Studijska
KNJ’£|s KA
vcsuu
Zasavski
•Zasavski tednik- glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Litija - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar -Naslov: Uredništvo ih uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 -Telefon 80-191 - rtačun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din. četrtletna 120 din, mesečna 40 din - Cena izvoda v kolportažl io din - Tiska: Tiskarna Časopisnega podjetja -DELO v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Štev.
TRBOVLJE, 10. avgusta 1960

0 DELU LJUDSKIH ODBOROV
Premalo pristojnosti
S prenosom pristojnosti iz °k . .lih na občinske ljudske °čb..e, stopa vse, bolj v Ospredje vprašanje prenosa Pristojnosti iz ljudskega odbora na svete ljudskega odbora. Vprašanje ni novo, o njem 60 sicer že nekajkrat razpravljali, vendar za zdaj še ni mo-goče govoriti, da bi se pristojnosti svetov ljudskih odborov Povečale.
Zs sedaj, ko na obfinskp ljudske odbore niso bile premešane vse pristojnosti iz okrajnih ljudskih - odborov, je bilo opaziti, da so sveti ljudskega odbora imeli vse premalo pristojnosti. Zaradi te Pomanjkljivosti v sistemu družbenega upravljanja je že dcsiej trpelo, delo ljudskega
BRAZILCI NA STRANI KUBE
V zvezi s Kubo je podpredsednik brazilske vlade dal izjavo, v kateri meni, da imajo vsi narodi pravico, da se bore ta svojo gospodarsko in socialno emancipacijo. Nadalje je dejal, da upa, da bodo ostale dežele Latinske Amerike razmete, da razvoj dogodkov na Kubi ne ogroža kontinentalne Kohezije.
OB 15-LETNICI NAPADA NA HIROSIMO
Ob 15-letnici atomskega na-Pad na Hirošino je bilo v Piestu množično zborovanje Prebivalcev. V poslanici narodom sveta, ki jo pošiljajo me-“dani Hirošime, pravijo: — Na-** naloga je ustvariti nov svet, v katerem bodo narodi sposobni živeti skupaj, v katerem bo Uničeno atomsko orožje in ne bo nobene vojne.
Zbor na jugoslovan-
SKO-BOLGARSKI MEJI
Pri Cmi skali v bližini Delova so priredili v nedeljo, 7. *• m. veliki zbor prebivalcev z °beh strani jugoslovansko-bol-Sarske meje. Zbora se je ude-ležilo več kot 50 tisoč ljudi iz Jdgoslavije in Bolgarije. Na rboru je nastopilo več ansamblov ter pevcev narodnih in tabavnih pesmi.
manevri ameriške armade na področju gore fudzi
Iz Tokia poročajo, da so na P°b<»čjih gore Fudži manevri ^beriške armade, vendar sku-b'na Japoncev že teden dni p|ra manevre. Japonska po-noija je demonstrantom zagro-*lla s silo, če bodo še nadalje virali manevre ameriške ar-'Pade.
B NEODVISNOST
slonokoščene obale
.Skupščina Slonokoščene oba-J« prejšnji teden razglasila J?°dvisnost države. Abidžan, —avno mesto Slonokoščene je bil okrašen z zastavami v proslavah, ki so traja-več dni.
predsednik liberije
OBIŠČE JUGOSLAVIJO
V®: Povabilo predsednika re-e Josipa Broza Tita bo ^Vjdfednik republike Liberije - dHam S. V. Tubman prispel gl bradni obisk v FLRJ v dru-bolovici meseca septembra.
*a dobre odnose
vJt^aelska ministrica Golda dt^r • izraz'la željo, da bi itmV* Argentina in Izrael jv-^ej vzpostavili diplomat-U^^dnose na ravni veleposla-
VR E ME
*A CAS OD 12. DO 21. AVGUSTA:
M	14. in zlasti okrog
padavin« z. chla-V ostalem lepo vreme, 01!!c*‘ Včasih močne krajev-Dr. V. M.
odbora, s prenosom preostalih pristojnosti bo pa še slabše.
Za zasedanja občinskih ljudskih odborov pripravijo upravni organi obišime dnevne rede. Nemalokrat se tudi dogodi, da ima predlog dnevnega reda seje ljudskega odbora kar dvajset točk ali pa še več. Po prvih točkah dnevnega reda odborniki še razpravljajo, pozneje po tudi razpravljanja ni več in odborniki glasujejo za predloge samo še formalno. In vzrok za to: v prvi vrsti preobsežen dnevni red zasedanja ljudskega odbora.
Predvsem velja poudariti, da o vseh zadevah, ki jih obravnava na svoji seji občinski ljudski odbor, predhodno razpravljajo sveti ljudskega odbora in odborniške komisije. S tem se rešitev posameznih zadev samo zavlačuje, posebno še, ker dajejo lahko tako sveti kot tudi odborniške komisije k posameznim vprašanjem samo predloge in pri-oembe. 2e sedaj bi pa odpadlo namreč formalno glasovanje na sejah ljudskih odborov,-če bi imeli sveti pravico odločanja in reševanja o posameznih zadevah, ki so trenutno še v pristojnostih ljudskega odbora. Trenutno so v tem pogledu najbolj očitne zemljiškoknjižne zadeve, razne garancijske izjave za manjše vsote, itd. Sicer bi pa teh zadev lahko našteli še več.
Vse to kaže, da so pri prenosu pristojnosti iz republiških in zveznih organov na okrajne in občinske ljudske odbore pozabili na prenos pristojnosti iz ljudskega odbora na svete ljudskega odbora. To je pa precejšnja pomanjkljivost, ki ovira še nadaljnjo krepitev in razvoj organov družbenega upravljanja.
Dosedanje delo svetov pri ljudskih odborih je zadostno jamstvo za to. ” da bi sveti ljudskih odborov tudi nove pristojnosti, ki bi jih dobili od ljudskega odbora, uspešno opravljali. Zlasti še, ker bi jih laže reševali hitreje, na drugi strani bi pa na ta način lahko čim širši krog državljanov usposabljali in vzgajali za delo v organih komune.
Ko že tako razpravljamo o delu svetov ljudskih odborov, je še pripomniti nekatere slabosti, ki se pojavljajo v zvezi z delom svetov. Ugotovljeno je. da je sestav nekaterih svetov preštevilčen. Zato je sklepčnost na sejah svetov, ki so številni (po petnajst članov), včasih težko dosegljiva, zlasti še tedaj, če so v svetu ljudje, kateri o stvari niso predhodno konkretno poučeni. Umestno bi torej bilo, da se Imenuje več svetov, v te pa naj se imenuje manj ljudi, predvsem pa naj se v svet ljudskega odbora odberejo ta-
ki ljudje, ki imajo za določeno področje voljo in veselje za delo. Zlasti bo treba skrbeti, da bodo v svetih res dela voljni ljudje, da se bodo tako sveti redno shajali in da bodo postali kolektivni organ.
Opozoriti pa želimo še na neodložljivo nalogo svetov ljudskih odborov:	opažamo,
da sveti še -nimajo izdelanih delovnih načrtov. Sicer je res, da so si nekateri sveti že napravili tak načrt, vendar ie za krajše obdobje. S prenosom novih pristojnosti iz občinskih ljudskih odborov na svete ljudskih odborov bo pa nujno, da bodo imeli prav vsi sveti pripravljene načrte dela za čas, ko jih je ljudski odbor imenoval. Le tako bo mo-
goče pričakovati kvalitetno in vsestransko delo. Opaziti je, da sedaj mnogokrat ravno zaradi tega trpi delo sveta, nekatere stvari, o katerih bi bilo v svetu treba razpravljati, gredo sedaj večkrat mimo njega, itd.
Krepitvi in razvijanju komunalnega sistema bo nujno treba posvetiti več pozornosti, zlasti pa še poskrbeti, da pridejo v pristojnost svetov ljudskega odbora vse tiste zadeve, o katerih nj neogibno nujno, da jih obravnava ljudski odbor, nadalje da se sveti kadrovsko okrepe in izdelajo program dela. Tako lahko pričakujemo, da bo delo svetov ■ ljudskih odborov v prihodnjem obdobju še uspešnejše.
oiktuaino * ko,d\i
Letošnje leto so številne gospodarske organizacije iz Zasavja v rekonsfcrukdiih ali novogradnji. Kljub temu, da so imele težave, povsem še tiste, ki so morale iskati za uvoz opreme in	o;,e. potrebna devizna sredstva. Re-
konstrukcije bodo ** fbi gospodarskih organizacij do predvidenih rokov ooss /ijene. Proizvodnja bo stekla.
Kazno pa je, da v gospodarskih organizacijah sko-ro pozabili misliti i na kader, ki ga bodo potrebovali, ko bo rekonstrukcija končana. V kolikor so se pa v posameznih gospodarskih organizacijah le spomnili na to, so se v zadnjem hipu.
Zato bi bilo prav, da bi vprašanje kadra v gospodarskih organizacijah obravnavali vzporedno e pričetkom rekonstrukcijskih del, posebno še tam, kjer bodo uvozili opremo in stroje iz inozemstva. To je pa potrebno zato, da se ne zgodi še kaj podobnega, kakor se je pripetilo neki gospodarski organizaciji iz Zasavja, ki ni mogla poslati v inozemstvo delavca, da bi se tamkaj spoznal z napravami in proizvodnim procesom. To pa enostavno iz razloga, ker v programu rekonstrukcije oziroma novogradnje niso predvideli deviz za strokovno izpopolnitev delavca v inozemstvu. Nov obrat bo kmalu dograjen, * proizvodnim procesom pa za sedaj še ni nihče seznanjeni
Čeravno o kadrih precej razpravljamo, gospodarske organizacije, ustanove in zavodi še vedno nimajo izdelanih načrtov za potrebo po kadrih in je dosedanje iskanje kadra in pošiljanje ljudi v šole in tečaje še vedno nenačrtno. S takim nenačrtnim delom je pa treba čimprej prenehati. Razprave o tem, kako in na kakšen način je treba voditi kadrovsko politiko, pa naj ne ostanejo samo razprave in nič več.	(ma)
V POGON SO SPUSTILI DOSLEJ NJUVEČJO SEPARACIJO, ZGRAJENO V JUGOSLAVIJI
Uspeh Strojne tovarne Trbovlje
Med večje uspehe, ki jih je dosegla v zadnjem času Strojna tovarna v Trbovljah, smemo šteti veliko separacijo na rudniku Breza. To pralnico premoga so dali v obrat 27. julija letos. V Jugoslaviji je to doslej največja, doma zgrajena separacija, ki jo je izdelala Strojna tovarna v Trbovljah v kooperaciji s francosko firmo PIC. Kapaciteta te separacije je 240 ton premoga na uro.
Delovni kolektiv rudnika Breza je poslal delovnemu kolektivu STT v zahvalo za uspešno sodelovanje in v znak priznanja velik album, čigar slike prikazujejo razvoj rudnika Breza.
ALI JE EKONOMSKO UTEMELJENA ODPRAVA ABONENTOV V RESTAVRACIJI V TRBOVLJAH?
JE UKREP PRAVILEN?
JAMSKE STOJKE SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJAJO
Prve domače jamske stojke za izvoz
Znano je, da je Strojna tovarna Trbovlje vključila v svojo proizvodnjo izdelavo jeklenih jamskih stojk. Po prizadevanju znanega domačega strokovnjaka, strojnega mojstra Valentina Osredkarja, v ki je napravil že več praktičnih izumov, priznanih po velikih firmah, so pričeli izdelovati v STT domače jamske stojke tipa »-VALENT«, ki so se uveljavile doma, a tudi že v tujini. Strojna tovarna Trbovlje je zaključila dogovor s Poljsko za pošiljatev 2000 stojk tipa »Valent«. Od teh dva tisoč stojk je STT že odposlala pretekli mesec 1000, ostalih tisoč bo pa Strojna tovarna Trbovlje odpravila na Poljsko septembra. Trenutno so v teku pogajanja še za izdelavo nadaljnjih 1000 stojk s poljsko firmo »Centra Zap« v Katovicah, in sicer, da jih STT odpošlje na Poljsko še letošnje leto. — Proizvodnja ene stojke, narejene pri nas, ustvari prihranek 54 DM. Pri izvozu 2000 jamskih stojk pomeni to devizni uspeh okrog 86 milijonov dinarjev.
Letos bo Strojna tovarna Trbovlje izdelala skupno 5000 jamskih stojk, prihodnje leto bo pa proizvodnjo jamskih stojk znatno povečala.
Izdelava domačih jamskih stojk je velik uspeh za domačo industrijo, ker je bila njihova izdelava do sedaj primat inozemske industrije. Strojna tovarna Trbovlje se s svojimi domačimi jamskimi stojkami uveljavlja tudi že drugod. Tako so ravno Sedaj v teku razgovori za izvoz jamskih stojk v Grčijo, kjer se tudi zanimajo za ta jugoslovanski industrijski izdelek.
V trboveljski restavraciji na Trgu revolucije so pred kratkim odslovili vse redne abonente, ki so se hranili v njej. Utemeljitev k temu koraku je, da bo restavracija odslej namenjena prehodnim gostom.
Kdor pozna kapaciteto kuhinje navedene restavracije, se bo v prvi vrsti vprašal, ali je ta ukrep glede na njeno zmogljivost res utemeljen in ali je potemtakem za kraj kot so Trbovlje nujno imeti restavracijo, namenjeno le prehodnim gostom. Po splošnih podatkih in ocenah je kapaciteta preurejene in modernizirane kuhinje z električnim štedilnikom od 200 do 300 obrokov hrane v opoldanskenj času, kar bi po izdelanih analizah lahko absol-viralo vse abonente v obstoječih kuhinjah v menzah podjetja »Majolka« in obrata družbene prehrane pri Počivavšku.
Ukrep je bil snrejet brez predhodnega posvetovanja z abonenti in tudi kolektiv te restavracije ne soglaša s tem korakom, kajti le ta vpliva tudi na zmanjšanje ostalega prometa.
Verjetno bi bilo potrebno pred izvršitvijo tega ukrepa proučiti predvsem ekonomsko rentalbiliteto tega obrata, analizirati stroške in približati cene obrokov ekonomskim cenam ter prepustiti tudi -abo-netom" možnost hranjenja v tem obratu, kar ne bi y nobenem primeru otežkočalo pripravo hrane tudi za prehodne goste.
Prav bi bilo, da se temu vprašanju posveti ponovno posebno pozornost ter uvidi potrebe in želje abonentov in vzporedno analizira predvideno ustvaritev prometa za podjetje kot celoto in za sam obrat, kar bo vsekakor vplivalo tudi na višino njihovih osebnih dohodkov.
Če primerjamo izvršeni
ukrep s stanjem v nekaterih večjih restavracijah v Ljubljani in drugod, bomo ugotovili, da le-te, kljub temu da imajo znatno večji dotok prehodnih gostov, kot pa jih ima trboveljska restavracija, drže še vedno redne abonente, na primer Slavija v Ljubljani.
Storjeni korak nam narekuje, da moramo v bodoče vsako
vprašanje temeljito proučiti; zahtevati nadalje mnenje in predloge državljanov in prizadetih. Ni pa izključena možnost, da storjenega koraka ni mogoče popraviti in s tem omogočiti tistim abonentom, ki se žele hraniti v restavraciji na Vodah, to tudi omogočiti.
TELEGRAMI
ZAGORJE - V torek dopoldan je bila v mali dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi javna slavnostna seja občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi ob 9. avgustu — prazniku občine Zagorje ob Savi.
NASELJE JLA V PASJE-
KU — Godba na pihala delavsko prosvetnega društva Svoboda - Center iz Trbovelj je pripravila za pripadnike JLA, ki gradijo Zasavsko cesto, koncert.
ZAGORJE — V soboto zvečer je divjalo nad Zagorjem neurje. Medtem je strela dvakrat udarila v daljnovod 35 kV Trbovlje — Zagorje in v transformatorsko postajo v Podvinah
TRBOVLJE - V soboto je bila v Trbovljah seja odbora za gradnjo tovarne polvodni-kov. Dela na izdelavi načrtov potekajo v redu. Delavski svet podjetja IEV iz Ljubljane je pa te dni sprejel sklep, da se strinja z gradnjo tovarne pol-vodnikov v Trbovljah.
ZAGORJE — Ob 40-letnici obstoja je v nedeljo, 7. avgusta, lovska družina Izlake pri lovski koči na Vrhu nad Zagorjem razvila društveno zastavo pod pokroviteljstvom zagorskega občinskega ljudskega odbora.
HRASTNIK — V Hrastniku je bil prejšnji teden sestanek, na katerem so razpravljali o perspektivah za nadaljnji razvoj turizma v hrastniški občini. Razpravljali so tudi o ustanovitvi turističnega društva in o odprtju Informacijske pisarne v Hrastniku.
NOVA. SE NEDOGRAJENA HRASTNISKA CESTA, SPODAJ STARA, MED DREVJEM UPE "•'NO POSLOPJE OB CII-	EGA LJUDSKEGA
ODBORA V HRASTNIKU, ZADAJ NOVI STANOVANJSKI BLOK,
KI GA JE ZGRADILA HRASTNISKA OBČINA
Kako se bo v Litiji razvijal turizem
Te dni je bil pri občinskem ljudskem odboru v Litiji sestanek, na katerem so razpravljali o sestavi predloga perspektivnega načrta razvoja turizma v občini. Posvetovanja so s« med drugimi udeležili tudi predsed nik ObLO Litija, Slavko Pungerčar, predsednik litijskega turističnega društva Tone Koprivnikar in tajnik ljubljanske turistične zveze dr. Fran Vatovec.
Na konferenci s© ugotovili, da pomeni izgradnja nove Zasavske ceste pomemben korak naprej k razvoju turizma v Zasavju- Vzporedno z gradnjo Zasavske ceste pa bo potrebno modernizirati in rekonstruirati tudi cesto Litija — Ljubljana na levem bregu Save. Nujno je pa že sedaj urediti odsek te ceste med Hotičem in Zgornjim Logom, ki je ob večjih nalivih poplavfljen in neprevozen.
Za razvoj turizma v Litijski občini je pa pomembna uvrstitev preureditve gradu Ponovite v predlog petletnega perspektivnega načrta razvoja turizma. (J.
TRBOVLJE — V nedeljo so obiskali rudarsko Velenje predstavniki mladinskih aktivov z rudnika Trbovlje — Hrastnik. Po izmenjavi mnenj so se pomerili v nekaterih športnih igrah.
80-191 kEšče 02
81-002 (Postaja LM Zagorje ob Savi): — v preteklem tednu sta bili v Zagorju ob Savi dve prometni nesreči. V soboto, 6. avgusta, je ob 17,45 skozi Log pri K&ndršah, kjer je ozka cesta, vozil voznik osebni avtomobil S - 21247, nasproti pa voznik osebnega avtomobila S-4408. Zaradi ozke ceste je pri srečanju zaneslo osebni avtomobil S-21247 v potok Kandrščico. - V nedeljo, 7. avgusta, Je pa ob 15,30 vozil po Cesti 9. avgusta proti Selu voznik osebnega avtomobila S-17689. Na Selu je hotel prehiteti osebni avto S-11947. Zaradi precejšnje hitrosti Je osebni avto S-176S9 pri prehitevanju zaneslo v ograjo. - Škode je približno 50.000 din.
02 (Postaja LM Trbovlje): V Trbovljah so bile zadnje dni kar tri prometne nesreče. V ponedeljek, 1. avgusta, je ob 12,45 na Vodenski cesti vozil Leon KavSek osebni avto S-20565. Kolesar Jože Adler je pa vozil neprevidno in zavijal v levo, ne da bi nakazal smer, tako da ga je osebni avto podrl. Kolesar je dobil hujše telesne poškodbe, na osebnem avtomobilu Je pa približno 5.000 din škode.
V- sredo, 3. avgusta Je ob 23,50 vozil po cesti za Savo voznik osebnega avtomobila S-22107 Franc So-per. Proti Hrastniku Je vozil s hitrostjo 50 km na uro. Pri tem se mu je presekala zadnja desna guma in ga je začelo zanašati na levo, potem pa še 13 in pol metrov po bregu v reko Savo, kjer se je avto ustavil. Voznik osebnega avtomobila in njegov sopotnik sta se rešila. Osebni avto S-22107 so čez dva dni spravili na cesto. Skoda Je na osebnem avtomobUu za 750 tisoč dinarjev.
V četrtek, 4. avgusta pa Je bila manjša prometna nesreča ob 19.30 uri v Trbovljah. Motorist Ivan Brlogar, ki je upravljal motorno kolo S-26628, je zadel v enega izmed dveh otrok, ki sta se vozila po cesti okoli Dimnika z ročnim vozičkom. Motorista je zbilo na tla. škode na motornem kolesu Je za 5.000 din.
81-662 (Postaja LM Hrastnik): V Hrastniku je bila manjša prometna nesreča v ponedeljek, 1. avgusta. Na cesti III. reda iz Hrastnika proti Dolu Je ob 12,30 voznik vprežnega vozila Vilko Zupan z Dola 31 pustil konje brez nadzorstva. Konja sta se splašila ln pričela divjati po cesti, pri tem sta pa spotoma poškodovala kolesarja Cirila Golouha lz Brnc 4. Kolesar je dobil lažje telesne poškodbe, na kolesu je pa za 5.000 din škode.
81-902 (Postaja LM Radeče): področju Radeč zadnji bilo prometnih nesreč.
tleče): N»
teden «1
POMEN INVESTICIJSKEGA BIROJA V TRBOVLJAH IN NALOGE, KI JIH IZVRŠUJE
Največje težave so za nami
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM INVESTICIJSKEGA BIROJA MARJANOM AHAČIČEM
Pomembnost katerega koli podjetja ocenjujemo s pomembnostjo in obsegom na-
z razvijanjem njihove strokovne sposobnosti.
log, ki jih izvršuje. Tudi IBT
dajejo prav prevzete in že izvršene naloge njegov poseben pomen. Po skromnih začetkih s 3 ljudem v letu 1957 Investicijski biro v Trbovljah danes že redno zaposluje 53 ljudi. Samo letos je z njimi sprojek-tiral vse površinske objekte za rudnik Soko, separacijo za rudnik Ibar, za rudnik Kamen-grad, za rudnik Kanižarico, separacijo za rudnik kaolina Črna pri Kamniku, kompletne objekte nove jame za rudnik Zenica, objekte za r dnik Bano-viči, izvršil je idejne projekte nove cementarne Senovo, cementarno belega cementa v Zidanem mostu, idejne projekte II. rekonstrukcije cementarne v Trbovljah, itd. Za Hrastnik in Trbovlje izdeluje urbanistični projekt, projekt cest in kanalizacij, za Zagorje je pa izdelal projekte nove šole in tovarne elektroporcelana na Izlakah, da ne naštevamo projektov objekta za galvanizacijo v Hrastniku, delavnice za tapetništvo v Trbovljah, turističnega doma na Kleku, tovarne konfekcije v Sevnici ter objektov za elektronsko industrijo v Semiču, Horjulu, Ljubljani, Trbovljah, itd.
Ker predvsem želimo, da bi se biro čimbolj zakoreninil v Trbovljah, hočemo prav tu dobiti tudi ves novi naraščaj. Samo v letošnjem letu smo zato štipendirali 9 študentov visokih in srednjih šol, predvsem iz Trbovelj in bližnje okolice. V mesecu septembru t. 1. pripravljamo v okviru Ljudske univerze tečaj statike in konstrukcij, da bi si z njimi zagotovili projektante železobe-tonskih armatur.
ristili. Perspektive so torej mnogostranske in mnogoobeta-joče.
TEŽAVE V DELU
PERSPEKTIVNI RAZVOJ BIROJA
Kot vsaka projektna organizacija se tudi IBT lahko razvija samo s povečanjem števila projektantov, posebej pa tudi
Sam razvoj po drugi strani že sedaj uspešno usmerjamo v dvojno specializacijo, v specializacijo rudarskih objektov in na drugi strani v projektiranje elektronske N industrije. Obe področji sta seveda tako obsežni, da bo do dosledne afirmacije v njih še težka in naporna pot. Več inciativ smo v zadnjega času dobili tudi za to, da temu pridružimo še specializacijo za projektiranje cementarn. zlasti ker se »Litostroj« resno pripravlja, da v kooperaciji z »Metalno« in STT osvoji proizvodnjo naprav za izdelovanje cementa — vendar smo mnenja, da je prva naloga, da damo prav projektiranju za rudarstvo največji poudarek. Morda bi bilo prav, da bi v tem smislu razmislili, kako bi še bolj tesno povezali izredne dosežke inž. Jenčičeve-ga laboratorija Rudnika Trbovlje — Hrastnik z našim dosedanjim delom in kako bi obstoječe strokovne in instalirane kapacitete še bolje • izko-
Težave v delu so zato, da jih premagujemo. Predvsem so kadrovske. Izkušnja nam je pokazala, da za uspešno izdelavo projekta še zdaleč niso dovolj samo posamezni strokovnjaki — projektanti, ampak tesno sodelujoč team s kompleksno zasedbo od ekonomistov do projektantov instalacij. Kompleksnost sodelavcev smo si na biroju v letošnjem letu zagotovili, saj od strokovnjakov zaposlujejo: geometre, urbaniste, arhitekte, konstruktivce, statistike, projektante cest, kanalizacij, vodovodnih naprav in centralne kurjave, elektroin-stalacij, rudarskih del in naprav, strojnih naprav ter ekonomiste, specializirane za izdelavo investicijskih programov in ekonomskih analiz. Zal Imamo le vseh teh še premalo in so zato z delom vse preveč obremenjeni. Že iz tega pa re-zultira, da je za uspeh v projektiranju nujen vsaj primerno velik obseg podjetja. S tega aspekta nam je tudi osebno žal, da se je Zagorju tako mudilo z ustanovitvijo lastnega biroja. Četudi ne poznamo konkretnih motivov, ki so narekovali to ustanovitev in namena poslovanja, sodim, da bomo s tem samo razbili že tako omejen potencial strokovnjakov, ki jih je mogoče pritegniti v projektiranje, prav tako smo pa tudi mnenja, da bi strokovnjaki, ki se bodo angažirali v no-
vem podjetju, veliko laže in produktivneje delali v našem podjetju, kjer smo največje težave že prebrodili in kjer so se določena izkustva že akumulirala. Tako vsklajevanje sodimo je tembolj upravičeno zlasti po tem, ko so se celo najbolj reprezentativna podjetja obeh občin uspešno povezala v poslovnem združenju.
VELIKI NAČRTI V KONFEKCIJSKI INDUSTRIJI
Vsak Jugoslovan bo l«ta 1968 povprečno porabil 7*2 kg T®* nega tekstila, kar je zelo blln1 povprečni potrošnji tekstil* v Zahodni Evropi (8.8 kg na Vcr oivalca).
Sodijo, da se bo v prihod'
ZADNJA OVIRA - -MOTEZOVA- HIŠA
BIRO IN SODELOVANJE Z RUDISOM
Poslovno zdnlfeenje itUDIS v teh dneh začenja svojo aktivnost. Rudnik Trbovlje—Hrastnik, Rudnik Zagorje, STT in elektrosignal so gotovo poslovni partnerji, katerih akcije bo IBT z vso zavzetostjo in resnostjo s svojim projektiranjem dopolnjeval.
Že dosedanje sodelovanje z RGO in STT je bilo za biro zelo uspešno, zato gledamo v novo organizacijo z vsem zaupanjem.
Poročali smo re, da bo v letošnjem letu rekonstruirana ln modernizirana cesta III. reda Zagorje-Trbovlje na odseku dom TVD Partizan Slačnik. Z deli so v ponedeljek, 1. avgusta že pričeli, izvaja jih pa SGP »Slovenija ceste« Iz Ljubljane. 2e v eni zadnjih številk našega Usta, ko srro poroCali o rekonstrukciji te ceste, smo omenili, da predstavlja oviro pri izvedbi tega dela hiša na Cesti 9. avgusta, last Marije Vidmar, po domaCe »Motezova« hiša. Te dni bodo hišo podrli, ko bodo preselili vse stanovalce v druga stanovanja. Tako bo odstranjena tudi zadnja ovira za delo ha rekonstrukciji te ceste. Na sliki: »Motezova« hiša dan poprej, preden so pričeli z deli na rekonstrukciji Ceste 9. avgusta v Zagorju ob Savi.
njih petih letih proizvodnja V tej industrijski veji povei*l* za okoli 12 odstotkov letno da bo leta 1965 znašala PO' vprečna potrošnja bombažnih tkanin na prebivalca 20 kv. metrov. Posebno pozornost bodo posvetili konfekciji, tako da bo ta v letu 1965 porabila skoraj dve tretjini tekstilne proizvodnje, medtem ko so lani konfek' cijsko predelali le eno tretjino celotne tekstilne proizvodnje' Nedvomno bodo spremembe V sestavi proizvodnje v tekstilni industriji pripomogle k hitrejšemu porastu potrošnje tekstila in tekstilnih izdelkov.
Poravnalni sveti se uveljavljajo
POMEN GRADNJE POLVODN1KOV IN KAKO DALEČ SO PROJEKTI
Pritisk na večerne šole, Izredno velik obisk Ljudske univerze in zavzetost za vse različne oblake Izobraževanja odločno kaže, kaj Trbovlje potrebujejo in žele: možnost strokovno zahtevnega, inteligentnega, odgovornega in dobro plačanega dela. Prav to pa zahteva in daje proizvodnja pol-vodnikov.
Kvalitativno in struktualno je torej tak način proizvodnje visoko nad drugimi načini proizvodnje, ki jih po navadi uvajamo na klasični obrtniški način in s tako proizvodnjo ne vzdrži primerjave.
Naj ne ponavljamo, da se bo tu najprimerneje zaposlila ženska delovna sila, ki jo imamo v Trbovljah preveč da bo tu delala v vzorno urejenih pogojih, ob klimatičnah napravah itd.; že samo dejstvo, da bo s predvideno proizvodnjo zagotovljeno občini v proračun in sklade več sto milijonov dinarjev, prepričljivo kaže pomen gradnje tega objekta za lokalno gospodarstvo.
TAKA JE TOVARNA V FRANCIJI, V KATERI IZDELUJEJO TRANZISTORJE
Na projektih dela biro s posebno zavzetostjo, saj se zaveda, da mu bo uspešen projekt zagotovil dobro afirmacijo tudi na področju te najbolj perspektivne in revolucionarne industrijske veje. Te dni bo biro izdelal in dal v diskusijo že prve osnutke idejnih projektov, medtem ko tehnologi proučujejo še zadnje variante izboljšav in izbor ter obseg Inozemskih dobav, .
Lansko leto so volivci iz Zasavja na svojih zborih sklepali o ustanovitvi poravnalnih svetov in hkrati izvolili tudi predsednike ter člane poravnalnih svetov. Daši še ni preteklo leto dni, odkar so ti sveti pričeli delovati, lahko z gotovostjo zapišemo, da so se le-ti že povsod uveljavili.
Ljudje se vse pogosteje v spornih zadevah že obračajo na poravnalne svete, medtem ko so prej hodili le na sodišče. S svojim delom so si poravnalni sveti tako že pridobili potreben ugled in veljavo. Potrebno bo pa še, da v svojem nadaljnjem razvoju ti poravnalni sveti postanejo vse bolj organi stanovanjskih skupnosti, koder so sveti ustanovljeni za območje teh skupnosti, nadalje da bolj delujejo z vsemi organi stanovanjskih skupnosti. Poravnalni sveti na naši vasi bodo pa morali dobiti še večjo veljavo in si prizadevati, da končno enkrat preneha zmotno mnenje predvsem prebivalcev iz kmečkih predelov, da je mogoče sporna vprašanja reševati le na sodiščih. V pomoč bi pa morali biti poravnalnim svetom tudi krajevni odbori, ki bi lahko predvsem sami urejevali sporna vprašanja glede mej med posameznimi kmečkimi gospodarstvi in še druge manjše sporne zadeve.
Kakor smo že poudarili, so se poravnalni sveti s svojim dosedanjim delom že uveljavili. Odstotek poravnanih spornih zadev bi pa lahko bil še večji in delo poravnalnih svetov še uspešnejše, če bi na obravnave prihajali vsi, -ki jih poravnalni sveti vabijo. Cesto se namreč zgodi, da obdolženca ni na poravnavo. Zaradi tega ne pride do poravnave ter morajo potem sporna vprašanja urejevati področna sodišča.
V ilustracijo naj navedemo nekaj podatkov o delu porav-
- aiNimiiiiimiiiiiiiiuiMiiimiuRimnmmnimniimminHHnmminiint
RIU'
PO SVATU
mm\m
Redkokatera država je začela svoje življenje v neodvisnosti tako nesrečno kot Kongo. Belgijci, ki so se smatrali izmed vseh kolonialnih sil »najmodrejši«, so razmeroma hitro ugodili želji kongoškega ljudstva po neodvisnosti, ki je bila proglašena ob prisotnosti šefa belgijske države — kralja Baudouina. Praznovanju neodvisnosti je botrovala pogodba o prijateljstvu in pomoči med mlado kongoško republiko in bivšo matično državo; prve dni praznovanja Je bilo videti vse zelo lepo in z belgijske strani tudi modro in prevdarno.
Toda položaj se je kaj hitro spremenil in Kongo je danes problem, če že ne številka 1, pa vsaj zelo aktualen in potencialno nevaren, saj so se na to afriško področje prenesla blokovska trenja, za kar so dali priložnost in povod Izključno Belgijci. Prav te dni je namreč o Kongu razpravljal Varnostni svet, že tretjič, odkar je ta mlada afriška država neodvisna.
Dosedanji potek dogajanj Je bolj ali manj znan. Ko bi se morale belgijske čete umakniti Iz bivše kolonije, je nastal problem, ki se je zapletel, ko je ena od šestih kongo-ških provinc — Katanga — ki je najbogatejša (60 odstotkov vsega nacionalnega dohodka, 80 odstotkov vse svetovne prodpkcije kobalta, največja ležišča urana, važnega za atomsko industrijo itd.) proglasila »neodvisnost«. Moizc Combc, afriški poslovni človek, ki je pred proglasitvijo neodvisnosti Konga prišel v konflikt z belgijskimi poslovnimi krogi in je proti njemu tekla tožba, je čez noč postal »predsednik« »neodvisne vlade« Katange. Njegove vlade sicer ni nihče na svetu uradno priznal, toda Belgijci so s svojimi padalci podprli njeno »stabilnost«, belgijske družbe, ki izkorišča-'jo naravna bogastva Katange, pa plačujejo davke njemu in ne centralni, mednarodno priznani vladi premierja Lumumbe.
Po neredih, o katerih je svetovni tisk veliko pisal, so poslali Belgijci v Kongo nove čete, »da bi vzpostavile red«, ki so ga s svojo prisotnostjo same porušile. Kongoška vlada je zahtevala intervencijo Varnostnega sveta, ki Je v dveh resolucijah naložil Belgiji, naj umakne svoje čete z ozemlja Konga, čeprav jc ni izrecno obsodil zaradi agresije na hi c:.!fcto mlade neodvisne re-
publike. Belgijske čete naj bi zamenjale čete OZN, med katerimi je tudi nekaj jugoslovanskih specialistov, predvsčm za letalstvo.
Čete OZN so prišle v Kongo ln belgijske čete so se začele umikati — toda ne domov, v Belgijo, kot bi morale, ustrezno resolucijam Varnostnega sveta, marveč v svoja oporišča na ozemlju Konga. V Katango, ki je proglasila »neodvisnost, ki da jo bo branila do zadnje kaplje
Igra v tako motnih vodah za kolonialno sile res ni težka; v konkretnem primeru za Belgijo, ki jo v Kongu predstavlja v glavnem velik koncern »Union Miničre«; le-ta ima v rokah tudi vsa rudna bogastva Katange.
Ko je zadeva z »neodvisno« Katango postala smešna in burkasta celo v očeh zahodnih diplomatov, je »premier« Combe poiskal drugo, po njegovem mnenju bolj prepričljivo
Kongo - nov vulkan na mednarodnem obzorju
krvi«, pa čete OZN niso šle, ker je »predsednik vlade« Combe (lutka belgijskih okupacijskih oblasti, ki razen sebe ne predstavlja nikogar) zagrozil, da bo »nanje streljal«. Njegovo grožnjo je bilo razumeti tako, da bodo belgijski padalci, ki so v večjem številu prišli v Katango po proglasitvi »neodvisnosti« te kongoške province, ki je sestavni del Konga kot je Flamska sestavni del Belgije, streljali na čete OZN, kajti Combe sam nima ne policije ne čet; še govore mu sestavlja belgijski »svetovalec«.
Skratka, v Kongu se je začela umazana igra, ki utegne znova močno zaplesti mednarodne odnose, ki že tako niso najboljši spričo smeri, v kateri s razvijajo dogodki po pariški konferenci. Belgijci so resda dali Kongu neodvisnost brez prevelikih ceremonij in zavlačevanj. Toda šlo je le za formalno neodvisnonst, kajti kaj naj počne dvanajst milijonska država, ki je skoraj šestkrat večja od Jugoslavije, ko Je brez lastnih izkušenj, brez svojega upravnega aparata in vojske ter seveda brez materialnih sredstev, ki bi jih sama kontrolirala ln upravljala. Po drugi strani pa je to ogromno, redko naseljeno prostranstvo, v katerem so Belgijci vso dolgo dobo svojega vladanja gojili in pospeševali razdelitev celote na temelju plemenske razdelitve in plemenskih čustvovanj. Skratka, vlada neodvisnega Konga sc Jc znašla pred težavno In odgovorno nalogo. Iz zemljepisnega prostranstva, ki ga sestavlja mozaik plemenskih Institucij, narediti moderno državo, ki bo čutila vez državnosti.
pot: najprej je bilo govora, da bi »neodvisna Katanga« stopila v federacijo z Južno Rodezijo, to je z eno izmed dežel, ki je sedaj, v cen-tralno-afriškl federaciji (pod britansko vladavino, ker ie nima neodvisnosti), kjer imajo glavno besedo taki rasisti, kot Roy Welennsky, predsednik vlade ccntralno-afriške federacije. Ker je bila taka varianta le malo preveč za vso domorodsko Afriko, saj pomeni skoraj isto, kot če bi afriška dežela zaprosila za vstop v federacijo v Južnoafriško unijo, je posebna delegacija Katange odpotovala v Bruselj, kjer so pred dnevi sporočili, da so se popolnoma sporazumeli o tem, da bo Katanga stopila v federacijo ali v konfederacijo z Ruando-Urundl ter z Tanganjiko. Ruanda-Urundi Je dežela, nad katero izvaja po nalogu OZN skrbništvo Belgija, Tanganjika pa je v skrbniškem odnosu z Veliko Britanijo. Katanga, del neodvisne države Kongo se torej odcepi od Konga zato, da bi šla v skupno življenje z dvema deželama, ki šc nista odvisni ln ena od katerih je veliko bolj revna kot povprečje v Kongu.
Na dlani je, za kaj gre. Belgija skuša na vsak način razbiti Kongo kot samostojno ln enotno državo. Kongo brez Katange, ki je najbogatejša, bi se le z največjo težavo držal na nogah, v kolikor bi sploh uspel. 2e sedaj se oglašajo posamezni plemenski poglavarji, ki so jih Belgijci v obdobju svoje vladavine močno podpirali, skrbno pazeč, da bi preprečili sleherno porajanje širše povezanosti na na-'.analni podlagi, in v ifuenu »denrjkrnrije« groze,
da se bodo odcepili od države, ki ji stoji na čelu vlada premiera Lumumbe. Skratka, razvoj v Afriki je dozorel do tiste meje, ko ni več mogoče nadaljevati klasično kolonialistične politike, zato je Belgija »modro« podelila Kongu svobodo in storila vse, da bi nova država nikoli ne zaživela v njej, da bi se udušila že v začetnih težavah ln se razletela na več »neodvisnih« držav, v katerih bi prejšnji gospodarji z lahkoto obdržali svoj vpliv.
Nastane seveda vprašanje, kako to, da sl v mednarodnem merilu sorazmerno majhna Belgija tako uspešno in nekaznovano protlvi dvema resolucijama Združenih narodov, ko pa sami zahodni diplomati Izražajo mnenje, da bi zadostoval malo »cnergičnejši nasvet« zahodnih zaveznikov v Bruslju, pa bi se zlahka vse uredilo.
Ce se spomnimo uspešne intervencije OZN na Koreji in drugod, je naravnost nerazumljivo, kako da so se čete pod poveljstvom te mednarodne organizacije ustavile pred grožnjo slamnatega predsednika vlade iz Katange in niso vkorakale v Ellsabethville, to je v prestolnico te samozvane »neodvisne« države, katere neodvisnost počiva na bajonetih belgijskih padalcev, kakor je bilo že napovedano.
Tako lahkomišljcno zapravljanje ln načrtno zmanjševanje ugleda OZN se utegne v prihodnjostl kruto maščevati, kajti leto 1960 Je »afriško leto«. Vse neodvisne države, ki so v zadnjem času nastale, in tiste, ki še bodo v najbližji prihodnojsti, presojajo po učinkovitosti, in ne po načelih, vse, kar jih obdaja, kajti zanje je najvažnejše vprašanje živeti, ohraniti se pri življenju in se nemoteno razvijati. Cebo OZN preslabotna in premalo učinkovita, da bi jih v tej samo po sebi umevni težnji eflkasno podprla, bodo slej kot prej primorane iskati podpore izven te svetovne organizacije, v bilateralnih odnosih s tistimi, ki bi bili pripravljeni učinkovito storiti tisto, česar OZN morebiti ne bi bila zmožna. Zaradi tega sta početje Belgije In mlačna »nevtralnost« Zahoda toliko bolj neodgovorno in obsojanja vredno dejanje, saj le-to Izpodkopava ugled OZN, to jc organizacije, katere avtoriteta naj bi urejevala medsebojno odnose v današnjem aJornslu-m svetu.
nalnih, svetov na območju ObLO Zagorje. V jeseni lanskega leta so bili na področju tega občinskega ljudskega odbora ustanovljeni štirje poravnalni sveti, in sicer: za področje stanovanjske skupnosti Zagorje I (Selo), za področje stanovanjske skupnosti Zagor-je-Center, za področje stanovanjske skupnosti Kisovec-Lo-ke ter za področje vasi'občinskega ljudskega odbora Zagorje. Lansko leto so prejeli vsi štirje poravnalni sveti v poravnavo 31 spornih vprašanj. Od teh so poravnali 16 spornih zadev, ostalih pa niso uredili oz. so bile rešene v letošnjem letu.
V prvem polletju letošnjega leta so pa poravnalni sveti na področju ObLO Zagorje dobi-
li v rešitev 102 sporni zadevi. Od teh so poravnalni sveti v Zagorju I rešili 8 zadev, v Zagorju-Center 37, v Kisovcu-Lokah 13, poravnalni svet za območja vasi pa 44 spornih vprašanj. Skupno so poravnalni sveti uredili 63 spornih zadev, 23 spornih vprašanj ni bilo poravnanih, 16 jih pa bodo rešili v letošnjem drugem polletju.
Pri tem bi še omenili, da odpade od 23 nerešenih spornih zadev kar 12 na poravnalni svet za področja vasi, 7 jih bo pa moral rešiti še poravnalni svet v Zagorju-Center. Dosti spornih vprašanj ni bilo mogoče urediti predvsem zaradi tega, ker na poravnavo največkrat niso prišli obdolženci, včasih pa tudi ne obtožitelji.
ZA KMETOVALCE
Zakaj so odpravljeni regresi?
Zvezni izvršni svet je pred nedavnim sprejel odlok o odpravi kmetijskih regresov za gorivo, mazivo in plemensko živino. Pri tem je pa potrebno poudariti, da letos še velja regres za nafto in mazivo, ki se uporablja v kmetijstvu, predvsem za kmetijske stroje.
Regresi so veliko breme za skupnost. Tako je skupnost morala lani samo za pocenitev goriv in maziv, to je regrese, ki jih je uživalo kmetijstvo, prispevati 3 milijarde 200 milijonov din. Dandanes se kmetijstvo vedno bolj izenačuje z drugimi gospodarskimi vejami in se kmetijske gospodarske organizacije bistveno ne razlikujejo od drugih gospodarskih organizacij. Zato pa tudi regresi niso več upravičeni vsaj ne za določene vrste biaga. Vprašanje je pa še zmeraj, ali bi bilo koristno odpraviti regrese za nekatere vrste kmetijskih stroje v, zlasti za traktorje, ki so se v zadnjih letih precej podražili, tako da njihova cena že močneje vpliva na pridelovalne stroške.
Razumljivo je, zakaj so odpravljeni regresi na nadaljnjo uvoženo plemensko živino. Zdaj imajo na večjih družbenih posestvih, za katera je bilo treba predvsem uvažati ži-
vino kakovostnih pasem, že ustanovljene temeljne črede plemenske živali. Večji uvoz ni več potreben in omejiti je treba zlasti nesmotrno uvažanje plemenskih živali, ki so si ga privoščila je gmotno močna posestva. Z odpravo regresa za plemensko živino bo skupnost prihranila 600 milijonov din. Odprava regresov za omenjene vrste blaga torej ne pomeni »udarca kmetijstvu«, marveč gre za koristen ukrep. Posredno bo koristil tudi kmetijstvu, saj bo med drugim pripomogel. da bodo kmetijske organizacije in podjetja že bolj smotrno upravljala sredstva in varčevala tam, kjer je varčevanje koristno za kmetijstvo in skupnost.
»ULTRA PAS« PLOŠČE IZ ILIRSKE BISTRICE
Tovarna »Lesonit« lz Ilirsk® Bistrice je začela s proizvodnjo »ultra pas« plošč, ki slu" žijo za prekrivanje pohištva, predvsem kuhinjskega- Doslej smo te plošče uvažali. Te. K* jih proizvaja tovarna Iz Ilirske Bistrice, po kakovosti prav ni* ne zaostajajo za uvoženimi, znatno cenejše, saj veli*
pa
meter samo 3.600 din.
Na kratko po domovini
NASA HIMALAJSKZA EKSPEDICIJA SE JE VRNILA Po 138 dneh ln 22.600 kilometrov dolgi poti se Je
1
sedemčlanska Jugoslovanska odprava vrnila z ladjo »Uljanlk« v domovino. Prejšnjo sredo, 3. avgusta, so se povrnili domov naši Himalajci, ki so v Aziji zavzeli Trlsul II In III. Lep sprejem so naši planinci doživeli ob svojem povratku na Reki, še lepši pa v Ljubljani, kjer jih Je na trgu pred Narodno galerijo pozdravilo več tisoč Ljubljančanov.
PRVA RAZSTAVA ODVEČNIH OSNOVNIH SREDST^ V Mariboru bodo 1. septembra t. 1. odprli i- v, stavo razpoložljivih osnovnih sredstev. Taka r«» ,e> bo odslej v tem mestu vsako leto. Namen razstav« B posredovati kupcem odvečna osnovna sredstva 0 gospodarskih organizacij v Sloveniji. Za to rar» vlada že sedaj v naši republiki veliko zanimanje.
2
VIDEM-KRSKO
SE Razvija v nov center posavja
3
4
»TOMOS« IZVA2A V TURČIJO
Prejšnji tedenl so v koprskem pristanišču naložili na tramper »Beograd« večjo količino motornih koles, ki Jih tovarna »Tomos« pošilja v Turčijo. Celotna prostornina pošiljke obsega približno 150 kub. metrov, njena skupna vrednost pa znaša okrog 50.000 ameriških dolarjev. Za ta motorna kolrsa so kupci v Turčiji že zagotovljeni ter vlada za Izdelke našega »Tomosa- v tej
5
»RO
državi veliko zanimanje.
6

atrijska proizvodnja v
skega leta ter Je z družbenim planom za predvideno raven presegla za 2 •/».
letoSnJ«
NASA JUGOSLOVANSKA PODJETJA NA SEJMU V CELOVCU
Na koroškem sejmu v Celovcu bo sodelovalo tud: okrog 80 Jugoslovanskih podjetij. Sejem bo v času od ■1. do 21. avgusta t. 1. Na njem bo rftzstavilo svoje Izdelke nad 1000 podjetij, deŠfK išaUje, -
• a. as	»ijaisaa uu	. «i» W » J
odjetlj, večji del lz Avstrllc, Zahodne Jugoslavije ln te nekai rib drugih
Ob železniški progi v Vldmu-Krškcm, kjer Je projektiran novi stanovanjski center združenih krajev Vidma ln Kršl(cga, grade v velikem zaletu več stanovanjskih blokov. V novem stanovanjskem centru Posavja nameravajo sezidati še stolpnico ln nekatere potrebne poslovne lokale. Trenutno grade tamkaj 6 stanovanjskih blokov, glede na razširitev Tovarne roto papirja ln celuloze v Vldmu-Krškem Je pa v načrtu, da se bodo tem šestim stanovanjskim blokom pridružili Se novi.
V PIRANU GRADE POMORSKI SOLSKI CENT ^
V Piranu so začeli graditi pomorski šolski ''okrai11’ čigar sestavu Je tudi prva višja šola v koprskem In sicer Vitja pomorska šola. Sola bo FFllkFJ“),h in*® za razvoj našega pomorstva, saj v vseh podjeu .j^s drugim tudi v »Splošni plovbi- v Piranu, prim«« za nove ladje strojnikov ln kapitanov.
MAKEDONIJI IZPOLNITEV PETLETNEGA * LETO DNI PRED IIOKOM7
V Makedoniji so dani vsi pogoji, da gospodarskega razvoja lzpolnlco do konca 1** jniJU"
—	• isavv v« v/	——	_ M* «š»
leta. To Je leto dni prej, kot Je bilo predviden- rvi» Makedoniji Je v letošnjm *'w0-petlh mesecih za 19 •/» večja-kot v Istem ra7	j rt«

o, M M Z* a O.M «M
PORODILO O IZPOLNITVI PLANA STEKLARNE HRASTNIK V L POLLETJU 1960
Še vedno premalo stekla
Delovni kolektiv Steklarne je y začetku leta 1960 zadal visoko plansko nalogo, ki je Presegla rezultate vseh preteklih let. Ta plan je baziral na kapacitetah steklarskih peči v rekonstruiranem delu tovarne, Prilagojen pa je bil velikemu Povpraševanju po naših izdelkih doma in na tujih tržiščih. Zelo pomembna je tudi težnja ta zožitvijo asortimaja, to je Ja opuščanje proizvodnje nekaterih artiklov in postopen prehod k specializaciji za proizvodnjo samo boljših vrst steklenih izdelkov*
Na osnovi navedenih predpostavk, izboljšanja organizacije dela in prizadevanja celega kolektiva je bil v I. polletju 1960 dosežen dober napredek in ustvarjeni nekateri zelo pomembni rezultati.
vimo, da se stanje ni bistveno zvišalo, da se giblje v mejah naših predvidevanj in da je večji porast proizvodnje rezultat zvišanja storilnosti dela in uvedbe avtomatizacije in večje mehanizacije. Poseben problem je še vedno fluktuacija delovne sile. Delovni kolektiv je zapustilo 97 oseb, in to predvsem polkvalificirana in nekvalificirana delovna sila zaradi pomanjkanja stanovanj in nizkih zaslužkov. Vprašanje se je v primerjavi s preteklim' letom nekoliko izboljšalo, saj je znašala takrat fluktuacija celo 22 odstotkov, a kljub temu bomo morali v tem pogledu napraviti resne korake.
PROIZVODNJA
DELOVNA SILA
Če primerjamo stanje delovne sile med I. polletjem 1960 •n istim obdobjem leta 1969 ali Pa s planom 1960, tedaj ugoto-
PROBLEM, KI NAS TARE
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta Steklarne Hrastnik kakor tudi na sestanku komisije za družbeno opravljanje in stanovanjske zadeve je bilo dosti razburljivih diskusij Slede dodelitve stanovanj v obeh novih stanovanjskih blokih ob Savi. Komisija Se je pri dodelitvi stanovanj striktno držala zadevnega pravilnik?, ki . ga je delavski svet naše tovarne sprejel na enem izmed svojih zadnjih zasedanj. Ko so bile izdane odločbe, katerim prosilcem Se dodeli stanovanje, je bilo vloženo več pritožb, ki jih pa komisija ni mogla vseh pozitivno upoštevati. Pritožbe so vložili tudi prosilci, katere je komisija pri sedanji dodelitvi stanovanj prezrla, in to:	Vinko Kerin,
Franc Veber, Anton Pivec, Dani Kolpič. Mirko Kroš-lin, Stane Korenč, Janez Grohar, Ana Brinar. Teh te gotovo še več, saj je stanovanjski problem eden iz-ntod naših najbolj perečih Vprašanj, pa tud; drugod.
Priinešeni so bili določeni spreminjevalni predlogi, jih je delavski svet delno sprejel. Vendar morajo ob tej problematiki, ob rasnih kritikah in razpra-t"ah v tovarni in zven nje n^Pravti le realen zaklju-Jtek, in ta je: stanovanj ni dovolj, kolikor jih pa vsako leto zgradimo, moramo težiti za tem, da se pošteno
r^zdele.
V naš kolektiv priteka stalno nova delovna sila, vedno večje so potrebe po n^vih stanovanjih, predvsem še za samce. Zaradi bo treba misliti na to, da čimprej zgradimo večji ‘n bolj sodobni samski
dom.
Za nadaljnjo gradnjo sta-T^anj so žg predvidena počena denarna sredstva, od jot je namerava zgradi-1 Večji stanovanjski blok Predvideno 20 stanovanji k Večje družine. Dodelitev “"hiovanj v tem bloku je r^dvidena šs po starem keinu, namreč po odobre-Pravilniku za dodeji-^ . razpoložljivih stano-- pri nadaljnji, potešeni gradnji stanovanj, J le zamišljena na prin-p,r , lastne udeležbe pri Wn3.i' bo Pa delitev sta-h_. ini seveda odvisna od CSpevKa oz dela. ki ga j. Prosiiec vložil pri sta-j^anjskj gradnji in si bo
V I. polletju 1960 smo dosegli 57.5 odstotkov letnega plana, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je bila proizvodnja višja za 36.5 odstotkov. Najmočnejše povišanje je bilo doseženo Pri stiskanih izdelkih (skupina MP) in pri ročno pihanih izdelkih (skupina RDBO). Predvidene količine pa niso bile izdelane pri kozarcih na polavtomatih (skupina MDBO), ker stroj ni vedno obratoval.
Glede na doseženo proizvodnjo in dejstvo, da je večji del letnih dopustov že izkoriščenih, smemo pričakovati, da bo letos dosežena količina proizvodnje.
tujega trga. Avtomat za proizvodnjo drobne steklene embalaže je delal 4 mesece — do ugašenja banje zaradi remonta — s svojo polno zmogljivostjo, povečali smo proizvodnjo embalaže na Kiko 6trojiih, a kljub vsemu je bilo v preteklem polletju najbolj občutno pomanjkanje embalažnega stekla.
Številčni podatki rjam kažejo, da je bil polletni plan prodaje dosežen v vseh skupinah, razen pri plasiranju polavtomatskih kozarcev, pač zaradi izpada v prozvodnji. iietni plan prodaje je dosežen s 56.69, v primerjavi s I. polletjem preteklega leta smo pa prodali za 28.51 odstotkov več. Uvodoma omenjeno opuščanje proizvodnje nekaterih artiklov in povečanje prodaje sta omogočila doseganje višjih povprečnih prodajnih cen po kilogramih, kar je vsekakor ugodno vplivalo na končni finančni rezultat.
stoiki, proti lanskemu letu pa je celoten dohodek višji za 25 odstotkov. Na podlagi tega povečanja je bilo podjetje upravičeno do posebne udeležbe. Izplačani osebni dohodki so dosegli le 51.22 odstotkov letno planiranih zneskov, kar je v skladu z doseženo proizvodnjo* Ostanek sredstev za sklade je dosegel 60 odstotkov planirane višine.
Iz prednjih podatkov je razvidno, da je kolektiv v preteklem polletju dobro delaj in gospodaril. Tudi v bodoče bo
moral
težiti za tem, da popolnoma izkoristi vse proizvodne možnosti, da opusti Izdelavo nerentabilnih artiklov ter da kvaliteto izdelkov stalno izboljšuje. Najvažnejša naloga kolektiva v prihodnjih ntesecih bo pa vsekakor izvedba II. etape rekonstrukcije, ki mora biti po programu skončana 31. mar ca 1961. V kolikor ne bodo nastopile težave pri uvozu opreme ali kakšne druge nepredvidene ovire, bo kolektiv svojo nalogo pravočasno izpolnil.
Heda Korbar
PRI DELU V STEKLARNI
DELAVSKI SVET JE RAZPRAVLJAL 0 NADALJNJI REKONSTRUKCIJI STEKLARNE
Za tretjo etapo je vse pripravljeno
IZVOZ
Pri poslovanju s tujci opažamo njihovo veliko zanimanje za naše izdelke in željo za vse večjim odjemom, v I* polletju 1960 je šlo na inozemska tržišča 9 odstotkov naše prodaje po kilogramih, po vrednosti pa celo 15 odstotkov. V tuji valuti je znašal izvoz 141.426 dolarjev, od tega 90 odstotkov v države s čvrsto valuto. Najmočnejši uvoznik naših izdelkov je Za
Direktor Steklarne Hrastnik Jože Klanjšek je na zadnjem zasedanju delavskega sveta pregledno orisal perspektive glede nadaljnje izgradnje tovarne. Za III. etapo rekonstrukcije steklarne je vse pripravljeno. Delavski svet je le napravil odločitve glede finansiranja potrebnih rekonstrukcijskih del.
Tovariš direktor je ob tej priliki poudaril, da se je načrt nekoliko spremenil, kajti ugotovljeno je, da so v naši dr-
fp
žavi potrebe po steklu oz. po steklenih izdelkih tolikšne, da bi bilo dela še za deset steklarn. Vse spodbude pa kažejo, da bo morala tovarna v Hrastniku težiti za tem, da prične izdelovati žaromete, stekla za televizorje, akumulatorje, itd., namreč da se kot takšna spremeni v tehnično izpopolnjeno tovarno, skratka — izdelovala bi tista stekla, ki jih mora naša država še uvažati.
Plan za finansiranje rekonstrukcije tovarne je pa zamišljen tako, da bi podjetje v smislu določil natečaja prispevalo lastna sredstva za investicije, in sicer za osnovna sredstva 45 odstotkov predračunske vrednosti. Ta denar bi tovarna črpala iz lastnih skladov, to je iz investicijskega sklada in amortizacije za zamenjavo. Pri tem računa, da bo vsa amortizacija prosta ter uporabljiva v ta namen že v letu 1961. Za obratna sredstva bo pa treba najeti posojilo v celoti pri Jugoslovanski investicijski banki.
Plan finansiranja po letih pa je začrtan tako, da bi bilo v letu 1961 skunno potrebno 152,574.090 din. Od tega bi krili iz posojila 83,916,000 din, iz lastnih sredstev pa 68,653.000 din.
V	letu 1962 bi skupaj potrebovali 212,107.000 din, od katerih bi krili iz posojila 116 milijonov 659.000 din, a iz lastnih sredstev 96,448.000 din.
Leta 1963 bi bilo skupno potrebno 122,239.090 din. Od tega zneska bi iz posojila krili 67,226.000 din, iz lastnih sredstev bi pa prispevali 55,003.000 dinarjev.
Skupaj bo potrebno 486 milijonov 910.000 din, od I^aterih bi iz posojila krili 267,801.000 din, a Iz lastnih sredstev 219 milijonov 109.000 dinarjev.
V	razpravi o nadaljnji mehanizaciji in modernizaciji tovarne je tovariš direktor poudaril, da steklarne v naprednih državah v steklarskih pečeh opravljajo razen normalnega taljenja steklene gmote
še dodatno električni? taljenja v spodnjem delu banje. Tako dodatno taljenje pa ne pride v poštev pri lončenih pečeh. Za primer, da bi nam uspelo dodatno električno taljenje, bi s« produkcija tovarne povečala na 12.890 ton stekla, nasprotno pa le na 10.800 ton stekla oziroma steklenih izdelkov.
Člani delavskega sveta so ob tej priložnosti načeli vprašanje, kaj bi bilo tedaj, če bi električni tok izostal. To vprašanje bi rešili na ta način, da bi podjetje dobivalo električno energijo iz Trbovelj in iz mariborskih elektrarn.
Po obširni razpravi o celotni problematiki je delavski svet osvojil predlog tovariša direktorja, da se najame posojilo v znesku 267,801.000 din, iz lastnih sredstev pa prispeva za rekonstrukcijo tovarne 219 milijonov 109.000 dinarjev.
Vse perspektive kažejo, da ba_ mogoče v hrastniški Steklarni v celoti izvesti tudi IIL etapo rekonstrukcijskih del.
Mi v Beogradu
proizvodnje zlasti še po
PONOSNO STOJI NOVA HRASTNISKA STEKLARNA

ki je bila predvidena po dokončanju II.' etape rekonstrukcije. K tem do6Čžkom je pripomogla tudi vključitev 72 oseb v delo po normi in pa splošno višje preseganje norm, saj je le-to znašalo v tem razdobju lanskega leta 35 odstotkov, letos pa 38 odstotkov-Odpadek — lom pri proizvodnji smo uspeli znižati proti lanskemu letu:	po kosih od
17.78 odstbtkov na 16.62 odstotkov in pri 'kilogramih od 27.86 odstotkov na 26.43 odstotkov. Pričakujemo, da se bo odpadek znatno znižal, ko se bo vsa proizvodnja In dodelava razvijala v rekonstruiranem delu tovar-
h-odna Nemčija, ki je vzela kar tri četrtine našega celotnega Izvoza.
Za primerjavo našega uspeha pri izvozu pripominjamo, da je znašal izvoz v vsem lanskem letu 200.246 dolarjev, a v letu 1956 58.066 dolarjev. Kvaliteta naših Izdelkov na zunanjih tržiščih le zelo cenjena in do sedaj nismo imeli nobene večje reklamacije. Izvoz steklenih izdelkov bi lahko zvišali samo s povečanjem proizvodnih kapacitet ali pa z zmanjšanjem dobav domačim odjemalcem, česar pa ne smemo dovoliti.
11 MILIJARD IZREDNIH KREDITOV
V vsej državi se začenja odkup letošnjega pridelka pšenice, in to pod znatno povoljnej Šimi pogoji kot prejšnja leta. Z novimi predpisi je precej razširjena mreža podjetij, ki bodo odkupovala pšenico. Da bi bil odkup pšenice čim bolj organiziran, je Narodna banka odobrila podjetjem za 11 milijard dinarjev obratnih kreditov v te namene.
m
: gg
PRODAJA
CELOTEN DOHODEK IN RAZDELITEV
NOVA NAHAJALIŠČA ŽELEZNE RUDE
Kapaciteta tovarne In proizvodnja nista mogli zadostiti vsem zahtevam domačega in
Skladno s povečanjem proizvodnje in prodaje je porastel tudi celoten dohodek. Letni plan je bil dosežen s 54.51 od-
V Goležu odkrili nove so ko stopnjo bodo pirva
pri Travniku so .plasti rude z vi-železa. V kolikor raziskovanja dala
pozitivne
Travniku
rezultate, bodo pri odprli rudnik železa.
i
H
m
m
njegovo velikost ter
jjjj-ueunev prosNirov mogel
e n w
m
sam.
w". interesu vodstva ped-- Ja in tudi političnih nr-
Sšg’
je. da se stamo-bTro vprašanje rešuje r^tnejuje skupno, s spo-
Š3e
a
STO LET STEKLARNE HRASTNIK
®riorn vseh prizadetih. 0 tako, da ne bodo v
m
m
nastajali še veij
W siTr''* k0* so s-da'
> %>or	•.'^delovanje in
'"m-v" - bo rodilo u pehe v tem vprašanju. r. r.
m
m
m
PROSLAVA BO 29.
Naglo se bliža čas, ko bomo praznovali 100-letnico obstoja naše tovarne. Priprave za to so že dolgo v teku, saj so bile komisije za to že postavljene in zadolžene vsaka za svoje delo. Vse komisije niso imele do sedaj konkretnega dela. Največ je bila zaposlena komisija, ki je zbirala podatke in material o nastanku tovarne ter razvoju vseh važnih dogodkov v preteklih 109 letih. To delo je v glavnem zaključeno, material je v dokončni obdelavi ter bomo tako sedaj imeli zbirko podatkov o vseh važnejših dogodkih 'našega podjetja v preteklosti.
Glavno delo pa čaka komisije kakor tudi cel kolektiv šele sedaj. Glede na to, da bomo na našo proslavo povabili številne naše in tuje goste, je potrebno, da temeljito uredimo zunanjost in notranjost naše tovarne tako, da bomo res imeli občutek prazničnosti v vsakem pogledu. Da pa bo to delo laže in bolj temeljito, je potrebno, da že sedaj postopoma odpravljamo vse pomanjkljivosti.
NOVEMBRA LETOS
Z e ureditev dvorišča okoli tovarniškega objekta bi brlo lepo, če bi člani kolektiva pomagali s prostovoljnim delom, in to predvsem pri podiranju raznih lop, ki še danes kvarijo podobo okolice in pa pri planiranju terena ter drugih delih, ki bodo potrebna za dokončno ureditev okolice.
Naloga vseh kulturnih skupin je tudi, da se temeljito pripravijo in usposobijo za Rrl-meren program, s katerim naj bi tudi pokazali, 'da hrastniški steklarji niso samo sposobni delavci, ampak da so v 100 letih tudi kulturno rastli In se razvijali sporedno z drugimi delovnimi kolektivi.	<
Vse organizacije — od mladinske, sindikalne in Zveze komunistov, morajo biti zainteresirane na tem, da bodo po svoji moči čim več pripomogle k dostojnemu praznovanju našega pomembnega jubileja, v katerem bo prišla dio izraza vsa borba delavcev za svoj življenjski obstoj v preteklih 100 letih.
9CMC.jajA.7Vt'’«
Nesluten vzpon v novi Jugoslaviji, decentralizaciji industrije in v pogojih delavskega samoupravljanja je postavil industrijo in ostale proizvajalce pred novo nalogo:	estetsko oblikovanje
družbenih objektov, stanovanja, pohištva in vseh ostalih po Irošnih predmetov od avtomobilov do kuhinjske posode. Konservativni potrošniki in trgovina mnogokrat še z nezaupanjem sprejemajo moderne praktične, funkcionalno in estetsko oblikovane predmete, vendar 6e ta nova smer vse bolj uveljavlja. Težko bi si na primer danes zamislili, da neka tovarna proizvaja avtomobile z neokretno, oglato karoserije kot so jih imela ta vozila pred 30 ali celo 50 leti, vsem bi se namreč zdela smešna in nemogoča v primerjavi s sodobnimi volljmmi in gladkimi oblikami karoserij, ki so ne ramo neprimerno lepše, ampak tudi funkcionalno utemeljene, ker nudijo manjši zračni upor Ip omogočajo večje brzine. Isto velja za letala, vlake, ladje in tudi za ostale potrošne pred n-ete.
Oglejmo sl na primer moderen {risalni stroj, ki Ima skoro ves mehanizem v ledjem gladkem ohišju, ki ga ščiti pred prahom in poškodbami. V primerjavi s starim, odprtim, oglatim pisalnim strojem iz let pred 1940 pa nam bo ta oblikovni in funkcionalni razvoj še bol! jasen.
leto velja za ostale stroje, p jh-štvo, notranjo opravo in tudi za porcelan In steklo.
Ta razvoj, oziroma linija, ki jo po svetu imenujejo »New Look« — novi pogledi — se vse bolj uveljavlja tudi v naši so cialistični domovini. Mnogi strokovnjaki, arhitekti in umet nikl se v različnih vejah indu strije ukvarjajo z nalogo: potrošne predmete, ki jih Izdelu jeta obrt in Industrija, oblik-' vati tako, da so estetsko dovr šeni, higienični v uporabi in da svojo funkcijo brezhibno oprav ijajo*
Počasi, toda nezadržno se po svetu razširja t* nova Unija
estetike in funkcionalnosti tet izpodriva vso lažno bogatost, na kateri se je lovil prah in kjer se je morala funkcional nost umikati neštetim nepotreb nim okraskom.
Ta uvod naj pojasni, zakaj je bila razstava »Uporabna umetnost v gospodarstvu In vsakodnevnem življenju« sploh prirejena. Bila je pregled novih prizadevanj ter so bile za najboljše stvaritve razpisane zlate, srebrne in bronaste medalje ter diplome. Naš kolektiv je razstavil svetlobna telesa ter serije kozarcev in kelihov za namensko uporabo.
Vsi naši izdelki so vzbudili na razstavi veliko pozornost in priznanje, kar je bilo razvidno tudi iz dnevnega časopisja. Posebna žirija je pregledala izdelke, če so primerni za tako razstavo, skozi žirijo s0 šli na razstavo vsi od nas poslani eksponati.
Pri ocenjevanju so bile pri-
znana našim izdelkom 4 zlate
medalje in diplome, in sicer za sledeče izdelke:
1 zlata — za serijo kozarcev za hišni bar, osnutek prof. Zoran Didek;
1 zlata — za kombinirano belo, zeleno svetilko, osnutek prof. Zoran Didek;
1 zlata — za serijo satinira-r.ih belih svetlobnih teles, osnutek Franc Papež;
1 zlata — za celotni koncept razstave in izbiro eksponatov.
Medalje so izdelane v oblikf plaket in keramike in so hkrati z diplomami že prispele v Hrastnik. Ta so lepo priznanje našemu kolektivu o'o njegovi 100-letnicI in priznanje za napore in prizadevanje, dati našemu potrošniku lepe izdelke po primernih cenah, z izvozom kvalitetnih izdelkov pa izboljšati plačilno bilanco s tujino. To priznanje nas pa obvezuje, da dosežemo kvalitetno stopnjo naših izdelkov še nadalje dvigamo ne samo po kvaliteti izdelave, ampak tudi estetsko in funkcionalno.
IZDELKI STEKLARNE HRASTNIK NA SEJMU V BEOGRADU

»HUDIČA, TUKAJ IMAJO PA BOLJ VROČE STEKLENICE, KOT SO NASE!-
»NK VEM. KAM BI USMERIL ? AROA1ET!-
NASE SLIKARKE V STEKLARNI
FILMSKE KAMERE V HRASTNIŠKI STEKLARNI
Našo tovarno so v letošnjem letn večkrat obiskali razni predstavniki ljudske oblasti in družili najvišjih Forumov ter občudovali velik napredek našega podjetja. Posebno so ta napredek videli ob primerjavi s starim obratom, ker trenutno delata še oba obrata Star obrat, ves v dimu, prahu in temi, se jim je zdel še slabši, ko so ga primerjali z novo halo, kjer je svetlo kot zunaj, brez plinov in ostalih slabili delovnih pogojev, ki smo jih bili prej vajeni, čistoča, dokajšen red, razne izpopolnjene naprave in pripomočki — vse to je napravilo na obiskovalce globok vtis o napredku v zvezi z rekonstrukcijo naše tovarne. Ta velika razlika med starim in novim nas je napotila, tla damo napraviti film, ki bi nazorno pokazal tudi ostalim ljudem širom po naši domovini obnovo in napredek hrastniške steklarne, ki je bila še pred nedavnim obsojena na propad.
Predstavniki naše tovarne so zaradi tega stopili v stik s filmskim podjetjem »Viba« iz Ljubljane, ki je obljubilo, da bo opravilo to delo.
V začetku julija se je v tovarni pojavila skupina ljudi z vsemi pripomočki za filinanje. Hodili so iz obrata v obrat ter snemali s filmsko kamero, kar je bilo zanimivega. Takih primerov je bilo obilo: Ročno izdelovanje na pipe, polavtomatska in avtomatska izdelava, stiskanje stekla, brušenje, slikanje, pregledovanje, pakiranje, in še polno drugih operacij obdelave in dodelave steklenih izdelkov je dalo pisano snov za zbiranje materiala, ki bo prikazal spretnost in prizadevnost hrast-niških steklarjev. Dokumentarne vrednosti pa bo ta film, ker bo prikazoval obnovo in modernizacijo naše industrije, v čemer naša tovarna ni zaostajala in tudi ne misli v bodoče.
Anton Sihur
VAZNI SKLEPI DS IN UO STEKLARNE HRASTNIK
Vprašanje specializacije steklarjev
Ob reteomstrukcji ln povečanju steklarne v Hrastniku stopa posebno v ospredje kadrsko vprašanje. V tovarni so že napravili nekaj sklepov glede vzgoje novih kadrov. Na zadnjem zasedanju delavskega sveta so sprejeli vzgojni plan kadrov — strokovnjakov i»n tehnikov. V razdobju od leta 1961— 1965 bo Steklarna predvsem nujno potrebovala: 2 ekonomista, 3 inženirje (1 strojnega in
2	tehnologa), 3 strojne tehnike,
3	kemijske tehnike ter 4 absolvente ESŠ.
Na dnevni red je prišlo tudi vprašanje specializacije steklarjev v inozemstvu. To vprašanje so že obravnavali, vendar je težko rešljivo. Rešitev tega problema terja predvsem povezavo sindikalnih združenj.
Na pričujočem zasedanju DS so odobrili tudi nakup kozar-
cev za vkuhavanje po lastni ceni- Za nakup po znižani ceni pridejo v poštev nad 5 let zaposleni delavci in uslužbenci, in sicer dobe družine po 20 ko zarcev, upokojenci po 10 kosov samske delavke, ki imajo svoje gospodinjstvo, pa po 10 kosov.
Ob tej priliki je delavski svet pregledal izvršitev proizvodnega plana v mesecu juliju in ugotovil, da je ‘kolektiv v preteklem mesecu izdelal v grupi RDBO (razsvetljavno steklo, kozarci, valjčki) 377.776 x>-sov stekla, v skupini RŠ (steklenice itd.) 32.576 kosov; v skupini MT> (stiskano steklo) 526.238 kosov; v skupini MDA (avtomat. Izdelki) 1,036.807 kosov; v skupini MDK (parfum, kozarci za vkuhavanje) 1,768.035 kosov; v skupini MDW (koza.rc za vlaganje) 99.872 kosov; '
skupini MDBO (kozarci, ma šinski) 202.128 kosov; v skupini MDR (razsvetljavno steklo) 29.180 kosov steklenih izdelkov.
Plan je kolektiv izvršil s 143,9°/o. Glede na remont v tovarni je izpolnitev plana prav lepa, zlasti Če pomislimo na popravilo velike lončene peči. Velika lončena peč bo priče’a predvideno spet obratovati 15. t m-
Glede na velika naročila iz tujine mora 6 (Jelavnic stalno delati za ekspert.
Težave so pa nastale v proizvodnji že v juliju zaradi velikega števila dopustnikov (letni oddih Remont nn veliki or*'
je bilo treba opravljati tudi T nadurah. Na pomoč so morali prihiteti drugi delavci.
Polletni proizvodni plan j* kolektiv izvršil zelo zadovolji" vo, in sicer je napravil za if1/« več steklenih izdelkov kot v istem razdobju lani.
Na lončeni peči je predvidena večja produkcija stiskanega kristalnega stekla, z njo se pa obeta tudi večji finančni efekt.
Tudi za mesec avgust je določen precej obsežen proizvodni plan. Dnevno bo treba napraviti 23.926 kg steklenih izdelkov. Izvedba tega plana je pa dosegljiva, kajti pričela bo spet obratovati velika lončena peč in mala (rjava) k.adna zi.
TOVARNIŠKI KOMITE ZK JE RAZPRAVLJAL
OTROŠKA USTA MALI MATEMATIK
Teta: »Joiek, daj Urški pol žemlje; deljena radost je dvojna radost!-«
Joiek: '■-Prav imaš, tetka, res je pa tudi, da je pol žemlje samo pol žemlje!«
DIPLOMAT
Sinček: -Atek, ali boš jedel torto?«
Oče: -Ne, sinko!«
Sinček: »No, sedaj pa ti mene vprašaj!«
SIN PISATELJA -Vel očka, da se ti le ljubi cele dneve sedeti in pisati povesti. Pojdi raje v knjižnico, tam boš dobil za nekaj dinarjev celo kopico povesti!«
SLABA PLAČNICA Mama: -Včeraj sem ti dala kovača ir* si bil cel dan priden. Danes si pa spet razposajen, da je že kar od sile!«
Stanko: »Ali misliš, da bom za kovača cel teden priden?«
TUDI ON JE TAKO MISLIL -Lepa hvala, striček, za žogo, ki si mi jo podaril.«
-Saj ni vredno za tako malenkost!«
»Tudi jaz sem tako mislil.
pa so hoteli po vsej sili, da se ti moram vseeno zahvaliti!«
KRIVIČNA KAZEN Tonček priteče ves zasopljen domov iz- šole in vpraša mamo: »Mama, ali kaznujejo tudi ljudi, ki govorijo resnico?«
Mama: -Ne, Tonček, takih ljudi ne kaznujejo.«
Tonček (ogorčeno):	»Zakaj
me je pa potem učiteljica kaznovala, ko sem ji odkrito povedal, da nisem napravil domače naloge!«
NI MU DOBRO NAROČILA Mati sinčku, ki ga je poslala v trgovino: »Zakaj te pa tako dolgo ni bilo? Ali ti nisem rekla, da pridi hitro nazaj?«
Sinko: »Seveda, rekla pa nisi, naj grem hitro tudi tja!«
Na neki seji tovarniškega komiteja ZK, ki je bila v mesecu juliju, je biia glavna točka dnevnega reda delo v društvih in organizacijah našega podjetja.
V	poročilu sekretarja je bilo rečeno, da naša društva dosegajo periodično lepe uspehe, da pa le-ti niso trajni, ampak nihajo, namesto, da bi se postopoma večali in stopnjevali. kakor se mora stopnjevati vsaka dejavnost, če stoji na zdravih temeljih.
V	razpravi, ki je bila obširna in konkretna, so člani komiteja ugotovili, da je krivda za padec kvalitete dela ali za neuspehe društva v tem, da odgovorni činitelji pri sprejemanju članov v društva in organizacije premalo pazijo na kvaliteto, preteklost in moralno zadržanje ljutji. Največkrat gledajo le na to, da se število članstva poveča. Talko imamo več primerov, da sprejemajo v članstvo društev ljudi, ki so jih drugje izključili zaradi nediscipline in drugih vzrokov. Velika napaka je tudi v tem, da raznih, včasih celo večjih prekrškov članov ne obravnavajo sproti, jih ne poskušajo v kali zatreti in pravočasno odpraviti. Na ta način se člani navadijo delati napake ln se kasneje, sploh ne puste več kritizirati ali opominjati; postanejo oblastni, povsod hočejo igrati »komandno« vlogo, zavedajoč se, da se jim nihče ne upa oporekati. Domišljajo sl celo, da so nenadomestljivi, da brez njih sploh ne more iti delo naprej, itd.
Mnogi mladi ljudje, ki še nikjer ne sodelujejo, bi se radi vključili v kakšno društvo. toda ko slišijo, kaj vse se dogaja, jih mine veselje do vstopa v društvo in sodelovanja. Vsaiko društvo ali organizacija pa ima namen, vzgajati člane v sodobnem, naprednem duhu, v vedre, sposobne in poštene ljudi.
Treba se bo resno lotiti odprave takih napak posameznih ljudi, če hočemo, da bo delo v naših društvih tako, kot mora biti. Ne sme nam biti žal posameznikov, čeprav so včasih morda bili dobri, da jih odslovimo in damo zanje mesto drugim. S takim čiščenjem vrst članov in uvajanjem stroge discipline bomo dvignili ugled društev, pri mladih ljudeh pa vzbudili veselje za vključevanje v društvo, za sodelovanje te izobraževanje.
POGLED NA STEKLARNO IN GLAVNO CESTO SKOZI HRASTNIK, PRED VOJNO. - NA LEVI STRANI BRUSILNICA, V OZADJU BIVŠA GOSTILNA HOFBAUER, KAMOR SO STEKLARJI RADI ZAHAJALI
RAZGOVOR Z DELAVKO, KI JE BILA PRVIČ IZVOLJENA V DELAVSKI SVET
RomanaSavanovičpripoveduje
Navezala sem pogovor z delavko v »kladišču zgotovljenih izdelkov. Romana Savanovič je ena mlajših tovarišic v tovarni. Pred leti smo jo poznali kot agilno mladinsko funkcionarko, letos je pa bila Izvoljena v delavski svet Steklarne Hrastnik. Najin razgovor se je sukal največ oikrog ženskega vprašanja.
Na vprašanje, kakšen vtis je dobila, ko je prvič kandidirala v DS, ml je odgovorila takole:
— Ko sem se vrnila z dopusta, sem od Sodelavk zvedela, da so me postavili kot kandidata za delavski svet. To ncvico sem z veseljem sprejela, čutila sem v sebi nekakšen ponos ter tesnejšo pčvezavo med sodelavkami, ki so mi zaupale to odgovorno nalogo.
Ali se ti zdi odstotek ženskih članov v DS zadosten?
— Odstotek ženskih članov delavskega sveta se mi zdi nezadosten glede na odstotek zaposlenih žena v tovarni, ki jih je skoro 50 odstotkov od vseh zaposlenih. Vendar je pa bil letos izvoljen najvišji odstotek žena v delavski svet. Iz tega ugotavljamo, da se tudi žena uveljavlja v delavskem samoupravljanju. Mislim pa, da žene ne bnmo nikoli dosegle istega procenta kot moški tovariši, kajti ti nam še vedno ne zaupajo, čeprav je minilo že precej let, odkar je uzakonjeno, da je žena enakopravna možu.
In njihovo razpravljanje na sejah DS?
Njihovo razpdavljanje se mi zdi bolj ozko — lokalno, ker žene največkrat obravnavajo samo napake in nepravilnosti na področju, kjer so zaposlene. Vzrok temu Je pa njihov njzek strokovni nivo in ne-poznanje smisla družbenega upravljanja. Iz tega sledi, da si ne upajo globlje posegati v diskusijo o vprašanjih, ki se nanašajo na celoten kolektiv.
Kaj bi bilo po tvojem mnenju storiti, ta bi za delavsko in družbeno upravljanje Šttktivizirali čim več žena?
— Po mojem mnenju Je edini izhod v tem, da se dvigne strokovni nivo žena prt : > izobraževalnih tečajev, večernih predavanj in da se ustanavljajo usluinost-ni obrati, ki bi ženo razbremenili doma v gfcfindinjatvu.
To vprašanje je pa prt nae težko rešlji-
vo, kajti večina naših delavk je doma v okolici in se merajo voziti ali pa prihajati peš vsak dan na delo v tovarno. Te pritegniti k izobrazbi in strokovnemu izpopolnjevanju, je najtežje vprašanje.
Kakšna so tvoja zapažanja o poteku sej DS?
— Seje delavskega sveta so pripravljene. Ce hočem biti odkritosrčna, meram reči, da se diskutanti vse preveč vrte okrog določenega vprašanja, kar se pogostno zavleče v neskončnost. To pa večji del članov delavskega sveta utruja in jih spravlja v slabo voljo. Točke dnevnega reda so vedno važne, da jih obravnavamo, in jih je največkrat kar lepo število, so pa tudi vzrok, da seja traja 4—5 ur.
Po navadi člani, ki delajo na nočni izmeni, predčasno odhajajo domov, drugi pa samo še pogledujejo na uro nestrpno, kdaj bo predsednik zaključil zasedanje.
Po mojem mnenju bi bilo boljše, da so pripravljeni dnevni redi za seje DS krajši. Ce je potrebno, naj bi bile seje dvakrat mesečno. Tedaj bi člani bolj budno in pazljiveje spremljali potek seje in v diskusiji več razpravljali.
Zavedati se moramo, da je s pravilno organizacijo in delom delavskih svetov delavcem dana možnost, da dobe ne samo jasnejši pogled v delo in probleme podjetja, ampak da imajo tudi možnost, da neposredno vplivajo tako na reševanje nastalih problemov v proizvodnji kakor tudi vprašanje samega upravljanja podjetij. Naša naloga je, da aktivno sodelujemo pri reševanju vseh važnejših vprašanj podjetja, da budno spremljajo delo ter 'pomagamo izboljševati delo in večati proizvodnjo v podjetju nasploh.
Ali je odnos moških tovarišev na delovišču do delavk pravilen?
— To vprašanje se mi zdi, da je do neke mere urejeno. Seveda se najdejo v tem pogledu še določene nepravilnosti, o katerih pa mislim, da jih ne bomo zlepa odpravili: Samo primer: ne zdi se mi pravilno, da delata mož in žena pri istem stroju ali na istem delovišču ali delovnem mestu. To opazimo na primer v notranjem obratu kakor tudi v Skladiščih zgotovljenih Izdelkov. V takih primerih pride Cesto do glavne j ilh pogovorov med obema, kar ne-
ugodno vpliva na ostale, okreg zakoncev zaposlene ljudi.
Kako se žene uveljavljajo na delovišču?
— Zena na delovišču, na odrejenem delovnem mestu, se uveljavla po svojih sposobnostih. Ko pride v podjetje nova delavka, dobi manj nevarno kakor tudi manj odgovorno delovno mesto. Odgovorni čini-telji napredovanje in izurjenost take delavke spremljajo in jo po njeni sposobnosti ali pa strokovni izobrazbi odrede na delovno mesto, ki ga je sposobna opravljati.
Kaj bi se dalo po tvojem mišljenju uvesti za izboljšanje položaja zaposlene žene?
— Srečamo se spet z vprašanjem, ki je v tesni povezavi z drugim. Ponovno se srečamo z delavko, ki je doma na periferiji kraja. V našem podjetju je dosti perečih vprašanj, ki jih gotovo tudi drugod ne manjka. Te bomo lahko rešili le s skupnim sodelovanjem in razumevanjem.
Za primer: žena pride na delo v tovarno po dve, tudi tri ure daleč. Na poti jo zaloti dež ali pozimi sneg. V sedanjih pogojih ni primernega prostora, kjer bi se taka delavka preoblekla ali podušila, temveč je prisiljena delati vsa mokra celih osem ur. To opazimo predvsem pri delavkah v skladišču zgotovljenih izdelkov. Povrh vsega je pa še močan prepih. Razumljivo je, da s tem v zvezi nastajajo razna obolenja, zaradi katerih trpi potek celotnega produkcijskega procesa, pa tudi skladi socialnega zavarovanja;
Prepričana sem pa, da se bo to stanje z dokončanjem (rekonstrukcijo) naše tovarne znatno izboljšalo, ko bodo posamezni oddelki, garderobe in jedilnica urejeni.
Res je — dosti je perečih vprašanj, ki nastanejo predvsem zaradi tega, ker zaposlujemo velik odstotek žena in mladine, za katero pa ne moremo reči, da ni delavna, ampak telesno manj odporna. Izvoljene komisije pri DS se bodo morale ubadati z marsikaterim vprašanjem, ki zadevajo vse to, kar smo tu na splošno povedali. Ena izmed važnih komisij je komisija za varstvo žena in mladine, ki bo imela v svoji mandatni dotbi dovolj dela-
/ B J*
Naši člani na oddihu
Cas koriščanja letnega oddiha je v polnem razmahu tudi v našem kolektivu in se naši člani polnoštevilno poslužujejo obeh počitniških domov, v Crikvenici in Bohinju, da se odpočijejo in naberejo novih moči za delo v tovarni. Kakor smo pričakovali in računali, je zanimanje za oba počitniška kraja preraslo zmogljivost obeh domov, ki sta trenutno izkoriščena do skrajnosti, tako da sta oba že prenatrpana in v nekaterih primerih ne moreta več nudiiti dopustnikom tistega ugodja, kot si ga vsakdo želi. Obilo težav, skrbi, še več pa povzroča ta gneča osebju, ki ima na skrbi preskrbo naših članov v obeh počitniških domovih in se trudi, da bi bili vsi dopustniki čimbolj zadovoljni na svojem oddihu. Prepričan sem, da mu to tudi v polni meri uspe.
Radovednost je tudi mene, ki še nisem bil nikoli v Bohinju, napotila v ta prelepi kraj naše domovine, kjer sem preživel zares nekaj prijetnih dni v našem počitniškem domu in njegovi okolici.
Nimam nameno opisovati podrobno vseh lepot tega kraja, ker ne utegnem in za to tudi ni prostora. Omeniti hočem le izjave vseh naših, ki so trenutno na oddihu v Bohinju ali pa so že bili prej tamkaj, da je v tem kraju najlepše in najprijetneje, ter si tudi za bodoče žele, da bi dopust raje preživeli v Bohinju kot oh morju. Mnogi oi teh se čudijo — In tem sem se pridružil tudi jaz — kako je mogoče, da prav steklarji, ki morajo stalno delati v veliki vročini, še vedno teže»za morjem, kjer je vroče noč in dan. Razumemo, da si vsakdo na morju želi predvsem kopanja in sonččnja, vendar je pa po sončenju in kopanju potreben ponoči primeren počitek, ki ga pa vročina pogosto onemogoča. Tudi Bohinj nudi ob sončnih dnevih prijetno ' kopanje v jezeru, nato pa sončenje, tako da tudi tu postane človek lahko rjav kot na morju. Za razliko od morja je pa tu ponoči prijeten hlad, ki omogoča res mirno fcpanje in počitek. Najlepše je pa še to, kar vsakogar preseneča, da je Bohinj, kljub temu, da je turističen kraj, izredno miren in brez vsakega hrupa, kar še posebno blagodejno vpliva na tiste, ki imajo razrahljane živce.
Skratka — ta prelepi kraj nudi za vsakega nekaj: za kopalce prijetno kopanje in sončenje, drugim pa spet lepe in zanimive izlete v bližnjo in dalnjo okolico, saj jezero obdajajo mogočne gore, ob njih vznožju so pa krasni gozdovi, ki so v poletnih mesecih polni jagod in gob. Za ribiče je v jezeru obilo rib, predvsem klenov in postrvi, ter je njihov lov dovoljen vsakomur, ki si pri ribiškem društvu kupi potrebno dovoljenje.
Zelo prijetna je nadalje vožnja po jezeru. Seveda je pa v Bohinju poskrbljeno tudi za tiste, ki radi plešejo, saj je v neposredni bližini našega počitniškega doma gostišče, kjer je vsak večer ples, ki pa ni tako hrupen, da bi ostalim onemogočil spanje, saj ne moti nikogar. Tu neutrudljivo igra slepi harmonikar Roman, ki — mimogrede povedano — igra zelo dobro in je prav občudovanja vreden. Kar me jo pa posebno iznenadilo in ganilo, je pa to, da mož, akoravno je slep, zelb dobro pozna vse naše ljudi, ki pridejo v Bohinj, in je z vsemi navezal res pristne tovariške stike, seveda pa tudi vsi naši z njim. Dobil sem vtis, da najraje in najlepšo igraj če je v družbi z našimi, zato je tudi vsak večer za njegovo mizo in pri sosednih vse polno naših članov obeh spolov. Kakor sem zvedel, je Roman z veseljem sprejel povabilo, da nas bo po zaključku sezone obiskal pri nas doma v Hrastniku, kar je bila brez dvoma zelo lepa in pohvale vredna gesta naših dopustnikov.
Sam naš dom seveda ni kdo ve kako eleganten in komforten. Ni namreč naša last in ga imamo samo v najemu, ima pa na razpolago 20 ležišč za časa trajanja sezone po zmerni ceni. Stoji na lepem prostoru in je vsega pet minut oddaljen od jezera. Do letos so se naši dopustniki hranili v bližnjem gostišču, kjer jim pa hrana ni ustrezala ne po kvaliteti ne po kvantiteti in tudi ne po ceni, ker je bila dražja kot je sedaj, ko imamo lastno in mnogo boljšo hrano. Naša prizadevna kuharica, tovarišica Lojzka, se s svojo pomočnico trudi od ranega jutra do poznega večeri da zadovolji vsak, še tako razvajen ali pa velik želodec, kar ji v polni meri us P* Sama pravi, da je najbolj srečna, če so vsi abonenti z njeno hrano zadovoljni t°r ji je pohvala največja nagrada. Tudi jaz ji moram izreči priznanje in jo pohvaliti, saj v resnici daje vse iz sebe, da bi našim dopustnikom čimprej postale obleke pretesne. Je menda v kooperaciji z našo tekstilno Industrijo ter krojači.
V privatnem razgovoru z lastnikom doma sem zvedel, da ga namerava zaradi starosti in onemoglosti prodati. Ima že kupce, vendar še vedno čaka. Najraje bi ga prodal našemu kolektivu, v kolikor je interesent za ta dom in ima potrebne sredstva za nakup. Ker nisem hnel nobenih pooblastil za nakup, ga tudi nisct° vprašal za ceno stavbe ln inventarja. Dejstvo ln zaključek tega razgovora je pa bj< ta, da če bo ta dom kupilo kakšno drugo podjetje, naši člani potem ne bodo mo več koristiti svojega oddiha v prelepem Bohinju pod takšnimi pogoji kot do sedaj-Dostopen bo samo tistim, ki bodo zmogli turistične cene, ki so pa in še bodo nekaj časa povprečnemu delavcu težko dosegljive. Zato bi bilo vredno razmisliti, kaj si?” riti, da bomo še v bodoče tako letovali kot do sedaj, ali pa še v večjem števil0 v našem prelepem Bohinju.	Stanc Radej
POGLED NA CRIKV EN ICO, KJER LETUJEJO TUDI HRASTNISK1 STEKLARJI
VHMSIINJE NOVEGA NAČINA STANOVANJSKE IZGRADNJE IN ZBIRANJE V TA NAMEN
POTREBNIH SREDSTEV
Kako zbirati sredstva
več mesecev se po vseh “®ih organizacijah in forumih ^uravnava in tolmači zakon o , vem načinu gradnje stano-v®*ijskiih hiš in možnosti zbi-^ja sredstev za njihovo iz-^^dnjo, s čimer bi povečali Možnost, da stanovanjski prostem čimprej spravimo z toevnega reda.
Kljub temu. da se o lem Vprašanju mnogo piše in tudi tolmačenj o tem ne manjka, te ljudem še vedno premalo Poznano, kaj hoče novi zakon doseči. Dosedanji način izgradile stanovanj, finansiranje in Plačevanje stanarine nas je nekako uspavalo, da smo vse Prepustili stihiji, nismo pa hiislili na to. kako bi vzbu-®h interes pri samih prosilcih Stanovanj, da tudi samj bolj “ktivno sodelujejo pri reševanju stanovanjskega vprašanja, prejšnji sistem tudi nj dajal Pikake spodbudne individual-teui graditeljem, da bi :me’i Vfcj'i interes na gradnji hiš. “•nogi bi si lahko sami zgradi-11 stanovanje, vendar so se Vnašali na družbo, češ da jim |a je ena dolžna preskrbeti. Ce upoštevamo, da je bila stanarina v novih sodobnih stanovanjih proti dejanski vred-JJosti stanovanja zelo nizka, ni todmo. da se marsikdo ni hotel lotiti gradnie hiše. roseb-n° če je pomislil, koliko' tisočakov bo moral vsak mesec deteti za hišo. povrh tega D3 ®e nekaj let težko delati.
Z uvedbo novih najemnin, *> Pa še nis-o popolnoma ekonomske, se je ta odnos izbolj-■ni v korist privatnih lastnikov, kar je pravilno glede na
prejšnje stanje, saj so bili ti mnogo na slabšem.
Z novim letom se je začel izvajati nov način v gradnji stanovanj. Ker je še vedno veliko pomanjkanje stanovanj in ker bi s starim načinom gradnje še dolgo ne moglj kriti vseh potreb, smo začeli tudi s tem, da bi sami prosilci stanovanj prispevali čimveč lastnih sredstev za izgradnjo stanovanj, s čimer bi pospešili gradnjo. Se vedno so družbena sredstva tista, ki so osnova gradnje, vendar pa individualna sredstva lahko znatno pripomorejo k hitrejšemu zidanju hiš.
Tako je na primer za način udeležbe prosilcev stanovanj z lastnimi sredstvi pri gradnji stanovanj ta. da prosilec vplača vnaprej določen znesek kot predplačilo stanarine, ki se mu pozneje vrača tako, da plačuje samo polovično stanarino. On torej praktično samo posodi svoj denar za hitrejši tempo gradnje, pozneje ga pa dobi vrnjenega.
Drug način udeležbe individualnih sredstev je, da prosilec odkupi stanovanje v polni vrednosti. Tako postane lastnik stanovanja z vsemi .pravicami. Če pros;lec želi priti do novega stanovania. nima pa or'h ranim ih les+nib sredstev za na.plačilo ali odkup, ima
možnost dobita posojilo pri svojem podjetju iz fonda skupine porabe, če podjetje s takim skladom razpolaga.
Pospeševati bi morali tudi obliko zadružne gradnje stanovanjskih hiš, vendar se ta način v hrastniški občini do sedaj še ni uveljavil.
Novi zakon daje upravnemu odboru sklada za zidanje stanovanjskih hiš število kom-petemce ter samostojnost pri uveljavljanju in izvajanju novega načina stanovanjske gradnje, finansiranja in zbiranja sredstev iz vseh virov ter tudi dodeljevanje stanovanj na podlagi razpisa natečaja za najnižji znesek kot na-plačilo. Tudi krediti za zidanje stanovanjskih hiš se bedo dodeljevali na podi agi razpisa in po pogojih, ki jih bodo prizadete stranke sprejele. Pogoji so višina lastne udeležbe, višina obrestne mere, hitrost gradnje, itd. Najboljše pobude bodo imele največ možnosti za dosego posojila.
Glavna sredstva za zidanje stanovanj so Še vedno občinski stanovanjski sklad, v katerega prispevajo podjetja, del najemnine, ki jo plačujejo koristniki stanovanj, in hišnina od privatnih hiš. ki se je uvedla šele letos. Republiški stanovanjski sklad, iz katerega je naša občina tudi že dobila
sredstva za gradnjo stanovanj, ima p»a namen, da pomaga s svojimi sredstvi tam, kjer so potrebe večje.
Z individualno udeležbo pri gradnji stanovanj v naši občini do sedaj še nismo resno začeli, razen nekaterih primerov pri rudniku, in pa z gradnjo individualnih hiš. ki je pri nas precej razširjena, vendar bomo tudi pri nas morali začeti resneje misliti na povečanje zbirarija sredstev, če hočemo stanovanjsko krizo čimprej odrpaviti, kar je pa odvisno tudi od nas samih.
Anton Sihur
»VESELI STEKLARJI-, KI SKRBE ZA RAZVEDRILO DELOVNIH LJUDI
IN ŠE BEŽEN POGLED NA DELO KLUBA MLADIH PROIZVAJALCEV
Izobraževanje mladih steklarjev
NOVI INDUSTRIJSKI OBJEKTI V BOSNI IN HERCEGOVINI
Se v tem letu bosta Bosna in Hercegovina dobili tri nove industrijske objekte. V termo-
Delovni invalidi imajo določena delovna mesta
Eden izmed zakonov, ki ščiti delovnega človeka, je tudi zakon o zaposlovanju delovnih invalidov. Ta zakon ima namen, zagotoviti delavcem, ki so pri delu postali invalidi, zaposlitev, ki ustreza njihovim hibam ali boleznim. Na ta način bodo postali tudi invalidi enakopravni člani družbe in ne bodo imeli več •bčutka manjvrednosti, kot se je to dogajalo v preteklosti. Za izvedbo te naloge je bila tudi pri ObLO Hrastnik izvoljena ko-idisija za ugotavljanje delovnih mest za invalide v podjetjih. Ta komisija je dala nalog podjetjem, da v svoji sredi izvolijo Podkomisijo za izvedbo tega dela. Tako je bila tudi v hrast-blški steklarni določena komisija, ki so jo sestavljali: predstavnik tehničnega vodstva podjetja, predstavnik sindikalne podružnice tovarniškega komiteja ZK, referet HTZ službe in obratni zdravnik.	/
Komisija je pregledala vsa delovna mesta v tovarni ter Ugotovila, da je približno 26 delovnih mest takih, na katerih že delno delajo delovni invalidi, oziroma bi lahko delali, če bi s« temu delu priučili. Tako je v tovarni okrog 120 mest, kjer bi lahko delali delovni invalidi. Namen popisa teh delovnih mest je, da se rezervirajo v prvi vrsti za delovne invalide, da se hm tako za vsak primer zagotovi delovno mesto, na katerem bodo ravno tako produktivni kot popolnoma zdravi delavci, ki tonajo večjo možnost, da se v takem primeru zaposle na delovnih krajih, ki za invalide niso primerni.
Ugotovljeno je bilo, da so v steklarni za delovne invalide Primerna naslednja delovna mesta:
1. RDBO kozarci z nogo in vrči (VK 4); 2. MP srednja in mala, brigadir (VK 12; 3. polaganje stekla v hladilno peč (PK š)| 4. Rezalec na Dania stroju (PK 2); 5. plinski mojster na Izmeni (KV 2); 6. priprava orodja in modelov za pipe (KV 3); 7. Pripravljavec steklarskih pip (KV 1); 8. vodja skupine, raz no CVK 1); 9. poenter pri kozarcih (KV 2); 10. odstranjevanje robov tel glajenje pri kozarcih (PK 6); 11. rezanje valjčkov (PK 1); 12. obžiganje in dodajanje pri valjčkih (PK 6); 13. obžiganje pri kozarcih (PK 2); 14. vodja skupine pri rezanju (VK 1); 15. rezalec, razno (KV 1); 16. rezalec, splošno (PK 4); 17. preddelavec Jesenske skupine (KV 1); 18. brušenje desena (KV 13); 19. žigo-*®r (PK 2); 20. merilec v žigosarni (PK 4); 21. vodja skupine Pri nakladanju vagonov (KV 4); 22. vodja pri eksportnih in domačih zabojih (KV 2); 23. preddelavec pri transportu iz brusilnlce (KV 3); 24. pregled stehkla (KV 40); 25. urejevalec vzorčne sobe (KV 1); 26y. opletanje balonov (KV 1).
Vsa ta delovna mesta v steklarni so pripravna za zaposlitev delovnih invalidov.
elektrarni v Catičih dokončujejo postavljanje dveh velikih agregatov, v tovarni celuloze v Prijedoru dokončujejo tovarno papirja, v Brezi pa veliko separacijo premoga. Termoelektrarna v Catičih bo poslej s svojimi štirimi agregati po 32 megavatov proizvajala okrog 700 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto. Tovarna papirja v Prijedoru bo prvo leto delala s kapaciteto 15 tisoč ton papirja, naslednje leto s kapaciteto 30 tisoč ton, njena končna zmogljivost pa bo 45 tisoč ton papirja letno..
\r
Proti koncu leta 1957 je Klub mladih proizvajalcev (KMP) Steklarne Hrastnik pričel z aktivnim delom. Oblika dela kluba nam spočetka ni bila povsem jasna. Takoj se je tudi pokazalo, da se ne bomo mogli držati predpisanega programa, temveč da si sami začrtamo pot bodočega dela kluba, delo še izpopolnimo, osnovo pa dopolnjujemo z vmesnimi faktorji. Kmalu smo videli, da smo imeli prav, saj ;mo morali večkrat odstopiti od začrtanega okvirnega programa in vmes reševati nujnejša vprašanja. Spočetka smo tudi mislili, da bo delo v klubu lahko. Kaj kmalu smo pa ugotovili, da bomo morali krepko poprijeti zadelo, če bomo hoteli uspešno izvršiti zadane si naloge. Delo v klubu in program smo razdelili na dva dela, in sicer: predavanja po programu, strokovno izobraževanje ter praktično izpopolnjevanje.
V teoretični del programa smo vključili: Osnove iz ekonomike, analitsko oceno delovnih mest, premije, norme, tarifni pravilnik in drugo. Razen teh predavanj smo imeli še druga, ki so se pred-
vsem nanašala na nastale probleme, ki smo jih pa sproti reševali.
Drugi del programa je bil strokovnega značaja. Vanj smo Vključili naslednja predavanja: Od surovine do izdelka, Električna energija v industriji in gospodarstvu, Kako ugotavljamo izvor napak v steklu, Delovna varnost z zaščitnimi sredstvi, Pregled nezgod in njihovi vzroki. Razen navedenih predavanj smo vnesli v delovni načrt še razlago PIV metode, ki je dala mladim delavcem osnovo, da so se laže lotili raznih del. Ker je pa vodstvo našega kluba v tesni povezavi /. upravnimi organi tovarne, ima naš klub svoje predstavnike v delavskem svetu in v sindikalnem odboru. Tam načenjalo člani kluba aktualne probleme, Današajoče se na klub in delo mladine v tovarni, hkrati pa prinašajo razne konkretne predloge glede perspektiv mladega kadra.
Tako je celotni klub zajel tri glavne veje naše tovarne: notranji obrat, brusilnico ter pomožni obrat, zaradi česar smo morali za strokovna pre-
davanja vedno predvideti teme, ki so zajemale snov za vse. Dosedaj smo imeli že lepo število predavanj, ki so pripomogla k večji iniciativi mladega kadra v družbenem upravljanju.
To pa ni bilo edino delo KMP. Klub je izvedel tudi več izobraževalnih tečajev, kot na primer tečaj za dosego polkvalifikacije za delavce pri desenih, pri avtomatu in v sli-karnici. Nadalje tečaj za stro-jepis in stenografijo. Vse te tečaje je klub izvedel v kooperaciji z Izobraževalnim centrom Steklarne Hrastnik.
KMP pa skrbi tudi za uvedbo novejših oblik dela. Zaradi tega je priredil tečaj oziroma likovno-umetniški krožek. Nadalje obravnava odnose do tehnične zaščite pri delu, odnose med mladimi in starejšimi člani kolektiva in vsakodnevna mala vprašanja. Člani KMP, ki so v delavskem svetu, redno obiskujejo vse sestanke. Ravnotako so se vsi udeležili seminarja za člane delavskega samoupravljanja. „ .	.	,	.	,
Vsa vprašanja rešujemo skup- Pnpontogla je, da člani niso no, namreč s privolitvijo mirovali niti v zimskih mese-
jih problemov, ki jih ne bi mogli rešiti, za kar gre vsekakor zahvala tudi upravi tovarne.
Predloge, ki smo jih prinesli pred upravo podjetja, smo tako po večini pozitivno rešili. Nanašali so se pa na nošenje zaščitnih pripomočkov pri delu, na odnose med delavce in nadrejene ter na na» kup orodja za delo. Uprav* tovarne je razen tega klubu odobrila izvedbo dveh ekskurzij, da si bodo njegovi člani lahko ogledali delo ostalih KMP ter preusmerjali svoje delo na novejše metode v izobraževanju mladih delavcev v industriji.
Sekretariat KMP Steklarne Hrastnik
USPESNO delo hrastni-SKIH BRODARJEV
Kritična ocena dela na občnem zboru društva brodarjev v Hrastniku je znatno pripomogla, da je le-to ir nadaljnjih mesecih znatno napredovalo.
uprave podjetja. Na ta način do sedaj še nismo imeli več-
Športni dom »Bratstva« kmalu dograjen
Nogomet je v spodnjem delu hrastniškega kraja zelo priljubljen. Iz članov kolektiva tamkajšnje steklarne se je prvo nogometno društvo ustanovilo že leta 1924, ki je tiste čase nastopalo pod imenom -Zarja-" in »SK Hrastnik«. Leta 1942 je pa to društvo oku. pater razpustil. Po osvoboditvi so stari nogometaši ponovno začeli zbirati člane in pristaše nogometa ter tako leta 1948 zopet ustanovili oziroma obnovili nogometno društvo, in to pod novim imenom »Bratstvo«, pod katerim dela še danes.
Ves čas svojega delovanja se je moralo nogometno društvo boriti za svoj obstoj. Kljub temu, da je bila želja vseh njegovih članov, da bi si ustvarili svoj društveni kotiček, svoje namere niso mogli izvesti, ker so bili pred vojno iz političnih razlogov stalno preganjani. Tako se je moralo nogometno
društvo ves čas do osvobo-. df.rtve seliti iz ene 2akotne sobice v drugo in vedno težko živeti v borbi za svoj obstoj.
Pa tudi po osvoboditvi je bil obstoj društva vse do danes velikokrat zelo težak. Društvo se je namreč moralo zadovoljiti s sobico pri privatniku. Ker pa je bila ta sobica preveč oddaljena od igrišča, je kolektiv steklarne kljub svojim težavam in potrebam odstopil sobo v svojem Samskem domu. Taiko je društvo slicer prišlo do sobe blizu igrišča, vendar je bil to premajhen prostor, saj je moral služiti za vse namene, tudi ob sprejemanju in gostovanju tujih moštev. Že zgolj iz tega razloga ni bilo mogoče razširiti delovanja društva na več športnih panog. Razumljivo je, da kolektiv steklarne ni mogel nuditi društvu vsega naenkrat, ker eo bile njegove druge naloge še važnejše, ven-
dar je nogometno društvo prejemalo od steklamiškega kolektiva znatno pomoč, brez katere bi bilo že zdavnaj razpadlo, ker od drugod ni dobivalo skoraj nobenih podpor. Prvenstveno kolektivu steklarne gre zahvala, da je društvo prebredlo vse težave in prišlo do znanih uspehov na področju nogometa.
Po vseh teh dolgoletnih težavah se je pa lansko leto želja vseh nogometašev in njihovih simpatizerjev le izpolnila: tovarniški kolektiv je nudil društvu znatno podporo, s pomočjo katere je pričelo graditi tako težko pričakovani športni dom. Vs{ člani Bratstva so to novico z velikim veseljem pozdravili ter se polnoštevilno oglasili na vabilo za prostovoljno delo pri gradnji doma, da bi tako zmanjšali izdatke in ustvarili prihranke, s katerimi bi se potem dom še morebiti dopolnil. V
Spomini z izleta delavskega sveta
^b petoku dveletne mandatne dobe se kusili prvo primorsko vino. Nato smo naplavila želja starih članov delavske- daljevali pot po lepi Primorski, kjer je
že zorelo žito in češnje. Občudovali smo lepo ollelane velike površine zemlje, ki
I sveta, da bi ob zaključku svojega de-^ organizirali izlet. Imenovali smo ko-‘U«. ki je napravila v ta namen pro- so bile ponekod posejane z žitom, drugod a,n in ostala organizacijska dela. Pred'
sončarica, pa jim je hladna voda kar dobro dela.
Ločili smo se od morja ter se obrnili
prvi vrsti so se na to vabilo oglasila etari nogometaši, ki so najbolj razumeli, kakšna pridobitev bo za društvo Bratstvo nov, lasten dom. V prostovoljno delo na domu je bilo vloženo mnogo truda in požrtvovalnosti, saj so tovariši vsa zemeljska in druga začetna dela opravili brezplačno, kar je pomenilo za društvo veliko pomoč. S temi prihranki bo Bratstvo sedaj lahko kupilo še nekaj novega inventarja.
Danes je dom Bratstva že skoraj dograjen in bo kmalu začel služiti svojemu -namenu. Škoda je le, da bo zadovoljil le nogometaše (ker je majhen), medtem ko bodo druge Športne veje ostale še vedno brez svojega lokala. Potrebno je Pa misliti tudi na te, da bo društvo res lahko nudilo delovnim ljudem, zlasti pa mladini, vse možnost; za športno delovanje in razvedrilo. Ob pridobitvi svojega doma naj se pa nogometaši zavedajo, da je kolektiv Steklarne Hrastnik zanje mnogo žrtvoval in naj mu z uspehi na športnem področju pokažejo svojo zahvalo.
Otvoritev doma Bratstva je
proti Krasu skozi Postojno in odšli dalje predvidena v mesecu septem-
Ob dveh popoldne je bil napovedan proti Ljubljani. Ustavili smo se šele na
pojde naša pot čez v Soško dolino
teeno je bilo, da poji * nenjsiko preko Vršiča
j * v Istro in Pulj. Vsi so bili zadovoljni Koper, kjer se načrtom.
m “nlofenega dne smo se zbrali ob treh traj pr&cj garažo, od koder smo odšli, smo, da bo tudi nekaj takih, ki jM10 zaspali ih zamudili, toda vsi so pri-•*, °b določenem času. Ko smo se bližali
Bojana:
pa smo videli strme vinograde in sadne
odhod, ki se je pa zavlekel kar do štirih, to pa zaradi tega, ker je bilo tu nekaterim tako všeč, da niso hoteli domov, in plantaže. Z neke vzpetine se nam	je nu-	smo jih	morali dolgo prositi, da smo jih
dil lep razgled na Trst. Prispeli	smo v	spravili	na pot. Končno smo se le pre-
pa nismo ustavili	zaradi	maknili	z mesta in se peljali ob obali	službo	zjutraj,	zato	smo morali	zaključiti
pomanjkanja časa. Radi bi si ga vsi ogle-	Kvarnerskega zaliva, kjer smo spet ob-	zabavo.	Še	enkrat	so	člani	delavskega
dali, toda zadovoljiti smo se moTali le z ogledom iz avtobusa. Pot nas je vodila dalje ob morju, skozi Piran ter Porto-
Trojanah. Tu je bil naš zadnji oddih. Naši muzlkaptje so spet prišli do veljave ter so dvignili zraven nas na noge tudi ostale goste. Ura je hitro tekla in treba je bilo misliti na tiste, ki so imeli
bru tega leta. ob praznovanju 100-letnice Steklarne Hrastnik.	Leo
REAKTIVNI AVTOMOBILI
Prometna vozila na reaktivni pogon bodo dobili poklicni
oih. Stalno so delali na popravilu starih čolnov, drugi so pa pripravljali modele in učili pionirje. V društvu se borijo še vedno s problemi prostorov, ki so pretesni za tako velik krog članov in pionirjev.
Ze v začetku leta so zaprosili merodajne činitelje pri ObLO Hrastnik za pomoč, namreč za dovoljenje za razširitev svoje delavnice, vendar predloga, da naj si preskrbijo načrte itd., niso mo°!i sprejeti, ker ni bilo na razpolago dovolj finančnih sredstev. Imeli so tedaj velike možnosti, ker bi jim podjetje to delo oskrbelo brezplačno.
Kakor smo že omenili, so bili v društvu delavni. Ze do meseca aprila so imeli ves plovni park sposoben za uporabo v vodi, tako so napravili v tem času tudi dva nova kajaka.
Požrtvovalnost članov brodarskega društva je videti kljub denarnim težavam tudi v tem, da so s tremi ekipami sodelovali pri pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane«. Ekipe so dosegle zadovoljiv uspeh. KSS in LMS Hrastnik sta pokazala razumevanje za to akcijo in jo finančno podprla.'
V okviru praznovanja dneva mladosti je društvo priredilo na Savi baklado, ki je dobro uspela, kajti izkušenj za nočne vožnje po Savi člani še nimajo. Ob tej priliki je kar 400 gledalcev občudovalo izvedbo njihovega programa.
Društvo je nadalje priredilo tekmovanje na Savi, in sicer tekme v slalomu na 600 metrov z 12 vraticami. Proga je bila zelo naporna. Posamezni rezultati so bili lepi. Žal pa članstvo ni moglo povabiti drugih članov zaradi finančnih težkoč. — V okviru občinskega praznika so hrastniški brodarji organizirali samostojno razstavo modelov.
Prizadevanje članov brodarskega društva zasluži pohvalo, ker le-ti kljub vsem težavam
čudovali lepe turistične kraje in campin- sveta steklarne sedli v avtobus, vsi sku- gasilci iz San Francisca. Žage, ki so bili polni turistov. Ko smo bili paj v en prostor bot večkrat v zadnjih radi majhnega povpraševanja vendar vztrajno delajo. V dru-
že od Opatije naprej, smo zagledali ob dveh letih na zasedanjih ter skupno pre- doslej niso serijsko izdelovali štvu deluje veliko članov ko-rož, mimo znanih solin in tako smo pre- morju proti Reki velikansko množico lju- živeli zadnje pol urice vožnje od Trojan takih avtomobilov, zato so bili lektiva steklarne, ki najdejo v vozili celo slovensko morsko obalo. Na- di, avtomobilov In motorjev. Spočetka do Hrastnika.	1 J x“ ” J	“ '
Je n»xam' 3e zafel° vsta3at* f110®: kan dalJ®vaU smo pot po hrvatskl Istri skozi num0 vedei[ kaj to pomeni, kmalu smo s«sitLK e raapol°ženje še povečalo. Ob pol lepa naselja in skromna, ali zelo vzorno pa videli da gre za avtomobilske dirke. STno bili že v Kranju, kjer smo si ureiena nolia	’
Anton Sihnr
j' bili že v Kranju, kjer kje^ ik° ogledali mesto in iskali lokale,
dobili kaj toplega za pod zob.
smo si ogledali to-
p'	dobili kaj to
v «a«Sem odpočitku
urejena polja.
Ob 23. uri zvečer smo prispeli v Pulj, kjer so nestrpno čakali na nas delavci tamkajšnje steklarne, med katerimi je
su00 ‘Iskro« v Kranju. Prijazna vodiča bilo pTecej naših rojakov, obl 1105 razdebla v dve skupini in nam laM®nievaia potek njihovega dela. Na-*-Onje nam zavrteli še film o delu
j>taMo® tako, da smo proces dela videli *0to 2aprav dvakrat. Po končanem ogledu !t0 ,se bapotiu naprej po Gorenjski preče**^ do Kranjske gore, kjer se je r6rnj zaČela vzpenjati med alpskimi go-na Vršič, kamor smo prispeli opol-
* Brno bili zelo presenečeni, da smo Uri prispeli iz vroče doline na kraj,
»Hež-810 *te ležali po več metrov debeli Vzmeti, skozi katere smo se vozili.
*l	smo se za eno uro ustavili ter
4lh® *^,ate krasno okolico In vrhove alp-
q.v *anov.
r no nadaljevali pot po serpen- domačinov, toda
Chi>-
ra-*
Dorice T oi. r-ci
kratek oddih. Tu
"'-entl ter tako prispeli v do-nas je potčm spremljala vse V St. Petru pri Gorici
smo tudi po-
Sprejell so nas na vrtu, kjer Je bil ples. Tu smo sl pogasili žejo s pivom, ki smo ga bili po tako dolgi vožnji vsi zelo potrebni. Ob 1. uri ponoči smo se pa razšli. Nekateri so šli spat k znancem, nekaj nas je pa odšlo dremat nazaj v avtobus, ostali so pa prebili noč pod milim nebom.
Zjutraj smo se začeli spet shirati. Pripovedovali smo sl, kako je kdo prebil ti-h par uric ponoči v puljsko steklarno, ki smo si jo ogledali, potem je pa sledil prijateljski sprejem v menzi. Tu so nam, postregli s pivom In prigrizkom, naši godbeniki so pa spravili do plesa vse, kar je bilo živega. Težko smo se ločili od zelo prijaznih čas je potekel. Treba
je bilo tudi malo poskusiti morje, zato je bilo dano povelje, da gremo vsi obvez- ^lf«-
no na kopanje. To Je pa bilo tudi potrebno, saj m je nekaterih le loteval*
tudi precej dražji. Vendar se bo novost obnesla, ker bodo poklicni gasilci prišli z njimi mnogo hitreje na kraj požara, kjer pogosto zadoščajo minute, da se škoda zmanjša za milijone.
prostem času dokaj uric, v katerih se razvedre. Dolžnost vseh bi bila, da tako požrtvovalnost za ta lep šport in vztrajnost brodarjev moralno in materialno po svojih močeh podpirajo.	r. r.
DELAVSKI SVET STEKLARNE HRASTNIK NA ISUGTU V FUUV
PIONIRSKI KOTIČEK
Na šaljivo nagradno uganko, ki smo jo prinesli v 30. številki našega lista, so nam številni pionirji in pionirke pravilno odgo-rill, da se repa nikoli ne seje, ampak vedno le repino seme.
Žreb je tokrat prisodil nagrado za pravilen odgovor Dragi Culk, učenki 2. razreda osnovne šole na Dolu pri Hrastniku štev. 198, kateri bomo knjižno darilo poslali po pošt!. — Vsem ostalim, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za njihovo pošto ln pozdrave lepa hvala.
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Dragi pionirji! Danes nam odgovorite hitro na naslednjo nagradno uganko:
KAJ JE SE HITREJŠE KAKOR BLISK?
Ce ste uganili, nam pošljite svoj odgovor čimprej. Tudi c* rešitev te uganke imamo pripravljeno eno lepo knjižno darilo, katero bomo podelili po odločitvi žreba.
Ko nam boste pisali, nam sporočite razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ste ga obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem našim mladim bralcem prisrčne pozdrave!
UREDNIŠTVO
ČLOVEK - ČLOVEKU
Dogodilo se je pred dnevi v Zagorju ob Savi pred prodajalno trgovskega podjetja -Povrtnina- na Cesti 9. avgusta. -Rep- pred prodajalno je bil precejšen. Razumljivo, saj so malo prej pripeljali s tovornjakom sadje in zelenjavo. V vrsti je bila tudi žena, ki je pričakovala otroka. Bila je skoraj na koncu -repa-. Stala je, ne da bi z ostalimi spregovorila besedo, in čakala ...
Prodajalka jo je kmalu opazila, in čeprav še ni bila na vrst:, jo je vprašala, kaj želi. Ko je začela naštevati želene, jo je prekinil možak, ki je šele tedaj stopil v vrsto. Poznalo se mu je, da je bil pred tem v hotelu -Kum-.
-Le počakaj, ko boš prišla na vrsto, boš pa dobila, kar bi rada imela. Tudi jaz moram povsod čakati, pa sem moški. Ti pa imaš dosti časa. Kar počakaj!«
Ljudje so za hip umolknili. Molk je prikinila prodajalka, ki je bodoči materi pričela streči naprej.
Žena je pa tiho stala v vrsti, plačala, in ko nečasi odhajala domov, so ji iz oči kanile solze.
GRADIJO NOVO TOVARNIŠKO POSLOPJE
Dosednjl prostori podjetja keramike in elektroporcelana na Izlakah nad Zagorjem ob Savi so že davno odslužili svojemu namenu. Zategadelj so že nekaj let v podjetju razmišljali o gradnji novega tovarniškega poslopja. Letošnje leto so pa z deli tudi pričeli. Gradbena dela izvaja Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi. Na sliki: gradbišče novega tovarniškega poslopja podjetja keramike in elektroporcelana Izlake.
V Trbovljah center PTT
Na zadnjem zasedanju delavstva svata podjetja za PTT promet v Ljubljani so razpravljali o decentralizaciji PTT službe na območju ljudske republike Slovenije. S prihodnjim letom prično namreč poslovati v Sloveniji nova podjetja za PTT promet.
Za sedaj so določeni centri PTT, ki imajo nalogo pripraviti vse potrebno za ustanovitev novih podjetij. Predvsem - bodo morali izvesti vse organizacijske priprave, da bodo
podjetja za PTT promet po izidu zakona lahko prevzela vse ekonomske funkcije, značilne za gospodarske organizacije, ter takoj pričele poslovati. V teh centrih PTT pa bodo izvolili tudi že organe delavskega samoupravljanja.
Delavski svet podjetja za PTT promet v Ljubljani je sklenil ustanoviti center PTT tudi v Trbovljah, ki bo zajemal območje bivšega trboveljskega okraja in Zagorja do Dobove, razen tega sta mu pa

priključeni še pošti Kostanjevica in Podbočje. Tako bo v centru PTT Trbovlje skupaj skoro 40 pošt. Čeprav ekonomski pokazatelji za center PTT v Trbovljah še niso izračunani, pa kaže, da bo center PTT v Trbovljah ekonomsko toliko močan, da bo finančno aktiven.
Novoustanovljeni centri PTT pomenijo korak naprej k decentralizaciji PTT službe v naši republiki. Poudariti je treba, da bodo imeli prav novoustanovljeni centri PTT — tako tudi center PTT v Trbovljah — odločilno vlogo pri prehodu iz dosedanjih orgpii-zacijskih oblik v nove, višje, saj pomenijo centri PTT temelj za novo podjetje za PTT promet, v katerih bo mogoče v celoti izvesti decentralizacijo in utrditi delavsko samoupravljanje.
Odprimo vrata turizmu
NA OBRTNIŠKI CESTI V TRBOVLJAH TUDI -HRIBARJEVE-« HIŠE«
NI VEC...
Po poteh revirskih borcev
Društvo pri: ia tel jev mladine Center-Zasavje je organiziralo v dneh 4., 5. m 6. julija pohod pionirjev po poteh revirskih borcev In aktivistov. Prvi cilj ;e bil — koča na Mrzlici. Med potjo so se ustavni pri plošči prvih padlih borcev pri krne-tu Vrhairju. Na Mrzlici pa so pionirji v razgovoru s spremljevalci pohoda obnovili najvažnejše dogodke lz NOB.
Naslednji dan je prišel na Mrzlico naš znani revirski prvoborec, tovariš Ribič Alojz-Tone. ki se Je v atoli u na pohod prijazno odzval. Z njim smo odšli vsi udeleženci na vrh Mrzlice, kjer je pionirje seznanil z razvojem osvobodilnega gibanja v Trbovljah ln z vsemi najvažnejšimi partizanskimi ak-d;torni v naši dolini. Nato nas Je «5411 z Mrzlice proti Šmohorju, “a pohodiu smo se večkrat ustavili, tovariš Ribič je posegel s s.omimi v pretekla vojna leta ln seznanjal vse prisotne z zanimivimi, doživetimi dogodita. Pionirji so zvedeli in videli, kje so Imeli kurirji javko, kje so imeli partizani svoje taborišče, ustavili smo se na pogoršču domačije na Igrt-8u, kjer so padli odlični bor« Vellčkove grupe. Tovariš Ribič je z odličnim pripovedovanjem znal zbuditi zanimanje, saj so vsi navzoči sledili pozorno in z globokim spoštovanjem do vseh tistih, ki so v najtežjih dneh naše zgodovine vedeli, kje je mesto zavednih Slovencev.
Na hrjbu, pod kočo na Šmohorju, od koder j« lep razgled na Hudo jamo. Je tovariš Ribič opl-sel še napad na Hudo Jamo. Pred njegovim odhodom se mu Je načelnica odreda Alojza Hobkrauta Iskreno zahvalila, saj je s svojim prihodom ln pripovedovanjem napravil pohod pester to res zanimiv.
Pionirji to spremljevalci so odhajali nasledntega dne s Šmohorja proti Laflkemiu zelo zadovoljni. Pohod je v celoti uspel. Pionirji so se naužili gorskega zraka, sonca lp najvažnejše — po poteh, katere so uporabljali naši borci
to aktivisti, Jih Je vodil borec, ki je pred 19 leti hitel po teh poteh kot mlad- drzen In neustrašen partizan.
Prepričani smo. da bo ta pohod ostal vsem pionirjem v trajnem spominu.	M. F.
OH, TI NASI OTROCli
Sinko: »-Mama, kupi mi novo žogoh
Mama: »-Kako novo žogo, saj je stara še čisto dobra!«
Sinko: »Saj sem tudi jaz še čisto dober, pa si vseeno kupila še enega sinčka!*>
V NEDELJO IZLET-K LOVSKI KOCI NA P0DMEJ1
I.iveka družina v Trbovljah je i.Ted te d tl pripravila celodnevno zabavo pri svoji prikupni lovski koči na Podme.i -skem sedlu nad Trbovljami, o kveri smo v našem tedniku že p’foll. Ker ta prireditev žara dl slabega vr<mena ni uspela, jo namerava lovska družina v r.edeljc, 14. ♦. m., ponoviti« Zabava bo združena tudi z boga tim srečelovom. Za dobro jedačo in pijačo bo preskrbljeno ob zmernih cenah. Tudi godba bo razveselje* ala vse, ki bodo v nedeljo rund teli k tej prijazni lovski koči. Prevoz z avtobus! s Trga revolucije do lovske koče ln nazaj J« zagotovljen.
Kdor le utegne, naj v nedeljo pohiti na to Izredno lepe izletno točko.
Lovska družina Trbovlje
Hrastniški turizem je bil pred leti zaprt le v nekaj gostiln, ki so postregle domačim pivcem in redkim gostom z ozko izbiro pijače in še manjšo jediL Čas je prerastel hrast-niške gostince pred leti. Zdaj skušajo nadoknaditi izgubljeno in korakati vzporedno z njimi. Turizmu v Hrastniku se zdaj na široko odpirajo vrata. Ni še vse tako, kot bi moralo biti, toda začetek je vendarle tu.
Poštni predal - 82
Spoštovani bralci! Z današnjo številko uvajamo v Zasavskem tedniku novo rubriko »Poštni predal 82“, v kateri vam bomo odgovarjali na razna vprašanja iz življenja, dela ln problemov naših zasavskih podjetij in komun.
Bralec I. F. iz Hrastnika sprašuje, kdaj bodo v Steklarni Hrastnik praznovali 100-letnico obstoja tovarne.
V Steklarni smo izvedeli, da bo velika slovesnost ob 100-letnici tovarne 29. novembra. Na ta visoki jubilej se v Steklarni že zdaj marljivo pripravljajo. Sicer pa preberite o tem kaj več v današnji prilogi Steklarja.
M. B. iz Trbovelj se zanima, kako je z gradnjo hotela oziroma izletniške točke na Kleku.
Pozanimali smo se na občinskem ljudskem odboru Trbovlje, kjer so nam povedali, da so načrti za to že izdelani. V tem tednu se bo sešla posebna komisija, k; bo pregledala te načrte, z gradnjo pa bodo verjetno prfčedi prihodnje leto.
(J$ux£ci nam pišejo
SMERNICE ZA NADALJNJI RAZVOJ TURIZMA V ZASAVJU
PRIPRAVLJALNI TEČAJ ZA SPREJEM NA VEČERNE ODDELKE TSŠ V TRBOVLJAH
Delavska univerza v Trbovljah je že pričela s svojo novo izobraževalno sezono s tem, da je organizirala poseben pripravljalni tečaj za sprejem na oba večerna odelka TSS, to je strojni in elektro-oddelek.
Vpis v oba oddelka je presegel pričakovanje, kajti na strojni oddelek večerne tehniške srednje šole se je vpisalo kar 46 kandidatov, na elektro-oddelek pa 27. V pripravljalnem tečaju bodo kandidati predelal snov iz kemije, fizike, matematike in slovenščine, kar jim bo znatno olajšalo pripravo za sprejemni izpit In lažje obvladovanje snovi v nadaljnjem študiju.
Tečaj bo trajal skoro cel mesec, ln sicer vsak dan po 5 šolskih or.
V zadnjem času se je tudi v Zasavju začel širiti turizem. Po mestih in vaseh ustanavljajo turistična društva. Tako kot v Zasavju, je pa tudi širom po Sloveniji. Zato ni čudno, če se o turizmu in nalogah za nadaljnji razvoj turizma vse češče razpravlja.
Predvsem je pred družbene turistične organizacije postavljena pomembna naloga koordiniranja vseh družbenih dejavnosti v korist napredka turističnega kraja in pospeševanja turističnega, prometa. To nalogo bedo turistične organizacije opravile najlaže z vključevanjem družbenih, pa tudi gospodarskih organizacij v svoje članstvo. V svojih letnih delovnih programih pa morajo družbene turistične organizacije predvideti tudi konkretne naloge posameznih vključenih družbenih in gospodarskih organizacij, ki jih morajo le-te izpolniti v okviru celotnega programa razvoja turizma. Pri postavljanju programa in izvajanju posameznih nalog pa morajo turističnim organizacijam nuditi vso pomoč predvsem politične Organizacije, ki naj bi skrbele za to, da bodo posamezne organizacije prevzete naloge res pravilno izpolnjevale.
Svojo nalogo koordiniranja družbenih dejavnosti v turizmu bodo družbene turistične organizacije laže opravljale, če bedo posvečale posebno pozornost turistični vzgoji prebivalstva turističnega kraja. To prizadevanje naj bi šlo v smeri vzgajanja državljanov za pčavilni odnos do turistov in do turizma nasploh, kakor tudi v smeri vzbujanja neposrednega interesa državljanov za aktivno sodelovanje v turizmu.
Da pa bodo družbene turistične organizacije kos navedenim pomembnim nalogam kakor tudi drugim, stalno naraščajo-\ čim nalogam njihove turistične službe, je nujno potrebno, da se kadrovsko in orga-
nizacijsko izpopolnijo in utrdijo. Zato morajo izvajanje delovnih programov turistična društva smiselno razdeliti na posamezne odbore, sekcije in komisije ter poskrbeti za njihovo ustrezno sestavo. Pri vseh turističnih društvih pa naj bi čim-prej ustanovili posebne mladinske sekcije, ki jim morajo društva naložiti konkretne naloge. Člane mladinskih sekcij je treba stimulirati z rednim prirejanjem zanimivih predavanj in poučnih izletov. Mladinci naj bi bili zastopani tudi v upravnih odborih in drugih organih turističnih društev.
Sodelovanje družbenih in gospodarskih organizacij v razveju turizma mora priti do izraza tudi v tem, da te organizacije, zlasti pa športne organizacije, kulturne ustanove in vse organizacije, ki organizirajo javne prireditve, prilagodijo svoj*, delovne programe zahtevam in potrebam turističnega prometa. Cas glavne sezone ne sme biti mrtva sezona za razne prireditve, nasprotno, vse prireditve naj bi se čimbolj koncentrirale na turistično sezono in v pomembna turisjtična središča. Pri organizaciji prireditev naj bi posvečali posebno pozornost že uveljavljenim tradicionalnim prireditvam, ki naj bi jih bilo čim-več in, ki naj bi se v določenem času letno redno ponavljale ter vključevale v turistično propagando.
Omeniti pa velja, da je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS postavil okrajnim in občinskim ljudskim odborom nalogo, da zagotovijo v proračunih sredstva, ki so potrebna za delo družbenih turističnih organizacij. Zato morajo posamezna društva izdelati svoje letne delovne programe in vzporedno z njimi posebne letne predračune ter ciboje predložiti ljudskemu odboru v odobritev. Tako bo lahko postalo delo turističnih društev v prihodnje uspešnejše.
Z DOBOVCA
Goste, ki jih je kdaj pa kdaj poslovna pot zanesla v dolino Bobna, je presenetilo predvsem to, da niso našli prenočišč. To tesno grlo hrastniških gostišč bo že v kratkem odpravljeno, ko bo na voljo v več gostiščih nekaj sob.
Sami gostinski lokali v zadnjih letih niso doživeli kakih večjh »modernizacij«. Izboljšanju osnovnih sredstev, ki so ponekod že doslužila svojemu namenu, je posvetilo gostinsko podjetje »Jelka« vso skrb, občinski ljudski odbor je pa pri tem nudil podjetju nekatere olajšave.
Turizem v hrastniški dolini pravzaprav lahko razdelimo V tri skupine: nedeljski, planinski in sopoški.
Nedeljski turizem, ki so si ga doslej privoščili le »motorizirani« Hrastničani in ne preveč redki ljubitelji planin, bo verjetno že v bližnji prihodnosti postal prijetno razvedrilo večine Hrastničanov. Planinci v Hrastniku z vso vnemo urejujejo planinska domova v Praprotnem in na Marnem, ki bosta služila izključno nedeljskemu turizmu. Domova bosta skorajda podobna modernim hotelom. Prenočišč in dobre postrežbe ne bC' manjkalo.
V Hrastniku ima menda še najdaljšo tradicijo planinski turizem. Kal, Gore, Turje in drugi prijetni planinski kotički navdušujejo vsakogar, ki jih obišče. Planinski dom na Kalu je zdaj odlično urejen, v Gorah ga bodo pa kmalu izročili svojemu namenu. Vsi ti planinski domovi bodo imeli že v kratkem mnogo večje kapacitete in tudi prenočišča.
Sopoški turizem je že dalj časa na dobrem glasu. Odkar imajo v Sopoti še kopalni bazen, ni dneva, da ne bi obiskali sopoške doline tudi turisti iz sosedne republike, pa tudi tujci. Seveda cenijo sopo-
SPET NOVA GLEDALIŠKA PREDSTAVA
2e nekajkrat smo v našem tedniku pisali o prizadevnosti Igralske družine na Dobovcu pod Kumom, ki je imela v tem letu že lepo število uspelih premier In gostovanj v drugih krajih. Kaže pa, da na podeželju ne velja sezonski red, kajti zadnji dan julija je bila na Dobovcu spet odrska premiera. Tokrat so mladi kulturnik) naštudirali Budakov -Klopčič«, ki obravnava že neštetokrat uporabljen motiv o naših emigrantih - Amerikancih. ki se jim stoži po domači zemlji ln se vrnejo. Za razliko od običajnih, na to temo narejenih iger, postavljenih v naš ambient, se dejanje »Klopčiča« odigrava v liški vasi in pridejo v njem do Izraza bogati motivi tamkajšnje folklore. Kako te prešinejo duhovite, zbadljive in obenem za uho prijetne besede, ki jih je Budak položil na usta Jošide! Skratka -gledalci so uživali ta se nasmejali od srca.
Povedati moramo tudi, da so igral« nasto-
pili v precej pomlajenem sestavu to se lepo postavili. Morda bi še omenil, da je Jošido odlično prikazal Kilijan TVotovšek. Ravnotako je Milena Jamšek lepo upodobila temperamentno tetko Rožo, gostilničarko, ki Jo je zapustil mož in odšel v Ameriko. Mladi so pa vsi prav lepo zaigrali. Morda je bilo opaziti tudi manjše spodrsljaje, česar pa ni zameriti, saj je to v habito polni dvorani le malokdo opazil. Menim pa, da se je v tekstu le tu in tam malo zataknilo. Govor? Na pol »po domače«,' na pol knjižno! Tu bi se dalo malo popraviti. Priznati pa moramo, da Je prireditev lepo uspela, kar je potrdilo posebno močno ploskanje na koncu.
Se vedno pa ugotavljamo, da na Dobovcu ni samostojnega prosvetnega društva ta da prizadevna Igralska družina vedri pod tujo streho, kar pa zanjo menda ni preveč koristno. 2eleti je, da bi Igral« sami enkrat spoznali, da bi bilo koristneje, če bi stopili na lastne noge. P. B-
IZ HRASTNIKA
Odlok o obremenitvi cest. - Občinski ljudski odbor v Hrastniku je nedavno tega sprejel odlok o dovoljeni obremenitvi cest četrtega reda Odlok je zajel 64 cest ln poti v hrastniški občini. razen tega pa tudi vrsto mostov. Predhodno je razpravljal o tem vprašanju tudi svet za komunalne zadeve Ob LO Hrastnik.
Ribiška področja. - Hrastnlška to radeška ribiška družina Imata odslej natanko določena območja za ribarjenje ln nego ribjega zaroda. Tako pripada ribiški družini Hrastnik Sava od Doležaleka do viadukta Tehi z vsemi pritoki, družini ribičev lz Radeč pa Sava od rohija do levega brega Črnega potoka pri Sevnici.
Rekonstrukcija Kemične lepo napreduje. — V Kemični tovarni Hrastnik rekonstrukcija zasta-
relih obratov dobro napreduje. Tako so doslej porušili staro upravno poslopje in nekaj zastarelih obratov. Na tem mestu bo še letos zrasla montažna hala za elektrolizo. Z izkopom temeljev so že pričeli. Za omenjeni obrat bodo oskrbela potrebno opravo domača podjetja. Tudi za obrat polifosfatov so že sklenjene dobavne pogodbe z Inozemskimi kupci. Oporni zid za novi industrijski tir Je zgrajen do polovice, v letošnjem letu pa bodo dela tudi na njem zgo-tovljena.
Okrog polletnega plana. - V Kemični tovarni v Hrastniku so prekoračili polletni proizvodni-plan vrednostno za li*/«, medtem ko so količinsko proizvodnjo dosegli v višini 98,3»/« polletne planirane proizvodnje. V prihodnjih mesec*) bodo proizvodnjo v tovarni močno povečali.
lil!
ški turizem gostje zaradi dobre postrežbe in izbire v nekaterih zasebnih gostilnah, kjer so poprej spoznali, da solidna postrežba in dobra izbira, predvsem po željah gostov, prinaša lepe denarce in ne navsezadnje tudi neposredno reklamo zase in Sapoto. Le kdaj bo to spoznanje prodrlo tudi v naš družbeni gostinski sektor?
Da bi turizem v hrastniški občini dosegel čim večji razmah, je ObLO imenoval tudi svet za turizem in gostinstvo, ustanovili bodo pa tudi turistično društvo in dve turistični informacijski pisarni. Pravilno delo vseh činiteljev v občini bo že v bližnji prihodnosti „ prineslo hrastniškemu turizmu lepe uspehe. Ne zanemarimo jiih!
Naročajte se na »Zasavski tednik«
DO JESENI NOVA CESTA ZAGORJE-LOKE
V zagorskem rudniku rjavega premoga so že nekaj let ugotav ljali, da Je treba urediti vprašanje prevoza premoga Iz obrata Kis* vec do separaciji« v Toplicah. Rov, po katerem še sedaj prevažaj« premog, je pod Jamskimi merami, to Je zato v premikih. Nadaljnl' vzdrževanje tega rova vsekakor ne bi bilo rentabilno. Zato so Izd* lall načrte za novo cesto od Lok do Zagorja, po kateri bodo posl* lahko prevažali premog na separacij« Dela Izvaja SGP »Slovenilj ceste«. Investitor Je pa rudnik rjavega premoga Zagorje ob Savi V letošnjem letu bodo uredili cesto na odseku od Bajcarjeve# milna do Lok, prihodnjo pomlad bodo pa uredili še cesto od Bal' carjevega milna do separacije. Na sliki: trasa nove ceste v bližin obrata Kisovec.
Iz Pariza sem prišel skozi Hrastnik na Dol. To se pravi, iz hrupnega mesta luči in bencinskih. izpuhov skozi senčno dolino in zaveso prahu na jasno, sončno ln zračno visoko planoto. »Joj, to je pa tista slovenska zemlja, o kateri sem tolikokrat sanjaj v dalj-nji tujini,« sem vzkliknil, ko sem zagledal bele hiše v okviru zelenih vrtov In temnih gozdov, v zavetju visokega Kala. Po dolgem bivanju v vrtoglavem velikem svetu sem priromal v spokojni mali svet. »Mekrokos-mos« ali »mikrokosmoe« — kaj je bolj zanimivo? Kakor vemo, se skrivajo v drobcenem atomu, neslutene sile; atom je svet zase to tak je tudi Dol. Po svoji legi in lepotah je Dol pravi biser. Ce bi imel jaz kaj besede, bi ga povzdignil v turistični In kulturni center Zasavja In bi ga opremil tiudi z Izletniškim gostinstvom, že Iz dobrohotnosti do Hrastničanov, ki se morajo, kakor nekateri šaljivo pravijo, zatekati pod zemljo, se pravi v svojo »podmornico«, če si hočejo izplaknitl iz grla prah, ki se ga naužijejo v svoji gospodarsko tako pomembni dolini, a se ga bodo, ko bo tamkajšnja ceeta regulirana to tlakovana, menda vsaj do neke mere le znebili. To je pa tudi napredek.
Krasno dolsko gostišče »Teksas« bi še povečal ln ga obdal s senčno teraso. 2e zdaj si tam deležen dobre jedače, pijače in kulturne postrežbe To podjetje je že na pravi poti; treba bi ga bilo samo še razširiti.
Organiziral bi pa tudi trg za zelenjavo, kajti z njo je na Dolu velik leriž Ko). ko bi se obrnili na naše južne b- 'to? Zadnjič je avtomobil podjetja »Gaponia« iz Osijeka delil
Dolski drobiž
Dolancem brezplačne vzorce mila in praškov, hkrati z brezplačnim koncertom popularnih gramofonskih melodij. Morda bi se nam odzval kak jugoslovanski kam/tan, ki bd vozil na Dol vzorce zelenjave. Ni treba, da bi
bili vzorci brezplačni to tudi koncert ni potreben. Samo da bo zelenjava.
Isto velja za kruh. O, nikar ne mislite, da so Dolanci čisto brez denarja in da nimajo denarja za kruh, ali pa da nimajo surovin za izdelavo kruha.
Ne, ne, njim se drugače prav dobro godi, Samo peči nimajo, peči. Vsaj zadosti velike peči ne. Jaz bi staro miniaturno peč shranil za spomin na vojno in njene težave, zraven nje bi pa zgradil mirnodobsko peč z veliko zmogljivostjo.
Tudi na cesto; ki drži lz Hrastnika na Dol, bi napeljal iz bližnjega potoka vodo ln z njo napravil konec večnemu prahu, ki zastruplja to živahno prometno žilo. Na ovinkih ob klancu b! pa postavil v zasedo nekaj miličnikov, da bi krotili kolesarje, ki izva-ajo svoje drzne akrobacije najraje am, kjer je to najbolj nevarno za pešce.
Ker Ima Dol že visoko kulturno tra-llcijo — saj se ponaša, če sem pravilno poučen, z najstarejšim pevskim borom v naših krajih — ga ne bi bilo težko proglasiti za kulturni center. Popraviti bi pa vsekakor bilo treba hreščečo zvočno aparaturo v kino dvorani, pospešiti dela za izgradnjo relejna postaje na Kumu (pripomba uedpištva: ta bo, kakor nam je za-rdlj tovariš direktor Elektro-Trbovelj, iroti koncu tega meseca začela delovati), da bomo tudi pri nas deležni le moderne pridobitve, in pomnožiti Hevllo godbenikov pri »Jazzu«, ki že •loj žar'"' u oehe na Dolu Vokalnih "triov nc bi bilo treba nič Izbolj-
ševati, kajti dolski pevci so odlični in moški zbor sploh ne bi mogel biti boljši, kakor je.
Dol je pravzaprav trg, ki pa bo ostal toliko časa vas, dokler ga ne bodo proglasili za mesto, In to bo menda prav kmalu. Ce pogledaš nanj od daleč, recimo z letala, vidiš najprej samo šolo in cerkev sredi tankega obroča hiš. Druge zgradbe so raztresene daleč naokrog. Med njimi je mnogo novih in med temi nekaj prav zanimivih. Naj omenim, da sem pri neki »amaterski« zgradbi, ki je zrasla tako rekoč brez sodelovanja kakega poklicnega zidarja, naletel na učinkovito povezavo bizantinskega sloga s pozno gotiko..,
Sploh je mirno sožitje različnih elementov značilno za Dol Tako pravijo, da celo divji lovci žive v slog; z lovsko družino. Hudobneži celo pripovedujejo, da si sprejet v lovsko družino le tedaj, če se Izkažeš z zadostno prakso v divjem lovu To pa seveda ni res.
Divjačine je okrog Dola še precej: tamkajšnjih hribov in gozdov še ne oskrunjajo cela krdela nekulturnih turistov kakor na Gorenjskem. Zato najdeš v teh »neciviliziranih« gozdovih Se marsikaj, kar bi drugod zamant Iskal. Meni na primer so šolski otroci prinesli za darilo mlado, fletkano sovo
s pripombo, da lahko dobim tud mlado veverico ali mladega fazančk®> če hočem.
Kje na svetu, dragi moji, ti še P°* nujajo na Izbiro take živali? Kvečje* mu ustreljeno ali nagačeno žival “ pokažejo, o darilu pa sploh ni 2°v°f '
Kakor sem že rekel, Ima Dol velik ' lepo šolo. Ta šola je otrokom d1"0 dom. Drugod je treba poditi otroke šole, tukaj pa lz nje, če ne iz šole, v. z velikega šolskega stadiona, kjer najraje cel ljubi dan trenirali to ”
bljall žogo. Ravnatelja spoznaš P° K ,, da govori izmed vseh Dolancev n^j
lepšo slovenščino, je pa Srb.
P?
ga povsod: v pisarni, pri pouku, K popravljanju električne ali vodovij ne napeljave, pri risanju plakatov, V ( delu na vrtu ali pa Izven šole, ^e„a-je s svojo atletsko zmogljivostjo , kopal šr kakih tucat drugih fu*
Na razstavi dijaških tehničnih a. dclkov vidiš čudovite s' iri to se 5pil-šuješ: če zmorejo dijaki take k° ff Hrane konstrukcije, kaj Sele njihov vodja. Ta človek je ton ^ ki preštudira vse, kar Izide na P°° ju tehnike doma to v tujini. o« Pa tudi na dolskega hribola*
smemo pozabiti. To je orjak, k* .j, svoje življenje potika po In tam je najbrž našel neko zelišče, ki zagotovi človeku vetn
d ost. V tistih zrelih letih, ko >e J)5fc zanimalo samo Se za domače 'n počitek In zn posmrtno ** ^ tf nje, so on zanima samo za 12 aot*v£l težke in na (težje ture Tako jV*" kakor stoli Triglav vsako leto jem mestu, tako gotovo se °n 1<Aq povzpne nanj
OD SREDE DO SREDE
KBSS
mmmmmmmmmmm
Trboveljskim plavalkam -- odlično
Plavalci so v preteklem tednu Njihovi rezultati so od nastopa do \Sr~PUi V Zagrebu, nato doma ln nastopa boljši. Njihova prlzadev-wzadn3e na prvenstvu y Ljubljani, nost ln marljivost pa je bila kro-
Slovenski rekord v Zagrebu
Vest o zmagi Rudarjevih plaval-smo objavili že v prejšnji šte-Rudar je predvsem zaradi “J°čne ženske ekipe dosegel lepo f»ago, kjer so mlade plavalke do-®eSe nekaj osebnih ln klubskih rekordov, pa tudi nov republiški ™|adlnski in članski rekord v šta-4 x 100 m prosto s časom 5;15,4,
~*o so plavalke Kočar, Podlesnik,
"Orltnik in Florjane zrušile rekord.
‘Udi plavalci so dosegli nekaj do-wih rezultatov, ki so hkrati njihovi osebni rekordi.
Rezultate moških: na 400 m pro-"o je bil Irt drugi 5;17,4, 200 m prs-
nana z lepimi uspehi. Pri moških je sicer malo slabše, toda ženska ekipa zasluži oceno —•odlično!
SREDA, io. avgusta 8.05 Iz arhiva slovenskih in jugoslovanskih zborovskih pesmi Cpotje Ljubljanski komorni zbor); 8.20 Počitniško popotoanje od strani do strani; 8.36 S sprejemnikom na dopust; 10.10 Ciklus velikih simfonij; 10.40 Tatarska su-ta — Emil Adamič: 11.00 Europa
no je pa Amon dosegel prvo mesto In tudi svoj rekord s časom 3:06,2. Za nastop sprinterjev na 100 m prosto je bilo veliko zanimanje, toda Burja je plaval samo 1:06,2 in bil drugi, kar je gotovo posledica njegove bolezni, ki mu ni dovolila reden trening. Čibej je v svoji disciplini prvič plaval pod 3 minute, saj je na 200 m v metuljčku dosegel 2:59,9. Zenske Rudarja pa svojim nasprotnicam niso pustile nobenega prvega mesta ter so zraven slovenskega rekorda v štafeti uspele zboljšati tudi dva klubska rekorda.
Rekord Trtnikove
V četrtek Je bilo v domačem balonu prijateljsko srečanje s Predinom iz Radovljice. Kljub prijateljskemu vzdušju je pa bilo tekmovanje zanimivo, saj so nekateri Mavalci dosegli boljše rezultate kot v Zagrebu. Tako je Zlata Trtnik J3 3 sekunde zboljšala pionirski tepubliški rekord, pa tudi plonir-?*a štafeta 4 x 50 m mešano je pla-Jala bolje od veljavnega rekorda. ,fl Pa je bila zaradi prehitrega ”*rta diskvalificirana. Pri moških Pa 'a Burja in Irt na 100 m pro-310 losegla klubski in osebni re-fc i Čibej je pa na 100 m v me-JPljčku postavil tudi svojo najboljšo znamko.
Rezultati:
400 m prosto - Irt (R) 5:27,8 200 m prsno - Sekovanovič (P) 3:06,8
100 m hrbtno - Zelenšek (R) 1:20,3 100 m metuljček - Čibej (R) 1:18,4 100 m prosto - Burja (R) 1:03,7 Irt (R) 1:05,8.
2enske:
200 m prsno Butkovec (R) 3:22.5 100 m prosto — Trtnik 1:17,1 100 m hrbtno - Podlesnik 1:28,2 50 m metuljček - Butkovec 0:43.8. V točkah je zmagal Rudar z 59:49. VVaterpolo tekma se je pa končala z 9:5 v korist Rudarja.
JUSKA PODLESNIKOVA V FINISU
ŠPORTNE VESTI IZ ZAGORJA
MLADINSKO PRVENSTVO V LJUBLJANI
Pionirka Trtnikova presenečenje prvenstva
Nova rekorda - trtnikova na ioo - prosto - podlesni-
KOVA NA 100 - HRBTNO
Mladinci Rudarja so se udeležili ~°venskega prvenstva v Ljubljani. Nastopilo je 11 ekip z več kot 300 '•avale:. Rudarjeve plavalke so bile "ajboljše in kot ekipa zasluženo Psvojile prvo mesto. Trtnikova je voj komaj 4 dni stari pionirski re-~ord popravila za 1,1 sek., Podles-Mkova je pa na 100 m hrbtno pla-z odličnim rezultatom 1:25,6, je nev slovenski mladinski re-f0rd, pa tudi na 400 m prosto je s jaaom 5:S2,7 prepričljivo zmagala, {“•ta Kočarjeva Je tokrat že res-?.° ogrožala Breskvarjevo, saj je ?*ati na 200 m prsno le malo manj-JMo, ua ni rutinirana prsačica Ce-“joze doživela poraz.
. Sevega so pa tudi Butkovčeva in fjtltnlkova ter Florjančeva ln Pečeva po svoje pripomogle do od-«0ega uspeha Rudarjevih planik.
*0Oto prosto: 1. Trtnik ltl6,0 (nov pon irski rekord); 2. Podlesnik ■18.3; 4. Koritnik 1:18,1;
. ™0 m prosto: 1. Podlesnik 5,52,7, 1 Koritnik 6:02,2, 4. Trtnik 6:10,5. , m prsno:	1. Breskvar (C)
i‘4,2, 2. Kočar Iška 3:15,4. 3. But-*»vec (H) 3:24.8, 7. Petrič (R). j.v tej disciplini Je bilo na startu 5 Plavalk.
100 m metuljček: 1. Breskvar (C) 1:28,9, 2. Kočar (R) 1:31,4, 3. Butkovec (R) 1:35,0, 5. Podlesnik (R) 1:38,1.
4 x 100 m mešano: - 1. Rudar I. (Podlesnik, Kočevar, Butkovec, Trtnik) 5:54,8, 2. Triglav 6:10,4, 5. Rudar H 6:35,4;
4 x 100 m prosto: 1. Rudar 5:17,8.
2.	Triglav:
100 m hrbtno 1. Podlesnik Juška 1:25,6 (nov mladinski rekord). Končno stanje — 1. mesto Rudar 12.833 točk, 2. mesto Triglav 9.932 točk, 3. mesto Celuloza 9.682 točk.
Pri moških pa je skoroTvse breme ležalo na Irtu. ki je dosege] naslednja mesta:
100 m prosto - 4. mesto s časom 1:07,3 če bi ponovil rezultat iz Trbovelj, bi bil lahko tretji.
400 m prosto 5. mesto 5:17,4.
1.500 m prosto 4. mesto 21:42,3. 100 m hrbtno - 10. mesto 1:24,4. Moška ekipa Rudarja je v končni oceni dosegla 5. mesto, to je 5854 točk.
V skupni oceni je Rudar dosegel
3.	mesto.
1.	Triglav 27.708 točk,
2.	Celuloza 24.365 točk,
3.	Rudar 18.687 točk.
RAZPIS
Splošno gradbeno podjetje razpisuje delovna mesta:
a)	strojni tehnik,
b)	električar.
Nastop službe takoj ali po ritnem pravilniku.
-Zasavje« v Trbovljah
dogovoru. Plača po ta-RAVNATELJSTVO
ELEKTR0 - TRBOVLJE
sprejme v uk
več vajencev elektro-stroke
Sprejeti bodo kandidati iz območja Izlak. Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Radeč in Podkuma
Kandidati iz drugih krajev bodo sprejeti le, če si lahko uredijo stanovanje v enem Izmed zgoraj omenjenih krajev. Upoštevajo se vsi, ki eo dovršili osemletko in so telesno ter duševno zdravi. V izjemnih primerih bo podjetje sprejelo v uk tudi kandidate, ki bodo imeli manj izobrazbe. Pismene prošnje s priloženim spričevalo:	pošljite do
13. avgusta sekretariatu podjetja.
Zagorski športniki tekmujejo v počastitev 9. avgusta - praznika občine Zagorje ob Savi. V petek popoldne so tekmovali strelci. Tekmovalci SD »Skvarča-Okrogar« so dosegli 319 krogov, strelci ObLO Zagorje 230 krogov, strelci SD -Proletarca- pa 138 krogov.
Sahisti Zagorja so se v domu SD »Proletarca« na osmih deskah pomerili z vrsto pripadnikov JLA, ki grade Zasavsko cesto. Zmagali so domačini s 4,5:3,5. Gostje so nastopili okrepljeni z mojstrom Lukičem, ki služi kadrovski rok.
V	soboto zvečer je bil po ulicah Zagorja POKALNI ŠTAFETNI TEK. Zmagala Je prva ekipa Proletarca pred Proletarcem II in Partizanom.
Košarkarji zagorskega Proletarca so imeli dvakratni dvoboj z ljubljansko »Svobodo (moški ln ženske). Ženska tekma se je končala z zmago domačink 51:29. moško tekmo so pa zaradi neuria v prvem polčasu pretrgali.
O ostalih tekmovanjih športnikov v počastitev praznika občine Zagorje ob Savi bomo pisali v prihodnji številki. Danes opozarjamo samo na dvoboj v vajah na orodju moških mestnih reprezentanc CELJE : ZAGORJE, ki bo v soboto v Zagorju na letnem telovadišču Partizana.
ŠAH V TRBOVLJAH
V	četrtek, 4. avgusta Je bil v domu SD Rudarja v Trbovljah prvenstveni šahovski turnir za mesec avgust. Brzoturnirja ra prvenstvo posameznikov se Je udeležilo dvajset šahistov, ki so se razdelili v dve skupini.
V	prvi skupini Je zmagal prvokategornik Jazbec ml. z 8 točkami. Oddal je samo dva remija' (Taušlč, Drago Pajki. Drugo mesto je zasedel Vili Rugel, ki je razen poTaza z zmagovalcem remiziral še v dveh partijah, ln sicer z Rajevcem in Ivanom Jazbecem. Tretji Je bil nepričakovano Peter Rajevec, medtem ko Je osvojil Škrbec šele četrto mesto. Drago Pajk Je bil skoro ves čas med prvimi, vendar je zadnji dve partiji izgubil in tako izpadel lz finala. Taušlč Je pa tokrat razočaral.
V	drugi skupini Je zasluženo zmagal Jazbec st. Izgubil je samo partijo s Šlibarjem (v peti potezi Je napravil veliko napako), ostale partije Je pa dobil. Drugo-mestnlk Mirko Sribar Je Izgubil Igro z Inž. Drobežem ter remiziral s Hribovškom; tretje mesto je pa dosegel ln*. Drobež. Daši Ivo Hribovšek ;n Ivan Pajk nista aktivna. sta tokrat zaigrala dobro.
V	finalu so se pomerili štirje prvoplasdranl iz obeh skupin. Do kopra tretjega kola Je vodil Robert Frece, v četrtem kolu je pa prevzel vodstvo inž. Drobež ln ga obdržal do konca. Dobro sta v tem turnirju igrala Hinko Jazbec st. ln Rajevec. medtem ko »ta Imela Škrbec, zlasti pa Sribar Izredno slab dan. Finalne tekme so šahlstl Igrali na čas (7 minut za partijo).
Končni vrstni red Je bil naslednji: 1. Inž. Jože Drobež 5 točk. — 2.—3. Hinko Jazbec st. ln Hinko Jazbec ml. po 4,5 točke. — 4.-5. peteT Rajevec In Robert Frece po 4 točke. — 6. Vlil Rugel 3 točke. — 7. Janez Škrbec 2 točki in 8. Mirko Sribar 1 točko, katerim slede ostali.	(n)
Expres; 11.30 Pojo solisti beograd-ske ln zagrebške opere; 12.00 Prijetno opoldne vam želijo Zadovoljni Krancci; 12.25 Harfa in kitara; 12.40 Otroci pozdravljajo; 13.30 Makedonija v pesmi ln Plesu; 13.50 Med simfoničnimi plesi in rapsodijami; 14.35 Ritmična abeceda; 15.15 Reklame in zabavna glasba: 15.40 Zabavni zvoki; 16.00 Novosti na knjižni polici; 16.20 Koncert po željah; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika; 18.45 Radijska univerza; 20.00 Ray Coniff z zborom ln svojim orkestrom.
ČETRTEK, n. avgusta
8.30 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — Izvajajo mladi pevc m instrumentalisti iz Domžal; 9.00 Melodije na tekočem tralku; 9.40 Slovenski oktet poje
ljubiteljem vokalne glasbe; 10.10 Od meLodije do melodije; 11.30 Oddata za cicibane; 12.00 Srečanje s triom in kvartetom Andreja Blumauerja; 12.20 Zabaven opoldanski spored; 03.30 Popuiliairen spored Igra Mariborski instrumentalni ansambel p. v. Vlada Goloba; 13.50 Vedri zvokii; 16.00 Iz svetovne književnosti; 17.10 Petdeset minut turizma in melodij; 18.00 Iz francoskih oper; 18.30 Šport ln športniki: 20.00 Četrtkov »ečer domačih p<esmi ln napevov; 20.50 La Pontainove basni (Literarna oddata).
PETEK, 12. avgusta
8.05	Operne medigre; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.35 S sprejemnikom na dopustu; ifl.00 15 minut s triom Avgusta Stanka; 12.00 Dobra volja Je naijbošia (pisana vrsta otroških pesmi); 12.25 Zabavni orkester Fierre Dorsey: Domači napevi Izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodije po vašem okusu:
16.00	Humoreska tega tedna — Anton Pavlovič Cehov: Podčastnik Prišlbecev; 16.20 Parada plošč; 18.00 poje Doris Day; n8.16 Poslušajmo vaški kvintet s pgved;
20.00	Mandoline ln godala; 21.15 Oddada o morju In pomorščakih.
SOBOTA, 13. avgusta
8.05	Havajski napevi; 8.20 Pionirski tednik; 8.40 Bedrich Smetana: Češki plesi za klavir; 9.00 Iz slovenske in ;ugoslovanske zborovske ustvarjalnosti; 9.20 S sprejemnikom na dopust (spored zabavne glasbe); 10.10 Od tu ln tam; 11.30 Družina in dom; 11.40 Zabavni orkester RTV Ljubljana:
12.00	Igra vam trio Slavka Avsenika; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.50 Od arije do arije; 16.20 Priljubljene popevke; 17.10 Parada plošč; 18.20 Pozdrav z gora; 20.00 Na vrtni vesjllcl: 20.25 Sobotni mozaik.
NEDELJA, 14. avgusta
8.00	Mladinska radijska igra: Dečki z Rdeče obale; 8.35 Iz albuma francoskih otroških pesmi:
10.00	Se pomnite, tovariši .. .; 10.45 Radi bi vas zabavali; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 15.30 J. Gregorc:	Melodije
srca; 15.45 Melodije za vas; 16.45 Skladbe Borisa Franka Igrajo za-dovljni Kranicl; 20.00 Glasben! variete: 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10 Koktajl pred polnočjo.
glednice, 16.40 Dalmatinske in hr-vajtske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 16.40 Parada plošč; 17.10 Šoferjem na pot; 13.40 Kulturni globus; 20.00 Trikrat deset
TOREK, 16. avgusta 8.30 Od valčka do cha-eha-cha,
9.00	Poje Planinski oktet lz Maribora; 10.10 Glasba z Elizejskih poljan; 11.05 V ritmu Latinske Amerike; 11.30 Oddaja za otroke.
12.00	Iz folklorne skicirke Tončke Maroltove; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Naši pevci v raznih operah; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka 'kaberneta: 16.40 V duru ln molu; 16.00 Listi lz domače književnosti; 16.20 Predstavljamo vam znamenfe orkestre; )7.20 Parada plošč; 18.15 Od plesišča do plesišča; 13.50 Človek ln zdravje: 20.00 Poje zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec«; 20.30 Radllska igra — Gerhard Razmussen: Stotnik je bil temeljit.
POROKE
Sevnica: Miha Jazbec, posestnik lz Zabukovja ln Ana Zupan, polje-delka iz Metnega vrha; Alojz Tisu, strojevodja lz Polja ln Ljudmila Juntez, gospodinjska pomočnica lz Skovca; Albin Hribar, gozd. delavec iz Križa ln Terezija Knez, p<i-ljedelka lz Križa; Viktor Vrhovšek, delavec lz Celja ln Frančiška Klenovšek, kmečka delavka iz Smarč-ne; Emilijan Lisec, šofer in Ljudmila Erjavec, usl., oba iz Loga pri, Boštanju: Anton Zupančič, delavec iz Sela in Marija Povodnlk, polje-delka iz Zabukovja.
Hrastnik: Milenko Logar, študent, Studence 5 in Marjetica Ulaga* uslužbenka, Hrastnik 376.
Zagorje: Porok ni bilo.
SMRT!
ROJSTVA
Sevnica: V Sevnici so se rodili 4 dečki in 1 deklica.
Hrastnik: V tem tednu ni bilo rojstev.
Zagorje: V tem tednu ni bilo rojstev.
Sevnica:	Anton Šramel, želez,
upok. lz Sevnice, star 76 let; Marija Kuk, upok. iz Sevnice, stara 92 let. Martin Božič, zidar 1« Leskovca, star 22 let; Ana Križaik, gospodinja lz Loga pri Boštanju, stara 87 let.
Hrastnik: Ema Marčič, stara V let, Hrastnik 78; Anton Faher, star 95 let, Hrastnik 69.
Zagorje: Pavel Pevec, upok., sfaš 8t let lz Zagorja; Viktorija Mmuh, roj. Blažič, stara 56 let lz Zagorja.
ZAHVALA
Vsem, ki so mi čestitali k mojemu 90. rojstnemu dnevu, ustmeno ali pismeno, se prav prisrčno zahvaljujem, posebno še Delavski godbi, ki mi je zaigrala nekaj melodij.
AVGUST TRATNIK, TRBOVIyJE
PONEDELJEK, 15. avgusta
8.05	V ritmu tanga; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani: 8.35 Odmevi na letošnje mladinske pevske revije; 9.00 Zvočni mozaik; 10.10 S sprejemnikom na dopust (spored zabavnih zvokov); 11.35 skladbe za harfo; 12.00 Opoldne z Vaškim kvintetom:	12.25 Zabaven opoldanski
spored;; 13.30 Pesmi m plesi raznih narodov; 14.30 Glasbene raz-
NAKNABNI RAZPIS ZA VPIS VI. LETNIK IKS
Razpisna komisija Industrijske kovinarske šole prt Strojni tovarni Trbovlje objavlja naknadni natečaj za vpis v šolskem letu 1960-61 učencev v I. letnik. Sola bo sprejela 60 učencev v I. letnik.
POGOJI:
Kandidat mora Izpolnjevati spodaj navedene splošne in oosebne pogoje, In sicer:
Splošni pogoji:
a)	dokončana osemletka.
b)	starost največ 17 let.
Posebni pogoji:
a)	kandidat mora Imeti veselje do kovinske stroke;
b)	biti mora duševno ln telesno sposoben za izbran poklic;
c)	pripravljenost, da se zaposli po končanem šolanju v Strojni tovarni Trbovlje vsaj 3 leta.
Kandidat mora pri vpisu predložiti naslednje:
a)	lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse;
b)	rojstni list;
c)	zaključno šolsko spričevalo;
d)	mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata;
e)	potrdilo o premoženjskem stanju;
O zdravniško spričevalo, da je sposoben za poklic v kovinski stroki.
Vsi kandidati bodo opravljali sprejemne Izpite iz slovenščine, matematike in psihološko praktične preizkušnje.
V času šolanja prejemajo učenct redne ln izredne nagrade po učnem uspehu, in sicer;
I. letnik od 2500 do 3500 din
II.	letnik od 3000 do 4400- din
III.	letnik od 3500 do 5400 din
Sprejemni izpiti bodo:
1.	iz strokovnega računstva In slovenščine dne 31. avgusta 1960 ob 7. uri na šoli;
2.	iz psihološke praktične preizkušnje dne 1. septembra 1960 ob 7. uri v šolski delavnici.
Pouk Je teoretičen in praktičen ter traja 3 leta. Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naslov kvalificiranega delavca kovinske stroke.
Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo z vsemi navedenimi dokumenti po pošti. Nekolkovanih prošenj in prošenj brez zahtevanih dokumentov ne bomo upoštevali In se smatrajo, kot da se kandidat ni vpisal.
Razen spredaj navedenih dokumentov Je potrebno priložiti za otroke padlih borcev NOV potrdilo organizacije ZB NOV.
Naknadni vpis bo od 20. do 26. avgusta 1960.
Sola nima svojega internata ln pridejo v poštev za vpis samo kandidati, ki imajo domačo oskrbo. Prednost pri vpisu z enakimi sprejemnimi pogoji imajo otroci padlih borcev NOV.
Opomba; Pri naknadnem razpisu pridejo v poštev tudi kandidati z dopolnjenim 7. razredom osnovne šoler pod pogojem, da bodo opravili Izpit čez 8. razred osnovne šole.
Vse nadaljnje Informacije v zvezi z vpisom ali šolanjem daje Uprava šole, Partizanska cesta, telefon 80-213.
Obvestilo hišnim svetom in lastnikom družinskih hiš v državljanski lastnini
KINO
Ul Na podlagi sprejetega odloka o posojilih, ki == se dajejo hišnih svetom za popravilo in prezi-=3 davo stanovanjskih hiš, katerega Je izdal zvezni 3== Izvršni svet ln je objavljen v Uradnem listu = FLRJ štev. 24-60, daje Komunalna banka Trbov-==• ije nekatera prodrobnejša pojasnila o najemanju === takih posojil:
=	1. Koristniki posojil so lahko:
== a) hišni sveti stanovanjskih zgradb, ki so v == družbenem upravljanju, kateri so sredstva na-== jemnln stanovanjskih zgradb naložili v sklade pri banki;
= b) lastniki družinskih stanovanjskih hiš ozir. == stanovanj v državljanski lastnini, če tl ne sta-3= nujejo v njih, del najemnine od hiše oz. Stanonik vanja pa polagajo na poseben račun pri banki = (6718).
3Hi Posojila se dajejo neposredno prosilcem, ne 3? glede na to, kdo vodi knjigovodstvo ln blagaj-niško evidenco, ali hišni svet, servis stanovanj-=3 ske skupnosti, ali pa podružnica banke oziroma =3 kak drug organ LO.
Iz tega Je razvidno, da je posojilojemalec 3= lahko le hišni svet ali lastnik družinske stano-==§ vanjske hiše oziroma stanovanja v državljanski —: lastnini.
;==	2. Odobravanje višine posojila:
a) ugotavljanje višine posojila, ki se lahko §!E odobri prosilcu na osnovi mesečnih obveznosti 3§i za plačilo, in sicer:
hišnim svetom v višini 100*,'• od tistega 2= dela najemnine, ki so Jo tl dolžni plačevati v s sklad za popravila stanovanjskih hiš za čas, ko 3 je posojilo odobreno (6712);
3=	lastnikom družinskih stanovanjskih hiš
= ali stanovanj v državljanski lastnini v višini 100 =33 odstotkov od dela najemnine, ki so jo tl dolžni =iil plačevati v korist posebnega računa pri banki Hi (6718);
== b) pri ugotavljanju višine posojila se Jemlje §== v poštev število mesecev, v katerem roku se == posojilo odobrava, upoštevajoč to, da morajo raz-H! položljiva sredstva Imeti vrednost posojila ln na-=s stalih obresti.
-	pri najemanju psojil morajo hišni sveti kot
HH tudi lastniki družinskih stanovanj paziti, da za e=e odplačilo posojila ne uporabljajo celotnega zne-== ska mesečnega vplačila v sklad za popravila sta-—- novanjsklh hiš, temveč da sl pri tem ustvarijo posebno rezervo, katero bi porabili za plačilo HH ostalih neposrednih popravil, ki bi bile v času 3=* odplačevanja posojila potrebna.
Ce n. pr. posojilojemalec (hišni svet ali last- jjg| nik družinske stanovanjske hiše oziroma stano- =3= vanja) vplačuje mesečno najemnino v sklad za ^33 popravila stanovanjskih hiš (6712) 10.000 din ln 3= pri tem upošteva sredstva, potrebna za ostala = potrebna popravila, lahko uporabi za odplačilo =3 posojila le največ 80•!», to Je 8000 din, razlika 20", -^= bo pa služila posojilojemalcu tudi za plačilo 33 obresti.	=s
Celotno posojilo, računajoč, da je določen =33 rok vračila 5 let ali 60 mesecev, bi znašalo 8000 =§ X «0 > 480.000 din.
V kolikor bi posojilojemalec uporabil maksi- j=g= malno sposobnost plačevanja posojila, bi me- == sečna obveznost z bračunom obresti znašala več 3= kot 10.000 din.
3.	Pogoji za odobravanje posojil:
Obrestno mero določa upravni odbor banke, 33 pri kateri se odobrava posojilo, od 1*/* navzgor. ==
Rok vračila posojila je najdalje 5 let ali 60 33 mesecev.	=
4.	Odobravanje posojila:
Ce hoče posojilo najeti hišni svet ali lastnik 3= družinske stanovanjske hiše v družbeni lastnini, == mora predložiti banki prošnjo z naslednjimi do- 33 kumenti:
a)	sklep hišnega sveta o višini njegove za- =33 dolžltve ln imenovanje oseb, ki jih ta pooblašča «= za podpisovanje za hišni svet;
b)	Izmere ln predračun del, katerega naj se- I33 stavi strokovnjak in mora biti uverjen in potrjen =3 od hišnega sveta;
c)	polico o zavarovanju stavbe, za katero se = Išče posojilo (samo na vpogled);
d)	Izvleček iz zemljiške knjige (predlagajo 33 samo privatni lastniki);
e)	odločbo o najemnini (samo na vpogled). =3-
5.	Koriščenje posojila:
Izplačila v breme posojila se bodo oprav- 33 ljala na podlagi predloženega naloga (obr. 70), 33 ki mora biti podpisan od za to določenih oseb s (glej toč. 4a), ln priložene dokumentacije v 2 m! Izvodih (situacija ln faktura ali drugi obračun). =3
Posojilojemalci so dolžni, da najetb posojilo == izkoristijo v roku 6 mesecev.
6.	Odplačilo posojila:
Način in rok plačevanja posojila bodo na- 33 knadno določeni v pogodbi.
Posojilojemalci naj se ravnajo po gornjih na- == vodilih.	KOMUNALNA BANKA TRBOVLJE ==
73. — Nekega dne je Tom spet vlival zdravilo v špranjo, ko je prišla v sobo tetina rumena marka. Predla je in poželjivo gledala žličko. Prosjačila je, da bi ji dal pokusiti dobrote. Tom si je mislil: »Mucek, nikar ne prosi za zdravilo. dokler tl ga ni treba!« — Toda ker je maček vztrajno zahteval, mu ga je Tom dal. Odprl mu je gobec ln vanj nalil žličko »uničevalca bolečin«.
74. — Toda v hipu je maček skočil nekaj metrov visoko, začel tako neznansko mijavkati ter se vrteti po sobi, da je premetaval lončke za cvetlice in povzročil splošno razdejanje. Nato je spet krožil po hiši ln napravil splošen nered. Ropot je pa slišala tudi tetka Polly. Vstopila je v sobo in obstala presenečena.
75. — Tisti hip je maček skočil skozi okno in prevrnil za seboj še ostale cvetlične lončke. Tetka Polly je ostrmela in gledala za mačkom. Tom se je pa valjal po tleh in umiral od smeha. — »Tom. kaj je z mačko?« — »Ne vem, tetka,« je dejal nedolžno Tom. — »Zakaj je uganjala take neumnosti?« — »Ne vem. mačke so najbrž vedno take, če so dobre volje.« — »Zares?« — »Res. tetka!« Takrat se je pa tetka malce priklenila. • Tubi Jo Jo opaaoval.
76. — Prepozno je opazil, kam gleda. Izpod pregrinjala je namreč gledal ročaj izdajalske žlice, s katero je Tom napojil mačko z zdravilom. Vztrepetal je in povesil oči. Tetka Polly ga je pa pograbila za uho in dejala: »No. Tom. kaj sl nameraval s lem, da tako mučiš ubogo žival?« — To sem naredil iz sočutja zanj, ker mačka nima nobene tete!« — »Nima tete? Kaj pa ima to opraviti z mačko?« — »Ce bi mačka Imela teto, bi tudi vanjo nalil »uničevalca bolečin«...
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 10. in 11. avgusta amer. film »12 jeznih mož«; 12. do 15. avgusta sovjetski film »Balada o vojaku«; 16. do 18. avgusta amer clnem. film »Hrabri in drzni«.
Kino »Svoboda« Trbovlje II: 10. avgusta angl. film -Vreži njeno ime s ponosom«; 12. do
15.	avgusta koprodukcijski film — barvni — »Beli vrag«;
16.	in 17. avgusta barv. cinem. film »Poslednji vozovi«. Predstave ob 18. ln 20.
Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 10. in 11. avgusta jug. cinem. film »Sam«; 13.-15. avgusta franc, vistavižen film »Rdečelasa Julija«; 17. avgusta franc. vist. film »Veliki poglavar«; 18. avgusta jug film »Noč ln jutro«.
KINO »SVOBOD;* - ZASAVJE« v Trhovljah: 13.—15. avgusta amer. barv. cincma. film -PREKINJENA MELODIJA«; 20—22. avgusta angl. krim. film »INTERPOL«. -Predstave: sobota in nedelja ob 17. In 19.15 uri, ponedeljek samo ob 17., za mladino v nedeljo ob 15. uri.
ZAHVALE
Ob težki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, pra-mame
ALOJZIJE LINDIČ, roj. SAVŠEK
izrekamo vsem, kj so sočustvovali z nami in jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti, iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo mešanemu pevskemu zboru Svobode II, nadalje pevskemu zboru »Zarja« ter delavski godbi in vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, Žalujoče družine: Vene, Rovš-nik, Lindič, Šoba. Trbovlje. 10. avgusta 1960.
MAL! OGLASI
V neposredni bližini Radeč, na desnem bregu Save — nekaj minut od mostu — se proda gozd, travnik in njiva v približni izmeri 1 ha. Pojasnila daje Franc Dolinar, Radeče 69.
PRODAM LEPO OHRANJENO KOMPLETNO SPALNICO po ugodni ceni. — Mravlle, Trbovlje, Vodenska c. 29.
PREKLIC
Preklicujem neresnične ob-dolžitve, s katerimi sem storil krivico Alojziji Simončič * Dobrne št. 28 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Ernest Hančič. Trbovlje*
RAKI V ZASAVJU
VČASIH SO P0LŠN1ŠKE RAKE IZVAŽALI V TUJINO
PRIZOR IZ FILMA -RDEČELASA JULIJA- - PASCAL PETIT IN DANIEL GLEEN
DR. IVAN CRNAOOJ:
Burna noč v Parizu
(Nadaljevanje In konec)
Prehodni sem kakih tri sto metrov na levo in na desno, ko sem spet zagledal v daljavi kordon policajev, Zdanilo se je že. Obstal sem ravno pred znanim nočnim restavranom »Au bec fin- »Pri finem kljunu). Ravno tedaj se je prikazal na pragu rest oran a eleganten gospod; poslovil se je od vesele družbe, ki se ji še ni hotelo domov, in odkorakal k svoji veliki oranžno rumeni limzulni z zavidanja vredno označbo: C. D. (Corps dii,ploma.tique). Srečen lastnik takega le diplomatskega vozila, ki se mu odpre v Parizu vsak policijski kordon!
No, in izkazalo se je, da tisti srečni avtomobilist ni bil nihče drugi kakor gospod Joakim Paredes, s katerim sva pred dvajsetimi leti skupaj študirala na Sorbo-nd, in ki je medtem postal generalni konzul neke južnoamei ke republike v Parizu.
Dasiravno je bil rahlo okajen, me je takoj spoznal: »Oho, koga vidim? Srečne moje oči! Stara sablja! Dragi prijatelj! Živi spomin iz moje mladosti!- — Tako dalje ln tako nararej me je začel zasipati's pravim plazom španskoameniške ljubeznivosti.
»Najlepša hvala za prijazen pozdrav, a zdajle bi želel manj besedi in več dejanj, moj stari,- ljubljeni ponočnjak! Potisni me v svojo diplomatsko kareto in odpelji me, kamor hočeš, iz tega prekletega okraja!«
»Sluga pokoren!- — in že sva oddrdrala proti sredini mesta. Policaji so se nama široko razmikali in vsakokrat nama je brigadir spoštljivo salutiral, kar mi je zelo dobro delo.
»Česa se pravzaprav bojiš, da si ne upaš sam naprej?- N
»Izkaznico sem pozabil doma in se bojim, da me bodo legitimirali.«
»Tako? Ce nisi morda kakšen ilegalen prekucuh!«
»Ne, samo pozabljiv človek sem.«
»Veš, meni lahko vse poveš: pri nas v Južni Ameriki danes predsednika izvoli-
mo nemo
in jutri ga ustrelimo, hkrati pa prekuc--io vso njegovo vlado.«
»Jaz nimam kaj preklicevati, ker je pri —s doma že vse prekucnjeno, kar je bilo gnilega — v Franciji pa živim kot nevtralen gost«
»No, naj pa bo tako! Ne maram biti preveč radoveden .«
Ura je bila že šest, ko sva zavila okrog Slavoloka zmage in se ustavila pred krasno palačo na aveniji »Vdctor Hugo«, kjer je prebival moj Joakim.
Odvedel me je gor v svoje stanovanje, opremljeno v pisanem in bogatem južnoameriškem slogu: noge so se mi kar pogrezale v mehke, debele in dragocene preproge, ko sva odkorakala v jedilnico, kjer je bila vsa postrežba mehanizirana in kjer sem se malo okrepčal. Nato sem se na drugem koncu nadstropja okopal v veliki kotanji, bolj podobni bazenu kakor kopalnici. Stene okrog bazena so bile okrašene s figurami zveni in ptičev iz ameriškega pragozda in so se zaokrožile zgoraj v nekakšno kupolo, poslikano z veličastnimi kondorji, letečimi nad mogočnim gorovjem.
In ko sem jaz, človek iz pariške džungle, spet znašel pri Joakimu v salonu, je ta stopil še k belemu telefonu in naročil spodaj v kuhinji, naj bo zajtrk za gosta pripravljen vsak čas med deseto to dvanajsto uro.
Nazadnje sem se zakopal v široke to globoke posteljne blazine v konzulovi »tujski- sobi in pomislil: ,Svet je res čuden. Pred dvema urama sem še čepel na dnu umazane kleti pod umazano ulico na kupu starih vreč, v družbi mrtve por-ane, ranjene ubožice to njenih treh Arabcev — zdaj sem se pa vgnezdil v luksuzni diplomatski palači pod varno zastavo južnoameriške republike.'
O, Pariz, Pariz, ti si še vedno mesto kontrastov, morje luči in senc! Ali kakor pravi Honore de Balzac: to je mesto, kjer je življenje bolj fantastično kakor v najbolj fantastičnem romanu.
Danes Je potočna žival rak v Zasavju že redlk-ost. Včasih ;ih je pa bilo prt nas mnogo, zlasti tedaj, ko Je po gradovih živela fevdalna gospoda, ki je posebno cenila okusnost račjega mesa. Se v začetku tega stoletja so v mnogih kratilh naše doline lovili rake m jih prodajali za poslastico. Podjetni zasavski trgovec Humar, ki je živel na FolšniScu. je imel precej sva.ih mladih »rakarjevn ki so mu lovili rake v potoku Ko-privnišci in drugod ter mu jih nosili žive v njegovo polšniško trgovino. Potem jih je podjetni, trgovec vložil v košare in j ih razpošiljal celo v tujino. Tako so polšniške rake Jedli celo dunajski in pariški sladokusci. Današnji starejši rod polšniških domačinov ve, da so si mnogi fantje zaslužili priboljšek še pred dobrimi štirimi desetletji, ko so do-našali ujete žive rake v Humarjevo trgovino.
Se več rakov in rib so pa v naši zasavski dolini použili v preteklih stoletjih številni domači grajščakl. Domala vsak grad .e imel posebne ribnike, medtem ko so rake lovili kar v bližnjih potokih. v litijski okolici so imeli svoje posebne ribnike graščaki na Ponovičah, pa tudi ha Grbinu. Fevdalci z gradu Slatine v bližini sedanje šmarske tovarne usnja so imeli pod gradom nedaleč od sedanje ceste Šmartno— KostrevnDca kar dva ribnika. V dolini Velike Kostrevnice so imeli svoje ribnike tudi graščaki z Bo-genšperka. Se danes so vidni sredi doline nasipi, kit so služili za vodne zapore. Iz tistih časov izvira ime kmeta Bajemlka v Kostrev-niški dolini, ki je imel na skrbi bajerje (ribnike) bogenšiperškega grajskega gospoda.
Ribnik so imeli nadalje graščaki danes porušene graščine Grmače. v bližini Litije in Smartna, ob cesti, ki drži orati Ljubljani. Se-
VISOKE ŠOLE ZA ZUNANJO TRGOVINO
V prihodnjem šolskem letu bodo v Beogradu ln Zagrebu odprli visoki šoli za zunanjo trgovino. Pomanjkanje kvalificiranih uslužbencev je doslej zaviralo uspešno izpolnjevanje nalog na tem področju, posebno še, ker se zunanja trgovina v Jugoslaviji hitro razvija in ji šolanje strokovnjakov ni utegnilo biti kos. V zunanjetrgovinskih poslih je sedaj zaposlenih okrog 7 tisoč strokovnih nameščencev, katerih šolska priprava ni zadovoljiva. Visoko in višje strokovno znanje ima samo 28-2 odstotka nameščencev, 50 odstotkov jih ima dokončano srednjo šolo, ostali pa niti tega.
čaj je tamkaj poseben živinorejski obrat litijskega občinskega posestva Ponoviče—Grjnače. Ribnik je bil v bližini gradu Grmaški
NAJVEČJI VISEČI MOST V EVROPI
Iznad morskega zaliva Tort na škotskem je v teku gradnja visečega mostu, ki bo največji most take vrste v Evropi. Osrednji lok bo dolg 1008 metrov, ostali loki pa po 408 metrov. Njegova skupna širina bo okrog 24 m. Imel bo dva stranska pločnika za pešce in vozila, v sredini pa dve avto mobilski trasi. Zanj bodo porabili nad 30 tisoč ton jekla in 150 tisoč kubičnih metrov betona- Visel bo 45 m nad vodno gladino.
NAJMANJŠI IN NAJLAŽJI TELEPRINTER
Na neki razstavi v Londonu so nedavno prikazali teleprinter, za katerega trdijo konstruktorji, da je najlažji in najmanjši na svetu. Težak je okrog 15 kg, njegove dimenzije pa odgovarjajo dimenzijam ročnega pisalnega stroja. V minuti lahko odda 100 besed. Novi teleprinter je preizkušen tudi za delo v letalu in pokazalo se je, da nanj ne vplivajo hitre spremembe nadmorske višine. Zanimivo je, da so stroški za vzdrževanje tefea teleprinterja zelo majhni.
POTOPIS 0 JUGOSLAVIJI V ARABŠČINI
Publicist ln novinar Iz ZAR Farag Gfoubran, ki se je lani mudi) v Jugoslaviji, je objavil novo izpopolnjeno izdajo svoje knjige »Pridite z menoj, da vidite Jugoslavijo«. Glavni del knjige je potopis, drugi de) pa je posvečen vprašanjem družbenega sisitema v Jugoslaviji, ki s>o posebno zanimiva za arabske dežele. Objavlja tudi Izčrpne podatke o perspektivah ekonomskega razvoja Jugoslavije. Knjiga, ki je tiskana v biblioteki »Svet kakor ga vidimo«, je lepo ilustrirana in pisana v preprostem ljudskem jeziku.
graščak! oziroma njihovi tlačani in riibiči so pa rake lovili v potoku, ki priteka z , užne strani ln ga oikoličsni še danes poznajo pod imenom Rakovnik. Ta potok teče skozi gozdnato pokrajino in prehaja v tako imenovano Dolgo dolino, kateri sledi vas Volčja jama.
Dolina Rakovnik je dobila svo.e ime prav zato, ker so v potoku RaKovn.nu živeli veliki ln okusni raki. Svoje čase, ko je bilo v naših krajih več sladokuscev za te živeli, je nastalo po teh krajih več vasi in zaselkov, pa tudi dolin z imeni to rakih. Tako je še danes znan zaselek Rakovec v bližini Dola pri Hrastniku. V Sloveniji je takih krajev po rakih več kakor dvajset. Najbolj je znana vas Rakovnik na Dolenjskem, ob cesti Trebnje—Sevnica, v bližini Šentruperta in Mokronoga. V tem kraju je bil nekoč tudi mogočen grad. imenovan Rakovnik. V fevdalnih časih je bil lov na rake grajski gospodi prijetno razvedrilo. Grad Rakovnik na Dolenjskem je bil zgrajen že v XII. stoletju. Nazadnje so bili lastniki tega gradu grotje Barbi, ki so bili v sorodstvu z grofi Pacetl, lastniki graščine Turn pri Gabrovki nad Litijo, kjer je služil za domačega učitelja slovenski pesnik in pisatelj Fran Levstik. Graščaki Paceti so prav tako imeli v bližini svoje graščine ribnik, a so lovili tudi rake.
Uvodoma sem že omenil, da so prodajali polšniške rake iz ko-pnvniškega potoka v tujino in celo v Francijo. Te in druge rake iz Zasavja ter dolenjskih potokov in reke Krke so, izvažali na Dunaj ter v druga večja mesta stare Avstrije. Povsod so bili znani kot raki iz reke Krke' ali krški raki, imenovani v nemškem jeziku »Gurkenkrebse«,
O rakih je mnogo pisal in jih na humoristični hačin prikazal naš znam prlrodopisec Fran Erjavec. O rakih pa slišimo in beremo danes bolj malo zato, ker jih v naših vodah ni več ali so vsaj zelo redlkl. Rake je uničila živalska bolezen, imenovana račja kuga ki ;e začela moriti rake po naših vodah proti koncu preteklega stoletja. Tako so postali naši kraji oropani živali, ki Je
bila nekoč značilna za naše voda in so Jo cenili gastronomi po vsej Evropi.
Naši zasavski ln drugi dolenjski raki so dosegli dolžino skoraj poldrugega decimetra. Rake prište’ varno med členonožce, ki žive lt v bistrih vodah, v potokih. rekas in jezerih. Vsak rak ima po P®1 parov nog za1 hojo, d-.ha pa s šW“ gami. Svojevrsten je tudi razplod račjega rodu. Samica znese P® 200 in še več jajčec Ker s° l31' čeca lepljiva, se oprimejo mat*" rinega telesa. Cez zimo Jih samica nosi na zadnjih nožicah, Pp" tem se pa izvali iz jajčec mladj rod. Ce raku odtrgaš nogo, m« čez čas zraste druga.
Vredno je prisluhniti pripovedovanju starega rodu o bogatih lp" vih na rake, ki so jih doživeh v svoji mladosti. Mnogo se bos pa nasmejal, če boš prebral Erjavčevo opisovanju rakov. V8“ njegova štorija kaže. da so b‘U raki nekoč priljubljena jed na»'n prednikov in je zato razumljivo, da nosijo tmena po teh živalm še številni naši kraji in da J® rak celo uporabljen v razriti zgodbah in prispodobah.
Jože Zupančič. Ldtijs
PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V JUGOSLAVIJI
Po predhodnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko J* bila industrijska proizvodnja v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 18 odstotkov večja kot v istem razdobju lanskega leta. Največje povečanje v tem razdobju je bilo zabeleženo v proizvodnji in predelavi gum® (31 odstotkov), prehranska in' dustrija se je povečala za 8® odstotkov, kovinska industrija za 20, podjetja elektroindustrije. Industrije kože ln obutve P8 so povečala proizvodnjo za ” odstotkov.
Iz filmskega sveta
Režiser »Črnega orfeja« je končal v Braziliji »Bandelrana-te«, ki je njegov drugi brazilski film. Naslovno vlogo v filmu je odigrala nemška filmska zvezdnica Elga Andersen. Naslednji film »Marcela Canuusa, ki ga prištevajo med režiserje »novega vala*, pa ne bo več
braziljski.
Marlon Brando, ki miu pravijo v filmskih krogih tudi ho-livoodski Apolon, je nedavno
Lovci na človeške glave
Globoko v prazgozdovih Bornea, tretjega naj večjega otoka na svetu, proučujejo znanstveniki življenje Murnov, plemena »lovcev na človeške glave«, ki vs« bolj izumira. Muruti so eden od izgubljenih narodov na svetu-To so ljudje nizke rasti, po stopnji razvoja še v kameni dobi. Živijo cd lova na živali, ki Jih napadajo z zastrupljenimi puščicami. Kot zadnji cd ple-
men na Borneu so se zdaj pričeli odrekati lovu na človeške glave.
Znanstveniki do sedaj še niso točno ugotovili, ali so Muruti v svoji nepristopni zemlji brez cest in poti še do danes ohranili običaj obrednega lova na človeške glave ali ne. Oni sami o tem ne želijo govoriti.
Prvi znanstvenik, k! je živel med Marati, je. bil prof. Loyd
Davies, šef socialno-medicinske-ga oddelka Univerze na Malaji. Ugotovil je, da se je v letih od 1953 do 1957 število Murutov zmanjšalo za 23,4 odstotka, t-"ko da jih je bilo do konca leta 1957 samo še 18.000. Pozneje so odkrili, da je temu vzrok : eka kronična infekcija. Rojstvo otroka jc zanje redkost. Muruti pa zato niso h a'man j zaskrbljeni. Nasprotno, Kažejo neko čudno
nezanimanje za svojo bodočnost. Razen tega so pripadniki tega plemena, ki se hranijo z mesom vseh živali pragozda, tudi s kačami in opicami, zelo neodporni proti boleznim.
Po mneju znanstvenikov, če se današnji naravni prirastek ne bo povečal, bodo Muruti, katerih poreklo je zavito v skrivnostni plašč neznanja, čez nekaj let Izumrli.
tega »našel« novo zaročenko. Pinavijo, da je to mlado, preprosto dekle Rebeca, ki je večkrat v družbi s poznanim Igralcem. Rebeca obožava Marlona, ki je priznal svojim prijateljem:	»Rebeca je šarmantno
dekle- Ima najlepše oči... «
Filmski igralec Maurizio Arena je začel tečaj za vožnjo športnih ln dirkalnih avtomobilov. Za inštruktorja ima Taruf-flja. Na vprašanje o njegovih Igralskih namenih Je odgovoril, da namerava v kratkelm , napraviti film, kjer bi bil sam producent In igralec, pri katerem bi z njim kot Igralke sodelovale Maria Felix, Simone Sl-gnoret to Eleonora Rossi Dra go.
Veliko senzacijo je pred kratkim priredil znani ameriški gangster Lucky Lucian, ki je dejal, da želi snemati film o svojem življenju. Ta film bo finansirala v celoti internacionalna mafija. Najzanimivejše pri stvari je pa, da je Frank Sinatra po mnenju Luciana rojen za vlogo gangsterja.

Kaj je s Pepčetom? — tako so vprašali razni naši bralci in ugibali, ali je še živ ali kaj, ali se mu pa morda ne ljubi več pisati. Sporočamo vam, da še vedno lazi po našem čudnem planetu, ki je včasih, kakor vam je znano, neznansko lep, drugikrat pa spet... No, saj sami veste, kako je dostikrat pust in dolgočasen, da bi jo človek res najraje pobrisal na Luno in pogledal, kako je kaj tamkaj.
Tako tudi zadnjič. Pil sem doma kavo, pa sem na lepem, ko sem jo mešal, opazil med sladkorjem — makarone... Osebno sicer nisem navdušen za to mešanico, kdor se je pa zanimal zanjo, jo je lahko dobil pred dnevi v trgovini pod Terezijo (pri Požunu).
Tudi z avtobusom sem se hotel peljati. Bilo je prve dni avgusta, ravno v ponedeljek na avtobusni postaji v Trbovljah Precej ljudi Je čakalo - avtobusa pa ni bilo od nikoder. No, končno smo zvedeli, da so vozni red spremenili, »da se ne splača voziti k vsem vlakom, ki so bili navedeni v prvotnem voznem redu. V navadi pa je, da velja Izdani vozni red vsaj eno leto. V Trbovljah Je seveda drugače. Avtobus ne vozi k vlaku, ki pride ob 6. 10, popoldne ob šestih na Ljubljano, prav tako ne k zadnjemu maku, ki pride ob 11. uri zvečer. Tudi za Hrastnik so napravili spremembo, da avtobus ne vozi več ob 17. ln 18,30, ampak vozita ob 18. url kar dva avtobusa. Ce je to res najboljša rešitev, ne vem. Pri Avtoprevozntštvu so odgovorili, da se k vlaku ob 8. uri zvečer ln k vlaku ob 11. uri zvečer ne splača voziti, ker Je premalo potnikov. No - sodbo o tem prepuščam še drugim.
Ko sem že ravno pri avtomobilih, moram ošteti šoferja Vitaminke, ki vozi tovorni avto št. 4484 in ga opozoriti, »da na cesti ni sam!« Na pločniku v Zg. Trbovljah, ob katerem je avtobusna postaja, Je v soboto čakalo precej ljudi, ki so hoteli na avtobus. Kt> Je mož privozil tjakaj, Je drvel mimo teh ljudi s tako brzino ln tik ob pločniku, da je temeljito obrizgal z brozgo čakajoče potnike. Ko so ga opozorili na brezobzirno vožnjo, Je rabil prav neotesane Izraze. Se nad tovariše, ki so razkladali tovor, je potem stresel svojo neupravičeno Jezo. Morda mu kdo posodi knjigo o lepem vedenju, ds jo ob prvi priliki prebere.
Pri restavraciji na Vodah ni dosti manjkalo,, da se nisem zaletel v kup smeti, ki kraljujejo že več mesecev zadaj zn stavbo ob vrtu. No, upajmo, da bo tudi v tem gostišču kmalu boljše, saj pravijo, da »nova metla« dobro pometa.
Zadnjič sem Jo mahnil tudi v Hrastnik. Tamkaj so me gospodinje prosile, naj rečem prodajalcem na tržnicah, če b! kdaj pa kdaj pokazale kupcem tudi zelenjavo. Zelenjava Je bila tamkaj, toda ostala je skrita kar za pultom. Ce je Jc pa bil kdo deležen. Jo Je dobil nemalokrat zelo slabo. Ker sem se še tamkaj malo pomudil, sem prosil nekatere člane raznih svetov, da bi le kdaj pa kdaj prišli na kakšno sejo, da Jlb ljudje ne bodo poznali samo po Imenu ln funkciji, ampak tudi po udeležbi na sejah ln delu.
Ko sem bil pa v Zagorju, so ml ljudje zaupali, da Imajo v hotelu Kum čisto svojevrstno navado: kadar se v gostišču menjajo natakarice, se menjajo tudi cene pijačam. V kraju sem pa imel osebno smolo: tamkaj rekonstruirajo cesto, a Jo naenkrat zmanjkalo ceste ln tudi mene... Je že vrag, kal hočeš!
Do prihodnjikrat vsi lepo pozdravljeni!
Vaš Pcpče
'št .V V NAOAI IH 1
Skrivnost
dveh bratov
Dick je z užitkom srebal črno kavo ,kl Jo Je držal v eni roki, z drugo je pa drobil biskvit.
»Ali ste mi prinesli iz Londona tiste papirje?« je Dick vprašal Puttlerja.
»Da, v knjižnico sem vam jih dal. Shranjeni so v modrem ovitku.«
»Potem jih bom raje dal v blagajno,« je menil Alford to odložil kavo. »Ne bi rad videl, da papirje opazijo naši uslužbenci.«
Sel je preko hodnika, odprl vrata knjižnice in mehanično stegnil roko proti električnem stikalu, potem se je pa spomnil, da luči ne'gore. Oh, žepna svetilka je v pisarni! Ko je pa odšel po njo in je modro kuverto, ki je ležala na pisalni mizi, vtaknil v žep, je začutil hladen veter.
Alford je z žepno svetilko obsvetil okna to pri zadnjem opazil, da je bilo odprto, zavesa na njem pa odtrgana.
»Kako je to mogoče?« se je začudil detektiv, ki je na klic prihitel k Alfordu. »Ko sem pred desetimi minutami bil tukaj, je bilo okno zaprto.«
Kako je vsiljivec prišel semkaj, je pokazala razbita šipa v višini okenskega zapaha. Odtrgan kos okenske zavese, ki je ležal na parketu, ta zlomljena palica, na kateri je visela zavesa, sta dala slutiti, da se je neznanec spotaknil in na zavesi iskal oporo.
»Kaj je ta nepridiprav odnesel od tukaj?«
Pisalna miza je bila nedotaknjena. Toda ko sta šla mimo knjižnih polic vzdolž stene, se je Puttler naenkrat ustavil.
»Kaj p* dela ta tukaj?« je vprašal ta pokazal na majhno lestev.
»Lestvica sodi h knjižnici, da je mogoče po njej priti do knjig na zgornjih policah, sloni pa po navadi v kotu sobe.«
Dick je z žepno svetilko obsvetljeval knjižne vrste ter obsvetil tudi prosto steno med policami. Tamkaj je visela slika lady Chelford Vic1'-' je. kako se je v luči žepne svetilke zasvetil zlat okvir slike, videl tud: r iiej graciozno, s prstani obloženo belo žensko roko — naenkrat mr i roka, v kateri je držal žepno svetilko, obstala...
:d je zaslišal detektiva, kako je tiho zaklel. Tudi sam je od silnega presenečenja onempl... V k*či žepne svetilk* sta oba opazila, da
je bila na sliki tamkaj, kjer bi morala biti ženska glava, velika črna luknja...
Obraz in ramena ženske podobe je nekdo izrezal...
49.
Nihče od obeh ni spregovoril besedice, dokler nista vstopila v Dickovo pisarno. Puttler je mračno gledal svojega spremljevalca.
»Kaj pravite k temu?« \
»Sam bog ve, kaj naj to pomeni!« je zastokal Dick. »Pogledati hočem še zunaj, čeprav ne verjamem na kak uspeh.«
»Počakajte, počakajte, Mr. Alford,« mu je branil detektiv. »Mislite, da bi mogel sedaj sploh leči in zaspati...? Samo kavo hočem še hitro spiti, potem pa grem z vami. Tako, sedaj sem pripravljen!« Prižgal je še neko staro petrolejko, ki jo je iztaknil v kuhinji. »Sedaj pa lahko odgrnete zavese na oknu, če je to dobro.«
Zunaj je bilo vsi tiho in mimo. Mesec je bledo svetil, ko je Dick odprl velika vežna vrata. 2e je vzdignil nogo, da bi prestopil prag,.
»Počakajte!« mu je zašepetal Puttler. s svojo veliko roko se je pa krčevito oprijel Dickove.
Dick je stal kot kip.
Se vedno ga je detektiv krepko držal za roko, glavo je pa iztegnil naprej in poslušal.
»Ali right!« je dejal končno, ga Izpustil za roko in stopil pred Dickom na malo teraso pred hišo.
Hitro je pogledal na desno in levo.
»Kaj pa je bilo?« je vprašal Dick.
»Nekdo-je dihal.« In ko je opazil Alfordov začuden obraz, je Puttler ponovil: »Da, da, nekdo je dihal! Prav gotovo boste mislili, da hočem renomirati s svojimi sposobnostmi, če vam rečem, da slišim človeško dihanje še ducat metrov daleč. To je ena izmed raznih animaličnih sposobnosti, katere so mi vrojene.«
Neslišno je izginil na zahodno stran gradu, da se Čez nekaj časa spet pojavi in jo udari na nasprotni konec.
»Ali kaj vohate?« ga je vprašal, ko se je spet vrnil na teraso
Dick je vdihoval svež jutranji zrak.
»Ne,« je priznal.
Puttler ga je odpeljal na konec zahodnega krila.
»In sedaj?«
Spet je Dick vohljal. Neki sladkobni parfum je bilo čutiti v /.raku duh neke eksotične cvetlice, ki se mu Je zdel znan.
»Kadi kdo v vaši hiši parfumirane cigatere, Mr. Alford?« je izpraševal mož Scotland Yarda, pri čemer je Dicka mrzlo spreletelo.
»Harry!«
»Vaš brat? Tako?« Puttlerjeve globoko vgreznjene oči so se zapičile v oči njegove spremljevalca in ga preizkušale. »In kje jih je hranil?«
»V knjižnici.«
Detektiv je pričel « svojo svetilko preiskovati tla pod seboj. Ni dolgo
trajalo, ko se je sklonil to pobral na tleh neko na pol pokajeno cigar«10 s plutovinastim vložkom. Več ni našel.
Ko sta se po isti poti spet vračala, sta šla mimo odprtega ok1,0 Dickove pisarne, da nadaljujeta preiskavo na drugi strani, pri čemer J detektiv z lučjo svoje svetilke obtipaval tla pod seboj.
»Mr. Alford,« mu je šepnil Puttler, »že spet neka lestev ... Priseže10 vam lahko', da je ponoči še ni bilo tu.«
Pregledoval je klin za klinom. Bila je dolga lestev, ki se je pt°ti zgornjemu koncu ožila, služila je pa, kakor mu je Alford pojasnil. čiščenje oken z zunanje strani. Shranjena je bila po navadi v garaž1-»Boljše bi bilo, če bi bila tamkaj čvrsto privezana,« je rekel Puttl«1-' ko si je ogledal celoten položaj. »Mož, ki je privlekel lestev semkaj. 1 istoveten s človekom, ki je ponoči pokvaril električno napeljavo v h*s • Iz daljave, iz globine grajskega parka, je bilo zaslišati poveljuj glas nekega moškega.
Slučajno pa...«
»Stoj! Kdo je?«	„
»To mora biti Renvick!« je trdil Puttler. -Takoj greva k njem11 v Oba sta stekla v smer, od koder sta slišala klic. Cez nekaj trenutk® sta že trčila na policista. Policist jima je pojasnil, da ni nič videi. P8 pa slišal neke glasove.
»Najprej smeh nekega moškega, potem pa divji, hudoben kroh° »Je odgovoril na vaš klic?« je vpraševal Puttler.
»Ne, toda glas je utihnil. Nato sem slišal še neki ženski glas- . »2enski glas?« je vprašal Diok. »Veste za gotovo, da je bila žens Mogoče se motite?«
-Ne motim se, Mr- Alford.«
»Od katere strani ste ga slišali?«	„5k'
Policist je pokazal proti Dolgemu travniku, proti rahli <or jjjs-vdolbini, ki je ležala vzporedno z gričevjem, na katerem Je stala oP jd Na levi strani se Je vzpenjalo nekaj hišic, kjer so stanovali 'i0*1 ^i-so delali na grajskem posestvu: poljski čuvaji, konjski hlapci to vj(je) iaži. In z okna neke teh hišic- Je prestrašeni lovski čuvaj G*‘‘ Črnega opata.	jusll
»Vi ste slišali, kaj ne, kako so se glasovi, ki ste Jih Culi. °drn0ps' od vas in izginjali v smeri proti reki ... Ali pa proti razvalina111 tije?« je poizvedoval Puttler.	|li
»Hm...« — mož si ni bil čisto na Jasnem - -možno j®. S v tisto smer, natanko vam pa ne vem povedati -	v n*'
-Renvick se moti.« je menil Alford. ko sta šla z detektivom knzano smer,
. -Mislile'' Men) se pa zdi. da ima mož prav.«	. v sV
»Včasih namreč tudi ljudje iz Chelfordbubryja, kadar hočejo sedno vas. prekoračijo na* park. da sl skrajšajo pot.«
»Ob treh zjutraj’«	pjc^
-Mogoče so bili kje na kakšni plesni prireditvi,« Je vztrajjnjičJ čutil pa Je, da njegova' trditev šepa.	(Dalje prihod