m m Izhaja v«ak četrtek. Cena tnu Je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, sa Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezne Atovilke se prodajalo ————— po 10 vinarjev. ■■ S prilogami: Haš kmečki dom, Driištvenik. Haša gospodinja Spisi in dopisi se pošiljajo : Uredništva „r>®moljuba". Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-eerati pat 1'pravništvu „l>omoljuba". ——. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —— Stev. 5. V Ljubljani, dne 2. februarja 1911. Leto XXIV. KmeiijsKe kole in spisi. Za gospodarsko izobrazbo se je v našem jeziku že mnogo napisalo — po časopisih in knjigah. Koliko lepih reči ije že izdala samo družba sv. Mohorja: o poljodelstvu, sadjarstvu, čebelarstvu, živinoreji. Vsako leto prinaša v koledarju primernih podučnih člankov v jtem oziru. Poleg nje izide v Kmetijski Idružbi in drugod raznovrstnih knjižic, •fci v prijetni besedi podajajo potrebnih ■naukov za umno gospodarstvo. In časopisi! »Kmetovalec«, »Narodni Gospo-•xlar«, »Čebelar«, »Gospodarske novice« |>)se pečajo samo s takimi rečmi. V dru-f lpih, političnih listih za ljudstvo, kar c ijih izdaja naša stranka, je tudi vse polno tacega berila. Naš »Domoljub« ni zadnji pri tem in brez baharije lah-ko rečemo, da se more malokdo meriti J s tem, kar je storil za to, da se vname naše kmečko ljudstvo za zdrav napre-gtiek. Prav je, kar se je storilo. Tu ne re-s femo druzega, nego: le še naprej! To-,f da pri tem ne smemo prezreti, da je I .Vendar mnogokje še trda tema in Ifcla se marsikod še nič ne gane. Nam l ine more zadostovati, če se samo ncka-Itcri premožnejši, bistroumnejši, iz-lobraženejši kmetje lotijo naprednega IVlela, marveč mi hočemo prekvasiti z (naprednim kmetijskim duhom vse, ki fce potč na naši lepi rodni zemlji, da >iam s svojim delom in božjim blagoslovom pridelujejo potrebnega kruha, lin sicer ne samo gospodax-je, marveč »udi gospodinje, pred vsem pa našo jfnioško in žensko kmečko mladino. Tu je pa še veliko dela. Kdo pa be-e kmetijske knjige in članke? Sempa-ja kak gosj>odar, ki se že od prej za-imlje za te reči; morebiti na redko ak fant, ki ima slučajno zasebno ve- selje do tega; splošno pa moramo reči, da je te vrste berilo precej na slabem. Knjige Družbe sv. Mohorja so v vsaki boljši hiši in se tudi pridno prebirajo, izvzemši kmetijske. Takoj tukaj pa moramo priznavati, da je zdaj že mnogo drugače. Odkar imamo izobraževalna društva z rednimi preda v? nji, odkar smo začeli s socialnimi in kmetijskimi tečaji, se je že na vseh straneh obrnilo na boljše. Iz prošlih časov pa moramo resnici na ljubo jasr.o povedati, da je ostalo največ Mohorjevih knjig o kmetijstvu nerazrezanih. Če so bile podobe v njih, so se jih lotili otroci in jih imeli za svoje igrače. Iz vsega, kar smo rekli, se jasno vidi, da same knjige in spisi ne zadostujejo. Treba je najprej vzbuditi splošno zanimanje za kmetijski napredek, potem se lahko opozore ljudje na knjige in spise, ki jih že imamo in za trdno lahko rečemo, da to ne bo zastonj. Vzbuditi zanimanje! Ta beseda je sicer kratka, toda kako? Za danes naj v tem oziru omenjamo dve reči: 1. Prvič je treba vzbuditi zanimanje za branje sploh. Naša ljudska šola res precej stane, toda to ni najhujše. Mnogo hujše je, da to, kar se otroci nauče, splošno ni vredno tega denarja. Imamo, hvala Bogu, dobrih učiteljic in učiteljev, ki privežejo otroke na-se in na šolo, in ki jim vzbude veselje do učenja. Toda večine nimajo. Splošno je tudi otroku šola samo silno breme in ko ga postavna leta oproste od šole, obesi ž njo vred tudi vse učenje na klin. Skoraj bi rekli, da se marsikje vzbudi prava mržnja do šole, do knjig, do branja, črk se že še nauče, in četudi marsikdaj s trudom, jih znajo še zvleči skupaj, razumnega branja pa malokdaj zalotiš pri šolskih otrocih. Topo kakor stroj ti pobira besede za dolgčas njemu in vsakemu poslušavcu. Najmanj pa, kar moramo zahtevati od šole, je to, da se poleg pisanja in računstva vsak šolar navadi pošteno, dobro, razumno brati. Izobraževalna društva s svojimi knjižnicami in čitalnicami izpopolnjujejo zdaj po naši domovini ljudske šole in marsikje popravljajo njene napake. Gotovo pa je, da splošno mnogo bolj vzbujajo veselje do branja, nego ljudske šole. Po ti poti je treba vedno naprej! Vsak knjižničar pri naših društvih nam bo pa povedal, da gredo skoraj samo povesti med svet. Podučnih knjig si izposodi le malokdo in malokdaj. Iz tega vidimo, da tudi društvo samo s svojo knjižnico še ne more doseči namena, ki ga razlagamo v današnjem članku. Vzbudi se pač veselje do branja, ki je podlaga daljnji izobrazbi, ne razširi se pa še s tem splošno zanimanje za gospodarski, kmetijski napredek. 2. Treba je še druge reči: žive besede in živih, dejanskih zgledov. Za to se skrbi s predavanji, tečaji in dobro urejenim zadružništvom. Namestu dolgega govorjenja povejmo zgled: V Selcih se je zadnjo nedeloj vršil prvi gospodinjski tečaj v kranjski deželi. Pri tem tečaju so podučevaii strokovnjaki tudi o živinoreji, mlekarstvu, sadjarstvu in o skrbi za zdravje. Deklice so v veliki večini članice izobraževalnega društva, ki so pridno sodelovale pri petju in predstavah in si tudi rade iz-posojevale društvene knjige, seveda skoraj brez izjeme povesti. Če si pa nekaj časa potem, ko se je tečaj pričel, stopil v njihove domače hiše, si zagledal na mizi Dularjevo knjigo Mohorjeve družbe o živinoreji in živino-zdravništvu, Mohorjeve koledarje odprte, ali zaznamovane tam, kjer so članki o mlekarstvu, o krmi in drugih takih rečeh, »Vrtnarja« in druge knji- pe in spise take vsebine. In deklica, ki si jo vprašal, kaj to pomeni, ti je modro odgovorila: »Dozdaj sem mislila, da so samo [>oves(i in romani zame, zdaj pa vidim, da je to branje veliko bolj potrebno in tudi zanimivo ter prijetno.« Ta zgled pove dovolj. Kar je pri dekletih mogoče, je gotovo tem ložje pri gospodarjih, gospodinjah in fantih. Z živo besedo in z zgledom vzbudimo zanimanje za kmetijski napredek zlasti pri na«i mladini, moški in ženski. potem ne lo zastonj velk ' lad naših podučnih knjig in spisov, ivi jih imamo, in ki nam jih bodo pridni strokovnjaki še napisali v ta namen. paaannanDaaaaaaaa °l Političen pregled I IS □□□□□□□□□□□□aaa • AVSTRIJSKI DRŽAVNOZBORSKI POLOŽAJ. Položaj v zbornici se neče nič kaj prida ugodno razviti za našo novo vlado, zlasti še, ker je vlada takoj ob svojem nastopu v neprijetnem položaju, da mora zahtevati od zbornice izredno visoke izdatke za armado na suhem in vojno mornarico in tudi še druge potrebščine. Za vlado je sedaj stvar toliko težavnejša, ker mora od avstrijskega ljudstva, oziroma od zbornice le zase terjati, nima pa kaj ponuditi raznim strankam in jih s tem pridobiti zase; saj poslanci morajo v prvi vrsti zastopati ljudske koristi in le v onem slučaju dovoliti za državo izredna bremena, če so ista vsaj posredno v prid tudi ljudstvu. In tu je veliko vprašanje, če morejo pravi ljudski zastopniki dovoliti kar naravnost in brez vsakega pomisleka vladi 312 milijonov izrednih izdatkov za armado in vojno ladjevje, dokler ni rešeno vsaj v bistvu drugo za državno gospodarstvo prevažno vprašanje, kako naj naša državna finančna uprava pokrije te izredne zahteve brez novih dolgov. Da bi mogel državni zbor rešiti to drugo vprašanje, bi moral prej rešiti finančno reformo, česar pa ne more, dokler vlada sama nima gotovega finančnega načrta. — Gotovo mora vsakdo priznati, da so v naši armadi in vojni mornarici reforme nujno potrebne. Saj vidimo, kaj dela in počne naša ljuba »zaveznica« in soseda Italija v povečanje, ukrepljenje in osigu-ranjc svoje vojne moči in to gotovo ne v našo — korist in obrambo! To je res. Ali res je pa tudi, da so še bolj nujne in neodložljivejše razne ljudske zahteve, in to tembolj, ker čakajo že toliko časa nujne rešitve. Le poglejmo n. pr. le mi Slovenci, kako nujno potrebne so pri knLr>d?Ug0.d sevcda tudi - raz™ !elez?ice- A vlada za to ne predloži zakonskega načrta, ampak se lepo nedolžno izgovarja, češ, »okroglega ni treba prej rešiti davčno reformo« S mu torej vlada ne predloži davčne reforme 1 čc hoče. da dobi tako visoko vsoto za vojne svrhe in potrebščine, naj prej ugodi in reši še bolj nujne ljudske potrebščine, in ljudski zastopniki ji potem lahko in z veseljem dovolijo potrebne potrebščine za vojno, ko bo tudi ljudstvu olajšan njegov težki bedni stan in okrepljen njegov gospodarski obstanek. VSEUČILIŠKI KLUB. Pretekli četrtek se je bilo podalo odposlanstvo (dcputacija) jugoslovanskega vseučiliškega kluba, obstoječe iz članov načelnika Povšeta, Ploja in Du-libiča k naučnemu ministru grofu Sturgkhu, da mu v zvezi z vprašanjem laške fakulteie predloži naše jugoslovanske visokošolske zahteve. Kakor listi sporočajo, je grof Sturgkh izjavil, da je naučna uprava voljna dovoliti, da se ustanovi v Zadru posebna izpraše-valna komisija glede druge in tretje skušnje za hrvaške pravnike, ki študirajo na zagrebški visoki šoli ter upa s tem ugoditi (?) jugoslovanski zahtevi, naj se prizna študije na zagrebškem vseučilišču tudi v Avstriji! Glede našega slovenskega vseučilišča pa se nasproti Slovanom tako zagrizenemu grofu ni jx>ljubilo niti besedice omenjati, kaj šele kaj obljubiti! Se poznali nas noče član »nepristranske« vlade! Ko je potem načelnik Povše sporočil v klubu uspeh deputacije, je klub po daljši razpravi soglasno sklenil, da ne odneha od svojih zahtev v vseučili-škem jugoslovanskem vprašanju. Minister je pred deputacijo naglašal, da se mora predloga o laški fakulteti kmalu rešiti in prosil odposlance, naj delajo na to, da se pojasni položaj v proračunskem odseku. (Kakor znano, so delo tega odseka z obstrukcijo zavrli naši vrli ljudski poslanci, ker ne-čejo pustiti na noben način, da bi vlada dala Lahom vseučilišče, ne da bi obenem primerno ugodila tudi nujnim pravičnim zahtevam slovenskega ljudstva v tem oziru.) Slovenci so izjavili ministru, naj se avstrijska izpraševal-na pornisija odpošlje v Zagreb in pred njo v Zagrebu naj pravniki delajo državne skušnje, ki bi naj bile veljavne tudi v Avstriji. Zahtevali so tudi Slovenci, naj ustanovi vlada tudi posebna mesta (stolice) na vseučilišču v Pragi ali Krakovem za slovenske docente (da se usposobijo za profesorje za slovensko vseučilišče, ki ga mora vlada prej-ali slej dati tudi nam)! Slovenski poslanci naši so po tej Sliirgkhovi izjavi nasproti deputaciji uvideli, da v teh okoliščinah ne kaže drugače, da mo-vajo torej v dosego slovenskih in hrvaških vseučiliških zahtev nadaljevati boj zoper vlado, ki bi rada ustregla le Lahom z laško univerzo, Slovencem pa ne ugodila v njih upravičenih zahtevah, in zato nameravajo v proračunskem odseku nadaljevati obstrukcijo in upajo tudi dobiti zase v odseku večino. Klubovo predsedstvo je šio nato zopet k Sturgkhu in ga obvestilo o sklepu vseučiliškega kluba in minister zopet ni sprejel slovenskih zahtev. Klub ostane pri svoiih sklepih. Nekaj pa ne smem pozabiti pribiti na račun tisto liberalne stranke, ki vedno tako vneto »gori in le edino ona dela za narod in ga rešuje« (namreč dela za ves narod škodo in gu rešujo iz svobode in napredka v roke in v suž-njost Nemcem po raznih podpisanih in nepodpisanih pogodbah in sleparskih septemberskih demonstracijah; I Poro-čali smo, da jc bil Ploj ludi kot član slovenskega vseučiliškega odseka in tudi v omenjeni deputaciji pri nauč-nem ministru. A glej ga kristal-znača-jal Ze drugi dan se je splošno govorilo in zatrjalo v poslanskih krogih pu zbornici, da se je Plojeva skupina, ki ji pripada tudi znani Slovan Kristalzna-čaj Hribar, odločila kljulm temu, dajo vlada odbila vse jugoslovanske vseuči-liške zahteve, ne obstruirati in rešitvi laškega vseučiliškega vprašanja nobenih težav ne delati! Da, Ploj je io celo razglasil vsemu svetu po Časnikih, kar je pa bilo zelo nepotrebno, saj kdor pozna tega moža in njegove »zveste« lo za eno makovo zrno, je moral od njega pričakovati kaj takega kot samo umevno in bi se bil moral čudom čuditi, čo bi si bil vzel Ploj res poguma obstruirati proti vladi tudi samo za eu dan! Saj se je že izkazal ob prejšnjih jugoslovanskih obstrukcijah in bojih zoper Jugoslovanom krivično vlado še vedno vzornega »abcugonista«, hočemo reči zajčje pogumnega »obstrukcionista« z ušescil In ta pogumni Ploj razglaša povrh še po listih, kaj bo zdaj, ko njega nc bo, storil »Slovenski klub« ter si ubija glavo in napoveduje, kako stalj-ščo (taktiko) določi »Slovenski klub". Naj bo le brez skrbi vzorni narodni »boritelj«, »Slovenski klub« si določi taktiko popolnoma samostojno in bo sedaj zanj tem prijetnejše, ker je zvesti vladni špijon Ploj in ovira se prostovoljno pobral našim poslancem s poti. Slovenska vseučiliška zadeva pa je sedaj zgolj v rokah »Slovenskega kluba«, ki bo ukrenil, kar bo on sani smatral kot najbolj prav! BANČNI ODSEK je pretekli petek tudi zboroval. 2e v prvi odsekovi seji in tudi v zbornici je Binert naglašal, da je sedaj bančna predloga najnujnejša, ker začasna pogodba z banko j>otečc že 15. svečana. Vi ogrski zbornici se jim pa nič kaj no mudi rešiti bančne predloge; opoaicija jo skuša z dolgimi govori zavleči in jo le malo upanja, da jo reši ogrska zbornica pravočasno. Z ozirom na to jc dr. Krek v odseku predlagal, naj odsek prekine za sedaj razpravo in naroči načelniku odsekovemu, naj odsek zopet skliče, ko bo verjetno, da postane bančna predloga tudi na Ogrskem zakon. Predlog je priporočal tudi češki poslanec Clioc. Ker je pa bil odsek nesklepčen, je načelnik »radi lepšega«, ker za vladno »delovno« večino ni to nič preveč častno, če je tako »delavna«, da še za to ne skrbi, da bi bil odsek vsaj sklepčen, odredil, da bo glasovanje o dr. Krekovem predlogu v prihodnji seji, ki jo skliče pismeno. Dr. Krek „ je s tem dosegel svoj namen, kajti rihodnja seja se gotovo ne vrši pred svečanom. fcAZEN TUDI ZA DRUGE PRAVE GREŠNIKE ZOPER DRŽAVNI ZA-tON, NE SAMO ZA — NEDOLŽNE KOROŠKE SLOVENCE! »Domoljub« je v svojem »Razgle-4u« poročal, da in iz kakšnih »razlogov« je koroška vlada razpustila »Slovensko katoliško politično društvo na Koroškem«. Pretekli petek so v zbornici vložili poslanci Roškar in tovariši Interpelacijo na ministra za notranje »osle: 1. Ali mu je znano, kaj uganja lemški »bulferajn« v jugoslovanskih pokrajinah ? 2. Ali hoče razpustiti to »onemčevalno društvo, ako je vlada na koroškem razpustila »Slov. katol. politično društvo« iz ničevih razlogov? NA SLOVANSKE INTERPELACIJE O NASILSTVIH IN NEPOSTAVNOSTIH OB LJUDSKEM ŠTETJU jje odgovoril minister za notranje stvari, a je skušal jih, kolikor se da, utajiti potem pa lepo razlagal, kako pravične in dalekoscžne odredbe je izdala ivlada, da varuje pri ljudskem štetju najstrožjo nepristanost (objektivnost) In tako omogoči nepristransko čisto ljudsko štetje. Ce so se pa kod, kjer je bila nacionalna agitacija posebno huda, zgodile nepravilnosti, se viada nc bo pomišljala poskrbeti za zboljšanje In če treba celo dognati, koga zadene eanje osebna odgovornost ter iz tega izvajati brez ozira primerne posledice. Minister je izdal tudi takoj ukaz, da se morajo vse pritožbe natančno preiskati in dokazane napake popraviti. Poslanec dr. Korošec je vložil interpelacijo radi novih nepostavnosti !dogodkov pri ljudskem štetju na Dunaju, ki so se izvršili napram dunajskim Slovencem. AVSTRIJSKO - SRBSKA TRGOVINSKA POGODBA. Nova trgovinska pogodba med na-So državo in Srbijo je stopila v veljavo s 24. prosincem, ki bo trajala do dne 31. grudna 1917. Avstrija jc odposlala (V Belgrad svoje živinozdravnike, ki bo-ido na podlagi trgovinske pogodbe nadzorovali in preiskovali v belgrajski klavnici za našo državo namenjeno Jkrbsko meso in klanje srbskih pre-ličev. UPOR V ARABIJI |e vedno hujši. Turčija odpošilja ved-'®o novih čet v Arabijo, rezerva je vpoklicana. Vstaši so doslej zmagovali id turškimi četami, pridružilo se jim zopet nekaj arabskih rodov. V Cari-radu so se ustrašili, ko so zaznali vest, .a je dežela Jemen oklicana za samoto j no kneževino. To je namreč najro-»vitnejši in najboljši del Arabijer □□□nnuuaanaaaauua d LISTEK o □__n Romarica. Povest iz naroda. Spisala M. Buol. — Poslovenil o. Ve-selko Kovač. (Dalje.) Mislila je, da dobi doma pripravljeno večerjo ali pa vsaj Liziko pri ognjišču; toda kako se je začudila, ko jc našla ognjišče brez ognja in kuhinjo prazno. »Kje pa je mala pokveka?« je za-režala nad možem, ki ji je ravno prišel nasproti. A ta ni vedel nič gotovega. Mrmraje je prižgala na ognjišču borovo iverje glasno grozeč, da po-kveki — tako je v svoji ljubeznjivosti nazivala Liziko — že pokaže, kaj se pravi pozno prihajati domov. V kotlu je že vrelo in zunaj se je že popolnoma zmračilo, ko se je prikazala na pragu — ne Lizika, ampak zala Silvestrova Micika. »Dober tek, soseda!« je rekla Micika glasno. »Čestitam vam!« Ilitro in začudeno se je Katra obrnila proti nepričakovanemu gostu. »Ne glejte me tako čudno,« se je zopet oglasila Micika in se smejala. Ze dolgo se ni smejala tako prisrčno. »Menda vondar ni odveč, če vam čestitam, da ste uboga sirota — slednjič rešeni težkega hišnega križa in da se vam z Reziko vred več ni treba gnusiti. Sedaj se vam je Lizika vendarle umaknila, kajne, soseda?« »Kaj praviš?« se je zadrla Krama-rica nad Miciko. »Šla je,« je ponovila Micika, »dol k Potočniku je šla in pa k Veroniki, ki jo imajo vsi radi. Izprva si seveda ni prav upala; šele ko je slišala, da vam je tako strašno napoti . . .« »Kdo ji je to rekel?« jo je prekinila Katra. »Kdo drugi kot vi sami. Saj je sirota morala slišati v stransko sobo, ko sta vi in Školastika v sobi tako kričali, da bi se šc mrlič zbudil in obrnil. Jaz sama sem jo prijela za roko in jo spremila v trg k Veroniki. In ta mi je rekla: »Bog ti povrni, Micika!« Kaj pa vi, soseda? Ali sc mi vi ne bodete zahvalili?« Malo je manjkalo, da Kramarica ni pograbila polena in ga zapodila v Silvestrovo Miciko. V razburjenosti je namreč vedno na ta način dala duška svoji jezi. Toda topot se je premagala. — A Kramaričina volja in tudi večerja sta bili oni večer zelo slabi. Drugo jutro je prišel Kandid po skromno Lizikino premoženje. Prej pa je še naprosil Silvestrovo Miciko, da ga je spremila, zakaj sam si ni upal stopiti pred hudo svakinjo. Stopivši v Kramarjevo hišo je Micika odločno zahtevala ključ v Lizikino sobo. Katra jo je sicer hudo po- gledala, a ji vendar izročila ključ brez ugovoua. In kmalu je bilo vse Lizikino premoženje v bratovem nahrbtniku. »Pa sva res gladko in naglo opravila,« je opomnil Kandid, ko sta imela hišo že za hrbtom. »Kaj si se tako bal?« se je pošalila Micika. »Vi moški imate pa res uprav zajčje srce!« Kandid se je nasmehnil z onim prijaznim, otroškim nasmehom, ki je bil Miciki vedno tako všeč. Pri slovesu mu je segla v roko in on se ji je za-i hvalil za pomoč. »Pozdravi mi Liziko!« je še naro-| čila Micika smehljaje. »Boga naj za-| hvali za novi dom!« Kandid je povesil oči: »Seveda je to drugačni dom kakor sem si ga mislil jaz«, je odgovoril tiho. Nato se je urno obrnil ter zbežal po hribu navzdol, j Micika je šla počasi svojo pot naprej. Tihe besede pa, ki jih je ravnokar izgovoril mladenič, so ji še odmevale v ušesih ter ji polnile dušo z veseljem in z bridkostjo obenem. Kmalu potem, odkar je Lizika odšla iz domače hiše, je nastopila v dolini huda zima. — Micika jo je prebila v tihi samoti. K sosedovim ni zahajala, saj tam ni imela ničesar več iskati; kadar je pa šla v dolino, se je le redkokdaj oglasila pri Potočnikovih. Le na strica Miha ni nikdar pozabila, pa tudi tu je bila najrajši sama z njim. Pogovarjala se je z njim kakor z otrokom in bila je vesela, če ji je včasih odgovoril s kako besedo ali pa se tudi le zoprno nasmehnil. Če pa je Veronika stopila v sobo, je bila skoro nevoljna. Nekaj mračnega je stopilo mednjo in med prijateljico, a sama ni vedela kaj. Je-li Veronika to opazila? Morda, zakaj Micika ni imela navad® i prikrivati svojih čuvstev. | Ko pa je zopet nastopila prijetna pomlad, je prihajala Lizika pogosto v hrib, da se kaj pomeni z Miciko. Velika skrb Veronike, dobra hrana in pa hišni mir, ki jo je sedaj obdajal: vse to je prej tako slabotno dekle čudovito pokrepčalo, vsaj telesno; duševno je pa ostala še vedno oni priprosti otrok, le da je bila sedaj vrliutega še razvajena. — Seveda ji je bilo dobro pri Potočniku. Doma je morala biti pri vsakem delu, sedaj je pa lahko počela kar se ji je zljubilo in poleg tega so jo imeli vsi tako radi. Micika je poslušala prijateljico in se držala na smeh. A v njeni duši je razsajal nemir in nepokoj. Dobro je uvidela, kaka vez je bilo to dete med Kandidom in Veroniko. Takrat pa, ko je v prvih hipih svojega globokega so* čutja Liziki pomagala na begu, ji to niti na misel ni prišlo. Seveda je bila Micika pripravljena na vse, kar je imelo priti. Prizadevala si je, da je bila kolikor mogoče mirna in v duhu ponavljala vsak dan, da se Kandid in Potočnikova Veronika vza- 3« meta prej ali slej. da mora ona to potrpežljivo prenesti in Kandidu želeti vso srečo. Toda nekega dne. ko je Školastika, ki je zvedela od krčmarja »pri roži« vsako novost v trgu. izbleknila kar tja-vendan: »Zdaj bo pa Kramarjev Kandid^ s svojo Veroniko vendar enkrat prišel na prižnico,« — je začutila Micika, da ji je srce v prsih začelo močneje biti in da jo je naenkrat obšla huda slabost. Tiho se je umaknila v svojo sobico. Čez eno uro so jo našli popolnoma nezavestno. IX. Bilo je lepega poletnega večera. Kandid je pri večerji zavzemal mesto hišnega gospodarja, potem pa je z družino molil rožni venec. Če je šel namreč stari Potočnik zarana spat, je moral on nadomestovati hišnega očeta. Pomočniki so potem še sedeli v sobi ter igrali karte. Kandid, ki mu do igre sicer ni bilo mnogo, je vsled to-varišije navadno igral z njimi. Danes se pa ni zmenil za tovarišijo; po dnevnem trudu je namreč danes hotel biti čisto sam. Zato se je neopaženo izmuznil pred hišo na trato. Tu je mirno sedel na samem, gledal v svetlo luno in poslušal skrivnostno šumenje potoka, ki je drvil mirno njega. Danes je stari mojster vzel v misel, česar se je Kandid tako bal. — Prosil je namreč mojstra za jutrišnji dan dopusta, ker je moral iti v Toblali za krstnega botra. Ob tej priliki je hotel obiskati tudi svojo teto, ki je 6tanovala v Nižjem selu. Potočnik se je teh sorodnikov spominjal. Vprašal ga je zato, ni li to tista leto, ki mu je tako živo prigovarjala, naj prevzame v Toblahu delavnico. Mladenič je pritrdil. — Čez nekaj časa je pa mojster nadaljeval: »Kajne, v Tobiahu si zamudil priliko? Toda. če bi si ti še katera ponudila, je pa ne smeš zamuditi zaradi mene. —-Na kaj pa sedaj pravzaprav misliš?« »Na nič.« Kandida je oblila pri teh besedah rdečica. »Da, tudi meni se tako zdi. Zato moram pa še jaz misliti namesto tebe. Ko mi je sin — Bog mu daj dobro — tako nagloma umrl, sem bil res zelo vesel tvoje pomoči. In tudi sedaj ne rečem, da bi te lahko pogrešal; toda novi pomočniki so tudi pridni in za silo bi že šlo. Mojster lahko postaneš, kadar hočeš in jaz ne smem pripustiti, da bi se zaradi mene uničil. Če pa hočeš tudi zanaprej ostati pri starem Jaku. bi se pa morala stvar tudi tako urediti, da ne boš imel nikake škode. — Kandid, rad bi govoril s teboj, kakor se govori o vsakdanjem poslu. Torej, če porečeš »da«, mi bo ljubo, ako pa ne, ti tudi ne bom zameril. Za nas vse skupaj bi bilo seveda najenostavnejše, ako bi ti hotel vzeti Veroniko. Mislim, da bi z njo ne dobil ravno preslabe ženke in pri ženitvi moraš pač misliti na tako, ki bo z Liziko dobra. Veš, takih žensk, kakor je Krarnarica, je veliko na svetu. Če ti pa ženitev ne ugaja, pa povej kar naravnost. To je resna stvar, ki jo je treba dobro preudariti in premisliti « Na ta predlog je bil Kandid sicer že zdavnaj pripravljen. Od onega dno, ko je sklenil nadomestiti Potočniku umrlega Romana, se je celo privadil misli, da bi utegnilo med njim in Veroniko priti kdaj do ženitve. Sto in stokrat je pretehtal razloge z a in proti, a vkljub temu sedaj ni vedel drugega odgovora kakor: »Ne vem, ali je Veronika istega mnenja kakor vi.« »O tem ne dvomim; na koga drugega naj pa misli,« je pripomnil Potočnik. Vendar mu jc obljubil, da bočo poizvedeti, kakšnega mnenja je hči, Kandid naj pa medtem stvar premisli. Tu na trati, v tej nočni samoti, jo hotel Kandid torej premišljevati o ponudbi svojega mojstra. — Tedaj pa jo priskakljala Lizika in sedla na klop poleg brata. »Veš Kandid,« je rekla Lizika, »danes sem delala cel dan.« Nato je nekoliko umolknila kakor otrok, ki pričakuje pohvale. Kandid jo je očividno razumel, kajti dejal je: »Si že pridna, Lizika!« Toda izgovoril je te besede tako malomarno in razmišljeno, da Lizika z njimi nikakor ni bila zadovoljna. »Kajpak, vi moški nimate pojma, kaj se pravi krpati obleko — in še za tako veliko družino — in bila sem skoro ves čas sama pri delu! Saj veš, Veronika pravi, da mi gre tako lepo izpod rok, pa me pusti in gre po svojih opravkih.« Vse to je govorila Lizika z nekim čudno otožnim glasom, ki jc bil lasten lc samo njej. (Dalje prihodnjič.) Občni zbor S. K. S. Z. se je vršil v nedeljo v novem »Ljudskem domu« ob veliki udeležbi. Posamezna poročila so podala zanimivo sliko o obširnem delovanju S. K. S. Z. tako v Ljubljani, kakor tudi po deželi. Prepričani smo, da bo to velevažno društvo v novih prostorih še boljše in lože izvrševalo svoje izobraževalno delo. Amerikanski sleparji. Zopet se moramo pečati s te vrste ljudmi. V Clevelandu, Ohio, izhaja slovenski list pod imenom »Amerika«. — Ta čedni list piše v številki z dne 13. januarja t. 1. o polomu liberalne »Glavne posojilnice« na ta način, da laže Bvojim bravcem, da je v Ljubljani ban-takozvana »Vorschusskasse« lualPotem ^lerjk,alnega« gospodar-. 1 otem pa dalje pripoveduje o primanjkljaju linpol milijona kron da le vlada določila preiskavo, kedo 3a je eakrivil polom in pristavi a, da »klerikalcem v stari domovini ni mnogo eaupati, ker zalumpajo za svoje name- ne ves denar, ki ga dobe od ljudi itd. itd .« Potem amerikanski sleparski list še iiujska zoper bodočo »Deželno banko«, trdeč, da imajo »klerikalci v zvezi z Nemci (!!) danes na Kranjskem vso moč v rokah,« nadalje, da »bo šla kmalu tudi kranjska dežela bankerot, ker klerikalci razsipljejo denar davkoplačevalcem kar na debelo«, da so »deželne blagajne vedno suhe«. Ubogi amerikanski rojaki, ki morajo požirati lake nesramne laži! Ubogi reveži, katerim list, ki ga plačujejo s trdo prisluženimi groši, namenoma prikriva resnico, da je bankerotirala liberalna »Glavna posojilnica«, a nobena »klerikalna« »Vorschusskasse«! In zakaj jim to prikriva dotični lopov? To vprašanje treba odločno izgovoriti! Ali je znabiti še kedo drugi poleg Sakserja pobiral mastne provizije, da je pripravil amerikanske slovenske delavce vlagati svoje trdo prlslužene dolarje v »Glavno posojilnico«? Na to vprašanje le odgovor neobhodno potreben' Vse- kako je zelo čudno, da je »Glavna posojilnica« nabrala en milijon kron amc-rikanskega denarja. — Skozi Sakserjo-ve roko ga jc šlo — kolikor je dokazano doslej — 160.000 K. Skozi katere roke je šla ostala svota? — Za odgovor so prosi. — Podali smo sliko, kako nečtt-veno izkoriščajo nekateri sleparski pustolovci naše amerikanske rojake in kako jih skušajo begati z brezvestnim-) lažnjivimi hujskarijami zoper staro kranjsko domovino. Zadnji čas je, da si ustvarijo pošteni amerikanski Slovenci trdno organizacijo in da se brezobzirno otresejo sleparjev in lopovov, ki jim kradejo denar iz žepa in povrh še zmerjajo domovino in tako žalijo vsakega posameznega, ki ljubi svoj dom. »Glavna posojilnica.« Kaaenska preiskava zoper člane upravnega sveta, ki so zakrivili polom te posojilnice, se pri deželnem sodišču ljubljanskem nadaljuje. Preiskavo vodi sodnik dr. Iv a i s e r. Deželni zbor kranjski se snide še jta mesec, da končno sklene »m e 1 i j o -r a č n i z a k o n«, po besedilu, ki je dogovorjeno z ministrstvom. Na podlagi Itega zakona bo dežela imela pravico, vzeti posojilo v ta namen, da osigura takozvane melijoračne zgradbe, jt. j. zgradbe za izboljšanje kmečkega gospodarstva. Tu pridejo v poštev uredbe vodd, vodovodi, ceste itd. Ta zakon bo največjega pomena za kmečko gospodarstvo, ker marsikatera pre-potrebna zgradba ne bo več čakala na izvršitev. Dežela kranjska pa se tem lažje loti tega velikopoteznega dela, ? ker ima, od kar vlada v deželnem zboru ljudska večina, največji kredit na , denarnem trgu. Od kar vlada v dežel-1 nem zboru S. L. S, je deželno gospodarstvo v tako uzornem redu, da uživa 5 največji, zasluženi ugled na vseh me-rodajnih mestih. Seve, ravno nasprotno - je pa bilo popred, ko je vladala v dež. zboru liberalna večina (zveza slovenskih in nemških liberalcev). Takrat je bilo vse zanemarjeno in razdrapano. jNova ljudska večina pa je v dveh letih svojega gospodarstva naredila uzoren red. Zato uživa tudi na vseh mestih največje spoštovanje in zaupanje — v V veliko jezo liberalcev in Nemcev. Liberalci se boje dati iz rok kamni-Sko korporacijo. Leta in leta se že v 'časopisih opozarja na neznosne krivice, ki se gode našim somišljenikom pri I volitvah v meščansko korporacijo v ; Kamniku. G. poslanec Lavrenčič je že v ideželnem zboru obširno poročal o brez-* pravnosti onih, ki se nočejo slepo ukloniti liberalcem in zahteval, naj deželni zbor sklene zakon v prid upravičencem. Kako potrebno je, da se ta zadeva res enkrat definitivno reši pričajo zopet letošnje volitve. Naši somišljeniki so se za volitev dobro organizirali in bi brez dvoma pomedli iz odbora liberalce, a volivna komisija je kratkomalo našim pristašem razveljavljala pooblastila, jim odrekala pravico voliti itd., idočim je več liberalcev protipostavno volilo in tako so ostali zopet liberalci gospodarji. To početje jasno kaže, kako |je treba biti previdnim pri volitvah tu-!di drugod, kjer so liberalci bili doslej ty večini. Kamniški liberalci grozno zavidajo hranilnici in posojilnici v Kamniku, Ida je tako ugodno kupila obsežno posestvo Hostnikovo, oziroma Cererjevo. 1 IVnovič pogrevajo v sobotnem »Sloven. g iNarodu«, da je tamošnji dekan zafural '% pri tem nakupu 55.000 K, čeprav je to | posestvo med brati vredno 80.000 K. Mi S pa vprašamo, koliko je zafurala mestna I hranilnica v Kamniku, ki je posodila 'Janezu Koschierju 55.000 K na veliko manj vredno posestvo? Je-li tudi to pu-pilarno varno?! Iz deželne bolnice. Za sekundarija je imenovan dr. Julij Pole. Velika zapuščina. Nedavno v Ljubljani umrli c. kr. poštni tajnik v pok. i g. Deziderij Z e b a 1 je zapustil okolu 1 milijon kron, ki jih deloma ni imel v hranilnici, ampak so jih našli na njegovem domu. Pol milijona kron so našli v zlatu. Pokojnik ni zapustil nobene oporoke. Kakor se govori, so srečni dediči štirje bližnji sorodniki pokojnikovi, med njimi sluga pri deželnem sodišču g. Bogataj, o katerem se govori, da dobi okolu pol milijona. G. Bogataj je oče osmih otrok. Take dedščine ni nikdar pričakoval. V okrajni cestni odbor metliški je imenoval dež. odbor dež. posl. Martina Matjašiča in Davorina Vukšiniča, oskrbnika v Metliki. Za okrožnega zdravnika na Brdu je imenovan dr. Konstantin Konva-linka. V kuratorij slovenske trg. šole je imenoval dež. odbor gg.: Iv. Kregar, Karol Pollak ml., Franc Ks. Souvan, Rajko Marenčič, Fr. Zore, Hugo Eberl. Novi zakon glede gospodinj. Švica je sprejela postavo, ki določa, da pripada zakonski ženi tretjina moževega dohodka kot odškodnina za njeno delo v gospodinjstvu. Žena ima nadalje pravico do tretjine moževega premoženja in sme z njim poljubno razpolagati. Ta postava je zategadelj tako važna, ker se je potom nje prvič v evropski postavodaji določilo, koliko je gospodinjsko delo žene v lastni rodovini vredno. Postava je z ozirom na posebne moderne socialne razmere primerna. Posojilo ljubljanske občine. Cesar je sankcijoniral sklep deželnega zbora kranjskega, ki je dovolil mestni občini ljubljanski najetje posojila 1,450.000 K. Kmetovalcem, ki potrebujejo krmil. sporočamo, da je iste najugodnejše dobiti pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Cene krmil so sledeče: Sezamove tropine 100 kg 17 K, orehove tropine po 18 K in lanene tropine po 24 K. Ljubljanski semenj za kožuhovino. Semenj za kožuhovino je bil nekoliko mlačnejši kot druga leta. Glavni vzrok tega pojava je denarna draginja v Ameriki, kjer so bili doslej najboljši odjemalci našega blaga. Prekupcev in kupcev je bilo na semnju dovolj, zlasti prvih iz kočevskih in starotrških hribov, kjer je najboljša kožuhovina doma. Kupcev je bilo mnogo zlasti iz Poljske, Ruske, Saške in drugih deže- Lisice so prodajali po 12 do 14 K, divje mačke po 3 do 5 K, vidre po 30 do 32 K, dihurje in jazbece po 3 do 4 K, zajce po 60 do 70 v, srne pa po 80 v do 1 K 20 v. Najdražje so bile kune in sicer zlatice po 30 do 40 K, temne celo po 50 do 60 K, belice pa po 28 do 32 K Na semnju je bilo blizu 1500 lisic, 3 do 4000 zajcev, 200 do 250 kun, 300 do 400 jaz-becev in 80 do 100 divjih mačk. Cene vinu so vsled slabe lanske letine silno visoke. Gospodarska zveza v Ljubljani ima še precejšno zalogo pristnih domačih vin. Cene so v primeri z drugimi trgovci zelo ugodne. Pristna vina se dobe od 48 K do 60 K lil. V Ameriki umrla rojaka. V Pueb-lo, Colo., sta umrla rojak Josip Pugelj iz Štange na Dolenjskem in 71etni sin- ček slovenskega rojaka g. Ivana Prijatelja. V premogovniku ponesrečil. V Chi- mney Ročk, Mont., je ponesrečil rojak Anton Praznik. Dne 30. dec. 1. 1. je šel zdrav in vesel na delo v rov, ob pol 4. uri pa se je udri na njega velik plaz premoga in ga ubil. Pokojnik je bil doma iz Hrastnika na Štajerskem. Star je bil 43 let. Nakup konj za vojaštvo. Skupno vojaško ministrstvo je sklenilo, da v prihodnje kolikor le mogoče za vojaštvo potrebnih konj nakupi pri konje-rejcih samih, in ne pri prekupcih. Taki konji se pa ne bodo nakupovali samo spomladi in jeseni v za to posebno določenih krajih, ampak tudi med letom na onih krajih, kjer se nahajajo, torej pri konjerejcih samih. Za Kranjsko hodi za nakup v poštev nakupovalna komisija za remonte št. 8 v Mariboru. Tej je treba naznaniti, koliko, kje in kakšne konje ima kdo na prodaj. Pripomni se, da bo ta komisija kupovala konje za ježo, za lahko kakor tudi za težko vožnjo. Županstvo v Podgorju pri Kamniku naznanja, da imajo tamošnji posestniki na prodaj nad 80 jako lepih plemenskih svinj, brejih od izvrstnih plemenjakov. Kupci, kateri želijo lepih plemenskih živali, oglasijo naj se v Podgorju in zadovoljni bodo z blagom in cenami. Osemdesetletnico svojega rojstva bo obhajal dne 10. svečana Matija Weithauser, grajski nadlogar v p. v Črnem vrhu nad Idrijo. Bilo srečno! Zadružni tečaj na Grmu priredi ravnateljstvo kmetijske šole od 6. do 11. februarja t. 1. Pouk bo vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Na sporedu tečaja so sledeča predavanja: Važnost kmetijskega zadružništva. Različne vrste kmetijskih zadrug in njih naloga. Uredba in poslovanje živinorejskih zadrug, mlekarskih zadrug in vinarskih zadrug. Važnost, uredba in poslovanje denarnih zadrug. Zadružno knjigovodstvo s praktičnim izgledom. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se oglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Podpore potrebni vnanji udeleženci dobe plačano železnično vožnjo do Novega mesta in za hrano in prenočišče po 2 kroni na dan. Poziv. Dne 22. oktobra 1910. se je peljal z jutranjim poštnim vlakom, ki pride v Ljubljano okrog pol 5. zjutraj, v železniškem vozu stare oblike, ki je imel vrata ob straneh, Ivan Tomažič, delavec pri brzojavnem uradu iz Kresnic pri Litiji. Sedel je ob vratih in sloneč na svojih kolenih dremal. Med postajo Zagorje in Sava se je vsled tresljaja voza dremajoči Ivan Tomažič dotaknil vrat, ki so se nenadoma odprla, tako da je le-ta padel iz vlaka in se ubil. V vagonu je bila poleg nekega delavca tudi neka neznana ženska, ki je to pripovedovala raznim ljudem. S smrtjo Ivana Tomažiča je njegova družina hudo oškodovana, saj je izgubila 5> svojega vzdrževalca. Družina bo torej zahtevala od železnice odškodnino, dobila jo bo pa le, če se vsa nesreča natanko dokaže. Ker je ime dotične ženske, ki je bila takrat v vozu, neznano, se uljudno prosijo vsi, ki jo poznajo, oziroma ki bi lahko o njej dali kake podatke, da vse to naznanijo našemu uredništvu, ki bo stvar sporočilo na pristojno mesto. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko ccrkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 lr2°/o brez kakega odbitka. Me ure oi 8. zjutraj do l. popije. M insmtl □njc;c;aDaaoaaaaab_no siouice nnbarjaaEDcpaannna g Iz Selške doline. Silno nervozni ljudje so možje pri liberalni posojilnici v Železnikih. Zadnjič enkrat je šel eden naših mož v posojilnico, da bi dvignil svoj denar, s katerim pač sme razpolagati, kakor sani hoče. l'a je plan.l, kakor bi ga pičil gad, odbornik Ilafner izza mize in zakričal: »Za kaj boš pa rabil denar? Saj ga ne boš rabil! Ti si nahujskan!« In tako delajo menda tudi z drugimi, ki pridejo dvignit denar, vsakdo mora povedati, zakaj bo rabil denar. Zares čudni ljudje, kaj pač koga briga, kam bom djal svoj denar? Je že tako in mi ne moremo pomagati, če ljudje nič več ne zaupajo liberalcem, ko jia povsod poka po njihovih hramih in vse propada, česar se oni lotijo. Ce je propadla »Glavna posojilnica«, če je padlo glavno deblo, pač nihče ne more zahtevati, da bi ljudje zaupali vejam. Zato pa nosijo denar na Cešnjico v posojilnico, ki se pač nima bati propada, ker stoji na »hrastovih« tleh in obrestuje vrhutega po 41/., železniška pa le po 4J4 Tako je tako, pa nič drugače, ljudstvo vam ne vousfnLCVat° pa le Znajte za no-gospodarsken°- >>napre(lno- Politično, društvo« v\ 1fl sodarsko železniško dS n 'in uferm Pa niti enet?a so- rfrJa n} ™ U ste ga ustanovili samo to> ijunce v, na Bakuža. No, 1a jc bil Sokolov gotovo vesel, ko so zajemali moč iz priznano dobre vinske kapljice, proti temu nimamo nič. In končno zagolči Sokoliček: »Vsa poštena dekleta drhte po onem trenutku, ko bo prikorakal v dvorano mogočni Sokol.« Torej Bog je majhen. Sokol jc pa mogočen! O ti ponižnost liberalna ti! No ja! Ali veste, koliko časa se jc napenjala ona žaba, ki je hotela postati vol? Je že res! Toliko časa bo Sokol mogočen, dokler ga bodo podpirali železniški bogatci, da bo mogel dobivati moči od priznano dobre vinske kapljice. Ko bodo pa bogatci spoznali njegovo »nemogočnost«, da se res nc izplača napajati žabe, poleni bo pa zmanjkalo »ploha« in kaplje in moči in ostala bo samo še sapa in žaba bo — počila. g Iz šentpeterskega Posavja. Umrl je 30. januarja v Jaršah 851eini Janez Dimnik, stari oče Mešutarjeve rodbine. Izmed njegovih sinov gospodari Janez v starodavni Mešutarjevi hiši, Mihael, ki gospodari v Jaršah na št. 6, je deželni poslanec in ima sina, ki kapela-nuje v Hrenovkah. Jakob jc vodja prvi mestni deški šoli v Ljubljani, Franc je pa župnik v Begunjah pri Cirknici. Rajni oče je bil izvrsten gospodar in skrben oče svojim otrokom. Počivaj v miru, blaga duša! Pokojni Janez Dimnik je bil član katol. slov. izobraževalnega društva za šentpetersko Posavje in dobrotnik moške Marijine družbe, šentpeterske. Obe društvi sta ga spremili, prvo z vencem, družba pa z zastavo. — Na naše Posavje pride od 400 mrličev, katere je imela šentpeterska župnija v letu 1910, le 29 mrličev. V Hrastju so umrli 4, v Šmartnem 4, v Obrijah 1, v .Jaršah 7, v Tomovem 13 Od novorojencev, katerih o bilo v celi župniji 487, jih pride r;i Posavje 31. V Hrastiu 4, v Šmartno 8. v Obrijah 2, v Jaršah 4, v Tomačevem 13. Ljudsko štetje jc končano. Na našem Posavju s<> 904 ljudje. V Tomačevem 318, v Jaršah 145, v Obrijah 90, v Šmartnem 288, Y Hrastju pa 63. g črnuče. V nedeljo smo imeli občni zbor izobraževalnega društva. Prišlo je lepo število mladeničev in mož. Slišali smo, kako se je društvo v preteklem letu gibalo in kaj je vse storilo za poduk in zabavo. V prihodnje nain obljubuje šc več. Zato le vsi zvesti osta-nite in še druge nilačnejše pridobite. C. g. Krhnč je zanimivo pripovedoval o gospodarski in politični izobrazbi, ki je danes tudi kmečkemu človeku po-trebna. Hvala mu! — Prihodnjo nedeljo bodemo zojiet imeli občni :bor in sicer hranilnice. Računi so gotovi. 1'rvo poslovno leto se je končalo z nepričakovano lepim uspehom. Čistega dobička ima hranilnica 422 K 59 h. Hranilnih vlog je prejela v prvem letu nad 100.000 kron, posojila se je dalo 33,'iOt) kron. Znamenje, da nam ljudstvo zaupa, in prav ima, ker liberalne hranilnice se podirajo, naše pa trdno stoje. Le nekateri so našo hranilnico doslej šo od strani gledali, pa upamo, da je ne bodo dolgo. Saj dobe pri nas ravno liste obresti ali še več, kakor pri mostnih hranilnicah ki so po večini liberalne — ter naklonijo dobiček domačemu kraju. Čim več nas bo skupaj, več bo dobička, ki se bo porabil za domače potrebe. Na občni zbor v n<'d< > ob treh popoldne so povabljeni vsi vlagatelji in dolžniki. Pridite, bo zanimivo! g Tržiške novico. V nedeljo, 5. t. m., bo ob štirih popoldne zopet javno j re-davanje v društvenih prostorih. Predaval bo gimnazijski prolesor iz Kranja g. dr. Karol Cepudor o »Zgodovini družine«. Pridite v obilnem številu k zanimivemu predavanju. — Ljudsko štetje je končano. Za trg nam šc ni.-a znane šlevilke, jiač pa za občino Sv. Ane in Sv. Katarino, število prebivalcev v teh občinah je padlo za doset. Vzrok je ta, ker so bili pred desetimi leti pri Sv. Ani še rudokopi, dočim jih sedaj več ni. Pred desetimi leti je bilo v šentanski občini (5(58 prebivalcev, dno 31. decembra 1910 jih je bilo 552, naraslo pa je prebivalstvo v občini šent-katarinski. Sedaj šteje 803 oseb, pred desetimi leti jih je bilo 693. Pomnožilo se jc delavstvo v papirnici Molinc pri baronu Bornu. — Občina Sv. Katarino ima 83 konj, 322 goved, 190 svinj, 233 ovac in koz, 591 kokoši in 40 čokelnih panjev. — Sv. Ana šteje 31 konj, 220 goved, 96 svinj, 210 ovac in koz, 465 kokoši in 53 panjev. V obeh občinah jo vpisanih okrog 30 Nemcev in Mizu 10 protestantov. — Iz Žabnicc. Tukajšnje gasilno društvo je dobilo od deželnega odbora podpore 150 K. — Na Svečnico popoldne po službi božji uprizori na£e kat. slov. izobraževalno društvo gledališko predstavo »Ljudmila«, igrokaz v petih dejanjih. Vstopnina: sedeži po 0® vin., stojišča po 40 vin. Pričakuje se obilno deležbe. Drugo predpepelnično nede-io, dne 19. februarja, popoldne bo pa pet društveno predavanje, g Iz Krope. Ljudsko r;banje v preteklem letu je bilo: 5 parov porok, 28 ojstev, med temi 2 mrtvo rojena, in 3 mrličev; med temi jih je bilo, 11 od-aslih in med temi 11 jih je umrlo 9 a jetiko razun enega vsi v najboljših etih. To tla misliti! Kaj je temu vzrok? ešanjc rodu, ki prihaja od napornega ela, slabega zraka, lahkomišljenega ivljenja in — pijače. Pri ljudskem fctetju smo našteli 703 ljudi; 30 rnanj ;ot pred desetimi leti in malo več kot ,e enkrat manj kot pred 40 leti. Obrt jre letos še dosti dobro, dela je dovolj, ;aloge ni skoro nič; to je dobro zname-lje. Draginjo občutimo tudi pri nas ;elo hudo, ko je treba prav vse kupiti, lasi je zaslužek še enkrat tolik, kakor ie bil pred 15 leti. — Hranilnica dobro Jeluje. Lansko leto je bilo prometa bli-IBu 200.000 K, letos ga je nekoliko manj, jto je okoli 170.000 K. Mnogo je domačih jhranilnih vlog, a vendar veliko pregnalo, ker varčevati ne znamo in ne Knamo in se na to ne moremo privaditi, iflasi se dobi tudi nekaj častnih izjem 'celo med mladino. Vabimo pa tudi Kamnogoričane, naj se bolj oprimejo naše hranilnice, ker sedaj so ji popolno tuji, in naj vsaj ne nosijo svojih Iflenarjev v liberalne zavode. Svoji k Bvojim! g Z Dobrave. Neka duševna reva %le v zadnjem »Gorenjcu« hotel grajati ^»ašega župnika, pa ga le hvali, češ, da Itako lepo pripoveduje pri izpraševanju piladim fantom in ženam, da ga kar Etrme poslušajo. Nazadnje pa milo va-i na naročitev »Gorenjca«. Kdo bo na-Itočal »Gorenjca«, če ima tako neumne jdopisnike, kakor je »Iz Dobrave pri ^ICropi«, pač pa se naročite v še bolj ►bitnem številu na »Domoljuba« in ga udi pridno berite in se oklenite z vso orečnostjo našega izobraževalnega Iruštva. g Moravče. Agro-Merkur in {tomanova posojilnica. V par »opisih smo že osvetlili gospodarsko 'delo posojilnice v Moravčah. Danes Omenjamo tesno zvezo te posojilnice s ifaliranim Agro-Merkurjem. Agro-Mer-5%ur je bil dolžan Zvezi slovenskih za-! drug 176.000 K. V pokritje te svote je |dal Agro-Merkur za 120.000 K mcnic. {Te menice so se vpisale v dobro Agro-Merkurja, a obremenila se je zanje posojilnica v Moravčah. Obremenitve mo-'ravške posojilnice so se pričele 1. julija 1910, ko so jele zapadati zgoraj omenjene menice, 25 po številu. — Dne jl2. julija 1910 pa je sklenil odbor Zve-ee slovenskih zadrug, kateremu je sporočil dr. Žerjav, ki je bil duševni oče lAgro-Merkurja in Zveze slovenskih adrug, da bo moravška posojilnica Idobro stala za Agro-Merkurja, sledeče: »Glede računa Agro-Merkurja se sklene, da se knjigovodstvo tako zaključi, 'da se za vse zapadle menice obremeni jnoravška posojilnica, vplačila po poštni hranilnici za Agro-Merkurja pa se vpišejo v dobro moravški posojilnici. Ta pa mora za vse obveznosti Agro-Merkurja prevzeti poroštvo kot poro-kinja in plačnica, obenem pa se mora izjaviti, da bo sama ali pa Agro-Merkur v polmesečnih obrokih po 10.000 K dolg odplačeval.« Ta sklep se je sporočil posojilnici v Moravčah, ki je pritrdila temu sklepu v svojem dopisu z dne 30. julija 1910. Na račun dolga pa posojilnica ni doslej še nič plačala, pač pa je nekaj odplačal Agro-Merkur. Danes je obremenjena na ta način za Agro-Merkurja moravška posojilnica pri Zvezi slovenskih zadrug še za 71.482 kron. Za to svoto je posojilnica poro-kinja in plačnica. Gosp. Toman in dru-govi, vprašamo vas, je-li tako ravnanje z ljudskim denarjem še previdno? Je-li bilo tako postopanje pametno? Kdo bo poravnal onih 71.482 K, če jih Agro-Merkur ne bo mogel? Ali ste na to že kaj mislili? g Iz Vodic na Gorenjskem. Zadnjo nedeljo je bil v Vodicah res lep dan. Kakor mo že poročali, je uprizorilo tu-kašnje izobraževalno društvo igri: »Pe-pelka« in »Kralj Herod«. Igralo se je splošno zelo dobro. Izvrstne moči vo-diškega odra so: Boltarjeva Micka, Tomanova Manca in Ocefkova Katrca; te so v nedeljo same sebe prekosile, tako izborno so igrale. Izmed moških moramo pohvalno omenjati Martina Traven, ki je v nedeljo zlasti v »Herodu« krono nosil; dalje so izborne moči: mlekar Jožef Jeraj, ki se ne boji nobene še tako velike vloge in je vsaki kos, kar je še vselej in posebno to pot v vlogi Dolef iznova pokazal; potem Mežnarjev France, ki ga že tako vse pozna, da je eden prvih igralcev; Roj-čev Janez, pri katerem smo opazili v nedeljo velik napredek, da smo se kar čudili; ministra in dolitarja je igral kakor igralec po poklicu; Miklavovega Miha poznamo že od lani in je tudi v nedeljo svojo vlogo častno rešil. Od novincev pričakujemo veliko; v nedeljo so pokazali, da bodo dobri stebri vodi-škega odra. Ti so: Jegrišekov Tone, Poljančev ter Žmajdov Janče, Purgar-jeva Francka in pa Malka iz Dolenjskega.' — Na splošno željo se igri v nedeljo, dne 5. februarja, popoldne po li-tanijah ponovita. Igra se v »Gasilnem domu«. Za kurjavo je oskrbljeno. — Prijatelji lepih iger: Pridite! S tem tudi pripomorete, da vodiški oder ne bo več gostoval, ampak v svojem lastnem »Društvenem domu« zabaval in učil. Torej v nedeljo popoldne 5. februarja k igri v Vodice! g Društveni dom v Domžalah in posojilnica. Iz Domžal se nam piše: Napredno posojilnico v Moravčah pere nekdo v zadnji številki »Slovenskega Doma« na čisto nenavaden, izreden način, z napadi na posojilnico in Društveni Dom v — Domžalah. Dopisnik laže, da se kadi. Ni res, da bi bila posojilnica v Domžalah zidala svoj Društveni dom. Vsak otrok pri nas že ve, da si je ta Društveni dom postavilo izobraževalno in podporno društvo v Domžalah, ki ima 325 udov in je eno najmočnejših društev na Kranjskem. Dasi je to društvo same bolniške podpore med svoje bolne ude v letu 1C10 izplačalo 1073 K in navzlic vsem velikim stroškom preteklega leta se je vendar na občnem zboru dne 6. januarja letos zamoglo izkazati nad ll)00 kron preostanka iz leta 1910, torej nad 1000 kron več prejemkov kot izdatkov. Ni res, da nese naša posojilnica na leto čistega dobička 600 kron. Res pa je, da je ta posojilnica na občnem zboru 1910 mogla izkazati čistega dobička 1731 kron 26 vin., leta 1909 pa 1879 kron 88 vin. in leta 1908 celo 1974 kron 98 vin. Samega rezervnega zaklada ima že sedaj ta posojilnica nad 10.000 kron. Ni res, da v našem Društvenem domu ni druzega kot »posojil-nični prostori ter dvorana za čuke in predstave. Res pa je, da ima velik del Društvenega doma v najemu kitarska zadruga, ki že sedaj šteje 965 udov. Ta zadruga je samo v letu 1910 spravila na trg in za gotov denar prodala do 60.000 kit. V kratkem času svojega obstanka — dve in pol leti — je samega zaslužka, zgolj zimskega, razdelila med svoje člane-pletice nad 38 000 K, reci osemintrideset tisoč kron! Ni res, da bi se Društveni dom ne mogel obrestovati. 2e sedaj, v prvem mesecu, je za tekoče leto 1911 na račun obresti in amortizacije plačanih do 3000 K. Ali sedaj vidite, gospod dopisnik, kako se pri nas ljudski denar »brezvestno v vodo meče!« Ljudski denar se pri nas rabi res edinole v ljudsko korist! Zato pa tudi ljudstvo ve, komu zaupa! Ko so se o priliki vojno, k,rize vsevprek hranilne vloge vzdigovale, se pri naši hranilnici iz tega vzroka ni vzdignila niti ena vloga. Enako tudi sedaj! g Boh Srednja vas. Pri nas je ljudsko štetje pokazalo te-le številke: Srednja vas 459 ljudij, 261 goveje živine, Cešnjica 476 ljudi, 351 goveje živine, Jereka 164 ljudi, 141 goveje živine, Podjelje 141 ljudi, 176 goveje živine, Stara Fužina 560 ljudi, 343 goveje živine, Studor 228 ljudi in 188 goveje živine. Razen tega je v vaseh na »Bukovem«: Ribičev laz, Laški rovt, Polje, Žlan in selišče sv. Duh, ki spadajo v srenjsko župnijo, a v bistriško občino 236 ljudi. Cela župnija Srednja vas šteje torej 2264 prebivalcev. Občina Srednja vas ima pridruženo še kopriv-niško župnijo, kjer ima Koprivnik 282 ljudi, 235 glav goveje živine in Gor-juše (gornje in spodnjo), ki imajo 322 ljudi in 199 goveje živine. Cela občina. Srednja vas torej šteje skupaj 2632 ljudij in 1894 glav goveje živine. Nič kaj ugodno ni število goveje živine po nekaterih vaseh z ozirom na število prebivalstva, posebno v Srednji vasi.s Nasprotno imajo vasi, ki na primer ni- ' majo tako pripravnih planin, ampak po 6 do 8 ur oddaljene, razmeroma mnogo več živine.— Pred par tedni se je od nekod priklatil sumljiv pes, ki je eno osebo ugrizel in kmalu nato poginil. Dotičnik se je takoj podal na- 7» Dunaj v Pasteurjev zavod in je izven nevarnosti. O psu se je dognalo, da je bil stekel. Po Bohinju je zato proglašen kontumac. Marsikak predrzen psiček je moral že svojo lahkomišlje-nost plačati z življenjem. — »Upor Boliinjcev« se imenuje nova igra v o. dejanjih, ki jo je spisal č. g. koprivni-ški župni upravitelj Fr. Steržaj. Godi se v 16. stoletju, ko so se borili Bohinjci za svoje stare pravice proti trdosrč-nemu blejskemu oskrbniku Puhajmu. Igra se vrši v Cešnjici, v Srednji vasi, na »Sušeh« v gorah in na blejskem gradu. Igrali so jo na Jesenicah v Delavskem društvu dne 22. in 29. februarja. Zadnje prireditve se je udeležilo tudi mnogo Bohinjcev. Gospodu pisatelju se je igra izborno posrečila. Iskreno mu čestitamo! Upamo, da se uprizori kmalu tudi v Bohinju. — Prihodnjo nedeljo dne 5. februarja po nauku priredc fantje v dvorani šaloigro »Občinski tepček«. Vabimo k obilni udeležbi. — »Domoljuba« še vedno lahko naročite! Nobena krščanska hiša ne sme biti brez njega! Dozdaj jih imamo 152. Havno tako naj se pomnoži še bolj »Bogoljub«, ki prihaja v 70 izvodih v našo župnijo. — Tistim, ki imajo predolg in preoster jezik glede našega »Kmetijskega društva« in obeh bohinjskih hranilnic, svetujemo, naj bodo pametni, sicer utegnejo obžalovati | svojo nepremišljenost, kakor sc je to že nekaterim zgodilo. Naši denarni zavodi stoje na trdnih nogah, ustanovljeni so v korist ljudstva, kar mora vsak pošten človek priznati. Velika nesramnost in zlobnost je torej, kdor jim z obrekovanjem in lažmi izkuša izpodkopavati veljavo. Čim bolj trdno se bomo oklepali svojih zadrug, tem močnejše bodo, tem močnejši bode tudi ljudstvo samo! g Iz Rudnika pri Kamnika. Preminul je v Gospodu dne 20. januarja posestnik Ignacij Cedilnik v 57. letu svoje starosti. Naj počiva v miru! g Naklo. »Domoljubu« so se Na-klanci odzvali s tem, da so kot en mož stopili na noge in ustanovili gasilno društvo. 32 izvršujočih in precejšnje število podpornih članov tvori v Naklem ta nov napredek. Omenimo naj tudi to, da so na Čelu gasil, društva Orli. Predsednik Orlov br. Anton Vo-glar je obenem načelnik in načelnik Orlov, br. Peter Grašič, obenem četo-vodja pri gasilnem društvu. Orli telovadci so izven dveh vsi poleg kot izvršujoči člani. Redovne vaje imajo v prostorih stare šole skupaj, Orli in gasilci. Prisrčna hvala bodi na tem mestu izrečena vsem, ki so za gasilno društvo več ali manj darovali, posebno še gospodični Mariji in Neži Ažman, ki ste izmed drugih največ darovali, Prva 150 metrov boljših brizgalnih cevi in druga cevno mlazno in nekaj cev-Se blagajnika križkega iz-obrazcvalnega društva g. Josipa Sitarja smo »ožnorali« za nekaj podpore-pomtšljal je sicer en čas, ali bomo mogli Križanom kcdai koristiti Da, 81 dragi okoličani, ravno tako bomo imeli skrb za okoličane, kakor za domačine, kadar bo potreba, bomo prihiteli kakor hitro bo mogoče — na pomoč! Zato tudi prosimo, da nas v naši napravi nekoliko podpirate! Priporočamo se žc naprej za mnogoštevilno udeležbo k tomboli, ki jo bomo priredili po velikonočnih praznikih, zalo prosimo okoličane, kateri bi blagovolili podariti kakšnih dobitkov za tombolo, naj jih blagovolijo poslati blagajniku gasilnega društva Antonu Zelniku v Naklem. g Iz Moš pri Smledniku. Ker je »Domoljub« v zadnji številki povedal željo Trbojcev, naj bi tudi mi pristopili v njih novo faro, povemo tudi mi svojo misel. Mi smo in ostanemo zvesti farani smleški! Prekrasna in prostorna cerkev, lepi Društveni dom, grobišče naših dragih, to in še mnogo drugega nam je neločljiva vez s Smlednikom. Zato pri tem ostanemo. g Z Bleda. Ljudsko štetje je trajalo domalega 14 dni. Našteto se je v celi fari 2027 ljudi, in sicer: Grad 739. Rečica 440, Mlino 354, Zagorice 370, Želeče 124. Pred desetimi leti je bilo v celi fari 1760 ljudi, torej 267 manj kot zdaj. In sicer so imeli: Grad 627 (napredek za 112), Rečica 283 (napredek za 157), Mlino 372 (nazadovanje za 18), Zagorice 324 (napredek za 46), Želeče 154 (nazadovanje za 30). Grad je pridobil radi naseljevanja na Gmajni, Rečica pa radi železnice. — Dne 27. januarja je umrl na Mlincm občeznani Jan. Mandelc, ki je služboval skoro do najnovejšega časa kot cerkvenik na otoku. Rojen je bil leta 1826. Kot sedemnajstletni fant je bil leta 1843 nastavljen od briksenških škofov, katerih last je bil takrat še Bled, za orga-nista na Bledu. Zanimivo in živahno je znal stari mož pripovedovati vso zgodovino Bleda od leta 1843 naprej. Naj v miru počiva! □□□nDanannnnaaDno jj| DaSenfske novice J° □□□ancja^aaanannBa d Črnomelj. Ljudsko štetje bo skoraj končano. Marsikaj zanimivega bo podalo tudi za našo faro. Oglejmo si ga malo. Prebivalcev bo primeroma jako malo. Družine štejejo navadno precej članov, povprečno šest do osem, a doma so večinoma le ženske, starčki in otroci. Dve tretjini fantov od 18. do 25. leta je v Ameriki, deklet pa ena tretjina. A da so v Ameriki le taki družinski člani, ki doma nimajo nič lastnine, bi še bilo. Jako slabo pa je v gospodarskem oziru, kakor tudi v nravstvenem to, da gospodarji pustijo doma gospodarstvo in mlado ženo in gredo v Ameriko. To je rakova bolezen Belokrajine. Bos, da žene večkrat gospodarje v Ameriko sila. Mislijo biti tam par let, da si kaj prislužijo, potem pa bi prišli zopet nazaj. A ne pomislijo ti gospodarji, da je Pa škoda na gospodarstvu v njihovi odsotnosti velikanska, ki jc ne odvaga tisoč in tisoč amerikanskih dolarjev. Koliko pa je še le škode v nravstvenem in družinskem oziru! Kolikrat mož v Ameriki popolnoma pozabi na svojo ženo, ali pa njemu žena doma ne ostane zvesta. Koliko trpi vzgoja otrok, ko manjka odločne očetovske roke, šaj sta materini navadno premehki! Bilo bi res treba napraviti postavo, da oženjon gospodar sploh ne sme v Ameriko, ali pa če gre, naj vzame s seboj tudi ženo in družino. Gospodarjev te vrste jo sedaj v Ameriki gotovo polovica. Živine jo malo v naši fari. Več nego pot goved nima skoraj nikdo. Največ je še perutnine. Pomanjkanja živine sta vzrok predlanska suša, ob kateri se je vsled pomanjkanja krme, pobilo veliko živine in pa sedanja draginja, ob kateri jo le najpremožnejšim mogoče dokupiti več živine. Znano je tudi vsakomur, da hlev nikakor ne more hiti vzoren, če v njem gospodarijo samo ženske ali celo otroci, kar je pri nas navada, kjer ni gospodarja. — Zanimalo bo marsikoga, ki tega še ne ve, da je vlada za letošnjo ljudsko štetje uradno razglasila slovenska imena vasi, trgov in mest. No. da se reči, ali bodo jezični profesorji vsi zadovoljni z obliko, ki jc sedaj določena, a dobro je to vendar, da pridemo vsaj nekoliko do edinosti. Če smo gledali napisne table po vaseh, so je bilo jeziti ali smejati, ko imena niti na dveh deskah niso bila enako pisana. Čast občin in naše dežele zahteva, naj, sc te napisne table urede in prenovijo, da ne bodo tujci iz njih sklepali, da so Slovenci v omiki zaostali. d škocjan pri Mokronogu. Naši li-, beralci so strašno velikodušni. Pomislite! Liberalizem ponujajo zastonj. Na Novega leta dan so dali klicati po občinskem blriču, da se pri g. Petru Dur-javi — to je tisti Peter Durjava. ki bi rad, da bi ga mokronoška sodnija razglasila za vernega katoličana — »Slovenski Dom« zastonj naroča. Seveda je mislil g. Peter Durjava, da bodo ljudje strahovito drli v njegovo oštarijo in štacuno, kjer je žalosten čakal »SI. Dom«, da bi sc ga kdo usmilil. No, oklic prod cerkvijo je donel na nehvaležna ušesa. Nekaterim varčnim možakarjem sc je zdelo, da bi bil »Slovenski Dom ; morda poraben »za kaj zavit,'«. Toda kaj, ko so vsi izprevideli, da iz »Slovenskega Doma« izpuhteva tako krščanstvo, kakor od g. Petra Durjava. Uvideli so, da čedni »Slovenski Dom« tudi za kaj zavit' ni dober. Nekateri svetujejo, naj bi s »Slovenskim Domom« ovili kozarce za vino in žganje, da bi mu vsaj izvestni bratci ostali zvesti. d Loški potok. Naša podružnica Kmetijske družbe je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor. Predsednikom je bil izvoljen naš Jak. Bartol; tudi novo izvoljeni odbor sestoja iz mož S. L. S. Lepi obsežni prostor za drevesnico ustvarja naši podružnici kaj lop delokrog. Poleg drevesnice, ki hi naši dolini donašala obilo koristi, bi pa naj po- družnica skrbela tudi za umstveni napredek naše doline glede sadjereje, ki uživa sedaj pri nas splošno malo pozornosti. Vsekako želimo novemu odboru krepke roke in vstrajnost, pa obilo uspeha pri delu. d Šmartno pri Litiji. Tukajšnja podružnica Kmetijske družbe je imela 29. jan. svoj redni občni zbor, ki je bil boljše obiskan kakor druga leta. Iz poročila tajnikovega smo izvedeli, da je ' število članov narastlo v preteklem letu za 28, tako da šteje podružnica sedaj !l80 članov. V prospeh kmetijstva so se na predlog g. dekana enoglasno sprejela sledeča sklepa: 1. Posestniku Pavlu Bric iz Gradiških Lazov se je naklonila podpora 50 K v pokritje stroškov ipri nakupu plemenskega bika, ki ga je i dobil potom deželnega odbora. 2. Določilo se je kupiti štiri pipe za razprše-^ivanje gnojnice, ki se porazdele po okolici. — Poleg tega se je odboru naročilo, da naj tekom leta preskrbi drug prostor za drevesnico, ker sedanji ni več sposoben. Tudi o družbini trtnici je dal pojasnila župan g. Lavoslav Ilost-nik. Vse kaže, da se je s pristopom novih članov poživilo podružnično gibanje. En nasvet bi pa imeli do podružničnega odbora, da bi se namreč v prihodnje občni zbor ne vršil v tesnih gostilniških prostorih, kjer se izgubi resni značaj tako važnega posvetovanja fvsled navzočnosti drugih gostilniških gostov, ampak občni zbor naj bi se vr-fiil, kakor drugod, v šolskih prostorih. Prepričani smo, da bo na ta način udeležba veliko obilnejša in uspeh občnega ibora veliko večji. d Šmartno pri Litiji. V nedelja 29. Jan. je bil občni zbor našega telovadnega odseka Orel s predavanjem o zgodovini kmečkega stanu, ki ga je krasno in poljudno prednašal gospod prof. Dolenc iz Ljubljane. Predavanje je bilo Kanimivo ne samo za člane, temveč Imeli bi od njega užitek tudi drugi, ako bi vedeli za vsebino predavanja. Zato lelimo, da bi se v prihodnje takih pre-pavanj ne udeleževali samo člani od-Bcka, ampak tudi drugi, ki se zanimajo Ea razna pereča vprašanja. d Šmartno pri Litiji. Ljudski oder priredi prihodnjo nedeljo dne 5. februarja ob 3. uri popoludne igro »Stari in mladi«. Obenem nastopi cerkveni in društveni pevski zbor. Sodeluje pa tudi slavna godba na lok iz Litije pod vodstvom g. tajnika in kapelnika Petra Jereb. Prijatelji društvenega življenja zabave in izobrazbe pridite v obilnem Številu v lepo novo dvorano. Prepričani smo, da nikomur ne bo žal. d Šmartno pri Litiji. Tukajšnja hranilnica in posojilnica je tekom lanskega leta razdelila sledeče darove: za iruštva 300 K, občini 100 K, »Slovenski Straži« 20 K in nekemu lastniku plemenskega bika 50 K. Tako dela pravi judski zavod! Kljub tem darovom je vendar še ostal precejšen čisti dobiček >b koncu leta. d Št. Jur pri Litiji. Dne 30. jan. se e vršila v Št. Jurju poroka gospodične Martine Simončič iz znane Dobravčeve rodbine iz Št. Jurja, kjer je gospodinja in mati neveste, sestra ranjcega kanonika in profesorja Marna. Zgledni članici Marijine družbe in neumorni so-trudnici v naših društvih kličemo: Bilo srečno! d Vače. Naša lju ska hranilnica uživa čimdalje večje zaupanje, zato ljudje vedno bolj vlagajo denar v našo hranilnico. Saj se pa tudi vsakemu postreže; vsaka vloga se vpiše, denar se ne zgubi nikomur, nikogar se ne terja za kako vsoto, ki je ni prejel. Pri nas vlada pravi zadružni mir, v katerem bo posojilnica delala za blagor našega ljudstva. — V nedeljo dne 22. januarja je umrl v ljubljanski bolnišnici jako dober in pošten mladenič Miha Razpotnik iz Osredk. Njegov oče je bil o smrti brzojavno obveščen. Brzojavka je prišla po pošti že drugi dan na Vače. Naša slavna c. kr. pošta pa jo je šele v petek dne 27. pr. m. oddala, ko je bil fant že v torek pokopan. Drugod še tovorno blago prej prejmejo, nego se pri nas brzojavko. Včasih je bila menda pošta zaradi ljudij, ne pa ljudje zaradi pošte. Pa kaj se hoče, če imajo gotovi ljudje drug posel in druge skrbi! — Naš telovadni odsek Orel je imel v nedeljo dne 29. pr. m. svoj prvi občni zbor, na katerem je njegov predsednik z zadoščenjem povdarjal pridnost naših fantov in tisto nobleso, s katero so mirno in veselo v teku pol leta prenašali napade in psovanje gotovih ljudij. Žalostno je pri nas zlasti to, ker pošteni domačini pri mnogih nimajo veljave. Če se pa kak malo gosposko poštrihan tujec odkod priklati, za njim se pa kratkovidni narodnjaki slepo drvijo. Potem pa ni čudno, če kraj nima tiste veljave, ki mu gre. Žalostno, da se celo med kmeti dobi posameznik, ki se jari gospodi za škri-ce obeša in zaničuje domače ljudi in vero svojih očetov. g Fara pri Kosteln, Pri nas bi bilo zelo potrebno, če bi mogli ustanoviti izobraževalno društvo; to bi bilo pri nas velikega pomena. Samo začeti je treba. Poglejmo našo posojilnico, kako lepo napreduje; vsa čast gre zanjo g. župniku. Tudi pri ustanovitvi Slovenske Straže je bilo jako živahno. Tako bi šlo v več drugih zadevah. Samo začeti je treba. Zatorej možje: Združimo se, le v slogi ie moč! n Postojna. Pretočeno nedeljo smo :meli javno predavanje v društvu. Govoril je g. kaplan Rudolf Kapš o »Važnosti gospodarskih organizacij z ozi-rom na Kras in Primorje«. Želimo pa, da bi se »Kmečka zveza« zopet poživila in storila primerne korake v prid Pivčanom; večkrat je samo »Kmečka zveza« v stanu izvršiti, kar se sklepa po raznih shodih in sestankih. Kje so pa odborove seje? Brez teh vendar nič ni, sicer jo bo burja vzela. Slišimo, da se v kratkem vrši občni zbor. Prav, samo če bo res. — Prihodnjo nedeljo dne 5. februarja predava g. katehet A. AŽ-: man. Po predavanju pa priredi izobraževalno društvo zabaven večer v prostorih g. Ambrožiča. Spored: tamburaški kvartet, pevski zbor, oktet, srečolov, šaljiva pošta, kupleti. Vabimo vse prijatelje društva. n Hrenovice. Na občnem zboru kmetijske podružnice, dne 22. t. m., je bil izvoljen za načelnika g. Anton Mil-harčič iz Hruševja. — Nekateri nasprotniki naše hranilnice so jeli begati ljudi, češ, da bo propadla. To pa zato, ker je tudi v naši bližini nekaj jih prizadetih pri polomu liberalne »Glavne posojilnice«. Delajo pa to samo zato, da bi prikrili slabost liberalizma. Torej nikar jim ne verjeti. n Kmečka posojilnica na Vrhniki je objavila svoj letni račun za leto 1910 v »Slov. Narodu« in »Jutru«. Čistega dobička je napravila 17.755 K 44 v, rezervnega zaklada pa je imela koncem leta 148.899 K 53 v; če se k temu prišteje še pokojninki rezervni zaklad za uradništvo v znesku 42.798 K 63 v, znašajo tedaj vsi njeni rezervni zakladi skupno 191.608 K 16 v. Krasno stanje ima ta posojilnica, si bo marsikdo mislil. Pa temu ni tako. Oglejmo si nekoliko natančneje vrednost tega rezervnega zaklada za upnike, to je v prvi vrsti za vlagatelje, tedaj za one, ki imajo pri tej posojilnici vložen denar. Paragraf 14. pravil te posojilnice pravi, da se mora polovica vsakoletnega čistega dobička pridevati v rezervni zaklad, da doseže znesek 20.000 K. Ker je rezervni zaklad ta znesek že dosegel, smejo člani te posojilnice ves kapital rezervnega zaklada, kar ga je več kot 20.000 K, vsak čas med seboj razdeliti. — Rezervni zaklad te posojilnice jo vreden za javnost, tedaj za vlagatelje, samo v znesku 20.000 K. Kakšno poroštvo pa še imajo vlagatelji pri tej posojilnici? Le natančno borite! Ta posojilnica ima dvajset članov. Ti možje imajo vplačanih deležev 14.400 K. Po § 12. pravil porokujejo v slučaju kakšnih izgub poleg z že vplačanimi deleži po 14.400 K še z enkratnim zneskom po 14.400 K. Vse pravo poroštvo te posojilnice znaša tedaj dvakrat po 14.400 K in z rezervnim zakladom po 20.000 K, tedaj skupno s celimi 48.800 kronami, reci: oseminštirideset tisoč osemsto kronami. — Člani načelstva niso poroki z nobenim drugim premoženjem, kakor le s svojimi vplačanimi deleži po 200 K in s še enkrat tako velikim zneskom 200 K, nikakor pa ne, kakor nekateri mislijo, da gg. Lenarčič, Jelovšek i. dr. porokujejo s celim svojim premoženjem. Če na primer ta posojilnica izgubi sto tisoč kron, kar dandanes pri takih posojilnicah ne bi bilo nič novega, ker smo pred kratkim časom slišali, da je glavna posojilnica v Ljubljani kar na milijone izgubila, 82 T'rpn 74 Ifji Mil vlagatelji vrhniške kmečke posojilnice že na potu, da svoje vloge tudi Jaliko deloma izgube. Kakor se vidi ima ta posojilnica za vlagatelje prav trhlo poroštvo. To naj služi našemu občinstvu v pojasnilo in poduk, pripomnimo tudi, da se pri tej posojilnici inaste z dobičkom, ki ga ji donaša naše kmečko ljudstvo s svojimi trdo zasluženimi prihranki, le nekatere osebe, da se podpirajo le liberalni nameni in cla za splošne občekoristne, dobre namene ne da ničesar. Ako se hočejo ti možje z dobički pri posojilnici še dalje mastiti, naj se mastč s svojim denarjem. Z denarji, ki ga ima pa naše kmečko ljudstvo, pa naj se podpirajo naši denarni zavodi in ne liberalni. 11 Slavina. Slov. kat. izobraževalno 'društvo priredi dne 19. februarja t. 1. veselico s petjem in gledališko igro: »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko ,Tiček«. Igra se vrši ob 3. popoldan. K obilni udeležbi vabi odbor. n Iz Idrije. Pri letošnjem ljudskem štetju so našteli C101 prebivalca v 559 hišah in 1455 stanovanjih. Napredovali smo v zadnjih 10 letih za 372 meščanov, za 59 hiš in 81 stanovanj. Ker so bili dijaki na počitnicah in nekaj učnih moči odsotnih, ker veliko naših fantov pri rudniku dela ne dobi in so primorani pri raznih obrlih in službah izven Idrije si iskati kruha, zato je tako pičlo število, tako^ malo naraščaja v desetih letih. — V Čekovniku, mali občini nad Idrijo &o našteli 345 duš, med temi kar 10 deset Nemcev. Odkod pridejo ti v zakotno gorsko pogorje? To so tujci logarji po eraričnih gozdovih. Da so Nemci, jim tega ne zamerimo, pač pa kažejo, kako napačno so naredili, ko so odpravili logarsko šolo v Idriji ter domače odrinili od tega stanu. Eden je celo svojo ženo zapisal kot Nemko, dasi je pristna Gorenjka. Rekel jc: ona z menoj nemško občuje. Na tej podlagi bomo veliko Slovencev izgubili, ker mi znamo več jezikov, trdi Nemec pa se ne bo naučil druzega. — Pretečem petek je bila v Ljubljani seja glavnega deželnega železniškega odbora. Ker je bil načelnik idiij-skega konzorcija zadržan, brzojavili so po namestnika g. dekana. V dveurni seji je razložil vso dosedanjo akcijo g. deželni glavar, prebrali so se vsi dopisi in odgovori. Navzoči so strmeli, koliko je načelnik Kranjske v kratkem .času deloval v Ljubljani, na Štajerskem in na Dunaju. Notar Rahne se mu je v laskavih besedah zahvalil na trudu in naporu, ki ga je imel pl. šuk-Ije, a tudi na vspehu, katerega jc dosegel. Vsi navzoči so navdušeno pritrdili, saj so videli, da je vsa zadeva •v najboljših rokah. Več se o idrijski železnici sftdaj pisati ne da, le toliko se I)ove' da JG vse v najboljšem n Iz štrukljeve vasi. Hvalevredni ?osesčam Sv. Jakoba v štrukljevi vasi župnije Sv. Vida nad Cerknico ker so darovali prostovoljno za nove zvonove podruženski cerkvi v dveh 72 dnevih 1203 K. Med vsemi darovalci se najbolj odlikuje Matijeva hiša v Za-hribu in Stražiščarjeva v Štrukljevi vasi. Ljubi Bog naj vsem stotero povrne I n Iz Spodnje Idrije. L j ud s k o štetje. Gotovo bo zanimal vsakega iz naše župnije izid ljudskega popisovanja v naši občini in fari. Občina spodnjeidrijska šteje skupno 2099 ljudi. Od teh pripada: Spodnji Idriji 850 ljudi (202 družin), Spodnji Ka-nomlji 411 ljudi (83 družin), Srednji Kanomlji 273 ljudi (57 družin) Gorenji Kanomlji 378 ljudi (58 družin), Krnice 187 ljudi (36 družin). Župnija je pa večja kot občina in šteje okrog 2700 ljudi. Vštete so v faro poleg gori imenovanih vasi še: občina Cckovnik, 345 ljudi (ki ima deset Nemcev, c. kr. logarjev), vas Mavore in Srednja Ka-nomlja, kar jo spada pod občino Idrija. — Stanje živine v občini je pa sledeče: konj 41, gov. živine 1052, prašičev 224, ovac 182, koz 22, bučel 151 panjev, kokoši 1031, puranov 5 in 2 pava. Goveja živina je tako le razdeljena: v Spodnji Idriji 121, v Spodnji Kanomlji 273, v Srednji Kanomlji 167, v Gorenji Kanomlji 314 in v Krnicah 177 goved. — Iz tega je razvidno, da so naši kraji živinorejski, posebno Gorenja Itanomlja in Krnice. Svetovali bi pa našim živinorejcem, da bi se šo bolj oprijeli živinoreje (posebno govedoreje), ker bi se v naših krajih še dalo veliko napredovati. Glede napredka v živinoreji bo priredila podružnica kmetijske družbe v Spodnji Idriji predavanje, na katero že sedaj opozarjamo vse živinorejce I — V p r e t e k 1 e m letu 1 9 1 0 je bilo v naši župniji, kakor se je oznanilo, rojenih 88. umrlo jih je 79 in poročenih je bilo 22 parov. Zanimivo je to, da je bilo izmed 88 rojenih samo 32 dečkov, deklic pa 56! Nap r e-d ek občine. Za popravo kanomelj-ske ceste je na prizadevanje župana Andreja Svetličiča dal okrajni cestni odbor v Idriji 200 kron. Obljubljeno je tudi, da se bo kanomeljska ccsla sprejela med okrajne. Za novo šolo je določil deželni odbor na prošnjo Ivana Kenda, preds. namestnik krajn. šolskega sveta tudi 200 kron; gasilnemu društvu je naklonil deželni odbor 100 kron. Smo hvaležni! — Več reda je pričakovati v novem lelu po nekaterih gostilnah. Opozarjamo gostilničarje, da so vse igre, bodisi godba (harmonike ali kakoršnakoli godba), kvartanjc itd., prepovedane pod kaznijo med službo božjo, bodisi dopoldne, kakor popoldne. Gostilničarji, če ste pametni in nc marate kazni plačevati, držite se predpisanega reda. šlo se bo zares, zlasti za kvarianje. ki se jc nekod udomačilo med službo božjo! — Naročite »Domoljuba«! Vse domače novice izveste iz njega in še drugega koristnega in zabavnega toliko, kolikor Vam noben drugi časopis ne pove za tri krone. Vsaka krščanska hiša imej »Domoljuba« na mizi. še nekaj si zapomnite gospodarji! Ilodite v gostilne, kjer imajo katoliSke časopise. Če Vam kje ponujajo za naročitev ali za branje »Slovenski Narod« ali »Slovenski Dom« ali »Notranjec« ali »Naprej«, povejte odločno, ti časopisi niso zame', in tiste hiše, v katere ti listi hodijo in imajo ti brezverski časopisi prvo besedo, v take hiše in gostilne mi ne bodimo in nc nosimo svojega denarja. — Gospodinje, ko kupujete po raznih trgovinah, poizvedite in povprašajte, kakšne časopise imajo tam, katoliške ali brezverske! C.e je katoli-ški denar dober, naj bo v trgovini tudi naše blago in v gostilni naši časopisi! Tudi glede tega je treba strogega redal nanaaacinnaaciaaaDL; Iz raznih krajcu □□□aauuannnaaaaDa d Iz Mirne peči. Med tem, ko se na deželi pozimi kmetovalec nekoliko oddahne vsled težkega poljskega dela in v gorki sobi pri peči gospodarska orodja popravlja in pripravlja za spomlad, se pa pri nas prav pridno gibljemo in pripravljamo za zidanje tolikanj potrebne nove cerkve. Kakor mravlje na mravljišču zbira* o in vozimo pesek in les na kup; v tem oziru se posebno nekatere vasi odlikujejo, staro in mlado, možje in žene, mladeniči in dekleta takorekoč tekmujejo med seboj, kdo bo več storil za cerkev. Pohvalno moramo omeniti naša cerkvena ključarja g, Špendala in Sajcta, ki gresta g. župniku in faranom vsestransko na roke, bodisi z delom ali dobrim svetom. Lesa, opeke, apna in drugega materijala smo že toliko pripravili, da lahko začnemo spomladi z zidanjem. Tudi denarja imamo za prvo potrebo že nekaj nabranega in obljubljenega, toda tep;i pa navadno nikjer ne preostaja, posebno še letos, ker povsod denarja manjka vsled slabe lanske letine. Zanašamo so pač na boljšo letino v tem letu pa tudi na naše sosedne fare, da nas bodo z milodari podpirali, prosimo pa tudi vse druge dobrotnike po deželi blago-holne podpore; vsak najmanjši dar so hvaležno sprejme. Bobre knjige Urbanus, Knjiga o lepem vedenja. 3 K, vez. 4 K., po pošti 30 vin. več. Ka-tolišk a Bukvama v Ljubljani. — Ta knjiga jc tako dobra, da celo drugi narodi nimajo v tem oziru kaj posebno boljšega pokazati, katoliški Nemci pa celo nič ne. Knjiga je neobhodno potreben kažipot za lepo vedenje v drv mači hiši, javnosli in vseh prilikah družabnega življenja, zato si olikanega Slovenca brez te knjige ne moremo misliti. Zabukovec, Pouk zaročencem ln takonsklm. Vezano 1 K 40 h, po pošti 20 h več. Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Zabukovčev pouk je postal vsej duhovščini, duhovskim uradom in nič manj tudi vsem, ki hočejo v zakonski stan stopiti, in v njem že žive, dragocen pouk za pripravo za ta sveti stan kakor tudi za to, da v njem krščansko, zdravo in pošteno žive. Upošteva vse cerkvene in državne določbe glede zakona in je absolutno zanesljiv v vsakem oziru. Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. Cena 2 K 20 vin., vezana 3 K 20 vin. Najkrasnejši pripovedni spisi so povzeti iz prvih časov krščanstva, ki so rodili toliko junakov. Poleg roma nov »Quo vadiš?« in »Ben-Hur« spada gotovo »Dekle z biseri« na odlično mesto. — Dejanja polna povest se odliku-je po svoji bogati vsebini, ki se vtisne bravcu neizbrisno v spomin. Dobi sc v »Katoliški Bnkvnrni« v Ljubljani. črna žena. Povest iz domače zgodovine jc izšla istotam. Vrši se v naj-viharnejši in najzanimivejši dobi naše narodne zgodovine in je vredna, da si jo kupi vsaka hiša. Cena 1 krono 40 vinarjev, vezana 2 K. -Mnenje g. dr. P. Borlovana Nagybogsan. Gospod J. Serravallo, Trst. V odgovor Vašemu pismu Vam sporočam, da sem napravil poizkuse s poslanim mi Serravallovim Kina vinom z železom in da sem bil zadovljen. Rabil sem ga pri pomanjkanju teka, pri malokrvnosti, slabem prebavlja-nju, pri prebolelih itd. tudi v otroški praksi in povsod z najboljšim uspe-jhom. Bolniki ga jemljejo radi in celo povprašujejo po njem. Pi-iporočal sem Serravallovo Kina vino z železom svo- in priporočam jim znancem na splošno i Sa lahko vsakomur. N a g y b o g s a n , 10. aprila 1909. Dr. P. Borlovan. 113 H. Suttner, urar, prva največja [domača eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švi-[ci. Briljanti, uhani, prstani, zapestnice, fzlate in srebrne verižice za ženske in loške, jedilno orodje, palice v največji sri in po najnižjih cenah. Več v aglasu. |armoni| na|bol| živo- in rahločuten med vsemi domačl-miglasblli, more iakoi vsak igrati itlrlglasno urez |nanjazn lnove|ftlm igralnim piratom .Harmomsta" (Cena > MarK z zveskom vsebuj K) tornadov). Illustr. cenik > harmonijih zastonj. Alo). »aler, kralj, dobav., Futda. 3266. Kuverte s firmo, - račune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. Najboljša 3114 oblika v kateri se za katerikoli namen zavživa ribje olje, je brez dvoma Scott-ova emulzija ribjega olja z apnenimi in natro-novimi-hypophosphiti. Ribjega olja ne morete zavžiti, ker povzroči slabost in pehanje? Torej, Scott-ova emulzija Vam bode napravila veselje. In še enu točka je važna: Scott-ova emulzija je bistveno zdravilno moCne|Sa, učinkuje hitrejše kot navadno ribje olje, to se pravi z drugimi besedami, da more M-ovn emulzija napraviti to, kar se z navadnim ribjim oljem ne more doseči. Poskusite sami. Prislna le s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom SCOTT-ovepa ravnanja Cena izvirni steklenici 2 E 50 v. Dobi se v vseh lekar ah. Opozarjamo na oglas Climax ■ motorje na petrolej tvrdke Bachrich & Co. tovarna za motorje, Dunaj XIV 6, Heiligenstadterstrasse 83. □□□□□anpDacaaa □ 0 Za kratek čas □□aangnancanaačjunn man □ □ a Opravičeno vprašanje. Jože: »Vidiš, Uršika, noč in dan moram nate mislite!« — Ona: »1, kctlaj pa spiš?!« Čudni vozni listek. 4 215 Maribor Poljčane Laško Logatec 4215 Katera je bila tista postaja, kamor se je peljal lastnik tega listka? Čudodelni štirjak. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Tiste številke od t —16 razdeli v posamezne predalčke tako, da bo znesek vodoravnih, navpičnih in protikotnih (a—d in c —b) vrst vselej 3i. Uganke. t. Katera riba je največja? 2. Ako imam vodo, pijem vino, ako pa nimam vode, pijem vodo. Kaj je to? 3. Očetov otrok, materin otrok, vendar pa nt človeški sin? 4. Sin mojih staršev, vendar ne moj brat ? 5. Ka) gre preko polja, a se ne gane? 6. Kateri je najmrzlejsi dan v letu ? 7. Zakaj ženskam ne rastejo brki? Rešitve ugank. Rešitev skakalice; 20 41 10 5 16 11 6 13 40 9 14 21 18 35 42 7 4 37 17 34 15. 12 39 36 43 8 22 13 26 31 46 51 38 3 33 30 23 50 27 2 47 44 25 32 29 48 45 52 49 24 1 28 „Prijatelj" senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije, doklčr ti sreče solnce sije; a ko se pripodi oblak, ko solnce ti zagrne mrak, se tudi „senca" tvoja skrije I Gregorčič: ,.Prijatelj in senca". Rešitev čudodelnega štirjaka. P 0 k o j o | k | o l|o k|.|l ilk ° 1 1 1 ' v 1 a I ° k a v Rešitev ugank. t. Ker si ž njimi ljudje ubijajo glave. 2. Ker le enkrat bolnika obišče. 3. Le eno, ker potem že ni bil tešč. 4 Ključ. 5. Ker ni bil v Korintu. Skrivalnica. Kje je pilot? Katoliško hierarhija. V Evropi je po najnovejši statistiki po latinskem obretlu 47 kardinalov, 2 patriarha, 114 nadškofov, 496 škofov, 17 eksemptnih opatov, 9 apostolskih vikarjev. Vštevši ostale kontinente šteje katoliška cerkev 50 kardinalov, 13 patriarhov, 297 nadškofov, 1257 škofov, 22. eks. opatov. Tej hierarhiji je podložnih: 285.912.838 katoličanov, od katerih jih je v Evropi 182 437.522, in sicer 177,385844 latinskega in 5.051.678 orientalskega obreda — V Aziji je 5,422 641 katoličanov, in scer 4,559.865 latinskega in 862.776 orientalskega obreda. — Afrika šteje 2,681.740 katoličanov, 2.641.740 latinskega in 40.000 orientalskega obreda, Amerika pa 86.996 513 katoličanov, od teh 86 651.513 latinskega. 345.000 orientalskega obreda. V Avstraliji je 8,371 tisoč 422 katoličanov, vsi latinskega Dbreda. Odločilen je in ostane pri odvajalnem sredstvu zanesljiv in mil učinek. Pridruži se pa Še tej glavni stvari prednost okusne oblike in aromat. prijetnega okusa, kakor je to pri zdravniško priporočenem „Laxigen-n"; tako se lahko govori s pravico o idealno popolnem odvajalnem sredstvu, ki je edino v svojem načinu. Zahtevajte v lekarnah izrecno „Laxi-gen" v izvirnih škatljicah iz pločevine c 20 tabletami za K 1"30. 2540 Tržne cene Gospodarske Zueze za 100 kg. Ljubljana V Ljubljani, dne 31. januarja 1911. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 25. jan.: 89. 66. 80. 8. 52. Line, 28. jan.: 87. 39. 6. 5. 57. Trst, 28. jan.: 46. 64. 22. 32. 90. rV> o Deželni pridelki: Plenica ..... Ki....... Aid m ....... Ječnen...... Uvcs....... Pro>o belo. . . . Pros j rumeno Koruza stara . . K« tura nova . . Leča ..... Grah...... Lareno seme Grasica . Domača detelja Gorenjska repa Fižol Ro.niČan M/« ! Prt-peli(:r>r tho\ Manualon Čebula ..... Krompir..... Zelje veže . . Zelje kislo brez sodi ...... Re.p:> »ve?a . . . Uern Ws'a brei soda . ... Bnnie ...... Kun-na ..... Orthi....... Gohe »uhe . . . Jezice..... Zelrd ... Smrekovi storil Seno....... SI- ma Stelja ...... Cen. 10 Živina, meso K živa vaga: r Goi/tdn pitana S4I Tileta teika . i lli Teleta mala . . . 1114 Prn« ti ... 1 12. KoStrunl ... tui Kuretnina in drugo: Maslo kuhano od K 2t.l> — do '-'Ml M»slo surovo od K -'•■n - do ... «S0 Slanina sveia <obl...... Raca....... i Gos........ V Kolonija 'no blago j na cetelo j Rii Rargon od K t:<- do . . nn Kava Si ntos od K »>- do . . Sludkor . . . 7» Petrole)...... i!h Flezamudife narediti poskus 2 nouo uoljno jedilno mastjo Ona je enostavno najpopolnejša kar se |ečilne masti izdelujč In prekosi gotouo največja pričakovanja. Brigitenavska elek-trolelin. tovarna Dunaj XX, Winterg. 18-21. Telefon K 14.594. Dimi in MHirt Priznano soliden izdelek. fluplto neprave n M in nt. Vzorni stroji v obratu v razstavi za stroje v c. kr. obrtno pospeševalnem »radii, Dunaj IX. S^v^rin-ET-sseO. 3S40 Sito In hlačevlno zamo.l« Oble ,e dobite naice-ncie 11 laitKe laslo ,nllt|l|llTM Viorci zinini'' Kapital dosežete 7. rešitvijo naših odlik, iz.na.jdit. problemov po med-narodni trg. družbi za patent, novosti C. Krdgjjel & Co Cfttn a m Rh«in. Kovačija z vso kovaško opravo se da v najem pod ugodnimi pogoji v St. Vidu n. Ljubljano. Ve« pove lasi.uk Mih. Oblak ravnotam. 284 20 do 50 kron na dan lahko vsakdo zasluži z razoefavanjem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiti. — Pošljite v pismu /a pojasnila znamko za 30 vin. In svoj naslov. Josip Batlč, Idrija, Kranjsko. 337 za krojaško obrt sprejme takoj Ivan Va. Ijavec v Tržiču Goren|. _ 137 prid na, vestna, v kmetij, skem delu in v gospodinj, stvu popolnoma vešča se sprejme. Prednost imajo tisto, ki so že bile v IhM službi. Plača dobra, snu po dogovoru. Vstop takoj ali pa naznaniti v ponudbi kedaj se lahko nastopi. Pismene ponudbe, ki' jim je priložiti dosedanja spričevala je poslali pod ..Pridna" poštno ležeče, Kran|. l'k8 PREKLIC! Podpisani Anion Malnar od Marolčev tem potom naznanjam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravljal moj sin Ivan. 323 ANTON MALNAR. čevljar. 5i5CI še skoraj nova, s tremi sobami, vrtom in drvarnico se takoj proda v Stožicah št. 57, pošta Ježica pri Ljubljani. 280 Mizarski pomočnik ln učenec se sprejme pil FRANC ERZAR, mizarju v Cerkljah na Gorenjskem. -.'99 Kupci pozorl Proda se prav po ceni mlin in oljarna kjer se izdeluje laneno olje in tropinovec. Pose.-tvo sestoji iz hiše, mlina, hleva, skladišča., svinjaka za 8 parov prašičev in kozolca. Pri hiši je tadni vrt Vse leži pri glavni cesti, oddaljeno pol ur« od kolodvor«. Več pove lastnik na Senlčlcl štev. 10, pošla Medvode. USl Preklic! Podpisana Marija Vilfan obžalujem in pre-kličem svoje neutemeljene /al i t ve nupnnu jrosp<><'u Rudoltu Vencelju lz Slražlšča pri Kranju n se mu s tem prav zahvaljujem, da jo odstopil »d zasebne obtožbe. ii,'j5 V Kranju, dne 27. januarja 1911. _Marija Vilfan, eno postajo oddaljena »d Beljaka, železn.postaja in pošta v kraju, s slovea. prebivalst., 32 polovn. v ravnini ležečega arondir. vzornega zemljišča, od tega 12 polovn. posejan 1 ozimino, 11 oralov gozda, vse blizu hiše, dobroidoča mlekarstvo, poslopja skoro nova, obokana, hiša krila O T"L'n,n0 °l'eko> slr"i' na Kapelj, se proda za -I 000 K z vso opravo ali brez nje. — Druga lepa kmetija je naprodaj za 11.000 K. Več pove: Ju>fj Gufjnenberner. PodravIJe, Koroško. 33(1 p®ri rr:in ee ,tcžk,°diha,e- ^ * .....~..........~. 2 tucata K 8 00 franko. Izdeluje le lekarnar E V Feiw S*!??,' ka8eli ia'ša'očeni t)vanajstorica za ooskuSnio K 5 >2 BKarnar C., v. teller v Stubici štev. 10 (Hrvatsko). znairko „Elsa fluid" smo se sami CLIMAX motori na pelrclej Najcenejši obrat. 8 B?cTM;h&Co. tovarna za motorle DUNAJ XIX1«, HcilijensISdtcrsItai. 8.,|c. W nkler-ievi kovčegi iz bifiia, notni kovčegi in torbe. železni kovCegl, zq:ba!ni kovCegl kov eni za čevl e In klobuke, torbe iz usnja, kovegl I. tortre s pripravo za polov, polreh-Ume ali treznjc, .5320 Želodčne kapljice lekarnarja CJradj, prej Hgrijaceijske kapljice imenovane, s sliko arijaceljske Katere Božie kot v rstveno zramko bo najboljše,nad ,'Olel preiskuSeno sredstvo proti motenju v prebavi vseh vrst, gorečici, zi.;)rtju,glavobolu In težkočam v želodcu, tvoritvi želodčne kisi ne itd. Varu c naj se pred podobn fjla edimi ponarejanji i pazi Daj sc na zraven stoječo varstveno zrl.mUo 3 podpisom: č\/J*aa>j* 3268 Dobi sc v lekarnah — Razpošilja na deželo lekarnar C. Brady, Dun.ii I., Fleisclnnarkt 2Hn7 Sicklemca za K 5'—, 3 dvojne steklenice za K 4 50 franlto „Andropogon" je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikakoslepnr-stvo, ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,ki zabrani izpadanje las ln odstrani pra-haje. — Značilno je, da se pri pravilni rabi že črez 4 do 5 tednov opaži močna rast las, kakor tudi brade in imajo novo zrasli lasje 'pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. [Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Preprodajalci popust. Glavna zaloga in razpošiljatev pri g. Vaso Petričiča nasl. v Ljubljani. Iv zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy iti R. Kane Lmbljani, lekarna »pri zlatem jelenu«, in flnt. "Rdamič v Kraniu, lekarna pri »Angalju« v Novem mestu in Ivan Omerzu v ZaciorUi ob Savi. 3261 vseh vrst Viljem Lowbeer Dunaj 1I./2, Aspernbruckengasse 3, . £ Ana Csillas! » svojimi 185 cm d. Ig; oOa kiml i« i e fj«M: i la^ml, k> peni ( h dobila po 14mestčnl r; bi nomade, ki sem jo Iziušla s-- mu To ie edino sredstvo proti Izpadanju las, /a njih ras. n i eg« v.vnje, za ojačitev laMtč * t ri mo«i Ih " tepko pospešuje ras brade in nt po k biki dobi da e u«-em in br dl naravni blesk in polnost in |ih voruje prvd pren 10 K. Po pošti se ro- šil a vsok dan tn< sv» tu * poit-nim povzfct em ali i.enar naprej i i tvornice. Ana Csillag Dunaj I., Kolilmarkt U. kamor je naslavljati vsa ni rotil« K" l Najcenejše in nafbolf učinki oče odvajalno sredstvo! FII pa NEUSTEINA poslajeno odvajalne kroglfice zaprtje (Ncusfefnove Elizabetne krogljicc). Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki iinajo preprost te krogljice, n oste vsakih škodljivih nmesi, vpo bljajo se z a)ve ):m usp bora pri boleznih v spod r-jem tie.u telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo izvor premnogih bolezni Kadi po-slajene oblike jih radi uživajo otroci, škatlica s l krogljicami stai:e 3" vin. ovoj z h škatljic , torej 12' krogljic, stane le i K. t e se pošlje n;«prej K 2*4>, se pošlje tianko 1 ovoji Cl/Sirllnf Nujno se svari pred po-aVdrilUi narejanji. Zahtevaite Fi-J lipa Neuste na ouva alne kro lice«. »i-sa i»riStne le, če nosi vsaka škatlja in navo lilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče-črnem tisku ,,Sv Leopold" in podpis „hilip . Keuste n. Apotheke" Naše trgovsko so-^Jj' dnijsko zavarovano embalaže morajo imeti našo tvrdko Filipa Neusteina lekarna „pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. — Zaloge v Ljubljani: Bih ar d SuSnik, lekarnar, 8171 in v več drugih lekarnah. *tl?nGtnG %obe Brez ruvanja zobnih korenin sc ustavhujo amerikanski umetni zob/c, posurmzno ali cela zobovju, izvzemat ru dehe in prazniki vsak dan od 6. lin zjutruj do 6. zvečer v konc. zooar&k. utaje O. Seydl m /jubiiana, Slrilarieva ulica št. 7. Cas Je da zahtevate za bliž. pred ust moj bogato ilustriran glnvni cenik s 3000 slikami, vpo-rabnih reči in daril z dopisnico zastonj in poštnine prosto. C. in kr. dvorni založnik Jan Konrad v Brixu št. 1427 (CeSko). ^ : kanevas • V* kos 23 m K 10-80 0 • Vsak pozna cefir ls ni ^ > -za 0 srajc K 8 00 • Brakat", damaste, platno, J oksforde, barhente, na- W niizno in posteljno perilo f dobavlja 20U0 Q I. gorska tkalnica § STAREK & MACHANE • SPY št. 45 J Češko (Orl. pogorje . 0 Vzorci zastonj. q l/sfanopffe/io IS6Č. 1/i/ojz kave Pefežga/nica kave ta Združene tovarne za volnino prodaiajo letos :opct izkl učno po meni 4000 komadov takozvanih nm koče? za konle :a ceno le K 410 komad in K 8*60 za par 6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, traino trpežni koci so topli kot iožnhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm veliki, :orci laliko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naroČila, ki se izvršujejo le po povzetju ili Ce sc denar pošlje naprej, naj se pošljejo na STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj 11, Taborstrasse 27 G. "eniki na želio zastoni in franko. — Za neugaja- ,oCe bc zavežem vrniti naprej poslani denar. V.nogoštevilna priznanja in naroČila so do.šla od (obilurne v Radavcu, Komorno in Brodil, župnika (olara Tutz, dr. Vrafuna, odvetniku v Varasdu, Kjsestnika \\ cidihcrgeria Ilosva, Griinvvalda, Zor-tovak, Kottcr Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro--tamj, Roseuauerja Zg. Aloldava, Hahlissa A\anken-'orf, Sdienka Gerlsrtorf, lastnika umetnega mlina, S091 Fohringerja in dr. II) Stroji za vporabljanje «j UMWU—a nje 5365 J leskam kamenja I v svrho izdelovanja strešniiov, zidakov, H plošč za tlakanje, betonskih eevij itd. do- | bavlf.i najceneje tovarna za .specialnc U sirote v MnfSstatten pri Dunaju. I Vajenca gJ -cclj v Ljubljani. ima veselje do or-rstva sprejme Ivan idilavec izclelovatelj or-129 Konkurenčna budilka r »sirircanskem sistemu. idočo v • l*gi, z3 službo rabin, dobre •ir vomi, s 3 letnim p smenim janstvom dober in pravi tek, K 2 90. 3 kom;:di . 8 —, s pon čl svete im kazalnikom 1 komad K 3'JO, 3 komrdl K 9'-. Nikak rzikot Zamenja n dopustna ali se pa vrne denar. Razpošiljolnica po p- štnem povzetju ali pre po3iatvi denarja Prva razpoftilja!ti?cu ur JAN KONRAD c. Ur. ovorni 7aložnit< v BrDxu it. 1370, Čet ko. jogato llustrovnn glavni etntk z rad 3000 slikami na zahtevo znstnnj In franko. J Zaradi preselitve i se prostovoljno proda na Notranjskem i blizu železniške postaje lepo posestvo obstoječe iz taISe s postranskimi poslopji, hlevi, velikim vrtom, »livarni |„ Hozdovl. V hiši Be nahaja flostllna. trgovina In pošta. V tem kraju je tudi vodo-vod. Naslov pove uprava tega lista. 33 r . 307 Izjava. Podpisano načelstvo izjavlja, da rti v nobeni zvezi z propadlo „Glavno posojilnico" v Ljubljani. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ivan Appe I. r. /os. Zurc I. r. načelnik in posestnik. podnačelnik in župan. Uradna ure (d a. rano do 7. ur« zvefer .X, Dstfedni banka českjfch sporitelen V..,.8™ ♦ Osredn. banki telkih hranilnic. Pontcrosjc 3. Vloge na knjižice: I Premijnc vloge: 47//o | 57, % Vloge v tekočem računu In vloge fiksno najugodnejie. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 62 t O (hI t tek za vadije In kavcile. - Uradne ure nit 8. rano do 7. ure zvečer. H 1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HI' z mojim pat. motorjem z močnim pritiskom in za surooo ol»e od 16 HI' naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomohilith,-daljo H—3 HI' tudi stoječe motorje Tvornica motorjev I. WARCHA».OYVSKI Dunaj III., P&ulusgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. 1'jrodni plačilni poboji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji. 315 fjnl«n šil jalnfen v Mostu šte v 1378 (Češko), Violine za mencc brez loka po K 4 80, 5 5 i, o- I o1« I< —80, 1— C'trc, harmonike itd , bogata izbira v zalogi. 2 i K na dan in stalno s pre-* zetiem lahke pletenine doma Edino nu«j stroj za hitro pletenje „Patenthebel" i.na izkušene j.kienc dtle, piete za-neslj vo nog; v nI Lovaorin edino učinkujoče sredstvo za rast las ta brade I povzroči O /V do,ge 'aSe . JL fl^- tn rast brade ' zapreti Izpada-< ->je las tn odstrani luskine. Tisoči to izrekajo. l stekl., ki se rabi veC mesecev, K 6, a steni K 12 Lovacrln-mito I kos . t kosi K !•&», 6 kosov K 4. Razpošilja Ludovik Pollak preje M. Fe/th, IJu-nai Vil, Seldengusse 4.1. Dalje se dnbl v n noglli drogerijah, parfum, m lekarnah. Prospekti zastonj >n fron" o. ?71 Samo naravnost od naše tovarne kupijo zasebniki b'ago za gospode In dame najbolje kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Dobi se vsaka era. Ostanki po čudovito nizkih cenah. Zahi.e ajle vzorcel Prva Slez. razpoSU). tovar. blaga „SUDETIH" Krnov (JMgerndorl) St. I. H73 Avstr.-Slezna. Lepa hiša z vrtom, njivami, travniki, go-z om in paSn.kom, skupaj 30 oralov, kjer se redi 10 glav goveje živine, se proda Iz proste volje lastnika, tako). Cena zelo nizka, od katere je treba takoj ie tOtO kron, dri go lahko oslane po 5 odstotkov vknjlženo. |a|>n|. DnVCO Bostilnlčar in trgovec V.Č pove JC1AUU rUllJE, pri Siarl cerkvi na Kofevskem. 1H5 3 Kolumbija kltarne-cltre more rabiti vsak tako! brez pouka. - Velikost 19X35 cm, ima o II strun. Kei akoidnlli vrst z 12 podložnimi se-irniml listi s šolo in vsemi pripravam II K. — St. 33, s fi aiiord vrsia-rnl, iy strunami, >5y12 kompletno K 13-50. Man olln-kltarne citre natanfno kol St. 32 z 62 strunami K 12-50. Listi s sekiricami komad 15 vin., 6 kom. 80 vin., 12 hom K 1-50. Akordne cilre po K 3-50 4, 6. 7-50, 9 In višje. Nikak rlzikol ker je zamenjava donustna ali pa s.' denar vrne. Razpošilja po povzttju c. kr. dvorni založnik JAN KONRAD, Brux 1382 (Češko). Bogato ilustrovani glavni cenik z nad 3000 slikami na jahta o zastonj In franko. Kri! e, sanatogena, re- Sladin Najboljši zajutrekt 50 ( ohranijo in pridobe oni, ki pijejo mesto kave, čaja, kakao, sladne kave, puro, samatoze, sanatogena, re-dilnih soli, mesnega izvlečka, juhinih dodatkov, otroške moke itd. -dr. pl. Trnkoczy-a stadni čaj. MnIl Dobi se povsod i/4 kg IIIIII I zavoi 50 v" Tudi Pri tr" IMfclf^ ■ govcih. Po pošti najmanj 7flr!aif!nl 5zav°ievvg|av-1 Lili U V iC" nizaI°gi lekar- __narja pl. Trn- koczyja v Ljubljani. 17 1 Pozor! Živinorejci! Naznanjam tem potom, da imam že več let v zalogi Burfhelnouo klajno apno garantirano 40—42 0/0, katerega prodajam & 1 kg..........0-36 v 5 » naenkrat & 1 kg . . . 0-32 » 25 » » » 1 » ... 0-28 » 50 » » » 1 » . . . 0-25 » tako da se dobi primerno ceneje kakor naravnost iz Dunaja, ker pri malih naročilih blaga voznina preveč zdraži. — Ravno tako Imam tudi vedno v zalogi »Mastin« kot priznano najbolji za prašičjorejo. — 1 zavoj 50 v, 5 zavojev naenkrat 2 kroni. — Poštna naročila se točno izvršijo. J. Picek, preje fl, Pattser, Novomesto velika zaloga železnine in špecerije. 247 Trgovina špecerijskega blaga, moke, špirita, raznovrstnih barv, laka, firneža itd., na drobno in debelo. Zaloga železa, želez, šin, traverz, Roman in Portland cementa, železnih peči, kotlov, tehtnic, sesalk in cevi za vodovode, štedilnikov, mrež za ograje, nagrobnih križev itd. Sploh vse železnine. - Dobra postrežba, nizke cene. R. Sušnik Ljubljana, Zaloška cesta štev. 21. Važni migljaji za kmetovalce in živinorejce! Živinski praSki, ki jih že dolgo vrsto let izdeluje Karol Rlchtsr v Welsu, ki se vedno odlikujejo po njihovi enakomerni kakovosti in sestavi ter so se v tet u Časa vedno bolj in holj udomačili pri kn etovalcih, v resnici manjkajo redkokje v hlevu; pozna jih skoro osiguran, da bo dobil vsak kmetovalec In vsak živinorejec. Radi velikanskih sleparij, ki jih dandanes uganjajo nepošteni ljudje z raz-» fiiml živinskimi praski, mora Človek biti zelo V previden, da ne gre na limanice okolu potujočim rgentom. — Kdor hoCe biti za vse slučaje najboijši, vedno enakomerno sestavljen živinski prašek, naj zahteva: itehterjev občeznani, najbolj preizkušeni živinski prašek za konje, rogato živino in prašiče! To je najboljše sredstvo za rejo In pitanje, poveCa množino mleka pri kravah, služi za rast in okrepitev okostja, poveCa veselje do žretja in pospešuje prebavo. Rlchterjev živinski prašek ni nobeno tajno sredstvo, ampak snov, katera se sme povsod prosto prodajati, kar je oblastveno dovol eno. P. n. kmetovalcem svetujemo, naj v sluCajih, ako jim živina oboli, pokličejo zdravnika. Praška velja 1 zavoj 6 > vinarjev, 4 zavoji veljajo 2 kroni ter se dobe povsod v boljših trgovinah, koder vise R chterjevi plakati. Pazili Je treba na znamko pristnosti! Kler ga ni dobiti, naj se obrne naravnost na: G. RIGHTER-jevo lekarno jri orlu" v Welsu, Gor. MMo Meolcinalna, drožurijs.a In zdravlška trgovina. 3 Ustanovljena pred letom 1700. IJKli ; & t f I I ST, ■ Prizmi Hiillii! poste ]do perje cei.o " »»g sivega sKub-Ijcrega K v60, i."-,belega ~ou as:ega K i, 24-, finteo snežno-beleoe a 3i>-, 3t -. S?ftlHKTIIIft«!l!.li»f posi za v. z f g K 5(r— v p» lian v 1000 družinah. fjooiovlieng rojieijc brez -von^urence. izborno d ago » razi. merah, boaato napotene, b a-z ne c« * s cm K 3 5o, 4 M, 5 . P.rmce 12^-r 180 cm K m--, 15--, in - m 21'—. Izdeluje se ud v vsaki no.jubn meril Reelna razpoSiljalmca, najbolj prp->roi'inva Razpoš. pod amstv franko in car.no prosto proti povzet. zamena dovoljena. B.Scteacier. fens 27*2 ,Ces o). ^ CeniK' t vz rci zastonj franko. mš Servoznt, b I n i na želodcu srcu a>i prsih tli oni, ki trpe na ponian kanju $p*n-» CfPOt»Ci. trCJCnju, epi epfiii. naj piio v*»k dan Rosen-ov te n krepitni in redllnl čaj 2 karton« K Ž JO, • karto nov K 6'—, li kartonov KI! — Pri r3prtj poslatv zneski franko Pri po vz*t'u Ovin v ei. Lekarn ir F«llp Rosen, Sltzend -rf 7 hei W en. N L)«'err. Varčne gospodinje se lahko prepričajo brez rizike, da so moja trpežna, lepo vzor* čna suknena zgornja krila po 1*40 K komad dobra in solidna izvriitev. I? ago je tako t pežno kot najdrai e blago. Puši jatvc za poskusnjo najmani tri komade proti povzetju pošilja AV D. KONRAD, t aln caOleinice nsMo-ravtkem. Nepovoljno zamenjam ali vrnem denar. 3827 (3; £ HHfl Najbo jša ura sedanjosti in po najnižji ceni. Srebrna ura od K 7#— naprej. Naročujteie pri moji domaČi tvrdki ker bo?te tu res ceno in dobro postreženi. Fr. Čuden u Ljubljani, samo nasproti Frančiškanske cerkue Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj. Tudi najboljši in na,cenejši šivalni suvj so v iaiooi. Ne več na Mednem trgu. samo naspioti Frančiškanske cerkve 3119 MESO! KOKOŠI! MASLO! I oštlja se povsod franko po povzetju, vse po 6 kg po pošti : ;; ,vcje in telečje meso, sve/e. /a.lnii del K 0'-. 3-4 race ali ko Kom u juho. mehke, tolste, sveže zaklane, oskubljene K 7 - ; krav e u;. ,0. naiavno maslo K I0-8O; kokoši ki sedaj /e pridno neso .ca, I iy|", zgodnji rod, italijanske pasme, poliubne bane, za r se da pride vse živo, franko povsod, po povzetju: 8 kokoši s j < *cli-nom K 7 —; 6 kokoši s petelinom K 14 -; n kokoši s petv :,om K 24 - — B. Margule«, liuczacz. 174 Razširjajte Domoljuba. Seno posteljno perje 1 *n sivega, dobrega ekubije-neia i K : boljšega 2 »\ to. prima polbelega l K belega 4 K: oelega nuha 5 K l Kq Izredno Finega, anezno-belega, skubljenega 6 K V . K; • kg puha b K. 7 h belega puliti I« K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 In se polije franko. flnupčpnn nnctolio 12 zc,° gostena rdečena, modrca. UUVloulIu pililulju belega ali rumeneaa nanking-blana. 1 pernica cm doiga, i2«» cm široKa z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, b cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K ; 2 polpuhom K, 12 K. 14 K. ib K cm široke, . 7ocm Sirov<•. 4 K 5o, .• K 20, 5 K 7o; spodnje pernice iz močnega, pasasten* (jrndia 1*0 cm do.ee, litem S■- - , enaka majhna za K 9-75 ženske , K 9'50 St. 3. Kovlnasta posrebr anker-rem, z dvojnim pokrovom K 7-50 iz pravega srebra K 10-76 St. 4. Nikelnasta cil.-rem. tula t dvojnim pokrovom K '50 enaka iz pravega srebra, fino anker-kolesje, t različnimi v zlato batni vloženimi podo-K 18-- St. 5 Z lepimi opall «11 be-Umi kamni, zlato na , srebro . . . K t* kar zlato . K 6-60 St. 6. kar. zlato, opal-kjunnl St. 8. Zlato na srebro K 1-80 tnanjil ... K 1-00 Ukar zlato . K 3-80 Večletno jamstvo! Velika zaloga najfinejših slovečih znamk žepnih ur, kakor nikelnastc, jeklene, srebrne in zlate. Lastna varstvena znamka „IKO". Stenske in salonske ure ter budilke v največji izberi po na|nižjlh cenah 1 Zahtevajte ceniki Žepne ure le prve vrste pravega švicarskega izdelka v zalogi. Največja zaloga zlatih in srebrnih verižic za ženske in moške. Poročni prstani, murčki, zvezdice, broške, uhani, zapestnice po najnižjih cenah. /ediino orodje iz pravega in kina - srebra in druge krasne predmete; palice s srebrnimi držaji v največji izbiri. Tiskala Katoliška tiskarna.