r K*tnrMM tele XXIII. TRGOVSKI UST Številka 4. Naročnina za Jugoslavija: r..m B » — '~hki ksh «™ m*—— mi — g™ mm firertnistm. r celoletno 180 din (za ino H9 IM JKK VUV jH EU HB H BM H| Uredništvo .Ljubljana, zemstvo: 210 din), za'/»leta ||§ f§f|m gg Bi BnM| B £hV BI GiegorčlCeva uUca23. Tel. » lata « tim. W ® ^ W • uJinjS!" SE^AJSrtK * . kjs £ Plača In toži se v Ljubljani : Časopis za trgovino, industrijo, obrt In denarništvo ^fvijlKŠ tekala ?SnpySBf_______________Llubllana. ponedeljek 8. januarja 1940 Cena 1*50 Enotno trgovinsko ozemlie Tako v sporazumu z dne 26. av gusta ko tudi v uredbi o organizaciji banovine Hrvatske je nagla-Šeno, da ostane Jugoslavija enotno trgovinsko ozemlje. Ta določba je tudi nujno potrebna, ker bi se vsa naša gospodarska sila razbila, če ne bi bila Jugoslavija več enotno gosjiodarsko ozemlje, industrializacija države bi mahoma nazadovala, če bi carinske meje delile posamezne pokrajine. Absolutno nemogoča pa bi postala tudi vsaka uspešna konkurenca domačih industrij s tujimi industrijami. Ves °djemni trg bi se tako zožil, da bi se rentabilnost industrijske proizvodnje silno zmanjšala, za mnoga podjetja pa bi spioh prenehala, /ato tudi ni bilo drugače mogoče, kot da je sporazum posebej naglasil, da ostane Jugoslavija trgovinsko enotno ozemlje. Ker še ni sporazum v celoti uveljavljen, ker še ni tudi popolnoma izvedena preureditev države, pa se je že ponovno dogodilo, da se temeljno načelo enotnosti trgovinskega ozemlja ni vedno ujiošte valo. Tako smo doživeli, da je ve ljala precej časa uredba o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije izrečno le za nekrvatske ‘aje, dočim v banovini Hrvatski a uredba še ni veljala, ker je ni ^Podpisal ban Hrvatske. 8 tem je k storjena velika napaka, ker J® vsak uspešen boj proti draginji Noiuogoč, ge se ne vodi v vsej državi. Ravno v tistih usodnih dneh, ko so se cene najbolj dvigale, se je to najbolj opazilo. Tuko so mogla številna tuja zastopstva v Zagrebu nemoteno dvigati cene in ta svoj diktat vsiljevati tudi trgovcem v drugih pokrajinah, ker ni protidraginjska uredba veljala tud- (/a **rvaisko- Doživeli smo 1 to, da se je prodaja bencina v jubljani ustavila na izrecno zapoved iz Zagreba in da je bila •jubljana brez bencina, čeprav so stali vagoni polni bencina v ljubčkih skladiščih. Čeprav je policija vse to ugotovila, je bila vendarle brez moči. Pred dnevi je bila veljava protidraginjske uredbe razširjena tudi na Hrvatsko, toda prepozno, ko se je glavna škoda že izvršila. Na drugem mestu objavljamo uredbo o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic, ki pa velja le za banovino Hrvatsko. Jasno je, da bi morale biti veleblagovnice prepovedane v vsej državi, kajti sicer ni Jugoslavija enotno trgovinsko ozemlje. Nastati morajo nevzdržne razmere, če bi v vsaki banovini Veljale druge določbe glede izvrše-vanja obrtov. Prišli bi do tega, tia bi določbe obrtnega zakona v eni banovini veljale, v drugi pa t,e- Iz takega stanja bi nakrat prišli da bi nastale med posa-bariere * banovilianii trgovinske ski razvoj Evrope. Francoski listi piše.jo že sedaj o jiotrebi, da se po vojni ustanove združene evropske države, da postane vsa Evropa eno carinsko ozemlje. Morda ne bo ta cilj takoj jx> vojni tudi dosežen, gotovo pa je to, da se tw> usmeril ves gospodarski razvoj Evrope k temu cilju. Tudi naša dolžnost je, da delamo v tem smislu in da se že sedaj pripravimo, da bo naše trgovinsko ozemlje čimbolj enotno in s tem tudi čimbolj močno. Že sedaj smo neštetokrat videli, kako težko škodo smo imeli, ker smo si na tujih trgih po nepotrebnem medsebojno konkurirali. Sklenili smo celo ali pa vsaj pripravljali dogovore že z Madžarsko, Romunijo in Bolgarsko, da bi se ta škodljiva medsebojna konkurenca preprečila. Jasno je, da bomo v tem smislu morali delati tudi v bodoče. Po- polnoma izključeno pa je, da bi mogli biti ti dogovori za nas tudi uspešni, če ne bomo izpolnili osnovnega pogoja, da je vsa naša država enotno trgovinsko ozemlje in da je to ozemlje tudi za zunanji svet gospodarsko enotno organizirano. Z največjo rigoroznostjo je zalo treba gledati na to, da se enotnost trgovinskega ozemlja vedno in ob vsaki priliki absolutno spoštuje. Preveč drakonične kazni določa nova davčna reforma Zato i« nujno, m niti *'-—uJe in da se ne izda ™'T Podpis, ki bi bil ^Kovinskega"''?’ ? ? č*™?* absolutno spoštuj JugoslllVlje ~ x —7 txl Ul UH V lia-trf>hn 4S !° eiK)tnostjo. To je po-dene? t,ldi za*Pi\da SC g0BP°' . oz®nilja večajo, ne pa v tnJSa|?' ^esreča Evrope je ravno nim*m’ daJe vsa Prepletena z raz-(r„ ', rnre^a,ni> ki ovirajo zunanjo lno’ s lem pa tudi gospodar-- Razumljivo je, če hoče finančna uprava na vsak način doseči, da bi ji vsi davčni zavezanci napovedovali čim bolj natančno davke iu da zlasti noben davčni zavezanec ne bi utajil niti pare svojega dobička, Ce je davčna uprava na višku svoje dolžnosti in če je tudi znala utrditi davčno moralo davčnih zavezancev, bo ta cilj v znal ni meri tudi dosegla, stoodstotno ,>a seveda nikoli, ker je takšen ideal na svetu kratkomalo nedosegljiv. Kakor kaže zadnja davčna reforma pa naša finančna uprava sploh niti ne skuša s pozitivnimi sredstvi povečati davčno moralo, temveč pričakuje ves uspeh le od kazni. Te so zaradi tega naravnost drakonične in mnogo hujše kakor pa jih predvideva kazenski zakon tudi za težke prestopke. 'Ja strogost kazni se je pokazala že v protidraginjski uredbi, še mnogo večja pa je v sedanji davčni reformi. Te drakonične kazni so naletele zato v strokovnih krogih na hudo in upravičeno kritiko. Posebno ostro pa nastopa proti tem kaznim beograjsko >Narod no blagostanje«, ki v svoji zadnji številki pravi med drugim naslednje: Večkratne kazni za eno in isto dejanje »Glavna odlika evolucije našega zakona o neposrednih davkih je pomnoževanje in poostrovanje kazni. Krono pomeni zadnja novela ... Davčni zavezanec gre danes vse življenje skozi šibe davčnih kazni. Najprej pride običajna letna prijava davka. Davčni zavezanec ima obrat, ki ga prijavlja vsako leto. Ta obrat je davčnim oblastem popolnoma znan, kljub temu pa se kaznuje s 3—15% odmero davka, če ne vloži v tekočem letu prijave v določenem roku. Med letom zahteva davčna oblast od njega kakšen podatek, Ce tega ne da v roku, se kaznuje z globo 100.000 din in to tolikokrat, kolikorkrat zahteva oblast ta podatek. Iz kakršnega koli vzroka — recimo zaradi ovadbe — začne davčna oblast kazensko postopanje proti istemu davčnemu zavezancu zaradi utaje. Ce se ne posreči njegov zagovor, se kaznuje s šestkratnim dolžnim davkom, z zaporno kaznijo in poleg tega še z 200.000 din denarne kazni. Kaznuje se, če ne prijavi v roku, kaznuje se, če ne dovoli vpogleda v svojo poslovno knjige, kaznuje se, če ne pokaže svoje postranske knjige (3. odst. čl. 107a), kaznuje se, če ne obračuna natančno davka na dividende, ki jih izplača, kaznuje se, če premalo obračuna davka od osebnega dela, kaznuje se z zaporno kaznijo, če poda podatek nepravilno itd. . »Ce se ugotovi, da davčni zavezanec ni v poslovnih knjigah iz- kazal tudi le najmanjši del poslovnega dohodka iu da tega dela ni prijavil, se kaznuje denarno z 10 do 200 tisoč din, s čimer pa se ne oprošča kazenske odgovornosti po čl. 142. in 142.a/: Kdor torej namerno ne izkaže v knjigah »tudi le najmanjši del dobička«, je zakrivil utajo! Če tega ni storil namerno in zavedno, se kaznuje z disciplinsko kaznijo do 200.000 din, če pa je to storil namerno, se kaznuje s šestkratnim davkom, zaporom in neodvisno od tega še z discijilirisko kaznijo do 200.000 din. A ečkratna kazen za eno in isto kazensko dejanje je v nasprotju z našim pravnim redom ter z načeli kazenskega prava. Davčna obveza je navadno enoletna — vsekakor pa določena rokom. To pomeni, da vsako leto nastajajo ponovno vse glavne in postranske dolžnosti po zakonu o neposrednih davkih, Logično more davčni zavezanec vsako leto samo enkrat kršiti eno in isto dolžnost po istem davčnem izviru — brez ozira na to, če je disciplinski ali davčni prestopek. Odmera davkov je vezana na roke. Davčna oblast zato ne bi smela zavlačevati odmere davka, temveč jo mora hitro izvršiti, ker ni nič bolj slabo tako za ugled države kakor za duševno stanje davčnega zavezanca ko plačevanje tekočega davka po lanski odmeri. Večina dolžnosti po zakonu o neposrednih davkih je vezana na roke. Zakon predvideva v vsakem posameznem primeru, kaj naj se zgodi, Če se zavezanec ne odzove predpisu zakona. Ali se kaznuje ali pa se enostransko odmeri davek. Tretjega ni! Nikjer se v zakonu ne pravi, da so mora odmera davkov izvršiti lia podlagi podatkov, ki jih zahteva davčna oblast od davčnega zavezanca. Načelo, ki se uporablja za vse davčne oblike, je, da odmerja v primeri nezadostitve prijave davkov po davčnem zavezancu davek oblast. Sicer pa tudi v primeru, če bi se sprejelo stališče, da morajo biti dani neki jiodatki, ne hi bilo ponavljanje zahteve in niti disciplinske kazni umestno, ker se more misliti, da se kljub vsemu temu ne bi mogli dobiti vsi jiodatki. Ni dopustno postopanje, da se iz disciplinskih kazni delajo viri državnih dohodkov, še manj pa smejo te postati projiasl davčnega zavezanca ... Osnovno načelo kazenskega pra-va je, da se more eno kaznivo dejanje kaznovati samo. enkrat. Računsko jiovedano se more reči, da je kazen kompenzacija za protipravno dejanje. Z njo je postavljeno ravnovesje v pravnem redu. S kaznijo daje krivec državi zadoščenje. Kazen je zanj bolečina za bolečino, ki jo je napravil dru- žbi. Pravni red določa velikost kazni. Ta je adekvatna krivdi in ko krivec prestane kazen, jo njegova krivda konsumirana. Dal je družbi odškodnino iu zato se vrača na svoje mesto. Absurdna je že misel, da bi se smelo eno kazensko dejanje večkrat kaznovati. Po tej logiki bi mogel biti človek obsojen tudi de setkrat na smrt. Kazni po zakonu o neposrednih davkih, disciplinske ali davčne, denarne ali zaporne niso nič drugega ko maščevanje za kršitev dolžnosti do davčne oblasti. Tudi tu se s kaznijo krivda izbriše. Davčna oblast se na to zadevo ne smo več vračati. Proti zakonu je, če se ponovno zahteva jiodatek, ker zakon na- Seja ožjega odbora Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino bo v petek 12. januarja 1940. ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo jiredsednika. 2. Razprava o davčni reformi. 3. Razprava o minimalnih mezdah. 4. Predlogi združenj in pred-sedništva Zveze. 5. Zaključno poročilo o obdaritvi obmejnih šol. 6. Slučajnosti. Predsednik: Stane Vidmar s. r. Tajnik: Dr. Ivk« 1‘ustišek s. r. tančno predpisuje, kaj jo treba storiti, če so zahtevani podatek ne dobi. Po načelu, da sc more en prestopek kaznovati samo enkrat, je čisto nemogoč predpis Čl. 107. a), jio katerem se more kaznovati davčni zavezanec za utajo (denarno iu zaporno) in poleg tega še discijilinsko s kaznijo do 200.000 din, da pa pri tem niti ne govorimo o tem, da je disciplinska kazen v višini 200.000 din čisto nedopustna. Iz vsega izhaja, da čl. 107. a) ne sme ostati v veljavi!« Omejitve avto ga prometa potniki Uoraviiena zahteva trgovskih potnikov Omejitev avtomobilskega prometa je jiosebno hudo zadela trgovske jiotnike, ki se morajo pri opravljanju svojega posla posluževali tudi avtomobilov. Z njimi obiščejo tudi od železnice najbolj oddaljene kraje. Seveda pa mora trgovski potnik, da pride v te kraje, dostikrat voziti tudi na cestah, ki so vzporedno z železniškimi progami. Ravno tako se mora potnik tudi vračati po cestah, ki jiotekajo jiaralelno z železnico. Dostikrat se zgodi, da pride potnik s svojim avtomobilom v kak-no vas pred mestom po onem času, ki je še dovoljen za avtomobilske vožnje. Potniku je v tem primeru povratek onemogočen. Potnik niora zato ostati čez noč v tem kraju, v kraju jrn ne dobi prenočišča. Z avtomobilom pa vožnje ne sme nadaljevati, ker je že dovoljeni čas jiotekel. Potnik pride na ta način v največje težave. Poleg tega pa trpi tudi vsa trgovina. Potnik mora prej zaključiti svoje potovanje ter ne more časa tako dobro izkoristiti. Sklene se zaradi tega manj kupčij, zaslužek potnika se zmanjša, a tudi promet v trgovini. Na vsak način je ta izguba mnogo večja kakor pa je vreden prihranek na bencinu. Zagrebška trgovinska zbornica je zato predložila banski upravi v Zagrebu jiredlog, da se dovolijo za avtomobile trgovskih potnikov in agentov neke olajšave glede sedanjih omejitev avtomobilskega prometa. Avtomobili trgovskih potnikov naj bi dobili jioseben znak v obliki modrega trikotnika, ki naj bi dovoljeval trgovskim potnikom vožnjo tudi po cestah, ki gredo vzporedno z železniškimi progami ter ppvralek v kraj njih stalnega bivališča tudi po 21. uri oziroma v sobotah po 14. uri. Ta jiredlog je vsekakor v polni meri utemeljen in želeti je, da se tudi izvede, in sicer ne samo v banovini Hrvatski, temveč tudi v vsej državi. Trgovina, ki mora danes že itak premagovati silne težave, ne sme biti udarjena še zaradi omejitve avtomobilskega prometa. Res ne vemo, kako naj trgovina zbere vso velike nove davke, ki se z davčno reformo od nje zahtevajo, če pa se trgovini delajo povsod samo nove težave. Zalo naj se ta izjema trgovskim potnikom dovoli! Uporaba »Navicert« sistema za Jugoslavijo Britanski generalni konzulat v Zagrebu je objavil, da je ministrstvo za vodstvo gospodarske vojne razširilo uporabo »Navicert« sistema tudi za kraljevino Jugoslavijo. Osnovno načelo »Navicert« sistema je, da naročniki blaga dajo predpisana jamstva o končni uporabi blaga še jireden zapusti pristanišče ladja, ki to blago prevaža. V posameznih primerih bodo britanski konzulati pozvali uvozniko, da pravočasno dajo ta jamstva. Kakor hitro se ta jamstva dajo; za blago, ki tvori tovor ladje, se izda tej ladji »Navicert« certifikat, ki ima ta namen, da olajša in pospeši kontrolo na jiostajah za kontrolo kontrabande. Ce se bodo naši uvozniki posluževali teh certifikatov in pravočasno dali zahtevana jamstva, se bc s tem znatno olajšal prevo* blaga v Jugoslavijo. Ustanovitev deviznega pododbora v Zagrebu »Hrvatska privreda« poroča, da je bila na banski upravi v oddelku za trgovino, obrt in industrijo konferenca z zastopniki hrvatske-iga gospodarstva o ustanovitvi deviznega pododbora v Zagrebu. Ta pododbor bi imel svoj uvozni in pzvozni oddelek. Na konferenci je Ibil izvoljen odbor, ki bo izdelal !načrt za pravila tega pododbora. Ta pododbor bo dajal vsa potrdila in dovoljenja za uvoz in izvoz bla-|ga. Po vsej verjetnosti bo la pododbor ustanovljen že kmalu. Tudi Slovenija nujno potrebuje |tak pododbor, ker nastalo bi ne-jmogoče stanje, če bi Zagreb tak [pododbor imel, iz Ljubljane pa bi se morali uvozniki in izvozniki za vsako stvar obračali v Beograd. Ali pa bodo v Ljubljani delali |na to, da dobimo tudi v Ljubljani (devizni pododbor? Ljubljanska pošta išče prostore Direkcija pošte in telegrafa v (Ljubljani išče primerne svetle in Zračne prostore v bližini sedanje glavne pošte. Ponudbe z navedbo (najemnine je treba poslati do 15. januarja gospodarskemu odseku (direkcije. Ta razglas poštne direkcije zno-rva potrjuje, kako nujno potrebno je, da dobi Ljubljana novo poštno [poslopje. Ko je bila sezidana sedanja glavna pošta, ni imela Ljubljana več ko ‘10.000 prebivalcev. [Jasno je, da za sedanje razmere to poslopje ne more več zadostovati. Izdelani so bili tudi že projekti za zgradbo novega poslopja, toda zaradi znanega pomanjkanja kreditov ni bilo iz teh načrtov nič in nadloga zaradi pretesnili prostorov je ostala. Kakor kaže razglas poštne direkcije, si hoče ta pomagati sedaj na ta način, da najame nekaj prostorov kje v bližini glavne pošte. Jasno je, da so na ta način ne more zadovoljivo rešili vse vprašanje. Rešitev je le ena: da se sezida novo poštno poslopje, kajti drugače ne bomo nikdar rešeni sedanje zadrege. Pošta ima v Sloveniji poleg tega tako lepe dohodke, da bi stavbene stroške za novo poslopje z lahkoto prenesla. 40 vagonov boksita se na dan izvaža iz Dalmacije Proizvodnja boksita v druiškem revirju je reducirana na polovico. Dočim je bilo prej zaposlenih pri pridobivanju boksita okoli 900 delavcev, je danes zaposlenih samo 300 do 500. Ves boksit pa se danes izvaža le po kopnem, dočim se je včasih izvažal predvsem po morju. V normalnih časih je znašala letna proizvodnja okoli 400 tisoč ton, dočim je sedaj padla pod 200.0(X) ton. V zadnjem času se pošilja boksit tudi v tvornico aluminija v Lukovcu. Tvornica v Lozovcu je do pred kratkim uporabljala aluminijev dioksid, ki ga je dobivala iz tovarne v Mostah pri Ljubljani. Sedaj pa izdeluje tovarna aluminijev dioksid sama in zato potrebuje boksit. _______ 625 novih obratov na območju sarajevske zbornice Na območju trgovsko-industrijske zbornice v Sarajevu je bilo ob koncu leta 1937. 15.194 obratov. iLeta 1938. je bilo prijavljenih 1307 novih, odjavljenih pa 682 obratov, da se je njih skupno število dvignilo za 625 na 15.819. Od lega prirastka odpada na indu-etrijske obrate 319, kar je izredno veliko, na trgovske pa le 306 obratov. Od 319 industrijskih podjetij je (19 izvoznih žag, 45 srednjih žag, Id delajo za notranji trg, in 47 malih žag, 3 industrije usnja, 10 Kemičnih, 13 kovinskih, 53 živilskih, 16 rudarskih, 39 stavbenih, 20 tekstilnih, 49 električnih in 10 industrijskih podjetij raznih vrst. Uredba o »Vojni list« je objavil uredbo z zakonsko močjo o rekvizieiji, ki jo je. predpisal ministrski svet. Glavna določila uredbe so: Iz § 1. — Rekvizicija je prisilno odvzemanje razpoložljivih sredstev za potrebe vojaške sile ter državnih ustanov, ki so važne za državno obrambo ter za potrebe prebivalstva. Rekvizicije se izvršujejo v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju. Rekvizieiji so zavezana vsa zasebna in javna materialna sredstva na ozemlju kraljevine Jugoslavije, tako jugoslovanskih ko tujih državljanov, ustanov in podjetij, v kolikor niso od rekvizicije izrečno izvzela. Rekvizicija se izvrši samo takrat, kadar se ne morejo pokriti potrebe z rednim načinom dobave. Rekvirirana sredstva se redno hlačajo z denarjem, pri pomanjkanju razpoložljivih sredstev pa z boni ali rekvizicijskimi pobotnicami. Način izplačila se pravočasno objavi prebivalstvu. § 2. — Rekvizicija more biti splošna in krajevna. Občna rekvizicija se vrši na vsem državnem ozemlju ali na večjem njenem ozemlju ter obsega vsa sredstva, ki so potrebna drž. obrambi. Krajevna pa v posameznih krajih ter obsega vsa sredstva, ki so potrebna za državno obrambo ali j>otrebe prebivalstva. ltekvizicijo za vso državo proglasi ministrski svet na predlog vojnega ministra, lokalno pa na predlog pristojnih ministrov oziroma bana Hrvalske. Za potrebe vojne sile v vojnem ozemlju odreja rekvizicijo vrhovni poveljnik oziroma komandant operativne vojske. Lokalno rekvizicijo za potrebe vojne sile odrejajo starešine vojnih administrativnih organov 11. stopnje, za vse druge potrebe pa banska oblast v mejah prejetih pooblastil. § 3. — Rekvizicija se mora omejiti na najnujnejša sredstva ter se razdeli na prebivalstvo, ustanove in podjetja sorazmerno njih premoženju ter količini sredstev, ki jih dejansko imajo ter z ozirom na njih dejanske potrebe. Predmeti rekvizicije § 4. Rekvirirali se morejo: 1. Živila, krmila in stelja. 2. Živina za jahanje, vprego in tovorjenje z opremo. 3. Vsa vozila. * 4. Vse železnice in vsa druga prometna sredstva. 5. Plovni objekti. 6. Vsa sredstva za zvezo ko telegraf, telefon, radio itd. 7. Vsa zračna sredstva z vsemi instalacijami in materialom. 8. Industrijska in obrtniška podjetja in rudniki z instalacijami in vsem materialom, pogonska sredstva, surovine, potrebne industriji ter industrijske predelave. 9. Stavbeni material, orodje in stavbeni stroji, vse orodje za popravila tehničnih objektov. 10. Sredstva za kurjavo in razsvetljavo, pisarniški material, posteljnina, odeje, osebne in šotorske opreme, kuhinjske potrebščine. 11. Samoupravne in zasebne bolnišnice in sanatoriji in podobne ustanove z vsem instrumentarijem itd. 12. Kmetijske naprave in orodje ter semena, gnojila td. 13. Vse druge nepremičnine, ki so potrebne vojski. § 5. Oproščena so rekvizicije: a) vsa sredstva, ki pripadajo dvoru, b) sredstva, ki pripadajo osebam, ki po mednarodnem pravu uživajo eksteritorialnost, c) sredstva, ki pripadajo tujim državljanom, ki so po mednarodnih pogodbah oproščeni rekvizicije, č) naprave, pribor in orodje, ki služijo posameznikom za vzdrževanje njihne eksistence, d) predmeti za verske ob- rede in umetniške vrednosti, e) sredstva, neobhodno potrebna za javno službo, najbolj potrebna zdravila in sanitetni material zdravstvenih ustanov. V zaledju se ne smejo rekviri-rnti ljudska živila in krmila, ki so neobhodno potrebna za prehrano prebivalstva in živine za štiri mesece od dneva rekvizicije, računajoč potrebne količine po tabeli, ki je predpisana za dotitini kraj. V vojnem ozemlju se mora pustiti prebivalstvu hrane za najmanj en mesec. Izvajanje rekvizicije § 6. Naredbo za splošno rekvizicijo za potrebe vojske izda vojni minister banskim upravam. Rekvizicijo za druge potrebe pa resorna ministrstva. Rekvizicija industrijskih in rudarskih podjetij in drugih podjetij, določenih za državno obrambo, se daje po komandantih armijskih oblasti, druge rekvizicije po banskih upravah. Lokalno rekvizicijo odrede vojni organi in banske uprave. Občinsko oblasti morajo voditi evidenco živine z vso opremo ter vseh vozil, ki morejo bili potrebna vojaški oblasti. Rekvizicijo izvršujejo občinske oblasti ter razdele zahtevane količine na posameznike. Rekvizicije živil in vozil v pripravnem stanju so dopustne samo proti plačilu v gotovini. Za vsako rekvizicijo se izda pismen nalog, ki mora vsebovati: nalog ali odobritev rekvizicije, namen, količino in kakovost sredstev, ki se rekvirirajo, kraj oddaje rekviriranih predmetov ter način plačila. Vse rekvizicije se izvrše po komisijah najmanj treh oseb, od katerih mora biti ena član občine, v kateri se rekvirira. Za vsako rekvirirano stvar izda komisija pobotnico ali bon oziroma jo plača z gotovino. Vse, kar se rekvirira, se mora vknjižiti v posebne rekvizicijske knjige. Pri rekviriranju zasebnih indu- strijskih podjetij, rudnikov, topilnic ter vseh drugih stvari se mora ugotoviti njih stanje ter o tem sestavili zapisnik v dveh izvodih, od katerih prejme enega lastnik. Občine so dolžne, da vodijo evidenco o vsem, kar je bilo rekvirirano od njihnega prebivalstva. Lastnik rekviriranih stvari mora v 48 urah občini prijaviti rekvizicijo, ker bo občinska evidenca služila kot dokaz, da je bila rekvizicija izvršena, če bi se rekvizicijske pobotnice izgubile. Odškodnine Cene rekviriranim predmetom določa ministrski svet na predlog vojnega ministra, kadar se rekvirira za potrebe vojske. V ostalih primerih pa ministrski svet na predlog resornega ministra oz. bana Hrvatske. Rekvizicijske komisije izplačujejo odškodnino najprej v gotovini, nato s pobotnicami ali boni. Če niso cene določene, jih določijo komisije. Rekvirirana živina in vozila se v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju plačujejo iz denarnih sredstev remontsko- komorskega fonda, če pa ta ne bi zadostovala, pa iz izrednih kreditov. Najprej se izplačajo najlKilj revni lastniki, ki plačujejo najmanjše davke. Če se lastniki podjetij pozovejo, da nadaljujejo svoje delo za državne potrebe, se jim daje odškodnina samo za izdelane predmete po posebej sklenjeni pogodbi. S posebno komisijo se določi ta odškodnina, s katero se lastniku zagotovi najnujnejši zaslužek. Rekvirirano podjetje je pod upravo upravnika, ki ga določi vojni minister. Skoda, ki bi nastala zaradi rekvizicije, se poravna po odredbah komisije. Za škodo, ki bi nastala zaradi vojnih operacij, se ne plača nikuka odškodnina. Pritožbe »o dopustne šest mesecev po demobilizaciji. O njih odloča dokončno ministrstvo. Uredba navaja še kazni za napačne prijave in kršitve uredbe. Kazni so zelo visoke. Velika pod bombaža Naše predilnice dobile 4000 bal bombaža Pred enim letom je notiral ameriški bombaž 8‘85 centa za libro, danes pa notira 4-1-18 centa. Podražil se je torej za 34 odstotkov. Še bolj pa se je podražil egiptski bombaž, čegar cena se je zvišala za 50%, indijskega bombaža pa celo za 80%. Za kupca bombaža pa ni važna samo podražitev bombaža, temveč tudi prevozni stroški ter zavarovalne premije. Prevoz iz Združenih držav Sev. Amerike se je podražil za približno 100 odstotkov, za zavarovanje blaga se plača sedaj 2—5%, dočim se je pred vojno plačalo največ eno sedminko odstotka. Še bolj pa se je podražil prevoz iz Anglije. Za prevoz volnenega blaga iz Liverpoola v Trst se je moralo sedaj plačevati 2 din za kg. Najmanj so se podražili prevozni stroški iz Egipta, le za 50%, zavarovalni stroški pa znašajo okoli 1 2%. Po kakovosti ustreza našim tovarnam najbolj ameriški bombaž. Ameriški bombaž velja sedaj za naše uvoznike, če se upoštevajo vsi stroški, okoli 32 centov za kg, dočim je lani veljal največ 25 centov. Podražil se je torej za približno 28%. Dovoz bombaža je sedaj zaradi vojne zelo otežkočen. Parniki prihajajo zelo neredno. Od začetka vojne je prišlo le nekoliko parnikov. Te dni sta prišla v Trst švedski parnik »Nordali« ter italijanski parnik »Maria«, ki sta pripe- ljala za naše predilnice 4000 bal bombaža. Ta bombaž pa še ni bil odposlan v Jugoslavijo, ker mora najprej dati izvozno dovoljenje angleška kontrola v Trstu. Ta pa deluje precej birokratično in zato počasno. PolitičRe vesti Zun. minister dr. Cincar-Marko- vič je napisal za božično številko »Politike« izjavo, v kateri naglasa, da ima Jugoslavija samo eno željo, da ostane v sedanji vojni absolutno nevtralna. Ni le v interesu balkanskih narodov, da ostanejo balkanske države izven sedanjega vojnega konflikta, temveč tudi v interesu vojskujočih se držav, ker se olajša splošno pomirjenje, če je ostala ena skupina držav ^ izven vojne. Če ne bo ogrožena naša neodvisnost in če bodo varni nas življenjski interesi, P°te“ storiti vse, da ohranimo svojo nev tTMadžarski zunanji minister grof Czakv sc je v Benetkah sestal z italiianskim *un. ministrom gro-iom CUnom. Razgovarjala sta se o naslednjih predmetih: O posledicah ki bi mogle nastati, ker je postala Sovjetska Rusija sosed Madžarske. O madžarsko-romunskih odnošajih, ki se naj zboljšajo. O še nadaljnjem zboljšanju odnoša-jev med Madžarsko in Jugoslavijo. Po mnenju nekaterih listov pa sta se oba državnika razgovarjala tudi o madžarsko-nemških odnošajih ter o možnostih, ki bi mogle nastati zaradi sedanje vojne. Baje je bilo to sploh glavni namen sestanka. Beneški razgovori zun. ministrov Ciana in Czakyja so trajali dva dni ter so po zatrdilu italijanskih listov v znatni meri pripomogli k razčiščenju položaja v Podonavju. O razgovorih je bil izdan uradni kominike, ki pravi, da sta razpravljala oba zun. ministra o splošnem političnem položaju v Evropi ter pri tem ugotovila trdnost prijateljskih odnošajev med Italijo in Madžarsko ter še nadaljnje ozko sodelovanje obeh držav, ki ju vežejo enaki nazori obeh vlad. Vsi evropski listi obširno poročajo o beneškem sestanku ter večinoma poudarjajo, da je bil z njim mir v Podonavju in na Balkanu utrjen. Angleški veleposlanik v Ameriki je izjavil na nekem sestanku čika-škega odbora za zunanje-politična vprašanja, da bodo spomladi začeli Nemci veliko ofenzivo proti Franciji in Angliji, ki pa bosta to ofenzivo vzdržale. Britanski narod računa s tem, da se bo borba zelo stopnjevala. Veliko pozornost je vzbudilo, da je predsednik francoske republike imenoval za vojaškega odposlanca pri francoskem poslaništvu v Ankari generala D’Arbonneaua, ki je eden najbolj odličnih francoskih aktivnih generalov. Angleški vojni minister Hore Be-lisha je odstopil, ker so nastala med njim in nekaterimi višjimi oficirji nesoglasja glede podreditve vojnega letalstva vojnemu ministrstvu. Večina angleških listov zelo obžaluje odstop vojnega ministra Hore-Belishe ter naglaša. da je bil eden najbolj energičnih in delavnih ministrov. Hore Belisha sam ni navedel vzrokov svoje de-mlsije, temveč je naglasil le to, da ni bilo med njim in ministrskim predsednikom Chamberlainom nikakih političnih nasprotij. To je potrdil tudi Chamberlain v svojem zahvalnem pismu Hore Belishi za uspešno vodstvo vojnega ministrstva. Pričakujejo, da bo H^re-Belisha 16. januarja v parlamentu kaj več povedal o svoji demisiji. Istočasno ko vojni minister je odstopil tudi minister za propagando Mae Millan, proti kateremu je bila močna opozicija, Za novega vojnega ministra je bil imenovan dosedanji trgovinski minister sir Oliver Stanley, za trgovinskega ministra pa znani industrialec in ravnatelj Angleške narodne banke Andrews Duncan, za ministra za informacije, kakor se oficialno imenuje angleško propagandno ministrstvo, pa John Rttt, ki je bil predsednik britanskega civilnega letalstva. Novi minister Stanley velja za zelo energičnega nasprotnika Nemčije. Ameriška delavska zveza, največja ameriška delavska sindikalna organizacija, je v posebni resoluciji obsodila sovjetski napad na Finsko ter proglasila bojkot za sovjetsko blago. Slabo vreme ovira vojne operacije na Finskem. Vendar pa so sovjetske čete izvršile na karelij-ski ožini več napadov, ki pa so bili odbiti. Finci so pretrgali železnico Leningrad—Murmansk na več mestih. živahne so bile letalske akcije. Več finskih mest je bilo od sovjetskih letalcev bombardiranih. Kot razloge sovjetskega neuspeha proti Finski navajajo nemški vojaški strokovnjaki naslednje: Vojna proti Finski je nepopularna in se bori ruski vojak brez vsakega zanosa. Komunizem je uničil nacionalno čustvovanje, ni pa dal vojakom nobenega drugega zanosa. Rdeča armada se je dosedaj uporabljala samo proti notranjemu sovražniku ter je brez vseh vojaških izkušenj. Vsi poveljniki rdeče armade so brez vsake vojaške izobrazbe. Stalin je rdečo armado preveč »očistil«. Pohod proti Finski ni bil niti najmanj pripravljen, a bi pomenil celo za dobro organizirano vojsko veliko težavo. Neka sovjetska podmornica je napadla švedsko trgovsko ladjo v Botniškem zalivu. Izstrelila je najprej torpedo ki pa ladje ni zadel; nato je streljala s topom, švedska vlada je protestirala. Generalni guverner poljskega ozemlja Frank je izdal uredbo o zaplembi vseh cerkvenih umetnin na Poljskem, ki se prepeljejo v Nemčijo. V Parizu se je ustanovil avstrijski emigrantski odbor, kateremu je francoska vlada priznala do neke mere pravice vlade, ne pa v tej meri ko češkoslovaškemu odboru. Med Japonsko in Vel. Britanijo so se začela pogajanja zaradi ureditve plovbe po reki Jangce, opustitve japonske blokade Tiencina ter izročitve srebrnega zaklada, ki je v rokah Vel. Britanije. Baje je upati, da bodo pogajanja uspešna. Irski parlament je z 82 proti 9 glasovom sprejel zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da odredi za sumljive ljudi preventivni zapor. Na Južno Tirolskem je skupno glasovalo 185.365 Nemcev za Nemčijo, t. j. skoraj vsi. Premoženje, ki ga bodo zapustili v Italiji, se ceni na 7 do 8 milijard lir, ki se vpišejo v dobro Nemčiji. Denarstvo Mednarodni devizni trg Na mednarodnem deviznem trgu bo francoske in britanske devize nekoliko popustile, kakor kaže naslednji tečaj na curiški borzi: 2. 1. 5. I. Pariz 10-— 9-93 London 17-64 17-53 New York 445-“/,« 445'7„ Bruselj 74'50 747)0 Milan 22-50 22'50 Amsterdam 237'25 237-50 Berlin 178-50 178-62 V mednarodnih finančnih krogih je vzbudila znatno pažnjo no va poostritev kontrole nad deviznim prometom v Angliji. V zvezi s tem se angleški uvoz iz držav s svobodnim deviznim prometom stalno manjša. To se zlasti vidi angleškem uvozu iz Združenih dižav Severne Amerike. V oktobru je znašal ta uvoz še 51'95 milijona dolarjev, v novembru pa le 31 milijonov. V finančnih krogih se vedno bolj pogosto naglasa možnost, da se bodo zgodile veliko spremembe v britanski trgovinski in finančni politiki. Zanimivo je tudi to, da se ame riško pričakovanje o velikem povečanju^ ameriškega izvoza zaradi vojne ni uresničilo. Tako je padel ameriški izvoz v novembru v primeri z oktobrom od 323 na 287 milijonov dolarjev. Ameriški iz voz v evropske države se je zmanj šal, povečal pa le v nekatere ameriške in afriške države. Domače devizno tržišče Na domačem deviznem trgu je položaj zelo mlačen. Večjih poslov ni. Naše banke dobivajo vedno nove akreditive, pogoji kupcev pa so vezani s tako velikimi telmič nimi težjcočami, da jih naši izvoz niki ne morejo premagati in zato ostajajo akreditivi neizkoriščeni promet z državami s svobodnimi evizami je še nadalje majhen, ^o.lvečji promet je še vedno v klirinškem računu z Nemčijo. Na svobodnem trgu je povpraševanje stalno mnogo nad ponudbo. Nekriti saldo svobodnih deviz se je koncem preteklega tedna zvišal na 390.000 dolarjev. Kritje zasebne roke znaša od 0 do 1 devize Narodne banke pa krijejo do 15% povpraševanja. Tudi v privatnem kliringu u 1 ei,,riio je bil pretekli teden go pod normalo. Zasebniki so pomudili le malo mark ter je bilo skoraj vse povpraševanje pokrito po Prizadu in Narodni banki. Ter minski zaključki za marec so stal no tečajem za promptno bla . ,lU izključeno, da se bo j, v Vinskf marke znova dvig-borznih krogih se o tem mnogo govori. Podčrtati je treba da bi se moral dvim.ii; . - • Vilinske marke, če bi 8e to določbo na bazi tečaja romunskega leia kakor je bil ta določen z romun-sko-nemškim dogovorom, na 15 dinarjev. Tečaj grških bonov je zaradi slabega prometa nazadoval od 34-25 na 32'35 din. Uradni tečaji za januar 1940. , finančni minister je predpisal za Pa»u*rnaslednje uradne tečaje: £atfr°n£or • ’ ' din 35°-f ZIata turška lira 1 angleški funt 1 ameriški dolar * * 1 kanadski dolar ' ' : KE*? j»«»r: : 1 pengo..'••• 1 brazilski miirets' ' 1 egiptovski funt 1 palestinski funt' * 1 urugvajski pezos 1 argentinski pezos . 1 čilski pezos . . , 1 turška papir, lira . 100 francoskih frankov 100 švicarskih frankov 100 italijanskih lir . . ša« goldinarjev 100 bolgarskih levov . 100 romunskih lejev . inn dansk*h kron . , 100 švedskih kron . . 398 30 216-— 55 — 54 80 14 80 9 15 8 70 285 216 — 215 — 18 60 12 40 125 34 — 123-— 1233 — 228 80 2920 — 45 50 30 — nos- ilo— 100 norveških kron . . „ 1245 — 100 pezet...................... 430-— 100 drahem..................... 40-— 100 čeških kron ... „ 150 50 100 finskih mark . . „ 108-— 100 letonskih lat . . . „ 740-— 100 iranskih (perz.) rialov „ 100-— Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«). Ves pretekli teden je vladala na beograjski borzi padajoča tendenca, kar se je zlasti pokazalo pri vojni škodi, ki je nazadovala v preteklem tednu za 10 točk od 430 na 420 din. Tudi drugi papirji so popustili, čeprav v manjši meri. 6% begluške so nazadovale na 75,74, 6% dalmatinske na 69-50 do 68-50, 6% agrarne na 69—68, 7% Blair na 88 75 do 86 50 (nazadoval za s/» poena), 8% Blair je bil po 97-50, 7% Seligman se je dvignil na 100. Japonska vlada bo izdala za šest milijard jen blagajniških zapisov, ki se bodo večinoma uporabili za finansiranje vojne. Narodna banka v . Zakai se ie povečal obtok bankovcev n zal tel že Na zadnji seji upravnega odbo-"a Narodne banke so bili sprejeti ključni računi in bilanca za pre-klo leto. V prejšnji številki smo objavili primerjavo glavnih številk o stanju Narodne banke koncem 1. 1938. in 1939. Iz teh številk je bilo razvidno, da so bile razne slabe govorice o stanju banke brez podlage in da je stanje naše narodne valute dobro stabilizirano. Tako je treba predvsem omeniti, da se je zlata podloga Narodne banke povečala za 80 milijonov stabiliziranih dinarjev. Posojila so se povečala za 452 milijonov dinarjev, kar dokazuje večjo kreditno delavnost banke. Vrednostni papirji v portfelju banke so narasli za 150 milijonov din. Za približno 90 milijonov din so se povečale tudi devize izven podloge. Najbolj značilni elementi za politiko emisijske banke in njen uspešni vpliv na gospodarsko politiko: povečanje zlate podloge, deviz izven podloge, kreditov in vrednostnih papirjev so ugodni. Želeti je le še to, da Narodna banka zniža tudi obrestno mero, da s tem olajša novo gospodarsko delavnost, ki je zlasti sedaj po novi davčni reformi in v težkem gospodarskem stanju splošno potrebna. Obtok bankovcev se je zvišal zaradi povečanja zlate podloge, deviz izven podloge ter dviga posojil in vrednostnih papirjev. Na podlagi tega bi se obtok bankovcev moral normalno povečati za 130(1 milijonov »lin. Da se je povečal obtok v večji meri, je vzrok v tem, ker je dala Ml državi za narodno obrambo potrebne predujme. Ti so znašali v drugi polovici lela 1.392 milijonov din. Poslovno poročilo banke pri tein naglasa naslednje: Poleg či-njenice, da so bili izdani ti predujmi za državno obrambo, treba upoštevati tudi to, da je po predpisih zakona o Narodni banki njena podloga sestavni del državnega premoženja. Ker valorizacija zlate podloge Se ni izvedena, se vodi zlato v izkazih banke po zakonski vrednosti. Če bi se pa vodilo po dejanski vrednosti, bi se izkazal višek, ki bi pripadel državi. Po uredbah z dne 24. avgusta in b. septembra 1939. je Narodna banka pooblaščena, da more za potrebe državne obrambe eskon-lirati blagajniške zapise finančnega ministrstva do zneska 840 milijonov din, a s pogojem, da za bi* 1 *.°h '/'a|,lsov »porabi »lo- nček valorizacije podloge, ko bo ta izvedena. Narodna banka je oreisamo izplačala v naprej dobiček, kr se bo z valorizacijo gotovo dosegel. Ta predujem se bo zato vodil v izkazih Narodne banke tako dolgo, dokler valorizacija ne bo izvedena. Druge države, ki so morale po krizi 1. 1931. devalvirati svoj denar, so to valorizacijo tudi že davno izvedle. Za potrebe državne obrambe je bil nadalje ustanovljen 24. aprila 1. 1. s posebno uredbo foml za državno obrambo, čigar dohodek je letno zagotovljen v višini 550 milijonov »lin. Z uredbo o izdajanju bonov za državno obrambo je finančni minister pooblaščen, »la iz a, kadar se pokaže potreba, posebne bone državne obrambe. n* - )(?'!e *’° P° uredbi prevzemala Div- hipotekarna banka, »la jih po potrebi eskontira ali lombardira pri Narodni banki. Vse to je bilo odrejeno zaradi mobilizacije sredstev tega fonda, ker vojni minister na drug način ne more priti do kreditov, ki jih neizogibno potrebuje. Kreditna politika Narodne banke se mora prilagoditi objektivnim notranjim potrebam. Likvidiranje nolitičnih problemov mora imeti za posledico nov kurs v naši kre-»iilni in finančni politiki. V tem pogledu ima upravičene zahteve zlasti banovina Hrvatska ter se morajo njene zahteve v polni meri upoštevati. (Pa tudi Slovenija ima podobne zahteve in tudi te je treba upoštevati. Op. ur.) Industrijsko najmočneje razvita, glede denarništva vodilna in trgovsko močna mora najti banovina Hrvatska pri Narodni banki za sv»>je potrebe polno razumevanje. Prav tako pa tudi vse druge pokrajine v državi, ker je Narodna banka emisijska banka za vso kraljevino Jugoslavijo, kar je poudarjeno tudi v njenem naslovu, ne pa le za neke pokrajine. Poročilo banke pravi glede povečanja obtoka bankovcev, da je to splošen pojav ne le v vseh v vojno zapletenih državah, temveč tudi v nevtralnih. Tudi naša država se tej posledici napetih razmer ni mogla izogniti. Kot zelo ugodna okoliščina se more smatrati to, da beleži dinar v Curihu ves čas 10, dolar v državi pa je stalno po 55 din. Nadalje je zlasti razveseljivo to, da se kljub vsem izdatkom za državno obrambo naša devizna situacija popravlja. K temu je mnogo pripomogel ugoden razvoj našo zunanje trgovine v 1. 1939., ki je bila v prvih 11 mesecih aktivna za skoraj 400 milijonov din, »ločim j»> bila lani nasivna za 54 milijonov din. Ustanavljanje govnic prepovedano. toda le na Hrvatskem Zagrebške Narodne novine* so objavile uredbo, ki so jo podpisali na predlog bana lfrvatske kr. namestniki. Uredba se glasi: Cl. 1. — Na območju banovine Hrvatske je prepovedano ustanavljanje veleblagovnic. Gl. 2. — Kot veleblagovnice se smatrajo obrati, ki v večjem obsegu prodajajo na kraju samem detajlno blago redoma več ko treh strok na način, ki je v navadi v veleblagovnicah, velikih baza rili in podobno, bodisi da so v enem lokalu bodisi da so v več lokalih, med seboj zvezanih ali nezveza-nih lokalih, ki so eden poleg drugega ali eden nad drugim.” Čl. 3. —- Prepoved po čl. 1. te uredbe ne velja za veleblagovnice, ki so že prej opravljale svoje obrate in ki so svoje pooblastilo oziroma svoja pooblastila zamenjale z dovoljenjem v smislu čl. (i. uredbe o trgovinskih obratih velikega obsega z dne 26. novembra 1937., m. s. št. 873. Čl. 4. — Obstoječim veleblagovnicam, navedenim v prednjem členu je prepovedano vsako razširjenje na katero koli novo stroko, razširjenje ali dodajanje novih lokalov, poslovnih ali izložbenih prostorov ko tudi ot var jan je podružnic in pomožnih lokalov. V lokalih takšnih obratov je prepovedano dajanje glasbenih, kinematografskih in podobnih prireditev ko tudi opravljanje gostinskega obrata katere koli vrste. Čl. 5. — Z dnem uveljavljenja te uredbe izgube veljavnost pooblastila oziroma dovoljenja, izdana po dosedanjih predpisih za veleblagovnice, če se teli poslovanje ni začelo po njih do uveljavljenja te uredbe. Prav tako izgube veljavnost pooblastila, izdana za opravljanje trgovine Ireh ali več običajnih sl rok v istih poslovnih prostorih, če njih imetniki niso do dneva uveljavljenja te uredbe začeli z obratovanjem ali pa je bilo njih obratovanje iz katerega koli razloga pretrgano ali od oblasti prepovedano. ril. 8. — Prekrški proti določilom te uredbe se kaznujejo kot prekrški po čl. 399. obrtnega zakona. Če se v kazenski razsodbi izreče prepoved obratovanja, mora oblas izvesti prepoved tudi s prisilno /otvoritvijo poslovnih prostorov. V primeru, če se s kazensko razsodbo ugotovi, da se v obstoječih veleblagovnicah prodaja bla go, ki po trgovskih običajih ne spada v eno onih strok, ki so na vedene v obrtnem dovoljenju, se to blago zapleni ter proda na stroške in za račun lastnika obrata, »Če se v določenem roku sam ne umakne iz obrata. Čl. 7. — Pooblašča se lian banovine Hrvatske, da izdaja avtentična tolmačenja te uredbe. Čl. 3. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Narodnih novinalK v Zagrebu. Z uveljavljenjem te uredbe prenehajo veljati za območje banovine Hrvatske določila § 140. o»l-stavek 3. obrtnega zakona ko tudi uredba o trgovinskih obratih velikega obsega (t. j. veleblagovnicah) z dne 26. novembra 1937. Vsak napreden trgovec prodata le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi. Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi! Prometno podonavskih Nemci smatrajo Jugovzhodno Evropo za svojo posebno interesno sfero. Na prvi pogled se zdi to naravno, saj se Nemčija in države Podonavja gospodarsko precej s izpolnjujejo — vsaj zaenkrat, če-jirav se ne da trditi, da 1h> tako tudi ostalo. Zgodovinsko je razvidno, da sta Srednja in Jugovzhodna K v ropa dva kulturno in zgodovinsko različna svetova. Kljub 1800 kilometrov dolgemu vodnemu toku Donava ni bila nikoli res tesna vez med Centralno in Jugovzhodno Evropo, vsaj ne na gospodarskem polju. Geografsko je Balkan precej oddaljen od Nemčije in prometne zveze niso dobre. Tudi zadnjih pet in dvajset let se ni v tem pogledu mnogo spremenilo. Romunija je ostala po svetovni vojni s tremi različnimi železniškimi sistemi ne enotna in ni veliko naredila, da bi jih dobro medsebojno povezala. Glavni razlog je pač ta, da se ni- koli ne bo izplačalo delati zaradi političnih namenov železnice preko gorovja, ako je mogoč promet po morju. To velja tako za Bolgarijo kakor za Romunijo in Jugoslavijo. Bolgarija n. pr. je 1. 1938. poslala 44‘3 % svojega izvoza po železnicah, po Donavi 12*7 %, po zraku 0'2 %, po morju pa 42'8 %. Podobne so številke za Jugoslavijo, čeprav pri nas p»>morski izvoz ne igra tolikšne vloge. Vendar je z razvojem Sušaka in drugih jadranskih luk in z razvojem rudarstva v Bosni in Južni Srbiji pričakovati, da bo pomorski izvoz vedno bolj prevladoval. Romunija je 1. 1938. izvozila po železnicah LV7 %, po Donavi 17‘2 % in po morju 67*2 % svojega celotnega izvoza in dobila 45 % uvoza po že leznici, 13*5% po Donavi in 41‘5% po morju. Pri Romuniji je torej posebno vidna važnost pomorskih prometnih poti v nasprotju s c<* tinskimi. V vojni je za Nemčijo važno to da je Romunija predvsem žito in nafto izvažala doslej po morju in dii tega sedaj zaradi blokade ne more več storiti. Poskusi Nemčije, da bi dobila iste količine žita po železnici, so se izjalovili zaradi pomanjkanja železniških vagonov tako v Romuniji kakor v Nemčiji. I udi rečnih ladij za promet po Donavi ni dovolj, in take, ki imajo več k»> (>00 ton, ne morejo voziti skozi Železna vrata. Potrebna so prekladanja, ki požro dosti de na rja in časa. V svoji balkanski trgovini ,;e mora Nemčija sedaj zanesti pretl-vsom na madžarski in severno-.jngoslovanski železniški sistem, to da za količino prometa, za katero ta dva sistema nista pripravljena. ieba bo več mesecev časa in mnogo denarja, preden bo mogoče izravnali izpad pomorske trgovine z balkanskimi deželami, predvsem kar se tič<> žila in nafte. Z druge strani pa seveda stoje balkanske dežele same pred težkim problemom, kako nadomestiti izpad na nemškem trgu. in pričakovali je, da bodo šle Nemčiji nn roko v vsem, ne glede na politič--na vprašanja. Zavezniki turno morali razumeti, da ne morejo pričakovati popolne gospodarske nevtralnosti s strani balkanskih držav. ako jim ne odpro nove tr