GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, nedelja 29. julija 1951 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Naš tedenski p ra g S e d GOVOR MARŠALA. TITA OB PROSLAVI DNEVA VSTAJE V BOSNI Ustvarili bomo resnično demokracijo ne glede na to. da so istočasno s svojim, popuščanjem prizna-vali tudi pred svojimi ljudskimi množicami. kdo je dejanski napadalec in kdo bi moral plaz čuti po vseh pravilih tudi na-prti vi jene dolgove. Končni obračun bo moralo sicer plačati korejsko ljudstvo in ne tisti ljudje v Moskvi, ki še vedno vedrijo in oblačijo na korejskem nebu. Zanimivo pa bo vsekakor vedeti, kako se bodo sedaj spo-razumeli glede prve točke. Ce bi sprejeli stališče OZN, tedaj bi bila stranka, ki je pod moskovsko kuratelo, precej na ilabšem. To je točka, kjer bi bilo treba na vsak način nehMi z dosedanjim vnaprej in nazajt). Ob reševanju te točke bomo videli, kakšni so nameni ZSSR, obenem pa ali mislijo Korejo prepustiti mirnemu razvoju. To je mogoče, vendar pa ne povsem verjetno, v vsej dosedanji praksi prodajanja naprednih gibamj je Moskva hitro uredila svoje račune. To smo videli v Grčiji in Azerbajdžanu, kjer so sicer obtožili nekatere, da so oni krivi za c.projMd» teh gibanj, ZSSR pa se je le hitro pobrigala, da se je stvar politično in trgovsko hitro končala. Tedaj ZSSR ni gledala na svoj prestiž. Prepustila je stvar pozabi. Na Koreji pa vse kaže, d8 ZSSR iz tega ne bi mogla do* biti nobenih prednosti za mešetarjenje, če bi šle stvari tar ko kot želi OZN. Morda bo Rusija izkoristila korejsko zadevo za grožnjo. Poglejmo, kaj je včeraj izjavil Truman: Rusi so ojačili svoje čete ob mandžurski meji in pred Aljasko. S svojimi okromnimi suhozemskimi, letalskimi in pomorskimi silami, dejansko groze tema občutljivima točkama. Medtem ko pošiljajo na Kitajsko ogromne količine orožja, koncentrirajo v Evropi cele armade, predvsem pa ob jugoslovanski meji. Ameriški predsednik, je še poudaril, da, bi mogel biti namen sedanjih pogajanj na Koreji, da bi za njimi storili nove napade, ki jih pripravlja ZSSR s svojimi sateliti. Vse to nam kaže, da hoče ZSSR v sedanjem, zadnjem trenutku, izkoristiti prednost, ki jo ima s svojimi, do zob oboroženimi 215 divizijami, 19 tišoi letali, ogromnimi množinami tankov in podmomiškega ladjevja. S svojo močjo in z zavlačevanjem korejske zadeve bi podprla svoje zahteve pri japonski mirovni pogodbi in hotela izsiliti novo razdelitev sveta — prej kot bi zahodne' sile našle s svojo oborožitvijo pravo sorazmerje s sovjetskim kolosom. dede Japonske vemo. kaj hičejc: potrdilo vseh koncesij, ki so jih dobili Rusi s to vojno na Daljnem vzhodu, za katere niso ničesar žrtvovali, pa veliko dobili, na drugi strani pa bi z Japonsko razorožitvijo in umikom ameriških čet nastal na tem področju tisti ava-cuunv>. ki bi bil potreben za uresničenje vseh moskovskih sanj po svetovni nadoblasti, ki bi jih, pričeli uresničevati, ko bi bil obroč ob novi razdelitvi interesnih sfer — znova pre* ozek. Obenem pa hočejo pakt petih, kar pomeni dejansko za-črttfnje novih meja med obema blokoma. To bi pomenilo, da bi bila OZN na enkrat gola formalnost in ne bi imela nobenega vpliva. Samo 5 velikih bi imelo besedo in načelo enakopravnosti narodov bi vrgli na gnojišče. Mir v svetu bi pa postal še večja iluzija, kot je sedaj. Ce bi namreč poveljevalo samo pet ljudi, bi utegnili vsi drugi postati žrtve poravnavanja velikih računov. To so moskovski računi. Vojna na Koreji pa se nadaljuje ... * * * Koreja je samo epizoda v sovjetski borbi za interesne sfere. Ko prehajamo na drugo vprašanje, Srednji vzhod, še ga moramo lotiti tudi kot komi pleksa vprašanj. Na celotnem ozemlju od Kaspiškega morja do obal Sredozemlja raste nemir. Nacionalizem je vse večji in dvanajst političnih umorov v zadnjih sedmih letih je res značilna politična postavka. Angleška politika na tem delu sveta doživlja poraz za porazom. Ona, in niti Francijo, nimata neposredne uprave nad državami Srednjega vzhoda. Palestina Libanon in Sirija so dobile politično neodvisnost in Angleži so samo še v Adenu. Imajo pa vpliv na posamezne dvore, obenem pa drže v rokah ključne gospodarske položaje. V Perziji kaže, da se bodo ti njihovi položaje v kratkem precej omajali. Harriman je dosegel, da je Mossadegh prvič poptistii in poslal svoje predloge v London. Za temi predlogi je odpotoval včeraj tudi Harriman. Njegov namen je zagovarjati svoje delo in pripraviti Angleže, da bi se jim pričelo bolj muditi. V Angliji so namreč še vedno prepričani, da dela čas zanje. Harriman je nasprotnega mnenja, zanj je najvažnejše, da v tej državi ne pride dt> poloma — gospodarskega in političnega — in da bo nafta znova polnila trebuhe petroleja Pred kratkim je nekdo omenil, da. so si dogodki ob sedanji nevarni korejski pustolovščini podobni pilesu, ki je bil modleren tik pred zadnjo svetovno vojno. Besedilo melodije je bilQ približno taka; «Maf’ fižol pristavljajo, na vojsko se pripravljajo». Vneti plesalci so šli ob tem plesu za tri korake naprej, tri nazaj, potem pa šest naprej in Sp končno bolj ali manj močno udarili s peto ob tla. Ta ples se je vlekel v neskončnost. Plesali so ga P° vsej Evropi. Bil je nekakšen oddih pred grozečo vojne, nevihto. Z e korejske vojaške akcije same so b^e tema podebne: «Naprej isn nazaj*, je bil njih glavni mofcto. Ko je Malik ob prvi obletnici te tragedije razobesil belo zastavo, se je za trenutek zd\elo, da bo ta ritem drugačen. In kljub temu se to doslej še ni zgodilo. Delegati v Kesongu so opravili med tem časom, že težko delo. Po desetih sejah jim je uspelo sestaviti dnevni red. konference za premirje. Danes se bodo že trinajstič vsedli za mizo in razpravljali o prvi tečki, tako kot včeraj in predvčerajšnjim. Govore o demilitarizirar nem področju med obema vojskama. Moskovska stranka zagovarja mejo na stari črti. ki % mejila oba bloka; predstavniki OZN pa pravijo, da bi morali vstaviti vojaške akcije med obema strankama tam, kjer te sedaj so. O meji na 38-vzporedniku pa bi razpravljali na poznejših pogajanjih. Pravijo, da Ridgwayevi delegati še nimajo nobenih pooblastil iz palače OZN na Manhat-tanu, da bi sedaj predlagali politično rešitev. Za sedanja pogajanja je tudi značilen ritem «naprej in nazaj». Prvič so se razšli delegati, ko Kitajci niso pustili zavezniških novinarjev v Ke-song, kljub temu. da so eni skupno s Severnokorejci in Rusi že temeljito izkoriščali besede predstavnikov na tem sestanku v propagandne namene, Nato so popustili, hkrati Pa taikoj za tem postavili novo zahtevo: umik sil OZN s Koreje kot prvi pogoj za premirje. Po prekinjenih pogajanjih so sprejeli dnevni red, ki vsebuje toliko šibkih in nepojasnjenih mest. da vse kaže v skorajšnjo prekinitev pogajanj in nadalje-vanje starega ‘snaprej in nazaj«. Prvi dve prekinitvi sta služili sovjetski propagandi, da je lahko ob ponovnem pričetku pogajanj kričala: «Poglejte, kako se mi b orimo za mir H To Spor zaradi baltiških teritorialnih voda KOPENHAGEN, 28. — V uradnih krogih se je zvedelo, da sta švedski in danski poslanskih v Moskvj predložila sovjetskemu zunanjemu ministru noto, x kateri načenjata vprašanje razširitve ruskih teritorialnih voda v Baltiškem morju. Ta korak sta obe vladi napravili, ker so sovjetske oblasti zaplenile v Baltiškem morju številne danske in švedske ribiške čolne. Sovjetske oblasti trdijo, da so bili ti čolni v sovjetskih teritorialnih vodah. V notah se zahteva, naj se vse tri vlade sporazumejo, da predložijo vprašanje mednarodnemu sodišču. Ženeva, 28. — V Ženevi so usta. novjli Društvo zavodov za evropske študije. Prvi člani tega društva so: Evropski kolegij v Bru-gesu, Evropski univerzitetni center v Nancy, Deutsche Hochschule fuer Politik v Berlinu, «Europa -Archvv« v Frankfurtu, «Europei-sches Forum* na Dunaju, mednarodni zavod v Toursu in Katoliški sekretariat za evropska vprašanja v Strasburgu. NEW YORK, 28. — Dr. Aleš Bebler, jugoslovanski delegat pri OZN. je predlagal sklicanje novega zasedanja komisije za človečanske pravice. Komisija bi se naj sestala še pred zasedanjem glavne skupščine OZN in bi naj izdelala dokončno besedilo mednarodne konvencije o človečanskih pravicah. V pismu, ki ga je poslal Trygve Liu, glavnemu tajniku OZN, poudarja dr. Bebler potrebo, da bi šesto zasedanje glavne skupščine že izglasovalo to konvencijo. Bebler podčrtuje v pismu, da so državljanske in politične svoboščine tesno povezane z gcSfiodarski-mi in kulturnimi pravicami, zaradi česar bi konvencija človečanskih pravicah morala vsebovati tudi gospodarske, socialne in kulturne pravice. Prvi sklepi italijanske vlade RIM, 28. — Danes je De Ga-speri predsedoval seji vlade. Notranji minister je poročal, da pripravljajo kominformisti udeležbo okoli tisoč mladincev na mladinskem festivalu v so- TRUMAN OBTOŽUJE SZ da se pripravlja na napad v vv DETROIT, 28. — Predsednik Truman je prišel z letalom v Detroit na praznovanje 250. obletnice ustanovitve mesta. V svojem govoru, ki ga je imel ob tej priliki, je obtožil Sovjetsko zvezo, da dela po vsem svetu nevarne vojaške priprave, in je opozoril ZDA, naj bodo pripravljene. Nato se je vprašal, ali kominformisti res želijo mir na Koreji, ker se sovjetski voditelji pripravljajo na tak položaj, da bodo lahko imeli možnost v vsakem trenutku izvesti nove napade. Nato je Truman poudaril potrebno oborožitve in pripravljenosti. Postopanje Sovjetske zveze, je nadaljeval Truman, prav gotovo ne kaže miroljubnih namenov. Ne vemo še, ali kominformisti res želijo mir na Koreji, ali pa skušajo s pogajanji doseči, kar niso uspeli z vojno. Prepričati se hočemo o resnici. Pogajanja se bodo lahko ugodno zaključila, samo če bodo nasprotniki res priprav, ljeni odpovedati se napadu na Koreji. Nato je Truman dejal, da dobivajo severni Korejci in Kitajci od' Sovjetske zveze važne diobave za suhozemske in. le- Svetovni židovski kongres in nemško zunanje ministrstvo NEW YORK, 28. - Dr. Mauri-ce Perlzweig, ravnatelj urada za mednarodne zadeve svetovnega židovskega kongresa, je danes zatrdil, da so številne bivše naciste, ki so služili Ribbentropu, sedaj nastavili v novem zunanjem ministrstvu v Zahodni Nemčiji. Preiskava v organizaciji zunanjega ministrstva in nemškem diplomatskem zboru je pokazala, da so med temi funkcionarji številni, ki so sodelovali pri »ekstremističnih nacističnih delih«. Perl-zweig je nadaljeval, da to pomeni, da je še prezgodnja odločitev zahodnih držav, ki mislijo končato vojno stanje z Nemčijo. Nadaljeval je, da imajo bivši nacisti tudi druga važna mesta v državni upravi, na univerzah, šolah in industriji. Število teh funkcionarjev je tako veliko, da ni mogoče verovati v morebitne pomote. Perl-zweig je dodal, da sq številne naciste tajno nastavili, kar je povzročilo protestiranje nemškega demokratičnega tiska. Vendar se politika ni spremenila in sedaj je nemogoče ugotoviti natančno število nacistov, ki so jih nastavili v nemškem zunanjem ministrstvu. KESONG, KJER SE VODIJO POGAJANJA ZA MIR NA KOREJI. Mahnič, Ehrlich et Co. redivivi spfetifc proti ljubljanski univerzi zaradi nekaterih napredno usmerjenih profesorjev, in začetka «samosloven-ske» ideologije, ki b; rajši videla Slovenijo združeno n. pr. s katoliško, pa čeprav fašistično Italijo, kot s pravoslavno Srbijo. Za zaključek še to, da Javornik danes živi in dela v Trstu. Ta sicer nemara dolgi, a še vedn0 dokaj shematični uvod se nam je zdel potreben, predno zapišemo kaj več ob ponovnem pojavu kulturnega stva v Trstu — ob pisanju mahničevstva in ehrlichov-«Katoliškega glasa* o pred*-stavi «Celjskih grofov«. Potreben se nam je zdel tembolj, ker v naših krajih (čeprav je Mahnič živel’ in delal v Gorici, dokler ni postal krški škof) tega pojava je-zuitizma nikoli nismo tako močno občutili in poznali kot. n. pr. v Ljubljani, saj so ga zdaj zanesli k nam — kljub nasprotovanju mnogih preudarnih tržaških katoličanov — emigranti, ki jim plenica ne plenja več v svobod, ni domovini, ki se je za vedno iznebila te more. (Nadaljevanje, sledi). (Ob pisanju „Katoliškega seglo svoj višek in daleč pre- — skratka, z vandalsko roko šlo meje boja na kulturnem segal po vsem, kar je danes področju. naša najdražja kulturna, de- Ta 'jezuitski fanatizem, ki je diščina. tako žalostno posegel že v sa- V prehodu na politično mem začetku slovenske knji- področje je slovenski ultra- ževnosti, se ni ustavil niti montani klerikalizem, avamt- pred kulturno sramoto auto. garda vatikanske politike pri dafeja — ob prelomu iz 16. nas, v prvi svetovni vojni v 17. stoletje je škof Tekstor ustvaril žalostni pojav de- zažigal prve slovenske knjige, nunciantstva, ki je samo v tri stoletja kasneje, ob pre- prvem letu vojne poslal v hodu iz 19. Y 20- stoletje, pa Sloveniji na vešala ali pred je škof Jeglič upepelil Can- puške več kot petsto ljudi, karjevo ((Erotiko« —, hotel prevzemal kasneje vse bolj proglasiti Prešerna za moral- fašistične tendence, se zavze- 'no izprijenega pijanca, kje mal za korporativni družbeni neki pesnika, (pesnik je bil red (dr. Andrej Gosar) ob- zanje tistikrat Koseski!), — sodil krščansko-socialnega pe- pustii od lakote umirati Lev- snika in pisca Edvarda Koc- stika («Pogine naj pes!«), za- beka, ker je zapisal resnico o grenil življenje in umetni- Francovi zaroti proti španski ško snovanje Gregorčiču republiki, in pisatelja, duhov- (Mahnič V ((Rimskem katoli- nika Stanka Cajnkarja, ker je ku» in izven njega), ves čas v drami ((Potopljeni svet« poskušal ugonobiti Cankarja prikazal duhovnika, ki ga mu- o predstavi „Celjskih grofov ”) čijo dvomi v katoliške dogme. Zadnja, logično nujna stopnja v tem razvoju je kolabo-racionizem s fašističnimi zasužnjevale!, bela garda, črna roka in. kot razvojni vrh stražarstva, razni kaplani Volbanki in Babniki, makja-velistični spletkarji (čeprav delamo s tem krivico Mac-chiavelliju, ki -je bil mož širokega razgleda in globoke kulture, vse prej ko fanatik), fanatični ciniki in hladnokrvni ubijalci, in pa grozote Sv. Urha, kjer je bil kot zadnja žrtev slovenske kulture nekaj dni pred osvoboditvijo zverinsko umorjen umetnostni zgodovinar, primorski rojak dr. France Mesesnel. (Primerjaj vzporedno pot hrvat-skih frankovcev do ustaštva ali slovaških hlinkovcev, do satelitskega fašizma!). Mahničevstvo, ki mu je kot kulturno - zgodovinskemu političnemu in ideološkemu dediču sholastike in inkvizicije edino merilo za presojanje kulturnih, zgodovinskih, etičnih in drugih vrednot katoii-ška dogma in korist Cerkve (v svoji povampirjeni ehrli-chovsko-fašistični izdaji se povzpne, kadar gre za lastne cilje, mimo in preko vseh pravil katoliške etike in se mu ne studi pomočiti roke do komolca in čez v kri), vse, kar je izven nje, pa je ne le brez vrednosti, temveč nevarno in zato potrebno odgovora z ognjem in mečem; to mahničevstvo, ki je hotelo ((podariti Slovencem kulturo, ki bi bila slovenska le toliko, kolikor se mora posluževati slovenskega jezika, da jo ljudje razumejo, sicer na bi bila le del nekake univerzalne, strahotno uniformirane, ob popolnem preziranju časnih vrednot — razen koristi ((vojskujoče se cerkve« — v onstranstvo usmerjene super katoliške kulture; to mahničevstvo, ki očituje začuda sličnosti z današnjim komin-formizmom (ta sličnost izhaja iz skupne poteze: okosteneli dogmatizem in namerno natikanje slepočnic), je v preporoj^ni izdiaji 2ačelo vse bolj težiti na slovenske razmere okoli 1938 (leto krize v katoliški reviji «Dom in svet« zaradi spora med zmernimi in fanatiki ob konkretnem primeru Kocbeka in Cajnkarja). Takrat nekako se pojavi ((Slovenski dom«, po-poidnevnik, eno od glavnih borbenih glasil te struje, in z njim vred neki Mirko Javornik, glavni urednik in duša tega lista v tem času prvih ostrih napadov na «kulturni boljševizem«, Lepa družba BUENOS AIRES, 28. — Danes je bila v Buenos Airesu maša za Petaina. Ob tej priliki se je zbrala prav lepa družba. Maše so se namreč udeležili bivši tajnik italijanske fašistične stranke Carlo Scorza, vojni zločinec Ante Pavelič in bivši ministrski predsednik jugoslovanske fašistične vlade Mil.an Stojadinovič, (Nadaljevanje na 8. strani). TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Nedelja 29. julija Marta. Dobrila Sonce vzide ob 4,44, zatone ob 19.38. Dolžina dneva 14,54. Luna vziae ob 0.08, zatone ob 17.01. Jutri ponedeljek 30. julija Abdon, Vitodrag Dvojna mera šolskih oblasti Pred, dnevi je italijansko lokalno časopisje javilo vest, da bodo u telovadnici šolskega poslopja v Ul. Ruggero Manna predvajali film o življenju otrok v počitniških kolonijah (italijanskih seveda,). Vest sama na sebi ni bila tako zanimiva, da bi bilo vredno o njej izgubljati besed, pač pa snio ne prav ob čitanju te spomnili na nek drug dogodek, ki kaže na dvojno mero odgovornih šolskih oblasti pri reševanju vprašanj, ki se tičejo slovenske in italijanske šole. Spomnili smo se namreč, da so slovenski šolniki in profesorji ob priliki svoje konference, ki je bila marca meseca letos, zaprosili višjo šolsko upra-vo, da bi jim dovolila, imeti konferenco v telovadnici šolskega poslopja pri Sv. Jakobu. Tedaj je višje šolsko nadzorni-štvo odgovorilo, da mu je nemogoče ugoditi prošnji in to iz higienskih razlogov. Ker se tudi omenjeni film o življenju v počitniških kolonijah izvaja v telovadnici, se u-prcvičeno vprašujemo, kje so ostali sedaj vsi tisti pridržki iz higienskih razlogov, ki so bili vzrok, da se šolske oblaisti odbile prošnjo slovenskim šolnikom, medtem ko so dovolile, da se pod enakimi higienskimi’pogoji predvaja film v Italijan-skem šolskem poslopju, če to ni dokaz dvojne mere, potem je Pač znak, da si gospodje pri šolskih oblasteh niso na jasnem, kaj pravzaprav izraz dvojna mera pomeni. Pa naj navedemo še drug tak primer. Pred dobrim tednom se je porušila na Martovih poljih stanovanjska hiša, iz katere se je moralo v naglici izseliti 12 družin. Občina jim je sicer najprej ponudila začasno zatočišče v javnih ogrevalni-cah; toda tej rešitvi so se družine upravičeno uprle in tako je bilo rečeno, da bodo zaenkrat nastanjene v enem izmed šolskih poslopij; to seveda vse dotlej, dokler ne bodo zgrajena nova stanovanjska poslopju na Kolonkovcu, ki bodo verjetno gotova v približno treh mesecih. Do tukaj bi bila vsa stvar v redu; družine so se morale izseliti in treba je bilo v naglici poiskati primerne prostore. Toda pri tolikšnem številu šolskih poslopij v centru mesta, So odgovorni krogi smatrali za najbolj primeren prostor prav šolsko poslopje pri Sv. Ivanu, kjer ima svoje učilnice slovenska šola? Pa to ni ravno naključje, nam pojasnjuje že 'zgoraj omenjeni primer. Nepotrebno bi bilo k temu poudariti, v kakšnem stanju bo šolsko poslopje, ko bodo čez tri mesece odšle iz njega omenjene družine ter bodo pričeli slovenski otroci s poukom. Oba primera «nepristranske» politike odgovornih šolskih oblasti sta seveda zelo ogorčila in razburila slovenske starše, ki zahtevajo, da se s takšnim ravnanjem končno že neha. Ali je odbornik ScioVs, fci ima vedno pripravljene lepe besede v pomiritev upravičenih razburjenih slovenskih prebivalcev, o vsem tem kaj poučen? Konec otroškega festivala brez Bartolijevega ihtenja Ker Italija ni dovolj italijanska, so si znani možakarji raje izbrali za mladinski festival Trst. Kot se v vsakem pustu končujejo karnevalade, se je tudi za to pustno manifestacij( približal včerajšnji dan, ki naj bi bil višek manifestacije itali-jan-stva, to je nekak pustni torek. Toda organizatorji so se precej ušteli, ker niso računali, da so v Trstu poleg esulov in «južnih bratov« tudi Tržačani, ki so teh «špasov» že davno siti in jim ni mar za hrupne poulične manifestacije. Zato *o zaman na Velikem trgu zgradili obsežne odre. ker je bilo poslušalcev razen otro-čadi le bolj malo, čeprav se sedaj tam zvečer zaradi vročine ponavadi hladi precej ljudi. No, da ni bilo prazno, so poskrbeli med drugimi tudi duhovni in redovnice, ki so pripeljali na trg otroke iz zavetišč. Spored je bil le bolj klavrn. Niti napovedana esulska pesem ni ganila ljudi in je šla skoraj neopažena mimo. Sovini'ti so zato zaman čakali ploskanja. Ko je prišel škof, so zaigrali «Fratelli d’Italia» in tedaj je le bilo nekaj navdušenja. Zupan je spregovoril in je seveda moral omeniti tudi to pot «madie-patrion in visoke ideale. Hvalil je tudi Sicilijo, morda zara di lepih spominov na njegovo zadnjo volilno turnejo. V dobro Pa mu moramo šteti, da to pot tudi ni ihtel, da bi se mu otroci ne smejali. Edina zanimiva točka sporeda so bili umetni ognji, razen če seveda tudi to ne pojde na račun tržaških davkoplačeval cev. Končno so se v otročadi zbudila visoka in plamteča pa-triotična čustva: ko so odhajali, so se na Korzu malce znesli nad indipendentisti ter kričali pred njihovim sedežem: Italia Italia in tudi žvižgali. To pa je bilo vse. Pač lep tad pedagoškega udejstvovanja v tem tednu. ENOTNI RAZREDNI SINDIKATI morajo biti v odboru za obrambo dela Izjava tajništva Zveze JEMiS za Tržaško ozemlje V zvezi s sedanjim gibanjem, da bi se prenehalo izkoriščanje Trata, predvsem, pa da bi dosegli vrnitev motornih ladij «Saturnie» in «Vulcanie». tajništvo Enotnih - razrednih sindikatov izraža svojo neomejeno podiporo borbi delavcem in meščanom za obrambo njihovih interesov, hikrati pa obžaluje in protestira proti dejstvu. da Zveza enotnih razrednih sindikatov ni bila povabljena na sestanke in da ni udeležena v odtboru za obrambo dela v tržaški luki skupno z drugimi sindikalnimi organizacijami. Enotni razredni sindikati so že odi vsega sv. številka «Haz-g ledov n v kateri so prispevki Nikolaja Peršiča, Borisa Pahorja, Dore Gruden, Alojza Rebule, Rada Pregarca. Priloge: Maksim Sedej: Deček z maskami, Veno Pilon: Lakota, Riko Debenjak: Kri-zanteme, France Mihelič: Tihožitje z lutko. Tone Kralj: Pust. Noben ljubitelj slovenske kulture in tržaški Slovenec ne sme biti brez te revije! Sprejem otrok v Zavod za gluho mladino v Portorožu Qb pričetku šolskega leta 1951-52 se bodo na prošnje star še v ali njih namestnikov sprejemali v prvi razred v Zavod za gluho mladino v P irtorožu gluhi otroci. Pogoji za spiejem so sledeči: gluhost otroka ali to lika stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli ir ne s sluhom naučiti govc ra; 2 izpolnjeno 6. leto starosti; 3 primerna telesna in duševna sposobnost za šolanje. Od sprejema so izključeni neozdravljivo bolni in oni * težkimi telesnimi hibami. Prošnji, katero je treha nasloviti do 1- septembra t. 1. na ravnateljstvo Zavoda za gluho mladino v Portorožu, -je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o cepljenju koz, domovnico ter izkaz o premoženjskem stanju staršev. Otroci, ki imajo pogoje za sprejem bodo pred pričetkom šolskega leta pozvani še na preizkušnjo. Pričetek pouka v šolskem letu 1951-52 bo dne 6. septembra t. 1. Vsa nadaljnja navodila prejmejo starši pri upravi Zavoda. Škofije Dramska družina prosvetnega društva se marljivo vadi Branislava Nušiča »Sumljivo osebo«, s katero bo.nastopila na letošnjem festivalu slovenske kul* ture. ki bo v oktobru. Lutkovno gleda lišde SNG iz Trsta na Koprskem Te dni gostuje v koprskem okraju lutkovno gledališče SNG iz Trsta, ki ga vodi tov. Maršič. V našem okraju bo imelo vrsto predstav v vseh krajih, kjer letuje-jo otroci iz Slovenije. Prva predstava je' bila v Kopru, danes dopoldan bo v Piranu, popoldan ob 17. pa v Portorožu. Nadaljnje predata ve bodo v ponedeljek v Kortah, v torek v Šmarjah, v sredo pri Sv. Antonu, v četrtek v Deka nih. Popoldan v četrtek bodo lutkarji dali predstavo invali dom v Valdoltri. Zagovarjali se bodo zaradi prevare Prve dni avgusta bo pred okrajnim sodiščem v Kopru razprava proti Ludviku Hvali upravniku podružnice špedicij skega podjetja «Intereuropa» Pulj, Jožku Božiču, blagajniku istotam in Petru Ivančiču, u-službencu istega podjetja. Vsi trije se bodo morali zagovarja- 111. zasedanje skupščine lOLOj Včeraj zvečer je, 82-letna Luzzatto Luisa vdova Politzer iz Vicolo Scaglioni 1, med sprehodom nenadoma zdrsnila in padla na tla, pri čemer je silovito udarila z glavo ob trdi tlak. z nekim ameriškim avtom so starko prepeljali v bolnico že v brezupnem stanju zaradi počene lobanje in pretresa možganov. Ker je gotovo, da ne bo Politzova živela dolgo, so zdravniki dovolili sorodnikom, da so jo odpeljali domov. Verjetno ne bo zdržala ! niti do jutra. V ponedeljek in torek bo na-1 V teku iz pekarne daljevala svoje III. zasedanje j p0(J vespo in V bolnico Otroci po navadi zelo radi skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Zasedanje bo v veliki dvorani Ljudskega gledališča v Kopru. Skupščina bo obravnavala predloge odlokov in odredb v zvezi z novim načinom trgovine v naši coni in v zvezi z drugimi gospodarskimi ukrepi. Boršt Električna razsvetljava je velika pridobitev za gospodarstvo v vasi. Koliko časa je prihranjenega za pripravljanje petrolejk ali karbidovk, koliko nejevolje, kadar je luč slaba. V času burj? ali dežja je s tako lučjo nemogoče iti izpod strehe. Ce je v hlevu ali kje drugje potrebna nujna pomoč, je vedno polno zamude, prej kot je pripravljena luč. Vse to bo odpadlo, ko bomo tudi v našo vas dobili električno luč. Za to so začele že pred časom priprave. podjetje «ELTE», ni 'rna v koprskem okraju nalogo, da napeljuje po vaseh elektriko, je nedavno tega trasiralo linijo za napeljavo. Vsi ljudje so bili na nogah in se veselili tega napredka. Nekaj pa je prišlo vmes, da so dela zastala. Te dni pa so znova pričela Dnevno so na delu štirje električarji. katerim pomagamo tudi vaščani. Posebno skrbi za to, da bi čimprej dobili luč tovariš Jerman, ki je preskrbel ves potrebni material za zgraditev transformatorske postaje. Tako bomo tudi v Borštu lahko posvetili v zimskem času zvečer več časa kulturni izobrazbi, kar do sedaj nismo mogli zaradi luči. Šmarje Da bi poživeli nekdanje narodne plese, ki so za našo narodno folkloro nekaj posebnega, je bila zadnje čase ustanovljena folkorna skupina, ki šteje 36 članov. Ta skupina bo va-dila razne domače plese, ki so bili nekdaj zelo cenjeni, pa jih je spravila iz navade raznarodovalna politika tujcev. Tega so se dobro zavedali naši ljudje posebno pa člani prosvetnega društva. Oživimo nazaj, kar je našega, kar se je ohranilo lepega od rodov, ki so živeli pred nami, to je bila naša misel, ko smo ustanavljali sedanjo fol klomo skupino. Upamo, Ha nam bodo mladi člani te skupine že na letošnjem prazniku slovenske kulture pokazali, kaj zelo o njenem stanju, vendar ji bodo skušali rešiti življen-je. Kolesa na vrsti Cim se vreme spremeni in postaja suho se ljudje radi poslužujejo koles in ker jih puščajo naslonjene ob stavbah brez vsakega varstva, dajo tako zlikovcem priliko, da si jih izposodijo in jih seveda, če jih ne prime policija, nikoli več ne vrnejo. Predvčerajšnjim so neznanci pobrali 18-letnemu Sergiu Ve?* naverju iz Ul. Giaointi moške kolo zelene barve znamke «Bianchi», včerai pa je 28-let nemu Brunu Pavanu iz Ul Ronchetto zmanjkalo 20.000 lir Izvolitev upravnega sveta v železarni It-VA V preteklih dneh so bile volitve za obnovitev upravnega sveta v podjetju ILVA. Osrednji in pozitivni dogodek za delavce na teh volitvah je udeležba Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO. Po dolgi in vztrajni borbi za odstranitev neštetih ovir, ki so jih razredni organizaciji od časa do časa postavljali ravna- Šovinistični izbruhi komintormistov Tržaški keminformisti se vedno postavljajo kot odločni branilci pravic Slovencev, isto delajo tudii v Gorici. Vse to je demagogija in špekulacija, kei vedo, da bi jih sicer slovenske ovčice zapustile. Za Slovence jim pa ni prav nič mar in jih nekateri zaradii svoje prejšnje fašistične vzgoje celo sovražijo ter so prav tako zastrupljeni s šovinizmom kot pripadniki vseh ostalih nacionalističnih italijanskih stramk. Ker ni vedno lahko hinavčiti, se ti ljudje včasih spozabijo in tedaj sikne iz njih vsa za• drževana mržnja in strup, kai najbolje potrjuje njihovo resnično bistvo. Tak primer nam nudi tudi petkova «Unitd» na njeni tržaški strani. V polemiki s «Cor-riere dii Triesteb se člankar jezi, zakaj je ta list objavil objektiven članek o Beneški Sloveniji in pravi seveda, da sr bili ti članki izraz slovenskega ■na:cionalističnega stališča. In dalje piše; «Ce italijanska vlada res grde ravna s slovensko manjšino na Cedadskem, ali mora prav «Corriere di Trie-ste» odvzeti «Primmskev< dnevniku» njegov poklic? Cernu tako pisanje, čemu se jezijo, če se oglasi tudi tržaški italijanski list v obrambo preganjanih beneških Slovencev? Cernu pa jih ti gospodje bo prihodnjo sredo. DireK kestra Umberto BerrettoM. SINDIKALNE VESTI V soboto 4. avgusta Machiavelli 13 seja vodun«^ bora Enotnega razrednega kata industrijskih delavcev. Izleti v Postojno V okraj Dolina priredi j*' j Postojnsko jamo 12. avgu5 t> do 2. avg«** P' Vpisovanje sledečih krajih: . Domjo - pri tov. Sturm por1-Dolina - pri tov. Same- jjte, štev. 17; Boljunec - pri %'j# cin Mari, štev. 65; Boršt -Petaros Veri, štev, 16; 1» pri tov. Kuret Silvestru, 5l„ Mačkovlje - pri tov. Ole0_ . tov. doltu, štev. 52; Prebeneg -" 8[j(' Bandi Mirku, štev. 6; st.r^,v. $ pri tov. Veljak Lazarju ste pjit Škofije - pri tov. Furlan' j,« štev. 220; Plavje - pri še-k Jožetu, štev. 169: 8a“nc tov. Hrovatin Mili, štev. "^to^ Vpisovanje za izlet v r dne 12.V1II.1951 je za M-)et, ? za sektorje Sv. Ivan. SKoij t Alojz, VOM in Center !»«* j* stadionu «Prvi maj» ter yj> torje Sv. Vid in Sv. Just ^ Vito 17 od 19. do 21. ure dan do vključno četrtka. ^ Športno društvo Nabrežini obvešča člane 'n.«' telje vseh športnih Panosur^ dne 12. avgusta t. 1. ,en\:\$ izlet v Postojno. Izletniki ko poslužijo lastnih Pre sredstev motociklov 1,1 ^if Podrobnejša pojasnila &e_ ^ # na sedežu društva. ZakljUC sovanja 2.VIII. t. 1. jj 111111111111111111!II1111111II111111111111M1 j GORIŠKEGA tečejo, včasih tudi preko ceste in se ne zavedajo, da nesreča preži za vsakim vogalom. Z c zgodaj bi morali starši učiti otroka, kako je treba prekoračiti cesto in jim zabičati, da je potrebno, preden nadaljujejo pot, pogledati na desno in levo. Ce bi se starši držali tega, bi bilo prav gotovo neprimerno manj nesreč in tudi Metni Giorgio Ravniker iz Androna S. Cilino ne bi danes ležal ves previt v bolnici. Otrok je namreč stekel iz neke pekarne v Ul. XX. septembra in se v trenutku znašel na ozki cesti, ki je razmeroma prometna. Prav v tistem trenutku je privozil mimo na svoji «Vespi» 35-letni Stellio Mauro iz Ul. del Toro in, čeprav je zavrl in zavil na-stran, ni mogel preprečiti nezgode, ki je otroka poslala v bolnico z globoko rano na za-tilniku in z raznimi manjšimi poškodbami naj prsih. K sreči, in to zaradi prisotnosti duha vozača, se je stvar še razmeroma dobro končala in otrok bo moral ostati le kakih 10 dni v bolniški oskrbi. Srajca zavria kolo Zaradi srajce, ki jo je imel položeno spredaj na kolesu in katere rokav je zašel med prednje kolo in ga tako nepričakovano zavrlo, je 16-letni dijak Giorgio Di Lazzaro iz Ul. Colo-gna zletel v velikem loku s kolesa in trdo priletel na tla. Pri padcu se je ranil na čelu, ličnici, vratu in ramenu ter je moral iskati pomoč v bolnici Rane so sicer vse lažjega značaja ter bo fant okrevaj v 7 do 10 dneh. Vsaka šola nekaj st;r ne in fant verjetno ne bp več položil srajce na kolo, temveč jo bo nosil na sebi. kot se to tudi spodobi. vredno koi0 znamke «Bottec j ^|j j,0 gtandcežko cesto popravili samo do beaunskega naselja? chias, katerega je imel shranie- j r r n 3 nega v neki vezi Ul. Taraboc i . Na svoji zadnjo seji v petek ti za kazniva de-janja zoper pre I lepega. Sedaj vadi skupina be-moženje 9 prevaro. ' lolrrajnske in panonske plese. Zastrupitev s tabletami Okoli 10. ure so včeraj sprejeli na IV. zdravniški oddelek že v brezupnem stanju 48-let-no Marijo Godipa por. Bandel-li stanujočo na Kolonkovcu, ki je bila v popolr.i omotici ter je kazala znake zastrupljenja. Ker sama ne govori, je bilo nemogoče izvedeti vzrok za* strupljenja. vendar je njena sestra Marija Cosetti, ki je Bandellijevo spremljala, izjavi-vila, da je verjetno spila 8 tablet razjedljtvega sublimata Ko se je rejena sestr? okoli 9. ure vrnila iz mesta, se je pritoževala, da ji je slabo, nakar se je vlegla v posteljo. Nihče ne ve, ali je tablete spila v samomorilne svrhe ali pomotoma. Zdravniki se niso izjavili chia. Otrok pomotoma spil sodo V trenutku nepazljivosti svoje matere je komaj 2-letna Lina Simcig stanujoča s starši v Ul. Soncini 36, nepričakovano prijela steklenico s sodo «sol-vay», jo prislonila k ustom in popila precejšen požirek. Dekletce se je kmalu začelo zvijati od bolečin, ker ji je soda precej razjedla grlo. Cim je njena mati spoznala resnost položaja, jo je odpeljala v bolnico, kjer so jo sprejeli na otorinski oddelek. V bolnici bo verjetno ostala 10 do 20 dni, če seveda ne bodo nastopile komplikacije. Vsakdanji karambol na križišču Križišča so skoraj dnevno prizorišče prometnih nesreč in prav zato bi morali šoferji previdneje voziti. Tudi včeraj sta na nekem križišču v Rojanu trčila avto «Dodge», last koprske pošte, katerega je vozil 28-letni Alojz Prinčič iz Kopra, in neki angleški motociklist, ki je pri trčer.ju skupno z vozilom zletel nekaj metrov v stran. Kljub temu da je motociklist silovito padel na tla, se je takoj dvignil im se odpravil dalje, ker je k sreči ostal skoraj nepoškodovan. Vozili sta utrpeli le malenkostno škodo. Zaradi bencinske svetilke opekline II. in 111. stopnje Zairadi slabega delovanja bencinske petrolejke se je vče-raj med dlelom v arzenalu Tržaškega Lloyd)a, kjer je zaposlen 43-letmi Giuseppe Co-loni, stanujoč y Ul. dieirindu-stria 30, močno opekel po ro kah in prstih. Potreben je t dasi ie dajala Luksembur- ^elezT ^ -'e*-' komaj 150 ton surovega SComa' ni oudri0- de' štejejo domačini G. . znamenitega angleškega kemika, za naivečjega dobrotnika. Odkritje minete. to ie i ki vsebuje železo in okoli * Odstotek Ij. . _ iostora, ter Tomasov način prido- v Že*e2a’ sta dvignila njihovo domovino cesu •PrVi*1 mdustrijskih držav. Pri tem pro-U^je Prišlo do iznajdbe v izdelovanju To-e ^ in dre, industrijskega odpadka, ki je kno umetno gnojilo. To je bil tudi la sta s< feSno industrij vzrok da *- sia se v Luksemburški dvignili isto- domačih rija in poljedelstvo; to krije 90% Ptareb žita in 100. % potreb mesa ta mleka. l9jQ^aZVOi industrije je v dobi od i, 1871 do ^“val v taki meri, da se je industrijsko Jjjc , v° Petkrat pomnožilo; pokrajina -’9 Postala pravi industrijski panj. Izje-P°krajina Mersel, ki je ohranila polje-V ind 2naŽai; ^°da mnogi domačini, zaposleni Joj. , “tariji' bivajo doma in opravljajo tudi ^ a dela. Dvojna izraba delovne sile jim ut«, Ogooiia večji zaslužek in s tem dvignila "“"to življenjsko raven. Srve svetovne vojne je tvorila Lu-Lota ■ tadu atrijsko središče Posarja in Žilo ritn^€ ter ie bila v carinski uniji z Nem. j^' ukse-Tnburške jeklarne so bile tedaj pitaj*.I>0Ve2ane z nemškimi in nemški ka. p0 )e bll Pri teh podjetjih precej angažiran. Podr^°'aZU Nemžii° 80 nemške kapitaliste iz-Francozi in Belgijci. V dobi med Jji^l v°jnama se je uveljavil tudi domači ^ . in luksemburški podjetji »Arbed« in tooJ^ ^ata danes tovarne, rudnike in pre-v Lotaringiji, Posarju, Nemčiji in Umr- tatfe ° K da imajo luksemburška pod-Potsn2aV°*te svojega velikega industrijskega Velike dobičke. Zato ima država iz največ dohodkov, ki so 200-krat ^Obodkov železnic, čeprav“so te zelo bjik. ,■ *n ima država v svojih rokah 51 % ^ delnic. tljsjj ^roma ugoden položaj delavstva, lt«i. Ba Priliv kmetskega elementa v indu-* ki i dobn0 °S^al lastnik hiše, zemlje in po. ^ Povzročil, da je luksemburški debi-^ Prerri“lo borben in mnogokrat politično je ^ rven. Tej strukturi delavskega razreda O *• da se delavski voditelji krščan-ka<;ftr 13 ne skuPine pustijo omamljati s tem, *°ctain^a^a na Prirner podjetje «Arbed» za ko esl ,brjsPevke 40 milijonov frankov letno, zasluži, in 50 milijonov frankov tedaj, ko zasluži dobro. Ne pomislijo pač, da so to pri ogromnih dobičkih, ki jih daje kapital, le drobtine. To stanje se odraža tudi v politični struk. turi prebivalstva. Najmočnejša je zato krščan. sko-socialna stranka, ki tudi sama vlada in ki je pod vplivom cerkve. Ta pa gleda pri svojem »duhovnem poslanstvu« tudi na materialne koristi. Tako so v mestu Luksemburgu vse bolnice last recovnic in največji list v državi «Luxemburger Wort» je prav tako v rokah cerkvenih krogov. Ostali dve stranki sta komunistična in socialno-demokratska, ki žal ne nastopata enotno. Komunisti očitajo socialistom, da so «vladna stranka izven vlade«, glavni argument KP proti vladi pa je ta, da j’e Luksem. burska s pristopom k atlantskemu paktu zgubila položaj «večno nevtralne države«. Naj omenimo še to, da je bila Luksemburška tudi za Schumanov načrt; značilno pa je, da so bili zanj celo sindikati. Gotovo ne iz samega lokalnega patriotizma, ker je bil Schuman rojen v Luksemburgu in živel tam do svojega 19. leta, nakar se je preselil v Francijo, kjer se je posvetil politiki. Slaba stran Luksemburške je pač ta, da leži «na vratih« vednih vojnih pohodov in da je morala že tolikokrat preživljati vojni strah. ■ P lirami I .s«-*: ■ KULTURNI DON Po vseh vaseh iu mestih prispevajo rade volje delavci, kmetje, nameščenci, trgovci, obrtniki, in-teligenti za Kulturni dom v Trstu Do sedaj je dosegla nabira Ina akcija: 4,236.798 lir Na sliki vidimo Averella Harrimana ob prihodu v Teheranu in že v razgovoru z ameriškim poslanikom J. Grsdyjem, ki mu gotovo poroča o stanju angleško-perzljskega petrolejskega spora. Harrlman ima težko nalogo. Paziti mora na ponos Perzije, ki ne more več preklicati zakona o pcdiržavljenju petrolejskih vrelcev, in rešiti mora interese Anglije in vsega Zapada. Seznam štev. 17 Za zgraditev Kulturnega do. roa v Trstu so prispevali ob «Tednu Kulturnega doma«; Izkupiček prodaje pive pri prestavah ((Celjskih grofov« 26.165, Slava in Marija Pahor 300, Vika in Stojan Smrkolj 1000, družina Lipert 200, družina Pulgher 300, Lipovec Marija 200, družina Zupančič 1000. Nedok Danilo 500. N.N.J. 2000, Ukmar Drago 1000, Stoka Ma. ja 50, Černe Ljubo 100, Vilhar Nada 50, Ar.dolšek Stanko 100. Potrata P. 50, Premrl Slavka 200, Koren Jože 150. Sancin Danilo 50, K. J. 500, Furlan Emil 500, Ažman Marija 500, M. B. 200, Kovač' Ana 300, Jen. ko Sergij 5000, Bukavec Olga, Prosek 5000, dr, Okretič Henrik 5000, Pregelj Marija 3Q0, Pipan Lija 1000, Regent Ivanka 400, N. N. 500, Ukmar Mara 200. Orel Josip 1000, Mez. gee Slava 500, Starešinič Stane 500, Gabrijelčič Nada 5000, Žerjal Danila 500, Vlasta Cibic 1000, Lukeš Jožko 2000, Mar-sič Marij 500, Rakar Angela 1000. Munih Andrej 10.000, pri pevski vaji (Cankarja) nabrali 1255, Ivan N. Kralj 1000. Pre- NESOGLASJE ZARADI ITALIJE med zavezniki izhaja že iz medvojnih let Cordell Muli o anglo-amerittkih stališčih do podpore Italiji Kdor je zasledoval zunanje politične dogodke, je mogel opaziti, da je iskala Italija očf dneva premirja, to je od 8. septembra 1943, in vsa povojna leta, nekako zaščito pri Združenih državah Severne Amerike in da se je politika ZDA glede Italije ostro ločila od politike Vel. Britanije. Na različno gledanje na dogodke v Italiji od strani obeh imenovanih držav smo v našem listu že pokazali; danes hočemo po spominih Cordella Hulla navesti še nekaj značilnih primerov: Tako so v dobi po premirju izdale ZDA glede Italije nekatere ukrepe brez poprejšnjega posvetovanja z Anglijo. Chun chill je v kablogramu takoj opozoril predsednika Roosevelta, da so zgubili Angini, jy vojni proti Italiji 232.000 mož in veliko število vojnih in trgovskih ladij, zaradi česar pričakuje, da bo predsednik upošteval tudi njegovo (Churchillovo) mnenje, kadar gre za odločitve glede Italije. Kmalu na to sta Roosevelt in Churchill določila, da je predstavljalo Sredozemlje vse do tedaj angleško operacijsko območje in da pripada torej Veliki Britaniji v nadaljnjem poteku vojnih dogodkov v Italiji, pri zavezniški kontrolni komisiji in pri zavezniški vojni upravi (AMG) v Italiji pretežni del odločanja. Badoglio, ki je tedaj vodil vlado, je kmalu čutil ta preobrat in je v razgovoru z ameriškim svetovalcem obžaloval, da se hočejo ZDA, kakor kažejo dogodki, izvleči iz Sredozemlja tako politično kot vojaško. N moraš narediti pri hominformisiih 83 Postaneš slaven in Stalinova pozabljivost Haszijeva šola Shm Aim madžarskim zu-°$ldo v .ln*strom Istvanom *etem ’ „ * )e prec* dobrim me-i?vtel . apravil samomor, je «as2i Je80vo mesto Arpad Hi ' <0 ti *4vtiK,.’ da bi ?0tbornB!V°ie vesti» Postal sa-Veri posebno še, ker se t ,6sta riA ;0 obdržati na tem ^ tast; h Casa- p° svoji pre-^taniim govaria popolnoma režimoPArel3am madžarske-y ed» Bil te namreč še 1. :?vmart£ nateplivnejših čla-Jtacije Aske lašistične orga-* ^arL vse ‘o ni niti d-taelj htotilo Rakosija in Jatskr, A tega moža v ma->k u„?a ‘i° in še na tako A avni Položaj. Vate n,av« BaSi:> je tisti, ki ni tako občutljive morda zaradi šol tache ^adžarski genocid- V l°* da 9 J imel dot>ro je na^čil te nečlo- metode! P v. |spUVr »socializem!» romunske KP našteva posamezne r? ?e ^Ukovale s svojo 0 zavestjo, jav- >le učei ■ NiC^azbe in kjA AA učenjem za dvig hA taerr.-?2be in Podobno. Cti H u tajami« je imenova-si S5n,^etica ta-' iona Vasila da triu3?' Poslušajmo s čim * Vabila takšne zasluge, si k 2 nei cel° »Scantea«. Sa? to Oduf Vasil Cliioreanu je Ia1 v del ’ da ta se vpi- A: °ei,fiavsko. kmečko zadru-le- adjal V ?a ie žena vztrajno L DA!a'.Vasil je ostal vse- b*U rie žena O,dA0Čitr‘- Končno- M t,A' A -j. ..»tu- List «New York Times« je napisal; «CLN, ki zahteva priključitev Trsta k Italiji, predstavlja središče napadalnosti in vohunstva. Sporazuma ne bo vse dotlej, dokler bodo iredentisti nadaljevali z zastrupljanjem ozračja!« Zares, proti takemu »mrčesu« bo zalegel morda le DDT. Vr,- 1)0 v?3 2a8r°zila, da mu * v zA kuh8la’ ae 80 ne V* Vash A50' To ie zateg" to a»ilova I® Je vpisal, j; 2ata, da t„ 6na je tako do-dij^ v državtr^Utaela duh re-V Pomumo katezem gra-Rui < bombardirali za represalijo Rim, če bodo Nemci ali Italijani bombardirali Kairo. Tedaj j'e posredoval sam papež, naj bi prizanesli ((svetemu mestu«, toda angleška vlada je bila mnenja, da ne sme dati nobene obvezne izjave in da j'e treba držati Italijo in Vatikan glede odločitve o bombardiranju Rima v negotovosti. In res. V zadnji knjigi svojih spominov je Churchill po-vedal, da so ob njegovem obisku po zmagi v Afriki dne 3. junija 1943 na dolgo razpravljali o bombardiranju železniških naprav v Rimu, ki so va-žen strateški objekt in glede katerih ni nobenega razloga, da jih ne bi bombardirali. Churchill je bil tudi proti temu, da bi sklenili zavezniki z Italijo preliminaren mir, ali da bi olajšali pogoje premirja; nasprotno pa je ameriško zunanje ministrstvo izjavilo, da je sprejelo željo italijanske vlade, da hoče sodelovati v mednarodnih organizacijah. Enako so bile Z.DA v vprašanju italijanskega diplomat- skega zastopstva naklonjene temu. da sprejmejo neuradno italijanskega tehničnega predstavnika, da bi bila Italija neuradno zastopana tudi pri Zdru. Ženih narodih ter da bi imela Italija v državah zapadne po-lute svoje zastopnike. — V res-taci je Churchill na sestanku z Rooseveltom v Quebecu dne 28. sept. 1944 pristal na to, da je angleški komisar pri italijanski vladi dobil naslov poslani-ka (ZDA so ga imele že prej), Italija pa je imenovala svoje poslanike za Washington ib London. Nasprotno se je Anglija zo-pet uprla načrtu ZDA, ki so predlagale vrsto gospodarskih olajšav za Italijo; tako so ji ZDA kreditirale ekvivalent v dolarjih za Mre, ki jih j« imela Italija plačati za vzdrževanje ameriških čet. S tem so dobili Italijani denarna sredstva, da so si nabavili razne potrebščine in blago za obnovo. Skratka, ZDA so glede dobav postopale z Italijo bolj velikodušno kot pa z zavezniki. Sprva je Anglija na to pristala, toda 22. avg. 1944 je njen poslanik Halifajc izročil vladi ZDA spomenico, v kateri je angleška vlada ugotovila, da bi bilo zelo težko opravičiti tistim zaveznikom, ki so še vedno pod gospostvom osnih držav in ki so žrtve italijanskega napada, če bi začeli delati načrte za obnovo italijanske industrije, predno pomagajo ZDA zaveznikom, ki imajo pravico zahtevati, da postopajo ZDA glede dobav na vsak način z njimi ugodneje kot pa z Italijo, ki je bila še včeraj sovražnica. O vsem tem je pisal Cordell Hull, bivši ameriški zunanji minister, v svojih spominih; pri tem pripominja, da so ZDA glede na resen položaj v Italiji sklenile, da ji bodo zvišale kre. dite. tako da bo s 30. sept. 1944 prejela že 100 milijonov dolarjev. Churchill je na sestanku v Hyde Parku soglašal z Rooseveltom v toliko, da dovoli začetno obnovo italijanskega gospodarstva, toda v glavnem vojaškega značaja, da bodo u-porabili tako vse vire Italije za vojno proti-Japonski! V vprašanju obnove diplomatskih stikov z Italijo so dale ZDA pobudo državam latinske Amerike (razen Argentini, ki teh stikov ni nikdar prekinila), naj obnovijo diplomatske zveze z italijansko vlado. Sledila jim je prav tako Sovjet, zveza, medtem ko so bili Angleži na-sprotr.ega< mnenja. Foreign Office je opozoril ZDA, da bi angleško javno mnenje neugodno reagiralo, če bi obnovili diplomatske stike z Italijo, s katero so sklenili zavezniki samo premirje. Z isto pravico bi lahko zahtevale izmenjavo di. plomatskih zastopnikov Bolgarska, Romunija, posebno pa frarj coska vlada V Parizu. Enako je nemogoče, da piše na primer angleški kralj poglavarju italijanske države, s katero je Vel. Britanija še vedno v vojnem stanju. Kljub temu ugovoru so ostale ZDA, SZ in ameriške latinske republike pri prvot-r.tm sklepu. Hull opravičuje stališče ZDA takole: Angleški razlogi so pra. vilni, toda važnejše je to, da vzpodbujamo Italijane, da pridejo do čim demokratičnejše vladne oblike, da sodelujejo z zavezniki v borbi proti skupnemu sovražniku in da pospešujemo mir med ZDA in Italijo. Umljivo Pa je bilo, tako nadaljuje Hull, da so gledali Angleži in zlasti Churchill na Italijo z docela drugimi očmi. Od Angležev m bilo pričakovati, da bodo proti Italiji prizanesljivi, ker so utrpeli v dolgi vojni z Italijo mnogo večje izgube, kot Američani. Vrhu tega niso imeli Angleži, kot ZDA, v svoji državi milijonov državljanov italijanske narodnosti, katerih simpatije za oddaljene sorodnike in Prijatelje so vsekakor vplivale na našo idejno koncepcijo. V nizu ameriške podpore Italiji po 8. sept. 1943 našteva Hull še to, da so italijanski vojaki, ki so bili v ZDA internirani, prenehali biti vojni ujetniki, ameriška vlada je po. vabila Italijo naj pošlje na gospodarsko konferenco v Bret-ton Woodsu svoje predstavnike, čemur pa ste se uprli Anglija in Francija, in ZDA so sprejele italijansko tehnično misijo, ki je razpravljala z ZDA gospodarske in finančne probleme Italije. Hull zaključuje svoje poglavje o ((sovražni in prijateljski Italiji«, da so ZDA, čeprav so potrebovale ogromno množino tonaže za preskrbo svojih čet v Franciji in Pacifiku, pošiljale Italiji velike količine živih Prav tako so zavezniške vojaške oblasti od sklenitve premirja in do odstopa Hulla, to je bilo novembra 1944, potrošile za italijansko civilno prebivalstvo 158 milijonov dolarjev, pri čemer odpade 120 milijonov na ZDA. Za spoznanje politično-diplo-matskega zadržanja ZDA in Vel. Britanje nasproti Italiji so Hullove navedbe vsekakor pomembne! mru Julij 200, Munih Viktor 100, Premru Fausta 200, Pre-mfu Anton 500. Premru Maj. da 200, Novak Sergij 5000, Mi-helj Jože 250, Hmeljak Maks 200, Sila Valerija 250, Hmeljak Ivanka 200, Lisjak Fani 1500, Stoka Karla 500, Vodopivec Draguška 1000, Rutar Deli 300, Abram Alojz 100, Bačar Milan 50, Lisjak Fani 600, Batič Pavla 100, Ostrouška 400, Škerlj Karluča 1000, N. N. 650, Ščuka Fran 10.000. Macarol Olga 200, Šuligoj Dorotea 200, Paulica Marija 200, Pauli-ca Jože 300, Ferjančič Marija 1000, Hrovatin Fani 50, Jelin, čič Anda 50, Milovnik Andrej, Marija in Andrej 150, Perko Rafael, Emilija in Rafael 150, Tendeiia Frančiška 50, Škerlj Ciril, Ema, Helena, Vida, Zofka in Stana 300, inž. Šturm Jože in Hermina 100, Vrabec Ubald 50, Brešič Ana 50, Ra-potec Dora 50, Terčon Maks 50, Cuder Anton 50, Grmek Hermina in Jakob 100, Jerkič Emilija 50, Caharija Dora in Ivan 100, Dolgan Marija 50, Kočevar Alojz in Katarina 100, Segulin Vera 50, Mravlje Vida 50, Furlan Darinka 50, Furlan Antonija 50, Markežič Ivan 50. Olenik Romilda 50, Schenber-ger Marija 50, Mrak Mafija 50, Seleš Vera 50. Urditi Ivan in Štefanija 100, Moderc Albina 50, Orel Anton 50, Ukmar Jožef 50, Fabrig Gabrijela 50, Bevk Ernesta 50. Lovrenčič Jože 50. Ravbar Marija 50. Benčič Fr.ka 50, Žigon Vilma 5000, N. N. 650. Pavlič Viktorija 150, Gombač 1 Marija 100, Možina Boris 1000, dr. Baša Franc 2000, Benčič Radovan 500, Sinožič Ciril 200. Božič Ivan 200, Castellani Avgust 200, Celihar Ladislav 200, Ma-tejčič Mate 10.000, Debeljak Ivan 5000, Pahor Metoda 1000, Volk Ivanka 500. Bensa Josip 100, Gustinčič Alojz 500, Dujc Vladimir 1000, Albina in Rafael Bavčar 5000, B. K. 10,000, Veljak Amalija 500. Kocman Marija 500. Jurkovič Draga 5000, Obad Vladimir 300, Filipič Marija 200, Kovač Drago 100, Počkar 100, Cevnja 50, Svagel 100, Nadižar 50, Milka 50, Ana 50. Stanič 50, Olga 100. Mazuchin 100, M. I. 500, Furlan Danilo 50. Stok 50. Keber 100, Guštin 200, Cotar 100. Celihar 100. Levi 100, Ivan 50, Klementina 50, Ščuka 100, Benčina 100. Sirca .100, Mahnič 50, Černe 100, Gorjan 100, Žerjal 100. Kaučič 200 Novel 100. gkof 100, Peteršek 50, Kaučič 50, Stoka 50, Lozej 100, Peric 100. Škerl 50, Plesničar 200, Badin 50. Markočič 150, Trevisan 100. Živec 100, Per-tot Josip 50, Kocijančič Vale-rija 500, Gorjup Ivan 5000, Obersnel Andrej 1000. Bole Fr, 300, Prelog Franc 300. Udovič Franc 500, Udovič Frane 1000, Gašperšič Anton 1000, Skrbinšek Milan )0C\ Luin Marta 5000, Trebeč Ivan 300. Kerkoč Rudolf 50, Nikola Matej 100, Strancar Metod 100, Cesnik Milia 50, Ličen Pepi 100, Černač Rade 50. Konjič Pepina 50, Gregorič Anten 50. Mezgec Maja 100, Viktorija 300, Jer. kič Katarina 50. Božič Ana 50, Kariš Ana 50, Klun Marij 100, Jakac 100, Poropat Angei 150, Morac 50, Sancin Pepi 50, Po-ropet Pepi 100. Smet Ivan 50, N.N. 50, Dordolo Lojzka 100, Murene 50, Galvicer Fausta 100, Sosič Marko 500, Jež Janko 1000, Mlekuž Eva 1000, Mu. škovič 1000, Abram Marija 300, Slokar Franc 300, Zorzenon G. 500, Poropat 500, Kralj Karlo 500, Svagelj 300, Slokar Marija 1000, Jaklič Svetka 1000, Boris Pahor 1000, Mlekuž Ma-rija 300, Lussi Lucia 1000, Pahor Pepi 300, tvrdka Martela-ni 1000, M. Maftelanc 1500, Vatovec Drago 1000, dr. Ka. luža Rudolf 1000, Košuta Leopold 500, Namar Dora 500, Benbič Anton 1000, Bolko Peter 500, Primož Sedmak 1000, Ginori Vlasta 500, Zlobec Edvard 500, Baša Josipina 300, Piščanc Sabina 1000, Pečar Marija 600, Jelinčič Zorko 600, dr. Bartol Vladimir 1000, Sam. sa Mara 2000, Pegan Marija 500, Verk Vida 1500, Pahor Marčela 1500, Sancin Vida 1000, Luin Zora 500. Mihelj Jbže 235, Dujc Franc 1000, Brus Marija 500, Černe Teodor 2000, Cok Dora 500, Piščanec Marij 200, Daneu Zora 2000, Girelli Amelia 200, Brus Stanko 500, Brus Savin 500, Jagodic Darko 200, Jagodic Ernesta 200. Bernetič Domenik 50, Možina Karlo 200. Dcbriia Marija 50, Dobrila Anton 500, Coraz-za Milica 100, Opara Anton 500, N.N. 50, Pirc Ivanka 200, Ilič Franc 200, Godina Antonija 100. Sosič Tereza 100, Skoda) Marija 50, Skočaj Jože 50, Sosič Anton 100, Skočaj Pav. ia 50 Skočaj Franko 50, Soočaj Jože 50. N.N. 50, Skočaj Ivanka 50, S. s Kolonkovca 50. Kobec Tereza 50, Kobec L. 100, Ličen Albina 100, Karij Zora 200, Kriščak 100, Petronio Ema 300, Stranščak Franc 100, Rio-sa Anton 50, Ovidoni Celestina 100, Mozetič Sandro 100, Cok Anton 1000, A- D. s Kolonkovca 500. Ludvik J. 50, Ludvik Fg. 100. Verh J. 100, Franovič Marij 100, Xantidis Giovanni 100, Carli Gisella 150, Pancrazzi Giuseppe 150, Šibenik Jože 100, Lavrenčič 100, Vesnaver Sergij 100, Marolla Marcella 100, Fabbro Arman. do 100, Carli Mario 150, Jankovič Adriana 100, Ličen Gi-sela 100, Strancar Herman 150, Košuta R. 200, Cok Mirko 50,, Pipan Danilo. 500, Mikuluš Feliks 500, Riosa Ivan 500, Ivančič Jakob 1000, Ivančič Jožko 1000, Ivančič Mila 1000, Meuii Ida 1000, 'Vodopivec Neva 1000, Ivančič Miro 1000, Ivančič* Klavdija 1000, Ivančič Dani 1000, Šušteršič Josip 500, Šušteršič Marija 500, Kočevar Ciril 5000. Cergolj Franc 1000, N.N. 5000, Olga in J. Ban 250, Klun Josip 1000, Kocjančič Josip 500, Kapun Ernesta 500, Luin Edvard 500, Ribarič Anton 600. Švara Karla 500. Savi Danilo, Valentin. Nada in Laura 200, Svab Marija in Vojko 100. Sila Marija, Ladko in Svetlana 150, Andler An to. nija 50, Cerrieka Milan 100, Prodan J. 50. Godnik Ana 200, Kerbavec F. 50, Kozlovič An- TRI)E GLASOVI O JUGOSLAVIJI (BRITANEC) Britanski zunanji minister Morrison je v svojem govoru rudarjem v Dur-hamu dejal o Jugoslaviji med drugim: »Resno občudujem pogum Jugoslavije in njenih voditeljev, ki se upirajo ruskim grožnjam Uoenern ko občudujemo pogum Jugoslavije, smo pa tudi zelo zaskrbljeni zaradi nevarnosti, ki ogroža njeno svobodo. O tem vprašanju se intenzivno posvetujemo z vladami drugih držav. Jugoslavija bi res lahko postala svetilnik svetovnega miru. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bo v takšnih svetilnikih ostala luč v teh temnih dneh, ko razsvetljujejo svet v glavnem hude in divje iskre sovraštva in spo-oadov.s Pred dnevi se je mudil v Jugoslaviji prvak indijske socialistične stranke Ramonahar Lahija, ki je za ((Književne novine« napisal članek, v katerem pravi med drugim: »To, kar se danes dogaja v Jugoslaviji, je naj. večje važnosti za vse narode sveta, katerih množice so še vedno izkori- ščane. To vliva upanja in radosti vsem narodom. V današnji Jugoslaviji so možje in žene, orači na polju in delavci v tovarnah, ki so bili doslej objekt zgodovine, postali njeni ustvarjalci. Ne verjamem, da bi katera koli doktrina razen sociali zrna mogla ustvariti tako čudovit podvig za naše čase in za bodočnost. Ta sprememba v kvaliteti naroda, vzajemno seveda z njegovim značajem, je omogočila, da stoje Jugoslovani neustrašno na braniku svoje svobode, čeprav so postavljeni pred sam brlog. Kateri narod naj ne bi pozdravil ta veličastni akt svobode in odpora zasužnjevanju? To je brez dvoma povezano s trajnimi duševnimi lastnostmi ljudstva in svet bi bil zares lahko srečen, če bi si vsa ljudstva znala pridobiti (INDIJEC) i (BELGIJEC) take lastnosti. Mnogi narodi so skušali in še skušajo kupiti mir za ceno svobode, toda takim dejanjem neizbežno sledi vojna z vsemi posledicami. Miru ni mogoče zavarovati za ceno svobode, temveč le s stalno pripravljenostjo, da se plača zanj z življenjem. Ravno na tak način 30 si Jugoslovani priborili svobodo in s tako pripravljenostjo tudi danes uče druge narode. Ko bi vsi mali narodi postali tako hrabri kot so Jugoslovani, bi se t>si izzivalci vojne zvijali v strahu in prosili milosti.s Nedavno se je mudil v Jugoslaviji urednik belgij. sko-flamskega socialdemokratskega lista, Pol Spe-jer, ki je p0 svojem povratku v domovino izdal knjigo z naslovom: ((Jugoslavija 1950 — niti Stalin niti Marshall«. V njej pravi med drugim: «Jugoslavija ima dva sovražnika: buržoazijo in Kominform. Popolnoma naravno je, da so oni, ki so izgubili oblast, Obtožili sedanji revolucionarni režim. Tak je bil tudi primer s francoskim plemstvom v Času francoske revolucije in prav tako je počenjalo rusko plemstvo proti Leninu. In vse to zato, ker vržem kasta noče razumeti, da je sama predstavljala osnovni razlog za revolucijo. V Belgiji sem prisostvoval tiskovni konferenci nekega gorečega kominformista. Ta je trdil, da bo Komunistična partija Jugoslavije po resoluciji gotovo propadla. Toda to, kar sem mogel osebno ugotoviti, jasno dokazuje lažnost in malicioznost Stalinovih namigovanj. Njegova pisma so izrazit primer miselnosti današnjih voditeljev Rusije. To je v bistvu glorifikacija ruskega militarizma in vidna negacija pravic Jugoslavije in njenega prispevka za uresničenje revolucije. Stalin je v svojih pismih obtožil Tita. Toda obtoženi Tito je kmalu postal tožitelj. Zgodovina je odredila Jugoslaviji veliko nalogo: jx>kazati, da komunizem ni istoveten z ZSSR in da lahko hodi svoja pota. Narod, kateremu je ta naloga poverjena, ima zanjo tudi dovolj zdržljivosti in značaja. Zgodovina je dokazala njegovo čvrsto voljo in odpornost duhg.s gela 50, Stranščak Franc 100, Dalja Kermec 50, družina Pao. li 200, družina Kocjančič 400, Hrovatin Marija 100, Petaros Angela 50, Petaros Ernest 50, Maver Štefanija 50, Pečar A-malija 50, Skilap Albina 100, Skilan Ernesta 50, družina U-mek 200, Olenik Stana 50, Ger-dol Vilma 100, Vida Santini 100. Furlan Pierina 50, Furlan Pino 50, Lukežič Marija 250, Kresič 50, Lavrenčič Ana, Luciana in Karlo 150, Svab Albina in Elvira 100, Svab N. in Zora 100, Skilan Ana in Giorgia 100, Slavec Amalija in Graziella 100, Hoteš Marija 50, Hotež Angel 50, Riosa Laura 100, Riosa Emil 100, Cerkve* nič Marija 50, Gerdina Danilo 50, Gerdina Milka 50, Macarol Cgndido 150, Macarol Eufemija 100, Kristan Majda, Jožica, Alojz in Minka 200, pi-ško Milka 50, Jerman Ana 50, Toskan Ida 300, Žerjal Ljuba in Marija 100, Vekjet Ana 350, Bone Karmela 200, Godina M. 300. Trčič Marija 5000, Flego Danica 100, Sancin D. 200, Švara Anton 250, Sancin Karmela 300, skupina Skedenjcev 900, gospodinje s kolonkovca 1400, Berginc Anton in Marija 100, Berginc Zora in Darij 200, Sancin Branislav in Stana 100, Spanger N. 100, N.N. 200, Bertok Marna 50, Fabjan Angela 50, SancTn Ana, Teodor, Alojz in Marija 300, Ca-sadio Marija 50, Grgič Zofija 50, Budal D. 100. prof. Sancin 100, Zeleznik-Sancin P. 100. Medvešček Jožko 100, Marija Sancin 200, Adfijan Sancin 100, Mihelj Karlo 50, Mihelj Drago 450, Fonda M. 50. Uršič Gregor 5000. vesela družba 2500. Z*erjal Slava 200, Žerjal Marija 200, Žerjal Angel 200, Mauri Fr. 50, Placer Alojz 50, Birsa Mario 500, Žerjal Mihael 150, Miran Fr. 100, Žerjal Fr. 100, Vitez Emiiija 100, Santin Franc 50, Santin Zorka 50, Santin Savina 50, Santin Darij 50, Santin Ana 50, Godi. na Marija 50, družina Santin 200, Sever Emil 50, Berce Tereza 100, Sancin Viktorija 50, Sancin M, 50, Fonda Siefan 100, Sancin F. 100 Ambrožič Alojzija 50, Maglica 50 Fonda T. 100, Križmarkič 100, N.N. 50, Suman Emilija 50, Iskra Ivan 100, Miklavec Marija 50, Beneš Marija 200, Suman Ivan 100, Brumat 300, Starc Rudolf 50, Mozetič Milio 100, Aničič Anton 50, Jerkič Marija 50, Jerkič Pavla 50. Gropajc Ivanka 50, Gropajc Franc 50, Jerkič Boris 50. Jerkič Alojz 50, Sancin Karlo 50, Eier Marija 50, Kristina Gonan 50, Kete Ivan 5000, skupina delavcev škedenjskega lesnega pristanišča 850. Hrvatin Franc 100, Uršič Ema 100, Kraševec Pina 50, Brajko Anton 100, Babič Vladimir 100, Kneževič Viktor 100, družina Gerk 500, Luin Jožef 50, Rakar Marcelo 50, Rakar Just 50. Kariš Marija, Miro, Magda, Giorgia in Anton 450, Cetin Viktor 10.000 Iz Nabrežine: Gruden Franc 500, Caharija Ida 200, Ferluga Sretna 1000, dr. Karel Ferluga 1700, Jazbec Bernard 500, Caharija Gize la 400, Radovič Gilda 200, Pangos Bernard 200, Kukanja Danica 200. Terčon Josip 500, Novak Marija 300, Štolfa Ludvika 200, Ščuka Leopolda 500, Caharija Lidija . 300, Pertot Ludvik 500, Kojanec Milan 200, Caharija Helena 500, Terčon Frančiška 500, Petelin Viktor 200, Mihelič Ivanka 200, Pertot Draga 400, Godnič Karel 500, Anto-nini Marij 200. Tence Josip 1000, Mi slej Viktor 500, Terčon Olga 400, Gruden Ana 500, Legiša Viktorija 200, Knez Valter 500, Plahuta Vilma 500, Carnieli Cornelio 200, Gruden Edvard 1000, Novak Danila 500, Skrk Matilda 200, Kojanec Marija 200. Rebula Štefanija 300, Sibelja Franc 250, Čermelj Josip 500, Logar Jože 1000, Pavšner Rma 50, Abram Štefanija 50, Gon Pierina 100, Jazbec Jožefa 100, Adam Tomaž 100, Pertot Polda 100, A-naklet Gruden 150, Kosmina Stanko 500, Drašček Franc 300, Venier Alojzija 50, Terčon Vlado 50, Bortoluti Enio 100, Kakeš Franc 100, Pertot Marija 50. Pertot Zofija 100, Vižintin Zora 50, Okretič Martin 100, Slavec Rado 100, Pavlina Jožef 50, Cavo Albina 100, Caharija Ida 100, Kukanja Polda 100, Rolič Olga 100, Svetlič Fani 50, Petelin Berta 50, Rener Ernest 100, Caharija Milena 100, Boteghelli Paimira 150, Godnič Ljudmila 50, Mer-kuža Slava 100. Pertot Milan 100, Caharija Stanko 50, Gruden Olga 150, Skrinj Anton 100, Čermelj Marija 100, Ober-dank Viktorija 100, Caharija Marija 150. Iz Cola: Furlan Ernesta 5000, Goljevšček Viktorija 2000 Sve-tič Pepca 300, N.N. 2000‘, Guštin Štefanija 200, Stok Justina 500, Guštin Karel 500, Guštin Rozalija 500, Bizjak Josip 500, Škamperle Antonija 500, Hrovatič Zora 600. družina Guštin 500, Guštin Marica 500, Guštin Anton 500, Hrovatič Rudi 250, Guštin Olga 200, Guštin Anton 200, Guštin Marija 200, Guštin Štefanija 100, Ska. bar Marta 50 N.N. 50, Zenič Francka 100, Milič Karel 100, Urbančič Jušta 100, Skabaf Franc 200, Guštin Anton 100, Ravbar 50, Guštin Alojzija 150, Z'enič Olga 100. Iz Fernetičev: Zlobec Avgust 500, Komar Josip 300, Komar Karel 200, Kutin Ivan 200, Go-mizel Albin 200, N.N. 300. N.N. 200, Guštin Janko 200, Cotič Anton 50, Komar Franc 100, Kralj Silvester 50, Krt Alojz 100, N.N. 100. Brišček Emilija 500. Skupaj C 333.65S Prejšnji znesek » 3,903.143 L 4,236.798 (Popravki iz prejšnje števil, ke so na 7- strani). NEDELJ SK A ČRTICA ANTON INGOLIČ (7z zbirke: Na prelomu) Narahlo je začelo deževati, ko smo se približali Mariboru. Mrak je legel na Dravo, tu in tam se je na obrežju prižgala luč, ki pa je skozi drobne dežne kajlje le slabo migotala. Ze ves čas smo vpzili ob bregu. ker je reka zaradi zadnjih deževnih dni narasla. Zdaj pa je kormoniš Miha venomer kazal zadnjim trem splavarjem naj «stisnejo» vesla in spravijo splav še bolj k strani. Splavarji so se opirali na lemeze in veslali, kolikor so jim dale moči, toda splav je silil čedalje bolj v tok. «Vitužnik, stisni!» je kričal tcormioniš in tudi sam krepkeje potegnil. «Saj sem rekel, da bom imel težave s teboj! Nisi več za lemezl Potegni, čeprav boš proč! Daj, daj! Ce nas zanese v tok, smo izgubljeni! Lemezi so udarjali ob vodo. IVitužnik, ki je stal pri zadnjem Veslu v sredini, je zamahoval prav tako hitro kakor tovariša, toda videti je bilo, da imajo njegovi zamahi čedalje manj moči. Ni več vodil on vesla, marveč je ono metalo njega. Težko je sopel in lovil sapo, dolga osivela brdda mu je bila mokra in je plesala kakor iop trave v vetru. Miha je spet začel vpiti in mahati z roko. Vitužnik se je komaj še držal pokonci. V zadnjem hipu sem planil k njegovemu veslu, da bi mu pomagal. Sprva nama ni šlo. Popoldne sem prvič stopil tam pod Pohorjem na splav, da bi se peljal nekaj dni s tplaoarji in spoznal njihovo iivljenje, zato nisem znal prijeti prav za veslo. Po nekaj Zamahih sem prišel v ritem, saj Ije Vitužnik ravnal lemez, jaz pa sem samo potegnil, kadar je bilo treba. Nisem imel več časa, da bi se oziral naokoli, nejasno sem razločil skozi šum narasle reke in dežja hrup mestnega življenja in dpzna-val, da se luči na obrežju mncrie. Iznenada me je udarilo veslo v prsi, opotekel sem se. Splav se je sil&vito stresel. Miha je kričal ves iz sebe: fStisnite, stisnite!/) Veslali smo na vse kriplje; čez čas sem se iele utegnil ozreti. Tedaj sem videl, da smo že v pristanu in smo malo prej zadeli v hišo, ki moli daleč v reko in jo imenujejo Benetke. Se enkrat se je splav stresel in pristali #mo tik pred glavnim mostom. «Malo je manjkalo, da naS niso Benetke spet vrgle v tok!» se je Miha še vedno jezil in si brisal z dlanmi pot in dež z obraza. «Vitužnik, nič ne pomaga, petdeset let si imel lemez v rokah, zdaj ga boš pa moral odložiti». Vitužnik si je zasopel stresal dež z obleke in ni rekel besede. Ostali so odšli na suho, pogovarjajoč se, kam naj krenejo. «Vituznik, ti ga boš čuval, za drugo tako nisi!» je odredil Miha in odšel za splavarji V najbliinjo gostilno. Ostal šem * starim splavarjem. «Kaj boste zdaj?» sem vpra-ial Vitužnika, ki je še vedno stal na istem mestu in gledal ga onimi, ki so odšli. uZakuril bom in si skuhal kavo», je Odvrnil starec, stopil k ognjišču, ki je bilo napravljeno iz zemlje in večjih kamnov ob spodnji strani ute. mSamo kako bc/m podkuril, ko je vse mpkroh> je godrnjaje prebiral trske, da bi našel kako suho med njimi. Nisem vedel, kaj naj napravim. Ali naj grem v mesto o-biskati ha/c e ga znanca, mogoče celo lahko spim pri njem in se jutri zjutraj vrnem ter nadaljujem svojo pot na splavih? Ali naj grem za splavar-ji v gostilno ali pa naj ostanem pri starcu, čeprav je bil že ves don bolj redkobeseden. Z e dopoldne, ko je pomagal delati splav, sem nekajkrat skušal začeti z njim pomenek, toda dobil sem kratek odgovor ali še tega ne. Nekoč je mi/ral biti velik in plečat, zdaj je že zlezel v dve gube in bila ga je sama kost in koža. V obraz je bil rumen; dolga, te precej redka brada je bila sivkaatpbela. Mnogo je moral že doživeti, če je petdeset let vozil po Dravi in Donavi. Sredi premišljevanja, kaj naj ukrenem, me je sam nagovoril. «Vidite, gospod, tako je. Človek ostari, pa ni za drugo, kakor da čuva splav. Prej sem bil dober za vsako delo*. Ni tožil, ni obtoževal, ugotovil je le dejstvo, ki ga ni mogoče spremeniti. V nadi, da ne bodo to njegove zadnje besede, sem pristopil k ognjišču in pomagal nabrati suhih trsk in drv. Nekaj sva našla. A zakuriti dolgo nisva mogla. Zagorelo je šele. ko je Vitužnik odšel na sosednji splav in prinesel od tam žerjavice. Previdno sva nalagalo trske, jaz sem nekaj časa držal celo plašč nad plamenčkom. «Pa sva ga le napravila! «se je nasmehnil Vitužnik in šel v uto po lonec. Z njim je zajel vode iz Drave in ga pristavil k ognju. Tudi jaz sem napravil tako, čeprav me je imelo, da bi stopil kam po pitno vodo. Potem sva sedla pod uto, ta bi bila na suhem. "Lansko leto je za silo še ilo>, se je oglasil Vitužnik, veno vožnjo šem napravil vsak teden. Pozimi me je pa položilo, od tedaj nisem več pravi. V (er (tj sem si rekel, da pdskusim še enkrat. Vidim, da bom moral res odložiti lemez«. Govoril je počasi in pre-trgano; med njegovim govorjenjem sem lahko prisluškoval šumenju reke in dežja in ujel vsak krik, ki je dospel do naju z mostu ali celo iz mesta. «Ali ste res že petdeset let na splavu? sem ga vprašal tn »e okrenil nekoliko stran, da ga ne bi begala moja radovednost. «Bo jih toliko, če ne več. S 'sedemnajstimi sem prvič prijel za lemez, zdaj jih bom imel kmalu sedemdeset. Sko- raj vsako leto sem vozil, to več, drugo manj, kakor je pač bilo z lesomv. Obmolknil je, se dvignil in Odšel k ognjišču. Stopil sem za njim. tVsak čas bo zavrela!» je dejal in pokazal vodo v loncih. Naložil je še drv. Kmalu je bila kava kuhana; vrnila sva se vsak s svojim loncem pod uto. Kava je bila vroča. Počasi sva jo srkala. tlmate dom?» sem tiho vprašal v molk. viden ceio antiekspre-sionistični napor gledališkega praktika in marksista, ki hoče iz polemičnih pobud proti starejši romantični ali sodobni impresionistični ter ekspresionistični podobi in razlagi nekih zgodovinskih dob in oseb dati njihovo gledališko učinkovito, sociološko pravilno in socialistično idejno sliko. S, Generacija neposrednih prednikov tn tačasniH sopotnikov eksprezionizma. Omenili simo že, da se je P o ,1920. letu korenito, spremenilo slovensko narodno življenje in z njim seveda- tudi okoliščine, sredstva, naloge in cilji književnega ustvarjanja. Vsakdo, kdor je resno mislil s svojim književnim, talentom, je bil vržen ali potegnjen v; te spremembe. Najizraziteje se je to pokazalo v literarni usodi one generacije, ki se je rodila v zadnjem desetletju 19. stol. V nji se je pripravljal že tik pred vojno upor proti Cankarjevi in Zupančičevi umetnosti, ki je bila vsaka po svoje tako dovršena, da je začetnika brez odpora pritegnila v svoje območje. Sprijazniti se je torej bilo treba z usodo epigonstva ?ii se obrniti v drugo smer. Toda te ni bilo lahko najti, kajti niti italijanski futurizem niti nemški ekspresionizem nista imela tal v narodnem mišljenju in življenju. Meščanstvo je zahtevalo jasno, nacionalno ohrabrujočo besedo in že v začetku predavanja smo omenili, kako je zlasti v vojnih letih ta zahteva preoblikovala vso naio literaturo, celo Cankarjevo novelo in Zupančičevo pesem. Razumljivo je torej, da v tem času ni moglo priti do neke globlje književne ločitve, in koliko se je le-ta pripravljala, zlasti pod vodstvom Izidorja Cankarja okrog revije «Dcm in svet«, se je omejevala zgolj na formalno stran, ne da bi se bil vzporedno vršil tudi kaik idejni prelom. V temi pogledu je Zupančičeva, zlasti pa Cankarjeva poezija, še vedno visoko nad: te- mi poizkusi. Zato ni pač nič čudnega, da se je ta generacija ustvarjalno sprostila šele V povojni ekspresionistični dobi. To znamenje svojegja izvora je ohranila tudi poslej in čeprav je prevzela mnogo novih elementov, se njeno literarno delo v mnogočem loči od dela mlajšega rodu. Najstarejši in umetniško najpomembnejši v tej generaciji je Ivan Pregelj, na.ivečji erudit naše književnosti, izvrsten poznavalec domačega in svetovnega kulturnega razvoja, umetnik s smislom za pomensko in akustično stran besede, a ne zavit in raztrgan po svojem čustvenem doživljanju, ki ga zaman poskuša krotiti in vskladiti z ekstremn nim katoliškim, prepričanjem. Pregelj je prenehal pisati v svojem petdesetem letu, potem ko je priredil deset zvezkov Izbranega dela, v katerem je nekoliko dobrih zgodovinskih novel in mnogo sijajnih detajlov, strani in epi-‘ zcd v povestih in, romanih, napisanih v nekakšnem baroč-ric-ekspresionističnem slogu. Najpristnejši in najbolj svojstven je v prikazovanju bojev med človeško nagonsko čutnosto in zapovedmi ter predpisi katoliške moralisti-ke. zlasti v njenem janzeni-stično-kranjskem odtenku. V tem- pogledu je najzanimivejša zgodovinska novela Pleba-nus Joannes (1920), ki je sicer n,i vključil v Izbrano delo, čeprav jo j£i 1925. 1. objavil drugič. Pisatelj očitno bol j ceni zgodovinski roman Bogcr vec Jernej (1923), protestantski pendant h katoliškemu Joannesu. V opombi k izdaji v Izbranih spisih priznava, da je v figuro protestantskega predikanta Jerneja skril «mn.ogokaj globoko in izvirno doživlj enega, skoraj patološkega)). Poleg Preglja je treba omeniti med preekspresio nisti. ki so izšli te neofcatoli-ške literarne koncepcije Izidorja Cankarja, še lirika, dramatika in pripovednika Stanka Majcena, dramatika Antona Leskovca in epika Franceta Bevka. Svoje dni so prisojali pionirski pomen stihom Josipa Lovrenčiča, ker je s knjigo Deveta dežela (1919) prvi skušal spregovoriti v novem antižupančičevskem, ekspresionizmu sorodnem načinu. Toda nadaljnje Lovrenčičevo književno delo je pokazalo, da je v tej novosti bilo več ustvarjalne nemoči kakor novega idejnega hotenja in oblikovalne sile. Majcen je v noveli in drami oster analitik, ki z neko posebno ustvarjalno naslado odkriva v življenju one najgloblje in najfinejše korenine sebičnosti, ki končno odločajo o življenju posameznika in družbe. Glede na ta ustvarjalni aspekt je v epiki bolj uspel kakor v dramatiki ter je v avtobiografski povesti Detinstvo (1922) in v nekaterih črticah ter novelicah pripovedne zbirke Bogar Meho (1944) ustvaril nekaj ostrih projekcij iz našega v splošnem nenadzorovanega življenja, o katerem smo navadno prepričani, da ne more biti boljše, v bistvu je včasih krutejše in krvoločnejše kakor doživljanje morilca. S tem nadaljuje in stopnjuje jajčen miselnost Cankarjevih psiholoških črtic. ,V dramah Kasija (1919), Dediči ne-? beškega kraljestva (1920), A-pokalipsa (1923) in dr. odkriva Majcen z isto metodo duhovni svet zmagovalcev in premaganih, toda ne na bojiščih, temveč v globokem zaledju, kjer se sploh ne čuje bojni hrum,, kjer se pa še na bolj neusmiljen in rafiniran način, proti kateremu pa nihče ne protestira, vrši medsebojno uničevanje človeštva. Ker niti povojni igralec niti gledalec nista mogla dojeti te osnovne miialii, so Majcenove drame obležale v knjigi in reviji. V liriki se je najviše povzpel v ciklu, Zemlja (1923 in 1924), v katerem je izrazil brez vsakršnih nacionalnih akcentov in folklornih pripomočkov značaj in lepoto severnega dela Slovenskih goric in prikazal enotnost, ki druži tamkajšnjega človeka im zemljo v organizem, ki je enkraten v svoji podobi, e večen in vesoljen po svojem bistvu. Po dramatskem prizadevanju in delu je Majcemr najbližji Anton Leskovec, k> se je pa samostojno, saj večino svojih dramatskih del in osnutkov, ki jih je zapustil ob svoji zgodnji amrti, zasnoval in napisal v italijanskem vojnem- ujetništvu. Tudi on je analitik, učenec Cankarjeve etične misli, ki zdva-ja nad vsakim individualnim m družbenim dejanjem, katero nmiia korenin v ljubezni in samožrtvovanju. Zato so kljub dosledno izvedenimi, dejanjem njegove drame bol} dialogizirane razprave o dobrem in zlem kakor pa sproščene podobe življenja. 7200, priča p njeni moči in vplivu. Fakultete za politične vede. filozofijo iti čisto znanost obiskuje 4500 študentov. Po vojni je število študentov, ki so se posvetili študiju književnosti, zgodovine in prava bolj naraslo kot pa število študentov, ki študirajo čisto znanost. Tehnična fa kulteta ima kakih 1000 slušateljev, trgovska približno 700, knjižničarske vede 400, arhitektura pa 170. Ta univerza je sad njenega okolja in črpa življenjsko silo v New Yorku, največjem kulturnem, industrijskem in finančnem središču Združenih držav. V sedanjem povojnem svetu je univerza sprejela mnogo novih odgovornosti. Število vpisanih akademikov se je na mnogih oddelkih močno dvignilo. Mnoge industrije poverjajo univerzitetnim la-boratorjem razna raziskava-nja in tudi ameriška vlada ima v načrtu, da poveri Columbija univerzi statistična raziskovanja za gospodarske ustanove v Washingtonu in proučevanje sredstev za borbo proti malariji za ameriško zdravstveno službo. 2500 ton težki ciklotron, ki ga je kolumbijska univerza s pomočjo ameriškega urada za pogonska raziskavanja zgradila v Nevisu blizu New Yorka, bo poglobil znanje o atomski energiji, Nova geološka opazovalnica služi za geološka raziskavanja. Načrt tehnične fakultete je usmerjen k temeljitemu znanstvenemu delu in k praktičnim poizkusom ob sodelovanju z mnogimi drugimi ustanovami, korporacijami, prosvetnimi za vodi irj državnimi uradi. Delo, ki ga je Columbia univerza izvršila med zadnjo vojno na poprišču atomske energije, bi. ne bila mogla opraviti sam0 ena posamezna skupina znanstvenikov. Sposobnosti akademikov pa skuša univerza doseči z zahtevnimi pogoji za sprejem, s primernim poukom ter z nabiranjem prispevkov za podelitev študijskih podpor. Voditelji Columbia univerze stremijo za tem, da bo univerza kos nalogam, ki izhajajo iz nenehnih socialnih izprememb in da bo vse delo usmerjeno k pospeševanju občih koristi. / NOVE C II U jugoslovanskih pisateljev ob 10-letnici ljudske vstaje Desetletnico ljudske revolucije bodo jugoslovanske založbe proslavile z velikim številom novih izdaj domačih pisateljev. Čeprav je v Jugoslaviji izšlo že precej najrazličnejših del, ki obravnavajo narodnoosvobodilno borbo, bodo zdaj ob slavni obletnici izdali še vrsto posebnih knjižnih izdaj. Tako bo državna založba Hr-vatske «Zora» izdala «Zborriik hrvatskih književnikov)), pri katerem bodo sodelovali vsi pomembnejši člani Društva hrvatskih književnikov. V proslavo spomina na vstajo je založba «Zora» izdala v okviru «Male biblioteke« zbirko pesmi srbskega pisatelja Oskarja Daviča «Hana», dalje pesnitev črnogorskega pesnika Banjevica «Zvjezdani voz» in Josipa Barkoviča povesti «Tri smrti«. V «Mali biblioteki)) bodo izšli tudi «Zapiski» Jožeta Horvata in pesmi Vladimira Popoviča. V načrtu ima ta založba tudi pripovedke Mate Bereti-na «Pralja Pavlova® ter «Istar-ski kanata, pesnitev Draga Gervaisa, posvečeno istrskemu narodnemu heroju Joakimu Rakovcu. Državno podjetje «Zora» bo izdalo tudi dnevnik Viktorja Cara Emina «Udesnl dani» iz dni nekaj mesecev pred in po italijanski okupaciji Istre. Poleg dnevnika bodo natisnili tudi vrsto člankov, ki jih je Car Emin napisal po osvoboditvi. Tudi ostala zagrebška podjetja pripravljajo več izdaj v čast slavne obletnice. Založba «Novo pokoljenje« bo izdala pesnitev Jure Franičeviča Plo-čara «Sunčana» ter obsežnejši Zbornik proze jugoslovanskih pripovednikov, namenjen mladim in najmlajšim bralcem. Isto podjetje bo izdalo tudi Antologijo narodnih pesmi, ki bo dokazala kako bujen pesniški duh živi v jugoslovanskem narodu. Za najmlajše pa bo knjiga «Mali konjevodac i druge pri-povjedke« Andželke Martič. Založniško podjetje «Glas rada« je že izdalo: Izbrana dela Gorana Kovačiča, ki obsegajo novele, povesti, eseje, ocene ter pesmi, nato podoben izbor dela Avgusta Cesarca «Iz svjeta po- Danes n^kaj odgovorov na vprašanja. Tovariš Mario sprašuje, ali pišemo benzin ali bencin, benzol ali bencol. V sipvtemščins pišemo in izgovarjamo bencin, bencinski in bencoi? pač pa magazin, maigazinski; magazinirati. Vendar je razlika ta, da bomo pač pisali bencin in bencol. tujki magazin pa se bomo skušali izogniti, kjer se d*a; rekli bomo skladišče, skladiščni, vsMadiščiti. Tovarišica Ančka je. sprožila vtprašanijte, ali se kratice sklanjajo. Pišemo jih vedno enako. t. j. brez obrazil, beremo pa po stavtčni zvezi; če pa črkovne znake črkujemos ostanejo zmeraj neprsgibne. Zgled. Pišemo: Od MLO (ne: MLO-ja) je prišlo. Beremo; 1, ed Mestnega ljudskega odbora je prišlo, ali 2. od em el o je prišlo (ne pa odi trn el oja)vDrug zgled. Pišemo. Naloge AFZ (ne: AFZ-a) so bile določene na I.kongresu. Bensmo; 1. Naloge Antifašistične fronte žena ... ali 2. Naloge a fe že (ne; a fe žeja). Tovarišica T. iz Lonjerja je poslala dve vprašanji: 1. kemičnim potom ali kemično? Kemičnim' potom ne more biti neše, ker se 6. sklon v slovenščini nikoli ne uporablja br<*z predloga z ali s. Zaito jle> napačno ne samo kemičnim potom, amipak tudi naravnim potom, mirnim potomi. Reci moraimo; kemično, po kemični poti, na kemični način; naravno, po naravni poti, na naravni način; mirno, po mirni poti." 2. Ali je dt»bro rabiti glagol dopasiti? Ne, ni dofcro, ker je po nemškem «gcfallen» Mi pravimo ne da nam kaj dopade, marveč da nam ugaja, da nam je všeč, da nam je pogodu, da nam je po volji ■ Tudi ne pravimo dopadenje ali Oflo dopadanje. marveč veselje, užitek, ugodje. Dopadljiv pa je všeč, pogodu, prikupen. Tovariš Zoran prosi, naj razložim, kaj pomeni kratico N.N To kratico rabimo namesto imena, če imena ne vemo ali ga nočemo imenovati; razlaga se iz latinskega namen nescio.(— imena ne vem) ali nem en nominandUm (ime, ki naj se imenuje). -• Potem bi isti tovariš rad razlago za besedto drn v izrazu čez d'rn irn strn. Dm je trata, ruša, stm ca klasje v rasti na polju, čez drn in strn bi se torej reklor Čez polja in travnike. In še odgovor tovarišu študentu, ki sprašuje, aji se reče kupil sfim skripta aili kupil sem skripte. Samo prvo je pravilno. Skripta je množina sr. _ sipola (kakor dlela, mesta, debla poslopja itd1.); beseda je latinskega izvora in se v ednini glasi seriptum (to kar je napisano). V slovenščini sklanjamo torej: to so dbbra skripta, iz dobrih skript se je učil. dobrim skriptom. zaupaj, kupil je dobra skripta, v dobrih skriptih vse najifeš, z dobrimi skripti ne kupiš pameti. Dr. M. R. VVVA^.V.V^/.V/.V.V.V.V.V.V.VV.V.VrAVMVAVMV/.V^V/.V^VV.V.V.V.V.VAV.VAV/.VVMVAV/JV/.V.V.VVAV.V.V.V/AV.V.V.V.V, fEma v NEDELJO POPOLDNE... ^Nadaljevanje na 1. strani^, «V nedeljo popoldne...!)) mi je rekel ob slovesu. V kavarni sva sklenila, da me bo portretiraj. Nisem imel ničesar njegovega. Edino risbo, ženski akt, ki mi ga je daroval pred mnogimi leti, ko je stanoval v gostilni pri Moži-novih na Vidovdanski cesti v Ljubljani, sem izgubil. Kot bi naju oba prevzela slaba slutnja, sva si zaželela, da bi imel nekaj njegovega. Domenila sva se za portret, in sicer za monotipijo. Vedel sem, kako se mu j’e priljubila tehnika monotipa izza časa, ko je lani poleti bival' v Portorožu. Upal sem, da bo tudi moj portret imel tisti sugestivni izraz, kot ga je imel njegov, ki je bil kasneje razstavljen v Scorpionu in ki se je vtisnil v spomin vsem, ki jih je pretresla njegova nenadna smrt in so prihiteli v galerijo na njegovo razstavo, č‘a se od njega po-slove. Tedaj so bili na nje-, gov portret že pripeli &cq ža>ni trak. Bil je ves vnet za tehniko monotipa. Govoril je često z navdušenjem o svojih mono-tipih in njihovi teliniki. Po- znal je te vrste slik velikih mojstrov in trdil, da ga neposredni vtis in skoraj akva-relni značaj monotipa tako zelo osvaja ter da mu prenašanje slike s stekla na papir vzbuja vselej veliko zadovoljstvo in užitek. Govoril je o monotipu s pritajeno skrbjo v očeh in bal se je, kako bo prenesel sliko na papir in lotil se je tega dela vselej z vidno skrbjo in radovednostjo. Računal je na slu-čajnostoe nezgode, ki jih kot pri akvarelih tudi pri monotipu ne manjka. Sprva je slikal na steklo zelo pastozno, vendar je šele po mnogih poizkusih, kot mi je pravil, iz-slečil pravo tehniko. Opustil je pastoznost in razredčila, ki so naglo sušila barve, ker pastozno slikanje je bilo krivo, da se je pri prenosu slike na papir velikokrat zabrisala originalna in točna risba. V svoji sobi, v tretjem nadstropju velike hiše sredi mesta, je imel vse v najlepšem redu. Natančnost, ki ni na splošno lastna umetnikom, ga je označevala v življenju in pri njegovem slikarskem delu. Is dvjeh oken njegove $Oi Jto('e'it Jftnvnii/ be je bil razgled na obljudeni trg z Verdijevim spomenikom. V enem kotu te sobe je improviziral svoj atelje. Stojala za slikanje ni imel in si ga j'e vselej sproti pripravil tako, da je naslonil okvir z napetim platnom ali karton na hrbet stola, sam pa je sedel na nižjo skrinjo in slikal. Tako je bilo tudi tisto nedeljo popolc«ne; bila je menda šesta nedelja pred tisto, ko je nem in negiben ležal v kapeli tržaške prosekture in ko je Gorše snemal njegovo mrtvaško masko. Ko sem stopil v njegovo sobo, je bil vidno zadovoljen, kajti očitno je dvomil v zanesljivost moje obljube, da pridem k njemu. Imel je že vse pripravljeno za slikanje in ko sva pokadila še cigareto, je skrbno izbral v sobi mesto in osvetljavo, me je posadil na stol, določil točko, v katero naj gledam, sedel na skrinjo in začel sli-kati. Delo mu je šlo urno od rok, Najprej risba s čopičem, potem polaganje barvnih ploskev, Zame, ki sem sedel kot mociel, je trajalo poziranje celo večnost. Nisem vajen sedeti kot model in čutil je, da sem zbral vso svojo potrpežljivost in vztrajnost. Moj pogled, ki naj bi zrl v določeno smer, j’e postajal vedno bolj brezizrazen in top. Postajal sem verjetno tako neprisoten, da je z vso obzirnostjo predlagal odmor. To se je ponovilo trikrat. Med odmorom sem se vselej zdramil. Zdelo se mi je, kot bi zajemal zrak po potapljanju. Med odmori sva stopala po sobi. ogledovala sliko in se menila o barvali. Tožil je nad belo barvo. Nobena mu ni dovolj krila: ne cinkova bela, ne kremsova bela in ne titanska bela. Govoril je zanimivo, kot vedno. Po kratkih odmorih me je vselej nagnal sedet. Ko se je začelo mračiti, je bil portret pri koncu. Portret »ni je bil sšečj saj podaja mo- jo podobo verno, toda očitno zaradi mojega topega in frančiškansko potrpežljivega izraza pri sedenju. Takega izraza ne bi zmogel niti z vso voljo pred ogledalom. Sklepati moram torej, da j'e lažniv. Njemu je portret ugajal; nisem si pa bil na jasnem, ali je njegovo zadovoljstvo iskreno, ali se je le tako kazal meni na ljubo. Naravno jaz sem portret pohvalil. Ko sie je končala kritična ocena še svežega portreta, sva šla in močila papir, pripravljala desko, risalne žebljičke, cunjo in metalno cigaretno dozo z nekoliko upognjenim dnom. O njej je trdil, da j'e najbolj pripravno orodje za prenos slike na papir. Pri tem delu ni mogel skriti skrbi za uspeh. Bodril sem ga da se prenos mora posrečiti pri njegovi spretnosti, in reči moram, da mu je delo uspelo, Na trgu pod nama so se začele prižigati luči. Se dolgo sva si ogledovala portret in oba sva bila zadovoljna. Ko bi tedaj le mogel slutiti vrednost onega portreta, bi uporabil še vse druge besede, da mu polaskam, da se piu zanj zahvalim in da mu povem to, kar bi mu danes tako rad rekel: da mi je tako zelo drag ta v tistem nedeljskem popoldnevu spočeti in nastali portret, to njegovo zadnje končano delo. Ko sva šla iz hiše, je na cesti mrgolelo ljudi. Ubrala sva pot proti obali. Ko se spomnim nazaj, se mi zdi, da je njegov prožni, urni korak bil še vse bolj slovesen kot sicer in njegove besede o lepoti naše zemlje tako pomembne kot še nikoli. Nikdar Prej ga nisem slišal govoriti s tako toploto o lepoti naše zemlje, o naši očarljivi obali in o našem Trstu ter njegovi edinstveni legi. Danes razumem vse drugače njegove takratne besede. Danes mi je jasno, zakaj so zvenele njegove besede kakof oda Trstu, našemu morju in tisti poletni noči. Danes vem, zakaj je prekipelo tisti dan v njem to navdušenje. Se danes se spominjam njegovega pogleda, kako je z njim objemal našo obalo oči Tržiča do Pirana in še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede. Bilo ie slovo, tlačenih«, kmalu pa bo še knjiga zapisov in report* iz NOB, ki jo je napisala Sl* va Ogrizovič. Knjiga Rade Bulata pod na' slovom <{Zumberak i PokupU* u NOB«, ki jo pripravlja knj®" ni zavod «Kultura», bo obrs'" navala del narodnoosvobodil"* borbe in bo opremljena s S""1 kami in zemljevidi. Zve» kulturno-prosvetnih društev vatske pa ima v načrtu zb” nik, ki naj bi obsegal dela vse! vidnejših hrvatskih pesnikov' Antuna Milanoviča do n*1 dni * * * Tudi slovenske založbe so mnogimi izdajami poudarile F men velikega in junaškegai*Ji dobja najnovejše jugoslovans* zgodovine. Slovstvo te vrste * 1 sega spomine, črtice, nove, povesti, filmske scenarije, i*® go politične literature, liter™ no gradivo itd. HEMINGWJ! IN NJEGO^ NOVI ROMAN „Čez reko v gozo Iz neke statistike izvefflOi ® so v Združenih državah Afrike dosegli pri bralcih ^ več uspeha trije rornanj,'W sicer »Kardinal« M. H. ^ n, sona. «Ulica radosti« F. P- . sa ter H'emingwayev T,1 aIAŽ i I vojni. In vprav la monoW bi), kakor pravi kritik3) uspeh romana usoden. P-aV ko mu kot napako očitajo simpatičen značaj junak* iiv< stranske osebnosti. Žani«1 pa je, da se nekaterim ne zdi stilistično dovoli 12 ^ lan, dasi so pričakovali, da,j, Hemingway našel nov n8sJ, izražanja, ki bi bil lasten : m0 njegovi prozi. (a. Pri teh svojih trditvah ^ j 2g vsaj ne takih, ki bi zadale svet. Nekoč smo si nas med seboj poma-bolj, si zaupali, in za-0 je bilo življenje bolj 5njetr.o. Vas je bila de-Vna, skrbna in precej na-5!?dna- Znana je bila po obrem vinu, zlasti teranu. vpVi 8c&pod'ax'j i. nove gla-’e- stari pravijo, da je e Preveč sanjave in pre-0 realne politike. Med-Pa je zemlja vedno c ] Prepuščena sama sebi. veda so temu krive so-uaine razmere, a ne samo Kd°r gleda trezno, mo-■ha-.Pr’znati> da nudi tudi sno- Zeml^a Pogoje za u-■ stl° Poljedelstvo, treba ® e korajžno in smotrno £v‘hati rokave - kot n. *' ■ zaležani — m se spri-2 resnico, da naša jadrna res ni in ne mo-biti niti splošno, niti "lrokovr;o podkovana, ker e ni imela kje učiti in je e skrajni čas, da to mož-M dobi. Tudi naj mladi- CPHif6 ®isli' da se ji bo ^ 1 med in mleko. Cim rjcnejši posamezniki, čim nejša medsebojna pove-ar.ost, čim večja stanov-j ® skupnost, tem večje mstvo za naš obstoj in “apredek! Takšna je zahte-Da' KUkaišn^e stvarnosti, ki flina PrVa poznal3 rala' mmm «Lunedi» smo čitali kj preračunano Biokrog občine in upravljanja, kot Go. . okr°g vrele kaše. Poau Zandbineoiju r.e-j. J ^isi, nam pa to teme-jg^.^rd:. Samo tolikp v oh?*e njemu, nekemu pri inski upravi ter ostali Njih «torščansike» Sliv6115 odklanjamo vsi: tli' i!nc' ,in Pošteni Italija-f;’ .Vnetje in delavci, sta-. WlT1 mladi. Bolj. mladi Prav zato se naša .jjJ^a v obrambo svojih interesov vedno veino delo Prav- vključuje v naše kul- 'kijuci D« glas, da namerava Ur.a šolana mladina urta-pTv1 folklorno skupino, tj^^vljamo to dobro na b^1.0 s prepričanjem, da h» *e*a odlične uspe- ralftei Ve? irrta za to vise mo- POgoje. %r; ®čkrat sem slišal, da je letina sena, letina ]elQ a' yčasih so se zmotili, se> . **i se ne. Mogoče bi nj’illCe bi bile rose iz zad-j>rej 'j*11 vsaj nekaj tednov hfoj. amesto koloradskega Cr,ki nam je vsaj le-kron, !z?nese1, nam je 3/4 (Jin0 Plr^a Pojedla suša. E-Srirt^i Upar>je je še vinski teSa ' Na žalost pa je kka- D.ride^a malo, čeprav faztn^6 zemlJ>ška knjiga Vino 10rna veliko površino iiSinUiadsT' J* S° Že daVn° tu, . *laba prede kme-d,-a„1 ?e bolj delavcu, ker jP ' ®,a skače, denarja pa ln°gli ° man}' ° tem bi r-aši rnn°go več povedati V. ,trgovci in obrtniki. en.dar ki sodirno iz sicer še me- ‘korr ‘i Vse kaže’ da bo ko .-J.nec te krize. Ta- B^r.h kristi nam‘gavanj v demo-tnu sltemu glasilu, ki Dri Je naSa občina tako too: Su,C1?' SaJ se razume-volUv lzanio se občinskim am ‘n gospodje že vabo. Le vkup. «tavljaion <3«i ga !niok: J"a)a! Te prebrisane 3^OVO Polagoma piv ka, čp’ ^ vse občane ža-Vout f6 ^*lri bodo vsaj ob So n ah Priklonili. Vedno Sarno n ■ Ia?istl poklanjali da s! eJanja, in to takšna, 2a si Jih Vse bomo zapomnili jih j" ^čr.e čase. Ker smo kaj n. volj siti, čakamo, se ijir1” bodo obljubili, da ^ ,om‘' mouNinjE ^arfr Vas. se Rlnoži z dru-’ ^aj * po*>cajev, ki so tu-^edn'arriež.čeni, ter ezulov. Večje je povpraše-H n. 5° stanovanjih, ki y°lj Pri nas in v ^imo nl Xa domačine, “fejlr,’. a ,se nekateri na-^nifm * demokristjani v Za t zel° zanimanj stanovanjsko vpraša- žav*maw, t 23 ko«a se S° jin, Nedvomno, da *Jeki pri Srcu samo pri- io in "eznan° Preteklost- sovraštvom proti OlOk, tdto se ‘udi ne ču- >vljer/°‘aki Uudje pTi. ker -e približno v sto dneh posejana in požeta. Umevno je, da mora omenjenih 100 dni dobro izrabiti in izčrpati iz zemlje vse, kar potrebuje za tvorbo slame in zrnja. Znano nam je tudi, da mora hlevski onoj, posebno ako m dobro zrel. prebiti v zemlji daljšo dobo, preden se toliko »premeni, da je pripraven za hrano rastlinskim koreninam. Slab gnoj ne more dati ajdi ničesar, kajti takrat. ko bi bil Onoj za ajdo uporaben, bi morala ajda že zaključili dobo svojega življenja. Posledica s hlevskim gnojem je, da nam ajda počasi zori in jo jeseni še zeleno ujame jesensko de-ievjp ali celo mraz. Zato bi moral vsak kmetovalec, ki sej,, ajdo, skrbno pazit i, da je ne seje na sveži gnoj. Ce že hoče rabiti za gno jenje ajde umetna gnojila, na i pognoji izdatrig z domačim hlevskim gnojem oni rastlini, ki očisti njivo pred ajdo. Tej rastlini pa moramo dobro pognojiti, da ostane v njivi še dovolj redilnih snovi z,j ajdo. Ako pa tega nismo storili, moramo gnojiti z umetnimi gnojili, od katerih prihajajo v poštev predvsem naslednja: 1. Superfosfat s 15 do 1? odstotki fosforne kisline, ki je v vodi zelo lahko topliva in ki je koreninicam ajde takoj na razpolago. Za vsakih 1000 kv m površine vzamemo 50 kg su-perfosfata. 2. Kalijeve soli rabimo za isto površino do 10 kg. 3. Lahko potrosimo tudi 10 kg žveplenokislega amoniaka. Dušik bi mogli dati tudi t obliki kalcijevega nitrata, vendar pa je žveplenr,kisli amoniak bolj na mestu, ker deluje enakomerno daljšo dobo kot lahko rdztopljiv kalcijev nitrat. Vsa tri navedena umetna gnojila podor jemo vsaj neka] dni prej, kot pa sejemo ajdo. Podcrati moramo tudif ako rabimo samo eno umetno gnojilo, recimo superfosfat, katerega priporočamo vsem kmetovalcem, ki bodo ajdo sejali.’. ganje žvepla v sodih preprteu-ie pilesnivost v notranjosti so-diov; zažiganje žvepla sredi kleti pa preprečuje plesn-ivost na zunanji strani sodov. Posodo moraš zadimiti z žveplom takole; Cim si sod izpraznil, ga dobro operi s čisto mrzlo vodo. Peri sod toliko ča.ia in premenjaj vodb toli- suši in pre presledkih iz želodca, teda j ko jo je za dostno pripravil za nadaljnjo prebat>o v črevesu. Cim prestopi hrana iz želodca v dvanajstnik, jo oblijeta dva prebavna sokova: sok iz trebušne slinavke in žolč. Oba sokova hrano kemično tako spremenita, da jo telo lahko pozneje vsrka. Zolč predela predvsem maščobe, medtem ko skrbi sok trebušne slinavke za beljakovine, maščobe ter ca ogljikovodikov ce. Dvanajstnik se ritmično krči in potiska v kašo spremenjeno hrano v tenko- črevo, Tcjer se pomeša s črevesnim sokom. Ta sok izločujejo v količini do treh li-tfov na dait'pdSebne žleze. Glavna naloga črevesa pa ni izločevanje sokov, temveč vsrkavanje tistih snovi iz hrane, ki jih telo potrebuje za svoj obstoj. Cim večja je črevesna površina in čim počasneje se premika kaša, tem temeljiteje bo črevo vsrkavalo. Da to delo laie opravlja, je črevo v notranjosti tako zgrajeno, da je njegovo površje polno resic, ki povečajo notranjo površino skoro za petkrat. S prečnimi gubami pa zavira črevo prehitro pomikanje hrane, medtem ko stiskovanje črevesa potiska prebavljeno hrano naprej. Na milijarde sesal nih cevk vsrkava hranilni snovi v kri in mezgovje. Ta delo opravlja v največji meri tenko črevo. Površno gledano se zdi, kot da je prebava ,zgolj kemičen proces. To je le deloma res, kajti poleg kemičnih sprememb se vršijo pri prebatn tudi razna biološka dogajdnja, kjer igrajo važno vlogo bakte rije, ki živijo v črevesju in nam pomagajo pri prebavljanju. Med temi našimi poma- gači, ki jih je v črevesju na milijone, razločujemo dve skupini. Prva skupina živi v spod, njem delu tankega črevesa ter\ izloča tako imenovane fermenr te, ki pospešujejo potek fce-t mijskih dogajanj v črevesu, Tudi imajo te vrste bakterije važen delež pri razkrojevanju celuloznega oklepa rastlinskih stanic, ki smo jih med drugim zaužili s hrano. Seveda pa te bakterije tudi same «jedo», ker so pač živa bitja in jemljejo iz prebavljene hrane v črevesu to, kar potrebujejo za svoje-, življenje in izločajo pri tim. kislino. Ta kislina pa odganja iz zgornjega dela črevesa dni' go skupino bakterij — pravimo jim gnilobne bakterije ki kraljujejo niže doli v debc« lem črevesu, se hranijo z našo hrano, ne da bi nam nudile v zameno kake pomembnejše usluge. Njih edino koristno d'elo je, da tvorijo vitamin K, za katerega vemo, da preprečuje razne krvavitve. Zgodi se pa tudi, da se skušajo naseliti gnilobne bakterije v zgornjih delih črevesa, zaradi česar nastane med obema vrstama bakterij silovit boj, kar se odraža v tem, da dobi človek močne driske in prebavne motnje. Zdravnik mora torej pri prebavnih motnjah misliti tudi na črevesne bakterije in voditi račun o njih pravilni razdelitvi v črevesju in, kadar je potreb, no, dovesti bolniku manjkajoče bakterije. Rumeno obarvana kaša, ki še nima značilnega duha, prestopi iz ozkega'črevesa skožI zaklopko v debelo črevo. Začetek širokega črevesa je slepo črevo, ki ima odrasle!c slepič• V tem predelu je polno gub in vdolbin, ki se slabo čistijo in tvorijo tako zatočišča raznim bolezenskim povzročiteljem, zaradi česar se prav ta del črevesa pogosto vname. (Konec prihodnjič) Dr. S. STRAUS jih sodih z vratci pa poberi na dnu nabrano vodto s suho cunj«!. Ko se je sod dovolj osušil. ga obrni, da bo veha na virliu, zatakni ga s čepom, zapri dobro morebitna vratca in zakadi ga z žveplom. V ta namen vzetui na vsake tri hi prostornine sada en trakec žvepla tla azbestu. Ko st določil koliko trakcev boš potreboval, zaižgj vsa,k trakec posebej, obesi ga na žico in spusti ga gorečega skozi veho v sod1. Med' gorenjem trakca v sodu zatakni veho z zamašfkom. Ko je trakEC zgorel, potegni ga iz soda, nadomesti ga z drugim in ponavljali toliko časa, da boš porabil vse trakce, ki si jih za žvep-lanjt soda določil. Žveplanje na ta način je nekoliko zamudno. tpda nujno potrebno; če namreč zažgemo več trakcev obenem, nastane tako velika vročina, dia mnogo neizgorjene-ga žvepla izhlapi in se izloči v obliki žveplenih kristalov na doge. Ce potem v tak sod nalijemo vino. dobi lahko skrajno neprijeten duh, podoben duhu po gnilih jajcih. Po žveplanju sod dobro zabijemo. Tako zafcite in zažveplane sode hranimo najbolj^ v kleteh, kjer je primerna vlaga. Pri praznih sodih je potrebno, da to žveplanje ponovimo, in' sicer v določenih časovnih presledkih. Praksa je pokazala, da je najboljie za žveplati posode vsakih 6 tednov. Da ne bi pozabili, kdai j« čae1, da prazno posodb zadimimo zabeležimo na sodlu s kredo dan iin mesec zadnjega zadimi jenja. Marsikateri naš vinogradnik ne žvt plži praznih sodov ali pa postopa s prazno poSodta drugače. Nekateri jo oparijo in močno posušijo, hranijo jo potem v suhih prostorih, d*rugl jo zabijejo, ne da bi jo oprali. Zgrešeno je oboje. V prvem primeru, se posoda preveč raz- I\l IIV IIS TI V KMETIJSTVU Stroji za pobiranje in spravljanje sladkorne pese Jeseni leta 1948 so v Fakenha-mu v norfolški grofiji prvič v Angliji javno preizkušali dva lahka danska stro.ia za pobiranje in spravljanje sladkorne pese. Ze eno uro pozneje so vodeče angleške tvrdke med seboj tekmovale za patent. Danes že vidimo na angleških kmetijah več kot tisoč strojev, 5 katerimi pobirajo in spravljajo sladkorno peso. Bližnja bodočnost ho pokazala, kako se bodo ti stroji, ki stanejo v Angliji le 150 funtov šterlingov, obnesli. Od prvih strojev te vrste se je v Angliji dobro obnesel «Catch, pole«. Med temi zelo dobrimi stroji se je zlasti odlikoval stroj, ki je lahko delal tudi na mokrem in blatnem polju. Vsak ort teh strojev je pobiral na povprečno štiridesetih angleških jutrih (angleško jutro ima 4.460 arov) sladkorno peso. Ce so hoteli izkoristiti tak stroj v polni meri, je bila ta površina seveda veliko večja. Tako je enajst strojev opravilo svoje delo v eni sezoni na površini 100 angleških juter, medtem ko jih je 78 pobiralo sladkorno repo na površini 50 Danes je še razmeroma malo strojev na 400.000 angleških jutrih, kjer so sadili sladkorno peso, toda v Angliji računajo, da se bodo vedno popolnejši stroji za pobiranje sladkorne pese hitro širili po svetu. — Slika prikazuje novi stroj vrste «Robot» za izkopavanje sladkorne pese. Na njem jasno vidimo njegove glavne dele, in sicer lemiež, ki se lahko dviga in spušča, »pobiralce« pese v oblila pajčevine in vrteči se boben za čiščenje do 99 angleških juter. Od drugih strojev je precej dobro delal tako imenovani «John Salomon«. Ameriški stroji za pobiranje pese se niso v Angliji posebno obnesli, najbrž zaradi precej raz-* ličnega podnebja in tal. V Angliji tiči sladkorna pesa navadno bolj rahlo v zemlji in bolj moli iz zemlje kot v Ameriki. Poleg tega je v Angliji zemlja bolj mokra. Pred vojno so le redko uporab* Ijali stroje za pobiranje sladkorne pese in še leta 1946 so ti stroji opravljali komaj en odstotek tega dela. TedSj so v Veliki Britaniji prvič javno kazali to vrsto polje« delskih strojev Letos bodo prikazovali te stro* je v Meresideu v pokrajini Fon, kjer se bo vrstilo nič manj kot 24 vzorcev. Na tej razstavi bodo prvič delili stroje, v dva razreda, in sicer take ki jih že izdelujejo za trg, in druge ki jih šele poskušajo. Stroji bodo tekmovali za prvenstvo in tako bodo imela podjetja priliko, da primerjajo prednosti in napake svojih in drugih poljedelskih strojev. Vedno bolj se kaže potreba, da stroji ne poškodujejo vršičev sladkorne pese, ker z njimi krmijo živino. V Angliji posadijo s sladkorno peso približno polovico toliko površine kot v Združenih državah. Temu primerno je Število kmetovalcev sladkorne pese v Angliji bolj omejeno in seveda tudi število odjemalcev takih strojev. Medtem se pojavlja vedno večje zanimanje za stroje, kt imajo priklopne vozove, ki dajejo sicer več dela, imajo pa to prednost, da zmanjšajo taro smeU -ja. Ze iz obraza spoznamo, kako zelo se novih ((kolesci). deklica veseli Motivi iz rimske dobe na italjianskih znamkah Vsaka država posveča del svojih znamk preteklosti svojega naroda. Tako se pred nami vrstijo dogodki in osebnosti, ki so zapustil« potomcem slavo svoje osebnosti in slavo svoje domovine. Bogato politično ln kulturno preteklost Imajo Italijani, saj se zato tudi povsod hvalijo s svojo dvatisočletno kulturo. Oni se ne ponašajo samo s slavo svojega naroda, marveč tudi s slavo, katero so znali spretni rimski vojskovodje prinesti svoji domovini, Veliki rimski državi, ki st' Je v času največjega procvita razprostirala po celem Sredozemskem moriu, ter od obal Cmega morja preko Sirne Galije celo do britanskega otoka. Zato le čisto naravno da so na Italijanskih znamkah naslikani dogodki in možje lx rimske dobe, saj niso pozneje Mali lani znali posnemati svojih prednikov, zaradi česar po tožiti tudi znameniti Italijani, pesniki in državniki iz pretekle dobe in si želeli povratka k slavi velikega Rima. Legenda pravi, da je bila trojanska skupina pod vodstvom tro. Janškega princa Eneje, ki se Je izkrcala na italijanski obal) in tam ustanovila mesto, začetnica poznejSe velike rimske moči. Zato je že prihod Trojancev v Italijo prikazan na eni znamki iz Irta 1930, ob priliki dvatisočletnl-ce rimskega pesnika Vergila. Ta dogodek je prikazan na znamki Vergilove serije zato, ker je Vergil, ki Je največji rimski pesnik, »pesnil ep «Aeneidos», v katerem prikazuje vse Enejeve blodnje od požiga Troje do konca vojn v Italiji, po katerih so Trojanci o-stali gospodarji dežele. Ep je bil spesnjen na pobudo cesarja Avgusta In prikazuje Enejevega sina Jula kot začetnika znamenite družine Julijev, h kateri sta spadala tudi vojskovodja Cezar ln prvi rimski cesar Oktavijan Avgust. Na drugi znamki iste serije, Je prikazan prizor lz šestega speva Enejlde, kjer Enejev oče Anhiz razkazuje sinu v elizljskih poljanah (v onostranskem svetu) vse kralje in poznejše junake rimskega naroda, ki «bodo uklonili ves svet volji večnega mesta — Rima.» Tudi prizor iz secjmega speva, kjer vidimo Eneja, ki pozdravlja novo donvovlno ob izlivu Tibere, Je prikazan Leta 1938 Je bila Izdana serija, kjer je prikazana v obrisih italijanska zgodovina od rimske dobe do današnjih dni. Rimsko dobo obravnavata dve znamki. Prva je posneta po legendi o ustanovitvi Rima leta 753 pr. Kr. Na sliki Je Romul, ki orje brazde, kjer bo pozneje nastalo zidovje prvotnega mesta na Palatinskem griču. Druga znamka pa prikazuje cesarja Oktavljana Avgusta. Cesarju Avgustu pa je posvečena tudi posebna serija iz leta 1937. Na znamkah so prikazana različna dela, ki jih je Avgust Izvršil; konec vojn, zgraditev novih svetišč v Rimu, ljudsko štetje, notranje pomlrjenje in enotnost po dolgotrajnih državljanskih vojnah in vzpostavitev ter utrjevanje cesarske oblasti. Kot pesniku Vergilu, tako je tudi Horacu posvečena posebna spominska serija. Na teh znamkah pa ne vidimo več vojaških podvigov, ampak le mirno tihožitje na deželi in rimske spomenike. Po tej vojni pa je bil tudi pesnik Katul, naJizraziteJSi predstavnik literarne struje «poetae novi«, naslikan na eni znamki. COLLEOV SISTEM Beli: Landau Crnl, Bddk 1. d4, d5,; 2. Sf3, Sf6; 3. e3, e6; 4. Ld3, c5; 5. c3, Sbd7; 6. 0—0, Ld6; 7. Sbd2, 0—0: 3. Tel, Dc7; 9. e4. c: d; 10. c: d, d: e; 11. S: e4. S: e*. S: e4, TeR: 13. Th4, Sf8; 14. Sg5, h6; 15. Dh5, e5; 16. Ld2. c: d; 17. Tel, De7; 18. Se4 (preti L: h«), Sg6; 19. Lg5, De5 (ni dobro h: g zaradi 20. Dh + , Kf8; 21. DhS-f); 20. f4, Dd5; 21. Sf6 + , g: f; 22. L: g6, Lf8; 23. Tc7, LeB; 24. L: f6, D: h5; 25. L: hS, Tec8; 26. L: f7 + , KH7; 27. T: c8, L: c8; 28. L: d4, Lf9: 29. Th5 ln črni preda. NEPRIČAKOVANA REŠITEV Nekatere tropotežne šahovske probleme je zelo lahko reševati, skoraj brez truda. So pa tudi taki, ki so zelo težki in zahtevni. Med pake spada tripotezni problem J. Kohtza ln C. Kocklekor-na lz 1. 1912. Ta mojstrska mi-nijatura preseneča s svojo tehniko, zamislijo in te2k«&> Reševanja. Bell: K«, Tg7, Lg3, Sf8, e7. Crnl: Ke8, Dh7. Beli vleče in matira v treh potezah. STOPITE V 7RSTE M Sedanji festival italijanske mladine v Trstu, o katerem je naš Ust te poročal, je v glavnem tudi kongres italijanske skavtske mladine. Prav ta okolnost nas siti, da zavzamemo slovenski mladinci in slovenske mladinke na Trltškem ozemlju glede te organizacije svoje stališče. Poznamo dobro načela in pravila, na katerih sloni svetovno skavtsko gibanje in moramo priznati, da nismo proti njemu v kolikor goji mednarodno solidarnost mladine in je proti nacionalnemu šovinizmu. Teda poleg tega, cia skavtov še niso zajele scialne tendence, ki prevevajo danes napredno-demo-kratično mladino, da nimajo v sebi ničesar, kar bi izpričevalo svobodnjaško gledanje na svet, se jih drii pri vsem še pravo duhovno in politično varuštvo takšnih ljudi, ki so vse prej kot pa glasniki idej sodobne napredne družbe. Vrhu tega nastane za nas vprašanje, v kakšnih rokah je skavtsko gibanje v Trstu? Predvsem moramo vedeti, da je skavtska organizacije v Italiji t) dobi fašizma delovala. Ze to nam mora vzbujati sum o tem, kaj je bilo skavtstvo v svojem bistvu; hkrati pa se nam vzbuja tudi dvom, de se je to gibanje danes kaj spremenilo. Dejstvo je, da je tedanjo organizacijo skautou vodila katoliška akcija in fašisti so morali dobro vedeti, zakaj so jo dopustili. Vsekakor jim je vzgajala mladino v fašističnem duhu. In danes? Poglejmo kako je v Trstu. Kot nekoč, tudi sedaj stojijo za to organizacijo isti krogi. Šovinistično nastrojeni italijanski kle-rus jo vodi in t a-kot vsrkava mladina politične socialne nazore demokristjan-ske stranke. To nam bodi dovolj, da v tej nam sovražni družbi, ki mrzi vse, kar je našega, slovenskega, za mladinca in mladinko slovenske narodnosti ni prostora. Za nas bodi merilo to, da se združujmo edino v ZAM-Zvezi antifašistične mladine, ki nas vodi po načelih borcev za svobodo, ki so nosili v svojem srcu ■največji ideal, žrtvovati za domovino, Človeštvo, novo družbo, če treba tudi najdražje-življe-nje! Naši tvariši in naše tovarišice so boš te dni odpotovali na Bled, kier se bodo udeležili taborenja, ki bo trajalo tri tedne, ZAM je s tem korakom ugodila neštevilnim. mladincem, hkrati pa je dokazala, da razume potrebe tržaškega mladega rodu. Na tem taborenju, ki bo v zdravi in lepi prirodi, si bodo naši fantje in dekleta nabrali novih sil, razširili in poglobili bodo svoje znanje, ki jim bo v bodoče olajšalo prosvetno delovanje in jih usposobilo za še večje dojemanje. Tudi pri tej priliki bodo spoznali, da je glavna odlika mladega človeka idealizem in altruizem, Vsako računarstvo, špekulativ-nost mera mladinec zavračati, ker ni v skladu z etosom borca za pravico in resnico. V zvezi s tem mora prevevati mladega človeka zavest, da je mogoče doseči velike cilje le tedaj, če krepimo svojo voljo in jo podredimo skupni disciplini. V tem vzdušju bodo našim mladincem in mladinkam potekali dnevi taborenja. Vsi tisti pa, ki se nam še niste pridružili, stopite v naše vrste, da nas bo več, da boste drugo leto tudi vi med nami, deležni našega veselja in našega delal Gledališče in kino Tudi to je vprašanje, ki ga moramo obravnavati. Za danes le nekaj misi-i. ca spfožimo tudi diskusijo. Kdo bo zsnikal velik vzgojni pomen filma za mladino, saj nam prikazuje vse vrste gradiva: romane, zgodovino, glasbeno umetnost, dogodke iz vsakdanjega življenja, ki so prepleteni s socialnimi in čustvenimi konflikti. Povrhu imamo dokumentarne. znanstvene in mladinske filme. Vendar ni vse zlato, kar se cveti. Gre za vzgojno stran slovenske mladine. Ce odbijemo filme, ki na splošno niso še za nezrelega mladega človeka in priznamo važnost mladinskih in podobnih filmov, se moramo še vedno zavedati, da v Trstu pri vseh teh filmih še vedno ne slišimo niti besede materinega jezika. Ti filmi ne zajemajo — lahko rečemo — nikdar življenja iz našega naroča. Vse drugo je v našem gledališču. Poleg tega. da siiteno tu pisateljeve besede in misli neposredno iz ust igralcev, je glavna dobrota tudi ta, da govorijo igralci našo lepo slovensko besedo, ki je mladini vprav na zemlji v in okoli Trsta tako potrebna! Zato nam bodi geslo, prvo je za nas Slovensko gledališče in obiskujmo ga! mLADINA V SVETU Jugoslavija je zopet koncentrična točka svetovne mladine; toda ne točka praznih, sterilnih debat, ampak trdega, napornega, samo skupnosti posvečenega dela Vse se zbira okrog mladinske pr.oge Banjaluka-Doboj in potrjuje, da je zadnja vojna z naletom borbe za svcfcodo združila vse klice napredne demokratične mladine. Vprav te dni odhajajo in prihajajo vedno nove delovne brigade. Sedaj je na povabilo centi ainega komiteta ljudske mladine Jugoslavije prispela v Beograd delegacija Zveze angleške laburistične dijaške organizacije. Delegacija, ki predstavlja dijaštvo 26 univerz in drugih visokih šol Vel. Britanije, bo ostala v Jugoslaviji dva tedna. V temr času si bo ogledala dijaške domove, sanatorije, okrevališča, visoke šole in se seznanila tudi z življenjem in delovanjem jugoslovanskih dija. kov. Razum« se, da bo obiskal* tudi mladinsko progo Ban.ia-Iuca-Doboj ini nekatere kmečke delavske zadruge. Povrnemo se k gradnjam v Bosni: Na Drvem sektorju m,ladinske proge se na treh posta- jah in sicer v Vrbanji, Celineu im Jošavki že ustavljajo vlaki. V Jošavko, ki je zaenkrat končna postaja, je prvič privozil vlak 7. julija, na praznik vstaje v Srbiji. Tako so mladinci izpolnili svojo prvo veliko obveznost. Zdaj dela 63 brigad in vrsta novo ustanovljenih udarnih štabov, ki vodijo organizacijo dela, tako da bo do nedelje 27. t.rn dovršenih 7 km proge in da bo vlak prisopihal že do predora Tromedje, nakar bo de-io v predoru neprimerno lažje in hitreje napredovalo. Pred predorom delajo te dni mladina ske brigad«, na nasipih in vse-klh v štirih izmenah, Bosna zgublja svoje nekdanje patriarhalno lice. Prepre-žena z novimi železnimi cestami, se povezuje z ostalim svetem, Hkrati se dvigajo iz zemlje njen® bogastva in j: prinašajo blagostanje. Ima vsega: Vodne Sile, premog, železo, les in drugo. Postala bo nekako Porurje Jugoslavije. Novo življenje je prinesel Besni rod. ki je s-po-znal njene potreb in njene vrline. IZHEKI Resnica je svetlejša od sonca. Cast je dražja od denarja. Pero je drznejše kot jezik. Pravo prijateljstvo je boljše od bogastva. Bratska ljubezen je trdnejša mimo skalnatih sten. PKAV TAKA KOT PES Lisica je zelo podobna psu, toda njeno telo je bolj gibčno, nlena glava večja, njen gobček ostrejši, nj'ena ušesa krajša, oži maniše, rep čaljši, dlaka gostejša in glas tanjši kot pri psu. BOGASTVO Neki mladenič je srečal svojega nekdanjega učitelja in mu bridko tožil nad svojo usodo, češ da je še brez službe, medtem ko so njegovi šolski tova. riši že vsi zaposleni... «Si mar res tako reven, kakor govoriš?« ga je vprašal učitelj. «Saj si popolnoma zdrav. Tvoja roka je močna in sposobna za delo Ali bi dovol-il, ZA BISTRE ©LAVE lllllllliiiiilllllilillillllllllliliilillilliilillilllllllllllllil iiiiiiiiiiiiiuumiiimuiiiimniiiiiiiiiimiiiiiitiimiiiiium .. ifv/žffii/ift VODuHAVNO: 1: vrsta cigaret, pokrivalo; 2. ozvezdje, pesnik (lat.) 3. osebni zaimek, važen človekov organ, kratica imena in priimka slovenskega pesnika; 4. nadležne žuželke, ni debel, oblika glagola tkati; 5. lunina faza, slovenska reka; 6. krznen šal, pesnitev, kratica za slovensko kulturno ustanovo; 7. morala, oblika osebnega zaimka; 8. reka, oblika glagola tiskati, plačilo; 9, kratica za slovenski, samec domače živali (množ.); podredni veznik (pesnISka oblika); 10. taksna vrednotnica, Izbor (tujka); 11. kozaški poglavar, oblika glagola uživati; NAVPIČNO: a) kraj v Dalmaciji, Puccinijeva opera; b) literarna zvrst, vrsta tkanine; c) oblika pornož. glagola, staro Ime za Ljubljano, ital. spolnlk; č) zakonski drug, hišni bog, soustanovitelj Rima; d) žensko ime, napad; e) slovenski kom. ponist; f) židovsko moško ime, oblika pomož. glagola; g) srbsko žensko ime; h) gradbeni material da ti jo odrež'ejo za tisoč zlatnikov?)) «Niti za deset tisoč ne», je odgovoril miačenič. «Za koliko pa bi dal svoje oči in svoj sluh?» «Za nič na svetu#, je odvrnil rant. «.faz mislim, da bi tudi svojih nog ne zamenjal za noben zaklad tega sveta!» «Res n'e!» «in ti se še pritožuješ nad svojo revščino, ko vendar raz. polagaš s tolikim bogastvom.« UGANKE Kaj je najmehkejše? Najmehkejša je roka, kajti na kar koli človek lež'e, vedno si roko položi pod glavo. Kaj je to? Štirje bratje pod enim ..klobukom? (Stol). Kaj je to? Okrog nosa se vije. a ne da se prijeti. (Veter). Kaj je na svetu najmočnejše in najhitrejše? Veter. Kaj je na svetu najprijetnejše? Ni prijetnejšega na svetu, kot spanje. Kaj je na svetu r/ajrazsežnej-še? Zemlja; .vse, kar živi, to hrani zemlja. In kaj je to? Sodi, sodi, omahuje, prav razsodi, ostrmi. Nič drugega kot tehtnica! Se eno: V zlati skrinji mlin droban, teče, teče noč in dan. To pa je ura. S i H , , , ali (srbohr.) j) izraz pri kartah, [ k) kopnina o morju, obrok odpla-zaeimba;m') ^odlja, bližje™! žensko ime, kratica za moško Ime; I čila; 1) pomemben, vprašalnica. H eiitev Iriiztmlte VODORAVNO: 1, kum — 4. Rodos — 6. Ma-sarik — 8. ta — 9. era — 10 ar — 12. ovira — 15 Avari — 18. kabala — 19. prasec — 20. oteti — 22. Elija — 23. to — 24. ura — 26. en — 27. Nazaret — 30. Butan — 31. sol. NAVPIČNO: 1. kose — 2. udaril — 3. mora —4. Ra — 5. Sl — 6. Maraton — 7. kavalet — 8. Tibet — 11. Ra-sin (Racine) — 12. oko — 13. vat — 14, ali — 15. are — 16. rej — 17. ica — 21 Erato — 24. uzus — 25. Aral — 28. ob — 29. en. Tudi naši mladinci, ki so pretekle dini odšli na taborenje v prijazni Blejski kot, bodo uživali lepoto prelepe Gorenjske LISICA IN PETELIH (llirtttrhitt) Leti, leti stezičica, po njej mi gre lisiiica. Lisifica modricica je petelina srebala, tako ga ogovarjala: On dvigne brz perutico, si vtakne podnjo glavico. Lisica ga je zgrabila in s njim pod brezo smuknila. Tu se petelin oglasi: tPrernodra ti lisiiica, zahvali zdaj lepo Boga za tak kos mladega meseči.» Lisička dvigne tačice, lepo Bogu zahvali se za dobro mlado to mesci. A hvale Se ne izgovori, jo le petelin pocedi. Zdaj srečal ga je črni pes: «Kod hodiš, petelinček ti, da se ti tak domov mudi?* «Sem sel k lisitici v gosti, Se zdaj bole me vse kosti.» A kaj napravi črni pes? Razpara rjavki koZuh ves. MARK TVVAIN ifltthlolovSMm Ilustriral Bogdan Grom Dečki so zaslišali od. daljetlo grmenje preplašeno vstali, stekli k bregu in opazili majhen parnik, ki ie plui približno kilometer pod mestecem, ob njem pa vrsto čolnov. Nekaj časa so ugibali, kaj bi bilo, potem pa jt Tom zaklical: »Sedaj vem. nekdo je utonil!» «Rad bi bi] z njimi na krovu«, je dejal Joe, «tudi jaz.» j« pristavil HucV» in dal bi n» vem kaj, če bi vedle!. koga iščejo.» Nenadoma pa je Tom vzkliknil: ((Fantje, vem kdo je utonil! Mi!« Takoj so se čutili junake dneva, toda k0 jih je prvi opoj minil. sta Tem in Jo« začela misliti na osebe. ki te šale ne uživajo tako kot oni ter bolj in bolj postajala nesrečna. Huck in Joe sta kmalu zaspala, Tom Pa ,ie na dva kosa tenkega lubja sikamor« nekaj napisal, enega položil v Joejev kl°' buk, drugega pa spravil v žep stuknjiča in zbežal. 2 «Toda. kakor sem rekla, hudoben ni bil«, je diejala teta Polly. «Samo razposajen je bil. lahkomiseln, imel pa je najboljše srce med vsemi dečki«, in je zajokala «Prav tako je bilo z mojim Joejem in nebo samo naj mi odpusti, da serr. ga natepla zaradi smetane«, je zaihtela gospa Har-perjeva Tom je komaj zadrževal solze. Radovedno je poslu. ša-1 še nadalje. Najprej so menili, da so dfečki utonili, ko so šli plavat. Modre glave Pa so odločile, da so odšli s splavom, toda ko so našli splav, je upanje zbežalo. Gospa Harperjeva in teta Polly sta se nato objeli in ko ita sf razjokali, sita st razšli. S id je požiral solze. Mary pa je jokala iz vsega strca. Splezal je čez plot, 3e približal hiši in po-gledal skozi okno. V sobi ob postelji so sedeli teta Polly, Sid, Mary ter Joejtva mar ti. Tom se je splazil do vrat. nalahno pritisnil na kljuko, da so vrata zahreščala in »e odprla. Tako je vtaknil svojo glavo nvd vrata in se previdno plazil d«13«- Teta se j« sicer obrnila, toda Tom je že Izginil pod posteljo. KAKO SF! NAPADA Izvesti dosledno zamisel napada na nasprotnikovo rošado, ni lahka stvar. Napadati Je treba vedno ostro in nepopustljivo. Le ena sama mlaCna ln neodločna poteza lahko pokvari ves napor ln ves trud. Kot vzorna partija v pogledu napadanja nam lahko služi partija med Landauom ln Bddkom, ki Je bila Igrana že davno pred vojno. Landau Je s silovitim napadom ln krasno kombinatorično Igro zlomil nasprotnika. Ta partija Je dobtla tuti posebno nagrado za lepoto. KAKO SE NAPADA NEPRIČAKOVANA REŠITEV Tom je moral mirovati, dokler ni teta le%'la v posteljo; ko je samo še stokala v spanju, se je Torr. prikradel do nj« in jo _gtedal. Potegnil je iz žepa košček sikamo- rinega lubja in ga položil poleg sveče. Nato je hkrati razsvetlila njegov obraz osrečujoča mistl; drevesno sikorjo je spravlj v žep, poljubil teto in jo naravnost ubral ven na prosta di to-le: ((Pred tremi možmi v Trstu ima ZVU tajvefr : strahu; to so: Gianni Bartoli, Gin0 Palutan in Vittono Vidali.« Bartoli je župan, Palutan je predsednik cone, Vidali pa je, kar je. Ko sta Bartoli in Palu® ; to čitala, sta se objela j zapela: Ejaja, alala, kaj bi se bali! Krepko pomaga »ani zlati Vidali. Od Vidalija pa je P1^ odmev: Ejaja, alala, i\J svet se tak suče: V ustih mi Stalin je> v srcu pa — Duče! MED DRSTMI Vladne krize. Francos» j vladna kriza traja že I tednov in prav nič še »■ kaže, da bi se ugodno tekla. Prav tako je rlI vlada že dva tedna v ^ j in merodajni krogi so še P cej skeptični, če bo De “ speriju tako hitro usp*1 da sestavi novo vlado. Med vrsticami: Tako irj zagrizena je konkureB^ med obema ((latinskima seS^. } ma», da druga drugi ne P . '/ voščita niti malo notraBJ krčev. MIHEC M M Mihec: Ze leta 1890 so * Rimu sklenili, da Post8w|j j klasičnemu republikancu w ? ziniju spomenik, in šele I tos, po 60 letih, so ta menlk odkrili. Ali r.'i to ~ kord v birokratizmu? Jakec: Bodi pravičen, V hec! Republikancu vendar so mogli prej postaviti | menika, dokler ni bilo v j publike. fiEOOLZEK JE Juri s pušo: Dragi Mir*1® Govoril sem z «Brivcem*’ ^ ( «Cukom na palci«, s ho», z «Mihcem in Ja^1-, ^ z «Burjo» in drugimi. Visi te radi sprejeli v svojo dr bo, če le ne bi imel tiste« svojega nerodnega Pr*'n' h Mirko Drek: Oprostite ®; Kaj pa morem za to? la me je kultura, ki je ^ salamensko stara, da že * smrdi. PATRIOT ŠE PD SMRTI. Kapitan Dreyluss: Zal je, spoštovani maršal 1>e.anl, da nisi dočakal pravice. kako to boli. j Maršal Petain: Nič za 1 Ponosen sem vendarle Francijo. Napredovala Dreyfuss: Kako to niis*1 Petain: Pred 60 leti se zadovoljila s teboj, s*0-0,« 1 nim kapitanom, da je kr!je svoje grehe; zdaj pa j1 j maršal ni bil dovolj. RIKOIIIFIISTO Riko: Vedno me dražiš, i, j sto. Zdaj pa se ti bom en^j. J revanžiral: Ali si videl, K®* ! no imenitno predstavo je ^ vensko Narodno gledališče.^ prizorilo s ((Celjskimi Sr tj] Lahko ti je žal, da si svoje mesto pri tem lišču. ^ Justo: Motiš se Riko. RaV^ zaradi tega sem šel, da rrw , treba nastopati v vlogah sr^ njeveških nazadnjaških ® ^ fov. Zdaj sem svoboden ^ nastopam v vlogi sodobtw «naprednega» ponižnega * ge brkatega boga iz Kreinl) j Kmalu j.e bil T0*? pri vodi; nekaj čas® jo je bredtel. ko ga, r je izpodnesla struji*' se je prepustil val0" vom Končno je segei obalo in ko J® prišel do planote. )' zagledal v senci dre' vej zasidran bred' in za njim pTivezan čolj; Hitro jt splezal va in se »kril pod kl°j?' Ko se je čoln ustavi' je zdrknil v vodo u splaval n*\ breg. kel je skozi pra7-1]? ulice in se zasop*1 znašel ob tetinem P*^ tu. JUCA -ftiie- l'EPI HOPSASA. TRALALA’ PUSTNA NEDELJA! Ob priliki »tržaškega alarma«, ki ga je nedavno sprožilo italijansko časopisje in ki se je že klavrno končal, je neki novinar zapisal tu- Lahko mi veruješ. Pepa, da pero se mi otepa, ko pozdrave zdnij ti pišem, težko dišem, pot si brišem ... Ah, odkod naj vzamem misli, ie možgani so pa /ctsli?! Res, zadeva neprijetna tu vročina je poletna. Ce pri meni stmr je taka, pa predstavljaj si možaka, ki mu vroče ne postaja aamo od preljub’ga sonca, amp-lk še od druzga konca. Brrrl Kar zona me obhaja! Tak možak je in juriak v Trstu vsak, da bi ga spak, ki se vdaja šovinizmu in ki v slepem egoizmu vse Slovence bi požrl, kar je našega, podrl. Le poglej ga, šovinista, kak ss Zvija kakor glista, kak ga groza spreletava^ kak boli ga puhla glava, kak drhti in kak se joče; vreče mu postaja vroče!! Cuj glasove iz V prave: Stop za vselej! Konec slavec Konec lahke je zabave! Konec rimske bo postave. Saj imamo lastne glave! Mi tu odločujemo, mi tu ukazujemo, kaj kot zakon naj velja, in po čemu naj ravna prebivalstvo se tržaško pod Upravo to vojaško. Lepša, bolje bo brez Rima; ta glasit več v Trstu nima! — Dvigne groza se mamah, vse prevzame strah, poplah; Stresel se je Palutan in zacvilil je župan; roke vije škof Santin, a Vidali je ves «hin». In pozablja tudi Lega na svoj večni «rega, rega». Vse kriči, rohni, besni, čuj, kak škripajo z zobmil Al je res, al je mogoče? Uh, Kako je vroče, vročel ln sledijo manifesti, n-esolucije, protesti; Kaj pomeni naj ta špits. da se vlada tu brez naš? Je kaj takega mogoče? Uh! Kako je vroče, vroče — Brzojavka kar frčijo, pisma diolga jim sledijo, od ki sem jih videl, v katerih sem seveda* ** prespal nem*rDe noči. Lahko pa bi napisal romane, v Trstu^ *** ^'b znal, o tem, kar sem slišal o Narodnem domu ožgani*1'•** V iasib> ko Je 5taI> ko J® sorel, ko so se njegovi hotela Zl miseI na prestano krivico in še večja in.,. * želJa Po pravici, po enakopravnosti, po mestu na U' *»». kjer je doma. taT?1 31 let Po požigu Narodnega doma v Trstu je bilo že nacion ^ *^'nskem svetu ne bo mogla s svojim vpitjem nikdar žtot * 1 tega našega ptiča Feniksa, kj prhuta neprestano, kot bUrJj IK>n!'n nad mestom ob našem Krasu. Bolj kot se zaganja "m-idr1”'1'51'3’ *em bo1^ rastei° 'n s* dvigajo pred našimi očmi k)r 1 zidovi Narodnega doma; ni jih samo pet nadstropij, človtj, Pre* raste, pravi nebotičnik, ki ga lahko vidi vsak naš u š« tako ozke kraške doline. p°jj^receJ sem videl Narodnih domov v življenju, še celih in ali pa' ' pri nas v bivši Julijski krajini večinoma požganih l8st a!iihi v katerih so sitni vrabci pregnali lastovice iz i» ,|r Sue2d' Videl sem Narodne domove v Celju, Mariboru k Bo P° Stalerskem po prvi svetovni vojni. Nekam tiho V zraku'0 °ko1* nl'h: sosedi so jim hiše tihe podeželske ulice. ne odmevajo živio klici in ne besne psovke napada-r*zbiUhInSkUtarske drha,i. Nikjer polomljenih stolic in bleska navduš S*P Nelcdai Ponosne restavracije polne narodnega ■juhe en^a 'n ot,P°ra 50 se spremenile v krotke gostilne tako slte8a Ze,nernu srcu Slovenca. Namesto napihnjenega avstrij-Prej Poi*caja uravnava na oglu miličnik redka vozila. Na hoda 8eVarilem Pločniku igrajo otroci frnikolo. Narodna svo-stan dTU®ani usmerila življenje in Narodni domovi so po-v n .l*epotrebni. Nj ti potreba, da si v Narodnem domu kot ® kultumem bunkerju iščeš slovensko družbo, sloven-v 47». slovensko predavanje. Tam za oglom je gledališče, dv0ra ulici 50 odprta vrata ljudske univerze itd. V hladnih oitvi,. *** Narodnega doma v Ljubljani te gledajo zagonetno iz dbratj V bar°eile dame in se dolgočasijo po kotih izmučeni lotskih martr. V Ljubljani ne rabiš več Narodnega Se Nanm Ce*° na Rek' ne rabi italijanska narodna manjšina Cernu? Imajo svoje dramsko gledališče, svojo kjer Hrvati, v sijajnih poslopjih, ki so zidana za hoje 0 • Narodni domovi so le tam, kjer ni narodne svo-rastejo le tam, kjer je treba nekaj braniti, nekaj : ki Je gradil Na- ALBERT REJEC [OPRAVKI o nabranih svotah tpdnu kulturnega doma 4 a^Tanje s 3■ strani) p°fai0 bdlhu Štev. 16 bi se ^.aI^eStO! 01,0* irt n ^lo s lev. 16 bi se 5lbu!inn Rak’ druži m Pran Bandel lir te, U(Lr Iva3 .Mlkuletič 1000, 250 jL. °°> Pavzin Te: b^°*orna' • seznanta pa so a?0 naslednji; Ublel 10.000, Cerkve- nio Marija 500, Savi Pierina 200, ter iz Sempolaja, Prednika, Praprotna in Trnovice: Zi-darič Žarko 200. Kcsmina Mir. ko 300, Kante Lea 300, Svetlič Danica 200, Peric Jožica 200, Skrk Jožica namesto lir 200, pravilno lir 500, Šušteršič Marija namesto lir 200, lir 300. PRAVLJIČNO LEP, ČUDOVIT \KKDi\JI SLOVENSKI SVET Pod Velikim Klekom Ledenik Pastirica nad Sv. Krvjo. SPLAVAR ANTON INGOLIČ (Nadaljevanje s 4. strani) ne bilo, da bi le bil malo bolj pri močeh. Vso pomlad sem zvijal trte in delal klince za splave, s tem sem komaj zaslužil za tobak in žgance, če bi do jeseni opravil pet, šest voženj, bi imel dovolj za zimo». Skoraj neopazno se je izgubil njegov glas v šumenje reke. Cez čas sva se spravila spat. Jaz sem zlezel prvi pod uto, p njen skrajni konec, kjer je bila streha najnižja. Dal sem si nahrbtnik pod glavo in se pSJcril s plaščem. Vitužnik se je zleknil poleg mene kar na gole deske in se ni niti ogrnil, čeprav je bil ves premočen in ga je gotovo zeblo. Zdramilo me je glasno govorjenje. Ko sem se ogledal, sem začuden opazil, da se že svita in da Vitužnika ni več ob meni. Skobacal sem se izpod ute. Splavarji so že bili na obrežju in se prepirali, ali naj gredo dalje ali počakajo, da bo voda upadla. «Kaj se bomo bali!« je kričal Miha. «Se drugače je bik), pa sem vozil! Kaj praviš Vitužnik, ali bi šli ali ne?«. Vitužnik se je ozrl v nebo, s katerega je še samo narahlo rosilo, in na umazano reko, ki je divje pljuskala ob bregove ter odvrnil: «Pojdimo!» Vitužnik je moral nekaj zaslužiti in zdaj je že bil na poti. «Pojdimo! če gre Vitužnika, se menda ne bomo bali mi!« je odločil Miha in prišel na splav. «Ti boš na sredi spredaj, tam je lažje delo!« je rekel Vitužniku; okrenil se je še k meni. «Vi pa pomagajte zadaj, če bo sila! Kar pojdi-m’o!» Splavarji so prišli na splav in vzeli vsak svoj lemez v roke, samo Vitužnik in še en splavar sta ostala zunaj, da odvežeta splav; to je bilo delo sprednjih dveh. Treba je bilo odmotati vrv, jo vreči na splav in skočiti nanj, še preden se odmakne od brega. Vi-tužnikov tovariš je odvezal vrv in jo vrgel na splav. Tudi sam je že bil na splavu, ki je začel polzeti navzdol. eHitro, Vitužnik, hitro od-vij!« je kričal kormoniš. Vitužnik je s težavo Odmotal vrv, toda ko je hotel skočiti na splav, se je ta že za toliko odmaknil, da si ni upal takoj skočiti. Tekel je vzdolž obrežja in čakal, da se bo splav približal. A splav se ni primaknil, čeprav smo se trudili, da ga spravimo bliže. ((Skoči! Zdaj!« so mu kričali s splava. Vitužnik je tekel še nekaj časa po obrezuj, slednjič pa se je pognal proti splavu. Toda ni ga dosegel. Padel je naravnost v vodo. Nas pa je prav tedaj potegnilo v tok. Nastalo je silovito kričanje. «Dajte mu lemez!« ((Vrzite mu vrv!« «Na, Vitužnik, desko!« Trije smo pograbili vsak svojo desko in odhiteli na konec. Vitužnika ni bilo več videti. Sele ko smo bili precej daleč od obrežja in tistega mesta, kjer je izginil kakor kamen v vodo, se je pokazala njegova glava. Nekaj je za-grgral, dvignil roko in spet izginil. Vsak trenutek smo bili dalje od njega. ((čoln, čoln!« sem zavpil in planil k čolnu, da bi ga potegnil v vodo. ((Ni mu več pomociis je zaklical Miha, ki ni niti za trenutek stopil od lemeza. ((Voda ge je požrla! Ne bo se več prikazal. Primite rajši za lemez, da nas ne bo vrglo v železniški most!« Res, o Vitužniku ni bilo več 'sledu. Roke’ so mi omahnile. ((Gospod, ne glejte? Primite za veslo!« mi je zaklical nekdo. Ozrl sem se navzdol. Bili smo sredi reke in drveli naravnost proti srednjemu stebru železniškega mostu. Skočil sem k prostemu veslu, k tistemu, ki je bilo določeno za Vitužnika in se oprl nanj. Ni bilo časa premišljevati o niče* mer. Komaj smo zavozili, na stran in pod most. Ko smo onkraj mostu varno pluli ob obrežju, se je Miha ozrl nazaj proti mestu, kjer smo tako nenadno izgubili Vitužnika, in dejal: ((Rekel sem, da ni več za lemez!« Ostali so dolgo molče veslali in buljili v umazano reko; čez čas pa je nekdo le spregovoril: aBil je splaimr, kakor jih Je le malo med nami! Zaslužil st je lepšo smrt!« Nihče ni ničesar pristavil, le Drava je grozeče šumela in nas jadrno nesla v nastajajoče jutro. Mnogi zelo obiskovani planinski kraji so doživeli v zadnji zimi nenadejane, nikdar slutene strahote. Snežni plazovi so uničili marsikatero skromno blagostanje, ki si ga j’e človek uredii daleč od sveta v soseščini večno snežnih in zaledenelih gora. Se zdaj, v visokem poletju, niso izginili iz naših gora sledovi div,je zime. Tudi na nekdanji meji slovenske domačije, v osrčju Visokih Tur, je nebrzdano divjal mogočni naravni element, ki mu nista bili kos vsa človeška pamet in iznajdljivost. Znamenita planinska vas Sv. Kri (Heilig’enblut) pod Velikim Klekom (Grossglockner) je bila tudi med mnogoštevilnimi žrtvami letošnje svojevrstne zime. Ogromne množine snega so dkoraj zagrnile ljubko vasico. Porušenih je bilo mnogo stavb, še več težko poškodovanih. Potrebna je bila nujna pomoč. Prva se je zganila Zveza slovenske mladine na Koroškem. Predlagala je skupno akcijo koroške mladine in povabila je tudi mladino sosednjih držav. Takoj, in doslej edini, so sc odzvali mladinci LR Slovenije. Poslali so pod Veliki Klek dve skupini prostovoljnih delavcev. Zahvalil se jim je osebno koroški d'eželni glavar, ko si je prišel ogledat obnovitvena dela v Sv. Krvi (Heiligenblutu). V zameno pridejo koroški mladinci kasneje na našo progo Doboj-Banjaluka. Sv. Kri (Heiligenblut) je pravi biser planinskega naselja. Kdo bi se ne počutil ugodno sredi te vasice in njenih rjavih hiš, potemnelih od starosti? Višje hotelske stavbe so se ponekod vrinile mednje, vse pa se gnete okoli slikovite gotske cerkvice z znamenitim koničastim stolpom. Nič manj smelo, in skoraj v istem kotu, sili pod nebo kot in za njim Veliki Klek. Slika Sv. Krvi z Velikim Klekom je znana daleč po svetu. Ziv spomenik stare kulturne zgodovine je tamošnja cerkev. Častitljive starosti so njeni zidovi. Eno leto pred odkritjem Amerike (1491) je bila posvečena, gradili pa so jo v presledkih polnih sedemdeset let. Glavni oltar je priča »zlatih dni v Turah«, kot še danes radi poudarjajo. Bogato je okrašen z zlatom in je med najpomembnejšimi deli poznogotske oltarne umetnosti v alpskih deželah. Krasne so cerkvene rezbarije in slike. Prijatelju stare umetnosti in vel'egorskih doživetij nudi Sv. Kri (Heiligenblut) toliko posebnosti in znamenitosti, da za njih ogled en dan ne zadošča. Prvi vtis je v Sv. Krvi morda nekoliko tesen. Stisnjena riTed gorske stene prav pod nogami Velikega Kleka izgl-eda vasica zaprta in odljudna. Pa ni tako. Izvrstno izpeljana pota in ceste vodijo v ključih vrh strmih čeri na eni in vrh zelenih pobočij na drugi stfa-ni, nudeč osuplemu očesu nepozabne velealpinske razglede. Tu in tam se obešajo na strmino posamezne kočice. Sočne košenice se menjavajo z redkim temnim smrečjem, polagoma pa prehajajo skalovita pobočja in gozdnato višavje v nebotične snežne vršace. Vas Sv. Kri (Heiligenblut) ostaja vedno mikavna. Pravljično lep je pozimi pogled na tiho planinsko naselje. O božiču in okoli Novega leta imajo tam še zanimive stare običaje. Spomladi, ko se dnevi spet daljšajo, nudi tamošnji svet prekrasne prilike za smučanje, nevarnost plazov pa je večen opomin na podvojeno pažnjo. Priljubljen je binkošt-ni «Klekov srmrks. Cesta je tedaj večinoma že očiščena. V dolini so se sredi zelenih trat pravkar odprle modre čaše encijana, pri Sv. Krvi in nad njo pa je še vedno trda zima. V višjih legah spremljajo cesto visoke snežne stene. Znamenita je gorska, najmodernejša velegorska cesta v Evropi. Iz Sv. Krvi — Heili-genfoluta (1294 m) je speljana skozi najlepše alpske predele z nepopisnimi razgledi na veli- častne snežne velikane — vsi orjaki nad 3000 m — in na Veliki Klek (3798 m), najvišjo goro današnje Avstrije. Cesta se dvigne na višino 2506 m, kječ zdrkne skozi 310 m dolgi Hochtorski predor iz Koroške na Solnograško. Je to drugi ljudi s'wSlu Privad -3ezlka se ie kaJ fc Škis, tako ,p°- 'lld* n* Čir., PrV] in edlm y okolici- Ni Sp, in JI, *s postal še di-3. IjndL 7r’ u° 3e obilno Mi? ter Vli ? prihajali z vseh , PlPcevali najmanjšo goV: ‘k, *mačimi pridelki. Nat ‘ši k**Sb.,s,e grede v nje-slbile od številnih Po troLffkei ter Žakljev ži-'Vlt er»to Vl ?e vsak prinašal hliiana t„ ,8r°ždja. Skratka. tlajV “tla nekaka prostori e k-' oz- desetina, od nafil0 žalv 5 iai|i Prešerni in So a? b v nepoštenost, o tva f*a platnu, na vinu in 1.0 N E MIHEC III vw Pošti n,. -------- a? v&s. -,*u, na se ie nafi' leve so bile ved-Pa je župnik Bori prvo privatno >ela ,b;«> sicer obiskovali eni'letNa K ^etov je za-0 dih ; Hal, -^rniJelov naglo Sa 0| da l om ni pomaga. neke- 'ihh osa ‘ uu neKe- 'etu,»; žWoxi Kepra mijn pOCj S* le ^kom Rižane. V par *e vidRoel-na b°ben’ . e. e viaijo njegove raz. r°kahS?,ki^ut>0^umno dr- S? hi iz r«ia U,st- ter J« Preiti dk! ve!ikrV rod' Pr’ tpm > 4Stnikev °r°KitaUjar-- d svV;. r Pa L u„.K°Pru in 'd Ner pT« V Kopru in i (JomL%'io,PovMP lU preda'eč Sv so1le ženili ie?Je bil av aneto, Jako-7h žP’el scdf.m krat, ežen jen, tar 75 y‘ naimiajž-rok- kake števil?- Da bi vi r Jenio, Un° družn^raml ja-®e le poslu- žil tudi naijnepoštenejših sredstev. Med prvimi učenci iz privatne šole sta bila med drugimi tudi Dominik Kranjc ter Valentin Fajc, bistra in razumna kmečka sinova. Začela sta prebirati zgodovinske in gospodarske knjige, ki so jima odkrile marsikaj novega. Predvsem, sta izvedela, da v celem avstrijskem cesarstvu ne obstaja ni-kakšna tlaka, še manj pa takšna kakršno daje prostovoljno vas Karnijelom. Kakor vedno, tako je tudii tega leta Zaneto pobiral po v;asi z vozom grozdje. Kranjc in Fajc sta bila prva, ki sta se odločno uprla. «No, ali sem vam kaj dolžan Zaneto?« — je vpražal Krajnc, ko se je ta ustavil tudi pred njegovo hišo. «No, ja, to je pač stara navada. Mogoče boš imel tudi ti potrebo in...» — ga je poskušal pregovoriti Zaneto, toda brez uspeha. Isto je napravil Fajc. Ostali vaščani so v začetku dajali na dno brentele stare korete (domače suknje), da bi stalo v njih manj grozdja. Karnijeli so se temu čudili, no niso si mogli pomagati. Taki dajatvi so ljudje pravili, ne brez podlage, — k arn iti c Iška vaga. Počasi, počasi je omika in prosveta napravila svoje. Začeli so se narodni tabori, ustanovljene so bile prve čitalnice, Karnijeli so bili prisi- ljeni živeti le od dela svojih rok. Vaščani so bil sicer še vedr.-o odvisni od njih. Saj je bil Zaneto še vedno župan, imel je trgovino in gostilno, toda pršutov mu niso več prinašali. Zato je Zaneto take zbadal s sledečimi besedami: «Ali veš, kako se pravi po naše vrata?« «Ne!» — bi navadno odgovoril vaščan. «Vidiš, mi pravimo - porta, kar pomeni tudi nosi, - prinesi...« «No, ali ti veš moj priimek?« «Vidali!» »Izgovori počasi!« «Vi _ dali...!« ii pst® Ir BIL ’ €2 & I P/o/e/if/Voii/o In ifiortlfisn centralnih ltit'i[(iu9 bunitarnih naprav ter hleparbtva 1 / 1“ 1 i p Jedro visokega zračnega priti- V ll I" A/l P ska nad Francijo se še »adalje T I \ L! ' 1L premika proti vzhodu in po- vzroča stabilizacijo lepega vremena v Srednji Evropi. Slabotne motnje, ki pre-tekajo čez prealpski svet povzročajo le krajevne motnje. Danes bo lepo vreme, ponedeljek pa večje pooblačitve. STRAN 0 ZADNJA POROČILA JULKA 19*1 m •• QIMf1Q *aH “ U Z* 4d, dt 63H : :::::::::::::: : ■ nv i . . RADIO Današnje najvažnejše radijske oddaje: Jug. cona Trata: 9.00 Čajkovski: Klavirski koncert v b-molu; 17.15 Lalo: Španska simfonija. Slovenija: 12.00 Slovanska zborovska glasba; 19.10 Zabaven večerni koncert. Trst H.. 14.30 Popoldan v Operi; 21.30 GJasba raznih narodov. Trst I.: 13.25 Moderna glasba; 18.00 Plesna glasba. Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 1. strani) sfcih ladij. Angleževi bo povedal da bodo vlekli znova dobičke pri prodaji narte, Mossa-dieghu pa je dal razumeti, aa ne bo dobil ameriške pomoči, če se ne bo spravil z Ltmdo-vuzin. Medtem, pa se nadaljuje borba za nadzorstvo nad arabskimi državami. Anglija bi hotela da se Arabska liga nasloni preko Jordanije na Turčijo, Egipt pa z bivšim jeruzalemskim. muftijem veže te Oržave nase. Nastaja vprašanje nasledstva na izpraznjenem Abdiulahovem prostoru in Irak bi rad uresničil poslednjo voljo jordanskega kralja in zdruztl arabske države v «veliko Sirijo». Interesi posameznih se križajo in negotovost raste. Vse to pa je izraz razmer v državah Srednjega vzhoda, ki $o zaradi tujega izkoriščanja dosegle točko, ko je potrebna temeljita gospodarska in politična sprememba. Odpraviti je treba sedanji suženjski položaj kmetov, uporabiti iraško in perzijsko nafto v korist domačega prebivalstva, skleniti je treba mir med Izraelom in arabskimi državami ter s tem v zvezi urediti veliko vprašanje: problem airdbskih beguncev. Obenefn pa se je treba dokončno pogoditi glede Sueškega prekopa. Rešitev vseh teh zadev bi zagotovila, da ne bo mogla Srednjega vzhoda zajeti vojna napetost. * * * Ob vseh teh važnih dogodkih. V svetu ©a francoska diplomacija molči. Glas ji j6 vzela sedanja vladna kriza, ki se že vleče dvajseti dan. Sest ljudi je že iskalo spravo med socialisti in katoliško MRP glede državne podpore katoliškim šolam in plačilne lestvice za delavce. Končno je predsednik republike Auriol znova pooblastil dosedanjega finančnega ministra Petsche ja, naj najde izhod. Petsche se sedaj sestaja z bivšimi predsedniki vlad, ki se jih je ob kroničnih ■plodnih krizah od leta 1947 nabralo že precej. Obenem pa išče sporazum z obema spornima strankama. * * # Po vojni je že običaj, da imata Francija in Italija skoraj enake težave. Razni pretresi, a ji se ponavljajo skoraj istočasno v obeh republikah. Prav običajno je, da če De Gašper i krpa svojo vlado. tedaj je tudi Francija brez krmarja. V četrtek je torej De Gašper i objavil že svoje sedmo vlado, pravijo, da je treba iskati vzrok za vladino krizo v nasprotjih med samimi demokristjani. O sporih pa smo zaradi demekristjanske vladne cenzure le delno poučeni. De Gasperi je torej odslovil Sforzo in mu dal kot pokojnino v nadzorstvo vprašanje Evropske zveze. Zunanje ministrstvo je sam prevzel. Menda je to tudi ena od posledic zadnje slafjo režirane Sforzove kampanje glede Trsta, ko je moral tedaj De Gasperi v parlamentu priznati, da je bila Sforzova zgradba zidana na pesek. Svoje tekmece v stranki je glede gospodarske politike skušal po-toldžiti tako. da fe ministrstvo, ki ga je doslej vodil Pella, enostavno ukinil, Pelli pa dal še večjo oblast. Imeli smo še nekaj drugih sprememb, ki so pa De Gasperijeve koncesije posameznim skupinam. S tem naj bi vladalo v de-mokristjanski hiši zopet mirno vzdušje. toda zdi se, da v loncu še vedno vre. Tuji komentatorji upajo, da bo De Gasperi vodil bolj realno politiko kot Sforza. Zaradi zadnjega pisanja angleškega uTimesan pa kaže. da je v kratkem pričakovati novega papirnatega razburjenja. Harriman v Londonu Prisostvoval je seji angleške vlade in tolmačil ministrom svoje stališče glede rešitve vprašanja nafte ABADAN, 28. — Predstavnik Anglo-Iranian za južno Perzijo, Mason je danes izjavil, da. bodo rafinerijo v Abadanu, največ jo na svetu, zaprli v torek. Rafinerija, ki normalno očisti 15 milijonov galonov nafte m dfn, je v zadnjem času vedno bolj zniževala svojo proizvodnjo. Zadnjič je prenehala s svojim delom leta JS41, ko so zavezniki vkorakali.- v Perzijo Mason je dodal da bo do po prenehanju dela. v čistilnici, poslali jpribližno 100 strokovnjakov' na dopust v več presledkih. V Perziji bo ostalo približno 1000 angleških uradnikov in strokovnjakov. še, tedaj bo zapustil London. Ob Delhi, kjer se je razgovarjal z Vročina v Španiji MADRID, 28. — V Španiji je bil danes najbolj vnoč dan v letošnjem letu. V Cordovi in Badajozu je bilo 42 stopinj v senci, v Madridu l>a 36. Pihal je topel veter iz Afrike, ki je še povečeval vročino. LONDON, 28. — Danes ob 11. dopoldne je prispel v Lonr don Trumanov posebni svetovalec Harriman ob spremstvu angleškega poslanika v Teheranu, Francisa Shepherda. Ob prihodu je izjavil: «JPopolnoma zaupam, da bo mogoče znova pričeti s pogajanji. Tako bo mogoče rešiti zadovoljivo rešitev dosedaj nerešenih vprašanj. Upam, da morejo predlogi perzijske vlade nuditi osnove za razgovore in pogajanja med obema vladama. Pojasnila, ki jib je zahtevala angleška vlada, so bila razumljiva«. Poslanik Shepherd pa je dejal: «Ne morem povedati veliko,' vendar položaj ni, kot je i rja vil tudi Foreign Office, popolnoma obupen. Ne morem biti drugo kot zadovoljen ob delu, ki ga je napravil Harriman*. Harrimana sta spremljala tudi oba njegova svetovalca Levy in Rountree. Predstavnik ameriškega poslaništva v Londonu je izjavil, da bo Harriman ostal v Londonu več dni. Takoj nato je odšel angleški poslanik y Teheranu Shepherd na zunanje ministrstvo, kjer ga je čakal Morrison. Popoldne pa je bila seja angleške vlade pod predsedstvom Attleeja Ministri so razpravljali o sedanjem razvoju perzijske križe. Na seji so bili poleg Attlee-ja in Morrisona še stalni tajnik na Foreign Office, Sir William Strang, poslanik Shepherd, lord kraljeveča pečata Richard Si°~ kes, minister za gorivo in električno energijo, Philip Noel Baker in kancler državnega zaklada, Hugh Gaitskell Pol ure po pričetku seje je vstopil v dvorano Averell Harriman ob spremstvu ameriškega poslanika v. Londonu Valterja Gifforda, in visokega u-radnika zunanjega ministrstva ZDA, Williama Rountreja. Na’ seji je zahteval Morrison naslednja pojasnila od Harrimana glede perzijskih predlogov: 1. Kakšno razlago misli dati perzijska vlada glede zakona o nacionalizaciji, ki ga Anglija načelno priznava? 2, Kakšna zagotovila je pripravljen dati Iran angleški vladi za dosego zboljšanja položaja v Abadaruu? 3. Na kakšen način foo perzijska vlada zajamčila proizvodnjo nafte v Južni Perziji v pričakovanju dokončne reditve? Revijo, da je Harriman obrazložil vse 'tri točke. Po vesteh perzijskih krogov v Londonu, bi teheranska vlada prosila, naj Harriman sporoči naslednje predloge: 1. Nova državna perzijska iranska družba bo popolnoma prevzela proizvodnje surove nafte v Iranu; 2. Druga družba ki bi imela perzijskega, angleškega in ameriškega ravnatelja pa bi skrbela za čiščenje nafte, razde, litev in prodajo. Delnice bi razdelila med tri stranke enako. Statut družbe bi bil v veljavi 10 let, nakar fad ga lahko spremenili; 3. Iran je pripravljen pričeti pogajanja o odškod nini Angio-Iranian in prenosu njegove lastnine na perzijsko državo. Po seji so izdali uradno poročilo, ki pravi, da je bilo razpravljanje plodno. Harriman je objasnil številna vprašanja tem. da je navedel svoje razgovore s perzijskimi predstav. odhodu z vladne seje sta bila Attlee in Harriman videti zadovoljna. ZDA pa bi bile pripravljene dati zaenkrat Iranu 20 milijonov dolarjev posojila, pozneje pa bi to vsoto povečale. Na sedan-jih pogajanjih v Londonu je tudi glavni ravnatelj Anglo-Iranian za Perzijo, Drake. Burma in Indija ) japonski mirovni pogodbi NOVI DELHI, 28. — Birmanski zunanji minister, Sao Hkun indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem in visokimi predstavniki zunanjega ministrstva o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Razpravljali so tudi o japonski mirovni pogodbi. Francoski poziv Vietminhu SAIGON, 28, — Francosko visoko poveljstvo je naslovilo poziv preko svojega radia na poveljstvo Vietminha, v katerem zahteva, da bi prišlo do pogajanj za zboljšanje posto- Hkio je danes zapustil Novi 1 panja z ujetniki. Zvišanje cen v Anglijo uvoženega blaga LONDON, 28. — Stalno naraščanje britanske zunanje trgovine v letu 1950 je v veliki meri pripisati neprestanemu naraščanju cen. Vendar je ta čiritelj veliko večje važnost v briatanskem uvozu kot pa v izvozu. Po podatkih, katere je objavilo 20. junija trgovinsko ministrstvo, so se cene v Veliko Britanijo uvoženega blaga letos dvignile za 42 odst. proti lanskoletnemu povprečju; cer.« izvoženega blaga pa so se dvignile samo za 18 odst.. Uvoz surovin v maju se je proti letu 1950 povečal za 76 odst. V tej številki so v veliki meri upoštevane tudi tržne cene pred dvema do trema mesecema, vendar pa v njih še r**i zapo-padeno zniženje cen za najvažnejšo vrsto uvoženega blaga od marca dalje. Cene izvoženega blaga pa so se zvišale različno za posamezne vrste. Tako na primer so se cene izvoženega tekstilnega blaga zaradi občutnega zvišan-ja surovin proti letu 1950 povečale za 30 odst., cene kovinskih izdelkov pa samo za 10 odst Petsche se trudi naj ti izit c tl iz krize V francoski prestolnici je bilo včeraj zvečer bolj optimistično razpoloženje za bližnjo sestavo (rancoske vlade, kot pa prejšnje dni PARIZ, 28. — Bivši finančni minister je danes poklical na posvetovanja številne predstavnike strank z namefiom. da drugič poizkusi najti rešitev sedanje francoske vladne krize. V francoskih parlamentarnih krogih so bili zvečer nekaj bolj optimistični, kot zadnje dni. Rjavijo, da je Petsche napredoval pri reševanju tega vprašanja. Hacques Chevallier. predsednik parlamentarne skupine demokratične zveze odpora je izjavil novinarjem, ko je odhajal od Petscheja; «Proučila sva številna vprašanja, ki trenutno ločijo nekatere skupine večine. Mnenja sem, da 'ie_ mogoče doseči spravo v številnih točkah, s čimer bo mogoče sestaviti vlado, ki bi ji predsedoval Petsche*. Tudi voditelj radikalne skupine v parlamentu, Francois Delcos je bil istega mnenja ko je dejal: «Prepričani smo, da je treba napraviti vse da bi v najkrajšem času sestavili vlado. Potem ko sem obvestil Maurice Petschea o naših zadnjih odločitvah, ‘ morem reči. da je ozračje dosti bolj optimistično, kot je bilo prejšnji teden, posamezna stališča so dosti bliže in vsi razumemo z večjo jasnostjo. kako je treba hitro najti rešitev vladne krlze». Potem ko je Petsche danes popoldne spre-jel socialistično delegacijo, je izjavil novinarjem, da so ga posamezne skupine obvestile o svojih stališčih. Ta stališča namerava združiti v splošen sporazum med posameznimi skupinami. Ce bo v prihodnjih dneh dosegel kaj konkretnega, bo V torek sklical sestanek predstavnikov skupin. Obenem pa je potrdil, da se bo v ponedeljek zvečer sestal z bivšimi predsedniki viad. HIBI ' i: ’ 52«S: : I * illlinii; Ob veliki množici gledalcev Tour zaspano proti Parizu Predzadnjič je starter pognal karavano in ta predzadnji krat je dal pečat vsej vožnji. Velik mir in prijateljstvo sta. vladala danes med vozači, prijazno so ponujali drug drugemu pijače, se pogovarjali o načrtih, ki jih mislijo izpeljati po Touru, o zaslužkih in podobnem. Na o-beh straneh ceste neverjetna množica, kakršna, se le redko vidi. Sonce pripeka, povprečna brzina se kot vrag že gnane vode boji prekoračiti 30 kilometrov na uro. N n čelu so podložniki Kobleta, ki So po nalogu svojega gospodarja zelo previdni in diktirajo mil tempo, kljub temu, da je, če ne že prej, vsaj etapa s kronometrom opilila kremplje vsem, ki so skrivoma še hrepeneli po Kobletovi slavi. Col de Faucille, zadnji vrh Za «Veliko gorsko nagrado», ni prinesel živahnosti. Zmago je požel Bartoli pred Ruizom. Potim nekaj spusta. Kot po nenapisanem pravilu so dirkači tudi tu raje uporabljali zavore, kot njega, bo anoažmanov dovolj. Posebno še za zadnjega, črnca Zaafa, ki daje takim tekmovanjem videz pestrosti. Italijani bi morali danes napasti. To so vedeli celo vsi otroci na ženevskih ulicah. Ukaz Binde je bil pred kronometrom kratek in jasen: «Morate zmagati še na dveh etapah*. Na prvi so njegovi klavrno propadli, danes bi se morali torej maščevati. Izbrali so si tudi mesto, kjer bosta Coppi in Ma-tmi odpotovala; bilo naj bi to 40 kilometrov pred ciljem. Pa jim je zmešal štrene Mirando, ki se je zagnal iz gneče ob 50 km za Lahe prezgodaj. Ti so bili v kamletskem dvomu. Potegniti za Francozom ali spoštovati dobesedno predhodni načrt. In so čakali, kot je njih navada. Izgubil so tako še drugo etapo. Najbrž bodo še tretjo ker bi v Parizu Francozi italijanske zmage ne prenesli. Bila to nacionalna sramota. Zbežal je torej Mirando, z 16”; 4. Bartoli 132.49’24” po 29’09”; 5. Ockers 132.53’08 po 32’53”; 6. Barbotin 132.56’ 55”; 7. Magni 133.01’39”; 8. Bauvin 133.06’08”; 9. B. Ruiz 133.06’10”; 10. Coppi 133.07 06”. TEKMOVANJE ZA « VELIKO GORSKO NAGRADO)), KONČNO STANJE: Geminiani 60. točk; 2. Bartoli 59; 3. Coppi, Koblet, B. Ruiz 41 in 6. L. Lazandes 37 točk. 23. ETAPA ZENEVA-DIGIONE, 197 KM: 1. Derijcke 6.11’32”; 2. Teis-seire, 3. Deledda, 4. Rosseel, 5. Zaaf, 6. Mayen, 7. Mirando, 8. Erambilla, vsd s časom Derijcka; 9. WaIkoviack 6. 11’53”; 10. Ockers 6.17.24; s časom Ockeirsa večja skupinai 1. SEPTEMBRA V BEOGRADU Jugoslaviia-Italija v boksu KINO V TESTU Rossetti. Zaprto zaradi poletnega odmora. Excelsior. 16.30: «Razkošna križarka*, G. Brent, J. Powell. Nazionale. 16.30: «Dora, punčka plavolaska* J. Haver, M. Ste-vens. Penice. 16.30: »Izsiljevalec Jack* H. Duff, B. Donlewy. Filodrammatico. Zaprto zaradi prenovitve. Arcobaleno. 15,00: «Vsaka žena ima svoj čar* M. 0’Hara, D. Kaynes. Astra Rojan. 16.00: «Poročna noč* G. Cooper, A. Štern. Alabarda. 14.30: «Gusarka» I. De Carlo, F. Fried. Azzurro. 14.30: «Francis, govoreči mezeg*. Garibaldi. 15.00: «Tovariš», C. Colbert, C. Boyer. Ideale. 14.30: «Divja ljubezen* R. Scott. Impero. 16.00: «Rdefie skale* G. Montgomery, E. Drew. Viale. 14.30: «Vesela ježa«, S. Lau-rel, O. Hardy. Vittorio Veneto. 14,30 «Romantičen pustolovec* G. Pick, J. Parker. Italia. 14.30: «Nore stvari* J. Carson, L. Albright. Kino ob morju. Zaprto zaradi poletnega odmora. Marconi. 14.30: ((Tajinstveni vrt*. M. 0’Brien. H. Marshall. Massimo. 15.00: «Pekel v puščavi* G. Tierney, G. Landers. Novo Cine. 15.15: «Pomlad» J. M. Donald, Nelson Eddy. Odeon. 14.30: «S.O.S. Džungla* R. Calhom. „ . Radio. 14.30: cKarneval v Kosta-riki». ,. Savona. 14.00: «Pomorski orli* G. Cooper. Vittorla 16.00: «Ljubezen v podstrešjih* J. Crain, W. Holden. POLETNI KINO: Javni vrt. 20.45 «Greh Lady Con-sidine*. I. Bergman n. Rojan. 20.45: «Matadora». F. Seveto. 20.45: «Gospa z reke*. Skoljet. 20.45: «Margie». Brocčhetta. 20.45: «Cilj - Burma*. RADIO JUtOSLOVASSIi® ČOKE TBSTA NEDELJA 29.7.1951, Oddaja v slovenščini: Poročila ob 8.00, 13.30, 19$ 23.05 — 7.45 Jutranja glasM. Jutranja glasba. 8.30 Za 8.1* na^ BEOGRAD. 28. — Končno so določili datum boksarskega dvoboja med Jugoslavijo im Italijo. Obe državni reprezentanci bosta nastopili 1. septembra v Beogradu. Italija bo najmočnejši nasprotnik Jugoslovanov na njihovi zasedaj zmagoviti poti. Jugoslavija je dosedaj boksala proti Romuniji (1948) 10-6, Belgiji (1949) 12-2, Avstriji (1950) 11-5 in povratni match proti Avstriji pred nepolnima dvema mesecema, ki se je končal neodločeno: 10:10. Italijani imajo V svoji ekipi štiri evropske prvake in poleg tega ne smemo pozabiti, da so np letošnjem evropskem prvenstvu v Milanu nad-močno zmagali pred Zahodno Nemčijo. * * * NUERBURGRING, 28. — Juan Manuel Fangio je danes da bi zvišali brzino preko tri- njim pa še Teisseire, Deledda, TURNIR OB 40-LETNICI HAJDUKA mm zvezda 5-3 w-i) za las ušel nesreči. V polr/i brzini je njegov stroj zavozil na olje, ki je bilo v manjši količini razlito na cesti. Alfa Romeo se je obrnila dvakrat okoli lastne osi, nakar se je zaletela v drevo ob progi. Skoraj neverjetno je, da se avtomobil ni prevrnil. Fangio je iz incidenta prišel nepoškodovan. 1. ETAPA 34. KOLESARSKE DIRKE «PO BELGIJI« (ZA NEZAVISNE DIRKAČE) 1. Schil 5.31’25”; 2. Desmt (oba Belgija) 5.31’48”; 3. De Lathouwer (Belgija) 5.32 48 ; 4. vsa skupina. ZAGREB, ~ Dunajska mladinska namiznoteniška reprezentanca je premagala zagrebške sovrstnike s 5-2. Igrali so v Pionirskem mestu v okolici Zagreba. desetih kilometrov. Nihče noče tvegati v zadnjih dneh. Poškodba bi onemogočila vsakomur mastne dobičke. Takoj po razpustu v Parizu se bodo namreč vozači v manjših ali večjih skupinah selili po mestih Belgije, Francije, Švice in Italije ni Številne dirkališčna na tekmovanja. Za vsakogar, tudi za zad- Rosseel, Zaaf, Mayen, B rombi l-la, Derijcke ter Walkoviack. Privozili so na cilj kakih šest minut pred skupino m si med seboj razdelili najboljša mesta. IACQUES COPAIN LESTVICA : 1. Koblet 132.20’15”; 2. Ge-miniani 132.42’15” po 22’; 3. L. Lazarides 132.44’31” po 24’ DAVISOV POKAL PRED ZAKLJUČNIMI DVOBOJI Šved Isl kaevropsh ii zmagova lec V druai izločilni teikmi tur-156.19’31”; 5. Ward Peeters ( najboljših jugoslovanskih gija) 56.20’15”; 6. parcel Hen- moštev je Dinamo premagal dnek (Belgija) 56.2151 - Crueno zvezdo s -3 (4-D- Gole so dali: Čajkovski v 7. in 34. minuti, Dvomič v 23 in 26. minuti ter Zekanovič avtogol za Dinamo; Tomase inč v 28. in S6. minuti ter Mitič v 64. minuti za Zvezdo. Sodil je Makiedo iz Splita pred 12,000 gledalci. Jutri bosta igrala finalno tekmo Hajduk in Dinamo, za tretje mesto pa se bosta borila Crvena zvezda in partizan. Nemca sta danes nepričakovano nudila močan odpor BAASTAD, 28. — Z zmago v dvojicah se je plasirala Švedska dar.es popoldne v medeon-ski polfinale za Davisov pokal. Lennart Bergelin in Sven Davidsson sta porazila v štirih setih Gottfrieda Von Cramma in RolfaGoepferta. Nemški par je nudil nepričakovano močan odpor. Rezultat: Bergelin - Da-Von Cramm - Goep- niki. V uradnih krogih pravijo, da najbrž ne bo novih razgo- j fert 9-7, 9-7, 8-10, 6-2. vorov. Harriman bo jutri na -------- kosilu pri Attleeju. Ne ve se 1 BRUXELLES, 28. — Po pr- vidsson . „ „ vanaewaiyne id.i ioik.u; irv vnanja/ t , . skok: Bertaca (I.) 84.45; štafe- Schaer (Švica) 56.16 58 , 4 ta 4x100 metrov: Italija 41.6. | Jean Kirchen (Luksemburg) lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll»1lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllHlllllllllMI,ll,l|||11|l,l,,>,,,,,l,l,lllllIlll,,ll,,,l,ll,,,,lll,ll,l,ll,,ll,lllll,,,l,II,llllll,lllll,l,llll,,,l, vem drjevu lahkoatletskega dvoboja med Italijo in Belgijo, vodijo Belgijci z 51-48. Pomembnejši izidi: 110 ovire: Braek- man (Belgija) 14.8; 100 metrov: Penna (I.) 10.9; 400 metrov: Rocca (.) 50.0; Krogla: Wuyts (B.) 14.72; 1500 metrov: Her- man (B.) 3:56.2; kopje: Mate-ucci (I.) 63.77; 5000 metrov: Vandewatyne (B.) 15:17.0; tro- Corrieri zmagal na osmi etapi «Po Nemčiji* AUGUSTA, 28. — Italijan Corrieri je zmagal na osmi etapi kolesarske dirke «Po Nemčiji*. Za 237 kilometrov je rabil šest ur in 45'. Z istim časom so prispeli na cilj tudi Nemec Berger in Belgijec De Corte. Današrjja etapa je bila precej naporna in je vozače motila tudi huda vročina. Lest. vica po osmi etapi: 1. Raymond Impanis Belgija) 56.12’06”; 2. Guido De Santi (Italija) 56.14’27”; 3. Fritz * * * PARIZ, 28. — Prihodnji teden se bo začelo teniško tekmovanje za pokal «Galea», namenjeno juniorjem. Na tem turnirju bodo nastopila v prvi skupini moštva Belgije, Luksemburga, Italije in Španije. V drugi eliminacijski skupini pa: Francija, Avstrija, Švica in Nemčija. Zmagovalca obeh skupin bosta* odigrala finale v Deauville od 10. do 13. avgusta. Mizarji I Desk• *mre podjetniki I kov e, mace- kmetovalci !snoyeintTdth Kobilice v Egiptu SUUT, 28. (Egipt) — Velikanski oblaki kobilic so preleteli Rdeče morje in vzhodno e" gipčansko puščavo in se vsedli na 6000 ha obdelanega polja v pokrajini Syut. Kobilice _.so priletele iz Saudske Arabije. Pod vodstvom uradnikov ministrstva za poljedelstvo uničuje prebivalstvo kobilice. * * * LONDON, 28. — Danes Je umrl prof. Robert William Se-tonWatson, zgodovinar svetovnega slovesa, ki je predvsem proučeval politiko irt zgodovino srednje in jugovzhodne Evrope. kmetovalce. 9.00 P. I ■ Cai,k0V?jJ Klavirski koncert v b-molu. . Mladinska oddaja: OtJ juf™*, večera v mladinski koloniji v pru. 10.00 Makedonske 10.15 Glasbena oddaja za »“c no: Giuseppe Verdi. 13.45 “(Sj po željah. 16.30 Poje zti&r Košak«. 17.00 Iz strani slov^ književnosti: Intervju z Marjj Žnidaršič. 17,15 Lalo: Spa^ simfonija. 18.00 Bosanske 19.00 Glasbene slike. 23.10 G'™; za lahko noč. Oddaja v italijanščini: 7.30 Jutranja glasba. 11.1“ ^ Nilia Pizzi. 12.00 Francoska fenična glasba. 13.00 Slavne dlje. 15.15 Vaša glasba. 20.09 r na glasba. 20.30 Operna , 21.30 Lahka glasba. 22.15 ^ glasba. X I. O V K X I J A 8jj 8.00 Igra godba na pih2^,^ Zabavna glasba. 9.00 Iz hr .»(Ji republik. 9.30 Kmečki trio. 'V Popularni koncert del sloveI5j.^ komponistov. 11.15 Revija i, stov. 12.00 Slovenska zbor ,3,0) glasba. 12.40 Zabavna glasba.1 Fol ure za pionirje in f', .jjU 13.30 Želeli ste - poslušajte* Koračnice, valčki, polke y zurke. 18.00 Uganite kaj ‘P ni 19.10 Zabaven večerni 20.00 Franz v. Suppe: B°c ,3^ opereta. 22.50 Plesna glasba.^ W. A. Mozart: Koncert za vi" in orkester št. 3 v G-duru. TltST II. jj, 8.00 Jutranja glasba. 8.45 u la glasba. 9.00 Kmetijska 9.30 Lahka glasba. 11.15 TajJi Vražji trilček. 11.45 Jugoslovajj( narodni motivi. 12.00 Operne in dueti. 12.30 Rumbe in,5Siv 13.00 Glasba po željah. I’-3 j j? poldan v operi. 15.30 LahKiK. ba. 16.00 Vokalni koncert V ^ ta Planinka. 16.20. Glasben? p) igra. 16.30 Slavni violinisti, jjf) T°, kar vsakdo rad —’ Plesna glasba. 18.30 Lahka P(9.3S 19.00 Brahms: Simfonija št. Tangi. 20.00 Operetna fL*) I 20.35 Pestra glasba. 21.30 o raznih narodov. 22.00 Klavirski koncert. 22.35 in plesna glasba, 23.35 po1"^ j glasba. TRST I. 8.45 Operna glasba. 9.20 Jjj ški tamburaši. 11.30 Lahka ».jjii In pesmi. 12.10 Vaš spore"- yjt< Orkester pesmi. 14.45 toria Mongardi. 15.00 orj modernih ritmov. 15.30 Or ^ Hovvard Barlow. 16.00 Of . it G. Filippini. 16.30 ™ filmov in revij. 18.00 Pie5" j),!f ba. 18.50 Španske PeSWi. Glasba za violino 21.03 VCru opera «Trovatore», lesov im tra- me, nudi najugodneje 1 msi liili Srnino H lel. «1 VELIK USPEH CIRKUSA 4 SESTRE MEI TRST Ulica S. Marco, tramvaj 2 in 4 DANES DVE PREDSTAVI ob 17. in 21. uri Obiščite zverinjak Ob 11. uri krmljenje zverin. vam nudi najboljše jamstv0 Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in industrijski in družinski, specialni za m vanje nazaj in prej. pritrjevanje gumbov, čipk. vezenje, in krpanje’" jja rancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej, obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo raou, ne stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsa:W vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške zn« ke Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za t(j, kršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. Staroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše jams,v! TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 9508 MALINOVEC »z kraških in druge sirupe kakor oranžado, mento 1 dobite v najboljši kvaliteti pri tvrdki JAKOB PERHAU^ TRST - Ul. Xidias 6 - Tel. 963^ NA ZALOGI VEDNO LIKERJI, ŽGANJE, JAJČNI KONJAK IN ALKOHOL ZA VLAGANJE SADJA iiiiiiiiiiitniiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiNiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii um" 14. Aprovizacija tudi v mirnih časih ni, da bi jo zaničeval: marsikak domačin najde pri njej službe in kruha. Tem večjega pomena pa je v izrednih časih pomanjkanja. Kajti... Imam prijatelja, ki je, skoraj bi rekel, govornik. Ta začenja vsak dan važnejši stavek s «kajti». Kajti nobena stvar pod milim nebom, pravi, ne zdrami pozornosti občinstva tako, kakor «kajti» v začetku stavka in marsikatero pravdo, pravi, mu je dobil «kajti» in nihče drugi. Tem večjega torej pomena, sem rekel, je v časih voj. ne. Kajti svet je tako uravnan, da kruh najbolj diši takrat, kadar ga ni. In ne samo kruh. Poznam uglednega dvornega svetnika, ko Je navihan trgovec raznesel vznemirljivo govorico, da bo zmanjkalo rožičev in sladkih koreninic, je 8el ugledni dvorni svetnik in je letal okoli štacun in mu ni odleglo prej, da je imel od obojega po pet kil. Ze šestdeset let ni pokusil ne rožičev ne sladkih koreninic — zlata leta mladosti, kje ste! — zdaj pa, ko so baje pohajale, ga je zgrabila skrb in mu ni dala miiru: kaj, če jih ne bo! Kajti glad ne prihaja zgolj iz želodca, ampak tudi iz globine duše in vse omizje «Pn beli raci» in ne zgolj to omizje, tudi ostali kulturni svet, vsi kolnejo, da niso nikdar imeli tako nesrečno blaženega teka kakor baš se. daj, ko bi bil spričo krvavo krute draginje pravzaprav polten želodčni katar edina zanesljiva podlaga gospo darskemu ravnovesju. Skratka, zdaj so časi, da imajo pri aprovizaciji bolj nego kdaj vse roke polne dela in ne samo roke, dela imajo tudi glave. Kajti tre ba je podrobne določitve, razdelitve opravil, vestne kontrole In pozornega nad- Aprovizacija ali red vlada svet jL —---- rešena in sem prišel do i NAPISAL FRAN MILČINSKI ■ FRIDOL1N ŽOLNA j rekla w zorstva, da ob ogromnem obsegu poslovanja ne pride kaj navzkriž in se ne zgodi, da namesto zdroba, ki si ga naročil ti za svojo družinico. ne dobi stara teta tvojega soseda pol prekajene svinjske glave. To niso majhne stvari, in če bi se gospodom, ki so pri aprovizaciji, zbledlo, nikdo jim ne bi stel v zlo, nikdo! Tiste dni se je pripetilo, da se je mojemu ljubljenemu sinu Radivoju Hrabro-slavu Mohamedu, kratko imenovanemu Muha, v o smem mesecu njegove starosti pojavil v zgornjih čeljustih zobček. Bil je čisto majhen zobček, vendar sem mislil in sem poslal po doktorja Herodeža, ki imam vanj polno zaupanje, da pove, kako stališče zavzame on kot zdravnik in specialist naprarn temu pojavu. I ne bi priporočal v to svrho, Prišel je. Ponudil mi je v 1 pač pa lahko poskusimo z pozdrav mezinec in izjavil da ni več prijazno življenje, ko po gostilnah groze, da skoro docela zmanjka piva; slabše že itak pnhaja od dne do dne. Kar se pa tiče zobka, je rekel, da je najbolje, ako se vdam in ga smatram za dejstvo. Svet se ne bo podrl, je rekel. Niti ne kaže ukrepati kaj dalekosežnega, kvečjemu če polagoma pričnemo dajati malemu čuku še kaj druge hrane poleg mleka «Velja!> sem dejal. — »Toda kaj?» Pa mi je razložil in utemeljil, da koj od kraja kislih kumaric ali slanika baš mehko kuhanim jajčkom. — Doktor Herodež je vešč zdravnik in ga vsakomur z lahko vestjo priporočam. Moja žena nima časa. Sploh jo le redkokdaj vidim, ker je ves dan z doma in se obira okoli mokarjev, da doseže svoj delež moke, ako ga doseže. Sel sem torej sam na trg. Trg se je že praznil, vendar mi je bila sreča mila in sem naletel na žensko bitje, ki je baš skrivalo jajca pod so. lato «Zenska», sem jo ogovorili «tako in tako - ako me lju Pogledala me je postrani, ozrla se in mi dala jajce, ne preveliko, ne premajhno, navadno kurje jajce domačega pridelka. Zahtevala je zanj šestnajst vinarjev. «Boga se bojte tam zgo-raj!» sem jo zavrnil. «Ob-last je določila najvišjo ceno in ta znaša le Štirinajst vinarjev. Odstopite od svoje pregrešne zahteve! Sicer gorje in grem po policaja!» «Tako?» Je rekla. «Po policaja? Pa skuhajte policaja v mehko!» Ni se mi zdel stvaren ta nasvet in me je zanimalo, kaj poreče stražnik. Pa ko sem ga našel in pripeljal bite, prodajte mi eno jaj- j pred branjevko, je že ni bi. ce!>’ |lo več in je stvar ostala ne rešena in sem prišel domov praznih rok. «Buča!» je rekla žena, ki me Jako ljubi. «Mar bi bil primaknil ona dva vinarja - čas je tudi denar! Jajc zdaj sploh ne dobiš na trgu ln če bi krono ponudil za vsako in kraljestvo.* Vrgla Je žlico iz rok in zopet be-žala v vrsto pred mokarja. Senske so ženske, ne vidijo preko svojega gnezda ln ne vedo, kaj so oziri na skupno korist, da nam more le stroga doslednost in vztrajnost pomagati, da prebijemo te čase. Prebijemo jih pa. Brez skrbi, da jih prebijemo, ko nam stoji ob strani aprovl-zacija. Pokril sem se s cilindrom ln šel in stopil pred aprovi-zacijo, zastopano po .njenem predsedniku «Velerodni gospod predsednik*, sem rekel, «oprosti-te, da sem na svetu, jaz sem ta In ta, tako ln tako. Po volji Višjega se je zgodilo, da je dobil moj ljubljeni sin Radivoj Hrabroslav Mohamed. kratko imenovan Muha, zob, prav majhen zobček. Ni se bati, da se zaradi tega podere svet, vendar mi je v Širših krogih čislani ve-ščak doktor Herodež nasvetoval, da bi dajal ljubljenemu svojemu sinu poleg mleka Se kaj druge hrane; od kraja pač ne baš kislih kumaric ln slanika, lahko pa v mehko kuhanega jajčka. Pripravljen resničnost te okolnostl potrditi s prisego In sklicujoč se na neomade-ževanost svojega dosedanjega življenja se drznem vdano prositi; Slavna aproviza-cijska zadruga ml blagovoli proti primernemu plačilu nakloniti Iz častitih svojih zalog eno jajce in obljubu-Jem, da se bom te milosti vsikdar vrednega iz^3 P vztrajno zanesljivosti . neomahljivim vedenje^« Gospod predsednik ^ j blagohotno potaepal Ki mi. «Dobro, dobro. P1 J* i Ne eno, dve dobite. ^ j’I| bili vedno naš.» Nap^jf® listek in mi ga dal. J> in Bog vas spremljaj p sih potih!* jji1 Lepo sva se razlo^^r nakazilom v rokah odlašal. Hitel sem v zacijsko pisarno, da V. ceno in dvignem J Poslovala je ondu ser* rosiovaia je onou 19' ca. Kislo se je sp ni smehljala iz r kolt posebnih vzrok0 ' f pak zato, ker je lrntjo^. obraz. Toda to sem šele v teku časa, ko kal, da pridem A Kajti bilo jih Je pet . deset pred mano, P‘ s v. prihajali. Ni trajalo » -t že sem stal pred ^ in Ji gledal iz oči v J (Nadaljevanje onn reliefna 1700. celoletna Mnft »r Tona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mesečno