkim. - Pravzaprav gre za zelo zapleten mehanizem. - To zdaj vse dela elektronika. Človek, ki nam je montiral ta sistem je menda delal že v Vatikanu, sveti deželi, Braziliji in še kje. Tudi glede zvonenja je naše kulturno okolje drugačno in naših zvonov menda ni bilo mogoče bolje sprogramirati, kot ga imamo zdaj. - Včasih so se oKoliški prebivalci jezili zaradi glasnega zvonenja. Zdaj ni slišati takšnih pripomb. - Vedno je tako. Eni so se pritoževali ker zvoni, drugi, ker ne zvoni, vendar mislim, da smo dosegli neko pametno sožitje. Zdaj zvonimo trikrat dnevno, zjutraj, opoldne in zvečer, dodali pa smo še eno majhno zvonenje za mašo in za praznike. - Ura na zvoniku je točna? - Ura dela in je točna, dela tudi tista na zvoniku cerkve sv. Marije Ali-etske, čeprav bi jo bilo treba malo opleti, kar ste v Mandraču že pokazali. Na nek način pa je tudi to zanimivost te cerkve oziroma njenega zvonika. - Obe cerkvi sta gotovo zanimivi tudi za turiste. V preteklosti ste imeli v sezoni tudi vodene oglede obeh. - Tudi za vodenje je žal zmanjkalo denarja tako da že dve leti nismo uspeli izpeljati projekta odprte cerkve v poletnem času, če pa se kakšna skupina najavi jim odpremo cerkvi za ogled. Trenutno imam pridno prostovoljko, ki prihaja vsak dan v tednu od 11.00 do 13.00 ure in takrat je cerkev sv. Mavra odprta za oglede. Marija Alietska pa po dogovoru. - O cerkvenem središču v Jagodju ni nič slišati. - Trenutno ni potrebe po takšnem objektu, zato projekt pač čaka. Od usmiljenja do pomoči - Smo v svetem letu odpuščanja in usmiljenja. Kako razumete to papeževo oznanilo? - Nismo usmiljeni le zaradi svetega leta ampak je to naš način dela. V župniji smo doslej pomagali kar nekaj ljudem, ki niso imeli kam in, med ostalim, sem bil, v dogovoru s Centrom za socialno delo, nekaj časa tudi skrbnik fantu, ki je tukaj ostal brez staršev. To je bila res posebna, žalostna in hkrati nenavadna zgodba. Trenutno pomagamo še enemu Izolanu, ki je ostal na cesti in s katerim se dogovarjamo, da gre na zdravljenje, potem pa se bojahko pridružil Karitasovemu programu Vrtnica, ki je nekakšna bivalna skupnost za ljudi, ki se po zdravljenju nimajo kam vrniti. Trenutno je ta bivalna skupnost v Strunjanu in tam trije ali štirje člani te skupnosti živijo in pomagajo pri vzdrževanju samostana, delajo na zemlji in pomagajo župniku pri raznih delih, tako da imajo človeka dostojno življenje. Seveda pa morajo vsi poskrbeti zase in za svoje obnašanje, tukaj pri nas in kasneje. Ob tem moram povedati, da v teh primerih sodelujemo s Centrom za socialno delo, Karitasom, Rdečim križem in v zadnjem primeru tudi z Izolani in posebej Izolankami, ki so se res potrudile, da smo našli vsaj začasno rešitev za novega brezdomnega Izolana. - Kaj pomeni Sveto leto usmiljenja? - Že v stari zavezi je zapisana tradicija svetega leta, ko se vsakih 50 let vse zadolžitve, naprimer, vsa zemlja, ki si jo dobil, vrne prvotnemu lastniku. Na ta način naj bi vsaka generacija imela priložnost začeti znova. Od tod izhaja cerkveno sveto leto, ki ga imamo vsako 25 leto in to je čas, ko je vsak od nas povabljen, da začne znova, brez bremen preteklega. Predvsem pa je to povabilo, da boga ne bi sprejemali le kot pravičnega sodnika, ki dobro plačuje in hudo kaznuje ampak kot usmiljenega očeta, kot je tudi zapisano v evangeliju. V tem kontekstu moramo razumeti tudi to našo pomoč, saj pomoči potrebnim ne ponudimo le trenutne rešitve problema ampak jim pomagamo tudi za vnaprej, da bodo lahko zaživeli polno življenje. - Predvidevam, da o tem govori tudi kakšna pridiga iz teh dni. - Glede na to, da redno spremljam to o čemer dnevno govori papež Frančišek, ki se odziva na vse dogodke tega zapletenega sveta, je jasno, da tudi sam razmišljam o teh vprašanjih in njegovih sporočilih, t Objavlja jih na spletni strani Radia Vatikan in tudi na slovenskem programu Radia Vatikan jih je moč prebirati v povzetkih, čeprav se mi včasih zdi, da se s prevodom izgubi del njegove srčnosti, gorečnosti oziroma latinske emotivnosti posameznih sporočil. - Na nek način je škoda, da je referendum padel ravno v ta čas evangelija. - Jaz se ne pustim posebej vznemirjati v zvezi s tem. Te stvari bodo šle svojo pot. Nisem čustveno navezan na to ali bo referendum uspel ali bo padel. Taka stvar hitro povzroči določene fanatizme, ki nam zdaj res niso potrebni. - Ste jezni na tiste, ki pridejo v cerkev samo ob polnočnici. - Nikakor. So pač prišli k polnočnici. Hvala bogu. Mislim, da sem počasi presegel določena razmišljanja in mi je Istra oziroma Izola pomagala pri tem, da ne delim ljudi na vaše in naše, na zveste in nezveste. Jaz sem v službi človeka in ne obratno. Če kdo pride k meni na vrata mu ponudim to kar imam. Če pa ničesar ne potrebuje in ne pride k meni, to pač ni moj problem. To moje razmišljanje je nastalo pod vplivi mediterana, saj sem bil župnik v Sečovljah že od 1992 - 1996. Moj sosed iz Lucije mi je veliko pomagal pri premagovanju določenih klišejev iz kontinentalne Slovenije, kjer je cerkev še nagnjena k temu, da loči med člani in nečlani. Mislim, da to ni potrebno. Saj ne moremo vedeti, kaj ima človek v srcu. - Poleg župnika in skavta ste še olj kar. - Čeprav nisem več tako aktiven kot nekoč sem po srcu skavt in tudi letos sem imel dva tabora skavtov z družinami v Kočevskem rogu. Medvedov nismo videli, ker je bil tak živžav, da si niso upali blizu. Oljčnik pa je v bistvu moja terapija oziroma fizioterapija za težave vratnih mišic. Tako ga tudi dojemam in posvečal sem se mu, ko sem imel čas, zato nisem niti špri-cal, niti bil zelo aktiven v oljčniku. Vseeno sem letos pridelal 19 litrov zelo ekološkega olja. m.d. Sp** \ V Kortah generacija vrhunskih balinarjev Smamr Istrabenz plini : Riko Ribnica 21:27 (9:12) IZOLA - Dvorana v Kraški ulici, gledalcev 300, sodnika Teršek in Žitnik. Istrabenz plini Izola: Vončina (11 obramb), Gregorič (2), Logar, Jurič, Čolič, Božič 5, Stepančič 1, Selišnik 1, Žgavec, Čosič 3, Kecman, Vukovič 1, Gomezelj, Velkavrh 9, Konig 1, Madžarevič. Trener: Borut Hren. Statistika: 7-m: IP Izola 4 (3), Ribnica 1 (1); izključitve: IP Izola 8 minut, Ribnica 2; rdeči karton: Pucelj (51). Ribnica je neglede na to, da je prišla na vroč teren v Izolo, imela glede na dosedanje nastope rahlo prednost pred Izolani, za katere je bila to tretja tekma v osmih dneh. V prvenstvu gre Dolenjcem bistveno bolje kot našim fantom, saj imajo doslej šest zmag in sedem porazov, Izola pa tri zmage, osem porazov ter dva remija. Temu primerna je tudi razlika v točkah - Izola 8 in Ribnica 14. Vendar se na vse to izolski rokometaši niso ozirali. Po zaostali sredini tekmi s Slovenj Gradcem pred tednom dni - Izola jo je dobila z 28:27, so bili primerno nabrušeni za novega tekmeca. Vendar se je ta, kot nam je povedal trener Riko Ribnice Robert Beguš, na plinarje z analizo njihove igre zelo dobro pripravil. Izolani so večinoma v prvem delu ustavljali nalete svojih tekmecev, svoje pa je z dobrimi obrambami dodal še domači vratar Blaž Vončina. Večinoma izenačen izid bi se lahko zasukal v prid Izole, vendar je ta od šeste do dvajsete minute zadela le dvakrat, ob tem pa zapravila več kot deset zelo dobrih priložnosti za zadetek. Nekajkrat je domačim tudi ponagajal okvir vrat, vse to pa je zanesljivim Ribničanom omogočilo, da so na odmor odšli s solidno razliko prednosti. Dodatno smolo je za domače predstavljala poškodba Petra Božiča pred polčasom (trčil je s soigralcem Željkom Kecmanom, ki ni več stopil na parket), zaradi katere se je na igrišče vrnil šele na sredi drugega dela tekme. Gostje so v nadaljevanju stopnjevali pritisk in kmalu - tudi spričo popuščanja Izole v obrambi, ušli na pet golov naskoka. Izolani so znova ponovili serijo neuspešnih napadov, medtem ko so Ribničani zadevali iz skorajda vsake akcije. V 45. minuti so gostje prišli do rekordnih sedmih zadetkov prednosti. Vendar se Izola ni predala. Minuta premora Boruta Hrena je zalegla in domači so znižali zaostanek na dva gola. Ponudila se je tudi možnost za minimalno razliko in morebiten preobrat, a je tokratni najboljši strelec Izole Andraž Velkavrh netočno streljal, sicer pa so Izolani zgrešili tudi nekaj »zicerjev«. V zaključku tekme, ki sta jo z več spornimi odločitvami v škodo Izole začinila tokratna sodnika Miran Teršek in Boštjan Žitnik, so igralci Riko Ribnice kljub izključitvi svojega Jana Puclja z večjo zbranostjo okrepili prednost in potrdili tokratno kakovostno premoč. »Lahko bi dejali, da je bila to tekma izgubljenih priložnosti. Naši izgubljeni »zicerji« so omogočili gostom lažje delo. Zdaj prihaja v Izolo še ena dolenjska ekipa in za nas ni druge možnosti kot napad na zmago«, je po tekmi dejal Borut Hren Izola je po 13. krogu deseta in ima 8 točk. V soboto prihaja v Kraško sedmo uvrščena Krka, v zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva (19. 12. 2015) pa bodo Izolani odšli na gostovanje v Sevnico. SzaiMBET Mladinke VIP so v petek gostovale pri RK Ilirska Bistrica in se domov vrnile z eno točko pri rezultatu 19:19. Kadetinje so v soboto gostile Rokometni klub Krim. Do 22. minute so bila dekleta izenačena in se izmenjavala v vodstvu. Po nekaj izgubljenih žogah, pa so nasprotnice pobegnile in uspele držati varno razdaljo ter zmagale z rezultatom 26:40 (12:18). V nedeljo so starejše deklice A izgubile z ŽRK Kočevje v Kočevju za dva gola z rezultatom 21:19. V tednu, ki prihaja, mladinke gostujejo pri ŽRK Tržič, SDA in kadetinje pa igrajo doma v soboto 12.12.15, saj pridejo na povratno tekmo ekipi RK Adria Transport Logatec. V nedeljo 13.12.15 organiziramo že 4. mednarodni turnir v mini rokometu od 10. ure dalje. Čez celo leto sodelujemo v raznih dobrodelnih akcijah. Omogočamo tudi treninge dekletom iz socialno šibkejših družin, saj se zavedamo problemov in stisk naših občanov. Vsak december pa stopimo skupaj z RD Istrabenz Plini Izola, navijaško skupino Ribari Izola, DIR - Društvo izolskih rokometašic, motorističnim klubom Kondor in Rdeči križ Izola pri zbiranju hrane. Tokrat bomo mi pričeli že na dan našega turnirja, ostali pa se nam pridružijo 19. decembra. Stopimo skupaj za naše občanke in občane. Prosimo ljudi, ki zmorete, za dobrote. Kaj lahko prinesete? Vse, kar potrebujete doma, razen svežih izdelkov: mleko,.pasto, olje, piškote, kakav, moko, sladkor, vse kar je vloženo, konzerve, čokoladico... Z nakupom srečk na našem srečelovu, pa nam pomagate pri obstoju in delovanju. Izolanke odnesle niz Naše odbojkarice so v soboto gostovale na Gorenjskem in sicer pri ekipi ŽOK Triglav Kranj. Kranjčanke so bile boljše in so zmagale s 3:1. Dobile so prva dva niza (25:18,25:11), v tretjem pa so naša dekleta zaigrala bolje in ga dobila s 25:21. Do preobrata pa le ni prišlo, saj domačinke niso dopustile presenečenja in so četrti niz dobile s 25:20. Izola je na osmem mestu in v soboto doma (OŠ Livade ob 18.00) igra s šesto uvrščenim Vitalom. tonm Cante zmagal V Puli se je danes z zadnjimi plovi zaključila regata sveti Nikola 2015, ki jo že tradicionalno pripravlja Ja- dralni klub Vega. V razredih optimist, laser 4.7, laser radial in laser se je na regati zbralo 443 jadralk in jadralcev iz 13 držav, med drugim tudi iz Slovenije. Regata sveti Nikola 2015 za slovenske jadralke in jadralce šteje tudi kot kriterijska regata za reprezentanci za svetovno in evropsko prvenstvo v razredu optimist. Slovenski predstavniki so v razredu optimist dosegli lepe rezultate, z odličnim jadranjem je prvo mesto v konkurenci 309 jadralk in jadralcev v razredu optimist osvojil Daniel Cante (JK Izola), na drugo mesto se je uvrstila Špela Hajdinjak (JK Olimpic), Peter Milivojevič (JK Jadro Koper) pa je regato končal na petem mestu. V razredu laser 4.7 pa je uspeh dopolnil Taš Kolman (JK Burja), ki je v konkurenci 80 tekmovalcev osvojil deveto mesto. | CteMmaE l.SNTL-članice Ptuj: Arrigoni 0:5 Članice so v soboto na Ptuju končale z jesenskim delom letošnjega prvenstva v prvi državni ligi. Tudi tokrat so nas naše igralke presenetile na najlepši možen način. V slabi uri so na Ptuju gladko zmagale z največjo razliko, s tem," da so domačinkam prepustile vsega en set. Po dve zmagi sta dosegli Jana Ludvik, kijev letošnjem prvenstvu izgubila vsega en dvoboj in Katrina Sterchi, ki je na tekmo prišla direktno iz svetovnega prvenstva v Franciji. Eno zmago pa je dosegla še Urška Čokelj. V jesenskem delu so poleg zgoraj omenjenih igralk nastopile še Alenka Ačimovič in Lea Paulin. Ekipa članic je ugodno presenetila in prvo polovico prvenstva končala na visokem drugem mestu, z dvema točkama za vodilno ekipo Mute. l.STNL-člani Mengeš: Arrigoni 5:2 Tudi člani so z devetim krogom končali prvi del letošnjega prvenstva. Domačini so bili boljši nasprotnik in zasluženo zmagali. Dve tekmi je zmagal Erik Paulin in to je bilo tudi vse, kar je našim igralcem uspelo zmagati. Za ekipo sta nastopila še Simon Frank in Matija Novel, ki je tokrat zamenjal Micheleja Viginija. Glede na mladost ekipe smo zadovoljni tudi z igro članov. Dosegli smo načrtovane štiri točke, kot ekipa Kajuha iz Ljubljane in na prvenstveni lestvici zasedamo deveto mesto, pred ekipo Križa. Katrina Sterchi uspešna na SP Prejšnji teden je Katrina Sterchi nastopila za državno mladinsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu. Prvenstvo je en teden potekalo v francoskem mestu Vendee, vse do prejšnje nedelje. Naše mladinke so v ekipnem delu dosegle 15. mesto, kar je za Slovenijo kar lep uspeh. V posameznem delu se je Katrina iz predtekmovalne skupine uvrstila na glavni turnir. Nato je v enakovredni igri za uvrstitev med 32, s 4:1 izgubila proti Amy Wang iz ZDA. Podoben rezultat je med slovenskimi mladinkami uspel le še Tamari Pavčnik iz Hrastnika. Novel prvi, Paulinova druga V nedeljo je v Tržiču potekal 1. Top 8 RS za kadete in kadetinje. Na turnirju je na poziv selektorja nastopilo 24 kadetov in 24 kadetinj, razdeljeni v treh kakovostnih skupinah. V prvi kakovostni skupini je Matija Novel premagal vseh sedem nasprotnikov in tako zasluženo osvojil prvo mesto. V prvi kakovostni skupini je nastopila tudi Lea Paulin, ki je z enim porazom, proti Katarini Stražar, osvojila drugo mesto, kar je njen najboljši rezultat v letošnji sezoni. V prvi kakovostni skupini je nastopila tudi Kirn Fink in zasedla 5. mesto. Z nekoliko več športne sreče pa bi lahko bila uvrščena še kakšno mesto višje. Manca Paljk je v drugi kakovostni skupini z eno zmago osvojila osmo mesto. V tretji kakovostni skupini je nastopila še Minea Ljuca, ki je s petimi zmagami in dvema porazoma osvojila drugo mesto. Bmran Balinarski klub Korte je letošnjo tekmovalno sezono zaključil s tekmovanji mladih. Mladi balinarji iz Kort so nastopali na državnih prvenstvih v obeh kategorijah U-14 in U-18. V mlajši kategoriji U-14 so dosegli dve tretji mesti, v hitrostnem in štafetnem zbijanju. V ekipnem tekmovanju so mladi balinarji U-18 zasedli 6. mesto. Naj večji ekipni uspeh v zgodovini kluba je dosegla ekipa U-14 in sicer drugo mestO. Miran Kleva Strelci v gosteh v Izoli Strelski klub Izola je v soboto in nedeljo, 28. in 29.11.2015, organiziral 2. kolo Primorsko-Notranjsko-Kra-ške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem. Skoraj vse ekipe domačega kluba so sicer pristale na nehvaležnem 4. mestu, so se pa zato zelo izkazali nekateri posamezniki in ponosno pobrali marsikatero medaljo. Kot edini med izolskimi Cicibani se je na novo KAPUČINO ■EZSMi preizkusil Martin Frank in zasedel 9. mesto. Številčno najmočnejši Mlajši pionirji so bili med izolskimi ekipami edini na stopničkah (2. mesto), posamezno pa so se uvrstili takole: Vito Kavalič 1. mesto, Val Lorbek Ivančič 3. mesto, Klemen Švara 11., Jaka Hrvatin 12., Martin Memon 14., Aljaž Bajt 15., Grega Seršen Udovič 16., Jure Ravnikar 18., Marko Markovič Opsenica 19., Luka Samuel Rihter 20., Luka Ka-rapandžič 23. in Luka Blaževič 24. mesto. Pionirji so bili ekipno četrti, uvrstitve pa naslednje: Pionirki Lara Frank 1. mesto in Tinkara Koblar 2. mesto, Pionirja Dan Lorbek Ivančič pa 8. in Mark Rožac 14. mesto. Člani so bili četrti, posamezno pa med članicami Dolores Šuštar 2. mesto in Patricija Memon 4. mesto, med člani pa Aljoša Frank 6. mesto in Franc Primc 10. mesto. Veterani so prav tako zasedli 4. mesto, posamezno pa so se uvrstili takole: Veterani 50-60: Bojan Šuštar 7., Veterani 60-70 Ivan Božič 1. in Darij Ban 2. mesto. Tudi ekipa z zračno pištolo je bila četrta: med člani Andrej Jakomin na 4., Ivan Božič na 11. in Aljoša Frank na 17. mestu, med mladinci pa Leon Memon na 3. mestu. V kombinaciji (puška+pištola) je bil Ivan Božič tretji, Aljoša Frank pa osmi. ds Do konca letošnjega občinskega prvenstva v taroku za posameznike nas ločita še dva turnirja. Na turnirju 1. decembra so bili doseženi naslednji rezultati. Po treh kolih in 45 igrah je slavil Cveto Ličen, ki je osvojil vseh 6 možnih točk in še odlično razliko +1517. Odlično drugo mesto si je priborila Veronika Jakopič s 5 točkami in razliko +183, po 4 točke sta osvojila Anton Kosič in Boris Debeljak. Odločala je razlika. Prvi je zbral +683, drugi pa -209. Peto mesto je zasedla Marija Bolje s 3.5 točkami in razliko +476. V skupni uvrstitvi po vseh odigranih kolih še vedno vodi Marija Bolje s 151,75 točkami in razliko +11622, drugo mesto je zadržal Anton Sevčnikar s 146,5 točkami in razliko +12995. Tik za njim je Boris Debeljak s 146 točkami in razliko +11029. Četrto mesto drži Anton Kosič s 135.5 točkami in razliko +8238. Ta nima več možnosti, da bi ogrozil tretjeuvrščenega tarokaša. Na petem mestu je ostal Vladimir Šetina s 124,75 točkami in razliko -1955, ki prav tako nima možnosti za napredovanje na lestvici. V Izoli se kalijo pravi borci Izolski kickboxer Admir Sina-nbegovič se je pred enim letom vrnil iz evropskega prvenstva z bronom. Član Kit-a je takrat obljubil, da se bo s svetovnega prvenstva v light contactu vrnil z žlahtnejšo kolajno in kot pravi borec je obljubo držal. - Omenil si, da bo light contact šel dobro in si se vrnil s srebrno kolajno. Kljub temu pa nisi videti povsem zadovoljen. Kako to? - Seveda sem zadovoljen, je pa res, da sem še vedno nekoliko utrujen, saj smo malo spali. V soboto je bilo finale, nato je sledila fešta, malo druženja na takoime-novanem sajonara partiju, ko se pozdravimo z ostalimi tekmovalci. No, v nedeljo sem nato imel let domov, v ponedeljek pa sem že bil v službi. - To je ta naš profesionalizem, kajne? - Tako je. Ampak ja, s tekmovanjem kot celoto sem seveda zelo zadovoljen. Moj namen je bil, da pridem do stopničk, prišel pa sem do finala. Jasno, nekaj razočaranja je, saj sem imel v finalu nekaj več treme in manj izkušenj kot ruski tekmovalec, kar mi je nekoliko odrezalo noge in se nisem boril tako, kot bi se lahko. - Če bi se naslednji dan še enkrat boril z njim, bi bilo drugače? - Bilo bi veliko bolje, vsekakor. Ne morem trditi, da je bil Rus veliko boljši od mene, je pa dobro izpeljal borbo. Dan pred finalom so me tudi posneli in me preštudirali in vedeli so, kaj morajo narediti, da pridejo do zmage. Načrt so nato izpeljali do potankosti. - Vseeno je srebro lepa m medalja. - Še vedno nisem zares dojel, kaj sem dosegel. - Lani si bil v point figh-tingu bronast, letos v light contactu srebrn. Ti slednja disciplina bolj leži? - Še vedno bom treniral obe disciplini, čeprav je res, da sem se v zadnjem obdobju osredotočil na light contact. - Selektor Bojan Korošec sicer pravi, da je težko biti vrhunski v obeh disciplinah. Verjamem, da je še težje, če nisi profesionalec. - Ja, čeprav že celo življenje v klubu treniramo obe disciplini, od vedno tekmujem v obeh in nekako se vidim kot univerzalnega borca in zato poskušam čim več doseči v obeh. - Kaj je tvoj naslednji cilj? - Brez dvoma je to Evropsko prvenstvo. Zdaj bom še več treniral, saj imam res veliko motivacije in ciljam na zmago. - Tvoj nasprotnik v finalu je profesionalec, ti pa amater. Kljub temu pa sta si enakovredna. - V Izoli so' se vedno kalili dobri borci. Smo amaterji, res je, a ne treniramo nič drugače kot profesionalci, ki imajo morda le kakšen trening več na teden. Ampak kar se tiče kakovosti, smo na istem nivoju. Na koncu se pa poznajo izkušnje, saj več je sredstev, več potuješ in lahko se udeležiš več tekmovanj in prav to se na koncu pozna. - Tako pa so tekmovanja odvisna tudi od službe. Imaš veliko problemov? - Ja, priznam, da jih imam. Skoraj ves dopust porabim za to, da grem na tekmovanja. - Sklepam, da so doma navdušeni? - Ja, pravilno sklepaš. Še posebej ko se domov vrnem z medaljo. AM (Skoraj) vsi so premagljivi Vasilij Žbogar je bogati zbirki odličij z največjih tekmovanj pred dnevi dodal še bronasto medaljo s svetovnega prvenstva razreda Finn v Novi Zelandiji. Zdaj mirneje čaka olimpijske igre. Vasilij Žbogar je bogati zbirki kolajn iz največjih tekmovanj dodal še edino, ki mu je manjkala, tisto s svetovnega prvenstva. Po treh četrtih mestih je v Novi Zelandiji končno stopil na stopničke tudi na svetovnem pr-^ venstvu, čeprav sam pravi, da to niti" ni tako pomembno. Pomembno je, da se je vedno počutil, da spada med najboljše. Ostalo pa naredijo detajli. - Na Novo Zelandijo si odšel z namenom, da dosežeš dober rezultat. To si napovedal na začetku sezone, kasneje pa si si še poškodoval rebro, da ne bi bilo prelahko. Prvenstvo si začel solidno, nato pa si bil vedno boljši. - No, mislim, da sem začel kar dobro. Res je, da sem po enem dnevu padel na deveto mesto, ampak sem bil vsega dve točki do petega. Dejstvo je, da smo bili vsi nekako “tam” in mesta od drugega do desetega so bila povsem odprta, vse do zadnjega dne. Mislim, da sem bil stalno v igri za prva tri mesta in nikoli nisem imel občutka, da bi karkoli izgubil. Zanimivo je, da nisem imel niti ene regate med prvimi petimi, na koncu pa sem bil tretji. Vsaka posamezna regata je bila pomembna, a to smo vedeli od samega začetka. - Ti dejansko nisi imel nobene vrhunske posamezne regate in edini, ki se je stalno držal na vrhu je bil Anglež Giles Scott, pa še on je zmagal eno samo regato. Kot, da ne bi bilo neke jasne hierarhije in je zato toliko bolj pomembno, da ne “kiksneš” preveč regat. - Tako je, ja. Scott, med drugim, razen tiste ene zmage, sploh ni bil nikoli med prvimi tremi. Dejstvo je, da je v zadnjih nekaj letih v klaso finn prišlo veliko novih in dobrih jadralcev. Prepričan sem, da je vsaj trideset jadralcev, ki lahko zmagajo posamezno regato in to svetovno prvenstvo je bilo največje tekmovanje pred olimpijskimi igrami, tako, da so bili vsi maksimalno pripravljeni. Veliko držav je na tej regati še iskalo olimpijske norme, kar je uspelo samo štirim in če pomislim, da so zaenkrat brez olimpijske vozovnice države, kot so Italija, Španija, Nemčija, Portugalska, Rusija, Turčija, Češka in tako naprej, je jasno, da je bil nivo jadranja izjemno visok in vsaka napaka te je lahko veliko stala. No, osebno lahko rečem, da nikoli niti nisem ciljal na visoko posamezno uvrstitev, ker takšen je tudi način mojega jadranja. Navadno štartam nekje na sredini in se počasi prebijam naprej. To je zdaj že moj stil jadranja. Dejstvo je, da, ko imaš tako dolge linije, so vedno jadralci, ki se odločijo za ekstremno stran regatnega polja in enkrat imajo svoj dan, drugič pa ne, zato veliko nihajo, tako da je zelo odvisno, kako se jim poklopijo stvari. - Nekaj je bilo takšnih, ki bi lahko bili uvrščeni kar visoko, če bi se jim te stvari poklopile, kajne? - Ja, tako kot tudi meni. Regato, ko sem bil najslabši, sem odlično štar-tal, na tričetrt poti do prve boje sem lepo vodil, saj so mi vsi padli v »šijo«, ostale pa sem »pregazil«. Nato mi je zmanjkalo vetra in ko sem obrnil nisem mogel več nazaj. Odločil sem se celo za stran polja, kamor je šel domačin, Novozelandec in sem bil prepričan, da bo padel vrhunski rezultat. In evo. - Koliko je letos pomenilo, da si jadral na svetovnem prvenstvu, ne da bi se moral boriti za olimpijsko vozovnico, za razliko od svetovnega izpred štirih let? - No, takrat smo že dosegli mednarodno normo, ampak smo imeli interne kvalifikacije in seveda mi je vzelo veliko energije, saj smo jih imeli takorekoč do dveh mesecev pred začetkom olimpijskih iger. Tudi če si samo v dveh, se moraš na to veliko pripravljati, vseeno pa mislim, da olimpijada zaradi tega ni hudo trpela. - Letos pa si se vendarle lahko osredotočil na svetovno prvenstvo? - Ja, seveda je nekoliko lažje, ampak konkurenca mi ne bi delala težav. Jasno, prav je, da so kvalifikacije narejene tako, da zaradi tega ne trpijo pomembne regate. Mednarodna norma seveda mora biti, ampak je pa tudi res, da sem bil lani izjemno razočaran, ko sem bil dvanajsti na svetovnem prvenstvu, čeprav sem takrat dosegel olimpijsko normo. No, šele zdaj sem se zavedal, kako pomembno je bilo, da sem jo dosegel že takrat. Kot sem rekel, nekaj močnih držav je še ni doseglo, na razpolago pa imajo samo še eno mesto. - Regata za medalje je bila nekaj posebnega. Tam lahko rečemo, da se ti je poklopilo. - Pri meni je tako, niti ena regata mi ne gre na lahko in »medal race« ni bil nobena izjema. Pred Startom sem rekel bratu, da so to moji pogoji, 8'do 9 vozlov. Nisem imel kaj izgubiti ampak nisem želel jadrati na vse ali nič, zato sem se odločil, da vozim po sredini regatnega polja, ker sem se zavedal, da sem hiter. Dobim dva “škarša” in že sem na prvi boji v vodstvu za deset, dvajset metrov. V krmo gre normalno,*rez »pumpanja«, in sem pridobil še nekaj metrov, tako da sem vodil že za dobrih petdeset metrov. Naslednjo »orco« sem opazil, da je konkurent iz Švedske šel desno, Novozelandec levo, ampak odločil sem se, da se ponovno držim sredine in sem izgubil vsega kakšnih petnajst metrov. Nato pa se zadnjo krmo v regatnem odboru odločijo, da dovolijo prosto »pumpanje«. Pihalo pa je vsega tri vozle in pol! Ne vem, kje so izmerili 12 vozlov, morda na vrhu visokega jamborja. Ob tem je začel še močen nasprotni tok. - In ste postali veslači... - Ja, postali smo brutalni veslači. In kljub temu sem do polovice krme šel dobro, nato je spet Šved šel na levo, Novozelandec pa desno. Jaz nisem vedel kaj narediti in sem se dal na sredino, da mi ne bi kakšen zbežal. Tam pa so me vsi ostali pokrili in sem nekaj časa celo stal na mestu. In tako smo šli počasi proti cilju in od drugega do šestega mesta smo prišli dobesedno v liniji. Mene pa so napisali kot šestega, čeprav sam mislim, da sem bil boljši. No, saj je vseeno, ker se je izkazalo, da je bilo to vendarle dovolj. Ampak škoda, ker bi lahko bilo tako enostavno. Samo peljal bi se do cilja in bi bil prvi. Ampak ne, odločili so se za prosto pumpanje, morda tudi za to, da dajo možnost Novozelandcu. - Srečo si imel, da sta se konkurenta uvrstila točno na mesta, ki so tebi ustrezala. Hitro bi se lahko kaj spremenilo in bi bil peti. Lahko rečem, da bog je, čeprav v to ne verjamem. Pred enajstimi leti sva imela z Novozelandcem podobno situacijo, še ko sva jadrala v Laserju, ampak takrat je on končal tretji, jaz četrti. Zdaj se je končno zadeva obrnila. Sicer pa sem že večkrat povedal, da kot športnik prideš do spoznanja, da si lahko med prvimi tremi, tudi, če ti to na koncu to ne uspe. Mediji potem iz rezultata naredijo zgodbo, dodajo malo drame, ker še nisem imel te medalje in tako naprej. Ampak jaz sem imel vsa ta leta občutek, da sem “tam”, da sem v igri, tudi če medalje nisem dobil. Ampak to, da dobiš medaljo je le tisti končni stadij, pomembno pa je, da se ti počutiš, da si sposoben. To je kot, da bi to dosegel. - Praviš, da se čutiš enako močnega, kot takrat, ko si bil četrti. Kako močnega pa občutiš Giles Scotta? - To je grozljivo (uporabil je bolj barvit izraz, ki pa ni za v časopis op.n.). Je en korak pred vsemi. Ko smo bili na regati v Riu se mi ni zdel tako močen, zdaj pa je spet pokazal neko dominantnost. Težko povem. V rokavu itoam še en jambor, ki ga bom preizkusil zdaj, ko grem v Rio in za katerega vem, da mi pomaga po šibkem vetru. Ampak dejstvo je, da ima vse urejeno tako, kot je treba. - Samo Scott lahko izgubi zlato medaljo, vas pa je vsaj deset, ki lahko izkoristite kakšno njegovo napako. Če jo bo naredil. - Ne vem, kaj bi povedal. Vse bomo naredili, da se mu približamo. Dogovorili smo se že, da bomo v prihodnje sledili njegovemu programu regat, tudi če so manjše, zato, da mu pridemo zraven, da ga malo preštudiramo, da vidimo, če ima kakšne šibke točke. Gotovo je, da me težko lovi ob pogojih, ki smo jih imeli na regati za medalje, ampak ob vseh ostalih pa je še vedno spredaj. - Zdaj je torej čas za priprave na Rio. - Po tihem sem si govoril, da če ne bi dosegel rezultata na Novi Zelandiji, bi šel drugo leto na svetovno prvenstvo na Madžarsko, ampak na srečo to ne bo potrebno in se lahko povsem osredotočim na olimpijske igre. - Ti bo družina sledila v Brazilijo? - Ne, družina bo doma, za kar mi je seveda hudo, ampak moramo stisniti zobe. Zelo mi je žal, sploh ko vidim, kako me mali Talin pogreša in me ne izpusti niti za trenutek. Pa vem, da bo tako le še kakšno leto, potem pa me bo že počasi sit (smeh). AM S tombolo nad decembrski mraz Začel se je izolski predpraznični december. Najprej s prižigom prazničnih luči v parku Pie-tro Coppo in nato s prireditvami in sejmom v Ljubljanski ulici. Zdaj je na potezi tombola. Prižig luči v parku Pietro Coppo je bil zelo tradicionalen in takšna je tudi letošnja osvetlitev parka. Kot bi rekli naši predniki: pochi soldi, poca mušica, kar pomeni, da se tudi na tem področju pozna varčevanje oziroma pomanjkanje proračunskega denarja. Pravzaprav je bil nov le program, z nastopom Plesnega studia Petra in gledališča STEPS, luči pa je, seveda, prižgal župan Igor Kolenc. Sledila je otroška zabava in odprtje malega prodajnega sejma v Ljubljanski ulici, kjer so aktivna dekleta iz tamkajšnjih lokalov poskrbela za zabavo s klovnom, zadišalo pa je tudi po prazničnih dobrotah. Naslednji dan se je dogajanje preselilo v drugi del Ljubljanske ulice, kjer so “pri špini” pripravili 1. ko-stanjevanje. Milord je priskrbel izvrstne kostanje, ki so odlično padli k pokušini domačih vin, vmes pa so obiskovalci še malo zaploskali in zapeli z Markom Hrabarjem. Trenutno je decembrsko vzdušje moč občutiti predvsem v trgovinah in različnih salonih starega mestnega jedra, ki sodelujejo v akciji Naša mala tombola. Letos boste tombolske lističe dobili ob obisku naslednjih lokalov, servisov in trgovin: Šport mala - Manziolijev trg, Foto-optika Rio - Ljubljanska ul., Trgovina Metra - Alietova, Cvetličarna Mimi - Drev. l.maja, Okrepčevalnica Pri Perotu - Gor-kijeva, Kozmetični salon Silhuette in Frizerski salon Neda - Smrekarjeva, Frizerski salon Anka -Ljubljanska, Cvetličarna Orhideja - Kristanov trg, Optika Izola - Kristanov trg, Frizerski salon Sani - Ljubljanska , Trgovina in servis Ritoša - Kajuhova, Šiviljstvo Suzana - Koprska, Slaščičarna Jadran - Sončno nabrežje. Manufaktura - Pittonijeva, Okrepčevalnica Avtokamp Jadranka, Trgovina Terrasan - Kristanov trg, Fastfo-od Veni - Postojnska, Foto Sandi Denič - Dr l.maja, Piceria Odeon - Dr.l.maja, Trgovina Styl - Sončno nabrežje. Trgovina za male živali Riva - Koprska, Trgovina Metuljček - Koprska, Ribarnica Rutar - Kristanov trg, Frizerski salon Darja - Veliki trg. Gostilna Sidro - Sončno nabrežje. Picerija Napa - Verdijeva, Restavracija Morski val - Veliki trg, Trgovina Lax - Veliki trg, Fotograf Furlanič - Ljubljanska , Trgovina Vina Božič - Postojnska ulica. Prav zdaj v Ljubljanski ulici montirajo zvočnike za priložnostno predvajanje božično - novoletne glasbe, kar naj bi vsaj nekoliko poživilo decembrsko vzdušje v dneh do praznikov. Dejstvo je, da brez dogajanja ni obiska, dogajanje stane, denarja pa ni. Tako se vrtimo v začaranem krogu pričakujoč glavno dogajanje, ki se bo vendarle začelo po 23. decembru. Takrat naj bi se v parku zgodila ponudba različnih izdelkov na stojnicah in v hiškah, program za otroke pa bo potekal med 26. in 30. decembrom, vsak dan ob 17.00 uri. Seveda bo tiste dni živahno tudi v Ljubljanski (pri Alle porte), pred koncem leta pa k špini prihaja Zmrzal. Refošk je premagal malvazijo V Ljubljanski ulici so v soboto, 5. decembra, pripravili prvo kostanjeva-nje, popoldansko - večerno prireditev med katero so predvsem pekli kostanje in izbirali najboljše letošnje vino domačih vinogradnikov, ki vina ne stekleničijo ampak ga pridelajo predvsem za lastne potrebe. Na prvem izboru domačih vin je sodelovalo sedem malih vinogradnikov (Pavle Suša, Herman Dodič, Bodan Godnič, Stanko Nežič, Gašper Čehovin, Dado Peroša, skrivnostni gost in Dado Gazič, ki je zamudil na prireditev) Med vzorci je prevladovala malvazija oziroma bela vina, in tudi zato je bil morda največ pozornosti deležen refošk, ki ga je prispeval Bogdan Godnič, ki si je na ta način prislužil naziv »vinskega kralja Ljubljanske ulice«. Častno lento in krono bo prejel ob letošnji Zmrzali, 30. decembra. Naj vino so izbirali le obiskovalci prireditve, ki so, med belimi vini ugotavljali precejšnje razlike, saj je razpon segal od čistih in lahkih vin do oranžnega vina in takih, narejenih kot »an bot«. Glede na to, da je bil interes po ocenjevanju velik bo treba takšen način obdržati tudi v bodoče, pa tudi istočasno ocenjevanje belih in rdečih sort je povsem na mestu. Konec koncev gre za to, katero vino je publiki najboljše, neglede na barvo. Pa še zanimivost, ki priča o tem, kako se je spremenil naš splošni vinski okus. Izven konkurence so organizatorji, skrivoma, ponudili tudi mlado koprsko malvazijo, ki je dobila absolutno največ glasov in prav nihče ni posumil, da gre, v resnici, za industrijsko obdelario vino. Bagrat Arazjan v Plaču V Plaču Izolanov so v soboto odprli razstavo slik armenskega slikarja, grafika, oblikovalca in jazz glasbenika, Bagrata Arazjana, rojenega v Erevanu, šolanega in delujočega v Moskvi in po novem živečega na Jurščah, vasi na Pivškem. Njegov ciklus slik z naslovom Transformacija predstavlja povečane izvlečke velikih slik na papirju, ki jih je lasersko odtisnil na platno, jih dodatno obdelal in potem še doslikal z novimi elementi in jim tako dal novo vsebino. Čeprav gre za abstraktna dela je obisk razstave izjemno dober, ocene pa prav tako. V soboto, 19. 12. 2015, bo v Kava baru Tisa potekal DOBRODELNI PREDBOŽIČNI DOGODEK. V okviru dobrodelnih razprodaj, ki so jih tekom preteklih let organizirali v Kava baru Tisa, so se tokrat odločili za večji celodnevni dogodek poln aktivnosti in glasbe! V dopoldanskem času bodo potekale DELAVNICE za najmlajše, na katerih se bo izdelovalo praznične voščilnice. Čez cel dan pa se bodo odvijale ostale aktivnosti, med katerimi SLADKE STOJNICE z najboljšimi dobrotami, SREČELOV s pestrimi nagradami ter KALČETO TURNIR za športne navdušence. Celotno dogajanje pa bo, kot vedno povezovala prav glasba. Vrhunec celotnega dne bo zato prav zvečer, ko se bodo na oder vrnili THE MUFFIN MEN! Ves izkupiček zbran na dogodku bo namenjen nakupu božičnih daril socialno ogroženim otrokom. 10.12. četrtek 19.00 Kulturni dom Izola MOŠKI PEVSKI ZBOR IZOLA & RUDI BUČAR Koncert ob 10-obletnici delovanja MoPZ Izola 18.00 Mestna knjižnica Izola Srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA V četrtem snidenju se bomo podali v trideseta leta prejšnjega stoletja, in sicer med slovenske meščanke in njihove življenjske radosti in stiske. Pogovarjali se bomo o knjigi ZGODBE IZ TRIDESETIH LET. Gre za zbirko kratkih zgodb, ki jih je napisala pozabljena, zamolčana, a izvrstna slovenska avtorica Milena Mohorič (1905-1972). 11.12. petek 21.00 Akademski filmski centar - Beograd ALTERNATIVE FILM/VIDEO 2015 / Festival Novog Filma I Videa 9,8m/s. - Davorin Marc, Slovenija Hey, Over Here! #2 - Davorin Marc, Slovenija 12.12 sobota 16.00 Kulturni dom Izola ZVERINICE NA TRAVNIKU Predstava senčnih lutk v okviru Primorskega pravljičnega festivala / Izvaja skupina Mari o net.te 18.00 Kulturni dom Izola FESTIVAL SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH PESMI IN PLESOV V kulturnem programu bodo sodelovali: Kulturno umjetničko društvo željezničara »FILIP DEVIC« iz Splita (Splitski ples, "Lindo" in Ero z onega sveta ter moška in ženska klapa), Folklorna skupina Val Piran, Medžimursko društvo Ljubljana, Ženska klapa Fritule, folklorna skupina Hrvaškega kulturnega društva Istra Piran ter glasbena skupina Mi trio 13.12. nedelja 17.00 Kulturni dom Izola ASPETTANDO NATALE... na predstavi bodo nastopili: Cantanti, Giovani cantanti, Minicantanti e I Pici de Šoto el Fontego. Povezovala bo Elena Bubola 15.12. torek 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitvena delavnica Zgodbe bojevnikov luči Trije bojevniki bodo predstavili svoje življenjske zgodbe in kako se soočajo s trenutnimi energijami, ki so prisotne že dlje časa in pomagajo pri dvigu zavesti vseh prebivalcev na zemlji. Osvetlili bodo, kako so jih doživete izkušnje pripeljale na bojevniško pot, kaj jim to pomeni, kako si z energijskimi tehnikami kreirajo svoje življenje, o jasnočutnosti in jasnovidnosti, prejšnjih življenjih, mojstrih, vodnikih in o drugačni zaznavi sveta s pomočjo višje zavesti. 16.12. sreda 17.00 Kulturni dom Izola GLEDALIŠKO-GLASBENO-PLESNI POPOLDAN Gledališče Steps, Šola Cirque, Plesni studio L AI 17.12. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev knjige GrGnkoSladko avtorice Tanje Bricelj Knjiga Grenkosladko skozi biografske zapise iz življenja Ladislava Medveščka de-mistificira podobo duhovnega učitelja in pokaže, kako vsakdanje človeški je ne nazadnje vsakdo izmed nas. Življenjska zgodba duhovnega mojstra se prepleta z opisi duhovnih tehnik, ki jih izvaja, dopolnjujejo jo fotografije iz življenja in z njegovih duhovnih potovanj, ob koncu pa jo nadgradijo še zapisi Ladovih učiteljev, učencev in njegovih bližnjih. Knjiga za vsakogar, ki rad pokuka onkraj... Knjigo bosta predstavila Tanja Bricelj in Ladislav Medvešček. 19.12. sobota 19.00 OŠ Livade - večnamenski prostor PIHALNI ORKESTER IZOLA Koncert ob Dnevu samostojnosti in enotnosti 22.12. torek 20.00 Kulturni dom Izola Koncert ZBOR DUHOVENSTVA SANKT PETERBURŠKE MITROPOLIJE »Zbor duhovenstva Sankt Peterburške mitropolije«, je bil ustanovljen leta 1971 KUL Galerija Alga skupinska razstava Društva likovnih ustvarjalcev Vrtnica JAZ, HISTRIA Razstavljajo: Matjaž Borovničar, Marina Benčič, Jana Peric, Nives Kovač, Ljubica Pirih, Metka Prodan, Valentina Močnik, Rozana Vodičar, Milojka Špacapan, Eleonora Potokar, Duška Gnjatič. / Mentor: Matjaž Borovničar Galerija Plač Ljubljanska 32 razstava grafik znanega armenskega slikarja Bagrat Arazijan Transformacija Sončna dvorana Izola Razstava kvadrat in krog, kocka in krogla na ogled do 10.12. v Sončni dvorani, urnik četrtek, petek, nedelja 16.00 -18.00, sobota 10.00 • 12.00 Kulturni dom Izola Razstava plakatov avtorja Borisa Benčiča na ogled do 17. decembra v Kulturnem domu Izola Galerija Insula razstava ROK ZELENKO "PICTIA - slike 1977-2015 (figura - krajina)” Razstava bo na ogled do 15. decembra 2015. Galerija Salsaverde Izola razstava Miha Erič r a Kavarna Zvon razstava slik na platno Življenje je polno barv Nadja Lorbek www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola KULTURNI DOM IZOLA • četrtek, 10.12., ob 19.00: jubilejni koncert ob 10-letnici MOŠKI PEVSKI ZBOR IZOLA & RUDI BUČAR (org.: MoPZ Izola, CK$P Izola, JSKD Ol Izola). Vstop prost. • sobota, 12.12., ob 16.00: predstava senčnik lutk za otroke v sklopu 6. PPF Mari o net.te: ZVERINICE NA TRAVNIKU (org.: PPF, CKŠP Izola, JSKD Ol Izola). Vstopnina: 4 €. • sobota, 12.12., ob 18.00: FESTIVAL SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH PESMI IN PLESOV (org.: HKDIP, CKŠP Izola). Vstopnina: 5 €. • sreda, 16.12., ob 17.00: GLEDALIŠKO-GLASBENO-PLESNI POPOLDAN z Gledališčem STEPS Izola, Šolo Cirpue in Plesnim stidiem L AI (org.: JSKD Ol Izola, CKŠP Izola). Vstop prost. GALERIJA ALGA IZOLA Do 5.1.2016 je ogled razstava slik Društvo likovnih ustvarjalcev Vrtnica: JAZ, HISTRIA Vstop prost. ARTKINOODEON IZOLA • četrtek, 10.12., ob 18.30: tajvanska MORILKA; • četrtek, 10.12., ob 20.30: KINO V ŽIVO: igrano-dokumentarni DOBERDOB - ROMAN UPORNIKA, na ogled še v petek, 11., soboto, 12., in torek, 15.12., ob 18.30 ter v nedeljo, 13., in sredo, 16.12., ob 20.30; • petek, 11., sobota, 12., in torek, 15.12., ob 20.30 ter nedelja, 13., in sreda, 16.12., ob 18.00: triler FAZANARJI; • sobota, 12., in nedelja, 13.12., ob 16.00: KINO VETRNICA: animacija MALI PRINC; • ponedeljek, 14.12., ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: komična ŠIŠKA DELUKE • ponedeljek, 14.12., ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama NERAZUMEN ČLOVEK • sreda, 16.12., ob 10.00: RANA URA-ZLATA URA: komična drama SREČEN ZA UMRET Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati! www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CK5Plzola www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA Car branja je vedno tudi v jeziku 9 let in 9 knjižnic, 7.146 odraslih bralcev in 53.277 prebranih knjig izvirnega slovenskega leposlovja nakazuje, kako uspešen in priljubljen je med bralci naše regije, pa tudi izven, projekt Primorci beremo. V letošnji brani sezoni, ki se je začela 23. aprila, na Svetovni dan knjige, ter se zaključila 11. novembra, je 887 bralcev od Tolmina do Izole prebralo skupno 7.602 knjig že uveljavljenih in tudi manj uveljavljenih slovenskih avtorjev. Primorski bralci s (m) o tako že devetič dokazali, da se lahko slovensko leposlovje in poezija kosata z uspešnicami svetovnega kova. Med 440 naslovi proznih del in 84 naslovi pesniških zbirk, kolikor jih je v 9-ih letih bilo na bralnem seznamu Primorci beremo, bralci vsako leto znova odkrivajo odličnost slovenskega jezika, odstirajo pajčolane v spominu davno prebranih del uveljavljenih avtorjev, ali se podajajo v literarne svetove mlajše generacije slovenskih piscev. Primorski bralci s tem dokazujemo, da je branje slovenskega leposlovja (lahko) užitek, samo prepustiti se je treba... In verjeti. V Mestni knjižnici Izola se je projekt Primorci Beremo 2015 uradno sklenil v četrtek 3. decembra. Gostja zaključne prireditve je bila priznana slovenska ustvarjalka, ki piše tako za male kot za velike bralne sladokusce, Svetlana Makarovič, ki je ta večer odprla tudi 6. Primorski pravljični festival. Pogovor s pisateljico, pesnico, šansonjerko Hangar bar 11.12. OKO - Pavle Kavec - A tribute to Jimi Hendrix 12.12. O.N.I. (Marjan Malikovič, Jadran Ogrin in Nelfi Depahangher) Rokodelske delavnice v hotelu Delfin Hotel Delfin Izola od 9.12.2015 do 13.12.2015 6.PRIMORSKI PRAVLJIČNI FESTIVAL 2015 SOBOTA 12.12. 16.00 KULTURNI DOM IZOLA PREMIERA PREDSTAVE: ZVERINICE IZ REZIJE Zverinice iz travnika /senčne lutke/zaključek festivala s pogostitvijo in zabavo Letošnji Primorski pravljični festival je poklon in zahvala Milku Matičetovemu in njegovim Rezijanskim zapisom. Slovenski etnolog in eden izmed večjih raziskovalcev in zapisovalcev ljudskega izročila s celotnega slovenskega področja, predvsem pa Rezije, nas je zapustil 5.12.2014. Posvetil se je predvsem zbiranju slovenskega ljudskega slovstva in ljudskega pripovedništva. Ohranil nam je ogromno slovenskih pripovedi, več kot 3000, katere je zapisoval na roke in kasneje tudi posnel na magnetofon. V Reziji domujejo nam tako znane in skozi ves čas žive Zverinice iz Rezije. Kot celo-življenjski skrbnik tem Hvalicam, zverinicam in živinicam, bo ne glede na njegov odhod, na ta način letos nekako lahko z njimi in nami, prisoten na 6. Primorskem pravljičnem festivalu. Obenem spodbuja delovanje možganov, s čimer jih ohranja zdrave. Poleg tega je pisana beseda v knjigah enkraten vir za širjenje besednega zaklada. Četudi je branje danes splošno individualna aktivnost, lahko doprinese tudi socialnemu vidiku, saj branje spremeni način, kako ljudje rešujejo težave, hranijo podatke, pripovedujejo zgodbe, si tolmačijo svet in razmišljajo o sebi. Nobena druga sposobnost nima tako trdnega vpliva na življenja ljudi ter njihov osebni intelektualni razvoj, kot ravno branje. Obstaja celo rek, ki pravi, da se pot proti znanju začne z obračanjem strani. Zato ne čakajte. Zakaj je branje pomembno? Čim prej obrnite prvo stran... Branje razvija sposobnost zazna- Ksenija Orel vanja, dojemanja in interpretaci- Mestna knjižnica Izola je novih stvari in situacij. FiloRosso - bijoux IV Mednarodni Bienale Sodobnega Nakita ‘ IV zaporedni dogodek Bienale “FiloRosso” je mednarodni natečaj sodobnega nakita pod kuratorstvom Isabelle Bembo v sodelovanju s Sandro Kocjančič in Simonetto Cigolotti. Več kot 80 umetnikov iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstrije, Makedonije, ZDA in Izraela, sodelujejo s svojo kreacijo sodobnega nakita, ki je deloma ali v celoti izdelan iz tkanine, ki so jo izbrali pred natečajem. Dogodek je podprt s strani občine Milje pri Trstu, občine Izola in tržaške pokrajine. Med umetniki, ki sodelujejo, so tudi prepoznavna imena kot je večkratno nagrajeni francoz Se-bastien Carre, lanskoletni zmagovalec nagrade Mladi ustvarjalec v salonu Revelation iz Pariza, Italijan Gigi Mariani, prejemnik glavne nagrade leta 2014 na “Joya” v Barceloni in priznana industrijska oblikovalka dr. Petra Bole iz Slovenije. Razstavljeni izdelki so bili izbrani s pomočjo mednarodne žirije. Otvoritev dogodka bo 11. decembra ob 17.30 v Miljah, v Muzeju sodobnih umetnosti “Ugo Car ” in v sosednji Občinski galeriji “Giuseppe Negrisin”. Ob tej priložnosti se bo, poleg predstavitve izbranih izdelkov iz natečaja, predstavilo tudi imenitne kreacije priznane izraelske oblikovalke nakita Vered Babai, ki bo v naših krajih razstavljala prvič. je vodila novinarka Radia Koper, Neva Zajc. Vsestranska umetnica je v do zadnjega kotička napolnjeni čitalnici knjižnice z obiskovalci delila svoje življenjske in ustvarjalne izkušnje. Dotaknila se je dodane vrednosti kulture, ki ni, kot je dejala ustvarjalka, le v tistih, ki kulturo ustvarjajo, marveč, ali zlasti, v njenih odjemalcih, uporabnikih, tistih, ki kulturo živijo. Njena zbirka poezij »Zeliščarka«, ki je pospremljena tudi z njenimi risbami, je bila na letošnjem bralnem seznamu projekta Primorci beremo, a je kulturnica ta večer razvneto govorila o svoji šansonjerski prizadevnosti, vtem ko je bila posebno ostra do oblasti in politikov, za katere ni in ni našla lepih besed. Ob zaključku literarnega srečanja so bralci, ki so s prebranimi petimi ali več proznimi deli in vsaj eno pesniško zbirko projekt zaključili, prejeli priznanje knjižnice, dasiravno v projektu šteje prav vsak bralec ne glede na to, koliko knjig prebere. Nato se bo prek organiziranega prevoza dogodek preselil na slovensko stran v Izolo, kjer bo ob 19.30 najprej v galeriji Drat in nato v Mestni palači na Verdijevi, otvoritev razstave kreacij Silvie Beccaria, druge posebne gostje, tekstilne umetnice, ki oblikuje teksturo materialov na specifičen način, kar daje njenim ogrlicam in tapiserijam prepoznaven pečat. Zaključujemo s kratkim koncertom in zakusko v Besengijevi palači, na sedežu izolske glasbene šole. Program : 11 DECEMBER 2015 17.30 OTVORITEV / MILJE (Ts) - Italija - Muzej sodobnih umetnosti «Ugo Car » in Občinska galerija »Giuseppe Negrisin« AVTOBUS 19.30 OTVORITEV / IZOLA -Slovenija / Galerija «Drat» in »Občinska palača, Verdijeva« KONCERT Dvorana Glasbene šole Izola / »Besengijeva palača« : hm ■ .M(r 'jifi d . A/l rM ft M/UMDK^Č 14 Stala z zapuščenimi živalmi V Istri trenutno ni udobno biti član društva, ki skrbi za zavržene domače živali, Obalno društvo je ostalo brez zavetišča in tudi brez dobrodelnega koncerta v izolskem kulturnem domu, izolsko društvo pa obstaja zgolj zahvaljujoč osebnemu zadolževanju članov, Da bi birokrati skrbeli za mačke in pse pa resno dvomimo. Konec prejšnjega tedna je veliko razburjenja povzročila odpoved dobrodelnega koncerta, ki bi moral biti v izolskem kulturnem domu, a so ga morali, dan prej, odpovedati. Ta odločitev vodstva Centra za kulturo, šport in prireditve, je sprožila silno negodovanje med živalskimi aktivisti pa tudi med številnimi udeleženci spletnih forumov, rezultate te odločitve pa gotovo najbolj občuti v.d. direktorja Centra, Boris Kobal. Ta je sicer skušal pojasniti, da je bilo komuniciranje z organizatorji slabo, zato so jim odpovedali gostoljubje, vendar je predsednica Obalnega društva, Mateja Bogataj Krivec takšne navedbe zanikala in povedala, da so bili v skoraj dnevnem stiku z delavko Centra. »Gospod Kobal nam je povedal, da je naše delo za njega sporno, kot tudi naša dobrodelnost, zaradi konfliktov, ki jih imamo z občino in zelo arogantno in grdo je rekel, da v njegovi hiši nismo zaželjeni.« Obalno društvo proti mučenju živali, ki je letos poleti ostalo brez zavetišča na Svetem Antonu, sicer še vedno nadaljuje s svojo dejavnostjo. »Konstrukt zgodbe zavetišča ni povezan z našim delom, kot tudi ne z odločbo veterinarske inšpekcije. Mi smo kakšnih pet mesecev, preden so nas izselili, vedeli, kaj se bo zgodilo, saj so informacije o tem že začele krožiti. Tudi očitki koprske občine, kasneje pa tudi izolske in nenazadnje piranske, čeprav veliko manj, so bili vsakič različni, vsak teden so naštudirali nekaj novega. Zagotovo pa vemo, da gre za dogovor z veterinarsko inšpektorico. Vse, kar smo mi zahtevali je demokratičen razpis, ki ga še danes ni. Mi smo trenutno predvsem zaskrbljeni za živali, ki so v zavetišču, ker imamo informacije iz prve roke, da zadeve ne delujejo tako, kot bi morale. Zato poskušamo, po naših zmožnosti, seveda, prestreči čim več živali, da niti ne pridejo do zavetišča, saj nas ljudje vsak dan kličejo. Lahko povem, da smo od začetka julija poskrbeli za več kot 70 živali. Bogataj-Krivčeva tudi že razmišlja o novem zavetišču, ki seveda ne bo tako »bleščeč«, kot tisti na Svetem Antonu, a bo, kot pravi, »živalim prijazno«. »Zaradi tega si že ogledujemo nekatere parcele«, dodaja Bogataj-Krivčeva, »ampak, da to uresničimo, potrebujemo sredstva, eden od možnih načinov, da pridemo do njih, pa so prav dobrodelni koncerti.« Ta je odpadel, naslednji pa bo morda po novem letu, saj, dodaja predsednica društva, so glasbeniki trenutno polno zasedeni. Kako pa v Izoli? Nič drugače se ne godi izolskemu Društvu za dobrobit živali, kjer si delijo usodo s številnimi izolskimi društvi v tem, da že več mesecev niso dobili pogodbenega občinskega denarja. Za to, da lahko skrbijo za živali, ki jih imajo v oskrbi, pa članice društva in aktivistke najemajo osebne kredite. Izjava Obalnega zavetišča: župan Kolenc ne razume, da pomagamo tudi tistim z izolskim pasapor-tom... Za tiste, ki niste zasledili: Kot že omenjeno, nas je Boris Kobal (najbrž po “nalogu” župana Kolenca, ki ga očitno usmerja Popovič) tik pred dogodkom obvestil, da v “njegovi hiši" nismo dobrodošli. Medijem zdaj sprevrženo razlaga, da je dogodek odpovedal, ker nas nekaj dni pred dogodkom ni mogel priklicati?!?!?! Ta izjava je seveda popolna laž. Pred petkom smo bili večkrat na zvezi z delavkami v kulturnem domu in vse je bilo pod kontrolo. Nam je ob “odpovedi" namreč povedal, da je zanj naše delovanje sporno, naša dobrodelnost tudi, še bolj zaradi konfliktov z občino ter da v njegovi hiši nismo dobrodošli. Nad to odločitvijo smo ogorčeni, saj je naše društvo registrirano, prepoznavno, delovno in še vedno opravlja svoje poslanstvo. Kulturna ustanova (kot je Kulturni dom Izola, kjer bi se moral odviti Kajuhova 28, 6310 Izola 05/540 12 40 info@ritosa.si Petkov večer smo preživeli pred Kulturnim domom v Izoli, v katerega nismo smeli. Hvala vsem, ki ste nam prišli izreči podporo, veseli smo bili, da smo lahko pobožali toliko naših bivših azilantov. Prav kosmatincem je bil namenjen glasbeni večer, žal dogodek) si zagotovo ne bi smela privoščiti oviranja delovanja nevladne organizacije. Sicer predvidevamo, kot že omenjeno, da za tem stoji politika, z izolskim županom, ki ga očitno usmerja kolega Popovič. Tako to gre. / So itgoes. Danijel Agrež AKCIJSKA PONUDBA KAVITACIJA* 45min ...........................35€ (* Kavitacija je zelo uspešna in priznana metoda za odstranjevanje trdovratnega celulita in maščobnih oblog.) KAVITACIJA Z LIMFNO DRENAŽO 80min........50€ NEGA MLADOSTNIŠKE KOŽE 50min 25€ PEDIKURA NA DOMU*............................30€ C Velja od Izole do Podgrada za starejše ali nemobilne občane.) Ponudba velja do 15.1.2016.! Bliža se čas praznikov in obdarovanja! Podarite DARILNI BON, mi pa se bomo potrudili, da bo vaše darilo nekaj posebnega. Za več informacij se obrnite na: MATEJA JAKOMIN s p. VERONIKA PAŠIČ s.p. Gsm: + 386 (0) 30 303 843 Gsm: +386 (0) 30 322 505 E-mail: mateja@center-mave.si E-mail: veronika@center-mave.si Tomažičeva ulica 4a • 6310 Izola M/UUTMt/M: 15 Četrtek, 10.december 2015, št. 1131 ---------------------------------------------------------- Predzadnja Kje so kriminalije? Vsem, ki radi prebirajo zapisnike izolskih policistov o dogodkih v prejšnjem tednu sporočamo, da zaradi stavke policistov nimamo obvestil, ki jih sicer pripravljajo dečki iz Drevoreda 1. maja. V uredništvu podpiramo stavkovne zahteve slovenskih policistov, ki si gotovo zaslužijo boljše plačilo in boljše delovne pogoje za svoje odgovorno in velikokrat nevarno delo. Zato bomo rubriko začasno “dali na hladno”, vrnila se bo takoj, ko bo stavka uspešno končana. Tržičan priznal, Izolan ne Na koprskem okrajnem sodišču poteka sojenje proti Izolanu in Tržičanu, ki sta vpletena v posel s prepovedanimi mamili. Tržičana so ustavili policisti pri Divači, ko je padel s skuterjem, med pregledom vozila, ko so opazili, da ima pod sedežem plastično vrečko s sumljivo snovnjo, pa je Tržičan vsebino vrečke odvrgel čez ograjo. Po aretaciji je povedal, da je drogo kupil od jzolana, ki pa trdi, da to ni res. Izolan, ki je bil pred kratkim obsojen na leto in štiri mesece pogojno zaradi podobne zgodbe, vztraja, da je Tržičan drogo kupil od nekoga drugega, ampak to je tudi vse, kar je pripravljen povedati tožilstvu. Epilog zgodbe tako še ni znan. BBE@][Kag Zahvala črpalkama Rdeči križ Izola se zahvaljuje obema bencinskima črpalkama v Izoli za zbrane prehranske artikle. Takole so zapisali: V tednu dobrodelnosti smo na bencinskem servisu OMV1 in OMV2 za vas zbrali hrano, ki vam jo z ljubeznijo in veseljem podarjamo. Upamo, da bodo zbrane dobrine za Rdeči križ Izola, osrečile-čim več ljudi. Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 - Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490 ODDAMO - Oddam enosobno opremljeno stanovan-je,s parkiriščem in posebnim vhodom, za daljše obdobje. Tel: 040 732 666 - V Izoli oddamo večje (90m2) opremljeno stanovanje in srednje veliko (45m2) stanovanje. Tel: 041 344 280 - V starem mestnem jedru oddamo 1.5 sobno, opremljeno stanovanje. Tel.: 041 406 830 - V obrtni coni oddamo trisobno .stanovanje s teraso za daljše obdob-je. Tel.: 041 512 783___________ NAJAMEMO - Iščem garsonjero za daljše obdobje, možnost subvencioniranja. Tel.: 051 877 541 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135 - Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327 KUPIMO - Kupim stanovanje v Izoli v pritliču ali v hiši z dvigalom v vrednosti do 80.000 eur. Tel.: 041 562 968 - Prodam pograd - samostoječo nadgradnjo z zgornjim ležiščem. Uporabite ga lahko nad vašo že obstoječo posteljo. Z ograjico in lestvijo. Kot nov. Cena 90 eur. Tel. 041/687191 - Prodam sedežno garnituro beige 3+2 usnjen, zelo lepo ohranjen, za 300 eur. Kontakt: 040 577 078 - Novo moško športno kolo prodam. Tel. 040 642 600 Vabilo novim članom Rdeči križ Izola vabi nove člane v svoje vrste. Če se nam želite pridružiti, največji humanitarni organizaciji, se zglasite osebno na sedež RK Izola (za glavno Pošto ), ali nam pišite na mail izola.ozrk@ozrks.si ter pripišite še vašo telefonsko številko. Z zadovoljstvom vas bomo poklicali. Letna članarina je simboličnih 5 eur. Veseli bomo vsakega novega člana. Vljudno vabljeni! Namenite 0,5% vaše dohodnine za Rdeči križ Izola Kot davčni zavezanec oziroma zavezanka lahko v skladu z Zakonom o dohodnini do 0,5% dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenite za financiranje splošno-koristnih namenov. Med splošno koristne sodijo tudi humanitarne dejavnosti. Zato lahko pol odstotka dohodnine namenite Rdečemu križu Izola kot organizaciji, ki opravlja splošno-koristno dejavnost. V kolikor se za vaših 0,5% dohodnine niste opredelili, vas prosimo, da to storite tako, da obrazec, ki ste ga dobili v tedniku Mandrač, pošljite izpolnjenega z vašimi podatki na davčno upravo v Izoli ali pa ga prinesite na sedež Rdečega križ. Pri tem nimate nikakršne obveznosti. Neopredeljena dohodnina ostane v proračunu Republiki Sloveniji. Hvala za vašo dobrodelnost. Rdeči križ Izola Z roko v roki v veseli december - Humanitarna akcija V veselem decembru je čas tudi za dobrodelnost. Zato smo se v Vrtcu Mavrica Izola odločili, da pomagamo tistim, ki so potrebni pomoči. V sodelovanju z Rdečim križem Slovenije bomo izpeljali humanitarno akcijo za družine v stiski in otroke beguncev. Predvsem pa se bomo z otroki v skupinah pogovarjali o pomenu dobrodelnosti in pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Akcija bo potekala od četrtka 10.12. do ponedeljka 14.12.2015. Sredstva zbiramo v igralnici otroka. V dogovoru s predstavniki Rdečega križa v tej akciji zbiramo: - higienske pripomočke ( robčki, vlažni robčki, zobne ščetke, plenice,...), - otroška hrana (kašice, keksi, mleko v prahu, druga suha hrana,...), - prehrambni artikli z daljšim časom uporabe (moka, sladkor, olje, mleko,...) . Hvala za vašo pomoč! strokovni delavci Vrtca Mavri Izolski pohod za srce Društvo za zdravje srca in ožilja za slovensko Istro, vabi nedeljo 13.12.2015 vse Ijibitelje narave in rekreacije na 4 urni pohod. Pot bo vodila iz IZOLE ob morju do STRUNJANA se dvignila na MALO SEVO, ŠARED in nazaj v IZOLO. Odhod z avtomobili od parkirišča pri VINAKOPER je ob 8:00. DARKO TURK, ki vodi pohod, priporoča planinsko obutev in oblačila za ta čas. Informacije 040564800 Prva žrtev pedard letos v Izoli V soboto smo bili ob 17.17 obveščeni, da naj bi v Izoli otroci sami izdelovali in pokali petarde. Ko je nenadoma eksplodiralo, je eksplozija poškodovala 13-letnika. Odpeljali so ga v izolsko bolnico, kjer so ugotovili, da ima površinske opekline po obrazu in po hrbtni strani desne dlani. Poškodbe so mu oskrbeli in so ga zadržali na zdravljenju. Policisti so na kraju našfi sled zažganega smodnika in prazen tulec petarde Cobra. Nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Po razjasnitvi vseh dejstev in okoliščin prekrška ter izsleditvi storilca, bo zoper njega izveden ustrezen ukrep po ŽEPI. Pred prihajajočimi praziki ponovno opozajamo na nevarnost uporabe pro-tehničnih sredstev. Vsa opozorila lahko najdete na spletni strani policije: http://www.policija.si/index.php/preventiva-/javni-red-in-mir. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Pirotehnični izdelki so nevarni, ker vsebujejo eksploziv! Če najdete neeksplodirano ognjemetno telo, ga ne premikajte, ampak to takoj sporočite izvajalcu ognjemeta ali na številko 112 ali 113! Ne poskušajte sami izdelovati pirotehničnih zmesi ali izdelkov. Za izdelovanje je potrebno veliko znanja o lastnostih posameznih snovi in kemijskih reakcijah, zato je dovoljeno le proizvajalcem s strokovnim znanjem in ustreznimi laboratorijskimi in proizvodnimi prostori. Eksperimentiranje po “receptih” in navodilih na internetu vodi v nesrečo! Prijazen pozdrav, Anita Leskovec Predstavnica PU Koper za odnose z javnostmi Silvestrovanje sredi decembra Društvo upokojencev Izola vabi vse upokojence na PREDNOVOLETNO SREČANJE, ki bo v sredo 16.12.2015 ob 17. uri v Srednji šoli (Riviera) Izola. Za dobro voljo in ples bo poskrbljeno. Srečanje je namenjeno predvsem druženju, zabavi in klepetu. Prijave in prispevke za večerjo bomo sprejemali v prostorih društva v ponedeljek od 9. do 11. ure in sredo od 15. do 17. ure. Za informacije pokličite na tel. 6419 737. (GRILL GRILL J ^ +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi <* H' Območno združenje Izola bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € , HRANE NI DO okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € 1 ■1 § NADALJNJEGA!! jj ro - 1 Saj veste kje? Med parkom in Lonko. i. 11 Miklavž na obisku v Izoli Dan šole na OŠ Livade Da so tudi v Izoli pridni otroci, se je pokazalo minulo soboto, saj jih je v cerkvi Sv. Mavra na bleščečih saneh in v spremstvu angelčkov in parkeljnoy obiskal Sveti Miklavž. Otroci so mu pripravili prisrčen sprejem, za vzdušje pa je poskrbela tudi amaterska gledališka igrica, v kateri so odrasli v vlogi otrok (porednih sester Marte in Verice ter pridnega brata Vinka) in otroci v vlogi odraslih (mame, očeta in poštarke) prikazali, kaj se lahko pripeti, če nisi ravno priden: dobiš Mikavževo pismo, v katerem te obvešča, da ti ne bo nič prinesel! Nezaslišano! K sreči sta se sestri poboljšali in vse se je dobro izteklo-, še najbolj pa za gledalce - otroke, ki so Miklavžu v zameno za vrečko s skromnimi dobrotami prinesli kakšno risbico, zapeli kakšno pesmico ah zmolili kakšno molitev, kakšen kovanček v dobrodelne namene pa bodo še zagotovo pustih v jaslicah ah v nabiralniku v cerkvi. Saj so vendar pridni! dš Na megleno torkove dopoldne je običajno delovno vnemo v šolskih klopeh na Osnovni šoli Livade zamenjala ustvarjalnost učencev od prvega do devetega razreda. Skupaj z učiteljicami in učitelji so ob pogovoru in glasbi skušah pričarati vzdušje prijetnega pričakovanja ob poslavljajočem se koledarskem letu. Na šoli je potekal organiziran dan, natančneje tehniški dan. Vsi oddelki so pripravljali izdelke za popoldanski bazar ter za novoletno okrasitev šolskih prostorov. V prvih razredih so s svojo domišljijo ter s pomočjo učiteljic in nekaterih deve-tošolk izdelali svečnike. Malo drugačni svečaiki so nastali‘tudi v tretjih, četrtih in enem petem razredu. V drugem petem razredu so nastajali prašički (za srečo) ter novoletni okraski. Videli smo še oblikovanje snežakov, pingvinov, palčkov, oblikovanje storžev... V sedmem so preizkušali svoje spretnosti v šivanju. Nastali so jelenčki in srčki. Nekateri tretješolci ter osmošolci so najprej napihali balončke, nato pa na prav poseben način z lepljenjem vrvice, volne, trakov oblikovali novoletne balončke. Devetošolci so med drugimi pripravili voščilnice ter prav posebne okrašene kamenčke z magnetki (za obvestilca na hladilniku). Učenec Samo iz osmega razreda pa se je samoiniciativno odločil izdelati slike s sprejem, ki jih je namenil za prodajo na bazarju. Ves čas je iz kuhinje prijetno dišalo po sveže pečenih keksih, ki so jih pripravljale učenke izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane. Uvod v popoldansko dogajanje so začeli prvošolci Z Bitenčevima pesmima Mesto Tutukaj in Kdo kuka skozi okno. Sledil je že tradicionalni bazar, na katerem so številni obiskovalci pokupili vse ponujene izdelke. Ustvarjalnih delavnic se je prav tako udeležilo veliko zadovoljnih otrok, staršev, nonotov in drugih. Izkupiček bomo tudi letos namenih v šolski sklad. Hana in Kaja, 7. a in mentorica Miranda Z. Guštin KF KF m iturai ftatiM iu; fatacEMijo, tatto to HatisiHiii m mislejprimus@gmail.com © 0038640/432-943 F3 www.facebook.com/mandrac.si