71. Številka. V Trstu, v soboti 3. septembra 1892. Tečaj „E D I M O S T" nihaja drakrat na teden, vaako arede ia loboto ob 1. uri popoladne. „Edinost" stane: »a vae leto gl. «.—; izven A vat. 9.— gl. » polu leta „ 3.—; „ „ 4.60 „ debelimi črkami ae plačuje proator, kolikor bi ga obaoglo navadnih vratic. Poalsna, javne zahvale, oemrtnlce Itd. ae račune po pogodbi. Vai <1 opisi ho pošiljajo uredništvu Piazsa Caaerroa it. 2. Vsako plamo mora biti frankovano ker nefrankovana ae ne apre-jemajo. Rokopiai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate pro-joma ttpravniitvo P iazza Caaerroa it. 9 Odprte reklamacije o prost« pnitnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. ■V adlaoat ]• mci> Združimo se! Žalostne, dk, bridke bo nam razmere tukaj ▼ Trstu. Naš nasprotnik je v boju proti nam mnogoštevilnejli in zraven tega ima v dosego svojih namenov na razpolaganje vsa mogoča sredstva. Njegovi so uradi, njegove so iole, njegovo je vse, Slovenec je povsod ptujeo. Nasprotnik ga je premagal, vzel mu je narodnost in še ono, kar je ostalo, še to hoče po vsej sili poitalijančiti, In res, priča smo, kako požirajo valovi italijanstva v svoja nenasitena grla naše ljudij l Ves upliv je že V njegovi laeti in vrgel ju že svojo pozornost v okolico. Mnogo nas je de, kojim ne more nasprotnik vzeti našega materinega jezika ; mnogo nas je, kojim je naš materini jezik največji zaklad; mnogo nas je, ki lehko rečemo pred vsem svetom, da smo ponosni, ker nam je bila usoda tako mila, da nam je dala slovanske majke, a pri vsem tem velikem številu, pri tukajšnih razmerah, v primeri z. nasprotnikom, smo vender le iel6 šibki, ker nimamo še prave, narodne organizacije in ker je med nami ie mnogo in mnogo mlačnežev. Res, med nami najdemo mnogo takih, kojim ne smemo nikakor očitati, da niso pravi narodnjaki, a poleg teh je tudi več takih, bodi si iz viijih ali iz nižjih stanov, koji se ne smejo nikakor ponašati z onim rodoljubjem, kakoršno bi moralo biti pri naših razmerah. Nesloga, koja tako odlikuje Slovane od drugih narodov, ta nesloga ukoreninena je tudi pri nas. Srb ne pogleda svojega krvnega brata Hrvata — sovražita se. In mi Slovenci, koji ne poznamo tega narodnega sovraštva do drugih slovanskih bratov, smo li mi tukaj v Trstu kaj boljši od Srbov P Srb ne pogleda Hrvata radi vere in mi ne pogledamo svojega brata Slovenca PODLISTEK. Onšgov Oni. (Iz popotne torbice Onćga Onegovega.) (Dalje.) Kako je s tre 1 j a 1 h u d iča P Onćgov Od dosegel je bil čast poljskega čuvaja. Kot takemu je bila izročena od občinskega sveta bridko nabita puška dvocevka. Onf je korakal ponosno z njo po polju, lovil tatove, a kadar se mu je približal mesto tatu zajec, pomeril je jako rad tudi temu, dasi je imel tako grozno smolo, da ni zadel nikdar hitre živalice, VaŠčanje so jako dobro vedeli, da ni ustrelil in tudi ne obstrelil niti jednega zajca, dasi je pokalo na polju skorom vsako uro. Kaj Bi izmislijo bistre glavice P Blizo Soče je velik travnik, sredi travnika njiva, kjer raBe turšica. Vzamejo zajčjo kožo, natlačijo v njo slame in nesejo takega zajca k njivi, kjer ga postavijo na štiri kole, da je mogel ponosno gledati iz trave, sami pa 8e poskrijejo po turšici. Čakali niso dolgo tu v njivi, ko prikoraka Ončgov Onf s puško na ramenu. Zapazi zajca, pomeri, puška poči, a zajec se ne gane. Lasje mu ustanejo po koncu. To ni žival, to je kaj drugega! Teče ves zbegan v vas in tam pripoveduje o hudiču v zajčji koži: radi — stanu. Tako ne smemo. Pri naših razmerah poznati bi ne smeli nikake razlike med različnimi stanovi, vsem bi moralo bijti srce jednako gorko za našo sveto, narodno stvar, bodisi v najkrasnejši palači, kakor tudi v najrevnejšem podstrešju, ko sta vender v borečih se vrstah baš tako potrebna največji gospod, kakor največji siromak. Ia kaj najdemo P Kaka je ta razprtija med nami P — Zaslužim na mesec več nego ti, bratil se ne bodem s teboj ; visok uradnik sem, hodil ne bodem s teboj, ker si nižji od mene ; trgovec sem, poln denarja, v tvoji družbi nočem biti, ker si zadolžen siromak; moja žena je iz najboljše hiše, v nikako društvo ne smeva skupaj s tvojo, ki ni iz takega Btanu;dve šoli imam več od tebe, prijatelja ne moreva biti, ker nisi toliko izobražen. V takih razmerah živimo tukaj žalibože. Mesto, da bi bili na našem številu vsi jedini, ko smo v primeri z ogromnim nasprotnikom v vsakem pogledu slabejši ; in mesto, da bi se vsi postavili kot trdna skala v bran proti ljutim valovom italijanstva, kjer naj bi stali vsi kot jeden mož pred divjim napadom, kjer naj bi se borili liki onemu, koji se bojuje že ■ vsemi sredstvi sfe^smrtjo. — Ne 1 razprtija nam gloje one vezi, katere naj bi vezale naše itevilce v močni jez! Vse je v nasprotnikovih rokah, društva samo so še naša, le ona so še bran, koji lomi ljute valove. In tudi v narodna društva prišla je taka razprtija. Uže to, da so se ustanovila različna društva, bila jim je povod baš taka razprtija, koja mora biti v očeh pravega rodoljuba naši narodni strani tukaj v Trstu le pogubonosna. In že celo v različnih društvih, ki so se ločile in se še ločujejo po različnih stanovih, nahajamo takošno razprtijo. A pri naših razmerah moramo biti drugačni. Ako hočemo, da nam zašije solnce „Zadel sem ga*, rekel je, „prav v srcć, a padel ni, tekel ni." * a • Kako je zaslovel po vsem okraju kot najboljši lovecP V vasi se več dni ni govorilo drugega, nego, kako je streljal Onegov Onf hudiča. Za vse to je izvedel tudi okrajni glavar, ki je imel ob enem v dotičnom kraju lov v najemu. Nekega dne se odloči na lov in povabi tudi našega Ončga. Šli so na strmo, z gozdovi obrašČeno goro. Vsak lovec postavil se je na odločeno mu mesto in Onegovega Ončga zadela je čast, da je moral stati v plazu pri potoku. Visoko nad njim na hribu, baš v tistem plazu, Btal je drugi lovec. Psi zalajajo in velika srna se približa hitrih nog onemu lovcu, ki je stal visoko na hribu v plazu nad nagim Ončm. Lovec pomeri, puška poči in srna se začne valiti po plazu proti potoku. Kri jej je bila odtekla, ko se je privalila do potoka k Onemu. Lu-ta jo prime za nogo, zadere jo na rame in jo nese v grmovje. Tu se vsedo k njej in premišljuje, kuj naj bi storil z njo. Nihče ne ve, da je srna mrtva, nihče ne ve, da jo je skril, pse lehko odpodi ; ako jo „pofuli", koliko dobrega mesa! Zadere jo zopet na rame, a vrže jo jezno na tla. Zamisli se zopet. Spomni so, da je na gla*u kot najslabši lovec. Bolje bode, ako bodo mi- boljse bodočnosti; delujmo vsi na to, da izgine od nas taka razprtija. Boljši stanovi imajo svoje društvo, v kojem gojć lehko ljubezen do domovine in to je „Čitalnica". Srednji sloji, kakor tudi nižji, imajo tudi tukaj v Trstu svoja narodna ognjišča, kjer se jim oživlja plaaien do svete naše narodne stvari. Ker pa moramo vsi posamezniki na to delati, da zatremo razprtijo med različnimi stanovi, ustanovili so tu-kajšni rodoljubi neko drugo društvo, katero naj nekako posluje med onim društvom, kjer se zbira narod iz boljših slojev in med onim, kjer imajo uatop tudi reveži. Te vse naj združi to društvo v celoto, koja naj se predoči svetu kot pravi narodni jez, ne poznajoč različnih stanov; — in to društvo je „Sokol". Pred nekojtmi meseci čitali smo nekje o „Tržaškem Sokolu" : „Zbiraj si pa Čili Sokol srednje sloje našega, uže na pol potujčenega meščanstva". S temi vrsticami hotel je pisec pokazati nekako pot, po koji naj hodi to društvo. Res, nikdo bi se ne mogel izpodtikati nad temi besedami, ako bi veljale „Sokolu", kateri ne zna vršiti dane mu naloge. Ako motrimo navedeno razprtijo, koja jedina je uzrok, da nas poitalijančuje ptu-jec vedno bolj in da ne cvete našto društveno živenje, kakor bi moralo, naj druži toraj „Sokol" samo srednje stanove P Sokol mora biti v Trstu ono društvo, kjer ee ljubita člana, kot slovanska brata, ne ozirajoča se na različni stan. „Sokol" mora na to gledati, da pogladi in odstrani vse navedene ničeve razprtije in da združi pod svojimi peroti ves slovanski ljud v Trstu v veliko slovansko družino. In „Sokol* bodo tudi združil vse stanove k jedni mizi, pod jedno slovansko lipo, ko se ne bode več sramoval korakati po mestu v sokolskih vrstah bogatin poleg reveža, ko postanejo naše narodne družine v resnici slili, da jo je on ustrelil, ker tako ga hodo Čislali vsaj. Pogleda Še jedenkrat mrtvo srno prav milo, vzdigne naravnost proti nebu puškino cev, pritisne petelina, za-miži, „pumf!* „pumf!" zagrmi daleč na okrog in zakriči na vse grlo: „Mortus est" t Lovci se približajo kraju, od koder se je razlegal strel in glas in tu najdejo Ončgovega Ončga, ki je stal z jedno nogo na umorjeni srni, v desnici |pa je kaj ponosno držal smrtonosno orožje. Ker niso Jlovci ta dan nič drugega ustrelili, bil je Onf najbolj slavljen in hitro raznesla se je vest, da je Onegov Onf najboljši lovec. * * * Ončgov Onf pa sv. Jurij. Pozabil bi bil skorom povedati, da je bil Onćgov Onf tudi cerkovnik. Stanoval je zelo daleč od cerkvo. Na stranskem žrtveniku bil je velik, lesen kip, ki je predstavljal sv. Jurija. Ker se jo ta svetnik postaral, sklenil je g. župnik, da napravi novega; staro podobo pa ukaže Onegovemu Onemu nesti domov na — ogenj. Bila je hada zima. Ončmu je pri-inanjkalo drvi. Spomni se na lesenega sv. Jurija. Gre v cerkev, zadere starega svetnika in ga neso iz cerkve. A sv. Jurij je težak in pot dolga. Za njim pride sosed z narodne, ko ne bode več našim gospčm in gospicam hudo, ako bodo v družbi, kjer je ves slovenski tržaški živelj zastopan, ko pridejo naše gospe do prepričanja, da ni nikakor nečastno za nje, ako so ▼ društvu tudi z revnejšim človekom, temveč, da jih vsak pravi rodoljub baš radi tega toliko bolj čisla in spoštuje, — ko vse to dosežomo, tedaj se ne bodemo več bali nikakega ptujega navala, tedaj smemo upati, da lehko zakličcmo nasprotniku zmagoviti : „Stoj!" Da dosežemo to, bode naj vsakemu izmed nas sveta dolžnost na to delati. Po-učujmo trdoglavoe in prepričajmo jih, da razprtija, ki vlada v naših društvih, j« pogubonosna za našo sveto, narodno stvar 1 Hodimo kakor sv. Pavel od hiše do bile in povejmo vsakemu, da mi se ne smemo ločevati po stanu, kakor naši sosedje, temveč, da moramo vsi na to delati, da se združimo tukaj v Trstu v jedno samo družino, kjer naj poneha vbb razprtija ! „Sokolu" pa zakličem: Druži, „Sokole", pod svoje peroti vse sloje našega, tržaškega, na pol poitalijančenega ljudstva ! Ti uči ga prave ljubezni do naše narodne stvari! Z .... n. Politični pregled. Notranlt dažala. Pasi je tudi deželni zbor Tirolski sklican na dan 9., t. m. vender je vlada razpisala nove nadomestne volitve še le za konec tega meseca; to je, za one mandate, ki so bili razveljavljeni vsled pasivne opazicije italijanskih dež. poslancev. Kolanjska „K r e u z zeitung", govoreč o sedanjem stanju konservativne stranke v Avstriji, naglaša, da krŠčansko-konservativne Btranke Čaka lepa vozom. Smili se 'mu pod bremenom ato kajoči. „Nesete kaj težko P" nagovori ga. „Težk6, težkć", stoka Onf. „Sedite na voz", svetuje mu usmiljeni sosed. Onf se spravi na voz, a sosed zapazi na veliko čudo, da Onf ni odložil butare, temveč da sedi na vozu se svetnikom na hrbtu. „No! zakaj ne odložite P" začudi se sosed. „Ker se bojim, da bi bilo volom pretežko, ako bi morali tudi breme peljati" odreže se Onf. • * * Prispel je »ročno domov. Gorelo jo v peči. Onf zgrabi svetnika in ga telebi po glavi v ogonj. Ker je bil pa les zelo star, zaredili so so bili v njem veliki Črvi. Plamen je dosegel tudi te črve v lesenem svetniku. A, kakor vrisči pečenka na ognju, tako so vriščali tudi črvi v sv. Juriju, koje vrisčanjo je bilo podobno nekemu cvilje-Ijenju. Onf zasliši to, zasliši, da sv. Juriju ogenj ni posebno prijeten, zasliši, da cvili jako hudo, ker mu je prišel plamon do živega. Skoči k peči, zgrabi za poleno in zažuga v peč kipu : „Brez usmiljenja gospod Jurij! brez usmiljenjal* * * • (Dalje prih.) bodočnost ter da postane nepremagljiva, ako bodo voditelji starega avstrijskega klerikalizma dobro u m e 1 i novo dobo in nove o d n o -šaje ter se jim ud ali". S to su-pozicijo mahnil je nemški konservativni list v prvi vrsti po „Vatcrlandu", ki je trmoglavo mahal po vodji kršćansko socijtilne stranko, dr. Luegerju. A moralo iz te supozicije naj si izerpijo tudi naši slo-venski konservativci, ako jim je res do tega, da se Slovenci združijo in sporazumejo. Sicer pa ostanejo vsi vzdihi po slogi mgolj deklamacije brez praktične vrednosti. V novo dobo in mej nove odnošaje treba — hoćeš, nočeš — prištevati tudi moč narodne ideje. Kdor hoče prezirati to idejo, prepriča se kmalu, da se je varal. Staročeska „Moravska Orlice" ovekoslavila se je toliko perfidijo, kakoršne je zmožen le ovaduh in denuncijant. Pišoč o sedanjem politiškem polo-ženji pravi, da po odstopu barona Pra-iaka ni smeti govoriti več o moravskih Čehih kot vladni stranki. Potem nadaljuje: „Mi se smatramo kot stranko, stoječa izven vladnega kroga, kot stranko, ki je sklenila, prativiti se najodločneje vsem nakanom vlade, naperjenim proti našemu n&-rodu. Postopanje naše pa bode različno od postopanja Mladočehov : braneči svoja prava ne bodemo iskali o p 6 r e izven države ter ne bodemo d e-lovali zlovoljno proti glavarju države.......« Gospoda moravski Staročehi so re* padli jako nizko, da ■oj pričeli rabiti orožje denuncijantstva To se še ne pravi iskati op6re zunaj države, ako se kdo ue strinja — in tudi pove odkritosrčno —se smerjo vsakodobne vnanje politike. Mladočebom podtikati ve-leizdajstvo, ker niso zadovoljni se sedanjo vnanjo politiko našo, to ni pošteno, to je gnjusno. A. „Moravska Orlice* stopila je še višje za jeden klin: obdolžila je Mla-dočehe, da delajo zlovoljno proti glavarju države. Za tako perfidijo pa ne vemo pravega izraza — pa vsaj se obsoja sama po sebi. Sicer pa moramo le obžalovati, da se je denuncijanstvo jelo iiriti na grozen aaoin, ne le na Moravskem, ampak tudi na Slovenskem. Mej nami ni bilo še nikdar toliko „izdajavcev" in „brezvercev", nego uprav sedaj. Tudi dalmatinski vladni pristaši ao pri delu. V pogovoru z nekim sotrudnikom „Agramer Tagblatta" izjavil se je znani vodja večine dalmatinskih poslancev, da je položenje v državnem zboru sedaj nejasno, kolikor se dostaje slovanskih koristi. Nemško-strankarska vlada pa da je nemogoča. Kolikor se dostaje koristi Jugoslovanov goji Klaič zaupanje do vlade, kajti grof Taaffe je naklonjen Jugoslovanom. Ta naklonjenost bi pa ostala tudi pod kako drugo vlado, kajti Dalma-oiji žele dobro na odločilnem mestu. — Tako gospod Klaič, da opere svojo oportunistiško politiko. Temu bi bilo le pripomniti: Zakaj nas pa gg. poslanci vedno plašijo z nemško-liberalno vlado, zakaj nam naglašajo nezrušljivo doslednostjo, da treba na vsak način podpirati ta sistem, sicer da nas kar pogoltnejo nem* ški liberalci — ako gospoda Bami vedo, da je nemško-strankar-s k a vlada nemogoča?! Erklaret mir, Graf Oeriodur! Ogrski državni zbor se snide baje dne 26. t. m, v ta namen, da voli delegate ter da se mu predlože proračunske predloge. Potem se zborovanje odloži za nekoliko časa. Nova večina v občinskem svetu Zagrebškem je že začela dolovati s pri-pomočjo madjaronskega nasilstva. Dne 29. t. m. je bila prva Beja. Svetnik Brest-j e n s k i je hotel govoriti o dogodkih pri volitvah, a nadžupan S i e b e r mu ni dozvolit besede, na kar je večina odobrila vse volitve. Postopanje večine je provzro-čilo veliko razburjenje. No, tolažimo se: vsaka sila do) vremena. Ogri naj le gle-dajo, kaj delajo: Rumuni so jih že poz- vali pred sodni stol Evrope ; a Itumuni dobe izvestno naslednikov. Krivica ne maščuje prej ali slej. Vnanje države. V Srbiji narašča bolj in bolj nevolja proti regentstvu radi nasilstva, zbok katerega je padlo ministerstvo Pašićevo. Povsodi po deželi se vsprejemajo resolucije, ugovarjajoče neparlamentarnemu postopanju regentstva. Pri volilskem shodu v Ćupriji zaklical je neki kmet: „Nad ušesa gori pokopali bodemo liberalce (stranko prvega regenta Rističa) na volišči". Slaba stvar poraja le slabo, o tem se utegne prepričati regent Ristič. In čuditi se moral gospodu Rističu. Ta mož je. bil do sedaj na glasu zbok svoje previdnosti, a sedaj se je toliko spozabil, de pleše po piščalki Milanovi, po piščalki moža, do kojega goj» Srbija — in poleg Srbije ves civilizovani svet — le čut zaničevanja. DOPISI. Iz Dekanov, dne 27. avgusta 1892. [Izv. dop.] Škandalozni dopisi v raznib italijanskih listih o izletu „Sokola" in „Slov. pevskega društva" v Dekfine razburili so strašno vse tukajšnje prebivalstvo, osobito pa so užalili našo čitalnico, koji so se la-žnjivo podtikali razni čini, da bi jo očrnili pred oblastmi. Ni res, da se je v Dekanih priredil „tabor", ampak bil je samo izlet dveh nepolitiških društev. Se svojim besedičenjem o taboru so italijanski listi pokazali le to, da ne vedo, kaj je „tabor". Da smo hoteli prirediti „tabor", prijavili bi bili to (ker nas v to veže postava), kompetentni oblasti, in ta poslednja bi se bila v tem poslednjem slučaju izvestno požurila od-poslati svojega komisarj . Nesramna laž je, sta so bila glavna agitatorja gg. L e g o v i ć in R a n i 6 i 6. Prvi je sodel dan izleta mirno doma v Kopru, a drugega niti ne posnamo. Društvi „Sokol" in „Slov. pevsko društvo" imata svoja pravila, potrjena o d vlade. V zmislu teh pravil imata pravico prirejati izlete. Nikdo nima pravice izpod-tikati se na tem. Vsaj se tudi mi nismo i izpodtikali, ko je nedavno italijansko po-litiško društvo priredilo v Kopru avoj občni zbor. Kar je njim prav, je tudi nam ljubo. Naravnost smešna in neslana so podtikanja naših uasprotnikov „o hrvatski propagandi". Pri nas ne treba nikake propagande. Mi smo Slovenci, hočemo ostati Slovenci. Mi smo se zavedali svoje narodnosti že popred, in ne treba pri nas nikake propagande, ker vemo sami, kako nam veleva rodoljubna dolžnost. Obrnimo se nekoliko do „slavnega" in že do Bitega znanega lista „II Mattino". Ta list laže, da buo dne 31. julija v Dekanih uganjali „pandemonio" (da smo razgrajali). To je obrekovanje. Dne 31. julija sti nas obiskali dve sloveuski narodni, a nepolitiški društvi. A mi smo ja vsprejeli, kakor vsprejme brat brata: prisrčno, razprtimi rokami. Vse se jo vršilo v vzornem redu, niti najmanjša stvarica se ai dogodila, ki ne bi bila v čast našemu prebivalstvu. Orožnika, ki sta bila navzoča, Bta nam lahko na pričo. Le-ta naj povprašajo kompetentne oblasti. Kaj moremo mi za to, ako „II Mattinu" ne ugaja, da se mi ljubimo mej seboj! Zapomni si „II Mattino": društveni zakoni in zakoni za zborovanja so veljavni za v s e nirodnosti. Ako je temu listu ugajalo, da se je istega dne v Kopru (v gostilni „Merlo) produciralo pevsko društvo tržaško, mora pa tudi potrpeti, ako se v slovenskih Dekanih veseleSlovenci.,11 Mattino' seje posebno radoval na himni agresivnega društva „Lega Nazionale", nas pa bi hotel potopiti v žlici vode, ker sme dostojno vsprejeli dve nepolitiški društvi, potrjeni od vlade. To je že skrajna nestrpnost! Ponavljamo še enkrat: kar je drugim prav, je ljubo tudi nam. Oni proslavljajo svoje društvo „L^ga Nazionale", a mi »i ne damo kratiti pravice proslavljati tiste, koje ljubima, ker so naši bratje. A s tem ne žalimo nikogar, kajti s prisego bi lehko potrdili, da se v Dekanih ni izustila nijedna besedica, žaleča druge narodnosti. Ne vemo, je-li bilo tudi v Kopru tako. Dvomimo ! Grda laž je, da je orožnik zapodil g. prof. Mandiča, grozeč mu z zaporom; ampak opozoril ga je le, da govori niso na programu, na kar se je g. MandiČ mirno udal prepovedi. Ker pa je občinstvo slutilo, da mu je hotel sporočiti pozdrave nenavzočih poslancev drA. L a g i n j e in Spinčiča, dalo je burnimi živio-klici duška svojemu čutstvova-nju do teh dveh mož-junakov. Vsaj vemo, koga smo volili! Poslednja in drzna laž je to, da se je Blavnost vršila v občinski dvorani, ampak vršila ae je v gostilni g. Grižona. Zastav je bilo pač mnogo, a mej temi so bile tudi črno-rumene! Je-li bilo tudi v Kopru tako P Zopet dvomimo ! Kako lažejo vender naši nasprotniki ! In mi naj bi molčali na vse to, mi, ki imamo zavest, da se nikdar ni za las ne odmaknemo od postave. Prisrčna naša želja je bila, da županstvo protestujo pri kompetentni oblasti. Sestavili smo potrebno ulogo, ali naš gospod župan, ta uzor „srčnosti in poguma", ni je hotel p o d p i* sati. Dvomimo, da se je s tem prikupil občanom. Tudi dobro: vsaj vemo, pri čem smo. Če pa ž<» g. župan ni hotel braniti žaljene naše časti, pa treba da storimo to sami na javnem mestu, v oenjeni „Edinosti". Da, protestujemo! Protestujemo proti vsemu, kar bi utegnilo žaliti naše čutstvo-vanjev dinastiškem, narodnem in kulturnem pogledu. Zvesti podaniki, zvesti sinovi svojega naroda in zavzeti za vse lepo in blago — smo in ostanemo. Različne vesti. Slava duhovniku-rodoljubu! Borečim se za narodni naš obstanek, v siloviti borbi proti neizprosnim protivnikom vere in narodnosti naše, usojeno je tržaškim Slovencem, prebiti marsikako dušno bol, marsikako razburjenje, ali nikak nevspeh, nikaka krivica se strani naših narodnih nasprotnikov nas ni zadela tako živo in do dna duše, nego dogodki pri katoliškem shodu, naperjeni proti plemeniti, proti v ■ v i š e n i, proti prepotrebni naši družbi sv. Cirila in Metoda — koji družbi sta n a-čelnik in tajnik vzorna duhovnika. O tej zadevi bode še mnogo pisanja, a za danes uas veže dolžnost kot katoličane in narodnjake — kajti naša dična družba je vneta gojiteljica verskega čutstva in mišljenja —, izreči najiskrenejšo, iz globine razburkane duše prihajajočo zahvalo prečastiterou kuratu Antonu Koblarju na možki h, poštenih in pogum i z-razujočih besedah v obrambo zavoda, kojega trebamo kakor riba vode in kojega grditi more le človeška zavist. Osebni vesti. Profesor na deželni veliki realki v Novem Jičinu, g. Josip Apih, imenovan je glavnim učiteljem na učiteljišči v Celovci. — C. kr. višje sodišče za Primorsko podelilo je izpraznjena^ mesta avskultantov 'pravnim praktikantom gg. : Jožefu Cehetu, Jožefu Fonu, Štefanu Pa-chorju in Mateju Fabijanu. Policijskemu nadkomlsarju Krištofu Busichu podelilo je Njegovo Veličanstvo nanlov in značaj policijskega svćtnika. „Demonstracija s petardami'. Naši municipalni delegaciji videlo se je umestno, da izreče svojo nevoljo na „demonstracijah s petardami". „Politik" opaža k temu : S tem je za sedaj rešena lojalnost ; ko se zopet prigodi kaj Bličnega, možno je zopet popraviti na ta način. Pač ga ni nad te krasne odnošaje tržaške !* Surovost. Nek tukajšnji italijanski list nazval je gospoda profesorja in urednika Mandiča „krvnikom Istre". To je že vrhunec zdivjsnosti in surovosti. Mi niti ne zamerimo Italijanom, da se srde na g. profesorja Mandiča, kajti ta mož jim je se svojim izborno uredovaniin listom prečrtal že marsikak fino sestavljen račun ; mi razumemo prav dobro, znkaj se gospoda protivijo izvršenju jednakopravnosti istrskih Slovanov — ali vsaka stvar mora imeti svoje meje, tako tudi strankarsko nasprotovanje. Kaj je zagrešil prof. Mandič, da ga psujejo s pridevkom k r v n i k P Nič takega, kar ne bi bilo umevno samo po sebi. G. Mandič je zvest Bin slovanske Istre ; g. Mandič je pa tudi izobražen mož, ki zna rabiti svoje pero. V tem tiči vsa pregreha njegova: da ljubi borni rod svoj in da je v probujo tega rodu zastavil izborno svoje pero — da vrši d o 1 ž n o s t 's v o j o do narodnosti svoje: Verjamemo, daje to neljubo nasprotni* kom tembolj, ker se delovanje g. Mandiča more ponašati z obilnimi vspehi; ali to še ne daje pravice nikomur, blatiti b krvnikom moža, kojega mora spoStovati [vsak poštenjak — če se že strinja z njega nazori, ali ne. Se svojim psovanjem kažejo le italijanska gospdda, da ne poznajo zakonov, ki so veljavni v občevanju mej omikanimi ljudmi — in bili ti tudijpolitiški ali narodni nasprotniki. Gospodje imajo pač vedno na jeziku svojo avito eolturo, vse njih postopanje pa kaže, da niso kulturen element: da so bolj prostaški, nego najpriprostejši seljak istrski. „Naša Sloga" odgovarja na grda ta psovanja: „Mi se ne sramujemo tega naslova. Tudi v bodoče se hočemo truditi po svoji moči, da ostanemo krvniki peklenskim spletkam in osnovam italijanaško-krnjelske gospdde naše Istre". čuden izgovor, v zadnji številki smo poročali o divjaških napadih v mestu Pa« zinskem na mirne hrvatske in slovenske goste. Izrekli smo svoje začudenje, kako da niao prišli orožniki o pravem času na lice mesta. Sam gospod okrajni glavar, vitez Schwarz je priznhl, da je bilo pričakovati demonstracij, a odklonil je vsako odgovornost od sebe, čeft: zakaj Btepa pisali po hrvatskih in s 1 o v e n s k i h 1 i s t i h , dabodeve-selica v Lin daru?" To pa je že zares čuden izgovor, is kojega se da sklepati, da Slovani provoku-jemo že s tem, ako naznanjamo po listih, da to ali ono društvo priredi veselico v zmislu svojih pravil, potrjenih postavno. Da: ako oblasti postopajo po takih načelih, ni čuda, da italijanski gospčdi raste greben ter da se pouliška sodrga utrjuje bolj in bolj v misli, da jej je vse dovoljeno. Taka načela morajo obroditi žalosten sad. — Sicer pa je očevidno, da »e je italijanska stranka Pazinska zopet ohrabrila — po odhodu okrajnega glavarja Simziga iz Pazina. Radi iirjenja prepovedanih tiskovin zagovarjati sta se morala včeraj pred okrajnim sodiščem 19 letni Karol Roeoo in 22 letni Josip Dina. To sta tista dva junaka, ki sta dne 11. avgusta 1892. trosila po mestu neko puntarsko pesem iz leta 1848. Prvemu so prisodili štiri mesece, drugemu pa jeden mesec zapora. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so izletniki v bajto 2 gld. 30 kr. Poziv! Oni pevski zbori, ki so se priglasili za sodelovanje pri skupnem koncertu, so naprošeni, da odpošljejo svoje zastopnike k seji, ki bode v nedeljo 4. sept. ob 4. uri popoludne v prostorih „Del. podp. društva". Dr. G la s e r. „Del. podp. društvo" vabi na desetletnico blagoslove nj a svoje sastave. Slavnost je razdeljeua v dva dela in se bode vršila jutri v nedeljo t, 1. Vspored nlavnosti. 1. Ob 7i/i uri zjutraj zbero se odborniki in udje v pro-i štorih društva, via Molin piocolo št. 1. Od tod odidejo z godbo, društveno zastavo in odborom na čelu v cerkev sv. Antona novega, kjer jih pričakuj -jo v svečanih oblekah družabnic«. Ob 8. uri točno začne slavnostna sveta maša, pri kateri bode pelo „Slovansko pevsko društvo" novo skladbo. Po sv. masi vrnejo se udje z odborom, spremljevani z godbo, istim potem v društvene prostore pohraniti zastovo — in se razidejo. II. Ob 6. uri popoludne bode v okinčanem vrtu „Mondo Nuovo" slavnostna veselica, pri kateri bodo sodelovali pevkinje in pevci „Slovanskega pevskega društva" in godba. Palili se bodo sijajni umeteljni ogrji. Na kegljišču se bode igralo za dobitke. Ustopnina k veselici je 20 kr. za odraslo osebo ; in 10 kr. za otroke od 10. do 14. leta. Druž.tluiiki in družabnice morajo ta dan nositi društveno znamenje. Na red pazijo za to postavljeni nadzorniki. Ustopnice k veselici dobivajo se pri g. Antonu Žitku, via Stadion št. 1, in v društveni pisarni. Vspored veselice. 1. D. Jenko ; „Naprej !", godba. 2. Gj. Eisenhut : „Večer na Savi", godba. 3. Ivan pl. Zaje: „JuriŠičeva poputnica", zbor. 4. G. Verdi: Sinfonija iz opere „Nabukodonozor", godba. 5. Nagovor predsednika, potem „Cesarska himna", godba. 6. Umeteljni ognji. 7. J. Rieder : „Slovanski potpourri", godba. 8. H. Volarič: „Vesela družba*, mešani zbor. 9. Blaschke: „Pustna šala", godba. 10. „Slovan", zbor. 11. Novotnjr: „Srbski motivi", godba. 12. Umeteljni ognji. 13. Strauss : „Od daleč", godba. 14. Hu-golin-Sattner: „Opomin k petju", mešani zbor. 15. Sohoffer: „Pošta v šumi", godba. 16. Strauss: „Veliki vojaški galop", godba. NB. V slučaju neugodnega vremena, preloži se veselica na prihodnjo nedeljo. Prvi slovenski kat. shod. Dne 31. t. m. predpoludne in popoludne zborovali so posamični odseki, zvečer pa se je vršil prvi slovesni shod. Predsednik P o v š e je pozdravil zborovalce, potem so govorili: knezoškof Lljubljanaki, knezoškof Mariborski, in dr. Gabri-j e 1 a i č v ime u u nadškofa Goriškega. Dr. Papež kot namestnik deželnega glavarja je pozdravil zborovalce, istutako župan Grasseli v imenu občine. Govorili so nadalje : nemško-konservativni poslanec dr. Fuchs, poljski novinar Glienkie-w i o z , kanonik dr. Jeglič iz Sara-jevega in odvetnik dr. Sernec iz Celja. Dne 31. septembra se je vršil drugi iu tretji slovesni shod. Pri drugem slovesnem shodu je govoril preč. dr. Iv. K r i-žaničo „razmerju med vero in narodnostjo;" g. kanonik Klun o potrebi verske šole; g. župnik Gregor Eiuspieler o potrebi „verske in narodne šole." Prof. dr. Anton M a h n i č „o razmerju mej vero in vedo" ter kanonik Janez Flies o „cerkveni umetnosti." Pri tretjem shodu je bil tudi navzoč grof B e 1 c r e d i. G. vikarij Kalan je govoril o soci-j a 1 nem vprašanju, predsednik Povše o kmetijskem vprašanju^., dr. V. Gregorič in Matija Sila o tisku. Zvečer ob 8. uri je bil banket. G. Gregor Eiuspieler je napil presv. cesarju, dr. Gabrijelčič kuezoškofu Ljubljanskemu, dr. G r e g o r č i č, knezo-škofu Napotniku, dr. Šusteršič avstrijskemu episkopatu, g. dekan K o m -pare domovini (v imenu „brezdomo-vincev"), Klun navzočim gostom, K a 1 a u dru. M a h n i č u. Toliko le kot zgodovinske podatke o katoliSkem shodu. Ves materiju! je seveda ogromen, in bode možno le polagoma kritično razpravljati o njem. A to bodi povedano že danes, da nas bode pri tem vodilo le naše prepričanje: kar je po našem rnenenji hvalevredno, bomo hvalili; s čemer »e ne strinjamo, pa bodemo grajali, kajti tržaški Slovenci ne poznajo strahu, niti pred drom Šusteršičem. Pevskemu društvu „Adrija" v Bar-kovljah je podaril te dni g. državni in deželni poslanec Ivan Nabor goj 10 gld. z namenom, postati ustanovnik istega drifštva. Za knjižnico rečenega društva darovali so sledeči gospodje (po zadnjem izkazu v „Edinosti"): Lavoslav Cvetnič, c. kr. činovnik 18, Vatroslav Počivalnik, kapelan 6, Fran Šmuc 5, Drag. Martelan 5 in Davorin Sulčič 2 knjigi. Odbor pevskega društva „Adrija" zahvaljuje se tem potem gospodu poslancu Iv. Nabergoju, kakor tudi gg. darovalcem knjig. Učiteljsko društvo za goriški okraj imelo bode dne 15. septembra t. 1. ob 9. uri prudpoludne v Gorici na slov. oddelku deželne kmetske šole letno občno zborovanje z naslednjim vsporedom : 1. Poročilo o društvenem zborovanji. 2. Pregled letnega računa. 3. Volitev treh pregledovalcev računa. 4. Volitev društvenega vodstva. 5. Posamezni predlogi. — K prav obilni udeležitvi uljudno vabi Odbor. Občinske volitve v Pomjanu. Zgodovina teh volitev se vleče kakor morska kača. Kakor znano ima pomjanska občina sedaj svojega „komisarja", ki upravlja občino tako, kakor hočejo — v Kopru. A že davno je potekel postavni rok njegovemu službovanju in že davno bi se bile morale razpisati občinske volitve, da r Istri ne vladajo nenavadni o d n o -Saj i. Vsakako pa se volitve že blizu, kajti po pomjanski občini so se že začeli loviti razni „inženirji*. Ti „inženirji" igrajo sploh veliko ulogo pri vseh volitvah po Istri. Pred volitvami ti merijo mostove, zvonike, farovže, ceste, železnice; po volitvah pa ni sledu ni o „inženirjih", ni o vseh njih „načrtih". Vsa ta komedija pdnavljala se je že tolikokrati, da si ne moremo misliti, da bi še kdo Šel na lim. Osobito Pomjanci imajo že obilo izkustev a temi „inženirji*. Da se je res izvršilo, vse to, kar se je že „merilo", to vam bi bila najsrečnejša občina pod solncea. Ali Bogu b6di potoženo : Pomjanci imajo še vedno svojo borno hišo božjo; Škan-dalozen farovi; ceste, dobr« za koze, ne pa za ljudij; vodnjak pa dobe takrat, kadar si ga sezidajo sami iz svojega žepa. Pomjanci spametujte se : ne dajte se so-pet slepiti ! Ne le, da s tem ne dobite nič, ampak nasprotniki vas še zasmehujejo, ako se daste vjeti, češ: glejte jih, „ŠČave" neumne I" Tiste goldinarje, koje vam silijo ob volitvah, pa morate p o v r a -č a t i italijanski g o s p 6 d i z obilnimi o b r e s t i m i. Goldinar, kojega zapijete ob volitvah po nemarnem, prišel je is vašega lastnega žepa. Goldinarji ob volitvah so vaše prekletstvo, vafia nesreča! Ako si hočete urediti svojo občino, treba, da vzamete nje upravo sami v roko. V ta namen pa treba vestnih, sa blagor soobčanov vnetih, pred vsem pa nezavisnih mož, kojim bosta v navodilo le lastno prepričanje in lastna previdnost, ne pa migljeji in želje doli iz Kopra. Sami gospodarji na svoji z e m 1 j i I — ta zahteva vam bodi poglavitni napotek za prihodnje volitve. To spoznanje sicer že prodira v vaši občini prav veselo in mnogo imate že zavednih mož, ki so sprevideli, da tako, kakor je bilo do sedaj, ne sme ostati v bodoče. Teh mož oklenite se vsi; poslušajte njih nauke ter združeno postavite se v bran — proti skupnemu nasprotniku ! Brez dela! Tovarniška družba v mestu S t e y e r u je odpustila iz dela 5000 de-lavesv. Od 9696 delavcev ostalo jih je le 3500 pri delu. 5000 delavcev brez dela kar naenkrat, to ni šala ! A udarec ni zadel samo teh 5000; koliko žena, koliko dece je ostalo — brez kruha! Mnogo jih je že odšlo iskat si kruha na Ogrsko, v Belgijo iu v Ameriko. Telefonska črta mej DunAjem in Trstom je dovršena. Ta črta je najdaljša v Evropi. Pristojbina za tri minuto govorjenja znaša : mej Trstom in Dunajem 1 gl. 50 kr., moj Trstom in Gradcem 1 gld. Dan otvoritve naznani so pravočasno. Bo8ensko-herceQov8ki vojaki. Cesar je odredil, da se sestavijo 4 nadaljne bo- sensko-hercegovske kompanije in 4 ba-| taljonski štabi. Kolera v Hamburgu. Mesto Hamburg je največje pomorsko mesto ob ustji reki Labe, na severnem Nemškem. Dne 15. avgusta že so javno razglasili, da je umrlo več bolnikov na azijatski koleri. — Ta strašna bolezen se širi vedno bolj — in umrlih je grozno število. Res da najhuje razsaja med ubogimi, bivajočimi v okraju mestne luke, a tudi gospodi ne prezanaša. Mej soboto in nedeljo zbolelo je nad 800 oseb. Da se je tako razširila, kriva je nedostatnost zdravstvenih naprav. Zdaj, ko bi potrebovali razne priprave za prenos mrtvih, imajo le 11 vozov. Bolniki in mrtvi leže po 5 do 6 ur skupaj, predno jih odneso. Obleka in smrad se še bolj počasno odstranjujeta. Poslopja so umazana od znotraj in zunaj ter nekatere ulice bo tesne in temne, a hranijo nad 30.000 prebivalcev. Nekateri časopisi uvidevajo, da na Nemškem ni vse zlato, kar Be po časopisih opeva in proslavlja. Kaki odnošaji so mogoči v bahasti, civilizovani Nemčiji, je razvidno iz poročil dunajskih listov. Odnošaji v bolnicah so grozni. Pot v sobe vodi preko trupel in cul z obleko umrlih. Trupla leže v bolnicah po 5 do 6 ur. Bolniki se niti ne preiskujejo pri vsprejemu v bolnice, tako, da pridejo mej bolnike na koleri tudi taki, ki niso bolni na koleri. Tam se seveda takoj nalezejo strašne bolezni, ter poginejo na grozen način. Neko drugo poročilo pravi, da polo-ženje v Hamburgu napravlja pretresljiv utis. Uprava mesta se je zagrešila z groznimi zamudami. Ljudje so grozno brezskrbni. Po gostilnah in kavarnah rajejo, mej tem ko kolera zahteva stotine in stotine žrtev. Ko sta prišla dva dunajska zdravnika k policijskemu predsedniku, posvetoval se je ravno o s e d a n s k i slavnosti. V mrtvašnici bolnice videla sta dva zdravnika 200 mrtvih, ležečih vse vprek. Na vprašanje, od kedaj leže tu ti mrtveci, dobila Bta odgovor: Od danes zjutraj! Epidemija je najhujšega značaja. Domači oglasi. Martin Krže. Piazza 9. QioTinni.it. 1. trgovina r mnogovrwtnim lesenim, železnim in lončenim kiilun|*kim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Društvena krčma Rojanskega posojilnega iti konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina. Cl. Gostilna „Stoka", SSTSiES. ime- Belladonna", poleg kavarne „Fabris14, priporoča se Slovencem ▼ mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndl vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Aniiroi Kolon čevljar T Ulici ,Ca*erma. ftllUl OJ IVaiall, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejšo ter solidno delo in točna postrežba. Cl. Ifopfll Pni IO Sgnnjarija in tobakarna v lUtrul uuija, ulici VU Arcata, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste in siropove pijače, „pasarete" in sifone. Hotel in restavrant Siškovič cs pontaje Hrpelje • Kozina ima jako lep razgled v visokosti 490 metrov nad morjem ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na ra/.polago so krasno opravljene Bobe za poletno bivanje; kuhinja in pijače izborne, cene nizke. Voznimi po žoeleznici stano samo 20 kr. 26 - 26 Emest Pegan (našiminik A. Pipana) na oglu Via Torrente In v Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino a moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijal-nega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina iu prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Vekoslav Moder, ptT mojster „Piazza Casorma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slašćio, čokolado, vgeh vrst moke itd. po n a j n i ž j i h conah. Cl. Antnn Pn^lrai u,ice nilLUlI rublldj, in Cecllia.toči hmtno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiš;t — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-sIoven»ke postne tiskanice. Cl Anton Lampe, naslednik Jakob Hoče-? varja, Via liarriera v e c c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča krtih vseh vrst, moko, riž. sočivje, fino moravško maslo Itd. Cl. Kavarni ,Commercio' in ,Te- fflpcpfl' v u"c' a a 1 m «1,iVni *hiij.i- UCOGU i;Sčj tržaških Slovencev vseh stanov. Nrt ra/.polago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. —.'An obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Ivan Kanobel, ^^pliplJS«'^ zalogo 7. mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi n* debelo v množinah od A kil. naprej po najnižji c*ni. Tiskarna „Dolenc" '"KitrSSj del :. . . nia št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska po ugodnih cenah Tmamo na prodaj knjigo .Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vozana stane 4"» kr., trdo vezana 65 s poštnino vred. Cl. B. Modic in Grebene, V^ilS in Via Nuova. opozarjata zasobniko, krčma r je in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okraseiije urotmih spomenikov. Cl. Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin i vali neiuy v via d*i bosco st. s (uhod na trgu staro mitnice, Piu/./.a liani era voccliia) in v ulici Molin a veato it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razno vrste domače in vnanje pridelke. C. iosip Kocjančič, v'^r«riVM trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, riženi in raznovrstnimi domačimi in vnnnjimi pridelki. Cl. Ivan Umek, črevljarski mojster, Via Ro-» magnu št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko nr ada-jočtt dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizko cene. Anton Godnig, i&JftLJKai poroča svojo veliko zalogo kave,olja,riža,''sladkorjaia raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno nizke, požtrežba je vestna in nagla. 13- 24 Petroleum cSJir.'JSU dajalnici Artura Fazzini, Via Stadion *t. 22. — Telefon 518. 17-20 Gostilna „41 Gallo d'oro" toči izvrstna istrska in furlanska vina tur ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vinu na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vino na zunaj in sicer loko stacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevaloo kako druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Oovacloh. 50—83 Ivan Valenčič, Via nuova it. 3!», prodaja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago so dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke. 49—32 Tiskarna Dolenc potrebuje 13—15 letno deklico, katera bi hotela pomagati pri tiskarskem delu, več se poizvć v tiskarni. Iščese za trgovino „Ohrtuijskega društva v Barkovljah. — Več ae izve pri predsedništvu omenjenega društva. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDIN1 v Trstu Telefon St. 334. 18-52 Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdflk« prepričala mu je, da sem znčel satu izdelovati iz pristnega kdtranore^a izvlečka iz Norvedške^a izvrstuo sladčice podobuo onim, ki dohajajo iz inozemstva Tu sladčice imajo isto moč kakor kOtru-nova voda iu glavice (Kapsulo), laž j ■* se, proživajo in prebavijo tor se prodajejo po prav iiizkoj ceni. Da se ogne ponarejanju na unej pluti v d ob lj ono ime izd« iuvniolja Prendiniju in na drugej besedo Catrame. V Trstu proda jejo v lekarnici Prendini v Akatljicuii po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah. Mlekarija „St Peter" Advokat dr. Mner Ponayljavni hi> je preložila na vogel ulic Campanile in S. Spiridione pred pravoslavno crkvijo. ]—3 Hišo z zemljiščem v dobrem ntanju, pripravno za gostilno, trgovino it«!., blizo mesta, kupim takoj. Andrej Hreščak Lokve — Hrvatska. 1—* ima sedaj svojo pisarno v Via Valdirivo St. 12, II. nadstropje. 1-8 Na stanovanje „ ,gprej. meta dva dijaka iz dobre družine, ki zahajata v narodne ali srednje šole, in sicer pri neki Častiti tukajSnji družini, v koji se govori slovenski in italijanski in kjer bi bili dijaki pod dobrim nadzorstvom. Natančneje se poizve pri uprav-n i 3 t v u našega lista. 2—3 tečaj za dečke, kateri žele naučiti se slovenski in nemški jezik pa tudi druge predmete za vstop v gimnazija ali realko. — Odpre sh meseca septembra v B a r i e r i št. 25. I. nadstr. Podučeval bode M. KamuščiĆ. učitelj i voditelj slov. šole v Trstu. 2=5 najboljše je s čajem iz tavžentrož (mileflori). kri in riepreknsljivo sredstvo zoper pale- nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek 7. navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila. Dobiva se v odlikovani lekarni —tOO PRAXMARER „Ai du« Mori - Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izvršujejo we neutegoma. Drogerija Arturo Fazzini y Trstu Ulica Stadion 22 — Telefon 519. Velika izbor mineralnih vodA, zmletih oljnatih barv najtinejih vrsti; rudeče. rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najflueje po 40 novS kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po renah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Korneuburger Viehn&hrpulver) za živino. Zaloga rairodij, barv, zdravil; zalogo iveplja in modre galice za rabo p ' i trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 17—50 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfljo koncesijonovana črta, od c. ... avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—28 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Wejrringerga88e 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsburea fttr die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck. Moja zaloga strojev nahaja se v TRSTU, ulica Zonta štev. 5, pod tvrdko Živic in družb. (Schivitz & Conip.) V zalogo prihajajo pogostoma dozdevni kupci, koji si stroje ogledujejo, pa kadnr jih so dobro ogledali in ceno izvedeli, izražajo svojo nevoljo, češ. da so si stroje drugod slabo kupili, ker moji bo bolji in cenejši. Kupujejo inačko v žaklji, ker ne poznajo blaga, kojega kupijo, ne agi-ntt, po kojim, in no fabrikanta pri katerem naročujejo. Pride blago slabo ali dobro, morajo jo držati, m sreča, če že ne pridejo ob plačano aro. Prosim gospode posestnike, naj prideje v mojo zalogo poprej, ko stroje kupijo kje drugje ; zmenili se bomo, ker moja skrb je, vsem dobro postreči; živim v deželi in od deželanov, zato pa niso v nevarnosti, biti opeharjeni. Prosim narodnjake, naj se držijo načela „svoji k svojim" t in da ne bi podpirali ljudi, kateri morda nus zaničujejo in nam škodujejo. Priporočam mlatilnice in čistilnice za žito, pumpe za vsako rabo. cevi, in vsake vrsti drugih strojev in kar k temu spada. Moje Škropilnice proti peronospori so se skazale najizvrstnejše. Izdelujem vodovode, tovarne i. t. d. V. Mat. Živic, ~~13 inženir. Grlssa fesi kašalj, hrsputavica, promuklost, nazefe, zadavica, rora. zapala sstljuh Itd. mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem nadarenih Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjnnlh kašljno norih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini-4. Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljokarnah svieta. 48—52 DROGERI JA. na debelo in drobno G. B. ANGELI 104—18 TRST 12~12' Corso, Piazza della Legna Št., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek., Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in' tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. t m 'Je Domače sredstvo^ olajšujoče bolečine, ki je izkušeno že mnogo let. Tugepolnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubi oCe, gospod JOSIP TANCE posestnik nagle smrti v 70. letu svoje dobe danes ob 11. uri predpoludne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb milih zemskih ostankov bode v Nabrežini v nedeljo dne 4. t. m. ob 10. uri zjutraj. N a b r e ž i n a, dne 2. septembra 1892. Ana Tance, soproga. Ignacij, Avgust, sinova. Marija Gruden, Alojzija Rapotec, hčeri. Karolina, Katinka, Marija (udova), sinahe. v* Kwizde m fluid proti protinu. Cena l/l steklenice 1 gld., 1/i »tek. 60 kr. Pravo se dobiva v vseh lekarnah. FRAN IV. K WIZ D A ces, kr. avstr. in kralj. rumenBki dvorni založnik. Okrožni lekar, Korneubm-g prt Dunaju. ^^ ^r*? < ' ' • S*' *>' ,,L' A L LI A N Z 66 družba za zavarovanje življenja in dohodkov, prevzemlje razun navadnih zavarovanj na človeško življenje vseh kombinacij, tudi novo, po njej ustanovljeno jedino v Avstro-Ogerski monarhiji: zavarovanje za delavce proti mesečni ali tedenski premiji na katero obrača vso svojo pozornost in k<>je.a uspehi v tej stroki zavarovanja so si pridobili priznanje vseh delavskih krogov in obrtnikov, ker odgovarja vse-stranakej potrebi. Od ustanovljenja „I.* Alllanz((«o (julij 1890) do 81. marca t. 1. sprejelo se je B9.95Š ponudeb zavarovanja za skupen znesek gld. 1 l,15A.INM.BO za slučaj smrti uli do življenja stanovite d6be ; izplačalo pa se je v istom času brez zadržka gld. 49.4SS.ftO za SOV slučajev smrti. Ljudski program „I.* AlliRnc"-e in časten napredek njen zasluži vso poz' rnnat delalsklh krogov v vekSem oziru kakor doslej z ozirom na korist, kojo jim družba ponuja in na živo zanimanje vseli za obstanek svojih družin mislečih osob. AllianxM*a je zastopana v vseh g'avnejfiih mestih monarhije po agencijiih in »plačilnih uradih. — Prospekte pošilja zastonj in informacije daje na zahtevo vsakemu. * 8-10 Glavni zastop za Trst, Primorsko, Istro in Dalmacijo: A. KirsoHfelcl, Trst (Tergesteo). ! Znatno obaljene ciene - Malicam za vino, voće i masline IZVORAN FABRIKAT najnovijeg izvratnog sustava sa neprestano dje- lujućora dvojakom pritisnom silom. Zajamčena najveća djelatnost do 20°o veća nego li kod svih ostalih tiskalnica. Kod svih izložba odlikovane prvimi nagradami Mlinove za grozdje, voće, masline, strojeve za sušenje voća kano i za sve proizvode iz bilin-stva i životinjatva. Tiskalnice za sieno na ruku, i strojevi za treb- ljenje kuruze. Najnoviji samostalni patent, štrcaljke za trsje „Sjfonia" izradjuju jedini tvorničari 10- PH. MAYFARTH i drug. tvornica poljodjelskih strojeva RFf^ I! TsihnrSitnVIVA Kataloge šalje badava, prima zastupnike. - Kod kupnje DEiVI II« 1 IlUvI oll dBSv IV« opominje svakoga, da pazi na podielanje. ce. - Kod kupnje 'fc podielanje. r Krojaški mojster FRANINAMO naznanja si. slovenskemu občinstvu, da je svojo delavnico preložil na Corso št. 8 II. nadstr. Zagotovljajoč ceno in točno postrežbo se priporoča najiskreneje si. občinstvu. Lastnik pol. dručtvo „Edinost". t• j ,„•-.•Vi Velika 50 novčna loterija. Glavni dobitek 7 S .OOO IBE Žrebanje | že 1.5. oktobra. goldinarjev (Jrflčlrfl via F*A Vr nrinnmpa' Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, Ign. Neumann, aiCUlLC pu JU M. piipuivua. Marco Nigris, Mandel Co., Daniele Levi & Comp., II Mercurio. .. J^^..... Izdajatelj in odgovorni urednikgMaks CotiČ. Tiskarna Dolenc vfTrstu.