in
I,
/II
7.
fV
1.
ie-
Al
6.
ec
ia-
12,
0.
iar
da
	1
	1
iSS
1
S::-:
:¥x:
*
M
Siv
::::::::
Predsednik SFRJ in ZKJ se je udeležil v Bohinjski Bistrici slavnostne seje CK ZKJ ob 40. obletnici ustanovi-iverie seje CK KPJ, ki je bila od 15. do 18. marca 1939 v hiši bohinjskega revolucionarja Tomaža Godca.
Slavnostni govornik na seji CK ZKJ, ki jo je v novem družbenem centru Joža Ažmana vodil France Popit, Predsednik CK ZKS, je bil Stane Dolanc, sekretar pred-Kdstva CK ZKJ.
Prvega maja dopoldne so v Bohinjski Bistrici odprli tudi muzej Tomaža Godca. O njem je spregovorila članica sveta federacije Lidija Šentjurc, ki je muzej tudi odprla.
Po slavnostni seji CK ZKJ se je začel v Bohinjski Bistrici prvomajski tabor, na katerem je sodelovalo več i°t 700 nastopajočih iz gorenjskih občin. Delovnim ludem je za praznik dela čestital predsednik republiškega ^ta ZSS Vinko Hafner.
Po slavnostni seji so gostitelji pripravili gostom kosilo v hotelu Zlatorog. Ob tej priložnosti je predsednik skupščine občine Radovljica Polde Pemuš izročil predsedniku
Titu spominsko darilo - gorjuške čedre. Vlasta Vidic, sekretarka občinskega komiteja ZK Radovljica, je predsedniku republike v spomin na obisk bohinjskega kota izročila sliko Jaka Torkarja, na kateri je rojstna hiša Tomaža Godca. Bojan Križaj, najboljši jugoslovanski alpski smučar, je v imenu smučarske zveze Jugoslavije dal tovarišu Titu kipec bloškega smučarja, delo akademskega kiparja Janeza Boljke.
Predsednik Tito je dobil tudi monografijo Edvard Kardelj, prispevek časopisno-založniških in grafičnih temeljnih organizacij ČGP Delo spominu velikega revolucionarja in letošnjim partijskim jubilejem.
Po kosilu si je predsednik Tito ogledal še muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, kjer mu je oskrbnica Cilka Mazej izročila spominsko darilo.
V ponedeljek je pred družbenim centrom Joža Ažmana, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko Zdravko Krvina, odkril spomenik revolucije, delo kiparja Slavka Tihca.
*	5

SOLIDARNOST *
Čeprav sobota, 5. maja, v * vsej Iskri ni bila delovna sobota, £ so se vendar po vseh Iskrinih * temeljnih organizacijah zdru- ^ ženega dela zavrteli stroji in * stekli tekoči trakovi, kajti naš £
28.000-članski delovni kolektiv ^
se je namreč odločil, da bo ves s
zaslužek te ..solidarnostne" so-bote namenil kot svoj solidar- f
nostni prispevek prizadetim Potresnikom v Črni gori. Tako ^ je Iskra prisluhnila pozivu RS £ ZSS za pomoč Črni gori.
pisali, slišali
na televizijskih zaslonih, je vsa socialistična in samo- <
upravna Jugoslavija kot en mož * takoj solidarno priskočila na £ pomoč prizadetemu prebivalst- £ vu, ki so ga poleg potresa ka- >
sneje trpinčile še druge ujme ^
kot voda, deževje in mraz. Ven- ^ dar pa smo tudi videli in obču- £ tili, da so prizadeti rojaki v Črni # gori prav zavoljo te nesebične J Pomoči in solidarnosti svojo £ nesrečo prenašali in jo še prena- ^ šajo laže in bolje, ker se zave- £ dajo, da zdaleč niso sami in
Prepuščeni svojim tegobam in
bolečinam.	.
Življenje se polagoma vrača £ in normalizira v porušenih kra- J jih, tam so že tudi prve mladin- £ ske delovne brigade pa tudi prvi * turisti iz tujine, kar nam vse- ^ kakor dovolj zgovorno priča o £ Vračanju življenja v normalne * struge. Vendar bo potrebno še £ Precej časa, da bodo življenjske £ razmere na prizadetem pod roč- £ ju postale normalne, še več pa, £ da bomo vse, kar je porušenega, £ obnovili ali pa zgradili na novo. £ , Pomoč v Črno goro prihaja * in bo še prihajala nenehno in £ < Iskrina delovna sobota 5. maja * ^ je samo delček te solidarnosti £ S in konkretne pomoči, ki smo jo £ y namenili potresnemu območju ^ N v Črni gori. Seveda pa to ni niti J V Prva niti zadnja Iskrina pomoč * S črnogorskim potresnikom.
A
D.Ž.S
1 ******* M* IMMMS/rgMISIMS ■
V skromni domačiji bohinjskega usnjarja, delavca, špotrnika . in komunista Tomaža Godca so se pred štirimi desetletji zbrali člani ožjega vodstva KPJ in ustanovili CK z Josipom Brozom na čelu. V tej hiši, ki so jo v počastitev letošnjih jubilejev in praznika dela preuredili v muzej Tomaža Godca, je spominska soba, v kateri je tudi prikaz usnjarske obrti iz časov razvijanja delavskega gibanja in rojstva revolucije v tem kraju. Muzej je pred samo slavnostno sejo CK ZKJ odprla članica sveta federacije Lidija Šentjurc, ki je spregovorila tudi o liku in delu Tomaža Godca, Jože Ažmana in drugih bohinjskih revolucionarjev.
IZ GOVORA STANETA DOLANCA, SEKRETARJA PREDSEDSTVA CK ZKJ, NA SLAVNOSTNI SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA ZK JUGOSLAVIJE V BOHINJSKI BISTRICI
Sestanek, ki je bil pred štiridesetimi leti pod vodstvom tovariša Tita v Bohinjski Bistrici od 15. do 18. marca 1939, sodi med zgodovinske zbore. To je bila seja začasnega vodstva KPJ, na kateri so obravnavali številna aktualna vprašanja razvoja in vloge komunistične partije Jugoslavije. Na tej seji se je dotedanje začasno vodstvo z manjšimi spremembami konstituiralo kot centralni komite KPJ pod vodstvom Josipa Broza Tita.
Septembra leta 1938 je tovariš Tito že lahko poudaril: ..Partija uživa zdaj v državi velik ugled ne samo med delavci, ampak tudi med privrženci drugih demokratičnih strank .. . Ljudje so se prepričali, da komunisti pošteno delajo in se bojujejo za interese ljudstva.
Oblikovala se je revolucionarna partija marksističnega tipa, organizirana na načelih demokratičnega centralizma, ki pa je — z razliko od nekaterih drugih — postajala hkrati tudi čedalje bolj sodobna in samostojna v odločanju ter se je vsestransko prilagajala danim potrebam in možnostim boja delavskega razreda, ljudskih
Slavnostni govornik na proslavi 60-letnice KPJ-ZKJ, SKOJ, Sindikatov ter 27. aprila in 1. maja v Sežani je bil sekretar predsedstva Centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Šetinc, čigar govor v celoti objavljamo na 2. strani. Proslavo je začel sekretar OK ZKS Franc Anderlič z uvodno besedo ob jubileju in naših praznikih, program pa so izvajali VIC Srečko Kosovel, učenci OŠ Sežana, učenci glasbene šole iz Sežane, združeni pevski zbori in godba iz Divače, program pa sta povezovala Zdenka Furlan in Smiljan Groznik.
Ob prisotnosti predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita je bila l.maja v Bohinjski Bistrici slavnostna seja CK ZKJ ob 60-letnici naše Zveze komuniste.’, ki jo je vodil predsednik CK ZKS France Popit,slavnostni govornik pa je bil sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolancfmed govorom).
S_____________________________________________________________________________/
množic in naprednih demokratičnih sil Jugoslavije. S tem bojem za samostojnost naše partije se je dejansko začel tudi naš spopad s stalinizmom.
KPJ je s tem, ko je v najrazličnejših oblikah razvijala bogato politično dejavnost, postopoma uresničevala svoj koncept o oblikovanju širokega protifašističnega revolucionarno-demokratičnega gibanja in gradila pot za povezovanje z ljudskimi množicami in za prodiranje v politično življenje države. Širina politike KPJ je dala rezultate: partija je čedalje bolj postajala prava delavska ljudska partija, oziroma nosilka združevanja vseh naprednih sil v državi.
Po vrnitvi v Jugoslavijo decembra leta 1936 se je Tito lotil notranje konsolidacije partije. Njegovo delo je bilo povezano z uresničevanjem sklepov 4. državne konference KPJ o ustanovitvi komunističnih partij Slovenije in Hrvatske. Neposredno je vodil delo ustanovnega kongresa KP Hrvatske, ki je bil v začetku avgusta leta 1937. Malo prej je bil tudi ustanovni kongres KP Slovenije, ki ga je vodil Edvard Kardelj.
Titu v Kominterni ni bilo lahko; doživljal je hude trenutke predvsem zaradi odnosa Kominterne do KPJ, pa tudi do njega osebno. KPJ je bila tedaj, kakor tudi vse komunistične partije sveta, sekcija komunistične internacionale. Vsa dotedanja vodstva KPJ, ki jih je komunistična internacionala imenovala in dostavljala kakor in kadar se ji je zahotelo, so imela z izjemo posameznikov do Kominterne predvsem odnos podrejenega do nadrejenega.
Na čelo KPJ je prišel delavec — marksist in revolucionar, cenjen in
priljubljen v delavskem razredu, ki se je že leta vztrajno bojeval za takšno partijo in njeno politiko, kakšna je ustrezala borbenim težnjam in hotenjem velikanske večine partijskega članstva. Tito je prišel do funkcije generalnega sekretarja KPJ, kot izbranec te partije in ne kot kandidat aparata Kominterne.
Tito je organiziral zasedanje jugoslovanskega partijskega vodstva v Sloveniji zato, ker je obstajala tu močna partijska organizacija pod vodstvom prekaljenih kadrov, sposobna prevzeti takšno odgovornost. Tu posebej poudarjam vlogo Edvarda Kardelja, Franca Leskovška in Mihe Marinka.
Zato je bilo pred vsem drugim potrebno odločno premagati sektaš-tvo v delu, reorganizirati partijo, se prilagoditi novim potrebam ter napotiti komuniste na delo v množičnih organizacijah.
V narodnoosvobodilni vojni je padlo 50.000 članov partije in nad sto tisoč članov SKOJ. Med osvobodilno vojno je dalo svoja življenja tri četrtine predvojnih kadrov KPJ, ki so se vzgajali v težkem ilegalnem boju. V vseh bitkah so bili komunisti s svojim junaštvom za zgled.
Rezultati, ki smo jih dosegli v minulih 40 letih so resnično epohalnega pomena. Družbena vsebina, zgodovinski smisel in smeri preobrazbe naše družbe, najbolje govore o resnični revolucionarni ustvarjalni energiji jugoslovanskih komunistov in delovnih množic s Titom na čelu. To je trajen vrelec, ki navdihuje vse borce naše revolucije v nadaljnjih prizadevanjih za razvoj socialističnega samoupravljanja, za uresničevanje velikih ciljev osvoboditve dela, delavskega razreda in človeka.
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
General Nikola Ljubičič v Iskri
Visoki gost med ogledom razstavljenih izdelkov Iskre za potrebe JLA.
Med obiskom v Sloveniji v dneh pred prvomajskimi prazniki in dnevom ustanovitve osvobodilne fronte, točneje 25. aprila, sije zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič ogledal v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani tudi razstavo Iskrine namenske proizvodnje za potrebe Jugoslovanske ljudske armade in drugih obrambnih struktur.
Med ogledom izredno zanimive in nadvse dobro pripravljene razstave so generala Ljubičiča spremljali načelnik
general štaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar, generalpolkovnik Dušan Vujatovič, generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, dr. Anton Vratuša, Viktor Avbelj, Martin Košir, Tone Kovič, Jože Smrekar in drugi.
Ugledne goste so po razstavi vodili in spremljali polkovnik Miodrag Radosavljevič, podpolkovnik Franc Čuk, Jože Hujs, Anton Stipanič, Boštjan Barborič, Žika Abramovič, dr. Zvonko Krevelj, Lev Mezgolič in drugi.
L. Drobež
15 LET CENTRA ZA ELEKTROOPTIKO
C	3	“	"N
Govor Franca Šetinca
Letos proslavljamo pomemben jubilej — 60 let naše partije. Ta številka nikakor ne pomeni gladke poti samih zmag in uspehov — brez ovir in mrtvih rokavov. Toda dejstvo, da so partijo dolgo razjedali frakcijski boji, v ničemer ne zmanjšuje neizmernega heroizma njenih članov. ..Partija je lahko ponosna, ker je lahko kljub nevihtam in udarcem ves čas ohranila svojo enotnost", je zapisal ob 20-letnici Komunistične partije Jugoslavije v majski številki „Proletera" tovariš Tito. ,,Prav posebej pa je lahko ponosna na svoj kader", je zapisal, „na ljudi, ki so ji tako neomajno zvesti in ki so pripravljeni žrtvovati vse za dobrobit delavskega razreda in narodov, ki jim pripadajo."
Tedaj, ko je v Bohinjski Bistrici zasedal CK KPJ, je imela partija za seboj dve desetletji „hudih bojev, uspehov in porazov, začetnih otroških bolezni in omahovanj, pa tudi odločnih revolucionarnih korakov naprej ter idejnih in političnih vzponov", je zapisal Edvard Kardelj.
Ta boj je terjal od komunistov in skojevcev mnogo žrtev in veliko odgovornosti, predvsem pa globoko vero v stvar delavskega razreda in naših narodov ter družbenega napredka na svetu sploh.
Tako je novo vodstvo izrazilo priznanje vsem, ki so v posameznih obdobjih boja in razvoja partije kakorkoli prispevali k takemu razvoju in takemu boju. S tem se je predstavilo kot dedič dolgoletnega revolucionarnega boja partije in njenih članov. Članstvo kot zdravo jedro partije je bilo tisto, ki je ves čas — kljub frakcijskim bojem — zagotavljalo kontinuiteto partije. Tudi po šestdesetih letih zgodovine naše partije, naše zveze komunistov, lahko s ponosom rečemo, kda smo skrbni dediči vseh etap prehojene revolucionarne poti. Titovo in naše skupno priznanje tudi danes velja vsem generacijam predvojnih, medvojnih in povojnih komunistov. Vse so, lahko rečemo, iz enega kosa, vse tvorijo eno samo, nepretrgano, to je našo, avtentično revolucijo. Ta zavest mora biti današnjim jubilantom največja nagrada.
Vse to vrenje naprednega je seveda pustilo svoj pečat tudi na območju sedanje sežanske občine. Začetki delovanja komunistov segajo v leto 1919, v čas po okupaciji slovenskega Primorja, ko je takratni guverner odredil internacijo za 1.000 napredno mislečih Slovencev. Sledile so številne preiskave, podtikanja, s katerimi naj bi opravičili aretacije, zlasti v vrstah komunistov. Toda ustrahovanje ni zlomilo naprednega duha. V letu 1921, na prvih povojnih volitvah, so v šestih večjih naseljih sedanje občine zmagali komunisti. Leto 1924 pomeni začetek najtemnejšega obdobja za te kraje, kajti fašistično nasilje se je po reformnem fašitisčnem zakonu stopnjevalo do nepojmljivih razsežnosti. Toda vse kulturno in politično barbarstvo je še okrepilo uporno misel, v aktivno delo komunistične partije se je vključevalo vedno več ljudi, prav tako v nacionalno organizacijo TIGR.
Upor jugoslovanskih narodov ob pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu je sprožil odmev tudi v teh krajih. Dne 28. avgusta 1941 je bil prvi sestanek OF v Gornji Branici — ob sodelovanju prve skupine partizanov, ki je prišla pod vodstvom Ervina Dolgana — Janeza na Primorsko. Ta dan ste si izbrali tudi za občinski praznik, ki ga praznujete ne le v spomin na ta zgodovinski dogodek, temveč tudi v spomin 1.257 prebivalcem, ki so padli ali umrli v internaciji — za lepšo bodočnost, za našo sedanjost.
Šestdesetletnica partije je pomemben jubilej — o tem je obširneje spregovoril tovariš Tito na slovesni seji CK ZKJ; pomemben ne zaradi častitljive letnice, temveč zaradi vsebine, ki je povezana z njo. In če govorimo o tej vsebini, potem imamo veliko povedati predvsem v zvezi z drugo obletnico, ki jo prav tako praznujemo letos: 40-letnico konstituiranja CK KPJ marca 1939 v Bohinjski Bistrici.
Zakaj štejemo to dejanje za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini delavskega gibanja in naše socialistične revolucije? Tedaj so bili dolgotrajni napori tovariša Tita in njegovih bližnjih sodelavcev, ki so tvorili začasno vodstvo KPJ v domovini, kronani z uspehom. To zgodovinsko dejanje je namreč prepričljivo pokazalo, da je nevarnost razpustitve KPJ dokončno odstranjena. Začasno vodstvo si je, potem ko je leta 1937 Tito prišel na čelo KPJ, pridobilo ugled med članstvom in njegovo enotno podporo. Toda Tito je moral prepričati še kominterno, da je baza članstva zdrava in da je bila kriza dejansko samo v frakcijsko sprtih vrhovih stranke „Kriza KPJ" je bila očitno tudi v kominterni sami, saj so posamezne frakcije na levi in desni pogosto iskale podporo za svoja stališča prav pri njej in so jo neredko tudi dobile.
Ko je tovariš Tito končno dobil mandat za konstituiranje CK KPJ v domovini, je to pomenilo, da kominterna priznava delo začasnega vodstva, ki je že nekaj let uveljavljalo novo, Titovo politično smer. Edvard Kardelj je takole opredelil vsebino te politike, za katero se je tovariš Tito dejansko zavzemal že od leta 1928, po znanih dogodkih v zagrebški partijski organizaciji: prvič, partija ne sme biti revolucionarna sekta, ki bi čakala v ilegali, da bo prišel njen čas, temveč mora postati gibalna sila progresivne socialne, demokratične, kulturne in še drugih vrst akcije množic; drugič, znebiti se mora vseh ostankov frakcijskih skupin in frakcijskih bojev/ ki so največja nevarnost za enotnost članstva; tretjič, obrniti se mora k aktualnim problemom jugoslovanskih narodov, ne pa ostriti posluh predvsem za probleme kominterne in se usmerjati predvsem nanjo; četrtič, vodstvo mora delovati v domovini in partija si mora doma zagotoviti samostojne vire financiranja.
To je, z drugimi besedami, pomenilo, da je „Titovo vodstvo" dejansko „vrglo sidro" v domovini, v razburkanih vodah domačih razmer, kar je imelo odločilni pomen za uspehe v boju za enotnost delavskega razreda in za mobilizacijo ljudskih množic. Vse to je bilo usodno tudi za prihodnost Jugoslavije, kajti le partija, ki je načrtovala takšno strategijo boja za socializem, kakršna je ustrezala zgodovinskim in drugim pogojem ter potrebam jugoslovanskih narodov, je lahko popeljala ljudstvo v oboroženi boj za njegovo nacionalno in socialno osvoboditev.
Ko teče beseda o nacionalni strategiji naše partije, če lahko tako imenujemo njen odnos do občutljivih vprašanj socialnih, političnih in kulturnih razsežnosti narodnega vprašanja, precej ali slej trčimo ob ime Sperans — ob ime Edvarda Kardelja, ki je živo in ustvarjalno povezano z vsemi ključnimi poglavji naše revolucije. Speransov Razvoj slovenskega narodnega vprašanja je pravzaprav program, ki so ga prevzele vse napredne sile naroda in pregled kasnejših Kardeljevih člankov, govorov in razprav je najzgovornejši dokaz za to, kako smo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo ter v povojnem času ta program tudi uresničevali. To so njegovi znani prispevki o Osvobodilni fronti in NOV, o partiji in zvezi komunistov, o resoluciji informbiroja, o socialističnem samoupravljanju, o politiki neuvrščenosti, o protislovjih družbene lastnine, družbeni kritiki itd. Ob smrti velikega misleca in revolucionarja so ljudske množice čustveno občutile nadvse hudo izgubo, toda ta čustva so tesno povezana s spoznanjem, kakšno bogastvo misli in napotil za akcijo, za prihodnost nam je zapustil Edvard Kardelj. Z bolečino, toda s ponosom dojemamo, kako usodno je povezano njegovo ime z dogodki v komunističnem in mednarodnem delavskem gibanju, z osvobodilnimi boji črne Afrike, s prebujanjem novih socialnih sil Latinske Amerike in z osvobodilnimi gibanji sploh, z nastajanjem gibanja neuvrščenih ter z bojem za enakopravne mednarodne odnose, predvsem pa za novo svetovno ekonomsko ureditev, ki naj bi iz temeljev spremenila podobo današnjega sveta.
Za revolucionarno delo niso dovolj le prisege in gesla. Uresničitev ciljev, za katere se bojujemo, terja od zveze komunistov — torej od vsakega komunista — borbenost, predanost, vztrajnost in znanje.
In kateri so ti cilji, ki vodijo našo akcijo? Preureditev celotne družbe. Od novega pričakujemo, da človek ne bo samo tisto, kar je, temveč tudi tisto, kar lahko je in kar mora biti. Socializem ne pomeni samo več kruha, temveč tudi več svobode, več kulture, več humanizma, več ustvarjalnega zadovoljstva. Ne pomeni samo poti ružbtjanja politike; oddvojenost med državo in meščansko družbo mora biti premagana na vseh področjih. Do humanizacije družbe mora priti tudi na področjih kulture, umetnosti, znanosti itd. V novi družbi mora biti človek središče vsega, razvoju celovite osebnosti mora biti podrejeno vse drugo. V imenu možnega mora človek razpeti krila svoje ustvarjalnosti.
Moralne vrednote in intimno življenje socialističnega človeka se porajajo iz njegove vpetosti v preobrazbo razredne v brezrazredno družbo. Kolikor bolj za.estno in znanstveno bolj premišljeno, z večjo revolucionarno strastjo, kolikor bolj množično bosta delavski razred in njegova avantgarda utirala pot komunizmu, toliko humanejše, svobodnejše in moralno čistejše osebnosti bodo nastajale v tem gibanju. O resničnosti te trditve pričajo moralni liki neštetih revolucionarjev, zlasti pa najboljše tradicije naše lastne poti v socializem. To je tudi najboljše priporočilo, ki ga lahko damo novosprejetim članom, ki se podajajo na pot v prvih vrstah borcev za nove odnose, za novega človeka.
Pri nas se oblikuje človek z novimi lastnostmi, z ljubeznijo do dela, z razvitim spoštovanjem sodruga do njegove ustvarjalnosti in do drugih narodov, z globoko razvito zavestjo o potrebi dela za družbo, ne samo zase. Hrabrost se je bojevati za socialistično samoupravljanje in ga tudi braniti, če bi bilo treba, kajti takšna hrabrost vsebuje lastnosti vseh oblik poguma. V bistvu boja za socialistično samoupravljanje je namreč vse: delo, boj in iskanje, to pa je — združeno v celoto — tudi največja hrabrost.
Uspehov ni moč izraziti le s številkami, toda številke o vašem delu, o razvoju vaše občine, o delovnih uspehih so takšne, da ni mogoče mimo njih. V povojnem razvoju je vaša občina v celoti spremenila podobo — iz agrarnega predela, „rezervata" za oskrbo Trsta, se je sežanska občina po osvoboditvi spremenila v industrijsko razvito občino. Zlasti veliki so bili ti koraki v letih po sprejetju nove ustave ter zakona o združenem delu, kar je še en dok^z za to, da krivulje na vašem grafikonu uspehov resnično gradite na novih odnosih. Prepričan sem, da so vsi ti uspehi, ki ste jih dosegli pri združevanju razdrobljenega gospodarstva ter nasploh pri krepitvi gospodarske moči vaše občine, le podlaga za še pomembnejše dosežke. Tako ob praznovanjih 1. maja oziroma dneva Osvobodilne fronte ne boste v zadregi z delovnimi zmagami, ki so bile vsa leta najlepši spomeniki naših jubilejev in praznikov.
Naj končam s pozivom vsem komunistom in vsem delovnim ljudem sežanske občine, da se še dosledneje vključite v boj za ekonomsko in politično stabilnost naše družbe. V trdoživem boju za socialistično samoupravljanje, za politiko neuvrščenosti in za neodvisnost naše države štejejo predvsem dejanja boljšega gospodarjenja, večie družbene discipline in odgovornosti, ne pa prazne besede, votle fraze in demagoške prisege. Pri ustvarjalnem delu, v boju za družbeno produktivnost, za boljšo organizacijo dela, za enakopravnost samoupravnega
V__________________________________—----------------------------------------------
15 LET CENTRA ZA ELEKTROOPTIKO
E
26. april je bil za Iskrin center za elektrooptiko pomemben dan, saj so tega dne svečano odprli nove prostore Centra, hkrati pa proslavili 15-letnico obstoja elektrooptične dejavnosti v Iskri. V Stegnah, kjer je zraslo novo poslopje Centra za elektrooptiko, so se ob tej priložnosti zbrali številni visoki gostje, med njimi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Bojan Klemenčič, člana republiškega izvršnega sveta Tone Kovič in Štefan Nemec, predsednik skupščine mesta Ljubljana Marjan Rožič ter številni visoki predstavniki JLA, med njimi predsednik skupnosti industrije za oborožitev in vojno opremo Jugoslavije (ZINVOJ) generalpolkovnik Petar Babič, generalni direktor Vojno tehničnega inštituta JLA generalmajor Duro Vrbovac, predsednik generalnega štaba JLA generalmajor Ilija Trbovič in številni drugi.
Po temeljitem ogledu novih prostorov je bila svečanost, na kateri je najprej glavni direktor Iskrine DO Elektromehanika iz Kranja Aleksander Mihev, kamor sodi Center za elektrooptiko, podelil dve častni priznanji za uspešno delo v 15-letnem
Gostje si ogledujejo proizvodnjo TOZD CEO.
Priznanje direktorju TOZD CEO dr. Zvonku Krevlju.
obstoju Centra, in sicer direktorju Centra dr. Zvonku Krevlju in inženirki Ani Švajgeijevi.
O nastanku, razvoju in uspehih Iskrinega Centra za elektrooptiko je na proslavi obširneje spregovom dr. Zvonko Krevelj. Dejal je, da je bil laboratorij za tehnično optiko ustanovljen 17. 3. 1964 z nalogo, naj opravlja raziskovalno delo na področju elektrooptike s posebnim poudarkom na laserjih in laserskih napravah.
Za to 15-letno obdobje so značilna tri obdobja, ki so imela naslednja obeležja: 1964 do 1970 je bilo obdobje velikega razmaha raziskav, študij na področju raznih vrst laserjev in laserskih komponent ter iskanja aplikacij in sodelovanja s potencialnimi kupci. Za drugo obdobje, od 1970 — 1974, je značilno intenzivno delo na razvoju laserskih razdaljemerov ter prenosa
razvoja v proizvodnjo, medtem ko je za tretje obdobje, od 1974 — do zdaj značilen začetek serijske proizvodnje laserskih razdaljemerov ter pospešitev raziskovalne dejavnosti v smeri uporabe laserske svetlobe.
Če podrobneje pregledamo prvo obdobje, je nadaljeval dr. Krevelj, so pri izdelavi programa dela na laserjih in laserskih napravah stekla pripravljalna dela za gradnjo plinskega He-Ne laserja. Nato so raziskovalni program razširili še na raziskave in gradnjo drugih vrst laserjev ter na raziskave laserskih komponent. Raziskave na-parevanja tankih slojev so dohitevale raziskave laserskih izvorov, prav tako pa tudi raziskave na področju optike, elektronike in merilnih instrumentov. Tako je v njihovem laboratoriju že leta 1965 zasvetil prvi v Jugoslaviji izdelan plinski He-Ne laser.
Raziskovalci v oddelku za elektrooptiko so se hkrati ukvarjali z raziskavami in študijami za razvoj naprav za prenos informacij, terestična merjenja razdalj, podvodno uporabo laserskih žarkov, obdelavo materialov itd.
Ob teh prvih raziskovalnih nalogah se je izoblikovalo jedro strokovnjakov za lasersko tehniko, ki so specializirano delovali v skupinah za laserje, optične meritve, optično in mehansko konstrukcijo, optično modulacijo, visoko vakuumsko naparevanje, optične komponente, steklopihaštvo in mehanska dela, montažo in justažo. Tako so ob koncu 1967. leta lahko zapisali v letno poročilo, da so izdelali sledeče prototipe: He-Ne plinski laser, molekulami C02 laser, Ga-As injekcijski laser, elektrooptični modulator za He-Ne laser in C02 laser ter merilnik svetlobnega toka. Poleg tega so dokončali tudi nekaj raziskovalnih nalog iz tematike naparevanja optičnih
Gostje na proslavi v Centru za elektrooptiko.

družbenoekonomskega položaja delavca, delovnega človeka in občana je vsak dan treba dajati zgled privrženosti našim plemenitim ciljem, naši morali in našim' idealom. Tako bomo tudi najuspešneje krepili moč naše ljudske obrambe in družbene samozaščite ter varnost naših narodov in Jugoslavije kot celote v tem razburkanem morju svetovnih napetosti, kjer ne manjka tudi pritiskov na našo državo. Pri tem so odnosi, kakršne razvijamo z našo demokratično sosedo Italijo, najboljši zgled, kako je treba v miru, v ozračju medsebojnega zaupanja, sodelovanja in spoštovanja urejati vse, še tako pereče probleme sodobnega sveta.
Naj živi 60-letnica KPJ in ZKJ!
Naj živi 27. april — dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda!
Naj živi prvi maj, mednarodni praznik vseh, ki se bojujejo za osvoboditev dela in človeka vseh razrednih omejitev!
Naj živi tovariši Tito, sinonim naše avantgarde in revolucije!
tankih plasti ter študije detektorjev in modulatorjev za vidno in infrardeč6 svetlobno območje. Pri tem pa je j treba poudariti, da so vse razvoju0' raziskovalne dosežke uresničili z las*' j nim delom in da so v tem obdobj11 prvi končni izdelki plinski He-Ne la' se rji že prišli na trg in tudi v izvoz. E V nadaljevanju je dr. Krevelj dejal; da so v dmgem obdobju dali dosežen1 rezultati takrat 25-članskemu kolekti’ vu nov polet. Takrat je bilo potrebne poiskati in vzgojiti več novih strokovnjakov, poskrbeti za opremljenost h' boratorijev in angažirati vse sile z3 nove razvojne naloge.
Tako so pričeli z razvojem lasen
skih razdaljemerov, ki so narekovaj
pospešene raziskave tankih slojev
antirefleksne in zrcalne prevlek6 površin optičnih elementov. Razisk3' ve so zajele zgradbo slojev, vpliv n3'; parevanja na lastnosti raznih mateh alov in računalniško obdelavo opti6' nih karakteristik mnogoplastnih slO"f
Priznanje ing. Ani Švajger.
jev. Na podlagi teh raziskav so raz'
ozkopasovne in širokopasovne
anW
refleksne sloje ter dualin sloje. Dajn so razvili kovinska zrcala z zelo visok6-
reflektivnostjo ter razne delitelje s>'61 lobnega snopa. Skrbno preračunaj struktura teh slojev sestavlja do ^ plasti z natančno kontrolirano de° lino. Njihova mehanska in kemičL
odpornost zadovoljuje vse standard^ V tem drugem obdobju je za°6
Iskrin Center za elektrooptiko tudi raziskavami na področju uporabe 13 serske svetlobe za shranjevanje inf0’; macij. V ta namen so ustanovili la^‘ ratorij za holografijo, ki je z last11 metodo raziskal lastnosti hologranj0 in dosegel veliko gostoto zapisa inf° macij v različne materiale. Doseže3 gostota zapisov je na ravni svetovn3 dosežkov.	I
Leta 1973 so se začele tudi razisk ve na področju optičnih telekonj
nikacij kot eni od najperspektivnej

aplikacij laserjev. Rezultat razvoja aktivnosti s področja prenosa inf0] macij skozi atmosfero je prototip r°, nega laserskega komunikatorja (RLkh
Na začetku tretjega obdobja sor 1 stali prostorski problemi ob organ’2’ ranju serijske proizvodnje nevzdrz3’ Zato je postala nujnost izgradnja l3^ nega objekta. Ko so pridobili vse P trebne kredite, so stekla pripravlja1^ dela za izgradnjo sodobnega Iskrin6«, Centra za elektrooptiko v Ljublj33.
V tem obdobju so bile raziskav6 ^ vedno usmerjene v problematiko P’ nosa informacij po vodnikih svetlo
kr
ne
ra
ne
de
ve
kz
Vl:
se
Us
T:
ve
ne
sn
te
or
mi
ha
in
tit
ve
kc
r
(Nadaljevanje na 3.
stran1)
V
f

'

i

n'
■e''-
M
I
d,
ni
ti-
10
|V-
‘zal
i
stali zi 1(6 1 ca-' ta-1 ti-' iŽ-
I
vil]
n ti
alj'
tke,
zet’;
ati3
3! S
ite-
Čtii
[dc;
ičell
liz
13':
fof,
ibo-:
tu”
novl
fot'
.en8,
fitii1
ska'
ttlV'
!jšii|
;fOf
J
J)]
pff;
#
iti'-
last-
P»
ala>
aeg»
jan1
te H
pf£l
olk
afli)
Prvomajska nagrada dela Karlu Željku iz Napajanj
Letošnje prvomajske nagrade dela je dobilo 30 neposrednih proizvajalcev iz vse Jugoslavije. Štirje nagrajeni so bili iz Slovenije in med njimi je to visoko priznanje dobil tudi Iskraš Karl Željko iz novomeške TOZD Napajanja. Ob tej priložnosti smo mu odščipnih delček prostega časa, da bi v kratkem razgovoru izvedeli kaj več o njegovem delu, dosežkih na področju inovacijske dejavnosti, kot tudi načrtih.
Željkova pomoč slepim: levo - zvočni fazni preizkuševalec; desno - frekvenčni indikator svetlobe.
NOVI CENTER IN NOVE NAfcOGE
(Nadaljevanje z 2. strani)
kar je prioritetnega pomena v Iskrinem razvojnem programu. Tako so razvili elektrooptične in optoelektrič-ne pretvornike signalov za frekvence do 100 KHz, kar zadošča za prenos več TV kanalov ali več sto telefonskih kanalov po posameznem steklenem vlaknu. Raziskave modulacije laserskega žarka so v tem obdobju pre-Usmerdi z elektrooptičnih na akusto-optične modulatorje in deflektorje. Tako so obvladali tehnologijo izdelave večnamenskih akustooptičnih celic z nosilno frekvenco do 50 MHz.
Leta 1976 je Elektrooptika začela snovati laboratorij za holografsko in-terferometrijo, ki bo domači industriji omogočil uporabo nove metode za merjenje deformacij in vibracij mehanskih delov ter sistemov. Zasnovali in preizkusili so lastno shemo za kvantitativne meritve vseh treh komponent vektorjev premikov v področju velikosti od 0,2 do preko 100 mikronov.
Dalje razvijajo laserske izvore z aplikacijo v mikroelektroniki za precizno merjenje razdalj, za obdelavo materialov in podobno. Ko je dr. Kre-velj govoril o novi investiciji, je najprej dejal, da Center za elektrooptiko šteje danes 233 delavcev ter kot tak predstavlja uresničenje ambicij pionirjev laserske tehnike v Iskri. V izgradnjo novega Centra je bilo investiranih 152 milijonov dinarjev, od tega 29 milijonov za nakup opreme, namenjene Predvsem proizvodnji optoelektron-skih naprav. Dohodek na delavca je znašal lani 982.000 dinarjev in sodi med najvišje v SOZD Iskra. Center sodi tudi med najuspešnejše izvoznike v Iskri, saj je doslej izvozil že za 30 milijonov dolarjev.
Investicija je bila pogoj, da bi lahko
Center izpolnil prevzete obveznosti, ker je proizvodnja naslednjih dveh let praktično že prodana. Vrednost proizvodnje je med investiranjem strmo narasla in je lani znašala 380 milijonov dinarjev, medtem ko naj bi v prihodnjih letih rastla realno za 8 % letno ob neznatnem povečanju števila delavcev.
Ob zaključku je dr. Krevelj dejal, da je optoelektronika poleg mikroelektronike in računalništva ena izmed tistih strateških tehnologij, ki jih je SOZD Iskra opredelila v svojem srednjeročnem razvoju kot temelj in pogoj za modernizacijo in prestrukturiranje svojega proizvodnega programa, ki naj bi zagotavljal dolgoročen dinamičen razvoj in izvoz. Izgradnja novega Centra, ki omogoča ustrezno povečanje razvojnih in proizvodnih zmogljivosti, je bila vključena tudi v družbeni dogovor o srednjeročnem razvoju SRS kot ena izmed prioritetnih nalog, kajti gre za dejavnost, ki temelji na visokokvalificiranem znanju in ima multiplikativen učinek na družbeno produktivnost dela, ne nazadnje pa je tudi izrednega pomena za neodvisnost in obrambo naše skupnosti, saj je Center za elektrooptiko ena tistih Iskrinih TOZD, ki tvorijo ZINVOJ.
Za njim je spregovoril predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Jože Hujs, ki se je na kratko zahvalil tako delavcem Elek-trooptike, kot tudi JLA, ki je mnogo prispevala k razvoju Iskrinega centra. V imenu državnega sekretariata za ljudsko obrambo je spregovoril generalmajor Ilija Trbovac, kije obljubil vso pomoč Centru in izrazil upravičeno pričakovanje, da bo Iskrin center tudi v prihodnje ustvaril nova sredstva za obrambo naše socialistične skupnosti.
D. Ž.
Karl Željko blane.
kontrola cvetoče ja-
Karl Zeliko je v TOZD Napajanja elektrotehnolog. Doslej „ima na vesti’ ’ že 18 inovacij, oz. tehničnih izboljšav in so jih pri tem štirinajst že vpeljali' v proizvodnjo. Na račun teh tehničnih izboljšav je po grobi oceni imela tovarna že nad 6 milijonov dinarjev prihrankov, pri čemer je nad polovico celo deviznih prihrankov. Vse tehnične izboljšave se nanašajo- na razna področja elektro elementov, govore pa o tem, da je Karl Željko ob vestnem in marljivem delu tudi nenehno razmišljal, kako bi bilo mogoče kaj izboljšati, kaj prihraniti. To mu je tudi uspevalo, saj je bil v svojem iskanju trden in vztrajen.
Ob vprašanju, koliko je za doslej vpeljane tehnične izboljšave prejel odškodnine, oz. nagrade, je povedal da okrog 180.000 dinarjev, vendar hkrati s tem pa tudi dovolj zagrenjenosti in razočaranja. Kljub temu namreč, da nenehno poudarjamo pomembnost inovacijske dejavnosti, v kolektivu le ni pravega razumevanja, kot bi bili milijonski prihranki v proizvodnji nepomembna stvar. Še najbolj pa ga grizejo pojavi nevoščljivosti med člani kolektiva. In da je nevoščljivost pravzaprav najtežja ovira za uveljavitev tehnične izboljšave, ima Karl Željko iz bližnje preteklosti dovolj grenko izkušnjo.
No, bodi kakor koli, Karl Željko je na inovacijskem področju že „star maček’ ’ in z izkušnjami prekaljen zato najbrž v tem pogledu kljub vsemu še ni rekel zadnje besede. Prav v zadnjem času se je posvetil razmišljanju, kako pomagati slepim, da se laže uveljavijo v vsakdanjem življenju. Plod njegovih razmišljanj sta dve na zunaj majhni pripravki, ki pa bosta slepim vendarle prinesli pomembno pomoč.
Karl Željko je v sodelovanju z ing. Ivanom Polzelnikom iz TOZD Keramični kondenzatorji ter ing.
OBVESTILO
Na osnovi zaključka 3. seje odbora za pripravo proslave Dneva ISKRE z dne 24. 4. 1979 obveščamo vse TOZD in delovne skupnosti v SOZD ISKRA, da lahko za prevoz udeležencev na prireditveni prostor (Zajčja dobrava-Ljubljana), kjer bo potekala proslava Dneva ISKRE koristijo prevoz po železnici s posebnimi vlaki. ŽG Ljubljana pri tem nudi naslednje ugodnosti:	.
—	25 % popust na redno ceno
—	postanek vlakov ob prihodu in odhodu na postajališču v Polju pri Ljubljani, ki je v neposredni bližini prireditvenega prostora (cca 300 m).
Za prevoz nudijo posebne vlake ali dodatne vagone pri rednih vlakih, kar zavisi od števila prijavljenih (na vagon se računa približno 70 potnikov). Prijave za prevoz se naslovi na naslednji naslov: ŽG Ljubljana— Direkcija za transport-vozni red-Ljubljana, Moša Pijade 39.
V prijavi je potrebno navesti:
—	začetno postajo
—	željene vmesne postaje
—	število potnikov
—	žeijeni prihod na postajališče Polje (med 8. in 10. uro dne 30. 6. 1979)
—	žeijeni odhod-povratek iz postajališča Polje.
Število udeležencev lahko prijavite na lokalni železniški postaji (šefu postaje), pri čemer si je potrebno zagotoviti gostarfek na postajališču v Polju. Dodatne informacije se lahko dobe pri ZG Ljubljana, tov. Štritof, telefon 061/313-044 interna 351.
ŽG nudi te ugodnosti, če bodo prijave pravočasne, to je do 30. 5. 1979!
Prireditveni odbor
Karl Željko v krogu svoje družine.
Jožetom Finkom izTOZD Napajanja in Rudijem Schosom iz razvojnega oddelka v Ljubljani za slepe izdelal zvočni fazni preizkuševalec in frekvenčni indikator svetlobe. Prve napravice je izdelal 50, dmge pa 100 kosov in jih oddal Zvezi slepih Slovenije. Obe napravi pa so preizkusili konec aprila tudi v Avstriji, kjer sta vzbudili veliko zanimanje zaradi svoje učinkovitosti.
S tem pa iskanja rešitev za slepe Karl Željko še ni končal. Ubada se tudi s posebnim tipom semaforja, ki
TO JIM ŠE DOLGUJEMO
Med letošnjimi nagrajenci Sklada Borisa Kidriča sta bili tudi dve skupini sodelavcev iz TOZD IRT in sicer dipl. ing. Matjaž Leskovšek, dipl. ing. Mirko Curk, dipl. ing. Desanka Jagarinec in Franc Bojc za „Razvoj naprav za prenos komand, signalizacij in merjenj manjših in srednjih kapacitet — „TM 15" ter dipl. ing. Stanko Gajšek, dipl. ing. Jurij Hribovšek, dipl. ing. Marko Rebolj, Evstahij Moder, dipl. ing. Stanislav Lampret, dipl. ing. Drago Logar, dipl. ing. Peter Benedik in dipl. ing. Matija Zornada za izum „Razvoj in realizacija navigacijskega sistema za instrumentalno vodenje letala." O nagrajenih dosežkih obeh skupin sodelavcev TOZD IRT bomo nekaj več zapisali v prihodnji številki „lskre".
V
bi zvočno obeleževal zeleno luč, kar bi slepim omogočilo varnejši prehod čez križišče. Vse to, kar je že in še utegne iznajti v pomoč slepim, je Karl Željko delal na pobudo Jožeta Zupanca, predsednika Zveze slepih Slovenije, kjer znajo Željkove dosežke zasluženo upoštevati.
Za konec pogovora s skromnim, vendar pa neumornim Karlom Željkom, smo skušali poškiliti še v njegovo zasebno življenje. Predvsem je žilavo deloven, vztrajen in celo tudi trmast, kadar skuša osnovno zamisel izpeljati do končne rešitve. Vztrajno tuhta in išče, v prostem času pa se prav rad ukvarja z delom na vrtu. Posebno vestno neguje sadovnjak ob hiši, lepo vreme in tisti najbolj prosti čas pa ga pogostokrat zvabita s čolnom na Krko, saj je ob vsem naštetem še tudi navdušen ribič, katerega pa priznano lepe krkine ščuke prav gotovo ne obraj-tajo preveč. In prav med ribolovom, v neskaljeni tišini tudi največ lahko razmišlja o rešitvah svojih pogostih zamisli.	— J.C.-
c—
Sestavljene organizacije združenega dela
(IZVLEČEK IZ POROČILA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA SR SLOVENIJE)
V	poročilu o sestavljenih organizacijah združenega dela, ki ga je pripravil Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije, je podan celovit pregled družbenoekonomskih odnosov, ki so podlaga družbenopolitična a ki aktivnosti pri uveljavljanju zakonsko določenega položaja delavcev, ki združujejo delo in sredstva v SOZD.
Ob analizi posameznih odnosov so navedena številna vprašanja in dileme, ki jih kaže preveriti v krogu zainteresiranih družbenih dejavnikov, kar bo prispevalo k hitrejšemu napredku in usmeritvi dela v sestavljenih organizacijah združenega dela ter dajalo tudi možnosti za ustrezno ravnanje in ukrepanje pristojnih dejavnikov.
V	izvlečku iz vsebine poročila so nanizane predvsem posamezne ugotovitve, odprta vprašanja ter posamezne rešitve iz samoupravnih aktov, ki terjajo spremembe. Ta prikaz naj bi služil kot pripomoček organom republiškega sveta ZSS in republiškim odborom sindikatov posameznih dejavnosti pri usmeritvi njihove aktivnosti, predvsem pa kot opozorilo, katerim vprašanjem je potrebno v posameznih samoupranih sporazumih in v odnosih med DO SOZD posvetiti več pozornosti. Sveti republiškega sveta ZSS pa naj bi odgovorili predvsem na zastavljena vprašanja in' dileme, ki jih odpira poročilo oziroma podprli posamezna priporočila za njihovo reševanje.
I.
ORGANIZIRANJE IN OBLIKE SESTAVLJENIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
1.Število SOZD
Skupno je v SR Sloveniji organiziranih 56 SOZD. Od tega jih 54 Povezuje delovne organizacije s področja meterialne proizvodnje, v dveh
SOZD pa se povezujejo družbene dejavnosti in sicer delovne organizacije zdravstva. Skupno je registriranih 43 SOZD, 6 je priglašenih za vpis v sodni register, v sedmih pa so bili opravljeni referendumi o združevanju in sprejeti samoupravni sporazumi o združitvi. (V tem letu so se ukinile 3 SOZD, nastaja pa 6 novih SOZD).
Na podatke o neregistriranih SOZD gre opozoriti predvsem zato, ker preteče tudi po več let od priglasitve do registriranja, predvsem zaradi počasnega, pa tudi neodgovornega dela pri pripravljanju ustrezne dokumentacije za vpis.
Razloge za takšno stanje gre iskati predvsem v dejstvu:
—	da samoupravni sporazumi o združevanju pogosto z določanjem ciljev ne prepričajo o utemeljenosti združitve, ker pomenijo bolj program kot pa dogovor;
—	da cilje in naloge ter skupne posle, zlasti pa dohodkovne odnose poskušajo konkretizirati šele po referendumu, pri čemer ugotavljajo, da interesi niso bili usklajeni in da bi bila morda ustreznejša druga oblika združevanja (npr. poslovna skupnost).
2.	Postopki organiziranja in ustanavljanja
—	Četudi je ugotovljeno, da so pri organiziranju SOZD v zadnjih dveh letih upoštevani vsi predpisi, je zelo majhna informiranost delavcev o tem, kakšne prednosti in obveznosti prinaša združevanje. Premajhna je tudi obveščenost, da je SOZD sicer neobvezna oblika organiziranja, da pa so obveznosti, ki so' sprejete v sporazumih o združevanju, enako veljavne kot za TOZD ali DO;
—	Pogosto pa so naloge, cilji in obveznosti SOZD postavljeni širše kot je *o utemeljeno in realno. Zato se delavci na referendumih, ko gre za izpeljavo sicer formalno sprejetih referendumih, ko gre za izpeljavo sicer formalno sprejetih skupnih nalog, odločajo drugače oziroma jih ne uresničujejo;
—	Ustanavljanje SOZD ni bilo vedno ekonomsko dovolj utemeljeno, včasih pa je bilo tudi pogojeno s podjetniškim obnašanjem, ob izgovorih
na različne pritiske. To pa vpliva na trdnost združitve, včasih pa tudi na težnje po dezintegraciji;
—	Pridruževanje novih DO v obstoječe SOZD je zelo malo. Zunaj teh integracij ostajajo tudi delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prome-
tom blaga na debelo in z izvozno dejavnostjo, tudi v primerih, ko gre za specializirano trgovino, inžiniring, in bi bilo združevanje utemeljeno;
—	Razlogi za to so, med drugim, ozka in zaprta določila o pridruževanju, pa tudi določila samoupravnih sporazumov, ki postavljajo te dejavnosti kot organizacije skupnega pomena in naj bi bile upravičene le do sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo;
—	V SOZD je združenih, mirno drugih, 250 ali 52 % DO s TOZD materialne proizvodnje, kar pomeni visoko stopnjo institucionalne povezanosti. Zunaj SOZD ostaja vrsta nadpoprečno akumulativnih organizacij, pa tudi nekaj takih DO, ki so v težavah.
Presoditi je potrebno, ali so zaružene zares take delovne organizacije, oziroma dejavnosti, ki zagotavljajo ob večji družbeni produktivnosti tucj večji dohodek. Oceniti je potrebno utemeljenost združitve v SOZD npr.:
—	več DO trgovine na drobno;
—	proizvodnih DO različnih dejavnosti, ki nimajo ničesar skupnega v proizvodnji, menjavi ali dopolnjevanju ponudbe,
—	več DO iste dejavnosti, čeprav ni npr.: medsebojne dobave surovin, polizdelkov in tudi ne gre za večjo medsebojno delitev dela ali skupen nastop na trgu, itd.;
—	majhnih enovitih DO (npr. 20 delavcev), ki nimajo med seboj ničesar skupnega, ampak se na ta način le izogibajo učinkovitejših povezav v okviru DO;
—	kjer gre za teritorialno zaprtost (teritorialni kriterij) tako občinsko, regionalno ali republiško.
Ob tem pa je potrebno oceniti vzroke, zaradi katerih se takšne SOZD organizirajo in kaj je sploh njihov cilj. Velikokrat bi namreč zastavljene cilje SOZD lažje uresničili v drugačni obliki organiziranosti, ali pa z večstranskimi samoupravnimi sporazumi.
3.	Povezovanje ene delovne organizacije v več SOZD (čl. 382. ZZDO
—	Sedem DO se povezuje v več SOZD, vendar pa njihovi sporazumi ne vsebujejo določil, ki bi opredeljevala pogoje in način takega povezovanja (omejitve, skupno planiranje, kaj združujejo, ipd.), čeprav bi morali biti specifični interesi za povezovanja (npr. za surovine) pa tudi odnosi, zelo natančno določeni.
—	Oceno teh razmerij terja tudi dejstvo, da DO v različnih SOZD pristajajo le na minimalne obveznosti za pridobitev lastnih ugodnosti (defi-
Hannover — izložba sveta
Več kot 1,5 milijona obiskovalcev iz sto različnih držav, približno 5000 razstavljalcev (od tega 25 % udeležba inozemskih firm), 23 razstavnih dvoran z ogromnimi dodatnimi razstavnimi prostori, urejeno parkirišče za cca 50.000 avtomobilov — to je le nekaj podatkov, ki dokaj nazorno govorijo o razsežnosti največjega elektrotehničnega velesejma na svetu. V 12. hali je med drugimi razstavljala tudi Iskra.
Na 120 m2 razstavnega prostora (ki je bil po mnenju večine funkcionalno razporejen vendar pretemmno skoraj turobno obarvan), je Iskra pokazala del proizvodnega programa, ki predstavlja njen standardni izvozni program (releji, števci, elektronski elementi, merilni instrumenti, telefonski aparati itd.). Pokazala pa je tudi nekaj novega; elektronsko telefonsko garnituro s programskim krmiljenjem, dodatnim zvočnikom in kasetami. Skratka sodoben namizni komunikacijski sistem, primeren za proizvodne organizacije, banke, zavarovalnice, inštitute, bolnice in podobne institucije. V njem naj bi bil združen tako telefonski kot podatkovni del. Omenjena garnitura je nastala kot rezultat sodelovanja med kranjsko TEA (ki je sodelovala s svojim razvojem), Laboratorijem za mikroelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in Mikroelektroniko. Tako po zasnovi, vgrajenih komponentah kot obliki
predstavlja najnovejši dosežek na področju telefonskih garnitur.
Iskra je na tem primem uporabila v svetu že poznano prakso — z združitvijo znanja, ki ga ima fakulteta je prišla do novega izdelka, primernega za redno proizvodnjo. Le-ta naj bi v Iskri predvidoma koncem letošnjega -leta tudi stekla. Omenjena garnitura je prinesla še eno prednost. S tem izdelkom so bila razvita tri nova vezja ki bodo predstavljala reden proizvodni program v Mikroelektroniki. Tudi oblikovno se je uspela izredno prilagoditi telefoniji in sodobnim zahtevam dizajna. Med izredno veliko eksponati, ki so bili razstavljeni v hali 18 kot za dizajn nagrajeni izdelki, je prejela priznanje posebne žirije za dobro industrijsko oblikovan izdelek. Oblikovna zasnova je delo Davorina Savnika.
Vendar povrnimo se k sejmu. To, da smo 14. prisotni na največjem elek-tro-sejmu na svetu pomeni vztrajno uveljavljanje Iskrinega imena in njenih proizvodov v svetu, pomeni našo odločnost, da v krogu svetovne ehte pokažemo, da poskušamo slediti razvoju tehnike in tehnologije in da vseskozi gojimo vzdrževanje poslovnih kontaktov s kupci. Kajti ne smemo pozabiti, da je velesejem tudi prodajni, čeprav je njegov prvotni namen zajet v razstavi najnovejših dosežkov na omenjenem področju. Lahko bi rekli, da
Z našega razstavnega prostora v Hannovru.
Novost na Iskrinem razstavnem prostoru - elektronska telefonska garnitura.
r
Pogled z 18 m visokega stolpa na raz-staviščni prostor.
Boris Lasič.
sejem združuje tehnično izredno gosta strokovna področja s kompletnimi ponudbami.
Z nekaj besedami si oglejmo še iskrino prisotnost na zahodno nemškem tržišču. Kakšno je trenutno stanje in kakšne so možnosti za vnaprej nam je v razgovoru povedal direktor Iskra — Elektronike v Stuttgartu Boris Lasič: „Zahodna Nemčija sodi v tisto tržišče, v katerega je Iskra realizirala lani 10 % svojega celotnega izvoza. Poudarjam, da tudi danes ni problem doseči na to tržišče izvoz v planskih številkah. Odraz tega so tudi rezultati prvega kvartala letošnjega leta, ko smo izvozih v Zahodno Nemčijo 23 % glede na letni plan, kar ni malo. Pri tem smo na omenjeno tržišče prodali (vrednostno) največ števcev, za katere je tudi največje povpraševanje. Nekoliko zaostajajo elementi. Vendar ne zaradi manjšega tržnega povpraševanja pač pa kot že tolikokrat prepočasnega sledenja naročil.
Tudi izdelkov široke potrošnje bi lahko prodali več. Če se dotaknem relejev, bi za zadovoljevanje potreb morala teči proizvodnja vsaj tako kot teče trenutno, čeprav še vedno ne sledimo trgu. V Avtomatiki bi se morali tega zavedati, saj je relje zanimiv za tukajšnje potrebe trga.
Če poskušam predvideti stanje do konca letošnjega leta menim, da bomo zastavljeni plan dosegli in sem v tem pogledu optimist. Toliko trenutno. Če pa bomo hoteli izvozni trend rasti 20 do 30 % tudi v bodoče ohraniti, je potrebno takoj pristopiti k uvajanju novih proizvodnih programov, ker so ti že zastareli. To je pokazala tudi pred kratkim narejena tržna analiza tako za omenjeni kot za širši trg, kamor Iskra izvaža."	*
O PROJEKTNI ORGANIZIRANOSTI INOVACIJSKIH PROCESOV V ISKRI
l	J
Ambiciozni načrti Iskre, da postane še bolj .upoštevanja vreden partner na mednarodnem tržišču so nujno osnovani na tehnološko sodobnem programu. Čas od zamisli oziroma odločitve o projektu novega izdeika ja vedno bolj bistven faktor za uspeh projekta. Za hitro izvedbo projektov je treba ustvariti ustrezne pogoje (kadrovske, organizacijske, finančne, operativne), k čemur smo v Iskri doslej vse premalo načrtno pristopili. Na nedavnih pomembnih posvetovanjih o inovacijsko-programski problematiki, na zunanje trgovinski konferenci in na posvetovanju predstavnikov družbeno-pohtičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov so ugotovili, da je za hitrejše izpolnjevanje nalog iz srednjeročnega načrta med drugim tudi posebno pomembno, da dosledno uveljavimo na področju razvojno-ino-vacijske dejavnosti, od idejne zasnove do prenosa v proizvodnjo, sistem teamskega dela.
Kot prvo neposredno akcijo nameravamo na osnovi zaključkov II. posvetovanja o inovacijsko—programski problematiki sklicati interno posvetovanje o projektni organiziranosti inovacijskih procesov. Kot inovacijski proces smatramo celoten sklop dogajanj pri osvajanju novih izdelkov in tehnologij, na katerega vpliva vrsta poslovnih segmentov (trženje, rezisko-
valno-razvojna dejavnost, finance, nabavne službe, itd.).
Posvetovanje naj da zagon za smelejše urejanje projektne organiziranosti inovacijskih procesov in naj opozori na probleme, ki jih pričakujemo ob uvajanju (n.pr. razne konfliktne situacije med funkcionalno in hierarhično strukturo). Jedro posvetovanja naj bo razprava članov poslovodnih kolegijev, strokovnih delavcev v inova-cijsldh procesih in ostalih udeležencev o sedanjem poteku inovacijskih procesov in o ukrepih za njihovo bolj sistematično, projektno organiziranost.
Kot uvod v razpravo bo nekaj kratkih referatov osvetlilo problematiko projektne organiziranosti inovacijskih procesov z raznih kotov in sicer:
1.	M.Kobe, Vloga poslovodnih organov v inovacijskih projektih
2.	M. Trojar, Organizacijska in kadrovska problematika projektne dejavnosti
3.	I. Banič, Inovacije in trženje, dve strani iste medalje
4.	B. Štiglic, Primer modela projekt-no-matrične organizacije v Iskri, Industriji za avtomatiko
5.	M. Slokan, Projektni pristop v izvajanju inovacijskih procesov
6.	V. Levovnikova, Pomen informacijske dejavnosti za projektno organizirani inovacijski proces.
Trajanje vseh uvodnih referatov je
predvideno na približno 100 minut. Nekaj vidikov problematike (n.pr; družbenopolitični in samoupravni aspekti, ekonomika, finance) bo prikazano tudi v razpravi.
Posvetovanje bo celodnevno in bo predvidoma konec maja v Ljubljani-
ZORIN -
nova delovna organizacija
V	dneh pred prazniki so imeli v Iskrinih temeljnih organizacijah — Biroju za industrijski inženiring, Centru za avtomatsko obdelavo podatkov in INDOK službi - referendume, na katerih so se ocjjočili za skupno pot v okvim nove delovne organizacije „Za-voda za organizacijo in informatiko". Od 113 delavcev iz teh temeljnih organizacij, ki so se udeležili volitev, se jih je za združitev odločilo kar 106. Za ZORIN je tako glasovalo, izraženo v odstotkih, 83,5 % volilcev. Pri tem velja vsekakor zapisati, da se je v INDOK službi vseh 20 zaposlenih udeležilo volitev in tudi vseh 20 je glasovalo „ZA“.
Tak uspeh celotnega referenduma je vsekakor odraz pravdno zastavljenih in uspešno izvedenih priprav na združitev, hkrati pa tudi plodnega sodelovanja med komisijo za pripravo Samoupravnega sporazuma o združitvi v novo delovno organizacijo ter samoupravnimi in družbeno-političnimi organizacijami v Bil, CAOP in INDOK-u.
V	Zavodu za organizacijo in informatiko bo sprva zaposlenih okoli 130 delavk in delavcev, nekako v mesecu dni pa se jim bo najverjetneje pridru-ždo še 20 delavcev Oddelka za Standardizacijo. Le-ta deluje zdaj v okvim skupnih služb SOZD Iskra. Podrobnosti za njihovo pridružitev bodo sprejeli na prvi seji delavskega sveta
ZORIN-a. Postopek je nekako takle: Oddelek bo moral najprej preiti v j enega od treh obstoječih temeljnih i organizacij v ZORIN-u, takoj zatem naj bi se Oddelek formiral kot te- i meljna organizacija, hkrati pa se bo i odločal za pridružitev k Zavodu. I i Približno 150-članski kolektiv bo I 1 imel predvidoma sedež v Iskrini po- i slovni stavbi v Ljubljani. Besedo pred- ; vidoma smo zapisali zato, ker je to za < zdaj šele želja, čeprav so jo zapisali i i tudi v Samoupravnem sporazumu o I r združitvi. Trenutno je ZORIN „raz- | 1 bit" po sedmih lokacijah — BII ima ' prostore na Snežniški, Tržaški in Sta- 1 retovi ulici, CAOP je v poslovni stavbi, j INDOK služba pa životari na Tržaški, v Stegnah in v Kranju.	(
Hkrati z referendumom so bile v , 1 nekaterih enotah tudi volitve v samo- i i upravne organe, ponekod pa še niso $ končane in bo proces trajal nekako do j: srede meje. Takoj po izvolitvi vseh I delavskih svetov po temeljnih organi- r zacijah, bo komisija za pripravo Samo- 1 upravnega sporazuma o združitvi v I d ZORIN sklicala prvo sejo delavskega V sveta IX). Na zasedanju bodo med t drugim izvolih predsednika in pod-	d
predsednika tega najvišjega samo-	v
upravnega telesa ter imenovali vršilca ij direktorja-ZORIN. Kot že rečeno, se n bodo dogovorili tudi o podrobnostih ti
(Nadaljevanje na 5. strani) ”
citarne surovine, realizacija proizvodov, odpiranje trga, ipd.) in ne planirajo niti skupnega razvoja prodajne mreže, niti drugih sicer skupnih zadev.
4. Povezovanje posameznih TOZD v SOZD
—	V teh primerih gre za nezakonitost medsebojnih odnosov, ker se v SOZD združujejo delovne organizacije in ne TOZD;
—	Pogosto prihaja tudi do prekoračitve pooblastil podpisnikov (poslovodnih organov TOZD) sporazuma, predvsem glede načel skupnega planiranja in medsegojnih dohodkovnih odnosov.
Najučinkovitejše povezave izmed treh oblik, predvidenih po zakonu o
združenem delu (382. čl.) se kažejo vertikalne povezave, ki predstavljajo
reprodukcijsko celoto. Takšnih SOZD je 16 ali 29 %.
II.
EKONOMSKA PODLAGA Z DRUŽE VANJA DELA IN SREDSTEV
1. Ekonomski vidiki združevanja
—	O ekonomskih, tehnoloških in socialnih vidikih, ki bi morali biti podlaga utemeljenosti SOZD, se premalo razpravlja, tako pred, kot po združitvi v SOZD. Ne ugotavlja se možnosti, niti spremlja, koliko so izkoriščene npr. prednosti tipizacije, standardizacije in specializacije proizvodnje ter delitve dela s prenosom in dopolnjevanjem tehnologije, serijske proizvodnje, usklajenosti tehnoloških procesov: možnosti masovne proizvodnje, zniževanja cene na enoto proizvoda, možnosti zviševanja družbene produktivnosti, itd. E nako velja za delovne pogoje, razvoj znanosti in raziskovanja za proizvodnjo, plane in njihovo konkretizacijo ter tudi samo vlogo in mesto dejavnosti.
—	Analiza prikazuje zbir podatkov iz bilanc uspeha, ne pa tudi iz bilanc stanja, ki bi bili za ocenjevanje uspešnosti SOZD zelo koristni, saj drugih podatkov npr.: o združenih sredstvih po namenih, vrednosti medsebojne menjave, o sredstvih ustvarjenih s svobodno menjavo dela za DSS ali DO skupnega pomena, iz bilanc ni mogoče dobiti.
—	Prav zato je potreben dogovor, kateri podatki bodo v bodoče tekoče
izdelani tudi za SOZD, morda tudi za poslovne skupnosti ter interne banke.
-	Čeprav z merjenjem velikosti SOZD, tako po številu zaposlenih, kot po ekonomski moči posamezne DO v SOZD, ne moremo ugotavljati njihove gospodarske učinkovitosti, je iz posameznih podatkov razvidno, da bi lahko dobršen del integracij imelo funkcijo nosilca razvoja na posameznem področju proizvodnje oz. pobudnika skupnega planiranja, organiziranja dela in združevanja sredstev izven lastnih institucionalnih okvirov. Še zlasti bi bilo treba domisliti tudi združevanje v skupnosti združenega dela za plansko in poslovno sodelovanje.
-	Ugotoviti pa bi bilo potrebno, zakaj DO nekaterih panog (usnjarstvo, čevljarska industrija, tekstilna industrija, gostinstvo in turizem, gozdarstvo) ostajajo bolj ali manj izven teh procesov povezovanja. Navedenim vprašanjem delitve dela in tehnoloških povezav bi morale
ustrezne institucije posvetiti več pozornosti že zato, da bi tudi glede povezovanja po kriteriju „panoga" in ..dejavnost" omejili spontanost ter jo zamenjali z argumenti tehnologije in ekonomije.
2.Interne banke
Samoupravni sporazumi so povečini oblikovani na skupnem vzorcu Veliko je tudi nekritičnega prepisovanja funkcij in poslov po zakonu, kar je razvidno iz naslednje usmeritve:
-	po večji usmeritvi navzven kot v SOZD (zanemarjena funkcija; samo-financiranja);
-	da bi postala interna banka velika finančna institucija, ki bi bila po dejavnosti celo širša od temeljne banke;
-	da bi prevzemala kreditne posle z občani, ki niso v skladu z zakonom-
-	da bi izdajali vrednostne papirje kot delnice, itd.
Takšna in podobna določila ter določeni odpori pri realizaciji sporazuma, ki so tudi posledica nesporazumov okrog določanja sedeža interne banke (kjer so DO v več občinah), zahtevajo skupno družbeno presojo teh vprašanj..
a) Problem združevanja sredstev je, sodeč po vsebini sporazumov, tudi v naslednjem:
— združena sredstva za razširitev materialne podlage dela, ki se največkrat oblikujejo v odstotku od dohodka, se uporabljajo napod-
lagi ,,letnih planov' ' (ki jih največkrat ni), obravnavajo pa se kot skupna sredstva za različne investicije;
— udeležba oziroma vračilo in nadomestilo se ne ugotavljata po posameznih investicijah, marveč skupno, v povprečju, kar pa ni v skladu z zakonom,
v sporazumih ni določil, da je interna banka dolžna spremljati gospodarjenje in položaj v vseh delovnih organizacijah in podebej še v tistih, ki uporabljajo kredite ali združena sredstva. Niti ni določeno, da če tega ne stori, nosi riziko skupaj s članicami, ki so sredstva posodile, ipd.
b)	Organi upravljanja so v sporazumih po večini oblikovani v skladu z zakonom:
Predviden je zbor, poslovodni odbor in individualni ali kolegijski organ. Le ponekod je predviden tudi kreditni odbor, ki je po zakonu le organ temeljne banke, ne pa tudi interne banke.
Posebno pomembno je vprašanje vzporednosti v upravljanju oziroma odločanju v določilih o pristojnostih delavskega sveta SOZD in zbora interne banke, česar pa SOZD ne razrešujejoo, čeravno je bilo na to dvojnost opozorjeno.
Jasno bi moralo biti določeno, da je organ upravljanja in odločanja delavski svet SOZD. Ker se delavski svet pogosteje sestaja kot zbor interne banke in ker se pomembne odločitve prenašajo na poslovodne odbore, je potreben širši dogovor, da bi ustrezne organe interne banke bolj neposredno vezali na delavske svete SOZD oz. DO in o tem, kako naj bi bili ti organi oblikovani, če bi postale članice interne banke tudi delovne organizacije, ki niso v SOZD.
c)	Delovne skupnosti skupnih služb interne banke — V sporazumih je položaj delavcev določen drugače kot to velja za DSSS v delovni organizaciji, kar je po oceni pravobranilca, posledica neskladnosti med ZZD (95. čl) in zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema (čl. 97, 98. 110). Po slednjem ti delavci oblikujejo le sredstva za osebni dohodek in skupno porabo.
(Dalje prihodnjič)
d
F
§
r<
n
Ji
P
re
2
r
p
z
r<
v:
st
2i
te
re
0l
ra
se
va
Tisoč in ena novost

Tako karakterizira posebna sejemska izdaja revije Inter Electronicue letošnjo 22. mednarodno razstavo elektronskih sestavnih delov v Parizu. Resda ni bilo revolucionarnih novosti, občutil in zapazil pa si nešteto drobnih, a pomembnih korakov napredka, posebno pri važnejših skupinah aktivnih sestavnih delov.
Iskrin že tradicionalni nastop na pariški razstavi in problematiko našega prodora na francosko tržišče smo orisali v prejšnji številki v razgovoru z Milošem Korošcem. Danes pa prinašamo nekaj strokovnih podatkov in zanimivosti s te razstave, ki jo je skupinsko obiskalo v organizaciji Strokovne sekcije za elektronske sestavne dele, mikroelektroniko in materiale (SSESD) pri Jugoslovanski zvezi za ETAN s posebnim letalom 110 udeležencev, od tega 55 Iskrašev iz vseh naših delovnih organizacij.
Razstava je bila odprta od 2. do 7. ®Prila, na njej pa smo se mudili od 3.
?° 5. aprila. Ob množici razstavljenih 'zdelkov so ti trije dnevi za popolnejši Pregled nad novostmi komaj zadostovali. Prva splošna ugotovitev, ki pade v pči glede razstavljenih skupin izdelkov 19, da so tudi Francozi dali močnejši Poudarek kot lani opremi in mate-rialom za proizvodnjo elektronskih ^stavnih delov, kar dokazuje, da se lodi pariški Salon želi približati profilu munchenske razstave komponent Electronica.
Po skupinah izdelkov je bila raziva razdeljena takole:
60.3	% elektronski sestavni deli in Podsestavi 16,6 % merilne naprave za ure ri tv e elektronskih sestavnih delov 6,7 % specialni materiali in pomožni izdelki za proizvodnjo
16.4	% proizvodne znaprave in tehnološka oprema za proizvodnjo elektronskih sestavnih delov.
Od lanske razstave je najbolj nara-stla ponudba opreme, kar za 23 %.
Otvoritvi razstave je francoska vlada dala precejšen poudarek z obiskom nunistra za industrijo. Temu se ni čuditi, saj zaposluje industrija elektronskih komponent v Franciji 53.000 ljudi in je seveda tudi materialna osno-Va ostale elektronske industrije. Za Vučjo konkurenčnost francoske industrije elektronskih sestavnih delov na ruednarodnem tržišču, je poudaril mi-uister, je nujna čim večja avtomatiza-cija proizvodnje ter obenem sistematsko vlaganje v raziskave.
Za nas je morda pri tem zanimiv francoski pristop k osvajanju mikro-elektronike z namenom, da bi preskočili tehnološki zaostanek za ZDA. Vlada je zastavila takozvani ,,Plan integriranih vezij", v katerega je uspela združiti francoske in ameriške firme s uiljem, da bi v letu 1981/82 na fran-Uuskih tleh obvladali vse pomembnejše mikroelektronske tehnologije: NMOS, CMOS, MOS-SOS, IIL, TTL-LS, ECL in bipolamo-linearno. Državna pomoč v obhki raziskovalnih Pogodb in investicij'v naslednjih petih letih bo znašala 880 mio frankov, Osvajanje NMOS vezij teče na osnovi kooperacije francoske elektronsl e Industrije (51 % deleža) ter National Semiconductor (41 % deleža), osvajanje CMOS pa s Harris Corporation. Poleg tega pa žele Francozi doseči še naskok v tehnologiji, zato so poverili laboratoriju LETI (Laboratoire d’ Electronique et de Technologie de 1’ Informatique) in CNRS (Centre na-tional de recherches scientifiques) dolgoročni projekt, v katerega se bo vključil tudi CNET (francoski poštni mstitut) z novimi laboratoriji v Gre-noblu z namenom osvojiti francosko tehnologijo za V-VLSI. Za ohrabre-nje uporabnikov vezij pa je francoska vlada sklenila prevzeti 30 % stroškov osvajanja vezij po naročilu.
V svoji dobro organizirani mreži državnih raziskovalnih institucij delajo Francozi na široko zastavljenemu pro-Sramu usmeijenih raziskav in so nai razstavi prikazali več dosežkov kot O-Pr. magnetometer na osnovi efekta Josephsona, elektrolitske displeje na Principu elektrolitske celice s transpa-rentnimi elektrodami tanke plasti
(Ž50 A) srebra, VLSI integrirana vezja s 40.000 elmenti na enem čipu (dimenzija elementa 2-3 mikrone), prve spomine na osnovi magnetnih mehurčkov itd. Z organiziranim pristopom žele postati neodvisni v proizvodnji elektronskih naprav in sistemov za vojaško in vesoljsko uporabo.
Napredek proizvodnje pospešujejo Francozi tudi na področju pasivnih komponent. Pred kratkim so si z razpisom projekta proizvodnja pasivnih komponent" ki ga bo sofinancirala država zastavili cilj, da z osvajanjem novih materialov in tehnologij, razvojem avtomatskih proizvodnih linij, izboljšanjem lastnosti komponent in proizvodnjo novih generacij komponent dosežejo večjo konkurenčnost na svetovnem tržišču.
Razstava je dokazala, da se na osnovi novih materialov odpirajo nove možnosti razvoja elektronskih sestavnih delov in s tem elektronike. Od doslej najbolj uporabljanih kristali-ničnih materialov se pozornost vedno bolj obrača na amorfne materiale, vključno na kovine s steklasto strukturo, ki obetajo nove, doslej še neznane kombinacije fizikalnih in kemijskih lastnosti za popolnoma nove komponente. Titankarbidne plasti na kovinskih materialih, ki so odporne proti obrabi in koroziji, postajajo tudi v elektroniki vedno bolj zanimive. Na področju plastičnih materialov so bili n.pr. razviti dodatki k epoksi smolam, ki omogočajo hranjenje in vlivanje zmesi tudi še po enem tednu.
Plastične folije omogočajo nov način integracije pasivnih sestavnih delov (R, RL, RCL mreže); to je pokazal Siemens s svojim sistemom Si-cufol, s katerim nadomešča hibridna vezja na keramičnih substratih ter se že uporabljajo v TV sprejemnikih, za elektronske igre itd.
Novi piezo keramični materiali dobivajo vedno širšo uporabo v telekomunikacijskih napravah in v ultrazvočnih vibratorjih s širokim poljem uporabe. Corning Glass že redno proizvaja steklasto keramiko Macor, ki nadomešča in prekaša keramiko na osnovi AI2O3, saj jo je možno mehansko obdelovati kot kovine. Silicijev karbid je lahko osnova tudi za svetleče diode z modro svetlobo. Substrat iz litijeve niobata omogoča izdelavo filtrov na osnovi površinskih valov, ki nadomeščajo klasične filtre iz posamičnih tuljav in kondenzatorjev.
Seveda so taki dosežki možni le s sistematičnim vlaganjem v raziskave, ki dosega pri velikih svetovnih grupacijah ogromne razmere: Siemens n.pr. investira vsako delovno uro preko 1 milijon nemških mark za raziskave (8 % celokupne letne prodaje 29 milijard DM, to je 2,3 milijarde DM).
Poudarek med novostmi razstave je bil predvsem na mikroelektronskih in optoelektronskih elementih, mnogo manj pa na pasivnih sestavnih delih. Kot posebno zanimivost omenjam le zelo majhne možnostne večslojne keramične kondenzatorje (delovna napetost max 5,4 kV, max tok 8 A, kapacitete 10-300 pF, delovna temperatura do 200°C), ki jih je prikazala
Zorin -
nova delovna organizacija
(Nadaljevanje s 4. strani)
Prehoda Oddelka za standardizacijo v ^ORIN. Osrednja točka dnevnega reda prve seje delavskega sveta pa bo Vsekakor sprejetje sklepa o izdelavi Srednjeročnega plana delovne organi-Zacije in sprejetje progrma za izdelavo te8a plana. ■
Ob koncu zapisa o uspešnem refe-tendumu za ustanovitev Zavoda za °rganizacijo in informatiko, smo bral-atrn dolžni še tole obvestilo — komi-Slia za pripravo Samoupravnega sporazuma je sprva predlagala, da naj bi se nova delovna organizacija imeno-Vala Iskra inženiring za organizacijo in
informatiko. V tem primem bi bila njena kratica IIOI. Med javno razpravo o samoupravnem sporazumu so delavci predlagati spremembo naziva in to, zlasti zaradi dveh vzrokov — kratico IIOI bi lahko v besedilu kdaj pa kdaj zamenjali za* številko, še bolj tehten vzrok pa je bil v tem, da so v Iskri, še bolj pa zunaj nje, že doslej pogosto zamenjevali Biro za industrijski inženiring z Inženiringi v Avtomatiki. Ta zamenjava bi bila še bolj mogoča, če bi se novi kolektiv poimenoval Inženiring za organizacijo in informatiko. Kakor koli že, tudi kratica ZORIN je lepša in sprejemljivejša, kot pa IIOI.	Dr
firma LCC, kot dosežek skupnih raziskav z državno Service d* Etude et de Fabrication des Telecommunications.
Na področju relejev je jasno opazen pospešen prehod od elektromehanskih izvedb na elektronske izvedbe. Isti trend je viden pri drugih sestavnih delih naprav za avtomatizacijo.
Optoelektronski elementi se vedno bolj pojavljajo v raziskovalnih in proizvodnih programih večjih elektronskih grupacij. Tipičen je primer firme Plessey, ki je ustanovila za proizvodnjo optoelektronskih elementov nov center v Tovvcestru, ter nudi sedaj že novo generacijo svetlečih diod in alfanumeričnih displejev, infrardeče detektorje na osnovi PbTe/Sn infrardečih oddajnih diod, piroelektrične infrardeče detektorje, diode za. uporabo v optičnih telekomunikacijah in v daljinomerih itd. Kot absolutno svetovno novost so pokazali svetlečo diodo, ki je vidna še pri okolni svetlobi 100.000 luksov (kar ustreza direktni sončni osvetlitvi skozi oblake.)
Zanimiva je uporaba svetlečih diod v preprostih preizkuševalnikih napetosti brez instrumenta za sedem področij, ki jo je pokazal Siemens.
Vsi vemo, da se v zadnjih letih močno veča poraba displejev s tekočimi kristali (LCD), ne samo kot konkurent svetlečim diodam v ročnih urah in žepnih kalkulatorjih. Hitro se razvija uporaba v merilnih instrumentih, posebej ker odpira krmiljenje LCD s CMOS vezji vrsto novih možnosti uporabe. Uporaba sončnih celic se razširja tudi za napajanje majhnih naprav kot so žepni kalkulatorji, fotobliskovne naprave, alarmne ure, merilni instrumenti, ojačevalniki za naglušne itd. Veliki paneli s 3 palčnimi Si celicami dajejo 15 W (100mW/cm2) in se uporabljajo za napajanje naprav za korozijsko zaščito, za elektrolize, za črpanje vode, železniško signalizacijo, za mikrovalovne posrednike itd.
Viden je tudi napredek v ponudbi optičnih vlaken, kijih proizvajajo že v dolžinah do 20 km in izgubami do 3 dB/km.
Zanimivo je opazovati na taki razstavi, kot je pariški Salon, nove izdelke in primerjati njihove sposobnosti z dosedanjimi rešitvami. Seveda pa se ne bije konkurenčna bitka samo na tehničnem, temveč tudi na tržnem polju. Kot primer vzemimo CCD pomnilnike in pomnilnike z magnetnimi mehurčki. Slednji so mnogo dražji od prvih, so pa bolj zmogljivi. Vendar proizvajalci obetajo, da bo proizvodna cena za 1 M bitni pomnilnik z magnetnimi mehurčki leta 1983 le približno 1/50 sedanje cene za 256 K pomnilnik (najbrž pa pri tem niso računani stroški za periferna in napajalna vezja, ki jih dodatno zahtevajo pomnilniki z magnetnimi mehurčki). Trenutno je situacija na tržišču taka, da proizvajalci 64 K bitnih pomnilnikov CCD ne morejo zadovoljiti kupcev, ker je povpraševanje desetkrat večje kot so možnosti dobav.
Splošno viden je prodor hibridnih • ezij, pri katerih je možno v kombinaciji s čipi monolitnih integriranih vezij že doseči stopnjo obsežne integracije (LSI).
Področje aktivnih komponent, predvsem monolitnih integriranih vezij, kaže tako hiter napredek, da ga je opaziti že v času pol leta, to je od muenchenske Electronice do pariškega Salona aprila 1979. Tu smo videli izredno ekspanzijo in vsepričujočnost mikroračunalnikov na enem čipu (v enem ohišju). Preprosti 4 bitni mikroračunalniki, katerih cena je * okoli 5 Jp za kos imajo že velikoserijsko uporabo, celo v igračah. Uporabi 8 bitnih mikroračunalnikov se odpirajo nove možnosti sedaj omejenemu številu proizvajalcev pa so se pridružili mnogi novi z različnimi verzijami teh izdelkov. Tržišče mikroračunalnikov v Evropi se bo v obdobju med letom 1978 in 1986 povečalo za dvanajstkrat (1978-69 mio dolarjev, 1981 -297 mio dolarjev, 1986 — 832 mio dolarjev).
Tudi izbira pomnilnilov na osnovi MOS tehnologij, ki jo je pokazala razstava, je izredno široka, vidimo pa tudi vedno več dobaviteljev 64 K bitnih pomnilnikov.
Med uporabniki mikroprocesorjev je bilo veliko zanimanje za 16 bitni MP 8080 Intela, ki bo verjetno postal v bodoče eden standardnih mikroprocesorjev. Seveda tudi drugi veliki pro-i/vajalci (Motorola, Texas Instruments, Fairchild, ZILOG, Siemens) ne zaostajajo na tem področju. Perspektive prodaje 16 bitnih mikroprocesorjev so dobre.
Evropski direktor firme Intel je napovedal, da bo prodaja 16 bitnih mikroprocesorjev s priključnimi vezji
dosegla leta 1983 vrednost prodaje 8 bitnih mikroprocesorjev.
Morda bi bil za naše bralce posebej zanimiv ogled stojnice našega ameriškega partnerja na področju mikroelektronike, firme AMI, ki je pokazala svojo aktivnost predvsem v treh smereh: mikroprocesorji, pomnilniki in vezja za telekomunikacije. Omeniti velja familijo S 6800 z dvema novima centralnima enotama, izvedenima v tehnologiji NMOS. Spominska RAM, ROM in REPROM vezja so izdelana v VMOS tehnologiji. Kot zadnja novost je bil prikazan GODEC z vgrajenim filtrom, med drugimi vezji za telekomunikacije pa multifrekvenčni generator ter cela serija vezij za sodobne telefonske aparate z gumbnim izbi-ralnikom, pomnilnikom itd.
Kot vemo, dajejo Francozi poseben poudarek kakovosti in zanesljivosti elektronskih sestavnih delov. Pa ne samo Francozi, tudi nekatere druge države Evrope so se dogovorile o enotnem evropskem sistemu CECC (Ce-nelec Electronic Components Com-mittee) za zagotavljanje kvalitete elektronskih sestavnih delov na osnovi stalnega spremljanja proizvodnje pri proizvajalcih in primerjanja kakovosti standardom. Interes za ta sistem vedno bolj raste. Doslej je bilo podeljeno približno 750 modelom aktivnih in pasivnih elektronskih sestavnih delov potrdilo o ustreznosti CECC. Na razstavi je deloval poseben informa-[cijski center, ki je profesionalnim
fobiskovalcem dajal podatke o tem sistemu.
Razstavo je spremljal niz predavanj razstavljalcev, predvsem s področja aktivnih komponent. Organiziran je bil tudi sestanek francoske sekcije ISHM (International Society for Hybrid Microelectronics), na katerem so obravnavali kot osrednje vprašanje temo LSI in hibridna mikroelektronika. Prirejen je bil tudi enodnevni seminar družbe Integrated Computer Systems o uporabi mikroprocesorjev in mikroračunalnikov. Dokumentacija te družbe in sam seminar sta me opozorila na dejavnost strokovnega izobraževanja kot poslovne aktivnosti, ki jo v svetu sistematsko vedno bolj goje. Pri tem jih vodi ugotovitev, da ima hitro se razvijajoča tehnologija za posledico vrzel med možnostmi, ki jih nudi in njeno uporabo v industriji. Kot konsekventno rešitev tega perečega vprašanja organizirajo seminarje in tečaje, ki omogočajo trajno dopolnilno izobraževanje inženirjev ir drugih uporabnikov v Evropi in ZDA na raznih področjih uporabe računalništva in drugih elektronskih tehnologij.
Naj zaključim poročilp z mnenjem revije Inter Electronique, po katerem bo leto 1979 prelomno leto za elektronske sestavne dele, ker so praktično v razvoju vsa področja, ta pa bodo vplivala na nove izvedbe elektronskih sistemov.
M. Slokan
Dva posnetka z Iskrinega razstavnega prostora na velesejmu v Zagrebu.
ISKRA NA POMLADANSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU
V
Mnogo novosti iz Iskrinega proizvodnega programa, izredno lepo in namensko uspešno urejena stojnica ter malo obiskovalcev in majhno zanimanje. To je na kratko slika oz. kratka ocena Iskrine prisotnosti na letošnjem spomladanskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu.
Kje so meje novatorstva, domišljije in uspešnosti Iskrinih delavcev v sejemski službi v Iskri Commerce, točneje njeni temeljni organizaciji Marketing? Stalni obiskovalec sejmov, na katerih sodeluje naša sestavljena organizacija, je namreč gotovo opazil, da je estetski in funkcionalni vzpon Iskrinih stojnic, pa naj bo to doma ali v tujini, iz leta v leto kakovostnejši. Lahko bi celo rekli — od sejma do sejma nas ti ljudje presenečajo s še boljšimi in še lepšimi stvaritvami. Sejemska služba v Marketingu bi bila lahko marsikomu za vzor.
Čeprav so zagrebško časopisje ter radio in televizija objavljali notice o izrednem obisku na spomladanskem velesejmu, pa v hali, kjer je razstavljala Iskra (pa tudi v drugih dvoranah), te gneče niso opazili. Celo obratno od reklamiranega — obisk na velesejmu je bil po mnenju mnogih pod vsemi pričakovanji. Nekateri na Iskrini
stojnici računajo, da si je razstavljeni Iskrin program ogledalo petkrat manj obiskovalcev, kot na lanskoletnem jesenskem velesejmu ...
In kaj bi bilo treba narediti, da bi se vsaj obisk naše stojnice in zanimanje za naše novosti na pomladanskem pa tudi jesenskem zagrebškem velesejmu povečal? Po mnenju delavcev v zagrebški filiali Iskre Commerce bi morali preko tiska in drugih sredstev javnega obveščanja že v dneh pred prireditvijo seznaniti javnost z Iskrinim proizvodnim programom in novostmi, kijih vanj vpeljujemo.
Lepša plat naše spomladanske udeležbe na zagrebškem velesejmu je vsekakor v novostih, ki smo jih predstavili na nekaj manj kot 300 m2. Največje zanimanje je veljalo med peščico obiskovalcev vsekakor za novost kranjske tovarne električnih ročnih orodij — za novo delovno mizo z različnimi možnostmi uporabe ter za Klip-Klap orodja. Med mladimi je vzbudil zanimanje tudi Hi-Fi stereo radijski sprejemnik, dosti manj obiskovalcev pa je opazilo novi televizijski aparat, komponente za telefonske centrale, električne merilne instrumente, baterijski brivnik, zaganjače za osebna vozila, električni nož, sesalec itd.
Kakor koli, če odštejemo slab obisk, lahko našo prisotnost na pomladanskem zagrebškem velesejmu ocenimo zaradi lepe stojnice in številnih novosti z najvišjo o oceno.
LD
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Poslovanje v prvem tromesečju
Vse temeljne organizacije v bodočem sestavu DO Iskre Elektromehani-ke so prvo trimesečje zaključile s pozitivnim rezultatom, vendar je še naprej potrebna maksimalna zavzetost vseh tovarn v nadaljnjem iskanju in izkoriščanju notranjih rezerv v DO, predvsem na področju planiranja in nabave repromateriala. Še vedno namreč ugotavljamo prevelike zaloge, ki slabijo likvidnost, akumulativnost in tako tudi reproduktivno sposobnost delovne organizacije.
Dinarska realizacija prihodka iz izvoza znaša 143.011.000 din in predstavlja 22,4 % letnega plana (brez Elektrooptike). Realizacija je torej nekoliko pod planom.
Ostanek dohodka za sklade tozdov je realiziran s 175.814.000 din oz. z 139.395.000 din brez TOZD EO. V primerjavi z letnim planom je ostanek
čistega dohodka dosežen v višini 33,3 %, kar kaže, da DO dosega s planom predvideno akumulacijo.
Poleg povečevanja materialnih stroškov, ki so posledica večje porabe in višjih nabavnih cen, je na rezultat vplivala nekoliko nižja realizacija in povečevanje zalog v proizvodnji in gotovih izdelkov. Podatki o stroških kažejo, da je treba uvesti strožji nadzor nad trošenjem materiala in izdatki, ki bremenijo prihodek.
Že začete ukrepe za zniževanje zalog materiala je potrebno razširiti tudi na zaloge v proizvodnji. V naslednjih obračunskih obdobjih morajo biti vidni pozitivni rezultati teh prizadevanj, sicer se bosta znatno poslabšali likvidnost in akumulativnost, s tem pa tudi reproduktivna sposobnost Elek-tromehanike.
A. Boc
Letos prvič priznanje »Inovator leta«
VEČJA POZORNOST DO RAZISKOVALNEGA DELA IN INVENTIVNE DEJAVNOSTI
Zaradi upadanja števila raziskovalnih nalog oziroma nosilcev raziskav, ki se financirajo iz združenih sredstev, bo raziskovalna skupnost v kranjski občini še bolj spodbujala raziskovalno delo in ugotavljala potrebe po raziskavah in gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Posebna pozornost bo namenjena krepitvi inventivne dejavnosti. Pri tem je treba omeniti, da Visoka šola za organizacijo dela v Kranju že pripravlja sporazum o sodelovanju pri raziskovalnih nalogah z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami v Kranju kot sta Iskra in Sava. Ti dve delovni organizaciji sta imeli v prejšnjih letih tudi največ prijavljenih raziskav.
Potem, ko je v letu 1977 več kot polovica organizacij zdmženega dela pristopa k družbenemu dogovom o inventivni in inovacijski dejavnosti v kranjski občini, se je ta dejavnost pričela hitro razvijati. Sprejeti so bili pravilniki o nagrajevanju, ustanovljene
komisije za inovacije, sekcije društva Dl ATI ipd. Že lani je društvo izumiteljev in inovatorjev v kranjski občini zabeležilo vrsto večjih inovacij in to predvsem v večjih delovnih organizacijah. Društvo ocenjuje, da so v zadnjih dveh letih kranjski inovatorji s svojimi inovacijami prispevali za okrog 51 milijonov dinarjev čistega dohodka.
Raziskovalna skupnost želi inovacijsko dejavnost zaposlenih še nadalje spodbujati, zato so na enem od zadnjih zasedanj skupščine občinske Raziskovalne skupnosti Kranj sprejeli pravilnik o podeljevanju priznanj inovatorjem. V njem so določeni pogoji za podeljevanje priznanj ,,Inovator leta“ občine Kranj za vse delavce in delovne skupine, ki uresničujejo skupne potrebe in interese po inventivni dejavnosti. V letošnjem razpisu za priznanja se letos upoštevajo priznani dosežki na področju inventivne dejavnosti od 1. 1. 1975 dalje. Priznanja „Inovator leta“ bodo prvič podeljena v okviru praznovanja 1. avgusta, praznika kranjske občine.
A. Boc
IMič nas ne sme presenetiti
Akcija „Nič nas ne sme presene-titi“ se nanaša na krepitev obrambno varnostnih priprav v SR Sloveniji in pomeni širšo aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov, preverjanje njihovega organiziranja in obrambno varnostne pripravljenosti ob sodelovanji' vseh družbenih dejavnikov, ki bo potekalo v letošnjem letu.
S to široko družbeno akcijo bomo počastili tudi 60-letnico ustanovitve KPJ, združenih sindikatov in SKOJ.
Akcija NNNP '19 ima predvsem politično mobilizacijski pomen, saj bomo ob krepitvi zavesti delovnih ljudi in občanov in krepitvi moralnopolitičnih vrednot prispevali tudi k nadaljnjemu poglabljanju SLO, varovanju človeških življenj ter pogojev za delo in življenje kot tudi k neposredni organiziranosti delovnih ljudi in občanov v množičnem organiziranju in delovanju v okviru varnostnega sistema — v sistemu družbene samozaščite.
Posebna pozornost v akciji bo usmerjena v temeljne samoupravne skupnosti (TOZD, KS) istočasno pia se morajo vključevati vse družbenopolitične organizacije in društva. Akcija NNP je množična in bo zajela kar največ delovnih ljudi, organizacij in ostalih organov, ki so odgovorni za obrambno sposobnost in varnost naše družbe — od temeljnih samoupravnih skupnosti do republike.
Pomoč je treba nuditi tudi tistim organizacijam in društvom, ki so se dosedaj zadovoljile v svojih obrambnih pripravah in izdelavi programov le s tem, da so formalno zadovoljile določila zakonov v svojih samoupravnih aktih. Vse organizacije morajo izdelati vojne načrte oz. programe svojih aktivnosti, ki so jih dolžne izvajati ne le v tej akciji, temveč tudi
ISKRA
Številka 19 — 12. maj 1979
dejansko v primem izredne ali vojne situacije v OZD in KS.
Akcija NNNP bo dosegla svoj višek 29. in 30. septembra 1979 ko bomo izvajali vse načrtovane oblike priprav na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jih bomo načrtovali znotraj delovne organizacije. skladno s programi KS in občine.
V akcijo se vključujejo tudi vsa sredstva javnega obveščanja, zlasti glasila orgaizacij zdmženega dela in KS, ki bodo sproti obveščala bralce o poteku akcije in izvrševanju nalog iz posameznih sredin. V prihodnji številki vas bomo seznanili z vsebinsko usmeritvijo akcije „Nič nas ne sme presenetiti", v kateri bomo delno že nakazali naloge v okvim DO Iskre Elektromehanike v Kranju.
Alojz Boc
Tolminska
metaconta
Tolminska občina je verjetno po obsegu največja občina pri nas, če pa ni največja, je zanesljivo med največjimi. Izredno hribovita pokrajina, ki objema svet bistre Soče iz obeh plati, je komunikacijsko precej šibko povezana. Čeprav tolminska vozliščna centrala povezuje celoten teritorij občine, so telefonske zveze slabe. Dobiti npr. v dopoldanskem času Bovec in rezervirati v Alp hotelu sobo čez nedeljo, je toliko kot nemogoče. Kriva je slaba kabelska povezava.
ZAHVALA
Za denarno pomoč in izkazano pozornost v času bolezni se iskreno zahvaljujem socialni komisiji pri sindikalni konferenci Elektromehanike
Marija Miklavčič
Podjetje za PTT promet v Novi Gorici, v čigar pristojnost sodi telefonsko omrežje na Tolminskem, je zato sklenilo, da bo moderniziralo celotno omrežje na tem področju. Najprej bo zgradilo v Tolminu sodobno poštno zgradbo, kjer bo poleg pošte dobila prostor tudi nova vozliščna avtomatska telefonska centrala. Odločili so se za novo metaconto 10 C, izvedbe KLC. Pred nekaj dnevi so tako podpisali v Ljubljani pogodbo za izdelavo, montažo, preizkus in vključitev nove centrale, mimo tega pa bodo v Kranju usposobili tolminske PTT tehnike za vzdrževanje meta-conte.
Sedanja vozliščna centrala s 1.000 priključki je že popolnoma izkoriščena. Namesto nje bo delovala metaconta z dvakrat večjo zmogljivostjo. Imela bo 1.000 navadnih, 2.000 dvojčkov, torej skupno 3.000 naročnikov s poprečnim prometom 0,08 Eri na priključek. Povezovala bo končne centrale v Bovcu, Kobaridu, Mostu na Soči, Podbrdu, Grahovem, Slapu ob Idrijci, na Soči in v Breginju.
Na Slovenskem je bilo lani na zadnji dan leta 8 priključenih telefonov na 100 prebivalcev, pri čemer niso upoštevane še zmogljivosti zasebnih central. Na področju glavne centrale v Novi Gorici je poprečje sedaj 7, prav tako na Tolminskem. Z novo metaconto v Tolminu se bo poprečje v občini popravilo, vendar bo poglavitna izboljšava slonela na novi kabelski mreži, seveda povečani in na kakovosti povezav.
Za Iskro je nova metaconta v Tolminu izredno pomembna. To bo prva doma razvita, izdelana in montirana elektronska centrala vozliščne vrste. Naši strokovnjaki v Kranju so osnovni belgijski sistem razvili in prilagodili na nove pogoje, zato je povsem upravičena trditev, da je centrala naš izdelek. Tolminska metaconta bo enomodulna z običajnim procesnim računalnikom.
Pogodbo za novo metaconto sta podpisala za podjetje PTT Nova Gorica dipl. inž. Franc Dovečar in za Iskro dipl. inž. Borut Mlakar.
Marjan Kralj
ŠOLSKI CENTER ISKRA
Volilno-
programska
konferenca
mladih
Kranj — V ponedeljek 16. aprila 1979 je bila v dvorani nad menzo Iskre Elektromehanike Kranj volilno--programska konferenca osnovne organizacije ZSMS Šolski center ZP Iskra, katera združuje dijake tehniške in poklicne šole. Na konferenci, katere so se udeležili predstavniki razrednih skupnosti, člani predsedstva, ostali dijaki ter predsednica konference Nada Bogata — Križan, so z enominutnim molkom počastili spomin na pravkar preminulega Djura Pucara in tragedije v črnogorskem primorju. Izvolili so nove organe osnovne organizacije in sprejeli delovni program za novo obdobje. Poročilo za preteklo
PRAVICE IZ KOLEKTIVNEGA ZAVAROVANJA
Delavci, ki so včlanjeni v kolektivno zavarovanje in plačujejo mesečni prispevek po 6,00 din, imajo s 1. 5. 1979 povišane vsote za nezgodno zavarovanje, in to v primeru
-	smrti 28.758,00 din,
-	invalidnosti 57.504,00 din,
-	dnevna odškodnina za nezgodne primere 28,75 din.
Odškodnina pripada delavcu
ne glede na to, kje je nastal nezgodni dogodek, oz. poškodba, torej tudi za nesreče izven dela.
Ugotovljamo, da oškodovanci nfesprijavljajo nesreč izven dela in tako ne dobivajo odškodnin za čas bolniškega sta-leža, ki nastane zaradi poškodb (bolezni so pri tem izključene!).
Želimo, da v bodoče prejme odškodnino vsakdo, ki je za to upravičen; rok zastaranja znaša 3 leta in zato lahko uveljavite tudi zahtevke iz prejšnjih let. Prijave naslovite na izplačilni oddelek v računovodski službi.
I	N. Pavlin
X------------_y
obdobje, ki je bilo nadvse uspešno, saj je bil delovni program v celoti izpolnjen in še celo dodatno razširjen, sta podala predsednik in sekretar osnovne organizacije.
Delo mladinske organizacije je bilo pestro, saj se je v tem obdobju razširila dejavnot na več novih področij, rešila pa je tudi nekaj problemov, ki so jo spremljali pretekla leta. Vodstvo osnovne organizacije se vsako šolsko leto menja, zato nastajajo težave pri vključevanju mladine, saj dobra polovica, ne čuti prave pripadnosti, želje po aktivnosti, sodelovanju. V pretekli dobi so se ti problemi pojavljali v veliki večini, zato so se na začetku mandatnega obdobja zelo resno lotili reševanja tega problema in ga delno že uspešno rešili. Izvedli so anketo o interesnih dejavnostih in na podlagi teh rezultatov ugotovili, da se mladi zelo zanimajo za delo, vendar so v praksi premalo aktivni (ko opravijo svojo šolsko dolžnost, jih nobena stvar ne zanima več, ne aktivnost na šoli, ne družbena dogajanja, za kulturo pa se sploh malo zanimajo). Delno je bila za stanje kriva tudi pasivnost krožkov, saj so vse lanskoletne akcije slonele predvsem na delu posameznikov.
Dejavnost mladinske organizacije se je razširila na 7 krožkov in sicer: Šolsko športno društvo. Krožek obrambe in zaščite. Prometni krožek, Krožek OZN, Marksistični krožek, Krožek za zabavno dejavnost in Literarni krožek.
Šolsko športno društvo vključuje največ dijakov. V počastitev X. kongresa ZSMS (Nova Gorica) so izvedli rokometni turnir strokovnih šol občine Kranj. V bodoče želijo večji odziv mladinskih organizacij srednjih šol na razpisana tekmovanja. Krožek združuje sekcije: atletiko, gimnastiko, rokomet, nogomet, košarko, smučanje, namizni tenis, šah in planinstvo. Na novo so bile formirane sekcije: namizni tenis, šah in planinstvo ter strelska sekcija, ki je bila sprva pri Krožku obrambe in zaščite.
Krožek obrambe in zaščite je prejel bronasto plaketo OK ZRVS Kranj za najbolj delovni krožek na srednjih šolah na Gorenjskem. Njegovi člani se spoznavajo z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pod strokovnim vodstvom in mentorstvom Janka Lacka. Ob 22. decembru so pripravili razstavo fotografij in prispevkov iz življenja pripadnikov JLA. Ogledali so si vojašnico Staneta Žagarja, med dijaki pa so uspešno razširili akcijo novih naročnikov na revijo ,,Naša obramba", ki ima v ŠC sedaj 210 naročnikov. Sodelovali so v različnih kvizih, pripravili orientacijske pohode. V akciji za vpis pripadnikov v SLO so pridobili 67 dijakov—mladincev.
Prometni krožek deluje na ŠC prvo leto. Izvedli so tečaje prve pomoči za voznike motornih vozil.Tu je nastal problem za izvedbo testov in praktične vožnje, zato so kandidati to opra-
vili preko Mladinskega servisa v Krd’ nju.
Pri Marksističnem krožku in krožku OZN bodo pospešili pridobiti čir" več novih naročnikov na revijo ,,Mladina". Sodelovali so na KVIZU ob 60-letnici SKOJ-a: TITO - REVOLUCIJA — MIR. V sodelovanju z delavsko univerzo Tomo Brejc iz Kranja s° izvedli aktualna predavanja s področja OZN. Marksistični krožek usmerja mlade k aktivu ZK, ki vključujejo 3° dijakov, pravkar pa teče akcija za vpis novih članov.
Krožek za zabavno dejavnost je b'1 ustanovljen z namenom, da razbremeni delo literarnega krožka pri orga-nizaciji proslav, prireditev. Nameravajo ustanoviti tudi oktet.
Literarni krožek je organiziral pr0" slavi ob dnevu republike — 29. novembru in slovenskemu kulturnemu prazniku 8. februarju. Proslavi so uspeš"0 izvedli s pomočjo članov dramsk6 sekcije in članov za zabavno dejavnost, ki so na prvi proslavi sodelovali5 šolskim ansamblom. 8. februarja s° pripravili razstavo del iz varjenega jekla prof. ŠC Jožeta Volariča. Med proslavo so učenci recitirali pes"11 dipl. ing. Franca Rada Pavčiča ter sodelovali z lastnimi proznimi deli Literarni krožek zajema tudi urednišk1 odbor informativnega glasila osnov"0 organizacije ZSMS SC ZP Iskra PLU-> — MINUS, ki je po triletnem mrtvil0 zopet izšlo. Zajelo je poročilo intere5" nih dejavnosti, predsedstva, intervj0 prispevke dijakov, literarho prilog0-zabavne strani z rebusi, križankami i11 humor.
V	letošnjem šolskem letu bost5 izšli še dve številki mladinskega glasilki bosta posvečeni 100-letnici Mur"a in 60. letnici SKOJ-a. Zajeli pa bost° še aktualne dogodke, razmišljanja ipd ter informirali o tekočih dogodkih-Glasilo tiskajo dijaki sami. Dobro sodelujejo z drugimi srednjimi šolami,5 katerimi so skupaj_ pripravili ples"6 tečaje, skupaj z EAŠC pa bodo izvedb maturantski ples za zaključne letnik0-Veliko pomoč krožkom nudijo m0"' torji, ki pomagajo pri reševanju tek0'| čih problemov in zagotovijo ustrez"0 strokovno vodstvo.
V	bodoče bodo nadaljevali s p05'1 trim delom, razširili mladinske urep0 oddelkih in uvedli oddelčne konference. Mlade bodo seznanjali o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjenem && braževanju in se povezovali z delovnimi organizacijami. Vsaka dva mesecs bodo izdali informativno glasilo, ki b° dijake obveščalo in seznanjalo s tek°| čimi dogodki. Glasilo PLUS — MINUS se bo v prihodnje vključilo v akcij0 RK ZSMS - ..najboljših sred nješolskih glasil". Udeležili se bod° akcij drugih OO in OK ZSMS Kranj
Predsednik osnovne organizacij6 ZSMS ŠC ZP Iskra je postal dosedani1 uspešni sekretar Rupar Pavel, ki se je zahvalil za zaupano nalogo.
Drago Papi®
Pred nedavnim so se v Elektromehaniki poslovili od dveh dolgoletnih sodeV' cev:Andreja Končarja z linije rotorja v ERO in Francke Rozman iz oddeli duroplastike, ki ju na posnetkih vidimo med nekdanjimi sodelavci
8
n
U1
n
h
o
n
C
v
d
n
c
Č
n
d
n
C
Si
s;
Si
n
k
Sl
t
d
si
0 t z n a li
1 t i; s v s z s 8 8 P n d si c tj p
I
1
s
j
s
p
si
Ž
i;
s
u
s
d
s
ti
Šl
b
o
it
d
n
k
d
d
2
i:
Sl
z
n
P
Si
v
ti
t(
u
2
Č
n
n
n
s
s
d
i
s
š
t
r
s
c
II
s
v
p
I
l
ž-
Ifl
a-
)b
so
j«
ja
38
)is
Dil
■e-
la'
ra-
-o-
nn-
iz-
no
ke
av-
is
SO
.ga
ed
m'
ter
ali'
ški
.n®
US
ilu
eS'
vjo
gO.
i in
.st®
ila,
rna
ista
pd.
(ih-so-i,s
sn®
adli
ike-
ien-
ko-1 ZlV
aes-po •en-| raz-izo-i/ni" ieca ibo iko-i |U$ c\)0‘ red’ od° ani' icij® anj e jčl
ipl®

|

'eW[
eW
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Delegati na seminarju
V sredini aprila, točneje štirinajstega se je v Novem mestu končaj seminar za novoizvoljene delegate samo-npravnih in družbenopolitičnih organov delovne organizacije Avtomatika. Na osnovi sklepa konference osnovnih organizacij sindikata omenjene delovne organizacije ga je v sodelovanju s Centrom za funkcionalno izobraževanje organizirala kadrovska služba delovne skupnosti za skupne zadeve.
Seminar je potekal v štirih skupinah (v vsaki je bilo cca 46 udeležencev- skupno 185) po tri dni, pri čemer je bila zajeta naslednja struktura delegatov: predsedniki in člani delavskih svetov tozd, delovnih skupnosti in delovne organizacije, sekretarji OOZK, predsedniki in sekretarji OOZSMS, predsednik aktiva ZB, predsedniki in sekretarji OOS, predsedniki samoupravne delavske kontrole, predsedniki odborov za samoupravni nadzor in predsedniki disciplinskih komisij.
Če v nadaljevanju spregovorimo o sami vsebini seminarja, moramo že takoj v začetku povedati, daje bilo to dodatno izobraževanje delegatov samoupravnih in družbenopolitičnih organov Avtomatike. Iz tega izhaja tudi izbor tematike tako iz zakona o združenem delu, kongresnjh dokumentov kot temeljnih samoupravnih aktov delovne organizacije. Če bi ostali pri tem, izredno široka tematika. Kvaliteta seminarja pa izhaja ravno iz fega, da so se predavatelji v svojih izvajanjih vračali v prakso, na primere, s katerimi se delavec—delegat srečuje v svojem vsakodnevnem delovanju. Da so skozi te primere udeleženci vedno znova spoznavali, da delegat nekega samoupravnega ali družbenopolitičnega organa ne pomeni samo prebiranje gradiva in prenašanje informacij (sklepov, stališč) v bazo in nazaj. Da pomeni (iz kranjske šole za organizacijo dela) delegat v samoupravni praksi, samoupravno komuniciranje v delegacijah. Na izredno nazoren in sem ter tja s humorjem obarvan način je Poudaril, da v vseh širini samoupravne prakse ne gre zanemariti kako s psihološkega vidika gledano vodiš sestanke, seje itd., da dosežeš njihov namen-jasnost, jedrnatost in predvsem to, da se izogneš preobilici gradiva in skrajšaš čas trajanja.
Kljub javnim razpravam, ki so potekale po osnovnih organizacijah sindikata, v sled česar je bila tematika že znana, je bilo zanimivo slediti izvajanju Marjana Zupana dipl.oec, strokovnega sodelavca centra za samoupravno sporazumevanje pri RS ZSS o sindikalnih stališčih pri pridobivanju dohodka in čistega dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo.
Na koncu smo ponovno prišh do že tolikokrat poudarjene, vendar v praksi še ne uveljavljene ugotovitve, da se bodo le z razširitvijo delavčevega pdločanja na ustvarjanje, pridobivanje in razporejavanje dohodka ter gospodarjenje z njimi ustvarile tudi konkretne možnosti za delitev osebnih dohodkov na podlagi rezultatov skupnega dela.
Medtem ko sta Pavle Gantar, dipl. iur., sekretar SOZD ISKRA in Zdravko Troha, direktor centra za izobraževanje pri RS ZSS predavala o samoupravnem delu iz vidika ustave in zakonskih predpisov ter o vlogi in nalogi družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikatov v uresničevanju samoupravljanja, so bili ostali predavatelji iz delovne organizacije Avtomatika.
pri vsakodnevnem delu ni časa ne priložnosti. Da ti pogovori, ki nekje predstavljajo samoupravno komuniciranje na prvi pogled prinesejo malo — odgovor na vprašanje, razjasnijo trenutno stanje v tej ali oni tozd ali delovni skupnosti in ga osvetlijo iz novega, širšega zornega kota. V globalu gledano pa ti pogovori doprinesejo k prepričanju, da smo vsi delavci ene delovne organizacije, da se naši pogledi ne smejo ustaviti na pragu te ali one temeljne organizacije. Doprinesejo k čim Boljšemu medsebojnemu spoznavanju, kar je bil vsed dislociranosti naših tozd tudi namen seminarja. Omenim naj še enega predavatelja, Florjana Malija, mgr.oec., član kolegijskega poslovodnega organa za področje finančnih in računovodskih zadev. Njegovo predavanje o pridobivanju celotnega prihodka v tozd in delovni organizaciji so z izrednim zanimanjem spremljali vsi udeleženci seminarja. Nazornost razlage o ugotavljanju in razporejanju s sredstvi itd. so spremljali primeri trenutnega stanja v posameznih tozd v Avtomatiki in odpirali možnosti, ki jih imajo delegati kot družbeni dejavniki na tem področju.
In kaj menijo o seminarju tako udeleženci kot predavatelji?
DEKLEVA VLADIMIR—predsednik DS tozd Orodja—opravlja dela in naloge vodje rezkalnice
Oblika izobraževanja kadrov na način, kakršnega je pripravila Avtomatika je zelo posrečen. Izobraževanje delegatov na osnovi neposrednih problemov, s katerimi se srečujemoposre-čen. Izobraževanje delegatov na osnovi neposrednih problemov, s katerimi se srečujemo racionalna. Takih oblik izobraževanja bi se še želel.
BASTJANČIČ MARJAN iz tozd ELA Novo mesto-delegat DS delovne organizacije—opravlja dela in naloge referenta za program in investicije Pohvaliti moram organizatorja, da so bile tako teme kot predavatelji in kraj seminarja dobro izbrani. Želel bi si le, da bi bil čas, ki je bil namenjen pogovorom na določeno temo več, da bi med tem časom udeleženci samo navedU še več konkretnih primerov, s katerimi se vsakodnevno srečujemo.
Že velikokrati, skoraj bi lahko tekla za leto nazaj, smo pisali o samoupravni reorganizaciji delovne organizacije Avtomatika. Kaj smo v tem času naredili, kje se trenutno nahajamo in kakšne so naše perspektive in ualoge programske usmeritve v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju, sta zbranim spregovorila Stane Pre-skar, dipl .ing. in poslovodni organ delovne organizacije in Jože Godec, ing.org. in vodja delovne skupnosti za skupne zadeve. Morda se bo kdo vprašal zakaj na seminarju ponovno govo- * riti o stvareh, kijih vsakodnevno spremljaš, ki morajo biti del tvojega prispevka v življenju delovne organizacije. Nekaj resnice je v tem. Vendar menim, da ravno takšna, neformalna srečanja nudijo največ možnosti, da se v pogovorih, ki so sledila vsakemu Predavanju odpirajo in razjasnjujejo številni problemi, za katera pojasnitev
TROHA ZDRAVKO — direktor centra za izobraževanje pri RS ZSS Družbeno in politično usposabljanje mora nujno postati — kjer še ni - redni del samoupravne dejavnosti
in osnovna naloga vsake družbenopolitične organizacije. Delavec vseh nivojev in poklicev bo lažje, bolj uspešno in tudi bolj gospodarno odločal, če bo za to usposobljen in še posebno, če bo za to motiviran, da se bo v največji meri sam usposabljal. Delavca pa moramo usposabljati tako, da bo sam znal reševati svoje probleme in naloge, da bo sam prevzemal odgovornost zanje, da bo ustvarjalno in produktivno usmerjen pri svojem delu, ne pa da mu odgovornost zaradi forumskega načina dela nekdo ..nadomešča’ ’ od zunaj, da dela namesto njega. Kajti ni daleč od resnice, da delavec tako postane objekt obravnavanja in vedenja in tudi objekt manipulacije. Družbenopolitična! in samoupravna dejavnost je zelo zahtevna intelektualna aktivnost, k predpostavljat določeno znanje, vednosti in zelo izostreno konkretno usposobljenost. In zato iskreno podpiram prizadevanja v vaši Avtomatiki, da ste tako zelo široko zasnovali politično usposabljanje svojih delavcev. Vem tudi, da usposabljanje ni zastonj, vi pa še bolje veste, da so ..naložbe’ ’ v izobraževanje in usposabljanje največkrat najbolj rentabilne, se h ra ti tudi vzgajamo za samoupravno obnašanje.
ŠIMUNOVIČ BRANE iz tozd Napajalne naprave, Novo mesto— predsednik disciplinske komisije — opravlja dela in naloge kadrovika.
Vsakodnevno se srečujem s samoupravno prakso, zato lahko rečem, da je bil seminar koristen in zelo dobro pripravljen. V pomoč nam bo tudi literatura, ki smo jo vsi udeleženci prejeli. Menim pa, da je bilo za predavatelje največja težava prilagoditi svoja izvajanja strukturi udeležencev, saj smo bili na seminarju tako delavci iz neposredne proizvodnje kot tisti, ki so se s teorijo samoupravne prakse srečali že v šolskih klopeh.
VOLK BORIS—član DS tozd SVN-opravlja dela in naloge kontrolnega tehnologa»
Splošna ocena o seminarju je dobra. Menim, da je tovrstni seminar koristen predvsem za nas tehnike, ki se s samoupravnim delovanjem srečujemo le preko vsakodnevne prakse. Obenem sem z zanimanjem spremljal predavanja Janeza Florjančiča o povezavi samoupravne prakse s fundamen-talno psihologijo, katere poznavanje je pri vsakodnevnem delu z ljudmi potrebno.	§ p
Udeleženci seminarja so si ogledali tudi proizvodnjo v naših dveh novomeških TOZD.
Udeleženci seminarja med predavanjem.
DO Zmaj in inovacije
„Za tovarno Zmaj so bila že v preteklosti značilna obdobja intenzivnejše inovacijske dejavnosti,“ je začel pogovor o uspehih pp tudi o problemih v Zmaju na področju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov predsednik ustrezne komisije Rajko Noe. „Takšna obdobja se bodo gotovo nadaljevala tudi v prihodnje, čeprav bi morali vseskozi namenjati inovacijam vso pozornost/1
Obdobja intenzivnejše inovacijske dejavnosti pogojuje zlasti specifičnost proizvodnje baterij. Znano je namreč, da vodilne baterijske firme v svetu skrivajo svoje znanje in je skorajda nemogoče obiskati in si ogledati kakšno pomembnejšo tovarno baterij.
To dejstvo potrjuje tudi najnovejši primer. Žmaj je naročil poseben mešalec za tako imenovano de pol pasto. Kako dela v praksi ta naprava so si v Zmaju želeli ogledati tudi v proizvodnji. Medtem pa jim je zastopnik prodajalca specializirane opreme — teleks o tem so prejeli prav na dan tega intervjuja - sporočil, da si delovanja teh strojev v Evropi ne morejo ogledati, ker proizvajalci baterij ne dovolijo obiska. Nekaj možnosti za ogled je menda ostalo Zmaju le še v dveh tovarnah, ki imata te mešalce nekje v Afriki in v Indiji.
In zaradi takšnih tajnosti v proizvodnji baterij, so v Zmaju še bolj prisiljeni, da se poglobijo v lastno raziskovalno in razvojno dejavnost ter sami poiščejo možnosti, kako bi lahko delali hitreje, ceneje in bolje.
Takoj pa je treba pristaviti, da so v svetu tri ve če firme, ki ponujajo tehnologijo za proizvodnjo standardnih baterij, pri čemer pa ta tehnologija še zdaleč ne dosega ravni najnaprednejših proizvajalcev v svetu.
Delavci v Zmaju so doslej sami razvili tehnološke postopke za nekatere proizvodne faze in tipe baterij. Med drugim se lahko pohvalijo z lastnimi stroji za montažo baterij vrste Leclanche, z merilnimi napravami za avtomatsko kontrolo kakovosti, izredno pomembna sta tudi lasten razvoj in proizvodnja 9 V baterij (njihova oznaka je 6 AF 22), ki so edinstvene v svetu. Poleg teh večjih uspehov se lahko v Zmaju pohvalijo še s številnimi drugimi bolj ali manj pomembnimi koristnimi predlogi, izboljšavami in izumi. Prav zdaj razvijajo v Zmaju lastno alkalno mangan-dioksidno baterijo. Laboratorijska proizvodnja te baterije je že stekla. Skupaj s fakulteto za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani razvijajo tudi avtomatske stroje za velikoserijsko proizvodnjo teh baterij po lastnem patentu.
Uspehi Zmajevih novatorjev so znani. Podobno, kot drugod v Iskri in, seveda, tudi izven naše sestavljene organizacije, pa se tudi oni v inovacijskih prizadevanjih srečujejo z različnimi problemi. Med njimi je nagraje-
Rajko Noč.
vanje avtorjev inovacij verjetno najbolj pereče.
„V Zmaju smo v preteklosti namenili znatna sredstva v te namene/1 poudarja Rajko Noe. „Posebno uspešni inovatorji so prejeli odškodnino tudi v višini nekaj starih milijonov dinarjev, veliko pa je bilo tudi manjših, enkratnih nagrad/1
Problem izplačevanja odškodnine za tehnične izboljšave oz. nagrad za koristne predloge nastaja zlasti v primerih, ko uspe avtorjem odkriti no-
Montažni stroj za baterije R—20 je tudi plod lastne inovacijske dejavnosti v Zmaju.
vost v okviru svojih rednih delavnih nalog, posebno še, če so bili zanje zadolženi. Ta problem se najbolj pogosto pojavlja prav tam, kjer je tudi razumljivo največ inovacij — v razvoj-no-raziskovalnem oddelku.
„Moje osebno mnenje je, da je včasih težje določeno inovacijo prenesti v delovni proces, kot pa to inovacijo ,pogruntati‘. Ves naš sistem nagrajevanja inovatorjev pa ravno ta proces uvajanja inovacij v delo povsem zanemarja. Dve stvari otežujeta to. Po eni strani se dogaja, da inovatorji nimajo vselej možnosti, da bi odkritje sami vpeljali v delo, ustrezne službe pa pogosto nimajo interesa za novost, če
(Nadaljevanje na 8. strani)
Avtomatski montažni stroj za baterije 3R 12, ki ga je skonstruiral Janez Čamer-nik.

INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA
Sindikat o srednjeročnem načrtu
Sirota razprava ob predlogih za prihodnji srednjeročni načrt od leta 1981 do 85 je razgibala vse strokovne službe, kolektive in družbenopolitične oiganiza-cije. O teh predlogih je poleg drugega razpravljal tudi Izvršilni odbor konference sindikata IEZE na seji 25. aprila. Hkrati so na tej seji pretresli izvrševanje sedanjega srednjeročnega načrta in dali nekaj predlogov za poživitev rekreacijske dejavnosti.
Prihodnji srednjeročni načrt za obdobje 1981 — 85 bo moral vsekakor vsebovati vse bistvene prvine sedanjega: povečanje produktivnosti z uvajanjem novih tehnologij, poživitev inovacijske dejavnosti in še večji razmah na področju izvoza. Predsedstvo sindikata je bilo mnenja, da so zastavljeni cilji v predloženem gradivu realni in sprejemljivi.
Ob pregledovanju izpolnjevanja srednjeročnega načrta 1976 - 80 so ugotovili, da TOZD s proizvodnimi uspehi sledijo zastavljenim nalogam -tako na področju proizvodnje, poslovanja, investicij in v kadrovski politiki, le v izvozu še niso dosegli vsega, kar so načrtovali. Ta odstopanja pa bodo morali energično odpraviti v najkrajšem času, so menili razpravljalen
Pogovorili so se tudi o adaptaciji koče na Krvavcu, oz. o gradnji nove skoraj na istem mestu. Ta „streha“ ima namreč zelo pripravno lego tako za poletno dopustovanje, kot za smučarske počitnice pozimi. Gradnjo naj bi financirale vse TOZD, ki se zanimajo zanjo in seveda bodo vse kočo tudi lahko uporabljale.
Domenili so se tudi, da bodo poživili športno dejavnost, za kar je dobra priložnost že kar bližnja „Iskriada“. Za živahnejše delo bo poskrbela Športna komisija sindikata IEZE.
F. Kotar
MIKROELEKTRONIKA
Da chip ne bi šel mimo nas
Chip — mikrovezje za določen namen se v svetu vse bolj uporablja. Nadomešča cele sklope mehanskih delov, povečuje zanesljivost in znižuje stroške proizvodnje. Naša Tovarna mikroelektronike je za razširitev znanja in predvsem navezave stikov s strokovnjaki iz vseh vidnejših jugoslovanskih tovarn elektronike (za Slovenijo že prej v Ljubljani), organizirala seminar o uporabi mikroelektronike. Delovno srečanje je bilo v Opatiji od
Seminar je bil v okvira sekcije ETAN za reško področje. (ETAN je kratica za Elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacijo in nuklearno tehniko). Na seminaiju so se zvrstila predavanja o uporabnosti mikroelektronike in zlasti o možnostih porabe in izdelave mikrovezij iz Iskrine tovarne mikroelektronike. Konkretno so predstavili dva mikroprocesorja: S —
6800 — to je proizvod, firme AMI, našega ameriškega partnerja, ki je sodeloval pri uvajanju proizvodnje v naši Mikroelektroniki.
Dragi mikroprocesor, ki so ga predstavili prek 70 strokovnjakom jugoslovanske elektronske industrije in inštitucij, je Iskrin mikroprocesor — mikroračunalnik EMZ 1001. O uporabi, namenu in porabnosti na različnih
Slavje delavcev DO Zmaj
Jubilanti 20-letnega dela.
Jubilanti 10-letnega dela.
DO Zmaj in inovacije
(Nadaljevanje s 7. strani)
pa je avtor že odkril novost na svojem delovnem mestu, je bilo to najverjetneje njegova delovna naloga, in tukaj pride do problema nagrajevanja.11
Pri izumih ni glede nagrajevanja nobenih dvoumnosti - tam je Zakon o patentih in tehničnih izboljšavah jasen. Težave nastanejo pri tehničnih
ISKRA
Številka 19 - 12. maj 1979
izboljšavah in koristnih predlogih, teh pa je največ in so za sam obstoječi tehnološki proces tudi najbolj koristne.
Pred 6-člansko kdmisijo za izume, tehnične izboljšave in koristne predlo ge, ki jo vodi Rajko Noe, je v Zmaju torej pomembno in odgovorno delo. Skrb za okrepitev inventivne dejavnosti pa ni le „domena“ te komisije, pač pa bi moral vsakdo v tem kolektivu neprestano paziti na to, kako bodo on in njegovi sodelavci v Zmaju delali hitreje, ceneje in bolje.
D.R.
področjih sta predavala znana strokovnjaka dr. Raič iz Laboratorija za mikroelektroniko, ki dela v okviru Fakultete za elektrotehniko na ljubljanski univerzi in ing. Stavanja iz iste inštitucije.
Seminar je zbudil veliko zanimanje, udeležili so se ga vsi vidnejši jugoslovanski strokovnjaki, zakluček pa je pokazal, da se zavedajo važnosti tega področja znanosti in proizvodnje tudi nestrokovnjaki. Tako so se udeležili zaključka zastopniki Družbenopolitičnih skupnosti, JLA in drugi.
Seminar je dosegel svoja dva namena: informirati jugoslovansko javnost o možnostih, ki jih nudi naša Tovarna mikroelektronike in zainteresirati proizvajalce izdelkov, kjer bi lahko uporabili naše mikroračunalnike.
Srečanje je potekalo v zelo delovnem vzdušju, saj so organizirali okroglo mizo za novinarje in strokovnjake. Tako sta jugoslovansko časopisje in radio posvetila mnogo pozornosti temu področju. Poleg tega so izvedli tudi anketo med strokovnjaki iz proizvodnih organizacij o tem, koliko se za mikroelektroniko zanimajo, koliko je mislijo v doglednem času uporabiti, če štipendirajo strokovnjake, kaj bi od takih seminarjev še želeli.
Morda pa je najvažnejši uspeh tega
Mgr. Marinka Lipovšek iz TOZD Keramika je pred kratkim zagovarjala svoje magistrsko delo: Vpliv kloridnega iona pri elektrolizi vodnih razto-
pin bakrovega sulfata. Delo obravnava nevtralizacijo (uničevanje) indu-^ ' * 1 — ' " £es
sirijske odplake. Tema je zelo aktualna tudi za Iskro. Čestitamo!

S seminarja o mikroelektroniki v Opatiji.
seminarja osebno srečanje vrste vidnih strokovnjakov iz proizvodnje iivznan-stvenih inštitucij. Med seboj so navezali stike, ki so dragoceni za bodoče delo. Soglasno pa so ugotovili, da bo treba zlasti mlade strokovnjake prekvalificirati za področje mikroelek- , tronike, še več vložiti v vzgojo mladih | strokovnjakov, ki se zdaj šolajo in dati vsem tem tudi vse več možnosti in kompetenc pri realizaciji.
Seminarja so se udeležili zastopniki iz reške regije, prišli pa so tudi iz vseh vidnejših organizacij združenega dela, ki se zanimajo za to področje po vsej . Jugoslaviji, tako iz Ei Niš, iz RIZ, 1 Rudi Čajevca in beograjskega Pupina. Organizacija seminarja je bila odlična, , pripravila jo je reška sekcija ETAN, | zlasti pa sta se angažirala ing. Mihajlo Filiferovič in prof. Miodrag Lorencin.
FY I
V predprazničnih dneh je bila v Zmaju slavnostna seja delavskega sveta tega kolektiva ki so jo namenoma sklicali zato, da so na njej podelili priznanja istim delavkam in delavcem, ki so v Tovarni baterij zaposleni 30, 20, oziroma 10 let. Preden naštejemo delavne jubilante, le še to, da je slavnostno sejo odprl in izročil odlikovanja predsednik delavskega sveta Zdenko Kranjac, slavnostni govornik pa je bil Marijan Mayer. Na slovesnosti so mladi iz Zmaja izvedli tudi krajši in prijeten kulturni program.
Tri desetletja dela v Zmaju, torej nagrado za najdaljši „staž" je prejela Leopoldina Koprek. Dvajset let so v Zmaju zaposleni:
Kavaš Marija, Kovačič Dragomil, Obal Milka, Pavliha Fani, Zagorka Ristevski, Meda Rom, Danijela Vidic, Pavla Grabljevec, Milan Kahne, Gordana Medved, Filip Medved, Alojz Omahen, Rozalija Vidic, Alojzija Zorc, Jože Anžlovar.
Deset let pa so v Zmaju zaposlene naslednje delavke in delavci:
Slavko Antončič, Roman Hitti, Bogomir Mihelčič, Pavel Prašnikar, Anton Šalej, Andreja Jerin Jožefa Robida, Lizika Strnad, Ljubica Gye-rek.
D. R.
Dobro sodelovanje IEZE in Inštituta Jožef Stefan
Tik pred prvomajskimi prazniki so na Inštitutu Jožef Štefan podelili na proslavi 30-letnice Inštituta Industriji elementov priznanje in plaketo za dolgoletno sodelovanje. Industrija elementov pri vseh večjih projektih sodeluje s tem inštitutom, kar se odraža na visoki kakovosti in sodobnem proizvodnem programu.
Ob tej podelitvi smo prosili vodjo odseka za keramiko na Inštitutu Jožef Štefan, prof. dr. Draga Kolarja, naj nam napiše nekaj o zgodovini tega sodelovanja, realizaciji inovacij, bodočih načrtih, kadrovskih vprašanjih in dohodkovnih odnosih med Iskro Industrijo elementov in Inštitutom Jožef Štefan. Njegove odgovore objavljamo v celoti.
SODELOVANJE ISKRA-IEZE IN IJS, ZAČETKI IN DANES
Različne delovne skupine Instituta Jožef Štefan in ISKRE sodelujejo že dolgo. Že od ustanovitve instituta pred 30 leti je le ta občasno sodeloval z različnimi raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami na področju elektronike, kot so bili npr. Institut za elektrozveze, Zavod za telekomunikacije in Zavod za avtomatizacijo. Danes je z IEZE najbolj povezan odsek za keramiko IJS. V novejšem času pa se aktivno vključuje tudi odsek za fiziko trdne snovi. Sodelavci odseka za keramiko so se vključili v reševanje razvojnih nalog za Iskrino proizvodnjo že leta 1963, ko so skupno s sodelavci Zavoda za avtomatizacijo in tovarne elementov za elektroniko razvili keramične mase za kondenzatorje z visoko dielektričnost-jo. Do danes se je to sodelovanje močno razširilo. Izoblikovali so se stalni partnerji, ki že vrsto let sode-lujejo pri reševanju razvojnih nalog. Tako npr. sodeluje laboratorij za keramiko pri razvoju prototipov in razvoju tehnologije hibridnih debeloplastnih vezij s tovarno uporov v Šentjerneju; pri razvoju nosilcev za upore in kon-denzatorske ter polprevodne keramike s tovarno tehnične keramike v Viž-maijih in Stegnah; pri razvoju varistor-jev in kondenzatorjev s tovarno keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku; pri razvoju trdih in mehkih feritov ter posistorjev s tovarno feritov v Stegnah ter pri razvoju magnetnih materialov s tovarno magnetov v Stegnah.
DOHODKOVNI ODNOSI
Osnova za sodelovanje je samoupravni dogovor o sodelovanju med IŠKRO in IJS. Kot zanimivost naj omenimo, da sta institut in IEZE skle-
nila sporazum o dolgoročnem sodelovanju že leta 1974, torej v času ko so se šele oblikovala izhodišča za organizacijo izvajanja združenega dela. S sporazumom se je institut zavezal, da bo sistematično posvečal posebno pozornost osnovnim raziskavam na področjih, ki so zanimiva za proizvodne organizacije ISKRE, da bo sodeloval pri šolanju in specializaciji strokovnjakov za ta področja, ter da bo opravljal i konkretne razvojne naloge. Iskra pa se je obvezala, da bo podpirala napore instituta pri njegovi usmeritvi ter da bo zagotavljala sredstva za izvajanje konkretnih nalog. Pomembna so še druga določila sporazuma, kot npr-skupna vlaganja v razvojno opremo in razvojno delo skupin, sestavljenih iz strokovnjakov obeh organizacij, kar vse prispeva k kvalitetnejšemu delu obeh organizacij. Konkretne dohodkovne odnose urejajo pogodbe za opravljeno delo ter v nekaterih pri- i merih tudi že udeležba pri ustvarjenem dohodku v skladu z določili zakona o združenem delu.
INOVACIJE - REALIZACIJA IN PERSPEKTIVE
Dolgoročna usmeritev instituta v področja, zanimiva za proizvodnjo j ISKRE, usmerjene osnovne raziskave sodelavcev instituta, usmerjena in skupna vlaganja v opremo in predvsem skupno delo raziskovalcev IJS ter razvijalcev in tehnologov IEZE so pri; vedli do številnih inovacij in realizacij v proizvodnji, kot so npr. uvedba po- | tenciometrov na keramičnem nosilcu, uvedba proizvodnje pasivnih debeloplastnih vezij ter hibridnih vezij v Šentjerneju, uvedba proizvodnje kondenzatorjev tipa 3 ter varistorjev v Žužemberku ter uvedba proizvodnje trdih feritov v Stegnah. Sodelovali
(Nadaljevanje na 9. strani)
h
to
fot
sn
m
ni:
vc
di
ris
kv
bc
te
Pr
bc
la]
hil
ne
jer
fe:
bil
sis
ele
ni:
ni]
Po
kv
šte
lal
sk:
tar
z
sre
in
ski
na
bo
šel
nil
set
in
im
vse
op
ve<
nje
T
ski
tir;
ste]
tor
da
ma
lete
% i
Pa
nol
ma
nen
Sev
mai
Pro
boe
tak
hili
industrija elementov za elektroniko, ljub ljana
Dobro sodelovanje IEZE in Inštituta Jožef Stefan
(Nadaljevanje z 8. strani)
KADRI V INSTITUTIH IN PROIZVODNJI
Priznanje in plaketa Industriji elemen-tov ob 30-letnici Inštituta Jožef Štern.
smo pri izboljšavi kvalitete številnih ^aterialov in komponent, npr. uvedbi nizkoalkalnega porcelana za proiz-Vl)dnjo uporov v Šentjerneju, uvedbi dielektričnih mas z boljšimi karakte-dstikami v Žužemberku, izboljšavi kvalitete ALNICO 450 v Stegnah, izboljšavi stabilnosti feritov v Stegnah tor pogosto pri reševanju proizvodnih Problemov.
Med razvojnimi nalogami, ki se °°do kmalu uresničile v proizvodnji, Jahko omenimo nova kompleksna hibridna debeloplastna vezja, izboljšale nosilce za upore, nove tipe varistor-jev in večplastnih kondenzatorjev, to rite z visoko permeabilnostjo in stabilnostjo, nove tipe magnetov, po-sistorje ter več drugih materialov in elementov.
Seveda kljub uspehom z marsičem nismo zadovoljni. Področje elektronike se izredno hitro razvija, zahteve Po funkcionalnosti, zanesljivosti in kvalitete so vsak dan večje. Če še prištejemo vprašanje cene, je jasno, da lahko ostanemo konkurenčni le s skrajnimi napori. Vedno znova ugo-tavljamo, da imamo premalo strokovnjakov, da nismo dovolj dobro opremljeni ter da imamo za razvoj premalo sredstev. Običajno zmanjkuje sredstev in časa za poglobljene osnovne raziskave ter za reševanje dolgoročnih jjalog, torej za delo na področjih, ki bodo lahko uvedena v proizvodnjo tole čez več let. Pa tudi pri konkretnih nalogah je razvoj prepočasen. Posebno kritično je obdobje preverjanja M uvajanja v proizvodnji. Zopet nnamo premalo strokovnjakov, predvsem nam pa manjka polindustrijske °Preme, s katero bi lahko izdelovali večje serije, ne da bi motili proizvodnjo.
Včasih se pojavi vprašanje, kje nam najbolj manjka kadrov, v proizvodnji, v razvoju temeljnih organizacij ali v institutih? Odgovor je jasen, povsod nas je premalo in skrajni čas je, da preusmerimo tendence izobraževanja v Sloveniji v tehnično področje. Naloga temeljnih organizacij je, da s politiko štipendiranja zagotovijo kadre v skladu z dolgoročnimi načrti razvoja. Razpisi na štipendije v dnevnikih vse preveč odsevajo trenutne potrebe, predvsem povezane s pomožnimi opravili. Razvojne službe so prešibko zasedene, kar pride posebno do izraza ko kak strokovnjak zapusti delovno mesto. Ne smemo pozabiti, da potrebujemo npr. za strokovnjaka na področju keramike 3 do 4 leta dodatne specializacije po končani visokošolski
izobrazbi, kar terja vlaganje 1,000.000 din!
Institut vzgaja lastne kadre za razi-
TOZD FERITI LJUBLJANA
Tehnologi dvigajo storilnost
Dušan Dolničar, direktor v TOZD Feriti je pred kratkim dejal na zboru delovnih ljudi: ..Storilnost moramo dvigati, to je za nas življenjskega pomena. Toda pri ročnem delu smo pustili zelo malo rezerv in zato so na vrsti tehnologi. Avtomatizacija in mehanizacija mora in bo še in še dvigala proizvodnjo.'4 Kako to praktično izvajajo, smo povprašali vodjo tehno-loškega oddelka Marka Mraka.
bodo nadomestili 6 ljudi.
stroje za navijanje translatoijev. naprave služijo pri proizvodnji transla
toijev, ki jih izdelujejo za Elektrome-haniko, da jih vgrajuje v telefonske centrale. Dokumentacijo imajo že pripravljeno in naprave so naročene v Orodjarni; čez pol leta bodo že v proizvodnji. S tem bodo bistveno dvignili kvaliteto, saj bo odklonjen človeški faktor.
Tudi proizvodnjo feritov intenzivno tehnološko obdelujejo. Predvsem bodo delavce razbremenili z dodajalni-mi, odvzemalnimi in drugimi napravami, da bi v veliki meri dosegli to, da bo delavec stroj nadziral in mu ne stregel. Hkrati bodo s tem dosegli predej višjo storilnost in zanesljivost. Marko Mrak pravi, da bodo morali ob vsem tem dati še več poudarka izobraževanju, zlasti za značilne in svojstvene naloge in oprrvila, kijih redne šole ne ..obdelajo".
Veliko delajo tehnologi pri pripravi linije za proizvodnjo anizotropnih motorskih segmentov (motor s permanentnim magnetom, ki se rabi za brisalce vetrobrana pri avtomobilih). Na tej liniji bodo v celoti odklonili človeški faktor in odpravili ročno poslu-ževanje stiskalnih polavtomatov. Storilnost bodo tako dvignili za 25 % in zmanjšali izmet za 4 %, dosegli pa tudi višjo kakovost in zanesljivost.
Tudi procesiranja so se resno lotili, zlasti na področju termične obdelave feritne proizvodnje. Z drugimi besedami bi temu rekli krmiljenje termične obdelave s procesnim računalnikom. To dolgoročno razvojno nalogo
V proizvodnji feritov.
bodo tehnologi iz Feritov opravili skupno z Inštitutom Jožef Štefan. S tem bodo zelo skrajšali vmesne čase pri termični obdelavi ob prehodu z enega na drugi artikel, ali ob obdelavi istega artikla v različnih obdobjih. Predvsem bodo dosegli vedno povsem iste pogoje, ki jih z ročnim nastavljanjem skoraj ni moč doseči.
Veliko pozornosti posvečajo tudi tehnični pripravi dela. Urejajo za čimbolj zdravo in čisto okolje zlasti tam, kjer dela več delavcev. Tudi to bo pri-
spevalo precej k boljšemu počutju delavcev in večji delovni storilnosti.
Zanimivo je, da so ukinili norme na tistih delih, kjer prevladuje strojna obdelava. Ob tem so namreč delavci večkrat pretiravali in prihajalo je do okvar, kar je z vzdrževalnimi stroški zmanjševalo vrednost večje proizvodnje. Tako bodo skušali z manjšimi vzdrževalnimi stroški doseči optimalno, ali vsaj enako storilnost.
F. Kotar
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
Letna konferenca mladih IC
.Jmčjte pošten odnos do dela, obnašajte se inovacijsko - racionalno, osvajajte nova znanja — izobražujte se ob delu in za dela, kajti to starejši v Iskri Commerce pričakujejo od vas," je na nedavni letni konferenci mladinske organizacije Iskre Commerce pozval mlade predsednik kolegijskega poslovodnega organa tega kolektiva lija Medič.
disciplino, aktivneje bodo sodelovali z drugimi družbeno-političnimi organizacijami, med najpomembnejše naloge pa so si vsekakor začrtali strokovno in idejnopolitično izobraževanje ob delu in z dela. Večji poudarek nameravajo dati tudi sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS občine Ljubljana-
Prof. dr. Drago Kolar, dipl ing., vodja odseka za keramiko, in prof. na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na ljubljanski univerzi.
skovalno dejavnost, omogoča pa tudi dodatno izobrazbo za razvoj v tovarnah. Problemi so enaki, kot v tovarnah:	dijakov in študentov na
področju raziskovalnih in tehničnih ved je premalo, da bi lahko izbrali dovolj najsposobnejših za usmeritev v razvoj in raziskave. Hkrati ne moremo vlagati dovolj v specializacijo. Želeli bi, da bi omogočili pretok kadrov, t. j. da bi se strokovnjaki, ki poznajo vprašanje razvoja, vključili pozneje v proizvodnjo, kar bo pa mogoče le ob bistveno povečanih vlaganjih.
Prof. dr. Drago Kolar
Hkrati polavtomatizirajo navijalne navijanje translatoijev. Te
Konferenco je odprl dosedanji predsednik mladih v Iskri Commerce Jani Šavs. Mlade aktiviste je seznanil z dosedanjim delom KS ZSMS IC, pri čemer je opozoril na številne uspehe, pa tudi probleme in nepravilnosti v delu mladih te delovne organizacije.
Na konferenci so se mladi udeleženci seznanili tudi s poslovanjem Iskre Commerce in celotne sestavljene organizacije v letošnjih prvih treh mesecih. O tem jim je poročal član poslovnega kolegijskega organa IC Fabio Škopac. Največ pozornosti je namenil visokim stroškom, zalogam in terjatvam ter nizki produktivnosti, povečanju števila zaposlenih itd.
Tega najpomembnejšega letnega srečanja mladih se je udeležil tudi predsednik kolegijskega poslovodnega organa IC lija Medič. Podobno kot predhodnik, je tudi on vso pozornost namenil gospodarjenju v Iskri Commerce in pri tem poudaril, da je IC uspelo povečati promet in storitve, voda ob neopravičeno visokih stroških in nizki produktivnosti.
Spregovoril je tudi o Iskrini preusmeritvi s področja ekstenzivne na intenzivno proizvodnjo, pri čemer bo novi proizvodni program terjal številne kakovostne spremembe, med njimi tudi racionalizacijo tržnih funkcij. ,JPrav ta program bomo morali letos v Iskri Commerce dokončno pripraviti, saj naš kolektiv nikakor ne sme tehnološko zaostajati za drugimi sodobnimi organizacijami,," je poudaril lija Medič.
Letno konferenco so mladi izkoristili tudi za izvolitev novega vodstva. Za predsednico so soglasno izvolili
Z občnega zbora mladih Iskre Commerce.
Stanko Blaj iz temeljne organizacije Zunanji trg. Nova predsednica je že pripravila program dela za letošnje leto. Ker bo ta program najverjetneje v celoti objavilo mladinsko glasilo IC „Mladi“, naj ga preletimo le na kratko. Mladi IC se bodo zavzemali za dvig produktivnosti in večjo delovno
Center ter občinskimi konferencami drugih mest, v katerih ima Iskra Commerce svoje enote.
Vsekakor bodo mnogo pozornosti namenili tudi sprejemanju mladih v zvezo komunistov, udeležbi na mladinskih delovnih in krvodajalskih akcijah, kot tudi obujanju tradicij NOV.
L.D.

Predvsem so si naredili dober akcij-načrt, kako in kaj bodo avtomati-ztoali. Pred letom je prav v ta namen stetio delo v tehnološkem laboratoriju, kjer intenzivno delajo na tem, “a bi živo delo nadomestili z avtomatiko in mehaniko. V ilustracijo: totos bodo dvignili proizvodnjo za 30 ne da bi dodatno zaposlovali, pač Pa bodo to dosegli na račun nove teh-nologije.
Trenutno največ delajo na avtomatizaciji proizvodnje navitih kompo-^ent, kjer je delo še pretežno ročno. Seveda vseh operacij ne bodo avtomatizirali, saj imajo v proizvodnem Programu kar 1500 artiklov. Zato pa “odo avtomatizirali nekatere faze, toko na primer proizvodnjo zvočnih mijav za korektoije linearnosti. Tako
LEPA PRIZNANJA MARKETINGU IC - Prejšnji mesec je bil v Zadru 6. jugoslovanski simpozij ekonomskih propagandistov, na katerem so podelili tradicionalne nagrade, plakete in priznanja za vidnejše dosežke na tem področju marketinških dejavnosti.
Delavci Marketinga v Iskri Commerce so na simpoziju dosegli izjemen uspeh - prejeli so dve najvišji priznanji - Veliko nagrado za najboljši barvni propagandni oglas ter Veliko nagrado za najboljši prospekt. Srebrno Plaketo so prejeli za propagandni film o Kli-Klap orodjih ter Priznanje za novi film o Iskri - Iskra dela za vas.
V nedeljo, 22. aprila je bil pohod po poteh prve slovenske brigade in I. grupe odredov v Ivančni gorici Pohoda so se udeležili tudi mladinci iz TOZD Feriti s tremi ekipami Pohod so organizirale družbenopolitične organizacije grosupeljske -občine ob akciji NNP (Nič nas ne sme presenetiti). Pohod je zelo lepo uspel ob množični udeležbi ekip iz vse Slovenije. Tekmovali so tudi najvidnejši slovenski športniki.
Nagradi, plaketo in priznanje, je v imenu Marketinga prejel vodja službe za ekonomsko propagando v tej temeljni organizaciji Iskre Commerce Dane Urbanc.
Lepa priznanja so delavci Marketinga na teh simpozijih, ki so vsako leto v drugem mestu, prejeli že prejšnja leta.	^ ^
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
Popoldne proslava, zvečer kres
Uspel koncert pevskega zbora
Še pozno dopoldne, na predpraznični dan OF, oziroma na zadnji delovni dan pred prvomajskimi prazniki, nikakor niso hoteli izginiti temni oblaki, iz katerih se je zdaj pa zdaj prepogosto prikazal že tako naveličani aprilski dež. Še najmanj je bilo to po-
dinke iz TOZD — Tovarne malih zaganjalnikov Jadranka Šušmelj, Vesna Barborič in Karla Širok. Zbranim članom kolektiva je spregovoril tudi mladinec Rajko Novak. Povedal je, da se bo zbralo več kot tisoč mladih iz vse Goriške prav v mesecu mladosti na 7.
S prvomajske proslave v Avtoelektriki.
godu sindikalnim in mladim delavcem novogoriške Iskre - Avtoelektrike, ki so za poltretjo uro popoldne pripravljali veličastno proslavo v čast bližajočih praznikov. In glej, kot bi trenil, so se oblaki razgubili in možnosti za izvedbo proslave, za celovito pripravo na praznik OF in 1. maj so naenkrat postale izvedljive, idealne.
Točno ob 14.30 je predsednik konference 00 sindikata Zmago Lasič pozdravil člane kolektiva, ki so se zbrali pred prireditvenim odrom na dvorišču Avtoelektrike, nato pa je povzel besedo pomočnik glavnega direktorja Ludvik Jelinčič. Po tem, ko je pozdravil kolektiv v imenu DPO, samoupravnih in poslovodnih organov, je spregovoril o pomenu praznovanja 1. maja. Poudaril je, da smo danes vsi delovni ljudje povezani z nezlomljivimi vezmi, ki skupaj gradijo socializem, kot skupnost pa smo z revolucionarno, socialistično solidarnostjo povezani z mednarodnim delavskim gibanjem. In te vezi krepimo in jih borno krepili vsak dan.
V nadaljevanju proslave smo poslušali recital z revolucionarno temo, ki so ga z vso prizadevnostjo izvedle mla-
srečanje mladih delavcev, katerega prireditelj je konferenca mladih in zato najlepša priložnost, da pregledajo uresničevanje zastavljenih nalog, ki so jih zapisali v dokumente kongresa. Vse prisotne je pozval, da bi se srečali čim bolj množično ne samo kot tekmovalci v raznih športnih panogah, ampak tudi kot navijači ekip iz svojih TOZD.
Lepa navada, da zagorijo na predvečer praznika kresovi po bližnjih hribih, ki obdajajo Novo Gorico, je bila tudi letos realizirana. Mladinke in mladinci iz Avtoelektrike so se dogovorili z mladimi iz Cimosa, Grafičnega podjetja Soča, Primorja Gorica, Kmetijskega kombinata, Postajo milice Šempeter, ABK, Zdravstveno šolo in drugimi, da pripravijo na priljubljeni izletniški točki Kekec nad Novo Gorico skupni kres. Ognjeni zublji in veseli ples isker so razsvetlili temno nebo točno ob 20., plamen pa je bil visok kar 10 metrov. In še skupna vesela pesem zbranih ob kresu je samo pripomogla k prijetnemu razpoloženju in iskrivemu pričakovanju naših skupnih praznikov.	Marko RaKušček
[skra — industrija širokopotrošnih izdelkov Široka potrošnja, n.sol.o. Škofja Loka TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov Sprejemniki, n.sub.o. Sežana
Skladno z določili statuta delavski svet razpisuje
naslednja dela, oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN (direktor) Kandidat mora izpolnjevati
naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
—	da ima končano visoko šolo ekonomske ali tehnične elektro ali strojne smeri in šestletno ustrezno prakso ali
—	višjo izobrazbo ekonomske ali tehniče elektro ali strojne smeri ali višjo šolo za organizacijo dela in 10-letno ustrezno prakso, obakrat v gospodarstvu
—	vodstvene sposobnosti, moralno in politično neoporečnost in družbeno aktiv-
2. VODJA GOSPODARSKEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	visoka šola ekonomske ali komercialne stroke ali visoka šola za organizacijo dela in 4 leta delovnih izkušenj
—	višja šola ekonomske ali komercialne stroke ali višja šola za organizacijo dela in 6 let delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih v 15 dneh od dneva tega razpisa na ISKRA, TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov, n.sub.o. Sežana s pripombo na kuverti „ZA RAZPISNO KOMISIJO" in sicer od objave v Primorskih novicah. Priporočena oddaja na pošto se smatra kot direktna oddaja v TOZD.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, o.sol.o.
DELAVSKI SVET delovne organizacije
razpisuje
po določilih 116. člena tč. 11 in 125. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo
imenovanje
PREDSEDNIKA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA delovne organizacije
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da imajo visoko izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri,
—	da imajo 5 let uspešnih delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih nalogah in opravilih,
—	da obvladajo enega od svetovnih jezikov,
da imajo moralnopolitične kvalitete in aktiven odnos do samoupravljanja, da imajo sposobnosti za vodenje poslovanja, organiziranje in usklajevanje delovnega procesa.
Izpolnjevanje teh pogojev mora biti v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati lahko dobijo vse ostale informacije v kadrovski službi delovne skupnosti skupnih služb. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati vložijo v roku 15 dni po objavi na naslov:
ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Savska loka 4, Kranj pod oznako „za razpis Predsednika kolegijskega poslovodnega organa".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po sklepu delavskega sveta.
V torek, 24_. aprila zvečer je bil v kinodvorani v Šempetru pri Gorici izredno uspel koncert moškega pevskega zbora „Ciril Silič11 iz Vrtojbe pod umetniškim vodjem dirigentke Alenke Saksida. Koncert, ki je bil posvečen 27. aprilu — ustanovitvi OF in delavskemu prazniku 1. maju, je bil prirejen za kolektiv Iskre Avtoelektrike, ki ima nad tem 50-članskim zborom tudi pokroviteljstvo.
Kljub temu, da je zbor, v katerem poje kar tretjina pevcev, ki so zaposleni v Avtoelektriki, požel topel sprejem in buren aplavz po vsaki izvedeni pesmi, pa je ves večer lebdel v zraku občutek praznine v dvorani. Pravega odziva, prave udeležbe poslušalcev na tem izredno kulturnem večem namreč ni bilo. Ves čas se je vsiljevalo tudi vprašanje, kako da v dvorani ni mladih, ki jih v Avtoelektriki ne manjka?
In še to. V odmoru pevcev so tri mladinke, članice mladinske kulturne komisije iz tovarne malih zaganjalnikov izvedle izredno uspel recital z revolucionarno temo. Tudi za njihov trud med mladimi ni bilo zanimanja.
Sicer pa, tisti, ki smo poslušali zbor „Cirila Siliča11 in uspel recital mladih, smo odšli iz dvorane zadovoljni, polni kulturnega navdiha in navdušeni nad uspelimi izvedenimi narodnimi, partizanskimi in umetnimi pesmimi. Program je odlično povezovala mladinka Liljana Krt iz tovarne delovnih sredstev.
Prav zaradi slabe udeležbe in nezanimanja med člani kolektiva Avtoelektrike za tovrstno kulturno razvedrilo, si ne upamo želeti, da bi bili taki in podobni koncerti številčnejši in pogostejši. ..
Marko Rakušček
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Deseta redna seja DS
V sejni dvorani Poslovne hiše v Škofji Loki je bila 26. 4. 79 10. redna seja DS DO.
Sejo je odprl predsednik DS DO Albin Pahor in potem prepustil besedo Jožetu Vidicu, ki je v poslovnem poročilu za leto 1978 povedal, da so bile tržne razmere in poslovanje v tem letu ugodnejše, kot leto poprej, da pa je še vedno ostalo veliko možnosti za izboljašanje.
Glavni direktor Simon Primožič je spregovoril o poslovanju v letošnjem letu. Ugotovil je, da se je precej problemov, ki so na začetku lanskega leta povzročali izpad proizvodnje tudi letos ponovilo in to navkljub zagotovitvah odgovornih, da se ne bodo.
Peter Grčar je v poročilu sanacijske komisije o poteku sanacije v TOZD Montaža poročal, da se stanje v TOZD izboljšuje, da pa bo čas sanacije vseeno potrebno podaljšati, ker cilj le ni bil še dosežen. V prihodnje se zato
ISKRA
Industrija za telekomunikacije
elektroniko in elektromehaniko
KRANJ, n. sol.o.

Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ
objavlja
prosta dela in naloge VODJE SKLADIŠČNE SLUŽBE IN PREVZEMA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih z zakonom določenih pogojev še naslednje pogoje:
—	visokošolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri,
—	5-letne delovne izkušnje s področja skladiščnega poslovanja,
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti,
—	ustrezne moralno-poli-tične vrline.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 KRANJ.
r
Obvladovanje kakovosti pri sistemih
Razvoj elektrotehnike je v zadnjem času nagel in postaja vedno hitrejši. Vedno več je tudi kompleksnih električnih sistemov, ki prevzemajo vedno bolj zahtevne naloge.
PovečaJe so se tudi zahteve in pri tem seveda obveznosti proizvajalcev ter sistemov.
V Iskri se že leta ukvarjamo s proizvodnjo kompleksnih elektronskih sistemov. Ker postaja obvladovanje kakovosti teh sistemov vedno bolj zahtevna in kompleksna naloga, smo se v Iskri v okvim aktivnosti področja kakovosti odločili, da organiziramo pod pokroviteljstvom DO Avtomatike Posvetovanje o obvladovanju kakovosti sistemov. Posvetovanje bo 24. 5. ob 8 uri v ,,Plavi laguni11 (Dvorana Republiške skupnosti za ceste, Titova v Ljubljani).
Na posvetovanju bodo sodelovali domači in tuji strokovnjaki s področja zagotavljanja kakovosti, kakor tudi sodelavci Iskre.
Na posvetovanje so vabljeni delavci vseh strokovnih služb, saj bomo kakovost dosegli le, če se bomo na osnovi skupno zastavljenega koncepta trudili vsi. da zastavljene naloge izpolnimo.
O pripravah in vsebini posvetovanja bomo okvirno poročah v prihodnji številko.
1
J
let
US|
ko
on
te
do
ne
tUl
ob
ret
jih
de
vrs
njf
na
Pri
se
Gl
do Pri Le arr Pn Ud čil ko spi v ; rel mt lo.
Hilli
S seje delavskega sveta DO Široka potrošnja.
mora nadaljevati s striktnim izvajanjem sanacijskih ukrepov, DS pa je tudi sprejel predlog, da mora biti samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih med TOZD Montaža in TOZD Elektromotorji usklajen in sprejet na ravni TOZD do 15. maja 1979.
Pod točko 4. dnevnega reda je DS DO zadolžil temeljne organizacije in delovno skupnost, da skladno z nače-
lom o sočasnosti samoupravnega pla' niranja zagotovijo pravočasno pripr3-vo dokumentov in uspešno usklajs-vanje skupnih interesov z vsemi sui bjekti planiranja. Delo na pripravj plana vodi poseben odbor, ki ga vodi poslovni organ DO.
Podrobneje I o posameznih točkah dnevnega reda bomo še pisali v naslad’ njih številkah.
Boris Čerin
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ
ponovno razpisuje
naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	VODJE ODDELKA ZA EKONOMIKO
2.	SEKRETARJA
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
Rod tč. 1.:
—	visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
—	5-letne delovne izkušnje s področja ekonomskega poslovanja,
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti,
—	ustrezno moralno-politične vrline.
Pod tč. 2.:
—	visokošolska izobrazba pravne, organizacijske ali družboslovne smeri,
—	3-letne delovne izkušnje,
—	znanje enega svetovnega jezika,
—	ustrezne moralno-politične vrline,
—	ustvarjalen odnos do samoupravljanja.
Za obe razpisani deli velja 4-letna mandatna doba. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj. Kandidati bodo o dokončni odločitvi obveščeni v 60 dneh po končanem razpisu.
'skra poje 79
Tokrat resnično na ravni!
Že v uvodu lahko zapišemo, da je 'etošnja prireditev ,,Iskra poje" lepo ^sPela in to tako v organizacijskem k°t glasbenem smislu. Kot kaže so se organizatorji (00 ZSM in OOS TOZD lEA) na napakah v preteklih letih Oobro prekalili in so letos vse morebit-ne spodrsljaje zatrli že v kali. Tako je tudi prav, kajti le s kvaliteto je možno obdržati tradicijo in na prihodnje prireditve privabiti še več poslušalcev, ki J|b že letos ni bilo malo. Zdi se, da belovni človek potrebuje in si želi to-v[stne sprostitve, s tem pa je izpol-j rijeno tudi vodilo organizatorjev, namreč pripraviti sodelavcem nekaj Prijetnih uric ob petju in humorju, kar ^ ie letos še posebej lepo posrečilo. b“lede na zanimanje, ki ga v prvi vrsti dokazuje obisk, bi v Iskri o podobnih Prireditvah kazalo še več razmišljati. y j l-etos se je na razpis javilo 10 pevcev-antaterjev, ki so na prireditvi zastopali Precej Iskrinih TOZD, seveda bi bila |	Udeležba lahko še večja. O sodelujo-
I	uih Iskraših smo vam pripravili sli-
kovno informacijo. Popevkarje je sPremljal ansambel Veter iz Hrastnika v Zasavju, ki je svoje delo opravil ko-rektno, prizadevno in vestno, tako da [Uu velja izreči vse priznanje in pohva-i	lo-
Strokovna žirija v zasedbi Meri a	Avsenak in Vasja Repinc je tretje
rnesto prisodila Andreju Krču, ki je Prepeval skladbo „Moje orglice", dru-9a je bila Nevenka Sfiligoj s popevko I	-Sve su se taste vratile sa juga", prvo
P	rriesto pa je zasedel Marjan Pograjc s
Pesmijo ,,Bisere imaš v očeh". Podobno se je odločilo tudi občinstvo. |:	tretjem mestu se je spet znašel
Andrej Krč, drugi je bil Marjan Po-^	Sjajc, za ljubljenko občinstva pa je
bila tudi letos izglasovana Nevenka |	Sfiligoj.
Zanimive stvari so se zgodile tudi v drugem delu programa. Za prešeren smeh je poskrbela humoristična skupina ,,Veseli večer" iz Tržiča, slišali pa smo tudi amatersko-popevkarska uspešneža Lada Brnota in Frenka Čebulja.
Posebno poglavje je na prireditvi pomenil nastop ljubljanskega individualista Janija Kovačiča. Priznam, da nisem pričakoval, da bo pred Iskraši tako dobro zvozil: Iskraši so s ploskanjem v pravem trenutku dokazali, da niso tako glasbeno naivni, kot bi si kdo mislil, in da njihov okus sega še kam dlje kot do solzavo-sentimental-nega Mirka Celinskega z lanske prireditve.
Nevenka Sfiligoj.
Jani postaja vse bolj dognan in elastičen glasbenik, ki se odlično znajde v vsakem trenutku in okolju. Njegove (izredno življenjske) bodice in puščice znajo zadeti na inteligenten, a hkrati direkten in pogumen način, ki kultiviranega poslušalca sili k razmišljanju. Všeč mi je, da kljub napredni svobodomiselnosti ne deluje egocentrično.
0
Obisk je bil najzgovornejši dokaz, da se Iskraši zanimajo za popevkarstvo.
Prebrali smo za vas
la-
ra-
je-
;U-
|Vi |
di
ah
d-
in

„Ob dnu Udinboršta pod vrbo žalujko počivajo tisti, ki so našli smrt v tem zadnjem boju. Med njimi je pogumno dekle. Dobra domača zemlja pokriva tisto, kar je ostalo od mladega hrepenenja po sreči, ljubezni po toplem domu, po svobodni domovini.
Nemški list Karavvankenbote, ki je izhajal tudi v slovenskem jeziku, je prinesel bahav razglas, da so uničili tolpo banditov, med njimi tudi zloglasnega banditskega vodjo in šestnajstletno podivjano, krvoločno gošar-ko. Med ljudi pa je prišel glas, da so Nemci med seboj z velikim spoštovanjem govorili o pogumu te mlade deklice in da sojo postavljali lastnim vojakom za zgled.“
Tako piše v epilogu svoje knjige pod naslovom „Anči“ Nežka Mlakar o smrti in koncu mlade partizanke Anči Kokaljeve-Nataše, ki je padla kot borka 2. bataljona Kokrškega odreda 14. septembra 1942. leta v Udin-borštu na Gorenjskem.
Zgodba o dekletu in partizanki Anči je svojevrsten poskus bolj pripovedno obdelati življenje in usodo enega samega udeleženca našega boja, v konkretnem primeru 16-letne partizanke Anči iz Tržiča. Naša avtorica je seveda najprej zgodovinsko in faktografsko preučila vse o tem kratkem, a tako junaškem življenju, vendar pa pri tem ni imela pred seboj kakšnih visokih ambicij, da bi pisala literaturo. Nežka Mlakar je zagotovo hotela samo čim bolj pripovedno, ljudsko in tekoče povedati celotno zgodbo o partizanki Nataši. Čeprav se zgodba o njej deli na posamezna poglavja, vseeno razpade knjiga na dva dela, ki sta seveda tesno povezana drug z drugim. V prvem delu svoje zgodbe opisuje avtorica socialne razmere predvojnega delavstva v Tržiču, kjer je živela junakinja naše zgodbe. Njena mati, ženska s tremi nezakonskimi otroki, je predstavljena toplo in človeško kot delavka, ki zavoljo socialnih in drugih razmer ne more uresničiti svojega osnovnega cilja, ustvaritve družine, a vseeno skrbi in pošteno vzgaja svoje otroke, čeprav jih mora pošiljati v rejo ali v katoliške zavode za sirote. Skozi njeno usodo pa tudi vidimo in spoznavamo vso problematiko majhnega slovenskega industrijskega mesteca pred drugo svetovno vojno.
V drugem delu pa podrobneje sledimo življenjski poti mlade Anči, ki iz preprostega dekletca s hudimi in za njena leta težkimi življenjskimi izkušnjami in krivicami prerašča v zavestno mlado sodelavko v osvobodilnem gibanju, pozneje pa tudi v partizanko, ki pade v boju.
Celotna zgodba poteka v preprostem, komunikativnem slogu, nekatere stvari in dogodki, zlasti značaji, so precej poenostavljeni, kar pa je seveda razumljivo, če samo pomislimo, daje zgodba o Anči predvsem namenjena mladim bralcem, ki naj bi v usodi junakinje odkrivali tudi sebe, svojo mladost, svoja hotenja in svoje ideale.
Knjigo Nežke Mlakarjeve „Anči“ je izdala založba Borec iz Ljubljane v opremi Ernesta Kmajiča.
D. Ž.
pač pa ves njegov nastop ostane v meji dobrega okusa. Zadovoljiti zna širok krog ljudi, obenem še vedno ostane zvest sebi, to pa ga bo obdržalo na slovenski sceni.
Letošnja ,,Iskra poje" je dokazala, da takšne in podobne prireditve dvigajo glasbeni okus občinstva in prinašajo ugodne izkušnje tako amaterskim popevkarjem kot organizatorjem, v vsakem primeru pa delovnemu človeku prinesejo sprostitev in razvedrilo.	K. Mohar
Slavko Stržinar.
Marjan Pograjc.
Karel Moškon.	Bernarda Bencek.
ČASOPISNE NOVICE
Elektronska industrija v Nišu in holandsko podjetje Philips sta podpisali te dni dogovor o nakupu licence, opreme in tehnologije za novo tovarno slikovnih televizijskih cevi v barvah. Le-ta naj bi pričela s proizvodnjo še letos. Tovarna bo obsegala
25.000	m2 proizvodnega prostora. V opremo bodo vložili milijardo in pol, ko bo začela z redno proizvodnjo bo tovarna izdelala 250.000 slikovnih cevi letno in pri tem zaposlila okoli 500 delavcev. Pri uresničevanju tega programa sodelujejo tudi RIZ in Iskra, medtem ko sta Gorenje in Rudi Čajavec dala načelno soglasje.
Ljubljanski Dnevnik piše o menjavi z Italijo in pri tem navaja, da je lanski izvoz v Italijo dosegel vrednost 530 milijonov dolarjev, uvoz pa 830 milijonov. Vzlic sprejetema osnutkoma sporazumu pomeni to 20 % vrednostni padec blagovne menjave.
Novinar je anketiral poglavitne slovenske izvoznike v Italijo in sicer v Milanu. Predstavnik Iskre je povedal naslednje: „13 let smo že navzoči na italijanskem trgu. Od skupnega izvoza Iskre, ki znaša okoli 100 milijonov dolarjev, smo lani v Italijo izvozili za 6 milijonov dolarjev izdelkov. Za letos pričakujemo povečanje izvoza na 8 milijonov dolarjev."
Generalni direktor SOZD Iskre Jože Hujs se je obširneje pogovarjal z novinarko gorenjskega Glasu. Tema razgovora se je pretežno sukala o dejavnosti Iskrinih tovarn na Gorenjskem. „V prihodnjih letih", je dejal, „bo Iskra veliko gradila tudi v Kranju. Za panogo široke potrošnje je prihodnost v zahtevnejši proizvodnji."
Privredne novine iz Sarajeva poročajo, da so v tem mestu položili temeljni kamen za nov telekomunikacijski center, ki ga bodo dogradili v 18 mesecih. Zgradili bodo prostore tudi za montažo mednarodne in tranzitne ATC in za elektronski računski center (sodelovanje Iskre? ).
Gospodarska banka v Nišu in tovarna vijakov Svrljig sta sklenili samoupravni sporazum o razvoju tovarne, ki posluje v okviru Mašinske industrije v Nišu. Vest ne bi bila pomembna, če ne bi banka dovolila 82 milijonov dinarjev brezobrestnega kredita. Direktor gospodarske banke Niš je pojasnil to nenavadno potezo banke takole: „S tovarno vijakov smo se dogovorili, da bomo skupno delili rizik in skupno delili dohodek. Združujemo torej delo in sredstva."
V	Kranju so podpisali pogodbo med PTT podjetjem in delovno organizacijo Iskre— Elektromehaniko o izgradnji novih zmogljivosti pri ATC v Banja Luki. S tem bo Banja Luka dobila novih 1.580 medkrajevnih priključkov pri tranzitni centrali in možnost priključitve 15 tisoč telefonskih naročnikov na lokalni telefonski centrali.
Reški Novi list ne more brez ponovne kritike glede slabe servisne dejavnosti v mestu. V članku objavlja, da izgubi Reka vsak dan 350 delovnih dni zaradi neurejene servisne službe in skupnosti zavarovanja, ker morajo porabniki vzeti dopust, če imajo opravka v servisih, ali zavarovalnih uradih. Novi list predlaga spremenjen delovni čas servisov, oz. delo vsaj dvakrat na teden tudi popoldne. Za spremenjen delovni čas se je odločil tudi Iskra Commerce na Reki.
Delo poroča, da je kranjska Iskra usposobila ATC v Murski Soboti in Lendavi za neposredno telefonsko povezavo z večino evropskih držav, tudi s Sovjetsko zvezo ter Malto. Tega bodo še posebno veseli številni zdomci v tujini, ki bodo sedaj neposredno povezani s svojo ožjo domovino.
Privredni pregled iz Beograda poroča, da so Iskro izbrali na mednarodni licitaciji, ki jo je razpisala skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva JUGE L. Gre za dobavo elektronske opreme pri realizaciji druge stopnje izgradnje električnega omrežja Nikola Tesla.
Na seji sindikalne konference Elektromehanike v Kranju so se zavzeli za gradnjo novega počitniškega doma Iskre na Krvavcu, piše ljubljanski Dnevnik.
Tudi v Lazarevcu so položili temeljni kamen za novo poštno zgradbo, v kateri bodo montirali avtomatsko telefonsko in telegrafsko centralo. Z Iskro je PTT podjetje v Lazarevcu že sklenilo pogodbo o nakupu opreme za avtomatsko telefonsko centralo s
4.000	telefonskimi priključki, poroča beograjski Privredni pregled.
Vse vrste električnih aparatov za gospodinjstvo in druge namene bodo morale v prihodnje imeti atest. Po odloku zveznega zavoda za standardizacijo bo obvezen atest veljal od 1. septembra letos.
V	Kranju so ustanovili medobčinsko gospodarsko zbornico za Gorenjsko, ki jo sestavlja 75 izvoljenih delegatov. Sedež bo imela v Kranju, delovala pa bo na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Za predsednika zbornice so izvolili Franceta Podjeda, za podpredsednika pa Maksa Erzina iz Iskre, TOZD Blejska Dobrava.
Mnogo prahu je dvignila vest v jugoslovanskem časopisju, da so usluge službe družbenega knjigovodstva predrage. Tako dokazuje primer cetinjskega Oboda, ki je plačal SDK za storitev v letu 1977 920 tisoč dinarjev, naslednje, to je lansko leto pa že štirikrat več, ali 3,660.000 dinarjev. Delegat SR Črne gore je med drugim navedel, da je samo SDK v Črni gori preostalo 28' milijonov dinarjev več dohodka, kar je 353 odstotkov več kot leto prej. Generalni direktor službe družbenega knjigovodstva Anton Polajnar je izjavil, da je SDK raziskala primer Oboda in ugotovila, da so bile vse storitve poravnane po predpisih.
Beograjska Ekonomska politika prinaša nekoliko obširnejše poročilo o novih objektih in rekonstrukcijah. Poseben članek se ukvarja z Iskro in navaja naš perspektivni program in hkrati tudi investicijska vlaganja.
Beograjska Politika poroča, da se v teh dneh (vest z dne 3. aprila) pričakuje dogovor Iskre in niške Elektronske industrije o kooperaciji izdelave dvotarifnih števcev. Pri tem omenja, da bo tržišče dobilo tako manjkajočih 400 tisoč dvotarifnih števcev. To bo že drug dogovor o sodelovanju, medtem ko slikovne TV cevi Iskra in El že skupno izdelujeta (kar spet ni točno, glej prvo vest!) Članek navaja izjavo člana poslovodnega kolegija SOZD Iskre Boštjana Barboriča, da bo Iskra izdelala letos 340 tisoč dvotarifnih števcev, El Niš pa med 30 in 50 tisoč. Pogodba o sodelovanju še ni podpisana.
Beograjski Privredni pregled objavlja vest o naši industriji avtoelektrike, da je ustvarila lani za 30 % večjo proizvodnjo v primerjavi s predlanskim letom. Izvoz te tovarne znaša sedaj že 20 % celotne realizacije. Letos bo novogoriška Iskra izdelala za 27 % več kot lani, oz: dosegla proizvodnjo 1,4 milijarde dinarjev.
Razpis letovanja v Iskrinih domovih v sezoni 1979
Rezervacije — prodajo letovanj za domove Iskre sprejemamo direktno na naslov: ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, 61000 Ljubljana, Ilirska 27. Tel.: 325-587, 325-589.
NAČIN PRIJAVE: Prijavite se lahko osebno na Ilirski 27 v Ljubljani ali po telefonu, vendar le za informacije o prostih terminih letovanja in potrditev le-teh. Na osnovi telefonske potrditve je treba izpolniti PRIJAVNICO, katero moramo prejeti najpozneje v 6 dneh po telefonski potrditvi rezervacije. Istočasno pa se mora vplačati celoten znesek letovanja, drugače se rezervacija ne upošteva. Na podlagi vplačila izstavimo napotnico za letovanje. Vse koristnike prosimo, da upoštevajo predpisani postopek prijave, v nasprotnem primeru ne prevzamemo nobene odgovornosti.
BREZ NAPOTNICE IZDANE OD NAŠE SLUŽBE NE MORE NIHČE NA LETOVANJE!
VPLAČILA SO MOŽNA:
osebno na blagajni v Ljubljani, Ilirska 27, na žiro račun: Iskra Invest servis: 50101—601—17218 ali po pošti: Iskra Invest servis, Ljubljana, Ilirska 27 Na nakazilih obvezno napisati namen nakazila!
NAČIN ODJAVE:
Upoštevamo samo pismene odjave.
Pri odpovedi do 20 dni pred nastopom letovanja zadržimo 100 din od 19 do 10 dni pred nastopom letovanja zadržimo 150 din
od 9 do 3 dni pred nastopom letovanja zadržimo 40 % celotnega vplačanega zneska.
2 dni oz. če se ne udeležite letovanja pa 60 % celotnega vplačanega zneska.
TERMINI IZMEN - DUGI OTOK
I. GRUPA	II. GRUPA	III. GRUPA
Datum izmene	Datum izmene	Datum izmene
od	do	od	do	od	do
1. 19. 6.	29. 6. izv. sez.	20. 6.	30. 6. izv. sez.	21.6.	1. 7. izv.
2. 29. 6.	9. 7.	30. 6.	10. 7.	1. 7.	11. 7.
3. 9. 7.	19. 7.	10. 7.	20. 7.	11. 7.	21. 7.
4. 19. 7.	29. 7.	20. 7.	30. 7.	21. 7.	31. 7.
5. 29. 7.	8. 8.	30. 7.	9. 8.	31. 7.	10. 8.
6. 8. 8.	18. 8.	9. 8.	19. 8.	10. 8.	20. 8.
7. 18. 8.	28. 8.	19. 8.	29. 8.	20. 8.	30. 8.
8. 28. 8.	7. 9. izv. sez.	29. 8.	8. 9. izv. sez.	30. 8.	9. 9. izv.
ZASEBNI ŠOTORI
23. 6.	2. 8.
2. 7.	12.	8.
13. 7.	22. 8.
23. 7.
CENIK PAKETOV - DUGIOTOK
SEZONA	IZVEN SEZONE
	odrasli	otroci roj. v letu 1969 in kasneje	odrasli	otr. roj. v 1. 69 in kas.
10-dnevni paket				
Opremljeno bival. Lastni šotor	1.725	1.040	1.325	890
(domače zemljišče) Najeto zemljišče	1.375	890	1.055	740
Lastni šotor	1.575	940	1.125	780
Paket vsebuje: 10 polnih penzionov, prevoz po morju v obe smeri in turistično takso.
Navodilo za potovanje v Počitniško naselje ISKRE — Uvala Mir na Dugem otoku
Prevoz Ljubljana—Zadar—Sukošan: z avtobusom ali vlakom, odhodi iž Ljubljane v večernih urah, priporočamo pravočasno rezervacijo voznih kart.
Prevoz Sukošan—Dugi otok (Uvala Mir): odhod ladje ob 8.00 uri zjutraj s pomola v Sukošanu. Predčasno se je treba javiti pri ROGOZNICI Anteju — „Bučo", kjer lastniki osebnih avtomobilov parkirajo svoja vozila v ograjenem in čuvanem prostoru.
TERMINI IZMEN - TRENTA
Datum izmene		Datum izmene	
od	do	od	do
23. 6. predsezona	30. 6.	28. 7.	4. 8.
30.6.	7. 7.	4. 8.	11. 8.
7.7.	14. 7.	11. 8.	18. 8.
14. 7.	21. 7.	18. 8.	25. 8.
21. 7.	28. 7.	25. 8. izven sezona	
CENIK PAJCETOV - TRENTA
SEZONAIZVEN SEZONE
obrasli otroci roj.	odrasli otroci
v I. 69 in kasneje
7-dnevni paket	1.090	700	880	525
Paket vsebuje: 7 polnih penzionov in turistično takso.
TERMINI IZMEN - POREČ
Datum izmene
od
9. 6.
16. 6.
23. 6.
30. 6.
7. 7.
Datum izmene do	od
16. 6. izven sezone 14. 7.
23. 6. izven sezone 21.7.
30. 6. izven sezone 28. 7.
7. 7.	4. 8.
14.7.	11.8.
18. 8.
25. 8.
1. 9.
CENIK PAKETOV - POREČ
SEZONA
odrasli otroci roj.
vi. 69
in kas.
7-dnevni paket	1.302	882
Paket vsebuje: 7 polnih penzionov in turistično takso.
—
do
21. 7.
28. 7.
4. 8.
11. 8.
18. 8.
25. 8.
1. 9.
8. 9. izven sezone
IZVEN SEZONE odrasli otr. roj.
v I. 69 in kas. 1.022	742
~\
TURNI SMUK S KOTOVEGA SEDLA
Planinsko društvo Iskra prireja v nedeljo, 20. maja turni smuk s Kotovega sedla (2138 m). Odhod udeležencev bo v soboto, 19. t.m. z rednim avtobusom iz Ljubljane ob 16 uri. Peljali se bomo do Planice, od koder je še dve uri hoje do doma v Tamarju. Tam bomo prenočili, v nedeljo pa se bomo zgodaj zjutraj odpravili na Kotovo sedlo (približno 4 ure srednje naporne hoje). Razgled s sedla je izreden in tudi spust na smučeh v Tamar velja za enega najlepših pri nas.
Prijave in informacije: Milan Šval — Iskra IPT, tel.: 20-341, int. 333.
X.

ISKRA - OLIMPIJA NA TURNEJI PO ČEŠKOSLOVAŠKI
V aprilu je slavil športni klub Slovan v Bratislavi 60-letnico. To je renomiran klub, ki združuje odbojkarje, hokejiste, nogometaše in košarkarje. Ob tej jubilejni priložnosti je Slovan organiziral od 3. do 9. aprila mednarodni turnir košarkaric. Udeležba je bila zelo dobra in konkurenca huda, poznavalci pravijo, da je bilo to najmočnejše prvenstvo košarkaric letos na svetu. Udeležili so se ga Poljakinje (Wisla iz Krakova), Avstrijke (ABC Donav), Slovakinje (Slovan iz Bratislave), košarkarice Sovjetske zveze (Dinamo iz Kijeva) in Jugoslovanke (sarajevska Bosna in Iskra-Olimpija).
Iskrašice je vodil trener, star Iskraš Bo-leslav Reberšak iz Orodjarne IEZE. Že sama pot po Češkoslovaški je bila zanimiva. Dobre volje ni manjkalo. Ime Iskra pa je po vsej poti in zlasti na Slovaškem zbujalo mnogo zanimanja. Poznajo nas namreč po
:ih Miniramah in ostalih televizorjih. Tudi razlagati je bilo treba kar naprej, kdo je Iskra in kaj pravzaprav delamo in kako. Delili so tudi brošurice o Iskri tako, da so bila pojasnila poenostavljena.
Gostitelji so bili zelo gostoljubni. Seveda so povedali, da je njihova špecialiteta pivo (in Švejk). Pridno so nam natakali. Tudi belega vina, ki je značilno za okolico Bratislave ni manjkalo za kranjska grla. Seveda pa igralke niso smele piti, tehničnemu delu ekipe je torej ostala prijetna dolžnost dokazati gostitelju, da njegovih darov ne zanemarjamo.
Tekmovanja so potekala živahno in zagrizeno. Srečevali so se tudi tehnični voditelji in igralci, tako so izmenjavali izkušnje in med pogovori ugotovili, „kako pri vas in kako pri nas." 'Žal je precej igralk Iskre-Olimpije moralo zaradi študijskih obveznosti ostati doma in ni bilo mogoče pokazati vsega, kar ženska vrsta ^»tem klubu zmore. Iskra-Olimpija se je udfitila na šesto mesto.
Prav med turnirjem so slavili obletnico osvoboditve Bratislave. Kakih večjih prireditev ni bilo. Vse mesto pa je bilo slavnostno ovešeno z zastavami in mnogimi transparenti, ki so zlasti poudarjali češkoslovaško — sovjetsko enotnost.
Naša ekipa je obiskala tudi veliko grobnico pri Bratislavi, kjer je pokopanih 30000 sovjetskih in češkoslovaških vojakov, ki so padli ob osvoboditvi Bratislave.
Poleg čisto športnih pogovorov in obiskov, smo si ogledali tudi več športnih naprav, znamenitosti in predvsem Bratislavo. Zlasti je na nas naredil mogočen vtis stolp na mostu čez Donavo, na vrhu katerega je restavracija s čudovitim razgledom po vsej Bratislavi. Navezali smo tudi nova poznanstva in stike s češkoslovaškimi športniki in se dogovorili za ponovna srečanja pri nas in pri njih.
FY
Med tekmo v Bratislavi.
ZAHVALA Ob smrti
moje drage mame ANE HRIBLJAN
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci, še posebno oddelku kontrole in stikalnih ur za izraze sožalja, darovani venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Monika Miklavčič
ZAHVALA Ob izgubi
mojega dragega očeta JAKOBA POTRATE
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Vzdrževanje — vzdrževanje strojev za izraženo sožalje, podarjeni venec in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Franc z družino.
ISKRA — glasilo delovnega, kolekti- ^ va SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljublja-
V
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Kolajne je najboljšim predal Vili Vtič iz Elkoma.
USPELO SREČANJE SMUČARJEV E L KOM IN ISKRE NA KRVAVCU.
Na še zasneženem Krvavcu so se v soboto, 14. aprila med seboj pomerili smučarji mariborske SOZD Elkom in Iskre v veleslalomu. Za to, v letošnji smučarski sezoni prav gotovo zadnjo prireditev se je prijavilo 42 smučark in smučarjev iz Elkoma, medtem ko je svojo udeležbo najavilo 64 smučark in smučarjev Iskre. Ženske so štartale v dveh, moški pa v treh tekmovalnih razredih, glede na starost. Proga je bila glede na snežne razmere kar precej zahtevna, vendar pa je tekmovanje, katerega se žal niso udeležili prav vsi prijavljeni, lepo uspelo.
Po končanem tekmovanju, ki je minilo v znamenju premoči smučark in smučarjev iz Iskre, so se udeleženci zbrali v gostišču Maren v Cerkljah, kjer je bila razglasitev rezultatov in podelitev kolajn ter nagrad.
REZULTATI SREČANJA
ŽENSKI RAZRED I: 1.) Sonja Možina 54,70, 2.) Vilma Deželak 1:00,16, 3.) Emilija Drol /vse Iskra) 1:05,48, 4.) Tilka Vedlin 1:06,16, 5.) Janja Cizelj (obe ELKOM) 1:10,91,	6.) Meta Turnšek
(Iskra), 7.) Vera Javk, 8.) Silva Supančič (obe ELKOM), 9.) Greta Iskra (Iskra), 10.) Lidija Ovin (ELKOM) ŽENSKI RAZRED II: 1.) Mojca Verdnik 49,90, 2.) Mira Krampi 58,57, 3.) Darinka Bohinc (vse Iskra) 1:07,01, 4.) Marjeta Rataj (ELKOM) 1:09,53; MOŠKI RAZRED I: 1.) Zdenko Pave 45,60, 2.) Branko Tavčar 46,30, 3.) Branko Cenčič 47,32, 4.) Janez Frelih 48,69, 5.) Franc Gasar 49,39, 6.) Janez Norčič, 7.) Vinko Šarabon (vsi Iskra) 50,91, 8.) Drago Rečnik, 9.) Drago Torej, 10.) Jože Bezjak, 11.) Marjan Trer, 12.) Tugo Frajman, 13.) Mišo Zelenik (vsi ELKOM), 14.) Marko Adlešič, 15.) Boris Kopač (oba Iskra); MOŠKI RAZRED II: 1.) Silvo Logonder 45,57, 2.) Ivan Mohorič 46,17, 3.) Marko Steglar (vsi Iskra) 46,64, 4.) Lazar Rataj (ELKOM) 48,21, 5.) Milan
Čelik 49,67, 6.) Andrej Osterc, 7.) Marjan Tolar (vsi Iskra), 8.) Riko Vračka (ELKOM), 9.) Martin Krivic (Iskra), 10' Pavel Jovič, 11.) Franjo Vesligaj (°^ i ELKOM), 12.) Niko Drinovec (Iskra), 13 ! ; Maks Škrinjar (ELKOM), 14.) Jože Žakelj (Iskra), 15.) Jože Krulc (ELKOM); MOSK RAZRED III: 1.) Rudi Benedik 50,16, 2-Jule Juvančič 51,48, 3.) Rado Fagane 53,39, 4.) Marjan Dermota 53,83, 5.1 Viktor Bezek (vsi Iskra) 53,96, 6.) Pete! Puholj (ELKOM), 7.) Damijan Hafner, 8-' Vili Tekavec (oba Iskra), 9.) Feliks Šarmaa, 10.) Karol Kuzman, 11.) Slavko Jarc, 123 Rado Pavel, 13.) Franc Bolonec, 14.) Rol< Korošec (vsi ELKOM), 15.) Ivo Bevc (Iskra), 16.) Miran Šošterič, 17.) Vlad” Toš, 18.) Martin Kostrevc (vsi ELKOM'-19.) Polde Gartner (Iskra).
J. C-
Sonja Možina (Iskra) je zmagala v /• ženskem razredu.
VELIKO KOZE
Planinska sekcija Iskre Elektro-mehanike bo priredila v soboto, 19. maja 1979 planinski izlet v zasavsko hribovje, točneje na Veliko Koze.
Odhod bo iz Kranja predvidoma ob 6. zjutraj. Kako bo organiziran, bo odvisno od števila prijavljenih (posebni, ali redni avtobus, vlak), vožnja se bo na vsak način končala v Zidanem mostu. Od tu je na Veliko Koze in naprej do Rimskih Toplic 5 do 6 ur hoje. V programu je tudi kopanje v toplicah. Cena prevoza 30 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk, tajništvo ERO do 16. maja 1979.
Vlil. turistični avtorally Iskre odložen!
Vse ljubitelje avtomobilskega športa v Iskri obveščamo, da je Vlil. avto rally Iskre prestavljen za nedoločen čas, zaradi neporavnanih finančnih obveznosti DO SOZD Iskra za športno-manifestativne akcije celotne Iskre.
Po podpisanem samoupravnem sporazumu o opravljanju posebnih dejavnosti, bodo tovrstne akcije normalno stekle in o točnem datumu avto rallya boste pravočasno obveščeni.
ISKRA INVEST SERVIS Področje za šport in rekreacijo
ISKRA INVEST SERVIS
Dejavnost za oddih in rekreacijo Ljubljana, Ilirska 27 tel.: (061)325-587, 325-589 ŽR: 50101-601-17218
PRIJAVNICA
Priimek in ime ........................................................
DO - TOZD.......................................................poklic
točen naslov bivališča.................................................
telefon v službi.........................telefon doma..................
LETOVANJE v (na).............................................
počitniški dom, hotel........................................
v času od...........do.............št. sobe....... .št. ležišč
Prijavljam sebe in sledeče družinske člane:
Priimek in ime
leto rojstva
Postopek prijave:
osebno ali po telefonu rezervirati možnost letovanja Izpolniti prijavnico (ČITLJIVO!)
Po oddani prijanvnici v roku 6 dni, vplačati celoten znesek aranžmaja.
Pogoji odjave:
Upoštevamo samo pismene odjave. Pri odpovedi pred nastopom rezerviranega dopusta zadrži organizator:
do 20 dni	-100 din
od 19 do 10 dni	—150 din
od 9 do 3 dni	_ 40 %
celotnega vplačanega zneska
2 dni oz. če se ne udeleži pa 60 % od celotnega vplačanega zneska.
Datum prijave:
Podpis: