▼ fOtovInL
TBTO L Al. JtCV. Z5Z.
D Liublioni. v soboto 3 novembra 19Z8.
Ceno om r
Izhaja
dan popoldne, črrzemSi nedelje in praznike. — Inscrati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrat 2.50 Din, večji ioterati petit vrsta
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Din. Popast po dogovoru. Inscratoj davek posebej.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova uHca št 5, L nadstropje. = Telefon 2034.
Upravnfitvo: Knaflova nlica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Preiskava v glavnem zaključena - Glavna razprava se bo vršila sredi novembra - Kje, še ni
določeno
— Beograd, 3. novembra. Kakor se doznava, je preiskava proti Puniši Račiću, Tomu Popoviču in Dragotinu Jovanoviču radi umora v Narodni skupščini že zaključena ter bo ves spis predložen sodišču, da sklepa o obtožbi.
Sodišče je včeraj sklenilo ustavitev nadaljnega postopanja proti nekaterim poslancem, ki jih je v svoji prvi izjavi obremenil ranjeni poslanec dr. Ivan Pernar. Ker ie s tem preiskava končana, računajo v beograjskih krogih, da bo razpisana glavna razprava sredi tekočega meseca.
Za razpravo vlada ne samo v jugo-slovenski javnosti, marveč tudi v inozemstvu, zlasti pa v juridičnih krogih veEko zanimanje. Doslej še ni določeno, kje se bo vršila razprava. Beograjska sodna dvorana je premajhna, ker bo vabljenih h glavni razpravi nad 100 prič. Pojavili so se celo predlotri, naj bi se razprava vrštla v dvorani Narodne skupščine, to je na licu mesta groznega umora. Radi deževnega vremena se razprava vsekakor ne bo mogla vršiti na prostem, kakor je bilo prvotno nameravano. Pojavljajo se pa tudi glasovi naj bi se proces vršil izven
Po dr Nedeljkovićevi veleizdaji
Odmev v beograjskem tisku. — Dr« Korošec si ne upa nastopiti proti hegemonisličnemu v eleizdajalcu. — Ogorčenje v gospodarskih krogih
— Beograd, 3. novembra. V beograjski javnosti še vedno živahno komentirajo članek generalnega direktorja Poštne hranilnice dr. Nedeljkovića v beograjskem »Vremenu«. Tudi beograjski tisk obširno piše o tem neobičajnem nastopu visokega državnega funk-cijonarja in ga po svoje komentira.
»Politika« in »Vreme«, ki tudi tokrat jasno kažeta, da sta popolnoma v službi hegemoni sto v, objavljata izjave hegemonističnih prvakov, ki se zahvaljujejo dr. Nedeljkovlču za »odkrito besedo« in povsem odobravajo njegovo amputasko stališče. Neki radikal iz ožje Vukičevičeve okolice je celo izjavil, da komaj čaka trenutka, da stisne dr. Ne-deljkoviču roko In se mu zahvali za »odločen nastop.«
Demokrati so v hudi zadregi. Zlasti »prečan« dr. Angjelinović je v stiski, ker ne ve, kako bi zagovarjal pred svojimi volilci Nedeljkovićevo stališče, ki je le izraz razpoloženja v vladi. Zato je poslal ministrskemu predsedniku formalen protest, v katerem zahteva disciplinarno postopanje proti dr. Nedelj-koviću. Ostali demokrati pa mu zamer-jajo, da se sploh vmešava v to stvar.
Povsem drugače pa gledajo na Ne-del'ikovićev nastop gospodarski krogi. Beograjski »Trgovinski Glasnik« naglasa med drugim: »Tako delo je istovetno z veleizdajo. Direktor Poštne hranilnice se je težko pregrešil zoper interese države, še bolj pa zoper interese gospodarskih krogov in bi moral čutiti vso ostrino zakonov. Listi,
ki omogočajo take publikacije, ne služijo interesom države, marveč povsem drugim interesom. Od državnih uradnikov pa bi se vsaj lahko zahtevalo to, da so patriotični ,in to si naj zapomni tudi vlada, ki jo smatramo za soodgovorno za tako početje njenih slabih uradnikov.«
Zemljoradniške »Novosti« naglašajo, da bi moral biti dr. Nedeljkovič vsaj tol'iko objektiven, da bi priznal, da so sedanjega stanja v državi krivi slabi politiki, ki so na krmilu. »Ni se čuditi.« nadaljujejo »Novosti«. »Če hrvatski politiki trde, da hočejo Srbijanci amputacijo. T« njihova trditev je tem bolj upravičena, če visoki državni uradniki Prihajajo s takimi predlogi.«
»Novosti« pa podcrtavalo še drugo, boli značilno stvar. Ko je povodom pogreba Pavla Radića in Gjure Basa-rička načelnika ministrstva šum Be-lančič na nekj spominski svečanosti spregovoril par besed v čast umorjenim, je dr. Korošec kot minister notranjih del še isti dan zahteval od ministra za šume in rude, naj uvede proti Belančiću disciplinarno preiskavo. Tokrat pa dr. Korošec niti kot ministrski predsednik ni imel moralne korajže, nastopiti proti uradniku, ki propagira razkosanje države. »Novosti« izražajo sum, da dr. Nedeljkovič ni nastopal na lastno Pest, marveč da je od nekoga dobil nalog .stopiti na plan s svojim člankom, ker si sicer ni mogoče raztol-mačiti postopanja merodajnih vladmh krogov.
Železniške katastrofe v Rumuniji
Slučajno preprečena katastrofa osebnega vlaka. — Delavski
vlak strmoglavil v prepad.
— Bukarešta, 3. novembra. Včeraj popoldne bi se bila na progi med Ra-resom in Adjuoio kmalu pripetila slična ali pa še hujša železniška katastrofa, kakor se je v minulem tednu pri Slatini. Potniški vlak je vozil z največjo brzino in je vsled napačno postavljenih kretnic zavozil na tir. *>o katerem je prihajal z nasprotne strani z enako brzino drugi rx)tniški vlak. Potniki pa so slučajno sami opazili grozečo nevarnost i>n eden izmed njih je še pravočasno potegnil zasilno zavoro. Šele na to je vlakovodja opazil ~re-tečo katastrofo in sunkoma ustavil lo-
V Pragi se rušijo palače
— Praga, 3. novembra. Kakor javljajo listi, je palača trgovinske in obrtniške zbornice ogrožena, da se zruši. Na poslopju se vidijo razpoke. Poslopje stoji na ostankih zidovja iz srednjega veka.
Krvavi spopadi v Lvovu
— Lvov, 3. novembra. Povodom proslave desetletnice ukrajinske republike je prišlo do strahovitega pokolja med ukrajinski-rri dijaki in poljsko policijo. Poljski dijaki so organizirali protidemonstraetjo, pri kateri je bilo ranjenih več oseb. Policija je aretirala nad 100 ukrajinskih dijakov. Pri spopadah je bilo ranjenih 30 policajev in 72 civilistov.
Husmann bo nadaljeval študije
— Berlin, 3. novembra. Oproščeni gim-rrazist Husmanin se je danes imatrikuliral na univerzi. Vendar pa je zelo dvomljivo, ali bo mogel dokončati svode studije, ker bo moral najbrže prevzeti posestvo svoje matere. Njegova mati je poverila ameriške detektive z nalogo, naj zasledujejo sledf*-ve umora. Branitelj Husmanna je izjavil, da je že na sledu važnim dokazom.
Beograda v kakem drugem mestu, ki razpolaga s primernimi prostori. Odločitev o tem doslej še ni padla in bo sodišče šele po ugotovitvi vseh drugih formalnosti sklepalo o tem vprašanju.
V beograjskih juridičnih krogih razpravljajo nnajveč o tem, ali bodo francoski odvetniki pripuščeni k razpravi ali ne. Beograjski zagovorniki Puniše Račića se jih zelo otepajo in dokazujejo, da po veljavnih srbskih zakonih inozemci ne morejo nastopiti kot odvetniki pred srbskimi sodišči.
komotivo. Tri sekunde pozneje je bila nesreča neizogibna. Vlaka sta se ustavila oddaljena drug od drugega komaj poldrugi meter. Ker sta vozila z največjo brzino, bi bila katastrofa strahovita.
Pač pa se je v bližini Balte Sirata na ^ozkotirni progi pripetila težja nesreča. Delavski vlak, s katerim so se vozili delavci na delo v železniško tovarno, se je na nekem ovinku prevrnil in skotalil v globok jarek. Dva delavca sta bila ubita, 11 težko, 11 pa lažje ranjenih. Vsi težje ranjeni se bore v bolnici s smrtjo.
Potres v Ameriki
— Los Angelcs, 3. novembra. V kraju Lompock v Santi Barbari je potres povzročil precejšTUjo škodo. Vse zveze so prekinjene. Po dosedanjih vesteh je eksplodirala plinarna vsled česar sta bili poškodovani sosednji poslopji univerze in športnega kluba.
Včerajšnja Pribičevićeva izjava
— Zagreb, 3. novembra. Včeraj dopob dne je v predsedstvu Sabornice nekaj časa konferiral g. Pribičevič z dr. Mačkom in z nekaterimi poslanci. Po konferenci nista predsednika KDK dala novinarjem nikakih izjav. Pač pa jc Pribičevič popoldne, kakor običajno, sprejel novinarje. Med drugim je dejal:
Zanimivo je, da posveča beograjski tisk veliko pažjo nekaterim odstavkom o govo* ru dr. Grisogona, ki ga je hnel pred vče* rajšnjim v Splitu. Nikake pažnje pa ne po* sveča ta tisk brzojavki, v kateri mi dr. Gri* sogona izraža popolno zaupanje. Skozi oča* la tega brzojava je treba gledati tudi na govor dr. Grisogona, ker je z njim izrekel popolno zaupanje vodstvu naše politike. — Razume se, da je g. Grisogono kot pristaš narodnega edinstva v skrbeh za to edinstvo, ki ga je zlovešča politika beograjskih vla* stodržcev dovedla v najresnejšo nevarnost. G. Grisogono bi hotel in želel, da se s stra* ni naše fronte, pa niti od poedincev v tej fronti ne stori ničesar, kar bi moglo ogro* žati to edinstvo. To je vsekakor vzvišeno stališče, ki bi dominiralo nad celokupno na* So nolitiko, čc bi tega merodajni faktorji v Beogradu ne preprečevali. V Beogradu na* padajo zagrebško Vlaško ulico, češ da se tam deli na nekakem memorandu Mussoli* niju in Horthvju. Ako morda res kak po* edinec dela proti državi, bo naletel na po* polno obsodbo celokupne Kmečko * demo* kratske koalicije. Toda meščanstvo te Via* ške ulice se je do sedaj držalo disciplini* rano in daleko bolje, kakor službeni fak* torji v Beogradu, ki enostavno govore o amputaciji. Vlaška ulica ni o njej nikdar govorila niti pisala takih člankov, kakor jih pišejo v beograjske liste visoki državni uradniki.
Parker Gilbert v Parizu
_ Berlin. 3. novembra. V Pariz je prispel nenadoma generalni agent za reparacije Parker Gilbert. Informirani krogi trdijo, da je ta poset v zvezi z naraščajočim odporom francoskega ministrskega predsednika Poincareja proti nemški zahtevi po reviziji I)awesovega načrta. Poincare se tudi pr-jtivi nemški zahtevi po sklicanju komisije strokovnjakov za reparacije; Anglija. Italija, Japonska in Belgija so pristale na nemške predloge, vendar pa končnega odgovora ne bo do prihodnjega tedna.
Odmev papeževega posredo-
vanja
— - Berlin, 3. novembra. Včeraj je bil državni predsednik Hindenburg v svoji palači zaslišan kot priča v razpravi, ki jo je svoj čas naperil pl. Lama Proti dvornemu pridigarju Doringu, bivšemu državnemu kan-celaa-ju Mfhaelasu in proti evangeljskemu udruženju. Lama je očitai državnemu kan-celarjn Miihaelisu, da je t 1917 podpiral vr-Itovno vojaško poveljstvo ter iz konfesionalnih vzrokov odklonil mirovno pogodbo papeža. Obtoženci izjavljajo, da je trditev falziflkacija zgodovine.
Drobiž z vseh strani
— Verdun, 3. novembra. Včeraj je bil odkrit spomenik v bojiih za trdnjavo padlim vojakom.
— Tirana, 3. novembra, švedska vlada je priznala albanski monarhist i čn i režim.
— Kodanj, 3. novembra. Liga za leeenje raka namerava nakupiti 4 grame radija za ceno 760 danskih kron. To je najnižja cena. ki jo je mogla doseči liga.
— Kuba, 3. novembra. Pri predsedniških volitvah je bil dosedanji predsednik Ma-(hado skoraj soglasno zopet izvoljen za dobo šestih let. Volilna borba je potekla brez incidentov
Orjaški mezdni boj v Nemčiji
Danes je pričela stavka kovinskih delavcev v Nemčiji. — Nad 300.000 delavcev izprtih. Napovedujejo največjo stavko zadnjega desetletja.
— Berlin, 3. novembra. Z današnjim dnem je pričela v Nemčiji ogromna mezdna borba, kakršne Nemčija zadnjih desetletij še ni doživela. Sinoči se je vršila v Essenu revirna konferenca nemških kovinskih delavcev, na kateri je bila proklamirana stavka. Delodajalci so nato odgovorili z izprtjem delavcev. Komunisti razvijajo živahno agitacijo in skušajo pridobiti delavstvo za to, da bi Se ustavilo tudi vse zasilno delo, potrebno za vzdrževanje naprav. O tem so se vršile dolgotrajne debate, vendar pa ni bil sprejet noben sklep. Centrala strokovnih organizacij bo šele tekom pogajanj sklepala o tem, ali naj poseže tudi po tem najostrejšem bojnem sredstvu.
V Porurju in Porenju počiva delo v
vseh kovinskih industrijah. Tekom včerajšnjega in današnjega dne se je vršilo nad 100 delavskih zborovanj, ki pa so potekla brez incidentov. Oblasti so podvzele obsežne varnostne mere. Delodajalci skušajo pritiskati na delavce s tem, da odrekajo stavkujočim brezposelno podporo. Po dosedanjih vesteh stavka nad 300.000 delavcev, če pa pogajanja, ki se vrše med delodajalci in delavskimi organizacijami, ne bodo dovedla do povoljnih rezultatov, je računati s tem, da se bodo stavkujočim kovinarjem pridružile tudi druge industrijske panoge, zlasti tekstilna industrija, kar bi dovedlo do ene največiih stavk zadnjega desetletja. Računa se, da bi v tem slučaju stavkalo okrog 2 milijona delavcev.
Pred ostavko Bratianovega kabineta?
Regentski svet zahteva odstop sedanje vlade, da omogoči so-delovanje Narodno-kmetske stranke.
— Bukarešta, 3. nov. V notranjem političnem položaju je nepričakovano prišlo do velike poostritve. Kakor se doznava, je včeraj popoldne regentski svet sporočil ministrskemu predsedniku Bratianu, da mora sedanja vlada še pred 1. decembrom podati demisijo ter prepustiti svoje mesto koncentracijski vladi. Regentski svet je trdo odločen, delovati na to, da se bodo lOletnega jubileja priklopitve Sedmograške k Rumuniji dne 1. decembra udeležile vse stranke, kar bo mogoče le tedaj, ako bo nacijonalni kmetski stranki omogočen vstop v vlado.
Ministrski predsednik Bratianu je na to sporočilo odgovoril regeiitskemu svetu, da sedanja vlada ne more prevzeti odgovornosti za sklenitev stabilizacijskega posolila in prepustiti izvedbo stabilizacije valute drugi vladi. Če pa ie regentski svet mnenja, da bo druga vlada nudila boljša jamstva za bodočnost države, je sedanja vlada pripravljena podati takoj demisijo, vsekakor pa pred podpisom stabilizacijskega posojila. Regentski svet bo danes definitivno sklepal o takojšnji demisiji Bratianovega kabine*
Senzacija ljubljanske kronike
Srnin* nesreča na Miklošičevi cesti. — Samomor na Vožar-skem potu. — Lov za kolesarskim tatom
LJubljana, 3. novembra.
Ljubljanska kronika je danes v znamenju senzacij. Ponoči se je v mestu pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Dopoldne ob 9. so okoli sodnije pasanti in policija preganjali na kolesih in z avtomobilom nekega kolesarskega tatu, ki je bežal kar se je dalo, ob 11. pa je bila policijska komisija pozvana na Vo-žarski pot, kjer se je obesila neka ženska.
Avtomobilska nesreča se je pripetila okoli 23.30. Po Šelenburgovi ulici. Dunajski cesti, Tavčarjevi in Cigaletovi ulici je razmeroma precej naglo vozil šofer Emerik F., na Križišču Cigaletove in Miklošičeve ceste se je gugala postava nekega moškega, ki je bil najbrž precej vinjen. Meril je cesto na dolgo in šiToko, k nesreči ga pa šofer v temi ni opazil. V naslednjem hipu ie bil neznani moški že pod avtomobilom.
Šofer ni opazil nesreče in drvel daije proti kolodvoru. Nesrečo je opazil službujoči stražnik, ki je stal približno 50 korakov oddaljen od kraja nesreče, v'del je temno postavo, ki se je lovila po ulici, krilila z rokami, in nato skoraj neslišno padla. Stražniku se je čudno zdelo, da ie dozdevni ponočnjak brez sledu izginil, stopil je bliže in opazil je moškega, ki je ležal v mlaki krvi. Neznanec je bil že nezavesten. Straž-nik je takoj obvestil rešilno postajo in kmalu je bil ponesrečenec prepeljan v bolnico Toda umrl ie, ne da bi se zavedel. Njegove poškodbe so bile izredno težke. Počila mu je mrena na trebuhu, poleg tega si je pri padcu prebil lobanjo in tudi dobil ozke notranje poškodbe. V bolnici so doznali, da gre za brezposelnega maserja Ivana Pirša, rojenega 1877.
Šofer, ki o tem ni imel niti pojma, je s kolodvora krenil v garažo in nato peš odšel proti pošti. Tu je izvedel, da je nekoga povozil. Nato je odšel šofer na policijo in prijavil nesrečo. Danes dopoldne je bil zaslišan, izpovedal pa ie, da v temi ni videl nikogar in da ni prehitro vozil. To je izpovedal tudi njegov sopotnik, ki ga je policiji zaslišala.. Kljub temu bo imel šofer opravka s sodiščem.
Danes dopoldne so videli pasanti v Kolodvorski ulici ter bližnji okolici >ravcito filmsko gonjo za kolesarskim tatom. Bil ie to neki mladenič, ki je neženirano sedel na ruje kolo in se hotel odpeljati. Lastnik ga je v zadnjem trenutku opazil in ga začel zas!e-dovari. Pomagali so mu tudi drugi. Čeprav ie begunca zasledovalo več kolesarjev, se mu ie posrečilo odnesti pete. Pomagalo mu pa to ne bo dosti, kajti tatu so spojnaM ljudje in ga ovadili policiji Baje je iz Vevč. kamor so odšli dopoldne policiiski agenti, da ga aretira:o  fr ?o star grešnik in neva-
ren kolesarski tat, ki je imel s polici;o že često opravka.
Samomorilna manija je zahtevala danes dopoldne novo žrtev. Na Vožarskem potu, se je na podstrešju svoje hiše obesila neka ženska. Našel jo je njen sin, ki jo je doma vse dopoldne pogrešal Končno jo jc opazil na podstrešju, zdelo se mu je, da sedi na tramu. Ko je stopil bliže, je presenečen opazil, da ima vrv okoli vra* tu. Fant je vrv naglo odvezal in pozval do* mače ter sosede na pomoč Domači so z umetnim dihanjem skušali rešiti nesreCno ženo, toda bilo je že prepozno Zato so o tradigiji obvestili policijske direkcijo. Pri* spela sta policijski zdravnik dr. AvramoviČ in okrajni nadzornik g. Podrebersek. Poli* cijski zdravnik je ugotovil,« da se je ne* srečnica obesila že najmanj pred eno uro. Odredil je, da so truplo prepeljali v mrtvaš* nico k Sv. Krištofu.
Kaj je nesrečno ženo gnalo v smrt, ni znano, ker ni zapustila nobenega pisma. Bila pa je zadnje čase baje zelo potrta in kakor pripovedujejo domači, je bila živčno bolna.
Pred dnevi smo poročali o nepoštenih manipulacijah v neki trgovini na Mestnem trgu. Policija je aretirala vajenca Antona P. Fant je priznal, da je v družbi treh to* varišev od februarja pa do maja kradel na pošti telefonski materijal in radio*potreb* ščine. Od maja do oktobra je bil uslužben pri neki tvrdki na Mestnem trgu Tudi tu je kradel. Policija je našla nekaj ukradenih stvari na njegovem domu, drugo robo pa je fant že prodal prijateljem. Istočasno sta bila aretirana Stanko K. in Lojze V. Vse tri je policija izročila sodišču
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem   prometu  so  notirali: Amsterdam 0—2284, Berlin 13.5675. Budimpešta 9.9297 Curih 1093.6, Dunaj 8.01U9: Undon 276.18. Newyork 57.95, Pariz 222.48, Praga 16S.77 Trst 298.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali. Amsterda • 22.81—22.87, Dunaj 7.9959—8.0259. Beri* 13.5525—13.5825, Budimpešta 9.9147—9.944 Milan 297.122—299.122. London 275.78 d 276.58, Newyork 56 80—57. Praga 168.37-169.17, Curih 1094.10—1097.10. Pariz ??1 A INOZEMSKE BORZE.
Curih: BeogTad 9.1275, Dunaj 73.1' Budimpešta   90.60,   Berlin   123.90, Prag 15.40,  Milan  27.21, Pariz  20.305, Londor 25.30, Newyork 519. 75.
3264
Kako skrbi kleroradikaldd režim za kmetijstvo
Denar, ki ga dobi država od fgjcrtdpe lotefg*, ostane v Beogradu. w Kmete ao zopet prikrajšali i* SO milijonov
Razredna loterija je bila ustar .vijena zato, da ba časti dohodek lega v vseh modernih državah udomačenega m priznanega načina loterije služil naSe nu kmetijstvu v prospeh m napredek.
To je izraženo že v naslovu zakona c razredni loteriji, ki se glasi: Zakon o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva. Cl. S določa, da se od vplačila vsake cele srečke in vsakega razreda pridrauje na račun države 20% in največ do 3 kat pi-sarina. Iz tega kosmatega dohodka (20%) se pokrivajo nagrade pooblaščenim prodajalcem srečk in vsi ostali stroški razredne loterije. Od čistega dohodka vsakega žrebanja pa se od kaže 10% rezervnemu foadiu za kritje ev. izgub. Ostane pa dalje na razpolago ministrstvu za kmetijstvo, in sicer 46% za pospeševanje poljedelstva, živinoreje itd., 20% za podporo poljedelskim zadrugam, 15% za pospeševanje obr-tov, 15% za malo kmetijsko industrijo in hi'šno industrijo, 10% za dajanje posojil (6% lanetovalcom, 4% obrtnikom).
Mesec dni pozneje je že izšel podroben pravilnik, ki kar ne more našteti vseh nalog ki panog, ki se naj odpirajo iz dohodkov razredne loterije. »Razširjajo naj se kmetski nauki, tečaji za učitelje, mladeniče, duhovnike na dežeJi, ustanavljajo naj se gospodinjske in specijalne kmetijske šole, prirejajo kimetijske razstave, čim boljše predelovanje kmetijskih proizvodov, sadovnjaki, vinogradi na ameriški podlagi itd.
V samem zakonu se še nahaja določba, ki pravi, da je treba od čistega dohodka, ki naj je ministrstvu za kmetijsko na razpolago, odbiti dve tretjini tri leta »za zgradbo poslopja ministrstva za kmetijstvo.«
Zanimivo je. da je ostal ta člen v veljavi tudi po preteku 3 let. Torej tudi po letu 1925. Zakaj čl. 243 fin. zaik. za 1. 1926-27 pravi, da naj se tj dve tretjina pridržita do 31. decembra 1927.
V finančnem zakonu za 1. 19*27-28 se določba podaljšuje ćo 31. decembra \939l A v letošnđem finančnem zakonu je ta določba iz previdnosti še enkrat ponatisnjena.
Tako torej dve tretjini čistega dobička razredne loterije še do danes nista bili izročeni svojemu pravemu namenu: podpiranja kmetijstva širom vse države.
Zadeva je bila namreč taka, da se nekaj let vobče ni začelo graditi nove palače za ministrstvo kmetijstva, kasneje se je stavba gradila v tako orjaških dimenzijah, da bo služila najmanj trem ministrstvom za dom. Oficijelno bosta v njem po dosedanjih dispozicijah ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za Šume in rudnike. To je največja palača, kar jih je v Beogradu Zgradila se je z denarjem, ki je bil namenjen kmetijstvu.
Kljub temu morajo biti dohodki razredne loterije izredno visoki. Ogromne vsote gredo za upravne izdatke, še večje za tantijeme. Vendar ostane še vedno lepa vsoti-ca na razpolago in te vsote se je letos po-lakomnila državna blagajna s posredova-
vanjem čl. 266 fin. zak. za ki pra-
vi, naj se kljub S. 11 zakona o ustanovitvi razredne loterije (to je člen, ki dateča odstotke za podpore po edinim kmetijskim panogam iz čist aga dobička razredne loterije) v proračunskem letu 1936-29 iz dohodkov te loterije vlazi kot čisti presežek v »lavno državno blagajno 18 milijonov Din.
Med tem, se tarna ministrstvo za kmetijstvo, da mu vsako leto krčijo itak minimalen proFažun, je letos pod pritiskom ra-dikalsko - klerikalnega »ljudskega« režima moralo pristati, da samo sebi jemlje 10 milijonov od toli potrebnega denarja za podpiranje kmetijstva v naši državi.
Kljub temu, da so klerikalci že dve leti na vladi še danes javnost nima nobenega vpogleda v način poslovanja razredne loterije in v vsote, ki se iz čistega dobička po-razdeljujejo po vsej državi. Razredna loterija ne objavlja nobenih podatkov o tem, odkod se stekajo glavni dohodki te loterije (ker je znano, da je večina igralcev iz pre-čanskih krajev, kar pa ni prav razredni loteriji in se boji objaviti). Ravno tako nima nihče podatkov, kam gredo milijoni čistega dobička. Pravično bi bile, da se čisti dobiček porablja v razmerju dohodkov po pokrajinah. Slovenija igra prav na veliko, a uverjeni smo, da ni prejela od države niti stotinke onega, kar je država zasluzila s slovenskimi loterijskimi igralci. Menimo, da bi bile le pravično in pošteno, ako bi jo g. Kulovec, ki je bil minister poljedelstva, zahteval proporcdjonalno razdelitev, kot minister via facti izvedel, celo s popravki za krivice iz prejšnjih let ter predložil Narodni skupščini zadeven zakonski načrt To bi bil storil minster, ki mu je do pravih ljudskih in slovenskih interesov in ki se v primeru potrebe tudi ne plaši razgnati sršenovega gneada zajedalcev okoli razredne loterije.
Največja sramota pa je, da je kleroradi-kalska vlada odvzela sedaj kmetijstvu kar 10 milijonov Din. Samo iz tega naslova bi morala dobiti Slovenija 2 do S milijone, ki bi se prav izdatno poznali. Toda klerikalcem je do razredne loterije in do kmetijstva kakor za lanski sneg. Glavno je, da so preganjali domače napredne kmetijske strokovnjake in spravili nekaj svojih partizanov naprej. Od tega naj živi naše kmetijsko ljudstvo . . .
Ko sta lani klerikalna oblastna odbora prevzemala kmetijske ustanove od države, zakaj predstavniki SLS v vladi niso prišli na misel, da država prepusti oblastem dohodke razredne loterije v proporeinalnem iznosu igralcev iz poedinih oblasti? Koliki milijoni bi bili po tej poti prišli nazaj, a oblastem, zlasti našim, bi ne bilo treba posegati po ominoznih oblastnih davščinah in valiti na ramena slovenskih davkoplačevalcev novih stomilijonskih bremen.
Razredna loterija, SLS, kmetijski minister Kulovec in 10 milijonov, ki bodo sedaj romali v državno blagajno, vse to je žalostno poglavje.
Dukata kot brutalnega in brezobzirnega človeka. Razprava je bila popoldne prekinjena in se bo nadaljevala.
Seljak Milan Krnjaiić, ki se je nedavno vrnil iz Amerike, se je napotil na sejem v Apatin. Na povratku se mu .»e pridružil neznanec, ki ga je nenadoma udaril s palico po glavi. Krnjajić se je zgrudil nezavesten na tla. To se je zgodilo predvčerajšnjim dopoldne. Nezavestnega so našli mimoidoči šele proti večeru na cesti. Ko se ie zavedel, je pogrešal denarnico, v kateri je imel 50 ti«eč Din. Policija je kmalu prijela napadalca v osebi seljaka Gjurušeka, pri katerem so tudi Hašli ukradeni denar.
★
V zagrebški okolici se ie smrtno ponesrečil delavec tovarne cementa. To je že druga nesreča delavca/ ki je pri opravljanju svojega pasla izgubil življenje. V Dolcu se je namreč pred tednom pripetilo, da se je na sličen način ponesrečil delavec, ki ie pa po čudnem naključju ostal živ. V tovarni cementa v Podsusedu je pa delo zahtevalo včeraj novo žrtev. Delavec Gjure Jehičič, star 33 let in oče treh otrok, je delal na nasipu pri tovarni. Bila je nevarnost, da se plaz zemlje odtrga. Delavec je pa kljub temu kopal na nevarnem kraju še naprej in ie svojo predrznost plačal z življenjem. Nenadoma se je med delom plaz utrgal in pokopal pod seboj Jehičića; Ostali delavci, ki so delali v bližini, so prihiteli na pomoč in začeli odkopavati ponesrečenca. Močne delavske roke so hitro odkopale delavca, ki je pa dobil težke notranje poškodbe in se je pod plastjo zemlje zadušil. Izvlekli so ga izpod praza že mrtvega.
Na praznik vseli svetih je sklenila služkinja Dragica Masnec iz Zagreba preseliti se na oni svet. Zakaj si je prav za prav hotela končati življenje, ni znano. Ker je pa stara komaj 18 let, jo ie v smrt gnala najbrž nesrečna ljubezen. Da bi bila njena smrt bolj romantična ali simbolična, je mlada služkinja izvršila samomor na dan vernih duš, ko so grobovi okrašeni in gore na njih svečlce. Vendar se zdi, da Dragica ni mislila tako resno, ker bi sicer izpila večjo količino ocetne kisline in ne samo pol decilitra. Po samomoru je začela klicati na pomoč. Domači so tako uganili, kaj se je zgodilo in so poklicali rešilni voz, ki je nesreč-nico odpeljal v bolnico, kjer so ji izprati želodec in ji rešili življenje. Žalosten dan vseh svetih je prevzel tudi kočijaža Martina Kvatočnika, stamijo-čega na Paromlinski cesti v Zagrebu. Navadno se zgodi, da nežni spol poseže po strupu, močni spol pa se posluži pri takih prilikah samokresa ali vrvi. To pot je naredil izjemo kocijaž KvatoČnik, ki je v samomorilnem namenu izpil večjo količino solne kisline. Mož je star šele 27 let. Ker je tudd on začel klicati na pomoč, so poklicali rešilni voz in ga odpeljali v bolnico. Ker je njegovo stanje težko, ga policija ni mogla zaslišati in ugotoviti, kaj ga je gnalo v obup.
Vroča ciganska kri
Kranj, 3. novembra.
V Kranju in okolici je mnogo ciganov, ki so deloma še nomadi in taborijo danes tu, jutri tam, deloma so napol civilizirani. Za silo civilizirani pohajajo po gostilnah, muzicirajo in prirejajo ciganske koncerte. Med to družbo je bla tudi lepa črnolasa in temperamentna Ana Reichartova. Komaj 24-letni Ani je dvoril cigan — menda mu je Miško ime — in bil je na njo tudi sila ljubosumen. To je dalo povod tragediji, ki se je včeraj odigrala v Kranju.
V neki gostilni je sinoči igrala in kon-ce rti rala večja družba ciganov. Bili so prav dobre volje in razigrani. Toda nenadoma je nastal med njimi prepir. Menda radi lepe Ančke. Med prepirom je počil strel in težko ranjena se je Ančka zgrudila na tla. Krogla jo je zadela v trebuh in jo težko ranila. Razmesarila ji je vse drobovje. Siroto so takoj prepeljali k zdravniku dr. Fajdigi, ki ji je nudil prvo pomoč, nakar so jo prepeljali v ljubljansko bolnico. Njeno stanje je zelo resno. Kakor izvemo, so orožniki krivca že aretirali.
Nečloveško ravnanje s starim možem
St. Lambert, 3. novembra.
Brala Janez in France iz Borja pri Št. Lambert u sta zsnana rogovileža m sta imela večkrat opraviti s sodiščem. Tam pa jih bodo tudi zdaj prijeli zaradi zadnjega napada, ki sta ga zagrešila nad 60-letnim starčkom Jakobom Vozljem.
Stari mož je prišel na obisk v Št. Lambert in je ravno stopil v veže Baševe gostilne, iz katere sta prišla precej naikre-sana bratca Janez in France.
Eden obeh rogoviležev se je zaletel v starčka in ga podrt na tla. Stari mož se je seveda branil in prosil, naj mu prizane-seta. To je razgrajača še botj raztogotilo. Z združenimi močmi sta se spravila Janez in France nad starega Jakoba in sta ga pričela prav na mile »vize« obdelovati.
Posebno hud je bil Janez. S koleni in z okovanimi čevft je suval in tolkel ubogega starčka in ni nič gledal, kam je priletelo. Trpinčil ga je do onemoglosti Vozel j je omedlel in se je posrečilo še le sosedom, da so ca oteti pretepačema in ga z obktad-ki spravi!} k zavesti.
Za fantovsko pustolovščino se zanimajo zdaj orožnifci. Razen Janeza, ki je tako grdo ravnal s starčkom, pride v kajbico
na ričet tudi njegov brat, ki je skočil že po kol in je bil po Vozijii ter kričal, da ie treba sitnega starca pobiti. Morefcfg bi pfi-šlo še do hujših posledic, da nista začela w-riti pre*#pae>v soseda Gfešelj in JČevaj, ki je fantoma iztrgal iz rak kole.
Nesrečnega starčka se 'spravili v z^fav-niško oskrbo. Mož je zelo obtočen, fma otekline okrog oči in po glavi. Udar« se mu poznajo tudi po vsem telesu.
Dva ljubezniva mejaša
Medija,  3. novembra.
Miha in Tone iz Medije sta postala pred mesecem dni mejaša, ker je kuadj Miha sosedno kmetijo. Po lepi slovenski navadi pa je prišla kmalu med obema mejašema do prepira. Tonetu se je namreč hotelo, da bi jo svojemu sosedu zagodel. Iskal je kaj primernega, da bi Miho razkačil. In res! Ko je hotel drugo jutro Miha pa delo po bližnjici, ki je vodila čez sosedovo posestvo — ni mogel. Prijavni sosed je ponoči za-gra&l pot Čez svoje posestvo. To i a pa moža seveda ujezilo. Zakadil se }e v ograjo, ki je zrastla preko noči in jo pričel rušiti. Tone, ki je opazoval sosedovo početje iz skrivališča, pa ni držal rok križem. Videč, da podira sosed njegovo ograjo, je zagrabil kol in tekel ž njim na branik. Na prelazu sta se oba možaka precej trdo sprijela. Vihtela sta kole drug po drugem in se neusmiljeno obdelavala. Ko sta vrgla kole proč, sta se oklenila drug drugega nakar sta se pričela obdelavati s pestmi in z nogami, dokler ju nista razorožili domači.
Pa ju je Tone še kljub intervenciji močno skupil. Po vsem telesu se mu poznajo sledovi kola in sosedovih pesti. Tone je morati k zdravniku, ki je pregledal rane. Napravil mu je tudi potrdilo, s katerim bo Tone gnal Ijubeznjivega Miho pred gosposko.
Jam pa bodo oba ravsarska soseda pomirili, ker so paragrafi najboljši lek za pretepače.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA.
Sobota, 3. novembra: «Dobri vojak Sv«jk». Izven.
Nedelja, 4. novembra: Ob 15. «Modri osli*
ček Miško*. Izven.
Ob 3(X: «Doi>ri vojak Svejk*. Izven. Ponedeljek, 5. novembra: «Tajna dolgega
Življenja*. Red B. Torek, 6. novembra: ccKukuli». Red A. Sreda, 7. novembra: Zaprto. Četrtek, 8. novembra: «Jfcomea in Julija». C.
OPERA
Sobota, 3. novembra: «Dalibor». Red C. Nedelja, 4. novembra: Ob pol 20. »Grofica
Marica*, opereta. Izven. Ponedeljek, 5. novembra: Zaprto. Torek, 6. novembra: <rFaust».  Gostuje g.
Hugo Zathev. fced C. Sreda, 7. novembra: <rSalome». Lanski B.
abonma. Četrtek, 8. novembra: Zaprto.
Lidija Wisiak in Vaolav Vleek v »Buhne«. Bivša prva plesalca ljubljanske opere sta dobila v št. 208 dunajskega ilustriranega tednika :»Die Btihne« celo stran z dvema slikama in sledečim spisom, ki ga podpisuje dr. J. Stavnik: »Med vsemi plesalci in plesalkami, ki so v zadnjih letih nastopili v Parizu, zasluzi umetniški par Lidija Wisiak in Vaclav Vlček posebne omembe, ne le zaradi prav dobro izobražene tehnike, nego zlasti zaradi odlične individualitete, ki se izraža v njunih plesih in cesto kaže nove poti. Lidija Wisiakova je ena izmed najbolj otroških, čistih in sramežljivih plesalk našega časa. ČVtudi nastopi še tako malo oblečena, da je njeno dražestno telo takorekoč nago, nimamo nikoli vtisa lasci vnega razkazovanja, nego vselej le resnično umetniške produkcije. Pojmovanje plesa tega para obstoja v iz-vestni konstruktivni plastiki, ki je prav tako daleč od kulturnih ali dadaističnih čudaštev, kakor od povsem konvencionalne tehnike klasične plesne umetnosti. Toda dočim večina »modernih« plesalk klasično plesno umetnost zamenjava le zato, ker nimajo zadostne tehnike, je Lidija Wisiakova prišla k moderni plesni umetnosti prav zaradi in vzlic klasični njeni plesni umetnosti. Njen ples dobiva zategadelj izrat&no obliko konstrutivnega obsega, ki predstavlja različne stadije duševnega razvijanja. Umetnika sta bila angažirana od Opere Comique za pariško prvo uprizoritev Prodane neveste da bosta interpretirala slovanske plesec. — Z zanimanjem pričakujemo zdaj še pariških kritik o naši baletni umetnici.
Opozarjamo na nocojšnjo vprizotitev ccDobrega vojaka Švejka* v ljubljanski dra* mi, ki se vrla kot izven predstava.
Nedeljske ljubljanske gledališke pred* stave. V nedeljo 4. t. m. popoidne ob 15. j« v drami prva mladinska igra letošnje se-jsone. Vprizori se francosko delo «Modri osliček Miško*. Zvečer ob 30. uri vprizori drama velezabavno vojaško komedijo «Do* bri vojak Svejk» z g. Cesarjem v naslovni vlogi. V operi se poje ob pol 20. «Grofica Marica« v običajni zasedbi. Vse tri pred* stave so izven abonmaja pri običajnih dram* skih, odnosno opernih cenah.
Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. Danes in jutri vprizori Šentjakobski gledališki oder velenapeto detektivsko igro v štirih dejanjih angleškega pisatelja fid-garja Wallacea. Obinstvu je dana prilika, da reši uganjko. Ves aparat angleške policije je na nogah, da najde in zgrabi £ani jamega zločinca, znanega pod imenom »Čarodeje. Pridite, zasledujte, ugibajte. — Več ne smemo povedati, Vstopnice so v predprodaji v trgovini gos p. Petra Sterka
nasl. Miloš Karni&iik na Starem trgu. sobotna predstava je namenjena oboneiitom in drugemu občinstvu, nedeljska pa izven abonmaja.
Prvi simfonični koncert muzike drav. div. o|>]«ati bo v ponedeljek 19. t. m. v uni* omski dvorani. Ko soltstinja svira na tem koncertu gdč. Jadviga Poženelova znameni* te Franckove simfonične varijacije za kla* vir e spremijevanjem orkestra
Gostovanja operne pevke Stallor-Mot ter v Gradcu. Znana operna pevka Staller-Statter je. gostovala te dni v Gradpu, kjer je nastopala v na slavni vlo§# v °PQfT >^a_ dame gy«erfly<. Qf#ški kritiki pisen o njenem gostovanju zelo laskavo, pravijo, da je zapuplila najboljši vtis. Obejf|sWo ji je prirejalo navdušene ovacije.
t=r--- ■---- -ju. .
ž&etežnica
KeJedar.
Danes: Soba*a, 3. novembra 1928; katoličani: Hubert; pravoslavni: 21. oktebra, Ilarion.
Jutri: Nedelja 4. novembra. KaTl Bor.: pravoslavni: 22. oktobra, Averkije. Današnje prireditve. Drama: Dobri vojak Svejk. Opera: »Dalfbor«. Kina Matica: »Sinovi ene matere* Kino Ideal: »Songc.
Prireditve v nedeljo, Drprna; ob 15. ?Moxlri osliček«, ah £\ »Dobri vojak Svejkc.
Opera: »Grofica Marica«. Kino Matica: »Sinovi ene matere« Kino Ideal: »Song«.
Dežurne lekarne Danes In jutri: Piccoli, Dunajska cesta, Bakarčič, Karlovska cesta.
Nove knjige in revije
»Trgovski koledar za I. *?29«. Te dnt
je i*šel >7rEovski ko!edar< za leto \929. Letošnji koledar ie tako izoporjolnien. da bo nudJI vsem trgovcem, industrljcem in obrtnikom, pa tudi drugim stanovom vse potrebne ink>rmaciiie. Koledar orinaša zakon o neposrednih davkih, nrednise in določbe o trgovanju z mononolskimi predmeti, pokojninsko zavarovanje nameščencev, takse za pregled in žigosanre mer rn sploh vse drugo, kar se rabi v praktičnem življenju. »Trgovski koledar< se naroča uri trgovskem društvu »Merkur« v Liubliani in ga vsem trgovcem toplo priporočamo.
»Ženski Ust«. Izšla ie novemberska številka »Ženskega k*sta<. okusne zagrebške modne revije Številka ie posvečena jesenski damski modi in prinaša slike najnovejših modnih toalet in naiapartnejše vzorce, članke e modi ter damskem in det-skem perilu. Zanimive so tudi nekateri drugi aktuelni prispevki, pestro beletristično gradivo itd. »Ženski liste, ki ie nedvomno naša najlepša modna revija, se naroča v Zagrebu. Naročnina za pol leta znaša °0 Din. četrtletno 45 Din. o Posamezna številka 18 Dan. Naroča se v Zagrebu. Samostanska ulica 2. i.
»Domači Prijatelj«. Preieli smo no-vembersko številko »Domačega Prijatelja«, simpatičnega mesečnika za zabavo in pouk. Ta revija, ki si je radi svoje oestre in poljudne vsebine v najkrajšem času pridobila velik krog čitateljev. se izpopolnjuje od številke do številke Zadnja StevMka je deloma posvečena prazniku »Vseh svetih«, a tudi vse ostalo gradivo ie zanimivo. Prav zanimiva sta uvodna pripovedna spisa Marjanovi č - Kor če ta in \V. Zechenteria. nuN^-ne so pesmice Radivoja Reharia. Ksaverja Meška in Mile Klobčiča, originalna je groteska Frana Pogačnika. Ivan Vuk nadaljuje svoje rrrimobežne vtise in pripovedovanje »Skozi okno vlaka«, reviio na zaklfučuieio filmski in gledališki prispevki. »Domači Prijatelj« izhaja vsak mesec in stane na leto saoto 30 Din. Polletna naročnina znaša 17 Din, posamezna številka stane 4 Din. Naroča se v LJubljani v uoravi. Miklošičeva cesta 13. Revijo vsem toplo priporočamo.
Nova tovarna ogledal v Ljubljani
Po vojni je ostala vse Jugoslavija brez vsake tovarne brušenega stekla, kajti veči* na teh je ostala pod Avstrijo ali Češkoslovaško. Zato je bUa naša država navezana samo na uvoz iz inozemstva, ki Je bil z4ru« žen z velikimi težkočami in carinskimi ovi* rami.
Toda kmalu so se razmere izpremnile. Ena najslovitejših praških tvrdk Ing. Kopi' sta & Doubskv je v Jugoslaviji ustanovila novo tovarno brušenega stekla, in sicer naj« prej v Osijeku, pozneje pa še v Zagrebu. Ta je bilo pred petimi leti. Radi svojih so* lidnih in prvovrstnih izdelkov, izvrstnega strokovnega vodstva ter zaposlitve tehnično izvežbanega delavstva se je podjetje naglo širilo in moralo je celo povečati svoj obrat. Razširilo se je ter preosnovalo v delniško družbo pod imenom <*Spectrum» d. d. Ing. Kopista & Dubski ip Krstić, tovar* na ogledal in brušenega stekla. Poleg tovarn v Osijeku in Zagrebu je družba ustanovila tudi novi tovarni v Beogradu in Ljubljani.
Lani ie družba opustila beograjsko tovar* no, zato pa je posvetila večjo pažnjo osta* lim trem tovarnam. Vse tri tovarne so do* bro uspevalo in zanimivo je, da je bila do* sedanja letošnja produkcija celo večja, ne« ga lapi, ko so obratovale itiri tovarne. To je dokaz solidnosti in dobrih izdelkov tvrd
ke, zakaj upoStevatl moramo, da je v pohi* štveni stroki vladala stagnacija.
Ljubljanska tovarna <cSpectrum» je do* segla tudi lepe uspehe m se uspešno ras« vija. Dmiba jo je prevzela od prejšnje tvrd= ke «Ogledalo» v Medvedovi ulici, jo pte= uredila, tehnično prvovrstno opremila in modernizirala. Toda radi povečanja obrata so ji postali prostori kmalu pretesni. Zato. in da zadovolji vsej svoji številni klijenteli, se je tovarna te dni preselila na Celovško cesto 81. Nova tovarna že obratuje; njeni izdelki so res prvovrstni, kar priča tudi dejstvo, da sta dva njena tovarniška znanatvs* pika na letošnji razstavi v Celju prejela obe prvi nagradi.
Med tovarniškimi izdelki, ki jih proiz. vaja <rSpec t rum» moramo predvsem omeniti izdelovanje belgijskega kristalnega stekla debelosti 6 do 8 mm, specijalnih s 4 ram do navadnih, kakor tudi boljših fmejših ogle* dal debelosti 2 mm. Tam se brusijo tudi steklene plošče, ravne m upognjene, za po* hišrvo, ialofcbe, kopalnice, lokale, avtomobi* le in za vse druge potrebe. Poleg tega do* bavlja tudi velike steklene plošče, ravne in upognjene za portale in izdeluje umetns osteklenja z brušenim teklom v medenini, bakru, niklju itd., torej vsa v to stroko spadajoča dela. Na tovarno «Spectrum» opozarjamo stavbnike, steklarje, avtomobi* liste, črkoslikarje in vse, ki potrebujejo ste* klene izdelke. Razvoj tovarne priča, da bo kmalu krila potrebe slovenskega trgp
Pisane zgodbe iz naših krajev
Revolverska bitka na cesti. — Advokat ustrelil svojega zeta. — Roparski napad. — Strašna smrt pod plazom. — Dva samomorilna kandidata.
Predsnočnjim je prišlo v zagrebški okolici na Kustošiji do prave revolver-ske bitke. Stepii so se pijani moški radi žensk. Žrtev pretepa, v katerem so pijanci rabili tudi orožje, je postala neka ženska, ki jo je krogla težko ranila. Popoldne je prišlo v gostilno «Šport» pet fantov. Naročili so vina in se začeli zabavati. Bili so Gjnro Štrtek in njegov bratranec Josip Krvarič, Ernest Zakušek iz Kustošije in Ivan Gjernek. Peti član družbe je bil ostalim malo znan.   Omenjeni štirje so ga srečali pred gostilno in ga povabili na pijačo. Fantje so pridno pili in peli. Ko se je zrnTačalo, so bili že vsi natreskani in začeli so se pogovarjati o ženskah. Zakušek se je pohvalil,   da se v njega vsaka ženska zaljubi, samo če hoče. Štrtek je pripomnil, da je imel že ne-broj ljubic. Prepir je bil vedno večji in pijani fantje so začeli drug drugega žaliti. Zakušek se ie čutil posebno užaljenega, sunil je Štrteka in zapustil gostilno. Ostali so planili za njim in na cesti ie nastala pravcata bitka, ker so fantje potegnili samokrese in začeli streljati. Okoli 8. ure je padel prvi strel. Oba Štrteka, Gjernek in neznanec, ki pa menda ni bil udeležen dejansko pri bitki, so bili na eni strani, Zakušek in še dva fanta, ki sta se mu pridružila, pa na drugi. Streli so padali z obeh strani. Kdo je prav za prav streljal, ni bilo mogoče dognati, ker je bila tema. Mirni prebivalci Kustošije so odpirali okna in začudeno vpraševali, kaj se je zgodilo, ko so pa čuli strele iz teme, so se poskrili. Tedaj se je začul krik neke ženske: Joj, ubili so me, na pomoč!   Javkanje ženske   je pretepače osupnilo in nehali so streljati. Oba Štrteka z Gjemekom sta se vrnila v gostilno, Zakušek s svojkna tovarišema je pa pobegnil. Ljudje so kmalu prihiteli pogledat, kaj se je pripetilo ženski, ki je kBcala na pomoč. Našli so jo v mlaki krvi ob cesti, kraj nje pa njenega moža. Bila je Ema Leonhardt, ki se je vračala s svojim možem, sobosli-karjem domov. Nesreča je hotela, da je zadela krojda 20 letno Emo in jo težko ranila. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer je bila operirana. Operacija se je posrečila, vendar je pa ranjena težko, ker je noseča. Lastnik ka-
varne in gostilne «Šport» je takoj pozval orožnike iz VrapČ, ki so pa bili na obhodu in so prišli šele po bitki na Kustošijo. Intervenirala je tudi zagrebška policija, ki je aretirala tri pretepače in iih izročila orožnikom.
*
Iz Bitolja poročajo, da se je pred tamošnjim   sodiščem pričela razprava proti advokatu Papasogn, ki je poleti ustrelil s samokresom svojega bogatega zeta trgovca iz Kaira Stenja Duka-sa. Za to razpravo vlada v vsem Bi-tolju napeto zanimanje. Razprava se je pričela predvčerajšnjim z zaslišanjem obtoženega advokata Papasoga. Obtoženec ie že starejši mož. Stal je pred sodniki popolnoma strt in je solznih oči izpovedoval, kako je ustrelil svojega zeta. Moj zet in hkratu moi nečak, je izpovedal advokat, je bil znan kot velik nasilnež in babjek. Pred leti je zapeljal mojo hčerko, tedaj 15 letno Atino. Preo stajalo mi ni drugega, nego prisiliti, da sta se vzela, čeprav sem bil prepričan,   da   trgovec Dukas ni pravi mož za mojo hčerko. Kmalu sta dobila zakonca potomca. Od tedai je postal Dukas skrajno grob in nasilen napram moji hčerki. Bil je brezobziren in neprestano jo je zmerjal. Tudi pretepal jo je in jo končno spodil iz skupne spalnice ter zaprl vse dohode do svojega   stanovanja.   Uboga mati je morala spati in prebivati v tesni sobici pri stranišču. Vse sem opazoval in sem se zgražal, toda hčerki nisem mogel pomagati. Usodnega dne sem prišel k hčerki na obisk. Ko sem vstopil, je jokala in kopala svoje dete. Vprašal sem jo,   zakaj joče, nakar mi je potožila svoje gorje. Mož ji ni hotel kupiti niti drv. da bi segrela vodo za kopel. Tedaj je ibila mera potrpljenja pohia. Vdrl sem v sobo svojega zeta in sem mu očital nečloveško ravnanje. Ko je Dukas odgovoril na moje očitke le s psovkami   m   porogljivim nasmehom, sem potegnil samokres in oddal na zeta več strelov. Kaj se je zgodilo pozneje, ne vem. Osvestil sem se šele na stražnici, kamor so me odpeljali policaji. Po zaslišanju obtoženca pa so bile zaslišane še priče, ki so izpovedale v prid obtoženca m njegove hčerke. Vse   priče so opisovale umorjenega
Stev. 25Ž
•SrOVFNSKT NAROD* dne 3. novembra 1928.
8bbM 31
Smernice pri razširitvi parne naprave v ljubljanski mestni elektrarni
Iz predavanja inženjerja G. Bulica » Udruženju inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana
Mestna občina ljubljanska je v svrho razširjenja svoje kalorične električne centrale zaslišala kot izvedence tri strokovnjake elektrotehniške stroke. Smernice razširjenja, za katero so se zavzeli ti izvedenci so označene v točkah: 1.) postavitev turbinskega agregata 2200 kw, 2.) direktno škropljenje turbine z generatorjem, 3.) postavitev strmocevnih kotlov, 4.) nabava samo dveh kotlov brez rezervne, 5.) čiščenje vode po sistemu »Neckar«.
Ker spadajo zgornja vprašanja povsem v parno stroko, se smatra g. ing. GuMča, kot inšpektorja parnih kotlov, ker se že leta bavj s temi vprašanji, za kompetetnega, da izzove debato o tem, za strokovnjake in meščane zelo važnem vprašanju.
V naslednjem navajamo izvleček njegovega predavanja dne 19. okt. v Udruženju inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana.
Izbira primemo velikega stroja izgleda na prvi pogled enostavnejša, kot je v resnici. To bi sledilo tudi iz prej omenjenih strokovnih mnenj izvedencev, katerim je bila poverjena presoja tega vprašanja.
Mnenja izvedencev
Prvi izvedenec smatra za priporočljivo, da turbina nosi maksimalne obtežbe. Ker je bila enoturbinska naprava brez enakovredne rezerve, smatra isti izvedenec, da bi v ta namen lahko služila obstoječa naprava, ki se bo stavila v pogon v slučaju revizije turboagregata in čiščenje kondeoČ-ne naprave ter parnih kotlov.
Drugi izvedenec priznava sicer prijetnejše obratovanje z dvemi agregati polovične delazmožnosti. zde se mu Pa daleko važnejši obratni stroški, ki so ba;e pri dveh majhnih agregatih letno celih 77.000 Din dražji nego pri večjem agregatu. I>o tega rezultata prihaja sledeče: Velika turbina rabi na sklopki za k. s. uro polovični obtežbi 4,08 kg pare. Manjša turbina pri polni obremenitvi pa 3.83 kg. Pri dveh m I joti i h kw urah v letu izda ta razlika 43.000 Din v prid malim turbinam. Ker so pa dve mali turbini Po 1100 kw za miljon Din dražje nego ena turbina za 2200 k\v. moramo odšteti za obrestovanjc in amortizacijo 120.000 Din letno, v breme malim turbinam. Rezultat bi bil po mnenju drugega izvedenca ta, da je ena turbina za 2200 kw letno za celih 120.000 — 43.0OO — - 77.000 Din cenejša nego dve turbini.
Kaj pravi ing. Gulić
Ta trditev žalibog ne drži. ker je ta izvedenec pomotoma primerjal porabo pare na sklopki turbine in je prezrl vse električne in mehanične izgube generatorja, kondenzatorja, napajanja i. dr., ki bistveno spremenijo potrošnjo pare oJ sklopke turbine do stikalne deske.
Obtežilui diagram mesta Ljubljane se bistveno razlikuje od idealnih obteženih diagramov* večjih industrijskih mest, zato je povprečna poraba pare za kvv uro v veliki meri odvisna od časa manjše obtežbe, ko ie sorazmerna potrošnja pare vsled slabe obtežbe odnosno ogromne porabe pare starih batnih strojev občutno viSja nego pri polovični obtežbi velike turbine ali pa pri polni obtežbi male.
Kakor je iz diagramov razvidno raste poraba pare za k\v uro rapidno. ako pade obtežba stroja pod polovico.
Letna oddaja mestne elektrarne je znašala 1927 leta 2,700.000 kw ur; maksimalna obtežba 1400 kw, povprečna obremenitev pa samo 388 kw. Ako na podlagi celotne obremenitve izračunamo povprečno porabo pare, pridemo do zaključka, da ie predvsem celodnevno obratovanje z agregatom 2200 kw sedaj kakor tudi za celo vrsto let vsled prekomerne potrošnje pare nepriporočljivo. Nasprotno bi bilo celodnevno obratovanje s turboagregatom za 1100 k\v na, mestu že sedaj, ako bi bile priključene Kleče.
Povprečna potrošnja pare v centrali bi zi.-ašala pri obremenitvi kot leta 1927 ako bi imeli 2 X 1100 kw turbini. 8.25 kg kw uro; pri eni turbini pa 9.72 kg.
Ce bi priključil: Kleče, bi se zvišala pri večji oddaji 1,100.000 kw ur poraba pare pri dveh tnalih agregatih le za 8.33 kg kw uro ali pa 50% za kw uro več kot zgoraj.
Pa tudi pozneje, če se posreči dvigniti konzum mestne elektrarne na 6.700.000 kw ur, bo znašala poraba pare pri velikem agregatu za kvv uro 7.13 kg pri malih turbinah pa 6.37 kg. Prihranek na kurivu pri pogonu z dvema malima turbinama znašal bi letno pri današnji obtežbi čez 200.000 Din pri oddaji 6,700.000 kw ur pa 270.000 Din. Od te vsote pa je treba odšteti 120.000 Din za obrestovanje in odpis dražje nabave dveh strojev.
Oglejmo si sedaj obratno sigurnost obeh varijant. Absolutna obratna sigurnost je fraza, zato je žalibog prepotrebno, da si za vsak slučaj zasiguramo primerno rezervo. Običajno se predvideva, da odpove v rrajopasnejšem trenutku največji agregat, in da morajo prenesti ostali stroji brez pre-obtežbe maksimalno obremenenje.
Električna centrala ima sedaj 4 parne stroje in 2 Dieselova motorja s skupno proizvajatnostjo 2500 k. s. ali 1770 kw. Vsi ti stroji skupaj ne morejo nikakor tvoriti polnovredne rezerve za novo parno turbino 2200 kw. Pri dveh agregatih po 1100 k w pa zadostujejo za rezervo oba Dieselova motorja in parni stroj od 800 k. med tem ko se lahko trije stroji iz prejšnjega stoletja izločijo iz centrale. Z demontažo teh parnih strojev in 6 starih kotlov pridobilo H se dovolj prostora za poznejša povečanja. Prihranile bi se s tem 3,000.000 Din, ki so predvideni za nakup sosednih parcel, ki
bi bile potrebne, ako bi se hotelo današnjo zgradbo izdatno razširiti.
Zaenkrat raste pi nas v Ljorbl.rani v ogromni meri le obtežilna konica, ne tako potrošnja električne energije, ki bi kolikor toliko opravičevala postavitev pretirano velikega agregata.
Ugotovili smo doslej, da bi bilo iz vseh ozdrov bolje, ako bi ljubljanska občina naroČila dve majhni parni turbini polovične delazmožnosti mesto enega velikega agregata. Nastane sedaj vprašanje po sistemu turbine, ki bi bil za Ljubljano najprimernejši.
Prednosti posameznih sistemov
Govornik razpravlja obširno o prednostih posameznih sistemov in izvaja končno: Efekt turbine se zviša v skladu z zvišanjem obodove brzine rotorja. To je dovedlo pri majhnih agregatih že pred leti do izvedbe posrednega prenosa sile od turbine na generator potom zobatnikovih prestav. Po dolgih breuspešnih eksperimentih se ie končno doseglo prestave, ki odgovarjajo v vsakem pogledu. Obodova brzina ozobji dosega že 70 m/sek, dasiravno prenašajo ogromne sile z neznatno igubo 1—27o.
Izvedenci so se izTazili proti pogonu z zobatimi kolesi z ozirom na obratno sigurnost.
Turbinam z zobatimi kolesi, katere iz-gotavljajo nota bene vse večje turbinske tvornice, se je napravila od strani izvedencev krivica, katero skuša popraviti govornik s citatom priznanega dr. ing. Krafta. ki pravi v svoji knji>gi »Die neuzeitliche Dampfturbine V. D. I. Verlag 1926.« »Bei kleineren Leistungen muss dan durch Zwi-schenschaltung von Uebersetzungsgetrieben zu hoheren Drehzahlen ubergehen, um fiir die Kraft & Arbeitsmaschinen die gtinsrigen Verhatnisse zu erreichen. Da die zwischen-gesehaiteten Zahnradvorgelege einen setor hohen Wirkungsgrad haben, konnen ietzt auch Turbinenanlagen kleineren Leistung mit guter Wirtschaftlichkeit gebaut werden. Mit der Erhohung der Drehzahl der Turbine und der sich daraus egebenden Ver-ringerung der Abmessungen und Gevvichte Avachst gleichzeitig die Betriebssicherheit. Als weitere Vorteile ergeben sich tur solehe Anlagen im allgemeinen geringe Herstel-lungs und Unterhaltungskosten. geringer Raum. und Gewichtsbedarf. lelchte Handhabung und Transportfahigkeit. Die Verluste des Zahnradvorgeleges selbst sind so gering, dass sie duTch den Gewinn der durch \virtschaftlichere Arbeiten erzielt wrrd, reichlich aufgewogen werden. Bei der derzeitigen Beherrschung der Baustof-frage und der Kenntnis der konstruktiven und Nverkstatttechnischen Erfordernisse entspricht das Zahnradvorgelege den hochsten Anforderungcn hinsichtlich Betriebssicherheit und Lebensdauer. Beden-ken, dass eine Turboanlage mit zwschen-geschaltetem Zahnradvorgelege weniger betriebssicher ware, als eine Anlage mit unmittelbarem Antrieb, sind daher unbe-griindet und nicht mehr zeitgemass«.
K tem jasnim izvajanjem nima govornik ničesar pristaviti. Podčrtava le, da govori baš visoki parni pritisk in relativno majhna delazmožnost turbine, kakor tudi obratna sigurnost in enostavna postrežba majhne turbine z zobat nikovo prestavo, ki je raz-ventega cenejša v obratu in pri nakupu ter rabi mani prostora kot običajna turbina.
S tem, da se je nabavila neposredno spojena velika turbina, se je napravila po trm en ju predavatelja druga napaka, ki se bo maščevala sedaj in pozneje.
Preidimo sedaj na presojo kotelne naprave.
Kotelna naprava
Večji obrati, ki uporabljajo visokonapeto paro, poznajo le dva sistema kotlov, t. j. poševnocevne in strmocevne.
Stara ljubljanska centrala ima šest pose vnocevnib kotlov po 169 m2 kurilne ploskve. Centrala v Velenju je dobila pred kratkim dva poševno cevna kotla po 375 m2 za 18 atm. pritiska. Strmocevnih kotlov v Ljubljani zaenkrat še nimamo, pač pa jih ima TPD v njeni Savski centrali, in sicer 4 komade po 350 odnosno 400 m2, predilnica v Litiji pa 2 komada po 400 m2 kurilne ploskve.
V Evropi ima znana Klingerbergova centrala 16 kotlov po 1800 m2 kurilne ploskve za 35 atm. pritiska. Od teh so štirji poševnocevni, ostalih 12 je pa strmocev-nega sistema.
Praksa kaže kakor sledi iz različnih navedenih primerov, da sta oba sistema enakovredna in da prevladuje pri velikih enotah v Ameriki poševnocevni, v Evropi pa strmocevni. Pri manjših enotah je pa tu in onostran oceana priljubljeneiši poševnocevni sistem.
Radi izkušenj, ki jih je imela mestna centrala z njenimi poševnocevnimi kotli v teh 30 letih bi bilo pač pričakovati, da se bo odločJla za podobne in to tembolj, ker so cenejši kot strmocevni. Predavatelj dvomi, da se je to zgodilo, ker so se vsi trije izvedenci odločno izrekli za strmocevni sistem. Če je uprava mestne elektrarne upoštevala ta strokovna mnenja glede nabave kotlov, potem je napravila tretjo napako.
Prizna se sicer v izvedeniškem mnenju, da so poševnocevm* kotli nekoliko cenejši pri nabavi in pri uzidanju in da se dajo lažje čistiti. Povdarja se pa, da ie 200 m2 meja. kjer že pridejo do veljave ostale prednosti strmocevnih kotlov, t, j. manjša temeljna oloskev in boljša izparilnost na m2 kurilne psolkve. Ker pa polaga zvedenec
težišče ekonomi Je v kotlišče, hoče zmanjšati porabo premoga s strmocevnim sistemom.
Vse te iznesene trditve ne držijo. M anjšo temeljno ploskev in večjo izpa-rivost strmocevnih kotlov, ki naj bi počela pri kotlih od 200 m2 navzgor, vrže najbolje prej citirana Klingerbergova centrala, kjer zavzemajo poševnocivni kotli a 1800 mo točno enako temeljno ploskev kot tamošnji strmocevni enake velikosti kurilne ploskve: dasi proizvajata oba kotla po 45 kg/m2 — torej je tudi njih izparivost enaka. Temu se ne smemo čuditi, saj je splošno znano, da preide skozi 1 m2 vodne površine v kotlu maksimalno 380 m3 suhe pare na uro. Iz te činjenice, katero je omenil predavatelj že na svojem predavanju marca meseca t/l. sledi, da moramo iskati višino izpa-rivosti v pravilno dimenzioniranih gornjih kotlih, ne pa v sistemu vodnih cevi. In končno bi bilo treba izvedencu le. da prečita pazljivo svoj lastni elaborat, kjer citira tvrdke, ki oferirajo kotle obeh sistemov z enako velikostjo, kar brezdvomno dokazuje enako izparivost obe'i sistemov Propagiranje strmocevnih kotlov radi zmanjšanja porabe premoga, ki naj bi izvirala iz večje izparivosti strmocevnih kotlov je predavatelju popolnoma nerazumljivo
Potrebno se zdi predavatelju, da vsaj tangira vprašanje čiščenja kotlov
V izvedeniškem mnenju se popoln orna odobrava stališče mestne elektrarne, ki si hoče navati le dva kotla, take da se bo v slučaju čiščenja novih ko-!ov ob,iato\alo s staro napravo pritcgmvši Dieselove agregate za maksimalno obtežbo. Pri.Š>edi se s tem po mnenju izveden m izdaten del izdatkov za nabavo kotlov le dvakrat letno.
Vsak od gospodov kolegov, ki ;e kdaj imel posla s stabilnimi parnimi kotli, ve kako dolgo traja kočljiva dobi čiščenja. Kotel in obzidek se m reta čim počasneje ohladiti — sicer točno cevi, rakoviČni šivi, odnosno nastanejo / kotlu ali obzidku napetosti, ki se pozneje maščujejo. Čiščenje je torej zelo zamudno, ako >:a hočemo temeljito izvesti, zato iie pretiram, ako cenim da traja vsako Sutokovnia^ko čiščenje vsaj trt tedne t. j. skupno * tednov le*no.
Pri letnem odjemu 6.700.000 kw ur bi odpadlo na to razdobje 750.000 kw ur. Gorivo za Diesel stane brez trošarine 75 para za kw uro. Premog za stare s'.roje vsaj 66 para za kw uro. Povprečno računamo torej lahko s 70 para kw uro. Premog pa stane, pri dveh turbinah le 34 para za kw uro, tako da znaša razlika pri obeh pogonih 36 para odnosno pri 750.000 kw urah 270.000 Din. K tej svoti moramo prišteti za pavze o priliki reparatur in višje reparaturne stroške starih kotlov vsa^ Še 50.000 Din tako, da dobimo letni primanjkljaj 320.000 Din t. j. isto svoto, za katero oferira tvrd-ka Skoda nov poševnocevni kotel za 200 m kurilne ploskve. Ako bi pa hotela elektrarna na kakoršenkoli način čiščenje kotlov pospešiti, bi najbrže doživela bridka razočaranja.
Iz teh razlogov je predavatelj drugačnega mnenja nego izvedenec ter trdi, da se je napravila četrta napaka,, ako si ni naročilo tretjega kotla.
Radi pičlo odmerjenega časa si prihrani kritiko kurišča, ekonom i sena in ogrevalca kurilnega zraka — za posebno predavanje. Isto velja tudi za presojo številnih sistemov čiščenja napajalne in hladilne vode. katero bo le tangiral.
Moderne kotelne naprave združujejo visok parni pritisk z zvišano izparivostjo, kar pospešujejo tvorbo kotlovca in nabiranje soli v kotelni vodi, zlasti vsled čiščenja dodatne vode. Pri določeni koncentraciji soli vzkipi voda ter preide v pregrevač in na lopatice turbine, katere poškoduje. Tudi kotelnim pločevinam škodujejo soli, ker povzročajo takozvano kaustično krhkost, s katero se bavi zadnja leta zlasti Amerika, ki je v tem pogledu pred nami.
Izvedenec se ie izrekel za Neckar-jev regenerativni sistem čiščenja napajalne in hladilne vode. Sistem »Neckar« se obnese le v slučajih, kjer ima voda veliko sulfatov, pri ljubljanski vodi pa prevladujejo karbonati. Z ozirom na to. je baš sistem »Neckar« za ljubljansko vodo najmanj priporočljiv. V poštev pride destilacija, permutiranje, v prvi vrsti pa termo - kemično čiščenje. Čiščenje dodatne hladilne vode. katere se porabi dvajsetkrat toliko kot napajalne, po Neckarjeveme sistemu pa je popolnoma indiskutabel, ker bi znašala poraba premoga za predgrevanje vode skoro desetino v centrali požganega kuriva. Hladilna voda se malo segreva in zato izločuje na kon-denzatorskih ceveh le karbonate ne pa sulfatov. To izločevanje pa zabranjujemo po Balckejevem sistemu na ta način, da dobavimo vodi s cepljenjem s solno kislino pribitek na ogljikovem kisiku. Tudi v tem pogledu se boji predavatelj, da Je Šla mestna elektrarna v škodo stvari svoja lastna pota.
Debata o predavanju
V debato, ki se je na podlagi g. ing. G. Guličevega predavanja razpledla so posegli gg. inženjerji rektor dr. Vidmar, Sons. Ditrich in Turnšek.
Predvsem se je konstatiralo, da je eden izvedencev glede strmocevnih kotlov preklical svoje mnenje in da ie občina naroČila poševnocevne kotle. Tretji kotel si namerava občina nabaviti kakor hitro bo turbina nekoliko bolj obremenjena. Glede čiščenja vode se občina še ni odločila. Tehnično vodstvo mestne elektrarne pa se z mnenjem izvedenca ne strinja.
Povdarjalo se je, da občina M ar bor potroši ietn~ omrežja Fala 6,000.000 k\v ur, da doseže torej letno 200 kw ur ua glavo in leto. Ljubljana pa z 60.000 prebivalci konzumria komaj 2,700.000 kw ur. Pričakovati je torej, da se bo konzum dvignil in bo z lahkoto doseči obremenitev novega tuTbo-agregata. Nasproti pa se je povdarjalo, da je mestna občina napravila napako, ker razširjenja kalorične centrale ni izvedla na najbolj racijonelni način, in da ne bo z ozirom na neokretnost občine v gospodarskih vprašanjih izvršila elektrifikacije ljubljanske okolice, v kolikor še ni dogotovljena, ljubljanska elektrarna ampak njena konkurent inja »Elektra* pod predsedstvom svojega izredno agilnega predsednika, ki si je v to svrho že zasigurala potrebno moč
v novi česnovi elektrarni v Tacnu in Kranju.
Konča k) se je omenjalo, da se da nabavo velikega agregata opravičiti za slučaj, da se Ljubljana priključi na kako večjo kalorično ali hidrocentralo.
Predavatelj je glede oddaje toka iz mestne elektrarne manj optimističen kot pred-govorniki, in opaž a rja da imamo v bližini Ljubljane med večjimi industrijami v pretežni večin: le take, ki rabijo silo in paro. Zato moramo računati z možnostio. da si bodo gradile te industriie svoie lastne centrale v svrho dvojne izrabe parne energije. Ta tok bi prišel tako poceni, da bi mestna elektrarna s svojimi cenami ne mogla konkurirati.
Ob 10-Ietnici smrti pisatelja Podravskega
5. novembra 1918 Je umrl pisatelj Podravski, s pravim imenom Peter Miklavec, znan zlasti po prevodih iz slovanske književnosti.
V ponedeljek 5. t. m. mine deset let, odkar je umrl Peter Miklavec, slovenski ljudski pisatelj, znan pod literarnim imenom Podravski. Rojen je bil 8. aprila 1859 kot sin kmetskih staršev v Orlici pri Ribnici na Pohorju. V Ribnici na Pohorju je hodil v osnovno šolo in že v zgodnji mladosti je kazal veliko veselje do studiranja. Bil je najboljši učenec in prosil je očeta, da bi ga poslal študirat. Ker ga je pa oče rabil doma za kmetijo, mu ni mogel izpolniti srčne že* lje. Obdržal ga je doma in mu hotel izročiti kmetijo. Deček je pa hrepenel po višji izobrazbi, veselilo ga je zlasti literarno de* lo in tako je porabil ves prosti čas, da se je učil tujih jezikov.
Sredi samoizobrazbe in veselja do dela sta ga pa nenadoma zadela dva huda udar* ca, umrl mu je oče Miha in njegova nenad* na smrt je Petrovo sestro Marijo tako po* trla, da je umrla tudi ona. Istočasno sta ležala Petrov oče in sestra na mrtvaškem odru. Udarec je bil tako težak, da je tudi fant čez nekaj časa težko obolel. Ko je okreval, je prepusil kmetijo mlajšemu bratu Filipu, sam se je pa zadovoljil s hišico in malo parcelo zemljišča, ki si jo je bil oče pripravil za stara leta. Ta hišica stoji tik ob okrajni cesti Ribnica na PohorjusMaren* berg, približno 7 km južno od desnega bre* ga Drave. Tu je imel priliko nadaljevati samoizobrazbo. Poročil se je s preprostim kmetskim dekletom, ki mu je rodile 11 otrok, od katerih so trije umrli v zgodnji mladosti, trije med svetovno vojno, pet jih pa še živi. Ker je s skromnimi honorarji komaj preživljal številno družino, ni mogel poslati svojih otrok v šolo* in tako so mo* rali vsi že v zgodnji mladosti s trebuhom za kruhom.
Peter Miklavec se je začel že v mladosti udejstvovati na književnem polju. Svoja dela je izdajal pod imenom Podravski, men*
da zato, ker je bil doma blizu Drave. Le* ta 1902. je ponovno zbolel in ko je okreval, se je znova lotil pisateljevanja. Zanimal se je zlasti za slovansko književnost. Mož je bil mirnega značaja, skromen, pobožen m redkobeseden. Bil je zaveden Slovenec in navdušen Slovan, zato so ga sovražniki Slo* vanstva sovražili. V javno in politično živ* ljenje pa ni silil, ker se je izogibal prepirov in politične mržnje. Med vojno je bil ves Čas prepričan, da bo zmagala pravičnost in da bodo slovanski narodi osvobojeni. U so* da je hotela, da se je njegova iskreno želja izpolnila. Doživel je osvobojenje slovanskih narodov in 5. novembra 1918 je mimo iz* dihnil svojo blago dušo. Na pokopališču v Ribnici na Pohorju stoji na njegovem yro* bu lesen križ, ki priča, da je bil Podravski vse življenje skromen in da je v skromnih razmerah tudi umrl.
Podravski je bil na književnem polju ze» lo produktiven. Napisal je več povesti, med njimi «Pod slamnato streho», aTrnjev ve» nec», «TIačenje», «Crtice iz življenja slav* nih mož» in «Za kruhom». V slovenskih li* stih in revijah je objavil mnogo originalnih podlistkov. Največ se je pa pečal s prevodi iz slovanske književnosti. Prevedel je Sien* kievviczeve romane «Potop»t «Quo vadis», <xKrižarji», «Z ognjem in mečem«, «Mali vi* tez«, ccBen Hur» in «Rodbina Polaneških», poleg tega pa mnogo krajših povesti m podlistkov. Njegovo ime je bilo znano tudi v zunanjem svetu, dopisoval je z različnimi slovanskimi pisatelji, s Sienkiewiczem. Le* vom Tolstim itd. Med boleznijo ga je pose* tilo mnogo odličnih mož, med njimi tudi mariborski škof Napotnik in prof. O. Med* ved. Škoda, da so mu razmere zaprle pot do višje izobrazbe in da ni zavzel v naši književnosti onega mesta, ki bi ga bil lahko, da mu ni bila življenska pot že od zibelke posuta s trnjem.
Za in proti nedeljskemu pouku v ofartno-nadaljevalnih šolah
V številki 249, z dne 30. oktobra 1928 je prinesel »Slovenski Narod« članek »Za in proti nedeljskemu pouku na obrtno-nadaljevalnih šolah«, ki je očividmo izšel iz krogov delojemalcev. Prosimo Vas, gospod urednik, da daste mesta tudi nam obrtnikom tako, da bo javnost sli-šala obe plati zvona.
Kakor razvidno iz članka, je napravila Narodno strokovna zveza v Ljubljani vlogo na g. velikega župana, da ukine nedeljski pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah. Motivirala je to vlogo s tem, da so obrtni vajenci ves teden zaposleni od ranega jutra do poznega večera in da jim zakon o zaščiti dela jamči za nemoten popolen nedeljski počitek. Je že res, da stoji nekaj takega v zakonu, saj stoji še marsikaj v, zakonu, kar se ne da izvesti. Marsikaj je v zakonih, kar bi bilo za obrtnike in delodajalce koristno, a se vendar ne izvaja, ker je pač življenje marsikdaj in navadno vedno drugačno, kakor si ga predstavljajo oni, ki so zakone ustvarili. Vsako tako vprašanje je treba razmotrivati le iz praktičnega in občegospodarskesa stališča, ki je navadno »suprema vis«.
Pisec članka se opira v glavnem na osemurni delavnik, ki pa po našem mnenju nima pri obrtno-nadaljevalnem šolstvu prav ničesar opraviti. Vajeniško dobo in z njo združeno nadaljevalno šolo nikakor ne gre zamenjati z delavnim časom obrtnega pomočnika ali dTugega delavca. Sedaj veljavna triletna učna doba za obrtne vajence je že tako do krajnosti reducirana in meja iste za dosego dobrega strokovno izobraženega obrtnega naraščaja itak že določena na rrriroinrtžm. Ta triletna učna doba je prikrajšana za tetin, pouk z dosedanjimi šolskimi urami v delavnikih za 200 dni v treh letih in če naj bi se še oni nedeljski pouk, ki je piscu toliko na srcu prenesel na delavnike, bi to pomenilo nadaljno prikrajšanje za 2000 ur. Kakšen bi bil ta obrtni na-raščad, ki bi bil brez pravega strokovnega ročnega pouka, si lahko nrislimo. Koliko pa se nauči tak vajenec v dveh letih?
Za primer vzemdmo eno najboljših strokovnih šol v naši drsa v i in v bivši Avstro-Ogrski. To je mornarska strojna šola, prej v Puli in sedaj v Kumboru. Ta šola sprejema le take učence, k' so bili že dve leti pri kakem mojstru. Ti morajo Šolo obiskovati še dve aH tri leta Gospodu piscu bo vsekakor iasno, da ti učenci strojne šole nimajo ob nedeljah proste dneve, ampak da se morajo te dneve pridno in veliko učiti.
Obrtni vajenec je po našem mnenju šolar In le trdna roka in neprestano nadzorstvo napravi iz njega lahko človeka, ki bo izvrševal svojo obrt v svojo korist in korist splošnosti. Mi obrtniki imamo v tem pogledu zelo slabe izkušnje. Že sedaj nima-
jo vajenci dosti smisla za svojo obrt, katere so se vendar prostovoljno oprijeli. Gotovo je, da je cilj vsakega dečka in staršev, ki ga dajo učit obrti ta, da postane dober samostojen obrtnik. Če bo tudi dober žo-gobrc ali pa turist in ne vemo še kake vrste športaš, je za nJega, zlasti pa za starše popolnoma postranska stvar. Prvo je njegova bodočnost, ki je v zvezi z bodočnostjo gospodarske moči naroda, potem šele vse drugo.
Pisec trdi, da so poglavitno sredstvo za izobrazbo vajencev predavanja. Je že res, ali po našem mnenju so potrebna v prvi vrsti taka predavanja, ki so v zvezi z njegovo stroko. Taka predavanja pa lahko nudijo vajencem edino le strokovno naobra-ženi mojstri ali pa učitelji. Kot rečeno, :e celj vsakega dečka, ki se namerava učiti kake obrti ta, da postane enkrat samostojen mojster. Zato nikakor ni prav, da se jih hoče njihovim sedanjim mojstrom odtujiti in napraviti iz njih nekake proletarske sovražnike svoje lastne obrti in onih, ki jim nudijo možnost dosege njih cilja. Nam je popolnoma jasno, zakaj se pisec toliko trudi s člankom. Al' povemo mu, da je na napačnem potu, ker ni prav odtegovati vajenca od njegovega tako pičlo odmerjenega pouka, še manj ga spravljati v nasprotje z učenikom, ne da bi se mu na drugi strani nudik) drugega, kakor brezpomembno predavanje, ki je velikokrat strankarsko ali pa drugače pobarvano.
Vse drugo, kar navaja pisec radi vožnje Po železnici itd. ie brez vsakega bistvenega pomena. Le trud in delo ustvarjata človeka in v mladosti je treba človeku one roke, ki naj ga vodi skozi vse življenje.
Mojster in vajenec sta ena družina. Prvi mora skri>eti, da pripravi bodočnosti dober in temeljito naobražen naraščaj, drugi pa se mora pripraviti za življenje, ki ni igrača, pač pa polna mera trdega in vstra-jnega dela. Iz tega vidika ie treba razmotrivati nedeljski pouk vajencev, ki naj porabijo vsak trenotek, da se strokovno in teoretično pripravijo za svoje bodoče življenje.
Radioprogram
4. nov., nedelja 9: Prenos cerkvene glas. be iz frančiščk cerkve. II: Lahka glasba (Radio kvartet) 15.30: Prahistoričen človek, predava prof. Josip Šimenc. 16: Lahka grlasba (Tercet iz Šiške). 16.30: Humoristično predavanje, prof. Janko Mlakar. 17: Veseloigra (enodeianka) — O gledališču predava prof. Šest 19.30: Prenos Grofic j Marice iz opere .22. Poročila.
5. novembra, oonedeliek 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila  19: Francoščina, poučuie   dr. SHane Lehen. 19.30 Zdra vsrvenc preda van ie 20: Radio - kvartet. 22: Poročila.
6 novembra torek 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila  17: Lahka glasba. 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernk 19.30: Predavanja, iz voiske.   20 ■ Orgels'r koncert, g. Stane Premrla, 2\\ Academx Danzlng - band 22: Poročila.
iSLOVfNSKI   NAROD, dne 3. novembra 1928.
Dnevne vesti.
— Promocija. Na zagrebški univerzi so promovirali v sredo za doktorje medicine Vladimir Tramgmž, Zora Pucek in Anton &
— Iz prometne službe. Imenovan je za uradnika pri kurilnici v Banjaluki na službi pri ekspozituri v Prijedoru uradnik kurilnice v Slavonskem Brodu Dragotin Ce-buiar; premeščena so k prometno - komerci-jainermi oddelku železniške direkcije v Ljubljani šel postajnega skladišča v Ljubljani Josip Znadaršič, za postajenačslnika v Trbovlje postajenačebiik v Beltincih Franjo Paul, na glavni koiodovor v Mariboru postaj enačelnik v Bohinjski Beii Emerik Kupljen.
_ Kmetijska šola na Grmu je zaključila šolsko leto 1927-28 dne 30. oktobra t. 1. Zaključku sta prisostvovala predsednik ljubi}, obl. odbora dr. Natlačen in odbornik za kmetijstvo dr. A. Milavec. Po slovesni zahvalni službi božji v farni cerkvi v Šrrri-helu so se zbrali učenci s profesorskim »borom zavoda m pod ur a dni št vom k razdelitvi spričeval. Prvi je povzel besedo ravnatelj Ing. A. Podgornik, ki se je v imerru zavoda poslovfl od gojencev, želeč, da bi jim ostala šola, ki jim je bila sedaj druga mati, to tudi v bodoče. Dr. Milavec je po-vdaril skrb oblastnega odbora ljubljanskega za kmetsko ljudstvo in zagotovil gojencem vsestransko podporo pri njihovem delu za napredek kmetijstva. Svaril jih je, naj naukov, pridobljenih v šoli, ne skušajo čez noč uveljaviti, temveč postopoma in sporazumno s stariši. Končno je predsednik obl. odbora dr. M. Natlačen pristopil k razdelitvi spričeval. Naglasil je lepe uspehe, ki so jih dosegli goienci s svojo pridnostjo, pa rudi z vestnostjo in požrtvovalnostjo svojih profesorjev, ter jih opomnil, naj ostanejo zvesti kmečkemu stanu, ki je lep, važen in vzvišen. Zlasti naj posvečajo svoie znanje in moči organizaciji kmetijskega zadružništva. Šolo je dovršilo 32 gojencev in sicer trije z odličnim, 14 s prav dobrim in
15 z dobrim uspehom. Pohvalno diplomo je dobil kot vsestransko najboljši učenec Anton Stare iz Curil pri Metliki. Pri skupnem kosilu se je izmenjalo nekaj pomenljivih na-pitnic, izmed katerih je bila najlepša ona g. predsednika dr. Natlačanea, ki je slavil
kmečki stan in zaključil napitnico na kmečko ljudstvo z besedami: »Slovenski kmet naj živi!« Prelep je bil zahvalni govor učenca Starca, zahvalil se je zavodu in oblastnemu odboru za podporo, s katero se je večina učencev šolala na zavodu brezplačno. S toplo ljubeznijo do kmečke grude je zagotovil, da njigovi součenci in on ne bodo pozabili, da ima slovenska zemlja kruha za vse in ni treba Amerike. Veliko da so se na zavodu naučili v strokovnem pa tudi v splošnem oziru. Predložil je zastopnikoma ljubljanske oblasti tri številke -dijaškega lista »Brazda<, ki so ga učenci sami izdali, kot glasilo lastnega dijaškega društva. Da ohranijo trajen spomin na ta slovesni dogodek, so učenci pozvali fotografa in se je družba skupno fotografirala. Slovesnosti so se poleg obeh zastopnikov Ijublj. oblasti in domačega uslužbenstva udeležili tudi honorarni nastavniki vet. nadz. O. Skale, šum. svet. Fr. Šulgaj, kaplan J. Potočnik in okrajni kmet. referent Fr. Malasek. Novo šolsko leto se prične na zavodu dne 8. novembra t. 1. Novo sprejeti goienci se vpisujejo dne 7. novembra.
— Osebne vesti s pošte. Dnevničarja A. Zaman in E. Plevel na ravnateljstvu sta nastavljena za služitelja. — Za dnevničar-je so nastavljeni: Vera španjol v Zidanem mostu, J. Panko v Ptuju, J. Levak v Brežicah, V. Majhenič v Mariboru in V. Mramor v Cerknici. — F. Tihle, zvanicnik na ravnateljstvu, je napredoval za pisarja. — Premeščeni so: v Ljubljano pb. ur. Hilda Vertovec roj. Lechtenecker iz Brežic, Angela Klemeneič iz Juršincev, Marta Kitzler iz Domžal, Avgu&ta Juh iz Slovenske Bistrice in s luž. 2. skup. V. Musar iz Bohinjske Bistrice; iz Ljubljane pa: pb. ur. Marija Mrak v Maribor in Nežko Anderlič k Sv. Janezu ob Boh. jezeru; Vida Useničnik iz Ljubnega v Domžale, Ana GomišČek iz Celja na Bled, Iva Kraje iz Apač v Gornje Radgono, Fr. Kobar iz Novega Sada v Maribor, J. Engelman iz Skoplja v Čakovec, Ema Burdian iz Černa pri Prevaljah v Jur-šince, Pavla Stok iz Murske Sobote v Slatino Radinci, Karla Flisek iz Rimskih Toplic v Zagorje ob Savi, Josipina Košiček iz Ptuja v Hrastnik, Avrelija Safaric iz Hrastnika v Ptuj, Kristina Mirtič iz Vinice pri Črnomlju v Semič, Ana Kokol iz Gornje Lendave v Apače, Viadislava Mikuž z Javor-nika v Loški potok in zvan. Karolina Vut-kovič iz Radeč pri Zidanom mostu v Raj-henburg — Pb. ur. SL Antončič v Mariboru je podal ostavko na postno dlužbo. — Pb. ur. Fr. Kristan v Ljubljani se je poročil z Antonijo Jež. — Za vodstvo pogodbenih poŠt sta napravila izkušnjo Marija Krajšek in Štefanija Roglič.
— Čehoslovaki v Jugoslaviji. Po zadnjem Štetju biva v Jugoslaviji 138.000 Ce-hoslovakov, med katerimi je približno polovica Slovakov. V Srbiji jrh je 5000, v Bosni in Hercegovini 10.000, na Hrvatskem in v Slavoniji 60.000, v Sloveniji 3000, v Banatu 18.000, v Bački 42.000, v Dalmaciji 700, v Cmi gori 100, Slovaki so naseljeni večinoma v Bački in Banatu, kjer jih je okrog 36.000, v Sremu pa 15.000. Organizirali so dobro, imajo svoje denarne zavode, trgovine in Šole. Politično so organizirani v svoji stranki, v slovaški naxoxhri kmečki stranki. V beograjski stolpen! so imeli svojega poslanca ia sicer Igorja Branka Stefanika, brata pokojnega generala in prvega češkoslovaškega vojnega ministra štefanflta. Po novem volilnem zakonu pa Slovaki ne mo--ejo več nastopati samostojno in tako so -vojega zastopnika v našem parlamentu izgubili. V krajan, kjer so Slovaki pomešani ; Srbi, se ne po&rtJjo posebno dobro, nasprotno se pa s hrvatskim prebivalstvom zeio dobro raOTmejo.
— Cena vžigalic je ostala neizDremeniena
Kakor znano, je naša drŽava odstopila monopol vžigadic švedsko-ameriškernu trustu. Vžigalice so bile doslej po 1 dinar škatljica in ta cena ostane tudi v bodoče. 70 para je šlo na račun monopolske takse, tovarne so pa dobivale od vsake škatljice 21 par. Prevoz je stal 2%, veletrgovci so dobivali 2%, prodajalci na drobno Pa 5%. Odslej bo dobivala država 66 par monopolske takse. Doslej se je porabilo v naši državi okrog 180 milijonov škarJjic vžigalic, v bodoče se bo pa konzum povečal na 250 milijonov. Posojilo, ki ga je dobila monopolska uprava z odstopom monopola vžigalic, bo porabila za odplačila dolga v znesku 1 milijardo 017,000.000 Din. Država bo dobila ta znesek v devizah in ga bo porabila 2a odplačilo letečih dolgov.
— Blagovni promet med Jugoslavijo, Madžarsko hi Italijo. V Sarajevo so prispeli delegati madžarskega prometnega ministrstva, da sestavijo v sporazumu z delegati naše general, dir in saraievske želez, dir. želez, tarife za blagovni oromet med našo državo in Madžarsko. V ponedeljek prispo v Sarajevo tudi delegati italijanskega prometnega ministrstva, ki bodo sodelovali pri posvetovanjih glede nove železniške tarife.
— Regulacija Save. Zagrebška oblastna skupščina in mestna občina sta pokrenili energično akcijo, da se Sava čimprej e regulira, da ne bo Zagrebu neprestano pretila nevarnost poplave. ObJastni odbor je votiral za regulacijo Save pri Zagrebu 100 tisoč dinarjev, mestna občina pa 200.000 dinarjev,.
— Almanah >Jadranske Straže«. Koncem tekočega mesca izide jubilejna izdaja almanaha ^Jadranske Straže« za leto 1928-29. Številka bo obsegala 900 strani in bc obravnavala vse panoge našega primorskega življenja. Razprave so napisali priznani učenjaki, strokovnjaki in književniki. Bogata ilustrirana izdaja bo opremljena s krasnimi umetniškimi reprodukcijami, med katerimi jih bo nad 100 v lepem bakrotis-kn. Opozarjamo našo javnost na jubilejno številko ^Jadranske Straže«, ki se naroča pri >Jadranski Straži* Beograd, Miloša Velikega 14. in stane v platno vezana 150 Din.
Hitro in zanesljivo   deluje pri vseh katarih
Glavna zaloga-.
A. SARABON, Ljubljana.
— Za Ciril  Metodovo družbo so za ta
mesec priglašene sledeče prireditve: danes koncert v Kamniku, jutri v nedeljo veselica Primorcev v šiski, prihodnjo nedeljo Martinov večer ženske in moške podružnice v Ljubljani. Želeti je, da tudi druge podružnice napravijo Martinov večer, veselico ali kako zbirko, kajti G. M. družba je zelo potrebna podpore. Vsi letošnji dohodki so docela izčrpani, izdatkov pa bo že v teh dveh mesecih precej, podružnice se tudi prosijo, da nabrano članarino čimpreje izroČe vodstveni blagajni.
— Zakon o državljanstvu. V »Službenih Novinah< z dne 1. t. m. je izšel že davno napovedani in težko pričakovani zakon o državljanstvu, o katerem ob priliki spregovorimo podrobneje.
— Premestitev. Alojzij Jeloanik, dosedanji učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, je iz službenih ozirov premeščen v Križe pri Tržiču in je bil včerai razrešen službe v Št. Vidu.
— Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Ljubljani vpokojeni prokurist Stavbne družbe g. Ivan Medica. Pokojni je bil zna-čajen, simpatičen in splošno priljubljen mož Pogreb bo jutri ob treh popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag mu srx>rriiii! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožaije!
— Podpora invalidom za kongres. Finančno ministTStvo je izplačalo predsedniku invalidskega udruženja 60.000 Din na račun podpor invalidom, ki se bodo udeležili letošnjega kongresa invalidskega udruženja v Bitolju.
— Dvojni tir na progi Zagreb—Zidani
most. Prometno ministrstvo z vso naglico izdeluje načrte za drugi tir na progi Zagret)—Zidani most.
— Vreme, Letos tudi vremenski preroki nimajo sreče, ker se neprestano motijo. Za danes in jutri so napovedali oblačno, nekoliko hladnejše vreme brez padavin, v resnici je pa že dopoldne deževalo. Vreme se izpreminoa kakor v aprilu. Včeraj je bilo lepo samo v Zagrebu in Skoplju, drugod pa oblačno in deževno. Nebo se ne more zjasniti, ker pihajo južni vetrovi in ker je pretopio. Včeraj je bilo v Beogradu in Skoplju 22, v Splitu 21, v Mariboru in Zagrebu 18, v Ljubljani 15.5 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 762 mm, temperatura je znašala 5.5 stopinj.
— Ljudem, ki trpe na potrtosti, splošni onemoglosti, delanezmožnosti povzroča naravna grenčica »Franz Josif« živahno kroženje krvi in tako osveži vsakega bolnika. Vseučiliški profesorji in znanstveniki trdijo, da pripomore grenčica »Franz Josef« zaradi svoje lahko odvajajoče učinkovitosti splošno osveženje duha in veselje do dela.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 2f>-T
lj— Zdravstveno   stanje   v Ljubljani.
Mestni fizikat je izdal mesečni zdravstveni izkaz za oktober, iz katerega je razvidno, da je bilo v oktobru rojenih v Ljubljani 142 otrok, od teh §0 dečkov in 62 deklic Mrtvorojeni so bili 4. Smrtnih slučajev je bilo 84. od teh moških 43. žensk 41. Jetik na sopiMh le podleglo 15, bolezni rta srcu 9. prirojeni slabosti in prirojenim telesnim hibam 7, raku in drugim kožnim boleznim fi. škrlatinki 3, itd.
U— Razpis dijaške ustanove ljubljanskega mesta za učence srednje tehniške šole v Ljubljani Mestni magistrat razpisuje šest mest ustanove za učence višjih oddelkov in dve mesti za učence nižjih oddelkov te šole v iznosu po 1000 (en tisoč) dinarjev ra leto. Pogoji so razvidni iz razglasa na občinski deski in na srednji tehniški Šoli.
—U »Ljubljansko kazalište na početku sezone« je naslov članku, ki ga je napisal ljubljanski dopisnik zagrebških »Novosti« g. O. G. Ambrož v petek 26. oktobra t. 1. Gospod pisec se zelo trudi med drugim dokazovati v prilog bivšega upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani g. in*. Kre-garja, češ da je bilo ljubljansko gledališče pod njegovim vodstvom v sijajnem razvitku itd. Nič nimamo pripomniti osebnemu mnenju g. Ambroža, to je s*7ar okusa, čudimo se pa, da g. pisec bistveno netočno informira hrvatsko javnost v obliki, ki je v očitnem nasprotsrvu z resnico in tukajšnjim razpoloženjem. G Ambrož, ki je ponevno naglašal, da je vetik prijatelj gledališča ln igralcev, gotovo ni nevnŠČljiv, da je nastal po odhodu g. Kregarja v gledališču rrir in veliko veselje do dela \n to po zaslugi sedanjega upravnika g Otona Zupančiča Dovoljujemo si še pripomniti, da take vrste informacije niso v prid slovenskemu gledališču. — »Udružen*« g'edališklh igr?lcev Ljubljana«.
Jutri
nedelja
pri
Kette-ju
Aleksandrova
cesta 3.
Ne zamudite pogledati!
— ij III. redna glavna skupščina Sveta slušateljev ljubljanske univerze se bo vršila
16. t m. v dvorani, Ni bo pravočasno objavljena. Volitve v preisedstvo se bodo vršile 17. t. m. od 13. do IS. istotam. Glede vložitve list in stavljenja samostojnih predlogov glej na deski v avli univerze.
—lj Iz kraljestva narave. Samo še v nedeljo ima na sporedu ZKD prekrasni Ufin film, ki se je predvajal prvikrat na praznik 1. novembra. Radi izredne lepote in zanimive vsebine je vzbudilo to najnovsjše Ufrao rBmsko delo splošno odobravanje gledalcev. Dvorana kina Matice !e bila docela razprodana in so mnogi morali oditi. Film bo predvajala ZKD ob pol U. dopoldne za ženske v' kinu Idealu in ob li. za moške v Elitnem kinu Matici. Danes odpadejo običajne predstave ZKD.
—lj Vrtnarska in sadjarska predavanja podružnice Sadj. in vrtnarskega društva v Ljubljani. Ljubljanska podružnica STVD bo s sodelovanjem mestnega magistrata priredila od novembra do aprila več predavanj, s katerimi hoče pobuditi in širiti v meščanstvu čim večje razumevanje za vrtnarstvo in sadjarstvo. Bogat m bolj sistematski program letošnjih predavanj naj služi kot pripravljam! poskus za uvedbo stalnih vrtnarskih tečaiev, ki naj bi se za Ljubljano osnovali v bližnji bodočnosti. Predavanja, katera bodo prevzeli odlični in priljubljeni strokovnjaki in Id bodo ilustrirana povečini s sldoptičrrrmi slikami, se bodo vršila redno vsak torek zvečer ob 20 uri v -prostorih mestne dekliške Sole pi Sv. Jakobu, p riki tuči le se jim pa bodlo še nekatere praMičn. vaje v popoldanskem času. Načrt ie sledeči: 6. novembra: Življenje rastlin v vrtu. — Univerz, prof. dr. Franc Jesenko. — 13. no-vebra: Isto. — 20. nov.: Rastlinske bolezni in živalski škodljivci v vrtu. — Dr. Milena PeruSkova. — 27. nov.: Isto. — 4. decembra: Kai naj daje vrtnarstvo meščanu? — Inž. Ciril Jeglič. — U. decembra: Pomen zelenjave in sadja za naše zdravje. — Sef hig. zavoda dr. Ivo Pire — 18. decembra: Zelenjadni sortiment za Ljubljano in okolico. — Mestni vrt. adjunkt Anton Lap. — 8. januarja: Vzgoja zelenjadnih specialitet.
— Nadzornik šolskih vrtov Andrej Skulj.
— 15. januarja: Zelenjad in sadje v moderni kuhinji. — Voditeljica gospodin?, šole Jerica Zemljan. — 22. januarja: Sadno drevo na domačem vrtu. — Strok, tajnik Kmetijske družbe Fr. Kafol. — 29. januarja: Okasne vspenjalke za hišo in vrt. — Inž. Ciril Jeglič. — 5. februarja: Vrtnice in sortiment za Ljubljano in okolico. — Rač. svet. Avgust Bukovec. — 7. februarja: Praktično obrezovanje lepotičnega grmičevja. Kraj: Boranični vrt. Čas: ob dveh popoldne. — Vodi inž. Ciril Jeglič in Franc .Tuvan. — 14. februarja: Obrezovanje §r>a-liriev in pritlikavcev. — PrafcHSra tečaj v drvesnici Kmetijske družbe. Vodi: strok, tajnik Fr. Kaiol. — Čas: Ob dveh popoldne.
— 19. februarja: Cvetlice - trajnice. — Rač. svet. Avgust Bukovec. — 36. febnra-rja: Prosti razgovori o pomladanskem delu na vrtu. — Višji sadj. nadzornik M. Humek.
— 28. februarja: Praktično zatiranje vrfcrih škodljivcev. — Kraj: Drevesnica Kmet. družbe. Čas: Ob dveh popoldne. — Vodi: strok, tajnik: Kafol. — 5. marca: Moderna vrtna arhitektura. — Vrt. adj. Anton Lap.
— 12. marca: Vrt in njegova oprava. — Dr. Franc Spifler - Muvs. — 21. marca: Okno in soba v svet ju. — Inž. C. Jeglič: Eventu-elne izpremembe se pravočasno objavijo.
—I] UmetniSka Matica v LJubljani javlja občinstvu, da se je permanentna ?rr»etr«ostna razstava v pro;*-?r:l, čiralnice Delavske zbornice pomnožila z deli Božidarja Jakca. V založbi U. M. je izšla Cerkverokova dTa-ma »Očiščenje«. Lepa knjiga stane samo 10.50 Din s poštnino vred. Pose*)no jo priporočamo odrom, ker se da delo z malimi stroški uprizoriti. Nastopajo samo štiri osebe! — Člani U. M. prejmejo origtnaJne slike za Božič. IzdaH bomo dve grafiki F. S. Stiplovška in sicer portret Tvana Cankarja In en poicqji.i?ki motiv. Nabiranje članov za to leto se zatffJči s l. decembrom. Člani, ki šc niso poravnali CianaTine, naj to takoj store, oni pa, ki še le\e postati člani (članarina 24 0?n), »ini se do navedenega roka javijo poverjenikom ali pa di- /
rektao na centralo. Umetniška Marica v Ljubljani, Dunajska cesta 35, kjer se rudi naToča »Očiščenje«.
—Ij Obrtnfško društvo v Ljubljani vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki se bo vršil danes zvečer ob pol 8. uri v fo-stilni »Pri Novaku« na Rimski cesti. Dolžnost vsakega člana je, da se vsaj enkrat na leto zanima za svokj organizacijo, vsled česar pričakujemo polnoštevilnega odziva. — Odbor
—lj Gostilna pri »Fajmoštrti priporoča izborno dolenjsko portugalko, liter 16 Din in sladek mošt, liter 12 Din. 825-n
Odvetnik
dr. Josip Grablovic
je preselil
svojo odvetniško pisarno
▼ Dalmatinovo nI. 3.
—lj Kino Dvor: »Hiša skrivnosti.«
U— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila meseca oktobra t. 1. na 3938 strank 14.137 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. do pol 8. zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi od 10. do 12. dopoldne, ter izposoja slovenske, srbo-brvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške, esperantske knjige in modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago novi popolni tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. Knjige se pošeljajo tudi po pošti. 833-n
Ij— Najmodernejša kožuhovlna. prekrasna izbira kožuhovinastih plaščev, najele-gantnejši modeli in krzno vseh vrst; astra-han, sealskin, kune itd. ima vedno v zalogi krznar P. Semko, Ljubljana Miklošičeva cesta. Opozarjamo občinstvo, da si ogleda bogato zalogo.
Ij— Novi »Začetniški plesni tečaj — šole Jenko« se prične v torek 6. novembra ob 8. uri zvečer v balkonski dvorani Kazine. Vpisovanje vsak dan od 5.—7. pop. isfcotam.
Posebne plesne ure daje g. Jenko v »balkonski« dvorani Kazine vsak dan od 10. dop. do 8. zvečer.
Ij— Nedeljske popoldanske plesne vaje g. Jenka se vrše jutri in vsako nedeljo od 3.—7. pop. v »veliki« dvorani Kazine. Za-četnikl-ce posebni pouk ob 3. uri. Dijakl-(diiakinje) znižano članarino.
—I] Iz Mestnega središča TM. Danes, dne 3. t. m., se bo vršil redni k ur z iz alkoholnega vprašanja ob 16.30 v Akademskem kolegiju. Po kurzu seja širšega odbora, ki bo zeio važna, zato pozivam vsa abstinent-ska kola, da pošljejo na to sejo po tri delegate (inje). Prihodnjo soboto bo IV. redni občni zbor Mestnega središča TM. Tajnik.
—I] Knjige Srpske književne zadruge v Beogradu so doriskane in so se pričele razpošiljati članom. Ljubljanski člani jih dobijo že pritrodnji teden. Poverjenik prosi še vse one, ki rnisrijo naročiti knjige, da mu se takol prijavijo. Vladimir Kravos, palača Delavske zbornice, Čopova ulica.
—I] Plesna šola na Taboru ob nedeljah zvečer. Vabljeni vsi, ki si žele priletnega razvedrila in se obenem priučiti tudi vsem
plesom letošnje sezone. Poufc vodi diplomirani plesovodja g. Košiček in se prične za začetnike-ce, že točno ob po! 20. uri. 832-n —I j Sentnetrskl podružnici C. M. D. priredita na 11. dan nov. 1928 ob 20. v restavracijskih prostorih glavnega kolodvora mar-
rinovanje z godbo, srečelovom itd. Vsi prijatelji naše velevažne šolske družbe ste vabljeni! 831-n
—lj Otvoritveno predavanje v VIII. sezoni druStva »Soča« v Ljubljani. V društvu »Soča« se vrši danes — soboto 3. novembra 1028 v salonu »pri Levu« otvoritveno predavanje v tej sezoni. Ta večer nastopi prvič pri nas g. profesor dr. Dlnko Rupel, ki bo predaval o našem pesniku Zupančiču ob njegovi oOIetnici. Po predavanju deklamacija, petje in prosta zabava. Začetek ob pol 21. uri zvečer. Vabljeni vsi. vstop vsem prost. 830-n ; —Ij Uprava Narodnega gledališča t Ljubljani prosi p. n. gledališke abonente, da poravnajo tretji obrok svojega abonmaja najkasneje do 12. t. m.
Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni. Kristoiič-Bučar, Stari trg 9.
— Sanatorij dr. Lakatos, Baden bei Wien. Dietetika, zdravljenje srca, žveple-ne kopeli. Jesenska sezona v polnem obratu Zmerne cene. 811-n _ DARUJTE PODP. DRUŠTVU SLEPIH. LJUBLJANA. VVOLFOVA UL. 12.
h Celja
—t Nepboljlljira je JoiefincA aH kakor se sama najraje Imenuje Pepca iz Pobrež-ja pri Mariboru. Bila je že večkrat v Celju zasačena in prijeta radi potepuštva in zasledovanja moških. Vedno se je izgovarjala, da mora nastopiti drugi dan kako službo nekje v celjskiakolici. Seda| ao jo tope t prijeli in izgnali iz Celja in okolice ta dobo petih let
—c Ločeni mož okr&del svojo biršo ženo. V stanovanje ločene Alojzije Zaje je prišel v njeni odsotnosti njen biv&i mož Ivan, brezposelni hlapec, in prebrskal vbs omafe in kovčege. Iz nezaklenjenega kovčega ji je odnesel štiri bankovce po 100 Din. Ivan se potika sedaj nekje po kmetih v Savinjski dolini.
—c Še vedno tatvine koles. Slikarskemu mojstru Stojanu Holoharju je ukradel 30.10. z njegovega dvorišča v Zakrasiji neznan tat njegovo novo dvokolo znamke >Triunif<: s številko 386.682. Tata so videli, da je zasedel kolo in se odpeljal po Cankarjevi ulici in Krekovem trgu proti Bregu. Bil je to 35—40 let star mo5ki, srednje postave, na eni strani lica je imel brazgotino, okroglega bledega obraza. Oblečen je v sivo obleko.
—c Ne hodite po železniški progi! Dasi je vsakomur znano, da je hoja po železniški progi strogo prepovedana in združena z veliko nevarnostjo, se je ta grda razvada precej razpasla. Železniški uslužbenci in orožništvo imajo strog nalog, da naznanijo vsakogar, ki bi hodil po progi.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna >Pri Mariji pomagaj; na Glavnem trgu.
g—c Umrla je 1. t. m. v celjski bolnici 34-letna Jožefa Povalej iz okolice št. Jurja ob juž. žel.
—c Velika žepna tatvina v laku. V torek, 30. oktobra se je posrečila neznanemu žeparju v osebnem vlaku na celjskem kolodvoru precejšnja tatvina. Trgovec Anton Verbole iz Izlak pri Zagorju je bil po hmeljski kupčiji v Žalcu, od koder »e je vračal z vlakom, ki prispe v Celje ob 11. uri dopoldne. Na celjskem kolodvoru je kupil v trafiki nekaj cigaret in vstopil nato v osebni vlak proti Zidanemu mostu. Svojo suknjo, v kateri je imel listnico in denarnico je obesil v vagonu, pri čemur se mu je raztrgal ovoj s hmeljskimi vzorci. Pobral je te vzorce v papir in jih zanesel v kot vagona. Pri pobiranju mu je pomagal neki 16 do 18 let stari mladenič, srednje postave, bledega obraza in oblečen v Bivo obleko. Ko se je trgovec vrnli v oddelek, si je hotel prižgati cigareto, katere je imel v žepu suknje. Opazil je, da so mu cigarete zginile in ko je pretipaval žepe dalje, je videl, da mu je nekdo ukradel tudi listnico in denarnico. V listnici je imel 10.000 Din, v denarnici pa 200 Din in nekaj drobiža. Mladeniča, ki mu je pomagal pri pobiranju hmeljskih vzorcev, ni bilo več v vagonu. Verbole je skočil takoj iz se stoječega vlaka in naznanil tatvino postajenačelniku. Ker je vlak takoj nato odpeljal, je zasledovanje zelo težkočeno, ker se ne ve ali je dotični mladenič izstopil v Celju ali pa se je odpeljal dalje z vlakom.
Spori
— SK Svoboda. Za nedeljsko tekmo s SK Krakovo, ki se vrši ob pol 14. uri na igrišču Primorja, postavljam sledeče mo* štvo: Fugina, Zore, Novak, Boncl, Gabršek, Batič, Habiht, Potrato, Koser, Breznik, Oze* bek, rez. Sušnik, Šušteršič. — Navedeni naj bodo točno ob 1. uri v naši cjarderobi. — Načelnik.
— SK Grafika — SK Amateur, Trbovlje. V nedeljo dopoldne ob 10 uri odigra Gra» fika revanžno tekmo s SK Amateurjtm iz Trbovelj na igrišču SK Ilirije. Znano ie, da je poleg Grafike moralo že več ljubljanskih klubov kloniti v Trbovljah agilnemu Ama* teurju, kipredstavlja dobro strenirano ena i« storico. Tekma utegne biti zanimiva, ker nastopi tudi Grafika ojačena. Cene: sedež Din 10.—i stojišče Din 5.—,
— SK Svoboda. Jutri ob pol 14. uri pr-vpnstvena tekma s SK Krakovo na igrišču ASK Primorja. Ob tri če^rt na 13. uro raj bodo sledeči igralci v naši garderobi: Fugina, Zore. Novak, Boncl, Uabršek, Satič, Habiht, Potrato, Koser, Breznik, Ozebek, rez. Sušnik, Šušteršič, reditelji Prežam, Bončar, Baggia. Igra se ob vsakem vremenu. _ Načelnik.
— Sekcija Z. N. S. (službeno). Delegirajo se k tekmam dne 4. nov.; na igr. Primorja, ob 13.30 Svoboda : Krakovo g. letina, ob 15. Slavija : Reka g. Pevalek; na igr. Ilirije ob 10 uri Grafika : Amater gospod MiklavčiČ.
Danes!      Popolnoma novo!       Prvič v Ljubljani! Danes! Velika nrcrr ^ra filma prekrasne, pretresljive vsebine
< Sinovi ene matere
Himna neizmerne materinske ljubezni in globokega prrnvoval-
ne£a materinskega srca.
V glavni vlogi matere nedosegljiva Margareta Mami in štirje krepki stasit* sinovi — njen ponos
11
ti
Film. ki ga morate videti, ker Vam ostane nepozab-ljen v spominu. — Film Ič-note, spomina na starše in zlata rler:nska leta.
Med   bojnim   viharjem in
bliskanjem    bajonetov je
mla.iŠf brat izdmnil  nn rokah *tarrM'5ega
Predstave ob 4.. pol 6.. pol 8. in 9. url. Predstave jutri v nedeljo ob: 3„ pol 5., 6^ pol 8. In 9. uri. Prekrasna gsndbn!     Pretresljivo!     Edinstveno! Nedosegljivo!
Najnižje cene!
Telefon 2124.
XX—-X
3XE
Elitni kino Matica
aaci-ixi
^75731
---Moda - - -
Dočhn kožuhovina dame bolj krasi, nego greje, jo nosijo gospodje skoro brez izjeme samo zato, ker je topla. Pozna jesen je čas, ko je treba poskrbeti za toplo obleko. Najbolj topla in praktična je pa kožuhovina in zato je tudi na zimskih moških suknjah vedno bolj v modi. Pred dobrimi desetimi leti se je govorilo o kož uho vi ni kot o nečem izrazito luksuznem in navadnemu človeku nedosegljivem. Kožuhovina je bila predraga in nosili so jo samo bogataši. Zda i se je pa industrija kožuhovine tako razširila in krznarji pošiljajo na trg toliko robe, da so cene znatno padle.
Na naši sliki vidimo kožuhovinaste suknje, kakršne nosijo elegantni, okusno oblečeni gospodje. Športni kožuh, ki pa še daleč ni omejen samo na sport, marveč je ohranil samo svoje ime iz prejšnjih časov, se pojavlja v dveh oblikah. Eni so kratki, drugi dolgi. Pri obeh zahteva moda debelo, ne preveč kocasto blago, velour ali tweed. V modi je še vedno karirasto blago, dasi ne več tako, kakor prejšnja leta. Športni kožuhi se zapenjajo na tri pare gumbov, s kožuhovino obšit ovratnik mora biti širok in segati do srednjega gumba. Kožuhovina na rokavih v zapestju ni več moderna. Dolg kožuh se ne razlikuje mnogo od kratkega. Razlika ie samo ta. da ie pri športnih kožuhih ovratnik navadno obšit s kožu-hovino samo do polovice, dočim mora biti pri dolgih kožuhih ves pokrit s kožuhovino. Ker ie kožuh doK mora biti zadaj prerezan, da nas ne ovira pri hoji.
Za ovratnike ima moda celo vrsto trad;;cijonelnih kožuhovin. Črna kožuhovina ni posebno prikladna za ovratnik. Pri podlogi pride v poštev v prvi vrsti bizam, zelo praktičen je pa tudi kratko    ostrižen    kožušček jagnjeta.
Promenadm kožuh, ki ie vedno eleganten, se v splošnem malo razlikuje od modernega palto.ia. Zapenja se isto-tako na tri ali štiri pare gumbov in mora biti raven brez najmanjše označbe bokov. Žepi so vrezani ravno. Do-Čim moda za športne kožuhe ne priporoča črnih kožuhovinastih ovratnikov, so isti pri promenadnih kožuhih obligatni. Tudi pri promenadnih kožuhih je za podlogo najbolj eleganten in praktičen bizam. Res je sicer, da je tudi moški kožuh drag, toda kdor je uvideven in pameten, si ga nabavi, ker ga lahko nosi vse življenje, če le malo pazi nanj.
Kožuhovinastt plašči vseh vrst P SEMKO Ljubljana,
Miklošičeva cesto.
Kožuhe in kožuhovino sploh bi lahko razdelili v dva dela: klasično* drago kožuhovino, ki predstavlja pogosto celo imetje, in na celo vrsto raznih fantazij in imitacij. Pri izbiri odloča sa-m žep, kajti če bi tega ne bilo, bi si gotovo izbrali najdražjo in najlepšo kožuhovino. Elegantni, dragoceni kožuhi imajo letos zelo preprost kroj in obliko. Dragocen kožuh ne trpi več gub in zvončastih oblik, kakršne so bile v modi še pred dvema letoma. Isto velja za kombinacije več vrst kožuhovine. Tudi ovratniki iz drugačne kožuhovine, ki so bili lani tako moderni, so večinama že izginili. Ovratniki na finih kožuhih morajo biti visoki in široki. Kožuh se zapenja na en gumb ali pa se sploh ne zapenja. Na nekaterih kožuhih vidimo rokave pod komolcem razširjene, proti zapestju pa zožene po kroju rokavov zimskih plaščev.
Vse vrste imitacij in tudi cenejša kožuhovina dopušča malo več fantazije, osobito glede ovratnika in mamšet iz dolgodlake kožuhovine. Pa tudi pri cenejših kožuhih priporoča moda čim pri-prostejšo linijo, če je kožuh iz zelo mehke kožuhovine, se ni treba strogo držati kroja letošnje zimske mode. Kratki kožuhi so prišli iz mode. Samo nekateri veliki pariški saloni propagirajo kot novost tričetrtinske kožuhe iz vidre, karakula in poletnega hermelina, ki se nosijo čez malo volneno popoldansko obleko enake barve.
Imamo pa še celo vrsko kožuhov iz blaga, ki mu pravijo v Parizu športno. S tem ni rečeno, da ni porabno za druge namene, toda nobena dama z dobrim okusom bi takega kožuha ne oblekla zvečer na večerno ali veliko popoldansko obeko. Izrazito športni kožuhi so iz ostriženega jagnjeta, antilope, sivega in rjavega astrahana itd. Mnogo se nosi tudi črno ali temnorja-vo barvana telečja koža.
Najsijaj-nejši del zimskih modnih revij v Parizu so bili kožuhovinasti večerni plašči in kepi. Moda očividno koleba med kožuhovinastim plaščem in kepom. In dasi visoki, vitki dami zelo pristoja kep, je bilo na revijah vendar videti mnogo hermelinovih plaščev z rokavi, oblečenih Čez visoko večerno toaleto. Večerni plašč ie luksuz in zato spada k njemu samo luksuzna kožuhovina. Cenejši materijal za večerne kožuhe je samo krt, pa tudi ta je v svitu večernih lestencev dokaj skromen. Edini dopustni okrasek večernih kožuhov je lisica, ki tvori ovratnik in manšete ali pa se vije od ovratnika doli po celem robu. Vsa fantazija na kožuhih, najrazličnejše barve, kombinacije kožuhovin, komplicirani kroji in ekscentrična podlaga, vse to si lahko dovolijo  samo  dame,  ki  imajo v svoji
ste še ravna I  iafio lepi aRo se oJ£rijete?
Ali se bojite vzeti klobuk z glave — ali radi storite to, da pokažete svoje lepe lase? Na vsak način je to odvisno od tega kako so negovani Vaši lasje. Ako boste za umivanje las rabili vedno le Blida Shampoo boste brhkejša in lepša, kakor ste bili kedaj popreje. Elida Sbampoo bo napravil Vase lase mehke kot svila ter ohlapne, lahne kot puh, zdrave in lepe. Vi boste vedno rada razogfava, ako bodo Vaši lasje dosledno negovani z Elida Shampoojem.
ELIDA SHAMPOO
garderobi več kožuhov. Dame pa, ki hočejo nositi kožuh dolgo in ob vsaki priliki, naj ostanejo raje pri najbolj klasičnem. Saj je tudi najcenejša kožuhovina za navadnega zemljana draga.
Koža
Lansko zimo je bila skoro edino elegantna barva za dnevne kožuhe črna. Črni plašči in črni kožuhi so postali skoro uniforma vseh elegantnih dam, kar je veljalo tudi za popoldanske obleke. Letos ostane sicer črn kožuh v modi, vendar se pa vračamo k vsem niansam sive, pa tudi rjave in beige barve. Podloga dnevnih kožuhov letos ni več tako razkošna in kričeča, kakor je bila prejšnje sezone. Gladek, trpežen krepdešin je za kožuh najprimernejša podloga. Pač pa so podloge večernih kepov zelo razkošne.
Elegantne darne gredo v svojem navdušenju za ansamble tako daleč, da jih hočejo imeti tudi pri kožuhih. Obleka je kombinirana s podlogo kožuha ali pa je obrbljena z enako kožuhovino. Hermelinov kep s svetlomodro podlogo čez modro, z biseri obŠito obleko, bi-zamov kožuh z rdečo podlogo čez rdečo popoldansko obleko, ki ima oba volana obrobljena z bizarnom, astrahan na svetlozelenem itd. Take obleke so zelo drage in celo v Parizu jih kupujejo samo redke Američanke.
Elegantna in moderna
kožuhovina P SEMKO, Ljubljana,
Mikfiošičeva cesta.
Važno vlogo igra v letošnji jesenski sezoni koža, ki bo ostala v modi tudi čez zimo. Dame nosijo s kožo obrobljena krila, svitre in plašče, ali pa plašče in dolge suknjiče iz kože. Najbolj je priljubljena jelenja koža. Celo poleti so nosile elegantne dame v francoskih letoviščih kratke suknjiče iz jelenje kože svetlih barv. Spodaj, pa tudi na rokavih in ovratnikih >so bili okrašeni z dolgimi kožnatimi resami. To poletno fantazijo vidimo tudi zdaj na športnih igriščih, zlasti pa pri damah, ki delajo daljše izlete v avtomobilih. Na spomladanskih in jesenskih oblekah vidimo mnogo okraskov iz jelenje kože, manšete, ovratnike, pasove, monodrame itd. Jelenja koža je sploh za vse. V fini izdelavi jo vidimo kot kravato k športnemu svitru. lepa je tudi za klobuček h golfu, za izlete ali k praktični popoldanski obleki. Iz jelenje kože so tudi moški in ženski telovniki, ki se nosijo pri sportu in k vsem angleškim kostumom čez svetlo bluzo. Za popoldanske obleke v zimski seziji bodo neobhodne rokavice iz jelenje kože v vseh modernih barvah.
Zelo moderna je tudi gladka koža, na kateri so našiti koščki kože drugačne barve. Iz lakaste kože se delajo klobučki, ki so praktični zlasti za deževno vreme. Lakasta koža je zelo priljubljen materijal za plašče, ki jih rabimo ob deževnem vremenu. Seveda pa mora biti finejša in tanjša, nego ona, ki smo jo rabili pred leti za dežne plašče. Iz lakaste kože se izdelujejo tudi manjši in večji ročni kovčegi. Luksuzni kovčegi so pa izključno iz eksotičnih kož.
T ran Usek Kropač:
Akrobat
Ponoči so lazile mačke po strehah, med katerimi je visela akrobatova vrv. Pri vodnjaku stoji komedijantov voz in njegova mlada žena si češe zlate lase. Vrata voza so samo priprta in solnčni žarek deli prostor v dva dela. V žarku trepeče prah in ieskečejo se ženini lasje, njen vrat in ramena pa tvorija čarobno sliko beline in privlačnosti. Akrobat se opira na vodnjak, v katerem žubori voda iz zemlje. Mimoidoči se ozirajo na zeleni voz in modro progasta akrobatova prsa. Nad mestom pa počiva mir, kakor neviden oblak. Mesto med livadami in njivami je kakor ogromen pajek, ki se stara, ne da bi vedel zakaj. Potok žubori mimo, akrobat sanja.
Jutro se nagiba k poldnevu, solnce pripeka. Popoldne se valjajo na solncu lene mačke, ližejo si tačice in pogledujejo na strehe, če bi se dalo kaj ujeti.
Zvečer pa zaigra na trgu godba. V temni gostilniški .veži je izginil tujec Ozrl se je na voz pri vodnjaku. Mreža pod vrvjo se je majala, kajti akrobat je preizkušal solidnost svoje naprave. Majala se je mreža, past za človeka, ki bo v zabavo in grozo gledalcev plezal po vrvi kakor veverica. Imel bo belo-žolto obleko. Drog, ki ga bo držal pred seboj, bo nihal sem in tja in vzdrževal ravnotežje njegovega telesa. Drog, ki ga ponese s seboj, bo nihal nad gla-
dino teme, na kateri obvise pogledi presenečenih gledalcev. Da, ta drog bo segal do zvezd, magljajočih nestrpno nad svetom, blodil bo od ene do druge in podoben bo angelskim krilom.
No, on že ima belo-žolto obleko in preizkuša solidnost svoje naprave. Kar zaigra domača godba na njegovo znamenje veselo koračnico in akrobat začne plezati po lestvi. Množica mu napeto sledi. Vedno manjši je, vedno više in više pleza. Potok žubori, toda on ne sliši več žuborenja. Vrata voza se od-pro in pojavijo se trije otročiči, oblečeni kakor akrobat. Stopijo k lestvi in gledajo gori. Tudi žena pride, prerine se skozi množico in smukne skozi temna vrata v gostilno.
Akrobat razprostre roke svoji deci v pozdrav. Noč šumi, krog gozdov okrog mesta se krči s temo in obdaja tesno ulice s trepetajočimi svetilkami. Akrobat se pa oprijemlje svojega droga in že drsi dolgih, lahnih korakov po vrvi. Zdi se, da visi v zraku, da se je izpre-menil v podobo brez duše in. telesa. Njegovo obleko obseva od spodaj luč in vidijo se ostre poteze njegovega obraza. Toda njegova senca se izgublja nekje visoko nad strehami, plazi se ob njem sem in tja in kakor klic se izgublja nekje v praznini.
Godci priznijo kozarce. Tujec, ki se je pojavil pri oknu, se o*re na trg in na strahotno senco, visečo tik nad njegovim oknom. Potem zapre okno in spusti zaveso. Akrobat, zaposlen s svojo bravuro, ni ničesar opazil. Ne tujca.
ne svoje mlade žene, ki ie smuknila skrivaj v gostilno.
In že hite k njemu vsi trije otročiči. Najmanjši pleza prvi. Oče ga vzame v naročje. Druga dva se mu obesita na pas. In tako gre z njimi po vrvi na drugo stran. Spodaj šumi nemirna gladina gledalcev. Toda njemu je globina nekaj vsakdanjega. On mora vsak dan po vrvi z brega na breg. Kar se začuje navdušeno ploskanje. Akrobat se vrača. Podoben je zmečkanemu, ubogemu, nepojmljivemu Človeškemu grozdu. Nad njegovo glavo leta netopir. Mačka na strmi strehi si liže tačice in preži na plen. V njenih prižmurjenih očeh se giblje nekaj, kar odgovarja Človeku v belem in žoltenu visečem v zraku, toda ona se ne zmeni za to. Ljudje ie sploh ne zanimajo, če ni lačna.
Potem ostane najstarejši deček sam na vrvi. Tudi on ie akrobat. V rokah drži kratek drog. Njegov oče si natakne sivo vrečo na glavo. Mlajša dečka že hodita spredaj s krožniki okrog gledalcev in pobirata novčiče. Godci popivajo in igrajo, obrazi so jim zabuhli in rdeči. Akrobat se je že preoblekel in spušča svojega sina na tla.
In čudno, ko se vidi v vreči, podobni medvedji koži, mu šine nekaj na misel, V duhu vidi zlate kodTe svoje lepe žene. Kje je? V zelenem vozu, kakor vedno. In vendar se ozre. V vozu brli sveča. Previdno spleza v vreči po vrvi in gledalci mu navdušeno ploskajo. Sredi vrvi se obrne, vrne se, pleza nazaj, zdi se, da blodi in ne ve, kod in
kam. Toda visoko v zraku spominja na nekako preračunano in vendar strašno igro pekla, na nekaj groznega, a vendar skoro smešnega. Premika se zelo počasi, vse njegovo telo je napeto, da ne izgubi ravnotežja. Korak za korakom se pomika dalje. Včasi morajo biti njegovi koraki do pičice enaki, morda morajo biti enake tudi misli, spremljajoče korake, da ne strmoglavi doli. Toda vse mu gre imenitno od rok.
Vendar ga pa žene nekaj nazaj. Ta točka bi bila že lafiko končana. Dovolj je že bilo spretnosti in poguma na vrvi in v vreči. Dovolj je že bilo vratolomnih tresljajev, ko se je obračal in ustavljal. Toda ne. On gre naprej.
In znova ta čudna misel. Toda ne več v njegovi domišljiji, ne, resničen, zato pa tem absurdnejši prizor. Kaj? Že zopet!
Akrobat se ustavi. Gleda doli. Gleda na okno v prvem nadstropju, ki ga je malo prej zaprl in zagrnil tujec. Toda ni ga zagrnil dobro, ostala je vrzel, skozi katero je dvakrat videl zlate lase. Godba pod oknom, pod mrežo in pod zvezdami igra poskočno koračnico. Akrobat tiči na enem kraju kakor lunatik. Gledalci si ne upajo dihati.
Zmotil se je. Hajdi nazaj.
Toda skozi vrzel se vidi nekaj kodrastega. Ženska glava se nagiba nazaj, lasje izginejo, namesto njih se pa pojavi nežno lice. Kraj njega pa zagorel tujčev obraz. Črni brki štrle bojevito kvišku. Senca pred očmi tega mo-
ža priča o peklenski sili, ki vpliva zlasti na ženske. Da, mož se nagiba k ustnicam plavolase žene, akrobat stoji na enem kraju, kakor okamenel, ustnice se spoje, žena se na videz brani, godba pa igra pianissimo. Mož v vreči se ne more ganiti. Gledalci zadržujejo sapo, ker Čutijo, da se bliža najzanimivejši in najdrznejši trenutek vse predstave. Mož izpusti drog, ki se guga v mreži kakor ujeta riba. Sleče vrečo in jo zmečka kakor gada. Dvigne nogo, previdno prestopi, potem dvigne drugo, vreča pade, toda akrobat se vrača na svoje mesto. Tujčev poljub je še bolj strasten. Žena se brani — toda ne, omamljeno pritisne na svoja prsa. A akrobat stoji na eni nogi, pleše, drži se za glavo in gleda doli. Ves obupan je, v glavi se mu vrti. Ne more se ganiti s svojega mesta. Blazen je. Občinstva sc polasti groza, ženske kriče in moraio jih odvesti v gostilno. Tudi godba utihne.
Tedaj je zopet zagledal za zaveso zlate la>se. Žena se je iztrgala tujcu iz rok. Izginila je. Akrob?t pa razprostre roke, pride do stebra, spleza doli in kakor v sanjah vidi na pragu gostilne starti svojo ženo.
Luč na stebru ie ugasrMla. Trg je prazen. Žena stoji pri vozu in razmišlja. Potem se odpro vrata in akrobat ji namigne, naj vstopi.
In ko kleči pred njim, žvižga po zraku jermen, ki je krasil žolto in belo akrobatovo obleko. Žvižga in pada na nežni vrat klečeče žene
Strto 6.
cSEOVENSfCI  NAROD, dne 3. novembra
1928.
Ste*. 752
Dve zanimivi sodbi o
Kaj pravi pisateljica R. Forbes — Nihče bi se ne smel poročiti
pisatelj
Omejevati normalne funkcije žen-stva na funkcijo žene in matere je prav tako nelogično, kakor pritisniti moškemu na čelo žig bojevite zveri, — pravi pisateljica Rozita Forbes. Teorija, da je edina naloga ženske skrbeti za razmnoževanje Človeškega rodu, izvira iz časov, ko je bila edina funkcija moža boj, v katerega ga je gnala večinoma njegova krvoločnost. Obe stališči sta zdaj zastareli. Zakon je eden najzanimivejših, obenem pa najtežjih poklicev na svetu in odgovornost za njegov uspeh ali neuspeh mora biti razdeljena enako med obema zakoncema. V pradavnih časih je mož tvegal življenje, da ie branil imetje, ki so ga pridobivale žene z napornim obdelovanjem zemlje. Tudi v teh primitivnih časih ;e bilo materinstvo samo polovica ženine dolžnosti in je bilo utemeljeno z deistvom. da je Domenilo vsako dete prirastek plemena, odnosno rodbine, čije usoda je bila več ali manj odvisna od števila članov. Moderna doba, ki odklanja vojno in v kateri je Človeško silo nadomestila tehnika, pa. ne more zagovarjati razmnoževanja človeškega rodu za bojne namene.
Teorija, da mora vsaka ženska ori-spevati k povečanju števila prebivalstva, rudi če gre za preobljudeno državo, ne glede na svoje fizične ali duševne moči in ne glede na svoje zdravje, je kriva, da so predmestja večjih mest polna tovarn in umobolnic, da je na svetu vedno več brezposelnih, siromakov in zločincev. Moderna žena je pravtako sposobna za materinstvo, kakor so bile ženske v starih časih, toda višji življenjski nivo, ki nudi obenem tudi njenim otrokom boljše življenjske pogoje, jo sili. da se udeležuje konkurence na delovnem trgu, da pomaga možu v borbi za obstanek. Električni in mehanični napredek je poenostavil gospodinjstvo. Izobrazba je razširila ženino obzorje daleč za meje prejšnjih generacij. Telesna kultura, pametna moda, pogosto bivanje na svežem zraku in večje razumevanje higijene je v vetfki meri dvignilo zdravstveni nivo žene. Moderna žena glede dela daleč nadkriljuje žene starih časov, ona lahko vodi gospodinjstvo in skrbi za deco, obenem pa pomaga možu dobivati sredstva za življenje. Geslo naše dobe mora biti kvaliteta, ne pa kvantiteta.
Vsak moški ni docela usposobljen za zakonskega moža ali očeta. Povsem napačno je naziranje, da bi se mogla ženska kot kemik, pisatelj, oglasni agent, zdravnik, izdajatelj, urednik ali ravnatelj trgovskega podjetja z večjim | uspehom uveljaviti v kuhinji ali otroški sobi. Prepričana sem, pravi Rosita Forbes, da bi bili izgledi bodočih generacij mnogo boljši, če bi smatrale žen-se in moški očetovstvo za višje poslanstvo. Poklic izven doma je najboljša priprava za potrpežljivost in vse one lastnosti, ki so v materinstvu neobhodno potrebne. Bodoča pokol en ja bodo morala trdo delati. Ni daleč čas. ko ne bo več višjih slojev, ki žive v brezdelju. Moderna žena ne sme slepo stopiti v zakonsko življenje in postati mati samo zato, da zadosti svojemu nagonu, marveč mora razmišljati tudi o tem, kakšno dedŠčino in kakšne izglede lahko nudi svoja deci. Čim širši bo materin delokrog in njeno duševno obzorje, tem bolj bo razvit v njenih sinovih in hčerah smisel za praktično življenje.
Francoski dramatik in član akademije E. Brieux, ki je kot pisatelj med Francozi zelo priljubljen, se je nedavno lotil enega najvažnejših problemov povojne družbe, namreč zakona mladih ljudi. Pred vojno, pravi Brieux, —
ikonskem življenju
o materinstvu moderne žene. pred 30. letom, meni francoski Brieux.
je bilo vprašanje, je-li pametno poročiti se v zgodnji mladosti, vedno in povsod lahko. Odgovor je bil vedno nikalen. Zdaj pa odgovarjajo ljudje na to vprašanje: Zakaj pa ne? Mladi ljudje se zdaj ženijo, kakor da zakonsko življenje ni eden najkoelji-vejših problemov. Po vojni so se omajali vsi temelji socijalnoga življenja in nesigurnost, ki jo čutimo na vseh po-IHh, vpliva tudi na zakonsko življenje. Življenje je kratko, ločitev zakona lahka in enostavna, čemu bi torej človek tudi tega ne poskusil, si misli mladina. Toda naša mladina še ni našla svojega lastnega življenjskega cilja. Koleba med svojimi poklici ali pa se 'oti posla, za katerega sploh ni usposobljena. Z enako površnostjo in brezbrižnostjo sklepajo mladi ljudje tudi zakone. Kmalu se pa prepričajo, da ločitev ni tako lahka, da je treba imeti mnogo denarja in da postane tudi ločeni mož ali žena težko breme.
Največ trpe pri tem ženske. Če morajo živeti v skromnih razmerah, se čutijo odrezane od družbe, v kateri so bile vajene občevati, če pa žive v dobrih gmotnih razmerah, vidijo okrog sebe samo žene enake usode in starosti, ki jih ne morejo prepričati, da ima življenje svoje trajne vrednote. Roditelje vidijo le redko m če jih že vidijo, jim nočejo potožiti svojih nadlog, ker se sramujejo. Zakonsko življenje postane neznosno, mladi zakonci se prepirajo in si sami grene življenje. Dete, ki bi morda prineslo v hišo uteho :n zadovoljstvo, mora iz gospodarskih ozirov izostati, a često stopi med mlade zakonce še ljubosumnost in tako se izpremeni domače ognjišče v pekel. Ženi je zakon vse, ker mu je žrtvovala ne le svoj dom, marveč tudi svoj socijalni položaj. Zato je razočaranje tem hujše. Le redki so med mladimi zakonci srečni zakoni. Na tisoč zakonov, sklenjenih v zgodnji mladosti, odpade komaj en srečen. A vendar je ta igra s srečo splošno priljubljena. Po mojem mnenju, pravi Brieux, bi se pred 30. letom ne smel nihče poročiti.
Človek izven težnosti
Človeštvo je imelo vedno drzne načrte. Cim so se nekateri posrečili, ie zasnovalo takoj nove, še drznejše. Človek hoče biti že od pamtiveka svoboden kakor ptica, rad bi se odtrgal od zemlje in letal po zraku. Zgradil si je balone, s katerimi se je dvigal pod oblake, toda to mu je bilo še premalo. Začel je graditi aeroplane in zrakoplove, s katerimi zdai že leta visoko in daleč. Pa tudi s tem še ni zadovoljen. Še vedno ga priklepa na zemljo njena težnost in človeku se zdi, da ga ta prirodna sila omejuje v njegovi osebni svobodi. Rad bi se odtrgal od zemlje in poletel na druga nebesna telesa.
Nemški učenjak H. Noordung je objavil te dni zanimivo razpravo «Pro-blem poleta v svetovje». Mož prihaja na podlagi tehničnega in fizikalnega proučevanja do prepričanja, da je polet v medzvezdno prostranstvo in po-vratek na zemljo mogoč. Toda zaenkrat je to žal mogoče samo v teoriji, kajti Človek še nima na razpolago letala, s katerim bi se mogel dvigniti iz območja težnosti. Zanimivo pa je, kako si nemški učenjak predstavlja bivanje človeka v svetovnem prostranstvu na razdalji 35.000 km od zemlje.
V prostoru, kjer ne deluje več težnost, bi se moral človek prilagoditi povsem novim razmeram. Predmeti, ki se tam gibljejo, se premikajo v ravni smeri tako dolgo, da nalete na odpor. Hoja je tam sploh nemogoča, ker ni težnosti, ki bi vlekla noge k tlom.
j Če bi se hotel človek premakniti s kraja v kraj, bi si moral pomagati z rokami. Notranjost zračnega torpeda ali rakete, ki bi jo izstrelili v medzvezdno prostranstvo, bi morala biti opremljena z držali, kakršne imamo v tramvaju. Človek bi se oprijemal držal in premikal, ne da bi bil v nevarnosti, da ga inercija njegovega premikanja vrže ob steno rakete. Zato bi bilo dobro notranjost rakete tapecirati. V raketi, ki bi drvela v svetovje, bi bilo smrtno nevarno ločiti se od tal, kajti vsako telo, ki se premakne, se ne ustavi več.
Nobene stvari bi ne mogel človek obesiti ali položiti na tla, ker bi ne visela, niti ležala, marveč bi obtičala v brezzračnem prostoru. Zato bi bilo treba vse dobro pribiti. Sedeti na stolu ali ležati na postelji bi bilo nevarno, kajti pri najmanjšem sunku bi stol ali postelja odletela. Pri dehi bi se moral človek privezati k tlom ati k steni. Spal bi lahko stoje, sede ali leže. Umivati bi se ne mogel drugače, nego da bi namakal brisačo v vodo. Tudi vode bi ne mogel piti iz kozarca, marveč bi jo moral iztiskati iz tube. Iz tega je razvidno, da načrt poleta v medzvezdno prostranstvo ni tako lahko izvedljiv, kakor si mislijo tehniki, ki se z njim pečajo.
Predrzen, len in ciničen
Londonski listi objavljajo senzaci-jonalne izvlečke iz korespondence matere zadnjega nemškega cesarja Viljema II. z njenimi angleškimi sorodniki. Cesarica je iz strahu pred nemškimi vohuni izročila pisma v varstvo siru Ponsonbvu. Iz teh pisem je razviden oesaričin odpor proti Bismarctou in njenemu najstarejšemu sinu. O Viljemu je pisala, da se mora šele naučiti, kako je treba spoštovati nazore drugih ljudi. Viljem da je kakor dete, ki odtrga muhi nogo in misli, da je to ne boli.
Ko je Viljem II. posetil svojo mater ob bolniški postelji njenega očeta v San Remu, se je vedel kakor običajno zelo drzno. Njegov zgled je posnemal tudi princ Heinrich. Ko je Viljem zasedel prestol, je mati pisala o njem, da je len, predrzen in cindčen. Predolgo se ie vzgajal v Bismarckovem duhu in zato nima razumevanja za pravo in brezpravje, za hvaležnost, viteštvo, spoštovanje in ljubezen do svojih roditeljev, je trdila o svojem sinu v nekem pismu. Lahko si mislimo, kako je občeval naduti nemški cesar s svojo materjo, 5e je bila prisiljena tako pisati o njem.
S kozjo vprego iz Metza v Pariz
Lavorike berlinskega in kolnskega izvoščka ne dajo spati res ta vrat erju v Metzu Forgegangu, ki bi rad postal slaven in je prišel na originalno idejo. Častihlepni mož je sedel nedavno v voziček, zavil se je v zimski kožuh in krenil proti Parizu. Zapregel je dve kozi, ki bosta morali vleči voziček z gospodarjem od Metza do Pariza.
Mož hoče doseči rekord s kozjo vprego. Upa, da bo do božiča že v Parizu in da bo na sveti večer sedel doma na lavorikah kozjih uspehov. Ne gre mu pa toliko za rekord, kolikor za reklamo in za sta— -"esku 20.000 frankov.
Divjanje pijanega avtomobilista
Pijanost je često kriva avtomobilskih nesreč. O nesreči, ki Jo je zakrivil iiian šofer, ie te dni razpravljalo sodišče v Beljaku. Zagovarjati se je moral tvorničar Hubert Tome. Nesreča se je pripetila v oktobru in je zahtevala tri človeške žrtve.
4. oktobra se je peljal inženjer Rudolf Reizer s svojo ženo in sinčkom z motornim kolesom proti Beljaku. V nasprotni smeri je naglo in precej brezobzirno vozil Tome, s katerim sta se peljala še dva znanca. Vsi triie so bili pijani, kajti prekrokali so vso noč.
Kadar bomo mrtvi
Moi prijatelj je bil nekam čudem človek. Strašno rad je kaj takega pravil, kar je vzbujalo v človeku neprijetne misli in mu kalilo veselje. Kadar je najlepše sijalo solnce, ko se je vse naokrog smejala narava, ko je najbolj bujno poganjalo cvetje in kipelo življenje, pa ie začel govoriti o smrti!...
Tako me je nekoč dohitel na bin-koštno nedeljo in mi zaklical:
— Hoj, ti. čakaj no malo! Povem ti, kaj se mi >e nocoj sanjalo!
— Gotovo kaj lepega! sem pripomnil, okrenivši se.
— Ne, nič lepega! Sanjalo se mi je, da sem umri.
— Bodi tako dober! Ali ne vidiš, kako veselo solnce sije na nebu? Če ne veš nič boljšega ...
— Solnce lahko veselo sije! Njemu ne bo treba še tako hitro zatisniti očesa! Vsaj za večno ne. Za naju pa ni nič prezgodaj, ako misliva včasi na smrt. To kar sem sanjal, je vsekakor zanimivo, pa tudi poučno!
— Pa pripoveduj torej, ako ni drugače!
— Predvsem ti moram povedati, da je ob smrti malce drugače, kot si navadno predstavljamo. Duša ne odfrči takoj pred sodni stol, ko se je ločila od telesa, temveč ima še nekaj odloga in časa, da se lahko še enkrat ozre po svetu. Lahko obišče tudi še svoje znance in prijatelje. Od tod si>omtni! Najraje pa se suče duša ob mrtvaškem odru
, ter poslavlja od telesa, ki je bila z njim tako dolgo združena, kar je gotovo jako lepo od nje. Tudi do groba ga spremlja. In šele ko je pogrebni obred končan, se dvigne v nebeške višave. Pa še nekaj! Kakor hitro je duša oproščena zemeljskih vezi, je vsevidna in vsevedna! Vsakemu človeku vidi v srce, vsakemu bere lahko misli v glavi. Umevno, da se je izkušala moja duša s tem okoristiti!
Najprej se je zanimala za to. kaka čustva prešinjajo spričo žalostnega dogodka mojo soprogo, moje otroke in bližnje sorodnike. In kaj sem doznal? Moja žena je bila res potrta, a venomer jo je izpreletavala misel: «Če bi bil umrl štiri, pet let preje, bi bilo bo-lje zame! $e bi se bila morda omožila, tako pa — kdo ve!» — O, za nos bi jo bil prijel in stresel, toda — duša nima prstov! In otroci? Tega, da sem jim bil dober in skrben oče, se niti eden ni zavedal! Pač pa so se po tihem blagro-vali. da ne bodo več pod mojim strogim nadzorstvom. Nehvaležneži!... In drugi bližnji sorodniki?... Če bi bil vsakemu izmed njih zapustil vrečo denarja, bi se bili morda še krotili, tako pa so zmrduje se vzklikali: «Naj umrje! Kaj pa smo imeli od njega?»
Taki so, vidiš, sorodniki! —
Lahko si misliš, kako ljubeznivo so šele tuji ljudje govorili o meni!
— «De mortius nil nisi bene!» pravijo. Kaj pa še! Le poskušaj!
Znanci iz hiše so me prišli kajpakda kropit. Boli iz radovednosti seveda, če sem se res napotil v krtovo deželo, kot 1
iz drugih nagibov. Dve naši dobri prijateljici sta se hkratu znašli ob mrtvaškem odru. Ker sta bili Slučajno sami, je ena od njiju takoj proti sosedi šušlja-je potipala:
— Torej je vendar umrl! Zaradi let bi bil lahko še živel! Ali ne?
— No, povprečno človeško starost je u čakal, kaj hoče še več!
— Prav praviš! se je razveselila prva ob tem odgovoru. Saj mi, kar nas je v hiši, ga ne bomo pogrešali! Velik sit-než je bil!
— Da, imel je povsod svoj nos. tudi tam. kjer ga ni nič brigalo! Povsod je hotel imeti red, sam red! Tam med tesnimi stenami ga bo zdaj imel!
— Kaj pa ona?
— Mislim, da se ji bo precej utepa'o! Nemara, da ne bo poslej več tako po-koncu hodila!
— Meniš, da jo kdaj mine nadutost?
— Jo bo morala, ako ne bo nič pod palcem!
— Njej prav za prav privoščim! Naj le bo bolj ponižna!
V tistem hipu se je moji ženi zahotelo, da je pogledala zopet po meni.
— O, gospa! sta zagostoleli prijateljici, hite ji naproti. — Ko bi vedeli, kako vas obžalujeva! Najiskrenejše sočutje! Obe sva jokali!
In začeli sta si brisati z robcem suhe oči!
Ko sta bili odšli, sta prišli dve drugi znanki iz hiše in takoi sta se jima zamajala jezička.
— Ali se ti ne zdi. da že predolgo !cži! Tako pusto je, ako je mrHč v hiši!
Tome pri volanu ni bil siguren in zato se je avtomobil lovil v vijugali po cestah. Za prvim večjim ovinkom je prišlo do katastrofe. Avto se je z vso silo zaletel v motorno kolo in ga pre-gazil. Vsi trije pijani avtomobilisti, ki so ostali nepoškodovani, so se sicer takoj streznili in pom^ali nesrečnim žrtvam, toda pomoč je bila prepozna. Inženjer je bil že mrtev, njegova žena in otročiček sta pa umrla med prevozom v bolnico.
Zato se je moral te dni Tome zagovarjati pred sodiščem. Zagovarjal se je s pijanostjo in trdil, da se nesreče sploh ne spominja. T -T^ mož je znan kot skraino brezobziren vozač, ki ie že lani do smrti povozil nekega pa-santn. Zato ga je sodišče obsodilo na poldrugo leto ječe.
Ko je čul obsodbo, je skočil k sodniškemu pultu, pograbil ram^ki in kričal: «Ne, ne, to ni res. Ne grem v ječo! Moj bog, kaj bo z menoi!« Zdelo se je. da bo navalil na sodnike m zato sta ga dva naznika nr;:°'n. V »■«—? h'-se jima je Tome iztrgal iz rok, pognal se je bliskoma k oknu in skušal skočiti na cesto. V zadnjem trenutku ga je paznik ujel za nogo. Tome je že visel skozi okno in v borbi s paznikom mu je padla iz telovnika masivna žepna ura na cesto. Ura je priletela nekemu otroku z vso silo na glavo. Ves okrvavljen se je otrok težko ranjen zgrudil na tla. ura mu je prebila lobanjo. Nedolžno žrtev so morali prepeljati v bolnico. Tomca sta paznika komaj ukrotila. Odpeljali so ga v zapor.
„Zeppelin" ni za potniški promet
Že ko je začela Nemčija graditi prve «Zeppeline», so mnogi mislili, da se pričenja nova doba v razvoju mo-r1 nega prometa in da je reden zračni promet samo še vpraašnje nekolikih let. Toda izkazalo se je, da človeški duh še ni podjarmil zračnih višav in da bo t—1 ^ še mnogo sistei vrne0"*, napornega dela, predno bo mogoče potovati po zraku tako, kakor ratujemo zdai po zemb;. Tudi najnoveiši «Zep-pelin» in njegov polet v Ameriko in nazaj ne pomeni v tem poglc *u posebnega napredka. Zanimivo je, da j * priletel «Qrof Zeppelm» na Friedrichsha-f ob 4. zjutraj in da je pristal 2 le nekaj minut po 7. Polet iz Lakehursta čez Atlantski ocean do Friedriehshaf-na je trajal 71 ur.
Dr. Eckener je nemškim novinarjem izjavil, da «Grof Zeppelin» za redni zračni promet preko oceana sploh ne prihaja v poštev. Po njegovem mnenju bo treba zgraditi hitrejše in solidnejše zrakoplove, če hočemo uvesti redni zračni potniški promet med Evropo in Ameriko.
Senzacijonalno odkritje o ruskem filozofu
Pred 100 leti je izšel «Filozofski list» filozofa P. Čaadajeva. ki je vzbudil v Moskvi in po celi Rusiji veliko presenečenje. Čaadajev se je drznil napisati, da Rusija nima ne preteklosti, ne sedanjosti, ne bodočnosti, marveč da živi nekako izven dobe, da se ideje in resnice, ki jih drugi narodi že davno poznajo, v Rusiji šele odkrivajo. To je bila dokaj ostro in drastično izrečena samonikla deklaracija zapadnja-štva. Ko ie čez nekaj let izšla ta izjava v «Teleskopu», je bil list prepovedan, urednik Nadeždin poslan v progran-stvo v Sibirijo, Čaadajev pa proglašen za norca. Vlada je odredila, da ne sme z doma in vsak dan so ga posečali zdravniki. Tako je končal svoje literarno delovanje in živel je še 20 let v Moskvi kot puščavnik.
Od osmih filozofskih pisem so bila znana doslej samo tri in šele zdaj so našli ostalih pet. Ta pisma dokazujejo, da je čaadajev še pred Kirejevskim, ki velja splošno za ustanovitelja slo-vanofilstva,  izrazil  nazore, ki so jih
— Kaj vem, zakai ga tako dolgo pacajo doma!
— Prav zares bi ga lahko že odnesli! Saj mislim, da bo žena samo vesela,
ko ga ne bo več videla! Nič se nista prav marala! Saj veš, često sta se preklala!
— Baš zato ona noče, da bi ljudje ne rekli: — Komaj je čakala, da ga je izcefrala iz hiše!
— O — izraze sta rabili ti blagi dušici, kakor bi šlo za kakega cigana!
Prišel me je kropit tudi moj kolega iz urada. Predvsem ie zapičil oči v venec, ki so mi ga bili poklonili v slovo moji tovariši v uradu. «Tudi jaz sem prispeval zanj!» se je pokesal. Ampak potolažil se je hitro z mislijo: «No, v tem primeru se izplača tistih par kro-nic! Precej na poti mi je bil! Zdaj mi ne bo delal več zgage. Tak ravnotežen mož ne more nikomur več škodovati!»
Lahko si misliš kako blaženstvo je občutila moja duša ob teh meditacijah dobrega prijatelja! In podobnih stvari bi ti povedal lahko za celo knjigo! Zakaj prišlo se jih je poslovit še mnogo od menei O dosti blagih duš je na svetu!
Tudi za mojim pogrebom je so še dokaj ljudi. Toda na kak način so mi izkazovali «zadnio čast» — o ten bi bolje molčal! O kakem iskrenem pomilovanju ali kaki pieteti — ne duha ne sluha! Pogrebci so se med sabo zabavali, kakor bi šli na kak izlet. Mnogi so popolnoma pozabili za čigavim pogrebom c:redo in drugi se sploh niso zavedali, da so v mrtvaškem izprevodu.
osvojili pozneje borci za vseslovansko vzajemnost na če i u s Kireievskim. Či-adaiev je vzdrževal v sebi rusko za-padniaštvo in rusko slo\ anofflstvo. Ruska akademija znarmsti namerava v kratkem objaviti vseh osem filozofskih pisem, ker se ji zde zelo važna kot prispevek k spoznavanju literarnega de-lovanja filozofa Čaadajeva.
Tragedija gledališkega igralca
Včeraj smo poročali o nenavadni tragediji dveh blazneže v. V Parizu je neka ženska nenadoma zblaznela in raztrgala več bankovcev v vrednosti par tisoč frankov. Bil ie to ves njen denar, ki si ga je prislužila v 23 letih, ko je sedela v ječi radi umora. Čim so jo izpustili, ie sirota zblaznela. Podoben slučaj se je pripetil te dni na Dunaju.
, V sredo se je ustavil pred neko posredovalnico za delo avtomobil, iz katerega ie izstopil mož, ki je začel metati bankovce med brezposelne, stoječe pred uradom. Naravno, da so brezposelni siromaki hlastno pobirali bankovce in se pulili za nje. Prizor je opazil tudi v bližini službujoči stražnik, kateremu se je zdelo čudno, da neznanec razmetava denar. Prijel ga je in ga odvedel na policijski komisarijat. Tam so dognali, da imajo opraviti z 39 letnim bivšim gledališkim igralcem Francem O., ki je bil angažiran na dunajski Volksoperi. Bil pa je že od junija dalje brez posla. Toda nesreča nikoli ne pride sama. Zadel ga je še drug težak udarec. Umirla mu je edina 5 letna hčerka. To je na igralca vph-valo tako porazno, da se mu je omra-čil um. Končno so se ga usmilili številni jijegovi sorodniki. Zbrali so zanj večjo vsoto denarja in mu jo izročili, češ, nai si ustvari novo eksistenco. Mož je prejel denar v sredo. Sel je, sedel v avto in denar razmetal med brezposelne. Policija je v avtu še našla raztresenih 1000 Šilingov. Siromaka so oddali na psihijatrioni oddelek, denar so pa izročili njegovi ženi.
Humoristični kotiček
Med pijančkl.
Dva pijančka sta se istočasno oženila.
— Kaj je počela tvoja žena, ko si prišel drugo noč po poroki ob 3. zjutraj domov? — vpraša prvi tovariša
— Kričala je in si pulila lase.
— Ti si še srečen, kajti moja je pulila lase meni.
To se vse.
— Kaj storite, gospod doktor, če dobite kot zdravnik nahod?
— Kina m.
Duhovitost na morišču.
Ko je stopal Thomas Morus na mo-rišče, je prosil nekoga iz množice, da bi ga podpiral z roko. Dotični je ustregel njegovi želji in obsojenec se mu je zahvalil, rekoč:
— Nazaj grede vas ne bom več nadlegoval.
Široko srce.
Neki mladi francoski plemič se je do ušes zaljubil v mile Dorvieux. Pisal ji je, da jo ljubi, opetovano ji je tudi osebno priznal ljubezen, toda uspeha ni imel. Nekega dne je pokleknil pred njo in jo rotil, naj ga vsaj malo ljubi.
— Lepo vas prosim, dajte mi vsaj vbogajme.
— Ne moreni, dragi gospod, ker imam že preveč siromakov, ki jim moram dajati vbogajme.
Dober kristjan. Vojvoda Montmorencv je bil v bitki pri Saint Denisu 1. 1567 smrtno ranjen in ko ga je hotel frančiškan poučiti, kaj mora storit, če hoče umreti kot dober kristjan, mu je odgovoril:
— Mar mislite, da ne bom znal umirati četrt ure, čeprav sem 80 let pošteno živel?
Sicer pa so se začeli kaj hitro razgubljati. Takole sta jo izmodrovala dva moja najboljša prijatelja:
— Ti, tam-le pri mostu izstopiva. Za dobro kapljico vem v bližini.
— ah misliš, da ni prezgodaj? Do kapelice bi morala vendarle iti!
— Čemu neki? Saj on še tako daleč ne poide za nama!
— To je pa res! Prav imaš!
In šla sta. Pa še drugi za njima. Na pokopališču so bili okoli krste samo še moji ljudje. — Tako vidiš, prijatelj, se nam bo godilo, kadar bomo mrtvi!
— Morda pa jaz nimam tako izbranih znancev, prijateljev in priiatdiic, kot si jih imel ti v svojih sanjah!
— O le vdajaj se iluzijam! Če bi bila stava mogoča, bi takoj stavil, da izkusi tvoja duša, ko umrješ, prav tisto, kot je izkusila v sanjah moja!
— No, seveda! sem pritegnil. — O tem sem prepričan: ako nanese tako, da pojdeš ti za mojim pogrebom in ne jaz za tvojim, potem boš ti prvi, ki se spomni: — Ej, vraga, kaj bi še dalje hodil za njegovim pogrebom, saj ne pojde on niti tako daleč za tvojim! In prav ti, ki se se baš kar zgražal nad človeško brezčurnostjo, se ne boš prav nič pomišljal, da pokažež svojemu mrtvemu prijatelju hrbet, še preden pride pogreb do mostu, ako se ti bo že prej kje obetala dobra kapljica!
— Hahaha! se je zakrohotal moj prijatelj na vsa usta in prav nič ni ugovarjal, da bi kai takega ne bilo mogoče ...
Da, da, kadar bomo mrtvi..
Roger de Beauvolr:
Sužnja
K o m a a.
Dočim so igrači za mizo, kjer se igrali farao, snovali zadnjo odločilno potezo, je naglo vstala od mize maska v triegiatem klobuku, tis»ta, ki je tako divno igrala. Stopila je k Safii, rekoč:
— Grofica, dož ,ki ga ljubite, vas ne ljubi.
= K49 §te, gospod?
— Igrač, ki pozna vse ugodnosti, kar j& more nuditi maska- Prihajam, da vam dam dober svet. Gre za vašo glavo, če še necej ne zapustite Njegove Visokosti.
— Govorite jasno.
— Govoril bom kratke iH jasno. Snoči ste bili tam, kjer je bil on. Bili ste v Ghettu, pri Židu Gttahi.
— S kom pa govorim?
= Z možem, ki pozna vse, njega Pa tu nihče ne pozna. Z možem, H obža-huje doza in ki ve, da mu bo ljubezen usodna.
— Govorite jasno.
Tofej najprej pomislite, kaj je pomenil njegov beg s čolnom in ?akaj se ie snoči tako ustrašil, ko ste prišli s Taddejem k Židu. Zianina vrata so bila zakljenjena in ključa ni bilo v ključavnici. Vsak večer ie hodil k zidovi hčerki, vsak večer ie vas zapustil zavoljo druge.
— Te ie res!
— Res je pa tudi. da je sam silil v nevarnost. Vaš iju-bček se igra z ognjem.
Maska je nadaljevala z zamolkbm glasom:
— Zahajal je v hišo... k ljudem ... Nagnil se Je h grofičinemu ušesu in
fi zašepetal grozno, pretresljivo tajno. Grofica ie prebledela ko zid. Sapo ji je zaprlo in napeto je poslušala. In vsaHa beseda, ki jo je slišala iz ust maskira-nega neznanca, §e ji ie zdela tako strašna, kakor da govori mannornati lev na doževi palači.
— Hvala, — je dejala. — Hvala, storili ste mi uslugo. Kdorkoli ste. vor hun ali prijatelj, to ni važno. Vrnite se na svoje mesto. Zdaj vem dovolj.
— Kdo je prinesel te dukate? — je vprašal inkvizitor Grimani. — Vi veste to, gospa, — se je obrnil h grofjci.
— Tale deklina, = je dejala grofica in pokazala na ?iane.
— Jaz! — je vzkliknila zidova hčerka.
— Vi? Kdo vam jih je dal?
Ziana se je zaman ozirala po dvorani. Vsi gospodje so si bili v maskah podobni. Igrač z zabojčki zlata ie bil že izfjnil brez sledu.
— V imenu državne inkvizicije.. — ie nadaljeval Grimani, — aretirajte to de-, klico! Vi pa zaplenite vse zlato, kar ga je na mizif
Inkvizitor je oddajal povelja četi vojakov, ki so prišli z nasajenimi bajoneti. Vojaki so se nekaj časa borili z igrači, ki so hoteli v zadnjem hipu rešiti svoj denar. Nekatere maske so potegnile meče. Zmešnjava je dosegla višek. Prevračali so stole in dukati so se trkljali po tleh. Kmalu je pa navalila množica na stopnišče, odrinila je stražarje in hitela iz palače.
— Bogme. — je mrmral markiz, — to je imenitno poglavje za moje zapiske.
— Pravica, pravica. Visokost! — so klicali plemiči, zbrani okrog doža.
— Pravici bo zadoščeno, gospoda,
— je odgovoril Aleksandro.
VIII.
Nastavljena past.
Ko se je v rnarkizovem spremstvu vrpija v svojo palafo. se je začela Safia bati za svojo kožo.
— Da, osvetila sem se, — je dejala,
— toda to se je zgodilo po navodilih bogatega neznanca. Kdo je bil ta nte?? Ne vem. Meji osveti je nudil prelahko orožje. Morala sem gfa sprejeti. Ales-sandro me je varal. Varal je mene, on, ki mi je bil ves čas zvest, on, ki sem mu zaupala, ki sem ga brezmejno ljubila. Je zidova hčerka kriva? Rekli so mi, da je, in Ottalovo pričevanje je grozno. Ni dvoma, da je kriva. Dož je zahajal vsak večer k zidu, bil je domenjen s to deklino. Kako je prebledel. ko je Grimani položil roko na Zianino ramo! Ona in njen oče sedita zdaj v ječi.
— Priznajte, grofica, da ste pravočasno razkrinkali krivce. Da ni bilo vas, bi bil ob ves denar. Toda ta neznanec, ki je nas vse obigral. mora biti v zvezi s hudičem. Izrabil je zmešnjavo v igralnici rn odnesel pete. Stavim glavo, da je zdaj... Ali veste, grofica, da je be^ neška igralnica vražji brlog. Tam igrate proti papirnatim figuram.
— Ziana, Ziana! — je spregovorila grofica zamišljeno. — Ziana. vi ste jo videli, markiz, Še včeraj mi je bila drago bitje, saj sem jo visoko cenila in ljubila. To je bilo dete, katero bi vsaka mati rada objela kot svojo hčerko. Danes je to nekak angel zla iz pekla, polnega senc, sleparij, laži in hinavščine. Pa naj človek veruje angelskemu smehljaju, maski čednosti in pajčolanu lepote, ki ga pest cekinov vsak čas lahko strga, z obraza! Nevesta pred poroko, židpva hčerka vzgojena kot nuna! Poglejte v dno tega srca, pa boste videli greznico. Približajte se tej liliji, pa postane črna in umazana. Usoda je menda hotela, da se je ta čednost pokazala v pravi luči haš v igralnici. In dož, dož, v takem brlogu! Penosni in samozavestni Alessandro. kj §gm ga. tako brezmejno ljubila! Ta Alessandro je postal suženj podle dekline. Da, tp je res, o tem ni dvorna ... taki so ljudje. Ljubite, in jaz sem vedno ljubila. Bodite slepi, in jaz sem še zdaj slepa. Bodite mladi in lepi, in včeraj mi je dejal, da sem, pa dobite za nagrado strast in Ijubosum? nost. ki vam prinese v hišo nezvestobo. Smejte se mojemu tarnanju markiz, smejte se Safii, toda na mojem mestu bi tudi vi rohneli. Smejte se moji osveti, toda ona je sveta.
— Ne, m a dame, ne smejem se, — je odgovoril markiz, — kajti zadeva je resna in vaša osveta je pravična. Doze va protekcija je ščitila Ottala in zato je postala njegova hiša naenkrat zločinska, njegova hčerka zločinka, on pa njen pajdaš. Toda vprašam vas še enkrat, kdo je vam to povedal, kdo je odkril to sramoto? Sivolasa Gttalova glava pade prav tako pod krvnikovim mečem, kakor dražestna Zianina glavica. Ne smejem se več, grofica, ne smejem se več grofica, ne smejem se več, zdaj drhtim za obtoženko in za doža.
— Za doža pravite?
— Cujte. grofica beneška republika je baš danes izgnala mnogo Židov. Strogi in pošteni Ottale je bil izvzet, kajne? Kdo ga je rešil? Dož. No torej, s tem je povedano vse. Sat veste, da beneško plemstvo ni nič kaj zadovoljno z Alessandrom. Danes ga kličejo, naj kaznuje Žide. iutri ga pa obtožijo Bil
je prijatelj moža. čigar hčerka je igrala s ponarejenim denarjem. Od kod ji to zlato? Ne vem. Joda Otiale mora to vedeti in povedati. Po zmagoslavnem izrazu na Grimanijevem obrazu sodeč mu je ta zagonetka znana. Saj je zadr-htel ko je pregledoval zabojčke in denar. A zakaj bi ne obdolžili zdaj tudi doža, kakor so Ottala? Verjemite mi, grofica, tu niste več na varnem. Zakaj bi beneško plemstvo ne nastopilo tudi proti židovemu prijatelju? Benetke niso Pariz, njihova pravica je nerazumljiva in hodi često po čudnih potih. Ziana je vas posečala, vi ste doževa ljubica. Kaj čuda torej, če se bodo pri vas informi^ rali o zločinu zidove hčerke. Bežite, kajti jutri utegnejo tudi vas posaditi v ječo, morda v isto. v kateri sedi Ziana.
— Groza me obhaja, markiz. Toda pobegniti? S kom? Z dožem? Glejte, iztrgati Alessandra iz Benetk pomeni isto, kakor odtrgati list od vejice. Da, še preveč čutim to... on me ljubi šele v drugi vrsti, njemu so potrebne Benetke kakor ribi voda. Čez dan v svetu kot senator služeč republiki kakor služi človek bogu, zvečer kot pustolovec, ki se klati po mestu in išče zabave, kakor drugi ljudje počitka. Čudovit nemiren duh, čigar misli so mi vedno tuje. Odkrito rečeno, markiz, do danes sem mislila, da je njegova ljubica slava. Vča-si sem si ga rada predstavljala kot strogega bogaboječega meniha, prezgodaj ostarelega, toda še vedno lepega. Glejte, on ima temperamenten značaj, ki je ženskam všeč, bleda lica in čelo. divne, sajave oči, ki včasi zažare. Njegovo srce ie polno iskrenosti, plemenitosti in energije Danes je miren kakor nebo, jutri razburjen kakor morje. Njegove solze so dagocene, kati pri meni zelo redko plaka. Kadar pa plaka. plaka pošteno. Čemu te solze? Ne vem. Govori o domovini o Benetkah, o stvareh, ki seme malo tičejo. Toda, markiz, to je mož ki polagoma gine in se uničuje. Zakaj? Niti od daleč nisem tega slutila, vem pa. Veliki možje, kakor on. potrebujejo tajno, prostaško ljubezen, če se smem tako izraziti. Dokler ni imel te Židovke, ga nisem nikoli slišala govoriti z ženo kakega plemiča.
— Grofica, —-. je dejal markiz, — v Parizu sem poznal neko Ano Floro, pustolovko iz papeževe države, ki se je bahala, da ima neomejen vpliv na odlične može samo zato, ker je gostilni-čarjeva hči. Mikavnost ženske iz nižjih slojev očara še tako plemenitega in inteligentnega moža. A edina želja mogotcev tega sveta je živeti v miru.
Neznanec se je vrnil k mizi. Poteza, ki so jo tam snovali, je bila morda zadnja. Oči vseh igračev so bile uprte v mizo, stave so vsi potrojili.
— AH bi nam ne hoteli privoščiti sreče? — je vprašal Casanova židovo hčerko. — Prepričan sem, da roka mlade in lepe deklice prinaša srečo. Glejte, z vami je govoril dož, naš vladar. Ko ste govorili z njim, se je vam čelo zjasnilo in žarek nove nade je vam zasijal v očeh. Ziana, vi ste tu kakor mavrica na oblačnem nebu. Neznani plemnč vam gotovo ponudi vrečico dukatov. Saj je radodaren in ši-rogruden, ker dobiva. Sprejmite torej dar tega bogatega igrača in igrajte z nami.
— Motite se, maskirani gospod, — je odgovorila zidova hčerka plaho. — Nisem dovolj srečna, da bi vam mogla nocoj prinesti srečo.
Sokol
Poziv JSS za 1. december 1928
Vsem bratskim z upa in, društvom in članstvu JSS.
Drugi sabor JSS v Zagrebu 1924. leta je sprejel državni praznik 1. decembra tudi za sokolski praznik. Z o^irom na to pošilja podpisano starešinstvo na pred+og sa-veznega prosvetnega odbora vsem bratskim župam, društvom in vsemu članstvu JSS sledeči poziv: Vsa društva brez izjeme so dolžna in obvezna proslaviti ta dati.
Naš Savez je proslavil kot reprezentant sokojsjte organizacije v zemlji letos oficijelno in nadvse svečano prvo desetletnico osvobojen j a in ujedinjenja ter obstoja nase države na Kosovem polju ob priliki VI. pokra j in skesa z!eta v Skopluj. In 1. decembra mora proslaviti vsako naše društvo državni in sokolski praznik v svojem področju čim svečanejše. Način in organizacijo proslave prepuščamo poed4n«n društvom; pri tem se prilagodite krajevnwn okolščinam in razmeram, v katerih žive.
Bratska društva so ipak dolžna, da se drže pri proslavi 1. decembra sledečih navodil :
1. Društveni starosta, načelnik ali pro-svetar naj govori prim. govor, v katerem naj posebno povdari važnost letošnjega 1. decembra z oaurom na prvo desetletnico obstoja Jugoslavije.
Teanu priigodnemu gmy>rai in duhu vse proslave naj posluži kot temefcj in vodi4na misel naša deklaracija, ki smo jo podali 7. septembra t. I. na Kosovem polju.
2. Opozori naj se članstvo na II. jugo-slovensk! vsesokolski zlet 1. 1930. v Beogradu, za katerega se moramo že sedaj naj-intenzivnejše pripravljati.
3. Prihodnje leto 1929. proslavi naše Sokolstvo desetletnico obstoja jugosloven-skega Sokolskega Saveza. V vseh naših društvih naj se razvije intenzivno sokolsko delo. dani, članice, deca in naraščaj naj napolniijo sokolske telovadice, ker le v njiih se more vršiti prava sokolska vzgoja.
4. Letošnja proslava 1. decembra naj služi porastu in razmahu sokolskih vrst in sistematični sokolski propagandi med narodom.
5. Svečana naj bo pri proslavi 1. decembra zaobljuba novega članstva. Zaobljuba, ki jo izgovarjajo bratje in sestre za starosto se glasi: Zaobljubi jam se, da hočem vestno in zevsto izpolnjevati v svojem društvenem, zasebnem in javnem življenju vse dolžnosti, ki mi jih nalaga svetost in vzvišenost sokolske mirii. Izjavljam, da so mi znana predpisi društvenih pravil in da se hočem brezpogojno po njih ravnati. Zaob-ljubijam se, da ostanem zvest jugosloven-skamu državnemu in narodnemu edinstvu ter ideji vseslovanske skupnosti. Zdravo!
Po svečani zaobljubi poda vsak član in vsaka Članica desnico bratu starosti in položi roko na društveni prapor, če ga društvo ima. Pri zaobljubi mora prisostvovati celokupen društveni odbor in prednjaški zbor z društvenem praporom in vse članstvo.
6. Od letos dalje se bo spominjalo Sokolstvo vsako leto 1. decembra za Jugoslavijo zaslužnih umrlih mož in žena (narodnih voditeljev in delavcev, junakov, pesnikov, književnikov, umetnikov itd.). Vsako društvo bo v svojem kraju z naraščajem in deco očistilo, uredilo in okrasik> grobove takih mož in žena. Mrtvim Čast in blas spomin, živim vzpodbudo za vzorno, plemenito, požrtvovalno življenje! Nepotrebno je posebej naglašati, kako velikega vzgojnega pomena je ta odredba za našo sokolsko mladino.
Bratska društva naj se spomnijo 1. de-
cembra naših obmejnih sokolskih društev.
Vsak, jfcu nm je mogoče, na-j daruje za knjižnice obmejfiil sokolskih društev po eno knjigo. Knjige pošljite Jugoslovenskemu sokol-skemu Savezu, ki jih bo razposlal poedinim obmejnim društvom. Vsaka knjiga je dobrodošla. Knjige pošljite Savezu do 15. decembra t. 1.
Jubilejni sokolski ahnanah »Stebri naše države« za letošnji 1. december nismo mogli iz tehničnih razlogov izdati, ker nismo prejeto pravočasno dovolj sradiva. Moramo pa izdati to knjigo prihodnje leto ob desetletnici obstoja JSS, na kar že sedaj opozarjamo vse nsaše članstvo.
8. Kar se tiče gospodarske strani proslave 1. decembra, so že dobila vsa društva in župe potrebna navodila. Zbran denar za ra«pečane razglednice je treba poslati JSS najkasneje do 15. decembra t. 1.
9. Poročil^ o proslavi 1. decernbra naj pošljejo društva preko ž-up starešinstvu JSS takoj po proslavi.
Bratje Uj sestre, na delo, da se raz-giblje vsa naša zemlja v naši državni ir sokolski zavesti.
'Vsem naš iskreni bratski pozdrav! Zdravo!
Starešinstvo JSS: E. Gangl, starosta.
los. Jeras, predsednik PO. Dr. Riko Fux, tajnik.
Najboljše, naj trajnejše, zato najcenejše!
Ženski pojmi.
— Ti čevlji so mi zelo všeč.
— Ni čuda, saj so model Ludvika XV.
— Lepi so, samo malo tesni su mL Dajte mi, prosim, model Ludvika XVI.
Moderna doba.
Kakšna je vaša sodba o zakonskem življenju? Ste idealist ali materijalist?
— Eno in drugo.
— Kako to?
— Moj edini ideal je poročiti se Z bogato nevesto.
Skromen mož. Gospod   novi služkinji: Prepričan sem, da boste pri nas zadovoljni. Jaz namreč nimam velikih nretenzij.
— O, to pa že verjamem, saj sem takoj spoznala, da ste skromni, ko sem videla vašo ženo.
Kublzem.
Gospodična stoji v umetniškem pa-vilijonu in ogleduje slike, med katen-rci je tudi kubistično naslikana pokrajina. Gleda jo in zamrmra:
— Ta Kuba mora biti res strašna dežela.
Materin nasvet .
Hčerka: Mamica, povej mi, kdo mora popustiti, jaz ali moj ženin, če se skregava.
— Do poroke moraš popuščati ti. po poroki pa vedno on.
Zahtevajte povsod.
13023 TOBLER
Svetova« tovarna
ćoko ade. bonbonov, kakao-a
Patentirane po celem svelu: TOBLERONE: z alpinskim medom mmandlji NIMROD: s sladom in biskvitom. TOBLERIDO: arenka čokolada 2 a gurmane
S
9
Telefon 2*43
Makulaturni papir
kg a Din 4'-Prodala uorava ..Slov. Naroda**
do sedaj v Medvedovi ulici 38 javlja vsem ■ cenjenim Interesentom *
s«** preselitev na Celovško cesto št. 81
Stražnice
razne ttrođe to orodje, avtomobile in motorje kupim. Ponudbe poslati na P. Bafjet, Ljubljana, Kartonska cesta §t- 4. 83-T
Dvodružinska hiša
(nova) z vrtom ki električno razsvetljavo 15 min. od slavne poite. se ugodno proda. Ponudbe na upravo lista pod  cSotnČJia ieea»/2082.
Žaganje drv
z tnotarno žaeo. Uran Franc, Vil-bar jeva cesta. Telefon 28-20. 16-T
Gospodična
išče   službo   vzgojiteljice. Zmožna
slov. in nemškega jezika. Nastao 15. novembra. Ponudbe na upravo  lista pod «Vxjjo1iterjicai»/2095.
Gostilna
na prometnom m večjem ioduttr. kraju na deželi se išče v najem. Ponudbe na upravo Usta pod »Gostilna*/2 093.
Stanovanje
obstoječe iz dveh aH več sob, ku-hinic in pr**Jia fteem za tafco*.
Cenjene ponudbe na aprarvo «Slov. Naroda* pod »November»/2084.
Stanovanje
I do 2 sob s kuhkujo in pritiJkiLna-n*j tf 6e mirna stranka (1 osebe) v
novi aH stari hiši Ponudbe na opravo tista pod »Stanovanje 1832»
Oblak«
temna, za srednjo postavo, skoraj nov«, in DoSen PLAŠČ početi« ca prodaj. IVAzive M v opravi tega teta._1836
Uradnik
s prakso,   zmožen slovenskega,
1ee*a, Bee stol-
bo v pisarni. Izurjen Je tudi v les* ni stroki. Poaadbe na opravo teca lista pod »Vesten 2034c.
i g Inižane cene   mm   Cene inudne j
Velika i7hir54* žepnih robcev, rokavic, NOOAViC FLOR in VOL-VCIllva ittUlia* MENIH, triKo perila za dame in gospode. Volneni puloverji, jopice za dame in gospode, svileni šali. Srajce, ovratnike} krav, te, D1SECA MILA. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače čevljarje in tapetntke. — Vezenine In čipke
pri Josip Peteline. Ljubljana 83
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi) ——————  Oglejte Si zalogo in $e boste prepričati l   i i i
Občina Ljubljana Mestni pogretmj tavođ
NIKA MEDICA, roj. Ruech, naznanja v svojem, svojih otrok Vande in Lidije ter ostalih sorodnikov imenu pretužno vrst, da jc njen iskrenol j ubijeni soprog in predobri oče, gospod
Ivan Medica
prokurist Stavbne družbe v pok«
dne 2. novembra t. L po dolgem in mučnem trpljenju, previden s svetotaj« stvi za umirajoče, izdihnil svojo blago duša
Pogreb nepozabnega pokojnika sa vrši v nedeljo dne 4. novembra t. 1. ob H 3. uri popoldne ia mrtvaške veža splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubifani, dne 3. novembra 1938.
Stran
«SBOGENSKI NAROD* dne 3. novembra 1928.
Stev 2^2.
Puškama Kaiser
Naznanilo.
se je preselile na
Kongresni trg stev. 9
v poslopje Kina Matice (desni lokal)
Velika izbira — najnižje cene
Dvokolesa od Din 1000 —
Šivalni stroj« od „   1400*—
^'tioški vozički od       ,, 240.— Motorji po najnižji i eni .glejte   s;   pred   nakupom  na o 'alogo.   Prodaja  na  obroke. — Ceniki Iranko
„Tribuna14 K 8. u J ubi ase, <ar ovska cesta št. 4.
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D.
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo:
PPflUl^fl fS domači in nozemski za domač* 9^W%m9"W%tf %m   kurjavo in ndustrljske svrhe
KOVAŠKI PREMOG
KOKS  tivarni^ki, pavžarski in plinsk
BRIKETE
Prometni zavod za premog d. d.
V LillbMani, Miklošičeva cesta štev. 15/1.
šivalni stroji
'zborna konstrukcija in oiegantna izvršitev iz lastne tovarne — 15 letna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI «AOLER» - KOLESA iz prvih tovarn, cOurkoppa, <Styria», Wai* feorads (Orožno kolo) — PLETILNJ SITsO JI vedno « zalogi — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke — Cenilci franko In zastonj.
IVAN   JAX   i  SIN   LJUBLJANA.   Gosposvetska 2
Bih se TaboraT
IBIBlCr 3 79
mn ZaKolnik
leieioi
37 &
mestni tesar v4:i mojster,
----LJUBLJANA, Dunajska cesta 46----
1"sakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike. — Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA 16 L TOVARNA FURNIRJA.
mmii brnsmMosou.
zajamčeno čisto volneni
moški in damski tilojoui
Zadnje novosti za
jesensko in z<msko sezono
razpoš.lja sta nore no m rana zaloga tvornice sukna
Stege! - Imluf. Brno
Palackeho t*. 12 <Ceskos'cven>ka) Naivecja izbira. Najnižje tvorniske cene. : Najsolidnejša izvršitev vseh naročil rs Ha tahtevo vzorci zastonj in postn. prosto
Marija Urbas
nudi pristne kranjske klobase na drobno in veliko. Vsako soboto špecjaliteta pe&enice (Bratwttrste).
Komenskega ul. 16.
1. St jepušin = iim jnfmto M
pripora«« oajftefjoe a m bare,   žice, šole, psrtftara ln ostale pa-ireMčJae aa vsa glasbi*. Odlikovan oa paniki iilolti Ceniki franko.
Be-netoikt PoSitfke
Ceneno češko perje.
1   kg sivega o p učenega perja 70 Din, napol belo 90 Din,   belo 100 Din, boljše 125 Din ki 150 Din, mehko kot   pun 200 in 225 Din. bo 13 S a vrsta 275 Din. PošJ-Datve carine prosto, proti povzetju, od 300 Dio naprej poStninine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi za-oieoja in neugajajoce vzame nazaj. NaroČila samo na Sachsel, L obe* St. 2 v  Plznu, Češkoslovaška. — PoŠta« rabijo  is   češkoslovaške   v   Jugoslavijo  približno   10 dni
PUH-PERJE RMIKLAOC LJUBLJANA
f- V; Z Km &a :
ovetu emo Vam, da si nabavite samo edino najboljše in najlepše
KOLO in ŠIVALNI STROJ
in švicarski pletilni stroj „DUBI ED" istotam najboljši pisalni stroiv konstrukciji in materijalu „URANIA"
Gritzner' ■ .Adier
samo pri
Josip Peteline u
LJUBLJANA. Telet. 2913
Celo s pranjem v mrzli vodi naredi BENC1T-NADM1L0 bleščeče belo!
....... (, < 11111111111 m n u u 111111 ■> 11 n i n n 11»11111111 n.....iMiMiiiiiniiniiiiiitMuiitiiiiiiiuiMiiiMiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiMiMiiiiuiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiMi.-
Raztopite Benzit - nadmilo v mrzli vodi, naredite si sami luske, izrežite si sami milo. O Maknite posamezne kose perila v močni milnici in bodete videli, da je perilo belo.
Ravno zato, ker lahko z Benzit -nadmilom tudi v mrzli vodi perete, je isto pravilno pralno sredstvo za volno, svilo in pralno usnje Vonjajte ugoden vonj Benzita v Benzit-nadmilu.
Benzit-nadmilo ni ostro. Saj ni potrebno, da je ostro, ker Benzit-nadmilo razkroji vso nesnago kemično.
Perite odslej le z Benzit-nadmilom; isto odstranjuje celo mastne madeže iz perila in vačuje blago.
enZlf Nadnrrilo
z dvojnim uemkom
Tvornice Zlatorog, Maribor
Mehanično umetno vezenje entlanje   ažuriranje, tambu rlranje ln predtlskanje
najcenejše in najfinejše
Maiek & Mi kes
Ljubljana,   Oa mati nova 13
K7
Za krojače
NOVA VELIKA
Za krojače
Knjiga krojaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. HUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis Knjige j
Za doml
za Šivilje, krojače, čevljarje Itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg ihranja en::* (ob&iva). veze (stika), krpa perilo ln nogavice. Brea vsakega prem Lajanja pk&c ta drago Je stroj v raizratJ pripravljen al sa vezenje in ravno tako hitro zopet ta navadno Šivanje — Po* leg vseb prednosti, kJ Jih ta-vzeu-.a   Šivalni   stroj STOEWER,
le rndJ aaJceaelftL Ne tamodite a godne prifike jo oglejte  af to  kzrednost pri
Lud. Baraga,
Llobljana. SeleoborgOT* 6, I.
Brezplačen po os t vezenja, rabi aparatov  Itd.   —    Ugodni plačilni PO to ji. —  15 letno tamstvo
Orijentalski salon TEHERAN1
na Sv. Petra cesti št. 44
ima v zalogi več sto krasnih
perzijskih preprog
Osobito opozarjamo na
3 stare dragocene originale
neznanega vira in ki stanejo po 50*—, 60— in 70*— funtov šterl., dasi so vredni mnogo več.
Vabimo ljubitelje starih perzijskih umetnin, da si ogle
dajo to redkost.
Male vodne moči
od ene četrtinke konjske sile se more danes izkoristiti po ceni in racionalno za električno razsvetljavo in pogon strojev s pomočjo najnovejših izdelkov specijalnih malih turbin z direktno kuplovano in samoregulirajočo se dinamo po izumu prof. Petersen. Ni treba nikakega nadzorstva po mesece dni. Električna kurjava in ogrevanje ter kuhanje za vsako hišo fn pogon vseh mogočih strojev direktno ali v oddaljenosti.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Inženjersko preduzeče „POKRET"
BEOGRAD   Knez M i haj lov Venac 13.
D E R W O O D
rt t S
ln* s po" «m» s etovm sloves
tovni sloves Nad 2 000*000 strojev v prometu Kedoseglji« I mamM O.*•«-» LJUBLJANA Ce|ei|kiir#iA%f* rali*** A • trpežnost. i« vsied tega najcenejši e-UCI.   DSraga   Telef. 2980   Wen01sTgOVa UllC* C
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
< IIJBIJANA Prešernova
50 (\ kastnem oosionn?
Obrestovanja  vlog. nakup Id prodaj* vsakovrstnih vrednostnih oaolriev. de viz in valut, horzna naročila, oreduim jn krediti vsake vrste eskomot In In kaso menic ter nakazila v to- In Ino-zemstvo safe - -*—w|tj ftd Ird.
«rmf»vlfn:   RrprfU   fyjnt>Haoa.   — T#»Mor
Urejajo; Josip £upaoti& — Z« cNarodoe tiskarno*; fraa Jescnfek. — Za opravo 10 inseratni dol Usta; Otoo Ghriatot - V« i Ljubljani.
0100310101
996^81
1729905