UREDNIŠTVO EN UPRAVNIfiTVO: LJUBLJANA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO nt oglaae lz Kraljevine Italije in ______________ mmo&m PUBBLICFTA ITAUANA S. a-, bolano ulica arr. &. — naročnina 6.— L, Za inozemstvo 10 1» OOMGEBSIONARIA E9CLUSIVA par ka pobblicita cH provenienai itatiana od eatera: UNIONE PUBBLICITA IT ALI ANA S. a., SOLANO. Finska stopila v vojno proti Sov. Rusiji Po poročilu vlade ]e finski parlament sklenil z vsemi razpoložljivimi sredstvi pristopiti k obrambnim ukrepom in se pridružiti vojni proti Sovjetski Rusiji Helsinki, 26. jun. rs. Včeraj se je raznesla po finski prestolnici govorica, da je Molotov izjavil finskemu poslaniku v Moskvi, da Sovjetska zveza ne mort več priznavati Finske kot nevtralne države. Ta govorica se je pozneje potrdila. Popoldne je obiskal angleški poslanik poslopje sovjetskega diplomatskega zastopstva, kjer se je razgovarjal z ruskim ministrom. Živahne akcije pri Tobruku Vojno poročilo št. 385 Cikvvni Stan Oboroženih Sil je objavil 25. junija naslednje 385. vojno poročilo: V severni Afriki je topništvo delovalo na fronti pri Tobruku. Letalstvo Osi je bombardiralo ladje v Inki, motorna vozila, postojanke protiletalskega topništva in mu-nicijska skladišča trdnjave. Na&j bombniki m torpedna letala so napadla sovražne ladje, ki so plule med Tobrukom m Sidi el Baranijem ter so zadela neko kri žarko. V noči na 24. junij so angleška letala bombardirala Bengazi in Tripolls. V vshodnl Afriki so se naše čete, ki so zapustile Džimo, združile s četami, ki so bile že razvrščene v zapadnem delu Gale in SiMunchener Neue-ete Nachrichten« opozarjajo na to, da postajajo nemška vojna poročila zmerom boi J lakonična in malobesedna, toda, piše Ust, lahko si je že predstavljati, kako se na ■jajaajM ijt^j^. i čiyjr"iV^yj ttfie^iiki flgHMBSi ga obsega. Nemci raeo se nikoli pričakovali vesti o teh dogodkih z večjo potrpežljivostjo in zaupanjem. Vsi vedo, da se je šele šest dni po napadu na Kreto v Nemčiji zvedelo za te operacije, a tedaj se je tudi že vedelo, da so uspele. Tudi o pohodu na Balkan so bile Objavljene prve vesti šele štiri dni po pričetku borb m tedaj se je izvedelo, da so nemške sile zavzele že važne strateške objekte. S toliko večjim strahom pa zato pričakujejo anglosaški zarotniki prvo nemško službeno poročilo, Id bo prekinilo molk in objavilo prve konkretne operacije na vzhodu. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 26. jun. s. Glavni stan povelj-v a na nemško-rum unski fronti je Izda! OperrTLcfjt? na kx>poan ▼ prvih ti dft dneli so se razvijale po določenem načrtu. Nekaj poskusov proti delovanja s so važne strani je bilo odbitih. Sovražno letalstvo je t torek intenzivno bombardiralo Konstanoo, Sulino in Galac ter je vrglo nekaj bomb na Tulcejo, Brailo in Jassy brez posebnih uspehov. Naše letalstvo je bombardiralo važne vojaške objekte ter je doseglo povsod znatne uspehe. I*ri zračnih operacijah v teh dneh je imelo nemško in rumun-sko letalstvo veliko premoč ter je uničilo skupno 400 sovražnih letal. Rumunsko letalstvo in protiletalska obramba je sestrelilo trideset sovjetskih letal, na tleh pa je rumunsko letalstvo uničilo najmanj 40 letal. Skupno smo izgubili 12 tetaL Potočnik pilot Agartci Heria je v boju m sovražno skupino sam sestrelil tri sovjetska letala. Berlin, 26. junija & Poskus* sovjetskih letal, ki no hotela prrri nad nemško orom-lje, na rodi nad Rum unijo, so se končali s hudirni izgubami za Ruse. Skupina šestih sovjetskih letal je bila pri Tilsitu decimi-rana. Izmed 20 sovjetskih letal, ki so hotela preleteti rumunsko obalo pri Konstan-ci, jih je bilo osem sestreljenih. Ostala so se naglo umaknila čez Črno morje. Znatna Skoda v Konstanci In Gala ca Bukarešta, 26. jun, s. V torek so bili dani v Bukarešti trije alarmi. Ob 18.45 so sovjetska letala preletela prestolnico. Protiletalska obramba je pričela streljati in dvoje letal se je naglo oddaljilo. Iz Kon-stance poročajo, da je bombardiranje mesta in pristanišča povzročilo znatno škodo. Isto tako znatna je škoda, ki jo je povzročil letalski napad na Galac Prvi prehod čez Pral Berlin, 26. jun. rs. Kakor javlja Nemški poročevalski urad, se je prehod čez reko Prut ob besarabskl meji posrečil po zaslugi neke pehotne ediruce, ki }e zasedla važen, most čez reko in odstranila eksplozivni material, katerega so sovjetski vojaki položili ob mostu, da ga razstreie. Opolnoči 23. junija se je oddelek ienijskih čet približal podmostnikotn in odstranil dinamit Nenadno so se z vzhodnega rečnega obrežja oglasili streli pušk sovjetskih predstraž, ki so opazili nemški oddelek. Nemški vojaki so urno opravili svoj posel, skočili v reko ter dosegli sovražno obalo brez vsake rzgtrbe. Med tem časom je več oklopnih vozil prešlo čez most ki otvorilo ogenj na sovražnika. Ko so prvi sončni žarki posijali na lesovino ob reki, so bili nemški oddelki že v posesti mostišča in prednjih sovražnih postojank. Letalske akcije Rim, 26. jam" j a a Medtem ko >e pričakovati, kakor obvešča dnevno vojno poročilo, velikih uspehov na vsej vzhodni fronti, je nemško letalstvo z vso svojo silo na dehi. Predvčerajšnjim so bile skupno z bombniki v akciji jate lovcev. Na muho so vzeli zbiranje sovražnikovih čet, kolone na pohodu m železniške objekte. Te operacije v velikem stil so imele velik uspeh. V enem samem sektorju je bilo napadenih in uničenih 17 vlakov, v nekem drugem sektorju pa 6 vlakov. Številni vagoni z municijo so zleteli v zrak. Letalske skupine so z največjim učinkom bombardirale oklopne oddelke. Od ene oklopne skvadrile je bilo uničenih 81 tankov. Nekje drugje je bilo uničenih 17 lokomotiv. Iz-vidniška letala so lahko opazovala učinke bombardiranja Železnikih postaj, ki Eksc. Narinelli v Ljubljani Prvi uradni obisk Državnega podtajnika za promet oblasti, nakar je obiskal postno direkcije ter si ogledal prostore in uradovanje na glavni pošti ter poštne delavnice. Popoldne si bo V i ho k i gost ogledal mesto, ob 18. pa bo predsedoval sestanku strokovnjakov njegovoga resorja Ut i njimi proučil vse poštne, telefonske in brzojavno probleme, ki se tičejo Ljubljane in Ljubljanske pokril j i no. Pozdravljamo Kksc. MarinelUja, enega izmed najcullienejsiti mož rt* z ima, ki je bO tudi administrativni tajnik fašistične stranko ter je bil kot tak član Velikega j ic tudi važna mesta v organizacijah, dokler ga ni Ducejevo zaupanje poklicalo na njegovo današnje mesto v vladi. Oblastvo, ki ga zastopa, je dobilo pod njegovim vodstvom nove izpodbude ▼ splošno korist naroda. je dospel v LJubljano državni podtajnik aa promet Eksc. Giovanni MarineUi. Obiskal je uradno glavno mesto Ljubljanske pokrajine ter bo inspicirai vse urade, ki spadajo v njegov resor. Ekse. MarineUi Je bil več let administrativni tajnik Fašistične stranke ln kot tak tudi član velikega Fašističnega sveta. S tega važnega ln odgovornega mesta ga je Dnce zaradi izrednih sposobnost^ poklical v pod tajništvo za promet. Eksc. MarineUi je prišel v Ljubljano, da se osebno prepriča o stanju naših poštmh razmer in da prouči sem spadajoča vprašanja, katera se bodo po odredbi Dueeja, kakor vsa druga javna vprašanja, rešila v korist vsega prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Dopoldne je Eksc. MarineUi sprejel v palači Yi*ol«pga Komisarijata zastopnike Rok za zamenjavo dinarjev podaljšan do 50. t. m. Ljubljana, 26. junija Eksc. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino razglaša: Termin, določen za zamenjavo dinarjev v kovancih in bankovcih razen 1000-dinarskih, je podaljšan do ponedeljka 30. t. m. Ta zadnji rok ne bo več podaljšan. Uradi, ki jim je poverjena zamenjava dinarjev, bodo poslovali v nedeljo 29. t. m. ves dan. la porušena in zažgana, ulice so bile zatrpane z uničenimi tanki in avtomobili. Berlin, 26. junija d. Kakor izjavljajo aa merodajnem mestu, se nemško letalstvo še nadalje izredno uspešno uveljavlja pri dc-sorganLzaciji prometa v zaledju sovjetske fronte. Bombniki in strm ogla vna letala so porušili odnosno poškodovali že številna važna železnica križišča ter železniški material. SJcu-pirLa nemških bombnikov je na nekem mestu v frontnem zaledju presenetila Sest dolgih sovjetskih vojaških vlakov, pripravi j enih za odvoz na fronto. Letala so vlaJce z -dragocenim vojnim materialom veapešno obsaila z bombami in prav tako porušila tudi sam kolodvor. Napadi na Nemčijo Bert&n, 26. jun. d. Angleški bombniki so v noči od »rede na četrtek spet preleteli in napadli razne kraje v severnonemškem obalnem pasu. Bombe so padle po večini na stanovanjske četrti, kjer je bila povzročena malenkostna gmotna škoda. Zadeto je bOo tudi neko ujetniško taborišče, pri čemer je bilo več ujetnikov ubitih. Nemška nočna lovska letala so enega Izmed sovražnih bombnikov sestrelila. Na vzhodu je sovražnik le s šibkimi letalskimi silami prodrl nad obmejna področja. Bilo je vrženih manjše število bomb, ki pa niso imele nikakega omembe vrednega učinka. Deportacije Utvancev Stockholm, 26. junija Su StoclchoLmslci list »Stockhens Tidningen« poročajo, da so dno 16. in 17. junija boljseviki aretirali in deportirali v Sibirijo 17.000 Litvancev, 43.000 aretiranih Litvancev pa so deportirali včeraj. Posveti v Toki j u Tokio, 26. junija Sl Pod predsedstvom ministrskega predsednika Konoja je bila konferenca, katere so se udeležili člani vlade in poveljniki oboroženih sil, ki so razpravljali o vprašanjih, lei so v zvezi z novim položajem v Evropi. Istočasno so se vršila rudi druga posvetovanja o najnovejših vojaških dogodkih. Izredna seja državnega sveta, ki je bila sklicana za včeraj, jo na željo vlade preložena na dan 2. julija. Po končani seji med člani vlade in vojaškimi poveljniki se je ministrski predsednik podal v cesarsko palačo, kjer je poročal cesarju. Turčija ostane nevtralna New Tork, 26. jun. d. Po informacijah ameriških agencij iz Ankare je turški poslanik v Moskvi včeraj službeno sporočil sovjetski vladi odločnost Turčije, da ostane v nemško-ruskem oboroženem sporu nevtralna. Celonočna seja španske vlade Madrid, 26. jnn, s. Ministrski svet, ki se je pričel v sredo zvečer, se je končal v četrtek zjutraj. Zunanji minister je dal obvestila o sporočilu nemške vlade, da je Nemčija začela vojno proti Sovjetski zvezi in O resnih razlogih, ki so dovedli do tega sklepa. Častna zadeva ;a naroda Bratltdava, 26. jun. d. Predsednik slovaške republike dr. Tiso je sprejel poveljnika in Stab HJInkove garde, ki je državnemu predsedniku izrazil svojo vdaaoat o priliki vstopa SlovaSk« v vojao preti Sovjetski uniji. Dr. Ttoo m* je za. vdanostno izjavo zahvalil v kratkem nagovoru, v katerem je izjavil, da je slovažki narod zavzel svoje mesto ob strani drugih kulturnih narodov Evrope. Naglasil je, da je borba proti boljševizmu Častna zadeva slouaškega naroda. Letalska bitka nad Kanalom Berlin, 26. junija, s. Angleške letalske sile so skušale tudi včeraj podnevi napasti področje Kanala, toda so bile zopet zavrnjene in razpršene z velikimi izgubami. Močna letalska skupina bombnikov, katero so spremi jal e jate lovcev, se je približala francoski obali, na kar so takoj intervenirali nemški lovci. Sledila je kratka bitka, v kateri se je nemškim letalcem posrečilo sestre ti ti 11 sovražnih letal vrste Spitfire. Tri nemška letala se niso vrnila V zadnjih 24 urah je angleško letalstvo izgubilo nad Rokavskim prelivom in nad zasedenim ozemljem 26 letal. Nemško letalstvo je izgubilo samo 6 letaL Berlin, 26. jun. rs. V zadnjih 24 urah je angleško letalstvo izgubilo 41 letal, dočim sta bili v istem času uničeni samo dve nemški letali. Kakor se izve iz mer odaj-nega vira, je bilo med včerajšnjimi zračnimi dvoboji sestreljenih tU Betal tipa Spitfire. Nemško protiletalsko topništvo pa je sestrelilo eno letalo tipa Spitfrne ter štiri Bristol Blenheim, Angleško letalstvo je torej samo pri tem poskusu izgubilo 26 letal Ponovni napadi na Liverpool Berlin, 26. jun. rs. V noči na sredo so skupine nemških bombnikov obiskale in bombardira 1 e mesto Ltverpool. Ker je bila noč jasna in brez megle, so se videli številni več ali manj hudi požari v mestnih dedih. Posebno potujoče sodišče na Hrvatskem 26. junija, s. S posebnim zakonom, ki ga je objavil včerajšnji Uradni Dat, je b£k> ustanovljeno državno ravnateljstvo za obnovo, katero je podrejeno predsedništvu ministrskega sveta. Zakon obsega 6 členov. Drugi člen določa, da spada v delokrog ravnateljstva vse, kar se tiče izseljevanja in doseljevanja prebivalstva. Notranja kolonizacija ne spada v območje tega novega ravnateljstva Uradni list je objavil tudi zakon o ustanovitvi posebnega potujočega sodišča. Predvidena je smrtna kazen za nekatere delikte, Id so našteti že v kazenskem za- koniku in katere novi zakon omenja, ter za nekatere denkte, ki jih prejšnji kazenski zakon še ne vsebuje, pa so določeni v novem zakonu. Kdor kljub javnim opozorilom ne izroči orožja in kdor skriva ali daje pomoč osebam, ki so osumljene zločinov proti državi ali take zločine pripravljajo, se ustreli. Posebno sodišče sestavljajo trije člani s predsednikom, ki je reden sodnik. Sodišče vodi ustne in javne razprave. Člani sodišča so predsednik iz vrst sodnikov, sodni avditor in ustaš. Tožilec je imenovan iz vrst upokojenih vojaških sodnikov. Nemiko-turška trgovinska pogajanja Ankara, 26 junijia 9. Med pravkar došlo nemško delegacijo in turškimi zastopnik: so se pričela gospodarska pegajanja aa sklenitev novega trgovinskega sporazuma v višir: 10 milijonov tur«kh hr Pn-C.4ih.4jt>JG, d# &o fatt^p pju^^^ko^ft n£ty^9 aa- i na Madžarskem Budimpešta, 26. junija is. Vlada je izdala zakonsko odredbo, po kateri se kaznujejo s smrtjo vsi zločini, izvršeni med leUlskrm alarmom. Smrtna kazen fw dofaSe-na za ta vine, vlome v stanovanja in za beg f Stran 2 »9£OTCWSKT ITUtOD«, MM, 38. Junija T3m-XTX. Bter. 144 OUZD v novih razmerah Na novem območja socialnega zavarovanja |e približno tMM za1 LJubljana, 26. junija.. Nove razmere, ki so prinesle toliko ix- prfmPmb v vse naše javno in gospodarsko življenje, se zrcalijo tudi v poslovanju naše glavne socialne ustanove. Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Prva in najobčulnejša izpremeniba je nastopila pač z velikim padcem števila zavarovanih članov. Lani je imel Okrožni urad nad 104.000 zavarovancev, pri zadnjem Štetju 1. marca 1041 jih je bilo okoli 90000, na novem območju socialnega zavarovanja pa je približno 23.000 zavarovancev. Ljubljanski okrožni urad je prevzel vse funkcije, ki jih je prej imel Osrednji urad za zavarovanje delavcev ln nadaljuje vse posle, ki jih je ta prej opravljal. Vojna je popolnoma pretrgala stike Okrožnega urada z Osrednjim uradom ter deluje zd-*j samostojno, medtrm ko je prej samostojno deloval le v bolniški panogi, nezgodno, starostno in Invalidno zavarovanje pa je izvajal Osrednji urad. Odnosi do SUZRa- Eden :zmed glavnih problemov, ki jih je ta čas postavil Okrožnemu uradu, so njegovi odnosi do Osrednjega urada. V začetku tega meseca je šla skupina ljubljanskih zastopnikov pod vodstvom pooblaščenca Visokega Komisarja v Zagreb, da bi ugotovila, kakšno je stanje, ki je nastalo po vojni pri Osrednjem uradu, zlasti v zvezi z njegovo likvidacij«. Zastopniki so takrat dobili poskusno bilanco do 9. aprila, iz katere je bilo razvidno, da je velik del imovine delavskega zavarovanja naložen v nepremičninah, pretežno na ozemlju Izven Ljubljanske pokrajine ter v državnih papirjih. Manjši del pa je naložen pri denarnih zavodih nekaj tudi v Ljubljanski pokrajini sami. Likvidacija Osrednjega urada se bo zavlekli najmanj l do 2 leti, ker je treba pač ugotoviti, kakšne so vse njegove obveznosti, po katerem ključu bodo posamezni uradi participirali na rezervnih skladih itd. Vodijo se že tudi pogajanja v smislu, da bi se ustanovila mednarodna komisija, v kateri bi bile zastopane vse nasledstvene države in ki naj bi potem uredila vse, kar je v zvezi z likvidacijo. Novotzstanovrje&a hrvatska država je s svoje strani že pristopila k likvidaciji za- varovanja, ustanovila je Središnjico osiguranja radnika, kl posluje od 23. maja. Kot datum likvidacije smatrajo Hrvatje 10. april 1941. Središnjica je že v prvih dneh odpustila mnogo uradnikov, med njimi tudi večje število Slovencev, prav tako generalnega direktorja Osrednjega urada Mat-jasiča. Na čelu novega socialnega zavarovanja na Hrvatskem je zdravnik. Po približnih cenitvah dosegajo nase terjatve nasproti Osrednjemu uradu vsoto 70 milijonov. Poslovanje ljubljanskega OUZD Poslovanje ljubljanskega urada teče danes normalno naprej. Okrožni urad nudi svojim članom slej ko prej vse zakonite dajatve, kolikor je to v novih razmerah le mogoče. Največje težave so nastopile pač glede zdravljenja zavarovancev, ker je urad izgubil skoraj vse zdravstvene ustanove. Nič več ne more Okrožni urad pošiljati bolnikov na zdravljenje v Laško, v Rogaško Slatino, na Golnik, v Vurberg, Brestovac, pa tudi okrevališče »Jadranr na Rabu ne posluje več. Ta veliki nedosta-tek skuša urad nadomestiti zlasti glede jetičnlh bolnikov, g poživljenlm skrbstvom na protituberkuloznth dispanzerjih. Morda se bo dalo sčasoma urediti tudi vprašanje pošiljanja bolnikov v italijanska okrevališča, že zdaj pa se skuša urad dogovoriti z Dolenjskimi Toplicami, da bi pošiljal, kolikor bodo dopuščali prostori, nekaj bolnikov tudi tja. Dajatve iz nezgodnega zavarovanja nudi urad kakor prej, prav tako iz posmrtnin-skega zavarovanja. Za starostno zavarovanje sicer pobira prispevke, dajatev pe, še ne priznava, ker še ni potekla minimalna čakalna doba. Pač pa bo meseca julija potekla minimalna čakalna doba iz invalidnega zavarovanja. Takrat bodo priznane tudi tozadevne dajatve, za katere že izdelujejo posebne pravilnike. V vsem ostalem postopa urad po veljavnem zakonu, ki se ni izpremenil. Prispevki so ostali enaki, prav tako tudi mezdni razredi. V zadnjem času se opaža majhno izboljšanje zdravstvenih razmer, kar dokazuje, da je urad v svojih poročilih iz prejšnjih let pravilno poudarjal, da je največ bo mikov v krajih z razvito tekstilno ln podobno Industrijo. Bolesni so večinoma lažjega snačaja. Največ jetičnlh bolnikov je bilo v Mariboru in na Gorenjskem. Lani je znašal povprečni dnevni stalež 2744 dela nezmožnih bolnikov na vsem področju Okrožnega urada (2.63 %), vsi izdatki bolniške panoge pa so znašali 63.012.228 din (95.73 %). Do 10. aprila 1941 je skrbelo za zdravstvene potrebe zavarovancev 143 pogodbenih in 42 zdravnikov uradnikov. Zdaj je v Ljubljanski pokrajini 38 pogodbenih in 16 zdravnikov uradnikov, od teh je 30 zdravnikov samo na ljubljanskem ambula-toriju, saj je največ zavarovancev v Ljubljani sami. Likvidacija zavarovanja v Sloveniji Kar se tiče likvidacije zavarovanja v sami Sloveniji, pravno še ni končana, dejansko pa ne obstoje več nobene zveze med ljubljanskim Okrožnim uradom in ustanovami, ki so iavajale zavarovanje na štajerskem in Gorenjskem. Zavarovanje na Štajerskem in Gorenjskem je organizirano v dve popolnoma ločeni ustanovi. Nosilec zavarovanja za Štajersko je Maribor in obsega vse kraje Spodnje Štajerske. Središče zavarovanja za Gorenjsko je Kranj, toda kot del socialnega zavarovanja na Koroškem. Ljubljanski Okrožni urad je s svoje strani storil vse, da bi olajšal izvajanje zavarovanja tudi v ostalih delih Slovenije. Tako je v prvih dneh- po razpadu države ustanovil poslovalnico v Kamniku, ki je sedaj priključena nemškemu zavarovanju. Glede na težave v poštnem prometu je Okrožni urad deloma izpremenil način iz-terjavanja prispevkov. Prej se je vršilo vplačevanje prispevkov po pošti, zdaj pošilja lastne in kasan te. vrši se pa kljub temu še po pošti tam. kjer je to pač mogoče. Vplačevanje prispevkov se je izboljšalo in je zlasti v zadnjih dneh povečan dotok denarja. Javno kopališče Okrožnega urada zopet normalno deluje za javnost, ker si je zagotovilo zadostno količino premoga. DNEVNE VESTI Našim naročnikom in čitateljem Z današnjim dnem preneha biti dinar zakonito^ plačilno sredstvo. Odslej bo tudi v Ljubljanski pokrajini edino zakonito plačilno sredstvo italijanska lira. Zato se bo v bodoče plačevala tudi naročnina na »Slovenski Narod« samo v lirah. Mesečna naročnina na naš list bo znašala odslej 6 lir. za inozemstvo pa 10 lir. Posamezna številka »Slovenskega Naroda« stane zdaj 40 cen tešimo v. — Razpust organizacij. Z dekretom Visokega Komisarijata so bile razpuščene organizacije »Prosvetno društvo Tabor«, »Orjuna«, »Soča«. »Istra«, »Cetniki«, in »Sokol«. — Z istim dekretom je prepovedano nositi znake, embleme in kakršnekoli predmete, ki se nanašajo na gori omenjene organizacije. Za kršilce te odredbe je predvidena denarna kazen 5000 din ali 1.900 lir, v primeru ponovnega prekrška pa zaporna kazen od 1 do 6 mesecev. — Z univerze. Slušatelji, ki so v šolskem letu 1940 41 obiskovali Višjo pedagoško šolo v Zagrebu ali Beogradu in žele v študijskem lotu 1941 42 nadaljevati ali završiti svoj študij na snujočem se višje-peda-goškem tečaju na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, naj se zavoljo potrebne zaznambe prijavijo najkasneje do 10. julija t. 1. na dekanatu filozofske fakultete v Ljubljani. — Prijava motornih voril in pnevmatik. Opozarjamo, da morajo vsi lastniki in vsi, ki so na kateri koli način imetniki motornih vozil, označenih z evidenco LB in obvezanih za evidenčno prijavo do 30. junija 1911-XIX. četudi predstavljajo oblasti ali javne zavode, vozila prijaviti, poslužujoč se formularja, ki ga dobe na drugem oddelku Visokega Komisariata in pri avtomobilskem klubu v Ljubljani. Beethovnova ulica 14. Prijave je treba izpolniti do 30. junija. — Z vremenom smo lahko kar zadovoljni. Dolgo smo letos godrnjali, da nam vreme nagaja in dela Škodo, zdaj smo pa kar lahko zadovoljni z njim. Posebno kmetovalcem je bilo zadnje dni zelo ustreženo, ker so lahko pokosili in posušili seno. Manj zadovoljni so lastniki vrtov, ki morajo dan za dnem škropiti in zalivati svoje vrtove, ker je zemlja že zelo izsušena. Sicer bo pa suša pritisnila tudi na poljih, če ne bo kmalu dežja. — Gad jo je pičil pri nabiranju jagod. Letos so se v večjem številu pojavile kače in je treba, da so ljudje pri nabiranju jagod in druuih gozdnih sadežev zelo previdni. Včeraj je postala žrtev gadjega pika 491etna Marija Zavodnikova, mizarjeva žena iz Guncelj pri St- Vidu. ki jo je gad med nabiranjem jagod pičil v levo nogo. Zavodnikova je morala iskati pomoči v bolnici. — Nesreče. Včeraj se je pripeljal z vozom iz Trebče vasi po opravkih v Ljubljano Ivan Erjavec, ki se je pa na Tvrševi cesti po nesreči zaletel v tramvaj. Erjavec je padel z voza in se precej poškodoval po glavi ter po životu. Na Brezovici je padla .s kolesa posestnikova žena Terezija Ste-fančič in ?i zlomila desno roko. — 5 letnega mitničarjevega sina Franca Ajberja iz Ljubljane je včeraj podrl na cesti neznan voznik. Deček si je zlomil desno nogo^ _ 40 letna posestnikova žena Marija Komar s Primsknvesa ie padla in se poškodovala na desnem očesu. — 35 letni mesarski pomočnik Miha Mušič iz Ljubljane pa je padel na hodniku in si zlomil desno roko. — Norbert Franc. 20_letni dijak iz Florijanske ulice v Ljubljani, je dobil včeraj hud božjastni napad in vrglo ikn v grobem gotova enonadstropna hi- i i. Tako je bilo izpolnjenih precej vrzeli. I ga je z balkona na ulico. Dobil je nevarne notranje poškodbe. — Druga težka nesreča se je pripetila na Smartinski cesti, kjer je prišel pod tramvaj 5 letni železničarjev sinček Bogomir Bila. Otrok je dobil precej resne poškodbe. — Brivski pomočnik Milan Gašperin iz Ljubljane se je s kropom po paril po levici. Iz Ljubljane —Ij Opozarjamo na najodličnejši komorni koncert, kar smo jih imeli v Ljubljani, na nastop komornega združenja Trio italiano, ki bo v ponedeljek, dne 30. t, m. ob pol 9. uri zvečer v veliki Filharmonič-ni dvorani. Člani tria so največji italijanski pianist Alfredo Casella. ljubljanskemu občinstvu dobro znani in visoko spoštovani violinski virtuoz Albert Poltronieri in čelist Arturo Bonucci. Izvajali bodo dela za trio in sicer eno Vivaldijevo in eno Clementijevo. kateri deli je priredil za koncert slavni Casella, potem Casellijevo Sonato in Bizettijev Trio. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. — Ij Stavbna dela na Poljanah. Na Poljanah je še vedno nekaj lepih neizrabljenih parcel. Doslej jih je bilo precej pri Sv. Jožefu. Tako so parcele še v Stross-maverjevi ulici ob novih hišah nasproti gimnazije, dalje v Ulici Stare pravde, v Ciril Metodovi itd. Vendar je zdaj Ciril Metodova ulica skoraj povsem izzidana. Na koncu te ulice, nasproti cerkve sta zavzeli lepo parcelo dve dvonadstropni hiši, ki bosta kmalu gotovi. V soseščini, v Zar-nikovi ulici, so nedavno spravili pod streho enonadstropno vilo. Na oglu Zarni-kove ulice in Ulice stare pravde je prav tak ša Ostale parcele so zaradi tega pridobile še tem več na vrednosti. — Ij Na enem kraju zidajo, na drugem se podira. Razpadajoče obrežno zidov je v Ljubljanici pri šentjakobskem mostu je budilo prejšnja leta veliko zanimanje, zlasti še. ker je bil najavljen velik proces proti podjetju, ki je betoniralo to zidov-je. Strokovnjaki so raziskovali beton in govorili so o njegovi slabi kakovosti. Potem je zadeva zaspala, a zidovje. ki je zahtevalo mnogo stroškov, je razpadalo dalje. Zdaj je čedalje več razvalin in če po;o> tako naprej še kaj let. se bodo začeli sesedati v Ljubljanico bregovi. Vedno bolj je očitno na več krajih, da je beton zelo slab ter da bi samo popravljanje nič ne zaleglo. Morali bodo prej ali slej betonirati nove zidove. —Ij Odbor pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske poziva vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba častnega člana pevskega zbora g. Ferda Juvanca, ki bo v petek 27 t, m. ob 17. uri z Zal na pokopališče k Sv. Križu. —Ij Rdeči križ, sekcija za socialno po-moe\ se najlepše zahvaljuje dalmatinskim gostilničarjem v Ljubljani, ki so darovali v socialne namene Rdečemu križu 500 din v počastitev spomina ge. Ane Sunara. Istočasno se zahvaljuje tudi g. dr. O. Fettichu, ki je v iste namene daroval 100 din. dalje uradnikom OUZD. ki so darovaH 1000 din. ter ge. Silvi Svarc iz Ljubljane, ki je darovala 100 din v počastitev spomina pokojne ge. Romane Geigerjeve. —jI Poslednja sklepna produkcija Glas-hene akademije v letošnjem letu bo v petek dne 27. junija ob 19. url v veliki filhar-monični dvorani. Nastopila bosta absolventa Kajetan Burger ln Ksenija Ogrinova iz šole prof. Jana Slaisa in prof. Janka Rav nika. Skupno bosta izvajala Cesar Frank k ovo »Sonato v A-duru« za klavir ln violino, medtem ko bo pianistka Ogrtnova izvajala sama Beethovnovo »Sonato op. 31, št. 3 v Es-duru«. violinist Burger pa La-lojevo »Svmphonie espagnoie, I. in IV. stavek <. Bachov >Air«, Pugnani-Kreislerjev : Preiudij in Allegro« ter Paganini-Szyma-nowskega »Capricec st. 20 in 21. Violinista bo pri klavirju spremljal pianist Bojan Adamič. Vstopnina za občinstvo 5.70 lire, za dijake 1.20 lire in za vojake 3 lire. Sporedi so v predprodaji v Matični knjigarni. Na koncert omenjenih absolventov opozarjamo. —Ij Tudi v Zeleni Jami Je lepo. V Zeleni jami so bile zgrajene zadnja leta ob ulicah razen manjših eno- in dvostanovanj-skih tudi prav lepe večstanovanjske hiše. Vse imajo tudi lepe vrtove, ki so prišli prav do veljave zlasti letos. Lastniki in najemniki so vrtove letos obdelali še vest-neje in skrbneje kakor prejšnja leta. Letos na vrtovih ni toliko cvetlic, kakor druga leta, zato pa je več solate, razne druge zelenjave in pa krompirja ter fižola. Na vrtovih dela staro in mlado, Čez dan posebno ženske, zvečer pa prihajajo po dnevnem delu na vrtove tudi moški, ki z veseljem pomagajo okopavati gredice. Zelena jama, ki je bila včasih nekam dolgočasno predmestje, postaja čedalje prijetnejša, zato je v tem predmestju tudi vedno povpraševanje po prostih stanovanjih. —Ij Iztepanje smeti skozi okna je bilo v Ljubljani zaradi strogih policijskih predpisov res že izjema, ker imajo vse hiše zadaj za ta namen balkone ali kakršne koli druge prostore. Sedaj pa morajo gospodinje svoje hišne pomočnice spet naučiti reda in jih prav trdo prijeti zaradi te skrajno grde razvade, a tudi zaradi prav strogih kazni. Tudi gospodični hišni pomočnici ni všeč, če njena kolegica nanjo iztepa smeti. Ne samo zaradi umetno urejene frizurice, temveč tudi zaradi skrbno skrtačene obleke. Še posebno bi se pa gospodična jezila, če bi vedela, da ta prah morda prenaša najgrše in najbolj nevarne bolezni, morda je pa s smetmi padla v lase celo kaka poskočna domača živalca. Skratka, iztepanje cunj skozi okno je sramota za snažne hišne pomočnice, še večja sramota je pa ta razvada L J U BLDANSKI KINEMATOGRAFI ob lt. tn 21. mri. KINO UNION Telefon 21-21 Pvrski releflim * »PESEM HREPENENJA« (Toma, car© Ideal...) V glavni ▼losi Laura Adanl. German* Paoliert. Cl*udk> Cora . . . FIlm Je opremljen s 420 napisi. KINO MATICA Telefon 22-41 Priljubljena igralka Dean na Durbin v svojem najnovejšem in najlepšem filmu »PRVI POLJUB« Dodatek: »Življenje in konec sv. Jurija« KINO SLOGA Telefon l 27-30 Fantastičen lflm o senzacionalnem poletu v rsemirje »1000 KM NA MINUTO« Nino Beeozzl, Antonlo GanoUolo. Vi vi Giol. za naše gospodinje, ker po redu ali neredu pač vsakdo lahko spozna razne lastnosti gospodinje. Za danes naj bodo te besede samo opomin in prošnja, ki bo gotovo tudi pomagala, saj se vendar ne bomo sramotili pred gosti našega mesta ter jim za njih kavalirsko ravnanje in ljubeznivost ne bomo izkazovali svojega priznanja s smetmi, bacili in s podobnimi dobrotami. Sicer naj bi pa tudi naše gospodinje nikdar ne pozabile na ugled naše bele in vedno snažne Ljubljane! Našo prošnjo naj si gospodinje in hišne pomočnice prav dobro zapomnijo, da ne bo izgovorov, ko se bo pred vrati pojavil mož reda. Toliko, da ne bo razburjenja in ogorčenja, kadar bo to ali ono malomarno gospodinjo osupnila višina kazni. —Ij Kotanjasta Rimska cesta. Modernizacija Vegove ulice lepo napreduje. Cesto so preorali ln jo bodo začeli že te dni asfaltirati. Prav potrebna pa bi bila modernizacije ln utrditve nekdanja Rimska cesta v odseku od Napoleonovega trga do GradiSča. Cesta, ki je zelo prometna, je žo vsa kotanjasta, kar se opazi posebno Db dežju. Od Gradišča dalje proti Tržaški cesti je Rimska cesta popravljena in deloma kockana, tako da bi bilo treba utrditi jo le še v odseku od Gradišča pa do stika z Napoleonovim trgom. —Ij Tudi tramvajski promet je zvečer podaljšan za polno uro. Doslej je namreč električna cestna železnica vozila do 22.30, odslej bodo pa vsak večer o 23.30 odpeljali zadnji vozovi z Ajdovščine na Vič, Rakovnik, v Moste, Dravlje in k Sv. Križu, nato se pa spet čez Ajdovščino vsi vrnili v remizo. Normalni promet traja kakor doslej do 21.15, ko se odpeljejo prvi vozovi v remizo, od 21.30 dalje pa vozi tramvaj samo vsake pol ure. —Ij Najdena kolesa. Na dvorišču neke hiše na Cesti 29. oktobra je bilo najdeno črno pleskano žensko kolo, znamke »Bran-denburg«, opremljeno s tov. št. 417S3. V Gajevi ulici pod nebotičnikom je bilo najdeno sivo pleskano moško kolo, znamke »Cielo Lecmano Depositata«. Dalje je policija zaplenila še nekaj koles ln naj se lastniki zglase na kriminalnem oddelku policijske uprave. —Ij Brezposelni mestni uslužbenci, ki so dopotovali na področje Ljubljanske pokrajine, naj takoj pismeno javijo svoje naslove Zvezi mestnih uslužbencev v Ljubljani. Mestni trg 1, magistratno poslopje. —Ij I. ženska realna gimnazija (Poljanska) bo končala šolsko leto s sklepno službo v cerkvi sv. Jožefa ob 9. Učenci ln učenke naj se do te ure zbero v šolskem poslopju. Po službi božji se bodo razdelila letna izpričevala. Natančnejša navodila so objavljena na razglasni deski v veži. — Ravnateljstvo. —Ij Državna tehniška srednja sola v Ljubljani. Učencem in učenkam vseh odsekov in oddelkov se bodo razdelila letna izpričevala za šolsko leto 1940-41 v ponedeljek 30. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne. —Ij Teran toči gostilna LOVŠIN. 312n Pogrešana kolesa Ljubljana. 26. junija Zadnje dni so bila prijavljena policiji nasilednja pogrešana kolesa: črno pleskano kolo neznane znamke, vredno 1200 din. lasit Alojza Erjavca. Olivno zeleno pleskano kolo, znamke »Trophee de France«, I odprem! jeno s Kavčičevnn krmflotn, WMM 2000 din, last Ivana Pirca. Črno pleskano kolo, znamke »Hanz«, vredno 1300 din, last Aniona Bertonc!?a Crno pleskano kolo, znamke »Torpedo«, vredno 2500 din. last Alojza Kramarja. Svet loze leno pfleskano žensko kolo. znamke »MieJlt« opremljeno z dinamo svetilko, vredno 2000 din. Jast Julije Jenželj. Temnorjavc plc^ano kpjlo, znamke »Avglon«. vredno 1000 din. last Josipa Osojnika. Zelenkaste pleskano žensko kolo, znamke »Diamant«, vredno 2000 din, last Franca FedcrKachcria. Crno pleskano moško kolo. znamke »\Yaffen-Subit«. opremljeno z dinamo svetilko, vredno 1SFks< elenca. — je naglasil govornik — vi ste razumeli, kako nujno potrebno je bilo to delo in nudili ste mu tudi moralno, a še posebno izdatno gmotno pomoč. Izredno hvaležni smo vam za to in Izra- žajn vam v imenu vseh vodij In sodelavcev RK najprisrčnejšo zahvalo.« Končno je g. predsednik naprosil visokega gosta, naj bi spremljal tudi v prihodnje z enakim razumevanjem njihovo delo in naj bi si ob tej priliki ogledal še pisartie poizvedovalnega oddelka. „Posebno skrb posvetite otrokom!44 Eksc. Visoki Komisar se je iskreno zahvalil za pozdrave in zlasti za delo vsem sodelavcem Rdečega križa, za delo, ki zasluži v resnici vse priznanje Problemi, ki so se pokazali pri tem delu, so težko reš- ljivi ter kočljivi, vendar bodo oblasti tudi v prihodnje kakor doslej skuhale najti najbolj zadovoljive načine rešitve. Ukrenili bodo vse potrebno, da bodo ljudje dobili delo in streho. Posebno skrb ie pa treba posvtjtiti zlasti otrokom. Govornik je to posebej naglasil. Dejal je. naj poskrbe za ureditev primernih zavetišč, ki bodo nudila otrokom tudi možnost vzgoje. Vse stroške za ta zavetišča bo prevzel Visoki Komisa-riat. — Ta izjava Visokega Komisarja je bila navdušeno pozdravljena. Spretno organizirano delo Delavci Rdečega križa so potem po vedli visokega gosta po pisarnah socialnega odseka ter mu podrobno razložili organizacijo dela. Visoki Komisar se je živo zanimal tudi za podrobnosti ter za vse probleme, ki so v zvezi s tako težkim delom, kakršno jim nalaga skrb, da dobiva več sto liudi hrano, prenočišče, delo. da bodo tudi številni naseljeni, da ostanejo zdravi itd. Najprej so vstopili v ambulanco, kjer opravlja svoje delo zdravstveni odsek s 3 zdravniki. Kakor mnogi drugi delavci, delajo tudi idealni zdravniki brezplačno. Ko prihajajo ljudje prvič iskat pomoči v socialni odsek RK. jih sprejemajo v veliki sobi številni uradniki in uradnice: najprej je treba izpolniti t.sknvino z vsemi potrebnimi podatki. Iz tiskovine preneso podatke v knjigo. Ko je prosilec registriran, prejme pri naslednjem uradniku nakaznice za hrano in prenočišče — najprej za 4 dni — ali pa tud| denarno podporo za hrano, če ne more hoditi jest v javno kuhinjo. Po večini se hranijo v kuhinjah Delavske zbornice. Prenočišč je zdaj v Ljubljani 19 s 432 posteljami. Potem se ljudje pogosto obračajo še na druge pododseke, kajti marsikdo potrebuje tudi obleko, a posebno hud naval je pa v sobo. kjer posluje odsek za delo, nastanitev in naselitev. Skrbe ne le, da bi ljudje dob;li zaposlitev, temveč tudi. da bi se vsaj posamezne družine stalno naselile v podeželskih krauh, predvsem na zapuščenih domačijah. Visoki gost si je ogledal organizacijo dela vseh odsekov. Na poizvedovalnem oddelku Visoki Komisar je potem obiskal še pisarne poizvedovalnega oddelka v Delavski zbornici. Tam ga je prisrčno pozdravila predsednica oddelka gospa V. Adlešičeva in dejala, da so doslej nudili pomoč že okrog 15.000 ljudem. Toplo se mu je zahvalila ter izrazila veliko veselje, da kaže tako globoko razumevanje vedno, ko nam je potrebna pomoč. Izrazila je tudi upanje, da bodo njihova prizadevanja za osvoboditev vseh vojnih ujetnikov Kronana z uspe- na, ker Imajo v Visokem Komisarju vplivnega zaščitnika in pomočnika pri človekoljubnem delu. Visoki gost se je tudi za te pozdravne besede prisrčno zahvalil in zagotovil človekoljubne delavce, da bodo pomagali tudi v tem primeru kakor pri vsem drugem delu RK. To delo pa potrebuje seveda razen moralne podpore tudi gmotno. Visokemu Komisarju so tudi v pisarnah tega oddelka podrobno razložili organizacijo dela. Zelo se je zanimal zlasti, kakšen uspeh ima poizvedovalno delo. Izrazil je priznanje nad dobro organizacijo dela in posebej se je pozdravil tudi s po^meznimi uradniki. V Učiteljskem domu Končno se je Visoki Komisar v spremstvu delavcev RK odpeljal še na ogled Učiteljskega doma v Šiški. Tam so dobili streho srednješolci. Hrana velja samo 11 din na dan, prenočišče pa 3 din. Prenočišče in jedilnico je razkazal upravnik doma Mrcina. Tudi se je visoki gost s posebnim zanimanjem poučil o vsem. Zanimal se je tudi, če imajo do\-olj živeža in kako je mogoče, da lahko nudijo tako poceni hrano. Povprašal je tudi dijake, ki tam prenočujejo in jedo, in ki so bili po naključju navzoči, v katere šole so prej zahajali in katere obiskujejo zdaj. Visoki Komisar se je pomudil pri ogledu poslovanja Rdečega križa približno dve url, kar že samo pove dovolj. Posebno važno je naglasiti ob tej priliki, da Je socialni odsek Izdal za podpiranje okrog 5000 prijavljenih ljudi od 19. maja doslej že nad pol milijona din. Komisariat je prispeval že doslej 150.000 din. a včeraj je Visoki Komisar obljubil še druge podpore. To pač najlepše dokazuje, da obisk ni bil zgolj vljudnostna gesta, temveč da ga je narekovala ljubezen do bližnjega. Ob prihodnji priliki bomo navedli še nekaj zanimivih številk o delu socialnega odseka Rdečega kriza. Promet med Ljubljano in Postojno obnovljen Obenem je obnovljen direktni železniški promet med Ljubljano, Trstom in Rimom Ljubljana 26. junija. Poročali smo že o obnovitvi borovniškega in štampetovega viadukta, ki sta bila ob unuku bivše jugoslovanske vojske močno razstreljena ter je bil zaradi tega onemogočen tudi železniški promet med Ljubljano in Postojno. V rekordnem času so čete železniškega polka popravile poškodovano progo in porušene objekte ter bo dne 29. t. m. vzpostavljen železniški promet med Ljubljano in Postojno. Obenem bo obnovljena železniška zveza med Ljubljano in Trstom po sledečem voznem redu: Odhod iz Ljubljane ob 5.20, 6.20, 12.15, 14.45, 17.45 in 19.10. Prihod v Postoino ob 6.50, S.ll, 14.06, 16.36. 19.14 in 21. Odhod iz Postojne ob 7.05. 8.30. 14.30. 16.55, 19.28. Prihod v Trst ob 8.45, 10.20. 16.45, 19.05 in 21.07. Odhod z Trsta ob 5.05. 9.00, 10.35. 14.55 in 17.15. Prihod v Postojno ob 6.40. 10.35. 12.34, 16.35 in 18.46. Odhod iz Postojne ob 5.07 , 7.08, 10.50, 12.53. 16 50 in 19.07. Prihod v Ljubljano ob 6.45, 8.40, 12.05, 14.30, 18.05 in 20.45. Z istim dnem bo obnovljen direktni železniški promet s spalnimi vagoni in z vagoni 1., 2. in 3. razreda med Rimom in Ljubljano po sledečem voznem redu: Odhod iz Rima ob 21.00. prihod v Trst ob 8.35. odhod iz Trsta ob 9.00, prihod v Ljubljano ob 12.05. Odhod iz Ljubljane ob 17.45, prihod v Trst ob 21.05, odhod iz Trsta ob 21.35, prihod v Rim ob 9.15. Med Genovo in Ljubljano: Odhod iz Genove ob 21.07, prihod v Mi- lan ob 23.50. odhod rz MIlana ob 0.35, prihod v Trst ob 8.35, odhod iz Trsta ob 9.09, prihod v Ljubljano ob 12.05, odhod iz Ljubljane ob 17.45, prhod v Trst ob 21.05, odhod iz Trsta ob 22.25, prihod v Milano ob 6.35. odhod i zMIlana ob 7.20 ter prihod v Genovo ob 9.50. Delo v Ljubljanici Ljubljana, 26. junija. Zadnje večje regulacijsko delo pri Ljubljanici v mestu je zelo zastalo v letošnji pomladi; to so betonska dela za veliko zapornico pri cukrami. Sele včeraj so začeli betonirati v strugi po presledku dveh mesecev. Vse delo pri zapornici je razdeljeno v dve etapi. V prvi etapi je bilo treba zbe-tonirati močne in široke temelje za betonske stebre, ki bodo nosili železno konstrukcijo s stroji zapornice, urediti je pa treba tudi strugo z vsemi zidovi in obrežjem ter zbetonirati dna Ce bi ne bilo nobenih ovir spomladi, bi vsa ta dela bila končana prihodnji mesec in takoj bi lahko oddali še ostala dela. betoniranje gornja ustroja zapornice in montiranje železnih delov. Zadnje tedne so sicer delali, a delavstvo je bilo lahko zaposleno le pri zemeljskih delih, ker ni bilo cementa za betoniranje. Nedavno je začel zopet prihajati cement :z Trbovelj, tako da so včeraj lahko začeli betonirati. Prejšnje tedne je morala biti Ljubljanica v Trnovem pogosto odprta zaradi močnih nalivov in tedaj je delo v strugi počivalo. Zdaj menda ne bo več kakšnih posebnih o'ir ir« upanje je, da bo delo končano v prihodnjih mesecih brez zastan-kov Oblast Visokega Komisarja v črni gori Rim, 26. junija s. Uradni lia* ob j* vi j* naslednji razgUs Dticeja faAizTTOU, prveg* Maršala Imperija in Poveljnika bojujočih >e 6ct na v**.h frontah: Cl. 1. Visoki Komisar za črnogorsko v*zem1je. ki so ca zajedle italijanske oborožene sile. ima vso oblast v smislu vojnega zakena. Kar se tiče izvrševanj.* civilne cblasti. dopisuje neposredno z iraiijan-sJcim zunanjim mimstrstvom. Či 2. Ta razglas se uvel Uvi 2 dn*m objave v Uradnem listu kraljevine. Raze'as .e tudi razobešen na sedežu Visokega Ko-Tiuiiiriata na Cetinju. Rim, H. iunija 1941-XIX. Obrestna mera za vloge pri denarnih zavodih Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na predlog: odbora iz člena 6 naredbe z dne 14. junija 1941-XIX, št. 44, glede vseh vlog", na katere se nanaša ta naredba, odobril naslednjo obrestno mero, k} je od 1. julija 1941-XIX dalje obvezna za vloge pri denarnih zavodht a) za vloge a vista l«/p na leto. b) za vezane vloge s trimesečnim odpovednim rokom 21t>°/o na leto, c) za vezane vloge s Šestmesečnim odpovednim rokom 3" 0 ua leto, č) za navadne vloge 2*/« na leto. Obresti se morajo računati od drugega dne po vplačilu do dneva dviga; kapitalizirati se morajo prj hranilnih vlogahh 31. decembra vsakega leta, pri vlogah na tekoči račun pa 30. junija in 31. decembra vsakega leta. Razmerje med liro, dinarjem in albanskim frankom Rim, 26. junija s. Uradni list cb javlja naslednji razg'as Duceja fašizma, prvega Maršala Imperija in Poveljnika bojujočih se čet na vseh frontah: Čl. 1. Z uvel javi jen jem tega razglasa je zamenjava med italijansko liro, albanskim frankem in dinarjem na ozemljih bivše ™u—~ fcmljoviao, ki ■» )* zasedle jfalijamA-fT oborožen« sile, določena takole: 100 denarjev je istovrodno 38 Urarn, 100 din pa ima vrednost 6.06 aiTbarsskin frankov. Cđ 2. Ta razglas se objavi z nalepljenjern na vidnih krajih pri civilnih komisariatih na ozemljih bivše jugoslovanske kraljevine ki 90 jih zasedle italijanske oborožene sile Razglas je obenem objavljen v Uradno mlistu kraljevine Italije in v Uradnem listu kraljevine Albanije. Rim, 21. junija 1Q41-XIX. Razdelitev letnih izpričeval ViSOki Komisar za Ljubljansko pokra/> no, smatrajoč za umestno, da se spremene dosedaj veljavne odredbe glede razdelitve letnih izpričeval učencem vseh sol, odreja: Letna izpričevala, čeprav datirana z 28. junijem, naj se izroče učencem vseh srednjih, učiteljskih, strokovnih, meščanskih in ljudskih šol dne 30. junija po službi božji. Ravnatelji in upravitelji naj učencem pred razdelitvijo izpričeval obrazlože pomen Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX O ustanovitvi Ljubljanske pokrajine. Ljubljana, 21. junija 1G41-X1X. Visoki Kamisar Emilio Grazloll Podreditev oddelka za kontrolo mer in urada za električne števce Visokemu Komisarijatu Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: č?l. 1. »Oddelek za kontrolo mer« pri ljubljanskem okrajnem načelstvu se preimenuje v »Urad za kontrolo meril in dragocenih kovini. Ć1. 2. »PreizkuŠevalnica za elektroštev-ce« pri državna srednji tehnični Soli v Ljubljani se preimenuje \ »Urad za preizkušanje elektroštevcev«. Cl. 3. »Urad za kontrolo meril in dragocenih kovin« in »Urad za preizkušanje elektroštevcev« sta podrejena VIII. oddelku Visokega Komisariata. Njuna pristojnost se razširja na vse ozemlje Ljubljanske pokrajine. čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 19. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazloli Razgibano življenje v Mokronogu Brezplačna kinopredstava in zdravniški pregled — Letina kaze dobro Mokronog, 25. junija živijanje v Mokronogu se je zadnje čase zelo razživelo. Potujoči kino Dopolavora nas je obiskal 19. t. m. V večernih urah je bila na glavnem trgu brezplačna predstava. Po odigranu italijanske državne himne se je pričelo predvaj(anje, in sicer zvočni tednik (prihod italijanske Oborožene Sile v Ljubljano, Sarajevo in iz razstave italijanske upodabljajoče umetnosti) in lep film Riharda Tauberja iz življenja skladatelja Schuberta. številno občinstvo se je'le nerado razšlo in si je želelo Se več takih predstav. Sanitetna avtokolona pa je prišla k nam v nedeljo. Vodil jo je g. direktor dr. Duce. Gospodje zdravniki so z zaščitnimi sestrami pregledali okoli 300 ljudi, v 5 ambula-torijih so izvršili preko 700 pregledov. Z materinsko skrbnostjo so sprejemali razne bolnike in šolsko mladino, svetovali, zapisovali zdravila, dajali navodila. Vmes pa so se s streh razkošnih avtobusov, kjer so bili pritrjeni radijski zvočniki, razlegale razne popevke. Ljudstvo je prišlo k pregledu v velikem številu, ker nimamo že nekaj mesecev zdravnika, želeli bi, da dobi naš industrijski kraj v kratkem svojega zdravnika, aH da se uredi kako drugače zdravniška služba, ker smo prisiljeni iskati zdravniške po- moči v 16 km oddaljenem Trebnju, kar pa je včasih tudi že prepozno. Ob reki Mirni opazimo že mnoc;o kopalcev. Privablja jih krasna okolica in prijetna topla kopel. Občinska uprava naj bi poskrbela le, da se zgradi nekaj kabin ali majhno kopališče, kar je v tako lepo in ugodno se razvijajočem tujskoprometnem kraju zelo nujno potrebno. Letina kaže zelo dobro. Bogato klasje žita valovi in čaka žanjic. Ječmen že rumeni. Ugodno vreme pa omogoča tudi dela na polju,, v vinogradih in na travnikih. Na travnikih je trava morda malo slabše rasti, a je zato tem bolj sočna in redil na. če bo vreme Še tako ugodno, da bo mogoče spraviti vso krmo pod streho, bo v našem kraju dovolj krme za potrebe naše živinoreje. Tudi vinogradi obetajo letos več pridelka kakor lani, čeravno se Se vedno poznajo posledice lanskega leta. Tudi tu kar mrgoli pridnih delavcev. Na travnikih in na polju pri osiparju krompirja in drugih delih opazimo pa tudi italijanske vojake, ki pomagajo kmetom kjer morejo, posebno v večernih urah. Zelo malo pa obeta sadno drevje. Edino pozne vrste jabolk bodo mogoče malo radodarne jše s pridelkom. Aretacija verižnika s kavo Ljubljana, 26. junija. Pred dnevi je bil aretiran neiri Josip Valant, Francev, pri katerem so našli veliko množino kave, katero si je nabavil, da bi z njo špekuliral, kar je seveda po naših zakonih prepovedano in kaznivo. Po zaslišanju je bil Valant izročen sodišču. Eksc. Visoki Komisar pa je odredil, naj se vsa zaplenjena kava brezplačno razdeli dobrodelnim zavodom Ljubljane. Kava je bila brezplačno razdeljena Otroškemu zavetišču v Zeleni jami, Marjanišču na Poljanski cesti. Mestnemu zavetišču za onemogle v Japljevi ulici, Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Splošni bolnici na Zaloški cesti in otroški bolnici v Stre-liški ulici Z velikim odobravanjem so vzeli na znanje predstavniki in voditelji gori označe- nih dobrodelnih zavodov to odredbo Visokega Komisarja ter so se nemudoma zahvalili tudi v imenu svojih varovancev Eksc. Visokemu Komisarju, izražajoč mu popolno vdanost in najglobljo zahvalo za tako plemenit ukrep. KOLEDAR I>aiuf>, Četrtek, 26. junija: Vigilij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Prvi poljub Kino Sloga: Tisoč km na minuto Kino Union: Pesem hrepenenja Vodstvo po razstavi H. Smrekarja v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti ob 17. in 18.15. Vodi umetnik sam. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec decL, Cesta 29. oktobra 31. Malo lašeine za vsak dan Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje Gospod Pišl.ur se kar naprej pomlajuje Ker je bil družinski svet sklenil, da se uvedejo mrzle večerje — saj je gor-kote že čimdalje več. kuriva pa čimda-Ije manj. — je odpadlo pomivanje posode za gospo Piškurjevo. Samo pobrisala je mizo in laški tečaj se je lahko začel. »Ali veš. kje si ostal?« vpraša gospod Piškur sina in puhne prvi dim po kuhinji. »Tole sem vam napisal: il cappello.. lo stivale, P uomo. P intervallo . . . Čakajte. Tu preneham. To so sami moški samostalniki. Pr* zadnjih dveh to sicer ni vidno, ker imata oba v V okrajšan člen. Tukaj naprej vidite namreč še dva naslednja, ženska samostalnika: la časa — P erba.« »Kdo pa pove. da ie 1* intervallo moškega. I' erba pa ženskega spola?« vpraša gospa Piškurjeva. »Za mene, ki sem se latinsko učil. to seveda ni nobena težava. Intervallo je od latin-kega intervallum. kar je sicer srednjega spola. :n erba je latinska herba. herbae. ki ie/ ženskega spola.« se postavi po^r^rl PiSkur. ^Gledaš kaj, fant?« »Takole je. mama,« pravi Bolči in nezaupno pogleda očeta. »Samostalniki na -o so po navadi moškega spola, samostalniki na -a pa ženskega. Imamo pa tudi samostalnike na -e. Ti so pa ali moškega ali ženskega spola.« »Ojej, ojej,« zastoka gospa Piškurjeva. »I. kaj boš javkala.« pravi gospod Piškur in izvablja zadnje dime iz dogorele polovičke. »Kar je po naravi moško ali žensko, je takšno tudi v italijanščini, ali ne, Bolči? In ostalo si pa zapomniš, ni zlomek!« »V božjem imenu. Nadaljuj, Bolči'.t »Povej zdaj. zakaj imaš tukajle il, tule lo in tamle spet apostrofiran 1\ Zakaj vsa ta reč?« vpraša gospod Piškur. »Lo postavljamo pred samostalnike, ki se začenjajo z ,s impura' ...« »Kaj?« »Z .s impura*. to se pravi z s-om, ki mu sledi kak drug soglasnik. recimo: sb, sc, sd, sg. sf in tako dalje.« »Takšen s je torej .s impura'? Nečisti s?« se zarezi gospod Piškur. »Da. Pred takim ,s' ne sme stati nikoli il. ampak zmeraj lo. Tir pa h pred z. Na primer: ne ,il zio — stric', ampak ,lo z*io'; ne ,il zucehero — sladkor', ampak ,lo zucehero'.« »Ce dovolite.« se oglasi gospod Ovca. »Isto pravilo velja tudi za besede, ki se začenjajo z gn: lo gnoeco (njdkko) — cmok; ali s ,ps': lo psicologo fpsiko-logo) — psiholog; ali z ,x': lo xilografo (ksilografo) — lesorez, medtem ko raba pri besedah, ki se začenjajo s ,pn*. še ni ustaljena: il pneumatico ali lo pneumatico.« »Od sile postajata ačena,« pravi gospod Piškur in si obriše pot z obraza. »Nocoj se mi bo gotovo spet o maturi sanjalo. Fff!« »Torej zapomnimo si: lo stivale. ne il stivale. ,Lo' imamo rudi pred samostalniki, ki se začenjajo s samoglasnikom — a e i o u, samo da se pred njimi apostrofira v P: V uomo, 1' eta.« »Ali je to tako važno?« vpraša gospod Piškur. »Važno, važno, papa. — Zdaj pa naprej, nad ženske samostalnike. La časa — je v redu. Pred samostalniki, ki se začenjajo s samoglasnikom — a e i o u, se pa tudi ta ,1a' apostrofira v P.« »In potemtakem ni razlike med P iz Jo* in med P iz ,UT?« »V ednini ne. V množini pa.« »No, tak nam pa *e povej kako je z množino.« »V množini imamo iz il — i: il cappello — i cappelli, iz lo — gli: lo stivale — gli stivali, iz apostrofi ranega P tudi gli: 1'uomo — gli uomini ali pa, če se samostalnik začenja z ,i*, celo apostrofiran ,gli\ ki se glasi ,gP, torej: gP intervalli. »O sveti Bog!« vzdihne gospod Piškur in si obriše potne srage s čela. »Mama. si boš kaj zapomnila?« »Počasi že, saj si mi rekel, da ne smem javkati«. »To je res. Ali mar jaz javkam?« »Kje neki,« pravi gospa Piškurjeva in brž okrene pogovor k stvari. »Daj no. povej, sinko, kako izgovarjaš tale .gli'?« vKakor ,1P, mama, nič drugače. Iz teh primerov tudi vidite, da tvorijo moški samostalniki množino na -i. Znamenje množine je torej dvojno: člen v množinski obliki in množinska končnica samostalnika.« »Oboji, samostalniki na -o in -e tvorijo torej množino na -i?« »Oboji, papa, samo da ima ,uomo' slučajno nepravilno množino.« »Mhm. No, zdaj pa dalje. Čisto štu-dentovski občutki me spet obhajajo.« »Pomlajuješ se, Piškur!« pravi gospa Piškurjeva. »Iz edninskega W — dobimo v množini ,le\* la časa — le čase, la camera — le camere. Prav isto je z edninskim apostrofiranim ,P iz ,la': le eta. Samo včasih se skrajša tudi ,le' v P: P eta.« »Da, v zadnjem času je dopustno oboje, skrajšana in neskrajšana oblika,« dostavi gospod Ovca. »Videli ste tudi, da imajo samostalniki ženskega spola na -a v množini končnico -e. Ženski samostalniki na -e pa imajo v množini seveda -i. »Kako pa je zdaj — kaj sem že hotel reči — kako pa je s sklanjatvijo?« se ojunači gospod Piškur. »Dovoli papa, da vam napišem: Ednina za moški spol za ženski spol U lo r la V del deilo deli' della deli' al allo ali* alla ali' il lo 1» la l" Množina za moški spol za ženski spol i gli (pred i—:) gi' ie (T) dei degli degl! delle (deli*) 31 a&11 agl' alle (ali*) 1 8li gV le (P) Tako? napisal sem vam vse oblike člena za vse primere in vse sklone v ednini in množini.« »Saj to so čisto nove besede?« se ustraši gospa Piškurjeva. »Kakor se vzame. ,DP in ,a' sta se j združila s členom in tako je nastalo, j kar sem napisal. Vidim d^ imate z^, I nocoj zadosti. Pa končajmo.« Uvoz živine v Ljubljano prej in zdaj Uvoi vseh vrrt živine za zakol v posameznih letih Ljubljana. 26. junija, proučimo številke o zaklani živini na ljubljanski klavnici, Žele sprevidimo do- volj dobro, da preskrbovanje mesta z mesom in mastjo ni lahko. To je bilo razvidno tudi iz poročila o seji mestnega pre— skrbovalnega urada. Čitali ste, da je preskrba Ljubljane z govedino zajamčena. Rešit bo treba samo še vprašanje uvoza prašičev odnosno masti. Izmed vse živine za zakol smo uvažali »a j več v vseh letih prašičev. Skoraj polovica vse na klavnici zaklane živine so prašiči. Tako je bilo n. pr. predlanskim zaklano skupaj 58.674 živali, med njimi 28.204 prašiči. To številko navajamo zaradi tega, ker velja L 1939 še za normalno, ko poraba mesa še ni bila zmanjšana zaradi uvedbe brezmesnih dni. Pripomniti je pa treba, da se lani vpliv brezmesnih dni ni pokazal v tolikšni meri kakor so pričakovali. Uvoz prašičev je bil lani še celo malo večji, skupno z odojki in lažjimi prašiči 28.568 živali. Upoštevati pa moramo še, da so lani meščani uvozili po posebnih prošnjah okrog 1000 zaklanih prašičev, ker so se zalagali 2 mastjo in mesom za hude čase. Uvoz prašičev v Ljubljano je bil vsa leta po svetovni vojni zelo velik. Upoštevati moramo, da je bila Ljubliana pred priključitvijo okoliških občin precej manjša, vendar je bilo že L 1931 zaklanih na mestni klavnici 28.141 prašičev. Rekord je bil dosežen L 1937. ko je bilo zaklanih 29.980 prašičev. Statistika nam tudi pokaže, da je gospodarska kriza zelo vplivala na porabo mesa v Ljubljani. Tako je bilo L 1932 zaklanih 27.296 prašičev. 1. 1933 25.116 in 1. 1934 samo 23.199. L. 1935 je začela poraba mesa zopet naraščati in je bilo zaklanih 26.795 prašičev, a naslednje leto 27.485. Ljubljana je tudi konzumirala mnogo teletine in uvoz telet je bil na drugem mestu po številu klavnih živali. Lani le bHo uvoženih 17.850 telet, pri čemer se je poznal vpliv brezmesnih dni, kajti predlanskim je bilo zaklanih 21.268 telet. Do leta 1938 je bilo Število zaklanih telet na leto vsa leta znatno manjše in ni nikdar dosegalo 16.000. Zdaj je bolj potreben uvozu volov in krav kakor telet; to stališče zastopa preskrbovalni urad, kar je razumljivo, saj teletina ni neobhodno potrebna, odnosno naj bo predvsem namenjena bolnikom, a govedino kupujejo ljudje že zaradi juhe. Zato bodo pač zadovoljni, če bo namestu teletine dovolj vsaj govedine. Na mestni klavnici je bilo ugotovljeno, da prejšnje mesece ni bilo zaklane mnogo manj goveje živine kakor bi morda kdo mislil, kar je bilo tudi razvidno iz poročila o seji mestnega preskrbovalnega urada. Upoštevati je namreč treba, da imamo zdaj 4 brezmesne dni na teden ter da bi torej morala biti poraba mesa vsaj polovico manjša, a prejšnji mesec je bilo zaklanih 445 volov in krav. med tem ko jih je bilo maja L 1938 771. Mesa torej ni primanjkovalo zaradi manjšega uvoza, temveč zaradi nereda pri prodaji. Zato ljudje pozdravljajo napovedane ukrepe Visokega Komisariata za ureditev na tržišču z živino in mesom. Uvoz goveje klavne živine lani ni bil mnogo manjši kakor predlanskim, iz česar lahko sklepamo, da so se ljudje .a-lagali z mesom, ko je bila dovoljena prodaja, tudi za brezmesne dni Tako je bilo lani uvoženih 6639 volov ln krav v teži nad 350 kg. predlanskim pa 7.047. V teži od 250 do 350 kg (žive teže) je pa bilo lani uvoženih še celo več živali za zakol kakor predlanskim 1993 (1727). Kljub temu. da uvoz goveje živine in prašičev lani ni bil v splošnem manjši v Ljubljano, čeprav cmn pričakovali zaradi uvedbe brezmesnih dni. se je pa uvoz drobnice še oovečal — pač zaradi tega. ker so ovčje meso in kozličke smeli mesarji prodajati vsak dan. Lani je bilo uvoženo 4941 glav drobnice, predlanskim pa samo 3835. Konjsko meso v Ljubljani ni bilo nikdar tako cenjeno kakor v nekaterih velikih mestih, kjer imajo celo številne posebne restavracije, ki pripravljajo specia- litete predvsem iz konjskega mesa. Zanimalo vas pa bo, da so naši mesarji klali več konj v prvem desetletju po svetovni vojni kakor rjozneje. Se L 1930 je bilo zaklanih 519 konj, a rekord je bil dosežen 1. 1929 — 712 konj. Kaj pomeni ta Številka, sprevidi te šele, ko vam povemo, da je bilo lani zaklanih samo 205 konj, predlanskim pa 130. Najmanj konj je bilo zaklanih L 1934. samo 95, česar si ne moremo tako lahko razlagati; tedaj je bila sicer gospodarska kriza in zaklane je bilo vseh vrst živine manj, toda konjsko meso je bilo tudi tedaj najcenejše. Predsodki so pa bili menda rudi tedaj hujši kakor stiska, zlasti še. ker je bilo dovolj cenenega mesa vseh vrst. Zdaj se ljudje ne sramujejo več povpraševati po konjskem mesu kakor so se včasih, zlasti ne tisti, ki so se prepričali, da se meso mladih konj lahko kosa z najlepšo govedino. Posebno hvalijo zrezke iz konjskega mesa — prav tako so baje dobri kakor najboljši dunajski zrezek. Toda mesarji koljejo premalo konj, da bi lahko ustregli redno svojim odjemalcem Ko govorimo o uvozu prašičev, potrebnem predvsem, da bi imela Ljubljane dovolj masti, je treba tudi upoštevati, da smo doslej razen prašičev, tako zvanih špeharjev — ki jih je treba uvoziti okrog 15.000 na leto — uvažali še mast Koliko 5 a me svinjske masti smo uvažali v posameznih letih, ne moremo točno ugotoviti, ker je prišteta tudi slanina, pa radi rast-'insko in umetna mast. Lani je bilo uvoženih skupaj vseh teh vrst masti in sveže nasoljene slanine 102.276 kg. predlanskim 91.167. Računati je torej treba, da mora Ljubljana uvažati pri rednem uvozu prašičev okrog 100 ton masti. Pri tem pa še ni všteto maslo. Olge Scheinpflugove „Okence" Premiera tega dela lažje vrste bo jutri večer Ljubljana 26. junija. Po dveh resnih igrah. O'Neillovi »Ani Oiristie« in Knittlovi »Vii Mali«, prihaja ansambel mariborskih slovenskih igralcev, ki šteje 11 oeebt z delom lažje vrste na naš Mariborski ansambel dokazuje s svojimi nastopi izredno življenjsko žilavost in delavnost, prav tako pa očituje z izbiro del rrfvo in okus, ki mu ga moramo tudi prišteti v dobro. Igralka Vida J Olga Sche+npfHigova je ko* dramatičatr-ka pri nas znana. Videli smo pred leti »Okence* v mterpretaciji naših igralcev, nato jb sledila »<^ugalnica« in v letočnji srmnrii »Skrivalnice«. Avtorica ima vselej posrečene dorrrtsie-ke, ki sicer niso povsem novi, toda jih zna ot>ravnavati na prav originalen način. Kaj je »Okence«? Takale pojasni dr. Plevka prijttteljm, naku igre, privatnemu docentu etike, Jakobu Jonanku: <___▼ spominu zazija luknja — okence, ki je nikakor ne moreš zadelati. To je šolski primer popolnega razrusenja odgovornosti, razsodnosti, sploh pameti, ko vodijo ▼sa naša dejanja nebrzdani impulzi podzavesti- Okence je vrzel v zavesti — zastrupitev z alkoholom. To se zgodi vselej, kadar se srednje sS-tuiran inteiigent napije preko svojih do. bodkov«. Tako se je zgodTlo z Johankorn, ko je za nepričakovano dediščino. Prosla- vil je vest s prijatelji v gostilni — in ker je bil abstinent — se je zgodila katastrofa. Prišel je brez čevlja domov. Z okencem v spominu. Njegova gospodinja Dynybylova in dva kriminalna tipa, Tone in Lojze, se skušajo potom tega okenca okoristiti. Docent, ki živi zaverovan v svet teorije o etiki, je v realnem življenju nebogljen diletant Trudi se, da bi z introspekcijo predrl v svet podzavestnega kaosa, elementarnih nagonov in živalskih impulzov — in rešuje svoj primer s stališča verjetnostne teorije V soočenju tožiteljev pride do nesoglasij« goljufi so končno sami ogoljufam in resnica zmaga, ko pride študent filozofije Devišek z izgubljenim d ocen tov im čevljem in odpre okence spomina. Ali kdo dvomi o tem, da najdejo junaki igre na kraju svojo srečico? Takšno majhno, skromno, kakor se spodobi. »Okence« je najboljše delo Olge Scheinpflugove, izvrstna veseloigra. Igrali bodo: glavno vlogo Johaneka bivši glavni režiser mariborskega gledališča, ki je igro zrežiral, Jože Kovic, Kraljeva — gospo Dynybylovo, Nakrst — dr. Plevka, Skrbinšek Vladimir — Toneta, Blaž — Loj za, Pavle Kovic — policijskega komisarja, Košuta ki Košič — 1 .in 2. Z »Okencem« bo dobilo zopet smeha žeijno občinstvo priložnost za zabavo in sprostitev, igra bo prav dobrodošla za spremembo po dveh resnih predstavah. Maša SI. Glavni režiser mariborskega gledališča Jože Kovic nosača, rz ljubljanskega dramskega ansambla sodelujeta pri tej predstavi iz pri. jaznosti naša odlična članica Vida Juva-nova v glavni ženski vlogi Rožice, in mladi igralec Fran Milčinski kot Divišek. Dejanje se godi v Pragi. Kurijozne novine V Parizu je izhajalo pred vojno več listov čudnega formata. Največjo pozornost, pa tudi začudenje je vzbujal med njimi list »Muchoir«, kar pomeni v našem jeziku »žepni robec«. Človek, ki je kupil ta list je imel od njega takoj dvojno korist V Španiji je pa izhajal pred leti ku-riozen list »Luminaria«. Tiskarski barvi so primeša vali fosfor in tako so ljudje lahko čitali ta list tudi v temi. Največji list kar jih je kdaj izhajalo na svetu, so tiskali leta 1850 v New Yor-ku. Obsegal je 8 strani in vsaka stran je bila dolga 2.50 m, široka pa blizu 2 m. List je izšel pod imenom »IUuminate quadruple casteiation« in s prvo kopijo se je ukvarjalo 40 ljudi skozi 8 tednov. Izdajatelji so želeli, da bi Kst tako velikega obsega izšel vsakih 100 let. Malo je pa verjetno, da bi dočakal ta svojevrstni list drugo izdajo, saj živimo v stoletju, ko igra praktična stran v življenju glavno vlogo. Rdeči Mauritius odkrit V poslopju berlinskega deželnega sodišča s»o imeli te dni veliko filateiistično senzacijo. Med znamkami, ki jih je prodajalo 3odišće na prisilni dražbi, so namreč slučajno odkrili sloveč o angleško znamko *rdeč3 Mauritlus<. To Je znamka za en pe-ny in na vsem svetu je samo 11 takih znamk, od teh dve v Nemčiji. Redko znamko je kupil neki borlinski filatelist za 27 tisoč nemških mark ah 540.000 din. Nov gradbeni materijal Neki švedski tvrdki se je posrečilo izdelati iz makulatumega časopisnega papirja nov o^mjavarni g* adbe-ni material, ki se imenuje sekurit. Papir je treba stisniti in mu primešati nekatere kemikalije. Poskusi z novim gradbenim materialom so dokazali, da kljubuje tudi vodi in zemeljski vlagi. Njegova prednost je tudi v tem, da prenese do 300 stopinj vročine. Niti z zažigamo bombo niso mogli novega gradbenega materiala zažgati. Takoj, ko so pogasili žarišče požara, so lahko vzeli seku-ritne plošče in jih odstranili. Makulatumi papir se bo seveda znatno podražil, Če bodo iz njega začeli zidati hiše. Dvojna žetev v štirih mesecih ini je prineslo izobilje in državi Iz okolice Necochošea v pokrajini Bue-nos Air os, ki spada med najrodovitnejše kraje Argentine, prihajajo poročila o izrednem primeru rodovitnosti, edinstvenem celo v tej deželi, kjer je zemlja sploh zelo rodovitna. Gre namreč za dvojno žetev pšenice v štirih mesecih. Prvo pšenico so poželi letos v januarju, drugo pa v začetku maja. Njive so namreč takoj po prvi žetvi preorali in zasejali znova pšenico. Rekordno letino so dosegli na posebno dobri zemlji. Razen tega je pa bilo letos v Argentini zelo ugodno vreme, da je zemlja še bolje obrodila. V januarju pa imajo v Argentini poletje., ki odgovarja evropskemu avgustu. Prevladovalo je milo vreme, in bilo je dovolj padavin. Ob koncu marca in v začetku aprila je pa pritisnila huda vročina, med katero je pšenica hitro dozorela. Srečni argentinski kmetovalci pa obžalujejo, da so imeli dvojno obilno žetev pšenice v enem letu, ker je ne morejo prodati. Kriva je vojna, na drugi strani pa hudo pomanjkanje tovornih ladij, s katerimi bi prevažali pšenico. Država bo sicer odkupila nekaj pšenice od farmarjev po 67.50 pezov tono, toda ta cena bo komaj krila produkcijske stroške. Na drugi strani pa pomeni novo obremenitev državne blagajne. Argentina more računati, da bo lahko izvozila komaj polovico svojih letošnjih ogromnih zalog žita. To pa pomeni, da ji preti huda gospodarska kriza. Tu vidimo torej, da lahko tudi izobilje prinese človeku nesrečo. Argentina je pridelala letos preveč pšenice, kar pomeni nesrečo i za farmarje i za državo. Kislota vode in dolgost življenja Jajčece morskega ieža hitro pogine, če iri oplojeno. Dolgost življenja neoplojene-»ajčeca ni odvisna od množine redilnih inov, kajti uiičece pogine m.noj;> prej. preden je rro-glo izčrpati znatnejž! del svojega rumenjaka Vzrok pogina je samoza-strupljenje ali avtom tek.'ikdciia * snovmi ki nastanejo pri živi ien j&kern delovanju orotoplazme in k-, i'h ne more oksidacija uničiti ali izločiti z celice. V skladu s tem se da podališati življenje ncoplojenega jajčeca z mrazom, ki zadrži vse ž;vljenjske pojave. Nasprotno pa toplota življenja jajčeca ne skrči. Podoben vpliv ima tudi razlika v kisloti morske vode. V normalni morski vodi pogine jajčece v dveh dneh. če ni oplojeno. C"e pa primešamo morski vodi nekaj solne kisline, da pestane njena reakcija nekolike« kisla, ostane jajčece v nji živo mesec dni, čeprav ni oplojeno. Če pa primešamo vodi le nekoliko več solne kisline, jajčece takoj pogine, ker protoplazma v tem primeru razpiKle. Kdaj je bila odkrita Amerika V* KaJiforniji živeči italijanski učenjak CarniUo Eugenio Branchi trdi, da Amerika ni bila odkrita 12., temveč 13. oktobra 1492, torej en dan pozneje, kakor dokazujejo vsi dosedanji viri. Do tega zaključka je prišel Branchi, ko je proučeval odlomke iz ladijskega dnevnika Las Casase. Branchi trdi, Kolumb ni hotel zapisati v ladijski dnevnik številke 13, ker jo je smatral za nesrečno. Zato je zapisal 12 »in naslednjega«, kakor je bila takrat navada. Tako je nastal nesporazum mnogih jnterpretov. ki so iz tega sklepali, da je bila Amerika od-kirita 12. oktobra. Branchi opira svojo trditev na računski ključ, ki ga je rabil Ko-hjLrnb. Vesti iz Hrvatske _ »KatoKski tednik« o zidih. Sarajevski ^»Katoliški tednik« razpravlja v svoji najnovejši števdlki o odnosu arijcev do Židov. Med drugim pravi, da moramo poznati meje tudi pri ljubezni in torej arijec Židinje ali arijka Žida nikakor ne sme ljubiti, pa čeravno bi ga k njemu aH k njej vleklo srce. Sam vsemogočni Bog je poskrbel, da Žida lahko že od daleč spoznamo in se tako ognemo grehu — pogovoru ali celo ljubezni z Židom ali Židinjo. _ V Zagrebu bodo zgradili džamijo. V Zagrebu so imeli doslej mohamedanci samo skromno molilnico, zdaj pa bodo dobili novo džamijo. Listi pravijo, da mora neodvisna hrvatska država tudi mohame-danskim bratom posvečati največjo pozornost in je zaradi tega nujno potrebno, da jim v prestolnem Zagrebu zgradi moderno molilnico. _ Nošenje šajkače prepovedano. Po odredbi vrbaskega stožernika je na področju bivše vrbaake banovine najstrože prepovedano nositi šajkačo. Kdor bi jo navzlic prepovedi nosil, bo kaznovan z zaporom do onega meseca in poleg tega še z občutno denarno globo. _ 14 četnikov je bilo ustreljenih. V selu Komarju pri Banja Luki je po poročilu zagrebškega 2 Novega lista« 14 srbskih Četnikov napadlo hrvatske ustaše, ki so vozili hrano za siromašno prebivalstvo. Vse četnike so polovili in jih takoj postreljali. _ Policija pobira kolesa. Nedavno smo v našem listu poročali, da je v Zagrebu najstrože prepovedano puščati na ulicah nezaklenjena kolesa. Uprava policije je namreč na ta način poizkusila zmanjšati število tatvin. Ko je te dni napravila po mestu racijo, se je prepričala, da Zagrebčani ne spadajo ravno med disciplinirane in ubogljive ljudi. Zaplenila je namreč precej nezaklenjenih koles, ki so jih s tovornim avtomobilom prepeljali v policijsko skladišče. Lastniki bodo dobili svoja kolesa nazaj šele tedaj, ko bodo plačali oziroma odsedeli strogo določeno kazen. — Častne pokojnine in darovi. Zagrebške >Naroone novine« so te dni objavile poglavnikovo odredbo o častnih pokojninah in darovih, ki jih bodo prejeli vsi, ki so se na vojaškem, kulturnem ali gospodarskem polju borili za osamosvojitev Hrvatske. Na pokojnine oziroma darove bodo imele pravico žene, če so borci, zaslužni za Hrvatsko, padli, če pa so umrle že tudi njihove žene, bodo imeli pravico na pokojnino njihovi otroci, in sicer moški do 21. Leta, dekleta pa do poroke. Kot prvi je bila častna pokojnina neodvisne hrvatske države dodeljena vdovi pok. Stjepana Radića, ki bo od hrvatske države prejemala mesečnih 10.000 kun pokojnine brez vsakega odbitka. — Velika župa Sana in Luka. S poglavnikovo odredbo je bila ustanovljena velika hrvatska župa Sana in Luka, ki bo popolnoma Likvidirala bivšo jugoslovansko vrbasko banovino. V območje velike župe Sana in Luka bodo spadali okraji Banja Luka, Sanski most, Ključ, Prijedor in Ko-torišče. Sedež velike župe Sana in Luka bo Banja Luka, ki se zdaj imenuje samo še Luka. — 280,000.000 za stavbna dela v gozdovih. Hrvatsko ministrstvo za gozdove in rudnike je dovolilo 280 milijonov din kredita za razna stavbna in podobna dela v gozdovih. Večji del tega zneska bodo porabili za gradnjo cest in potov po liških gozdovih. Liške gozdove, ki so bili doslej skoraj nedostopni, bodo po novih cestah in potih laže izkoriščali, ker bo omogočen odvoz lesa. — Hrvatska na dunajskem vel ose Jm ti. V Zagreb je dospel generalni ravnatelj dunajskega velesejma Rehbeck, da bi se dogovoril s predstavniki hrvatskega gospodarstva gledte sodelovanja Hrvatske na dunajskem velesejmu. Hrvatska država je sklemila, da se bo dunajskega velesejma udeležila. — Hrvatski vojni n jetniki se vračajo. Iz Italije je doslej v Zagreb prispelo preko Karlovca že blizu 1000 hrvatskih častnikov in vojakov, ki so do zloma Jugoslavije pripadni! jugoslovenski armadi. Zagrebški listi poročajo, da se bodo tudi vsi ostali jugoslovanski vojni ujetniki v Italiji, ki so po rodu Hrvati, vrnili v domovino že v najkrajšem času. — Velike najemščine zagrobške me«stne občine. Zagrebška mestna občina plačuje letno 3.606.460 din najemnin za poslovne prostore raznih svojih uradov. Spričo tega je razumljivo, da je zdaj začela akcijo za zgradbo raznih palač, kjer bo lahko namenila vse svoje urade in kjer bo del mestnega uradništva lahko dobil tudi primerna stanovanja. — Izmenjava brzojavk med von Kibben-t ropom in dr. Lorkovićem. Ko se je po podpisu trojnega pakta v Benetkah hrvatski zunanji minister dr. Lorkovič vrnil v Zagreb, je takoj poslal nemškemu zunanjemu ministru pozdravno brzojavko. V soboto je prejel odgovor, ki se glasi: >Nje-govi prevzvišenosti dr. Mladenu Lorkoviču, zunanjemu ministru Hrvatske. Za vašo brzojavko se vam najlepše zahvaljujem. Bil sem zlasti vesel, ker sem bil pri zgodovinskem dogodku v Benetkah osebno navzoč. Joachim von Ribbentrop, zunanji minister Reicha«. A. Spagnoli 20 IZDAJALSKA PUNČKA Roman Moj tovariš bi se bil rad izmuznil. Kakor toliko drugih zdravnikov, tudi on ni kazal nobene simpatije do pred sta vnik o v zakona in to mi je povedal brez vsakih ovinkov, kakor je bila že njegova navada. — Pri teh ljudeh nikoli ne veš, kaj se bo izci-milo iz zadeve, za katero se zanimajo. — Odprl je dozo m mi ponudil cigareto. — Mladi ste se in še nikoli niste imeli opravka s takimi rečmi. Za svojo osebo imam raje sto konzultacij. Mi. zdravnild, spoštujemo mnenje drugih ljudi, čeprav se z njimi ne strinjamo. Ali ste slišali, kako je zvenel njegov glas? Najbolj me pa jezi, da počenjajo ti ljudje vedno vse tako, kakor da bi se jim zdela vsaka iz-povedba netočna in postranskega pomena. — Morda je to samo poklicna navada? — sem odgovoril. — Toda povejte mi nekaj: Ta doktor Cara ti, ki tudi prisostvuje preiskavi, ali je to specijalist, ki ste ga poklicali vi? _On? Kaj še! — je vzkliknil moj tovariš smeje. _ To je komisar kvesture iz Trevisa. Dovršil je policijsko akademijo in S seboj SO ga pripeljali Bradi tehničnih podrobnosti. _Kdo pa prav za prav vodi preiskavo? Policija aH Karabin jer ji? — Navadno je to dolžnost policije ali Karabi-njerjev. Če pa gre za težak primer, kakor je tu. lahko poveri državno tožilstvo preiskavo istočasno obema ustanovama. Ko smo prišli danes sem, mi je mareschiallo to povedal in zdi se mi, da Kara-binjerjem to ni nič kaj po volji. Toda državni tožilec je pač tako odredil. — Zakaj jim ni po volji? — No, v takih primerih pač vedno igra svojo vlogo poklicno tekmovanje. Toda tiho, poslušajte! In res, iz velikega salona so se začuli drugi glasovi, čeprav nikogar ni bilo tu. En glas je bil oni preiskovalnega sodnika, drugi, manj razločen, pa glas družabnice. Doktor Marchetti je pokazal na steno, kjer je velika svilena preproga zakrivala vrata. — Premična vrata v salon so odprta, — je za-šepetal moj tovariš. — Preiskovalni sodnik zaslišuje gospodično Solveni. In tem vratom, o katerih nihče ne ve, da so odprtji sem se moral zahvaliti, da sem lahko prisostvoval zasliševanju tistega dne. Priznam, da me ni nič motila misel, da sem s tem zakrivil indiskretnost do justice. — Paziva, to bo zanimivo, — sem dejal. — Sediva, — je zašepetal doktor Marchetti. — Nihče nama ni prepovedal biti tu. Ne samo ,da sva lahko slišala vse, kar se je godilo v sosedni sobi, temveč sva lahko skozi vrzel v zavesi, obstoječi iz dveh delov, tudi vse videla. Preiskovalni sodnik je sedel obrnjen od vrat, kraj njega pa državni tožilec. Priče so bile pa obrnjene k vratom, dočim poročnika in zapisnikarja nisva mogla videti. Prva, ki je bila zaslišana za nama, je bila gospodična Solveni. Toda iz njenih izpovedb sva slišala le malo, kajti od najinega odhoda iz salona je bilo minilo dobre četrt ure. Pač pa sva slišala čitanje protokola po zapisnikarju. V protokolu je gospodična Solveni ponovila to, kar je bila povedala v noči zločina že poročniku Marsicu. da je namreč odšla potem, ko je bila spremila grofico Matildo do vrat njenih soban, v njene sobe in sicer po stopnišču za služinčad. — Ali ste hodili navadno po tem stopnišču? — jo je vprašal sodnik. — Večinoma, toda tistega večera sem imela poseben razlog za to. Hotela sem namreč sporočiti sobarici uboge grofice, da lahko gre spat, ker je grofica ne bo več potrebovala. — Torej ste najprej poiskali sobarico, preden ste odšli v grofičino sobo? — Ne, telefonirala sem ji s stopnišča. Tam je namreč hišni telefon, napeljan v poselske sobe, — Nadaljujte, prosim. — Potem sem odšla v svojo spalnico. Tam sem nekaj Časa čitala, potem sem pa zaspala. Kar me je prebudil ropot; zaropotala je bila oknica. Ropot se pa ni slišal iz moje sobe, temveč od nekod iz bližine. Nekaj časa sem napeto poslušala, ne ker se mi je zdel ropot važen, temveč ker me je motil. Slednjič se mi je zdelo, da sem spoznala, od kod se je slišal ropot. Slišal se je od spodaj, torej bodisi iz grofičine spohriee, ali pa iz salona. Obe sobi sta bili pod mojo. — Točneje rečeno iz salona. — Da, iz salona. To me je osupnilo. Da bi se prepričala, da se ne motim, sem vstala in odprla okno. čeprav je bila tema, sem vendar spoznala, da je šlo za oknice v grofiČinem salonu. Potem sem pa odšla doli. — Zopet po stopnicah za služinčad ? — Seveda, — Povejte mi, kako. Ali ste bili oblečeni? — Da. Ko sem sklenila oditi doli, sem brž oblekla krilo, jopico, pulover in nogavice ter obula čevlje. — Zakaj ste se pa morali tako dobro obleči, da bi odšli v spodnje nadstropje, ko vendar niste hoteli storiti mč drugega kakor zapreti oknice? — Ker se ne pokažem rada v nočni halji kateremukoli izmed gostov, stanujoči h v istem nadstropju. Saj bi bila lahko koga srečala. — Ali se večkrat pripeti, da so stanovalci te hiše do ene ponoči pokonci? — V tem letnem času pač, če so ljudje v hiši. Pogosto gre ta ali oni pozno spat. — Ta ali oni? Govorite točneje. — Recimo tisti, ki igrajo bridge. Večkrat se partije zelo zavlečejo. — Dobro. Torej ste odšli doli. Urejuje Josip Zupančič U Za Narodno tiskarno Fran Jeran U Za upravo in inseratnj dej Usta Vlad Regallv U Vsi 5 LJubljani