Knjižnica GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK OSLOVNI USPEH V PRVEM POLLETJU Uspehi v proizvodnji bombaža. so nesporno dobri, saj so vse delovne enote presegle planska predvidevan ja od tri do deset odstotkov. Posebno dobre .rezultate je dosegla tkalnica frotirja in barvarna, kakor tudi konfekcija frotirja na področju izdelave plaščev. Na videz proizvodnja v svili ni zadovoljiva. Tkalnica je res proizvedla manj, kot je bilo planirano zaradi okvare žakarda, kar je povzročilo zastoj kar ene šestine proizvodnje. Konfekcija svile je količinski izpad proizvodnje nadomestila s spremembo asortimana kravat. Proizvedenih je bilo sorazmerno več kravat »Studio«, manj pa ozkih in »maxi« kravat. Težave, ki so spremljale proizvodnjo, so bile pomanjkanje delovne sile, priučevanje novih delavcev in prekomerni bolniški dopusti. Proizvodnja bombaža je imela težave pri oskrbi z bombažno prejo, konfekcija svile pa tudi ni vedno ob pravem času dobivala dopolnilnega asortimana tkanine zaradi težav pri razdeljevanju deviznega kontingenta v Beogradu. Prodaja je dosegla v šestih mesecih 59.673.000.- din bruto fakturirane realizacije. Na domačem trgu ije realizirala za 40,487.000.- din bombažnih izdelkov in za 10.516.000 din svilenih izdelkov. Izvozili smo za 8.670.000 din bombažnih izdelkov. S temi uspehi smo lahko zadovoljni, saj presega prodaja plan v skupnem obsegu za 9 odstotkov, realizacijo istega obdobja lani pa za 8 odstotkov. V prvem polletju smo ustvarili 56,148.000 din celotnega dohodka, kar predstavlja 14 odstotno preseganje plana in 7 odstotno porast v odnosu na isto obdobje preteklega leta. Poslovni stroški so naraščali počasneje od celotnega dohodka, kar je ugodno vplivalo na dohodek. Na zvišanje poslovnih stroškov je v veliki meri vplivala podražitev bombažne preje, ki je stopila v veljavo s 24. aprilom in tako podražila: poslovanje v zadnjih dveh mesecih obračunskega obdobja. Istočasno ugotavljamo, da amortizacija ni obremenila strošokv v taka meri, kot je bilo planirano. Vzrok je v postopnem dobavljanju strojev s strani dobaviteljev. Novi stroji bodo aktivirani tekom leta, zato se bo amortizacija iz meseca v mesec večala. Pomembne zasluge za dobre rezultate gaspodarje-nja ima tudi likvidnost podjetja. S pravočasnimi plačili dobaviteljem smo realizirali skoraj milijon dinarjev kasa skon-tov, ki predstavljajo neposlovni dohodek podjetja. Znatno obremenitev za podjetje predstavlja novo uvedeni davek na dohodek temeljnih organizacij združenega dela. Z vpeljavo novega davka je bil sicer ukinjen republiški prispevek na osebne dohodke, vendar je bila stara obdavčitev sedemkrat manjša od sedanje. Iz omenjenega razloga je bil dohodek prvega polletja zmanjšan za 420.000 dLti. V odnosu na preteklo leto dodatno bremeni postavanje tudi povečam prispevek za stanovanj siko gradnjo od 4 na 6 odstotkov. To sicer pomeni več denarja za gradnjo stanovanj, vpliva pa tudi na dohodek za delitev. Povprečni izplačani osebni dohodki v obdobju šestih mesecev znašajo 1.938 din, medtem ko znaša republiško povprečje v Sloveniji 2.180 din, jugoslovansko pa 1.830 din. Ker je v republiškem povprečju zajeto tudi povprečje negospodarskih dejavnosti, ki imajo povprečja o-sebnih dohodkov zaradi strukture zaposlenih, je razumljivo, da je republiško povprečje višje od našega. Približujemo se dovoljenemu izplačilu osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu, ki znaša za prvo polletje za naše podjetje 2.130 din. Delitev dohodka na osebne dohodke in sklade znaša 66 odstotkov za osebne dohodke in 34 odstotkov za sklade. V sklade smo tako vložili 5.967.000 din. V tem znesku so zajeta tudi sredstva ustvarjena v prvem tromesečju za gradnjo menze in znašajo 273.000 din. Delavski svet je razpravljal o poslovanju prvega polletja in v zvezi s item o dehtvi dohodka in ugotovil, da so bili poslovni uspehi dobri. Pokrili smo izplačane osebne dohodke, nismo pa ustvarili viška dohodka za delitev po polletnem obračunu. Silva Drobnič Konfekcija svile v novih delovnih prostorih iz Zapadne Nemčije Firma »EGERIA« iz Tiibinge-na v Zapadni Nemčiji je eno najbolj priznanih podjetij za proizvodnjo frotirja v Evropi. V Zapadni Nemčiji pa predstavlja znamka »EGERIA« vrh kvalitete v frotirju. Podjetje je približno trikrat večje od našega in proizvaja brisače, predvsem pa konfekcijo iz frotirja. S to firmo sodelujemo že več kot eno leto in ji nudimo kon- fekcijske usluge za proizvodnjo plaščev. Z našim delom so zadovoljni kar zadeva kvaliteto, malo manj uspešni pa smo v dobavnih rokih, kjer dostikrat kas-nimo, toda v glavnem iz objek-t ivmih razlogov. S strani »Egerije« se je porodila želja, da bi se medsebojno sodelovanje še razširilo in to na področju proizvodnje brisač in sicer tako, da bi »SVILANIT« po njihovih predlogih tkal brisače, seveda iz lastnega materiala. Ta namen je bil vsebovan tu- di v obiskih pri »Egeriji«. Prvi obisk pri »Egeriji« so opravili tovariši Jenko Matija, Repič Marjan in Bertnot Vinko, dragega tov. Balantič Silvo in tov. Poljanšek Slavko, dočim je tretji obisk opravil Bamot Vinko sam. Sprejem je bil zelo odkrit in odprt, predvsem pa je presenečalo dejstvo, da so si vsi udeleženci lahko ogledali celotno tovarno in da niso gostitelji ničesar prikrivali. Možno je bito o-(Nadaljevanje na 2. strani) nova ustava Zakaj Javna sredstva o informiranju nas skoraj vsakodnevno obveščajo kako se družbeno poli-čne organizacije, krajevne skupnosti in delovne organizacije, skratka občani pripravljajo na razpravo o osnutku zvezne in republiške Ustave. Od leta 1963, ko je bila 'sprejeta nova zvezna Ustava, pa doslej, je bila že dvakrat dopoln jena s prvimi in drugimi ustavnimi amandmaji. Takoj po sprejemu drugih ustavnih amandmajev junija 1971 leta je skupna komisija vseh zborov Zvezne skupščine za ustavna vprašanja v dogovoru z odgovornimi organi v republikah in avtonomnih pakrajimah ustanovila koordinacijsko komisijo za uskladitev dela v tako imenovani drugi fazi ustavnih sprememb. Zadala si je nalogo, da pripravi predlog besedila sprememb in dopolnitev Ustave SFRJ, ki bi bil podlaga za delo ko misij e Zvezne skupščine za ustavna vprašanja, kakor tudi za javno razpravo in za izdelavo dokončnega besedila predloga nove Ustave. Naloga koordinadijske komisije je bila tudi, da se v svojem delu posvetuje z odgovornimi organi ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij. Sama sestava koordinacijske komisije, v katerih so sodelovalii odgovorni predstavniki republiških in pokrajinskih organov, kakor tudi družbeno političnih organizacij, skupaj z znanstvenimi in strokovnimi delavci. Koordinacijska komisija je delala torej 2 leti, da je končno izoblikovala osnutek novega besedila Ustave, katera je dana delavnim ljudem v razpravo in dopolnitev predno bo nova Ustava sprejeta v Zvezni skupščini. Nov predlog Ustave 'se bistveno .razlikuje od do sedaj veljavne Ustave, tako zvezne, kakor republiške. Sedaj še veljavna Ustava SFRJ obsega 259 čl. in 42. ustavnih dopolnil, slovenska Ustava pa 237. členov in 52. ustavnih dopolnil. Piri tem pa je treba upoštevati, da so dopolnila razveljavila precej členov oz. novejših določb, medtem ko so kasnejša dopolnila uredila marsikaj, kar je spremenjeno že s starejšimi prej sprejetimi u-stavniimi dopolnili. Osnutek nove Ustave SFRJ ima 378 členov, medtem ko ima slovenska Ustava kar 443 členov. Tovariš Kardelj je na skupni seji predsedstva ZKJ in pred-sedsitva SFRJ dejal, da je predlagano besedilo ustavnih sprememb v celoti usklajeno z republikami oz. z avtonomnima pokrajinama, to je s telesi, ki so bila v njih .zadolžena, da pripravijo novo Ustavo in M so se v svojem delu stalno posvetovala z odgovornimi skupščinskimi organi, kakor tudi z vodilnimi organi ZK. Nadalje je dejal, da sodi novo besedilo Ustave med najobsežnejša besedila na svetu. To je predvsem posledica tega, da je v predlogu osnutka za novo besedilo Ustave veliko konkretneje kot doslej razčlenjen ves sistem družbeno ekonomskih oz. proizvodnih odnosov na temeljih socialističnega samoup-ravlijatija družbene lastnine med proizvajalnimi sredstvi. Potrebo po novi Ustavi je narekovala sama praksa v zadnjem razdobju razvoja naše družbe, v kateri so nastajale tiste deformacije in negativni pojavi, o katerih danes upravičeno veliko razpravljamo in se z njimi spopadamo. K tem pojavom pa je precej pripomoglo tudi to, da naša družba s svojim ustavnim, pravnim in gospodarskim sistemom ni v zadostni meri urejala in vsklajeva-la odnose in procese, ki jih je v razmerah samoupravljanja pogosto vsiljevala stihija ekonomskega življenja. Da ,se je obseg Ustave povečal je delno vplivala tudi potreba, da bolj konkretno določimo odnose med republikami oz. značaj in pristojnost federacije glede na to, da so bile že v prvi fazi ustavne reforme uporabljene precej globoke spremembe. Nove ustavne spremembe lahko označimo kot pomembno okrepitev proizvajalnih sil, uveljavitev samoupravnega socializma in obenem plebiscitarno izraženo težnjo naših narodov in narodnosti po krepitvi in doslednejši uveljavitvi neposredne socialistične demokracije. V zadnjih 10 letih smo namreč dosegli raven srednje razvite industrijske družbe .in bo narodni dohodek na iprebivaloa v Jugoslaviji v nekaj latih dosegel 1.000 dolarjev, v Sloveniji pa to številko že nekaj let presegamo. Ob tem je isamoupravljanje kot metoda urejanja družbenih zadev seglo na vsa tista področja odnosov, kjer je to mogoče. Vendar pa je pri tem tako sunkovitem razvoju in deloma prav zaradi te njegove naglice veliko samoupravljanje v svoji vsebini in obliki za sabo vrsto odnosov podedovanih iz preteklosti in ki nimajo nič skupnega s samoupravno socialistično družbeno u-reditvijo. Delovni človek ni imel tiste moči kot nosilec neposredne reprodukcije in ustvarjalec, ker so ga pač zastopali ljudje od delavskih svetov do skupščinskih teles, ki niso v celoti zastopali interesov delavskega razreda. V takem položaju so postali ogroženi temeljini cilji .razvoja naše družbe, še posebno pa je bil ogrožen delavski razred in njegov zgodovinski cilj: osvoboditev dela, osvoboditev človeka. Sedaj predložene spremembe Ustave 'pomenijo nov velik korak v razvoju in nadaljnjem oblikovanju našega družbeno eko-nomskega in političnega sistema. Družbeno ekonomski odnosi temeljijo na amandmajih iz leta 1971. V osnutku Ustave^ so določneje im popolneje določeni družbeni lastnimi oz. družbeni značaj proizvodov del a dohodka kot rezultata dela delavcev_ v organizaciji, ki ga ustvarja 'iz celotnega družbenega dela. Na tej podlagi so obdelana -razmerja medsebojne odgovornosti delavcev v združenem delu glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in odločanja o dohodku, kakor tudi raz-menja v njihovi zajemni solidarnosti, tako da so lahko učinkovita podlaga za onemogočneje teženji skupinsko lastninske de-sintegracije in parcelacije družbenega premoženja oz. za zati-ranje poizkusov, da se spostaivd kakršnakoli lastninsko razmerje do družbenih sredstev in družbenega dohodka in da se na tej podlagi ustvarjajo socialne neenakosti, ki diso zasnovane na delu. Bistvena sprememba in odločilen korak v odpravljanju posredne demokracije in njeno nadomeščanje z integralnim siste-mom samoupravljanja je v uvedbi demokratskega načela kot u-riiverzailmega načela družbeno političnega sistema. Delegatsko načelo se uveljavlja ne le pri skupščinah družbeno političnih skupnosti, marveč tudi v funkcioniranju vseh sestavljenih samoupravnih struktur, tako tistih v združenem delu, kakor tudi na drugih področjih upravljanja družbenih zadev. To pomeni, da bodo delavci neposredno volili svoje delegate v skupščinska in druga telesa o vseh družbenih vprašanjih in o tem tudi odločali kot delegati tako, da bo sprejeta .konkretna odločitev v interesu vseh delovnih ljudi. Izvajanje in uresničevanje delegatskega načela nujno terja aktivno vlogo in zavestno politično akci jo subjektivnih družbenih sil se pravi družbeno političnih organizacij in drugih razrednih organizacij delavskega razreda pri usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja in zagotavljanju varstva pridobitev revolucije in samoupravnega socialističnega sistema. Tudi razvoju občine daje osnutek Ustave pomembno mesto kot asociaciji svobodnih proizvajalcev samoupravne in tem-dljne družbeno politične skupnosti. Pri tem se izhaja iz koncepta, da delovni ljudje v občini organizirani v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih, uresničujejo in usklajujejo svoje interese ter zadovoljujejo skupne potrebe s samoupravnim .sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, prhko delegatov v občinski skupščini pa opravljajo funkcijo oblasti in opravljajo tiste skupne družbene zadeve, ki jih ne morejo opravljati v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Dopisujte v svoje glasilo Javne razprave o osnutku nove Ustave potekajo že po vsej Jugoslaviji. Delovni ljudje razpravljajo o njeni vsebini in dajejo pripombe za dopolnitev posameznih ustavnih določb. Z u-veljavitvijo nove Ustave bodo nehali veljati Ustava iz lata 1963 in vsi dosedanji ustavni amandmaji. Dolžnost naše delovne organizacije je tudi, da se "Vključi v javno razpravo o ustavnih dopolnitvah. Izvršni odbor sindikalne organizacije je na zadnji seji sprejel sklep, da se člani sindikata v čimvečjem številu vključijo v javno razpravo o naši ustavni reformi. Sodelovanje s firmo „EGtRIA" (Nadaljevanje s 1. strani) gledati celo razvojni oddelek, na razpolago so bile dane tudi recepture za barvanje blaga, skratka vsaka linformaciija je bila podana z vso pripravljenostjo za sodelovanje. Ocena teh obiskov je bila enoglasno taka, da predstavlja »Ege-rija« dejansko sam vrh proizvodnje frotirja in da bi pjihave izkušnje lahko z veliko koristjo uporabili v »Svilanitu«. Tu ne gre samo po vprašanju desinira-nja, ampak je zelo važna sama tehnologija, posebej še pni proizvodnji metražnega frotirja. Mnenje vseh udeležencev obiskov pni Egeniji, kakor tudi odgovornih v naših strokovnih službah je, da bi s sodelovanjem oplemenitili našo proizvodnjio, kar bi v veliki meri vplivalo na naš finančni rezultat. Bri zadnjem obisku je vodja izvoza našega podjetja postavil konkretne predloge za proizvodnjo brisač za firmo Egemia. Tovarišu Balantiču so bili izročeni vzorci na podlagi katerih je bila postavljena cena 12 DM za 1 kg ali 78.12 din. Za predstavnike firme Egeria ta cena ni bila spre-jemljiiva in so ponudili proticeno 10 DM za 1 kg, ali 65.10 din. Razlika pri 1 kg je torej 13.02 din ali 2.60 din pri 1 brisači dimenzije 50 x 100 in težke 400 gr po 1 m2. Ce računamo, da bo dosežena cena na zunanjem trgu prihodnje leto cca 13- DM za 1 kg ali 84.63 din, potem bo ta negativna razlika še precej večja. To je finančna plat vprašanja, ki se postavlja pred Svilanit ob sodelovanju z Egerio. Vendar so strokovni delavci mnenja, da je treba gledati na ta problem z druge strani. Gre namreč zato, kaj lahko Svilanit s tem sodelovanjem pridobi tako po vprašanju tehnologije, kakor tudi po vprašanju kvalitete artiklov. Doslej smo v Jugoslaviji o kvaliteti in vzorcih vodilni proizvajalci frotirja in zato dosegamo temu primerne cene. Če bi vsaj približno dosegli kvaliteto, ki jo proizvaja Egeria, potem bi sigurno dosegM tudi boljše cene in s tem veliko boljši finančni rezultat. Strokovne službe so mnenja, da mora samoupravni organ presoditi in odločiti, ali je opisano sodelovanje z Egerio na področju proizvodnje brisač za Svilanit koristno in če je to sodelovanje vredno toliko, kolikor bi Svilanit pri sedanjih obstoječih cenah izgubil. Predlog predlagalcev tega poročila, !ki se opira na mnenje o-sitaMh strokovnih sodelavcev je, da bi Svilanit mnogo pridobil in da je to sodelovanje vredno cene, ki je zgaraj navedena. V kolikor bo Delavski svat o-svojil istaMšče poročevalcev, bi se seveda pogajanja nadaljevala in skušali bi doseči čim povojne jše pogoje, kajti pogajanja so bila prekinjena z obojestransko pripravljenostjo, da se najde u-strezna srednja rešitev. Repič Marjan Bennot Vinko V čem je bistvo delavske kontrole Na plenarni seji Republiškega simdikalnega sveta so v široki razpravi obravnavali vprašanje nalog sindilkailne organizacije pri ustanavljam ju organov delavske kointirole. Uvajanje samoupravne delavske kontrole v organizadi- Kott se lahko vidi, se tudi investicijska dola v naši tovarni že nagibajo čez polovico. Dokončno so bili predani objekti »dovozna cesta«, »kanalizacija«, medtem ko je »konfekcija in skladišče« gradbeno končana, manjkajo samo še nekateri radiatorji, katere mora preskrbeti tovarna KLIMA Celje. Zaradi kasnitve roka po njihovi krivdi bomo uveljavljali penale, dogovorjene po pogodbi. Trenutno se v konfekciji opravljajo še zadnija alektro-moniterska dela v zvezi z avtomatiko klima naprave tako, da bo klima v tem obratu predvidoma začela obratovati okoli 24. 8. 1973. Dela v novi šivalnici potekajo z majhno zamudo predvsem zaradi pomanjkanja profilnega jekla. KOVINARSKA Krško ni dobila pravočasno materiala za strešno konstrukcijo tako, da še do danes ni postavljena vsa konstrukcija, čeprav bi morala biti po planu že zmontirana. Vendar nam predstavniki GRADITELJA zagotavljajo, da bo objekt predan do pogodbenega roka, t. j. 31. 12. 1973. Sklenjena je tudi že pogodba z IMP-jem za izvajanje del klime, centralne kurjave in vodovoda. Tudi elektro monter-slka dela so že oddana in sicer ZARJI Kamnik, ki je imela od 3 ponudnikov najbolj ugodno ponudbo. Dela na .aneksu t. j. novih prostorih komerciale pote-kajo po planu in bodo predvidoma ti prostori zgotovljeni pred rokom, Iki je v pogodbi tako, da se bo morda celotna komercialna služba preselila že prej. Parkirni prostor je gradbeno že predan, vendar je nastal zastoj predvsem zaradi pomanjkanja cevnega materiala. Ker nismo nikakor mogli dobiti odgovarjajočih cevii, je nastal problem rešitve zunanje razsvetljave. Enak problem je s svetlobnimi j ah združenega dela je takore-koč revolucionarni poseg delovnih ljudi v razvoju samoupravnega sistema. Iz informacij Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije povzemamo nekaj vsehiinsikih misli o nalogah im telesi, ki jih tudi primanjkuje na tržišču. Vendar so sedaj stebri za razsvetljavo postavljeni in ko bo ipcložan ves kabel, bo gradbeno podjetje dokončno lahko uredilo zelenico in okolico tako, da bo objekt predan v uporabo verjetno konec t. m. Kot je znano, se je pri prvem vodnem preiskusu deformiral notranji plašč vodnega rezervoarja. Ugotovljeno je bilo, da je do nap alk prišlo po krivdi izvajalca KOVINARSKA Krško. Zato je to podjetje takoj pristopilo k popravilu rezervoarja. Med tem časom pa je tudi ponovni izračun betonskega podstavka pokazal, da tudi ta ni dovoljno dimenzioniram, tako da je moral tudi SGP GRADITELJ podstavek primemo utrditi in popraviti. Zaradi teh del se je delo na rezervoarju kar precej zavleklo. Ponovni vodni preizkus je bil izveden. Vsa ta dodatna dela delajo izvajalci na lastne stroške tako, da ito ne bremeni podjetje, če izvzamemo, da naprava ne obrattuje. V zadnjem času je bilo tudi precej sestankov v zvezi z izdelavo projekta za čistilno napravo. Najugodnejši ponudnik za izdelavo je bil HIDROINŽINI-RING iz Ljubljane. Dobili smo že njihovo ponudbo v vrednosti 120.000.- din za celoten projekt. Vendar bosta verjetno projekt in sama čistilna naprava delana v 2 fazah. Ce se bo ugotovilo, da je že po izgradnji prve faze rezultat zadovoljiv, bo nato II. faza enostavno odpadla. S tem bi bila seveda tudli investicija za cca 50 % manjša. Istočasno pa tečejo že pogovori med živilsko industrijo in SVILANITOM o sodelovanju v zvezi s čistilno napravo. Sklenjeno je, da živilska industrija prispeva 10_% pri popravilu lokalne kanalizacije. Horvat ing. Bojan pomenu delavske kontrole v organizacijah združenega dela. Delavska kontrola pomeni organiziran pogled v poslovanje An dogajanja v delovni organizaciji, kar še posebej prihaja do izraza v novem samoupravnem in u-stavnem sistemu. V tem smislu ima delavska kontrola splošen pomen in velja za urejanje družbeno ekonomskih odnosov v našem samoupravnem in političnem sistemu. Delavska kontrola naj ima določen vpliv na vsa družbena in še zlasti gospodarska dogajanja v tem zgodovinskem obdobju, ko delovni ljudje prevzemajo vse večje funkcije s strani države. Ob prevzemu oblasti delavskega razreda je bil organizator družbene kontrole v povojnem obdobju država, ki so jo izvajali njeni organi _ preko raznih državnih institucij. Delavska kontrola v sistemu uveljavljanja samoupravnih družbenopolitičnih odnosov in določb nove Ustave je nezdružljiva s klasičnimi oblikami, ker se ti odnosi spreminjajo glede na ^ razpolaganje delavca s presežnim delom. Končno delavska kontrola ni nova institucija, ker jo o-menja Ustava že v letu 1963,^ ki daje delavcem pravico in jim nalaga dolžnost, da zagotovijo notranjo kontrolo v delovnih organizacijah. Nekatere delovne organizacije so si na podlagi tega ustavnega določila organizirale poseben delovni organ upravljanja — notranjo kontrolo. Mnoge drage funkcije samoupravljanja so se v tem zadnjem obdobju sicer razvijale in utrjevale, medtem ko je ostala funkcija kontrole zapostavi j ena in okr- njena. To pa je pripeljalo do tega, da so se pojavljale v delovnih organizacijah zlorabe__in razne napake, ki so škodljivo vplivale na naš nadaljnji politični razvoj. Šele pismo Izvršnega biroja predsedstva ZKJ in pred-sednlika ZKJ je ponovno usmerilo pozornost Zk in sindikatov na to pomembno funkcijo, ki jo je treba vplesti v naš samoupravni mehanizem. Zelo pomembno je vprašanje, kaj je vsebina dela kontrole sploh in še posebej organov te kontrole. Kontrola mora biti usmerjena k cilju, to je razvijanju im utrjevanju samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, zato morajo biti njene naloge normirane. Če delo kontrole ne bo normiramo, to se pravi njen delokrog določen v statutu ali v drugem splošnem aktu, bo sicer ta formalno obstojala, ne bo pa uspešna. Organ delavske kontrole ne sme prerasti organov u-pravljanja in zborov delovnih ljudi, res pa je tudi, da je vsebina kontrole vse tisto, kar je vsebina samoupravnega odločanja. Praktična kontrola terja, da jo razdelimo tudi na ra-Zlione nosilce, to je spore delovnih ljudi in poseben organ, ki bo v imenu vseh delavcev opravljal fukcijo kontrole in člane delovne skupnosti obveščal o svojih ugotovitvah in odločitvah. Najpomembnejše pa so tiste odločitve, ki so v medsebojni zvezi odločujoče, n. pr. pomembnejše investicije, ugotavljanje materialnih stroškov, pravilnost finančno materialnega poslovanja itd. Predvsem je treba organizirati kontrolo nad dohodki, ki so namenjeni za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Če bi izhajali iz stališča, da kontrola kontrolira vse in ima pravico pregledati vse, je lahko splošno načelo, to pa ni praktično. Predvsem je zagotoviti kontrolo praviloma nad prelivanjem in usmerjanjem sredstev v razne namene, za poslovne banke, interesne skupnosti. Če govorimo o kontroli dohodka, so tudi obvezni im različni namenski skladi in najrazličnejši izdatki, gre skratka za kontrolo nad tem kaj se dogaja z rezultati, ki jih je dalo živo delo in še posebej kaj je z minulim delom. Dosledno izpeljana kontrola nad dohodkom postavlja na drago mesto preprečevanje raznih zlorab, kot so posebno okoriščanje, kršitev statutarnih določb in splošnih aktov, podkupnine in podobno. Zavedati se moramo, da je največ j a napaka, kadar peščica ljudi odloča o odtujevanju dohodka, še posebej preseženega dela izpod kontrole delavcev. Zato je kontrola nad gospodar j enijem in kroženjem »preseženega dela« postavljena v središče vsebine dela kontrolnih organov in delavske kontrole sploh. To pa seveda ne pomeni, da prav v ta okvir ne spada tudi kontrola u-resničevanja samoupravno sprejetih norm, kontrola nad ures-nličavamjam sklepov ter njihove skladnosti z določili samoupravnih aktov. Tudi kontrola postopkov in odločitev s področja delavnih razmerij, so pravice, ki izvirajo iz dela in ustvarjanja preseženega dela. Delavke svile se v novih delovnih prostorih bolje počutijo Potek investicij in rentabilnost Razgovor s proizvajalci Tovariša Pirš Albina najbrž poznajo vsi člani delovne skupnosti, saj je povsod navzoč kadar se kje zatakne pri elektriki. Povabil sem ga na razgovor, da bi za Tekstilca povedal svoje mnenje in opažanja o nekaterih aktualnih problemih ,iz okvira delovne organizacije. Rad je pristal na sodelovanje, v pogovor pa sem vključil naslednja vprašanja: Kaj mislite ali se je uveljavil nov sistem nagrajevanja? »Prepričan sem, da je v novem sistemu nagrajevanja določen napredek, kajiti ocenjevanje delovnih mest je bolj realno kot je bilo. Zdi se mi pa, da so bila nekatera delovna mesta ocenjevana po ljudeh, ki so na delovnih mestih in ne delovno mesto, ki se dejansko ocenjuje. To se pravi, da se je že pri ocenjevanju delovnih mest istočasno vnesla tudi osebna ocena. Pravilno ocenjevanje bi bilo tako, kot da tega idelovnega mesta še nii bilo prej in tudi ne osebe, ki ga bo zasedla. Takšno ocenjevanje hi bilo bolj pravično in bolj realno. Na splošno pa bi se upal trditi, da so ljudje v splošnem bolj zadovoljni kat prej, nekateri pa tudi ne, vendar za vsako ceno vedno ni mogoče ustreči, kajti človek ni nikoli zadovoljen in najbrž nikdli ne bo.« Kakšno je Vaše mnenje o izvajanju faktorja delavčeve učinkovitosti? »Ugotavljam, da se je ocenjevanje delavčeve učinkovitosti pokazalo kot uspešno. Kakor sem bral v informatorju se ugotavlja, da kvaliteta raste, škart pa pada. Če je tako, potem ni dvoma, da se je faktor učinkovito-std pokazal kot uspešen«. Kakšne težave imate v vaši delovni enoti z ozirom na vzdrževanje tovarniških strojev in naprav? »S stališča samoupravnlih odnosov ne morem ireai nič kritičnega. Tehničnih problemov pa je precej, kajiti v tovarni je veliko novih stvari in vsaka naprava ali straj je bolj kompliciran kot prejšnji, zato zahteva montaža in vzdrževanje mnogo strokovnega dela. Iz tega stališča pa ostajajo delavci glede na strokovnost na isti ravni kot so bili. S tem hočem reči, da bi morala delovna organizacija posvetiti več skrbi strokovnemu dviigu kadrov pomožnih obratov z organizacijo raznih seminarjev in tečajev. Tako bi se delavci spoznali z novitetami in bili pri svojem delu lahko še bolj uspešni. Če se izobraževanju na področju elektrike ne bo /posvetilo več skrbi kot doslej, ne bomo mogli v korak s ipridobitvami sodobne tehnike in elektrike. Kot primer naj navedem statev, ki je imela v glavnem samo stikalo za pogon in ustavitev ter elektromotor. Enaka statev je danes takordkoč v kratkem času skoraj popolnoma avtomatizirana. Barvni aparat je tudi skoraj popolnoma avtomatiziran. Nastavi se program in ves proizvodni proces avtomatsko opravi stroj. Delavec mora samo nadzirati pravilnost delovanja aparata. Avtomatizirana proizvodnja zahteva tudi od delavca, Iki neposredno dela na stroju večje strokovno znanje, kot ga ima morda sedaj. Ali ste morda kaj razmišljali o izvajanju ustavnih amandmajev v zvezi z ustanavljanjem TOZD iv Svilanitu? »Lahko rečem, da sem o tem razmišljal in se pogovarjal z delavci. Mnenja so deljena. Nekateri menijo, da bi bilo prav, da se ustanovi TOZD svila, drugi so mnenja, da naj ostane tako kot je doslej, morda s pripombo, da se samoupravljanje še bolj približa neposrednemu delavcu. Moje osebno mnenje je, da se k temu pristopi edino v primeru, če bo delitev delovne organizacije na TOZD prineslo večji ekonomski uspeh, v nasprotnem primera pa menim, da to ne bi bilo koristno. Če se v ito gre samo zato, ker tako narekuje trenutna politična situacija, ne glede na to, da bodo povečani stroški, pa je to drugo vprašanje. Če bomo preko temeljnih organizacij, bilo ene ali več, ceneje proizvajali, sem takoj za to, v nasprotnem primeru pa ne vidim opravičenega razloga.« Če bi delavci delovne organizacije odločali o temeljni organizaciji združenega dela na referendumu, kar v tem primeru vsekakor pride v poštev, ali bi večina glasovala za ustanovitev TOZD svile? »V /to sem skoraj prepričan, da bi delavci glasovali za ustanovitev TOZD svile. Po mojem bi glasovali »za svilo«, zato ker delavci te enote vedno trdijo, da nimajo vpliva na svoj lastni razvoj in da jo frotir zavira. Delavci iz bombaža pa pravijo, da naj kar poskusijo, pa se bo situacija kmalu pokazala, če jim bo res tako šlo kot jim gre sedaj. Morda se v tem primeru ne gre toliko za to, da bi ustanovili TOZD, morda bolj za /to, da bi bil to preizkusni kamen, ki bi kmalu pokazal, ali svila kot samostojna delovna organizacija lahko posluje. Kot elektrikar se večkrat pojavljate v vseh delovnih enotah in seveda s tem pridete v neposreden razgovor z delavci. Ali veste za stvari, ki delavce najbolj zanimajo in za tiste, kar jih razburja? »Bi se upal trditi, da v delovni organizaciji ni kakšnega velikega greha, ki bi delavce razbur-ial ali jih spravljal v negotovost. Dosedanji ukrepi na gospodarskem področju so v redu rezultati pa očitni. Nekateri godrnjajo, češ sedaj delamo šivalnico, potem bomo menzo ipd. Ko pa bo šivalnica zgrajena in dana svojemu namenu pa najbrž ne bo nihče rekel, da smo ga po-ImmiM. Kot smo informirani bo delovna organizacija prenesla to breme, ki si ga je zadala, seveda če bo dobro tekla proizvodnja im prodala, vse pa seveda ni odvisno od nas samih, kajti stvari se lahko tudi čez noč spremenilo. Pri izvaianiu teh novih investicij me na le nekaj moti, kar moti tudi drage. Zakaj gradimo vse v pritličju, kar hi lahko zgradili -v 1 nadstropju. To se sprašujemo iz preprostega razloga, ker ie zazidalne površine vedno mani. Če bo šlo vse še s takim tempom razvoja kot v preteklih 10 letih, se podjetje ne bo moglo razvijati v dosedanjih proizvodnih prostorih, vsaj ne na tej lokaciji, ker že sedaj ta-korekoč ni na razpolago zazidalne površine. Pred nekaj leti je bilo v tovarni veliko slavje, ko se je podjetje iz zunanjih obratov preselilo pod eno streho za eno ograjo. Spričo takšnih inve-sticijislkih izgradenj pa bo morda spat kmalu prišel čas, ko bo moralo podjetje iskati nove lokacije izven Parovega.« Kakšna je vaša ocena o delu družbeno političnih organizacij v delovni organizaciji? »Mladinska organizacija kot vidimo ni delovna. Morda iz dveh razlogov: prvič zato, ker nima možnosti večjega vpliva na dogajanja v delavni organizadijii in drugič zaradi lastne neaktivnosti. Vloga te organizacije se premalo upošteva, čeprav M morda bil kakšen predlog dober. Mislim pa, da bi se lahko marsikatera akcija izpeljala, če bi mladina k tej akciji pravilno pristopila in seveda tudi od drugih imela podporo. Ne vem, morda za delo mladine mi pravilnega razumevanja. Oceno sindikata bi dal v tem, kar je morda jugoslovanska praksa, da se preveč bavi z o-zimmicami, premalo pa z dražbe-nopoliitičnim delom; s stvarnimi problemi, s katerimi bi se moral sindikat spoprijeti pa o njih ne razpravlja. Kakor berem se siindikait zavzema za znižanje življenjskih stroškov, razpravlja o problemu življenjskega standarda, o stanovanjski problematiki, vendar o tem le preveč govori in premalo ukrepa. Sindikat bi se moral bolj konkretno zavzemati za življenjske pogoje delavcev, zada si svoj program, da bo razpravljal o tem in o onem, življenje pa teče svojo pot in kakšnih posebnih uspehov na tem področju ne vidimo. Tovarniški sindikat sploh ne moremo kritizirati, je na liniji političnih dogodkov dela pač tisto, kar delajo sindikati na sploh. Organizacija ZK morda včasih pozablja, da smo tudi še dragi v delovni organizaciji. Nekaierih članov ZK sploh ni nikoli slišati. Premalo se povezujejo z ljudmi, da bi prišluhnili njihovim mislim in težnjam. Zdi se mi, da je ne član ZK nekoliko odrinjen od političnih dogajanj. Soc/iaMsticna zveza bolj konkretno deluje. Na sejah razpravljamo o vodovodu, poteh, elektriki ipd., torej o tem kar je nekaj živega in konkretnega, medtem ko organizacije ZK ni čutiti ne v tovarni in ne na vasi. Kadar se gre konkretno za volitve in predlaganje raznih kandidatov v samupravna telesa in organe so pa nečlani ZK odrinjeni in nimajo več ali manj vpliva na konkretne predloge ikandida-to^.« Kakšno je vaše mnenje o delavskih kontrolah v delovnih organizacijah? »Menim, da je po eni strani kontrola potrebna, po drugi pa ne. Potrebna in koristna bo takrat, kadar bo lahko samostofloo razpravljala o problemih, naj si bo o gospodarskih ali kakšnih drugih odločitvah. Če je v delav-ški kontroli oseba, ki ni strokovno in politično razgledana, ne more razpravljati o enem strokovnem problemu. Tisti, ki pozna svoj delokrog, ga lahko vse- lej prepriča. N. pr.: Jaz sem KV elektrikar, kako naj se spoprimem z enim ekanomistom, ki me vsak čas lahko strokovno prepriča, da so bile te ali one odločitve pravilne. Če bi jaz po občutku rekel, da takšen ukrep ni pravilen, mi lahko tista oseba, ki it o padirouje dobro pozna, to moje mnenje izpodbijala in mi dokazala, da nimam prav in morda celo očitala, da se določene stvari pcitenoirajo, bate ali nehote. Če povem primer, se zadeva o kaikšni odločitvi, čeprav ni pravilna, spravi na pravilno pat. Delavski svat je o tem ali onem problemu razpravljal in sklepal, delavska kontrola je o tem iseznainjana in če so /iz take odiločitve nastale posledice, nii zanje nihče odgovoren, saj so o tem odločali organi upravljanja. Delavsika kontrola bo torej u-činkovala le takrat, ko bodo njeni člani dovolj strokovno kvalificirani.« Ali so po Vašem mnenju samopostrežni avtomati ovira za vzdrževanje delovne discipline? »Spričo sedanjega stanja, ko je samo en avtomat, sodim, da je res ovira, ko delavci iz bolj oddaljenih delovnih mest zapuščajo delavna mesta in se zadržujejo pri avtomatu. Mislim pa po drugi strani, da je avtomat opravičil svojo vlogo, vendar bi jih morali nabaviti več. Če se hočemo izogniti tem težavam bi morali nabaviti več avtomatov, da delavec ne bo hodil daleč, ampak da se bo v neposredni bližini delovnega mesta posiužal avtomata. Zato je o tem razmisliti in se odločiti ali še dokupiti avtomate ali pa še tega odstraniti. Po moje sta samo ti dve izbiri, vmesne ne vidim. Ob takšnem stanju kot je sedaj,me-mim, da je ta napitek za delovno organizacijo zelo drag.« Veliko je bilo že izrečenega po tem kako zmanjšati proizvodne stroške in izkoristiti notranje rezerve za izboljšanje poslovnih uspehov delovne organizacije. Ali morda čutite kje bi lahko v naši delovni organizaciji te stroške znižali? »O tem vprašanju ne bi mogel konkretno razpravljati, ker vseh problemov ne poznam. Vse-kaikor pa je res, da bi se dalo marsli-kje kaj prišteti in morda tudi bolj racionalno poslovati. Mislim, da moramo tudi za cenejšo 'proizvodnjo iti v koraku s časom. Tu ravno nismo zaostali, vendar je po mojem mnenju cenejša moderna tehnologi- RAZGOVOR S PROIZVAJALCI ja in avtomatizacija, kakor pa iskanje fizične delovne sile.« Ali čutite tovariš Albin razdvojenost med strokovnimi in drugimi delavci v podjetju? »Te razdvojenosti ne bi mogel posplošiti. Ne rečem, da niso posamezni primeri, vendar kadar govorimo v okvira samoupravljanja čutim, da smo vsi enaki. Seveda, so pa posamezni primeri, ko se nekdo za določene stvari zavzema pa na njih vstraja in mora biti tako kot si je to določena oseba zamislila. Sicer pa ije itudii itako', da smo ljudje takšni, da radi čvekamo im kritiziramo, pa ne glede na to ali je kritika umestna ali ne. Moje splošno mnenje pa je, da te razdvojenosti ljudje naše delovne organizacije ne čutijo.« No in še slednje vprašanje: Kako pa izkoristite svoj prosti čas? »Prostega delovnega časa imam zelo malo. Dograjujem si stanovan jsko hišo, poleg tega pa moram velikokrat delati v podaljšanem delovnem času, čeprav nerad. .Zavedam pa se, da mora hiti delo narejeno. Nekateri morda včasih očitajo, češ, da pridemo »zabušavat« itoda zaradi tega se nič ne vznemarjam, ker so včasih čenče in nevošlji-vasit, ki pa trajajo samo trenutek in gredo zopet v pozabo. V podjetje kot sem že rekel prihajajo novi stroji, potrebno je opraviti obširne naloge, tako s področja elektrike, kot mehanike dn zato je seveda v času, v katerem živimo, vedno premalo časa. Delujem tudi v krajevni skup-nositi v kraju, kjer prebivam. Razpravljajo o vprašanju vodovoda, ureditvi cest in še o drugih vprašanjih s področja gospodarskega življenja krajevne skupnosti. Moram pa reči tudi to, da se ljudje radi oprimejo akcij, samo da so konkretne in da vidijo kaj m,u bodo akcije doprinesle. Ljudje se ne dajo »faribati«, hočejo konkretnih in jasnih odločitev. Seveda pride tudi do raznih očitkov drug drugemu, končno pa se vse pogladi in cilje, ki si jih vaščani zastavijo, tudi izpeljejo. Določene akcije narekuje tudi samo življenje. Recimo, da hočejo ljudje v korak s 'časom in da bi si žena olajšala delo s tem, da si kupi pralni stroj, v hiši pa ni vode ali elektrike, ji ta tehnika ne koristi. Zato vsaj pri nas ni kakšnih posebnih problemov kadar se vaščani zmenimo, da se izvrši določena akcija, ki bo v korist vsem.« Ali ste morda razpravljali o osnutku nove Ustave? »SZDL je pripravila program o javni razpravi osnutka nove ustave, vendar doslej te še jnis-mo organizirali, ker še ni časa za to. Bil pa je organiziran seminar iza funkcionarje SZDL o pomenu ustavnih amandmajev in o pripravah javne razprave o novi zvezni in republiški Ustavi.« Menim, da je bil to res izčrpen razgovor in tehtni odgovori na zastavljena vprašanja, ki jih s tovarišem Piršem posredujemo v razmislek članom delovne skupnosti. Za tako izčrpen in obširen odgovor se tovarišu Piršu lepo zahvaljujem. Urednik Ali so pokojnine vaših svojcev res ogrožene? Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji odgovarja na to vrpaša-nje: »Ne, če bomo skupaj poskrbeli zanje. Ne, če bomo zanje še naprej pripravljeni prispevati toliko, kot rabijo, da bi v miru preživeli jesen svojega življenja. Ne, če jim ne bomo skušali jemati njihovih pravic, da bi razbremenjevali gospodarstvo.« Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji je vsako leto pa tudi letos programirala potrebna sredstva, ki naj bi ji omgočila izpolnjevanje z zakoni naloženih dolžnosti. Svojih programov pa ni mogla -uresničiti. V letu 1971 je na zahteve tedanjega izvršnega -sveta skupščine SRS prvič pristala na nestvarno znižanje prispevne stopnje, ki naj bi po svečanih zagotovilih trajalo le eno leto. Od tedaj je poslovala deficitno, vendar je lahko razliko krila iz svojih rezerv. Ob taki finančni politiki republike Slovenije so se rezerve pokoj-minsikega zavarovanja manjšale. Leta 1970 so bile 20,3 % letne porabe, leta 1971 17,7%, lata 1972 14,4% in letos na začetku leta 8jl%. Konec letošnjega leta rezerve ne bo več, poslovanje pa bo zato nezakonito! Za normalno poslovanje brez tujih kreditov potrebuje sklad pdkoj-niniskega in invalidskega zavarovanja rezervo v višimi pri- bližno 15 % letne porabe, ker se mora kreditirati do 40 dni in pokrivati sezonska nihanja pri izplačilih. Taka rezerva je potrebna za stalna obratna sredstva in za -tekočo valorizacijo pokojnin do meja, ki jih predpisuje pokojinioska zakonodaja. Dohodki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji se zbirajo po 12,7% stopnji od -bruto osebnih dohodkov. Ta izvirni priliv dosega le 90 % letošnjih izdatkov, zato je razumljivo, da so za poslovanje v letošnjem letu potrebni čedalje večji krediti. V juniju mesecu si je morala skupnost izposoditi že 200 milijonov dinarjev ali dobri dve tretjini svoje -mesečne izplačilne mase, tako 'da je julija prvič v svoji zgodovini poslovala ves mesec s Tujimi izposojenimi sredstvi in da ne bo prišla na pozitivni saldo poslovanja. To pa pomeni, da bo -treba za izplačevanje pokojnin prvič angažirati tudi den-ama sredstva republike Slovenije, saj banka po lastnih pismenih izjavah ne sme in ne more dajati takih kreditov Rešitev problema vidij-o vsi poznavalci razmer: (Informacija izvršnega sveta skupščine SRS od 10. 5. 1973 — podpisan Pavle Gantar; zapisnik SDK o opravljeni kontroli 5 .4. 1973; Pismo SPIZ skupščini SRS 20. 3. 1973 im pismo SPIZ zvezni skupščini 10. 5. 1973) v povečanju izvirnih Tehnične novice Gradnja nove šivalnice je z železno konstrukcijo nekoliko v zaostanku zaradi pomanjkanja železa na tržišču. Da bi objekt dogradili do predvidenega roka, gradbeno podjetje forsira gradnjo aneksa in stranskih prostorov tako, da rok za dograditev nove hale ni v nevamosti. V teh dneh se pripravlja tudi pogodba za klima napravo. Ker so tudi tu problemi zaradi materiala, bomo določeni del opreme uvozili tako, da ne bo v nevarnosti rok za dograditev klimatske naprave, poleg tega pa bo investicija za cca 180.000 din cenejša. —• ® — Od firme GROSE so že prispe-vsi žakardi za nove stroje. Koncem avgusta pričakujemo prvih devet s-taltev; od firme Giinne smo namreč že dobili sporočilo, da so stroji pripravljeni za odpremo. Nadaljnjih 8 strojev pa pride konec septembra. Adaptacija prostorov za nove statve poteka po predvidenem programu tako, da se bodo statve, ki pridejo v podjetje, lahko montirale. Zakasnitev imamo pri dobavi svetiljk, vendar bodo tudi te kmalu montirane. — O — Konfekcija kravat se je v avgustu preselila v nove prostore. S tem je ta obrat dobil boljše pogoje dela in tudi možnosti za boljšo organizacijo, ker ima za to na razpolago več prostora. — e — Proizvodnja pletenega frotirja si počasi utira pot na tržišče. Iz pletene tkanine, katera je zelo primerna za lahke poletne in športne artikle, je izdelano že 50 različnih modelov. Z namenom, da bi se čim bolj približali potrošniku, bomo povabili v podjetje firme, katere se bavijo s prodajo konfekcijskih izdelkov, da dajo svojo oceno naših modelov. J. M. Elektronika zahteva visoko kvalificiranega delavca dohodkov do mere, ki hi omogočila skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi poslovala brez izgub, dokler si ne obnovi rezerve na ravni 15 % letne porabe. Za take izvirne dohodke bi bila potrebna 13,84 % .stopnja od bruto osebnih dohodkov -ali pa -hi bil potreben kak drug vir v isti višini. Zato bo po vsej verjetnosti v zadnjih letošnjih mesecihi m-ora-la skupnost pokoj niškega in invalidskega zavarovanja tako stopnjo tudi uveljaviti! Navidezno izgloda to kot povečanje obremenitve gospodarstva, vendar mora že sedaj Ljubljanska banka dajati skupnosti visoka posojila, da sploh lahko izplačuje pokojnine, s tem pa jih posredno odvzema gospodarstvu in na tak način že sedaj obremenjuje gospodarstvo. Gre torej le za -to, ali je ta obremenitev neposredna in s čistimi računi, ati pa je posredna in z zamegle-nimi računi! Im ne nazadnje! Kakršne pravice boš sedaj priznal in kolikor boš sedaj pomagal uresničiti svojcem, take boš užival na starost tudi sam ...! Bolj kot kjerkoli drugje velja v zavarovanju obrnjen pregovor »Danes tebi, jutri meni!« Iz informacij RZS Pregled gibanja zaposlovanja v občini KAMNIK Fluktuacija zaposlovanja delavcev, merjena s primerjanjem došlih im odšlih s povprečnim številom zaposlenih, je bila v letu 1972 v občini Kamnik zelo velika, saj je znašal koeficient 17,8 % (v SR Sloveniji pa v istem obdobju le 9,9%). Koeficient fluMuacije je bil največji pri delovnih organizacijah s sedežem zunaj občine. Te organizacije zaposlujejo cca 700 delavcev in je koeficient fluiktu-acije znašal 21,3 %. Za gospodarstvo, ki zaposluje cca 7.300 delavcev, je koeficient fluktuacije znašal 17,7 %. Najmanjiša fluktuacija je -bila v letu 1972 v negospodarstvu, ki zaposluje okrog 650 delavcev; koeficient je znašal 14,9%. V delovnih organizacijah gospodarstva občine Kamnik je bila flukituadija največja v organizacijah sezonske dejavnosti:. . pri graditelju (53,8 %) im v Živilski industriji (28,9), poleg tega pa tudi v gostinstvu (Planinka 56,7 %, restavracija Stol 47,6%). Sicer se je fluktuacija v gospodarstvu gibala od 6,8 % v TP Kočna do 27% v podjetju »Meso«; nadpovprečno visoka pa je bila še v Mizarski delavnici Motnik (25,7 %), Tovarni usnja (24,3%), Rudniku kadlina (22,9 %) in v Svitu (20,5 %). V našem podjetju je bilo v letu 1972 na novo sprejetih 121 delavcev, delovno organizacijo pa je zapustilo 83 delavcev. Koeficient fluktuacije je 13 %. V letu 1973 je bilo na novo sprejetih do 30. 6. 1973 55 delavcev, odšlo pa je 31 delavcev. Vzroki za fluktuacijo so morda predvsem osebni dohodek, delovni pogoji in ustreznejša zasedba delovnega mesta v dragi delovni organizaciji. LEGENDARNA KOZARA Kozam se razprostira nad dolino Brij ©dan.j a z naj višjim vrhom 950 m. Na tej planini so med II. svetovno vojno v mesecu juniju in juliju 1942 divjali tež-hi in krvavi bajt. V jeseni lanskega leta je bil tu odkrit mo-nomentalan spomenik žrtvam in epopeji ljudske revolucije. Spo-manilk je odkril predsednik re-puibllike tovariš Tito, ki je v svojem govoru orisal in obudil trp- 1941 do osvoboditve 1945 24.500 ljudi. Na spomeniku je vklesan tudi nasilednijii verz: »Kozaro, tebi ne treba kise, j er krvi ju hero-jima tebe natopiše.« Pod spome-nfikom je okrog v premera kakšnih 50 metrov in kupola tega kroga je zelenica. Na obodu kroga, ki je iz betona so vklesani podatki katere delovne in družbeno politične organizaciije Jugoslavije so prispevale denar- borcev. Zavzeli so utrjeno posto-ijanko Prijedor, kjer so bili Nemci in ustaši. Tako nagel razvoj narodno osvobodilnih sil ni šel v račun okupatorju iin ne domačim izdajalcem. V Opatiji so pripravili in načrtovali ofenzivo na Kozaro,. Da bi si ljudje rešili gola življenja, so otroci in matere, starčki bežali na Kozaro pod zaščito svoje narodno osvobodilne vojske. V dneh ofenzive v mesecu juniju in juliju 1942, je bilo na Kozar! kakšnih 90.000 ljudi. Bitka je trajala mesec dni in morija je prišla do vrhunca tako, da se je v resnici kakor pravi pesnik Lojze Krakar smrt utrudila do smrti. Na strani borcev NOV in civilnega prebivalstva, ki se je borilo s partizani, kakor tudi na strani sovražnika, je bilo mnogo žrtev. Na 3.500 partizanov se je zbrala vojska 70.000 mož, katero so sestavljali Nemci, ustaši, čet- 1 . J Veličasten spomenik revolucije na Mrakovici — Kozari 1 jen je tega ljudstva za svobodo, bratstvo im enotnost. Tako veličastnega spomenika, ki^ človeka prevzame do dna srca še nisem videl. Spomenik stoji na Mrakovici, iz katerega je lep razgled po okolici. Planina Kozara je res lepa planina in težko bi ji -bilo najti enake. Spomenik, ki simbolizira vstajo ljudstva bosanske krajine je visoik kakšnih 15 m. Za spomenikom je polkrožna av-ililja iz betona, na kateri je 105 panojev, na vsakem panoju pa je 110 imen padlih borcev vrezanih na bakrene ploščice. Na spomeniku piše, da je padlo v bojih iz okolice Kozare in umrlo v koncentracijskem taborišču Jese-novac v obdobju od vstaje leta na sredstva za ta spomenik. Pogorje Kozare je poraslo z gozdovi, itu in tam pa so zelene jase s svežim zrakom in studenčnico. Tudi Miraikovica, kjer stoji ta monomentalini spomenik revoluciji je velikanska zelena trata. Tu je zgrajen lep in moderen hotel za rekreacijo. Pod hotelom so letos zgradili velik muze j, _ v katerem bo prikazana vstaja ljudi izpod Kozare in doline Prijedor ja. To ljudstvo v resnici ve kako draga je svoboda, saj je tako-rekoč vsak prebivalec te pokrajine občutil nasilje okupatorja in domačih izdajalcev na lastni koži. Do meseca julija 1942 se je na Kozari zbralo okrog 3.000 niki in celo Madžari. Kozara je krvavela in zemlja je bila napojena s krvjo, toda premagana ni bila. Partizani so rešili kakšnih 20.000 ljudi, medtem ko so približno 40.000 civilnega prebivalstva, katerega so ujeli na Kozari in v okoliških vaseh odpeljali v koncentracijska taborišča, ki so bila razsuta od Jesenovca do Norveške. Mnogo teh ljudi se ni več vrnilo v svoje rojstne kraje, pomrli so v pomanjkanju in nasilju in njihovii grobovi so raz-trešeni širom Evrope. Ljudje izpod Kozare živijo sedaj boljše kot nekoč. Upali so na boljše čase, zato so se tudi borili in zato so dali nešteto življenj. Zgrajene so modeme asfaltirane ceste in tudi na vrh Ko-azre se vzpenja lepa asfaltirana cesta; utrip novemu času daje lepo industrijsko mesto Prijedor. Če vas kdaj pot pripelje v te kraje ne smete mimo Kozare, kjer človeka prevzame veličina boja jugoslovanskih narodov za svobodo in neodvisno novo Jugoslavijo. A. Konda Komu delamo škodo Komu koristi neodgovoren odnos do strojev in naprav, ki so dani v uporabo delovnemu človeku, če bo poškodovan ali predčasno uničen. Ali se zaveda tisti delavec, da je s tem, ko je poškodoval to ali ono, napravil škodo sebi in vsem članom delovne skupnosti? Talk odnos do sredstev in premoženja delovne organizacije nima nič skupnega z našo samoupravno ureditvijo. Za kaj se pravzaprav. gre? V moški garderobi tkalnice frotirja je nameščena naprava za pripravo tople vode ,s termo regulatorjem. Ta naprava je bila v 2 latih že 2 krat poškodovana. Pri prvi poškodbi so bili delavci celo precej časa brez tople vode, ker ni bilo mogoče dobiti termo regulatorja. Naprava je bila nabavljena in vse urejeno tako, da so imeli delavci ponovno na razpolago toplo vodo v dobri veri, da bo ta naprava dolgo služila svojemu namenu. Na žalost temu ni bilo tako. Termo regulator je zopet razbit, posoj da za segrevanje tople vode, ki je oblečena z aluminij pločevino je stolčena in delavci so ponovno ostali brez tople vode. Pred to napravo je bila montirana majhna varovalna ograja, ki bi ščitila poškodbo pred udarcem termoregullatorja in posodo za pripravo tople vode. Vsi ti ukrepi pa nič ne pomagajo, kakor tudi ne opozorila in kot izgloda se posameznilk ali posamezniki divjaško znašajo nad to napravo. Čudimo se, da ostali delavci to lahko mimo prenašajo, ne da bi dotionega ali skupino — kdor to pač počenja, na to opozorili oz. zadevo povedali vodjii enote, da bi kršitelja poklical na odgovornost. Ne, tega ne storijo, kar pomeni, da so solidarni s tem, da dragi delajo škodo. Stvar pa mi samo v tem. V garderobi so odstranjene tudi keramične ploščice, poškodovana je stena pred vhodom, skratka v garderobi vladata nered in nasilje nad inventarjem podjetja. Celotno zadevo si je ogledala komisija in popisala škodo, ki je bila storjena. Enota pomožnih obratov bo posledice po- škodb v garderobi popravila in z delovnim nalogom točno obračunali delo. Ko bo škoda neizpodbitno ugotovljena, bo o tem izrekel tudi svojo besedo organ upravljanja in vsem tistim, ki se poslužujetjo te garderobe naložil solidarno plačilo škode, v kolikor ne bodo sami povedali kdo je tisti, ki ima tako neodgovoren odnos do vsega tega, kar so ustvarili delovni ljudje. A. K. ALKOHOL POTOPIL 25 MILIJONOV DNI Na mednarodnem seminar ju o alkoholizmu v Beogradu so povedali, da predelamo v Jugoslaviji vsako leto v alkohol 360 tisoč vagonov svežega sadja. Tako izdelajo milijardo in 600 tisoč litrov naravnih alkoholnih pijač. Večino popijemo doma, malenkost pa izvozimo. Vsak dan izostane z dela povprečno 172.000 naših delavcev, od tega pa jih vsaj 68.000 izostane zaradi alkohola. Tako zgubimo vsako leto 25 milijonov delovnih dni. Vodka za pepsikolo Sovjetska zveza in Združene države Amerike so nedavno podpisale v Moskvi sporazum po kateri bo SZ po ameriški licenci izdelovala znano osvežilno pijačo »Pepsi Colo« v zameno pa bodo prodali vodko »Stolihna-ja«. Tovarna za Pepsi colo bo zgrajena v Novorosijsku pri Črnem morju in bo stekla predvidoma novembra letos. ZAHVALA Zahvaljujem se delavcem delovne enote barvarna Svilanit Kamnik za darovan venec na grob moje mame, ‘kakor tudi vsem, ki so mi izrekli sožalje. FRANC KUHAR Kadrovske vesti Jantar-nekoč zelo cenjeni dragulj PRIŠLI V PODJETJE: (za nedoločen čas) Stankovič Marija Balantič Jožica Zore Terezija Koprivc Dragica Kuhar Helena Javornik Manija Stanovasnik Milena Cublijati Ljudmila Jeras Marija-Magdalena Pečnik Valentin Pečnik Zdenka Cevka Olga Šlebir Olga Beč Janja Vrhovec Ljubica Štajis Darko Kramipalj Franc Hočevar Alojzija Prisilam Marija Kadunc Mirko Starovasnik Mihaela Vavpotič Helena Rak Vida Gasparič Verona Šuštar Alojzija Vodlan Danica Gregl Marjan Zanoškar Milena Aljaž Dragica (za določen čas) (Žavbi Pepca v v v v v v v v v v v v DE 13 v DE 13 v DE 14 v DE 14 v DE 14 v DE 20 v DE 36 v DE 31 v DE 11 — sporazumna prekinitev pogodbe. NESREČE PRI DELU ALI NA POTI: Koncilija Stanka iz DE 10 — na poti na delo Tomšič Danica iz DE 10 — na poti na delo Klančar Anton iz DE 14 —- na poti iz dela Svetec Jože iz DE 13 — obratna nezgoda Štrajhar Marjetka iz DE 14 — obratna nezgoda Erzar Jure Zabret Cilka por. DACAR Mali Ivanka por. BORŠTNAR Stilišnik Slavi por. LESJAK Novoporočencem želimo na novi življenjski poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. ODŠLI IZ PODJETJA: (iz delovnega razmerja za nedoločen čas) Juvan Marija iz DE — invalidska updkojiitev Žullič Angelica __ iz DE — invalidska upokojitev Gantar Marija iz DE 10 — lastna odpoved Maček Andrej iz DE 13 — med poizkusno dobo Koprivec Nada iz DE 13 — lastna odpoved Šuštar Mihaela iz DE 13 — lastna odpoved Spruk Rajko iz DE 10 — sporazumna razrešitev Flerin Drago iz DE 13 — sporazumna razrešitev Šuštar Alojzija iz DE 14 — saimovdijno Rode Jožica iz DE 14 —• lastna odpoved Grabovac Konstantin iz DE 15 — sporazumna razrešitev Fink Peter iz DE 20 — samovoljno Kodrič Marija iz DE 35 — samovoljno (iz delovnega razmerja za določen čas) Grabnar Janez iz DE 20 Nakit iz jantarja se je pojavil v naših trgovinah z zlatnino in nakitom pred nekaj leti. V izložbah smo lahlko občudovali ražMone ogrlice iz kroglastih ali podolgovatih jagod ali pa iz kosov nepraviMih oblik, manšetne gumbe z vdelanimi prozornimi ali neprozornimi kosi. Prozorni so bili tudi kosi na obeskih. V nekaterih, najdražjih kosih jan-tarja je bilo videti Vkljuake oziroma'risbe. Po barvi pa je bil ves jantar kot med svetlo in temno rumen, tudi rjav. Vrednost je bila odvisna od barve in prozornosti. Jantar je rastlinskega izvora. Znanstveno je dognano,_ da je okamenela smola, znan je prav talko njen izvor. V geološki pre-teklositi zemlje, pred nekako 60 milijoni lat, je bila na sevem Evrope kopnina tam, kjer je dandanes Baltiško morje. Pokrival jo je bujen gozd iglavcev, kjer je prevladoval bor. Iz njihovih debel in vej se je podobno kot danes — izločala smola. Kapljala je na tla in pronicala vanjo, ter se cedila po deblih. Na tej poti je lahko zajela žuželke 'ali rastline, oziroma nji- hove dele, pogosto je zajela zračne mehurčke, pa tudi druge snovi. Tako se je v njih na tleh kopičila bolj ali manij čista smola, tista, ki se je izločila iz vej in debel in tista, ki se je izločila, ko so trohnela odmrla drevesa. Pred okoli 40 milijoni let pa se je kopnina pogreznila, zalilo jo je morje. Bujen gozd je postalo morsko dno, kjer so se odlagale nove usedline. Pod vplivom velikega pritiska je smola, vključena v usedline, Okamenela. Kakršna je bila njena izhodna snov, prozorna ali neprozorna, svetla ali temna, je ostala taka tudi okamenela. Živali in rastline, ki jih je smola zajela, so v prozornih kosih zarisale risbe. Posebno lepo so vidni obrisi takratnih žuželk, ki jih vidimo, kot bi jih danes vložili v bazen. Za paleontologa, to je znanstvenika, ki raziskuje razvoj izumrlih živali in rastlin, so neprecenljive vrednosti. Tudi 'trgovska vrednost takih kosov je velika. Zaradi svojega nastanka, jantar nima enotne kemične zgradbe. Je zmes spojin jantarjeve kisline, raznih smol in dišečih (eteričnih raznih smol in dišečih (eteričnih) olj-: Razporeditev delavcev v enote civilne zaščite Na predlog odbora za splošni ljudski odpor je delavski svet na svoji seji dne 13. 8. 1973 sprejel sklep o razporeditvi nekaterih delavcev v enote cMlne zaščite. V te enote so razporejeni naslednji: SANITETNA ENOTA: Mišič Danica DE 30 Vrhovec Jožica DE 13 Mali Majda DE 14 Roseč Slavka DE 13 Tomšič Milena DE 30 Rihar Melita DE 30 Vidmar Franc DE 10 Grilc Franc DE 13 Majdič Silva DE 10 Sivec Sonja Kosirnik Francka Drnovšek Silva Rozmanič Vida Slapar Niko Rozman Vinko Klemenc Anton Slapar Jože Lipovšek Franc Slapnik Alojz Jontez Ivan Romšak Ciril Sušnik Ivan DE 10 DE 31 DE 31 DE 13 vratar vratar Živilska industrija Živilska industrija DE 10 ENOTA ZA OBVEŠČANJE, ALARMIRANJE IN ZVEZE: Grabnar Darko DE 30 Poljanšek Ljuba DE 30 štrajhar Danica DE 14 Selinšek Slavi DE 30 Stankovič Brane DE H Sušnik Jožica teleprinter DE 30 Pirš Ivanka DE 30 Amlbrož Marija DE 30 Sedelšak Jože Živil, iod., kurir DE 30 10 RODILI SO SE: Hočevar Bariči — sin Kerč Jožici — sin Mali Zinki — hčerka Novak Miri — hčerka Spruk Jožici — sin Breznik Olgi — hčerka Šalej Anici — hčerka Sršen Slavki — hčerka Mihelčič Silvestri — sin Burja Janku — sin Žlebir ing. Francu — hčerka KOLINE K sosedovim pride Janezek in ko stopi vidi v sobi na kmečki peči belo okroglino v velikosti b-loveške glave. »Janezek je bil radoveden in vpraša? Teta kaj ste pri vas že klali, ko imate mehur na peči!« Na peči je ležal namreč le oče s plešasto glavo, ki je bila obrnjena proti vratom. .GASILSKO REŠEVALNA ENOTA: Grdem Franc Tajč Peter Preglj Miha Drolc Štefka Balantič Vida Keržič Tatjana Djuraševič Jelka Humar Tončka Zajc Jalkob Šubic Andreja Kališnik Ferdinand Šinkovec Franc Držanič Ida Turk Ivanka ENOTA RBH: Kožuh ing. Rožka Seljak Magda Uhan Sob j a Tušar Mile Poljanšek Rudi Kuhar Franc Meroum Marinka Koželj Urška Kajdiž Betka ENOTA REDA IN Bernot Vinko Vrhovec Bogo Rozmanič Vinko Klančar Anton Dolenc Marija Pipan Ivartka Manček Pavli Šuštar Slavko Martinc Francka DE 10 DE 13 DE 31 DE 30 DE 13 Rihtar Angela Letnar Anica Živilska DE 20 DE 20 industrija DE 13 TEHNČNO REŠEVALNA DE 13 DE 11 ENOTA: DE 10 Potočnik Maks DE 20 DE 13 Šubic Miro DE 20 DE 13 Knavs Alojz DE 20 DE 12 Kolenc Slavko DE 13 Živilslka Pregli j Leon DE 20 Poljanšek Stane DE 13 industrija ŽURBI Franc DE 13 Komatar Jože DE 20 DE 30 DE 30 DE 15 Klemenc Pavla Jenko Slavka Živilska Strehovec Ivica industrija DE 15 DE 13 nP 1 ^ »KAMNIŠKI TEKSTILEC« U-tli GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI Živilska TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK industrija UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR VARNOSTI: DE 31 vratar DE 12 DE 14 ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA 700 IZVODOV TISK: »PAPIRKONFEKCIJA« KRŠKO Nagradna križanka Rešitev križanke pošljite uredniškemu odboru v 8 dneh po izidu časopisa. Za lažjo rešitev križanke bo Informato posredoval tri besede, ker so pri tisku časopisa izostale.