os*
//and
$?' rV'C/;
ri$ia Domovi i\i/^

i
,%/l/l’Erai^/* HI— H o /wt
i	,	_
0/X'. 'a;v />/^can in spirit ;y * IN tANGUAGli ONLY
7%j
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 14, 1972
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Jollef, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
dan zastave
Ve p163 ^an ameriske zasta-' rvič je zaplapolala zastava ^ e2c^ prog nad našo deželo
e 14- junija 1777. Vsako leto ila ta 7
a uan Amerikanci vedno 2a°Va Počastimo našo ljubljeno bo]'aVO' ^oma> na morju, v naj-^ oddaljenih krajih sveta, bo razo^e^ena in počaščena, ,• anes izpričevala in simboli-
šib& a na^° svobodo 'lh Pioniri So deželo tali.
Zaa|azo^esirn° danes ameriško v° 2 velikim spoštovanjem, dih^'02aik*rno, da je veliko mla-|3ra^v^enj ugasnilo v njeni o-
ideale na-'jev, ki so ustvarili na-za njo trpeli in umi-
^n® Rissa spel višje!
živini go v zadnjih ted-/1 ZačeTe znova rasti in vedno rastejo, višje ce-e živine se bodo ta teden fvazale že tudi na višjih ce«ah mesa.
Ul. — Cene živi-So .na debelo, posebno goveda pre^reLe^^e ^due naglo rastle in 'bak'e^e Ce^° °ne v zaoetku leta. ki e ^ konec nekaj nižjih cen. tn/ Se uveljavile zadnja dva jejo	ta teden napovedu-
sej)iiS-P^0s;n'0 višje cene mesu, po-ij, ° seveda govejemu, kj r^°vine vseh velikih družb. iŠ£e.^rodajajo hrano na drobno cetig0 rno2nosti! kako bi zvišale ^Vej119	manj boleč način in
l\fa a ^udi na čim manj viden.
^stilVedU;iej0’	nekatere
bies	posameznih vrstah
ge	VGa loia m kosti, dru-
j° ° Pa sploh omejile proda-žtftg eaa’ da bi se tako izognile iiogj ,k:anernu dobičku v tej pa-
^°do^a^eri Sovore ze sedaj, da he Pitale one vrste govedi-hiam 1 ,S0 naibclj priljubljene, tazn °bilne in jih bo manj na hotej0 a^°' ^a^era gospodinja bo ih0raa irneti večjo izbiro, bo bo ^°rej rano v trgovino, ko Nlbnrvf0 na razpolago. Drugi da s pomanjka-
Višji ni treba računati, pač pa
etn
iihi
tačru
^ eenami. To ne gre vladi ^at0CUIl, ko se bližajo volitve in Ve£jj govore, da bodo dovolili
Več
mesa iz tujine. Po-
frrevig9 ^oriudba naj bi zbila ^esu"0ke
cene živini in seveda
Gandhi potuje
se^j DELHI, Ind. - Pred-Je v ^ v^ade Indira Gandhi se dhevI1°Ile^e^ek odpravila na 12-.le lls, P°t po svetu. Najprej se Svedg^V^a v Stockholmu na teden f1*1, k-ter zaseda že drugi
ŠW konfeten °koljUi
ica ZN o člove-
SeifaJ vodijo ¥o|n@ v Južneii ¥šetnag?in vojaki
WASHINGTON, D.C. — Vojaški vodniki ZDA so dobili zdaj dovoljenje, da vodijo vojskovanje v Vietnamu tako, kot se zdi njim najbolj uspešno. Zaprli so severnovietnamska p r istanišča, kar so že dolgo hoteli, in načrtno uničujejo vojaške cilje ter za vojsko pomembna industrijska središča po vsem Severnem Vietnamu.
Letalska vojna v času predsednika Nixona v zadnjih dveh mesecih je različna od one v času predsednika Ln B. Johnsona. Ko je bil L. B. Johnson predsednik, so on in njegovi glavni svetovalci določali cilje za letalske napade v Severnem Vietnamu na svojih torkovskih sestankih.
Kot preje obstoje tudi zdaj področja, ki so izuzeta ali omejena za letalske napade, kamor spada pas kakih 25 milj vzdolž meje L. R. Kitajske, toda v vsem drugem imajo vojaški vodniki proste roke pri izbiri ciljev. Imajo tudi pravico, da te cilje napadejo znova, da ostanejo porušeni, če jih skuša sovraž-rik popraviti.
Čeprav imajo vojaki sedaj precej proste roke, vendar vrhovni vojaški vodniki niso doslej še dali nobene izjave, do kdaj in če sploh bodo mogli po sedanji poti onesposobiti Sever-m Vietnam za nadaljnje uspeš-ao vedenje vojne v Južnem Vietnamu.
L. B. Johnson ne pojde na konvencijo
WASHINGTON, .D.C. — Vodstvo demokratske stranke je povabilo bivšega predsednika ZDA L. B. Johnsona na narodno konvencijo stranke v Miami Beach orihodnji mesec, kjer bodo izbirali predsedniškega kandidata. Povabljeni je udeležbo od-donil.
Hansfieid vztraja pri svojem predlogu
Vodnik demokratske večine v Senatu hoče na vsak na-1SR ni uspelo čin omejiti finančna sred-1večbombnih atomskih glav, kot
Spor o sovjetski!!
¥ešls§iiiiifftii glavafi
WASHINGTON, D.C. - Pred nekaj tedni je prišla v javnost iz vojaških krogov vest, da ZS-izdelati uspešnih
Eisaku Sato bo odstopil če ta teden?
TOKIO, Jap. — Japonski listi ’gibljejo, da bo predsedik vla-le Eisaku Sato odstopil še ta teden. Največ izgledov za njegovega naslednika ima zunanji minister Fukuda.
stva za. čete ZDA v Vietnamu do 31. avgusta 1972.
WASHINGTON, D.C. — Sen. Mike Mansfield je odločen nadaljevati s svojim naporom za omejitev sredstev za vzdrževanje ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu do 31. avgusta 1972, če pristane Severni Vietnam na sklenitev premirja in na izpust ameriških vojnih u-jetnikov.
Predlog je že ponovno v razpravi v Senatu, pa je bil doslej vedno v skrajni obliki odklonjen. To se mu lahko zgodi tudi tokrat. To Mansfieldu ne bo vzelo poguma. Sedaj je svoj predlog stavil kot dopolnilo k zakonskemu predlogu za pomoč tujini. Povedal je, da ga bo kasneje pristavil kakemu, drugemu predlogu, če bo v sedanji obliki propadel.
Senat razpravlja o pomoči tujini, ki jo je senatni odbor znižal na 1.7 bilijona, na pol bilijona manj, kot je predsednik Nixon predložil. Sen. Mansfield je ob začetku razprave prebral pismo predsednika Nixona, v katerem ta nasprotuje tako zmanjšanju pomoči tujini, kot tudi predlogu o omejitvi sredstev za oborožene sile ZDA v Južnem Vietnamu do 31. avgusta 1972. Predsednik pravi, da varnost ZDA za visi v vedno večji meri od stabilnosti njihovih zaveznikov in da bo zmanjšanje vojaške pomoči tem za pol bilijona hudo prizadelo program. V In-dokiini bo mir dosežen brez o-mejitve sredstev hitrejše kot z njo, pravi Nixon v pismu Kongresu.
Načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora Fulbright je tokrat prepustil vodenje razprave o pomoči tujini v zbornici sen. J. Sparkmanu, drugemu najstarejšemu demokratu v odboru.
jih imajo ZDA že od lani v rabi. Njihov način tribombnih glav je bil tako neuspešen, da so ga zavrgli in se lotili razvoja novega po zgledu ZDA.
Tedaj so trdili, da je ZSSR za ZDA na tem področju za vsaj 3 leta. Pretekli teden, torej po sporazumu v Moskvi, je obrambni tajnik M. Laird dejal pred kongresnim odborom na tajni seji, da so Sovjeti že začeli preskušati novo vrsto večbomb-nih glav. Kaj podrobnejšega o tem ni prišlo v javnost, ker je bila. kot omenjeno, seja tajna.
Državno tajništvo je smatralo kljub temu za potrebno, da je izjavilo, da Sovjetska zveza nove vrste večbombnih glav, ki bi bila slična tej ZDA, še ni preskusila, lahko je preskusila šele medcelinske raketo, na katero bo take glave namestila. ZDA naj bi bile v tem pogledu pred ZSSR še vedno vsaj dve leti in nemara več.
Edmund Wilson, vodilni literarni kritik umrl
TALCOVILLE, N.Y. — Najbolj znani in najbolj upoštevani literarni kritik, merodajni u-stvarjalec literarnega okusa dobe Edmund Wilson je umrl tu v starosti 77 let.
Pokojnik je bil mož encliklo!
IZRAEL IN EGIFT STA SE VČERAJ UDARILA V ZRAKU
Včeraj zgodaj popcldne je prišlo do spopada izraelskih in egiptskih letal nad Sredozemskim morjem kakih 25 milj od obale Sinajskega polotoka. Izrael trdi, da so njegova letala sestrelila dve egiptski MIG-21 letali, E-gipt pa naj bi bil sestrelil dve izraelski Mirage letali, kar pa Izrael zanika.
I!
Iz Clevelanda in okolice
l
egiptskega ozemlja. V Izraelu odgovarjajo na te grožnje, da so pripravljeni. Če pride do novega oboroženega spopada med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi, je odprto vprašanje, ali bo ta spopad ostal omejen ali se bo razširil v kaj večjega in bolj nevarnega. Moskva bi le tezKo dovolila, da bi bili Arabci ponovno tako tepeni, kot so bi.i pred petimi leti, Washington pa ne bo mogel dopustiti izraelskega poraza in uničenja. Tako so Moskvi i v Washingtonu zainteresirani na tem, da ostane
JERUZALEM, Izr. — Skozi 22 mesecev je vladal na črti premirja vzdolž Sueškega prekopa mir. Včeraj je prišlo do prvega večjega in nevarnega spopada, ki bi utegnil sprožiti novo bojevanje med Izraelom in Egiptom.
V Izraelu računajo na egiptski “odgovor” za sestrelitev dveh MIG-21 letal v letalskem boju z izraelskimi letali nad Sredozemskim morjem kakih 25 milj od obale Sinajskega polotoka, ki ga imajo zasedenega Izraelci. Izraelsko poročilo trdi, da sta dva |1 v
egiptska pilota odskočila v rnor-,	.	. .
.	.	,	.	, ,	, , pri seaaniem premirju,
je m da so se vsa izraelska leta-:	j j- j
la vrnila varno na svoja opori- ’
šča.
Poročilo iz Kaira pravi, da sta j bili dve izraelski letali Mirage | sestreljeni 30 milj severozaho- j dno od Port Saida, ko je 16 iz- j raelskih letal vpadlo v egiptski | zračni prostor in so bila prestre- j žena od egiptskih letalskih sil. j Dve egiptski letali naj .bi bili! zadeti. Kaj se je z njima zgo-1 dilo, poročilo ne pove jasno, | WASHINGTON, D.C. pravi pa, da sta izraelski letali ! ni odbor Senata padli v morje.
Izrael zanika vsaka izgubo!
Zaan$e vesti
KALKUTA, Ind. — Tu se je ustavil na poti v Hanoi predsednik ZSSR Nikolaj Pod-gorny. Očitno gre tja razlagat sovjetsko stališče o Vietnamu v razgovorih s predsednikom Nixonom tekom njegovega obiska v ZSSR pretekli mesec.
Finanč-je po skoraj
Podeželske ceste
V ZDA je skupno okoli tri milijone 'milj podeželskih cest.
pedičnega znanja in eden naj-j svojih letal. Izraelsko poročilo j j boljših poznavalcev zahodnih j pravi, da so bila izraelska letala] slovstev, ki je odločilno vplival na rednem izvidniškem poletu i na literarni okus svoje dobe. ] nad Sredozemskim morjem se-! Njegova dela so bila namenjena izobraženi eliti, pa so vendar segla tudi v širše plasti.
Pakistan porabil pomoč ZDA v vojaške namene
WASHINGTON, D.C. - Glavni računski urad organ Kongresa je pretekli teden sporočil Kongresu, da je Pakistan lani porabil okoli 10 milijonov dolarjev pomoči, ki so jo ZDA dale za obnovo Vzhodnega Pakistana, po veliki poplavi, za vojaške namene. Vojska je vzela tudi čolne in tovornjake, ki so jih ZDA dale kot sredstva za prevoz po- pali nad možnostjo, da bi se
verno od Sinajskega polotoka,! ko so naletela na egiptska letala j v “napadalni formaciji”. Koliko je bilo egiptskih letal poročilo na pove, prav tako ne omeni nič egiptske trditve, da so izraelska letala vdrla v egiptski zračni prostor.
Do spopada med letali Egipta in Izraela je prišlo v času. ko se je egiptski obrambni minister gen. Sadek vrnil po petih dneh razgovorov v Moskvi domov. V Egiptu v zadnjih tednih zopet veliko govore in pišejo o neizogibnosti nove vojne, ko so obu-
moči.
! Izrael sam umaknil z zasedenega
Združeni narodi izgubljajo na moči in pomenu
Vremenski
prerok
pravi:
hajvjg- no z možnostjo dežja, temperatura okoli 82.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Novi glavni tajnik ZN Kurt Waldheim se prizadeva, da bi to trudno mednarodno organizacijo, ki izgublja vedno bolj na ugledu in pomenu, oživel in dvignil do nove veljave. Obiskal je že večje število držav, zlasti vodilnih, in se pripravlja tudi na obisk v Peking. S svojim delom in podjetnostjo doslej ni veliko pozitivnega dosegel. Pretekli teden mu je uspelo tekom tridnevnega obiska na otoku Cipru obnoviti razgovore med otoškimi Grki in Turki, med katerimi čuvajo mir še vedno od začetka 1. 1964 čete ZN.
Večina siceršnjega dogajanja na svetu gre mimo Združenih narodov. Na Srednjem vzhodu so vsaj po imenu vključeni v reševanje boja med Arabci in Izraelom, ki zaradi neuspeha razgovorov grozi zopet preiti v bojevanje. V Vietnamu jih ne puste niti blizu, četudi so ZDA pripravljene pritegniti njihovo pomoč k vzpostavljanju miru
v Indokini. V Hanoiu in v Pekingu so povedali naravnost, da Združeni narodi v Indokini nimajo kaj iskati in početi.
Konferenca ZN o razorožitvi zaseda in se posvetuje s prekinitvami v Ženevi v Švici že več let, pa nima kaj prida pokazati. Kar je bilo dejansko pomembnega doseženega, je sporazum o omejitvi strateškega jedrskega orožja, ki sta ga pretekli mesec dosegla Washington in Moskva mimo Združenih narodov. Zaradi lepšega sta te Nixon in Brežnjev v svojih načelih za urejanje odnosov med ZDA in ZSSR le omenila.
Združeni narodi so sklicali konferenco o varovanju okolja v Stockholmu na Švedskem. S težavo je bila izdelana skupna resolucija, ki naj bi bila sprejeta in naj bi služila kot začetek skupnega dela za ohranitev in varovanje zdravega okolja za človekovo življenje na našem planetu. Prišlo je do prepirov, sporov
in ostrih razprav, Kitajska je predložila poseben odbor, ki naj resolucijo pregleda in jo dopolni. Naglo so se ji pridružile male države Afrike in A-zije. Sedaj izgleda, da se u-tegne konferenca končati brez vsake resolucije. Nerodno je že brez tega, ker se konference ne udeležujejo Sovjetska zveza in njeni sateliti z izjemo Romunije.
Združeni narodi so bili u-stanovljeni v upanju, da se bo iz njih razvila nekaka svetovna vlada, ki bo čuvala mir po vsem svetu, varovala človeške pravice in varovala človeštvo tudi pred nasilji in rodomori. Sprejete so bile resolucije, odobrene listine o vsem tem, toda svet se za nje ne meni veliko. Močni gredo mimo ZN. šibki pa se na te zastonj sklicujejo v svojih tegobah in stiskah.
Združeni narodi dobivajo bolj in bolj podobo Društva narodov, ki je uradovalo med obema svetovnima vojnama iz Ženeve v Švici, ne da .bi
moglo svet zavarovati pred malimi in večjimi vojnami in seveda tudi ne pred drugo svetovno vojno samo. Japonska, Italija in Nemčija so Društvo narodov enostavno zapustile, ko so bile v nevarnosti, da jih bo skušalo zadrževati pred zasledovanjem njihovih ciljev. Tedaj je stopila vanj Sovjetska zveza, kar pa Društva narodov ni rešilo.
ZN so postali nekaka družba za javno razpravljanje, kjer vsak član zasleduje vztrajno svoje cilje in vodi večinoma svojo ozko nacionalno politiko, od zamisli o svetovni vladi je komaj kaj ostalo. Internacionalizem se trenutno po vsem svetu umika nacionalizmu, ki postaja v različnih delih sveta zopet glasnejši. Tudi naša dežela se pomika v to smer. Nixonova administracija ima vedno manj vere v koristnost ZN in jim zato zmanjšuje svojo moralno in finančno podporo. Trdijo, da hoče omejiti dosedanji finančni prispevek ZDA od 31.5%- na okroglo 25%.
enem letou dela končal včeraj svoj predlog za prenovo javnega podpiranja potrebnih in Socialne varnosti. Predlog je zelo različen od enega, ki ga je lani v tem času odobril Predstavniški dom. Zato je odprto vprašanje, kdaj bo konferenca obeh zbornic predloga izenačila, če jih sploh bo. Najprej mora predlog odobriti senatna zbornica, nato pojde šele pred konferenco. To se verjetno ne bo zgodilo pred sredo prihodnjega meseca. LITTLE ROCK, Ark. — Sen. John L. McClellan je pri včerajšnjih izločilnih volitvah zmagal nad svojim demokratskim tekmecem kong. D. Pryor-jem, četudi so zmago | napovedovali temu. McClellan je v Senatu že 30 let in bo sedaj po vsem sodeč, če bo zdrav, lahko ostal tam še novih 6 let.
SAN ANTONIO. Tex. — Na včerajšnji demokratski konvenciji so konvenčne delegate razdelili takole: guv. Wallace 42, McGovern 34, Humphrey 21.
BELFAST, S. Ir. — Provisio-nali I.R.A. so ponudli enotedensko premirje, ee se pride državni tajnik in upravnik Severne Irske W. Whitelaw razgovarjat z njimi o pogojih končanja nasilja v “Svobodni Derry”, katoliški del London-derryja, ki je v oblasti I.R.A.
NATO v skrbeh zaradi
rasti sovjetske flote
BRUXELLES, Belg. — Glavni tajnik NATO J. Luns je opozoril zaveznike na naglo rastoče sovjetsko vojno brodovje in nevarnost, ki jo predstavlja za NATO, Posebej je omenil, da ima ZSSR 320 navadnih podmornic in 104 atomske.
Luns je priznal, da je vojno brodovje ZDA za enkrat še vedno močnejše od sovjetskega, pa opozoril na sorazmerno hitrejšo rast sovjetskega. NATO se bo po sodbi svojega glavnega tajnika morala skoro lotili reševanja tega vprašanja.
Dan zastave in parada—
Danes bo v centru našega mesta 42. vsakoletna parada v počastitev Dneva zastave. Pa-jrada se bo začela ob 8.30_zvečer. Vila se bo po 13. cesti južno do Euclid Avenue in po njej do Public Square, nato vzhodno po Superior Avenue mimo slavnostnega odra na 6. cesti, kjer so bo parada razšla.
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima svojo mesečno sejo jutri ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vse članstvo vabljeno!
Kavč zastonj—
Potrebna družina dobi zastonj dobro ohranjen kavč. Kličite 531-0469.
Rokoborba—
V petek zvečer ob 8. bo nastopil Johnny Powers v Areni na 3717 Euclid Avenue proti Johnnyju Valentinu za prvenstvo Severne Amerike.
Brownova odstavitev začasno razveljavljena—
Vrnovno državno sodišče je razveljavilo Brownovo odstavitev votivnega odbora v okraju Cuyahoga v zvezi s primarnimi vontvami 2. maja letos. Volivni odbor bo v ponedeljek zaslišan pred vrhovnim sodiščem. Posebna komisija je med tem objavila poročilo svoje preiskave o volitvah 2. maja, v katerem ugotavlja, da pada odgovornost za njihovo nepripravljenost na tri č.ane volivnega odbora, pa tudi na državnega tajnika T. Browna. Od' volivnega odbora izvzema T. Garofolija od vsake večje odgovornosti.
Ferk dobil denar za šolski soseskin zbor”—
Clevelandski šolski odbor je včeraj v Washingtonu zvedel, la je delavsko tajništvo dejansko ze odločilo, da dobi mestna uprava 4.3 milijona dolarjev za Šolski soseskin mladinski zbor”, poletno zaposlitev mladine, ki ,e bil doslej skozi vseh 7 let obstoja v upravi šolskega odbora. --------------o------
V Stockholmu se zavzeli za omejitev lova na kite
STOCKHOLM, Šved. — Kljub japonskemu napora preprečiti sprejem resolucije o 10-Ietni prepovedi lova na kite, je bila ta z veliko večino odobrena na tukajšnji konferenci o varovanju okolja.
Resolucija, odobrena v komiteju, naj bi služila kot pritisk na Mednarodno komisijo za lov na kite, ki jo sestavlja 14 držav in ki se bo sestala proti koncu tega meseca v Londonu na Angleškem. Večina držav je lov na kite že opustila ali zelo omejila, v večjem obsegu se ukvarjata z njim še Japonska in ZSSR. Ti dve sta zadnja leta dosegli okoli 80 % vsega ulova.
Kitov je vedno manj in zato se čuvarji prirode in okolja potegujejo za to, da bi lov na nje mednarodno prepovedali.
Pariz ima županjo
PARIZ, Fr. — Prvič v svoji zgodovini je bila izbrana za predsednika pariškega mestnega sveta ženska, 59 let stara Nicole de Hautecloque, pristašinja gau-lizma.
Predsednik mestnega sveta o-pravlja tudi dolžnosti župana, le da so te sorazmerno omejene.
RMEmšm Bommn&i
C- f\ V— II < » M I
M3.
-"n—
6117 3t Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:	"
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^	No. 11?'Weds., June 1471972
Kdo vodi?
I.
Pod naslovom: “Učimo se od tistega, ki se uči” in podnaslovom: “Kdo odloča, kdo vodi, kdo uči?”, je objavil pred kratkim “Die Zeit” govor, ki ga je imel slavni biokemik, Nobelov nagrajenec za fiziko in medicino, profesor na univerzi v Oxfordu, Hans Adolf Krebs na 178. kongresu nemških internistov v Wiesbadenu.
Profesorja skrbi znanstven razvoj na nemških univerzah (on sam je študiral in poučeval do 1. 1933, ko je moral bežati pred nacisti, na Zavodu cesarja Viljema v Berlinu). Čezmerna svoboda se mu zdi škodljiva. V zaključnih besedah je razširil svojo kritiko na stanje zapadne demokracije sploh. Pravi, da oblasti nimajo poguma, da bi svojo zakonito avtoriteto izvajale. So prešibke, da bi preobilje svobode — in to je pogosto tiranija neodgovornih in nepoučenih množjc — preprečile in resnično svobodo zaščitile. To ni več demokracija, to je mobokracija (vlada drhali)!
Ta kritika ne zadene samo univerz, ampak vse veje življenja. Začnimo kar pri temeljni celici življenja, pri družini.
Mnogi zakonci se branijo otrok ali jih celo more; če se jih že ne morejo ubraniti, si mislijo s Prešernovo Nezakonsko materjo: Kaj pa je tebe treba bilo? Otroci so jim v breme. Namesto, da bi se brigali za nje, raje sodelujejo pri vseh mogočih društvih in klubih, tudi pri Društvu za varstvo živali, otrokom pa dajo denarja, da si kupijo igrače, hrano in drugo, kar si požele.
Otroci, ki nujno potrebujejo mehke materine ljubezni, nimajo nikogar, ki bi jih vodil in učil. Prepuščeni so samim sebi in sebi enakim. Taki ne bodo nikdar spoštovali avtoritete in nikdar znali ceniti denarja. Iz takih družin rastejo mladostni zločinci. Tudi šole imajo pri tem svoj delež. Če skuša oče kdaj izvrševati svojo vzgojno dolžnost in opozarja otroke na potrebo čistoče in skrbi za dostojno zunanjost, ga hitro zavrnejo: “Če je učitelj (profesor) zadovoljen, kaj imaš potem ti reči?”
Nekatere matere se izgovarjajo, da morajo s svojim delom prispevati k vzdrževanju družine. To je le redko res. Družabni red, v katerem oče ne zasluži dovolj za preživljanje družine, je slab, pa naj bo komunističen ali kapitalističen. Mnogo žensk, ki so zaposlene izven doma, zapravi več, kakor zasluži. Zakonca, ki se zavedata, da so otroci vredni več kakor luksuzno življenje, imata navadno več kakor tisti, kjer delata oba. Morda res ne žive tako potratno, vendar stradati ni treba nikomur. Otroci, ki so navajeni živeti nekoliko skromneje, prenašajo pozneje težave življenja mnogo lažje kot razvajeni. Znani so slučaji, kjer'sta oče in mati delala vsak v dveh službah, da bi mogla nuditi svojim otrokom vse udobnosti, na starost sta pa morala delati, da sta plačevala za zločine svojih otrok.
V šoli so nas učili, da močne osebnosti delajo zgodovino. Ali morete sedaj pokazati na koga, ki bi res vodil, učil in odločal? Ker ni vodilnega človeka, tudi ni vodilne velesile. Amerika in Sovjetska zveza sta brez dvoma glavni velesili sveta. Toda katera vodi? Nobena! Boj za prvenstvo je še v teku. Enkrat je naprej ena, drugič druga. V Sovjetski zvezi se bore za oblast trije približno enako močni voditelji. Šele, kadar bo odločal en sam, bo lahko določil točno smer poti.
In v Ameriki? Naš vidni predstavnik je predsednik R. M. Nixon. On skuša biti tudi dejanski voditelj. Žal se ravno tu najbolje vidi, kam vodi pretirana svoboda. Čeprav ne moremo zanikati Mr. Nixonu močne osebnosti, vendar ta mnogokrat ne prevlada. V najvažnejši veji vlade — v zunanji politiki — vodi ali vsaj hoče voditi drhal. Amerika bi si prav lahko prihranila luksu vzdrževanja poslaništev in diplomatov po vsem svetu. Revolucionarji vseh vrst, borci za mir, matere vojnih ujetnikov, poslanci in senatorji, in-dustrijci in klovni se radi hodijo na lastne stroške pogajat za mir in za izpustitev vojnih ujetnikov v Pariz ali v Hanoi ali kamorkoli.
Mnogi delajo to iz škodoželjnosti, nekateri pa tudi iz dobre volje, pa ne vedo, kako strašno škodijo s tem svoji domovini. S tem samo podaljšujejo vojno in pozivajo nasprotnike, naj vzdrže še malo, ker mi smo vojne že do grla siti. S poudarjanjem edinega pogoja za končanje vojne: Vrnite nam ujetnike! samo dokazujemo, kako visoko jih cenimo, da bodo^oni ja vedeli, koliko lahko zahtevajo odkupnine za nje. Še nikdar v zgodovini se ni zgodilo, da bi kak vojskovodja napovedal dan, kdaj se misli umakniti iz boja, kot to zahteva sedaj množica (žal spada v njo tudi precej kongresnikov in senatorjev) v Ameriki. Bivši predsednik L. B. Johnson je gotovo bolje poučen o položaju, pa je na vprašanje časnikarjev, kaj bi svetoval predsedniku Nixonu glede Vietnama, odgovoril: “Samo predsednik
ima v danem slučaju potrebne podatke, ki mu omogočajo napraviti primeren sklep, jaz teh nimam.” Na ta odgovor bi morali spomniti povprečne državljane, kadar so preveč radodarni z nasveti glede vodstva take velesile, kot so ZDA.
(Konec sledi)
Anže
Waukegan, 111. — Razna gibanja med ameriškimi Slovenci se zdi in izgleda, da niso več tako živa, kakor so bila nekdaj pred par desetletji. Vse nekam počasi utihuje. Ko govoriš o tem s kom, dobiš navadno odgovor, da ni več toliko raznih potreb za nas kakor nekoč. Ali . res ne? Morda ne v vseh tistih ozirih, kakor nekoč. Neke potrebe so pa še vedno. Potrebe so še, le požrtvovalnih ljudi ni več toliko med nami, da bi jih reševali, kar in kakor sedanji časi zahtevajo požrtvovalnosti in truda za take namene. O tem bi se dalo marsikaj povedati na račun vsega tega — a zamera bi bila marsikje. To sem poudaril pred kr: :kim tudi mojemu sosedu, ko me je ta nagovarjal, da naj glede tega malo podrezam v našo javnost, kadar pišem kak dopis. Omenil sem, da je potreba, da bi kdo drugi o tem kaj spregovoril. Pa mi je Frank odvrnil: “Ja, ja, druge, katere imaš v mislih, pa ni kar tako lahko prebuditi! Ne za kaj takega, za kar je treba kaj žrtvovati.”
“Morda preostro sodiš,” sem mu odvrnil, nato pa še pojasnjeval: “Nikar hiteti. Čas s svojimi okoliščinami in razmerami počasi vse opozarja in prebudi, bo tudi tu tako, le verjemi.”
Frank pa me je po horjulsko z očmi gor in dol pogledal in dostavil:	“Da, da navadno ta-
krat, ko je vse prepozno!”
Ko sva se razšla, sem sam pri sebi ugotavljal, da Frank kar prav misli. Smo res taki. Počasni smo, morda zato, ker :za nami ni skrbnih voditeljev, ki bi nas priganjali in nam pojasnjevali, kaj so za nas v teh časih glavne zadeve in potrebe, za katere bi morali delati. Pri vsem tem ne moremo drugega, kakor počakajmo, upajmo, čas in potrebe bodo nas že prebudile in pognale na delo, kadar bo pravi čas za to. še enkrat: upajmo!
izvrše, kakor tistim brezsrčnim, ki se dajo najeti za take zločine, ali če jih iz svojih divjih nagonov izvrše.
Politika je v mnogih slučajih umazana. V nekaterih manj, v mnogih slučajih pa skrajno u-mazana. Taka je bila v starih časih, pa tudi zdaj ni dosti boljša. Dokler bo taka — bodo tudi taki politični dogodki in slučaji. Odgovornost pada na javnost, ki to prenaša in trpi. V vsaki hiši je tak red, kakršni so ljudje. V vsaki deželi pa tak, kakršni so državljani. V njih rokah, kjer si znajo pomagati, so rešitve za take slučaje. Tega bi se morali posebno zavedati volivci ob vsakih volitvah. Znati in vedeti bi morali, koga volijo za razne odgovorne urade, ki v deželi skrbijo za red in mir. Tega bi se morali zavedati vsi državljani, kjer se ne, razni dogodki povedo, kako visoka je njihova politična zavednost in pa, da kot take lahko vsak politikar vodi, kakor hoče.
Dal Bog, da bi se vsem nam v teh ozirih odprle oči, posebno ob volitvah!
* IZ NAŠE PRESTOLNICE, to je doli iz Springfielda, kjer naši državni poslanci in senatorji kujejo razne postave za našo državo, so pred kratkim objavili vest, da je državna zakonodaja sprejela in odobrila, da se lastnikom domovanj, kateri so stari nad 65 let, dovoli davčni popust na njihove domove in , zemljišča. To po načinu, da ocenitev hiš in zemljišč po določilu ocenjevalne vrednosti za zemljišča v vsaki davčni občini in za hiše, za vse po vrednosti. “Starejšim državljanom” (t. j. kateri so nad 65 let stari), pa bodo deležni, da za prvih $1500 ne bodo obdavčeni, kar je čez, pa. Veliko sicer to ni, nekaj pa je le. Recimo, kjer bodo takim lastnikom domov ocenili hišo in zemljišče po' davčni meri, da je vrednost $7,500, bo tak lastnik obdavčen le za $6,000. To bo prišlo v veljavo šele prihodnje leto 1973. Lahko se pa tudi zgodi, da bodo za naprej v teh inflacijskih časih ohdavčevalne mere dvignili, pa bomo tam, kjer smo. Bomo videli, kako bo, ko bodo nam dostavljali davčne račune
* RAZNA OBNAŠANJA na gospodarskih, posebno pa še na političnih poljih med nami so v mnogih ozirih taka, ki deželi našega strica Sama ne delajo posebne časti. Vse kaj drugega.
Tragičen dododek v Laurelu, Maryland, je postavil politično življenje in razumevanje po nekaterih v zelo neprijetno luč. O-svetljuje, kako nekateri gledajo in razumejo demokracijo, v kateri naj' bi imeli vsi svobodo do izražanja in tolmačenja potreb za pošteno življenje med nami. V gledanjih in razumevanjih raznih medsebojnih javnih potreb so vedno bile in bodo razlike. Vsake oči gledajo po svoje in vsaka glava sodi po svoje. A to ne sme preko mej, ki naj bi bile krivične in nepoštene do bližnjega. Če so, niso pravične in ne poštene. Take zadeve je treba na vljuden, dostojen način reševati, ne pa s streli in bombami.
Napad na življenje guvernerja George Wallace-a pove, da je med nami še vedno nekaj takih, ki nimajo nobenih poštenih čustev do bližnjega, ne v takem ne v drugem oziru. Vodi jih nekaka fantastična sebičnost. To se čuti in gre na račun tistih, ki take zločinske dogodke prirede, najamejo in plačajo tiste, ki jih
za leto 1972 in 1973.
Državna illinodska senatska zbornica je tudi odobrila in glasovala z večino, da se nakaže 30 milijonov dolarjev podpore privatnim osnovnim in srednjim šolam. Ker v te vrste spadajo tudi katoliške šole, bodo te deležne podpore. Natančno koliko, še ni znano. Nekaj bo, dovolj pa ne. Z obratovanjem šol so vsepovsod dandanes v teh inflacijskih časih velike težave. Vse je dražje, oskrbovanje poslopij, u-čiteljstvo zahteva vsake kvatre višje plače in koliko še drugega. Se ne sive zastonj lasje onim, ki imajo pri tena odgovornosti pri upravljanju in vzdržavanju teh.
* NAJ BO DOVOLJ O TEM ZA DANES. Da se ne bomo pri teh javnih skrbeh o davkih in o tem in onem prekislo držali, pa naj slede dve za kratek čas in dobro voljo:
— Pred sodniki doli v Velikem Chicagu je stal neki potepuh, ki so ga policisti že osemkrat zalotili pri izvrševanju nedovoljene obrti, pri vlomu in kraji. Sodnik mu je v posvarilo rekel:
“Že osmič si pred sodiščem. Povej no, ali res ne moreš voziti skozi življenje s poštenostjo in delom?”
Potepuh pa: “Res ne vem, nisem še nikoli poskusil.”
*<
—- Taki so samo Škoti. — Oče, trd Škot, je šel s svojim malim sinčkom v mesto. Ker pa slednji s svojimi kratkimi koraki ni mogel očeta dohajati, mu oče reče: “Ej Dick, delaj večje korake, ker s tem boš prihranil na podplatih, ki so zdaj kaj dragi.” — Vse naše dobre slovenske rojake tu in po vsem okroglem svetu lepo pozdravljam. Z veselimi obrazi in dobrimi srci hodite po svetu, pa bo vas vesel svet in Bog!
Vrhenšk Tine
Zahfalal
CLEVELAND, O. - Po tritedenskem bivanju v Woman’s General Hospital se zopet nahajam doma. Na tem mestu bi se rad naj prvo zahvalil dr. Maksu Raku za njegovo pozornost in pomoč. Prav iskreno se zahvaljujem neštetim osebnim obiskom in onim, ki ste mi s karticami in molitvami želeli skorajšnjega okrevanja. Posebno se zahvalim častitim gospodom Rev. Antonu Sršenu, Rev. Julius Slapšaku, Rev. Jožetu Vargi in Rev. Karlu Wolbangu. Bog plačaj vsem!
Roman Švajger, Sr.
Bridgeport, Conn. — Spoštovana Ameriška Domovina! Najina naročnina bo kmalu potekla. Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad.
Ameriško Domovino oba rada bereva. Prav lepo pozdravljava vse naročnike lista, posebno pa g. župnika Antena Cvetko na Koroškem.
Iskreno želiva, da bi tiskana beseda še dolgo razveseljevala srca rojakov. Lepo pozdravljava!
Marija in Anton Lagoja
V
Winter Haven, Fla. — Predragi! Spodaj podpisana Vam pošiljam enoletno naročnino za moj priljubljeni list Ameriška Domovina. Vsem naročnikom in bralcem pošiljam prav lepe pozdrave iz sončne Floride. Če katerega v počitnicah pot nanese tu okoli, pa naj me obišče. Bo zelo dobrodošel!
'Pozdravljeni!
Mrs. Frank Gačnik
a
Joliet, 111. — Cenjeni! Priloženo Vam pošiljam naročnino za celo leto in dva dolarja za tiskovni sklad. Ameriško Domovino imam rad in jo vedno težko pričakujem. Samo vid mi peša zadnje čase.
Veliko uspeha Vam želim in Vas lepo pozdravljam!
Joseph Matkovich
«
Hamilton, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico :za polletno naročnino in se Vam zahvaljujem za prijazno obvestilo.
Obenem Vam sporočam, da bom odsotna od 15. junija do 10. septembra. Prosim, prekinite pošiljanje za ta čas.
Prav lepo pozdravljam vse 0-sebje pri Ameriški Domovini in vse spoštovane naročnike. Z listom sem zadovoljna, saj nam prinaša zanimive domače in svetovne novice ter vesti iz naše lepe Slovenije, katere ne bomo nikoli pozabili!
S spoštovanjem in pozdravi!
Bariča Sobočan
M nji




I ^ B
Več prometa
Lani je čez pomurske mednarodne prehode Gornja Radgona,
Kuzma in Dolga vas ter meddržavne prehode z Avstrijo pri Gederovcih in Tratah prestopilo mejo skoraj 1,250,000 Jugoslovanov. To je tri odstotke več kot leto poprej.
Vsekakor so največ prehodov našteli na mednarodnih mejnih prehodih v Gornji Radgoni in Kuzmi. Promet na Madžarsko hrane doma. na prehodu Dolga vas pa je bil dokaj skromen.
dajejo kaJ
raz®
Tu
^obde-
no, če ta posestva ali nič.
Imamo hleve, ki so Pr( ali pa le napol izoriščeni je še zemlja, ki ostaja ne1 lana in neizkoriščena. Na dru gi strani lahko vsak dan kai beremo o uvozu masla, mlek^i koruze, zelja itd.
Jasno je, da ta pot ne Pe^e nikamor. Temeljni cilj vsa e družbe je, da pridela d°v0 \
Prazni hlevi, neobdelana zemlja
V zadnjem času smo priče vse pogostnejšemu opuščanju lastne proizvodnje na družbenih posestvih. Marsikje so prenehali pitati živino in prašiče, pridelovati krmne rastline, zdaj pa zatrjujejo, da bo tudi mleko doletela ista usoda.
Glede na to, da smo za oblikovanje teh družbenih gospodarstev dali težke milijarde, nam zdaj ne bi smelo biti vsee-
mi farm, zastareli tehnoi neustreznim kadrom in p°
jdi potrošnik dobil tisto, kar
družbenih gospodarstev vičeno pričakuje.
upr9'
Kaj bodo kmetijska poS'
estv*
še sploh obdelovala, če opus
itij«
‘Družine”, verskega lista, katerega izdajajo slovenski škofje, naslednje več kot samo zanimivo poročilo:
Danes (17. maja 1972) je bila v Ljubljani seja Koordinacij-.	v	.
skega odbora za urejevanje od-T6^^®™0 Pr°izvo	nrecej
nosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri Republiškem komiteju SZDL, Na-
| kritičen, zato bi se no lotiti reševanja
tega
ši časnikarji ne, op. por.)
(tj, tisti
od Druži- sawa, saj ne moremo kar
sov,
V informacijo našim objavljamo uradno sporočilo,
je posredovala Komisija SRS za smer?
verska vprašanja. (Ta odstavek je v Družini mastno tiskan. Op. por.)
V prvi točki dnevnega reda je seja obravnavala jezikovni cerkveni spor v Razkrižju in Istri (vasi: Pregara, Topolovac, Gradina). Skupni imenovalec spora je, da omenjena področja pripadajo SR Sloveniji, cerkveno pa pod zagrebško nadškofijo, oziroma puljsko-poreško škofijo. Čeprav živi na teh področjih Več kot 80% Slovencev, je ibogosluž-je v hrvaškem jeziku. Zaradi tega je prihajalo do sporov, ki jih cerkveni dostojanstveniki niso hoteli ali niso mogli rešiti. Koordinacijski odbor je po enotni naravnanosti razprave sprejel sklep, da je potrebno nastali spor rešiti v skladu z ustavnimi pravicami vsakega državljana

današnji druZ
Obisk v idrijski knjižnici K ^
SFRJ, da opravlja tudi verske '^ost knjige obrede v svojem materinem jeziku. O svojem stališču bo Ko- dovoljiv. ordinacijski odbor venske škofe kakor tudi naše se le knjižnica preselila
Med
obvestil slo- Prece3 mladine. Pred letor*
v
11O
Najvišja cesta NASHVILLE, Temn. — Najvišja avtomobilska cesta na vzhodu ZDA je cesta, ki vodi na Clingman’s Dome v Great Smoky gorah. Gora sama je visoka 6,643, čevljev.
veleposlaništvo v Vatikanu ter terjal od njih ustrezne korake, da se spor uredi.
V drugi točki dnevnega reda je Koordinacijski odbor poslušal poročilo predsednika Komisije za verska vprašanja SRS, ki je obvestil odbor o dilemah, ki nastajajo v zvezi s pripravo zakona o verskih skupnostih. Zvezni zakon o verskih skupnostih, ki je prenehal veljati 31. decembra 1971, je postal republiški zakon in je zato Koordinacijski odbor mnenja, da je potrebno najkasneje do 31. decembra 1973 pripraviti nov republiški zakon o pravnem položaju verskih skupnosti, ki jih je v Sloveniji 14. O tezah za zakon in o osnutku zakona bo Koordinacijski odbor še razpravljal.
J. S.
si V'
prostore.
Lani je bilo v knjižnici 15.000 obiskov. Bravci s0T# posodili čez 34.000 knjig- KJ jjj niča je naročena na 80 r6 ^ časopisov. Lani so nabavah j, novih knjig. Idrijska	^
ima svojo podružnico v
nem.
Gozdni požar P11 Ilirski Bistrici

Okrog 2000 vojakov in ve 500 prebivavcev, gozdnih cev in gasilcev iz Bistrice, jg žaka, Koritnice in Postoj116^ skušalo zadušiti strašen £l/ požar, ki je upepelil 0^r0f,tev ha gozda blizu Koritnice. ^ na srečo ni bilo. Najprej Je vj. gorelo grmičevje pri M1* gjii, Ko so ogenj že skoraj P0®jj $0 ga je razpihal veter. ^°iek; predvsem borovci in pas11
Tudi za našo na1 bi bil. Zato je treba energij0 ukrepati, da ne bi izgubili te temeljne črede krav, ki 1 zaradi dobrega selekcijske?9 dela tudi najboljše, kar spl° imamo.
Na farmah so dosegli ^e. uspehe, predvsem pri selekc in povečani molznosti krav. ^ pa je bilo to še vedno prema °’ da bi postali tudi rentabil^ Živinorejci zatrjujejo, da temu največ krive nizke ce mleka, ki so pod gospodar^ ceno. Tudi preskrba s koiu^
že nekaj let pesti slovenske 21
vinorejce. Del krivde za nas a
li položaj pripisujejo slabi
logU’ dob'
la boljše odnose
nemu.	. ^
„T	. ,TT-. „ -n j	Zato bi kAzalo, za kar Je .
CLEVELAND, O. - Pod na-	žn0sh
slovom Za boljše odnose pn-j^ tako kmetijsko oiz,odM ’ ^7 7	7	Tljki jo družba zahteva: da M ^
Nedvomno je položaj Pre kazalo reS vpra' ce1
se seje niso mogli nož uničiti tiste^a’ kfr ^pO' udeležiti, ker je organizator va- velikimi napori gradi i v ^ bil samo dopisnike tistih časopi- voJna	^ Kako naj 1
ki jih je ustanovila SZDL. delavcem, kmetom in ~	^0
bralcem!dokazali, da se pri nas izl -
ki ne obnese farmski tip, ceP t0 so ga izdali po seji in ga namjfiTe živinoreja v svetu prav v
Bomo mar res mleko, ^ ne izdelke in meso uvažam ^ ši travniki pa bodo ostajal nokošeni?	.
IDelo, Ljubih
ml^' li, aa'
ali
Idr#
obai;
Nova stanovanja v
Lansko leto so v idrijski ~ ^ ni zgradili 91 novih druŽbe^,._ .stanovanj, tako je danes v , ni 1254 družbenih stanovanj ^
V nasprotju s stanovanj?^, stanje poslovinih lokalov H y veno spremenilo. Lani so P°Ue-vili le 8 poslovnih lokalov- ^.^ kaj stanovanj je bilo zgraj tudi v Spodnji Idriji, Ce in črnem vrhu.
Zanimanje za brani6
Letošnje leto je proglašen^ mednarodno leto knjige z nom prikazati ljudem Vora“ ^,1.
v današnji drU^,
cbiskovav'D

^^ssgsmammsmmnamsmsmnmnmnnttmntSKtmtmtnžtnmnttmmKKa S. FINŽGAR:
STRICI
‘Ušla sta!’ ^el Gašper.
žlic.
’ je hripavo razo-Maruši je obstala a sredi pota in izlila juho. Stefa je z odprtimi usti gledala rata, Luciji so zaplavale oči v Pridržanih solzah. Samo oče se
ganil. Mirno je nesel grižljaj ustom. Niti čelo se mu ni pomračilo.
Uče, ušla sta od hiše,” je po-n°vil Gašper z glasom, ki je bila v	že groza in jeza.
To bi bil lahko že zjutraj ^edel,” je odvrnil oče malomar-Uo in jedel. Vendar pa mu je Ušel pogled kradoma na Lucijo, 1 So ji brez joka začele kapati ®olze. Tedaj se je Šimen zganil.
. e§uil je roko po Luciji in si i° pritisnil na prsi s tako Ijubez-Ui Vos tj o, da se je Maruši zdelo kar greh.
Ue, Lucija! Ne, ne! Niti ene s°lze več. Nista je vredna.”
oce, zaradi mene sta šla.’’ odaj je Lucija zajokala na glas. _aVa ji je omahnila na očetovo ramo. Stari jo je rahlo dvignil 111 se odmaknil od nje. Ves pre-sUnjen je bil. Toda naglo se je ral, potrkal z nohtom po mizi
pribil:
“Ne
zaradi tebe, zaradi napu-
a sta šla. Naj gresta! Povedal ®em ji®a: na vse vetrove peljejo Poti s Podloga. Šla sta — Podlog Pa stoji!
sla
Niti grma nista odne-
• s seboj. Naj gresta. Čim dlje ° j deta, dlje jima bodo kazali. a^°- Sedaj pa jejmo.”
^ u segel je prvi po žlici. Tudi vUcija je jedla, zakaj velel je Ce Šimen. Toda vsak grižljaj 31 ie presedal.
Sredi tedna na
rupni svatovščini sledi
Maruša je kuho z zamenila s hlevom.
na Podlogu o ni bilo več -hi. Vse je teklo, ko da se ni
zgodilo,
peljem
če se nj kar obiral krog Cl- Ves prerojen se je razgi-M iri	da ki mu ne bil ne
dior ne Boltežar kos. Lucija ® gospodinjila. Toda ona ni ^ a Maruša, ki je vse opravila kurjo, povrhu in odrivala aiUeti le toliko po kotih, da so ^ac mogli čeznje, ki za šivanko ^PUjela zlepa in ji je bila ne-br-na ^ Presoljena jed deveta ga. Lucija je s čudovitim mi-m in nepopisno skrbjo videla aako malenkost. Zvečer je ni ^ ° spraviti k pokoju: šivala in rPala je perilo in obleko obe-k a moškima, tudi Maruši je pri-°]ila marsikatero Zaplato na * ° in kočemajko. Šimen je 0f e^0val vse to in z nekako °sko hvaležnostjo sprejemal
Poseb
Uiti
snahe izredno postrežbo in
no dobre priboljške, ki jih , Sama niti Gašper'nista bila
Ueiežna.
Ljudj
Luciji je dobro dela očetova borba zanjo. Toda trn je tičal v njenem mehkem srcu. Ni si mogla izbiti iz glave, da je ona samo zato, ker je bila kajžarska, razbila družino na Podlogu. In z nikomer ni mogla o tem govoriti. Poskusila je z Gašperjem, ko sta bila sama v sobici, poskusila dvakrat, trikrat. Toda Gašper je vselej umolknil in jo kratko zavrnil: “Kar pusti očetu. Bo že on.” Zato je bila ta zaprta bolečina tem bolj pereča. Zajedla se je vanjo nepokojna misel, da jo je Gašper zasnubil kljub vsemu vendarle samo zato, ker jo je moral. Podlog ni bil vajen sramote. V drugačnih okoliščinah bi se bil vsak s Podloga kot snubec ognil Božnarje-ve kajže. Daši ni imela prav najmanjšega dokaza, da bi mogla dvomiti o Gašperjevi ljubezni, o naklonjenosti očetovi celo ne, jo je skrbelo in skrbelo, da so jo včasih skrivaj oblile solze. Še pred možem je skrivala, kako hitro se bliža njen čas. In ta čas bo prišel ob hudem, delu. Takrat utegnejo kar naenkrat vsi pogrešiti zdravo moč sinov in — kaj bo tedaj?
Ob taki misli jo je zdramil nekoč Vorena, puščavnik, ki se ji je prišel za gostijo na svatov-sčini s tem zahvalit, da ji je prinesel dve žlici. Iz brinove korenine ju je izrezljal. Rumeni in gladki sta bili kot iz voska. Na recljih je vžgal dan in letnico poroke.
“Na, Lucija, zate in za Gašperja!” ji je ponudil dar pred peč, kjer je kuhala kosilo.
Lucija se je resnično razveselila.
“Kako lepo! Te pa ne pojdeta na mizo. K bali ju spravim za spomin.”
“Kakor veš. Vinar uboge vdove sta, ne zavrzi ju.”
Vorena se je že obrnil, da bi odšel. Toda Lucija ga je ustavila, mu primaknila stol in ga povabila:	“Pohodite malo pri
meni.” 2e je odprla omaro ter mu odrezala kruha in pridejala kos slanine:	“Pomalicajte; k
nam je navkreber.”
Vorena jo je zahvaljeval in blagoslavljal. Lucija ga je gledala in nenadoma ji je prišla misel, ki se je je silno razvese-selila.
“Vorena, vi vse obhodite, ali ste kaj bili v Lepi njivi?”
“če sem kaj videl vaša fanta, meniš, jeli?”
“Zares, ali ste ju kaj videli?”
“Videl. Nista pravdanska. ‘Kdor svojemu očetu ali svoji materi hudo stori, mu bo svetil-nica v naj večji temi ugasnila.
SLOVENŠČINA M CLEVELANDSKI UNIVERZI
Cleveland, O. — V zadnjih dveh, treh mesecih, se je vršila med slovenskimi prebivalci Clevelanda kampanja za uveljavo slovenskega jezika. Vedno več slovenskih študentov prihaja na tukajšno univerzo. Ideja, da bi slovenščino predavali kot enega izmed obveznih modernih jezikov, je bila z veseljem sprejeta med tukajšnimi intelektualci. Vzpostavljeni so bili potrebni stiki na univerzi, odbor za uresničitev in izpolnitev zahtev je bil postavljen in začeli smo s delom. Celotna kampanja za nabiro kandidatov študija je bila uspešna.
Spomini ob 80-letnici p* Bernarda Ambrožiča
Skupno se je prijavilo do 1. junija 42 slušateljev, ki žele vzeti sovenščino kot obvezni tuji jezik. Ker običajno ni v enem razredu več kot 30 slušateljev, če naj bo učenje res uspešno, bi radi dobili še toliko slušateljev in slušateljic, da bi bilo dovolj za dva razreda. Zato je čas prijav podaljšan do vključno 15. junija.
Kjer koli noznamo ali vemo za mladino, ki še misli slovensko, dajmo ji upa in moči, poguma in vzpodbude, naj se vpiše v ta študij slovenskega jezika! Vsak, ki misli resno študirati svoj materini jezik, naj pa sedaj dodobra premisli o priliki, ki mu je dana.
Spodaj tiskani kupon nemudoma izpolnite in ga pošljite na omenjeni naslov.
Za-. 6 80 seveda zagnali vrišč ; To so božje besede, Lucija. radi obeh fantov, ki sta šla | “Ne privoščim jima hudega, češ mlada ju je izpo- sam Bog ve, da ne. Toda meni
? hiše fcihče
kje sta. Fanta se tudi “Lucija! Po božji ljubezni je j. |_^a °gfasila ne s pisanjem ne ravnal Šimen, po vseh človeških
del
a- Toda na Podlogu ni je tako hudo, da bom kar minila zinil o njiju, dasi so vsi 0d tuhtanja.”
esedo. Oče je čisto dobro ve-j ’ ^a ljudje pikajo Lucijo za-3 ^ega. Zato je naročil Gaš-m 3u (samo tedaj je izpregovo-šti ° sm°vih in tudi tedaj med he r*1* 0kmU, naj Lucija sama je kodi okrog ljudi. “Premehka ' L jeziki opravim jaz.”
1:1 J® tudi opravil. Ko se ga r^do lotil pri štebucu, kako Uši ° Zni0§U Podlog, ker sta dva mu je oče zaprl besedo: ai ti mar, ti oklešček suhi?
tt;
Uaš
hisem jaz za dva? In ali ni Per tudi za toliko, če si koL}5 V roke? In Lucija! Sakra-
ki
m, če bi bili dobili mlado,
t0j. 3 kila privlekla dote k hiši da bi hlev nastlal z k} °vci, za primojstokrat, da Štelf zatorej, kot je Lucija, ha UC’ Vina 8°r! Ti, suhljač, si z njim svoj umazani je-
hi ^ijač je umolknil, piti se pa
manii.
pravicah si ti na Podlogu. Miruj in ne vrtaj. Onadva pa kliče Podlog in nikoli ne bo utihnil.” “Kako mislite?” je hitro poprijela Lucija.
“Vem, ker vidim. Ni še teden dni, ko sem bil v Lepi njivi. Mar nisem zagledal izza vogla obeh s Podloga. Pri Jeranovih voličih sta stala — drva je pripeljal v Lepo njivo — in jih božala, tapljala in čohala. Pa dro-bljance kruha sta jim dajala. Ali umeš, Lucija, kaj se to pravi?”
Lucija ga je zaverovana gledala.
“To se pravi: Je druga reč živa živinica, ki te za grižljaj tako milo pogleda in zahvali, kakor pa črna ruda, ki riješ za njo pod zemljo. Podlog ju kliče, verjemi.”
Lucija je bila vsa srečna in vendar je vmes usekalo spet staro trpljenje:
PRIJAVA ZA SLUŠATELJA SLOVENŠČINE NA CLEVELAND STATE UNIVERSITY
S tem naprošam, da me prijavite kot zainteresiranca za študij slovenskega jezika.
Ime in priimek: .........................................
Telefonska številka: ................
Naslov:................A.................................
Izpolnite še naslednje informacije:
(	) V tem letu mislim dokončati High School
( ) Sedanji slušatelj C. S. U.
(	) Tranzitni ali posebni slušatelj
Vpisal bi se: (	) dnevni študij, ( ) večerni
Kupon izrežite in ga pošljite v kuverti na naslednji naslov:
Mrs. Jay W. Collins 25600 Edgecliffe Dr.,
Euclid, Ohio 44132
Za slovesnosti v Vinelandu, zlasti za postavitev Marije Pomagaj in ondotni cerkvi, smo imeli nadpastirsko dovoljenje in blagoslov. To se je zgodilo takole:
Nadškof iz Toronta je prišel na obisk v župnišče v Grimsby. Ravno smo imeli pripravljeno podobo Marije Pomagaj, da ji damo primerno mesto v cerkvi. Povedali smo mu, kaj nameravamo in da smo njega mislili prositi za dovoljenje. Nadškof je stopil pred Marijino podobo in dejal, naj mu povemo pomen in zgodovino podobe. Pazno je poslušal in ves čas ni odmaknil pogleda od podobe. Ko se mu je zdelo, da je dosti zvedel, se je sklonil nad podobo in jo pobožno poljubil. Dejal je besede: Marija z Brezij, vzemi tudi Slovence v moji škofiji v svoje varstvo. — Če so njegovi spisi v A ve Maria “Mlada Slovenija v Kanadi” odmev na doživetja, ki jih je tam srečal, bomo razumeli težkoče, ki jih je kot misijonar med versko zanemarjenimi Slovenci imel.
V prvem dopisu iz Kanade (Ave Maria, feb. 1940, str. 25) o-menja: “Čul sem pritožbo, da se domovina kar nič ne zmeni za Slovence v Kanadi. Po listih in časopisih da je marsikaj brati o oskrbi za izseljence drugod po svetu, v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Južni Ameriki itd. Pošilja jim učitelje, organizatorje, duhovnike, izseljeniške komisarje, v Kanadi je vse tiho ...
Ko sem bil poleti doma, sem čul pritožbo, da Kanada izmed vseh izseljeniških dežel najbolj molči. Kakor da so kanadski rojaki pretrgali vse zveze z domovino ...
Obe pritožbi kažeta, da ne ena
Hubert H. HumphiMy še ni izgubil vseh upov!
Čeprav je sen. G. McGovern daleč pred njim v številu konvenčnih delegatov, sen. H. H. Humphrey še ni vrgel puške v koruzo. Še vedno se smeji in razmišlja, kot kažejo slike, kako bi dosegel imenovanje za demokratskega predsedniškega kandidata.
m
ne druga ni preveč upravičena. Druga drugo takorekoč uničujeta. Upajmo, da se bo dalo med obema narediti most — če ne bo nesrečna vojska postavljanje mostu že naprej onemogočila.”
Tako do julija 1941 je bil v vsaki izdaji Ave Maria v “Mlada Slovenija v Kanadi” poročilo iz njegovega področja. Ko se je naša rodna domovina na Veliki teden 1. 1941 znašla v plamenih vojne, je v majski izdaji Ave Maria dal duška tej bolečini v obsežnem članku “Tema Velikega petka”. Vojna je zavrla njegovo delo v Kanadi, ko je oral težko ledino, da so šele po vojni pomnoženo z novimi izseljenci na tem ozemlju Kanade zrasle slovenske fare, ki jih je sedaj pet. Zdi se mi, da omenjena podoba Marije Pomagaj je zdaj v Torontu, kjer je bila v Kanadi prva slovenska fara, ki jo je o-živil rev. dr. Jakob Kolarič CM.
Preobsežno bi bilo, če bi hotel vse od 1. 1925, ko je prišel pater Bernard v Ameriko, omenjati, kje je deloval kot duhovnik in dal odtis svojega dela. Bo najbr-že najdaljša doba v Detroitu, Mich., kjer je kmalu po prihodu v Ameriko bil tja poslan, da je ustanovil novo slovensko faro sv. Janeza Vianeja. Že tam je urejeval revije in Koledar Ave Maria. Od tam je bil premeščen v Lemont itn bil nekaj, let za predstojnika. Pozneje ga srečamo v fari sv. Jurija v So. Chicagu, nato kot župnika pri Sv. Štefanu v Chicagu. Od tam, po obisku domovine 1939, ga srečamo v. Kanadi. On omenja, ko je odšel iz te fare: “Kaj bodo spet rekli pri Sv. Štefanu v Chicagu? Morda ne več tako, kot nedavno tega, ko sem slišal iz ust enega od njih: Mora že biti luštno v Kanadi, morajo že biti sijajni ljudje tam gori, ko se Vam je zdelo vredno pustiti tako faro, kot je naš Štefan zavoljo tiste ljube Kanade ...” Od srede leta 1941 je njegovo bivališče pri Sv. Cirilu v New Yorku. Ves se je posvetil stari domovini v pomoč. Za 1. 1948 v Koledarju Ave Maria, v imeniku duhovnikov, je župnik v Willardu, Wis. Od 1. 1955 pa je njegovo ime v imeniku duhovnikov, ki jih Koledar Ave Maria označuje — v Sidneyju, Avstralija. Tam deluje med povojnimi izseljenci, kot piše eden njegovih sobratov pater Valerijan Jenko OEM., ne v “vinogradu”, pač pa v “kamno-lcmu“ Gospodovem.
Znan je bil tudi po več slovenskih farah v Ameriki kot misijonar. Kot njegova pisana misel, tako je tudi v besedi izražena misel privlačevala poslušalce, da je do danes ostal živ spomin nanj.
(Pride še)
M.T.
žila kaka druga kazen kot globa, torej tudi en sam dan zapora
Nova odločitev Vrhovnega sodišča bo brez dvoma precejšnje breme za odvetnike in javne blagajne, iz katerih bodo za svoje delo plačani.
Ženske dobijo delo
Natakarica dobi delo
Slovenska gostilna v Euclidu išče natakarico od 9. dop. do 5. pop. Za pojasnila kličite 531-S782.	(119)
Help Wanted — Female
Housekeeper wanted
Housekeeper wanted for 2 adults in Shaker Heights. Congenial home. Send replies to: Box 123, c/o American Home, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.
-(119)
MALI OGLASi
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija.	(122)
Lastniki prodajajo
3 enodružinske hiše na E. 185 St.
skupnim pročeljem 200 čevljev, v sredi slov. naselbine, določeno za trgovinstvo. Kličite od 4.-8. ure zvečer 486-6540.
-(117)
E. 232 — Euclid
blizu Babbitt Rd. prijazen Colonial z tremi spalnicami, ima veliko jedilno sobo, na bus liniji, prvovrstna hiša za družino. Dobro zgrajen. Se mora videti da se lahko ceni.
Zidan Ranch
tri spalnice v fari sv. Kristine, velika jedilna soba, zgotovljena rekreacijska soba, in velika kuhinja, samo sedem let star, kot nov, in prvič naprodaj.
Na Russell Drive
pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500.
UPSON REALTY 490 E. 260 St.	RE 1-1070
(117)
Pravlao & sdvEtnika
WASHINGTON, D.C. - Vrhovno sodišče ZDA je odločilo, da ne sme biti nobena oseba zaprta v ječo, ne da bi imela na razpolago zagovornika. Če nima sredstev za njegovo plačilo, ga mora dobiti na javne stroške. Seveda ima pravico, da se javnemu zagovorniku odpove.
Doslej je veljala odločitev Vrhovnega sodišča iz leta 1963, da morajo dobiti obtoženci javnega zagovornika, če si ne morejo najeti svojega, za kazniva dejanja, ki bi lahko prinesla kazen nad eno leto zapora.
Od leta 1963 je 31 držav Unije izdalo posebna določila za obvezne javne zagovornike za osebe, ki nimajo sredstev, da bi jih plačali, že tudi za vrsto kaznivih dejanj, ki predvidevajo kazen zapora izpod eno leto,- Tako je bilo pričakovati, da bo Vrhovno zvezno sodišče v tem pogledu nekaj ukrenilo. Niso vendar pričakovali, da pojde tako daleč. Po novem ima sedaj vsakdo pravico do brezplačnega javnega zagovornika, če bi mu gro-
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja kolonialno hišo s 3 spalnicami. Oglejte si jo in dajte ponudbo. 19511 Kil-deer Ave. tel. 531-2554.
(120)
V najem v Torontu
Slovenska družina odda stanovanje, 2 sobi, kuhinjo in kopalnico, slovenski družini brez otrok ali samcem, v bližini Englinton Ave. in Mount Pleasant Rd. Kličite po 6. uri zvečer: 483-2980.
-(120)
V V	1 v v •
Isce druščino
Starejša ženska išče žensko, da bi ji delala druščino par dni v tednu na Trafalgar Ave. Kličite 531-6291
V najem
Čisto 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda starejšim, mirnim ljudem v bližini Sv. Vida. Za pojasnila kličite 431-3373.
-(119)
Hiše naprodaj
Dvodružinska in enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu na Edna Ave. v lepem stanju. Kličite 381-2705 za sestanek.
(126)
V najem
Tri prenovljene, neopremljene sobe s kopalnico, zgoraj, se oddajo v najem na 1153 E. 61 St. telefon 361-1933, po 5. uri.
-(118)
Kupim bungalov
Kupim majhen, če mogoče zidan bungalov, z 2 spalnicama, nezgotovljenim podstrešjem in majhno parcelo. V Euclidu ali v okolici E. 185 St.
Kličite 481-5515

IVAN PREGELJ:
Magister Anton
i
ZGODOVINSKI ROMAN

Le manjša in bolj skromna se je zdela potnemu, ubožnejša mimo one, ki jo je pet naj st let vsak dan gledal v sanjah, in še mimo vseh tistih svetlih božjih hramov, ki jih je obiskal, ko je hodil po svetu. Prečudno ganotje ga je obšlo. Pred oltarjem se je zgrudil v drugič na tlak. Ni molil, le prepustil se je vzdušju znane cerkve in vonjavi, ki jo je dihala, da mu je leglo toplo na srce in dušo. Z nekako bridkostjo je zaznal, kakor da sopejo oltar, slike in celo stene z nekako čudno žalostjo, z nekako togo, ki je v svojih mladih letih nikoli ni občutil. Pogledal je na preperelo božjo martro nad oltarjem. Tudi sveto razpelo je dehnilo vanj prečudno žalobno, ga prevzelo bridko, da so mu solze silile v oči. Tedaj je zaslutil in začutil kakor v molitvi: “Gospod Jezus, križano Usmiljenje! Saj Si lahko otožnejši in bridkejši! Strašno Si trpel "zadnjih deset let. Strašno Ti je spadlo človeških duš, izdalo Te in prodalo! Pa i neskončno dober! Za vse si kri prelil! Pa trpiš, trpiš molče in odpuščaš, češ, da ne vedo, kaj delajo. Kličeš in ne pridejo, odrešuješ in nočejo, ljubiš in sovražijo, križajo vsako uro, vsak dan!”
Tako je utonil magister ves v pobožnosti. Vsa posvetnost mu je umolknila. Bridko in sladko ga je prešinilo vsega, da je molil, a da vendar sam ni vedel, česar prosi:
“To mi daj, Usmiljeni, po nedolžnem ubiti Bog, strašno Mučeni, to mi daj, da bi že prišel in dospel, da bi... Pa kakor je Tvoja volja, danes in včeraj. Amen.”
Umiril se je v predpisano molitev, se spomnil svojih mrtvih staršev, prijateljev, znancev in še svoje zadnje ure. Potem se je sklonil, poljubil stopnico pred oltarjem, se pokrižal po rimsko in se dvignil. Obšel je oltar, kakor je bil navajen od mladih let, bral je v kamenu, kamor se je bil kot strežnik z nožem zarisal, ko je komaj še znal pisati, in stopil v zakristijo. Prav tista je bila kakor nekdaj. Kaj kmalu je opazil tudi, da se prav tako kot nekdaj vanjo lovijo pa še najslabši šumi iz vasi in sosednih hiš, kakor v žrelo pri trobenti. “Moj Bog,” je vedel, “koliko se
V LJUBEČ SPOMIN Prve obletnice, odkar je umrl naš predragi soprog, oče in stari oče
FRANK KRAMER
Svoje blage oči je zatisnil za vselej 13. junija 1971.
V srcih nosimo ljubeče spomine naše skupne sreče. Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili!
Spavaj mirno, ljubljeni!
Globoko žalujoči:
žena MARY
sin DONALD, snaha DOLORES vnuka DALE in KEVIN
Chagrin Falls, O. 14. junija 1972.

je radi tega jezil gospod vikar! Ali se neki še, ali pa se je privadil?”
Tedaj je opazil spovednico za glušce. Oživelo mu je v spomin, kako je svojčas tolikokrat sedal tja notri. Ta trenutek ga je prijelo z neodoljivo silo. Sedel je, kakor nekdaj, in se košatil, oponašajoč samega sebe pred petnajstimi leti. Tedaj pa mu je obrnila pozornost v drugo smer glasna beseda nekod od zunaj. Ogrela ga je in prevzela. Prepoznal je po glasu vikarja Jožo. Prav tako polno, zajetno je govoril kakor nekoč, rahlo bahavo, široko samozavestno, slovesno užaljeno. Magister je pridržal sapo, da bi bolje čul. Nato se je oddahnil in menil šepetaje:
“Gospod Procuramus so v šoli. Učijo. Ne bom motil. A čujmo, kako zna gospod Procuramus!”
“Gersonova hvalnica, Terene, grammata Cochlaei, Jakinski Avguštin, Katonove gnome, Seneka de virtutibus in Panormi-tanus,” mu je šlo rahlo pomilovalno skozi misli iz spomina na vikarjevo pismo, “zdaj bom lepo priliko imel, poslušati, kako in kaj je z visoko štanjelsko šolo. Tako bom vsaj po pravici mogel povedati svojemu gospodu škofu, če me bo vprašal, ali je vse res, kar gospod Jože pišejo, ali pa znajo več povedati, kakor bi bilo prav.
Posluhnil je napeto. Vikar je učil:
“Vstani, Marko! Bogateč, proti sleherni nevednosti Rogatec! Rogo te — vprašam, odgovori! Devet je odličnih pastirjev, a pravi je bil in bo en sam.”
Magister je čul, kako odgovarja dijak:
“Pastir je bil trojanski Paris, ki je trem ajdovskim lotricam srečo ugibal, pa sebi in svojim strašno nadlogo prizval. Pastir je bil Romulus, ki je z bratom ajdovski Rim gradil. Pastir je bil ajdovski bog Apolon, ko je kralju Admetu v Tesaliji krave pasel. ..”
“Nadaljuj, Jurij Tkalčev,” je klical učitelj.
“Pastir je bil Mozes, ki je izvoljeno ljudstvo iz Egipta iz-vel,” je govoril tiho učenec. “Pastirji so bili očaki Abraham, Izak in Jakob. Kralj David je očetove ovce pasel in Golijata ubil.”
“Prav si povedal! Govori in nadaljuj, nobilis Joannes,” je klical učitelj in učenec je navel:
“In kralj Cyrus je bil pastir in kralj Gygas je bil pastir—”
“Stoj,” je kriknil učitelj, “ali boš Najvišjega z ajdovsko smot-lako v en meh sesul? Počasi, moj nobile, nisva pred Gradiško z očetom tvojim v vojni; smo v šoli! Ti povej, Bogateč, contra omnem inscientiam Rogatec. Rogo te — vprašam. Pastir nad pastirji, danes, včeraj in jutri! Kdo je?”
“Jezus Kristus, Sin božji,” je odgovoril učenec svetlo in lepo.
“Amen!” je zaključil učitelj, j Za nekaj časa je šola utihnila, potem pa so se zopet obudili glasovi. Zdaj je vikar sam učil in pripovedoval:
“Spoštuje predstojnike! Duhovni smo predstojniki, človeških duš pastirji. Tako je Bog rekel. Ali jih boste zato zasmehovali, pa četudi boste videli, da imajo svoje slabosti? Ne boste jih zasmehovali. Grešili bi! Taki bi bili, kakor stari ajdje, in vam povem, kako historia uči. Da so bili nehvaležni, uči, in da svojih pastirjev niso spoštovali. Uči, da Athenienses niso marali Simo-nidesa, ker je vpil, ko je govoril;
uči, da so Tebanci godrnjali čez 1 mehnili, zakaj trpko je zavpil: Panikula, ker mu je slina letela j “Procuramus! Stoj in svojo iz ust; uči, da so Rimljani špo- čast rešuj, če kaj veš, nobilis tali velikega Scipiona, ker je v Joannes! Manlij Kapitulin?” spanju smrčal; uči, da so se spa-! “Tri in trideset brazgotin je kovali s Pompejem, ker se je ' imel na telesu,” je odgovoril Ko-praskal le z enim prstom; uči, ' bencljev vestno, da so Julija Cezarja ubili, ker' “Lucij Dentat?” je renčal uči-se je previsoko pasal; — uči, kaj telj.
hočete še več?” Očitno se je
tu vznevoljil,
‘Tz sto in desetih bojev je imel pet in štirideset zaraslih
morda, ker so se mu gojenci nas- 1 ran.”
“Mirabila.mundi!” je hotel še’ več znanja učitelj; učenec je na-, vajal čudesa starega sveta.
“Pa še druga, ki vesta zanje Stagirit in Plinij!” je hotel učenik in so mu gojenci odgovarjali.
“Ljudstvo Astomov, ki so brez ust.”
“Andabati, ki se vojskujejo meže.”
“Samojedi, ki v snegu spe.”.
© i ^
Ljubi
¥ srček
VESOLJSKI TELESKOP — NASA pripravlja za prihodnje desetletje vesoljski teleskop z ogledalom, ki ho imelo 10 čevljev premera. Teleskop bo krožil o-koli Zemlje visoko nad njo in raziskoval najoddaljenejše dele vesolja. Zgoraj vidimo inženirja, ko si ogleduje model teleskopa v Goddard vesoljskem središču v Greenbelt, Md., spodaj pa je umetnikova zamisel teleskopa v vesolju.
“Kondeji, ki kače žro, Tar-1 tari, ki se z zobmi rode—” “Selenitske žene,” se je pole-gala učitelju jeza, “ki kakor svinja Leda ali pa kokoši — pa saj ni, da bi vam pravil, ki ste se otročji. To še povej, moj nobilis, kaj mačke in psi žro, če jih v trebuhu ščiplje?”
“Rosno travo,” je vedel učenec.
“Jeleni?”
“Polaj.”
“Podlasica?”
“Rutico.”
“Merjasec?”
“Bršljan.”
“Jerebice?”
“Lovor.”
“Lastovke?”
“Kamen heliodor! Zato, da bi imele čiste oči.”
“Procuramus! Kakor vi vsi,
ki ste še nedolžni,” je zraste veselo in ljubeče učitelj, “^a do starih dni taki bili in ostali-Kakor glumec je nato spr6* menil glas in vprašal:
“Riba, da je najbolj neun«13 žival, to veste, in ščuka je ri^a‘ Pa le nosi v glavi vso božj° martro. Kaj je nam potreb110 nositi v glavi in srcu? Procura mus! Odgovorite za prvo, kak° nam je nositi?”
‘,‘Kakor je kralj Aleksander Homerove pesmi,” je odgovor1 prvi učenec, “še ponoči jih ie imel pod zglavjem.”
“Kakor cesar Augustus Ver gilove zgodbe,” je povedal dru gi, “še ko je jedel, je bral lZ njih.”
(Dalje prihodnjič)
------°------- •«!>'
Oglašajta v "Amer. Domovin-
-n
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Ošelovski dan
dne 18. junija 1972 Naročite telefonično: 431-9C28
Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $...........
Moje ime in naslov: ................................
V
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
“BOŽIČNA DREVESA”! — Tako imenujejo te-le stebre 2 raznimi zaklopkami, ventili in zaporami na severnem bregu Aljaske, na vrhovih oljnih vrelcev, ki čakajo na izkoriščanje. Dokler ne bo zgrajena pot za prevoz ali pretok olju na jug, bo moralo to ostati v zemlji.