202. številka. Ljubljana, vtorek 6. septembra« XIV. leto, 188L SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeinši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati M ;« v h t r o - o g« r * 11« •!*->:«- a celo leto 1 *5 {rl., za pol l«*ta H gl. za ćetrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za Velo leto LJ gkL ta retrt leta U tflil. ,"0 k:., ,-.a en ih.-h' 1 gld. In kr. Za po iljanje. na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina .znaša. — Za gospođa nčitel je na ljudskih lolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta S gld. 60 ki., pO polti prejeman za četrt lota 9 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., rt; se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej h:Si »gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiti. Slovenije narodni dom. Doraus erat in votis. Davno je uže, kar se je govorilo o narodnem domu v Ljubljani sredi Slovenije in se zatrjevalo, da potrebujemo v glavnem svojem mestu lastnega ognjišča, okrog katerega se zbiramo v pogovoru ob urah počitka, kjer nas najdejo lehko prijatelji iz dežele, sploh vsak, ki se zanima za svojega rojaka in narodno stvar. Ostale so te lepe ideje, žalibože, same ideje, zaradi tega pa je tudi narodno socijalno življenje v Ljubljani slabeje kot v vsakem manjšem mestu, dolgočasneje celo kot na tujem, kjer živi le peščica razkropljenih rojakov. — Tako misli nedvomne vsak zunaj Slovenije živeč rodoljub, ko se povrne morda Čez mnogo let domov in vpraša v glavnem mestu po narodnej družbi, po tistem svetem ognjišči, ob katerem bi se morali zbirati voditelji naroda. Ali smo Slovenci res takovi separatisti, da se izogibljemo prijatelja rojaka, ali i imuno res tako malo socijalnega duha, da se izgubljamo ob večerih rajši po oddaljenih predmestjih, da se izognemu monla temu ali onemu, kot da ostanemo v sredini, si izberemo hišo in vanjo vabimo s svojo navzočnostjo svoj narod in posebno mladino v širjem krogu okolo sebe V — Naši pradedi so se zbirali v starodavnem času sredi sela pod širokovejato lipo, Nemci pod mogočnim hrastom, Rimljani na svojem foru, celo divji Ozmani pred svojimi mošejami, mi napredujoči, za narodne svetinje navdušeni Pod kostanjem. u. Gospića! Lepa in prijetna, da — nekako čarobna bila bi vožnja po podzemeljskem jezeru, in kar bi bilo tudi nekaj vredno, je zopet to: Bistričanom bi dotekal lep dobiček iz tega — ravno tako kakor Postonjčanom od njihove jame! — Ob času, ko bi tujci došli se po jezeru vozit, bi bistriški gostilničarji, katerih bi bilo kmalu za majheno vas, vsaj nekoliko zaslužili. A še največ bilo bi pa vredno, ker bi se iz jezerskih dohodkov dala napraviti kaka zasebna blagajnica, katere novci bi vrlo dobro služili za razne postranske potrebščine, kakor na priliko : za zidanje zvonika, napravo novih zvonov, popravo cerkve, razširjenje šole, popravljanje cest, olepšavanje ulic in okolice i. t. d. Ali, ker Tržačanov vender le nij, da bi na dotičnem mestu preiskali, ali se res tam Slovenci pa v svojem glavnem mestu nemarno dostojnega prostora, kamer bi se zatekali po dnevnem trudu, kjer bi našli v obilnem številu jednaku mislečih prijateljev. Istina je to, a ostati ne sme tako dalje. Vsak narod ima v svojem sredičči nekaj, na kar je ponosen, kar z navdušenjem pokazuje tujcu meneč: poglej, to je dovršil narod, to je njegova svetinja! Mi ubogi Slovenci ne moremo imeti rimskega Kapitola, niti krasne beneške do-ževe palače; niti gledališča si ne moremo zidati, kakor naši bratje Čehi, a svoj narodni dom. če tudi v skromnih razmerah, leliko postavimo, Če hočemo, če. ne maramo ostati čestilci separatizma — vsak stan zase ali pa celo vsak Človek zase. Pri nas nadvladuje še pogosto prav otročji, domišljav ponos, ki kaže rad ob vsakej priliki: „11 piu bel viso e il mio", ki premeri tujca in gosta od nog do glave in študira ali bi ne trpel kaj na lepem svojem imenu, ako bi občeval s tem in onim, ki monla nij jurist ali visoko učen profesor, in nosi suknjo za nekaj grošev cenejo od nase. Bratje, tako ne smemo! Nesloga in ošab-nost sta stari slovanski greh, otresimo se ga vsaj mi, ki se prištevamo omikanim. Ciceron pravi: „Kar se spodobi, je česti vredno, in kar je česti vredno, je vedno tudi spodobno." Te besede naj nas vodijo nasproti ostudnemu separatizmu ; naroda, za katerega žrtvujemo vse svoje moči, se oklenimo in on bode ljubil ne samo naša dela, temveč tudi nas, v ogenj pojde za nami, zbiral se bode okolo nas, kako podzemeljsko jezero nahaja, torej so gotovo za zdaj opustili to misel, kar je se ve da škoda, ker se po meni sprožena misel ne bode tako hitro uresničila, kakor je bilo pričakovati — in to je škoda tudi za me in Vas, gospica! Bistričanov vender to nij oplašilo, da so zidali svojemu patronu sv. Juriju nov zvonik, in to se je zgodilo, še predno je zagledala beli dan misel o iskanji jezera. Bistričanje so torej iz lastne inicijative pričeli svojemu patronu zidati zvonik, kateri bode odslej bližnjej okolici naznanjal, da so tudi Bistričanje pobožni, da je torej laž, kar se blizu in daleč govori, da so brezverni, da se o petkih ne zdržujejo mesnih jedi, da se pri zvonenji poludneva in ave Marije niti ne odkrivajo i. t. d. Da so res pobožni, in da je vse to le hudobno obrekovanje ali vsaj opravljanje laž-njivib jezikov, pričuje uže to, da so tudi sklenili, namestu starih majhenih zvonov kupiti nove večje; torej si uže iz tega morete, go-spica, posneti resnico, da, ako bi Bistričanje c poludne in pri ave Mariji ne molili, bi go- kakor se otroci zbirajo okolo roditeljev, poslušal bode naše govore, navduševal se za naše ideje. Po takem potu si hotlemo ug'adili pot do lastnega narodnega doma, drugače nikdar ne. Nase ljudstvo sicer nij imovito, a če se ogreje za kako idejo, rado položi svoj dar na oltar domovine. „Gratius ex ipso fonte bibitur aquau — prijetneje je in častneje iskati narodne družbe in narodnega življenja, kot podučevati se po daljnem potu o narodnih razmerah. Končno zatrjujemo, da bode toliko časa hiralo narodno socijalno življenje in sploh narodna zavest v sredi Slovenije, dokler si ne zgradimo narodnega ognjišča, ali bolje rečeno, dokler ostanemo boritelji za narodne svetinje — tilistri in separatisti. Narod je vedno in povsodi za nami, le pokažimu mu, kje naj se shaja, recimo mu: „Tu je naš dom, tu se zbirajmo vsi od prvega do zadnjega, tu je ognjišče vse slovenske družine !" L—s. Nemšk glas o nemških novinah. Glasi o popačenosti in o demoralizaciji ljudstev čujejo se prav pogostem in so, žal! opravičeni. Neprijatelji zdanje organizacije ljudskega Šolstva v Avstriji iščejo uzrokov te zdiv-jalosti, zlasti v zdanjej uravnavi šol, v novih šolskih postavah itd. (Primerjaj baron Dipau-lijev govor v državnem zboru). To pač nekoliko predaleč sega in nij povsem osnovano, ker treba pomisliti, da se sadu novih šolskih postav no more Se mnogo videti pri zdanjem zarodu, kajti mladine, ki je obiskovala „nove" šole, je dozdaj Še malo. Glavnih uzrokov zda- tovo novega zvonika ne zidali niti novih zvonov ne kupovali. Ali mala nesrečica se jim je pa vender pripetila pri tem zidanji — katera nesreča je pa le neznatna, skoraj nij omembe vredna, kateio pa hočem Vam vender omeniti zaradi tega, da jo znate kedaj pri jednakom zapo-četji komu v svarilni izgled povedati. Poslušajte ! Ko so namreč nosilili po hišah podpi-sovalno polo, da bi vsakdo i/, proste volje podpisal kak znesek, katerega bode ob svojem času za zidanje zvonika podaril, je neki Bi-stričan, kateri $ velja za prvega mogotca — kajti njegov glas se mora povsodi slišati in povsodi prodreti — ta je bil rekel, da v tak namen ne podpiše nič, pač pa bi podpisal, ako bi slo za zidanje kakega magazina za deske. Ali ko je mož videl, da so vsi drugi njegove jednakosti in njegovega stanu večje ali manjše zneske podpisali, vzel je tudi on pero v roko, ter podpisal precejšno svoto. Ali kaj se zgodi? Zvonik, razen strehe, je dodelan, a raznesel se je glas na okolo, da visi na stran, pa ne vem njej popačenosti je objektivnim možem pač iskati drugodi. Josip Heinrich, nemški deželni poslanec na Češkem, bivši državni poslanec, piše v znamenitem šolskem časopisu: „AU-gemeine osterreichische Lehrerzeitung", da je uzrok nemoralnosti nemškega ljudstva iskati v slabih nemških novina h. Kdo temu ne pritrdi? Le tist ne, kateri nikoli videl nij tacih novin. Poslušajmo torej, kaj pravi nemški pisatelj o nemškem časopisji: „Seit Jahren und Jahren machen sich auf die Gesellschaft im allgemeinen und speciell auch auf das deutsche Volk Einfliisse geltend, die dem deutschen Wesen vvidersprechen; seit Jahren vergiftet eine in der Wolle des crasse-sten Parteiegoismus und des niedrigsten Ma-terialismus gefarbte Tagesliteratur das deutsche Familienleben; seit Jahren werden durch diese Tagesliteratur, die nur eigene Interessen kennt, und in deren Augeu nur das Kecht und das Wahrheit ist, was sich mit diesen Interessen vereinigt oder mit ihnen identisch ist, seit Jahren vverden durch diese Tagesliteratur — sage ich — alle edlen Bestrebungen verspottet, verhbhnt, verfolgt; seit Jahren wird durch eine derartige Tagesliteratur das deutsche Volk dem deutschen Wesen und dem deutschen (Jharakter entfremdet." Tako sodi pošten, previden Nemec! In vender slepo občinstvo najobilneje podpira tako časopisje. Še mej Slovenci se žalibog nahaja veliko kratkovidnežev, ki podpirajo te baze nemške novine, katere — vedoč ali nevedoč — pote gladijo nihilizmu. Politični razgled. \k raja 1. septembra. [Izv. dop.] Od 22. do 29. m. m. vršile so se v *) Magnnm est Bolatium, socios ,. . .. Tolažite se z nami na Kranjskem, katerim se ne godi nič bolje — slava g. Conradu! Ur. našej dolinskej nadžupaniji javne izkušinje v ljudskih šolah. Prečastiti g. dekan in g. nad-župan pokazala sta pri tej, kakor pri vsakej priliki, da sc živo zanimata za šolo in njen napredek. Opomniti bi imel mnogo dobrega, a tudi kaj neugodnega glede učiteljskega osobja. Ker pa nečem fungirati šolskim policajem, rečem le: Mladi učitelji, na delo! Ne s praznimi frazami, nego z zvestim in natančnim spolnjevanjem svetih svojih dolžnostij rešimo čast učiteljskega stanu, le z dobrimi učitelji, akoravno imajo samo 160 gld. plačila, povzdignemo zanemarjeno ljudsko šolo tu v tužnej Istri. V sredo 24. in. m. bila je v Kopru seja okrajnega šolskega sveta. V tej seji se je sklenilo mej drugim to-le. V Ricnianje pride začasnim učiteljem g. Baklič, absolviran teolog in izprašan učiteljski kandidat; prejšnjega 84 letnega starčka so odstranili. Gospod Špan, do zdaj substitut g. Praprotnikov v Boljunci pride začasnim učiteljem k sv. Antonu. Gospod Pra-protnik, ker je nekoliko okreval, prevzame zopet stalno učiteljevanje v Boljunci. G. A. Vr-tovec, začasni učitelj v Dolini, dobi prav tam stalno službo. Vse drugo ostane pri starem v našej nadžupaniji. Zdaj odpotujem na počitnice, ako smem — vojaške vaje tako imenovati ter vam bom o našem goriškem brambovskem bataljonu nekoliko poročal. Domače stvari. — (Program slavnosti,) katero Josipu Jurčiču v spomin narede vipavski rodoljubi prihodnji četrtek t. j. na Malega Šma-rina praznik po končanej kmetijskej tomboli ob 6. uri zvečer. Prvi del: 1. Davorin Jenko: „Naprej", svira vojaška godba. 2. Slavnostni govor. 3. A. Hajdrih : „Jadransko morje", moški zbor. 4. Vojaška godba. 5. X.: „ Jurčiču v spo min", slavnostna deklamacija. 6. Resch: „Skriv-nostna ljubezen", moški zbor s spremljevanjem vojaške godbe. 7. a) Ruska narodna: „Sara-fan;u b) Princezinja Kočubej : „Povejte jej" !" — samospeva za sopran. 8. Vojaška godba. U. A. Nedved: „Moja rožica", čveterospev. 10. Vojaška godba. 11. Dr. B. Ipavic: „Domovina", moški zbor z bariton- in tenorsolom. 12. Vojaška godba. — Drugi del: Slavnostni ples, pri katerem svira vojaška godba. Vstopnina k prvemu delu programa za osebo 30 kr., k slavnostnemu plesu za gospode po 1 gld., gospe in gospodične so proste. Cisti dohodek je namenjen Jurčičevej ustanovi, zato velikodušnosti nijso stavljene nikake meje. — (Nedeljskemu izletu) čitalničnih naših pevcev v Bled je bilo vreme jako ugodno. Okolo Ljubljane je popoludne večkrat po malem deževalo, na Gorenjskem ves dan nij bilo kapljice dežja. Pevci so z izletom jako zadovoljni in pravijo, da so se prav dobro imeli. Obširnejši popis nam je obljubljen za jutri. — (Gospod Fran Grbič) nas sloveči tenorist se je minolo nedeljo od todi podal v Lvov, kjer je, kakor smo uže poročali — za prihodnjo zimo angaževan pri poljskej operi, — — (Za javno tombolo,) katera bode v nedeljp teden v Zvezdi, 86 uže prodajajo tablice. — (Himen.) Včeraj se je v Cerknici gospoda državnega poslanca J Adolfa Obreze hči gospica Milka poročila z gospodom dr. Franom Hočevarjem, c. kr. gimnazijskim profesorjem v Inšpruku. — (Uredništvo uradnega lista „Laib. Ztg. ") je od 1. t. m. popolnem izročeno gospoda P. pl. Radiču. Razne vesti. * (Tiskovna svoboda na Hrvatskem.) „Obzora" broj 203, je prinesel v soboto na mestu druzega uvodnega danka od besede do besede odlomek iz romana, katerega prinašajo v listku službeoe „Narodne Novine" in ga je spisal August Šeuoa, pa ta članek v „Obzoruu je bil — konfisciran ! *(Varčnažena.) Pretekli teden umrla je v Brigittenavu pri Dunaj i 91 letna Žena ta-pecirarjeva. Zapustila je pet sinov ; dv*\ sta posestnika ribarij in jeden je tovarnar v Ameriki, četrti je trgovec v Odesi, najmlajši je k up če valeč z ovočjem v Aleksandriji. Stara žena živela je zmirom prav skromno in štedljivo, da-si so jej sinovi pošiljali znatno podporo. V njenej zapuščini je bilo čistega premoženja 16.000 gld., katere je zapustila svojim sinovom v oporoki, katera se končuje z naslednjimi besedami: „kar ste mi dali, sem polteno oskrbovala in tu najdete zopet". * (Pravičen davek.) V Bukureštu je mestno zastopstvo izdalo ukaz, da mora vsak, kdor ima nad prodajalnico firmo v tujem jeziku, platiti na leto 100 dinarov. Vsled tega je še tisti dan mnogo nemških in fraucoskih firm zginilo. — Tak ukaz bil bi posebno dober pri nas, ker se še vedno vidijo povsod le nemški napisi, celo naši narodnjaki imajo le nemške firme. Kdaj bodo jeli vender uže sami Bebe spoštovati? Če tujec opazuje te napise, misliti si mora pač res, da je Ljubljana nemška. * (Čudno!) V listih bral se je pred kratkim ta-le dogodek: Dne 15. m. in. zvečer prišel je v Pazin tujec, tu si je hotel kupiti lekov, šel je v lekarno in mirno — prijazno pozdravil: nDober večer". Lekarnar pa mu je osorno in odurno odgovoril: „Buon gioriio". Potem je gospod prosil lekov v slovenskem jeziku, a ker ga je lekarnar gledal le debelo, proBil je nemško, a lekarnar mu je odgovoril: „Non capisco." Gospod se je čudil, kako je mogoče, da lekarnar v mestu, kjer je nemšk gimnazij ne ume niti nemški niti slovanski. Na to prijazno opazko pa mu je odgovoril lekarnar: „Non sono obligato d i purlare fourche I' italiano". Tako gospod nij niti mogel kupiti si leka. Tej dogodbici ne dodajemo prav no-bednega komentara, vsak si bode pač lehko mislil pravo. * (Kinesko posianstvo.) Kineški poslanik Li-Fong-Pao imel je avdijenco pri našem cesarji in baje da se bode o tem sprejemu tiskalo v kratkem poročilo v kineškem oncijal-nem listu „King-Pao". To bode prvo poročilo, ki ga bode prinesel list iz nebeškega kraljestva o takej zadevi. Ta list „King-Pao" je baje naj-stareji list na svetu, ker je uže v osmem stoletji po našej Štetvi jel izhajati in nositi novice mej svet. * (Ciganski kralj) Nj. veličanstvo Henrik Lee, kralj vseh ciganov Velike Britanije in Zjedinjenih držav oženil se je v New-Jerseyu s cigansko kneginjo Heleno, hčerjo pokojnega Uriaha VVartona. Veliko jima srečo! * (Velikanska železna g o r a) se nahaja v Meksiki blizu mesta Duri*ngo, ki ima 20.000 prebivalcev. Ako se napravi železnica do tega mesta, mora to mesto zelo obogateti. Gora je dve milji dolga, jedno miljo Široka in 7O0 čevljev visoka. Na površji leži 2O0 milijonov ton čiste železne rude in potreba je le plavža, da se železo očisti. Ruda ima 79 do 90°/o železa. Goriva za napravo plavže v je tudi v izobilji ker se tam nahaja mnogo premoga, smrek in hrastov prostrani gozdi. Ko se do mesta Durango napravi železnica, delalo se bo tam najboljše in najcenejše železo na zemlji. * (Za vednost!) Iz Pariza se poroča ta-le dogodbica: V tretjem nadstropji v malej sobici stanoval je mlad učenjak. Nekaj dnij sem bilo ga nij več videti in to je jelo skrbeti njegovega gospodarja. Hitel je k policiji naznanit; ko so šiloma odprli vrata njegovemu stanovanju, našli so Edmonda Gineta, tako se je imenoval nesrečnež, sedečega pri mizi, bil je zadušen. Jeden konec vrvice, ki ga je zadušila, bil je privezan k mizi. Poleg trupla ležal je listič naslednje vsebine: „Kako veliko je zločinstvo druzih vlad, ki se še vedno obotavljajo vpeljati giljotino ? Kako velike so bo- lečine stranguliranega (obešenca)? Tu poskušam z mimo krvjo to spoznati. Moja vrvica je precej trdno pridrgnena okolo vratu, to čutim na pretakanji krvi. Moji čuti so popolnem jrsni in ne obotavljam se, še bolj pri-drgniti! — Za hudiča, to postaje neprijetno. Dihanje kratko, višnjevi sopari pred očmi in ob jednem tresenje v rokah. Jaz se vprašam, kako se imenujem: Jaz se imenujem £dmond Ginet: radoveden sem, kako se godi pri obešanji, nekoliko hočem še popraviti vrvico in potem nazaj." — Tu se končujejo zapazke, ki jih je hotel nesrečnež zapisati v prospeh znanosti, skoro gotovo nij imel več moči. Narodno-gospodarske stvari. „Pomagaj si sam in Bog ti pomore", je preresničen prigovor, kateri se mora našemu slovenskemu kmetu globoko vtisniti v možgane, ker žalibog. naš oratar še premalo čisla svojo rediteljico zemljo in se ne briga za to, da in kako bi si zboljšal zemljišče in vpeljal v svojem gospodarstvu tudi take pridelke, katerim zemlja in podnebje večkrat popolnem ugajata. Umno gospodarstvo in poljedelstvo bi blagostanje našega sicer vrlega, pa za svojo korist mnogokrat še zaspanega kmetica izdatno vzdignilo in mošnjiček s peticami napolnilo. Slovenski kmet, slavni naš pesnik Vodnik kaj primerno poje o tebi: „........tvoja zemlja jo zdrava, Za pridno njo loga najprava; ISćo to areča, um ti jo dan, Našel jo bod, ak' nij a i zaspan." Sicer seje naš kmetic zraven druzega sebi v Živež in uborni vsakdajni kruh potrebnega žita tudi Jrumeno pšenico, sadi vinsko trto, goji konoplje in lan, cepi in goji sadno drevje, da si pridobi novcev za davke, obleko in obutev, če se letina dobro obnese. Gorje mu pa o slabej letini; še soli si ne more kupiti; krompir in repa v oblicah sta mu večji del zimska hrana, pomlad in poletje v prihodnjem letu ga pahneta v črne bakve dolžnikov. Pa večkrat je nespametni kmetic sam svoje nesreče kovač, ker se le po starih šegah, po ukoreninjenih črtežih svojih pradedov ravna, za zboljšanje gospodarstva pa ne zmeni. Zdrami se torej, rojak, ti slovenski oratar, ter sezi v svojem gospodarstvu in kmetijstvu tudi po taci h pridelkih, ki ti bodo obilno povračali trud in stroške. Taka po slovenskej zemlji še malo čislana rastlina je hmelj. V našej spodnjesa-vinjskej dolini so preti kakim 6 leti nekateri kratkovidni in le starega kopita se držeči tr-Žani in kmetovalci meni, ko sem prvokrat začel s hmeljarstvom se pečati, kar v zobe za-smehljivo oporekali: Glej ga norca! Ta si je pač pamet kupil. Ima gotovo par stotakov preveč, da jih bo v zemljo vtaknil. A dandanes se moji nekdanji opona^evalci uže sami s hmeljem bavijo, ter se praskajo za ušesi, da so se jim tako pozno oči odprle. Prvo nasa-janje stane pač več novcev, ker zahteva zemlja vestnega obdelovanja, vender vrže zemlja uže v srednjej letini sedmero toliko, kakor pšenica, dobre letine pa so kmetu prav blagoslov, kateri mu olajša denarstvene bolečine. Letošnja letina nam ne obeta tolikanj mnogo, a jako dobrega blaga. V 4. dan avgusta uže se je savinjski hmelj-zgodnjak v Niirnbergu prodal po 105 gld. 50 kil. Po poznem hmelji, so ves Čas povpraševali uže inostranski kup-čevalci, celo dunajski in francoski pivovarniki ter obečali za 50 kil 113 gld.; a nadejamo se še višje cene. Ker je pa naš hmelj po lastnej skušnji (potoval sem namreč v tej zadevi lansko jesen nalašč po Češkem in Bavarskem) kos najboljšemu žatečkemu (Saazer) blagu in je naš hmelj tja prodan zopet za pravo ža-tečko robo nazaj k nam uvaža, je torej domačim pivovarjem v korist slovenskih hmeljarjev le svetovati, da si omišljajo in nakupujejo pravo zdravo blago pri domačih hmeljarjih in se tako ubranijo le dobičkarskih prekupcev. Spodnještirsko hmeljarsko društvo v pospeh domačega hmeljarstva in obrta v Žavci je vsakokrat voljno, vsem naročbam in dotičnim pismenim povprašanjem točno in vestno ustrezati. V Ža vci, konec avgusta 1881. Janez Hausenbichler, hmoljar in društveni blagajnik. Poslano. Gospod urednik! Štev. 173. in 174. „31. Naroda" meseca avgusta t. 1. sta prinesli v list ku humoresko iz mojega peresa pod naslovom: ,Iz Senja cez Kotor do Zagreba", v katere j se pripoveduje, kako je Janez Zidan iz Kotora potoval v Zagreb. Ko je rečena humoreska uže bila izšla, sem bil opozorjen na to, da bi se zadržaj taiste mogel napak tolmačiti, in da bi mogel kdo misliti, da sem imel pred očmi jednega obče spoštovanega telegrafskega uradnika imenom Franc Schidan, rojenega Ljubljančana, ki zdaj obnaša odlično službo tajnika in referenta pri brzojavnem ravnateljstvu za Bukovino v Crnovicah, in to tem več, ker je slučajno ravno tist gospod Franc Schidan služboval Bvoje dni v Dalmaciji in na Hrvatskem, ter je leta 1858. iz Senja prišel v Sisek in od tod k inspektoratu v Zader. Rečena humoreska sicer nij bila tenden-cijozna, nego, ker sem upotrebil po meni izmišljeno ime Janeza Zidana, nevedoč, da eksi-stira sploh in naročito pri brzojavstvu činov-lik s sličnim imenom, in ker se bojim, da ne bi kdo držal, da sem imel pisaje ono humoresko v mislih gospoda Franca Schidana, izjavljam, da mi je bilo ime njegovo čisto ne-poznatno, da sem jaz čisto po naključji krstil svojega junaka za Janeza Zidana, ter da sem še le pozneje, ko je bila humoreska uže natiskana, bil opozorjen na to ime. Dal sem si truda in zvedel sem na kom-petentnem mestu, da je gospod Franc Schidan, ki je mimogrede rečeno, absolviral brzojav, vrlo izobražen mož in čistega značaja, da je vedno in povsod pohvalno služboval, da se nij nikoli storil krivim najmanjega službenega pre-Btopka in da nij bil nikdar v nobenej iztrazi, torej da je nemogoče na njega povtezati zadržaj moje humoreske. Ker bi utegnil g. Franc Schidan po krep-kej Štajarskej in Koroškej posebno mej duho-venstvom imeti starih znancev, prosim vse, ki so čitaje mojo humoresko znabiti mislili, da sem njega tangiral, da izvolijo na znanje vzeti to mojo izjavo. Spectabilis. 01 51 H XIV. izkaz o darilih za Jurčičev spomenik. Do sedaj je bilo nabranega . 1311 gld. 90 kr. jedna srečka ljubljanskega posojila in jeden c. kr. cekin. *) Temu 80 dodali: Dr. Zupanec Josip....... 3 Župnik oo. frančiškanov .... 1 Neiinenovanec na Krki.....— Učiteljsko društvo za sežansko-ko- menski okraj........ 11 Dr. Vančaš Aloksa v Zagrebu . . Preširon Vinko „ „ . . liechoh Rudolf pl. „ „ . • Bučar Josip „ „ . . Ooglia Anton „ „ . . Novak Karol ,, „ . . Ravšelj Ivan „ „ . . Belak Fran „ „ ♦ • Stern Anton „ „ . . Tomšič. Ljudevit „ ,, . • Dr Gregoric" Alojzjj v Ptuj i. . I>r. Cucek .Josip „ „ . . Dr. Ploj Jakob „ „ . . 1'oljanec Alojzij ,, „ . . Dr. Jurtela Eran „ ,, . . Dr. Pitanie Ivan „ „ . . Dr. Ferjaneič Andrej „ „ . . Veogar Karel „ „ . . llubad Fran „ „ . . Jurca Miha „ „ . . Lepoia Vinko „ „ . . Jug Eran „ • • llirti Fran „ » • • Fegeš Valentin „ „ • • Zelenik Romih Tomaž „ „ . . B. Z. 2itek Josip „ „ . . Kunatek C. ,, „ . . Šijanec Fran „ „ . . Možina Ivan „ ., . . Neimenovan „ .... m 2 1 1 1 1 1 1 1 20 5 3 2 3 3 2 1 1 50 06 50 f>0 r>o 50 30 30 50 Skupaj 1387 gld. 08 kr. jedna srečka ljubljanskega posojila in jedon c. kr. cekin. •) Izkazi o darilih za Jurčičev spomenik se zaradi tega nekaj časa nij so priobčevali, ker odboro-voga blagajnika g. dr. S tarč t a mesec dnij nij bilo v Ljubljani, kamer se je vrnil stoprav to dni. l isini< m opnivni-.tvu. Gospod R. na Rakeku. Vaš inserat ne moremo v ^Slovenskem Narodu" priobčiti; naznanite nam torej natančno adreso, da Vam vrnemo novce. — Gospod X. v Kamniku. Isto tako. Dunajska borza 5. septembra (Izvirno telegratično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 7t> gld. 55 kr. Enotni drž. dolg- v srebru Zlata renta....... 1860 drž. posojilo .... Akcije narodne banke. . . Kreditno akciju..... London ........ Srebro........ Napol......... C. kr. cekini...... 2000 lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupdevalol. Brošurica iabrikacij velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Sohlossor, Trst. (419—37) Učenec se takoj sprejme v prodajalnico » apecerlJHkiin T najem se da itacnns na Starem trgu si. 9 av. m, helu. — Več so pozvč pri gospodu < iku, trgovcu na Starem trgu. (504 — 1) . 77 n 35 1 N 50 n . 131 n — a . 833 n 1 50 n . 118 n — n » 36»/. n n 5 n 59 n 57 n 56 ■ blagom. (505—1) Cenč ure! Po poštnem povzetji pošiljam in de po-slatev nI povoljnu, dam denar nazaj. Vsako naročilo je torej neiiskirano. 1 cylinder-uro od srebrnega nikla z verižico- nrei gld. 12 — zdaj gld. 5.26. ' J 1 anore-uro od srebrnega nikla 1 verižico- on-i gld. 10 — gld. 7.25. ' V J 1 srebrno patent-anere-uro prej gld. 25 — zdaj gld. 11.25. 1 srebrno roniontoir-uro-Washington z verižico; prej gld. 30 — zdaj gld. 15. Zlate are za gospe; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. Jamci se za 5 let. Pil. ■ 1 onim. Uhrenfahrikant, RotlientlmrmstrasNo gegenilber der (429-6) Wollzeile, Wien. r± ca a -i* - o •M y = .M ,0 — I ♦I o, "j a -o 6 - ca 03 « G • -a d B rt z £ 7 I j« 9 M § s j- 0 B I (S I d I . U 03 -n 1 m m 3 e u 3 N S! »ft f J- rt ^ -S tn rt Ii a rt «« ■81 rt '■C' I rt a 6 -S o s o 36 d —1 a .•-9 ^ rt oj .s •••12 >b ^ ■»-> G m O •»■a B ca a s rt » N O) « c C > C »-« >1S! S ■"s »—t ( # .. Ti rt o vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim delom na čišćenje in snaženje sokrovice in krvi in na pospeševanje doorega prebavrjenja. Najbolje to sredstvo je dr. Roza življenski balzam. Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; iBti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in cisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kiBlo riganje, napetost,'bijevanje, kri v želodci, zaslinjenest, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. f velika *i;hni< a t f/l*i., s/eteniee .50 Jbf. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Spoštovani gospod Frngncr! Hvaležen vam moram biti, da ste mi poslali dve steklenici dr. Ro-zovega življenskega balzama, kajti od onega trenotka, ko ga je moja soproga zavžila, izgubila jo svojo bolečine in krč v želodci, za katerem je trpela 3 leta. S tem potrjujem samo istinitost. ProBim vas, da mi s poštnim povzetjem pošljete zopet 6 steklenic dr. Rozovega življenskega balzama. Rogatec, 15. oktobra 1880. Se spoštovanjem Mihael Miklavži«, b. št. 44, občina Hum, zadnja pošta Rogatec. Da so izogue neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno