ISSN 131Ö-2943 o t--o o ¿X CM O o s| nj ™ C o 2 J?-' < > C 4-* VI > o PODNEBJE Tudi marec je bil opazno toplejši od dolgoletnega povprečja VREME 19. marca se je močno ohladilo, snežilo je tudi po nižinah MEDNARODNA KONFERENCA Konferenca Svetovne meteorološke organizacije je potekala pod naslovom »Varno in trajnostno življenje« vsebina METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2007...............................................................................................................3 Razvoj vremena v marcu 2007..................................................................................................................24 Meteorološka postaja Sv. Primož nad Muto / Podlipje..............................................................................31 Slovenija pristopa k organizaciji EUMETSAT............................................................................................34 El Niño 2006/7 in La Niña 2007................................................................................................................. 36 Varno in trajnostno življenje: Družbene in gospodarske koristi informacij o vremenu, podnebju in vodah.........................................................................................................................................................38 O PODNEBNIH SPREMEMBAH, PRILAGAJANJU IN RANLJIVOSTI 41 HIDROLOGIJA 47 Pretoki rek v marcu....................................................................................................................................47 Temperature rek in jezer v marcu.............................................................................................................51 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v marcu 2007......................................................................... 55 ONESNAŽENOST ZRAKA 58 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 66 POTRESI 69 Potresi v Sloveniji - marec 2007...............................................................................................................69 Svetovni potresi - marec 2007.................................................................................................................. 71 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 73 Fotografija z naslovne strani: Tik pred poleti v Planici je vreme poskrbelo za pravo zimsko vzdušje (foto: T. Cegnar ) Cover photo: Just before Planica World Cup Ski Jumping Final weather changed and real winter conditions prevailed (Photo: T. Cegnar) UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: KLEMEN BERGANT JOŽE KNEZ RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ meteorologija METEOROLOGY Podnebne razmere v marcu 2007 Climate in March 2007 Tanja Cegnar Z marcem se je pričela meteorološka pomlad. Prvih osemnajst dni se je nadaljevalo nenavadno toplo vreme, nato pa nas je dosegel val hladnega zraka in 19. marca je snežilo tudi po nižinah. kljub ohladitvi je bil mesec kot celota opazno toplejši kot v dolgoletnem povprečju, le v visokogorju je bila povprečna mesečna temperatura v mejah običajne spremenljivosti. Za primerjavo uporabljamo obdobje 1961-1990, ker takrat posledice naraščanja toplogrednih plinov v ozračju še niso bile tako očitne. V večjem delu Primorske, Notranjske in Kočevskega je bilo padavin manj kot običajno, na Koroškem pa so običajne marčevske padavine presegli za 80 %. Sončnega vremena je primanjkovalo na Notranjskem, Dolenjskem, Beli krajini in na severozahodu države. o 12 n 9 6 >o (D Ü 3 12 O 9 >o 6 > 2 3 12 O 9 ra >o 6 § 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 •1 O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, March 2007 Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Od 1. do 18. marca so bili dnevi toplejši kot običajno, le na Kredarici se je temperatura med 9. in 12. marcem spustila pod dolgoletno povprečje. Največji pozitivni odklon se je na Kredarici 5. marca približal 8 °C, 1. marca je v Portorožu presegel 8 °C, v Murski Soboti se je istega dne približal 9 °C, v Novem mestu 10 °C. 19. marca je Slovenijo preplavil mrzel zrak, do konca meseca je bilo večinoma hladneje od povprečja, vmes je sicer bilo nekaj dni, ki so bili nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja. Največji negativni odkloni so bili od 20. do 23. marca; na Kredarici je negativen odklon presegel -7 °C, v Murski Soboti se je približal -4 °C, v Novem mestu je dosegel -3,5 °C, na obali pa -1 °C. 0 -3 -6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna marčevska temperatura 8,5 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in pomembno presega meje običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, z 8,9 °C mu je sledil marec 2002, v letih 1990 in 2001 je bila povprečna temperatura 8,8 °C, leta 1977 pa 8,6 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 z 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2 °C je bila povprečna temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 3,8 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila marčevska jutra leta 1987 z -3 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 13,3 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in prav tako presega meje običajne spremenljivosti. Popoldnevi so bili najbolj topli marca 1994 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,2 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil marec 2007 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -5,7 °C, pozitivni odklon 1,4 °C od dolgoletnega povprečja je bil v mejah običajne spremenljivosti. Doslej je bil v visokogorju marec toplejši v letih 1994 z -2,6 °C, 1977 z -2,8 °C, v letih 1957 in 1990 je bila povprečna temperatura -3,1 °C, sledi mu marec 1989 (-3,2 °C). Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo -11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (-11 °C); v marcih 1958 in 1962 je bila povprečna temperatura meseca -10,7 °C, leta 1984 pa -9,7 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna marčevska temperatura zraka na Kredarici. 15 > LJUBLJANA I I I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in March and the corresponding mean of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število ledenih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in March and the corresponding mean of the period 1961-1990 20 15 ra 10 5 0 30 6 25 20 4 10 2 5 0 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ hladnih dni je bilo na Kredarici, kjer so bili hladni vsi dnevi, v Ratečah je bilo 24 takih dni, v Slovenj Gradcu 16, 14 v Celju, po 11 v Lescah, Kočevju in v Murski Soboti. Brez hladnih dni so bili v Godnjah, po enega so imeli na obali in v Mariboru, po dva v Biljah in Novem mestu, 4 na Bizeljskem, 5 v Postojni in 6 v Črnomlju. V Ljubljani so bili v letošnjem marcu trije hladni dnevi, kar je 9 dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani najmanj hladnih dni v marcih 1991, 1999 in 2001, ko so zabeležili le po dva dneva, največ pa marca 1958, ko je bilo kar 26 takih dni (slika 3). Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem običajno že opazno redkejši kot februarja, takim dnevom pravimo ledeni. V Ljubljani ledenih dni v marcu ni bilo, dolgoletno povprečje znaša en leden dan. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani deset marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964. Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in March and the 1961-1990 normals V večini Slovenije je bilo najhladneje na začetku zadnje tretjine marca, v Slovenj Gradcu in Črnomlju 12., na Krasu 19. in v Postojni 5. marca. Na Kredarici se je živo srebro spustilo na -15,6 °C, v Ratečah na -11 °C, v Celju na -6 °C, v Lescah in Slovenj Gradcu na okoli -4,5 °C, na Kočevskem pa -4,1 °C. Absolutni minimum med -2 in -3 °C je bil zabeležen na Bizeljskem, v Novem mestu, Črnomlju in Murski Soboti. -1,8 °C je bila najnižja temperatura v Postojni, -1,4 °C na Goriškem, do -0,5 °C na obali in v Mariboru, najvišji absolutni minimum pa je bil na Krasu, znašal je 0,5 °C. 22. marca se je v Ljubljani živo srebro spustilo na -2,4 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena marčevska temperatura -18,2 °C iz leta 1963, z -15,7 °C mu sledi marec leta 1958, z -14,7 °C pa leta 1955, z nizko temperaturo izstopa tudi marec 1976 (-14,6 °C). V večini Slovenije je bilo najtopleje 14. oziroma 17. marca, v visokogorju 5. marca, na obali 13. marca in v Postojni 16. marca. Najvišja temperatura na Goriškem je bila 23 °C, med 20 in 22 °C je bilo na Krasu, obali, na Bizeljskem, v Novem mestu, Celju in Črnomlju. V Portorožu je bil absolutni maksi- 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo mum šesti najvišji doslej, izmerili so 21,6 °C; višje se je živo srebro povzpelo v marcih 1968 in 2001 (22,4 °C), 1973 in 1974 (22,2 °C) ter 1961 (21,7 °C). V Ljubljani je temperatura marca 2007 dosegla 21 °C, kar je manj od 24,6 °C iz marca leta 1977. 19 do 20 °C so zabeležili v Lescah, Mariboru, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. V Ratečah in Postojni je bil absolutni maksimum malo nad 18 °C, na Kredarici 3,8 °C. Povprečna temperatura je marca povsod po Sloveniji presegla dolgoletno povprečje, ki je bilo v večjem delu Slovenije je bil presežek 2 do 3 °C. Najmanjši presežek je bil v visokogorju, na Kredarici je bil marec 2007 le 1,4 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Za več kot 3 °C so dolgoletno povprečje presegli na območju Ljubljane s širšo okolico in v smeri proti jugozahodni Sloveniji ter v večjem delu Dolenjske. 10 p ji 8 N 2 6 D to & 4 SE o 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 MURSKA SOBOTA T ,vl K ih M \ ! ril TA W i * \ i MM " MN n \ ■ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 12 -, jj 8 ¡5 N £ 6 D £ & 4 SE 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v marcu Figure 7. Mean air temperature in March 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Portorožu je bila povprečna temperatura zraka 10,6 °C, kar je drugi najtoplejši marec doslej, višja je bila temperatura le marca 2001, ko je znašala 11,3 °C. Z izjemo obale je bil v zgoraj naštetih krajih najhladnejši marec leta 1987, najtoplejši pa leta 1994. 12 2 0 12 10 8 ra 6 4 2 2 0 10 8 ra 6 4 2 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 20 15 10 5 0 -5 -10 4 25 n 20 O 15 2 10 13 ro a) 5 CP J 0 -5 -10 25 20 O 15 ro ro 10 5 0 -5 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 25 20 O 15 10 5 2 13 ro I 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 25 ! 20 O 15 | 10 S (D 5 a 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 25 20 O 15 10 5 0 -5 -10 ro cp E - I- v . -. -__, r / ■T-i'/^'i^i ■ ' L-" * 0 iL* ' *- " ■ L v -- ¡91 + . tr; J Slika 11. Sneg marca 2007 v Grosupjem (Foto: Iztok Sinjur) Figure 11. Snow cover in March 2007 in Grosuplje (Photo: Iztok Sinjur) 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Jeruzalem Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Doblice Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne , Kobarid Zaga Soca , Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 0 50 100 150 200 250 300 □ povprečje 1961 - 1990 ■ marec 2007 Slika 12. Mesečna višina padavin v mm marca 2007 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 12. Monthly precipitation amount in March 2007 and the 1961-1990 normals Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - marec 2007 Table 1. Monthly meteorological data - March 2007 Postaja RR RP Padavine in pojavi SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 271 1 79 12 21 20 5 Brnik 95 99 9 30 20 5 Jezersko 169 140 13 56 21 12 Log pod Mangartom 202 115 9 32 20 5 Soča 220 139 10 8 20 2 Zaga 289 130 7 2 20 2 Kobarid 210 1 07 7 1 20 1 Kneške Ravne 210 97 11 25 20 5 Nova vas 115 1 06 9 48 20 7 Sevno 1 07 1 26 8 48 20 5 Slovenske Konjice 1 00 1 46 10 13 20 3 Jeruzalem 112 1 78 9 40 20 6 Lendava 77 1 44 7 15 20 2 Veliki Dolenci 75 153 4 15 20 3 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1 mm LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SS - number of days with snow cover SSX - maximum snow cover DT - day in the month SD - number of days with precipitation 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 20 £ 15 0 1 10 >cn lu 0 Slika 13. Število padavinskih dni v marcu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in March with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 I 200 ra >w 100 > KREDARICA 1 1 h 1 1 i ¡1 II ll L i 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 250 F 200 (- C 150 m ■n m 100 m C >tn > 50 MURSKA SOBOTA ilJiliEI Mil IT 200 JE C > 150 -o ra o. 100 ra >co > 50 0 1 250 200 JE c > 150 -o ra Op 100 ra >w 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 14. Padavine v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Precipitation in March and the mean value of the period 1961-1990 5 0 1955 1 0 Slika 15. V toplih dneh do 18. marca so čebele obiskovale cvetove, Trebnje 17. marca (Foto: Iztok Sinjur) Figure 15. Bees on flowers in Trebnje on warm 17 March (Photo: Iztok Sinjur) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Murski Soboti je bil tokrat marec tretji najbolj namočen doslej, padlo je 87 mm, več padavin so zabeležili le v dveh marcih, leta 1995 (123 mm) in 1985 (92 mm). V Mariboru je to bil peti najbolj namočen marec odkar so pričeli z merjenjem; padlo je 113 mm, več padavin je bilo v letih 1985 (142 mm), 1995 (135 mm), 1975 (126 mm) in 1970 (122 mm). Marca je v Ljubljani padlo 112 mm, kar je 15 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji je bil najbolj namočen marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. Najbolj suh marec je bil leta 1973, padle so le tri desetine mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. 250 200 Slika 16. Padavine v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Precipitation in March and the mean value of the period 1961-1990 c > to T3 tO tO C ico > 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 17 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je primanjkovalo v večjem delu južne Slovenije in severozahodnem delu države, več kot za desetino so za dolgoletnim povprečjem zaostajali na Babnem polju. Največji presežek sončnega vremena je bil v severovzhodni Sloveniji, na Celjskem je bilo dolgoletno povprečje preseženo za dobro petino. Drugod je bil presežek do 10 %. Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja marca 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in March 2007 compared with 1961-1990 normals V Ljubljani je sonce sijalo 135 ur, kar je 6 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena marca leta 1953 (248 ur), med bolj sončne spadajo še marci v letih 1961 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sončnega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 200 o > >to 150 100 50 0 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in March and the mean value of the period 1961 — 1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na obali, in sicer 8, dan manj na Goriškem, Krasu in v Črnomlju. Po 6 takih dni so zabeležili v Lescah, Postojni, na Bizelj-skem, v Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Le po štirje jasni dnevi so bili na Kredarici in v Kočevju, drugod jih je bilo po 5. V Ljubljani so bili štirje jasni dnevi (slika 19), kar je dan več od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja je bilo 6 marcev brez jasnega dneva, kar 14 jasnih marčevskih dni je bilo v Ljubljani v letu 1953, leta 1961 pa 13. 15 LJUBLJANA I 30 20 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 19. Število jasnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 20. Število oblačnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 19. Number of clear days in March and the Figure 20. Number of cloudy days in March and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kočevskem, in sicer 18, 16 v Črnomlju, po 13 so jih zabeležili v Postojni, Novem mestu, v Celju in Slovenj Gradcu, 12 na Kredarici. V Ljubljani je bilo 13 oblačnih dni (slika 20), kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju; marca 1964 je bilo 25 oblačnih dni, le en oblačen dan pa so zabeležili marca 1953. Najmanj oblačnih dni, po 9, je bilo v Lescah, na obali, v Mariboru in Murski Soboti. Povprečna oblačnost je bila v večjem delu Slovenije med 5,5 in 6,7 desetin. Najmanjša je bila povprečna oblačnost na obali, v povprečju so oblaki prekrivali polovico neba, največja pa na Kočevskem s 7,2 desetinami. Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 25 12 9 15 6 3 5 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 E 50 E r 40 C 'ra 30 T3 ra ^ 20 -- 8 o + 6 o o C >o 4 Si tn 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 40 E ra -o ra 20 10 E 40 E ra ■o S 20 10 0 60 50 E 40 ra 20 £1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan p 8 3 6 O O 2 0 12 10 8 6 4 2 0 12 10 60 -, 50 1= 40 JE TO "O <0 20 10 0 10 8 a> tn 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 40 £ o g 30 > ra -o « 20 10 0 6 o o n >o 4 § tfi 2 0 12 10 8 3 .Q 6 o o C >o 4 Si tn 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 50 IT 40 JE TO "O S. 20 10 0 60 50 0 4 c £20 O (fi 2 10 00 (A .Q 6 o o n >o 4 Si tn 2 0 12 10 '(D 8 3 ■Q 6 o o C >o 4 != O tn 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2007 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2007 70 12 60 50 50 cu n 30 4 0 c 30 CD c 30 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - marec 2007 Table 2. Monthly meteorological data - March 2007 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 6,0 2,8 12,0 1,1 19,2 14 -4,5 21 11 0 434 150 6,0 9 6 109 109 8 0 0 4 28 20 6,5 Kredarica 2514 -5,7 1,4 -2,9 -7,9 3,8 5 -15,6 22 31 0 797 130 95 6,7 12 4 158 127 12 1 18 31 285 31 744,0 3,3 Rateče-Planica 864 3,1 2,3 10,2 -2,2 18,3 14 -11,0 22 24 0 522 150 98 5,5 10 5 138 139 10 1 1 21 58 20 914,9 5,5 Bilje 55 10,3 3,1 15,9 5,1 23,0 14 -1,4 22 2 0 280 164 109 5,6 11 7 61 61 7 2 0 0 0 0 1007,7 8,0 Letališče Portorož 2 10,6 3,6 16,3 5,8 21,6 13 -0,4 23 1 0 226 173 106 5,0 9 8 53 72 7 0 0 0 0 0 1013,8 8,2 Godnje 295 9,4 3,7 15,0 5,7 21,5 14 0,5 19 0 0 317 5,6 11 7 69 65 7 0 0 0 0 0 Postojna 533 6,8 3,3 11,2 3,0 18,4 16 -1,8 5 5 0 410 130 98 6,4 13 6 94 78 10 0 2 4 30 20 6,9 Kočevje 468 5,9 2,2 11,7 1,4 19,5 17 -4,1 22 11 0 436 7,2 18 4 102 88 9 1 5 6 39 20 6,9 Ljubljana 299 8,5 3,1 13,3 3,8 21,0 14 -2,4 22 3 0 358 135 106 6,6 13 4 112 115 8 1 3 4 19 20 980,2 7,5 Bizeljsko 170 8,2 2,6 14,0 3,3 20,8 14 -2,4 22 4 0 360 6,1 11 6 111 149 7 0 1 0 0 0 Novo mesto 220 8,1 3,1 13,1 3,4 20,6 17 -2,2 22 2 0 347 126 93 6,5 13 5 96 123 9 1 4 4 28 20 987,0 7,7 Črnomelj 196 8,6 2,9 14,2 3,2 21,0 17 -2,5 12 6 0 325 6,7 16 7 106 119 8 0 1 1 4 20 Celje 240 7,2 2,7 13,6 1,3 20,1 14 -6,0 22 14 0 389 145 121 6,2 13 5 98 129 10 2 3 4 22 20 987,3 7,3 Maribor 275 8,0 2,8 13,1 3,6 19,7 14 -0,2 22 1 0 356 152 115 6,1 9 5 113 166 8 1 0 3 14 20 983,0 6,9 Slovenj Gradec 452 5,5 2,3 11,8 0,4 19,1 14 -4,6 12 16 0 450 147 104 6,1 13 6 133 197 11 1 2 5 21 20 6,9 Murska Sobota 188 7,4 2,6 13,4 1,9 19,4 14 -2,8 22 11 0 392 154 114 5,9 9 6 87 178 8 0 3 2 9 20 993,6 7,0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TSi < 12 °C i=1 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - marec 2007 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - March 2007 Postaja I. dekada II . dekada III . dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 11,9 16,8 18,9 7,9 4,0 5,7 1,6 10,5 17,8 21,6 5,0 2,6 2,9 0,4 9,5 14,3 17,8 4,5 -0,4 2,6 -3,5 Bilje 10,8 16,3 19,5 6,5 1,2 4,3 -0,8 10,6 18,0 23,0 4,1 1,3 2,2 -2,4 9,4 13,6 17,2 4,9 -1,4 2,9 -4,4 Postojna 7,8 11,9 15,4 4,3 -1,8 2,3 -4,0 7,5 13,6 18,4 2,2 -1,3 1,1 -2,6 5,2 8,4 11,4 2,5 -1,0 0,1 -3,6 Kočevje 8,1 12,9 17,2 3,6 -1,6 2,7 -3,2 5,8 14,5 19,5 -0,7 -3,5 -0,8 -4,8 4,1 7,9 11,7 1,2 -4,1 0,3 -5,3 Rateče 4,0 10,5 13,4 -1,2 -4,6 -3,4 -9,9 4,4 13,9 18,3 -2,4 -5,4 -4,4 -8,4 1,3 6,6 11,3 -2,7 -11,0 -5,3 -16,3 Lesce 7,3 12,5 16,4 2,9 -1,9 1,5 -3,4 5,9 14,2 19,2 0,0 -3,6 -0,8 -5,5 4,8 9,5 13,0 0,6 -4,5 -1,3 -7,9 Slovenj Gradec 7,1 12,6 16,6 2,6 -1,4 0,4 -5,4 5,5 14,4 19,1 -1,2 -4,6 -2,5 -8,2 4,0 8,8 12,1 -0,2 -3,0 -1,6 -4,8 Brnik 7,2 12,7 17,8 2,7 -2,4 5,9 15,4 20,6 -1,2 -4,3 5,2 10,5 13,7 -0,5 -8,8 Ljubljana 9,5 13,5 18,4 5,4 1,3 2,9 -3,0 8,9 15,7 21,0 2,8 -0,3 -0,4 -5,1 7,1 11,0 14,7 3,2 -2,4 0,4 -8,6 Sevno 8,0 12,2 17,1 5,0 2,2 2,8 -1,6 8,4 14,3 18,5 4,1 -1,3 1,9 -1,6 5,0 8,7 11,9 1,9 -1,0 -0,2 -6,0 Novo mesto 9,6 14,2 19,0 5,4 0,4 3,8 -2,8 8,3 15,3 20,6 1,9 -1,5 0,7 -5,2 6,5 10,1 14,8 2,9 -2,2 1,0 -5,9 Črnomelj 10,2 15,5 19,3 4,7 -1,5 3,2 -3,5 8,4 16,2 21,0 1,0 -2,5 -0,2 -4,5 7,4 11,1 15,5 4,0 -2,0 2,0 -4,0 Bizeljsko 8,9 14,0 17,0 4,7 -0,4 3,9 -1,0 8,3 16,2 20,8 1,8 -2,0 2,2 -2,4 7,4 12,0 16,0 3,4 -2,4 2,6 -3,0 Celje 8,5 14,2 18,6 3,1 -1,6 7,3 15,8 20,1 0,1 -3,5 6,0 11,0 14,2 0,7 -6,0 Starše 8,6 14,1 18,0 4,0 -0,6 2,5 -2,3 7,6 15,8 20,1 0,4 -1,7 0,1 -3,3 6,5 11,2 14,9 2,0 -5,1 0,5 -7,0 Maribor 9,2 13,9 16,9 4,7 0,3 8,5 15,2 19,7 3,2 0,5 6,5 10,5 13,9 3,0 -0,2 Jeruzalem 8,8 13,1 17,0 5,4 2,5 4,1 0,0 8,9 14,1 19,0 4,4 -0,5 3,1 0,0 6,0 9,6 13,5 2,5 -1,0 1,0 -3,0 Murska Sobota 8,3 13,8 17,1 2,9 -2,2 1,6 -3,6 7,3 15,2 19,4 0,9 -1,0 -0,4 -4,4 6,5 11,3 14,5 1,8 -2,8 -0,4 -5,1 Veliki Dolenci 8,2 12,6 16,0 3,8 -0,5 0,8 -4,2 8,5 14,4 18,5 3,4 -0,4 0,1 -1,8 6,4 10,5 14,5 2,1 -1,5 -0,5 -6,0 LEGENDA: Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs ■ povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ manjkajoča vrednost ■ povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) ■ absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - marec 2007 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - March 2007 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2007 I. II. III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 19,4 3 20,1 1 13,5 5 53,0 9 217 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 17,1 5 37,3 2 6,2 3 60,6 10 270 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 35,0 6 42,3 2 16,5 5 93,8 13 393 0 0 30 1 15 3 30 4 Kočevje 39,1 4 37,6 2 24,9 6 101,6 12 339 0 0 39 1 24 5 39 6 Rateče 34,9 4 86,4 2 17,1 5 138,4 11 330 28 10 58 1 48 10 58 21 Lesce 22,1 5 75,0 2 11,6 3 108,7 10 286 0 0 28 1 18 3 28 4 Slovenj Gradec 37,8 6 61,7 2 33,8 5 133,3 13 254 0 0 21 1 11 4 21 5 Brnik 31,6 6 50,0 2 13,1 3 94,7 11 243 0 0 30 1 24 4 30 5 Ljubljana 48,8 7 51,3 2 11,8 6 111,9 15 327 0 0 19 1 13 3 19 4 Sevno 35,7 6 57,3 1 14,1 7 107,1 14 229 0 0 48 1 32 4 48 5 Novo mesto 26,5 4 43,9 1 25,5 7 95,9 12 215 0 0 28 1 14 3 28 4 Črnomelj 41,4 5 48,6 1 16,2 8 106,2 14 298 0 0 4 1 0 0 4 1 Bizeljsko 33,2 5 56,3 1 21,1 6 110,6 12 225 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 28,9 5 60,2 2 9,3 6 98,4 13 221 0 0 22 1 13 3 22 4 Starše 23,2 5 68,0 1 26,3 6 117,5 12 213 0 0 21 1 12 3 21 4 Maribor 29,7 5 55,1 1 28,4 5 113,2 11 194 0 0 14 1 10 2 14 3 Jeruzalem 38,8 5 49,0 1 24,3 4 112,1 10 200 0 0 40 1 27 5 40 6 Murska Sobota 19,4 5 47,2 1 20,5 4 87,1 10 157 0 0 9 1 4 1 9 2 Veliki Dolenci 16,5 3 36,8 1 22,1 4 75,4 8 143 0 0 15 1 8 2 15 3 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2007 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Dmax - višina snežne odeje (cm) s.d. - število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2007 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax - snow cover (cm) s.d. - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. marca 2007 g > ro "O ro Si ro g > 400 300 200 100 0 L JU BLv JAN slA r t— j— J S S i J l.jan l.feb l.mar 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana M 7 4 % 7 1 % N 10 m's 7 3 % NNW 13 %/s NNE 13 %/s Maribor 3 6 % N 20 m'S NNE 56 % NNE 23 m's Kredarica M 2 7 % 15 7 % N 31 m's 2 2 % NNW 7 0m's NNE 22 m's Novo mesto 2 3 % 2 1 % N 0 9 m's 36 % NNW 01 m's NNE 16 %'s Portorož - letališče Bilje Slika 22. Vetrovne rože, marec 2007 Figure 22. Wind roses, March 2007 4 4 % NNW 14 m/s 5.3 % NE 1 9 m's 3 9 % NW 1 5 m's Kie 14 5 % NE 1.4 m's ...a.25 8 % NW 6.1 m's Kie 2 0 % NE 2.5 m's EMC 3 7 % ENE 1.5 m's 2 6 % WNW 16 m's CMC 2 8 % ENE 2 9 m's 3.6 % E 13 m's 1.9 % W 18 m's 6.1 % E 2 8 m's WSW 06 %'s CCC 2 6 % ESE 1.2 m's 2.2 % WSW 19 m's 0.0 % WSW 0 0 m's ccc 162 % ESE 3.6 m's ESE 1.5 m's «... 0 7 % SW 1.2 m's 3.9 % SE 1.8 m's 6.2 % SW 3.0 m's SE 4 5 % SE 1.4 m's 0.3 % SW 2 3 m's SE 8 1 % SE 5.6 m's 3 8 % SSW 3 0 m's 6 7 % SSE 2 2 m's 2.8 % 2.8 % SSW 15 m's „„„, SSE 11 m SSE 0 3 % SSE 44 m's 7 5 % S 2 9 m's SSW 1.9 m's S 2 8 % S 14 m's 1 8 % N 2 2 m's N 13 m's 2 6 % NNW 2 4 m's 1 3 % NNE 4 0 m's NNW 0 6 m's NNE 2 6 m's 3.8 % NW 1 3 m's 2 3 % NW 0 8 m's MC 4 4 % NE 2.7 m's 5 5 % NW 37 m's MC 10 7 % NE 5.7 m's NE 2.0 m's WNW 11 %'s 16.3 % ENE 2.8 m's EMC 16 2 % ENE 5.8 m's 3.0 % WNW 1 2 m's CMC 12 7 % ENE 2.9 m's 8.7 % W 1.1 m's 8.8 % E 2 4 m's 2.0 % W 2.8 m's 4.4 % E 3 3 m's »„. 3 7 % W 16 m's 34.4 % E 3 1 m' 2.2 % WSW 2 2 m's 1-«- 9 0 % ESE 3.1 m's 8.8 % WSW 18 m's 5 6 % WSW 1 6 m's ccc 96 % ESE 2.1 m 1.5 % SW 3.1 m's 25.0 % SE 3.4 m's 5.3 % SW 1.2 m's 2.0 % SE 1.6 m's SW 2.1 SE 0.8 m's 3.5 % SSW 5 5 m's 7.1 % SSE 4.2 m's «... 84 % ccc 32 % SSW 1.8 m's SSE 1.0 m's CC1A/4 0 % ccc 18 % SSW 1.7 m's SSE 2.7 m's S 4 9 m's 3.3 % S 3 6 m's S 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 41 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 19. marca dosegel 20,4 m/s, bilo je 17 dni z vetrom nad 10 m/s in en dan z vetrom nad 20 m/s. V Kopru je bilo 14 dni z vetrom nad 10 m/s, dva dni z vetrom nad 20 m/s ter dva nad 30 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema skupno pihal v slabih 57 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 10. marca dosegel 17,4 m/s, bilo je 15 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 41 % terminov, severnik s sosednjima smerema pa v slabih 22 %. Najmočnejši sunek je bil 26. marca 13,9 m/s, veter je v 10 dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 10 dneh presegel 20 m/s, v 5 dneh 30 m/s, 5. marca je v sunku dosegel hitrost 42,6 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 55 % vseh terminov, vzhodjugovzhodniku s sosednjima smerema 30 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 47 % vseh primerov. Sunek vetra je 1. marca dosegel 15,7 m/s; bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu je največkrat pihal vzhodseverovzhodnik, s sosednjima smerema mu je pripadlo 32 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je 26. marca dosegel 18,3 m/s, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 1. marca dosegel hitrost 28,3 m/s, bilo je 7 dni z vetrom nad 20 m/s. V parku Škocjanske jame je bilo 20 dni z vetrom nad 10 m/s, dva dni z vetrom nad 20 m/s, 11. marca je veter dosegel 22,5 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, marec 2007 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, March 2007 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 6,0 3,5 1,7 3,6 95 88 44 72 100 156 71 106 Bilje 5,2 3,7 0,7 3,1 56 152 14 61 93 150 90 109 Postojna 5,8 4,2 0,0 3,3 114 130 29 78 76 162 66 98 Kočevje 6,3 2,5 -1,5 2,2 119 109 51 88 Rateče 4,8 3,8 -1,2 2,3 120 322 39 139 98 143 63 98 Lesce 5,9 2,9 -0,4 2,8 85 248 27 109 Slovenj Gradec 5,8 2,5 -1,2 2,3 250 316 102 197 93 158 68 104 Brnik 5,7 2,7 -0,1 2,7 121 188 31 99 Ljubljana 6,1 3,8 -0,4 3,1 181 185 27 115 84 164 79 106 Sevno 5,5 4,4 -1,6 2,7 156 239 37 126 Novo mesto 6,6 3,6 -0,7 3,1 120 201 75 123 65 174 51 93 Črnomelj 6,6 3,1 -0,5 2,9 140 205 45 119 Bizeljsko 5,4 3,0 -0,3 2,6 170 269 62 149 Celje 5,9 3,1 -0,6 2,7 138 314 26 129 102 189 82 121 Starše 5,5 2,8 -0,8 2,5 136 398 88 184 Maribor 6,1 3,7 -0,9 2,8 162 310 88 166 105 179 73 115 Jeruzalem 5,5 3,9 -1,7 2,4 231 285 84 178 Murska Sobota 5,6 2,8 -0,5 2,6 144 369 91 178 93 174 82 114 Veliki Dolenci 5,3 4,0 -0,7 2,7 130 267 97 153 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M ■ odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) ■ padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) ■ trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec ■ mean temperature anomaly (°C) ■ precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) ■ bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) thirds and month Prva tretjina marca je bila povsod opazno toplejša od dolgoletnega povprečja, v večini Slovenije za 5 do 6 °C; najmanjši odklon je bil v Ratečah (4,8 °C), največji v Novem mestu in Črnomlju (6,6 °C). 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dolgoletno povprečje padavin je bilo v večini Slovenije preseženo, z izjemo Lesc, obale in Goriškega, kjer niso dosegli dolgoletnega povprečja; v Slovenj Gradcu je padla 2,5-kratna količina povprečnih padavin, v Jeruzalemu 2,3-kratna. Dolgoletno povprečje sončnega vremena je bilo malenkostno preseženo le v Celju (2 %) in Mariboru (5 %), na obali pa je sonce sijalo ravno toliko kot v povprečju. Drugod je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem sončnega vremena primanjkovalo, v Postojni so zabeležili le tri četrtine običajnega sončnega vremena in v Novem mestu 65 %. Povprečna temperatura v osrednji tretjini je bila prav tako nad dolgoletnim povprečjem, vendar z manjšimi odkloni, kot v prvi tretjini marca. Pozitivni odkloni so bili med 3 in 4 °C; v Sevnem je bilo 4,4 °C topleje, v Slovenj Gradcu in Kočevju 2,5 °C. Padavine so bile obilne, povprečje je bilo ponekod nekajkrat preseženo, z izjemo obale, kjer je bilo doseženih le 88 % dolgoletnega povprečja. V Staršah je padla skoraj 4-kratna količina običajnih padavin, v Murski Soboti 3,7-kratna, v Ratečah in Slovenj Gradcu približno 3,2-kratna. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, presežek je bil v Celju 89 % in v Mariboru za 79 %, v Ratečah pa 43 %. Ob koncu osrednje tretjine je po nižinah v notranjosti države zapadel sneg. Slika 23. Sneg 19. marca 2007 v Grosupjem (Foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Snow cover on 19 March 2007 in Grosuplje (Photo: Sinjur) Iztok Zadnja tretjina marca je bila za razliko od prvih dveh tretjin v večini Slovenije hladnejša od dolgoletnega povprečja, izjeme so bili le obala (1,7 °C topleje), Goriška (0,7 °C), v Postojni pa so dosegli povprečje. Negativno odkloni so bili večinoma majhni. Dolgoletno povprečje padavin so presegli le v Slovenj Gradcu (za 2 %), drugod so bile padavine podpovprečne, najbolj na Goriškem, v Postojni, Ljubljani in Celju, kjer niso dosegli tretjine običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, večinoma med 60 in 90 % povprečnega trajanja, v Novem mestu je sonce sijalo le polovico toliko časa kot običajno. Na Goriškem in Celjskem sta bili zabeleženi po dve nevihti, na Kredarici, v Ratečah, Kočevju, Ljubljani, Mariboru, Slovenj Gradcu in v novomeški pokrajini po ena. LJUBLJANA .1 .1 1. .1 1 .,1.1 .Jll 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Največja višina snega v marcu Figure 24. Maximum snow cover depth in March 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. 31. marca je bila snežna odeja debela 285 cm, kar je 67 cm manj od dolgoletnega povprečja. Marca je bilo največ snega leta 2001 (595 cm), leta 1977 je bilo 588 cm, leta 1978 503 cm in 1979 496 cm. Malo snega je bilo v marcih 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. 80 60 0 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 320 280 240 f- 200 o 03 160 !_ > 120 80 40 0 KREDARICA Slika 25. Dnevna višina snežne odeje marca 2007 na Kredarici Figure 25. Daily snow cover depth in March 2007 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Na sliki 26 je prikazano število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti, povsod so zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Marca je sneg v gorah prekrival tla ves mesec, v Zgornjesavski dolini 21 dni, 6 dni v Kočevju, 5 v Slovenj Gradcu, po 4 take dni so zabeležili v Lescah, Postojni, Ljubljani, Novem mestu in Celju. Le en dan je snežna odeja zdržala v Črnomlju, dva dni v Murski Soboti in tri dni v Mariboru. 25 20 - o 15 10 - 5 LJUBLJANA 11 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 20 C "O O 15 > (D >(A 20 0 NOVO MESTO L Ik ll 'In ill i 60 "E ro 40 20 Ml JRSKA SOBOTA t 1 1. J ■i.1 .■I. 1 _. I i 1. 1 80 60 "E ta 40 C 20 MARIBOR ll i. 1, 1 .1 ■Ii .lil 1 II. .. .1 1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 250 - 200 "E "to 150 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 50 RATEČE 1 i .1 1 III. 1, 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 27. Najvišja snežna odeja v marcu Figure 27. Maximum snow cover depth in March Na Kredarici so zabeležili 18 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju je bilo 5 dni z meglo, dan manj v Novem mestu, po trije dnevi z meglo so bili v Ljubljani, Celju in Murski Soboti, po dva v Slovenj Gradcu in Postojni. Le po en dan so zabeležili v Ratečah, na Bizeljskem in v Črnomlju. Slika 28. Število dni z meglo v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 28. Number of foggy days in March and the mean value of the period 1961-1990 20 15 = 10 > 1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 23 Razvoj vremena v marcu 2007 Weather development in March 2007 Janez Markošek 1. marec Zmerno do pretežno oblačno, jugozahodnih Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z močnimi zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 17 °C. 2. marec Prehod hladne fronte - dež, razjasnitve, plohe in nevihte Ob močnih višinskih zahodnih vetrovih se je zjutraj prek Slovenije pomikala hladna fronta (slike 1-3). Sprva je bilo oblačno in deževno, čez dan je dež od zahoda ponehal in delno se je razjasnilo. Popoldne in zvečer so bile še krajevne plohe in nevihte. Ob prehodu hladne fronte je v severovzhodni Sloveniji zapihal severni veter. Na Primorskem je bilo dežja zelo malo, drugod pa je padlo največ do 15 mm padavin. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 14 °C, na Primorskem do 18 °C. 3. marec Pretežno oblačno, občasno ponekod rahle padavine, posamezne nevihte, jugozahodnih, jugo Nad večjim delom Evrope je bilo še vedno obsežno območje nizkega zračnega pritiska, eno od središč je bilo nad srednjo Evropo. Z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi je pritekal vlažen zrak. Ob morju je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pihal je jugo. Drugod je prevladovalo oblačno vreme. Občasno je ponekod rahlo deževalo, pojavljale so se krajevne plohe in ponekod (na primer na Koroškem) tudi posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 16 °C, ob morju okoli 18 °C. 4.-5. marec Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, vetrovno Nad srednjo Evropo se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska, ki se je drugi dan pomaknilo proti vzhodu. V višinah je sprva pihal severozahodnik, drugi dan se je veter obračal na zahodno in jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Prvi dan zjutraj je bila ponekod po nižinah megla, čez dan pa je pihal severozahodni do severovzhodni veter. Drugi dan je v višjih legah zapihal jugozahodnik, ki je le redkokje segel v nižine. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 19 °C. 6. marec Sprva oblačno, rahle padavine, čez dan delne razjasnitve, popoldne še posamezne plohe, toplo Nad severozahodno, severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Ob jugozahodnih višinskih vetrovih je v noči na 6. marec oslabljena vremenska motnja oplazila naše kraje. Sprva je bilo oblačno, predvsem v noči na 6. marec je ponekod rahlo deževalo. Čez dan je bilo delno 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile še posamezne plohe. Največ jasnine je bilo v vzhodni Sloveniji. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 19 °C. 7.-8. marec Oblačno s padavinami, jugozahodnik, jugo, nato burja Nad zahodno, severno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je počasi pomikala prek Slovenije. V višinah je bila nad zahodno Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom (slike 4-6), katere južni del se je nad zahodnim Sredozemljem odcepil v samostojno jedro. Nad nami je pihal jugozahodni do južni veter, drugi dan se je v nižjih plasteh ozračja obrnil na severovzhodno smer. Pooblačilo se je, prvi dan je bilo v vzhodni Sloveniji še delno jasno. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. V zahodni in osrednji Sloveniji je deževalo, do večera se je dež razširil nad vso Slovenijo. Ponoči in drugi dan je bilo oblačno s padavinami, snežilo je nad 1200 metrov nadmorske višine. Proti večeru je v severovzhodni Sloveniji zapihal severni veter, na Primorskem burja. Padlo je od 15 do 35 mm padavin. Z izjemo Zgornjesavske doline so bile najvišje dnevne temperature od 10 do 16 °C. 9. marec Na Primorskem delno jasno, burja, drugod pretežno oblačno, posamezne plohe Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno in deloma srednjo Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena vremenska motnja se je prek srednje Evrope pomikala proti vzhodu in na vreme pri nas vplivala predvsem s povečano oblačnostjo. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je burja. Drugod je prevladovalo pretežno oblačno vreme, popoldne so bile posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 11 °C, na Primorskem do 17 °C. 10.-11. marec Pretežno jasno, občasno zmerno do pretežno oblačno, severovzhodnik, burja Iznad zahodne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega pritiska, nad Sredozemljem pa je bilo ciklonsko območje. S severovzhodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal razmeroma suh zrak. Oblačnost se je spreminjala, vendar je prevladovalo pretežno jasno vreme. Bolj oblačno je bilo 11. marca zjutraj. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15 °C, na Primorskem od 15 do 18 °C. 12.-14. marec Jasno V območju visokega zračnega pritiska se je nad nami zadrževal topel in suh zrak. Jasno je bilo, prvi dan je predvsem v Vipavski dolini še pihala šibka burja. Jutranje temperature so bile marsikje pod lediščem, čez dan pa je bilo iz dneva v dan topleje. 14. marca so bile najvišje dnevne temperature od 18 do 23 °C. 15. marec Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne v osrednji Sloveniji in delu Gorenjske nizka oblačnost V območju visokega zračnega pritiska je prehodno v nižjih plasteh ozračja s šibkimi jugovzhodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, le zjutraj in dopoldne se je v osrednji Sloveniji ter delu Gorenjske zadrževala nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16. marec Jasno in toplo Nad južno polovico Evrope je bilo še vedno obsežno območje visokega zračnega pritiska s suhim zrakom v višinah. Jasno je bilo, jutranje temperature so bile ponekod pod lediščem, najvišje dnevne pa so bile od 16 do 20 °C. 17.-18. marec Spremenljivo, občasno pretežno oblačno, jugozahodnih, jugo Območje nizkega zračnega pritiska se je nad severno polovico Evrope poglobilo in se širilo proti južni Evropi. Hladna fronta se je od severozahoda bližala Alpam. Veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer, obsežna višinska dolina se je spustila daleč proti jugu - nad zahodno Sredozemlje (slike 7-9). Prvi dan zjutraj je bilo še pretežno jasno, čez dan se je pooblačilo. Pihal je jugozahodni veter. Drugi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, največ jasnine je bilo v severovzhodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21 °C. 19.-20. marec Oblačno s padavinami, nevihte, močna ohladitev, sneg do nižin, burja Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska, sekundarno ciklonsko območje pa se je poglobilo tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom. V višinah je bila sprva nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem obsežna dolina s hladnim zrakom, katere južni del se je nad severnim Sredozemljem in Alpami odcepil v samostojno jedro (slike 10-12). Nad nami so pihali jugozahodni do jugovzhodni vetrovi, v nižjih plasteh ozračja pa se je 19. marca veter obrnil na severovzhodno smer. Začel je pritekati precej hladnejši zrak. V noči na 19. marec je pričelo deževati, zjutraj je bilo povsod oblačno in deževno. Pihal je jugozahodnik, ob morju jugo. Kmalu se je od severovzhoda pričelo hladiti, že zgodaj dopoldne je po nižinah severne in severovzhodne Slovenije dež prešel v sneg. Sredi dneva je začelo snežiti v osrednji Sloveniji, do večera je hladen zrak preplavil vso Slovenijo. Ob prehodu hladne fronte je zapihal severni veter, na Primorskem burja. Pojavljale so se tudi nevihte. Drugi dan je prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Po nižinah je predvsem rahlo snežilo, ponekod je sneg prešel v rahel dež. Popoldne se je delno razjasnilo. Po nižinah je zapadlo do 20 centimetrov snega, v nekoliko višjih legah tudi okoli pol metra. Najmanj padavin, okoli 30 mm, je padlo na Primorskem, največ, lokalno več kot 100 milimetrov, pa v hribovitem in gorskem svetu zahodne Slovenije. V visokogorju je zapadlo blizu metra novega snega. 21. marec Zmerno do pretežno oblačno, zjutraj ponekod po nižinah megla, burja Nad srednjo Evropo in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Na Primorskem je pihala burja. Zjutraj je bilo precej hladno, najnižje jutranje temperature so bile od -8 do -1 °C, na Primorskem od 2 do 6 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 5 do 9 °C, na Primorskem do 12 °C. 22.-23. marec Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod zmerno do pretežno oblačno Nad srednjo Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah pa je večino Evrope pokrivalo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. V nižjih 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo plasteh ozračja je od severovzhoda pritekal hladen zrak. Na Primorskem je prevladovalo pretežno jasno vreme, pihala je burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno. Drugi dan je tudi v notranjosti Slovenije pihal severni do severovzhodni veter. Hladno je bilo, prvi dan zjutraj so bile temperature v večjem delu Slovenije pod lediščem, čez dan pa je bilo od 7 do 13 °C, na Primorskem drugi dan do 15 °C. 24.-25. marec Oblačno z občasnimi padavinami, burja, hladno Na vreme pri nas je vplivalo območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad Italijo. Višinsko jedro hladnega zraka je bilo nad Alpami, delom zahodne in srednje Evrope in nad severnim ter zahodnim Sredozemljem (slike 13-15). Že v noči na 24. marec je bilo oblačno z občasnimi padavinami. Tako vreme se je nadaljevalo tudi čez dan. V Zgornjesavski dolini je sprva snežilo, nato je sneg prešel v dež. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Drugi dan je bilo na Primorskem in v Prekmurju občasno zmerno oblačno. Drugod je bilo oblačno, občasno je ponekod še rahlo deževalo. Na Primorskem je pihala burja, drugod severni do severovzhodni veter. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 12 °C, na Primorskem in v Prekmuiju drugi dan do 14 °C. 26.-29. marec Spremenljivo oblačno, hrajevne plohe, sprva burja Iznad južne Skandinavije in srednje Evrope je nad naše kraje segalo območje visokega zračnega pritiska. Zadnji dan obdobja se je s svojim središčem pomaknilo nad vzhodno Evropo. V višinah je bilo pretežni del obravnavanega obdobja južno od nas manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad naše kraje je pritekal razmeroma vlažen zrak. Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Največ jas-nine je bilo na Primorskem, kjer je pihala burja. Popoldne so bile krajevne plohe. Drugi dan je bilo v severovzhodni in deloma osrednji Sloveniji občasno delno jasno, drugod pretežno oblačno. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. 28. marca je bilo povsod zmerno do pretežno oblačno, popoldne so bile krajevne plohe. Zadnji dan obdobja pa je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 8 do 16 °C . 30.-31. marec Oblačno z občasnimi padavinami Nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad zahodno Evropo jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je segalo tudi proti srednji Evropi (slike 16-18). Nad nami so večinoma prevladovali jugozahodni do jugovzhodni vetrovi, pritekal je vlažen zrak. Prvi dan je bilo oblačno, občasno je deževalo. V severovzhodni Sloveniji je bilo suho vreme. Tudi drugi dan je bilo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. V severovzhodni Sloveniji je bilo zmerno oblačno. Proti večeru se je tudi na Primorskem delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 16 °C, v Zgornjesavski dolini le okoli 6 °C . 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 3. 2007 ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on March, 2nd 2007 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 3. 2007 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on March, 7th 2007 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 2. 3. 2007 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on March, 2nd 2007 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 7. 3. 2007 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on March, 7th 2007 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 3. 2007 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on March, 2nd 2007 at 12 GMT 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 3. 2007 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on March, 17th 2007 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 3. 2007 ob 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on March, 19th 2007 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 19. 3. 2007 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on March, 19th 2007 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 17. 3. 2007 ob 13 uri Figure 9. 500 mb topography on March, 17h 2007 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 3. 2007 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on March, 19th 2007 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 3. 2007 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on March, 24th 2007 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 3. 2007 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on March, 30th 2007 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 24. 3. 2007 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on March, 24th 2007 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 30. 3. 2007 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on March, 30th 2007 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 3. 2007 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on March, 24th 2007 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 3. 2007 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on March, 30th 2007 at 12 GMT 30 Meteorološka postaja Sv. PrimoZ nad Muto / Podlipje Meteorological station Sv. Primož nad Muto / Podlipje Mateja Nadbath N a Sv. Primožu nad Muto / v Podlipju je padavinska meteorološka in fenološka postaja. Sv. Primož nad Muto je kraj v severni Sloveniji, na Kozjaku. Slika 1. Geografska lega naselja Sv. Primož nad Muto (vir: Atlas Slovenije) Figure 1. Geographical position of Sv. Primož nad Muto (from: Atlas Slovenije) Postaja se nahaja na strmem južnem pobočju Bricnika, na nadmorski višini 795 m, pri samotni kmetiji. Okolica je hribovita. Na severni strani je gozd, južno od ombrometra so posamezna sadna drevesa, gospodarsko poslopje in opazovalčeva hiša. Slika 2. Meteorološki opazovalni prostor na Sv. Primož nad Muto, levo ortofoto (vir: Naravovarstveni atlas), desno fotografija, slikana proti jugozahodu, april 2007 (foto: P. Stele) Figure 2. Meteorological station in Sv. Primož nad Muto, ortofoto on the left (From: Naravovarstveni atlas), and photo on the right taken to the southwest, April 2007 (Photo: P. Stele) Na padavinski meteorološki postaji na Sv. Primožu nad Muto / v Podlipju merimo višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujemo obliko padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave. Januarja 1913 so začeli z meteorološkimi meritvami in opazovanji v Pernicah. Že takrat je bila to padavinska meteorološka postaja. Februarja 1919 so meteorološke meritve prekinili in jih ponovno vzpostavili leta 1924 na Svetem Jerneju nad Muto (pred letom 1993 se je kraj imenoval Branik nad Muto). Leta 1925 so z opazovanji prenehali in z njimi ponovno začeli leta 1932, trajala so do konca leta 1944. Novembra 1946 so z meteorološkimi meritvami in opazovanji ponovno začeli, tokrat na Sv. Primožu nad Muto. Kraj se je leta 1955 preimenoval v Podlipje in konec 90. let ponovno nazaj v Sv. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Primož nad Muto. Fenološka opazovanja razvoja rastlin potekajo od leta 1954. Od leta 1946 meritve in opazovanja potekajo brez prekinitev. Marko in Franc Kristofl sta bila prva meteorološka opazovalca, opazovala sta od januarja 1913 do konca februarja 1919. V času od 1924 do 1925 je opazoval A. Trinkan, Ivan Verhunjak pa v času od 1932 do 1933. Leta 1933 je meritve in opazovanja prevzel Anton Butolo, leta 1937 pa Jurij Onuk; slednji je bil meteorološki opazovalec do leta 1944. Novembra 1946 je postal prostovoljni meteorološki opazovalec Ivan Onuk, od leta 1980 to delo opravlja njegov sin Ivan Onuk. mm 160 140 120 100 80 60 40 20 0 J F M A M J JASOND mesec / month Slika 3. Dolgoletna 1961-1990 povprečna mesečna višina padavin in višina padavin leta 2007 na Sv. Primožu nad Muto / v Podlipju Figure 3. Long-term 1961—1990 mean monthly precipitation and monthly precipitation in year 2007 in Sv. Primož nad Muto / Podlipje 1800 1500 1200 mm 900 600 300 Slika 4. Letna višina padavin v obdobju 1961-2006 in dolgoletna povprečna vrednost (rdeča črta) na Sv. Primožu nad Muto / v Podlipju Figure 4. Annual precipitation in period 1961-2006 and long-term mean annual value (red line) in Sv. Primož nad Muto / Podlipje Na Sv. Primožu nad Muto v dolgoletnem povprečju 1961-1990 pade letno 1215 mm padavin. Od mesecev dobi najmanj padavin januar, 49 mm, julij s 153 mm pa je mesec, ko jih pade največ (slika 3). Od letnih časov je najbolj namočeno poletje (448 mm), najmanj padavin dobi zima (165 mm, slika 5). Snežna odeja je na Sv. Primožu nad Muto običajen pojav; v dolgoletnem povprečju leži 88 dni na leto. Najzgodnejši mesec s snežno odejo je oktober, v obdobju 1961-2006 je bilo takšnih oktobrov 14; oktobra 1970 in 2003 je snežna odeja ležala 4 dni. Najpozneje smo snežno odejo zabeležili maja, v obdobju 1961-2006 jih je bilo 8; kar štirje dnevi s snežno odejo so bili maja 1979. Marca 2007 je na Sv. Primožu nad Muto padlo 108 mm padavin. Najvišja dnevna višina padavin je bila 20. v mesecu, ko je v 24 urah padlo 31,2 mm padavin. Sneg je letošnjega marca ležal 11 dni; 58 cm je bila najvišja snežna odeja, izmerili smo jo 20. marca. Dolgoletna povprečna marčna višina padavin je 76 mm. Le 5 mm padavin smo namerili marca 2003, kar je najmanj v obdobju 1961-2006. Največ padavin v marcu v omenjenem obdobju je bilo leta 1985, kar 173 mm. V obravnavanem obdobju je bila najvišja marčna enodnevna višina padavin izmerjena 27. marca 1969, 40,3 mm. V dolgoletnem povprečju marca na Sv. Primožu nad Muto snežna odeja leži dobrih 14 dni. Kar po cel mesec je snežna odeja ležala marca 1986, 1996 in 2004. Brez dneva snežne odeje je minil marec 1994. Najdebelejša snežna odeja v marcu je bila izmerjena 16. marca 1970, kar 84 cm. Najvišja marčna višina novozapadlega snega je bila 7. marca 1964, 60 cm. 0 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo mm 600 500 400 300 200 100 pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter Slika 5. Povprečna višina padavin v obdobju 1961 — 1990 in 2001-2005 ter višina padavin leta 2006 po meteoroloških letnih časih na Sv. Primožu nad Muto / v Podlipju Figure 5. Mean seasonal precipitation in 1961--1990 and 2001-2005 and in year 2006 in Sv. Primož nad Muto / Podlipje 200 mm Slika 6. Marčna višina padavin v obdobju 1961-2007 na Sv. Primožu nad Muto / v Podlipju Figure 6. Precipitation in March in period 1961-2007 in Sv. Primož nad Muto / Podlipje 0 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na Sv. Primožu nad Muto / v Podlipju v obdobju 1961-2006 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station in Sv. Primož nad Muto / Podlipje in the period 1961-2006 največ leto/datum najmanj leto/mesec maximum year/date minimum year/month letna višina padavin (mm) 1618 1996 915 2003 annual precipitation (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 324 julij 1972 0 januar 1964 oktober 1995 februar 1998 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 119.6 13. maj 1996 0 / višina snežne odeje (cm) oktober 1966,1988 132 11. februar 1986 1 januar 1989 snow cover depth (cm) december 1989 višina novozapadlega snega (cm) 90 10. februar 1986 0 / fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo 141 1996 7 1989 annual number of days with snow cover SUMMARY In Sv. Primož nad Muto / Podlipje the is precipitation meteorological station. It is located in northern part of Slovenia. Meteorological station was established in January 1913. Precipitation, snow cover and new snow cover are measured. Phenological station has been here since 1954. Ivan Onuk has been meteorological observer since 1980. 33 Slovenija pristopa k organizaciji EUMETSAT Slovenia and EUMETSAT sign membership agreement Mateja Iršič Žibert Dne 9. marca 2007 je bil na Agenciji RS za okolje slovesni podpis Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov EUMETSAT v zvezi s pristopom Republike Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi EUMETSAT. Sporazum sta podpisala minister za okolje in prostor dr. Janez Podobnik v imenu Vlade RS, v imenu generalnega direktorja EUMETSAT pa dr. Angiolo Rolli, direktor administracije EUMETSAT. Slika 1. Od leve proti desni: Karen Ernst, dr. Angiolo Rolli, dr. Janez Podobnik, Nataša Zupančič, dr. Piero Valabrega Figure 1. From left: Karen Ernst, dr. Angiolo Rolli, dr. Janez Podobnik, Nataša Zupančič, dr. Piero Valabrega Že 9. julija leta 2003 je bil podpisan Sporazum o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in EUMETSAT. Sporazum je Državni zbor Republike Slovenije ratificiral septembra istega leta in je začel veljati leta 2003 za obdobje petih let. Slovenija ima od takrat status sodelujoče države v EUMETSAT, s podpisom dne 9. marca 2007 Slovenija pristopa h Konvenciji o ustanovitvi EUMETSAT, da bo postala polnopravna članica organizacije, ko bo pogodbo ratificiral Državni zbor. Slovenija se bo tako pridružila dvajsetim polnopravnim državam članicam EUMETSAT: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Luksemburg, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija. Članstvu se bodo v naslednjih letih pridružile še ostale sodelujoče države EUMETSAT: Bolgarija, Estonija, Islandija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Republika Češka in Romunija. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Osnovna naloga EUMETSAT-a je vzpostavitev, vzdrževanje in izkoriščanje evropskih sistemov za operativne meteorološke satelite ob čim večjem upoštevanju priporočil Svetovne meteorološke organizacije (WMO). Operativni sateliti, s katerimi upravlja EUMETSAT, so sestavni del globalnega opazovalnega sistema v vesolju, ki ga koordinira Svetovna meteorološka organizacija. Danes predstavljajo satelitska opazovanja zelo pomemben vir podatkov o stanju ozračja in odločilno prispevajo k boljši vremenski napovedi in izdelavi opozoril o razvoju vremena, ki lahko povzroči nevarne vremenske pojave. V času, ko postajajo podnebne spremembe in problemi, povezani z slabšanjem okolja, vse bolj pereči, tudi EUMETSAT vse bolj usmerja svojo pozornost na spremljanje okolja oziroma parametrov, katerih proučevanje omogoča boljše razumevanje podnebnega sistema in z njim povezanih sprememb. Pri tem uporablja visoko tehnologijo in omogoča svojim članicam, da aktivno sodelujejo pri razvoju le-te. EUMETSAT tesno sodeluje z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), Evropskim centrom za srednjeročne napovedi vremena (ECMWF) in Svetovno meteorološko organizacijo (WMO), izmenjava poteka tudi z drugimi tovrstnimi institucijami, kot sta NOAA in NASA. Operativni programi, ki jih izvaja EUMETSAT, uporabljajo visoko tehnologijo. Zaradi tega sodelujejo pri razvoju sistemov predvsem raziskovalne institucije iz držav članic in sodelujočih držav, pri sami izgradnji pa njihova industrija. Ker sta Evropska komisija in EUMETSAT aktivna in zelo pomembna partnerja v GEO, Grupi za opazovanje Zemlje, in GMES, evropski iniciativi, ki razvija orodja in metode za izboljšanje našega okolja, bo Slovenija s pristopom h Konvenciji prispevala svoj delež k evropskim naporom, povezanih z izboljšanjem okolja. Istočasno se bo na ta način pridružila vsem tistim v svetu, ki si prizadevajo, da bo naš planet ostal zdravo življenjsko okolje tudi prihajajočim generacijam. 35 El Niño 2006/7 in La Niña 2007 El Niño 2006/7 and La Niña 2007 Tanja Cegnar, Maja Zupančič El Niño, ki se je pričel v drugi polovici leta 2006, se je končal in razmere na območju Tihega oceana so se normalizirale. Čeprav smo v delu leta, ko je prihodnji razvoj najtežje napovedati, strokovnjaki ugotavljajo, da obstaja verjetnost, da se bo v naslednjih dveh do treh mesecih razvila La Niña. Ponoven razvoj El Niña je malo verjeten. Decembra je bil površinski sloj morja v srednjem in vzhodnem delu tropskega dela Tihega oceana do 2 °C toplejši kot običajno, v začetku januarja še vedno okoli 1 °C toplejši. Do konca februarja se je temperatura spustila pod povprečje, vetrovi v spodnji plasti ozračja pa so bili blizu povprečja. Površinski sloj morja je bil v vzhodnem tropskem delu Tihega oceana hladnejši od povprečja in toplejši v zahodnem delu. Takšne razmere so tipične ob koncu El Niña. Slika 1. Pozitivni temperaturni odkloni površinskega sloja morja v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana v času El Niña, 23. december 2006 (vir: NOAA) Figure 1. Positive sea-surface temperature anomalies in central and eastern Equatorial Pacific Ocean in El Niño period, 23 December 2006 (Source: NOAA) Slika 2. Negativni temperaturni odkloni površinskega sloja morja v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana kaže na verjetnost razvoja La Niñe, 3. april 2007 (vir: NOAA) Figure 2. Negative sea-surface temperature anomalies in central and eastern Equatorial Pacific Ocean indicate the possibility of La Niña development, 3 April 2007 (Source: NOAA) Pred razmahom El Niña so podnebni vzorci kazali na mnoge značilnosti, povezane z El Niñom, vključno z bolj sušnimi razmerami kot ponavadi v mnogih območjih Avstralije, Indonezije in Fidžija, nenavadno obilnimi padavinami in poplavami v delih vzhodne Afrike ter podaljšanimi krajšimi sušnimi obdobji v delih južne Afrike. V tem delu leta, ko so napovedi razvoja prek tropskega dela Tihega oceana najmanj natančne. Dinamične in statistične napovedi kažejo na vrsto rezultatov za naslednjo četrtino do polovico leta. Po novembrskem in decembrskem višku El Niña večina modelov kaže na ohlajanje na povprečne razmere do sredine leta 2007. Opazovana stopnja ohlajanja je hitrejša od napovedi večine modelov. Sedaj večina modelov napoveduje razvoj La Niñe v naslednjih mesecih. Razen tega je pod površinskim slojem morja v srednjem in tropskem delu Tihega oceana prisotna hladnejša voda, kot je običajno. V naslednjih nekaj tednih naj bi dodatno ohladila že sedaj hladno vodo površinskega sloja morja. Naslednji dva do trije meseci bodo ključni za določitev ali se bodo normalne razmere nadaljevale ali pa bo prišlo do razvoja La Niñe. El Niño in La Niña sta med mnogimi dejavniki, ki pomagajo določiti pričakovane regionalne podnebne vzorce v naslednjih mesecih. Podrobne študije bodo v naslednjih mesecih posredovane preko državnih meteoroloških in hidroloških služb, pri nas je to Agencija RS za okolje. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podnebni vzorci v Tihem oceanu Raziskave v zadnjih desetletjih so pripeljale do pomembnih spoznanj o vlogi medsebojnega vplivanja med ozračjem in oceanom v tropskem delu Tihega oceana, ki spreminja globalno vreme in podnebne vzorce. V času El Niña je temperatura površinskega sloja morja v srednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana precej višja kot običajno. Nasprotno se temperatura v času La Niñe spusti pod povprečje. Te temperaturne spremembe so močno povezane s podnebnim kolebanjem po svetu in lahko trajajo 12 mesecev ali več. Močnemu El Niñu iz obdobja 1997-1998 je sledilo dolgotrajno obdobje La Niñe, ki je trajalo od sredine leta 1998 do začetka leta 2001. El Niño spremeni posamezne podnebne vzorce po svetu, vendar rezultati posameznih dogodkov niso nikoli enaki. Razen povezave med globalnimi učinki El Niña in njegove jakosti, vedno obstaja možnost dogodka, ki bo povzročil resne vplive v nekaterih regijah neodvisno od njegove jakosti. Napovedovanje in spremljanje El Niña/La Niñe Napovedovanje razvoja v Tihem oceanu je večplastno. Zapleteni dinamični modeli napovedujejo razvoj v tropskem delu Tihega oceana iz trenutno opazovanih razmer. Statistični modeli lahko ujamejo znanilce takšnih razvojev. Analiza trenutnih razmer doda nadaljnjo vrednost, posebej pri razlagi vplivov razmer pod površinskim slojem oceana. Vse napovedovalne metode stremijo k vključitvi učinkov medsebojnega vplivanja med oceanom in ozračjem ter podnebnim sistemom. Meteorološke in oceanografske podatke spremljanja in napovedovanja El Niña in La Niñe posredujejo državni in mednarodni opazovalni sistemi. Izmenjava in predelava podatkov poteka v programih, ki jih usklajuje Svetovna meteorološka organizacija. C=HJ| If" g r: .m I ¡5 Wk ' & Ki n S* WM jod Mnl IM Wtl in d Cool f^nl Vh4 mid C Slika 3. Vplivna območja El Niña (zgoraj) v zimskem (levo) in poletnem času (desno) ter vplivna območja La Niñe (spodaj) v zimskem (levo) in poletnem času (desno). Rdeča barva prikazuje topla območja, rumena suha in topla, svetlo zelena vlažna in topla območja, temno zelena barva vlažna, rjava suha območja, modra barva hladna, oranžna suha in hladna območja ter vijolična vlažna in hladna območja (vir: NOAA) Figure 3. Global effect of El Niño (upper photos) in winter (left) and summer (right) and global effect of La Niña (lower photos) in winter (left) and summer (right) (Source: NOAA) 37 Varno in trajnostno življenje: Družbene in gospodarske koristi informacij o vremenu, podnebju in vodah Secure and sustainable living: social and economic benefits of weather, climate and water services Tanja Cegnar V Madridu je od 19. do 22. marca 2007 potekala mednarodna konferenca z naslovom »Varno in trajnostno življenje: družbene in gospodarske koristi informacij o vremenu, podnebju in vodah«. Konferenco je organizirala Svetovna meteorološka organizacija v sodelovanju s Španskim ministrstvom za okolje. Pokroviteljica konference je bila španska kraljica Sofija, ki je konferenco tudi otvorila. Sodelovalo je 458 udeležencev iz 115 držav. Poleg otvoritvenega zasedanja je bilo 7 plenarnih zasedanj in vrsta vzporednih dogodkov, ki so se vrstili v jutranjih in opoldanskih terminih Konferenco so organizirali z namenom, da bi prispevali k varnemu in trajnostnemu življenju na našem planetu. Njen cilj je bil osvetliti koristi, ki jih prinašajo pravočasne, korektne in razumljive ter uporabne vremenske, podnebne in hidrološke informacije. Znanje in vedenje o vremenu, podnebju in vodah je potrebno približati uporabnikom. V ta namen je potrebno informacije primerno obdelati in prirediti. Pogosto se dogaja, da razpoložljivo znanje in informacije niso uporabljene v praksi, saj jih uporabniki ali ne poznajo ali pa si jih ne znajo pravilno razložiti. Meteorološke in hidrološke ter okoljske službe morajo svoje usluge približajo javnosti, politikom in neposrednim uporabnikom. V ta namen je Svetovna meteorološka organizacija (SMO) povabila najuglednejše predstavnike posameznih družbenih in gospodarskih področij, da predstavijo svoje videnje obstoječih pomanjkljivosti in možnosti za njihovo premostitev. Glavni poudarek je bil na potrebah tistih, ki so od vremena odvisni, in tistih, ki sprejemajo odločitve o dejavnostih, ki so odvisne od vremena in podnebja, kamor posredno ali neposredno spadajo vse človekove dejavnosti. Vse deležnike je potrebno ustrezno seznaniti z velikimi koristmi, ki jih prinese upoštevanje vremenskih in podnebnih informacij. Seznaniti jih je potrebno z vrsto obstoječih novih izdelkov in vrst informacij, ki jim lahko pomagajo sprejemati boljše odločitve. Uvajati je potrebno nove pristope pri vrednotenju teh koristi tako v raziskavah, kot v izobraževanju in aplikacijah. Zagotoviti je potrebno pogoje za okrepitev sodelovanja na vseh ravneh, od lokalnega do meddržavnega in globalnega. Tem zahtevam in ciljem mora ustrezati tudi infrastruktura državnih meteoroloških in hidroloških služb. Podnebne spremembe so ponovno izpostavile ranljivost sodobne družbe na vremenske in podnebne razmere ter potrebo po prilagajanju in ukrepanju v vseh časovnih in prostorskih razsežnostih. Prav gotovo bodo podnebne spremembe najbolj prizadele najrevnejše, ki so najbolj ranljivi. A tudi razvite države bodo utrpele veliko škodo, če se ne bodo pravočasno pripravile na posledice podnebnih sprememb. V ta sklop prizadevanj lahko štejemo tudi prizadevanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam, ki potekajo na Agenciji RS za okolje. Končni rezultat konference je akcijski načrt, ki so ga udeleženci konference sprejeli na zadnji plenarni seji 22. marca. Razdeljen je po posameznih področjih, ki jih v nadaljevanju na kratko povzemamo. izven časa plenarnih zasedanj. SECUHE rtNfl Sustainable living: Síi ni h I ancl Lc-uriomic Benefits of '/Vr.'íMirjr, Ciuiale d Wahr Services 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Kmetijstvo, vodni viri in naravno okolje Kmetijstvo, vodni viri in okoljski sektorji so verjetno primarni uporabniki vremenskih, podnebnih in hidroloških informacij. Potrebe po hrani, krmi in vodi naraščajo skupaj s hitro naraščajočim številom prebivalstva, posebej je to očitno v razvijajočih se državah. Informacije DMHS (državnih meteoroloških in hidroloških služb) so pomemben element za zagotavljanje trajnostnega razvoja in rabe naravnih virov. Potrebno je utečeno in sistematično zagotavljanje uslug DMHS končnim uporabnikom in vlagateljem v razvoj proizvodov in storitev. Izboljšati bo potrebno komunikacijo pri posredovanju informacij in podpirati razvoj brezplačne in neomejene izmenjave podatkov in informacij, da bi okrepili povezave z različnimi uporabniškimi sektorji. Vzpodbujati bo potrebno razvoj združenj podnebnih, hidroloških ter okoljskih strokovnjakov za izboljšanje upravljanja z vodo in učinkovito rabo le-te ter za učinkovitejši boj z naravnimi nesrečami, posebej s sušo in podnebnimi spremembami. Zdravje Okoljski dejavniki ključno določajo človekovo zdravje. Posebej vreme in podnebni dejavniki so posredno in neposredno odločilno povezani z velikim številom zdravstvenih težav, kot so prenosljive bolezni, meningitis, podhranjenost, kožni rak itd. Ukrepi na tem področju vključujejo zagotavljanje temeljnih podnebnih, epidemioloških in družbeno-gospo-darskih podatkov na lokalni ravni, združenih z GIS orodji za analize. Na njihovi osnovi je možno izdelati podnebne in zdravstvene napovedovalne modele in opozorilne sisteme, ki zagotavljajo dovolj časa za učinkovito ukrepanje in izvajanje podrobnih analiz za oceno razmerja med stroški in koristmi ukrepov. Okrepiti je potrebno prizadevanja in zagotavljati strokovne in finančne vire v zdravstvenih in meteoroloških ustanovah ter vlagati v lokalno komunalno infrastrukturo. Izboljšati bo potrebno sodelovanje med strokovnjaki za vreme, podnebje, medicino in medije, zagotoviti učinkovite poti obveščanja in posredovanja informacij ter opozoril. Razviti bo potrebno kakovostne vremenske napovedi posebej za posamezne zdravstvene probleme. Turizem in človekova blaginja Turizem je pomemben in hitro rastoč sektor v svetovnem gospodarstvu in eden najobčutljivejših na vplive vremena in podnebja. Je pomemben dejavnik uravnoteženja plačilne bilance nekaterih držav. Točne lokalne podnebne informacije so nujno potrebne pri planiranju in razvoju trajnostnega turizma ter upravljanju naravnega okolja. Varnost turistov bo možno izboljšati z izboljšanim opozarjanjem na nevarne dogodke; turistična industrija pa se bo morala prilagajati na raznolike vplive podnebne spremenljivosti in sprememb. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo > é fv ■i, Energetika, promet in komunikacije Telekomunikacije in energetika od DMHS zahtevajo osredotočenje na zahteve uporabnikov pri zbiranju podatkov, njihovi obdelavi, raziskavah in razvoju. Razvojna spoznanja se morajo hitro vključevati v storitve in izobraževanje. Napovedi so v energetskem in prometnem sektorju potrebne v vseh časovnih razsežnostih. Konferenca je poudarila pomen napovedi za različne skupine uporabnikov, npr. scenariji podnebnih sprememb za potrebe načrtovanja energetske in prometne infrastrukture, napovedi temperature in vetra v višinah za potrebe letalstva itd. Alternativni viri energije lahko pripomorejo k upočasnitvi naraščanja koncentracije toplogrednih plinov. Urbana poselitev in trajnostni razvoj Na področju urbanih ekosistemov je potrebno dati prioriteto meteorološkim storitvam, raziskavam, spremljanju in prenašanju strokovnih ugotovite v uporabniku prijaznejši jezik, kar bo olajšalo sprejemanje odločitev. V razvijajočih se državah, posebno v tropskih območjih, je potrebno ustrezno infrastrukturo izboljšati. Povsod je potrebno razviti zgodnji sistem opozarjanja na naravne nesreče in na dodatno ogroženost, ki jih lahko spremlja. Gospodarske in poslovne storitve 23. marca 2007 so predstavili operativni sistem METEOALARM, ki povezuje večino držav v organizaciji EUMETNET. Sistem je zasnovan kot spletna aplikacija, ki služi opozarjanju na nevarne hidrološke, vremenske in podnebne dogodke. Velika prednost tega sistema je enotnost in preglednost ter dobra razumljivost sporočil na evropski ravni. Prek aplikacije so dostopne tudi lokalne posebnosti. Ta aplikacija je korak v vrsti kratkoročnih ukrepov za prilagajanje na podnebno spremenljivost in podnebne spremembe, saj postajajo izredni in nevarni dogodki vse pogostejši. 40 O PODNEBNIH SPREMEMBAH, PRILAGAJANJU IN RANLJIVOSTI ABOUT CLIMATE CHANGE, ADAPTATION AND VULNERABILITY Tanja Cegnar Podnebne spremembe so v zadnjih mesecih pogosto tema poročanja najrazličnejših medijev in tudi politiki jih ne odrivajo več na stran. Pozornost široke javnosti je pritegnil film »Neprijetna resnica«, ki ga je po svojih predavanjih na temo podnebnih sprememb posnel Al Gore. Med gospodarstveniki in politiki pa je bilo odmevno Sternovo poročilo, ki je jasno poudarilo, da so podnebne spremembe tudi gospodarska kategorija in imajo ter bodo imele velike gospodarske posledice. Za leto 2007 je bilo najavljeno četrto poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), prvi in drugi del sta že objavljena, tretji pa je tik pred izidom. Strokovnjaki v prvem delu ugotavljajo, da vsebnost CO2 v ozračju že 200 let stalno narašča zaradi človekovih dejavnosti, naraščanje je hitrejše kot kadar koli v zadnjih 650.000 letih. Ogreva se zrak in oceani, talita se morski led in sneg. Porast temperature na zemeljski površini je v zadnjih 100 letih 0,74 °C. Izmerjeno je bilo tudi zakisljevanje površine oceanov. Padavine so se svetovno povečale za 1 do 2 %, vendar so regionalne razlike velike zaradi spremenjenih splošnih vremenskih vzorcev. Do konca stoletja bo dvig temperature odvisen predvsem od našega obnašanja in učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. V najboljšem primeru naj bi se povprečna svetovna temperatura glede na sedanje razmere dvignila še za 1,8 °C, ob nebrzdanem naraščanju izpustov pa za 6,4 °C. Kopno in severne geografske širine se bodo ogreli opazno bolj od svetovnega povprečja. Morska gladina naj bi se dvignila za 18 do 59 cm, vendar v tej oceni niso upoštevali pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki. Morja se bodo še naprej zakisljevala, morskega ledu bo vse manj, manjši ledeniki bodo izginili, snega bo manj. Vse več bo močnih nalivov, vročinski valovi bodo močnejši in daljši. Tropski cikloni bodo sicer manj pogosti, vendar bolj rušilni. Padavine se bodo prerazporedile, spremembe ne bodo enake v vseh letnih časih. Zlasti poleti bo močno prizadeto Sredozemlje, kjer poleg višje temperature pričakujejo močan upad padavin. V nadaljevanju na kratko povzemamo nekatera najpomembnejša dejstva iz drugega dela poročila, ki opisuje današnje znanstveno razumevanje učinkov podnebnih sprememb na naravne, urejene in človeške sisteme, njihovo sposobnost prilagajanja na te spremembe in njihovo ranljivost. Od objave tretjega poročila o oceni stanja IPCC leta 2001 je močno naraslo število študij o opaženih trendih v fizičnem in biološkem okolju ter o njihovi povezavi z regionalnimi podnebnimi spremembami, hkrati pa se je izboljšala kakovost podatkov in postopkov za simulacijo fizikalnih in bioloških procesov. To omogoča širšo in zanesljivejšo oceno učinkov opaženih podnebnih sprememb, zlasti na regionalni ravni. Drugi del poročila IPCC v letu 2007: • potrjuje in natančneje opredeljuje ugotovitve poročila o oceni stanja; • se uporablja kot vodilo in podpora pri sprejemanju odločitev o tem, katere dejavnosti je mogoče opredeliti kot »nevarno antropogeno poseganje« v podnebni sistem (2. člen konvencije ZN o podnebnih spremembah); • vsebuje dokaze o potrebi po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za čim večje zmanjšanje nevarnih učinkov podnebnih sprememb in po ukrepih za prilagajanje na neizogibne posledice podnebnih sprememb. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Podnebne spremembe danes: opaženi učinki in ranljivosti Na podlagi dokazov, pridobljenih iz opažanj na vseh celinah in v večini oceanov, je ugotovljeno naraščanje povprečne svetovne temperature glede na obdobje med letoma 1980 in 1999. Za prikaz temperaturnih sprememb glede na predindustrijsko obdobje (tj. okrog leta 1750) je treba dodati 0,5 °C. Regionalne podnebne spremembe, zlasti naraščanje temperature, vplivajo na veliko naravnih sistemov: • fizični sistemi: taljenje ledu povzroča naraščanje velikosti in števila ledeniških jezer, kar povečuje nevarnost njihovih izlitij in poplav. Zaradi taljenja se povečuje nestabilnost tal na trajno zamrznjenih območjih, v gorskih predelih pa nevarnost kamnitih plazov. V rekah, ki jih napajajo ledeniki in sneg, se povečuje količina odtekajoče vode in nastajajo predčasna spomladanska izlitja. Jezera in reke v številnih regijah se segrevajo, kar ima učinke na toplotno strukturo in kakovost vode; • biološki sistemi: pomladni dogodki - razvoj listov na rastlinah, selitev ptic, valjenje jajc - nastopajo bolj zgodaj. Območja rastlinskih in živalskih vrst se pomikajo proti poloma na globalni ravni in proti večjim nadmorskim višinam na lokalni ravni. Rastlinstvo in živalstvo na Arktiki in Antarktiki se spreminjata, kar lahko pripelje do trajnih motenj v prehranski verigi. Antropogena komponenta segrevanja je v zadnjih treh desetletjih vidno vplivala na mnoge fizične in biološke sisteme. Prek 89 % od več kot 29.000 podatkovnih nizov z različnih območij kaže na razlike v smeri, pričakovani kot odziv na segrevanje. Med urejenimi in človeškimi sistemi, kjer so že vidni učinki regionalnega naraščanja temperature, najdemo naslednje: • kmetijstvo in gozdarstvo: učinki na gospodarjenje na višjih severnih geografskih širinah, kot so predčasno sajenje poljščin in motnje gozdnih režimov zaradi požarov in škodljivcev; • zdravje: povečana umrljivost v Evropi in Aziji zaradi daljših vročinskih valov, širjenje območij z nalezljivimi boleznimi, na primer z boleznimi, ki jih prenašajo komarji in klopi, povečanje števila alergenih pelodov na visokih in srednjih severnih geografskih širinah; • človekove dejavnosti: nekatere sestavine življenjskega okolja avtohtonega prebivalstva na Arktiki, kot so lov in potovanje po snegu in ledu, so se spremenile. Negativne posledice so prizadele tudi zimske športe na nižje ležečih alpskih območjih. Bodoče podnebne spremembe: ocenjeni vplivi in ranljivosti Če človeštvo ne bo odločno ukrepalo in obrzdalo podnebnih sprememb ter izboljšalo sposobnosti prilagajanja na podnebne spremembe, bo v 21. stoletju po znanstvenih napovedih prišlo do pomembnih daljnosežnih učinkov v različnih sistemih in sektorjih, ki bodo prizadeli ljudi in okolje. IPCC je prvič v zgodovini ovrednotil povezavo med podnebnimi vplivi in prihodnjim naraščanjem temperature. Primeri učinkov na nadaljnje naraščanje povprečne svetovne temperature (v primerjavi z obdobjem med letoma 1980 in 1999). Za določitev verjetnosti posameznih napovedi so bili uporabljeni naslednji izrazi: • Zelo velika verjetnost: verjetnost, da se bo napoved uresničila, je najmanj 90-odstotna. • Visoka verjetnost: verjetnost, da se bo napoved uresničila, je 80-odstotna. • Srednje visoka verjetnost: verjetnost, da se bo napoved uresničila, je 50-odstotna. • Nizka verjetnost: verjetnost, da se bo napoved uresničila, je 20-odstotna. • Zelo nizka verjetnost: verjetnost, da se bo napoved uresničila, je manj kot 10-odstotna. Dvig povprečne svetovne temperature do 1,5 °C bi povečal obstoječe ključne ranljivosti in povzročil druge, kot so negativne posledice za zdravje zaradi vročinskih valov, poplav in suš, podhranjenost in 42 Agencija Republike Slovenije za okolje nalezljive bolezni, pri čemer bi veliko več ljudi občutilo posledice vse pogostejšega pomanjkanja kakovostne vode, naraščajočih škod zaradi neviht in poplav, večjega beljenja koral. Dvig povprečne svetovne temperature od 1,5 do 3,5 °C bi povečal število negativnih učinkov na vseh ravneh: veliko več ljudi bi bilo ogroženih zaradi poplavljanja obalnih območij, prihajalo bi do obsežnih izgub biotske raznovrstnosti, taljenje grenlandskih in zahodnoantarktičnih ledenih plaščev pa bi dvignilo morsko gladino. Dvig povprečne svetovne temperature za več kot 3,5 °C bi presegel zmogljivosti vseh sistemov (fizičnih, bioloških in družbenih, zlasti človeških skupnosti) za prilagoditev tako obsežnemu segrevanju, zlasti ker bi bilo to še bolj izraženo v posameznih regijah. Kot primer lahko navedemo, da bi prišlo do izgube okrog 30 % obalnih mokrišč in do splošnega umiranja koral. V nekaterih sistemih bodo učinki še zlasti negativni: ekosistemi, kot so tundra, severni gozdovi, alpski in sredozemski ekosistemi, mangrove, koralni grebeni; nizko ležeče obale, vodni viri v državah na srednjih geografskih širinah in suhih državah na nizkih geografskih širinah, kmetijstvo v regijah na nizkih geografskih širinah, človekovo zdravje. Območja, ki bodo zlasti prizadeta, so na primer Arktika, Afrika, predvsem južna Afrika, majhni otoki in azijske velike delte, kot sta Ganges-Brahmaputra in Zhujiang. Če stvar pogledamo konkretneje, znanstveniki pričakujejo, da bodo imele podnebne spremembe naslednje učinke v posameznih podnebno občutljivih sistemih in sektorjih: • Voda: Obstaja velika verjetnost, da se bosta količina odtekajoče vode in njena razpoložljivost povečali na visokih geografskih širinah in na nekaterih mokrih tropskih območjih, da pa se bosta zmanjšali v nekaterih suhih regijah na srednjih geografskih širinah in na suhih tropskih območjih, kjer vode ponekod že tako ali tako primanjkuje. Količina vode, shranjene v ledenikih in snegu, se bo zmanjšala, z njo pa tudi njena razpoložljivost na območjih, kjer danes živi več kot milijarda ljudi (ena šestina svetovnega prebivalstva). • Ekosistemi: Obstaja velika verjetnost, da bo v 21. stoletju obstoj številnih ekosistemov ogrožen zaradi kombinacije podnebnih sprememb in z njimi povezanih motenj (npr. poplave, suše, požari v naravi, žuželke, kisanje oceanov) ter drugih spodbujevalcev sprememb, kot so sprememba rabe tal, onesnaževanje, čezmerno izkoriščanje naravnih virov. Če se povprečna svetovna temperatura dvigne za več kot 2 do 3 °C nad predindustrijsko ravnijo, lahko pričakujemo, da bodo motnje v delovanju nekaterih ekosistemov tako velike, da bodo imele negativne učinke tudi na izdelke in storitve, ki jih proizvajajo, kot sta voda in hrana. V tem primeru lahko pričakujemo, da bo nevarnost izumrtja ogrozila 20-30 % rastlinskih in živalskih vrst (po sedanjih ocenah). Koralni grebeni bodo zaradi svoje nizke sposobnosti prilagajanja ogroženi zaradi toplotnih obremenitev in postopnega kisanja oceanov. Dvig morske gladine bo imel negativne posledice na obalna mokrišča, kot so slana močvirja in mangrove. • Hrana: V regijah z zmernim podnebjem bi lahko dvig povprečne temperature za 1,5 do 3,5 °C nad predindustrijsko ravnijo imel manjše pozitivne učinke na pridelavo poljščin, ki pa bodo v nekaterih regijah manjši, če bo dvig temperature večji. Na območjih na nizkih geografskih širinah bodo tudi zmerni dvigi temperature imeli negativne učinke na produktivnost obdelovalnih površin, pri čemer bodo pogostejše suše in poplave ogrozile kmetijstvo, zlasti v sektorjih samooskrbe. • Gospodarstvo, naseljenost, družba: Stroški in koristi podnebnih sprememb bodo zelo različni glede na lokacijo in razsežnosti. Nekateri učinki na območjih z zmernim podnebjem in polarnih območjih bodo pozitivni, drugi učinki drugod po svetu pa bodo negativni. Na splošno lahko rečemo, da večje ali hitrejše bodo podnebne spremembe, bolj bodo njihovi učinki negativni. Najbolj ranljive gospodarske panoge, naselja in družbe so na splošno na obalnih in poplavnih območjih, tj. območjih, katerih gospodarske dejavnosti so tesno povezane s podnebno občutljivimi viri. Revne skupnosti so zlasti ranljive, posebej tiste, strnjene na območjih, kjer so tveganja visoka. Te skupnosti 43 Agencija Republike Slovenije za okolje imajo ponavadi omejeno sposobnost prilagajanja spremembam in so bolj odvisne od podnebno občutljivih virov, kot sta lokalna voda in proizvodnja hrane. Po napovedih bo v osemdesetih letih 21. stoletja veliko več ljudi ogroženih zaradi poplavljanja obalnih območij, ki ga bo povzročil dvig morske gladine, zlasti v gosto naseljenih in nizko ležečih območjih, kjer je sposobnost prilagajanja na spremembe razmeroma nizka in kjer se ljudje že spopadajo z drugimi izzivi, kot so tropske nevihte ali lokalno pogrezanje obale. Največ ljudi bo ogroženih v velikih deltah Azije in Afrike, pri čemer bodo najbolj izpostavljeni manjši otoki. • Zdravje: Znanstveniki menijo, da bo imelo globalno segrevanje negativne učinke na veliko ljudi, zlasti na tiste, ki živijo v regijah z nizko sposobnostjo prilagajanja na spremembe. V teh regijah se bo povečala stopnja podhranjenosti, kar bo imelo negativne posledice na rast in razvoj otrok. Na splošno lahko pričakujemo večjo umrljivost, obolevnost ter več poškodb zaradi vročinskih valov, poplav, neviht, požarov in suš. Število bolezni srca, ožilja in dihal se bo povečalo zaradi višjih koncentracij prizemnega ozona, pričakovati pa je tudi nekatere mešane učinke, kot sta na primer povečanje ali zmanjšanje dosega in potenciala prenašanja malarije v Afriki. Globalno segrevanje: učinki na Evropo Obsežni učinki podnebnih sprememb se kažejo v naslednjih pojavih: izginjajoči ledeniki, daljše sezone kmetijske pridelave, selitve rastlinskih in živalskih vrst ter učinki na zdravje človeka zaradi vročinskega vala brez primere v zgodovini. Opažene spremembe se ujemajo z napovedanimi podnebnimi spremembami v prihodnosti. Gledano v celoti bodo v Evropi učinki podnebnih sprememb prizadeli skoraj vse regije, z njimi pa se bodo morali spopasti mnogi gospodarski sektorji. Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe povečale regionalne razlike pri evropskih naravnih virih, na primer pri razpoložljivosti vode. V severni Evropi bodo podnebne spremembe najprej prinesle mešane učinke, vključno z nekaterimi koristmi, ki jih prinašajo manjši dvigi temperature: manjša potreba po ogrevanju prostorov, večja kmetijska pridelava, večja rast gozdov. Z nadaljevanjem podnebnih sprememb pa bodo negativni učinki (pogostejše zimske poplave, ogroženi ekosistemi, večja nestabilnost tal) prevladali nad vsemi koristmi. V srednji in vzhodni Evropi se bo količina poletnih padavin zmanjšala, kar bo pripeljalo do večjega pomanjkanja vode. Vročinski valovi bodo povečali zdravstvene težave. Produktivnost gozdov se bo zmanjšala, pogostost požarov, ki jih bo povzročil vžig šote, pa se bo povečala. V južni Evropi bodo podnebne spremembe povzročile poslabšanje stanja (visoke temperature in suša), saj je to regija, ki je že zdaj občutljiva za podnebno raznolikost: večja zdravstvena tveganja zaradi vročinskih valov, več požarov v naravi, manjša razpoložljivost vode ter s tem tudi manjši potencial vodne energije in manjša kmetijska pridelava. Nadaljnji vplivi: • Nevarnost poplav se bo povečala zaradi vse večjega taljenja ledu in snega, hitre in nepričakovane poplave bodo postale pogost pojav po vsej Evropi, zimske poplave izlitja bodo pogostejše na obalnih območjih, povečala pa se bo tudi erozija. • Če ukrepi za prilagajanje spremembam ne bodo sprejeti, se bodo povečala zdravstvena tveganja (vročinski valovi, poplave, bolezni). • Biotska raznovrstnost se bo korenito spremenila, zlasti v alpskem svetu, saj se bo velika večina organizmov in ekosistemov stežka prilagajala spremembam. • Izzivi, s katerimi se bodo ukvarjale gospodarske panoge (kmetijstvo in gozdarstvo, turizem, proizvodnja energije), bodo vse večji. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje • Ta regija ima sicer precejšnjo sposobnost prilagajanja spremembam, vendar jo ovirajo precejšnje izvedbene omejitve in težave zaradi sprememb, ki jih povzročajo ekstremni dogodki. Odzivi: prilagajanje in ukrepi za zaščito podnebja Znanstveniki IPCC predvidevajo, da se bodo učinki podnebnih sprememb krepili vzporedno z dviganjem povprečne svetovne temperature. S povečevanjem temperature se sposobnost prilagajanja zmanjšuje, stroški prilagajanja pa naraščajo. Meje prilagajanja in z njim povezani stroški so še vedno nejasni, ker so učinkoviti instrumenti zelo odvisni od konkretnih geografskih/podnebnih dejavnikov tveganja in tudi od političnega okolja. Znanstveniki menijo, da je verjetna uresničitev naslednjih temeljnih predpostavk: • Če se človeštvo ne bo spopadlo s podnebnimi spremembami, bodo te dolgoročno zelo verjetno presegle sposobnost prilagajanja naravnih, urejenih in človeških sistemov. Vplivi se bodo razlikovali od regije do regije, v svetovnem merilu pa bodo povzročili velike stroške, ki se bodo povečevali skladno z rastjo povprečne svetovne temperature in prevladali nad morebitnimi koristmi, ki jih bodo podnebne spremembe tudi prinesle. Skupni učinek bo verjetno veliko bolj negativen, če bo segrevanje obsežnejše in hitrejše. • Nekatere učinke, zlasti tiste, ki jih znanstveniki pričakujejo po letu 2020, je mogoče preložiti ali zmanjšati z zmanjšanjem izpusta plinov, ki škodujejo podnebju. S hitrimi in ambicioznimi ukrepi za zmanjševanje emisij bomo povečali verjetnost, da bodo učinki podnebnih sprememb blažji. • Vplivom, ki so posledica segrevanja in se jim je nemogoče izogniti zaradi preteklih emisij, pa se bomo morali prilagoditi. • Nadaljnji ukrepi za prilagajanje spremembam so ključnega pomena za zmanjšanje ranljivosti fizičnih, bioloških in človeških sistemov na prihodnje podnebne spremembe, še vedno pa so tu precejšnje ovire, omejitve in stroški. Potencial zmanjševanja tveganj je bodisi zelo omejen bodisi zelo drag pri nekaterih ključnih ranljivostih, kot so izguba biotske raznovrstnosti, taljenje gorskih ledenikov ali razpadanje velikih ledenih plaščev. • Občutljivost za podnebne spremembe dodatno povečujeta onesnaževanje okolja in revščina, odvisna pa je tudi od razvojne poti posamezne družbe. • Trajnostni razvoj lahko zmanjša občutljivost za podnebne spremembe z okrepitvijo prilagoditvene in obnovitvene sposobnosti ekosistemov. Znanstveniki IPCC poudarjajo, da je nabor mogočih prilagoditvenih odzivov zelo velik, in sega od čisto tehnoloških rešitev (npr. obramba pred poplavljanjem morja), prek vedenjskih vzorcev (npr. spremenjeni vzorci prehranjevanja in rekreacije), do upravljavskih (npr. spremenjene prakse kmetovanja) in političnih odločitev (npr. prostorski predpisi, cilji zmanjševanja emisij). Dejstvo pa je, da se moramo še vedno spopasti z visokimi okoljskimi, gospodarskimi, informacijskimi in družbenimi ovirami ter ovirami pri ukrepanju in vedenjskih vzorcih, ki zavirajo izvajanje ukrepov za prilagajanje spremembam. Na Agenciji RS za okolje potekajo številne dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane s podnebnimi spremembami. Spremljanje in proučevanje podnebnih sprememb je na operativni ravni predvsem naloga državne meteorološke in hidrološke službe, ki v Sloveniji deluje na Agenciji RS za okolje. Poleg tega, da služba ugotavlja stopnjo in dinamiko sprememb, ki se dolgoročno dogajajo v podnebju, je njena zelo pomembna in odgovorna naloga tudi napovedovanje izrednih meteoroloških in hidroloških dogodkov ter opozarjanje nanje. Pogostost teh dogodkov se ob podnebnih spremembah pri nas dokazano povečuje. Seveda pa je njihovo znanstveno proučevanje tudi naloga raziskovalnih ustanov. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Drugo skupino nalog, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, v Sloveniji opredeljuje »Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov«. Naloge zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov so v pristojnosti različnih področij, ključna pa je seveda energetika. Učinkovita raba energije, kogeneracija, uporaba alternativnih virov energije, ustrezna kmetij sko-okoljska politika in posebej ustrezna prometna politika so področja, ki lahko najbolj pripomorejo k zmanjševanju emisij. Agencija RS za okolje prispeva svoj delež k njihovemu zmanjševanju z uporabo instrumentov okoljske politike. Postopki, ki potekajo na agenciji, so: odmera okoljskih dajatev (s podnebnimi spremembami so povezane takse za CO2 in takse za odlaganje biorazgradljivih odpadkov), trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov ter izdaja integralnih okoljevarstvenih dovoljenj. Integralno okoljevarstveno dovoljenje je zagotovilo za energetsko učinkovitost, zato je posebej pomembno tudi z vidika zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Razen okoljskih dajatev so vsi ukrepi, ki jih zaradi zmanjševanja emisij toplogrednih plinov izvaja agencija, zahtevani z evropskimi direktivami. Agencija RS za okolje vodi tudi državno evidenco izpustov, na podlagi katere spremljamo napredek pri zmanjševanju izpustov in doseganje ciljev, določenih s Kjotskim protokolom. Želeno 8-odstotno znižanje emisij glede na izhodiščno leto 1986 naj bi v Sloveniji dosegli z upoštevanjem gozdov kot ponorov ogljikovega dioksida. Prilagajanje podnebnim spremembam je sklop dejavnosti, ki ga je treba v Sloveniji še razviti. Ker podnebne spremembe vplivajo skoraj na vsa področja življenja, se jim je treba prilagajati povsod: v energetiki, turizmu, kmetijstvu, zdravstvu, industriji itd. Agencija je v preteklosti spodbudila prilagajanje v kmetijstvu s študijo o tej temi, ena izmed naših prioritetnih nalog je priprava strokovnih osnov in predlogov za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Podnebna raznolikost Slovenije bo odločilen dejavnik, ki bo odločal, kako se bodo podnebne spremembe kazale na našem ozemlju, določala bo našo ranljivost zanje in s tem tudi možnosti, ki jih bomo imeli ob spremenjenih podnebnih razmerah v prihodnosti. 0 1 2 3 4 S -ZC 0 20 40 00 SO 100 Slika 1. Ocenjena sprememba poletne temperature (levo) in ocenjena sprememba spremenljivosti (desno) v obdobju 2071-2100 glede na obdobje 1961-1990 (Vir: PRUDENCE) Figure 1. Simulated change in average summer temperature (left panel) and in interannual variability (right paned) from the period 1961-1990 to the period 2071-2100 (source: PRUDENCE) 46 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v marcu Discharges of Slovenian rivers in March Igor Strojan Marca so bili pretoki rek podobni dolgoletnim povprečjem. Glede na dolgoletno obdobje je najmanj vode preteklo po Idrijci, največ pa po Sotli. Pretoki rek so porasli dvakrat oz. trikrat. Visokovodne konice niso bile velike (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Večji del marca so bili pretoki srednji. Ob porastih pretokov od 8. do 10., 20. in od 25. do 27. marca so bili pretoki srednji do veliki. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili v povprečju 40 % manjši kot navadno. Pretoki so bili večinoma največji v obdobju zadnjega porasta pretokov od 25. in 27. marca (preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili v povprečju le nekaj odstotkov manjši kot v primerjalnem obdobju (preglednica 1). Najmanjši pretoki rek so bili v povprečju 10 % večji kot navadno v marcu. Pretoki so bili najmanjši v dneh od 17. do 19. marca (preglednica 1). SUMMARY The discharges of Slovenian rivers in March were similar to the average of the long-term period. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki marca 2007 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the March 2007 mean discharges of Slovenian rivers compared to March mean discharges of the long term period 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 W 60 -O H S 40 -- 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA —RAKOVEC -VELIKO SIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - - CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek marca 2007 Figure 2. The March 2007 daily mean discharges of Slovenian rivers 80 50 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4,0 3,0 I 1,0 0,0 / / 4 - - r i i i - n 1 n " / ✓ / / s /./ / /' / / / / // / v / / ^ / " / ^ □ Qvk mar 2007 □ mar 1961 - 1990 / ,* 3,0 I S 2,0 H ä S 1,0 0,0 / / 4 " / ✓ / / / / / / ^ / / / /// J*' / */ / / ^ / " / ^ □ Qsr mar 2007 □ mar 1961 - 1990 3,0 § 0 2,0 g k < 1,0 0,0 f / / / / / / / / ^ / / / / / / / ¥ ž / / * / □ Qnp mar 2007 □ mar 1961 - 1990 / / Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki marca 2007 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in March 2007 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki marca 2007 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in March 2007 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Marec 2007 nQnp | sQnp | vQnp Marec 1961-1991 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 98,0 5 56,8 83,5 129 DRAVA BORL+FORMIN * 142 4 69,9 131 203 DRAVI NJA VIDEM * 4,4 19 2,8 6,3 12,8 SAVINJA VELIKO SIRJE 20,0 18 8,4 20,9 46,5 SOTLA RAKOVEC * 6,4 18 2 4,4 12,1 SAVA RADOVLJICA * 20,0 2 5 13,3 36,7 SAVA ŠENTJAKOB 52,0 13 23,3 43,1 87,4 SAVA HRASTNIK 127 19 45 92,6 182 SAVA ČATEŽ * 142 19 77,2 161 329 SORA SUHA 11,0 17 4,4 9,5 22,8 KRKA PODBOČJE 20,0 19 9,5 27,7 70,5 KOLPA RADENCI 24,0 19 7,9 19 36,8 LJUBLJANICA MOSTE 34,0 19 7,9 27,5 72 SOČA SOLKAN 18,0 4 15,1 36 76,8 VIPAVA DOLENJE 6,5 18 2 4 8 IDRIJCA PODROTEJA 2,8 18 1,3 2,8 5,1 REKA C. MLIN 2,8 30 1,03 2,5 5,3 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 140 79,4 133 211 DRAVA BORL+FORMIN * 214 142 216 294 DRAVI NJA VIDEM * 17,4 4,4 15,1 32,6 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 52,0 21,5 52,4 94,7 SOTLA RAKOVEC * 16,7 2,89 13,8 30,6 SAVA RADOVLJICA 29,0 13,2 31,7 63,6 SAVA ŠENTJAKOB 73,1 37,6 83,3 131 SAVA HRASTNIK 189 73,5 189 287 SAVA ČATEŽ * 293 141 328 516 SORA SUHA 21,3 8,6 26,2 50,1 KRKA PODBOČJE 66,2 26,8 75,6 137 KOLPA RADENCI 69,3 23,9 67,8 114 LJUBLJANICA MOSTE 70,1 21,7 72 121 SOČA SOLKAN 106 32,2 89,5 162 VIPAVA DOLENJE 14,2 4 14,9 27,9 IDRIJCA PODROTEJA 7,1 2,7 11,9 25,2 REKA C. MLIN 9,5 1,6 10,7 24,3 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 297 25 127 291 794 DRAVA BORL+FORMIN * 296 9 313 495 701 DRAVI NJA VIDEM * 61,2 24 6,18 53,5 128 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 113 26 50,3 254 873 SOTLA RAKOVEC * 44,5 25 5,27 47,8 108 SAVA RADOVLJICA * 54,0 20 37,6 114 287 SAVA ŠENTJAKOB 144 20 95,5 306 807 SAVA HRASTNIK 287 9 173 546 1212 SAVA ČATEŽ * 495 26 276 951 2042 SORA SUHA 37,0 26 14,9 131 473 KRKA PODBOČJE 188 27 40,4 197 338 KOLPA RADENCI 169 26 34,8 348 653 LJUBLJANICA MOSTE 136 26 57,5 194 405 SOČA SOLKAN 247 20 89,8 478 1452 VIPAVA DOLENJE 28,0 9 13,9 75,7 185 IDRIJCA PODROTEJA 18,0 20 11,8 81,3 205 REKA C. MLIN 36,0 8 2,7 68,8 204 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu- srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki marca 2007 ob 7:00 * discharges in March 2007 at 7:00 a.m. 50 Temperature rek in jezer v marcu Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March Barbara Vodenik Marca je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 7,6 °C, obeh največjih jezer pa 6,7 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,3 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 2,3 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se izbrane reke segrele v povprečju za 1,1 °C, jezeri pa za 1,7 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v marcu Temperature rek so, z izjemo Idrijce v Podroteji, v prvih dveh tretjinah meseca rahlo nihale in dosegle najvišje vrednosti 18. in 19. marca. Sledila je hitra ohladitev, ki je bila najbolj izrazita na Savinji v Laškem, kjer se je temperatura vode v enem dnevu znižala za 7,1 °C, kar je posledica močne ohladitve zraka, obilnih padavin in celo snega do nižin. Na drugih vodotokih je bila ohladitev manj izrazita, znižanje temperature vode je znašalo od 2,4 °C do 4,6 °C. Marca je bila najnižja temperatura izmerjena v Savinji v Laškem, in sicer 2,9 °C, najvišja pa v Krki v Podbočju, in sicer 10,6 °C. Temperatura Blejskega jezera se ni veliko spreminjala, temperatura Bohinjskega jezera pa se je ob ohladitvi zraka znižala za 3,4 °C. Bohinjsko jezero je bilo v povprečju toplejše od Blejskega za 1 °C. 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 - - SAVINJA-VELIKO ŠIRJE MURA - G.RADGONA I .J__I___I__J___I___L__I___I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 I -SAVA-RADOVLJICA - - SAVA - ŠENTJAKOB I -1- 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 I -IDRIJCA-PODROTEJA - - K. BISTRICA - KAMNIK I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 SAVINJA-NAZARJE ■ SAVINJA-LAŠKO Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v marcu 2007 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2007, measured daily at 7:00 AM 20 20 15 -- 15 10 -- 10 20 20 15 15 10 -- 10 -- 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 —REKA-CERKVENIKOV MLIN -BLEJSKO J. - MLINO -- BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v marcu 2007 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2007, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 1,7 °C, obeh jezer pa 2,7 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 2,9 °C (Savinja v Laškem) do 7,9 °C (Krka v Podbočju). Najnižji temperaturi jezer sta bili 5,8 °C (Blejsko jezero) in 5,2 °C (Bohinjsko jezero). Največje odstopanje najnižjih mesečnih temperatur od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Sori v Suhi za 3,3 °C in Savi v Radovljici za 3 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 6,5 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 9,6 °C (Krka v Podbočju). Povprečna temperatura rek je bila 7,6 °C in je za 1,3 °C višja od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 7 °C, Bohinjskega pa 6,5 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,7 °C, temperaturi jezer pa za 2,3 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 7,9 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 10,6 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 8 °C, Bohinjskega pa 9 °C. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer marca 2007 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2007 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Marec 2007 Tnk °C dan Marec obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 5.2 23 1.2 4.1 5.8 SAVINJA VELIKO SIRJE 6.5 12 0.0 3.6 6.6 SAVA RADOVLJICA 5.6 22 0.0 2.6 5.2 SAVA Šentjakob 5.5 21 0.4 4.3 6.8 IDRIJCA PODROTEJA 7.5 20 6.0 7.5 8.3 K. BISTRICA KAMNIK 5.1 22 1.8 4.6 8.2 SAVINJA NAZARJE 3.8 20 0.0 2.1 4.4 SAVINJA LAŠKO 2.9 20 0.0 2.4 5.0 LJUBLJANICA MOSTE 6.7 21 2.6 5.4 7.6 SOČA SOLKAN 7.6 21 1.3 5.3 7.4 KRKA PODBOCJE 7.9 21 1.6 5.7 8.6 SORA SUHA 5.6 21 0.0 2.3 4.8 REKA CERKVEN. MLIN 5.6 22 0.0 3.1 6.2 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 6.9 4.5 6.8 9.3 SAVINJA VELIKO SIRJE 7.9 2.9 6.3 9.5 SAVA RADOVLJICA 6.7 2.5 4.7 6.8 SAVA ŠENTJAKOB 7.3 3.8 6.3 8.4 IDRIJCA PODROTEJA 8.3 6.4 7.9 8.7 K. BISTRICA KAMNIK 6.5 3.7 6.4 10.1 SAVINJA NAZARJE 6.7 2.2 4.6 7.8 SAVINJA LAŠKO 7.3 2.2 5.4 9.0 LJUBLJANICA MOSTE 8.2 4.7 7.3 9.9 SOČA SOLKAN 8.9 3.6 7.3 9.0 KRKA PODBOCJE 9.7 6.3 8.3 11.3 SORA SUHA 7.5 2.6 4.8 8.4 REKA CERKVEN. MLIN 7.5 3.0 6.4 10.0 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 9.0 18 6.2 9.2 11.3 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 10.3 19 5.1 9.3 12.6 SAVA RADOVLJICA 8.0 19 5.0 6.5 7.9 SAVA ŠENTJAKOB 8.9 19 6.0 8.0 10.2 IDRIJCA PODROTEJA 8.5 6 7.0 8.2 8.9 K. BISTRICA KAMNIK 7.9 19 4.4 8.0 13.0 SAVINJA NAZARJE 8.4 19 4.8 7.0 9.0 SAVINJA LAŠKO 10.0 19 5.4 8.8 12.0 LJUBLJANICA MOSTE 9.2 19 6.4 9.4 13.9 SOČA SOLKAN 9.8 18 6.1 8.9 10.4 KRKA PODBOCJE 11.0 19 9.0 10.8 14.6 SORA SUHA 9.5 19 4.6 7.0 10.7 REKA CERKVEN. MLIN 9.4 19 7.0 9.9 14.6 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Marec 2007 Tnk °C dan Marec obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 5.8 1 5.2 1 2.0 4.2 5.2 0.0 1.5 5.2 BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 7.0 6.5 3.0 5.7 7.3 0.0 3.0 6.5 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 8.0 16 9.0 17 4.0 7.5 11.0 0.0 4.9 8.6 SUMMARY In comparison to the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in March were 1.3 and 2.3 °C higher, respectively. 54 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v marcu 2007 Groundwater reserves in alluvial aquifers in March 2007 Urša Gale V marcu je bilo stanje vodnih zalog podzemne v aluvialnih vodonosnikih zelo raznoliko. Zaloge podzemnih vod so bile ekstremno nizke v pretežnih delih vodonosnikov Sorškega, Kranjskega in Apaškega polja. Sušno stanje podzemnih vod je prevladovalo v vodonosniku Vipavske doline, v pretežnih delih Dravskega polja ter v delih vodonosnikov Krško-Brežiške in Ljubljanske kotline. Na drugi strani so v vodonosnikih spodnje Savinjske doline, v delih vodonosnikov Ljubljanske in Murske kotline ter v delih Brežiškega, Ptujskega polja in doline Kamniške Bistrice marca bile nadpovprečne vodne zaloge. Količine izmerjenih mesečnih padavin so bile na območjih aluvialnih vodonosnikov največje na vzhodu, najmanjše na zahodu Slovenije. Na območju vodonosnikov ob Muri in Dravi je padavinski presežek znašal okrog dve tretjini običajnih vrednosti. Najmanj padavin je padlo na območju vodo-nosnikov Vipavsko-Soške doline, kjer so zabeležili padavinski primanjkljaj vrednosti okrog dve tretjini dolgoletnega mesečnega povprečja. Zabeleženi so bili štirje izrazitejši padavinski dogodki, največje količine pa so bile izmerjene 18. v mesecu. V večini aluvialnih vodonosnikov so se zaloge podzemnih vod zaradi presežka mesečnih padavin povečale. Največji relativni dvigi so bili zabeleženi v globokih vodonosnikih Kranjskega in Sorškega polja, vendar se zaloge kljub temu še niso dvignile nad običajno raven. Podzemna voda se je na postaji v Cerkljah na Kranjskem polju dvignila za 150 cm. Največji absolutni dvigi so bili marca izmerjeni v vodonosnikih ob Muri, kjer je padlo tudi največ padavin. V Plitvici na Apaškem polju so izmerili 33 %, v Melincih na Prekmurskem polju pa 26 % dviga maksimalne amplitude postaje. Upadi podzemne vode so bili marca zabeleženi predvsem v vodonosnikih Vipavsko-Soške doline. Največji relativni upad so z 28 % maksimalne amplitude na postaji zabeležili v Vipavskem Križu v Vipavski dolini, največji absolutni upad, 44 cm, pa je bil zabeležen na postaji v Šempetru na Mirensko Vrtojbenskem polju. V marcu se je sneg v visokogorju ponekod že pričel taliti. Na izviru Završnice z napajalnim zaledjem v visokogorju Karavank se je to odražalo v nihanju temperature vode in vodostaja na izviru. V času povečane dnevne temperature ozračja so bile zaradi dotoka hladne snežnice zabeležene nizke temperature vode in povišan vodostaj v strugi, ponoči pa sta se zaradi prekinitve taljenja snega in dotoka snež-nice temperatura izvirske vode nekoliko povišala, vodostaj v strugi pa znižal (sliki 1 in 2). Slika 1. Povirje Završnice (Foto: M. Burger) Figure 1. Završnica spring area (Photo: M. Burger) Slika 2. Nihanje temperature (rdeče) in vodostaja (modro) na izviru Završnice Figure 2. Temperature (red) and water level (blue) oscillation in Završnica spring 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mursko polje - Zgornje Krapje E 179 178 177 - 176 - 175 0 100 ~ 200 E, 300 1 400 -g ro 500 Û-600 i MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2007: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2007: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 46 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6.5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v marcu 2007 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in March 2007 mesec / 3 ure / month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV MERILNA MREŽA postaja % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bežigrad 81 5 25 0 0 0 10 0 0 Maribor 87 3 16 0 0 0 7 0 0 Celje 91 5 76 0 0 0 10 0 0 DMKZ Trbovlje 93 7 198 0 0 0 21 0 0 Hrastnik 95 7 52 0 0 0 14 0 0 Zagorje 90 6 60 0 0 0 12 0 0 Murska S. Rakičan 90 5 17 0 0 0 11 0 0 Nova Gorica 90 5 44 0 0 0 10 0 0 SKUPAJ DMKZ 5 197 0 0 0 21 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 90 5 31 0 0 0 11 0 0 EIS CELJE EIS Celje 95 1 31 0 0 0 5 0 0 EIS KRŠKO Krško 95 3 16 0 0 0 7 0 0 Šoštanj 96 7 297 0 2 0 57 0 0 Topolšica 95 3 70 0 0 0 13 0 0 Veliki Vrh 94 13 203 0 5 0 49 0 0 EIS TEŠ Zavodnje 92 3 80 0 0 0 17 0 0 Velenje 96 4 48 0 0 0 15 0 0 Graška Gora 94 4 37 0 0 0 13 0 0 Pesje 94 4 55 0 0 0 11 0 0 Skale mob. 90 4 82 0 0 0 14 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 5 297 0 7 0 57 0 0 Kovk 87 9 99 0 0 0 33 0 0 EIS TET Dobovec 91 6 97 0 0 0 14 0 0 Kum 96 4 16 0 0 0 8 0 0 Ravenska vas 92 27 156 0 0 0 41 0 0 SKUPAJ EIS TET 12 156 0 0 0 41 0 0 EIS TEB Sv.Mohor 84 26 74 0 0 0 49 0 0 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v marcu 2007 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in March 2007 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bežigrad UB 95 32 109 0 0 0 43 DMKZ Maribor UT 96 42 110 0 1 0 68 Celje UB 93 27 93 0 0 0 45 Trbovlje UB 88 28 85 0 0 0 50 Murska S. Rakičan R 95 17 75 0 0 0 21 Nova Gorica UB 87 23 86 0 0 0 36 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 89 3 27 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje UT 78 31 91 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje R 94 0 42 0 0 0 Skale mob. R 85 7 52 0 0 0 EIS TET Kovk R 87 10 55 0 0 0 EIS TEB Sv. Mohor* R 57 8 63* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v marcu 2007 Table 3. Concentrations of CO (mg/m) in March 2007 mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bež. UB 90 0.7 1.6 0 DMKZ Maribor UT 96 0.6 1.5 0 Celje UB 90 0.8 1.6 0 Nova Gorica UB 96 0.7 1.3 0 Krvavec R 91 0.2 0.3 0 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v marcu 2007 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in March 2007 mesec/month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA >CV MREŽA postaja podr % pod cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec* R 90 100 140 0 0 133* 6* 6 Iskrba R 94 66 150 0 0 142 3 3 Otlica R 94 97 144 0 0 136 5 5 Ljubljana Bežigrad UB 95 46 135 0 0 121 2 2 DKMZ Maribor UT 96 40 125 0 0 116 0 0 Celje UB 95 39 133 0 0 129 2 2 Trbovlje UB 94 40 130 0 0 125 1 1 Hrastnik UB 95 49 128 0 0 123 1 1 Zagorje UT 94 39 125 0 0 122 1 1 Nova Gorica UB 96 55 125 0 0 111 0 0 Koper UB 95 74 127 0 0 124 1 1 Murska S. Rakičan R 95 56 133 0 0 129 2 2 OMS LJUBLJANA Vnajnarje* R 86 79 130* 0* 0* 126* 2* 2 MO MARIBOR Maribor Pohorje R 99 86 138 0 0 133 2 2 EIS TES Zavodnje R 94 81 132 0 0 129 2 2 Velenje UB 96 57 151 0 0 144 2 2 EIS TET Kovk* R 86 81 120* 0* 0* 116* 0* 0* EIS TEB Sv. Mohor* R 88 72 123* 0* 0* 120* 0* 0 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 v marcu 2007 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in March 2007 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV £od 1.jan. kor. faktor Cp (R) maks. DMKZ Ljubljana Bežigrad Maribor Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper UT UT UB UB UT R UB UB 98 99 97 97 97 93 95 92 34 55 38 49 55 33 35 31 58 97 61 79 86 57 65 64 5 19 8 16 17 2 5 2 16 40 20 34 53 12 21 8 1.24 1.19 1.12 1.27 1.39 1.22 1.20 1.30 25 34 47 58 Iskrba R 97 16 38 0 0 7 18 MO MARIBOR MO Maribor UB 97 47 82 14 37 1.30 EIS CELJE EIS Celje* UT 69 50 76 12 38 1.35 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 82 26 49 0 0 1.30 EIS TEŠ Pesje Škale mob. R R 96 93 15 25 41 54 0 1 0 1 1.30 1.30 EIS TET Prapretno R 93 37 68 7 9 1.30 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included in PM10 concentrations (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v marcu 2007 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in March 2007 MERILNA MREŽA postaja podr. % pod benzen toluen etil-benzen m,p-ksilen o-ksilen heksan n-heptan iso-oktan n-oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 99 2.2 6.8 1.5 4.7 1.1 1.3 0.5 0.8 0.8 Maribor UT 97 2.7 5.3 1.3 3.4 1.4 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 DMKZ Vnajnarje EIS Celje Krško 1 1 1 1 1 1 Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Skale mob. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 EIS TEŠ Kovk Dobovec Kum Ravenska vas 1 1 1 1 1 1 EIS TET 1 1 Sv.Mohor 1 1 EIS TEB 0 10 20 30 40 50 ■ cp(|g/m3) ■ MV-lura(št.primerov) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v marcu 2007 Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in March 2007 Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor* ^g/m ICp Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v marcu 2007 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in March 2007 180 200 220 MV urna 0 100 120 140 160 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje* Maribor Pohorje Krvavec* Iskrba Otlica Zavodnje Kovk* Sv.Mohor* 0 100 120 140 Cp(^g/m3) ■ CV-8ur(št.primerov) ■ OV-lura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v marcu 2007 Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in March 2007 Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Pesje Škale mob. Prapretno Vnajnarje Iskrba 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 ■ cp(^g/m3) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v marcu 2007 Figure 4. Average monthly concentration of PM10 with number of 24-hrs limit value exceedences in March 2007 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 180 160 60 -MV 40 -20 - 0 / ¡;i j: ,,. ■ ■ ■ i ■ ■ 1 2 3 4 5 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 - Ljubljana Bež. Koper Maribor Nova Gorica Celje -Murska S.Rakičan Trbovlje Zagorje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m ) v marcu 2007 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in March 2007 200 140 u 120 a 100 80 SUMMARY Air pollution in March 2007 was - except increasing ozone concentrations - on the level of February. An unseasonably warm weather still continued with only few cold and snowy days. PM 10 daily limit concentration was frequently exceeded at urban sites influenced by the emission from traffic, with highest values at the traffic Maribor station (19 exceedences), and in the cities of Zasavje region, which are situated in narrow valleys and are influenced by emission from traffic as well as industry (17 exceedences at Zagorje station). There were no limit values exceedences of SO2 concentrations - they were higher at Trbovlje site and at the places of higher altitude in the Šoštanj and Trbovlje Power Plant influential area. Concentrations of NO2, CO and Benzene were below the limit values, while ozone concentrations exceeded the target 8-hour value for the first time in 2007. 65 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah za spremljanje kakovosti voda smo v marcu spremljali kakovost Save v Hrastniku, Mednem in v Jesenicah na Dolenjskem ter Savinje v Medlogu. Na merilnih mestih v Levcu v Spodnji Savinjski dolini in v Hrastju na Ljubljanskem polju smo spremljali kakovost podzemne vode. Vse merilne postaje so v marcu delovale brez večjih izpadov. Zaradi slabšega delovanja črpalnega sistema ne prikazujemo rezultatov kontinuiranih meritev za Savo v Hrastniku. Zaradi okvare senzorja manjka del meritev raztopljenega kisika na merilnem mestu Levec v Spodnji Savinjski dolini, zaradi izpada električne energije po obilnem sneženju iz 19. na 20. marec pa je tudi na Savinji v Medlogu prišlo do začasnega izpada podatkov. Rezultati kontinuiranih meritev v marcu so prikazani na slikah 1 do 2. Ob porastih vodostajev so merjeno fizikalno kemijski parametri sledili hidrološki situaciji. Opazno je bilo predvsem zniževanje električne prevodnosti zaradi redčenja vode po treh oziroma dveh opaznejših porastih vodostajev. Dnevni vodostaji rek Save in Savinje so bili v povprečju nižji kot v enakem obdobju lani. Zaradi snežnih padavin ter kasnejšega taljenja snežne odeje in s tem dotoka hladne vode je v dneh od 19. do 20. marca temperature Save in Savinje upadla kar za 4 °C. Izmerjene temperature Save v Mednem in v Jesenicah na Dolenjskem so bile sicer v primerjavi z enakim obdobjem lani v povprečju višje za 3,6 °C oziroma 2,4 °C in Savinje v Medlogu za 2,6 °C. Kot posledica padavin je z dvema rahlima porastoma dinamiki gibanja vodostajev površinskih voda sledilo tudi gibanje gladin podzemne vode. Zaradi redčenja smo, ob dviganju nivoja podzemne vode, na merilni postaji v Levcu beležili upadanje električne prevodnosti, pa tudi rahlo upadanje vsebnosti nitratov v podzemni vodi (slika 1). Kljub podobni dinamiki gibanja gladine podzemne vode, smo skozi ves marec na merilnem mestu v Hrastju (Ljubljansko polje), beležili rast vsebnosti nitratov in zviševanje električne prevodnosti vode. Povprečna mesečna gladina podzemne vode je bila marca letos na merilnem mestu Levec - Spodnja Savinjska dolina v primerjavi s stanjem v marcu 2006 za 35 cm nižja, v Hrastju - Ljubljansko polje pa je razlika znašala le 4 cm. Glede vsebnosti nitratov v podzemni vodi smo v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu izmerili za 2,2 mg NO3-/l nižje povprečne vsebnosti v Hrastju in za 6,3 mg NO3-/l višje vsebnosti v Levcu. SUMMARY Groundwater and surface water levels were increasing due to abundant amount of monthly precipitation. A significant decrease of surface water temperature was measured as the consequence of snow melting after March 19th. Otherwise ground water reserves and surface water levels were lower than in the same time period last year. Continuous measurements of water quality parameters, basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation. Compared to March last year we measured higher nitrate values in groundwater at Levec and slightly lower values at Hrastje in Ljubljansko polje (Figures 1-2). 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC □ Vodostaj ^^^pH ^^^Raztoplj eni kisik -Tvode ^^^Električna prevodnost □ Padavine Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini Levec in na Ljubljanskem polju (Hrastje) v marcu 2007 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at groundwater quality monitoring stations Lower Savinja valley Levec and Ljubljansko polje (Hrastje) in March 2007 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SAVA MEDNO 14,0 - 240 g 13,0 -£ 12,0 - 220 i 11,0 -8 10,0 - S 9,0 - 1 200 - 180 f 1 7'0 ~ - 160 o 1 5,0 -i 4,0 -3,0 - 140 120 2,0 SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM 45 40 IT 35 - 340 320 300 280 T 30 - - 260 "E 1 25 - - 240 J 20 - ž 15 - 200 V 10 160 5 0 n. JI - 140 2.3. 3.3. 4.3. 5.3. 6.3. 7.3. 8.3. 9.3. 10.3. 11.3. 12.3. 13.3. 14.3. 15.3. 16.3. 17.3. 18.3. 19.3. 20.3. 21.3. 22.3. 23.3. 24.3. 25.3. 26.3. 27.3. 28.3. 29.3. 3301..33.. SAVINJA MEDLOG SAVINJA MEDLOG SAVINJA MEDLOG , -, , , n / n _ □ Vodostaj pH Raztoplj eni kisik -Tvode Električna prevodnost □ Padavine Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v marcu 2007 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in March 2007 68 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - marec 2007 Earthquakes in Slovenia - March 2007 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2007 zapisali 110 lokalnih potresov, od katerih smo za 102 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 25 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro (srednjeevropski čas), v obdobju od 25. marca pa dve uri (srednjeevropski poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v marcu 2007 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji - marec 2007 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in March 2007 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Za mesec marec nismo prejeli podatkov, da bi prebivalci čutili kateregakoli izmed potresov. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - marec 2007 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - March 2007 Leto Mesec Dan Žariščn h UTC i čas m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2007 3 1 12 12 46,08 14,63 11 1,1 Dol pri Ljubljani 2007 3 1 16 6 46,32 13,60 8 1,2 Bovec 2007 3 2 0 57 45,29 14,84 8 1,8 Mrkopalj, Hrvaška 2007 3 2 15 2 45,51 14,81 13 1,4 Bosljiva Loka 2007 3 2 16 13 46,31 13,60 8 1,7 Bovec 2007 3 3 0 46 45,55 14,59 17 1,2 Tršče, Hrvaška 2007 3 8 21 14 46,29 13,61 7 1,2 Kobarid 2007 3 9 0 24 46,50 15,30 7 1,6 Pohorje 2007 3 12 22 21 45,70 14,41 13 2,0 Javorniki 2007 3 13 8 44 46,53 13,88 9 1,0 Karavanke, Avstrija 2007 3 13 17 33 45,50 14,30 13 1,3 Novokračine 2007 3 14 5 24 46,14 14,89 17 1,2 Mlinše 2007 3 17 21 7 46,16 14,89 14 1,2 Kolovrat - Podlipovica 2007 3 19 12 25 46,08 14,94 7 1,3 Šentlambert - Renke 2007 3 20 14 12 45,45 14,41 10 1,0 Klana, Hrvaška 2007 3 21 12 3 46,33 15,05 10 1,0 Šmartno ob Paki 2007 3 24 14 9 46,14 14,12 12 1,3 Leskovica - Blegoš 2007 3 25 7 49 46,22 15,46 6 1,3 Grobelno 2007 3 25 9 13 45,96 14,30 11 1,5 Vrhnika 2007 3 26 16 52 45,99 15,14 6 1,0 Veliki Cirnik 2007 3 28 0 58 45,78 15,45 0 1,2 Gorjanci 2007 3 28 9 52 45,80 15,67 0 1,6 Žumberak, Hrvaška 2007 3 28 21 48 45,81 15,66 1 1,2 Žumberak, Hrvaška 2007 3 30 13 3 46,53 13,85 15 2,4 Karavanke, Avstrija 2007 3 30 22 5 46,32 13,61 7 1,2 Bovec 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - marec 2007 World earthquakes - March 2007 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - marec 2007 Table 2. The world strongest earthquakes - March 2007 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 6.3. 03:49:39,1 0,51 S 100,52 E 6,4 19 južna Sumatra, Indonezija Vsaj 70 oseb je izgubilo življenje, več sto je bilo ranjenih. Veliko škode je bilo na območju Bukittinggi-Solok-Payakumbuh. 6.3. 05:49:28,7 0,49 S 100,53 E 6,3 30 južna Sumatra, Indonezija Žrtve in škoda je vključena k potresu, ki se je zgodil na istem območju ob 03:49 UTC. 6.3. 22:32:04,7 33,26 N 49,02 E 4,8 10 zahodni Iran V Dorudu je bilo ranjenih 48 oseb. Poškodovanih je bilo nekaj hiš. 25.3. 00:40:02,1 20,66 S 169,43 E 7,1 35 Vanuatu 25.3. 00:41:57,3 37,31 N 136,58 E 6,7 5 blizu obale Honšuja, Japonska Vsaj ena oseba je izgubila življenje, 150 jih je bilo ranjenih. Uničenih je bilo 58 zgradb in močno poškodovanih še 455. Zabeležili so tudi tsunami. 25.3. 01:08:19,6 20,78 S 169,41 E 6,9 35 Vanuatu V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2007. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -30° -60* O OO □ 6 7 8 Magnituda Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - marec 2007 Figure 2. The world strongest earthquakes - March 2007 33 70 200 700 Globina [km] 72 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2007 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru.V marcu smo zabeležili cvetni prah 29 vrst rastlin, največ je bilo v zraku cvetnega prahu javorja, T jelše, breze, leske, cipresovk in tisovk, jesena, topola, vrbe in bresta, v Primoiju tudi bora. Največ cvetnega prahu smo zabeležili v Kopru in sicer 7474 zrn zaradi obilnega cvetenja cipresovk. V Ljubljani smo našteli 3151 zrn, najmanj pa v Mariboru, le 2270 zrn, v obeh krajih sta največ cvetnega prahu prispevala tisa in gaber. 1200 1000 co E Z (Z N O _J > LU I- >cn 800 600 400 200 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v marcu 2007 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2007 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku marca 2007 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Marec se je začel s postopno pooblačitvijo, ki jo je prinašal jugozahodni veter. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila zelo visoka predvsem v Primoiju, največ cvetnega prahu so prispevale ciprese. Obremenjenost zraka se je zaradi manj ugodnih vremenskih razmer počasi nižala. Na ostalih dveh merilnih mestih je bil v zraku cvetni prah tise. Na vseh merilnih mestih so bile v zraku tudi manjše količine bresta, topola, jelše in leske ter vrbe. Drugi dan meseca se je v notranjosti države začel z dežjem, ki je kmalu ponehal, na severovzhodu države je prehodno zapihal severni veter. Poslabšanje vremena je zmanjšalo količino cvetnega prahu v zraku. 3. marca je bilo na obali nekaj sončnega vremena, pihal je jugo, drugod je bilo oblačno z jugozahodnim vetrom. Oblačno vreme in močan veter sta zmanjšala količino cvetnega prahu v zraku, v celinski Sloveniji je bila obremenitev zraka zelo nizka. Naslednja dva dni je bilo sončno, sprva je pihal severozahodni do severovzhodni veter, drugi dan pa v višjih legah jugozahodnik. 6. marca je bilo sprva oblačno, nato so se oblaki trgali, največ sonca je bilo na Štajerskem. Naslednjega dne je bilo na Štajerskem še nekaj sonca, pihal je jugozahodnik, ob morju 0 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo jugo. V Primorju in osrednji Sloveniji je deževalo že 7. marca, naslednjega dne se je dež razširil tudi nad Štajersko. Zvečer je zapihal severni veter, na obali burja. Padavine so izprale cvetni prah iz zraka. 1200 1000 Koper Ljubljana Maribor co E 800 CH N O > LU I- >w 600 400 200 CIPRESOVKE/TISOVKE 0 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2007 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2007 9. marca je bilo na obali sončno, pihala je burja, količina cvetnega prahu ciprese se je zvečala. Drugod je prevladovalo pretežno oblačno vreme, popoldne so bile posamezne plohe. Sledila sta dva večinoma sončna in vetrovna dneva. Tudi med 12. in 14. marcem je bilo sončno in toplo, veter se je polegel, koncentracija cvetnega prahu se je nekoliko zvišala. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru marca 2007 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, March 2007 jelša breza cipres./ tisovke jesen gaber/ gabrovec topol vrba leska brest javor Koper 0,6 0,5 73,2 1,1 8,9 3,6 1,6 0,9 1,0 0,3 Ljubljana 4,5 0,3 32,9 3,1 1 8,9 7,6 3,9 2,8 2,7 20,3 Maribor 6,9 2,4 30,4 5,3 19,5 14,0 8,2 3,3 2,6 5,2 50 or N O LU I— >w ^^ Koper Ljubljana Maribor JELŠA 1 1 1 1 'TW1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2007 Figure 3. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2007 Naslednjega dne je bilo nad osrednjo Slovenijo jutro oblačno, kasneje je tudi nad Ljubljano posijalo sonce. 16. marec je bil sončen in topel. 17. marca se je ob jugozahodnem vetru postopoma pooblačilo, naslednji dan je bilo največ sonca na Štajerskem in ob morju; v osrednji Sloveniji so prevladovali oblaki, še je pihal jugozahodnik. V nekoliko ugodnejših razmerah se je koncentracija cvetnega prahu 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zvišala, v Ljubljani predvsem na račun javorja jesenovca, ki je sajen v bližini mesta meritve. Nato je sledil oblačen in deževen 19. marec. Pihal je jugozahodnik, ob morju jugo, v zraku je bilo zelo malo cvetnega prahu. Hladilo se je in dež je v Mariboru in Ljubljani prešel v sneg. Zapihal je severni veter, na Primorskem burja. Naslednji dan je bilo sprva še oblačno s padavinami, popoldne se je delno razjasnilo, cvetnega prahu v zraku skoraj ni bilo. 21. marca je bilo jutro mrzlo, zjutraj je bila ponekod megla, tudi čez dan je bilo malo sonca. Na Primorskem je pihala burja. 22. in 23. marca je bilo na obali sončno z burjo, drugod je bilo nekaj oblakov in nekaj sonca. Ciprese, tise ter leska, jelša in topol so med hladnim obdobjem zaključevali sezono cvetenja, zato koncentracija cvetnega prahu ni več močno narasla. Na začetku cvetenja sta bila breza in gaber, sezono cvetenja sta nadaljevala jesen in vrba. 25 20 15 CO E Z tU N O > 10 LU I- >w 1 Koper Ljubljana ^^ Maribor , LESKA lil I w I I I I I I I I I I 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2007 Figure 4. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, March 2007 CO E Ž a: N o > LU 20 15 10 Koper Ljubljana Maribor JESEN L 111 I. iw w 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2007 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2007 24. in 25. marca je bilo hladno in oblačno z občasnim dežjem. Na obali je pihala šibka do zmerna burja. Na Primorskem je pihala burja, drugod severni do severovzhodni veter. Hladno je bilo. 26. marca je bilo na obali sončno z burjo, ki je pihala tudi naslednji dan. V Ljubljani in Mariboru je bilo sprva oblačno, nato je posijalo sonce. 27. in 28. marca je bilo malo sončnega vremena, sledil je dan z nekaj sonca in nekaj oblakov. 5 0 3 5 7 5 0 7 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CO E z Ct N O _J > LU I— 80 60 40 20 --•lil. Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2007 Figure 6. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2007 en N O > m i- >w 30 25 20 15 10 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2007 Figure 7. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2007 CO E z a: N O > LU I- >w 25 20 15 10 Koper ^^ Ljubljana ^^ Maribor BREST 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2007 Figure 8. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2007 0 5 0 5 0 3 5 7 9 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 140 ro E N O _J > LU I— >W Koper Ljubljana Maribor JAVOR i. i I 1 L .1 1 ■HI mvm Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja marca 2007 Figure 9. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, March 2007 18 15 E 12 Z Ct N O 9 _J > LU I— 6 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze marca 2007 Figure 10. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, March 2007 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora marca 2007 Figure 11. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, March 2007 3 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra marca 2007 Figure 12. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, March 2007 Predzadnji dan marca je bilo oblačno, občasno je deževalo, le na Štajerskem je bilo suho. Mesec se je iztekel z oblačnim vremenom, na Primorskem in v osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo na Štajerskem je bilo nekaj sonca, zvečer so se oblaki trgali tudi ob morju. Nestalno občasno hladno vreme in močan veter so krojili obremenjenost zraka s cvetnim prahom do te mere, da v obdobju od 24. marca pa do konca meseca v zraku ni bilo visoke koncentracije alergoge-nega cvetnega prahu posameznih vrst rastlin. V Primoiju se je nekoliko povečala le koncentracija cvetnega prahu bora, ki ni alergogen. SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in March: Maple, Alder, Birch, Horn beam, Hazel, Cypress and Yew family, Ash, Pine, Poplar, Willow and Elm. 78 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012006 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2,5-3,5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 7-10 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. Državna meteorološka služba Za vse ljubitelje vremena in s podnebjem povezanih tematik smo na Agenciji RS za okolje pripravili zbirko tematskih listov s predstavitvijo našega področja dela. Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših dejavnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Državna meteorološka služba skrbi za mednarodno vpetost slovenske meteorologije, njena področja dela pa obsegajo tako meritve, zbiranje podatkov in njihovo hranjenje, pripravo napovedi vremena ter spremljanje podnebnih razmer. Veliko pozornosti je namenjene tudi povsem uporabniško naravnanim storitvam. Vremenske in podnebne podatke pripravljamo za neposredno uporabo na različnih družbenih in gospodarskih področjih. V publikaciji »Državna meteorološka služba« je dejavnost predstavljena s tematskimi listi, ki so strukturirani tako, da vsak zase opisuje vsebinsko sklenjen del tematike, lahko pa jih med seboj povezujemo v zaokrožene enote. Zbirko tematskih listov smo pripravili tako na zgoščenki kot tudi v obliki tiskane publikacije. Climate of Slovenia 1971-2000 Za ljudi, ki jih zanima podnebje v Sloveniji, smo pripravili zbirko tematskih listov o podnebnih in fenoloških spremenljivkah, zbirko tabel s podnebnimi značilnostmi 33 krajev v Sloveniji ter 31 kart podnebnih in fenoloških spremenljivk. Zbirka Climate of Slovenia je v angleščini in je izdana na zgoščenki. Tematski listi in podatki so v obliki datotek formata PDF. Uporabnikom so dostopni preko prijaznega grafičnega vmesnika. Živeti s podnebnimi spremembami Podnebne spremembe povzročajo sodobni družbi precejšnje težave. Do sedaj je bila glavnina naporov usmerjena v nadzor in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Vendar so podnebne spremembe proces, ki že poteka in ga ne moremo preprečiti. Lahko ga le blažimo z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in omilimo posledice s prilagajanjem na spreminjajoče se razmere. Spoznanje, da se je in se bo tudi v prihodnje treba podnebnim spremembam prilagajati, se je uveljavilo šele v zadnjih letih. Za učinkovito prilagajanje je potrebno temeljito spoznav-vanje tako prostorskih kot tudi časovnih značilnosti podnebja ter njegovih vplivov na različna področja človekove dejavnosti (kmetijstvo, zdravstvo, turizem, energetika, promet itd.). V Sloveniji še nimamo sistematičnih znanstvenih študij s področja prilagajanja na bodoče podnebne razmere, zato bo to šele potrebno razviti. Agencija RS za okolje je lani pričela s projektom Prilagajanje na podnebne spremembe, da bi pripravila strokovne osnove za smotrno uporabo dragocenega naravnega vira, kar podnebje je, tudi v prihodnje. V okviru tega projekta smo v knjižici Živeti s podnebnimi spremembami predstavili prostorske in časovne značilnosti podnebja v Sloveniji. Izpostavili smo vremenske in podnebne dogodke, zaradi katerih smo ranljivi, nanje pa bomo morali biti posebej pozorni tudi v prihodnje. Za področja, ki so od podnebja najbolj odvisna, smo ocenili, kako bi jih spremembe lahko prizadele. Zgoščenki in knjižici lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje: Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b 1000 Ljubljana