0"5hlna nI»Jana v eotorfnL 1
Leto XIL, štev. 33
Ljubljana, torek 10. februarja I931
Cena t Din
òpravnijstvo. Ljubljana Knafljeva ulica 5. - Telefon št. S122. 3123. 3124. 3125. 8126 luseratm addelek: Ljubljana, Selen-bu rtzova uL - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. - Teiefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Prana čislo 7K ISO VVipn st 105 241
Naročnina znaša mesečno 25,— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova o»sta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi ao ta rifu
Angleški intelektualci Mussolini ju
Glavno glasilo angleške delavske stranke o procesa proti
italijanskim intelektualcem
London, 9. februarja, č. Pred razpravo, ki se bo vršila pred izrednim tribunalom za zaščito države v Rimu proti 24 italijanskim intelektualcem, piše glasilo angleške delav« ske stranke »Dailv Herald«:
»Vsi oni, ki ljubijo svobodo, morajo po« svetiti svojo pozornost razpravi, ki se pri* pravlja v Rimu prot skupini intelektualcev. Ti so obtoženi, da so pripadali zarotniški organizaciji, ki je baje pripravljala atentate in skušala vreči Mussolinijev režim. Obtožbe take vrste niòo neznane, niti redike v Italiji. Treba pa je imeti pred očmi dejstvo, da je dajala Italija vedno može. ki so stali na predstraži vseh svobodoumnih pokretov Ta razprava, ki se pripravlja v Rimu pod iz» jemnimi okolnostmi. pa vzbuja skrb zbog tega, ker br obtožence sodil izredni tribu« n«il, ki razpravlja po procesu, enakem voj«
nim sodiščem in je pri tem sodišče še celo organ stranke Vse to ne daje nikaikega jamstva za pravilno uporabljanje zakona in pravice. Odl'čni angleški intelektualci so podpsali apel na italijansko vlado ter za« htevali. da se vrši razprava javno in da se dovoli obtožencem, da si sami izberejo svo« je branilce Angleški intelektualci, ki so to storili, niso nikaki reakcicmarci niti sovraž« niki Italije. To so marveč osebe, ki so zna« ne v politiki, znanstvu in književnosti; med njimi so tudi visoki cerkveni dostojanstven niki. Oni zahtevajo soglasno od_ Mussolini* ja, naj pred vsem svetom dokaže, da svo« hoda pravosodstva v Italiji ni ogrožena in da je zato treba tudi v Italiji uporabljati zakon tako, kakor se to godi v V6eh ostalih civiliziranih državah.«
Preiskava proti atentatorju Schirruju
Odkod je dobil Schirru peklenske stroje? — Zasledovanje sokrivcev
Mnogoštevilne aretacije
Rim, 9. februarja, r. Preiskava proti are« tiranenru anarhistu Schirruju se nadaljuje. Njegove izpovedi po zatrjevanju fašističnih listov niso dovolj jasne Ugotovljeno je, da je došel pred petimi meseci s svojo materjo in sestrami iz Amerike v Pariz Rodbina se ie naselila v mestu Aptu v Franciji, dočim ie Schirru odpotoval v Belgijo in se mudi) dalje časa v Liegu in Charleroiu, Schirru trdi, da si je v teh krajih nabavil peklenske stroje. Zdi pa se to neverjetno, ker pre= iščejo italijanske carinske oblasti na mejah vsakega potnika in je skoraj izključeno, da bi mogel prenesti peklenske stroje preko
meje, ker niso tako majhni, da bi jih mogel skriti. Zato domnevajo, da si je peklenske stroje nabavil v Italiji in sicer bržkone v Rimu Policija sumi, da ima v Rimu sokriv« ce in na podlagi tega suma so bila započeta zasledovanja na vse strani Izvršene so bile mnoge aretacije. Madžarska plesalka, ki je bila pogosto v družbi s Schirrujem, ni bila zapletena v zaroto, ki jo je pripravljal. Za« to so jo izpustili iz zapora, vendar pa bo izgnana na Madžarsko. Ves itali jamski tisk posveča posebno pozornost akciji policije, da bi izsledila morebitne atentatorjeve so« krivce.
Amerika in italijanski fašizem
Admiral Butler ne pride pred vojno sodišče zaradi razžalitve Musso-linija — Ogromen porast Butlerjeve popularnosti — Akcija italijanskih
emigrantov
Washington, 9. febr. r. Afera admirala Butlerja je zbudila v ameriški javnosti veliko pozornost in mnogo komentarjev.
Kakor znano, je italijanski poslanik v Washingtonu protestiral v zunanjem uradu proti njegovim izjavam, v katerih je napade) Mussoliuija ter ga imenoval neusmiljenega človeka, ki je podoben pobesnelemu psu« Ameriška vlada je obljubila italijanskemu poslaniku popolno zadoščenje. Po prvih vesteh bi moral priti admiral Butler pred vojno sodišče ter je bilo proti njemu že uvedeno disciplinarno postopanje. Razprava pred vojnim sodiščem bi se morala pričeti že 16. t. m., sedaj pa je mornariški minister Adams ridai odlok, po katerem admiral Butler ne pride pred vojno sodišče, temveč se mu izreče samo pismen ukor. V preiskavi so namreč ugotovili, da je Butler govoril žaljivo o MussoMniju v zasebni družbi in da so njegove izjave prišle v javnost sa-
mo po indiskretnosti. S tem smatrajo ameriški službeni krogi zadevo za likvidirano. Admiral Butler je zaradi te afere postal v Zedinjenih državah talco popularen, da so v demokratskih krogih že pričeli govoriti o možnosti njegove kandidature pri prihodnjih volitvah za predsednika Zedinjenih držav Mnogi senatorji so se tudi že pripravljali za obširno debato v ameriškem senatu o delovanju fašizma, dočim pripravljajo italijanski emigranti v Ameriki manifest, v katerem hočejo Američanom opisati pogubnost režima italijanskega fašizma. Verjetno je. da je ameriška vlada prav pod pritiskom ameriške javnosti opustila svojo prvotno namero, da postavi admirala Butlerja pred vojno sodišče. Kako stališče bo zavzela sedaj službena Italija proti navedenemu razpletu afere, se seveda pričakuje v vseh krogih z velikim zanimanjem.
Volitve v bolgarsko Sobranje
Volitve bodo bržkone sredi maja ~ Reforma volilnega zakona v škodo
zemljedelcev
Sofija, 3. febr. r. V soboto je predsednik vlade Ljapčev izjavil, da bodo volitve t parlament meseca maja in da jih bo vodila homogena vlada Demokratičeskega tovora. Točen datum volitev še ni določen, v političnih krogih pa smatrajo, da >odo 17 maja. Ljapčeva izjava je izzvala ogromno nezadovoljstvo med zastopniki opozicije, ki smatrajo, da bi morala voli-t"e izvesti v vsakem slučaju vlada najširše koalicije. Glede na omenjeno izjavo predsednika vlade Ljapčeva je vodja ra-• !ii<a!ov izven vlade Kosturkov izjavil, da se imajo v slučaju, ako bo vodila volitve fedanja vlada, pričakovati velika nasilja, •er bo borba izredno ostra. Opozicija bo '"•risiijena, da se združi, iu pričakovati je, «la se bodo strasti močno razpalile in da bodo volitve krvave, kar bi se v nobenem primeru ne smelo dopustiti. Vodja zemljedelcev Gičev je ob isti priliki izjavil, da lK' Demokratičeski zgovor poražen kljub vsem nasiljem, ki se jih bo posluževal V vladi se nujno razpravljajo načrti no-
vega volilnega zakona. Obstoje trije načrti Po uačrtu Ivana Kolareva bi se ohranilo dosedanje število narodnih poslancev. Na vsakih 24.000 volivcev naj bi se izvolil en poslanec. Država naj bi se razdelila v tri volilne enote za štetje glasov. Ostanek mandatov do 273 naj bi se dodelil manjšim strankam, ki niso dosegle količnika S tem načrtom kakor tudi z ostalimi hoče Ljapčev favorizirati manjše strankarske skupine, ki doslej niso bile zastopane v parlamentu in katerih sodelovanje bi rad zagotovil v prihodnjem Sobranju Tak volilni zakon bi najbolj pogodil zemljodelee. ki so najmočnejša opozicijska skupina ln na katerih račun bi dobile mandate neznatne strankarske skupine, ki bi v eni volilni enoti mogle vedno zbrati 24.000 glasov. Makedonstvu-jušči in Rodna zaštita. ki nameravajo sodelovati pri volitvah, računajo, da bi po tem sistemu dobili znatno število mandatov.
ANGLEŠKO POSREDOVANJE
MED GRČIJO IN BOLGARIJO
Angleška vlada je predlagala razsodišče za rešitev obmejnega spora - V Sofiji so ta predlog odklonili - Nezadovoljstvo v Londonu
Krvavi nemiri na Madeiri
Sofija, 9. februarja, s. Zadnji spopadi med gršimi in bolgarskimi četami na meji so inocno razburili vso bolgarsko javnost. Razburjenje je tem večje, ker so bila skoro v istem času prekinjena trgovinska pogajanja med Bolgarjo in Grčijo ter je uvedla grška vlada za uvoz bolgarskega blaga maksimalne carinske postavke. Angleška vlada je pustila te dni po svojih poslanikih v Atenah in Sofiji izročiti obema vladama noti, v katerih predlaga, naj bi se ureditev na-sprotstev med Bolgarijo in Grčijo izročila posebnemu razsodišču. Angleška vlada se je izjavila tudi pripravljeno, da prevzame ulogo razsodnika med obema državama. Dočim je grška vlada ta predlog sprejela, je bolgarska vlada odklonila predlog angle-cega zunanjega ministra Hendersona ter utemeljila svoje stališče z motivacijo, da bt bolgarska javnost ne mogla odobriti načina take rešitve spornih vprašanj. Atene, 9. februarja, s. Zunanji minister
Mihalakopulos je danes naročil grškemu poslaniku v Sofiji, naj izroči bolgarski vladi noto, v kateri poudarja, da je potek dosedanje preiskave obmejnih incidentov pokazal, da bi mogla bolgarksa vlada enostavno grškega vojaka, ki je prišel preko meje, pripreti in sporočiti, da so utekli preko meje mezgi, zaradi česar ni bilo povoda streljati na grškega vojaka in ga usmrtiti. Obenem je grški zunanji minister Mihalakopulos danes brzojavno posredoval pri angleški in bolgarski vladi, da bi bolgarska vlada sprejela angleški predlog za imenovanje posebnega razsodišča v zadevi zadnjega bolgarsko - grškega spora.
Sofija, 9. februarja, s. Vojni minister Kisov je izjavil glede na grško - bolgarski spor, da je mešana komisija, ki je od petka dalje preiskavala zadnje dogodke na meji, zaključila svoje delo in da je smatrati nastali obmejni incident kot rešen. Bolgarska vlada je izrazila grški obžalovanje zaradi
incidenta, ki je v evropski javnosti izzval izredno veliko pozornost.
Atene, 9. febr. s. Po vesteh tukajšnjih listov ie bolgarska vlada odklonila grški predlog, naj bi bil zadnji obmejni spor predložen v ureditev posebnemu razsodišča z utemeljitvijo, da bolgarsko javno mnenje ne odobrava pogojev tega grškega predloga. Atenski listi komentirajo v ogorčenem tonu stališče bolgarske vlade in so splošno mnenja, da se bo s tem spor med obema državama bistveno poostril.
London, 9. febr. č. V Londonu kakor tudi v Atenah ie povzročila veliko nezadovoljstvo nota bolgarske vlade, s katero odklanja angleško arbitražo v grško-bolgarskem sporu iz razlogov svoje notranje politike. V finančnih krogih so danes poudarjali, da bo imelo to stališče bolgarske vlade do angleškega predloga velik odmev tudi v angleški finančni politiki napram Bolgariji, ki ravno sedaj išče posojila.
Strašne razmere v Bolgariji
Zopet političen umor sredi Sofije - Makedonstvujušči
se koljejo dalje
Sofija, 9. februarja» AA. Morilca Gjur« orožnik Mihajlov ter oba morilca pozval,
V Funchalu so bi!e v nedeljo krvave demonstracije proti vladni prepovedi uvoza inozemske moke - Več oseb ubitih, mnogo ranjenih
rhnna O fnhriiario A A D«_____....	n , n . ,	.	__ ,
Paril, 9. februarja s. Kakor poroča »Paris Journal« iz Lizbone, so na Madeiri izbruhnili nemiri včeraj, ko je skušala
Lizbona, 9. februarja AA. Po poročilih i7. Madeire so izbruhnili v mestu Funchal včeraj veliki nemiri, pri katerih je bilo ubitih 5 oseb in mnogo ranjenih. Guverner otoka Madeire je proglasil obsedno stanje in zahteval, naj oblasti odpošljejo na pomoč vojne ladje. Na Madeiro so bile odooslane vojaške čete. da udušijo nemire.
Funehal (Madeira), 9. februarja s. Zaradi odloka, ki prepoveduje uvoz inozemske moke na Madeiro. je izbruhnila splošna stavka. V nekem spopadu sta bila iz-ropana dva mlina, pri čemer so bile 4 osebe ubite.
Smrt Matteottijeve matere
Pariz, 9 februarja r. Antifašistični list »Liberta« poroča, da je pred dnevi umrla v Italiji mati od fašistov umorjenega poslanca Matteottija. živela je skupaj z vdovo svojega umorjenega sina ter je bila pod tajnim nadzorstvom fašistične policije. O njeni smrti ni smel poročati noben list v Italiji Vodja italijanskih socialistov Filipo Turati ji je napisal presrčen nekrolog.
množica protestirati proti previsokim cenam kruha in moke. Posredovati je morala policija, ki je končno napravila red. V številnih spopadih je Dilo mnogo oseb ubitih, še več pa ranjenih. Portugalska vlada je določila torpedni rušilec, ki naj bi takoj odplul v Funehal, ukaz pa je bil preklican, ker je na otoku zopet mir. V Gibraltarju se je razširila vest, da so demonstranti ogražali v Funchalu imetje in življenje angleških podanikov.
Poset italijanskega kralja v Sofiji
Budimpešta, 9. februarja, č. Kakor se do« znava bo italijanski kralj dne 5. in 6. apri« ia službeno posetil Sofijo. Ob isti priliki obiščeta bolgarsko prestolnico tudi itali* . ianski prestolonaslednik ter zunanji mini» ster Grandi, ki bo vrnil obisk bolgarskemu zunanjemu ministru Burovu.
kova, ki je bil včeraj umorjen sredi Sofije, sta 22 letni Iii ja Stojanov iz Pamaržurišča na Bolgarskem in 28 letni Rajko Miladinov iz Ohrida. Oba sta prinzala svoje dejanje ter izjavila, da sta protogerovista. Umorje* ni Gjurkov je bil pristaš in osebni prijatelj Miihajiova. Rocfom je iz Stipa in star 38 let.
O umoru Gjurkova se doznavaio nasled« nje podrobnosti: Včeraj dopoldne je šel Gjurkov iz svojega stanovanja v ulici Hri« sta Boteva 89 v rusko ccnkev na bul v ar ju Carja Osvoboditelja, kjer je prisostvoval službi božji. Nato je šel po raznih ulicah do cerkve Sv. Nedelje, očividno zato, da zabriše sled za sabo. Odtod se je vrnil s tramvaijem po raznih ulicah v ulico Hriste Boteva. Ves ta bi s sta ga morilca zasledo« vala. V trenutku, ko je izstopil iz tramvaja, je streljal nanj Rajko Miladinov. Gjurkov je zbežal v neko prodajalno rib, kjer se je skril za mizo, toda morilca sta mu sledila. Miladinov je ostal na ulici in stražil pred vhodom. Stojanov pa je stopil v produjal« no ter začel streljati na skritega Gjurkova. Gjurkov je z besedami »Dosti, dosti, umi» ram!« izdihnil. Morilca sta izstrelila vsega 40 strelov, kur je izzvalo strahovito pani« ko. Ljudje so zbežali na vse strani. Ko je slišal streljanje, je pritekel policijski agent Pešev ter z revolverjm v roki pozval moril« ca, naj se predata. Miladinov mu je odg o« voril, da se bosta predala le uniformiranemu orožniku. Nato je prišel na kraj zločina
naj odložita orožje in se mu predasta. Stojanov mu je odvrnil: »Zakaj naj beživa? Izvršila sva svojo dolžnost.« Nato je po« zval svojega druga, naj se tudi on preda. Policija je uvedla takojšnjo preiskavo.
Morilca sta pri zaslišanju priznala svoje dejanje in izjavila, da sta imela nalog ubiti Gjurkova. Nalog jima je prinesel neznan kurir, ki jijna je izročil 4 revolverje in 2 bombi. Ko sta prejela naročilo, sta zapusti« la svoje delo in 5 dni zasledovala Gjurkova. Dalje sta izjavila, da je za nju VMRO edi« na oblast. Gjurkov je bil učitelj, v vojski je služil kot kapetan. Za časa Stambolij« skega je zapusti' učiteljsko službo ter odšel v inozemstvo študirat. Po umoru Protogero« va ga je imenoval Ivan M;hajlov za svoje« ga glavnega pobočnika v organ i za oi ji. So« deloval je aktivno v borbi. Obdukcija je ugotovila, da je zadelo Gjurkova pet stre« lov, od teh sta bila 2 smrtonosna.
Morilec Tomalevskega pred sodiščem
Sofija, 9. februarja. A A. Državni tožilec je vložil obtožnico zoper morilca Tomalev« skega. Pr; njegovem morilcu Cernozem« skem je dognano na podlagi idetičnosti pi« sem, da je Černozemski ubil tudd Dimova, zaradi česar ga državni tožilec toži kot po« klicnega^ ubijalca
Nova organizacija francoskih zračnih in
pomorskih sil
Graditev novih francoskih križark - Reorganizacija obrambe proti napadom iz zraka - Petain generalni inšpektor obrambe v zraku in na kopnem
Pariz, 9. februarja s. V načrtu za gradnjo mornarice v bodočem letu se bodo po vladnem načrtu gradile nove križarke po 32.000 ton. Razen tega bosta v novem letu zgrajeni dve srednji križarki po 10.000 ton, trije torpedni rušilci, več podmornic in številne posebne ladje. Ce bo Francija po želji vlade v bodočem letu spustila v morje samo eno oklepno križarko po 22.000 ton, bo s tem padla v vodo londonska pomorska pogodba, h kateri doslej kakor znano Francija in Italija nista pristopili. Anglija bi bila potem prisiljena poslužiti se garancijske klavzule. da bi lahko vzdržala dosedanje razmerje sil napram Franciji.
Pariz, 9. febr. s. Na današnji seji ministrskega sveta je predsednik republike podpisal dekrete o enotnih pripravah proti napadom iz zraka. Maršal Petain je prejel
naslov generalnega inšpektorja obrambe v zraku in na kopnem ter mu je bila poverjena naloga, da organizira skupno akcijo obeh prizadetih ministrstev.. §ef generalnega štaba general Weygand ie bil imenovan za podpredsednika vrhovnega vojnega sveta in generalnega inšpektorja armade, divl-ziiski general Gameliu pa namesto generala VVe.vganda za šefa generalnega štaba v armadi.
Na današnji seji se je ministrski svet tudi s finančnim položajem velikih francoskih železniških družb, katerih deficit cenijo v I. 19.30. na 1.8 milijarde frankov. Poročila, ki jih ima vlada v rokah, predlagajo zvišanje železniških tarifov in sicer za 24 odst. za osebni ter za 10 odst za tovorni promet. Ta načrt je izzval v javnosti brez razlike strank veliko razburje-''
Obstrukcija narodnih socialistov v nemškem
parlamentu
Zavlačevalm predlogi narodnih socialistov in komunistov odklonjeni
s pomočjo socialnih demokratov
Berlin, 9. febr. s. Na današnji seji državnega zbora so narodni socialisti nadaljevali svojo zavlačevalno taktiko. Najprej so s predlogom, da se preštejejo navzoči, dosegli, da je bila seja zaradi nesklepčnosti zaključena. Po sklicanju nove seje so postavili vrsto predlogov k poslovnemu redu, med drugimi tudi predlog za dveurne govore, ki so se jim priključili tudi komunisti.
Na današnji seji je prišlo do burnih prizorov, ker je opozicija skušala obstruirati. Kljub vsemu je ostala vlada gospodar položaja po zaslugi socialnih demokratov in so bili vsi predlogi narodnih socialistov odklonjeni. Vlada je med drugim predložila državnemu zboru zakonski načrt, ki ukinja
poslansko imuniteto v primeru žalitev potem časopisov.
Berlin, 9. februarja AA. Časopisje komentira celo vrsto političnih govorov minule sobote ter naglaša, da se je položaj Briiningove vlade zelo ojačil. Snoči je imel kancelar Brüning v Porenju govor, v katerem je dejal ,da bc narod, ki veruje v svojo bodočnost, premagal vse ovire.
Hud mraz v Švici
Bern, 9. februarja s. Po vsej Švici je v zadnjih dnevih pritisnil občuten mraz. V gorah neuberškega Jure so zabeležili do 33 stopinj mraza. Mnogo manjših in večjih jezer je zamrznilo.
Kralj na izletu
Beograd, 9. februarja, p. Nj. Vel. kralj je danes v spremstvu dvornega maršala in službujočega ad ju tanta napravil v odprtem avtomobilu izlet po mestu. Občinstvo ga jc- povsod živahno akiamiralo in mu pri* rejalo ovacije.
Pravilnik o katastrih
Beograd, 9. februarja. AA. Finančni mi» nister je predpisal pravilnik o katastrih, ki se deli na dva dela. Prvi del razpravlja o klasifikaciji zemljišč, drugi pa o kata» stralnem operatu. Pri del podrobno raz» pravlja o načinu klasificiranja zem» ijišč v smislu zakona o katastru. Drugi del pa odreja enotni katastralni aparat za vse dele naše kraljevine. V onih pokrajinah, kjer še ne obstoji kataster in se že vrše meritve, se je treba takoj ravnati po tem obrazeji, v krajih pa. kjer je kataster že izveden, se mora najprej stari elaborat pre» tvoriti v novega, potem šele stopijo v ve» Ijavo odredbe novega zakona o katastrih.
Strogo kaznovan obrekovalec Sokola
Sušak, 9. februarja, n. Jutrišnje »Novo» sti« poročajo: Že lani je bila vložena ka» ženska ovadba zoper katebeta ljudske šo» le Stepana Jozafata, ki je med poukom dece grdil m sramotil naš narod ter od« vračal otroke od vstopanja v nacionalno organizacijo Sokola kraljevine Jugoslavije. Govoril je med drugim tudi, da je Bog kaznoval Srbe zato, ker so ubili avstrijske» ga prestolonaslednika Ferdinanda. Prvo» stepno sodišče je Jozafata obsodilo na dva meseca strogega zapora in 1000 Din denar» ne kazni. Priziv obtoženca je bil sedaj po okrožnem sodišču v Ogulinu zavrnjen in je bila v celoti potrjena sodba, da je ob» toženec kriv prestopka po zakonu o za« ščiti javne varnosti in reda v državi. Ka» kor poročajo, je zoper kateheta Jozafata vložena zopet neka nova kazenska o va d« ba.
Uredba o zdravniški pripravniški službi
Beograd, 9. februarja č. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je predpisal na podlagi zakona o zdravnikih uredbo o izvrševanju pripravniške zdravniške službe.
Povratek ministra dr. ?;henika
Beograd, 9. februarja AA. Danes se je vrnil iz Karlovca v Beograd minister za kmetijstvo dr. Stanko šibenik.
Razstava Centralnega presbiroa v Nišu
Niš, 9. februarja AA. Jutri bo otvor-jena velika razstava grafikonov o napredku Jugoslavije, ki jo je Centralni pres-biro priredil najprej v ženevi, nato pa jo razkazuje z največjim uspehom po vsej Jugoslaviji. Razstavo so prenesli iz Skop-Ija, kjer jo je posetilo 8000 ljudi. 21. t. m. bo razstava v Sarajevu, zatem pa v Ba-njaluki.
Hripa v Beogradu
Beograd, 9. februarja, p. Zadnje južho vreme in nato sledeča radikaina spremem» ba temperature je imela za posledico, da se je hripa v Beogradu naglo širila. Sedaj boluje skoro pol Beograda. Šole so skoraj prazne, ker je večina učencev obolela. Po« sebno močno je razširjena bolezen med srednješolsko mladino. Pa tudi odrasli ljudje ji niso ušli. V uradih manjka dobra rolovica uradnikov. Zdravniki so noč in dan na nogah, vendar pa poteka tokrat hripa brez smrtnih primerov. Bolezen ie lažjega značaja in doslej na hripi ni še nihče umrl izvzemši par primerov, kjer se je bolezni pridružila še pljučnica.
Velik požar v Podsrorici
Podgorica, 9. februarja, p. Sinoči je iz» bruhnil v Podgorici silen požar v elektro» tehnični prodajalni Tesla. Plamen je zajel več sosednjih delavnic in poslopij ter so kljub takojšnji pomoči ognjegascev in de» lavstva pogorele štiri trgovine. Skoda zna» ša 800.000 Din. Zavarovana je bila samo ena trgovina.
Germanski Imperializem pod učenjaško krinko
Revizijonistfčncmu gibanju, ki zahteva izpremembo sedanjih meja in ki stal-rjj pridubiva tla v naši soseščini, posvečamo pr» nas vse premalo paznje. Naša javnost si pod rcvizijonizmom oDičajno predstavlja le kričavo prizadevanje Madžarov za obnovo nekdanjih dežel »svete krone ogrske«, ali zahtevo Nemcev po ukinjenju poljskega kondorja, ki deli Vzhodno Prusijo od ostale Nemčije. Nemški agitaciji je deloma že uspelo prepričati marsikoga, da je omenjeni koridor krivica in udarec v obraz Nemčiji, oasi lece preko strnjenega poljskega narodnega ozemlja kot beden ostanek onih slovanskih pokrajin. Ki so jih Nemci tekom stoletij nasilno raznarodili. V pridobivanju pristašev postopa nemška propaganda zelo zvito. Za oblegovalnega ovna ji služi omenjeni koridor, ki je sicer res anomalija, ki pa je niso zagrešili Poijaki, marveč Nemci. Ž njim napadajo, v vrzel, ki bi jo napravi! ta oven, pa bi na enkrat potisnili še svoje zahteve po drugih slovanskih pokrajinah.
Ako bi se nemški Dropagandi posrečilo, da uspe v vprašanju koridorja, bi se znašli v opasni situaciji takoj tudi mi Jugosloveni, kajti nemške zahteve po revmdikaciji so naperjene proti vsem narodom, ki so bili v preteklosti politično odvisni od Avstrije ali Nemčije. Nemci običajno to svojo iredento skrbno prikrivajo, ker se zavedajo, v kako kričečem nasprotstvu je z njihovimi lojalnimi in miroljubnimi gestami pred evropsko javnostjo, zlasti v Ženevi. Od časa do časa pa 'e pride kdo, ki odgrne zaveso in dovoli vsaj bežen pogled v pravo nemško mišljenje. In vsak tak pogled je silno poučen, ker nam razkriva, kako nevaren ie še vedno germanski imperializem in obenem pojasnjuje, zakaj Francija ne more pristati na svojo razorožitev brez zadostnih garancij, da ji ta germanski imperializem ne bo lepega dne zopet naprtil vojne. Pred seboi imamo januarsko številko ugiedne berlinske politične revije »Geopolitik«. Ta številka prrobčuje članek, ki je izrazito naperjen proti integriteti naše države. Poudarjamo, da razprava ni izpod peresa kakega nezrelega vsenemškega zanesenjaka, ki bi jo naša javnost lahko ravnodušno prešla z molkom in prezirom, marveč je njen pisec dr. Oton Maull. profesor in znanstvenik, ki deluje na graški univerzi kot spreten in agilen eksponent borbenega nemštva.
Revija »Geopolitik« je že v decem-berski številki objavila daljši članek v prid Madžarom in njihovim revižijoui-stičnim težnjam, da tako ustvari skupno fronto vseh revizijonistov. Na čelu razprave ie zemljevid predvojne Ogrske z vsemi deželami, ki so po tnanonskem miru prisojene nasledstvemm državam. Preko tega članka bi človek že lahko prešel mirne duše. ker ne vsebuje nič drugega, nego vse one madžarske re-kriminacije, ki so že stokrat ovržene in ki jim živ krst več ne more nasesti.
Bistveno drugačna pa te stvar s prof. Maullom kot avtoritativnim zastopnikom nemške znanosti v Avstriji. Njegov članek v zadnji številki »Geopolitik« ie posvečen germanizatorskemu delu bivše Avstrije. Nas zanima predvsem v toliko. kolikor se tiče Slovenije, ki jo profesor Maull kot čisto nemško ozemlje v celem njenem obsegu zahteva za Nemčijo Zanimivo je. da vse slične razprave nemških znanstvenikov, tičoče se Jugoslavije. obravnavajo slovensko ozemlje dosledno vedno ločeno od ostalih
jugoslovenskih dežel, da bi nemški javnosti tako sistematično vcepili nazor, da je Slovenija stara nemška posest in da
imajo Ncmci vso pravico, jo zahtevati zase.
Dokler prof. Maull govori o pojemajočem nemštvu in nemškutarstvu v slovenskih deželah, je to njegova stvar i in naj sam gleda, kako bo spravil v
sklad s svojo reputatilo stalno omalo-I važevanje uradnih podatkov našega ljudskega štetja, ki mu kot korektiv redno dodaja rezultate nekakega nemškega zasebnega štetja. Njegova stvar je takisto, s kakimi občutki gleda razvoj življenja na slovenskem ozemlju, kjer je zaustavljeno vsako potuičeva-nje in je s tem nemčurstvu presekan življenski živec.
Za naravnost nedopustno gonjo zoper našo državo pa moramo smatrati predrznost, s katero prof. Maull reklamira vse slovensko narodno ozemlje za nemško posest, pa najsi širi ta nazor makar samo med svojimi rojaki v Avstriji in Nemčiji. Prof. Maull deli namreč v svojem članku Slovenijo na tri dele. Prvi del sega od avstrijsko-jugoslovenske državne meje do črte Urška gora — Vitanjski hrbet — Boč — Donačka gora. Ta del je po mnenju prof. Maulla nesporno nemško narodno ozemlje (deutscher Vclksboden) ter spada po prirodnem pravu k Avstriji kot nemški državi. Drugi del, ki obsega ostalo Slovenijo, pa je po nazorih prof. Maulla nemško kulturno ozemlje [deutscher Kulturboden), do katerega ima nemški narod nesporno pravico iz naslova nemške kulture, ki jo je v teh krajih razširila Avstrija. Velikodušni prof. Maull ostale Slovenije sicer ne zahteva za Nemčijo tako brezpogojno. kakor ozemlje na severu zgoraj omenjene zemljepisne Črte, pač pa nekako najavlja plebiscit, ki bi naj odločil o pripadnosti ostale Slovenije bodisi k Jugoslavi], bodisi k Avstriji. Plebiscit na i bi se izvršil najprej v pokra fin' med /c ora i omenieno zemljepisno črto in Savo, kasneje pa tudi na vse mn.nfirnčiii bivše Kranjske kot dela nekdanje Notranje Avstrije.
V kritiko jalovega utemeljevanja, s katerim skuša prof. Manli podkrepiti svoie fantazije, se ne spuščamo. Pač pa moramo na glasiti, da nas ie graški vseučiliški profesor ponovno uveril o nepoboljšljivosti velikega dela Nemcev in podal ponoven dokaz, da se v svetovni vojni njso ničesar naučili in mčesa-r oozabili. Še vedno jih vodi nasilni »drang« proti vzhodu, in proti jugu, še vedno hrepene po trenutku, da bi osvobojenim slovanskim narodom zopet sedli za vrat in jih tlačili, kakor v orošlih stoletjih.
Nemci so si pri tem dokaj spretno razdelili vloge. V Ženevi naglašajo svojo pripravljenost za mirno sožitje s sosedi in si nadevajo krinko zaščitnikov narodnih manjšin, njih eksoonenti, ki delujejo na raznih obmeinih vseučiliščih. kakor deluje prof. Maull na vseučilišču v Gradcu, pa v naši najbližji soseščini ustvarjajo ideologijo nasilnega imóeriializma ter io vceùljajo že itak sfanatiziraTii nemški mladeži.
Članek prof. Maulla je, kakor že omenjeno, nov dokaz, da se mentalite-ta velikega dela, najbrž celo velike večine nemškega naroda ni prav nič spremenila, in da morajo biti vsi oni faktorji v Evropi, ki iskreno in resno hočein obuvati mir še vedno neprespano budno na straži.
Yeiika brezposelnost na Madžarskem
Petina madžarskega prebivalstva brez dela m zaslužka straci je brezposelnih v Budimpešti
Demon-
Budimpešta, 0. februarja, c. Včeraj popoldne je zasedal kongres sociiälno - demokratskih strokovnih organizacij, na katerem se ie v glavnem govorilo o pritožbah zaradi velike brezposelnosti in o brezglavi vladni politiki v tem vprašanju. Glavni govornik je bil poslanec Karol Payer. Po mišljenju govornika je število brezposelnih na Madžarskem naraslo na milijon oseb, kar je petina celokupnega madžarskega prebivalstva. Poslanec Payer je nadalje ostro kritiziral zunanjo politiko madžarske vlade, ki bodi zopet po potih, po katerih je stopala že predvojna Madžarska in se boče vezati z državo, ki je že v preteklost? enkrat pustila Madžare na cedilu. Navzoči vladni komisar je opomnil «Tovornika, naj se ne vtika v zunanjo politiko, kar pa ni upošteval in je na-
daljeval kritiko zunanje politike madžarske vlade ter ie naravnost in namenoma napadal Italijo. Med drugim je dejal, da je Italija sicer zaveznica Madžarske, da pa istočasno kupuje le sovjetsko žito. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki poziva vlado, naj takoj prične vsa potrebna dela.
Budimpešta, 9. februarja, s. Na Rakozcv» jevi cesti se je zbralo v popoldanskih urah okoli 100 brezposelnih, ki so glasno zahtès vali kruha ter demonstrirali. Policija je demonstrante razgnala Skupina približno 50 oseb je nato odšla pred uredništvo so» cialno=deinokratskega glasila »Nepszava«. kjer je hotela nadaljevati demonstracije. Tudi_ tukaj je posegla vmes policija, ki je množico razgnala. Aretiranih je bilo okrog 20 oseb.
Sodelovanje Rusije v pan-evropski komisiji
Berlin, 9 februarja. AA. Po poročilih iz Moskve je zunanji minister Litvinov po* sla I danes pppoldnc tajništvu Društva na» rodov noto. v kateri sprejema Sovjetska Kusija povabilo k sodelovanju v panevrop; ski pripravljalni komisiji.
Moskva, 0. februarja, s. Odgovor Litvino» va generalnemu tajn'ku Društva narodov naglaša med drugim, da mora sovjetska vl~da alede na konenoveljavno stališče o nadaljnjem delu pan evropske komisije vzdržati še nekatere pridržke
Akcija Pilsudskega v Londonu
Berlin, 9. febr. 8. j Montags-Post« poročna iz Londona: V londonskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da je imelo bivanje maršala Pilsudskega v London» namen, dà bi Pilsudski opozoril Anglijo ua napredujoče uresničenje petletnega načr-
ta v Rusiji in na resnost položaja, ki nastaja s tem za Poljsko. Rusija se oboro-žuje na svoji zapadnl meji proti Poljski. Med drugim je pri neki nemški tvrdki v Porenju dobavila veliko število jeklenih če-lad. Politična skrb Pilsudskega je sedaj, da bi si zavaroval hrbet proti Nemčiji Neki litovski velindustrijec se pogaja z nemško težko industrijo zaradi dobave m un toi je. Pilsudski je pripravljen celo na politične koncesije, če bi Nemčija dovolila prevoz mnnicije preko nemškeea ozemlja V tem primeru bi pristal celo na revizijo meje v korist Nemčije v koridorju. V angleških diplomatskih krogih ocenjujejo te trditve pozitivno resno. Pil-su d ski bo v novem Sejmu preorijentLral poljsko politiko.
Varšava, 9. februarja č. Zastopnik ministra za vojsko general Komarszewski je izjavil v Sejmu da Poljaka ne more znižati vojnega proračuna ker je sovjetska petletka naperjena kakor prava vojna priprava zoper Poljsko it ker se je istočasno spremenil položaj tudi na zapadni meji z ozirom na Youngov načrt.
Finžgarjeva jubilejna proslava v IjuMj. gledališču
Snoči je bila v opernem gledaliSČil slavnostna premiera- Finžgarjeve ljudske igre »Divji lovec« v proslavo .60-tetniee njene ga avtorja. Gledališče, je bilo že dva-dni pred predstavo popolnoma razprodano Finžgarjev jubilej, so počastili s svojo navzočnostjo tudi mnogi . dostojanstveniki, med njimi gg. ban dr. D. Marušič, podban dr. O. Pirkmajer, divizijski general Ilič, mestni župan dr. Puc itd. Posebno številno so bili zastopani naši književniki in umetniki. Slavnoati del večera je otvorila godba pod taktirko g. dr. Oerina. Nato je stopil pred zastor profesor Francé Kob-lar in je v krajšem govoru orisal Finž-garja kot književnika in narodnega .delavca. Poveličeval je njegovo zraščenost z na5o zemljo in našim preprostim ljudstvom.	• •
Po slavnostnem govoru se je zavesa razgrnila in na odprtem odru, čigar ozadje je kazalo sliko gorenjskih planin, sveta Finžgarjevih povesli in ljudskih iger, so se zbrali v polkrogu gratulanti in gratu-lantke, slednje v narodnih nošah. Prvi je Finžgarju čestital v imenu Narodnega gledališča in naposled v imenu tovarišev slovenskih književnikov g. upravnik Oton Župančič. Poklonil mu je v imenu Društva slovenskih književnikov krasen lovorjev venec. Zatem.sp;pristopili s čestitkami, venci in Šopki drugi gratulanti, med njimi višji režiser prof. šest, dalje zastopnik Ljudskega odra, trnovskih faranov i. dr. Vsem se je pisatelj FinŽgar zahvalil v lepem, učinkovito improviziranem govoru, v katerem je obudil spomine na prvo premiere »Divjega lovca« pred . .30 leti -pod isto streho. Njegov s humorjem prežeti govor je vse občinstvo brez razlike sprejelo prav simpatično in prirejalo jubilantu ovaci je.
Nato se je vršila predstava »Divjega lovca«. O nji bomo še sporočili kaj več.
Napredek delavskega
Beograd, 9. februarja, p. V prostorih Delavske zbornice se je vršila danes redna skupščina glavnega saveza delavskih sindikatov za Beograd in Srbijo. Zborovanje je bilo odlično obiskano Glavno poročilo o stanju delavskega pokreta je podal glavni tajnik g. Belič, ki je v svojem poročilu orisal razveseljiv razmah delavskih organizacij v bivših srbskih pokrajinah, kjer pred leti o kakem organiziranem delavskem pokretu ni bilo niti govora. Glavni savoz je v minulem poslovnem letu izvedel z velikim uspehom več akcij v obrambo delavskih , interesov Posebno pozornost je posvečal socialni zako-. nodaji in pobijanju brezposelnosti ter dosegi na teh poljih pomembne uspehe. Zaščita delavstva , je sedaj tudi v teh pokrajinah na enaki stopnji, kakor v drugih pokrajinah. države. Savoz se je tudi mnogo trudil, da odpravi razne neprav.il-. nosti pri . izvajanju socialnega zavarovanja v škodo delavstva.^ Govornik je končno pozval delavstvo, naj se trdno oklene svojih . organizacij, . kor . ima,, „v. njl»n; :.Baj-. boljšo ga ranni jo • za .'uspešen kulturni in gospodarski napredek, ...'..,.'.....
Beograd, 9. februarja, č. Včeraj se je vr« šil v Beogradu kongres glavnega Radnicke» ga saveza Ujcdinjenega zemaljskega sindi» kata saveza Jugoslavije. Kongres je otvoril in vodil predsednik Radničkega saveza Lu« ka Pavičevič. Sprejeti so bili referati m poročila upravnega in nadzornega odbora, nakar je bil izvoljen novi odbor s trilct» nim mandatom.
Nevaren požar sredi Beograda
Beograd, 9. februarja, p. Daiies popoldne j c izbruhni! sredi Beograda, v uiici Cara Nikolaja, v Vojnovičevem fotografskem ateljeju požar,, ki se je bliskovito, razširil, na vse poslopje in ga popolnoma upepeHl Zgoreli so vsi aparati in vsa oprema a te» Meja Gasilcem je jedva uspelo preprečiti razširjenje požara na sosednja poslopja, škoda je precejšnja. Kakoc se zatrjuje, je nastal ogenj zaradi neprevidnosti nekega nameščenca.
Samomor mlade Zägreb-čanke v Brežicah
Brežice, 9. februarja, n. S sinočnim br« zovlakom se jc pripeljala iz, Zagreba mia» da Zagrcbcanka Jožica Sinei. V Brežicah je izstopila ter čakala tik pred lokomotivo brzovlaka. dokler se ni pričela leta pre» mikati iz postaje. V tem se je mladenka pognala pod lokomotivo, ki ji je odrezala obe nogi in jo pdi sicer zelo težko po» škodovala. Obtmanko so prepeljali v bre» žiško bolnico. Vkljub temu. da je poško» dovanka pri polni zavesti in da je mogla govoriti,, ni hotela	nikakega pojasnila^
o vzrokih svojega obupnega čina. Danes sta prispela v Brežice njen oče in .brat Mladenka pa je med tem že ' preminula in odnesla skrivnost samomora s seboj v grob.
Predpustna zabava beograjskih Slovcncev
Beograd, 9. februarja p. Beograjski Slovenci, organizirani v družabnem klubu »Triglav«, priredijo v soboto 14. t. m. svojo predpustno zabavo. Na dnevnem redu bo poleg ostalih zanimivih točk tüdi vo- ; litev miss »Triglav«. Veselica se bo vrSila v hotelu »Union?.
Nezgode zimskih športnikov
Dunaj, 9- febr. Ugodno zimsko vreme je zvabilo včeraj v dunajsko. okolico okoli 30.000 športnikov. Na izletih športnikov se je pripetila cela vrsta ueagod. Samo na reševalni. postaji splošne bolnice na kliniki Hohenegg so morali posredovati včeraj v 90 slučajih. Večina ponesrečencem si je polomila ude.
Dunaj, 9. februarja, d. V Kaltenleutgeb» nu se je včeraj dopoldne težko ponesrečila pri smučanju 26»letna Dunajčanka. Na str« mini se je zaletela v drevo, si razbila lo» banjo ter obležala na mestu mrtva.
Berlin, 9. febr. d. Včeraj se je v najbližji okolici Berlina pri sankanju in smučanju ponesrečilo nešteto oseb Samo v Miigelbergnu so morali nuditi no moč 86 poškodovancem 8 oseb s težjim! poškodbami so morali prepeljati v bolnioo. ,,
Lep sprejem gojencev mariborske Glasbene
Matice v Beogradu
250 gojencev Glasbene Matice je včeraj pod vodstvom predsednika dr. Tominška prispelo v prestolnico, kjer jim je bil prirejen izredno
presrčen sprejem
Beograd, Ù. februarja p. Danes dopoldne so prispeii v Beograd gojcnci mariborske Glasbene Matice, njih 250 po števiiu. Ekskurzijo vodita predsednik Glasbene matice gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek in ravnatelj Giasbene Matice g. Hladek. V zboru so večindma srednješolci, ki bodo nastopili v prestolnic; na dveh koncertih. Goste so pričakovali na kolodvoru zastopniki prosvetnega ministrstva, mestne občine, nadalje predstavniki beograjskih pevskih društev s predsednikom »Obilica« Jc-vanom Dirnitrijevom na čeiu, direktor beograjske opere dr. Brezovšek, direktor državne godbene šole Zorko ter učenci beograjskih srednjih šol, ki so svoje mariborske tovariše ob prihodu viaka viharno pozdravljali. Prvo dobrodošlico je izrekel mariborskim gostom predsednik Udrtiženja jugoslovenskih sredtijeso'cev Milivoj-e. šu-šic,:ki je poudarjal • važnost ', medsebojnih po se to v i u požele 1 Mariborčanom prijetno bivanje v prestolnici: Za pozdrav se j r zahvalil predsednik mariborske Glasbene Ma-
tice gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, nakar so govorili še zastopniki beograjskih pevskih društev in slušatelj državne godbene šole Ivan Novak. V imenu mariborskih pevcev .se je zahvalil ravnatelj g. Hladek s toplim govorom, poudarjajoč veliko kulturno misijo pevskih zborov pri medsebojnem zbliževanju m spoznavanju. (ìosie so nato spremili v povorki v hotele in dijaški dom, kjer so nastanjeni. Tekom popoldneva so si mariborski srednješolci v spremstvu beograjskih kolegov ogledali mesto in napravili tudi izlete v okolico, cb 19.30 pa ie mariborski zbor nastopil v beograjskem ra-diu. Mariborčani so s svojimi enakimi modrim; čepicami vzbujali po mestu veliko pozornost ter so bili povsod predmet simpa tij in navdušenja. Jutri dopoldne prirede v »nianei;« matinejo, zvečer pa nastopijo v velikem vokalnem koncertu, za katerega vlada tako zanimanje, da so bile že danes vstopnice skoro popolnoma razprodane. V sredo bodo Mariborčani priredili še poseben koncert za srednješolsko mladino.
Veliko rudarsko zborovanje v Trbovljah - Odpoved kolektivne pogodbe še ni definitivna
Trbovlje; 9. februarja
V soboto popoldne se je vršil v dvorani Forte delavski shod ki ga je sklicala tukajšnja krajevna organizacija Narodne strokovne zveze. Shod je bil dobro obiskan in se ga je udeležilo poleg številnega delavstva tudi lepo število obrtnikov, ki so po krizi ravno tako prizadeti kakor delavstvo. Za predsednika je bil izvoljen soglasno g. Miha Koren, ki je predlagal, da se odpošlje Nj. Vel. kralju vda-nostna brzojavka, ki se glasi: »Nj. Vel. kralju Aleksandru, Beograd. Rudarji in obrtniki občine. Trbovlje, zbrani na shodu NSZ ,se klanjajo Vašemu Veličanstvu z izrazom zvestobe, vdanosti in globoke ljubezni. Obenem prosijo, polni zaupanja, da Vaše Veličanstvo s svojo mogočno in pravično roko odstrani veliko nevarnost, ki preti; našim rudarjem in obrtnikom z redukcijo rudarskim delavcem in obrtnikom in ki žive že danes v največji bedi. Bog živi Vaše Veličanstvo in ves kraljevski dom!«
Ministrskemu predsedniku g. Petru živ-koviču je bila odposlana brzojavka: »Armi jskemu generalu in predsedniku ministrskega sveta Petru 2ivkoviču, Beograd. Na shòdu MSŽ v Trbovljah zbrani rudarji in obrtniki občine Trbovlje še obračajo do Vas polni zaupanja, da z Vašim velikim vplivom zabranite pretečo redukcijo rudarskega delavstva, ki že danes ječi pod posledicami delavske krize. Več tisoč de-làvèév je brez Zadostnega1kruha; otròci in odrasli zaradi pomanjkanja živeža boleh-ni s strahom gledajo v negotovo bodočnost. Vaša obče znana človekoljubnost nam jamči, da nam bo vlada pomagala. -Obe' brzojavki sta bili soglasno in z velikim navdušenjem sprejeti.
Kot drugi govornik je nastopil predsednik glavnega odbora NSZ iz Ljubljane g. Juvan, ki se je spominjal uspeha svoje-časrio ustanovljenega akcijskega odbora združenih rudarskih strokovnih organizacij, ko je bila sklenjena kolektivna pogodba, katero je TPD pred nekaj dnevi odpovedala. Prečital je kolektivno pogodbo in spomenico Delavske zbornice, ki jo je ta odposlala vladi za omiljenje krize. Poročal jc tudi o svoječasni konfercnci, glede fonda za brezposelne, ki pa je potekla brez uspeha. Na podlagi številk je dokazai, da se je produkcija v premogovnih revirjih v zadnjih letih močno dvignila, dočim so plače delavstvu v teh letih znatno padle.
Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija:
Delavstvo, zbrano na shodu Narodne strokovne zveze v Trbovljah, dne 7. februarja, je z ozirom na položaj, v katerem se nahaja zaradi dolgotrajne premogovne krize in po zaslišanju zastopnikov NSZ ter načelnika II. skupine rudarske zadruge, o novih nevarnostih velike redukcije rudarjev v rudnikih TPD ter po prečita-nju dopisa TPD z dne 28. januarja, s ka-
terim je TPD odpovedala sedaj veljavno kolektivno pogodbo, sklenjeno med TPD na eni in delavstvom na drugi strani, soglasno sklenilo. Odposlati deputacijo, in sicer: po enega zastopnika od Narodne strokovne zveze. Jugoslovenske strokovne zveze, Zveze rudarjev .Jugoslavije in zastopnika II. skupine rudarske zadruge, na vsa merodajna mesta, da tam osebno izrazijo prošnje rudarjev in ukrenejo vse potrebno, da se preprečijo bližajoče se redukcije rudarjev in njih že itak skromnih plač. Ob tej priliki se tu zbrano delavstvo obrača na vso javnost z opozorilom na to, da je rudarsko delavstvo zaposleno v rudnikih Slovenije, osobito pa v revirjih TPD zaradi zmanjšanih naročil premoga od strani državnih železnic pri TPD gmotno tako izčrpana, da se je, ako bi se novi naval krize, to je nove redukcije delavstva in njih plač ne dalo preprečiti, resno bati posledic. Zaradi tega in z ozirom na že obstoječo bedo. ki upropašča ne le samo delavski, temveč tudi obrtniški in trgovsk' stan, se tu zbrano delavstvo tem potom obrača na vso javnost in merodajue faktorje s prošnjo, da podpira našo delegacijo in uvažujc naše upravičene prošnje in predloge, aa se vendar le vzpostavi stanje v katerem bodo dela in zaslužka željni rudarji zamogli vsaj silo preživljati svojo družino in naraščaj, ki bi nam in vsem moral biti up nase nacionalne bodočnosti."
7"K*besedi še je oglasil še načelnik II. rudarske skupine g. štruc, ki je poudaril, da mora vsakega zavednega delavca navdati z veseljem akcija, ki jo je započela tukajšnja NSZ. Delavstvo pozdravlja z največjim zadoščenjem ugotovitve, ki sta jih iznesla oba predgovornika ter se soli-darizira z vsemi koraki, ki jih bodo pod-vzele združene organizacije po načrtu, ki ga je zamislil g. Koren. G. štruc je poročal tudi o uspehu intervencije pri TPD, ki jo je prosil, da odpoved kolektivne pogodbe prekliče. G. generalni ravnatelj Skubec je izjavil, da družba še ni sklepala in ni napravila nobenih korakov glede znižanja mezd in glede redukcije, da pa se mora zavarovati za primer, ako bi pogajanja med državo in TPD ne uspela. Ostati tudi ne more pri tem, da bi se delalo v tako skrčenem obsegu, zato bo primorana podvzeti potrebne ukrepe za primer, če ne dobi večjih naročil. Kriza se da rešiti edinole s povedanim odjemom premoga od strani države. G. štruc poziva vse delavstvo, naj bo složno in z velikim veseljem pozdravlja akcijo za združitev vsega rudarskega delavstva v enotni fronti rudarskeg.'i proletari jata.
G. Koren je sporočil, da se je posrpflln sestaviti enotno listo za volitve zaupnikov v II. rudarsko skupino. Te volitve naj izvrše v znamenju delavske solidarnosti, ki le edina lahko prinese našemu delavstvu boljšo bodočnost v naši skupni in veliki domovini .Jugoslaviji.
Ponarejeni bankovci po 100 zlotov
Beograd, 9. februarja AA. Oddelek državnega računovodstva je prejel akt direkcije dunajske zvezne policije o pojav lienju ponarojeujh poljskih bankovcev po 100 zlotov Pismo vsebuje informacije urada za pobijanje ponarejenih bankovcev pri predsedništvu zvezne policije na Du naju. Po teh informacijah so se ponarejeni bankovci po sto zlotov pojavili konec julija 1930 v Berlinu, ne da bi se bilo dò danesi posrečilo ugotoviti, kje jäh delajo. Ponarejene bankovce je možno ločiti od pravih po tem, da je papir pri ponarejenih nekoliko močnejši kakor pri pravih bankovcih, vodni tisk pa nekaj temnejše barvé na zadnji strani, črte obraza in vrata se ne vidijo jasno Prednja stran zbuja zlasti v sredi slabši vtis, kakor na avtentičnih bankovcih. Slika moškega na ponarejenih bankovcih je nenavadno slaba, V besedi s-zlot« se črka »z« popolnoma dotika črke *1«. Prvo število ponarejenih bankovcev je opaženo s serijo in S« 5,023.675 Pri seriji I A je splošna zunanjost posebno nejasna. Gornji odtis je nekaj jasnejši kakor na pravih bankovcih, črte obraza pa so popolnoma nejasne. Oznaka serije je .tu *SB 0,752,526« in 2,153.529.
Samomor telefonile v Beogradu
Beograd, 9. februarja p. Davi je izvršila v svojem stanovanju samomor téle-fonistka beograjske centrale Mila Ivano-vič. Ivanoviéeva, ki je veljala za zelo vestno uradnico, si je morala že od zgodnje mladosti Sama služiti kruh. vrhu tega pa je morala skrbeti še za svojo že "več let bolno mater, živela je v slabih gmotnih razmerah in jo je najbrž to pognalo v prostovoljno smrt.
J Balokovičev uspeh v Varšavi
Varšava, 9. februarja AA. Znani jugo-slovenski umetnik goslar Zlatko Baloko-vič je imel v soboto v varšavski Filharmoniji znameniti koncert na gosli Cajkov-skih del v spremstvu filharmonije. Balo-kovičevo izvajanje je zbudilo veliko zanimanje in se je mora! večkrat pojaviti pred občinstvom Koncerta se je udeležil tudi jugoslovenski poslanik v Vaišavi Branko Lazarevič s celokupnim osobjem poslaništva.
Bolgarski nogometaši pridejo v Beograd
Beograd, 9. februarja p. Dne 21. in 22. t. m. bo gostovalo v Beogradu moštvo znanega sofijskega nogometnega kluba FK Trinajst.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, precej stalno, zmerno hladno, morebiti topleje. — Situacija včerajšnjega dne: Vzhodnoevropski anticiklon se je razširil nad vso vzhodno polovico kontinenta ter celo nad centralno Evropo in Alpe ter v notranjost Balkana. Visoki pritisk se je pojavil tudi nad Španijo. Nad severnim delom Atlantika leži barometerska deprosija. Tudi nad Jadranom se je zaustavil barometerski minimum, dasiravno nekaj slabši. Pritisk se je povsod dvignil, in sicer za 3.5 do 10 5 mm, največ v severnih krajih naše države, najmanj v Primorju. Temperature so padle samo v Sloveniji in vzhodnih pokrajinah za 1 do 3 stopinje, dočim so drugod porasle za 1 do 6 stopinj, največ v iužnem Primorju.
Dunajska vremenska napoved za torek: Mestoma jutranja megla; sicer zjutraj oster mraz.
Naši kraji in Ifudje
Krajevna skupščina Bra-tovske skladnice v Zagorju
Zagorje, 9. februarja.
Včeraj se je vršila v risalnici topliške so'e redna skupščina Bratovske skladnice A' Zagorju. Tej ustanovi je bil položen te» mei j 28. avgusta 1858. leta in je torej ena najstarejših v banovini, zato je razumljiva ljubezen, s katero se je oklepa mš rudar» ski živelj. Ona mu je bila pomočnica v vseh življenskih neprilikah.
Že ob 8. se je vršila predkonferenca, k>i je raznv>trila položaj. Navzočih je bilo 40 zastopnikov zavarovancev in delavstva. Ob 10. uri je predsednik krajevne skladnice, ravnatelj TPD g. Loskot Franc otvoril skupščino, ko so se je udeležili tudi inž. višji nadzornik g. Lapornik, inž. nadz. g. Ulryh ter inž. strojni nadzornik g M Per» tot. Po prečitanju zapisnika lanskoletne skupščine, ki je bil odobren, je bil podan račun za poslovno leto 1930. Ta izkazuje: dohodki 1.101.624.87 D'n, ki so v ravnovesju z izdatki. Mesto lanskoletnega primanjkljaj ja je letos prebitki 4694.64 Din. Premoženje je narastlo na 861.696 03 Din. V podoornem skladu znaša io dohodki 90.474.05 Din, iz» datki 73-153.95 Din. V ta sklad plačuje de» lavstvo izključno samo, namenjen je članom zu primer smrti, bolezni in brezposelnosti. Stan je sklada za gndbo bolnice 1.919.68 di» narjev. Godbeni sklad: dohodki 18.599.01 dinarjev, izdatki 10.669 Din. Pokojninska blagajna: dohodki 1,323 595.69 Din, izdatki 1.210.579.73 Din- nezgodna blagajna: dp» hodki 421.966.43 Din. izdatki 414.241.96 Din Račun je bil soglasno odobren. V imenu nadzorstvenega odbora je g Franc Zore poročal, da so bili računi redno vsake tri mesece pregledani ter v popolnem "sdu Predlagal je assolutori j krajevnemu uprav» nemu odboru in računovodji g. Lazarju, kar jc bik» soglasno priznano.
Nato ti c ie vršila volitev nadzorstvenega odbora. Od strani delavskih zastoprj.kov sta bila z listki izvoljena gg. Žibret Rudolf in Mrgole Ivan kot člana, namestnikom pa ga. Škrabar Franc in Flisek Andrej. Pod» ietie TPD pa je imenovalo gg. Bukovška in Dolinska.
Pri slučajnostih je g. Šober poročal z ozi» mm na nameravano priključitev bratovskih «kladnic splošnemu zavarovanju o vzrokih, ki govore proti priključitvi. Omenjal je te» •žrk rudarjev poklic ter vzroke, ki so po» klicali potrebo sklad nie. Te so ves čas sv o» je^a obs.toia vršile svoje dolžnosti v korist svojih številnih članov. Po novem osnut» ku zakona bi bili člani prizadeti tako v po« «jledu bolirškega nezgodnega kakor starost» nega zavarovanja. Nato je prečital tozadev« ti o resolucijo iz konferenc 15.—16 ianuarja pri min. 7ti šume in rude v Beogradu ter je obrazložil isto. Poudarja, da ie resolucija s.oclasen izraz vseh na teh konferencah za» sto nani h udeležencev. Enodušno je bilo odobreno vse dosedanje delo glavnega od bona. Ohrani na i se status quo. Predsednik ie nato izjavil, da je zadeva v prav cu popò L ne zadovoljitve izrečenih teženj. Ker se ni nihče več javil k besedi, jc zaključil lepo uspelo skupščino.
Nova hrastniška separacija
Hrastnik, 9. februarja.
Pred tedni so jo dali v obrat. Saj je bil že skrajni čas. Kajti v sedanjih napol po» dr ti h in deloma lesenih barakah — v ta» kozvani »stari separaeiji« — se jc premog že zelo slabo separiral. Zato ie pa bilo od strani odjemalcev vedno vse polno pritožb. Nova separacija je najmodernejša, kar jih zmore sedanja doba. — »Kaj pa je to se» paracija?« bi se vprašal tujec. — To je naprava za sortiranje drobnih vrst pre» moga, kakor za kockovec, orehovec, gra» hovec in za zdrob. Za prebiranje in čišče» nje debelega premoga »kosovca«, se po» stavi še pomladi pod novo scparacijo, tam kjer stoje sedaj še ostale najgrše ba» rake, posebna stavba. Nova stavba stoji na prostoru stare stavbe. In sicer je TPD to storila zato, da ni bilo treba poleg no» ve separacije graditi čistilne naprave za onesnaženo potočno vodo, kar bi morala cloriti v primeru, če bi se nove separacije postavile na čisto novem stavbišču in či» stilna naprava bi stala TPD več milijonov dinarjev. Grajenje nove separacije na prostoru stare je bila naravnost umet» no-st in siccr zato, ker ni obrat najmanj 'tpel. Ker so prišli v novo stavbo izredno težki stroji, je bilo treba zasigurati izred» no trden temelj. Izkopali so v globočino 11 metrov, položili tam v obsegu stavbe 3 m debelo ploščo iz železobetona ter šele na to postavili stavbo, ki ja enonadstrop» na. Par metrov na levo tega poslopja, menovanega »pralnica«, so sezidali neka» o shrambo za že umit premog, takozvani »bunkar«.
Premog, ki ga prepeljejo iz jame na vo»
zlčkih, se dvigne iz »zvrnilca« s posebnim
dvigalom na redko mrežo, ki se seveda neprestano giblje. Na tej mreži ostane le »kosovec«, ki pride ..-to na »prebiralmik«, m sicer na starega, ki se nahaja v zgoraj omenjenih kolibah pod nove separacijo. — Ves drobnejši premog pade skozi mre» žo ter dospe v pralne stroje, kjer se oči» sti blata, kamenja, lesnih kosov itd. Pralnica ima štiri, težke in komplicirane pralne stroje. Iz teh strojev odnese nesna»
go posebno dvigalo v določeno smer, dru» go dvigalo pa ospažen premog v 25 m vi» sok »bunkar«. Tam se nahaja v višini 20 metrov mogočen stroj za mehanično sor» tiranje drobnega premoga v pet vrst. Sor» tiran premog leti po posebnih spiralnih žlebovih v pet ločenih predelov spodnjega dela bunkarja. Vsak predel obsega pro» stor za 20 železniških vagonov premoga. Pod vsakim predelom ima bunker zatvor» nico, pod katero zapeljavajo železniške vagone, na drugi strani pa rudniške vozič» ke za oddajo premoga domačinom.
Pralnica rabi seveda jako mnogo vode, katere pa ni ravno preveč na razpolago, zato se tudi že porabljena voda dviga zo» pet s posebno *3salko in se vnovič obenem s svežo porabi. Ves pogon je električen m vsi prostori so kurjeni s centralno kur» i avo.
Proračun za celotno novo separacijo znaša okrog 40 milijonov dinarjev. Seve» da bo pa tudi po popolni zgotrvitvi to ne» kaj najmodernejs-'oa m velikega. Torej l-Irastnik napreduje palasi a sigtirr.r,. Žc» limo da bo naša prva *epara;'ja obrato» vala v dobrobit podjetja, posebno pa v dobrobit našega ubogega delavci
Pri ishiiasn sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčfce, popite zjutraj na tešče, brez mu je izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki ter pri krč-nih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurjevemu katarju. »Franz Josef o va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Zborovanje učiteljstva iz litijskega okraja
Ljubljana, 9. februarja.
Danes dopoldne je v Ljubljani zborova» lo litijsko okrajno učiteljstvo; zbrali so se v velikem številu, člani in članice tako z litijske kakor z višnjegorske strani. Uvo» doma je predsednik g. Pelko iz Toplic v situacijskem poročilu omenjal tudi znano čiteljsko polemiko v banskem svetu. Taj» niča gdč. Vrščajeva iz Zagorja pa je po» dala živahno sliko o zadnji seji širjega so» sveta, ki se je o tej zadevi vršila 1. t m. v Ljubljani. Učitelji, zlasti pa šolski trpra» vitelji so se zedinili za naročanje blaga po Gospodarski poslovalnici, ki nudi vsestran» sko pomoč učiteljskim ustanovam, pa prav nič ne zvišuje izdatkov za naročeno blago.
Nad vse pozorno je sledilo članstvo re» feratu o učiteljskem pevskem zboru, ki po« nese letos v marcu našo pesem na turjeno v Rumunijo.
Burno pozdravljen je podal okr. šolski nadzornik g. Bezeljak sliko prosvetnega «tanja v litijskem okraju. Tekom zadnjega časa sta bili zgrajeni dve novi lepi šolski stavbi, Jevnica in Izlake, na pomlad pa bodo zapele lopate za novo stavbo v Za» gorju. V mnogih krajih kličejo potrebe po povečanju učilnic; realizacijo ovirajo v ve»
KULTURNI PREGLED
Nova knjiga o starem srbskem slikarstvu
Bizantinska umetnost je imela svoje ve» like slovanske province: ena najmočnejših in obenem najsamostoinejših je bila Južna Srbija, kjer se je že pod bizantinsko upravo v 11. in 12. stoletju razvijala v prav nepro» vincialnih oblikah. To moremo sklepati iz redkih ohranjenih stavb, skulptur in fresk. Grške stavbe so bile v 13 stol. večinoma zapuščene ali celo razrušene: šele 14. stol. je prineslo novo fazo krepkega umetnost» nega razvoja, ko so srbski vladar j" «osvoje» vaici začeli graditi številne samostane in cerkve Dobršen del tega bogastva je te» kom stoletij izginil z zemeljskega površja ali pa se nahaja danes v razvalinah. Ven» dar je večina glavnih stavb ohranjena in se v njih nahaja največja dragocenost srbske srednjeveške kulture, dolge vrste rei ig i oz« mh fresk, ki predstavljajo svetnike pravo» slavne cerkve, ilustracije Svetega pisma, vso nebeško hijerarhijo in pogosto tudi portrete ustanovnikov. carja z družino, dai» hovna ali plemenitaša.
Srbsko srednjeveško slikarstvo že dolgo zanima d,oimče in tuje znanstvenike, pa vendar dosici še n- b;ia naoifana celotna zgodovina te panoge. Inventari ta ci ja in to» čen popis umetivn ki js temelj vsakemu zgodovinskemu delu, je tu na juou posebno težaven; južna Srbija, v kateri se nahaja
največ starin, je bila do balkanske vojne pod turškim jarmom in je bilo proučevanje krščanskih spomenikov vsakomur zelo otež» kočeno, če ne onemogočeno. Vendar so po» saimezniki precej storili za orientacijo v materialu, a še več so storile rois'je, med katerimi je bilo največ ruskih: naipomemb» nejša je bila pač francoska ekspedicija Ga» briela Milletn. Po osvobojen ju so se do» mači znanstveniki z vso vnemo lotili dela v južnih kraVh. Zaradi nedostopnosti je seveda tako delo še vedno mnogo težavnej» še. kot bi si človek na zapadu predstav* Ijal. Zato ostane kljub dosedanjim rezulta» tpm še prav mnogo dela za bodočnost. Po številnih cerkvah je treba freske — te o njih raaj bo govor — očistiti od turškega ometa ali beleža ter poznejših slikairij. V mnogih slučajih so potrebne pravilne zgodovinske opredelitve.
Glavni srbski zgodovinar domače srednje» veške umetnosti je beograjski univerzitet* ni profesor Vlada R. Petkovič Tekom sv o» jega univerzitetnega in muzejskega delov a» n ja je marljivo proučeval posamezne stare slikarske spomeniike ter jih objavljal v do» oračih m tujih publikacijah. Njegovi vestni historični m ikonografski popisi so bili ved» no zanesljiv vodnik po starem srbskem sli« karstvu. V Petkovič je kot ravnatelj beo» grajskega Narodnega muzeja s finančno po» močjo M. Puipina pričel izdrjati serijo to« pografskih monografij, aa katero je sam na»
liki meri oni, šolstva nenaklonjeni črnite» j Iji, ki prikazujejo stroške za nove stavbe ali za razširjenje starih, izredno pretirano. Žalosten je vpliv šund»literature, ki zlasti zadnje čase preplavlja podeželje, saj zaha» ja ta »enodmar&ka literatura« že prav v zadnjo gorsko kočo. Nadzornik svetuje pomoč: ljudstvu v roke dobro knjigo in dobre liste. G. nadzornik je končal svoj referat s kratkim pregledom učiteljskega dela v šoli in izven šole.
Zbor si je izvolil nato prosvetni odbor, ki naj izdela smernice za izvenšolsko udej» stvovanje organizirancev v skladu z razpi» som prosvetnih oblasti. Odbor tvorijo g. Turnher iz Višnje gore, g. Pahor s Svete Planine in g. Župančič iz Litije.
Ko se je premotrilo še nekaj stanovskih zadev, se je prešlo na temeljit razgovor o Spomenici, ki jo je sprejel širji sosvet UJU, in ki je bila že objavljena. Ob za» ključku temeljite debate je ugotovil pred» sednik g. Pelko, da stoji litijsko okrajno učiteljsko društvo rame ob ramenu za svo» jim vodstvom.
Zborovanje Opest
Ljubljana, 9. februarja.
V dvorani Delavske zbornice se je vršil v nedeljo redni občni zbor organizacije priktičnih eletro» in strojnih tehnikov v Ljubljani. Imenovana organizacija je bila ustanovljena L 1925. Zbor je otvoril pred» sednik g. Anton Varšek, nakar so podali svoja poročila še drugi odbrovi funkcio» narji. Iz poročil posnemamo, da se je or» ganizacija trudila za brezposelne člane, ki jim je v mnogih primerih poskrbela zapo» slenje. Organizacija jc priredila tekom ob» stoja za svoje člane že več ekskurzij, ne» kaj tudi v inozemstvo.
Organizacija šteje 93 rednih članov. Vo» litve so se vršile z vzklikom in je bil iz» voljen naslednji odbor: predsednik Var» šek Anton, tajnik Mihelčič Ivan. zapisni» kar Šimenc Josip, knjižničar Wernig Raj» ko, blagajnik Novak Josip. V ostali odbor pa je bilo izvoljenih devet odbornikov, trije namestniki in trije člani nadzornega odbora.
Škrlatinka, hripa, davica, ošpice...
Litija, 9. februarja
V	zadnjem času se je pojavilo v našem okolišu več primerov nalezljivih bolezni, v enem primeru je obolenje zahtevalo celo smrt.
Na Mulhi, prav majhnem naselju med Gradiščem in Primskovim, se je pojavila nalezljiva bolezen, za katero je zbolelo več ljudi. Domačini, preprosto kmečko ljudstvo, obolenju niso posvečali nikake posebne pažnje, ter niso epidemije prijavili sanitetnemu referentu tukajšnjega sreskega načelstva. šele na podlagi mrliškega lista so tu zaznali, da je umrl eden mulhskih otrok za neznano epidemijo. Sresko načelstvo je poslalo na Mulho takoj desinfektorja, ki je ugotovil, da se je tamkaj razširila škrlatinka. Za njo je obolelo 10 otrok. V vseh hišah, kjer se je pojavila zavratna bolezen, je sreski des-infektor razkužil izbe ter s tem onemogočil nadaljnje širjenje bolezni. Oblast je izdala nalog, da se morajo vsi primeri epidemičnih obolenj nujno javiti tukajšnjemu sreskemu sanitetnemu referentu.
V	našem okolišu pa se je — očividno zaradi vremenskih sprememb zadnjega časa — pojavila hripa. Bolniki naj se drže točno zdravniških nasvetov. Posebna redkost pa je, da so se v zadnjih dneh pojavili trije primeri davice. Davica je sicer običajna otroška bolezen, pri nas pa se je lotila oseb, od katerih je najmlajša 26 let, najstarejša pa 42 let stara. Na Gr-binu je obolela neka 24 let stara gospa na — ošpicah.
Da ugotovi zdravstveno stanje šoloobvezne dece, je obiskal uradni zdravnik dr. Bezič te dni litijsko osnovno šolo, kjer je dal ded potrebna navodila, kako naj se varuje obolenj, nato pa si je ogledal šolsko poslopje, da se prepriča, v koliko to ustreza higienskim predpisom.
Krvavi konec gostije
Ormož, 8. februarja.
Prlekija raja sedaj v predpustu na >go-stuvanjih« nedeljo za nedeljo in še med tednom stopa v vsaki fari po več parov pred oltar. Kljub gospodarski krizi povsod velike gostije, kakor je to stara prleška tradicija, povsod pojedine, vino, glasba, petje, veselje in razigranost. Zvečer pa po starih običajih pridejo >maškerk in spomalajk.
Tudi na gostiji Juirija Roškerja dne G. t. m. v Loperšicah je bilo veselo, toda ob 2. ponoči je bilo naenkrat konec veselega razpoloženja, utihnilo je petje, utihnili so >muzl-kašk, razpršili so se gostje kot piščeta pred
pisal »Ravanico« in »Studenico«. Sedaj pa je v isti zbirki izdnl zgodovino srbskega srednjeveškega slikarstva z naslovom: La pointure serbe d« moyen àge.
Petkovičevo delo je zamišljeno v dveh zvezkih. Sedaj je rzšel prvi zvezek, ki obse« ga kratek uvod, seznam slik, seznam spome» niikov ter ikonografski seznam, potem pa sledi na 160 straneh čez 200 reprodukcij srednjeveških fresk iz srbskih cerkva. Za» stopanih je 33 spomenikov od XIII. do XV. sitol.: med njimi so slike iz Studenice. Žiče, Milošev«, Sopodanov, Sv. Klimen-ta Ohrid» skega, Arilja, Hilandara, Sv. NiJcite pri Skoplju. St. Nagoričina, Gracawce, Peči, Bele crkve kovraarjske, Dečnnov, Lesno» vega, Matojiča, Markovega ma/nastira Sv. Andreja, Psače, Ravanice, Kaleniča, Mana» sije itd. SlHke so velikega formata — knjiga je izšla v velifkosti 8* — iin tiskane na umet» niškem paipirju Mareikai je tu podano z mnogo večjim učinkom, kot ga pa napravi original v često mračnih in nepreglednih cerkvenih notranjščinah. VelMca večina re» produkcij je napravljena po fotografijah ki so razmeron*1 prav dobre, le nekaj slik je podanih v kopijah, kakor je to pač zahte» vala lega originala. Posebno mnogoštevilne so serije slik iz Sopocanov, Gračnnice Peči in Dečanov, dočim je n. pr. z bogatega ohridskega slikarstva manj reprodukcij Av» tpr v predgovoru navaja razloge m orne« jitve in za izdajo v dveh delih: seveda so materialnega značaja, s čimer tudi opna« vičuie skromnost opreme. Za drugi del na« poveduje V. Petkovič obširnejšo ikonograf« sko in stilsko razlago ter ostanek slik, ki jih
jastrebom. Zunaj pred hišo je počil strel in še eden in Matjaš Šulek iz Huma je obležal v mlaki krvi smrtno zadet iz vojaške kara-binke, ki jo je sprožil na njega Franc Jur-kovič iz Šalovec.
Tako je bilo: Na Roškerjevo costi jo so prišli razni fantje iz Huma in Šalovec kot ma-škori in pomalaji. Med njimi je prišlo do prepira in Matija Šulek je dvakrat udaril Franca Jurkoviča iz Šalovec, s katerim je imel staro sovraštvo. Jurkovič pa, ne bodi !en, stopi domov po vojaško karabinko in vrnivši se nazaj počaka Šuleka pred hišo in brez daljnih besed izproži dvakrat iz ka-rabinke. Prvi strel ni zadel, zato je sprožil še enkrat, tokrat Šuleku naravnost v prša. Smrtno ranjenega Šuleka 60 prinesli v sobo, kjer je kmalu izdihnil zaradi notranje iz-krvavitve.
Zanimivo je. da je pri zaslišanju od strani srediških orožnikov, ki so bili kmalu na mestu, hotel vzeti mlajši brat vso krivdo na sebe, očividno radi tega, da ga kot mladoletnega ne bi zadela tako huda kazen. Toda komandir središke stanice, g. Dušan Bolič, je kmalu ugotovil pravo stanje in mu izvabil priznanje, da je morilec starejši brat. Oba brata Jurkoviča, in njunega prijatelja Martina Ivanuša, ki je že bilkazno-van radi uboja pred par leti, so orožniki ai etirali in odvedli v zapor.
Umorjeni Šulek je bil znan pretepač in nasilnež, kaznovan že ponovno za razne deckte. Istotako uživata brata Jurkovič glas velikih »raufarjevc in je bil Franc Jurkovič že ponovno kaznovan radi pretepanja. Brata Jurkoviča sta sina uglednega posestnika iz Šalovec, ki ga vse pomiluje, tembolj pa je pomilovanja vredna obitelj umorjenega Šuleka, kateri zapušča ženo s 4 majhnimi otroci, od katerih zadnjega je povila žena še le pred par dnevi.
Žalosten dogodek je ponovno pokazal, koliko podivjanosti in surovosti je še med našim narodom, zlasti med povojno mladino.
Ženin Jože v zaporu
« .	Ljubljana, 9. februarja.
lorocali smo že, da zasleduje tako po» hcija kakor varnostne oblasti na deželi prevejanega goljufa 30»letnega sodarja in priložnostnega delavca Josipa Križnarja, pristojnega v Koroško Belo. Dasi mlad po letih je imenovani že star grešnik, ki pri» vablja v svoje mreže možitve željna de» kleta, ki mu tudi promptno nasedajo. Križ» nar se je najprvo zadržal na Gorenj» skem, kjer je bil v službi kot sodarski po» močnik, pozneje pa se je premislil in pri» šel na idejo igrati zaželejnega ženina. Par poskusov se mu je posrečilo že na Gorenj» skem, pozneje pa je vzel od Gorenjske slovo in se preselil v Ljubljano. Tu je imel nekaj znancev, s katerimi pa se ni dosti družil, kajti kmalu se je seznanil s kuharico Pepco Z. z Rudnika in pričel za» hajati k njej v vas. Kmalu jo je pod ob» ljubo zakona popolnoma omrežil. Križnar, ki ni imel denarja, je znal biti zelo sla« dak in je slikal nevesti zakonski paradiž v najlepših barvah. Sčasoma jo je popol» noma pridobil in ga je nevesta oblekla od vrha do tal, poleg tega pa ji je izvabil tu» di več težkih tisočakov. Dala mu je rada vse svoje prihranke, meneč, da bo potem itak vse v redu, ko bosta poročena.
Čim pa je ženin Jože izvohal, da je ne» vesta Pepca suha in ne poseduje nikakih sredstev več, je revici obrnil hrbet in se zgubil iz Ljubljane. Zdaj je imel lepo ob» leko in tudi nekaj denarja, zaradi česar se je lahko oziral po drugih dekletih. Osle« paril jih je za manjše svote, popolnoma pa je zamrežil spet posestnikovo hčer Franci» ško iM iz Zg. Jelenja v litijskem srezu. Ka» kor Pepco, je tudi to popolnoma zmešal s svojim govorjenjem in kakor Pepca mu je tudi Francka kupila novo obleko, perilo, čevlje in mu daia povrh še nekaj tisoča» kov. Razočarana pa je ostala tudi ta, kajti Jože Križnar je kmalu zatem izginil in ga ni bilo več na spregled. Francka je nekaj časa čakala, nato pa je sleparskega ženina naznanila orožnikom. Tako je Križnarja iskala policija, na katero se je obrnila Pepca Z., iskali so ga litijski orožniki in orožniki v raznih drugih krajih na Dolenj» skem. kjer je prebrisani Jože tudi oslepa» ril par nevest. Njihov napor pa je bil za» man, kajti Križnar se je spretno skrival. Toda kakor za vsakega grešnika, je prišla
Samo še danes
ob 4L, 7. In 9. uri
Vaš mili ljubljenec
WILLY FORST
v sijajni muzikalni burleski
Gospod po naročilu
Godba: Robert Stolz.
Elitni Itino Matica
Telefon 2124.
huda ura tudi za Križnarja. Danes dopol» dne se je namreč pojavil v Ljubljani na klavnici, kamor je prignal telico, last nje» govega sedanjega gospodarja, nekega po» sestnika iz D. M. v Polju. Križnar se je počutil popolnoma varnega, vendar pa ga je ravno na klavnici opazilo bistro oko detektiva, ki je Križnarja po opravljenih poslih aretiral ter ga odvedci v zapor, kjer bo čakal končne obsodbe. To pa ni prvič, ker je ženin Jože že sedel zaradi ta» kih sleparij.
Primorske novice
V	vseh večjih obmejnih krajih se vršijo ob nedeljah maše z italijansko propovedjo. Za Kobarid je v to svrb*> delegiran kapucin pater Štefan. V nedeljo 25. pr. m. je bila italijanska maš-s združena z manifestacijo za italijanstvo ob meji. Prišli so zastopnik, vseh oblasti in iz Koprive v Furlaniji je bil povabljen cerkveni zbor, ki je pel Perosi« jevo mašo. Ta zbor je priredil po maši koncert na glavnem trgu. Pri kosilu se je raz» grel pater Štefan i.n proslavljal fašizem, ka« kor že poprej pri propovedi v cerkvi. Slo« vesnost sta organizirala kobariški občinski načelnik in krajni fašistični tajnik. L'dc« ležili so se je Italijani od blizu in daleč, domače prebivalstvo se ni dosti zmenilo za italijansko prireditev.
V	Gorici so umrli: 72 letni trgovec An« ton Logar, Leopold Bratina, star 57 let, in Anton Mcsesnel, star 62 let, oba iz Vipav« ske dol'ne. Z voza je padel 32 letni posest» nik Josip Cotič iz Sovodnja. Pripeljali so ga v goriško bolnico, kjer jc kmalu pod« legel notranjim poškodbam.
Učitelje splošne kulture in praktične i.n« štruktorje iščejo sedaj za nadaljevalne šole in tečaje, ki se ustanavljajo po Julijski Krajini v glavnem radi nadaljnjega poita» lijančevanja slovenski šoli odraslih otrok. Po novinah pa razglaša io, kako se bodo v teh šolah in tečajih učili podeželski otro« ci kmetovati, oni v mestih in trgih pa se bodo pripravljali za obrt :n trgovino. V to svrho treba učnega osobia. Prvotno so ho» teli po deželi poveriti te šole in tečaje ljud» skošolskim učiteljem, sedaj pa bodo name« stili posebno osobje. Šole, tečaje in učitelje bodo vzdrževale občine.
Na sodišču v Pazinu je bil obsojen in con t urna ti am 19 letni Dušan Rušac iz oko,:» ce na eno leto zapora, kei je šel skrivoma čez mejo. Orožnik' stikajo po kmečkih hi;_ šah in take so našli pr: o-^etu Dušana Rušca njegovo pivmo iz Jugoslavije, na kar jc sle» tl'la ovacba in takojšnja obsodba.
Na davčnem urada v Porečti je bil ne« davno nabit razglas, da se prodajo v bližnji ok!'ci na nekem pptes vu nepremičnine v obsegu naJ 6 ha zbog davčnega zastane a 1385.99 lir. Beda ie v kmečkih domovih in na vaditi o kmet ne more plačati takoj ho» rendnih davkov Hiša, par vrtov, dva goz» diča, nekaj vinogradov in pašnikov, vse to je bilo prodano za 1679 lir. Kupec je b i neki priseljeni Italijan, kateremu je poma» gala banka, k' ima nalogo, pospeševati k/>« lonizacijo v istrski pokrajini Slični pro« dajni primeri se v zadnjem času zelo mno« žijo.
Po mladeniških bojevniških fašijih je sedaj živahno vrvenje. Voditelji uvajajo fantiče in obiskovalce predvojaških tečajev. Povsodi priporočajo mladini, da mora biti vedno zvesta fašističnim načelom
Plesni čevlji iz svil. atlasa že po Din 65.
165.- /^M^/
KU M /
A NXK
„Petovia", Dunajska cesta la
v prvem zvezku ni bilo mogoče natisniti. Mordji bo v drugem delu tudi več deta j« lov, ki so za primerjavo prav zelo potrebni.
Prva zgodovina srbskega srednjeveškega slikarstva je domače delo in ima zato prav poseben pomen. Dmes seveda m mogoče öovoriti o celotnem delu. ker' poznamo šele prvo polovico, ki predstavlja obširne kom« pendij slikovnega materiala Že po njem moremo soditi, da bo knjiga predstavljala avtorjevo življensko delo. Sloves, ki ga V R. Petkovič uživa med srbskimi znwnstve» niki, bo s tem delom gotovo mnogo prido« bil. Z zanimanjem pričakujemo drugi del knjige, ki bo gotovo spopolnila pričakova« nja, za katera nas je pričujoči prvi del upravičil Izobraženstvu. brez ožina na stro« ko in poklic, bodo njegove slike nudile vpo« gled v ma'o znano kulturno dobo srbske zgodovine ter mu oživile predstavo marši« kake zgodovinske osebe, ki mu je doslej po» menila le suho ime. Preko teea pa opisuje zgodovina srbskega srednjeveškega slikar» stva velik odsek srednjeveškega duhovnega življenja v formi, kakor se je mogla roditi pod vzhodnim vplivom pri Južnih Slovanih
M.
JugoMovenski pisatelj' r sovjetski književni enciklopediji. E. Zaharov poroča v »Misli« (februarska številka) o velik* sovjetski književni enciklopediji, ki io izdaja bolj-5 viška Akademija v Moskvi. Enc;kloce1ija vrednoti in presoja *se slovstveno življenj"«? z viiika historičnega materializma. O jugo-■sloven'kih autorjib piše M Skačko•» Samo ob sebi se ume, da so naši pisatelji v tej
skraiNO tondencii..*;:' luči, ki jo sl-ižjjt-nn Moskva smatra r-: >čisto literarv, pr-jre, zmaličeni in potvorjeni. M^otem i><: Skačkov vidi v Jovanu Dučiču »zidarja simbolizma v jugoslove; ?ki literaturi«, n » kažo niti najmanjšega razumevanja za simbolizem Ive V o ir o vi ča in njegovo delo devlje v nič. Nadalje piše g. Zaharov: »Ocenjujoč poezijo g. Otona Župančiča, se Skačkov zateka k promatranju književnosti skozi posebno sovjetsko prizmo, kakor je to pri boljševiških književnih kritikih že navada. To promatranje ga privede k sklepu, da poezija g. Zupančiča ima »buržoasko inteli-gentski značaj« in da je >socialen značaj ujegove tematike majhen c, čeprav ne dvomimo o pesnikovi verbalni veščini« Po vsem sklepamo, da Skačkov o naši književnosti še najbolje sodi, kadar rezumira ocene Jovana Skerlica ali Pavla Popovica Neposredne SkavČkovljeve sodbe, kakor te n. pr. sodba o Zupančiču, pa vsekakor pričujejo, da v mnogo večji meri pozna len-uence službene boljševiške kritike ne-o samo meoslovensko književnost^
I
I
Pride!
Pride!
„ZADNJA ČETA"
Elitni kine Matica
Domače vesti
*	Dom Ni. Vel. kralia Aleksandra bodo po inicijativi Sokolskega društva zgradili v Subitici kot spomenik tvorcu velike it» enotne Jugoslavije. Palača bo impozantna tridelna monumentatila umetnina in bo zatočišče vseh subotiških narodnih društev, tako predvsem Sokola in Narodne odbrane in bo po praktični razdelitvi prostorov sploh glavno družabno in prosvetno središče Subotice. Akcija s pobiranjem prispevkov se nagio razvija.
*	Izpremembe pri banski upravi. Kakor javlja »Službeni list« so pri kr. bansk: upravi v Ljubljani imenovani: Jernej Božič /a banovinskega višjega finančnega tajnika, Ivan Batagelj za banovinskega katastrskega geometra pri komisiji za agrarre operacije v Ljubljani, dr. Slavko Rakovec *t. banovinskega sekundarnega zdravnika pri splošni bolnici v Ljubljani, dr. Janko Benedik za banovinskega sekundarnega zdravnika pri banovinski bolnici v Brežicah, K rane Ramovš za upravno-pisarniškega uradnika pri sreskem načelstvu v Murski Saboti, Lavoslav Gosak pa za banovin sKega poljedelskega Ln živinorejskega inštruktorja pri banski upravi v Ljubljani. Za pristava banske uprave jc imenovan Alojzij Lenarčič.
*	Diplomiral le na zagrebški univerzi 7. t. t», za Inženjerja agronomije Janez Pucci], sin bivšega ministra in ciana \ ZS \z Velikih Lašč. Iskreno čestitamo!
*	Odlikovanje tvrdke Metro-Goldwyn Alayer. Firma Metro-Goldwyn Mayer, ju-goslovensko društvo za promet filmov je odlikovana z naslovom dvorskega dobav-Ijača.
*	Advokatska zbornica v Ljubljani razglaša, da je g. dr. Josip Goljevšček advokat v Murski Soboti, dne 2. t. m. umrl. Za začasnega prevzemnika pisarne ie imenovan g. dr. Aleksander V'aiy, advokat v VUtrsKi Soboti.
*	Zdravniška vest. Dr. Franc Puc, sekunda rij bolnice za ženske bolezni, je vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
*	Službeni list za Dravsko banovino objavlja v lu. številki med drugim: navodila za plačevanje izrednega prispevka za vzdrževanje državnih in nedržavnih javnih cest, pojasnilo o elastičnih gumah pri motornih vozilih ter razglas o pobiranju ob-č.nske trošarine v letu 1931.
*	Razpisano jc mesto banovinskega cestarja v radovljiškem srezu za cesti Bohinjska Beia-koiodvor in od odcepa ceste Rečica M iio do mosta pri žagi v Soteski. Lastnoročno pisane prošnje je treba nasloviti na kr. baltsko upravo in vložiti do 15. marca pri sreskem cestnem odboru v Radovljici. Prosilci morejo biti stari od 20 do 30 let.
+ Josip Rijavee pojde v Južno Ameriko. Naš perni tenorist Josip Rijavee, k; ie seda; angažiran pri berlinski državni operi, .ie te dni gostoval v Barceloni, kjer je doživel velik uspeh. Predstavi je prisostvoval slučajno tudi ravnatelj velikega mestnega gledališča v Buenos Airesu, ki je takoj po predstavi ponudil Rijavcu angažma. Rijavee je ponudbo sprejel i tj odpotuje že pomladi v Ameriko.
*	Smrt solunskega dobrovoljca. V sobo» to ie proti večeru umrl g. Drago Lapajne, skladiščnik tovarne »Titan« v Kamniku. Pobrala ga je bolezen, ki si jo je nakopal v svetovni vojni. Takrat je bival v Se» verni Ameriki in se odzval klicu vesti ter vstopil med ameriške dobrovoljce. ki so se pripeljali leta 1917 v Francijo. Od tod je odšel v Bizerto. Prideljen ic bil 1. ju» soslovenskemu polku. Julija 1918 je odšel na solunsko fronto k 3. četi 1. bataljona IV. pcšpolka drinske divizije. Bil je za» veden narodnjak, splošno znan in pri ljub» lien. Po prevratu je služboval v Velikoveu na Koroškem, po plebisciti! ie pa bi! kot begunce v Ljubljani, nakar je vstopil v službo v tovarni »Titan«. Dopolnil je 49 let. Zapušča ženo, ki je izrekamo iskreno sožalje. Pokojnemu borcu naj bo ohranjen časten spomin!
*	Nove davčne znamke v prodaji. Te d i: so prišle za plačevanje uslužbenskega davka poleg dosedanjih še znamke po 25, 5u, lmt in 150 Din. Znamke se dobe v vseli trafikah.
'•" Dva nova asanacijska vodovoda. V režiji iiigijenskega zavoda v Ljubljani sta bila nedavno dovršena dva vodovoda in sicer v Bizoviku pri Ljubljani in v Framu pri Mariboru.
*	Zelo nujni paketi. Poštna direkcija v Ljubljani objavlja, da se lahko pošiljajo tudi iz naše države v inozemstvo zelo nujni paketi (coiis urgents) in sicer v prometu z onimi državami, ki so na to pristale. Za zf>'o nujne pakete se plačuje trojni iznos težne pristojbine, za zelo nujne pakete-lo-
SAMO ŠE DANES ob 4., pol 8. in 9. uri zvečer
Zanke ljubezni
Komedija ženskih zvijač in moške naivnosti. — V glavni vlogi LAURA LA PLANTE
KINO IDEAL
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
9. februarja 1931.
Številke za označbo krata pomenijo: 1 čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperaturo. 4 relativno vlago v %, 5 smer w brzino vetra, 6 oblačrvost 1—10, 7 »Tsta padavin 8 padavine v mm Ljubljana: 7. 773.2, +0.4, 80, W4. 10, —, —. Maribor: 7. 772.4, —4. 80. N 2, 10, —, —. Zagreb: 7. 771.9, —2, 80, S 2. 10. —, — Beograd: 7. 770.8, —5, 90, mirno, 9. —, 1.0. Sarajevo: 7. 770.4, —5, 80. mirno, 10, —, 1.0. Skopi je: 7. 766.7. 1. 80, \V2, 10, —, —. Split: 7. 762.0. 5, 50. NE 6. 0, —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani +0.6, najnižja —8.6. v Mariboru —4, v Za» grebu —2, v Beogradu —5, v Sarajevu —1, v Skoplju —1. v Splitu —4.
Spin ce vzhaja ob 7.11, zahaja ob 17.15, hi na vzhaja ob 2.1, zahaja ob 10.30.
čenke pa poleg tega še 50 odst. te trojne pristojbine. Ekspresnina in druge vzporedne pristojbine se zaračunajo samo enkratno. Zelo nujni paketi se sprejemajo szmo do teže 10 kg. V nobenem pravcu pa ne smejo presegati 60 centimetrov. Na sprem-nico in na paket mora biti čitljivo zapisana beseda »Urgent«. Zelo nujni paketi se morajo odpravljati z najhitrejšimi sredstvi.
*	Praktikanti za potniške urade. »Putnik« v Beogradu namerava namestiti več mladih moči, predvsem praktikantov, ki bi se iz-vežbaii za službo v potniških uradih. V puste v pridejo samo kandidati z najboljšimi spričevali, z znanjem jezikov in dobrimi referencami. Reflektant: naj se v svrho podrobnejših informacij javijo pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Dunajska cesta 1—III.
*	Novi grobovi. V 66. letu starosti je umrl na Breznici kamnosek g. Janez Bizjak. Pogreb bo danes ob pol 10. Pretekli teden so umrli v Mariboru: ga. Marija Sa ver-š n i k o v a. soproga hišnega posestnika, stara 56 iet: g. Josip F e re u c, delavec, 62 let; ga. Pavlina K o k o 1 o v a, soproga železničarja. stara 70 let in Kosta Cakič trgovec v Kumanovem, 38 let. — Blag jiin spomin, žalujočim naše sožalje!
*	»Slovenski Pravnik«. Izšla je L—2. številka 45. letnika te juridično znanstvene revije z vsebino: dr. Ivan Jaučič: »Mladinsko sodstvo«, Boris Furiali: »Naravna pravna načela 7 avstr. drž. zak.), dr. Janko ?J-roviiik: »111. kongres češkoslovaških pravnikov v Bratislavi od 12. do 14. oktobra 193U.« Književna poročila. Razne vesti. Priloga: Odločbe stola sedili-orice v kazenskih stvareh.
*	» Atena« bo postavila na otroški maska-radi v Ljubljani priljubljen; ribolov. Ker ie prireditev namenjena v korist otroškemu igrišču in društvenim napravam, prosano vse one, ki bi imeli kaj primernih dobitkov, da jih oddajo v pisarni Atene, Dunajska cesta 1. aH- Vsaka lr"ša ima kaj igračk m primerne drobnjave, katere prestavlja iz kota v kot, nam pa lahko koristi. Mamice, mislite na dan otroškega veselja!
*	Samomor 17 letnega dekleta. V petek je v bolnici v Sisku umrla sedemnajstletna kmečka deklica Marica Vukiceva. Te dni bi se imela poročiti, ker pa sta ji mati in sestra branili, je sklenila, da gre prostovoljno v smrt Izpila je dva decilitra ocet-ne kisline. V bolnici je podlegla hudemu notranjemu razdejanju.
*	Mačeha zaklala pastorka. Iz Trogirja so privedli v splitske zapore Mando Buble-tovo, ki je te dni zaklala svojega devetletnega pastorka, ter skušala umoriti tudi svojega moža Marina.
*	Falzifikati dinarskih novcev. Po vesteh iz Ptuja so se v zadnjem času pojavili tamkaj falzifikati kovanih dinarskih novcev. Falzifikati se lahko spoznajo, ker so temisi in manjši kakor pristni kovani dinarji.
*	Raketo na Mars bodo izstrelili na pustni torek zvečer v Narodnem domu v Brežicah Posebna vabila se ne pošiljajo.
ITO zobna pasta najboljša!
*	poročne prstane dobite pri tvrdki F. Čuden, Prešernova I., v Ljubljani. 1S6
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Linblian©
u— Jutri Byrdova ek špedicij a na Južni tečaj v zvočnem filmu! ZK.D bo daia jutri premijero velikega zvočnega filma »Z Bordoni na južni tečaj«. Film, ki vzbuja vsesplošno občudovanji velikih mest, kjer se baš predvaja (Berlin, Dunaj, Praga, Pariz), bo nedvomno tudi pri nas zanimal vsakogar. Vstopnice se dobe v predprodaji od jutri dopoldne pri blagajni kina »Dvore, kjer se bodo tudi vršile predstave. Vstopnine so nizke.
u— Iz gledališča. Skupina bavarskega kmetskega gledališča *Die Tegernseer« gostuje dva večera v Ljubljani. Drevi upri-zor komedijo »Sedmi fantiček-, ki je izredno komična po vsebini in zapletljaju samem jutri pa komično vaško zgodbo »Zakonska stavka«. Obe igri se uprizorita v bavarskem diiaiektu, saj v teli ljudskih komedijah so Tegernseerji mojstri. Sedeži so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi in je na razpolago še dovolj sedežev vseli vrst, predvsem pa lož. Obe predstavi bosta v opri..
u— Himen. V soboto sta se vzela g. Mihael Marolt, inkasant mestne plinarne, !n gdč. Sabina Perkovičeva. Čestitamo!
u— Strokovna predavanja. Javno predavanje pomočnika direktorja ljubljanske železniške direkcije g. inž. Maksa Klodiča o temi Kvarnerske luke in nova zveza Slovenije do njih, ki se bo vršilo jutri 11. iebr. ob 20. v dvorani »Sloge«, v Ljubljanskem dvoru, je namenjeno poleg železničarjev tudi širši javnosti, ki je vabljena k udeležbi.
u— Predavanje v »Pravniku«. Jutri 11. t. m. bo predava! na sestanku društva »Pravnika« g. namestnik višjega državnega tožilca dr. Avgust Munda: »Nekaj pri» pomb k sodni praksi glede na novo kazen» sko zakonodajo«. Predavanje bo točno ob 18. na sodišču v sobi št. 79. in vabi k obil» ni udeležbi odbor.
u— Orkestralno društvo Glasbene Mati» ce javlja članom, da bo prihodnja vaja drevi ob 20. v Glasbeni Matici. Vsi in toč» no! Odbor.
u— JAD »Triglav«. Na 23. rednem obč nem zboru JAD «Triglava» v Ljubljani 5 t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Jakhel Adolf, stud. pbi'1.; podpredsednik Derenčin Franjo, cand. iur.; tajnik I
Pn opasnosti od hripe
obvarujejo Vas
PANFLAVIN pattile
od infekcije.
Zajšek Mate, stud. iur.; tajnik II. Brodnik Mara, stud. phi!.; blagajnik Makarovič Boris, stud. tehn.; knjižničar Janež Stanko, stud. phil.; arhivar Sotiar Bojan, stud. iur. gospodar Figar Alojz, stud iur.; odbornika Piškur Lojze, cand. inr. in Frlan Marko, stud. iur.; revizorja BajželJ Pr3n]o, cana. inž. in Brečko Miro, cand. iur.
u— Willy Forst se še ne seli med verne duše. Kar na iepem, kakor je glede filmskih igralcev že v navadi, se je zadnje dni po Ljubljani razširila govorica, da je v Berlinu nenadoma umrl zabavni Willy Forst. Ali je podlegel Iir'pi ali koleri ali kaki drug' pestiiemi, se ni točno vedelo; ampak, eia je umrl, se je govorilo in se še govori vztrajno in za njim mnoge žalujejo. Pa se je ta tragična novica širila tudi po Zagrebu in Beogradu in Gradcu in Budimpešti. Lahko povemo, da ni resnična. Nismo sicer s strani Wülyia Forsta nreieii kakega poprav, ka pc tiskovnem zakonu, pač pa se je te dni mudila v Berlinu gospa Šppljaričeva, lastnica zagrebškega »Star-tUma«, ki prevzema za Jugoslavijo vse filme, v kater h nastopa zabavni Willy Forst. Našla ga je zdravega v ateljeju, kjer je ravno dovršil svoj novi film »Vesela dunajska dekleta.. Ko mu je povedala, kaj se o njem govori po Ljubljani, ie dejal, da se še nikakor ne misli sel'ti med verne duše, da pa ga skrb Ljubljančanov in Ljubljančank zelo veseli in jih od srca pozdravlja- Res se ie zadnjič nekaj malega ponesrečil pri snimanju novega filma in že par ur je z Dunaja prejel brzojavko svoje mame, če so ga res dali v poslednje olje... Nikakor ne! Že stari pregovor pravi, da dolgo živi tisti, ki ga za mrtvega proglašajo. Kdor torej želi videti WilMyja Forsta, kakršen ie in kakršen bo menda še dolgo, naj si ga danes poslednjič ogleda v zabavnem filmu »Gospod po naročilu'-. Njegov novi film o veselih dunajskih dekletih pa bo v kratkem takisto predvajal Elitni kino Matica.
pride!
PRIDE!
Conrad Veldt
„ZADNJA ČETA"
»ELITNI KINO MATICA«
u— »Družina devetih otrok obupno stra« da.« Prejeli smo: Pod tem naslovom je pri» občil nekdo v »Slovencu« notioo, v kateri opisuje obupno stanje neke družine in na» vaja. da sprejema občinski urad v Dcv. Ma» r i ji v Polju za to ubogo družino prostovolj» ne prispevke. V notici ni navedel imena in naslova družine, kar bi vsekakor moral, da bi imela javnost kontrolo in priliko, even» tualne darove neposredno izročiti družini. Vzlic temu smo zvedeli, da ta uboga dru/is na živi v Stopah, a njeno stanje ni tako obupno. Poseduje hišo, oddaja delavnico v najem, ima vrt za krompir in drugo. Mož in žena sta vdana alkoholu. Ne nasprotujemo, če jima kdo kaj da, poudariti sitno hoče» mo. da je v občini D. M. v Polju še rano» go večjih revežev, ki bi bili bolj potrebni podpore javnosti in bi znali prejete d a: o» ve bolj ceniti. Če pa gre /a kako diigo družino, se mora njen naslov vsekakor v listu navesti.
fl— Ogenj na Mestnem trgu. Med opoldanskimi urami se je včeraj pričel iz skladišča Hamanuove trgovine na Mestnem trgu 8 v
1. nadstropju valiti smrdeč dim. Nekateri uslužbenci so takoj vdrii v skladišče in opazili, da je v ognju več škatelj iz lepenke, v katerih je bila spravljena razna roba. Videč, da obstoja nevarnost večjega požara, so takoj obvestili reševalno postajo in st kmalu prišli na pomoč gasilci s trenskim vozom. Gasilci so ogenj, ki je bil že popolnoma v razvoju, hitro pogasili. Pogorelo pa jc vseeno preccj blaga in znaša škoda nekaj tisoč Din. Ogenj je nastal zato, ker so bile škatle naložene v bližini prehudo zakurjene peči.
u— Razne nezgode. V splošno bolirco so pripeljali včeraj zjutraj 21 letno Ivanko Keržinovo, ki si je zlomila v nedeljo v Du brunjali pri sankanju nogo. — V tovarni »Saturnus« v Mostah je včeraj zjutraj zagrabil stroj delavko Marijo Božičevo in ji odtrgal prst leve roke. — V Bonačevi tovarni v Čopovi ulici je padla včeraj zjutraj na stopnicah 51 letna delavka Greti Kavčičeva z Gline in si zlomila desno nogo.
u— V hotelu okraden- Ko se je vrnil trgovski pomočnik France Rujčič predsinoč-iijim v svojo sobo v hotelu Lloydu, jc opazil, da ni več vse v redu. V sobo je bi! v njegovi odsotnosti udri neznan zlikovec ter mu odnese] različne predmete, kakor aparat za britje, več toaletnih potrebščin in drugo. Rujčič se je najprej informiral v hotelu, kjer pa mu glede vloma niso mogli dati pojasnila, zaradi česar se je obrnil na policijo. Ker so hotelske tatvine čedalje pogostejše, sklepajo na policiji, da je na poslu neznanec, ki se je prav speciializira] za obiske hotelskih sob.
Velike količine odpadkov odstranjujejo ARTIN-draŽefe iz telesa z milim in sigurnim delovanjem. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice po S Din zadostuje za 4—6 krat.	290/9
u— Ukradeno kolo. Strojnik Večeslav Stodola, stanujoč v Predovičevi ulici 9., je prijavil, da mu je v nedeljo odpeljal neznan tat z domačega dvorišča 1000 Din vredno kolo znamke »Perfect«. Stodola je spravil kolo, kakor običajno, pod streho na dvorišču, kar je bilo tatu najbrže znano in ie lahko tatvino izvršil čisto neovirano.
u— Pijanost ga je izdala. Na Vožarskem potu je zvečer -obležal pijan možak, okrog katerega so se seveda takoj začeli zbirati otroci pa tudi drugi radovedneži, ki so čez čas pozvali stražnika, da je pijančka odpeljal na stražnico. Tam so pri telesni preiskavi našli pri irjem okrog 4500 Din gotovi-
ne, kar se jim je videlo sumljivo. Malo preje ie bila namreč stražnica obveščena, da je izginila natakarici Anici F'lcvelovi v gostiln? pod »Lipo« na Borštnikovem trgu
listnica z nad 4000 Din. Ker se je opis tatu popolnoma skladal z aretirancem, so moža odvedli na policijsko direkcijo, kjer je dejanje tudi priznal in povedal, da se je takvj po tatvini tako napil, da ga je vino vrglo Mož je 62 letni krošnjar France G., ki so ga izročili sodišču.
u— Vlom v trgovino. V nedeljo zvečer «e bJ izvršen v pc-siovn lokal *ro.,uč4 Jerneja Ložarja drzen viom. Tat je stop'i najprej vežo gostilne pri »Kaplanu« na Sv Petrt nasipu, nakar se je splazil skozi vežo v stavbo ob sv. Petra ccsti, kjer je odr.l •.rati- •> oelavnico najar/ s P> u-čj» vitrin V delavnici je opravil kar nitro m v;-: več ir.t:rf)\ fine lvačevine in ang eskiga bia^a ü Ložar je opazil vlom šele okrag polnoči, ko se je vrnil domov in je seveda tatvino takoj prijavil policiji.
u— Sokolova maškerada na Viču ho tudi letos na pustno soboto 14. t. m. V.ška tradicionalna maškarada bo nedvomno privabila številne posetnike. ki si žele prisrčne in neprisiljene zabave, za katero bo v največji meri poskrbljeno. Pridite! —o
u— Gumijasta klinika Goršič. Dunajska cesta 9, popravlja z najmodernejšimi stroji pnevmatike, gaioše, snežne čevlje sodobno.
u— Dobre mamice so dale v brezplačno uporabo za otroško maškarado Atene več
otrošk;h mask, ki j:h oddaja pisarna Atere, Dunajska cest 1. a-II. u— IX. otroška maškarada Atene se bo
vršila na pustno nedeljo popoldne v Unlönu zopet pod geslom: skromno, preprosto, toda veselo. Prireditev bo imela povsem mladinski značaj Svira! bo d:jaški orkeste-, postavljen bo lutkovni oder, katerega je zgradil srednješolec po lastnem osnutku i;i novih principih. V ršila se bo tekma otroških vozil, igra z visečimi žogami, zabaval bo riboiov. Dnevno sprejema prijave in daje pojasnila pisarna Atene, Dunajska cesta 1 a-ll. Kreditna banka. Več otroških mask odda pisarna Atene.
Iz Celja
c— Mestno gledališče. Opozarjamo po» novno na gostovanje ljubljanske drame drevi ob 20. v Mestnem gledališču. Ljubijan» ski gostje bodo uprizorili znano Nušičevo komnd'jo »Gospa ministrica«. Kakor vse kaže, bo gledališče zopet razprodano.
e— Poroka. V nedeljo se jc poročil pri Sv. Petru pod Sv. gorami g. Josip Jclovšek, trgovec v Celju, z gdč. Pavlo Gabronovo. hčerko veleposestnika od Sv. Petra pod Sv. gorami. Bilo srečno!
e— Smučarji, ki se jim je v nedeljo konč» no nudila ugodna prilika, so pohiteli v celj» sko okolico Zlasti živahno je bilo pri Celjski koči, kjer je bilo ponekod nad en meter snega. Smuka je bila izvrstna.
c— Krajevna protituberkulozna liga v Celju bo " nela prvi občni zbor v četrtek 12. t. m. ob 20. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je u-agovor predsednika, refe» rat o pomenu in organizaciji protituberku; lozr.e lige, poročilo pripravljalnega odbora, volitev novega odbora in slučajnosti.
služkinj, 3 šiviljske vajenke, 1 železostru» gar in 2 postrežmei. Interesenti naj se zgla» sc pri Borzi dela v Mariboru.
a— Avtobusne zveze so z današnjim dnem zopet vzpostavljene na območju ma» riborskega mestnega avtobusnega podjetja. Med nj'imi seveda tud; proga Maribor— Celje, ki so jo morali radi velikega snega začasno ukiniti.
a— Mariborski dijaški šahovski klub ie priredil v nedeljo pod vodstvom gimnazija!» ca Bogdana Pušenjaka šahovski turnir s ša» hovskim klubom v Rogaški Slatini, katerega izid je bi'! 3 • 3. Rezultat odgovarja pono!» noma močem obeh klubov šahovski klub v Rogaški Slatini je tovariše iz Maribora po prireditvi pogostil.
a— Strelska družina v Mariboru ic :mc» la v nedeljo ob lepi udeležbi svoj redni let» ni občni zbor kateremu srt prisostvovali sreska načelnika dr. Ipavic in c!r Pacn, pr» vi državni pravdn .i dr Jančič. n.;n:ster v pokoiu dr Kukovec za Narodno Odbrano, dr. Fludernik za SPD. trgovec Jakob Per» havcc za Udruženje rezcrvn'h oPciriev. Občni zbor je otvoril predsednik Božidar l'utnikov'ó Poročila vseh funkeifonariev so bila z odobravanjem sprejeta Pri volitvah je bil zonet izvolien dosedanji odbor s ored «sodnikom polkovnikom Putnikovičem na čelu.
a— Nezgoda. V delavnich državnih že» Icznic 6C je včeraj dopoldne 35 letni dela; vec Tomaž flerič po nesreči polil med de« lom z vročo bronovo zlitino po obeh nogah in dobi! pri tem teko težke opekline, da so ga morali odpeljati v bolnico.
a— Težko ponesrečenega trgovskega po« močnika Franceta Klemše. o čgar usodni nesreči smo poročali včeraj, mi včct;i! z re= Silnim vozom prepeljali na ura sko kliniko. Njegove poškodbe so fko komplicirane, da je malo upanja da bo okreval
a— Junaki noža. V Pesnici so se v nedeljo step!i fanti dveh vasi. M od pretepam so opletali s stol; in koli. v akcijo ie stopii tu» dri nož. V borbi jc bi! težko ranjen Alojzij Wclcl iz Pesniškega dvora, ki ie dobi! več vhodljajev z nožem v rebra in želodec. Prc» peljali so ga v splošno bolnico v Mariboru. Orožniki so storilca že izsledili.
a— Policijski drobiž. Elizabeti Mon-'cr, gcstilničarki na Aleksandrovi cesti jj. sta dva neznanca odnesla 6 gr'mofon.skih plošč, trgovcu Josipu Jezi iz S\ Lovrenca pa je v nedeljo popoldne nekdo ukradel na Ale» ksandrovi cesti iz žepa 3500 Din. Policija ic aretirala njegovega spremljevalca, ki pa od» ločno zanika vsako krivdo.
Iz Kranja
velika Sokolska maškarada
v Kranfu „MED ZVEZDAMI"
V KODNEM DOMU« DNE 14. 31->0	FEBRUARJA 1C31
pride!
pride:
Conrad Veidt
„ZADNJA ČETA"
»ELITNI KINO MATICA«
c— Medklubska sialom«tekma pri Celjski
koči. Zimsko»sportni odsek SPD v Celju priredi v nedeljo 15. t. m. ob pol 11. pri Celjski koči medklubsko slalom»tckmo. Pri» javnina 10 Din za osebo, prijava pismeno pri klubu do petka Naknadne prijave na Celjski koči pol ure pred startom. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Razglas izida ob 13. v Celjski koči. Ker je teknia druga te vrste v Jugoslaviji, je pričakovati prcccj tekmo» valeev.
e— v slovo! Prejeli smo: Odpotoval sem iz Celja, ne da bi mi bilo mogoče vsake» mu posameznemu prijatelju in znancu stisniti roko v slovo. Saj jih je toliko! Za» to: hvala vam vsem, ki ste bili dobri, hva» !a vsein, ki ste v dolgih 11 letih toliko» krat sedeli v našem gledališču in se sme» jali ali jokali in včasih tudi jezili name, hvala zu vse. Lepo mi je bik) v Celju z dneva v dan in vedite: težka mi je pot od ves. — Adolf Pfeifer.
e— Celjski delovni trg. Pri ekspozituri borze dela v Celju je v prejšnjem tednu iskalo dela 64 ljudi (46 meških in 18 žensk), iz prejšnjega tedna je preostalo 723 oseb (543 moških in 180 žensk), delo je bilo ponujeno 36 osebam (11 moškim m 25 ženskam), posredovanj je bilo izvrše» nih za 15 oseb (9 moških in 6 žensk), od» padlo je 15 oseb (9 moških in 6 žensje), ob koncu tedna jc ostalo v evidenci 757 oseb (571 moških ir 186 žensk).
e— Lovski ples. Podružnica SLD v Celju priredi 28. februarja v Narodnem domu lovski ples. Vabljeni vsi lovci, sploh vsi. ki ljubijo neprisiljeno in prijetno zabavo. Igra jazz-band »Merkur« iz Ljubljane.
e— Nesreča otroka. V ponedeljek 9. te» ga meseoi zjutraj jc padla v Radečah pri Zidanem mostu 16 mesecev stara tesarjeva hčerka Milka Poharjcva s stola in si zlomi» la levo ključnico. Prepeljali so jo v celjsko bolnico.
c— Mestni kino. Drevi ob 2P 30 pusto» lovska senzacija Tonijevo juirsštvo«. V glavm vlogi Tom Mix. Film spreiitf ja zvoč» na aparatura. Kot predigra zvočni cnodc» janki.
Iz Maribora
a— Iz gledališča Drevi bo prva repriza romantične operete »Ciganski ljubezen«, ki je pri nedeljski premijeri dosegla velik uspeh. Ab. B. Ponovila se bo v četrtek za ab. C — Marij Šimenc bo gostoval kot Janko v »Prodani nevesti« najbrž konec pri» hodnjega tedna. — Drama pripravlja Leon» harda Franka vojno dramo »Karol in Ana« ter Nest rov jevo veseloigro »Utopljenca«, Obnovila sé bo priljubljena opereta »Čar» daška knoginia«.
a._ Delo dobi: 20 viničarjev, 6 hlapcev, 2 pastirja. 2 ključavničarja, 3 kovači, 2 foto» grafa, 2 mlinarji, več vajencev ko'arske, mi» zarske in kavn§ke obrti, 10 kuharic, 20
Z Bleda
bi— Na Bledu se je lani popilo v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah in vinotočih 127.738 1 vina, 65.009 1 vinskega mošta, 152.009 I piva, 84.060 1 žganja, 95.825 1 konjaka, ruma in raznega likerja, 1098 1 finega vina ter 1698 steklenic šampanjca; skupno torej 525.7:i<) 1. Seveda niso Blejci vso to količino pijače sami použili, ampak so jim v pretežni meri pomagali letoviščarji, katerih je bilo lani okrog 20.000.
bi— Cerkvena, ura v Rihnoni že okrog 75 let ne funkcionira. Pred 7 leti je umrl v Bodeščah pri Bledu inž. Avgust Mulej, ki je zapustil v svoji oporoki več tisoč Din ribenski cerkvi. Ta denar bi se lahko uporabil za popravilo cerkvene ure. ki jo farani zelo pogrešajo.
Iz Tretmfega
tr-— OtK-ni zhor Društva z. a varstvo otrok in mladinsko skrb se jc vr.'' 4. t.
m. v sodni dvorani v Trebnjem o'' lepi udeležbi pod predsedstvom g. sodnega svetnika dr. Franca Cvetka. Sprejela so se nova pravila in izvoljen je bil nov odbor, ki je jamstvo resnega dela v tako važni humanitarni ustanovi, obsegajoči ves sodni okraj, želimo društvu čim več članstva in čim več gmotnega uspeha, zato vabimo vse prijatelje ubogih, da vstopijo kot člani in pomoreio revni, zapuščeni deci.
tr— Kmetska nadaljevalna šola je nedavno pričela z rednim poukom. Obiskuje jo do 30 kmečkih fantov v starosti od 16. do 26. leta z velikim zanimanjem ob nedeljah dopoldne in ob sredah popoldne, šola bo trajala do 18. marca, v jeseni pa se bo nadaljevala.
tr— Bralno društvo likvidiralo. Tukajšnja najstarejša prosvetna organizacija BraJno društvo, matica današnjega Sokola in Prosvetnega društva, je zaključilo v januarju svoje 50-letno plodonosno delo. Ves inventar je prevzel Sokol, ki je dobil lepo knjižnico in nekaj instrumentov. S tem se je zaključila sčitalniška;: doba tudi v Trebnjem.
Iz Novega mesta
n— Sprememba posesti. Hišo v Arkovi ulici, last trgovca s šivalnimi stroji g. Kr-žišnika, je kupil pekovski mojster g. Ivan Kastelic. Gostilno g. škedla v Kandiji pa Je prevzel neki Dalmatinec. Tako imamo v neposredni bližini že tretjo dalmatinsko točilnico.
n— Slavko Pintar. ki je bil lani zaradi umora obsojen na 18 let robije, pride ponovno pred senat petorice dne 23. in 24. t. m.
n— Huda nezgoda je zadela gostilničarja in posestnika Florjančiča od št. Petra. Na Ljubljanski cesti je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Dvignili so ga mimoidoči pa-santi in ga prenesli v avto, ki ga je takoj odpeljal v bolnico usmiljenih bratov.
Iz Trboveli
t— Poroka. Poročili so se v nedeljo inž. g. Kakovin in učiteljica gdč. Zorka Iskro-va ter g. Milan Meško, zasebni uradnik, in gdč. Hilda Poklškova, hčerka tukajšnjega posestnika in mesarja. Mnogo sreče!
t—■ Pasje znamke, županstvo naznanja, da poteče rok za nabavo pasjih znamk in plačanje pasjega davka 28. t. m. Po tem dnevu bo pobral konjač vse pse, ki ne bodo imeli znamk.
PLEŠ
GRAFIKE
V KAZINI	14. FEBRUARJA
DOSTOJNE MASKE DOBRODOŠLE VSTOPNINA 15 Din ZAČETEK OB 8
V avtu umrla
Iz Krškega
kr— Slabo stanje cest. Mih zima pušča tua; na naših cestah vidne sledove. Prav posebno sc opaža to na testi pd bolnice do krškega mosta in na uni, ki veže most s postajo Videm—Krško (tovorni kolodvor). Bilo hi jih treba ponovno nisuti, ker se javnp največ uporabljata.
kr— Orehov nasad. Mestno gyrentstvo je na sejmišču pustilo vzdolž Savskega bre^a posaditi 18 mladih orehov, kar ho če:/, nekaj let gotovo prijetno učinkovalo v skup'ni orehovega drevoreda, blagajni pa prneslj) kr.k dohodek.
kr— Govorice brez podlage. Na razne govorice, ki se širijo v okraju, češ da bo srečko nnčeIs'->-o prestavljeno v Sevnico, smo na pristpinih mestih poizvedeli, -la je vse govorjenje brez podlage in je javnost lahko povsem pomirjena.
kr— »Bela krizantema« bo naslov le; tošnji maškeradi Sokola v Krškem. Torej ho mogoča prav bogati izbira najrazličnej; -šili kombinacij v maskah. Obeta se krasna dekoracija dvorane.
Iz Litiie
i-- Pridite 14. t. m. na našo maškarado!
Tarnajo povsod- »Oh!... Krize!...« Ampak nas to nič ne grize, Ker mi vemo za pomoč: štirinajstega bo luštna noč ...
Ljubljana. 9. januarja Ko so davi opazili domači v Dežmai.o-vi gostilni na Jesenicah, da natakarica, "•8-letEÌ Rozrlija žužek, do 7. ni vstala, je odšel eden v njeno sobo in našel imenovano na postelji, zvijajočo se v silnih krčih. Ker je poleg na nočni omarici sta'a mala steklenička, iz katere je udarjal močan duh po oetovi kislini, je takoj j uganil, za kaj gre. V naglici so obvestili zdravnil-a dr. Kogoja, ki je tudi takoj pohitel na mes'o ter dal dekletu potrebna zdravila, nakar so jo naložili nemudoma na neki privatni avto in jo odpeljali v Ljubljano, da jo oddajo v bolnico, čeprav je šofer pognal avto v silni dir, da dospe čim prej v bolnico, kjer bi bilo mogoče d-kleta še reti J, je vendai usoda zahtevala drugače. Ko je namreč pripeljal ubogo žužkovo do splošne bolnice, so tam ugotovili, da ima v avtu ie samo truplo. Dekletovo telo je bilo že mrzlo,' znal", da je umrla že med vožnjo na cesti.
Kaj je bil povod obupnemu koraku žužkove, še ni popolnoma dognano, vendar se zdi, da je odločala pri njenem sklepu nesrečna ljubezen, ki jo je že dalje časa gojila do nekega mladega fanta iz Ljubljane, žužkova je ";ila doma iz Velikih Lašč. Ker so v bolnici truplo odklonili, je bila takoj »xvclicana policijska komisija, ki je odločila, da se truplo ob-upanke prepelje v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Koroške novice
Društveno gibanje je precej živahno. V Svečah v Rožu so uprizorili »županovo Mickoc in ^Bogatina in smrt«, v Selah so igrali ljudsko igro »Zaradi oreha«, v ži-t ari vas i so se potrudili z »Legijonarji«. v Hodišah pa z Meškovo igro »Mati«, v št. Primožu je imela velik uspeh igra >; Vaški lopov«, v Celovcu .so imeli Slovenci prvič po vojni lepo božičnico, ki jo je priredilo celovško tamburaško društvo "Bisernica«.
Spominjajte se slepih!
GOSPODABSfVO
Plačevanje Izrednega pri" spevka za vzdrževanje cest
Kraljevska banska uprava dravske bano« vine objavlja v »Službenem listu* od 7. t. ni. navodila za plačevanje izrednega prt* •«pevka /a vzdrževanje državnih in nedr« ;.:ivaih cest, ki ga je predpisal minister za •/^rruihe zaradi enotnega izvajanja pnragr;t« ti 22. zakona o državnih cestah in paragra« fa 33 zakona o nedržavnih cestah
Obče odredbi-Vsakdo (poedmec ali usranov«»,, ki pre» vaza na progi državne ali nedržavne javne ceste več ton blaga ali potnikov, kakor je to običajno pri normalnem obratu na oz» r;ičenem delu javne ceste, mora plačati iz» rutini prispevek za vzdrževanje uporab» !.,ene ceste v denarju ali materijalu. V to» nažo se ne računa samo tovor, marveč tudi lastna teža vozila. 1'od nornalnim obratom aU normalno uporabo ie umeti prevoz vse» ci, kar poedincc po trebil j e za svoje hiš« n.j ali poljsko gospodaistvo. kakor tildi f rcvoz blnga za malega trgovca in obrtnU ko do vključno 52 ion letno.
Poleg tega morajo plačati izredni prh spevek ludi pri normalni uporabi cesie: ! vp- industrijska podjetja, ki uporablja» jo ccs^ za prevoz sirovin in izdelkov z 'ustnimi ;;li tujimi prevoznimi sredstvi; 2. podjetja, ki sc ba vi jo z eksploatacijo šum. rudnikov, kamnolomov, 7. izvozom ali uvo» zoiTi življenskih potrebščin, če rabijo ce* ""o za prevoz proizvodov (ne glede na tr>. če kupijo blago od pocdincev pod pogojem •'ranko vagon« ali »postavljeno na posta« jok'); 3. vse osebe, ki se bavijo s prevozom potnikov ali blaga, z avtobusi, tovornimi avtomobili in slično,- 4. vsakdo, ki uporab« li a z a prevoz nedopustno vozilo, ki s svo« in tež o, izjemno konstrukcijo, preozkimi Hatiščl, brzino ali slično posebno kvari veste; 5. vse fizične in pravne osebe, za katere določi minister za zgradbe, da mo« r;ijo plačati izredni prispevek.
Izrednega prispevka se oproščajo: 1. vsi r^tniškl avtomobili in potniška vozila za osebno uporabo; 2. vsi potniški avtomobi« ! . taksiji, kočije, ki služijo za prevoz pot« n kov, ako lastnik to vrši poklicno in sobno in s tem vzdržuje sebe in družino; 3. vsa tovorna vozila, če lastnik osebno vš' prevoz in s tem vzdržuje družino in 4. kmetijske zadruge za prevoz kme» r,'*'<>!» proizvodov svojih zadružnikov do -••upnega skladišča. Ta oprostitev velja sa« n'" za vozila, ki ustrezajo predpisom.
^ plačila prispevka jamčijo vse osebe, *" o posredno ali neposredno povzročile i\:komerno uporabo javne ceste. Za po« > rednega interesenta je smatrati osebo ali u-tanovo, ki je dala povod za izredno po» rabo ceste. Vzajemnega jamstva se oprosti posredni interesent, ako prijavi upravi prekomerno uporabljanje cest v roku 8 od c^ie dogovorjenega posla, ime ali
1 m''
/o 100 1.10 m
250 300
preko 300
0.20 0.25 o.no 0.35 0.4a 0.45 0.50
dni
naziv podjetja, na čigar račun sc vrši pre« voz, kakor tudi ostale potrebne podatke.
Odmera prispevka Pri odmeri prispevka se - mora točno ugotoviti: osebo ali naziv podjetja, ki pia« in prispevek ,vrsto podjetja, s kakšnimi vozili se blago prevaža (teža vozila, opre« rna koles tn širina platišč), količino in vr= >to tovora, cestno progo, kjer se blago pre« \aža in dolžina proge, dobo prekomerne» «a izkoriščanja, število izvršenih voženj s praznimi ali naloženimi vozili, število ton in kilometrov praznih vozil, število ton in kilometrov naloženih vozil, skupno šte» vilo prevoženih tonskih kilometrov, ce« no 1 kubičnega metra gramoza na upo« labljeni progi, odmero prispevka po toni in prevoženim km in skupno odmero pri» »perica.
(zrvdni prispevek se določa v prvi vrsti sporazumno med pristojno upravo javnih cest in onimi, ki javne ceste prekomerno izkoriščajo. Če ne pride do sporazuma, do« loči prispevek na predlog uprave javnih - est. odnosno privatnega udeleženca kr. hanska uprava, z možnostjo pritožbe na ministrstvo za zgradbe v roku 15 čini, ne da bi to ustavilo izvršitev odnosno plačilo prispevka. Poziv za izplačilo sporazumno določenega izrednega prispevka izda za dr« ravne ceste pristojni tehnični oddelek, za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam pristojni cestni sreski odbor, za občinske ceste pa občinska uprava.
Izredni prispevek se odmerja po ceni kubičnega metra gramoza, potrebnega za popravo prekomerno uporabljeno cestno progo, dalje po vrsti vozila in po številu prevoženih tonskih km. Po razmerah v poedinih banovinah lahko ministrstvo za zgradbe izpreminja odmerno osnovo.
Višina prispevka.
Odmera izrednega prispevka se vrši v vseh banovinah pn nastopnih dveh ključih, o«l katerih velja prvi za prevoz blaga s tovornim vozilom, drugi pa za prevoz blaga z avtomobilom s pnevmatičnimi gumami. Prispevek od 1 tone »n 1 km prevo-j žene cestno proge znaša slede na ceno 1 ni^ gramoza na dotičiieni delu cestc: Ce stane	znaša prispevek
gramoza	pri prevozu s
tov. vozilom avtomobilom dinarjev 0.15 0.20 0.25 0.30 0.35 ■ 0.40 0.45
Pri določanju števila ton in prevoženih kilometrov se r: cuna vedno poleg tovora tudi lastna teža vozila, ne glede na to, al! je bilo natovorjeno ali prazno.
Posebne določbe za avtobus©.
Osebe, ki opravljajo prevoz potnikov z avtomobili ali avtobusi, plačujejo 10% voz-iiir.e kot izredni prispevek za prekomerno izkoriščanje vseh javnih test. Za plačevanje tega prispevka izda banska uprava za svoje območje avtobusne vozovnice v blokih in plača lastnik avtobusa pri nakupu teh vozovnic 10% vqznine, kot izreden prispevek. I c vozovnice so žigosane od banske uprave in smejo lastniki avtobusov prodajati potnikom samo take žigosane listke. Vozov»re pregledujejo posebni pooblaščeni organi cestne uprave in javne varnosti, ki so pri izvrševanju kontrolne službe oproščeni voz-nine. Za vsako zlorabo, ki ima za posledico oškodovanje izrednih prispevkov, jamči krivec po odredbah kazenskega, odnosno državljanskega zakonika.
Ako je gornji ustroj ceste tlakovan, asfaltiran in izvršen na drug način, različen od makadama, se tudi v tem primeru odmerja izredni prispevek, vendar se pobira ta prispevek vedno v denarnih dajatvah.
Uporaba izrednega prispevka.
Izredni prispevek se uporablja za vzdrževanje samo onih delov ceste, za katere )e plačan. Za prevzeti materijal na račun izrednega prispevka izdaja tehnični razdelek polrdi'o. čim je materijal komisijsko fe-vzet. Izredni prispevek za državne ceste se plačuje v novcu ali materijalu pri pristojnem tehničnem razdelku, ki odredi, katero plačilo je primernejše za dotično cesto. Prispevke za banovinske ceste pobirajo sroskt cestni odbori, za občinske pa pristojne občinske uprave. Prispevke avtobusnih podjetij pošlje banska uprava vsako četrti, t je pristojnim tehničnim razdelkom, s reški m cestnim odborom ali blagajnam občin sorazmerno z dolžino uporabljenih cest, za katere je prispevek plačan. Plačevanje izrednega
prispevka za prevoz potnikov z avtomobili in a\tohusi se »rsi po teh navodilih tako dolgo, dokler ne uide pravilnik k zakonu za prevoz potnikov in bla;.« s tovornimi vozili.
Vožnje s tovornimi roaili, katerih piati*?* se morajo po § '->8. Bt«lbe o zaščiti m . »in cest in varnosli prorneu na njih izmenjati, so podvržene plačilu prispevka, ki je «d 0.05 Din višji. Po odredbah teli navodil se pobira izredni prispevek od 1. januarja !. 1.
= Tihi prtlcrcnčni sitem Avstrije. V soboto se je na Dunaju pričela konferenca med vlado in predstavniki avstrijskega gospodarstva glede novih smernic v avlrij-ski trgovski politiki odnosno o sklenjenih osnovah bodoče avstrijsko - madžarske trgovinske pouodbe, ki bo vsebovala nekak regionalni tihi p referenčni sitem pri neokrnjeni klavzuli v največjih ugodnostih. Po informacijah, ki so bile ob tej priliki izne-šene, naj bi se v najkrajšem času sklenili enaki regionalni sporazumi z Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija naj bi dobila posebne ugodnosti glede izvoza žita. živine, m>sa, svinj in suhih češpelj. Italija pa glede riža. testenin in južnega sadja. Kot protikonce-sijo bo Avstrija zahtevala posebne uaodno-ati za i7voz številnih industrijskHi izdelkov.
— Zahteve notranjskih lesnih trgovcev. Preteklo sredo je imela gremijalna sekcija lesnih trgovcev za srez Log-atee svojo I. redno ouborovo sejo. Pri razpravi o lesni krizi so bile med drugim iznešene naslednje zahteve, štiri odstotna izvozna taksa, ki so jo pobirale carinarnice pri lesnih pošiljkah tujih državljanov in pri takih, katerih lastniki nimajo obrtnega lista ali potrdila o plačanih davkih in taksah je bila svojčas ukinjena. Glede te takse je sekciia sklenila naprositi osrednjo sekcijo v Ljubljani, da ukrene potrebno, da se ta taksa ponovno uvede v zaščito domačih izvoznikov, ki redno plačujejo vse davke in takse, katere jim država nalaga. Znižale naj bi se bančne pristojbine za izdajo uverenj za zavarov. valute. Sklenjeno je bilo tudi naprositi osrednjo sekcijo, da izposluje ukinjenje iz.rednih prispevkov za vzdrževanje cest, ker bo te prispevke v obilni meri nado-mestoval kuluk. Osrednia sekcija naj bi tudi izooslovala, da bi bil v novem cestnem odboru za srez Logatec vsaj po en odbornik lesni trgovec iz cerkniškega ali loškega okoliša, ker v sedaniem odboru ni primerno zastopana lesna obrt, ki bo prispevala največ.
= Pred novo ureditvijo dobave premoga železnicam. Glede na skorajšnje sklepanje novih dobavnih pogodb med državnimi železnicami in premogovniki je Udružcnjc rudarskih podjetnikov sklicalo za torek 10.
m. v Beograd sejo. "na kateri se bo razpravljalo tudi o predvidenih izprememba!) pravilnika za nabavo premoga za potrebe državirh železnic v Finančnem letu 1931-".
Mariborske obc'nske davščine. V »Službenem listu* banske uprave dravske banovine od 7. t. m. jc objavljen raz«hs o polvranju občanskih d v.šč;n v letu lf»3l. na podlagi odobren ja finančnega mlnistr« stva od 23 januarja f I. Ob";nske davščme se bodo po tem rwlasu pobirale v isti iz« meri k a,ker leti 1930.
— Cena bakru dosegla zopet najnižje stanje. Po neuspelem umetnem dviganju je • ena bakru zadnje tedne ponovno popuščala in je bil te dni mednarodni kartel primo-ran zopet znižati karlelno ceno na najnižje dosedanje stanje 9.80 ci f evropska luka.
ditna 125 den.. Kreditni zavod 170 — 180, Praštediona 980 den., Vevče 128 den., liuše 200-230.
Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda aranžma 419 — 421, kasa 418.5 — 419, za februar 416 — 417. za junij 416 — 417. Investicijsko 86.5 — 87.5. aurarne 50 — 51, Blair 01.875 — 92.25, 7% Pia ir 81.875 do 82.25, 7% Drž. h i pol. banka 80.5 — Si, 6?ò begluške 08.5 — 69.5: bančne vrednote: Praštediona 975 — 980. Ju20 77 5 — 78. Union 194 — 195.5, Srpska 193^— 194.5, Ze-maljska 133 — 136, Narodna 8100 — ,s_'50. Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 30 fiut-mann 135- — 150. Slaveks 51 b!., Danica 05 do lOO, Drava 234 — 242, šečorana 2*0 do 285, I nion Osijek 55 — 6'J 5. Vevče l'\S d Pubrovačka 375 — 390. Oceanija 205 — —vT TrbovMo 340 _ 343.
Beograd. Voina škoda 417.75—421 zaklj. za februar 415.5 den.. 8% Blair 92.875 bi ' 7T Blair 81.5 — 81.« >5, investicijsko 85 do 86. agrarne 40 _ 5050.
Blagovna tržišča
JAJCA
+ S tržišča jajc. Po zadnjem hudem nad« cu cen je pretekli teden nastopilo pomirje« nie. predvsem zaradi hladnejšega vremena. Deloma so sc v inozemstvu cene nekoliko okrepile, vendar ta okrepitev nc bo mogla ti-«iati dalj č:;sa, ker bo slej ah prej z na* s topom tople ;ši.ga vremena prišlo do pove« čane pomladne produkci je m s tem do padi ca cjn. V Berlinu so v soboto notirala ju* rfoslovcnska iajca 'fco meja, ncocariniena) 8 in pol do 0 in pol nf nasnroti 8 in četrt do 8 in pol nf zadnjo soboto.
4- Ljubljanska hnrza (9. t m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon oglja. Povpraševati ie je za 1 vagon naravne buiio-vine (suhe. 50 70. 80 mm. od 2 111 doiž. na-
vzgor, od 16 cm širine navzgor, media ca 25 ein, I. II. III.), za parjeno bukovino (paralelno, obrobljeno, I., suho, brez grč, 27 do 50 mm, od 1—1.90 m. širina 10—14 cm), za tram«» l'uso Trst, tesane, 660 kom. 16,21 cm. 5.10 m: 360 kom. 16/21 6 m; 126 kom. 27/:-il cm, 8 m), za 18.00U moralov {sn.e-kovih. 4X6 cm, 5 m)
ŽITO
+ Ljub! j ansha borza (9. ». m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se (Fco slovenska postaja po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška. potiska m srbobranska 80,SI kg po 210 — 212.5. gornjebaška. 79/80 kg po 205—207.5. baranjska. 79,'SO kg po 190 — 192.5. Sombor okolica. 79 kg ps> 190 - 192.50 «»ves: ba« ranjski (pri navadni voznim) po 195 — 197.5: koruza- baška. stara po 150 — 1525, baška. nova. umetno sušena po 142.5 — 145. pri navidni voznini po 147.5—152.5. času primerno suha. pri navadni voznini po 140 do 14?.5 moka: banaška »0" po 3 ki -345
-f liovosadska blagovna borza Tendenca neizpremenjena. Promet: 13 vagonov p5e-11 i ce v 10 vag. koruze, 5 vag moke in 4 vagoni otrobov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. 70 80 kg 150—152.5. baska. potiska. šlep 79/80 ku 157 5—160; gonijeb;<-ška. 70 80 kg 155— 160; gorujebanuška, 70 08 ku 152.5—155. Ječmen baški In sremski. 6^.-64 k^ 107.5—112.5 Oves: baški in sremski U5 150 K01 j za : baška in sremska 77.50—S2.50; za marc-maj 87.50—92.50; zu maj W- 05. Moka: baška 0u- in tOee: 245—265 -2» 215 do 230 5s 185—105: -Aj, 175—185: -.71 140 «lo 145. iS z 105—115 Otrobi: baški 95 «Jo 97 5; «remski in banaški tic—95
-!- BudimpeŠtanska terininska borza (f. t. m.) Tendenca ne«makomerna ; promet. Pšenica : za mare 15.44—15.45 (15.50); rž: za mare 10.09-11- (11.—). za maj 11.18 «Io 11.20 (11.20); koruza: za maj 12.40—21.42 (12.40), tranzitoa za maj 985—0.00 (9.90).
Varujte
kofeina orosto zrnato kavo
Sport
BORZE
9. februarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet izredno velik in je brez kompenzacij dosegel skoro 6 milijonov Din. Največ potrebe je bilo v devizah Ncwvork. Praga in Dunaj. Tečaji so ostali z malimi izjemami nespremenjeni, le Dunaj je nekoliko »opustil.
Na zagrebškem efektnem tržišču sc je Vojna škoda trejovala za kaso po 410. za februir po 416.50 in za ju-nii po 416.50. Za« kl.jučeno je bilo še 7 odst. Rlatrovo posoji« lo po 82 Prijaznejša tendenca je bila v bančnih vrednotah, ki so se deloma okrepi« le. Promet je bil v llnionbamki po 194— 194.50. v Jugobanki po 77.50—78, v Srpski po 192 in 195 rn v Zemal jski po 134. Med industriiskimi delnicami pa so bili zi.ključ« ki v Trboveljski po 340. v Nur. šumski po 25, v Danici no 95, v Sečerani po 285 in v Unionu Osijek po 57.50.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 22.75 — 22.81 (22.7S), Berlin 13 475—13.505 (13.49), Bruselj 7.917S, Budimpešta 988.64—991.04 (000.14>, Curih 1U95.9. Dunaj 795.22—798^2 (796.72), London 275.49—276.20 (275.80), Newyork 56.505—56.705 (56.605), Pariz 221 44—223.44 (222.44), Praga 167.44 do 10S.24 (167.84). Trst 296.87 povpraševanje 297 04 ponudba. 296.90 zaključek.
Zagreli. Amsterdam 22.78, Dunaj 795.22 do 798.22. Berlin 13.4750—13.5050. Bruselj 789.78—793.78, Budimpešta 988.64-^)1.34, London 275.40—276.20. Milan 295.928 do 297.928, Newyork 56.5:>50—56.7050, Pariz 221.44-223.44, Praga 167.44—168.24, Zürich 1094.40—1097.40.
Čarih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2950, London 25.1725, Newyork 517. 65. Bruselj 72.2350, Milan 27.1075, Madrid 52.60, Amsterdam 207.85, Berlin 123.06, Dunaj 72.71, Efekti
Ljubljana. 8% Blair 92.50 bi., 7% Blair Si bi., Celjska 160 den.. Ljubljanska fcre-
Evropsko smučarsko prvenstvo v Oberhofu
Sno«M je preko Jesenic odpotovala naša smučarska ekipa, v kateri so gg. Godec. Joško Janša in šra-mel, pod vodstvom saveznega delegata dr. Berceta v Oberhof na Bavarskem, da se udeleži evropskega smučarskega prvenstva.
V	tem tednu se zberejo v Oberhofu najmočnejši zastopniki vseh evropskih držav, da se tam merijo v zimsko-sportnih panogah. Poleg olimpijskih iger in Hol-menkollnskih tekmovanj na Norveškem predstavlja ta prireditev gotovo zelo važen dogodek v zimskem športu sploh.
Že po prijavah je sklepati na zelo močno konkurenco. Poleg domačinov, ki že dalje časa pridno trenirajo pod vodstvom priznanega, najboljšega finskega tekmovalca Esko Jaervinena (njegov brat je svetovni rekorder v metanju kopja) — bo sodelovalo še lepo število udeleže, cev iz drugih držav.
Od vseh držav, ki so včlanjene v mednarodni smučarski organizaciji (Fisa), in poleg številnih domačinov, jih je prijavljenih nad 7 j inozemcev, in sicer: 16 Norvežanov, 10 Švedov, 18 Cehov, 11 nemških Cehov, 5 Avstrijcev, 7 Švicarjev, 3 Jugoslovani, 2 Angleža in 1 Fi_ec (Esko Jaer-vinen). Prireditev se iz političnih vzrokov ne udeležujejo Poljaki.
Vse te tekmovalce bi lahko z mirno dušo delili po svojih sposobnostih na dva razreda in sicer: severne narodne (Norvežani, Švedi in Finci) v prvi razred, sred-njeevropce pa v drugi razred.
V	prvem se. bodo borili za prvenstvo predvsem na 50 km, ker so Norvežani na 18 km in v skokih zelo nadmočni. V drugem razredu se pa bodo borili predvsem Nemci. Čehi in Švicarji. Na lanskoletnem evropskem prvenstvu na Holmenkollenu so Cehi zelo nadkrilili Nemce ter se zaradi tega pričakuje v Oberhofu zelo srdit boj. Nemci bodo namreč hoteli pokazati na lastnem terenu, da so vendar boljši, tega <5C pa tudi Cehi zavedajo in so določili za to važno tekmovanje moči, ki jih bodo najbolje zastopale (Barton, Musil, SioneK, Novak, šimunek i. dr.).
Toda tudi Švicarji znajo slednja dva v marsičem presenetiti.
Najboljše moštvo postavi gotovo Norveška, ki bc zopet dokazala, da je le ona edina voditeljica v tem plemenitem športu. Postava bo gotovo rudi nase tekmovalce zanimala: za 50 km: Peder Belgun. Trygve Brodahl, Kristian Hvode, Arne Rustadstnen, P. M. Vangli in Hans Vnya-rengen; za komb. 17 km: J. Gröttmns-braaten, Sverre Kolt- rud, Ola Moon, Gun-nar Andersen in Lorang Andersen,
Za skakanje pa: Birger in Sigmund Ruud, Beider Andersen, Knut Kobberstav.. Seveda skoro vsi sodelujejo pri skakanju in obratno izvzemši bratov Ruudov.
Postavo tvorijo le že svetovno znana
srce in živce!
Zsto ullvajte od 'utrj naprej
KAVO HAG
imena; edino dva, ki pa sta v svoji panogi najboljša zastopnika Norveške, bosta letos prvič sodelovala v inozemstvu in to sta: vozač Rustadstnen in skakač, nada Norveške Birger Ruud.
Senzacija vsega prvenstva pa bodo skoki, kjer se bosta kosala za primat brata Ruuda med seboj — vsi namreč simpati-zirajo in uj njo v zmago mlajšega brata Birgerja, ki se nahaja v najboljši formi.
V kratkem naj navedem še program prvenstva:
13.	II.; 17 km za kombinacijo in specialno.
14.	II.: mednarodna skakalna brez razredov na Hindenbirg« skakalnici.
15.	IT.: mednarodna skakalna: a) komb. razred, b) seniorji (nad 32 let), c) juni-orji (od 18 do 10 let);
16.	II.: 50 kra vztrajnostna tekma.
Bramel.
Seja prireditvenega in tehničnega od» bora JZSS sc vrši danes zvečer ob pol 21. v damskem salonu k a v irne »Eiimna".
TSK Slovan. V petek 13. t. m. ob 20. redni sestanek vsega članstva v lovski sobi pri »Sokolu«. Zlasti se pozivajo gg.: Vilhar, Globelnik I. in II., šlegl, Seunig, Marchiotti I. in III., Pirš, Vidic, Vlaj, Klu-čec, Potockv, Poznik kakor tudi ostali I. moštva in rezerve. Udeležba na sestanku obvezna.
Tliunberg zopet evropski prvak v {»Starostnem drsanju. V nedeljo so se v Stoe<-holmu kor.čala tekmovanja za evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Kakor je bilo pričakovati, je zmagal Thunberg, ki pa je imel v svojem rojaku fc'-^ga ì on-kurenta. Nedeljski izidi so bi*i: :500 m:
1.	Thunberg 2:20.7; 2. Van dei Scheer 2:24.6; 3 Engelstengen 2:25.8; 4. Bìom-quist 2:26. 10.000 m: 1. Blomquist 17:13:
2.	Thunberg 18:08; 3. Carlsen 18:59; 4. Engelstengen 18:19.8. Končna klasifikacija: 1. Thunberg 201 točka, 2. Blomauist 202.36, 3. Van der Scheer 203.87, 4. F,ben-sen, 5. Engelstengen. Avstrijca Juneblnt in Riedl nista igrala nobene vlogi. Zasedla sta 12. oziroma 14. mesto.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DBA51A
Začetek ob 20.
Torek. 10.: Gostovanje drame v Celju. (Gospa 111 i-ii strica.)
Sreda. 11.: Zaprto.
Četrtek, 12.: Trije vaški svetniki. Ljudska predstava po znižan;'*! cenah. Izven.
Petek, 13.: Glavni dobitek. B.
Sobota, 14.: ob 16. Mercadet Dijaška pigiava po zelo znižanih cenah. I/veu.
LJUBLJANSKA OFÜÜA Začetek ob 20.
Torek. 10. febr.: Sedmi fantiček. Gostovanje Tegernseerjev Izven.
Sreda, 10.: Zakonska stavka. Gostovanje Te-cernseerjev. Izven.
Četrtek, 12.: Madame Butterflv. D.
Petek, 13.: Nina nana, punčka moja, balet Figurine. C.	'
Sobota, 14.: Dijak prosjak. Premijera. Izven.
Zahvala
Za številne dokaze toplega sožal>a in iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob preram izgubi mojega ljubljenega soproga, gospoda
Aloiziia Ahlina
mesarja in posestnika se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujem
.. Posebno zahvalo sem dolžni vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, cc duhovščini sestri usmiljenci, mesarski zadrugi, gg. pevcem za krasno zaLno petje m končno vsem prijateljem in znancem, ki so v tako mnogo« brojnem številu počastili pokojuka na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 10. februarja 1931.
Marija Ahlin, soproga.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskreiega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega predragega očke, dfedka, brata in strica^ gospoda
Jakoba Keržana
polic, nadzornika v pok.
kakor za številne poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem naiti>i> leje zahvaljujemo.	1 "
Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Misu, vodstvu Elit kino Matice za vso podporo 111 po,noč ob času bolezni pokojnega Dništvu polic, nameščenccv m upokojencev, gg. stanovskim kolegom ter končno vsem pri jate. jem in znancem ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zaJnji poti.
Maša zadušnica se bo darova v četrtek, dne 12. t. m. ob pol 7 uri zjutraj v krizanski cerkvi.	1
Ljubljana, 10. februarja 1911.
Dora Keržan, hči in ostali sorodniki.
Iz življenja in sveta
Karneval na francoski Rivijeri
Prizor iz vsakoletnih pustnih svečanosti v letoviškem mestu Cannesu.
Grob sv. Metoda in Terezija iz Konnersreutha
Olomuški katoliški list »Našince« je nedavno priobčil članek, ki je v vsej češki javnosti vzbudil nenavadno pozornost in zanimanje. Katoliški škof dr, Karel Kašpar iz Kraljičinega gradua raziskuje zgodovino pokristjanjenja Cehov ter ie zato hotel zvedeti, kje je stalo mesto Veleli rad, prestolnica velikomo-ravskega kneza Svatopluka in kje bi se lahko našel grob sv Metoda, slovanskega apostola. Drugi raziskovalci pod-vzamejo trudapolna izkopavanja, ki cesto ne dado nikakega rezultata včasi pa vendar razkrijejo zaželjene tajnosti Škof dr. Kašpar pa je ubral čisto novo pot, na katero doslej še niso mislili zgodovinarji in raziskovalci. Sede! je in napisal pismo župniku v Konnersreuth in ga naprosil naj zastavi omenjenih dvoje vprašanj Tereziki Neumannovi. kadar bo zopet v stanju »povišanega miru«. Tako imenujejo zamaknjenost, v teku katere baje Bog sporoča Tereziki razne, človeštvu neznane stvari. Kon-nersreuthski župnik je počakal pripravne prilike in je zamaknjeni Tereziki res stavil dotični dve vprašanji. Na vprašanje, da-li ie sta! Velehrad tia kraju, kjer je današnje Staré Mesto, ie Rezi-ka odgovorila: »Čisto blizu« Glede groba sv. Metoda pa ie dejala, da je bil svetnik sicer pokopan v bližini Velehra-da, da pa groba ne bo mogoče najti, ker je medtem popolnoma razpadel. Ta odgovor je sporočil škof dr. Kašpar javnosti v imenovanem listu in težko je napraviti k temu škofovemu koraku primeren komentar. Češki listi pravijo samo, da je ta pot. ki jo je ubral škof. gotovo enostavnejša, nego so dolgotrajna in draga izkopavanja na licu mesta. Ako pa je tudi zanesljivejša, pa je seveda drugo vprašanje.
Zgodba z jajci
Že nekoliko tednov je polagal neznan dobrotnik v italijanskem mestecu Pal-lanzi svojim someščanom ored vrata, na stopnice, pred okna cele fucate najlepših jajc. Na j prvo jih je našel pred svojimi durmi neki duhovnik, ki ie menil, da mu jih je prinesla v dar dobra duša med njegovimi ovčicami, in jih je nesebično razdelil med reveže. Potem je prejel istotakšen nepričakovan dar neki kavarnar. nato neki uradnik, nato spet neki odvetnik itd. Namesto da bi se veselili božjega daru, pa so bili ob-
darovanci prestrašeni in nezaupni. Tudi mlada, neumna ženska stvar je pred nekoliko dnevi prejela 32 jajc, pa je bila vsa iz sebe. V njenem praznovernem strahu se ji je zdelo, da so bila razložena v obliki črke »M«, kar bi moralo pomeniti samo »rnorte« (smrt) in boječ se. da bi ne bila jajca zastrupljena, je stekla na policijo Tako je prišlo na dan, da ie prejela sličen dar še cela vrsta drugih ljudi, in mnogi med njimi, ki so bili jajca shranili v istem strahu kakor mlada žena. so jih sedaj prinesli na policijo. Tam je izgledalo kmalu kakor v kur-niku. Pokücali so > mestnega zdravnika, ki je pogumno popi! eno izmed jajc — potem ko si je bil za vsak slučaj pripravil primeren protisTup A nič hudega ni bilo. zdravnik se n- zgrudil na tla, nasprotno. izjavil je. da je bilo jajce prav izvrstno in da bi jih popil še več. Vrli meščani iz Pallanze so si oddahnili in ta večer so si v mnogih družinah privoščili tečno jajčno ied Vsakdo je na tihem upal da si jo bo brez vsakega izdatka lahko orivoščil še kdaj. Ko so pa zjutraj vstali in preiskali v nestrpnem pričakovanju svoje veže in stopnice. so ostali z dolgimi nosovi. Našli niso niti lunine. Neznanemu dobrotniku se je menda zamerila hvaležnost sveta in je sklenil, da bo odslej svoja jajca sam pospravljal.
»stran« obsojen na tri in pol leta ječe
V času, ko se je vršil v Berlinu senzacionalni proces proti mladoletni morilki Liziki Neumannovi in njenima dvema pajdašema, v Miinchenu pa nič manj senzacionalni proces proti »izdelovalcu zlata« Tausendu, so opravili v Berlinu še tretji proces, ki je pa zbudil mani pozornosti, čeprav je bi' njegov junak, Jožef Janoschka, celi dve leti junak neštevilnih dovtipov, kabaretnih sketchev in uličnih popevk. Janoschka, ki mu je njegovo nenavadno opravilo dalo priimek »nočni strah«, je bil specialist za nepojasnjene vlome v sobe spavajočih žen in deklet. Včasih je te vlome opravil brez posebne nadaljnje škode razen tega, da je svoje žrtve pripravil v grozovit strah, včasih pa si je kakšno žensko še drugače privoščil in je izginil z vsemi dragocenostmi, ki so mu v naglici prišle pod roke. Noben zapah ni bil varen pred njim, nobeno nadstropje previsoko, bil je nedosežen plezalec po pročeljih, a policija je bila
Junak ali kandidat za samomor?
Kape tan Campbell je nedavno v Dayton Beaehu na Floridi s svojim avtomobilom »Sinjo ptico« dosegel nov rekord 395 km na uro in obeta, da ga bo v kratkem povišal na 400 km. V vogalu levo: Campbell; spodaj: avto »Sinja ptica«, v sredi: obrežje v Dayton Beaehu, ki zavoljo svoje ravnine omogoča slične poskuse.
pred njim brez moči. Slednjič so ga ujeli-le zato, ker si je bil na begu pred zasledujočim očesom postave zlomil nogo. V mladih letih je bil Janoschka izvrsten učenec, a je kmalu zašel na vlomilska pota. Sedaj mu je oblast začasno prekinila kariero s tem, da ga je obsodila na tri leta in pol težke ječe.
»Razkrinkani Monte Carlo«
V Londonu je izšla knjiga s tem naslovom, ki jo je spisal Edvard Henni-qu'in in ki vzbuja ogromno senzacijo. Pisatelj sam je zbral nekaj čez tri milijone dinarjev, da je lahko izdal to knjigo, ki jo meni razdeljevati brezplačno. Da se je lotil tega dela, so ga pripravili lastni doživljaji, žalostna usoda nekega njegovega prijatelja in opazovanja številnih drugih oseb. V knjigi pravi med drugim: »Dvigniti moram strahovito obtožbo. Vsako uro je v Monte Carlu kakšen človek oropan, uničen ali pa izvrši samomor. Policija v Monte Carlu ne razkrije ničesar, kar bi utegnilo prekiniti zlati tok dividend, ki poteka iz igranja. Poleg tega je tam običajni način pokopavanja brez mrliškega ogleda sijajen plašč za marsikateri zločin. Marsikateri samomorilec je vse prej — umorjenec.« O knjigi in njenih razkritjih pridigujejo ta čas po vseh angleških cerkvah in mnogi glasovi zahtevajo, naj bi se razmere v Monte Carlu podrobneje ogledalo Društvo narodov.

|| ©rese
■ za smučarje
iz najboljšega švedskega lodna najcenejše pri
Drago Schwab. Ljubljana.
Odlikovanje in nagrada psu
Nemško društvo za varstvo živali je poklonilo psu »Strolchu« lepo ovratnico in jermen, ker je rešil iz vode potapljajočega se
71etnega dečka. Slika nam kaže odlikovan-ca in rešenca ter predsednika društva generala von Kiihlweina. Rešitelj je dober-manske pasme.
Otvoritev vatikanskega brezžičnega prometa
V Vatikanu se vršijo že od konca preteklega meseca poskusi z novo brezžično oddajno postajo. Izumitelj Marconi in jezuitski pater Gianfran-ceschi preizkušata vsak dan posebno zvezo z najoddaljenej.simi ameriškimi, afriškimi in azijskimi postajami in ti poskusi so tako dobro tispeli, da bodo postajo 12. t. m definitivno izročili javnosti. Otvoritev se bo izvršila na svečan način Govorila bosta senator Marconi in Sv. oče, ki bo ob tej priliki proglasil Marconija za. člana Papeževe znanstvene akademije. V kakšnem jeziku bosta govorila papež in Marconi, ni znano; v poštev bi prišla latinščina kot uradni jezik katoliške cerkve — odločila pa se bosta bržkone za italijanščino.
200-Ietnica klavirja
Te dni so proslavili v Padovi 200 -letnico, odkar je umrl Jernej Cristo-foris, ki ga splošno smatrajo za izumitelja klavirja Rodil se je 4. maja 1. 1655. v Padovi kot sin revnih staršev in se je bavil najprej z gradnjo lutenj. V tem področju je pokazal toliko znanja, da ga je florentinski knez Ferdinand Medicejski pozval na svoj dvor, kjer mu je opremil veliko delavnico za izdelovanje teh glasbil. L. 1711. je mojstru po dolgih naporih uspelo zgraditi prvi klavir, pa v svoji skromnosti ni vedel tega izuma izkoristiti. Zato so dolgo časa smatrali druge osebe za izumitelje danes najbolj razširjenega glasbila. Seveda se je prvi klavir v mnogem razlikoval od sedanjih klavirjev in treba je bilo še dosti genialnih možganov, da so mu dali dandanašnjo obliko.
Ali ste le naročeni na ..ŽIVLJENJE IN SVET"?
Kemal potuje po svoji državi
Slika nam prikazuje turškega predsednika Kemal pašo v razgovoru z anatolskim kmetom. Kmetove tožbe gredo diktatorju očividno do srca.
Radio
Izvleček vr »«•«•»ramov
Torek, 10. februarja
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Zemljepisna širina in dolžina. — 19: Predavanje o vremeneslovju. — 19.30: Nem ščina. — 20: Prenos programa iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Narodne pesmi. — 18.30: Narodna melodija na dudo. — 20: Komedija »Mrtvaški ženin«.
—	20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert zagrebških madrigalistov. — 22.10: Koncert lahke glasbe. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Godba na saksofon. — 19.50: Prenos koncerta iz Bratislave. — 22.20: Prenos koncerta iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.20: Dramski večer.
—	19.50: Prenos koncerta iz Bratislave. — 22.20: Prenos koncerta iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Prenos koncerta iz filharmonije. — 19.50: Operni večer: Bizet: »Iskalci biserov«. — Prenašanje inozemskih postaj. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Plošče. — 20: Večer arij in pesmi. — 22: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.30: Plesni večer. — 21.25: Violinski koncert. — KÖNIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Pre nos plesnega večera iz Berlina. — 21.15: Koncert vojaške godbe. — Lahka godba orkestra. — MÜHLACKER 16.30: Popoldanski koncert. — 19.45: Orkestralen koncert.
—	20.45: čitanje Dostojevskega. — 21.15: Koncert komorne glasbe. — 22.30: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 17.35: Popoldanski koncert.
—	19.30: Koncert starejše operetne glasbe
—	21.05: Večer sonat. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Prenos opere iz gledališča.
OKOL
Sokolska četa v špitaliču je bila ustanovljena po matičnem društvu Konjice v nedeljo, kjer je pripravil vse potrebno br. Berce, šol. upravitelj. Zborovanje je bilo zelo številno obiskovano po kmečkih fautih dekletih. Skupščino je vodil br. Berce, ki je po pozdravnem govoru prešel na volitev uprave, ki jo tvorijo: st. br. Berce Lojze, podst. Berce A., načelnik Iskrač Ivo, načel-nica s. Božana Mucova, tajnica s. Kat. Ber-cetova. Ustanovne skupščine se je udeležila večja skupina Sokolov iz Konjic s starosto br. dr. Mejakom na čelu, ki je po ustanovitvi imel na zborovalce krasen sokolski nagovor. Pristopilo je v društvo dosedaj 51 članov in članic, ter je s tem razvoj za-siguran. — Dravinjsko okrožje ima sedaj že toliko sok. čet, da bo nastop v juniju izredno velik in je pričakovati pri prostih vajah do 200 krepkih fantov. Zdravo in naprej!
Ustanovitev Sokola v Slivnici pri Mariboru je bila 1. t. m. ob izredni udeležbi občinstva. Prisoten je bil tudi sreski načelnik g. dr. Hacin ter župni delegat dr. Irgolič. Društvo, ki se je preustrojilo iz dosedanje čete ima vse telovadne oddelke, snuje svojo godbo na pihala ter priredi tekom februarja troje c bvezr.ib predavani za vse članstvo. zupna uprava je že potrdila izvoljeno društveno upravo, ki ji načeluje kot starosta br. Klasinc Fr., podstarosta Novačan Štefan, načelnik Magdalene Ivo, načelnica Vera cižkova. prosvetar br. čižek. Po zborovanju je bila zabava streljačke družina, ki je dobro uspela.
Iz Sokolskega društva Radomlje. Društvena uprava si je nadela nalogo, postaviti letos Sokolu prepotrebni Sokolski dom, da se bo lahlco vršila redna telovadba. Upajmo, da ji bo uspelo ob složnem delu vsega članstva. — V nedeljo se je vršilo ob obili udeležbi vsega članstva vrlo zanimivo predavanje župnega prosvetarja br. ing. Bevca o sokolski organizaciji in prosvetnem delu v Sokolu. Potrebno bi bilo še več takih predavanj.
Tekma za državno smučarsko prvenstvo na 30
Bohinju
v
Sodniški zbor na cilju ob vhodu v hotel Sv. Janez. Zadnji vozač je privozil semkaj
točno ob 13. uri.
Godec Tomaž,
član smuškega kluba Bohinj, ki je v nedeljo na SO km savezni tekmi dosegel le za dobro minato slabši čas od državnega prvaka Joška Janše. Godec bo startal koncem tedna na prireditvah Fise v Oberhofu.
Tekmovalci za smučarsko tekmo na 30 km v Bohinju pred startom pri hotelu Sv. Janez
E, M, HulI:
1. poglavje.
»Da. Dvanajst gospodov se nas je dogovorilo, da. vas na konjih spremimo prvih par milj«.
Diana sc ie nasmehnila in mahnila z roko, kakor da bi se upirala.
»Tedaj bom res potrebovala svojih štirih tednov počitka v puščavi, da se opomore-m po tolikšni slovesnosti!« S temi besedami je krenila v plesno dvorano.
Nekaj ur po tem razgovoru je Diana stopila v svojo spalnico, prižgala električno luč, vrgla spored in rokavice na stol ter z zadovoljnim nasmeškom pogledala na priprave za jutrišnji zgodnji odhod. Vesela, da ie ples minil, jc blaženo iztegnila roke.
»Čudim se. zakaj sem nocoj tako srečna. Morda zato, ker sva bila tako dolgo v Biskri. Prav lepo je bilo, a zdaj me začenja dolgočasiti«.
Vzela je uro, da bi jo navila. Ena njenih posebnosti te bilo, da ni nikoli nosila lišpa, ne takega ne takega: še zlata repetirka v njeni roki ie imela samo gladek jermenček namestu verižice. Počasi se je slekla, čuteč, da še nikakor ni zas-pana. Zato je ogrnila preko pidžama tenko jutranjo haljo, si prižgala cigareto in stopila na veliki balkon pred svojo spalnico. Soba je bila v prvem nadstropju in nasproti njenega okna se je dvigal eden izmed okrašenih stebrov, ki sta držala balkon m segala do drugega nadstropja. Pobesila je oči in pogledala na vrt.
Tedajci je začula Sum. Sklonila se ie daleč poreko ograje, da bi videla na verando; in res se ji je zdelo, da je opazila vogal belega za-stora. Ko je pa natančneje pogledala, ni bilo tam ničesar več. Zmajala je z glavo in se zavihtila na široki rob ograje. S hrbtom naslonjena na steber, se je zagledala preko hotelskega vrta v noč in jela tiho brundati kašmirsko pesem, ki jo je bila prej slišala. Mesec je stal zdaj na višku in njegova hladna svetloba jc polnila vrt s širokimi, črnimi sencami. Bilo je, kakor da bi z vseh strani vstajale judovske pravljice. Opojne dišave noči so Diano že kot otroka zapeljevale, da je po debelih ovijalkah plezala s svojega balkona na tla in s prelestnim občutkom, da dela nekaj, česar ne bi smela, v mesečini blodila po parku.
Ni ena otroška leta so bila kaj čudna. Ker ni bilo bližnjih sorodnikov, da bi se bili zavzeli za osirotelo deklico, je bila prepuščena bratu, ki je le z neprikrito grozo izpolnjeval svojo vzgojiteljsko dolžnost. Prva leta življenja so ji minila med varuškami in posli. Ko se je nato sir Aubrey Mayo vrnil z dolgega potovanja, je uredil sestrino vzgojo po svoji lastni. Hodila je v deški obleki, ravnali so z njo kakor z dečkom in jahati in streljati se ni učila zaradi zabave, ampak popolnoma resno, kot tovarišica brata, ki se je zanimal samo za moške sporte. Nato so se pričela potovanja brez konca in kraja, ki so trajale šest let, polnih izprememb, razburjenj in nevarnosti. Na vse to je mislila, ko je sedela na široki ograji balkona.
Zazehala je in mahoma začutila, da je zelo utrujena. Brž je skočila v svojo sobo, pustila okni na stežaj odprti, legla v posteljo m zaspala, še preden se je utegnila do dobra iztegniti. Cez kako uro se je nenadoma zbudila. Ne da bi se ganila, ie previdno pogledala okoii sebe. Mesečina je tekla po prostoru in videti lil bilo ničesar. A vendar je imela izrazit občutek, da mora biti še nekdo v sobi. Kakor v
podzavesti se ji je zdek>, da je šla po sobi senca nekakšne postav e in izginila skozi okno. Ko je resničnost te misli prevzela njene zaspane možgane, je skočila iz postelje in stekla na balkon. Bil je prazen. Nagnila se je čez ograjo in prisluhnila, pa ni videla ne s!-šala ničesar. Začudena se je vrnila v sobo in napravila luč. Ničesar ni manjka-lo, ura je ležala na toaletni mizici in kovčegi so bili nedotaknjeni. Zraven postelje je ležal samokres s slonovinastim držaje.n. kakor ga je bila položila.
»Morale so biti sanje,« je rekla v zamišljenosti in dvomu, »a zelo resnične sanje. Veliko ie bilo in belo, čutila sem. da je tu.«
Počakala je še trenutek, nato je skomignila z rameni, utrnila ?uč in legla v posteljo. Njeni živci so bili za čudo mirni in pet minut ni minilo, ko je že spet trdno spala.
II. POGLAVJE
Obljubljeno spremstvo gospodov je bilo navdušeno. Ker so bile vse priprave za potovanje v redu, tudi ni bilo zamud. Vodnik .Mustafa Ali je bil videti poraben in vesten človek: kadar ga nisi potreboval, je takoj izginil. Dan je bil pota zanimivih dogodkov in dolga. vroča ježa je prinesla Diani obilo telesne radosti.
Tako so dospeli v oazo, ki je bila določena za prvo prenočišče.
Diana se je z globokim zadovoljstvom ozrla po svojem malem potniškem šotoru. Komaj da je bilo v njem dovoli prostora za zložljivo posteljo, kositrno kopalno kad, malo zložljivo mizico in dva kovčega. A tej tesnobi se je le smejala, čeprav si je pri umivan u oškropila posteljnino in j? je milo padlo v jahalni škorenj. Slekla e jahalno obleko in vzela jadastozeleno svileno haljo, ki ii je segala do drobnih gležnjev. Vrat je ostal prost in je pričal o nežni belini njen:h dekliških prs.
iz s^benih objav
Banska uprava razpisuje drugo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 10.
marca ob 11 v sobi 17. tehničnega oddelki v Ljubljani, in sicer za prevzem težaških, zidarskih, betonskih, keramičnih, ključavničarskih, mizarskih, pleskarskih, steklarskih in instalacijskih del pri preureditvi operacijske sobe v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani.
Okrajno sodišče na Vrhniki je omejeno prcklicnlo Jožeta Turšiča, posestnika v Brezovici, zaradi pijančevanja in zapravlja vost.i.
Razglašen je stečaj o imovini protoko-
lininp tvrdke I. Kosteve nasi A. Pirš, Ljubljana, Wolfova ulica 12. Stečajni sodnik s. o. s. Adolf Hudnilt, upravnik sklada dr. Francé Fcrlan, odvetnik; prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba 140, 14. februarja ob 10.; oglasitveni rok do marca: ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču 28. marca ob 1Q.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Terezije živko, trgovke v Mariboru. Aleksandrova cesta 71. Poravnalni sodnik s. o. s. dr. Francé Kovča, poravnalni upravnik trgovec Ivin šošterič v Ma-ribom. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Marinoni, soba 84, 9. rr-arca ob 9. Rok za oglasite v do 5. marca.
1 'vedeno je poravnalno postopanje o imovini Terezije Ogrin, protokolirane tr-jrovke v Novem mestu. Poravnalni sodnik s. o. s. Anton Kacjan, poravnalni upravi-' >•!j odvetnik dr. Davorin Gros. Narok za -klepanje porsvnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu, soba 58, 13. marca ob 10.30. Rok za oglasitev terjatev do 2. marca.
Presko načelstvo Maribor levi breg raz-P'snje javno ofertalno licitacijo oddaje gradbenih del za povečanje denaatološke-ga oddleka v splošni bolnici v Mariboru. Licitacija bo 7. marca ob 10.30 v prostorih tehničnega oddelka sreskega načelstva v Mariboru v sobi 49.
Dražbe nepremičnin. Dne 20. marca ob 9. pri okrajnem sodišču v Celju v sobi 4. zemlj. knj. Žalec vi št. S75, zemljišče, cenena vrednost 3.1.780 Din, najmajšni ponudek 21.187 Din. — Pri okrajnem sodišču v Kranju 7. marca ob 9.30 zemlj. knj.
Primskovo vi. št. 403, parcela št. 86/15, hiša v cenilni vrednosti 10.000 Din in parcele 86/14, travnik v cenilni vrednosti 351 Din, najmanjši ponudek 6,900 Din. — Na okrajnem sodišču na Brdu 12 marca ob 9. zemlj. knj. k. o. Podrečje, vi. št. 262, k. o. Dob vi. št. 486, k. o. Sp. Koseze vi. št. 209, k. o. Studenec vi. št. 184 in k. o. Brezovica vi. št. 224, zemljiške parcele cenilna vrednost 30.245.80 Din, najmanjši ponudek 20.163.85 Din — Istotako istega dne ob 11. zemlj. knj. k. o. Bre-
zovica vi. št. 71 in 347, k. o. Dob vi. št. 141, k. o. Podrečje vi. št. 433, k. o. Rova vi. št. 77, hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiškimi parcelami. Cenilna vrednost 28.342 Din, najmanjši ponudek 85.560 Din. — Pri okrajnem sodišču v Gor. Radgoni 26. marca ob 10. zemlj. knj. Murska Zasada vi. št. 15, Dragotinci vi. št. 137 in 203, Rožički vrh vi. št. 98 in Okoslavci vi. št. 66. Cenilna vrednost 61.804.38 Din, najmanjši ponudek 43.656.26 Din.
Zahvalam
Podpisani se toplo zahvaljujem zavarovalni družbi »Jugoslavija« v Ljubljani, ker mi je ob priliki požara mojega poslopja vse točno in brez vsakega odbitka izplačala. Zato jo vsakemu najtopleje priporočam.
3151
ANTON ZADEL, Leveč pri Celju.
Zahvala
Vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta in sina
dr. Ericha Mühleisna
na kakršenkoli način izkazali svoje sočutje, naj bo tudi tem potom izrečena naša najprisrčnejša zahvala.
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, zastopnikom finančne direkcije, orkestralnemu društvu Glasbene matice, vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in vsem darovalcem prekrasnih vencev. Iskrena zahvala.
Ljubljana, dne 9. februarja 1931.
Rodbina Mühlelsea.
Ustanovljeno 183?.
TeoA Korn
Ljubljana
Poljanska cesta št 8
(prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centrai, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.
ta rcfeljen« <t*eb rfut U»
lato 23 embalažo
tesa «odo« t
Mirko Mlakar
Ljabljana Slomškova altea 11.
Telefon 2059
Premog * suha dr a
Pogačnik. Bohoričeva St. 5
Naročila svojih odjemalcev z dežele izvršujemo z največjo skrbnostjo. Za kakovost blaga jamčimo Neod-ariaioče zamen iamo ali vrnemo denar.
gova rja joče zamenjamo ali vrnemo denar.
Največja blagovna in izvozna tvrdka
3136
SMUŠKE
in vseh vrst Športne
čevlje, garantirano ne premoči jive, ima v zalogi in izdeluje po meri A. Z A LOKA K Gosposvetiska cesta 8. 3149
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga, sina, zeta, brata, strica in svaka, gospoda
Emo Wntllerja
uradnika pri svinčenem rudniku v Mežici
se vsem, ki so nam v težkih urah na kakršenkoli način lajšali bol. kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, najtopleje zahvaljujem^.
Posebno hvalo smo dolžni čč. duhovščini, primari ju g. dr. Ramšaku in ge. dr. Stuhec-Ramšakovi, primariju g. dr. Zeleznikarju, Cč. sestram usmil jenkam, za vso naklonjenost g. generalnemu ravnatelju Bargate, g. generalnemu tajniku Kordanu, cc. uradništvu in njihovim gospem soprogam, vsem prosvetnim in kulturnim društvom, ki so se po "svojih zastopnikih udeležili pogreba, gg. pevcem, rudniški godbi, vsem rudarjem in rudniškim uslužbencem. Končno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so nepozabnega pokojniki v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.	-
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 12. t. m. ob 7. v farni cerkvi v Mežici.
Mežica — Celje —• Petrovče, dne 10. februarja 1931.	z
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, svak, brat in stric, gospod
DRAGO LÀPAJNE
skladiščnik tovarne „Titan" d. d., Kamnik, In dobrovoljec
po dolgi in mučni bolezni 7. t. m. preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v ponedeljek dne 9. februarja ob 16. uri na pokopališče na Žalah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Kamnik, dne 8. februarja 1931.	3146
Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo
Okrajno društvo delovodij in industrijskih uradnikov v Kamniku javlja tužno vest, da je preminul njegov tajnik, gospod
DRAGO LAPAJNE
skladiščnik tovarne „Titan" d. d. v Kamniku
v soboto ob 5. popoldne po dolgi, mučni bolezni.
Pokopali smo ga v ponedeljek 9. t. m. ob 16. na pokopališču na Žalah.
Nepozabnemu tovarišu naj bo žemljica lahka!
»
Kamnik, 8. februarja 1931.
3147
ODBOR
Mali oglas! v „JUTRU"
Imajo siguren uspeh9
CENE MAU M OGLASOM:
Za oglase, kl slutijo v posredovalne in socialne namen* občinstva vsaka beseda SO par. Ce aal pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, ie plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati stojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
iJtCdor hoče £ "«iT" Zlllll
■fi fiafic	informacij*» iiece« me matih
•flctrnov naj pritoii e »namüah a
Uo profol odgovora S « M^WWW
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
ìlaòCovt matih ogCasov
in druge informacije tičoče »e oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v
flovem mestu ln na (Qeòenicaft
Ljubljanska cesta it. 42	pri kolodvoru št. 100
Male oglase in inserate naročajte v »as/h podružnicah.
11111 ' » k k
Perfektno likarico
za fino delo Oče vele-kopališčt Ka časa sezone. Ponudbe e sliko na D. Sparhaüi. Celje-Breg.
5086-1
2 samska kopača
zmožna vseh rudarskih del, sprejme rudnik ru-menlce (clnober). Pojasnila daje podružnica »Jutra« v Trbovljah.
5084-1
Vzgojiteljico
» daljšo praii . t znanjem jezikov sprejmem takoj k dvema deklicama t mest« na deaeli. Poji ndb« pod »Energična» na o-giasni oddelek »Jutra».
4904-1
Pisarniško moč
moako, mlajšo, začetno, ta knjigovodstvo ter slovensko, in er'oohrvtófco korespondenco, išče industrij ako podjetje v Ljubljani, Ponudbe na Oglas, oddelek •Ju t ri c pod »Knjigovodja
Ključavničarja
(Scbnittmacher), ki ista delovati razne resi (šnite) ■/.a, ekscenter-preže sprejme ključavničarsko podjetje.
Dobri strokovnjaki aaj prisljejo svoje ponudbe « prepisi spričeval na Inter-reklain dd. Zagreb, Masa-rrkora 2S, pod šifro »Bra rar F-2119«.	49G9-1
Trgov, vajenca
tnrejaem ta^cj v svojo t or encim rano trgovino sianafakturnega. šT>eeir':j-ske-a in galanterijskega V j pa. V po« tev pridejo _1« popolnoma edravi fantje. !fci sa i prav dobrim ispe-feorn dovršili vsaj 3 razredov osnovne Sole 'meščanska šola prednost) ter imajo veselje do trgovine. Ponudbe na ogkan: idds-lek »Jutra» poj »Veselje do trgovino«.	4901-1
Trgov, pomočnik»
»nošaee stroko, mannfak turista k> Iclezninarja. dobra prodajale®, z eaa-»jern nemščine ia
Prodajalko
»prejmete. Ponudbe » -ra-Tsdbo dosedanjih rinžbo-, ■»anj ln plačilnih zahtev Isot na oglas-.rf edd-dijk »Jnt-a» pod »Spreten podočnik«.	4900-1
Učenko
«rdi» in poSteno, » pri-m-erno šol. izobrazb« sprejme iakej v trgovino ui9-Hancra blaga Haftender, Si. Javornik.	4544-1
Natakarico
mlado, v-estito, lepo !fl poleno iščem. Dobro _ p setola n;e; sa-sluišek primeren, r..o'eU dober. — Fonudbs_ è šliko n» naslov: Maroevié, resta vra ter, Ma'iaròka. Dalmacija.	5087-1
Natakarico
urMno i« pošteno, s ae&*} Va rei je, k' b: opravljala tudi d ruga hišna dela, sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 51S8-1
Pošteno dekle
rajeno vseh hišnih de! ia srostilne. s^»'ejme.m r.a deželo. Naslov v oglasne» oddelku »J-utrar. .5137^1
Kuharico
»amostojno in perfefctn-e, gmc-Sao tudi fuočfiatth jedi, 9 prvovrstnimi sfiriče-rali. sprejme večje hotelsko podjetje na Gc-renj-»ke.ni. Plača po dogovoril. To-r.udbe 9 sliko m Oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna iacč«. -5129-1
Trg. učenca
-zdravega, s pripnemo 6ol-»V o izebra-zbo sprejme 1,'Trro Petovar. trg. mešanega bla tra, Ivanjkovci.
51-35-1
Brivskega
pomočnika
w'aiäega sprejme». fakòj. Naslov v oglasnem od.<l»!kfl »Jutra«.	5130-1
Trg. pomočnico
irti ad o, »s mosto ino prodajalko, pridno. z ina'.o k»svr erjo sprejmen takoj. Na-*".ov povo podružniea Jntra v Celju.	5198-1
Pek. pomočnika
ki bi 'rasnaSai tudi pecivo, sprejme takoj Prapi*t>tn;k Tone, Jesenice. 5178-1
Trg. pomočnika
zavetnika — m&nufakt-drista sprejmem takoj. Ponudbo t zahtevkom plače na og! oddelek »Jutra« pod Šifro »Začetni manufakfcurist«.
»174-1
Mizar, vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Joža Stare, »trojno mizarstvo. Bled II.
5167-1
Natakarica
s kavcijo, dobi službo proti 1 Din od litra. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.
51S8-1
Restavr. jelonošo
mlajšega sprejm-sm - takoj. Pomudbe na pedruž. Jutra v Maribo.ro pod »Spreten jelonoSa«.	5203-.1
Začetnico
z znaajem strojepisja sprej. mein za • dopodanske nre. — Predstaviti se je v sredo nted 8. in 10. uro na naslov, ki go pove cglas-rii oddelek »Jutra». 5194-1
T-rgjwsJti p&tniki
Potnika
mapufaktume stroke Ba obisk 4 privatnih strank v lijabljanl &e- sprejme takoj proti flksumu .'ter dobri proTlzljl Ponudbe na ogl. odd. *v- »Jutra« pod ; »Stalen potnik«.
5073-5.
Gospod
41 tt dijaka v petju ln gìasovirju še Izpopolnil, se išče za nekaj popold. ur na teden. — Ponudbe pod »Izobrazba 19« rta ogl. odd. »Jutra«.
5059-4
Aio hočete delati
tu t lahko do-niaS* obrtjo ZÄs!u?.iÜ na lastneiaa ' io«« 7 Dds ca uro. tedaj rs to pSte ■ +	«aitra^ot poujt
bresp!a£en. Vptsmiaa 10 Ko. Obširna ttavodikt radi pošljfljtto/	je priložena
znamka ea odgovor. : Za draga jugos!ov6nstih 1 pie tača. Osijek.	8S-3
Grem popravljat
na dom- pohištvena ln stavbna dela. Naslov v oghèsnam oddelku »Jutra».
4934-8
Marljive zastopnike
KčeBhO za prodajo vsake mu kmetovaléo potrebnega predmeta. Traj«n Is lep za «lužek V Rft4*6d'jem ksite-tijstva veSži Ib marljivi uij se javijo (ta oglsa. od delek »Jutra» pod značko »L«p dah&dek». 4724-S
Slovenija
e prejnaihna, prinašajte ?o povečati s prwlajo no vosti -domače provenijon ee. Vse s-v«-'o t-zkušnje ' I» roč^ino t prid aaäiwi .s gen tem. .Predmet- se praktično pred rs ja, na ta način ahko dobite dnevno do 50. naročil. Pri vt*fib dobrih novostih se da ta-alužiti- mnogo denarja. — Dopisnica zadostuje. čim več " se jih oglasi, tem bo. ije za nas *n — zanje. Ponudbe na eglas. odde-lei »Jutra« pod »Lewan Asch T. T.»	4S41-S
isu
Mesarski pomočnik
Sče službo. Naslov, pove Oglasili oddelek »Jutra».
5157-2
Hlapec
20 let 6tar, iSče slušbo t» tonjèm — najraje v mestu N*s.lov pustiti v »glaanom oddelku -»Jutra». 5143-2
G. Th. Rotman:
Osel gospoda Kozamurnika
Natakarica
stara 215 let, prid-ia in poštena, ki rada dela vse in z-na tudi precej šivati, išče službo a 15 februarjem — najraje v bližini Ljub!ja.ne. Na.-lov v ogiasnem oddelku »Jutra».	49G2-2
Nemška korespondentinja
m Stenografin ja i večletno prakso, zmož.na tudi Iru gib pisarniških del, iSče primerno službo. Cenjenr dopise na oglasni oddelek »Jutra» prd značko »Za nesljiva 37».	4451-2
Knjigovodja-
bilancist
ve^č trgovskega in industr. knjigovodstva, iSče zapo-slenja v popoldanskih urali Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »A 100«.
5178-2
Sobarica
želi premettiti službo v boljšo meščanso hišo. Ponudbe do 15. februarja pod »Sobarica« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
5304-2

Camernikova šoferska šola
LJnbljana, Dunajska e. 36
(Jugo-Auto), p r t a oblast, koneesijonirana. — Prospekt zastonj Pišite panji 251
Prazne steklenice
(buteljke) kupim. Ponudbe rta oglasni oddeiek »Jutrd« pod »Steklenica;. 5135-7
Pisalno mizo
iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutras pod šifro »Amerika».	5165-"
Trg. opravo
za Specerijo. dobro ohranjeno kupim. Ponudbe pod šifro »55« na oglasni oddelek »Jutra«.	5103-7

Avtobus
20sedežen. skoro nov prodam (tudi na obroke) radi opusta proge. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju 5151-10
Gospod
finega značaja za nemško konverzacljo se išče k srednješolcu za popoldanske ure in sprehode. Ponudbe pod »Schöne Aussprache« na ogl. odd. »Jutra«.
5060-4
Oblastveno konceslionlrana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
'LJnbljana. Gosposvetska 1.2
— Zahtevajte Informacije 4516-4
Puhasto perje
čisto, cubano, kg po 48 Din druga rrsta po Din 33 kg Si»to, éohat-o. kg po 48 Din Dia h» čisti puh kg po Din 230. — Baspošiija po poštne» povzetju L. Brozovié Zagreb. Dica 82. kemična čistilnica perja.	262
Smuči hycori
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
5081-6
Razprodajam« izvrstna
bela vina
po Din 3.50 in Din 4
za Ht-er na debelo, vsled cipuatitve veletrgovine, dc kler. traja zaloga. »Vinea« v-eletrjr. z vinom. Rudnik pri Lfnbljarrl.	3S89-6
- Sani
enovprežne za 300 Di'n proda Rojina t Zg. šiški 50.
5145-6
Lahke sanke
-«ceni naprodaj v Ljub-"jani. Kolodvorska ul. 25.
514S-6
Leseno, stanovanj, hišico
za prestaviti, pro-da J. Sa-šek. Celovška eosta št. 62 5139-6
Otroški voziček
zelo malo rabljen, eleganten, naprodaj r Ljubljani. PleterSnikova ulica št. 9 (pri Sv. Krišt-ofu). 5141-6
68.
Na travniku je bila zbrana resela družba. Imeli so »piknike za katerega s« bili natekli eel kup pogači«. Med vsaki dre namazali debelo plast "eladke méggel Vsi so nestrpno čakali, da pridejo na Trst« ia dobe sroj delež.
Plinska peč
sJceraj nova naprodaj v Krsnikovi ulici 5/1, levo.
4735-6
Krojaški stroj
i:-i Tti.i z o po ugodni ceni prodp.m. Naslov v oc!as. oddelku »Jutra». 5161-6
Fotoanarat
13 X 13 (Schlitzverschluss) CHlrz, dvojni anastigmat — kakor tudi moderen
po veča Ini aoarat
do plošče 18 X 24. znamke »Okoli» pceni prodam. Naslev v oglasnem oddelku »Jutra».	5185-6
Skripčevje
(Flaschenzog) kupi Stank« bnoj, JeSica..	5154-7
Krhljikovo lubje
čeSminovo lubje od korenin, Madte koreninice in sTèna moč korenine kupi Ani. Stergar, Kamnik. — Blago inora biti čisto i.n suho.	5124-7
100 stolov
v dobrem stanju kupam za tino dvorano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Dobri stoli«. 5170-7
Indian scout
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 5156-10
KopiUrt
Plačilno natakarico
spretno, zmožno nemščine v govoru in pisari, sprejmem takoj kot družabnico za boljšo restavracijo v le-tovièkem kraju. Potreben kapital 40—50.000 Di.n. — Takojšnje ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilna«.	5183-16
m
Hišo
manjšo aH večjo, stanovanjsko ali trgovsko kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
5069-20
Nova hiša
s _tremi stanovanji naprodaj na Kodeljeverm za Din 175.000. - Poiasnila daje društvo posestnikov v Sa-lendrovi ulici štev. 6.
4959-20
Zamenjam
lepo posestvo blizu Celja.
M ure od kolodvora, ob stoječe tz hiše s 5 sobami. 2 sobi kompletno oprem (jeni s pohištvom, gospo darsko poslopje, kleti, ze len }adrl vrt. nekaj njiv in 30 ha mladega gozda.
za hišo v Ljubljani
v vrednosti od 200—300.000 Din — razliko doplačam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod "šifro »Jako ugodno».	4670-20
Hišo
trgovsko ali večsta-novanj sko kuipkn v centru Ljub ljane. Ponudb» na ogin^.i oddelek »Jutra« pod šifro »700.000«.	4403-20
Dobičkanosno
podjetje
valjčni mlin, žaga (60 Ks) in posestvo — njive, travniki. sadonosnik in stalna vodna moč, v najlepšem kraju Savinjske doli-ne ugodno prodam za Din 500.000. Naslov pri podružnici »Jutra» v Celju.
5152-20
Lepo hišo
5 minut od glavnega kolodvora v Mariboru, z mesečnim donosom preko Din 3000. lokalom ter krasnim stanovanjem prodam. Potrebno 200.000 Din. nekaj malega ja pa prevzame Posredovalci niso izključeni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5153-20
Posestvo
obstoječe iz 1 orala zemiie, gospodar, poslopja, njive, sadonosnika, ure iz mesta, _ na lepi točki prodam — Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. "5197-20
Lično hišo
z vTtein, v Ljubljani ali bližnji periferiji (Dolenjski ali Celovški cesti) vzamem v zameno za tekstilne stroje za izdelovanje kocev in posteljnih odej, v vrednosti 250.000 Din. Stroji kompletni s transmisijami in motorji. Ponudbe na f>g!as. oddelek »Jutra« ped šifro »Ugodna zamena«.
5127-20
Lepo stanovanje
4 sob in pritiklin takoj oddam sredi Ljubljane. — Pojasnila daje društvo f.o-seatiiikov. Saiendrova ul. 6 4958-31
Stanovanje
eno- ali dvosobno iščeta zakonca. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Br v.-L otrok«.	515S-21
Sobo in kuhinjo
'■ddam. Naslov pove ogla« oddelek »Jutra«. 5147-21
Vsakovrstno zlato
kufiuje po uajvišjib c.^nah
Cerne — jnvelir
LJubljana. Wolfova ulica i
88
77/
Elegantne maske
(svilene) in domino poso dim. Bohoričeva ul. 13.
4079-13
Zaket
z modnimi hlačami, črn damski plašč, kostim, moško in žensko perilo ter čevlje prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
5149-13
Elegantne maske
dobite na posodo na Prillali v vili Vidmar, II. nadstropje (nasproti vile Za-laznik).	5134-13
Črno-bela maska
naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5175-13
^Prehrana
Soliden zakon, par
ali dva gospoda vzamem na dobro domačo hrano, k manjši dru-ži.ni v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5190-14
Lokal
sredi mesta, pripraven za pljetiljo ali slično obrt. oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno«. 5051-19
Velik prostor
event. tudi s pisarno, primeren za skladišče ali mirno obrt, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5138-19
Lep, svetel lokal
pripraven za trgovino, bo'j-šo delavnico ali atelie,
s stanovanjem
2 sob in kuhinje oddam na Krakovskem nasipu 10. Pojasnila daje E. Navin-še.k, Šelenburgova ulica 1.
5162-19
3 prostore
pripravne za vsako obrt takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutras.
5189-15
fUmwan}a
Stanovanje
dvosobno s pritiklinami, ne predaleč od centra. iščem za 1. marec. Ponudbe z navedbo najemnine pod šifro: »Vam« na ogl. oddelek »Jutra«.	5070-21
Stanovanie
2 sob In pritiklin za maj išče 3 članska rod-Mna. Prevzame tudi trgovino ali lokal združen s stanovanjem Ponudbe na D. Bezenšek Liubljana Gosposvetska cesta 5, telefon 2"" 6.
5068-21
SHnovanie
sobe, kuhinje in vseh pritiklin oddam na Koso-vem polju št. 159.	5160-21
Stanovanie
2 sob in pritiklin, sredi mesta oddam stalni in mirni stranki do 3 odraslih oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5163-21
Solnčno stanovanje
suho in čisto, na novo urejeno, obstoječe iz 3 «ob. sobe za služkinjo in solnč neg3 balkona, v lepi tiiši v centru mesta oddam takoj ali pozneje zanesljivi čisti in dobro situi ran i stranki. Ogledati med 2. in 3. uro popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5164-21
Moderno stanovanje
obstoieče iz 3 velikih sob. predsobe, sobe za služkinjo, verande, kuhinje kopalnice in pritiklin oddam s 5. majem v najem za Din 1430 mesečno stranki brez malih otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
5182-31
Nagrado
dobi kdor preskrbi stanovanje 1—2 sob v mestu, družini 2 oseb, s poslom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mainna družina«.	5191-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico in pritiklinami takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
5188-21
Pekarijo in trgovino
odda.m v najem v bližini L'ii bi jam e takoj pod dobrimi pogoji. Ponudbe pod »Pekarija« na ogiasni od delek »Jutra».	49S1-17
Knjigoveznica
dobro vpetjama. v večjem industrijskem kraju se ta koj odda v najem ali tudi proda. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 4064-17
Gostilno s trg. lokalom
v okolici Celja oddam v najem. — Informacije daje ^repinšek, Celje. Kralja Petra cesta št. 37. 5150-17
Pekarijo
v prometnem kraju, brez li z inventariem vzamem v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celin.
5198-17
«i U l
Veliko prazno sobo
na Celovški cesti oddam najraje zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5018-23
Dve prazni sobi
parketira-ni. novoslikrani. z elektriko, pripravni "nidi za pisarno, zraven glavne pošte takoj oddam za 1000 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4631-23
Mesečno sobo
ceat.ru mesta oddam ta koj ali s 15. febrnarjpm solidnemu to «talnemu go spodu Naslov v oglasnem "»ddelku »Jutra«. 2SS8-23
opremljeni sobi
blizu vojašnice vojvode Mišica oddam. Naslov Dove oda s ni oddfilek r Jutra r.
5155-23
Pozor,
Sobo
lepo opremljeno odda.m takoj na Starem trgu Ila II (Ahačičeva hiša). 5146-23
Solnčno sobo
z elektriko in parketom po zmerni ceni oddam gosj-o-dični v Zalokarjevi ul. 11.
5144-33
Veliko sobo
čisto in »oinčno. elegantno opremljeno, s poseb. vhodom, v sredini mesta od dam eni ali dvema stalnima osebama. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.
5132-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom oddam s 15. februarjem ali 1. marcem. Na*iov v oglas, oddelku »Jutra«. 5136-23
Onremlieno sobo
(mc-sečno) s posebnim vhodom in elektriko takoj .xi.lam v Sp. Šiški (Ljubljana VII), Janševa nI. 10 5131-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama oddam boljšima gospodoma ali gospodičnama Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 5043-23
Prijazno sobo
freparirano. z 1 ali 2 posteljama oddam s 15. februarjem. Naslov pove oslas oddelek »Jutra«. 5181-23
Onremlieno sobo
v novi vili, 5 minut od banske uprave oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5179-23
V Celju ali okolici
vzamem v naiem majhno sobo ali shrambo za shranitev pohištva. Ponudbe r.a podružnico »Jutra« v Celju pod »Mala «oba«. 5202-23
lit/piti
»Disk reci ja-t
V torek in sredo Napoleonov spomenik. 5121-24
Starejšega gospoda
pn«i 35 let stara gospa za 3500 Din posojila. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rošitelj«. 5130-24
Gdč. v sivem plašču
ki je bila opazovana v nedeljo ob M 3. popoldne in je kmalu na to stopila na tramvaj, se pros.i za cenj. nas'o-v na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Ideal 1« 5171-24
Gospodično
ki mi je privoščila v ne-delio par pogledov v gostilni pri »Rogoviicu« _ — Črnuče, prosim za coniem" naslov Da oglasni oddelek •Jutra« pod značko »Tvoj ingled, moj pogled«.
5172-24
Ivan!
Solnce mora sijati — urejeno — pot Je gladka. Poljublja Anica.	5201-24
v	IJ ' r*
i i ? i d É * « *
Gramofon
namizni avtomat, z 8 novimi ploščami, primeren za srednjeveük lokal, prodam za polov'cno ceno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 5037 26
Proda se na licu mesta v gozdu večja množina mecesnovega lesa (Lerche) približno 200 m:i še stoječe, dolžina dreves 20 du 24 m, širina 30—40 cm, tik ceste in blizu kolodvora.
Dopise je poslati na upravo veleposestva Rotenturngrad Gornja Radgona.	3050
Mlajšega izkušenega
rudarskega
tnženjerfa
ki bi bil event. sposoben samostojno voditi rudnik in upravno administracijo, IŠČE zelo razprostran rudnik.
Ponudbe pod šifro »Srečno« na oglasni oddelek »Jutra«.	3132
Kanarčke
prvovrstnih harcerjev-vrvivcev, 10 izbranih mia dih plemenskih samic,, 26 malih in srednjevelikih ptič-lic ter vse potrebščine za gojenje po zelo nizki ceni kupno prodam. Oglasiti se je med 13. ;n 1-i. uro v Dalmatinovi ulici št. 10/11. desno. Goji te'j: kanarčkov, poizorl — Redka prilika!
5122-27
Elektromotor
24 Ks. vrtilni tok, naprodaj — Pojasnila daje M Svajgar Dravlje 74. Došra St. Vid nad Ljubljauo.
4182-29
Čevljarji, pozor!
Skoro nov levoročni stroj za 3200 Din in brezhibno delujoč Cilinder stroj za 1700 Din prodam — zanesljivim osebam tudi na obroke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »444«.	5176-29
Singer kroj. stroj
dobro ohranjen, za 1300 Din in ženski z okroglim čolničkom za 1500 Din prodam radi pomanjkanja gotovine. Pojasnila daje F. Vivšek. Ljubljana. Mestni trg 35/11.	5177-29
Pletilni stroj
Ja qua r d 8'90, radi selitve poceni proda Kljun. Ormož 4655-29
Ce nujno rabiš sliko
-a legitimacijo, jo dobiè v •o minutah ori Joško Smucu ndusir. in umet. fotografu v Ljubljani Wolfova ul 1
Uniforme
Dežne plašče, vse potreb teine v zalogi Simon KU ma nek. Šelenburgova 6-
106
Foto Holynski ;
ustreže vsakemu i dobrim delom in nizkimi ceLami. Ljubljana, Dunajska c. 1, 1'odružfflica v Mottah.
3639-30
24
X>Sr. jv&WLOof
/obtvcu aJU, Ao&A MuifcAIWte
O*-- "tA/iociß,
12VAKREDVA TRIUtAI
Železna elužinska patent postelja zložljiva, t ta« peciranom madracom, ze« lo praktična ca vsako bilo, hotele, nočne tlul« bew-iu potuiuč« oaob« stane samo Din 590—. Razpošiljam po poitn«» coro povzetju.
tako
UGLtOA HQ2EM
Lue» palesi posUtia.
tloiliiv». • Upeeira»"» madracom. «ti« P***" lična, «tane «amo U
Potem ta*«	***
togo	&tto
nog pert« P® » druga vral kg P« U »•—» čisto belo gosi« «< P®
D uo___ in čisti pu«
fcg po D 2S0.—■ Razpo-Siliam po postne» P*t »zeti«. Monroe! punienl m volnont »lanef« Din 756—• L. bbozovic. ZAGREB Ilica 82.
Mladost, svežost, lepota!
CREME
DARUM
Najbolj dovršen proizvod moderne in znanstvene kozmetike. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka in fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spuščaje. pege, rdečico nosu in drugo. Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 poskušnjih puščic ter na temelju tega prejeli mnogo priznanic in nad 20.000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam jo brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah 3 Din. Originalne trioglate puščice dobite po ceni od 15 Din v vsaki apoteki, drogeriji in strokovni trgovini. S pošto pošlje:	2121
apoteka BLUM, Subotica 17.
v slovenskem jeziku, ki so važni za sodni, ke, notarje, odvetnike in druge javne urade
Zakoti o javnih notarjih, broš. 24 Din, ve^, 36 Din. — Zakon o zemljiških knjigah ia zakon o notranji ureditvi, osnavljanju a popravljanju zemljiških knjig, broš 36 D .i, vez. 48 Din. — Zakon o občnem upravnem postopanju, broš. 36 Din, vez. 40 Din. —»
Vsi bi zakoni se naročajo v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Šelenburgova ulica 3. ali pa pri njeni podružnici v Mariboru. Aleksandrova e. 13.
Zahvala
Ob pretežki izgubi našega nepozabnega, nad vse dobrega soproga, očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta, gospoda
Matija Niklavca
prodajalca živil
se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, najtopleje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem prečastiti duhovščini in zavarovalni družbi >.Fe-nixs za krasni venec.
V Ljubljani, dne 9. februarja 1931. žalujoča soproga
Marija Miklavc
3152
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, ia je naš srčno ljubljeni stric, brat, gospod
Janez Bizjak
kamnosek
dne 8. februarja ob y2 10. uri po dolgem, mu-kepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 66. letu svoje dobe, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil na farno pokopališče na Breznici v torek dne 10. t. m. ob l/2 10. uri dopoldne iz hiše žalosti.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi na Breznici.
Žalujoča rodbina
A. Bizjak in ostali sorodnihi
3135
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi s Ljubljani!