—   193   —
Uren kovač Slovenskih besed.
Ko sim uni dan ravno na cestni dvor (Bahnhof) šel j de bi se do predora ali prerova *»Q (Tuneli) pri Podaniku peljal f zadenem iz mesta gredoč na eniga prijatla, od kteriga mi je znano, de včasih hitro kako slovensko skuje. Temu povem , de grem na železnico, in mu rečem, de naj mi hitro pove, kako se train (to je, tista cela rajda voz, ki se ob enim po železnici peljejo) po Slovensko imenuje? Vod, peljaj — odgovori hitro, in na perste našteva — vlak, pogon, tečaj, derdraj i. t. d. i. t. d. Kako pa, mu rečem daljej — locomotiv (to je tisti voz s kotlarn, ki vse druge za sabo vleče)? — Odgovori: Prav za prav, in natanjko po latinskim imenu: krajogibnik, tode po duhu slo-venskiga jezika boljši z eno besedo: gibon, gibač, gibavs, gibavnik, gibalo, pa tudi vozivnik, vozilo, voza mik, pihavnik,tekavnik,hlapon, vlač on. —Kakor vidim — mu odgovorim — ti si uren Slovenski kovač; ti imaš dvanajstico (Dutzend) domačih!— Zato so pa tudi po ceni, mi odgovori smeh-laje , in nič ne de , če tudi ktera v Savo pade. — E, no ! mu rečem , kdor ni preveč kočljiv, si bo v^nder utegnil ktero odbrati, če tudi druge Sava odnese.    *
*) Predreti, preriti.