kulturno - politično glasilo
svetovnih in domačih dogodkov
11. LETO / ŠTEVILKA 6
V CELOVCU, DNE 12. FEBRUARJA 1959
CENA 1.50 ŠILINGA
Windisch
Fiir den 5. Februar liatte der Bund der Windi-Mhen in Karnten die inlandische und auslandisehe Piesse zu einer Pressekonferenz im Hotel Erzherzog Rainer in Wien geladen. In bruderlicher Umar-tniing hatten die „Parteiireunde” aus der OVP und der FPo das Programm dieser Konlerenz be-stritten. Natiirlich war ein gewisser agrarischer Sejen aus dem Kosentale notwendig. Die Landtags-al>geordneten Dr. Einspieler und Silla und Herr Albin Petsehnig waren nach Wien gefahren, um den gordischen Knoten der Karntner Politik zu Ibsen.
'Vir glauben, dali die Annahme berechtigt ist, dali diese Pilgerlahrt vor die Vertreter der Presse nach Wien die Feststellungcn der ministeriellen KommLssion, die in der Zeit vmn 20. bis 30. Janner eine ganze Reihe von Volkssthulen des Karntner Unterlandes besucht hatten, veranlallten.
Die Kommission komite namlich ganz eindeutig Feststellen, dali die im Herbst durchgefuhrten Ab-meldungen vom Sloivenischuntcrricht in keiner AVeise den tatsachlithen sprachlichen Verhaltnis-sen im Lande entsprechen. Die Kommission hatte in einer Reihe von Schulen feststellen mtissen, dali unter vierzig Schulern der ersten Klassen kaum zwei oder vier der deutschen Sprache beim Ein-tritt einigermalien machtig waren, dali aber dort vrni den vierzig Kindern 32 und mehi vom Slo-vvenischunterricht abgemeldel vvurden. Die Kommission hatte feststellen mtissen, dali Kinder, die niiht abgemeldet vvurden, in beiden Landesspra-chen vvesentlich grollere und bessere Lcistungen aufvviesen, als dies bei den abgemeldeten Kindern in der deutschen Sprache allein zu verzeichnen vvar. Es ergab sich eindeutig das Hild, dali nicht der 'Ville der politischen Machthaber allein die Leistung des Kindes in der Schule bestimme, son-dern, dali flegabnng und Fleili und auch die haus-liche Anleitung und die Arbeit des Lehrers ent-scheidend sind.
Die Kommission komite auch einen genauen datummallig belegten Einblick in den Ab- und Anmeldezirkus im vergangenen Herbst bekommen. Der Kommission vvurden schriftliche Unterlagen unterbreitet, die eindeutig bevveisen, dali die Ab-ineldungen unter dem Druck der „politischen” Hausbesuche erfolgten, dali nach dem letzten No-'euilK-rerlall des Landcsbauptmannes abennals die Schuler zum Slovvenischunterricht angemeldet vvurden, dali aber dami vvieder unter dem Druck der Hausbesuche eine abermalige Abmeldung er-•olgte. Die Koiiuuission hatte erfahren, dali Eltern Itei den Lehrern vorsprachen, ihre Kinder mbgcn doch so unterrichtet vverden, vvie dies vor dem F.rlali vom 22. September 1938 der Fali vvar, sic "agen es abvi nicht, ihre Kinder in aller Form 71,1,1 Slovvenischunterricht anzumelden.
Alle diese Tatsachen bevveisen vvohl ganz ein-deutig, dali die lieliauptung im Karntner Landtag, die Schulverhaltnissc in Karnten seien in schbnstcr ibdnung und die Ruhe sci vvieder eingekehrt, nicht den Tatsachen entsprechen. Die Kommission hatte auch feststellen mtissen, dali die dtversen Be-richte, mit vvelchen das Bundesministerium fiir I nterricht im Laufe der letzten Jahre bombar-diert vvurde, nicht zutreffen. An den ca. 25 be-suchten Volksschulcn vvurde einheitlich vvahrge-nommen, dal! der vveitaus iibervviegendc Teil der Schiiler zvveisprachig ist und dali dieser Tatsache die bisherige zvveisprachige Schule am besten ent-sprochen hat. Die Kommission hatte auch Schulen uesucht, fiir vvelche in den letzten Jaliren die »Unterschriftensammlung” 95 und 99% gegen Slo-vvenisch ergeben hat. Die Tatsachen vvidersprachen ganz vvesentlich diesem Prozentsatz.
AVir diirfen vvohl mit Recht annehmen, dali den Herren vom Bund der AVindischen alle diese Tat-vaclien nicht unliekamrt geblielren sind. Dalier die Nervositat und die Eile nach AVien. Sie mullten das ja in AVien sagen, vveil man dort die Verhalt-uisse vveniger kennt und auch die Feststellungen der ministeriellen Kommission in den Krcisen der £eitungsrnanner nicht bekannt sein konnten.
In dieser Notlage hat nun der Prasident des Hun de s der AVindischen Herr Landtagsalrgeordneter Dr. Einspieler in AVien die heue Formel gefunden:
- Deutsch
„AV indisch = Deutsc h”. Dali diese neue politische Formel lur die Karntner Politik gerade zur Zeit platzte, als die Delegation der Deutschen aus Sudtirol bei der bsterreichischen Bundesregie-rung in AVien vorsprach und eine Hilfe in ihrem Volkstumskampfe forderte, entbehrt nicht einer ge-vvissen Ironie. AVahrend sich die Siidtiroler mit Recht iiber die Ubermachtung durch die Italiener in ihrer angestammten Siidtiroler Heimat beschvve-ren, erkliirt der Prasident der Karntner AVindischen, dali die Slovvenen im vvesentlichen in Karnten ein-fach verschvvundcn seien. Im Jahre 1910 vvaren ant dem Territorium des heutigen Osterreich 74.210 Slovvenen und keine AVindischen, im Jahre 1951 vvaren es nach Dr. Einspieler mir mehr gut 13.000. Bei der nachsten Zahlung im Jahre 1960 rechnet man vermutlich mit dem feierlichen Begrabnis des letzten Slovvenen in Karnten. Solche Berechnungen hat man bereits im Jahre 1921 und spater im Jahre 1938 angestellt, aber alle Berechnungen vvaren triigerisch und sind AVunschtraume geblieben.
Clevvili rechnet Herr Dr. Einspieler mit dem herrschenden Atomzeitalter, vvo aus einem Element durch Botnbardierung ein anderes Element ge-schaffen vvird. Er vergillt aber, dali alle diese Ex-perimente nur an der leblosen Materie moglich sind. Der Mensch aber ist mit Herz mrd Seele aus-gestattet und mit diesen beiden Fundamenten scheint Herr Dr. Einspieler nicht zu rechnen.
AVenn der osterreichische Vizekanzler Dr. Pitter-
Vindiš —
Na uvodnem mestu prinašamo članek v nemščini, namenjen nemško govoreči javnosti, ki se peča s vprašanji, katera so bila predmet posebne tiskovne konference na Dunaju. Prireditelj je bil »Bund der Win-dischen«, v čigar imenu so nastopili kot predstavniki: deželna poslanca dr. Valentin Einspieler (OeVP), g. Silla (FPOe) in g. Albin Petsehnig.
Uvodoma ugotavlja članek, da je delo ministrske šolske komisije na dvojezičnem ozemlju bržkone dalo povod za to tiskovno konferenco.
Ministrska komisija je namreč na svojem potovanju morala nesporno ugotoviti, da odjave od pouka slovenščine nikakor ne odgovarjajo dejanskim jezikovnim razmeram v južnem delu Koroške. Spoznala je, da v nižjih razredih osnovne šole velika večina otrok nemško sploh ne zna, a so kljub temu bili odjavljeni od slovenščine. Po drugi strani pa je videla, da je jezikovno znanje tistih otrok, ki še obiskujejo slovenski pouk, zelo zadovoljivo glede slovenščine in nemščine boljše, kot pa znanje nemščine odjavljenih otrok. Dokaz, da znanje ni merodajna politična volja tistih, ki imajo moč v svojih rokah, ampak prizadevnost učiteljev in staršev pri vzgoji otrok.
Na podlagi dokumentarnih podatkov, ki so bili komisiji predloženi, je morala ugotoviti, da so bile odjave od slovenščine na mnogih krajih izvršene po »političnih obiskih« na domovih staršev in da so kasneje, ko je ponekod pritisk nekoliko ponehal, nekateri starši otroke prostovoljno prijavili nazaj k pouku slovenščine, nakar so na novi pritisk sledile zopet odjave.
Ta dejstva pričajo, da izjava v koroškem deželnem zboru, da je glede šolstva v deželi vse v naj lepšem redu, ni resnična. Nadalje' je komisija morala ugotoviti, da poročila, s katerimi je bilo v zadnjih letih prosvetno ministrstvo naravnost bombardirano, niso odgovarjala resnici.
Ta dejstva so bila bržkone znana tudi merodajnim možem pri »Zvezi Vindišarjev” in od tod njihov nemir ter naglica pri poti na Dunaj, da novinarjem povedo svoje, vedoč, da izsledki ministrske komisije niso časnikarskim krogom znani.
Ni brez neke ironije, da je njihova pot
mami vor einigen Tagen in Liibeck (l)eutschland) erklarte, dafi in Osterreich nicht mit Gewalt „ger-manisiert” wird und anderseits Dr. Einspieler meint, dah in einem Menschenalter in Karnten 70.000 Slowenen zum Verschvvinden gebracht wur-den, so scheint etwas nicht zu stinimen. Den Herrn Dr. Einspieler scheint als Slawisten die philologische Seite nicht zu interessieren, denn als Slawist niiiJUc er wohl feststellen konnen, dali auch in unserem slowenischen Dialekt jedes Lelin- und jedes Fremd-wort vollauf von der slowenischen Grammatik be-herrscht wird. Wenn in einem Dorf, sagen wir es rundvveg in Oberdorfl, im Heimatort des Herrn Dr. Einspieler, zwei Nachbarsfamilien die gleiche Sprache sprechen, in gleicher Sprache beten, so kanu die eine Familie vvohl kaum etvvas anderes sein als die Familie des Nachbam. Dies kam auch deutlich zum Ausdruck, als der Neffe des Herrn Dr. Einspieler am ersten Schultag zur Schule kam und von der Lehrerin in deutscher Sprache ange-sprochen vvurde. Der Junge verstand die Frage der Lehrerin nicht und erst auf die slovvenische Frage „Kdo Ti je pa ta liepo kapo kupu?” kam die Ant-vvort „Strici v C^ovc’!”
Wir sind der Meinurig, dali es in keiner VVeise im Interesse Osterreichs gelegen sein kanu, Tatsachen zu leugnen oder sie zu verdrehen und ge-schichtliche Gegebenheiten zu vertuschen. In Karnten leben Slovvenen seit dem Ende des G. Jahrhun-derts, sie haben hier ihr Heimatrecht und jeder, der dies leugnen vvill und vvollte, handclt gegen das erstrebensvvertc Ziel der VGlkerverstandigung in Europa.
-KRATKE VESTI -
Novo izdajo Sv. pisma, ki je ilustrirana s 22.000 fotografijami, je dal v prodajo neki italijanski založnik. Izhaja v nadaljevanjih. Svetopisemske osebe predstavljajo na teh podobah znani filmski igralci.
Narodno žalost so razglasili na Danskem zaradi potopitve parnika »Hans Hedtoft«. Pri tej nesreči je izgubilo življenje 95 oseb. Kot smo poročali v prejšnji številki, je ladja zadela na ledeno goro.
Nizozemska princesa Beatrika je slavila 21. rojstni dan in s tem postala polnoletna. Ker v nizozemski kraljevski družini ni sinov, je ona kot najstarejša prestolonasled-nica sedaj postala godna za možitev. Njen bodoči mož mora imeti dve lastnosti: biti kraljevske krvi in protestantovske vere.
Na smrt sta bila obsojena pred vojaškim sodiščem v Parizu dva Alžirca, Muloud Uradgu in Mohamed Cheruk, ker. sta poskusila izvršiti atentat na francoskega ministra Soustella, kar se pa jima ni posrečilo.
Umorjena v karnevalski našemitvi je bila neka 24-letna ženska v Kdlnu. Našli so jo v nekem potoku mrtvo, oblečeno v tigrovo ko/o. Zdravniška preiskava je dognala, da je smrt nastopila zaradi udarca z nekim topim predmetom. Storilca doslej še niso mogli izslediti.
nemško
na Dunaj padla ravno v čas, ko so se ondi mudili predstavniki južnih Tirolcev in prosili za pomoč v njihovem narodnostnem boju. Meti tem ko Južni Tirolci upravičeno protestirajo proti nadvladovanju po Italijanih in kažejo na številčno manjšanje nemško govorečega življa na Južnem Tirolskem, pa istočasno trdi predstavnik Vindišarjev, da je mnogo Slovencev na Koroškem enostavno izginilo. Leta 1910 je bilo na sedanjem avstrijskem ozemlju naštetih 74.000 Slovencev in noben Vindišar, leta 1951 pa je bilo po dr. Einspielerjevem mnenju le še 13.000 Slovencev. — Pri naslednjem ljudskem štetju leta 1960 pa računajo bržkone s pogrebom poslednjega Slovenca na Koroškem.
Taki poskusi spreminjanja dejstev ne vodijo nikamor in podobne »prerokbe« so večkrat, posebno pa 1. 1921 in 1938 bile postavljene, a so se izkazale kot varljiv up. Dejansko stanje v deželi je drugačno in ga besede ne morejo spremeniti. To dokazu-
Hud strah so morali prestati potniki čezoceanskega letala družbe »Pan American Airivavs«, ki se je dvignilo v Londonu, da poleti v New Y'ork. Ko je plulo nad Atlantskim oceanom je nenadoma naletelo na velik razredčen zračni prostor ali »zračno praznino« in začelo z višine deset tiso-soč metrov padati kot kamen proti vodi. Šele v višini 1.800 metrov je prišlo v normalno zračno plast in pilotu je uspelo, da je letalo obdržal v zraku tik nad vodno gladino. Pristal je na bližnjem otoku New Foundland.
jejo razmere v rojstnem kraju samega-predsednika Zveze Vindišarjev, kjer govore sosedne družine isti jezik, molijo in pojejo v skupnem jeziku. In otroci, ki iz teh družin prihajajo prvi dan v šolo; ne razumejo nemškega nagovora učiteljice.
Članek zaključuje, da tako tajenje in spreminjanje dejstev nikakor ne služi interesom Avstrije. Na Koroškem žive Slovenci že od 6. stoletja naprej, imajo tukaj domovinsko pravico in kdor jim hoče to zanikati, ovira sporazumevanje meti narodi v Evropi.
Sovjetski vojak (desno) pravi Francozom, Angležem in Amerikancem: ,Jaz pojdem iz Vzhodnega Berlina, vi pa odidite iz Zahodnega.” — Berlin je od vseh strani obdan po ozemlju Vzhodne Nemčije, v
kateri se nahajajo močne sovjetske čete.
Politični teden
Po svetu ...
Ministri zopet potujejo
Smo sicer še sredi (čeprav mile) zime je v mednarodni politiki menda že nastopila potovalna sezona, kot da bi bili sredi poletja. Otvoril jo je sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan, o čigar potovanju križem kražem po Ameriki smo že poročali. Prebrisani Armenec se je vrnil v Moskvo, a učinki njegovega potovanja šele sedaj postajajo očitni.
Izgleda, da mu je v resnici uspelo pregovoriti ameriške politike k temu, da začenjajo iskati nova pota v odnosih s Sovjetsko zvezo, prav posebno glede nemškega vprašanja, ki je sedaj z poostritvijo berlinske krize stopilo v ospredje na pozornici te nevarne igre, ki se ji pravi svetovna politika v atomsko-raketni dobi.
Ameriški zunanji minister v Evropo
Ameriški zunanji minister Poster Dul-les je prejšnji teden v naglici obiskal najvažnejše tri evropske prestolnice, to je London, Pariz in Bonn. 'Namen njegovega potovanja je bil dvojen, namreč naj' prej pomiri predvsem Adenauerja, pa tudi francoskega predsednika De Gaulla in angleškega premierja Mc Millana, da Združene države niso sklenile nobene kupčije za zaprtimi vrati na račun svojih evropskih zaveznikov. Drugi namen njegovega potovanja je bil, da skuša pregovoriti angleško, francosko in zapadnonemško vlado k skupnemu in enotnemu stališču do sovjetske politike.
Sovjetska zveza je napovedala, da bo 27. maja 1959 umaknila svoje zasedbene čete iz Berlina in izročila civilno oblast, komunistični vzhodni vladi v Pankowu. Tudi zasedbene čete zapadnih velesil (Združenih držav, Velike Britanije in Francije) bi naj storile enako in njegove dosedanje cone v Berlinu, pa bi naj postale »svobodno mesto« pod garancijo Združenih narodov. Obenem je Sovjetska zveza predložila tudi oSnutek mirovne pogodbe za Nemčijo. Dočim je vlada Zapadne Nemčije sovjetske predloge takoj odklonila, so Angleži bili mnenja, da se je treba o vsakem predlogu razgovarjati, Amerikanci so se pa po krajšem obotavljanju pridružili angleškemu stališču.
Dulles je s svojimi obiski v Londonu, Parizu in Bonnu v glavnem mogel zopet upostaviti načelno edinost zaveznikov, čeprav je v bistvu obveljalo stališče, da zapadne velesile odslej ne bodo več vztrajale na izvedbi svobodnih volitev po vsej Nemčiji kot pogoj za sleherna pogajanja s Sovjetsko zvezo. V tej točki je moral Adenauer popustiti. Zadovoljiti se je moral z Dullesovo izjavo, da ostane nemško zedinjenje še vedno končni cilj ameriške in atlantske politike, vendar bodo odslej iskali tudi druga pota, ki bi naj privedla k temu cilju. Kam bodo v resnici privedla, pa je seveda veliko vprašanje.
Zanimivo je, da je Adenauer ]>ri svoji zahtevi po odločnosti nasproti Sovjetom našel zaveznika v Francozih. Angleška vlada namreč stoji pred volitvami in bi sedanji večinski konzervativni stranki zelo ko-, ristil kak zunanjepolitični uspeh, ki bi
dvignil njen ugled pri volivcih. Zato so pripravljeni na znatne koncesije, seveda kot vedno, na račun tretjih, v tem primeru Nemcev. Vendar je berlinsko vprašanje le del večjega nemškega vprašanja in to je usodnega pomena za Evropo sploh.
Če bi namreč padel Berlin, bi bila ogrožena Zapadna Nemčija in s tem bi se nevarnost znatno približala sami Franciji. Zato je francoska vlada naenkrat postala dostopna za nemške interese in nudila Adenauerju znatno diplomatsko pomoč.
Dulles se je tudi dogovoril glede bodočih konferenc zunanjih ministrov. V začetku maja bo predvidoma konferenca Francije, Velike Britanije in Amerike (ki imajo svoje čete v Nemčiji), glede Berlina in Nemčije, nakar bo sledilo drugo posvetovanje, h kateremu bo pritegnjena tudi Zapadna Nemčija. Poskušali bodo obnoviti in utrditi slogo atlantskih zaveznikov in začrtali enotno politično linijo do Sovjetske zveze in njenih predlogov, obenem pa bodo pripravili vse potrebno, da nastopijo tudi s silo, ako bi sovjetska vlada svojo napovedim izpraznitve uresničila. Zapadne velesile namreč Berlina ne nameravajo zapustiti.
Čeprav nihče ne verjame, da bi zaradi Berlina prišlo do vojne, je pa že pomislekov vredno dejstvo, da se že znova govori o sili, orožju, raketah.
Angleži pa še vendarle niso izgubili vseh upov, zato je britanski ministrski predsednik Mc Millan napovedal prejšnji teden, da bo v kratkem odpotoval v Moskvo. Ne, da bi se tam sam pogajal, ampak da malo potipa žilico Hruščevu in ugotovi ali je moč priti do sporazuma.
Sicer pa, dokler se ministri še obiskujejo in medsebojno izmenjujejo poklone ali besedne napade, narodom ni treba živeti v strahu za mir. Huje bi bilo, če bi začele letati rakete od kontinenta do kontinenta.
... in pri nas v Avstriji
Premog
Po vsej Evropi je nastala velika kriza v trgovini s premogom, za katerega ni dovolj odjemalcev. Tudi v Avstriji so premogovniki zašli v velike gospodarske težave. Posebno kočljiva postaja zadeva še zaradi nastajajočega skupnega evropskega tržišča. Znano je, da je naš domači premog deloma dražji kot uvoženi. V skupnem evropskem tržišču bi moral domači premog brez zaščite svobodno konkurirati s tujim.
To vse v praksi pa ni tako enostavno. Na tisoče delavcev je zaposlenih v premogovnikih in ni moč misliti, da bi premogovnike enostavno zaprli in delavce odpustili. Zato je vlada to vprašanje temeljito preučila in podvzela več ukrepov, da pomaga rudarjem in rudnikom. Predvsem bo v naprej avstrijska električna industrija in po možnosti vsa važnejša državna podjetja u-porabljala le domači premog. Čisto pa se uvoza tujega premoga le ne bomo znebili, ker ni mogoče od danes na jutri preklicati na dolgi rok sklenjenih pogodb iz časa, ko o premogovni krizi še ni bilo govora.
Za ceste
bodo v Avstriji to leto izdali precej več denarja kakor lani. Seveda je treba pri tem pomisliti, da bo delno ta višji izdatek mo-
ral biti uporabljen za kritje višjih gradbenih stroškov, ki jih povzroča 45 urni delovni teden. Nadaljevali bodo avtocesto iz Salzburga na Dunaj in — ako bodo za to dobili primerne kredite (med drugim je ponudila večje posojilo tudi skupina italijanskih bank) — bodo začeli tudi z gradnjo avtomobilske ceste iz Dunaja proti jugu na italijansko mejo pri Trbižu. Za Koroško je odobrenih 132,5 milijonov šilingov za gradnjo zveznih cest. Od tega odpade 41 milijonov na takozvani obmejni pas, za katerega pravijo, da je bil dolga leta zanemarjen in zapostavljen. Razmeroma je to torej v primeri z ostalo deželo le mala vsota in bodo večji del uporabili vendar le za gradnjo ceste iz Spktala proti Tirolski ter ob Osojskem jezeru proti št. Vidu. Za južni del dežele je pričakovati, da bodo nadaljevali dela na rožanski cesti. Sicer se govori o tem, da bi cesto od Vrat preko Borovelj in do Labota le hitreje zgradili, če bi se posrečilo dobiti za to primerno posojilo. Vendar za tako posojilo zaenkrat ni dosti izgledov.
Atomski reaktor
gradi Avstrija v Seibersdorfu v Nižji Avstriji. Poslanec Tončič se je v parlamentu bavil s tem vprašanjem in dejal, da je nujno potrebno, da Avstrija ustvari vse pogoje za izkoriščanje atomske energije, kajti atom bo postal brez dvoma glavni vir energije že v bližnji bodočnosti. Glede nevarnosti za civilno prebivalstvo zaradi izžarevanj pa je dejal, da so predvidene vse potrebne varnostne naprave in zaradi tega ni treba nobene bojazni.
Vicekancler dr. Pittermann
se je podal na pot v Ameriko. Med tem, ko je na Dunaj prispela delegacija i/ južnega Tirola, da prosi avstrijsko vlado za pomoč in podporo in ko so ob enem 'koro: ški »vindišarji« na Dunaju na tiskovni konferenci izpovedali, da bi se najraje prelevili v Nemce (torej ne v Avstrijce) je spo-toma dr. Pittermann se v Liibeku (Nemčija) dotaknil tudi manjšinskega vprašanja na Koroškem in v Južnem Tirolu. Glede Koroške je izjavil, da na Koroškem »nasilno« ne germanizirajo, da pa se Nemcem v Južnem Tirolu zelo slabo godi. — Da s Hitlerjevimi metodami danes nič ni, je jasno, prav tako pa je res, da so možni številni drugi načini učinkovitega pritiska na manjšine. Tako počet je je pa nevarno tako na Južnem Tirolskem kot tudi na Koroškem, menimo mi.	/
Vicekancler je med tem prispel že v Ameriko in se bo tam zadržal'več tednov. On bo skušal tam — podobno kot lani zvezni kader Raab — zbuditi pri merodajnih krogih razumevanje za avstrijsko zunanjo politiko, ki Amerikancem včasih ni po volji. Poleg tega sta nerešeni še vprašanji odškodnine Židom in amerikanskih zahtev na avstrijski petrolej.
Ženske naj molče v politiki, so sklenili v sosednji Švici. Na ljudskem glasovanju je bil pred kratkim predlog za podelitev volilne pravice ženskam odklonjen s 654.000 glasovi proti 323.000 glasovom. Samo v 3 od 25 kantonov (dežel) sosednje nevtralne republike so pristaši ženske volilne pravice dobili večino. Glasovalno pravico pri tem plebiscitu so imeli samo — moški.
SLOVENCI
doma in po snetu
Delo Slovenske demokratske zveze v Trstu
Pred kratkim je bil v Trstu občni /bor Slovenske demokratske zveze v Trstu. Je to že deveti po številu, odkar je bila ustanovljena ta politična organizacija tržaških Slovencev leta 19-19 ter združila okrog sebe narodno zavedne in svobodoljubne Slovence, ki odklanjajo komunizem v kakršni koli obliki. V tem pogledu tesno sodeluje s „Katoliško skupnostjo” in drugimi svobodoljubnimi silami med našimi rojaki ob Jadranu. Predsednik dr. Josip Agneletto je v svojem obširnem poročilu tičrtal delo, ki je bilo v preteklih letih izvršeno. SDZ se je vsa leta borila za pravice Slovencev tako pod anglo-aineriško vojaško upravo, pa tudi po prehodu tržaškega ozemlja pod upravo Italije. V stotine gredo vloge, ki jih je naslovila na razne o-blasti glede šolstva, kulturnega življenja, gospodarstva, pravosodja in uprave. Po drugi strani pa je vodila odločno borbo za razčiščenje pojmov o pravi demokraciji. „Zato je bila SDZ za skupno sodelovanje z vsemi Slovenci v Trstu, katerim je narodno načelo bistveni del cilja in programa, ki sc zavedajo, da so Slovenci ter hočejo to tudi ostati. Farizejskih sopotnikov pa se moramo izogibati. Ljubši mi je odkrit sovražnik kot pa prikrit sopotnik”, je dejal govornik.
V	tajniškem poročilu je bila povsem poudarjena skrb za vzgojo zavednega in demokratično mislečega naraščaja ter opisano prizadevanje za glasilo organizacije „Demokracijo”. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor z dr. Agnelettom na čelu.
Predsednik SDZ dr, Agneletto je že dolga leta predstavnik demokratičnih Slovencev v tržaškem mestnem svetu. Pri vsakokratnem otvoritvenem zasedanju nagovori mestni svet v slovenščini, ne meneč se za razgrajanje italijanskih šovinistov. Pri tem je bil na zadnjem otvoritvenem zasedanju edini slovenski govornik, kajti komunistični občinski svetnik, ki se je v volilni borbi izjavljal za Slovenca, je v znamenju spremenjenih časov raje govoril italijansko. Enako je storil tudi „slovenski zastopnik'’ na „listi neodvisnih socialistov”.
Uspeh mlade glasbenice v Argentini
Na Akademiji za glasbeno znanost in umetnost v Buenos Airesu je diplomirala 17-letna Slovenka Anka Savelli, ki je tako postala najmlajša profesorica glasbe. Svoj študij je začela že v Ljubljani pri prof. Bieivveissovi, po preselitvi v Argentino pa ga je ondi nadaljevala in zaključila.
Avstralsko priznanje lepoti slov. rožnih del
V	mestu Melbourne (Avstralija), prireja ondotni „Good Neighbour Council” vsako leto razstavo ročnih del posameznih narodnosti, ki žive ondi. Tudi melbournske Slovenke so za razstavo prispevale ročna dela s slovenskimi narodnimi motivi. Uprava razstave je po zaključku prireditve pisala .^Melbournskemu vestniku” pismo, v katerem sc zahvaljuje za udeležbo na omenjeni razstavi in prat i, da je »slovenski del razstave zbudil veliko zanimanje in je bil zelo cenjen med Avstralci in Evropejci.”
Marije Pomočnice" popravljajo
Pred kratkim so začeli na Dunaju popravljati bolnico „Haus der Barmherzigkeit”, ki leži v 18. mestnem okraju. Enega izmed traktov je letalska bomba med vojno razdejala. To poslopje ima svoj pomen tudi za slovensko književnost, kajti Ivan Cankar je vanj postavil večino dogajanja svoje novele »Hiša Marije Pomočnice”. Tja je namreč Albina LofflerjeVa 28. novembra 1901 prinesla svojo bolno hčerkico Malči, ki je potem umrla na kostni jetiki. Cankar je takrat stanoval kot podnajemnik pri Lbfflerjevih na Otlakringu in je večkrat obiskal bolnega otroka, čigar usoda je navdihnila Cankarjevo pisateljsko pero.
Zapadni Berlin: Iz vojnih ruševin rastejo nove stanovanjske in poslovne stavbe.
Vzhodni Berlin: Nemška »ljudska armada” pred zbombardirano cerkvijo vadi z novim tankom
Ugledni koroški možje slovenskega rodu
(Iz zapuščine pokojnega prelata Valentina Podgorca)
Mil. g. prelat Valentin Podgorc, dolgoletni tajnik in predsednik Mohorjeve družbe, ki je umrl v devetdesetem letu starosti, dne 29. marca 1956 v Celovcu po dolgem, vztrajnem in požrtvovalnem verskem in narodnem delu med koroSkimi Slovenci, je med drugim zapustil nekaj za tisk pripravljenih življenjepisov uglednih rojakov. Priobčili jih bomo v kolikor mogoče izvirnem besedilu pokojnega prelata Podgorca.
Jakob Peregrin Pavlič, knezoškof krški
Vsako mesto, vsak narod je svojim slavnim možem dolžan biti hvaležen. Hvaležen narod stavi svojim voditeljem kamenite spomenike, ki stojijo na njihovih grobeh molče, mrtvi, kakor mrlič, ki pod spomenikom spi. Več ko nemi spomenik je tiskana beseda, ki vsakomur govori. Zal koroški Slovenci nimamo zadosti življenjepisov, in zaradi tega svoje voditelje in odlične može prekmalu pozabimo. Eden izmed znamenitih slovenskih mož na Koroškem je bil brez dvoma knezoškof fakob Peregrin Pavlič, ki je umrl 1. 1827.
Ob njegovi smrti mu je »Carinthia«, koroški zgodovinski časopis, posvetila obširen življenjepis. Ob svežem grobu so bili spo-niini na blagega pokojnika še živi. Pavlič je bil siii fužinskega delavca v Medborov-nici. Rodil se je dne 27. aprila 1751. v razmerah, ki so bile tako siromašne, kakor razmere v Betlehemu. Krstili so otroka v dinjah in mu dali ime Jakob. Prvi šolski pouk je fantek dobil doma v Borovljah. Življenje delavskega otroka je bilo siromašno, ali živelo se je le. Ko je prišel potem v Celovec, si je moral z drugimi siromaki prositi juho pri kapucinih. Škof Pavlič se je tistih dijaških dni ni sramoval, pa se je svojim dobrotnikom v testamentu zahvalil s tem, da je iz svoje skromne zapuščine siromašnim kapucinom volil neko vsoto. Pavlič se je šolal pri očetih jezuitih, ki so v tisti dobi radi vadili svoje študente v znanstvenem zagovarjanju katoliških naukov in načel. V teh disputacijah se je Pavlič izkazal za spretnega govornika, misleca. Ko je red oo. jezuitov bil 1. 1772. ukinjen, je Pavlič poučeval par let logiko. Pozneje so ga nastavili v bogoslovni« za repetitorja, ki je bogoslovcem ponavljal pouk v vseh bogoslov-skih predmetih. Prijatelji so se mu čudili. V bogoslovnicah se je že tedaj vršil pouk po strokovnih profesorjih in so si profesorji stroke razdelili. Pavlič je ponavljal vse, torej je moral biti vešč vseh. Leta 1784 je bilo dušno pastirstvo v mestu nanovo urejeno. Cerkev sv. Petra in Pavla, sedanja stolna cerkev, je bila povzdignjena v župni jo in cesar Jožef II. je imenoval Pavliča za prvega župnika nove župnije. Ali tukaj je ostal samo dve leti. V župniji svetega Lovrenca je živela tedaj cesarjeva sestra, nad-vojvodinja Marijana, ki je dala zgraditi škofijski dvorec v Celovcu in je ustanovila bolnico elizabetink, ki še dandanes oskrbujejo ta po svetniški Marijani ustanovljeni zavod siromakom v prid. Nadvojvodinja je iskala in želela zase posebnega kaplana ali župnika. Iskali so med duhovščino seve
odličnega moža, ki bi bil odličen po svojem znanju, po svoji pobožnosti, ali tudi zmožen in izobražen, da občuje v cesarski rodbini. Poklicali so Pavliča in ga imenovali za dvornega župnika. Ni dvoma, da je Pavlič bil najodličnejši duhovnik v Celovcu. Po smrti nadvojvodinje je bila župnija svetega Lovrenca zopet združena z župnijo sv. Petra in Pavla in Pavlič se je vrnil k tej cerkvi. Tukaj je Pavlič deloval od leta 1792 naprej kot dekan in stolni kanonik. »Carinthia« poroča, da je vtis Pavličevih govorov bil nepozaben in da je njegova kate-heza bila ganljiva. Kadar so v konzistoriju obravnavali kočljive zadeve, so vsakokrat povprašali Pavliča za mnenje. Bolniki so ga prosili, da jih obiskuje in on se ni obotavljal, tudi p'ri epidemijah ne. Celovška ženska samostana, uršulinke in elizabetin-ke, imata škofovega komisarja, ki opazuje in urejuje samostansko življenje in delovanje. Pavlič je bil tedaj komisar. Ko je b bi 1. 1807. ustanovljena v Celovcu bogoslovna fakulteta, je bil Pavlič imenovan za rektorja. Kot rektor je predsedoval mnogim izkušnjam. Kar je pri takšnih izkušnjah rektor povedal, je ostalo nepozabno. L. 1810 je kardinal Salm imenoval Pavliča za generalnega vikarja, svojega zastopnika v vseh cerkvenih zadevah. Leta 1819 je bil Pavlič povišan za stolnega prošta. Ko je leta 1824. obhajal sVojo petdesetletnico maš-ništva, ga je cesar imenoval za krškega škofa. Vladal je škofijo samo tri leta, do leta
Prodati jo mora zato, ker so po koncu druge svetovne vojne zmagoviti zavezniki sklenili, da razbijejo orjaške nemške industrijske koncerne (več tovarn iste in sorodne stroke, združene v eno veliko podjetje), ki so doprinesle odločilni delež k oborožitvi Nemčije ter omogočili Hitlerju njegovo pošastno avanturo. Krupp je bil že v prvi, pa tudi v drugi svetovni vojni največji izdelovalec topov. Zato je beseda Krupp veljala isto kot top.
Sedanji lastnik se je leta 1945 znašel v ne ravno prijetnem položaju. Tovarne so razdejale zavezniške »bombne preproge«, on sam pa je moral v zapor, kajti mednarodno sodišče^ v Niirnbergu ga je obsodilo na 8 let ječe, kot vojnega zločinca. Zato,
1827, ko je umrl. Življenjepis pravi o tem škofu: Kdo se ne spominja častitljivega belolasega starčka, ki so ga vsi, domačini in tujci pozdravljali z naj večjim spoštovanjem! V letih, ko so se razgibali duhovi, je nastopal mirno, sigurno in bil je na vse pripravljen. Odlikoval se je z svojo inteligenco in jasnim razumevanjem, s katerim je zmagoval vse ovire. Po življenjski poti je stopal naravnost brez omahovanja. Bil je mož, kakršnega je bilo treba za dostojanstvo stolnega prošta in še bolj za krškega škofa: Mož jasnega pogleda je bil, strasti ni poznal, bil je nepristranski, miren, skromen in preudaren v delovanju. Bil je častitljiv pred oltarjem in častitljiv med ljudmi. Če je prej kot župnik poznal vse svoje ljudi, ter se je kaj rad z vsakomur razgovarjal, tako je bi lo pozneje kot škofu veselje, če je mogel občevati s svojimi verniki in govoriti o minulih časih in sedanjih razmerah. Kot župnik je moral oskrbovati običajni fond za siromake. Tedaj je okusil, kako je moč takšno ustanovo zlorabiti. Zato je tudi, kar si je mogel s skromnim življenjem prihraniti, dajal raje za trajne potrebe. V svojem testamentu je postavil za dediče svoje domače in celovške siromake. Celovec ima še danes svojo Pavličevo ulico tam blizu stolne cerkve. Spomin na blagega škofa pa se je morebiti že preveč izgubil in naj ga ta spis zopet poživi. Naj ljudje pomnijo domačega slovenskega škofa učenjaka, ki je bil prijatelj siromakov do zadnjega.
P. S. V spomin knezoškofu Jakobu Pavliču je bila postavljena kapelica pri cesti v dinjah. Pri razširjenju ceste v zadnjih letih je bila ta kapelica odstranjena. Na njeno mesto je zdaj v bližini dozidana nova kapelica, ki bo otvorjena v teku leta 1959 v spomin 200-letnice rojstva velikega škofa in rojaka, ki je tako rad zahajal v svoj rojstni kraj, spoštoval izročila očetov in po svojih močeh pomagal trpečemu narodu.
ker je v svojih tovarnah tudi uporabljal prisilne delavce, ki so jih Hitlerjevi valpti nalovili po zasedenih deželah vse Evrope. Toda po nekaj letih je bil pomiloščen, kajti nekdanji vojni zavezniki so se po zmagi med seboj sprli. Nastala sta dva svetovno-politična tabora, ki sta oba krčevito iskala novih zaveznikov. Tako so Nemci zopet prišli na površje in v nekaj letih si je Za-padna Nemčija z ameriško pomočjo neverjetno opomogla.
Krupp je smel zopet prevzeti upravo svojih številnih industrij, toda na njem je bremenil sklep zaveznikov, da mora večji del svojih železarn prodati. S posebnim zakonom je bild prepovedano tudi ustanavljanje kartelov. To so posebne pogodbe
med industrijskimi podjetji ene stroke, s katerimi je izključena sleherna medsebojna konkurenca. V ta namen sklepajo o enotnih cenah, po katerih potem vsi prodajajo svoje proizvode. In kdor jih rabi, mora določeno ceno plačati. So seveda take, da pri njih industrije! dobro zaslužijo.
Kruppu je bil določen časovni rok, v katerem mora prodati večji del svojih železa-ren. Kruppu se s prodajo ni nikamor mudilo, pač pa je svoje obrate neprestano izboljševal in moderniziral. Ko je sedaj ta rok potekel, je izjavil, da ni mogel dobiti kupca za svoje tovarne. Istočasno pa je prosil, da mu rok za prodajo podaljšajo še za dve leti. Da pa tudi po dveh letih ne namerava prodati teh tovarn, pa kaže dejstvo, da hoče kupiti še veliko železarno »Bochu-mer Verein«, ki izdeluje specialna železa, katere Krupp rabi v svojih raznih strojnih in motornih industrijah.
Ako se Kruppu posreči, da doseže s časom spregled 'obveznosti prodaje svojih tovarn ter zraven nakupi še nekaj novih, bo postal zopet eden največjih proizvajalcev jekla v Nemčiji. Že danes velja za najbogatejšega moža v Nemčiji, kajti Essen, središče njegovega industrijskega kompleksa, bi se pravilneje, imenoval Kruppovo mesto. Ce se Kruppu zazdi, lahko napiše ček za eno milijardo mark (6 milijard šil.) in vsaka banka ga izplača.
Kruppova podjetja grade železarne v Turčiji, Indiji in Pakistanu. Pred nekaj meseci je bil njegov generalni direktor Beitz zelo prijazno sprejet v Moskvi, kamor ga je bil povabil Mikojan.
Toda zakaj so propadle namere zaveznikov glede razkosanja nemške industrije? Razlogi niso zgolj politični, ampak predvsem gospodarski. Napredek tehnike je še sam po sebi zahteval večjo strnitev podjetij, kajti kjer se proizvaja na veliko, je moč v industriji ceneje proizvajati. Z uvedbo vedno popolnejših in večjih strojev postaja proizvodni proces vedno bolj mehaničen. Človeška sila je namreč najbolj draga v vsakem proizvajalnem postopku.
Krupp ni edini primer takega razvoja v Nemčiji. Podobno se je zgodilo z železarnami znanega magnata Thyssena; tudi IG-Farben so v. glavnem ostale nedotaknjene, čeprav je lam vsaj deloma razkosanje le bilo izvršeno. Nemška podjetja so zopet tako velika, kot so bila nekoč in porurski industrijski magnati imajo po sili stvarne nujnosti vedno večjo besedo glede življenja 50 milijonov Nemcev na tej strani železnega zastora. Ali so se iz preteklosti kaj naučili, pa se bo šele videlo.
DOBRA IZNAJDBA
Neko ameriško podjetje je izumilo nov sistem za obročno prodajo avtomobilov. Voz lahko kupite zdaj z malenkostnim plačilom, ob prevzetju obstane pa po vsakih deset kilometrih in ga ne morete več premakniti naprej, če ne vržete pravočasno naslednjega obroka v obliki kovanca v poseben avtomat, ki je pritrjen v avtomobilu.
Krupp postaja zopet močnejši
Nekje v Porurju stoji velikanska železarna, ki je naprodaj. Spada med najmodernejše na svetu, a kljub temu, da vlada pomanjkanje ]>o železarskih izdelkih, je nihče noče kupiti. Ne samo zaradi ogromne cene, ki znaša pol milijarde dolarjev, ampak zato ker je last Alfreda v. Uohlena-Kruppa. In temu se danes nihče v Nemčiji ne mara zameriti.
FRAN ERJAVEC:	225
koroški Slovenci
in. del.
V trenutku, ko je prevzel Bonaparte jeseni 1. 1799. usodo Francije v svoje roke, je bila večina Italije sicer izgubljena za Francoze in Anglija je obvladovala vsa morja, toda na severnih bojiščih so ostale francoske armade zmagovite, razpadla je tudi druga protifrancoska koalicija, ki so jo bili ustvarili Angleži in Francija je celo presegla svoje »naravne meje«, pridobila špansko zavezništvo in 'dala v dobrih odnošajih k Prusijo. Osrednje zunanjepolitično vprašanje, pred katerga je bil postavljen Bonaparte, je bilo, če bo uspel doseči tudi končno zmago in I ranciji trajno zagotoviti »naravne meje«.
Opraviti je imel z jako povprečnimi nasprotniki. Avstrijo je vladal nedostopni reakcionarec, cesar Franc 11., s svojim omejenim kabinetnim šefom grofom Col-I o r e tl o m , dočim je svojega mnogo sposobnejšega bradi Karla ljubosumno odrival od vseh vladnih poslov. V Prusiji je kraljeval pošteni, toda neodločni in malo in-teligentni Friderik Viljem III., a Rusiji je careval kruti in napol blazni Pavel I. Vojakov jim sicer ni manjkalo, čeprav je izgubila sama Avstrija od 1. 1792 do 1799 že blizu pol milijona mož, toda vse tri države so se nahajale v največjih denarnih stiskah, tako da jih je morala stalno podpirati Anglija. Razen tega je vladalo med njimi tudi skrajno ljubosumno nezaupanje. Poljsko vprašanje je bilo že poprej razdvojilo Avstrijce in Pruse, u sedaj je Avstrija odločno odklanjala tudi vsako rusko vmešavanje v italijanske zadeve. Ker Angleži niso bili 'eč voljni izprazniti Malte, je privedlo to še nje v nasprotje z Rusijo, a nevtralce je oz lo volj e vala angleška hegemonija na morjih. Tako med nasprotniki Francije
sploh ni bilo nobenega soglasja in celo starodavni nemški rajh je bil v očividnem razpadanju. Severnonemške državice je že obvladovala Prusija in jih držala v nevtralnosti, a v južni Nemčiji so začeli Avstrijo že prezirati radi odstopa levega brega Rena in so tamošnji knezi že komaj čakali, da se naslonijo na Francijo. Tako je postala Avstrija na celini čisto osamljena, morala pa je nosili glavno težo vojne. Glede na to bi bil celo Thugut rad sklenil mir s Francijo, ako bi mu pustila ta proste roke v Italiji. V takem primeru bi ostala potem proti Franciji samo še Anglija in še ta brez zaveznikov.
Toda ravno v tem težkem položaju so Angleži vnovič pokazali žilavost, za katero so jih lahko vsi zavidali. Po campoformijskem miru, ko 'je postala Anglija čisto osamljena in se čutila ogroženo na svojih najobčutljivejših točkah, je napela vse svoje sile, da spravi v red svoje državne finartce, še bolj okrepi svojo trgovsko in vojno mornarico ter zaduši vse številne upore v njej, skoro uniči mornarice vseh drugih pomorskih držav in spremeni Sredozemlje v nekako svoje jezero. Toda kakor se je okrepila Anglija doma in na morjih ter postala gospodarsko odločujoča država, tako se je pa izredno ojačil tudi položaj Francije na politično razbiti evropski celini. Razen manjših obmejnih predelov si je bila že priključila Belgijo, holandsko Flandrijo, levi breg Rena in Savojo. Z dotedanjimi vojnami je izgubila resda že okoli 600.000 mož, toda bila je številčno najmočnejša evropska država in tudi ne več politično osamljena kakor 1. 1793. Z uvedbo redne splošne vojaške dolžnosti je lahko postavljala na noge vojske, ki so se mogle številčno meriti z vsemi njenimi nasprotniki skupno, kakovostno so pa po svoji organizaciji in z odličnim bojevniškim duhom daleč prekašale vse druge monarhične armade že zastarelih tipov. Najšibkejša francoska točka je bila dotlej finančna stran, radi česar se njene armade niso morale le same preživljati z izžemanjem zasedenih pokrajin, temveč so
v znatni meri vzdrževale celo režim doma. Toda Bonaparte je znal — kakor smo slišali že zgoraj — s svojimi upravnimi in finančnimi reformami po tolikih letih anarhije napraviti končno vendarle red v gospodarstvu (kmetom je davke lahko še občutno znižal), počasi pomiriti protirevoliconame težnje, zlasti med duhovščino in razorožiti skrajne levičarje. Na zunanjepolitičnem področju je bilo pa najvažnejše to, da je znal že direktorij odtrgati .Španijo od Anglije in jo pridobiti celo za svojo zaveznico. V drugih zasedenih pokrajinah je vznevoljevala francoska oblast sicer skoro vse prebivalstvo, toda to nezadovoljstvo je izviralo predvsem iz mahedravosti dotedanjih pariških režimov, katerim je pa Bonaparte tudi naredil definitivni konec.
V takih okoliščinah je ostala torej Anglija edini, dejansko še nedotaknjeni in resni francoski nasprotnik. Ker ji Francija na morju pač ni mogla priti do živega, jo je skušala prizadeti na gospodarskim polju, kar pa v tistih časih še nikakor ni bilo dovolj učinkovito, zlasti ker so Angleži neomejeno obvalodvali vsa morja. Francija je bila najbolj prizadeta s tem, da je bila prekinjena vsa njena kolonialna trgovina, a močno je trpela tudi njena industrija, ker ji je primanjkovalo surovin in ker se zaradi vojn ni mogla dovolj hitro prilagajati naglemu tehničnemu napredku angleške industrije. Toda važne gospodarske svoboščine, ki jih je bila uvedla že revolucija (n. pr. ukinitev cehov in odprava notranjih carinskih meja) in angleška blokada so močno pospešile domačo proizvodnjo in ko je uvedel Bonaparte še red v državne finance, se je začel v prometu počasi pojavljati tudi kovani denar, izboljševalo se je kmetijstvo in gospodarska moč Francije je začela zopet vidno naraščati. Tako tudi Anglija ni mogla ukloniti Francozov ne s svojo blokado in ne s topovi svoje mornarice.
(Dalje prihodnjič)
DOBRLA VES
Veselilo nas je, da nas je povabila naša Farna mladina na pustno nedeljo na veseloigro „Nevesta iz Amerike”, čeprav je ravno na ta dan bilo povsod okoli več prireditev in veselic, je bila farna dvorana polna. Res smo bili radovedni ali se bo znala uveljaviti na odru. Pa smo bili vsi prijetno presenečeni in smo spoznali marsikateri igralski talent. Nikomur ni bilo žal, da je sledil povabilu Farne mladine, ki nas je vabila, da nas na pustno nedeljo tudi prijetno zabava in razveseli. In to je storila v polni meri. Res, dosti je bilo smeha in nedolžne šale ter prijetnega veselja. Pokazala nam je, da je iz srca vesela in se zna veseliti ih zato tudi pošteno zabavati. Le nekaterim se je čuditi, ki nimajo interesa za kulturne prireditve, ampak si iščejo fabricirane »zabave« le še v kinodvorni pri»wildwerst-erjih«in podobnem ali pa na raznih plesih. Naši mladini pa želimo, da se ne da premotiti od takšnih plitvežev, brez osebne šaljivosti in misli, ter da ne izgubi svojega idealizma in svoje požrtvovalnosti, ampak dela naprej, posebno sedaj, ko je s svojim nastopom žela tako lep u-speh! Lepa hvala# in pohvala vam in če bi nas kmalu spet vabili, bomo spet radi prišli!
SELE
(Nesreča v Košuti)
V	soncu se blesteča Košuta je v nedeljo L februarja zvabila tri mlade Gelovčane, da se povzpnejo na Košutnikov turn do železnega križa, ki stoji na vrhu. To so bili: ISdetni srednješolec Dieter Eder, 17-letni srednješolec Valter Mayer in enako mladi fotografski vajenec Valter Mohl. Prilezli so skoro do cilja, pri sestopu po zapadni globeli pa je na ledenem kamenju enemu spodrsnilo in je pri padcu potegnil navezanega tovariša s seboj, oba pa še tretjega. Zdrčali so okoli 100 metrov navzdol. Pri tem je zadobil Eder rane na glavi in si pretresel možgane, Mayer manjše rane na desnem licu, Mohl pa je ostal nepoškodovan. Tako so imeli še dosti sreče v nesreči. Prvega ponesrečenca so s pomočjo orožnikov in drugih reševalcev prinesli do rešilnega avta, ki ga je odpeljal v Celovec. Včasih so rekli: Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor! Vselej ta pregovor pač ne velja, a pozimi laziti po ledenem skalovju je že precej lahkomiselno!
KAMEN
(Pustni čas)
Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. »Posebneži« kamenske fare so se naveličali prepevati lepe »nemške« pesmi ob topli peči. Začeli so zdehati in hajdi na nove podvige!
Sedaj so zahrepeneli po »sladki nemški govorici«. Večne resnice nam bodo ostale bolj globoko vtisnjene, — tako oni modrujejo — če jih bomo slišali, ne v domači materni besedi, ampak v tujem jeziku. Dobro! Kako pa priti do tega? Prav lahko. Pri nas na Koroškem imamo učinkovito sredstvo, če hočemo kaj doseči. Zbrati je treba nekaj podpisov. Te pošlješ na določeno mesto in dosegel boš, česar si želiš. Tu ne igra vloge koliko podpisov je resničnih in koliko je ponarejenih.
V	predpustnem času smo mogli zopet videti nekaj posebno »izbfanrh« ljudi, ki so križarili po fari, pritiskali na kljuke hišnih duri in nadlegovali pametne ljudi za podpise. Prepričevali so in če se njihovi volji ni uklonil so ga počastili z ne preveč olikanimi priimki. O tem mi je nekdo pripovedoval sledeče: K meni so prišli in mi začeli pripovedovati, kako lepo bi bilo, če bi v naši fari uvedli mesto slovenske službe božje nemško, zato pa se moram podpisati, da jaz to hočem. Ko sem jim povedal, da prav dobro ne razumem nemško ter da sem zadovoljen s tem kakor je, da ne bom podpisal, so me pozdravili z lepim naslovom: »Ti si črnuh!« Po tem mi je našteval imena teh, ki to gonjo vodijo. Meni kot domačinu so bili skoro vsi že znani, le za par imen nisem bil prav gotov. Ni izključeno, da jih bomo še kedaj imenovali. Ja. radoveden sem, kdo pa vodi faro ali ne župnik? Tako se ljudje že sami med seboj izprašujejo. »Ne, ne, taki nam pa ne bodo komandirali,« je jezno udaril mož z nogo ob tla in odklonil podpis.
Iz tega pogovora sem spoznal imena teh hujskačev. Stanujejo v lepih hišah, nekateri se celo vozijo z avtom in bogatijo od žpljev revnejših.
Kot faran želim, kakor tudi mnogi drugi v naši fari, naj se napravi konec rovarjenja in Sejanja razddrov. Tu naj rt&stopijo oni, ki imajo nč sanlo pravico,!ampak tudi
dolžnost, urejevati cerkvene zadeve. Naj se konča s vednim pobiranjem brezpredmetnih podpisov in nadlegovanjem mirnih, pametnih faranov.
Ramenski faran.
KORPIČE
Ta mesec praznuje vrli mlinar na Kor-pičah, Peter Pacher, kar 4 jubileje. Najprej 50-letnico rojstva, potem 30-letnico samostojnega mlinarstva, 20-letnico poroke z Moricevo Micijo in 30-leinico članstva pri požarni hrambi.
Življenje očeta Pacherja je bilo polno preizkušenj in težav, a vse jih je prestal z božjo pomočjo. Dve vojski je preživel, 4-krat je bil v bolnici in 4-krat mu je povodenj skoraj odnesla mlin. Bog ga je obdaril z obilnim otroškim blagoslovom. Kar sedem otrok mu je podarila njegova Mici in oče je zelo zadovoljen, čeprav so same dečle. Tudi to ima svojo dobro stran, lahko ženini vsaj zbirajo kot po mehkih hruškah. Pa tudi doslej še niso znašli stroja za pobiranje čomp, zato so tudi mlinarjeva dekleta tudi sosedom v korist, že ko se je mlinar ženil, so mu rekli Majavčev stric: »Glejte na otroke mov bol’, saj v mlinu je kruha in moke dovol’!« — Zato pa stabovo-poročenca naredila dobre mreže in res se jih je precej zajelo. Kljub temu, da je bilo toliko otrok pri mlinu, pa ni bil oče Pacher nikdar v zadregi zaradi pomanjkanja melavcev, kajti vedeli so, da je korpiški mlinar poštenjak in da na njegovih mlinskih kamnih ne ostane dosti mute.
Tudi mi se pridružujemo čestitkam jubilantu in pristavljamo, da obhaja še eno obletnico: Deset let že je naročen na »Naš tednik-Kroniko«.
Prav radi objavljamo nekaj vrstic iz pisma, ki nam ga je ob tej priložnosti pisal sam jubilant:
»Zahvalim se Bogu za vse dobrote, ki mi jih je podelil ter za pomoč v stiski. Prav tako se pa zahvaljujem vsem mclavcem, iz šentlenarške in brnške fare. S hvaležnostjo se spominjam tudi naših sorodnikov, ki so nas radi obiskovali, prav posebno pa Ma-tajeve in Moricove.
Mnogo sem se tudi naučil pri Antonu Crobathu, pd. Krajniku v Št. Lenartu, ki si je že pri 30 letih z lastnimi žulji ustanovil svoj dom. Bil nam pa je vsem tudi za zgled v pravem verskem življenju. Še sedaj se večkrat spomnim, ko mi je pisal med vojno v lazaret: »Veliki petek ne traja večno, za njim mora priti vstajenje in veselje. Tudi mi se bomo vrnili k svojim družinam domov.« Ta njegov trošt mi je dobro del kot hladna vodica žejnemu jelenu in res je tako, saj nas vse skupaj vera, upanje in ljubezen držijo pokonci.
V; teh mislih obhajam 50-letnico v kor-piškem kotu,
»čej še mav mlinček ropota in potok močneje Šumija,« vendar se mi zdi, da ne bo več dolgo ostalo tako. Vodna kolesa žag in mlinov eno za drugim obstajajo, na naših travnikih in planinah je vedno manj konjev, volov in krav, zato pa poleti vedno več nobel frajl in gospodičev iz mest.«
ŽELEZNA KAPLA - ŽITARA VES
(Dve kulturni prireditvi
V nedeljo, 25. I. t. 1. so se podali igralci globaškega prosvetnega društva s Sienčni-kovim avtobusom na enodnevno turnejo. Najprej smo nastopili v Železni Kapli, kjer so že ponovno pokazali širokogrudno razumevanje za naše kulturno delo in so naše igralce še vedno prijazno sprejeli. Žal igre radi premajhnega odra ni bilo moč tako učinkovito podati, kot na večjih odrih. Iz Železne Kaple smo se podali v Žitaro ves, kjer sta nekoč delovala naša rojaka — nepozabni in že rajni Lojze Čebul ter v Švici živeči neumorni kulturni pionir Albert Breznik — in s katero smo ponovno po dolgem odmoru navezali kulturne stike. Na obeh prireditvah je nastopil tudi zastopnik našega društva in v mladeniškem zanosu orisal hotenje in stremljenje globa ških društvenikov, ki imajo svojb podlago v zvestobi do očetnih svetinj in izročil, črpajo iz ljudske kultufe, plemenitijo zna-
čaje, širijo duševno obzorje z eno besedo: gradijo pravo ljudsko omiko.
Dejal je: „Ce bi se vprašali, kaj nas vleče v sosednje kraje in kaj hočemo tam, bi si marsikdo mislil: No, da pokažejo, kar pač majo. Res, da ta misel ni napačna. Jaz bi k temu le še nekaj dodal: Posamema društva kažejo na odru, bodisi v igrah ati koncertih, svojo kulturo in s tem kulturo svojega naroda. Kaj pa je to kultura? Slovenska beseda za kulturo je omika. Mikalnik je orodje, na katerem se predivo lepo očisti. Ko je očiščeno, potem je omikano. Omika ali kultura je torej nekaj očiščenega, nekaj lepega. Mi Korošci jako dobro poznamo Fr. Ledra Lesičjaka, našega ljudskega pevca in pesnika. Morda se ga še kdo izmed vas spominja, kako je hodil pred kakšnimi 70, ali 80 leti s citrami preko rame po tej dolini. Ta človek je v svojih pesmih in melodijah ustvarjal in izražal omiko koroškega slovenskega ljudstva. Ne zna vsak človek omikano govoriti ali pisati. A iz naroda vstajajo talenti, ki olepšajo svoj materni jezik in ga ovenčajo. Pa ne samo pesmi nam ugajajo, ampak cvet omike je seveda tudi igra. Naša Koroška je rodila znanega dramatika Andreja Drabosnjaka, ki je spisal zelo lepe igre. Spominjamo se ravno letos tega velikega moža ob 150-letnici njegove smrti. Takšni možje so nam ustvarjali in nam še bogatijo našo kulturo.
Govornik se je dotaknil tudi prilik v deželi in opozoril na nekulturna početja tistih, ki bi radi našemu človeku onemogočili izobrazbo v njegovem materinem jeziku. To početje ima svoj izvor v sovraštvu do vsega tega, kar je sicer povsod na svetu vsakemu človeku sveto in drago, pri nas pa lahko zopet dviga glavo. — Naj še na tem mestu izrečemo naj toplejšo zahvalo vsem našim številnim gostom v Železni Kapli in Žitari vesi, posebno še preč. g. župniku v Železni Kapli za odstop dvorane ter trgovcu Rutarju za gostoljuben sprejem in pogostitev.
ŠT. VID V PODJUNI
Dne 23. januarja nam je č. g. Vinko Zaletel, župnik iz Vogrč, kazal v Voglovi dvorani lepe skioptične slike, ki jih je posnel na svojem potovanju po Nemčiji, Franciji in Belgiji, kjer si je ogledal tudi svetovno razstavo. Pestre slike je spremljala zanimiva predavateljeva razlaga.
Popoldne istega dne pa je bila ponovitev igre »Z lastovkami«. Zopet nabita dvorana je bila zgovoren dokaz, da je igra pri ljudeh naletela na dober sprejem in da je bil tudi trud igralcev, ki so se na uprizoritev s številnimi vajami vestno pripravili, bogato poplačan.
Predpust je bi letos bolj kratek, eno poroko pa smo le imeli. Bila je isto popoldne v farni cerkvi. Poročil se je Anton Jernej iz Št. Vida ob Glini, dočim je nevesta bila iz Nižje Avstrije. Ženin je sorodnik Lahove družine v Rikarji vesi. Vesela svatba v ožjem družinskem krogu je bila pri Jariču.
ŠMARJETA V ROŽU
Spet se oglašamo z žalostnim poročilom. Zapustili so nas za vedno Završnikov oče, ki so dne 14. februarja umrli na posledicah zahrbtne bolezni, ki se pojavlja že prav pogosto in za katero znanost in vsa zdravniška veda ni našla zdravila. Bili so obče priljubljen mož, dober in skrben oče številne družine. V svoji ponižnosti so hoteli ustreči vsakomur, ki jih je prosil v katerikoli zadevi. Pri vseh zbirkah so se izkazali kot velik dobrotnik, posebno pri zbirki za zvonove pri cerkvi sv. Ane na Macnu, kjer so kupili en zvon kar sami. Težka je bila njih življenjska pot v strminah Zavrha, kjer leži Završnikov dom. Čutili so povezanost s svojim rodom, toda zavoljo raznih okoliščin si tega žal niso upali pokazati, česar pa smo vajeni doživljati v več primerih. Pokopali smo jih v petek dne 16. februarja 1959 ob veliki udeležbi znancev in sorodnikov. Naš č. g. župnik so se s prisrčnimi besedami poslovili od Završniko-vega očeta, ki so nam ga prikazali kot dobrega kristjana, kot jih je žal danes vedno manj. Začudili pa smo se nastopu ravnatelja naše ljudske šole in obč. OeVP predstavnika g. Franca Štartiniga, ki je v svojem nemškem govoru postavil rajnega v>inapačno luč. Bil je to politični govor, ki je
t Josef Friedrich Perkonig
Dne 12. februarja so v Celovcu pokopali v častnem grobu mestne občine profesorja in pisatelja Josefa Friedricha Perko-niga. Mesece dolgo je trpel na težki bolezni in spreviden in spravljen s svojim Bogom je umrl minulo nedeljo v celovški bolnici.
Tik za glasovanjem leta 1920 je začela vzhajati njegova pisateljska zvezda. S knjigo »Heimat in Not« je mahoma postal glasnik nemške Koroške. Hkrati so ga izvolili za predsednika Koroškega Hcimat-bunda. Tako je bil Perkonig nam nekdanjim mladim slovenskim dijakom tedaj predstavnik nemškega nacionalizma. Nudile so se nam nato nekatefe prilike medsebojnih razgovorov, pri katerih je Perkonig na naše velikp začudenje pokazal, da ima tudi razumevanje za nas Slovence. T o naravno, nepokvarjeno ljudstvo ga je začelo zanimati nekako tako kakor dvajset let pozneje slikarja Wernerja Berga, ki si je tik nad podjunskim Št. Vidom ustvaril svoj drugi dom. Perkonigove knjige — pi- . sateljeval je že od leta 1911 do zadnjih let — po letu 1930 nosijo izrazit pečat narodne strpnosti in pisateljevega spoštovanja Slovencev. Že v knjigah »Bergsegen« in »Siebenruh« najde nove izraze in motive o Slovencih. In nekega 10. oktobra spregovori besedo o »slovenskem bratu« v deželi. Ne smemo dejati, da je v sledečem hitlerizmu v deželi našel uresničenje svojih teženj in vzorov.
Po drugi svetovni vojni se pisateljev razvoj v narodno strpnost in razumevanje še nadaljuje. V delih »Menschen wie du . und ich«, »Patrioten«, »Maturante?!« in »Heller Bruder, dunkle Schzvester« dozori v globoko človečanstvo. Njegov pozdrav ob srečanjih je odkrit in iskren. V tečaju pedagoškega zavoda v Celovcu izreče besede poštenega prijateljstva do Slovencev, v revijah prostodušno zapiše svoje spoštovanje do slovenskega soseda. Medtem je odkril bogastvo slovenskega modernega slovstva. Predvsem dva pisatelja sta ga pritegnila: Cankar in Milčinski. V Cankarju spozna njegova umetniška duša sorodnega duha, ki še skozi nižine in pustote bori k lepoti in čisti umetnosti. Perkonig je tisti, * ki doseže gostovanje ljubljanskega odra s Cankarjevo dramo »Pohujšanje v dolini šentflorijanski« v celovškem gledališču. Milčinski spet mu ugaja v svojem vedro-moškern humorju, ki vedno spet izvablja bralčev tihi nasmeh. Pisatelj sanja o tem, da bi prevedel dela obeh v nemščino in ju tako predstavil svojemu ljudstvu. Ta namera, ki jo je delno mogel uresničiti, ga odkriva že kot iskrenega prijatelja našega naroda. Odtlej mu velja že v njegovem življenju tudi naš vedri odzdrav.
Človek kot in jaz... Nemški narod. bo pokojnika odslej prišteval med svoje moderne književnike. Koroška dežela se mu bo hotela oddolžiti za njegovo ljubezen in njegovo lepo besedo, s katero jo je proslavljal. Mesto Celovec in njegov rodni kraj Borovlje bosta ohranila svojemu velikem.?! sinu časten spomin. Nam koroškim Slovencem pa bo pisatelj Josef Friedrich Perkonig vzor človeka, ki se je iskreno boril za resnico in katero je, ko jo je spoznal, moško odkrito izpovedal. Čast njegovemu spominu!	ro.
služil zgolj govornikovim apolitičnim interesom, kar se pri pogrebu ne spodobi. Svetovali bi mu, da, če že čuti takšno potrebo govoriti pri pogrebih, da se omeji na dejstva. Rajnemu Završnikovemu očetu želimo, da bi mu bila domača zemlja lahka, Bog pa obilen plačnik. Vsem sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
BREZA, FARA KAZAZE
Da Vam povemo dragi rojaki, naša vas pričakuje »vesoljni potop«. Kakor se govori in piše po časnikih, bodo Dravo zajezili in tam v Grabnu napravili elektrarno in bo voda tako nastopila, da bo naša vas vsa pod vodo. Kam bomo šli, ko domačije zgubimo, se vprašujemo in iščemo, kje v bližini bi bilo moč kaj primernega kupiti. Tudi našo cerkvico ljubimo in bi jo imeli radi v svoji sredi, pa Bog ve kaj bo z nami in s tjerkvijo,. ki je ena najstarejših v okolici, saj so še zvonove nam pustili — celp Hitler še jih ni dotaknil. Primerno bi bilo,, ko bi jo na žgornji Metlovi postavili, kjer je, /,e toliko delavskih hišic.
Mislite na pretrebljenje gozda!
Nahajamo negovane in nenegovane, zanemarjene, gozdove. V negovanih gozdovih lahko takoj spoznamo, da so tukaj na delu vešče roke, ki stalno delajo; v zanemarjenem gozdu pa opazimo številna zamorjena drevesa, ki so že odmrla ali pa bodo odmrla v prihodnjih letih; manjka pa tudi mešanica listnatega in igličastega drevja.
Takemu zanemarjenemu gozdu se da pomagati samo z načrtnim pretrebljenjem, ki pa mora upoštevati tako gospodarske vidike kot gozdarske. So gozdovi — predvsem manjši — v katerih stalno sekajo samo najboljša, to se pravi najmočnejša drevesa, da potem ostanejo le še slabotna, slabše rastoča, zamorjena drevesa. Prav dandanes, ko naj bi bilo naravno pomlajevanje glavna zapoved, je naša naloga, da negujemo in skrbimo predvsem za tista drevesa, ki dajejo najboljše seme za naravno pomlajevanje. Čimbolj hitro raste drevo, čim bolje dela. deblo in krono, tem boljše dedne lastnosti lahko od njega pričakujemo. Te se prenesejo nato na seme in iz tega na zarastek, ki je še prav posebno važen za sledeči stalež.
Pri pretrebljenju gozda pa je treba predvsem paziti na to, da ostanejo najboljša drevesa. Taka pretrebljenja je treba ponoviti v odgovarjajočih obdobjih, kot to zahtevata zemlja in lega gozda. Glede tega si mora izkušen gozdar biti na jasnem in vedeti, kdaj se da pretrebljenje ponoviti in kdaj se mora izvesti. V nižinah, kjer je prirastek navadno močnejši, gre lahko v nasprotju z goratimi kraji le za obdobje nekaj let. Pri tem seveda igrajo tudi pota gotovo vlogo, ker gozdovi niso povsod enako dostopni.
Doslej je bila navada, spravljati posekani les kar skozi gozd in sicer les čez les. Na ta način je bilo poškodovanih mnogo dreves, ki so še ostala neposekana, a tudi posekani les je bil pri tem poškodovan.
Zaznamovanje drevja, ki ga bo treba iztrebiti, zahteva izkušeno oko, ki mora gledati na krone dreves, kajti na podlagi tega, v kakšnem stanju so te, se da najbolj zanesljivo ugotoviti, katera drevesa ocenimo kot »zatirana«, katera imajo premalo vejevja m katera še prav posebno živahno rastejo. Pri vsem tem pa igra odločilno vlogo tudi ohranitev kolikor mogoče mešanega stale-ža. Jelke (hoje) naj po možnosti vedno ostanejo, ker so važne za ohranitev dobrih tal.
Navedeno torej priča, da je strokovno delo potrebno.
Sečnje v gozdovih se vršijo po gotovih, samo tej zvrsti gospodarstva lastnih zakonih, ki so se razvili na podlagi gozdarske vede in izkušenj gozdarjev. V marsičem se razlikujejo ti zakoni od onih, ki jih pozna kmetijstvo. S temi jih pravzaprav sploh ne moremo primerjati. V kmetijstvu poberemo z njive pridelke takrat, ko so dosegli
Brzokuhalnilc — lonec za zvišan tlak
Gotovo je že marsikatera izmed naših bralk lastnica brzokuhalnika (Schnellkoch-topf) in pozna njegovo neprecenljivo vrednost, ker ji prihrani čas in kurivo. Tistim pa, ki tega važnega gospodinjskega pripomočka še ne poznajo, danes nekaj besed.
Kakšne prednosti pri pripravljanju hrane nam nudijo taki lonci?
Živila so prej mehka, če jih kuhamo ali pgčemo pn' višji temperaturi. Iz prakse vemo, da se meso veliko prej zmehča, če ga cvremo ali pečemo v masti, ki se razgreje do višje temperature kot voda. Vode namreč v navadnem loncu ne moremo razgreti bolj kot do vrelišča — to je do 100 stopinj Celzija. Brž ko voda zavre, jo pa lahko pustimo vreti kolikor časa hočemo, pa ne bo zato dosegla nič višje temperature. Umetno pa lahko dvignemo temperaturo v posebnih neprodušno zaprtih loncih, v katerih se ob segrevanju, ko se začneta voda in zrak raztezati, zviša tlak. Čim višji je tlak, tem višjo temperaturo dosežemo v njem. Zato morajo biti ti lonci narejeni iz dovolj močnega materiala, imeti brezhibno zaporo, da para ne uhaja in biti opremljeni z varnostnimi ventili, ki- regulirajo pritisk.
Prednosti teh loncev pridejo do veljave predvsem pri živilih, ki jih moramb dolgo kuhati. Tako nam prav dobro slutijo 'za kuhanje goveje juhe, ki' je gotova v 20 mi-
svojo fizično zrelost, čas rasti je kratek, večinoma traja le eno leto, le pri sadnem drevju in podobnem nekaj let. V gozdarstvu pa pridelek »les« redkokdaj doseže svojo fizično zrelost, razen če predčasno zamre in ga porabimo. Navadno posekamo drevesa, še preden so različne vrste lesa dosegle svojo fizično zrelost. Večina naših gozdnih dreves postane stara nekaj sto let, hrast celo do tisoč let; posekamo jih pa, ko so stara od 60 do 140 let.
Druga razlika med porabo pridelkov v kmetijstvu in gozdarstvu pa je v tem, da v kmetijstvu pridelek navadno odvzamemo v celoti tisti površini, ki jo obdelujemo. V gozdarstvu pa je mogoče les jemati le v majhni meri iz gozda, drugače pa drevesa ostanejo, kajti njih naloga je, da proizvajajo les. Z drugimi besedami: les prirašča le na lesu. Stoječa zaloga lesa v gozdu je spričo tega za nadaljnje pridelovanje lesa
V zimskem času, v dneh, ko je nekoliko manj dela, je treba navadno med drugim posvetiti skrb tudi poljedelskim strojem, orodju in pri delu potrebnim napravam. Treba jih je pregledati, če niso kje poškodovani in jih popraviti ter negovati, da jih bomo spomladi, ko bo pričelo delo na polju, lahko takoj vzeli v roke. Seveda pa pri tem ne smemo zanemariti del v hiši, na dvoru in v hlevu.
Najbolj pogosto v zimskem času žagamo in cepimo drva. Toda kako pa izgleda naša krožna žaga? Vse leto je stala na prostem, izpostavljena vremenskim neprilikam. Nič čudnega, če se je spričo tega njena življenjska doba skrajšala bolj kot bi bilo treba. Ogrodje je postalo veliko prej neuporabno, miza in ogrodje sta se zverižila in zaradi tega bo neoporečno in varno žaganje čestt) otežkočeno. Da pride pri delu s takimi zanemarjenimi krožnimi žagami prej do nesreč, ni pripisovati samo mehaničnim ne-dostatkom in pomanjkljivim varnostnim napravam, ampak tudi predčasni utnijeli os ti tistega, ki se mora mučiti s tako zanemarjeno krožno žago.
Gotovo ni odveč, če se enkrat bolj posvetimo krožni žagi. Vedeti in paziti moramo, da krožna žaga ne sme biti vse leto na prostem in da jo je treba namestiti, prav tako kot druge stroje, v vodoravni legi in jo pritrditi na podstavek, da se ne more ogrodje zverižiti. Preden pričnemo z delom, se moramo prepričati, da žaga ni nikjer poškodovana, da nima nobenih raz-pOk in ima zadostno število obratov, ko je v teku. S krožno žago smejo delati samo du-
nutah, druga juha v 10, pečenka v 25, goveji golaž v 30, vampi v 45, suho meso v 35, fižol v 35, krompir v 10 minutah in tako dalje. Čas kuhanja v tem loncu je občutno skrajšan, s čimer se ohrani tudi več vitaminov, ki jih sicer dalj časa trajajoče kuhanje uniči.
Žene, ki so lonec že preizkusile, so zelo zadovoljne z njim. Prav pride posebno tistim, ki so zaposlene, in šele po službi kuhajo kosilo. Jed se v takem loncu tudi brez mešanja ne prismodi. Lonec ima samo eno slabost, to je, da je precej drag. Izdelanih je več modelov in več sistemov, cena pa je nekako od 300 do 500 S. Z loncem vred kupimo tudi navodilo, ki nam natančno obrazloži ravnanje z njim in tudi, kako dolgo se v loncu posamezna živila kuhajo.
OB BELIH TEDNIH:
Koliko blaga potrebujemo ' za posteljno in telesno perilo?
Trgovine in reklame nas vabijo k različnim razprodajam. Beli tedni so v polnem razmahu. Pa smo včasih v zadregi, posebno pri ostankih, ker ne vemo, koliko blaga potrebujemo za to ali ono reč. Zato nekaj nasvetov.
Posteljnina
Rjuha: 2,50 m blaga Jjirine, 150 cm; prevleka za odejo: 2,70'in blaga sir. 180 cm;
absolutno potrebna. To ste mogoče že nekoliko prevečkrat čuli, je pa vsekakor treba vedno znova poudarjati, kajti široki krogi kmečkih lastnikov gozda si še niso docela na jasnem o posledicah prekomerne sečnje in ne morejo preceniti škode, ki jo lahko utrpijo v bodoče, če gledajo samo na trenutni dobiček.
Da bo možno v urejenem gozdnem gospodarstvu določiti vsakokratni obseg porabe, so izdelali jasna načela, ki so prilagojena vsakokratnim razmeram v gozdu. Pri velikih gozdovih že upoštevajo ta načela več časa, počasi se jih oprijemljejo tudi pri kmečkih srednjih in večjih gozdovih, niso pa še upoštevana pri kmečkih malih gozdovih.
Po gospodarskih preudarkih pa naj bi kmečki gozd dosegel iste donose kot veliki gozd. Morda ni primerno primerjati kmečki gozd z velikim gozdom, ker so pogoji različni pri enem kot pri drugem. Važen je uspeh, in če je v kmetijstvu možno pridelati na manjših površinah več, zakaj bi to ne moglo biti tudi v gozdu? Ta cilj bomo skušali doseči z nasveti ih pojasnili.
ševno >in telesno dorasle osebe, ki se zavedajo nevarnosti in imajo dovolj moči rokah.
Nikoli ne smemo popravljati krožne žage medtem, ko je ta v teku!
, Med žaganjem se je treba ves posvetiti temu delu, kajti delo s krožno žago zahteva koncentracijo in pozornost vseh, ki so ob njej, najbolj pa tistega, ki žaga!
Kako pa tehnično preprečimo nesreče s krožno žago?
Po zakonu morajo biti na mizi krožne žage naslednje varnostne naprave:
Pokrov, ki je pritrjen na mizi krožne žage tako, da popolnoma pokrije vso platnico (Sageblatt) in se med žaganjem dvigne le toliko, kolikor je les, ki ga žagamo, debel. Zaščitni stranici ob obeh straneh spodnjega dela platnice, ki jo vsaj za 10 cm presegata in nista oddaljeni od te več kot 5 cm. Odbojni deski ali odbojna kota ob obeh straneh vrhnje zaščitne kape (pokrova) za naslonitev žaganega lesa. Miza na kolescih (Rolltisch) mora biti zavarovana, da ne skoči iz tirnic. Naprava za povrača-nje mize na kolescih in zaščitna obloga za kolo pogonske jermenice. S krožno žago na mizi s kolesci se sme žagati samo les za drva!
Pri dvoramni krožni žagi pa zahteva zakon naslednje zaščitne naprave:
Zaščitni pokrov za vrhnji del platnice, ki naj se da po potrebi odložiti. Zaščitni stranici ob obeh straneh spodnjega dela platnice, ki presegata platnico vsaj za 10 cm in sta največ 5 cm od nje oddaljeni. Ob-
prevleka za blazino 60X80 cm: 1,25 m širine 80 cm;
prevleka za blazino 90X70 cm: 1,40 m širine 90 cm;
pernica: 4 m inleta, 2 kg boljšega puha, 2 do 3 kg navadnega puha, 4 m blaga za prevleke;
inlet za blazino 60X80 cm: 1,20 m širine 80 cm;
inlet za blazino 90X70 cm: 0,90 m širine 140 cm;
perje za blazine: 2—3 kg (odvisno od kakovosti).
TELESNO PERILO
Žensko telesno perilo za prsno širino Oti cm:
kombineža: 2 m blaga širine 80 cm;
hlačice: 1 m blaga širine 80 cm;
modrček: 0,30 m blaga širine 80 cm;
spalna srajca z dolgimi rokavi: 4,50 m blaga širine 80 cm;
spalna srajca kimono: 3 m blaga širine 80 cm;
Moško telesno perilo za ovratnik št. 40:
Srajca z dolgimi rokavi: 3 m blaga širine 80 cm;
srajca s kratkimi rokavi: 2,50 m blaga širine 80 cm;
dolge spodnje hlače: 2,25 m blaga širine 80 cm;
kratke spodnje hlače: 1,25 m blaga širine 80 cm;
pižama; 5,50 m blaga, širine 80 cm.
loga nastave dvoramnega navora in ščit za platnico, ki moli ven. Varovalka pred premočnim zaklopanjem dvoramnega navora. Zaščiten držaj na zadnji strani dvoramnega navora. Obloga vretena in zaščitna obloga kolesa pogonske jermenice.
Zaenkrat smo navedli le najvažnejše naprave za varno delo s krožno žago. Seveda je še več drugih vrst takih žag; kdor je lastnik teh in bi rad vedel, kako morajo biti zavarovane, naj se obrne na: Unfallver-hiitungsdienst der Land- und Forstwirt-schatflichen Sozialversicherungsanstalt, kjer mu bodo radi dali brezplačno vse potrebne nasvete.
1/U p&za&itc!
13.	februarja:
Beljak: Kmečka zbornica daje pravne na-. svete.
Labod: Ob 10. uri prevzem lanu in konoplje pri mostni (javni) tehtnici.
Št. Vid ob Glini: Ob 10. uri sejem plemenskih prašičev.
Kotmara ves: Ob 19. uri v gostilni Hlc strokovno zborovanje (preiskava zemlje). Bilčovs: Ob 19.30 v gostilni Odreitz zvočni film o preprečevanju nesreč.
Malošče: Ob 9. uri pri Gallobu predavanje o gospodarjenju s silažo.
14.	februarja:
Suha: Ob 14. uri v gostilni Hartl predvajanje filma o planinskem gospodarstvu. Žvabek: Ob 19. uri v gostilni Hafner predvajanje filma o planinskem gospodarstvu.
Radiše: Ob 9. uri tečaj o piljenju žag v gostilni Messner.
Dole/Rožek: Ob 14. uri pri Rappu predavanje o krmi.
Št. Peter pri Grabštanju: Ob 19. uri v gostilni Wieser zborovanje rejcev goveda simedolske pasme, ki so člani velikovške zadruge.
15.	februarja:
Sveče: Ob 10.30 strokovno zborovanje v gostilni Adam. Predavanje o živinozdravni-ških zadevah.
Šmarjeta v Rožu: Ob 10. uri v gostilni Kramer predavanje o dodatnih rentah.
Libuče: Ob 14. uri v gostilni Marin predavanje o organizaciji družinskega obrata. Djekše: Ob 9.30 v gostilni Gotschmar predavanje o organizaciji družinskega o- • brata.
Dobrla ves: Ob 10. uri govori zbornični predsednik g. Gruber v gostilni Kol-leritsch o gospodarski politiki. Predavali bodo tudi o gojitvi rastlin.
Dob/Blato pri Pliberku: Ob 14. uri v gostilni Tirolervvirt predavanje o živinoreji.
Bistrica pri Pliberku: Ob 15. uri v gostilni Kraut predavanje o goveji živini velike zmogljivosti.
16.	februarja:
Dholca: Pričetek tečaja za molznike.
Šmihel pri Pliberku: Pričetek tečaja za molznike.
Malošče: Pričetek tečaja za molznike. Grebinj: Prevzem lanu in konoplje pri javni tehtnici ob 9. uri.
Vovbre: Prevzem lanu in konoplje ob 11. uri.
Velikovec: Prevzem lanu in konoplje ob 13. uri.
18. februarja:
Pliberk: Ob 9. uri prevzem lanu in konoplje pri kmetijski zadrugi.
Šteben pri Pliberku: Ob 11. uri prevzem lanu in konoplje.
Sinča ves; Ob 13. uri prevzem lanu in konoplje.
20. februarja:
Št. Jakob v Rožu: Ob 9. uri prevzem lanu in konoplje.
Sveče: Ob 13. uri prevzem lanu in konoplje.
Svetna ves: Ob 15. uri prevzem lanu in konoplje.
•	Lan in konoplja morata biti dobro presušena in povita v snopiče. Sprejemajo namreč samo lan in konopljo, ki odgovarjata pogojem.
•	V slučaju slabega vremena in slabih poti bo prevzem lanu in konoplje drugič!
IZREŽITE TA STOLPEC IN GA SHRANITE NA VIDNEM MESTU!
Našim gospodinjam
Drva žagamo
(Nekaj nasvetov glede zaščitnih naprav pri krožnih žagah)
i2a iulndino in p m»mio Kulturna prireditev v Št. Rupertu
Pod geslom »Oj pust, ti čas presneti« so nas v nedeljo, dne 8. februarja t. 1., dve uri zabavale gojenke gospodinjske šole v Št. Rupertu. Kulturne prireditve so tu zmeraj dobro obiskane. Na pustno nedeljo je bilo kljub mrazu, porokam in drugim prireditvam v okolici v veliki dvorani toliko ljudi kot ob kakem zaključku gospodinjskega tečaja.
Za uvod so nam zapele gojenke pod vodstvom prof. Miheliča venček narodnih. Pevovodja je dejal, naj bo ta venček kot šopek na »hoscitni mizi«, druge jedi — veseli prizori — pa pridejo kasneje na vrsto. Tako smo se res od prizora do prizora bolj smejali. Najprej sobarici Katrici, ki je vse dobesedno storila, kar ji je ukazala »milostna gospa«'. Po dveh dneh službe je morala povezati »punkcije« in oditi, ker je prinesla kavo v ponyi na mizo, ker je razbila krož-
postala še lepše postave; Mara je dobila njuhanec za olepšan je nosa in Zora tinkturo. za lase.
Vsi ti pripomočki so jih začarali, da je dobila ena grbo, druga dolg nos in tretja sive lase. Sobarica Zofka pa je imela vse te napake, ker se je vsakega od teh pripomočkov poslužila. Kljub smehu smo dojeli jedro — nauk: kazen za napuh in prekomerno lišpanje.
V zadnji enodejanki smo se najbolj nasmejali. Baron je izgubil svoj 50 let stari dežnik. Bil je brez lukenj, z zlatim mono-gramom, dragocen spomin. Ni se mogel spomniti, kdaj je zadnjič deževalo. Spraševal je domače posle, sina, ministra, oskrbnika. Perica je vedela povedati, da je deževalo, ko je prala in ji je zmočilo perilo. Baron je razpisal nagrado 2000.— šilingov za tistega, ki bo prinesel dežnik. Zdaj so kar
(V njexLelfa asi a PeloMe !
Zvestobo naši pesmi in besedi!
OBČNI ZBOR KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE,
ki bo v nedeljo, dne 15. februarja t. L, ob dveh popoldne v veliki Kolpingovi dvorani v Celovcu, ho hkrati izraz naše izpovedi, da bomo tudi v drugem pet-desetletju posvečali vso skrb vsestranskemu kulturnemu delu.
Poleg običajnega dnevnega reda, ki smo ga podrobno naznanili predstavnikom v Krščanski kulturni zvezi včlanjenih Katoliških prosvetnih društev ter Farnim igralskim družinam, bo obsegal občni zbor veliko kulturno prireditev, na katero naše rojake širom Roža, Zilje, Podjune in Gur prav prisrčno vabimo.
Odbor Krščanske kulturne zveze
„VERA IN DOM"
Enajsto leto že prihaja »Vera in dom« v naše domove. Vsak mesec se družinske revije znova razveselimo, v zadnjem času tudi zaradi tega, ker prihaja redno ob začetku vsakega meseca v naše družine.
Letošnji letnik se nam je predstavil tudi v novi zunanji opremi. Naslovno stran »Vere in doma« je zamislil gospod dipl. inž. Janez Osvvald, ki poučuje na slovenski gimnaziji. Kaj nam hoče umetnik povedati s svojo ilustracijo? Mati in otrok predstavljata dom, žarki, ki prihajajo od zgoraj, pa Luč, ki obseva in ogreva naša srca.
Mnogim naslovna stran ugaja. Slišali pa smo tudi negativno kritiko, vendar je te manj. Čim ljudje razumejo idejo, ki je izpovedana v sliki, pa uvidijo, da je risba res na mestu, saj na zgovoren način predstavlja tako vero kot dom.
Pred nami leži februarska številka. Uvodoma poziva uredništvo vse bralce, naj izpovedo svoje mnenje o »Veri in domu«. Upajmo, da se bo čim več bralcev oglasilo in izpovedalo uredništvu svoje želje.
Naše mnenje o »Veri in domu« je sledeče: Nadvse razveseljivo je, da ima mesečnik stalen krog sotrudnikov, katerim se pridružujejo od časa do časa spet novi — mladi. Tako opažamo med koroškimi Slovenci res že neko literarno gibanje. Prepričani smo, da se bo ravno potom »Vere in doma« uveljavil v slovenski literaturi ta ali drugi koroški pisatelj, ki bo pričal pred narodom in svetom, da smo in hočemo tudi v bodoče ostati živ del slovenskega naroda, ki spoštuje in se v polni meri priznava enemu in istemu pismenemu slovenskemu jeziku. V tem vrši mesečnik veliko poslanstvo.
S to številko se je predstavil našim bralcem nov uvodničar, ki v obliki črtice izpove nevsiljivo globoko in aktualno mesečno misel. Prepričani smo, da bo ta način narodno-katoliške vzgoje vsem bralcem ugajal in jih krepil v doslednem izvrševanju dolžnosti do Cerkve in naroda.
Ostale črtice februarske številke so povzete iz vsakdanjega življenja ter privabijo že v naslovu bralčevo pozornost. Tako »Smrt ob volanu«, »Dogodek na mostu« in zapiski iz dnevnika »Moj avto«.
Blaž Zaplaznik pa je napisal za »Vero in dom« povest »Marjine gore«. V tej povesti nam slika pisatelj košček koroške zgodovine, ki se prepleta z zgodovino Rezijanov, Beneških in Primorskih Slovencev. Pisatelju se pozna temeljito poznanje zgodovinskih razmer in narodopisja. Ob tem, kar smo brali do sedaj, sklepamo, da bo razplet od številke do številke res zanimiv.
Iz pesniške zbirke Obdravskega sta objavljeni dve pesmi, ena je posvečena dekanu Stefanu Singerju. Obdravskega je »Vera in dom« prvikrat predstavila našim bralcem. Gre pri tem za ljudskega pesnika, ki je mnogo pisal in vse skrbno zbral. Škoda bi bilo, če bi taka bogata žetev koroškega rojaka ne bila nikjer objavljena.
Milka Hartman je tokrat prispevala kar tri pesmi in sicer »Zimske rože«, »Materino besedo« in »Teloh«.
Dr. Pavle Zablatnik je obdelal v okviru ženitovanjskih običajev na Koroškem »Vpeljevanje neveste na ženinovem domu«. Opisani običaji so zgovorne priče vsega, kar kmečki človek misli, ko se ženi ter pripelje mlado gospodinjo na svoj dom.
V zakonu pa pride tudi do marsikaterih preizkušenj, potrebno je v njem precej premagovanja. Kako se obvladati v zakonu, je izpovedano v pismu ženi, iz katerega raz-vidimo, da prevzameta zakonca z dnevom poroke dolžnost živeti zakon kot skupnost med »jaz« in »ti«, ki je noben tretji nima pravice skruniti.
Sledijo navodila za praznovanje pusta v družini, nekaj nasvetov o shranjevanju živil, Pismo iz Argentine, dve narodni pesmi, katerih namen je poživiti petje v naših domovih in priporočilo zbornika »Gospa Sveta«.
Posebno pestra so »Kulturna obzorja«, v katerih nas seznanja sotrudnik. s kulturnim ustvarjanjem v Sloveniji in po svetu. O lepem uspehu mladega koroškega pisatelja pa beremo, da je »Naš tajednik«, glasilo bratov gradiščanskih Hrvatov, pred kratkim prinesel v hrvaškem prevodu črtico Florijana Lipuša »Slepa deklica«.
Pisatelj je stalni sotrudnik »Vere in doma«. Prevod v hrvaščino pomeni lepo priznanje za mladega pisatelja, čestitamo!
Ugankarski kotiček »Vere in doma« urejuje že tretje leto tir. Janko Polanc. Posrečilo se mu je pritegniti vrsto sotrudnikov, predvsem pa reševalcev zank in ugank, ka-
(
nik, ker je vse narobe naredila in si vse po svoje tolmačila. V naslednjem prizoru smo se od srca nasmejali dvema »čudnima« otrokoma, ki ju je mati pripeljala v šolo v št. Rupert. Po starem oblečena mamica Metko in furčka poučuje in roti, kako naj se obnašata v samostanu. Metka in Jurček imata glave tako velike kot kak koš. To je najbolj smešno. Stojita in poslušata mamo, ki v starinski obleki in podjunskem narečju govori in končno potoži, da bo sirota sama ostala. Ne bo Metke, ki bi pela in Jurčka, ki bi žvižgal. Sama si bo morala žvižgati in peti. Ta prizor je vzbudil zaradi originalnosti mnogo smeha. Nekako v sredi so gojenke spet zapele venček narodnih. Mladi, izvežbani glasovi, dinamično, a kljub temu občuteno podajanje pesmi je izzvalo navdušeno ploskanje.
Napuh sester Mare, jelke in Zore je bil snov za drugo enodejanko. Ena je hvalila nos, druga svoj vitki život, tretja skodrane lase. Pa bi bile rade še lepše, kot so bile. Neka dama jim je dala čudovite pripomočke. Jelka si je prepasala pas, po katerem bi
Dedek na cesti
V mogočnem zvoniku stolnice bije poldan. Mraz pritiska. Sneg škriplje pod nogami. Ljudje hitijo po mestnih ulicah vsak svojo pot, v tople suknje in kožuhe zaviti. Žarki zimskega sonca brez toplote prodirajo skozi sivo kopreno megle.
Mati in hčerkica se vračata s trga domov. Mraz je in mati se boji, da se Mojca ne bi prehladila. Zato hitita.
»Mamica, kaj pa dela tisti mož tam pred našo hišo?« vpraša Mojca.
»Moj Bog, revež!« zavzdihne mati. »Milo-darov prosi.«
»Kaj pa so to milodari?«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiMiiiiii
tere v svojih stalnih pogovorih bodri, a tudi ne varčuje s pohvalo in nagradami.
Škoda le, da je barva na ovojnih straneh nekoliko razmazana.
Vsekakor pa vrši »Vera in dom« po naših družinah veliko poslanstvo.
po vrsti nosili dežnike, a noben ni bil pravi. Gospod je obupaval. Med tem je s sosednjim grofom sklenil, da omoži sina Roberta z njegovo hčerjo. Kmalu potem, ko je grof odšel, je nekdo prinesel moker, a pravi dežnik. Baron je bil ves vesel. Izkazalo se je, da je ta dežnik imel grof, ko je prišel v hišo. Začelo se je prerekanje z mnogimi šaljivimi prizori pod strgano in preobrnjeno »streho«. Skoro ženitev bi se razdrla. Nazadnje se je izkazalo, da je grof v Celovcu kupil baronov dežnik, katerega je sin Robert nekje pozabil. Baron in grof pa sta se zedinila in se veselila bodoče poroke pod razprtim dežnikom.
Ob teh prizorih torej smo se zabavali. Od srca smo se nasmejali komičnim prizorom in smešni vsebini. Gojenke so imele namen »pošteno« zabavati, kot so ob pričetku poudarile. Prav na tej prireditvi smo spet spoznali, da se ravno ob pošteni zabavi človek najbolj razvedri in ga potem tudi nič glava ne boli. Gojenkam smo za trud hvaležni. Veselimo se že zaključne prireditve.
»To je, kako naj bi rekla, to je denar, če mu ga kdo da.«
»Kaj nima denarja?«
»Ne, Mojcka.«
»In nima hiše, da bi sedel ob toplem štedilniku, namesto da tu prezeba?«
»Ne, nima je.«
»Ah, ubogi mož! Poglej, še suknjo ima vso raztrgano. Joj, kako ga mora zebsti!«
»Na, Mojca, tu imaš denar! Nesi mu ga, da si bo mogel kupiti vsaj malico.«
»Kaj res smem, mamica?«
»Sevetla, Mojca!«
Mojca steče naprej in se ustavi pri možu, ki sedi na vogalnem kamnu.
»Dedek, dedek!« zasliši stari mož pred seboj.
»Kaj pa je, otrok moj?« vpraša s tihim in globokim glasom.
»Dedek, kaj ti res nimaš toplega doma ne kožuha, da te mora zebsti?«
»Res ne, dete moje. Preživljati se moram s skromnimi milodari.« Mojca mu da denar.
»Bog ti ga stokrat blagoslovi, dete moje,« ginjen odgovori berač,
»Dedek, veš, sedaj moram iti. Mamica prihaja, mogoče se bova še videla! Zbogom!«
»Srečno, srečno! In tisočkrat hvala!«
«
Mojca ni več prejšnja Mojcka. Venomer sedi v kotu in premišljuje in premišljuje. Igrače ležijo že dolgo osamele v zaboju. Mojca se ne zmeni zanje. Mamico že kar skrbi, kaj je z njo.
Nenadoma pa Mojca vstane in vpraša:
»Mamica, ali mi dovoliš, da grem k staremu možu? Saj mu mora biti zelo dolgčas.«
Mati ji res ne more odbiti te skromne želje. In že hiti Mojca po stopnicah s svojo naj ljubšo igračo — punčko.
Berač še vedno sedi na vogalnem kamnu. Tu in tam se kaka dobra roka stegne in mu spusti drobiž v roko. Vselej se prisrčno zahvali. Kakor nekaj dni prej, tudi sedaj zasliši pred sabo tisti glasek:
»Dedek, ali me še poznaš?«
»Ah, ti si, kako ti je že ime?«
»Mojca sem.«
»A, tako, moja Mojcka je tukaj!«
»Dedek, poglej me vendar, da me boš poznal.«
»Da, dete moje,... toda ...?!«
»Kaj je, dedek?« vpraša nedolžni otrok.
»Jaz te ne morem videti, ker pred mojimi očmi je tema.«
»Tema... tema? To, to sc pravi, da si slej), dedek?«
»Ja, Mojcka.«
Mojcka kar ne more do besede.
»Dedek ali potem ne vidiš ne sonca ne mene?«
»Ne, dete moje.«
»Joj, dedek!«
Molčita nekaj trenutkov.
»Dedek, vzemi me prosim v naročje!«
»Da, j)ridi, Mojca!«
»Ah, dedek, ko bi jaz imela hišo; veliko,' lepo in novo hišo, tedaj, dedek, bi bil ti vedno pri meni. Kuhala bi ti, in ti bi se ves dan lahko grel ob toj)lem štedilniku.«
»Ah, to bi bilo res lepo,« ginjenost se izraža iz njegovih besed.
»Kaj bi ti dala, dedek? Pa nimam nič razen te male punčke. Najrajši sem jo imela, j>a jo dam tebi.«
»Tega vendar ne morem sprejeti!«
»Stori to, dedek!«
»Dete, moje ljubo dete,« zajoka berač, a brez solz, ker njegove oči so bile mrtve.
»Dedek, dedek, srečno!«
»Srečno, Mojca, srečno!«
Sedaj berač ne čuti več mraza, ne čuti več drobiža, ki ga kdaj pa kdaj kdo spusti v od[)rto roko. V njegovem srcu je lej)o in toplo. V njem je gorel ogenj, ki ga je zanetil ta nevedni in nedolžni otrok.
Manja B.
TONI SAILER
Najsvetlejša zvezda na smučarskim nebu je Toni Sailer. Obožuje ga ves svet. Po olimpijskih uspehih v Gortini d’Ampezzo so ga Američani povabili čez veliko lužo, da bi si ogledal bodočo olimpijsko Jjrogo v Squaw Valleyu. Sprva ni bil nad j)rogo nič kaj navdušen. »Preveč enostavna«, je omenil. »To progo bi prevozil vsak ,pocar’, ki je kdaj videl smučke od blizu. Tehnike sploh ni j)otrebno imeti...«
Dan za tem so na isti j)rogi priredili tekmo, na kateri je od 42 konkurentov samo 19 j)risj)elo na cilj, 10 tekmovalcev pa so s jmlomljenimi kostmi prepeljali v bolnico. Ko so jrotem Tonija, ki je v tekmi seveda zmagal, jronovno vprašali za mnenje, je zadovoljno pokimal; »Proga je v najlepšem redu ...«
V SKOKIH S PALICO
je najboljši Bob Richarda, ki mu zaradi njegovega duhovniškega j »oklica [>ravijo »leteči pastor«. V skokih mu je tesno za j»etami ameriški študent katoliškega [»o-rekla Robert Gutowsky, kateri pa mu za sedaj kljub vsem prizadevanjem ne more do živega. Ko je na olimpijadi v Melbournu zopet zmagal pastor, je Gutow«ky suho pripomnil: »Saj bi bilo tudi smešno, če v disciplini, kjer se skače [noti nebu, ne bi zmagal pastor.«
PREPOZNO
Tistega dne, ko je Higinio Morenigo z mnogimi odlikovanji na [trsih sedel na jtredsedniški stol neke južnoameriške rejni-blike, je njegova mati /majala z glavo, rekoč: ,,Ko bi bila vedela, da ga botlo nekoč izvolili /a jnedsednika, bi ga bila jtoslala vsaj v šolo.”
JlitMurni poizkusi nule mJaAute
P*l*S*A*N*0	* B * R * A * NI * J * E
Ob košnji
Kosci pa travco veselo kosijo, dekleta za njimi prav pridno sušijo.
Najlepšo kmečko delo je brez dvoma košnja. Ko se prvi znak dneva pokaže, imajo možje in fantje že kose na rami in največkrat na travniku počakajo dan. Pesem in vriskanje je bil njih pogovor. Lepo je bilo videti skupino, ki se je kot na povelje enakomerno pregibala in prestopala, da je bila za njim sled, kot bi kolca peljal. Gospodar je nalil vsakemu Šilce »ta kratkega«, da si z njim dušo privezal. Okoli sed-tne ure je ponavadi prinesla gospodinja ali pa dekla zelje in dobro zabeljene žgance z okusnimi ocvirki, da se ne bodo mogli pritoževati, saj ob košnji zahteva želodec tudi svoje. Potem so jo zopet mahnili, do 10. ore, ko je bila izdatna mala južina, svinjsko meso z soržiščnim kruhom, zalito z dobrim jabolčnikom ali pa tudi z vinom. Po malici so prišla dekleta z belimi predpasniki in se lotila nakošenih redi. Veselo so prepevala in marsikatera je smehljajoč pogledala korenjaškega fanta, ki je bil med kosci.
Vsaj pred prvo svetovno vojno so na več-jih travnikih kosili čvrsti fantje in možje. Kar je bilo starih ali mlečozobih so obirali grmovje, meje ali kaj podobnega. Tako nekdaj.
V spominu mi pa ostane košnja leta 1918, v zadnjem letu prve svetovne vojne. Možje in fantje so takrat prodajali svoje kože na soški fronti in mi, mlečnozobi mladeniči, druga garnitura, smo jih nadome-stovali.
Takrat smo bili v stanovanju na Mrakovem, ki je bila last grajščine Sanneg, ali Roje tal, kakor so jo ljudje že od nekdaj nazivali. Tam smo imeli stanovanje, malo njivico, drva, dva litra mleka, liter sadnega mošta itd. Za vse to je imela mama 5 krajcarjev manj kot drugč ženske na dan, ki so bile i/ okolice. Seveda je bilo obvezno, da smo morali hoditi vsi na delo v graščino, na polje, senožet, vrt in gozd. Največ nam je dala pač dela »zlata rožca« hmelj, ki pa v vojni ni bil tako imeniten kot v mirnem času.
Ce bi bilo po volji revežev, bi tam raslo žito. Večkrat sem slišal svojo mater, ki je-dejala: »Oh, ko bi se ta zlomek, Bog mi grehe odpusti, da moram kleti, do zadnje korenine posušil.« Toda ta rožca se ne posuši zlepa, kvečjemu zarjavi.v
Vsa dela smo opravljali mlečnozobi mladeniči, ženske, in starčki, vodil nas pa je Cimperškov Jaka, velik mož, kakšnih 40 let star, vsled pokvarjene noge nesposoben za na vojsko. Priljubljen je bil pri vseh, le mi mladi frkovci smo ga malo po strani gledali, ko nas je včasih ozmerjal ali celo oklofutal, če, smo šli v svoji ihti predaleč.
Ko je moj oče v maju bil odpuščen od vojakov, kot vsi drugi, ki so že prekoračili 50 leto, mu je oskrbnik poveril nalogo, da organizira skupino moških za košnjo v Trnavci.
Težko je bilo takrat za delovne moči, saj so ljudje že pri navadnem delu pešali. Košnja na velikih travnikih pa zahteva celega moža. Vedel je to oskrbnik Sandi, dobričina kakšnih 60 let, da lačen še ležati ne moreš, zato je obljubil na vsakega kosca 10 kg moke, pet takoj in pet, ko bo delo gotovo.
Moj oče je na ta način res dobil nekaj ljudi skupaj, in potem prevzel košnjo na »gedin« (akord). V srcu sem upal, da bom tudi jaz zraven. In res, ko smo prišli zvečer z dela, me po skromni večerji vpraša oče: »No, Kori, ali bi si upal držati vago pri košnji z nami?«
»Kdo vse pa bo kosil?« vprašam?
»Stari Jop, sin Jože, stari Žnidar, njegov sin Tone, stari Orodež in midva.«
Zaupajoč v svojo moč in zaradi 10 kg moke sem pristal. Bo vsaj močnik bolj gost in žganci pridejo večkrat na vrsfo, sem si mislil. Poleg tega bom priznan kot polnovreden delavec, znebil se bom babjega dela in njih druščine.
Skrbelo me je samo kako bom zdeloval in če bom zmogel tako široko red rezati kot drugi, ki že imajo vajo. Stari Jop je še trden možakar, res že kakšnih 60 let star, toda žilav, vselej s čikom v ustih. Njegov sin Jože je eno leto starejši in tudi glavo večji od mene. Žnidarjev Tona, dobričina, je dve leti starejši in še danes ne vem, zakaj ni bil potrjen. Tudi stari Žnidar je bil še čil in čvrst. Najmanj sem se bal 70-letnega Orodeža. Temu bom že držal vago, sem bil prepričan. Vsekakor huda preizkušnja.
»Fant, da ne osramotiš sebe in mene«, mi je dejal oče, ko sva zjutraj ob 2. uri odhajala zdoma, saj je bilo do Trnavce pol ure hoda.
»Bog in ta sveti križ božji,« je dejala mati, in segla z roko v kropivček in naju poškropila. Ni ji bilo po volji, da mora sin že v rani mladosti okusiti težko delo. Vzela sva dva kosa koruznega kruha za malico, sadni mošt bo prinesla z grajščine Mehova Micka, na vsakega liter. Napravi za zajtrk malo več žgancev, da se fant naje, je še dejal oče, ko sva odrinila.
Dobro je znal oče izbirati kose pri žalskem Krašovcu. Vidiš fant, ako daš na vrhnji rob kose malo pljunka in na njega komadič bilke počez se mora bilka takoj obrniti in poravnati do dolgem, potem je kosa dobra. Tudi njen zvok je važen. Čim dalje obdrži »štimco«, tem boljša je. Seveda moraš paziti pri klepanju, da je ne
izvihraš, da ni mehurjasta. V čepur (osel-nik) je oče prilil nekoliko kisa, da je bilo brušenje bolj učinkovito.
Postavili smo se eden za drugim, oče je gonil redjak, za njim Tone, Jože, jaz, Jop, Žnidar in Orodež. Nabrusili smo kose, in z vzklikom »V imenu božjem, začnimo« smo smo šli na delo.
Kose so dobro rezale vse dokler je bilo rosno, ko pa so sončni žarki vedno bolj pripekali, in izpili zadnje kapljice rose, se je začel zame križev pot, ki je postajal od ure do ure hujši. Mala uteha sta bila zame zajtrk in malica. Toda vse bi bilo še šlo, ko bi ne bilo takozvane stare grajske ceste, ki so jo uporabljali nekdanji žovneški gospodje. Ta stara zaraščena cesta se je vila z gradu vzdolž Trnavce proti Gomilški. Na tem vzbočenem svetu je rasla pirnica in kraševka, najbolj nepriljubljen zel, ki se je podvihala še tako ostri kosi. Slučaj je
Profesor Giacomo Tedeschi iz Neaplja je zdravnik, v svojem mestu zelo znan. V njegovo hišo, ki stoji v bližini Incoronate, zahajajo vse vrste ljudje, posebno pa lepa dekleta, ki v Sv. Luciji prodajajo morske dateljne. On ima pomagala za vse bolezni, celo gnil zob vam izdre; zna mojstrsko zašiti kože junakov nedeljskih pretepov; z mešanico obmorskega narečja in šolske latinščine zna pomiriti svoje pacientke, zleknjene na največjem, najbolj kruljavem, najbolj škripajočem in najbolj umazanem kanapeju, kakršnega nima nobeno drugo pomorsko mesto na svetu. To je človek skromnega obsega, z obrazom kakor mesec v ščipu, z majhnimi zelenimi očmi in dolgim nosom, ki se spušča do vijugastih ust. Njegova obla ramena, koničasti trebuh ter kozave noge spominjajo na starodavne ate-lanške farse.
V poznih letih se je Giacomo poročil s Chiaro Mammi, hčerko starega kaznjenca, ki so ga v Neaplju zelo spoštovali. Mammi je postal pelj. na Borgo tli Santo in ko je umrl, je za njim žalovalo vse mesto. Lepota gospe Chiare je dozorela na soncu, ki zlati torreško grozdje in sorrentske oranže in razcvetela se je v razkošen sijaj.
Profesor Giacomo Tedeschi je spodobno mislil, da je njegova žena tako čednostna kot lepa. Znano mu je bilo, da je čut ženske časti globoko zakoreninjen v družinah tolovajev. Vendar je kot zdravnik tudi dobro vedel, kako je ženska narava polna nemira in slabosti. Zato je bil nekoliko zaskrbljen, ko je Ascanio Ranieri iz Milana, ki se je nastanil kot damski krojač na Trgu dei Martiri, začel zahajati v njegovo hišo. Ascanio je bil mlad, lep in vedno dobre volje. Hčerka junaškega Mammija, ljudskega peka, pa je bila preveč čistokrvna Na-
hotel, da sva Jože in jaz, najmlajša kosca, bila deležna te vražje ceste. Ko je videl prijatelj Tone, da sem se prav pošteno opekel, je stopil k meni rekoč:
»Kori, škoda te je, da bi se že prvi dan pokvaril, zamenjajva redi.«
»O, jo bom že zdelal, sem odvrnil iz same baharije, saj nisem vedel, da v celi dolžini raste ta preklicana trava, in tako sem ostal na mestu, kamor sem spadal po redu. Kar pri prvih zamahih sem spoznal, da sem napravil neumnost, ko sem Tonetovo ponudbo odbil. Ker nisem mogel z enim zamahom odrezati nameravani kos prostora, sem moral narediti dva hitra za enega, jop, ki se je bal, da bo s svojo koso prišel v dotiko z menoj, se je obregnil: Ali kačo ubijaš?
Tiho sem bil, saj starim ljudem ne smeš ugovarjati. No, kaj pa je? — Ko je oče videl, da Jop pritiska za menoj, se je oglasil še oče.	(Konec na 8. strani)
(dlllaML
politanka, da bi se spozabila z Milanežemd Vendar je Ascanio raje zahajal na obisk v hišo v bližini Incoronate, kadar' moža ni bilo doma in gospa ga je rada sprejela brez prič.
Nekega dne, ko se je profesor vrnil domov prej kot so ga pričakovali, je presenetil Ascania, ki je klečal pred Chiaro. Gospa se je odstranila z dostojanstvenim korakom boginje, Ascanio je vstal. Giacomo Tedeschi se mu je približal in ga zaskrbljeno pogledal:
»Prijatelj moj, vidim, da trpite. Prav ste storili, da ste prišli k meni. Jaz sem zdravnik, zato ne morem biti ravnodušen do človeškega trpljenja. Vi trpite, ne zanikajte tega. Vi trpite, zelo trpite. Obraz vam gori... Glavobol, strašen glavobol vas muči; o tem ni dvoma. Ah, kako ste pametno ravnali, da ste prišli k meni! Prepričan sem, da ste me nestrpno pričakovali. To je pač strašen glavobol«
Tako govoreč je starec, močan kakor sa-binski vol, potiskal Ascania v svoj sprejemni kabinet in ga posadil na zgodovinski kanape, ki je preživel štirideset let neapeljskih bolezni.
»Že vidim, kaj je z Vami. Zobje vas bolijo, to je tisto. Strašno vas zobje bolijo.«
Iz torbe je vzel ogromne zobozdravniške klešče, mu šiloma odprl usta na stežaj, in mu z enim sunkovitim obratom izdrl zob.
Ascanio je zbežal bljuva je kri, profesor Giacomo Tedeschi pa je z divjim veseljem zaklical:
»Lep zob! Lep, .prekrasen zob! ...«
(Prevedla Jasna Kosmina)
i Prebivalci Milana na severu in Neaplja na jugu so zelo različne narave in radi eden drugega v nič devljejo.
JULES VERNE:	62
Potovanje na	^
— O tem ni nobenega dvoma, Michel. Poslušaj me. Ura je K) in 55 minut; približno 8 minut smo že na poti. Cc se naša začetna hitrost ne bi zmanjšala zaradi trenja ob zračne plasti, bi bili v 6 sekundah preleteli tisti 54 kilometrov atmosfere, ki ovija zemeljsko oblo.
— Razumem, je odgovoril Nicholl; za ko-bko pa mislite, da se je hitrost zaradi trenja zmanjšala?
— Za eno tretjino, Nicholl, je odgovoril Barbicane. Razlika je precejšnja, ampak moji računi mi povedo, da je natančno taka. če je torej znašala začetna hitrost 11.000 metrov, se je zmanjšala pri izstopu iz ozračja na 7332 metrov. Vsekakor smo to mejo že preleteli in ...
— Potem pa, je rekel Michel Ardan, je prijatelj Nicholl izgubil še dve stavi: 4000 dolarjev, ker se top ni razletel; 5000 dolarjev, ker se je krogla dvignila nad 6000 milj. Torej, Nicholl, plačajmo!
— Prepričajmo se najprej, je odgovoril kapitan, potem bomo pa. plačali, čisto mogoče je, da so Barbicanovi zaključki pra-’ vilni in da sem izgubil 9000 dolarjev. Toda v glavo mi je šinila neka druga domneva, ki bi stavo podrla.
— Kakšna pa? je živahno vprašal Barbicane.
— Tale: da iz kakršnega koli vzroka razstreliva niso zažgali, in sploh nismo odleteli.
— Saprabolt, kapitan, je vzkliknil Michel Ardan, ta domneva je pa vreejna mojih možganov! Ni namreč resna! Ali nas ni sunek na pol ubil? Ali te nisem obudil k življenju? Ali predsednikova rama ne krvavi še sedaj od silnega sunka?
— Tako je, Michel, je odvrnil Nicholl, samo nekaj bi rad vprašal.
— Kar.	,
— Ali si kaj slišal pok, ki je moral biti strašen?'
— Ne, je odgovoril Ardan ves presenečen. Poka res nisem slišal.
— In vi, Barbicane?
— Jaz tudi ne.
— No? je dejal Nicholl.
— Pa res, je zamrmral predsednik; zakaj nismo slišali poka?
Prijatelji so se zmedeno spogledali, znašli so se pred nerazumljivim pojavom. Izstrelek je vendar odletel, zato bi moralo tudi počiti.
— Najprej moramo vedeti, kje smo, je rekel Barbicane in snemimo plošče z okenc.
Ta postopek je bil preprost in takoj izveden. Vijaki, s katerimi so bili pritrjeni železni klini na zunanjih ploščah desnega okenca, so pod angleškim odvijačem hitro
popustili. Izvinjene kline so takoj nadomestili gumijasti zamaški, ki so za njimi nastalo vrzel takoj izpolnili. Zunanja plošča je takoj zdrsnila v svojo vdolbino in prikazalo se je lečasto steklo okenca. Po eno tako okence je bilo vdelano tudi v steni na nasprotni strani, na oboku in na sredi tal. Zato so potniki lahko opazovali zunanji svet na štiri nasprotne strani. Nebeški svod skozi stranska okenca, zemljo in luno pa> še posebej skozi zgornjo in spodnjo odprtino v krogli.
Barbicane je s tovarišema takoj stopil k razgaljenemu steklu. Osvetljeval je ni noben žarek. Kroglo je zagrinjala popolna tema. To pa predsednika Barbicana ni motilo, da ne bi vzkliknil:
— Ne, prijatelji, nismo padli nazaj na zemljo! Ne, nismo se potopili na dno Mehiškega zaliva. Da, dvigamo se v svetovni prostor! Poglejta te zvezde, ki se blešče v noči in to neprodirno temo, ki se kopiči med zemljo in nami!
— Živio! Živio! sta hkrati zaklicala Michel Ardan, in Nicholl.
In res je ta trda tema dokazovala, da je izstrelek zapustil zemljo, kajti zameljska tla je tedaj živo osvetljevala lunina svetloba in če bi bili potniki ostali na zemlji, bi morali njeno površino videti. Ta tema je tudi dokazovala, da je izstrelek že preletel zemeljsko zračno plast, kajti v zraku razpršena svetloba, bi se morala na kovinskih
stenah krogle odbijati, pa se ni. Ta svetloba bi osvetila tudi steklo v lini, a steklo je bilo temno. Torej ni bilo nobenega dvoma več: potniki so zapustili zemljo.
— Izgubil sem, je rekel Nicholl.
— Čestitam ti, je odgovoril Ardan.
— Tule je 9000 dolarjev, je rekel kapitan in izvlekel iz žepa sveženj dolarskih bankovcev.
— Hočete potrdilo? je vprašal Barbicane, ko je vzel denar.
— Če ne boste zato užaljeni, je odgovoril Nicholl, pravilneje bo tako.
In predsednik Barbicane je čisto resno in mirno, kakor da bi bil pri svoji blagajni, potegnil svojo beležnico, iztrgal iz nje nepopisano stran, napisal s svinčnikom potrdilo, ga datiral, podpisal in izročil kapitanu, ki ga je skrbno spravil v svojo listnico.
Michel Ardan je snel čepico in se je tovarišema molče priklonil. Toliko formalizma v takih okoliščinah mu je zaprlo sapo. Nekaj tako pristno »ameriškega« še ni nikdar videl.
Po tej finančni operaciji sta Barbicane in Nicholl spet sedla k oknu in opazovala ozvezdje. Zvezde so se odražale na črnem nebu ko svetle pike. Lune pa s te strani nista mogla videti, ker se je pomikala od vzhoda proti zahodu in se polagoma vzpenjala na zenit. Ardan se je začudil, da je ni.	(Dalje prihodnjič)
Ob košnji
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Saj ne morem naprej čez Jožeta,« sem odvrnil. »Saj vidite, da moramo okopavati!«
Postali smo in brusili, tedaj sem videl natančno Jožetov obraz. Pot mu je lil s čela, ravno tako kot meni, da nama je oči zalivalo. Kdo se bo brisal, saj navzdol rado teče. Trmasta sva bila oba in za nič na svetu ne bi priznala svojima očetoma, da straSno trpiva, oba v letih, ko bi najbolj potrebovala dobre in tečne hrane. O, zakaj nisem sprejel Tonetove ponudbe. Pri vsakem zamahu se mi je zdelo, da se mi nekdo posmehuje in pravi: Bahač le pokori se!
Ko je stari Jop opazil, da ima njegov sin ravno takšne težave kot jaz, se je oglasil:
»Ti Mrak, kaj ko bi šli malo v senco kose sklepat, ko tako nazarensko peče. Najbrž je moj oče ravnotako opazoval mene kot Jop svojega in tako smo spregli ob 11. uri. Oče je takoj zabil kol z žebljiči, se vsedel na stol, ki je imel pritrjeno »bab-co« (jekleno tnalce) in začel klepati. Jaz sem se zleknil v travo in po par udarcih na koso sem zaspal kot bi me ubil. Dobro uro na to prinese sestra južino, toda čeprav sem bil lačen, bi vseeno raje počival. Toda nobenemu ni treba vedeti, da sem utrujen. Vstal sem in jedel z užitkom~in ko je sestra povedala, da ni brat dobil v trgu nič kruha, ne moke na karte, ker je baje zmanjkalo vsega, je oče porinil skledo s fižolom in zeljem k meni, rekoč: »Jaz imam že dosti, pojej ti, saj veš tla pred 9. uro
Hoover Alfa-pralni stroji, šivalni stroji, kolesa raznih znamk in nadomestni deli, mlini, drobilniki, posncmalniki, molzni stroji in vsi ostali kmetijski in gospodarski stroji, najceneje pri
Johan Lomšek
Št. Lipi, Tihoja, p. Dobrla ves
Plačila tudi na ugodne obroke —
zvečer ne bo nič.« Nič nisem rekel, jedel sem naprej in zraven mislil na očeta, ki se žrtvuje za sina. Tudi pri Jopu sem to opazil, saj so živeli tudi oni na karte. O, te nesrečne karte, zmiraj nam jih je ostalo več kot polovica. Pa ne, da bi ne mogli pojesti, kar nam je bilo nakazano. Enkrat si prišel prepozno ali prehitro ali pa nisi bil v milosti pri peku. Na vsak način je imel revež redko srečo, da je izčrpal že itak na karti skopo odmerjeni .delež. Po kosilu smo obrnili seno, ki so ga že prej raztrosile ženske in stari Bajdi, nato pa smo do 4. ure skupaj grabili. In ko bi se potem prilegla izdatna malica, smo pa vzeli zopet v roke vsak svojo koso, in šli v smeri stare ceste, katere sem se že od daleč bal, saj jo je bilo še dve tretjini za kositi. Vendar naše kose so bile na novo sklepane, kar mi je dalo več poguma. Vsakokrat pri brušenju kose pa sem obrnil pogled na Žovnek, ter na tihem preklel tiste gospode, ki so dali narediti to vražjo cesto, na kateri se vicava jaz in Jože. Sonce, ki je v velikem loku šlo čez nas, pa se je bližalo zacirku-škemu hribu, in bo pri Sv. Janezu in Pavlu zatonilo. Vse to naju je držalo še toliko pokonci, da nisva omagala. Naposled je bilo tudi te ceste konec, in stari Jop je bil mnenja, da je za danes zadosti.
Za danes zadosti! To je bil najslajši stavek, kar sem jih kedaj slišal v svojem življenju. Nobena beseda iz ust najdražje mi ni bila tako ljuba, kot Jopova takrat, ko je to rekel in preložil čik z desne na levo. Spravili smo kose in klepalnik v par-no; (senik), si voščili lahko noč in odšli vsak na svoj dom.
Mene je zaneslo za potokom naprej, do mlina k prijatelju Andreju, v svesti si da dobim kos kruha. Nisem se motil, razumel je mojo želodčno bol, prinesel polovico hleba in mi ga porinil pod suknjič. Rad bi
mu plačal, saj sem imel denar, toda tega je imel on tudi zadosti. Če te še kedaj prime želodčni krč, Kori kar pridi, je dejal smejoči se Andrejče. Takšne želodčne bolezni on ni takrat imel, vendar je bil strokovnjak za to vrsto bolezni, ki sem jo jaz imel, moj hvaležni pogled mu je bil v zahvalo. »Drejče, Bog ti daj srečo,« sem vzkliknil mu podal roko ter odšel.
Za jutri sem brez skrbi, v sredo bodo zopet pri peku delili kruh, ako bo božja volja. S tem upanjem sem lahkih nog korakal domov, kjer nam je mati skuhala močnik — steber revežev. Materi sem se smilil, da je silila v očeta, naj me nikar ne muči s košnjo, češ fant. se bo pretegnil, in to mu lahko škoduje posebno ob tej nezadostni hrani. Boš videla stara, ko se prespi, bo pa vse v redu. No, drugi dan je bilo treba seveda zopet zarana na noge. Spal sem še kar dobro, samo pri vsakem zamahu s koso me je čez pas močno zabolelo, da sem na skrivaj kremžil obraz. In ko bi bil oče videl ta obraz, bi me zapodil z dela domov spat. Tako pa je samo pripomnil: »Poba kar korajžo, se malo razgibaš, bo pa zopet dobro. Ti stara, pa eno žlico zabele daj več v ponev za opoldne, da bo bolj tečno.« Skrbna mati je res zadnji košček zabele scvrla, da je ugodila zahtevnim želodcem, šla po-
poldne, namesto v grajščino, h kmetu sosedu na delo, da je dobila nekaj masti. Z izgovorom, da je bila bolna, se je drugi dan opravičila pri oskrbniku, zraven pa vzdihnila, Bog mi grehe odpusti, ker se moram lagati, menda me ne bo Bog kaznoval radi laži.
To je bila moja mati mučenica, ki je prinesla vsak kos kruha, ki ga je zaslužila ali dobila podarjenega, domov nam otrokom.
Ves teden smo kosili in trdo preizkušnjo sem prestal. Drugo leto so bili moški, v kolikor niso padli na frontah, zopet doma.
[opov Jože je par let nato zapustil to solzno dolino, še kot mlad fant, tudi vsi drugi že počivajo na božji njivi, razen Toneta in še za tega ne vem, kje je in ali še sploh živi. Bridki spomini! Toda prav je, da današnji mladini malo povemo, kako smo živeli takrat, ko še ni bilo strojev na kmetijah. Danes, ko ima mladina domala vse, kar rabi za svoje telesne potrebe in prav je tako. Zato bi pa morala biti hvaležna staršem in Bogu. Ko molimo nam iz navade leti beseda iz ust, ker smo se je pač navadili, če še sploh molimo.
Vse drugače takrat, ko je šlo trdo za življenje, pa se nam je iskrena in vroča prošnja iz srca dvigala proti nebu:
Daj nam danes naš vsakdanji kruh!
Karl R o j š e k
01 lasu eaufttadai
Iz časopisov vabijo oglasi. Beli tedni; razprodaja; trije ceneni tedni itd. Cele pole papirja potiskajo s primeri znižane cene z namenom, da bi čim več kupcev prišlo in pokupilo zimske artikle. Zdaj bodo v prazne predale in police naložili že pomladne stvari: perilo, obleke in čevlje.
Tončka je ves denar, kar ga je dobila pozimi za jajca shranila in sklenila, da zanj nakupi poceni obleko in perilo, kar pač družina potrebuje. „Saj se še ne bomo oblekli v letno,” meni in „pozimi sem jajčka drago prodala.” Torej zgleda, da ima Tončka precej prihrankov in da pametno misli.
Ko v mestu gleda izložbe, pa je precej negotova. Toliko poceni stvari vidi, da se
Velika zimska razprodaja
st ftfte d*ti globoka zniiant cene
perila - blaga - volne
pri
L Humet
Klagenfurt, Alter Platz 35
MOBELHAUS
STADLER
KLAGENFURT
ji kar v glavi vrti. Všeč ji je rumena volnena jopica pa križasto krilo, hlače za Jo-zija pa še in še. Kar kupila bi! Pozablja, kaj je doma sklenila kupiti: blago 'za ob-lekce Anici in Lenčki, karirane flanele možu za srajco, dve topli rjuhi, turško ruto mami za god, zase pa toplega perila. Če bo kaj dosti ostalo bo kupila še belo moder kariran damast za prevleke blazin in odej. Tudi pikčast damast je lep, ne prime tako naglo umazanije, da se pa vseeno kuhati. Da ne bi česa pozabila, je vzela svinčnik in si vse nujne potrebe napisala na listek. S tem je šla v trgovino in vse dober kup in tudi dobro kakovost dobila. Ni se dala pregovoriti prodajalki, ki ji je na mile viže hvalila lepo svilo, kot je za plesne obleke. Bila je res lepa, a ne za Tončko, ki ne hodi v-gledališče in na plese kot so v mestu. Za to ji služi čedna temna obleka, ki je solidnega kroja in iz dobrega blaga.
Ja, Komarjeva Zofi je lani privlekla vse polno čisto poceni stvari: puloverje in pulije, konce itd. Pa je bilo vse premajhno, preveliko ali pa je bila barva nemogoča.
Iz koncev blaga pa tudi ni mogla prida sešiti, ker so bili premajhni, četudi zelo poceni nakupite ob razprodaji, s seboj pa rabila, ven pa ni bilo nič.
Torej, drage gospodinje, le pojdite in si koceni nakupite ob razprodaji, s seboj pa vzemite še napisan listek s svojimi željami in potrebami družine. Potem se ne boste jezile, ampak vam bo razprodaja v korist.
S
FREMDENZIMMER ▲ Sonderakfion T
Beste Oualitat — unschlagbarer Preis
und
NOBEL-
IDi uters elilit /> aerka n / /
VOLKER-M0BEL
Klagenfurt, ViHacher Ring 45-47. Tel. 57-25

KRATKE VESTI
V Moskvi je spet en katoliški duhovnik, ko je tja dospel minuli teden pater Louis Dion, ki je ameriški državljan. On bo du-šebrižnik zgolj za tuje diplomate katoliške vere, ki vrše službo v Moskvi, v smislu posebnega dogovora med sovjetsko in ameriško vlado. Mesto katoliškega dušebrižnika za tuje diplomate v Moskvi je bilo prazno od leta 1955 naprej, ko je sovjetska vlada izgnala patra Georgessa Bissoneta.
Potniško letalo s 67 potniki in 5-člansko posadko je strmoglavilo v reko East River, ki teče mimo letališča La Guardia v New Vorku (USA). Letalo se je prek radia že napovedalo za pristanek na letališču, toda v gosti megli je zgrešilo pravo smer in zavozilo v reko. Po nesreči so prebivalci hiš na obrežju slišali klice na pomoč. Reševalni čolni so sicer naglo prihiteli na kraj nesreče, vendar so mogli rešiti z vode le 11 živih potnikov, od katerih je potem eden umrl v bolnici. Nadalje so potegnili iz vode še 25 trupel, dočim je 37 potnikov — pogrešenih. Deloma so utonili v reki, ki ondi naglo dere, deloma pa so ostali v razbitinah letala, ki leži na rečnem dnu. Letalo je bilo na reakcijsko turbinski pogon in je veljalo zaradi svoje moderne konstrukcije kot najbolj varno na svetu. Le tri tetine prej je bilo postavljeno v prometno službo.
Ruščina je bila uvedena kot obvezni učni predmet v srednjih šolah Vzhodne Nemčije. Kot drugi tuji jezik si bodo študentje lahko izbrali angleščino ali francoščino.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 15. 2.: 07,30-08,00 Duhovni nagovor.
—	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — 1'ONEDELJEK, Hi. 2.: 14,00-14,45 Poročila, ob jave. Pregled sporeda. — Kdo ve? — 17,55—18,10 Poje slovenski oktet. - TOREK, 17. 2.: 14,00-14,30 Poročila, objave. — Zdravniški vedež. — SREDA, 18. 2.: 14,00—14,45 Poročila objave. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 19. 2.: 14,00-14,30 Poročila, objave. — Emanuel Kant: Ob 155-lclnici smrti.
—	PETEK, 20. 2.: 14,00—14,45 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte! Slepa grofična. — SOBOTA, 21. 2.: 09,00—10,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. - NEDELJA, 22. 2.: 07,30-08,00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasho pozdravljamo m vo ščimo.
THEATERGAS.SE 4
U N S E R E
Fremdenzimmer
schon, modern und preisvvert
haben in der vergangenen Saison allge-mcincn Anklang gefunden ... Auch heu-er bringen wir
neue Modelle in solider Ausfiihrung und laden Sle zn unverbindlichcr Bcsichti-gung ein.
Zustellung f r e i Hans j Zahlungser-durch eigene Mbbclautos j leichterungen
DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM
od 8. do 15. marca 1959
MODA / Gospodinjstvo / Dnevne potrebščine / Luksuzni artikli TEHNIKA / Stroji / Naprave / Orodje
Posebna razstava: Dvokolesa (kolesa, mopedi, rolerji, motorna kolesa) in pribor za motorna vozila
KMETIJSTVO / Kmetijski stroji in njih predvajanje / Razstava pitane goveje živine / Hranila in
nasladila / Vinska poskušnja.
Posebna rzastava: Zaščita pred plazovi in ureditev hudournikov.
*
Kolektivna razstava obrtništva. — Čampi n g.
*
Kolektivna razstava držav Benelux (Belgija in Nizozemska)
#
25-odstotno znižane vožnje na železnicah in avtobusih za obiskovalce izven Dunaja. Velesejmske izkaznice so na razpolago pri deželnih zbornicah za obrtno gospodarstvo, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah in pri vseh za ta namen posebno označenih prodajalnah.
Beti tedni kot še uitioti!
Theresienthaler-tkanina pri
RADLMAYR
Badlmavt pomaga Slediti BELJAK - VILLACH
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: »Naš tednik—Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved cn mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.