QfAJK, MAJA	— ŠTEVILKA 21 — LETO XXX — CENA 3 DINARJE
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske
konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Tokrat bi vas rad obvestil, da se bo kmalu iztekel roman v nadaljevanjih Hči
grofa Blagaja. Nadaljevanja so se nekoliko bolj zavlekla kot smo računali. Zdaj smo
na tem, da se odločimo za nov roman, pri tem pa bomo upoštevali vaše izražene
želje v preteklem letu, ko ste se s pridom odzvali na našo anketo
Dragi bralci, vprašanje, ki ste ga zastavljali glede pomanjkanja izbora mesa v
celjskih (in drugih) mesnicah in, ki ga je strnil naš novinar MILAN SENICAR v
vprašanju javnemu delavcu, bo dobilo odgovor, ne vem pa, če bo saloženost z mesom
kaj boljša. Direktorju TOZD Mesnine Celje sem obljubil, da bomo o prodaji mesa
še pisali. Tako obveznost sem sprejel, dragi bralci, v vašem imenu, da vam »nali-
jemo čistega vina«
Družbeno politični dejavniki v občinah pravijo, da je za sprejem gostov iz
Srbije z Vlakom bratstva in enotnosti vse nared. Poskrbeli so skupaj z njihovimi
gostitelji, da bo prihod Vlaka vnovična politična manifestacija enotnosti našega
ljudstva.
VAS UREDNIK
Vrste celjskih mladincev so se na dan mladosti pomnožile z 972 novimi člani iz vrst pionirjev. Učenci vseh enajstih
celjskih šol so bili simbolično sprejeti v ZSMS na osrednji slovesnosti dneva mladosti v celjskem Mestnem parku, kjer
so starejši mladinci predstavnikom teh šol odvzeli pionirske rutice in izročili izkaznico ZSMS.
Na dan mladosti pa so celjski pionirji skupaj s pionirji iz laške občine, vseh skupaj je bilo 1300, odpotovali v Kumrovec,
kjer so si ogledali Titovo rojstno hišo in Dom borcev in mladine ter se srečali z brigadirji iz delovne akcije Kozjansko 76.
V Kumrovcu so tudi sprejeli članske izkaznice ZSMS in tako tudi uradno postali mladinci. Prav gotovo jim bo ta datum, ki
je bil povezan s tako prijetnim izletom, ostal dobro v spominu.	FOTO: D. MEDVED
razvoj naše družbe in prav tako nosijo odgovornost za
pravilno usmerjenost ZSM. Mladi, ko sprejemamo odgo-
vornost v ZSMS, opravljamo izpit izpit pred vstopom v
ZK. Tako mladi vstopamo v ZK že delno preverjeni in
sposobni prevzemati najzahtevnejše naloge.
V	letošnjem mesecu mladosti praznujemo mladi veli-
ko in dragoceno obeležje — 35. obletnico rojstva naše
Ljudske armade. 2e 22. decembra 1941 je jedro 1. prole-
tarske brigade bilo sestavljeno iz takratnih mladih sko-
jevcev, prav tako kot danes, ko jedro naŠ3 armade pred-
stavljajo mladi, člani ZSM. Ponosni smo na ta jubilej,
koncepta SLO in družbene samozaščite- Zato smo si mladi
zavedajoč se, da moramo napraviti še več na področju
v letošnjem mesecu mladosti zastavili dolgoročno nalogo,
ki mora postati sestavni del vseh programov ZSM. Gre za
področje aktivnega preživljanja prostega časa, ki bo nosil
v sebi vse lastnosti zdravega razvoja socialistične oseb-
nosti. Krepiti moramo svoje telo, svojo zavest in pozitivne
lastnosti naše osebnosti.
V	letošnjem mesecu mladosti se bodo naše vrste
obogatile z novimi člani iz vrst pionirjev. Vsi ti pionirji
so izrazili pripravljenost, da bodo stopili v naše vrste,
ker si to žele, ker so že delno spoznali naloge, ki jih
čakajo in ker so vsak pri sebi razmišljali kot 13-letni Zo-
ran, ki se je vprašal, kaj vse je osebnost, ki se imenuje
Tito: »Zanetil je revolucijo;
izgoreval je v boju za svobodo;
delu je odprl prihodnost.
Zaradi vsega tega mu moramo vsi obljubiti, da sonce, ki
je vzšlo, ne bo nikoli zašlo!«
Ta misel mora postajati vse bolj neločljiv del nas mla-
dih. ZSM in mi — njeni člani — moramo s svojim delom
dokazati, da smo vredni nasledstva slavne preteklosti naše
revolucije, da smo dobri sinovi naše domovine, na katera
se lahko zanese v vsakem trenutku. Gradimo Titovo Ju-
goslavijo, na temeljih samoupravlajnja, na temelju miru,
na bratstvu in enotnosti naših narodov!
Ta poziv velja vsem mladim, vsem članom ZSM, vsem
novosprejetim. Naš poziv je hkrati obljuba, ki jo TITU
poklanjamo za 84. življenjski jubilej, v želji in prepričanju,
da nas bo še dolgo vodil.	.. ^
^	FRANCI PUSAR
S TITOIU
NAPREJ
^ Vsa leta po vojni mladi v mesecu mladosti kažemo
'n dokazujemo vsem svo;o pripadnost naprednim idejam
človeštva, miru, slogi in vsem tistim idejam, ki jih pri-
f^aša naša revolucionarna preteklost in za katere so naši
[''"stniki v slavni preteklosti dajali svoja življenja na
barikadah.
Mesec mladosti je simbol doraščajočih in že odraslih
°trok naše domovine, ki jo ljubimo in spoštujemo, v srcih
Pa se čutimo njene, njen razred delavcev.
Prav zaradi tega se čutimo dolžni, da je naš simbol
Poln izraza vrednot, za katere se je boril in se bori delav-
razred z ZK na čelu in vseh progresivnih sil združenih
^ enotno fronto: bratstvo in enotnost naših narodov in
l^arodnosti Jugoslavije, samoupravno organiziranje in de-
'^vanje naših narodov, tovarištvo, poštenost, pravičnost,
delavnost, humanizem, ljubezen do domovine; neuvršče-
'*ost in miroljubno sožitje, so temelji naših programov in
"»šega dela.
ZSM ima slavrw preteklost v SKOJ, ZAMJ, LMJ in
ZMS. Že takoj, ko je nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in
Slovencev, se je del mlade generacije združil pod vod-
stvom KP v Zvezo komunistične mladine Jugoslavije. Bili
so to borci za nove lideje, ideje, ki jih je takratni svet
imenoval bogokletne, skrajno pokvarjene. Skojevci so de-
lali v nemogočih pogojih, na vsakem koraku jim je grozil
pregon ali smrt. Toda i^eja je bila močnejša. Misel na
pravičnejšo ureditev jim je prežela duha in niso se bali
muk in trpljenja. Zapor in ječo so spremenili v univerzo.
Tu so proučevali Marxa in Engeisa ter Lenina, tu so
kovali načrte za lepšo bodočnost. Bili so to preprosti si-
novi kmečkih in delavskih družin.
Vojna je mlade še bolj združila. Iz nje ni prišel le
SKOJ, iz nje je prišla fronta, iz nje je prišla armada, ki je
radostno zrla v prihodnost. Njeno delo je bilo gigant v
graditvi pravične družbe, družbe bratstva, enakopravnosti
in tovarištva. Puške so zamenjali za lopate, pod njihovimi
rokami so rastle tovarne, ceste, železnice •..
Vse bolj pa prihaja do izraza dejstvo, da smo sestavni
del fronte vseh delovnih ljudi združenih v SZDL. Mladi
prevzemamo del nalog na svoja pleča. Področji, na katerih
se mladi največ trudimo, je uveljavljanje ustave in vklju-
čevanje v koncept splošnega ljudskega odpora in družbene
samozaščite. Delavska mladina se bori in vključuje v vse
oblike samoupravnega odločanja, mladina v šolah želi so-
odločati v procesu vzgoje in izobraževanja, mladi kmeto-
valci se bore na svojem polju, vsi skupaj osvajamo idejo,
da je krajevna skupnost temeljna oblika samoupravnega
in družbenega življenja. Za te svoje ideale in cilje se mo-
ramo mladi vedno izobraževati, pridobivati nova znanja in
nove izkušnje. V veliki meri nam to tudi zagotavlja za-
vestno delovanje in sprejemanje nalog v ZSM.
Marsikdaj bomo naleteli na ovire, ki jih bomo le
združeni lahko odpravili z zavestjo, da je novo boljše in
pravičnejše. Mnogi v naši družbi vedo za težnje mladih,
vendar jim je ljubša kimajoča mladina, kajti ta ne rušf
ustaljenega. Moramo se boriti za čimvečji vpliv na našo
družbo, na dogovarjanje in sporazumevanje. ZK in vsi ko-
nounisti v njej nosijo posebno In največjo odgovornost za
V	NEDELJO
V	UBOJE
v nedeljo, 30. iiiuju bo
redakcija Novega tednika
in Radia Celje pripravila
svojo prvo javno radijsko
oddajo z direktnim pre-
nosom v letošnjem letu.
Tokrat bo kot soorganiza-
tor sodelovala tamkajšnja
Svoboda, ki se s svojimi
skupinami in delom uvr-
šča med najdelavnejše v
žaiski občini. Zato in pa
ker so Li boje star delav-
ski kraj z bogato tradicijo
smo se odločili, da bomo
naše mikrofone vključili v
nedeljo dopoldne v dvora-
ni DPD Svoboda »Ludvik
Oblak« v libojah. Kot po-
navadi bo tudi tokrat di-
rektni prenos z bogatim
sporedom tra.jal nekaj več
kot uro, začel pa se bo
točno ob 10. uri.
Kdo bo tokrat nastopil?
Glavni del sporeda bodo
nosili domačini s svojimi
kulturnimi skupinami, ki
uživajo velik ugled ne sa-
mo v občinskem merilu,
temveč tudi izven njega.
Tako bodo nastopili God-
ba na pihala, ki jo vodi
Franc Kovač, moški pev-
ski zbor pod vodstvom
Ivana Gostečnika in na-
rodno-zabavnl ansambel
Veseli Libojčani z vodjo
Ilerbertom Kuzmo. Kot
gost bo nastopil gledališki
in televizijski igralec Vo-
lodja Peer iz Maribora,
oddajo pa bosta vodila
naša radijska napovedo-
valca Mateja Podjed in
Mitja Umnik. Sodelovali
bodo tudi novinarji Nove-
ga tednika In Radia Ce-
lje, ki pripravljajo skupaj
z domačini več zanimivo-
sti o kraju, njegovi zgodo-
vini, razvoju in načrtih. V
drugem delu oddaje bo
tudi nagradna igra, za ka-
tero bodo prispevale na-
grade delovne organizaci.je
Keramična industrija,
Montana In Mirosan,
Vstopnice so po sim-
bolični ceni 10 din in jih
bo možno kupiti dve uri
pred oddajo pri blagajni
Doma Svobode. Del izku-
pička od vstopnine bosta
organizatorja NT In RC
ter DPD Svoboda nakazali
kot pomoč prizadetim na
Tolminskem.
Tako smo povedali sko-
raj vse, nekaj pa naj osta-
ne še za nedeljo, ko se
dobimo aH v Libojah ob
10. uri ali pa pri radijskih
sprejemnikih.
T. VRABL
2. stran — NOVI TEDNIK
Št. 21 — 27. maj 1976
celjska szdl
PARADA PRIPRAVLJENOSTI!
Ce bi ocenjevali sodelova-
nje pripadnikov JLA in vseh
družbenih struktur v celjski
občini le na podlagi priprav-
ljene ocene za sejo predsed-
stva občinske konference
SZDL potem s sodelovanjem
ne bi smeli biti zadovoljni.
In vendar so na seji pred-
sedstva prav pripadniki JLA
povedali, da je sodelovanja
v celjski občini mnogo boljše
kot ga je zabeležilo pismeno
gradivo. Kar zadeva počutje
pripadnikov JLA med celjski-
mi delovnimi ljudmi, je bilo
ugotovljeno na seji, je tako
dobro, da zmanjka besed, ki
bi izrazile dejansko zrašče-
nost pripadnikov JLA v vsak.
danje življenje. Predsedstvo
pa je tudi opozorilo, da še
niso izrabljene vse možnosti
v razvoju tega sodelovanja,
zlasti v šolah in podjetjih
velja usmeriti sodelovanje s
pripadniki JLA tudi v oblike
samoupravnega in političnega
življenja, mimo športnega in
poleg delovnih akcij, kar je
utrjeno in uspešno. Prav bi
bilo, če bodo sindikalne or-
ganizacije, organizacije ZK in
SZDL v organizacijah zdru-
ženega dela in v krajevnih
skupnostih preverile, kako
sodelujejo in poskrbele, da
bo sodelovanje s pripadniki
JLA nenehno, ne le pospeše-
no ob praznikih in drugih
priložnostih.
Na seji predsedstva je pred-
sednik obvestil navzoče, da
Je že mogoče zaneslivo reči,
da bo letos v Celju parada
pripadnikov družbene samo-
zaščite. Kdaj, tega še niso
objavili. Verjetno pa je, da
bo parada organiziranih sil
družbene samozaščite v okvi-
ru praznovanj občinskega
praznika, ki bo tokrat v Ce-
lju, v krajevni skupnosti Pod
gradom, kjer se krajani že
temeljito pripravljajo, da bo-
do kar najbolj uredili svoj
kraj. Predsedstvo se je sez-
nanilo še s pripravami na
dve pomembni družbeno po-
litični manifestaciji, ki bo.
sta prihodnji mesec. Najprej
bo, 5. junija okoli 13.20 ure
prispel Vlak bratstva in enot-
nosti s kakimi tisoč med-
vojnimi gostitelji naših iz-
ganancev, od katerih jih bo
več kot sto tri dni bivalo v
Celju. Z njimi prispe tudi
skoraj štirideset članska kul-
turna skupina iz pobratene
Cuprije, ki bo nastopila v
SLG, gostovala Pa še v Šo-
štanju In Šentjurju s svo-
jim programom.
Od 18. do 20. junija pa bo-
do v Celju balkanske atlet-
ske igre, katerih pomen ni
pripisovati zgolj atletski ma-
nifestaciji, ker 8 svojim bi-
stvom krepi sodelovanje med
balkanskimi državami in na-
rodi.
Obe politični manifestaciji
terjata od Celjanov posebne
priprave. Poskrbeti bodo mo
rali, da bo C^elje kar najbolj
komunalno urejeno, občani bi
se morali zavzeti, da uredijo
svojo okolico, očistijo dvo-
rišča in obnovijo zelenice,
trgovci in vsi, ki imajo v
zgradbah lokale in izložbena
ukna pa bi morali za to pri-
ložnost posebej poskrbeti in
primerno okrasiti okna. Pred-
sredstvo se v tem smislu ob-
rača na vse, ki kakorkoli lah-
ko prispevajo k posebnemu
vzdušju v teh svečanih dneh,
da naredijo kar morejo, da
bo izgled Celja prijeten in
tudi na zunaj gostoljuben.
ljubno-
ljubnič
Moüirska in občina Ča-
jetina v Srbiji imata po-
bratimske odnose. In ne
samo to. V Gornji Sa.
vinjski dolini imajo kraj
Ljubno ob Savinji, v ob-
čini Cajetina pa Ljubiš.
Torej Ljubno in Ljubiš,
krajevni imend, ki imata
isti koren. In tako ni na.
ključje, da tudi šolska
kolektiva v obeh krajih
vežejo tesnejši odnosi,
prav tako pobrat imski,
prav tako tisti, ki govo-
rijo o prisrčnosti, ljubez-
ni...
Predstavniki obeh šol
se po navadi srečujejo ob
šolskih dnevih ene in
druge šole. V Ljubišu
imajo šolski dan 25. ma.
ja, na Ljubnem pa 12.
septembra. Zato so se od
ponedeljka do včeraj za-
drževali v Ljubišu dele.
gati ljubenske osnovne
šole. Tudi to srečanje je
minilo v prijetnem tova-
riškem vzdušju, ob i2me-
njavi delovnih izkušenj in
I>ogovoru o nadaljnjem
sodelovanju. Zato so si
ob slovesu zaželeli: na
s'vadenje septembra na
Ljubnem.
M. B.
rk v kozjem
v tednu Rdečega križa
smo po trgu in vaseh
prodajali listke za RK po
en dinar. Samo v tretjem
razredu naše osovne šole
smo zbrali 200 din. Osta-
li razredi so zbrali lOO
din.
V tem času so bili tudi
učenci prvega razreda
sprejeti med mlade člane
Rdečega križa. Tovarišica
Zupančeva jim je podari-
la slikanice, značke in
mjižnice. Učenci so bili
veseli. Razen tega jim je
povedala tudi o pomenu
in nalogah Rdečega križa
in mladih članov v tej or-
ganizaciji. Mladim pa je
čestitala tudi predsedni-
ca krajevnega odbora
Rdečega križa, Ivanka
Gerzina. Drugi učenci pa
smo ob tej priložnosti de-
klamirali in peli.
TOMO GOLOB,
os. šola Kozje
tri novice
iz bistrice
ob sotli
OB ELEMENTARNI
NESREČI, ki je prizade-
la Tolminsko, smo se pa-
onirji naše šole odločili,
da bomo na skromen na-
čin pomagali našim vrst-
nikom na potresnem ob-
močju. V akciji so se po-
vezale vse razredne skup-
nosti šole. Denar, name
njen otrokom na potrtäs-
nem območju, se hitro
množi. Vsota bo sicer
skromna, a dana iz srca.
XXX
V SREDINI MAJA smo
člani literarnega krožka
in učenci glasbene šole
izvedli proslavo v počas-
titev obletnice rojstva
Ivana Cankarja. Z odlom-
ki iz njegovih najlepših
del smo popestrili naš
program. Tako smo se na
skromen način oddolžili
pisatelju, ki nam Je /.a-
pustil toliko lepega bra-
nja. XXX
PREJŠNJI TEDEN smo
učenci od šestega do os-
mega razreda izvedli de-
lovno akcijo na hmeljiš-
ču tukajšnje kmetijske
zadruge. Delali smo dva
dni, le učenci osmega ra-
zreda so delali tri. Zasa-
dili smo veliko število no-
vih sadik. Čeprav je bilo
delo težko, predvsem ko-
panje jam, smo veseli, da
smo se udeležili akcije.
Zraven t«ga, da smo pri-
skočili na pomoč zadrugi,
smo zaslužili kar lepo
vsoto denarja, ki nam bo
omogočila lepši izlet.
ANICA CAGLIC,
'	6. razred
akademija, novi člani zk
v ponedeljek popoldne sta Občinska konferenca Zveze
socialistične mladine Slovenije Žalec ter Občinski komite
ZK Žalec pripravila v dvorani Hmezada osrednjo akademijo
ob mesecu mladosti v žalski občini.
Te kulturne manifestacije so se udeležili vsi predstav-
niki družbenopolitičnih organizacij, občine ter mladina. Slav-
nostni govor je imel sekretar Občinskega komiteja ZK Ža-
lec Franc Jelen, ki je v govoru poudaril pomembnost mese-
ca mladosti, posebno pa še 84. rojstni dan predsednika
republike tovariša Tita. Ob koncu je spregovoril še o liku
ter o dolžnostih mladih komunistov. Podelil je 78 izkaznic
ter spominska darila novo sprejetim članom ZK. V nadalje-
vanju je sledil bogat kulturni program, ki so ga pripravili:
moški pevski zbor Svobode iz Prebolda, godba na pihala iz
Griž, učenci Osnovne šole Žalec ter mladina. Na sliki: Se-
kretar Občinskega komiteja ZK Žalec Franc Jelen med slo-
vesno podelitvijo partijskih izkaznic.
Tekst in foto: T. TAVČAR
aktualno
STUDENT NAJ BO
Skupnost za zaposlovanje se je ponudila, da bi v republiki prevzela na-
loge štipendiranja dijakov in študentov, ker je pač štipendijska politika
sestavni del celovitosti kadrovskega planiranja. Žal ta naloga ni bila v ce-
loti prenešena na Skupnosti za zaposlovanje v Sloveniji in tako je le
dobra tretjina občin v Sloveniji predala posle Skupnosti za zaposlovanje.
Med njimi tudi celjska občina.
O problemih izplačevanja in odobravanja štipendij smo povprašali Boža
Lukmana, direktorja Skupnosti za zaposlovanje v Celju.
Kje so vzroki za številne
pripombe na neredno izpla-
čevanje in odobravanje šti-
pendij in zakaj v določenih
obdobjih z veliko zamudo
prihaja do Izplačila štipen-
dije?
»Ob planiranju sredstev za
štipendije se je vrinila na-
pafca, zaradi katere je bilo
pričakovati, da bo zbrano ve-
liko več sredstev kot je bilo
podeljenih. Zato smo po druž-
benem dogovoru prešli na
»odprto listo« izplačevanja,
oziroma odobravanja štipen-
dije. Po njej ima vsakdo
pravico, seveda odvisno od
socialnega statusa prosilca,
na podelitev štipendije. To
pa seveda ni v skladu z dol-
goročno kadrovsko politiko,
ker tako prihaja do sofici-
ta nekaterih poklicev in je
te kadre potem težko zapo
sliti, ali pa dobijo neustrez-
no zaposlitev. Že to je za
dosten razlog, da bomo mo-
rali v bodoče to »odprto li-
sto« zapreti in štipendirati
tiste kadre, po katerih so
na območju največje potrebe.
Od letos se izplačujejo šti-
pendije za riazaj. Predstav-
niki študentov, so bili s
t^mi dejstvi seznanjeni in
so na tak sistem izplačevanja
štipendij pristali, vendar pa
sedaj nekateri študentje
smatrajo, da to ni prav in
da o tem niso vedeli niče-
sar. In tako prihaja do ne-
godovanja in kritiziranja na
račun naših služb, ki te na-
loge sprovajajo. Pri nas se
srečujemo z vrsto proble-
mov in težav, za katere štu-
dentje niti ne vedo, čeprav
nam nemalo težav povzroče
prav oni. Naj navedem za
primer prepozno vlaganje
prošenj za štipendije, vloge
so nemalokrat pomanjkljivo
opremljene in vse to breme-
ni delo naših služb, štipen-
distom pa ob opominjanju
na take in podobne proble
me zavre kri. Naš izvršni
odbor se mora zaradi teh
pomanjkljivih vlc^ potem
večkrat sestajati in s tem iz-
gubljamo dragoceni čas. Z
letošnjim razpisom bomo nio
rali tudi temu napraviti ko-
nec. Vedeti je treba, da de-
lamo za štipendiste iz šestih
občin in teh je 3600 . 725 šti
pendistov je kar \ celjski
občini. Od teh jim liiia 320
kadrovske štipendije, katerih
število bi bilo lahko večje.
Edino celjska občina zbe-
re dovolj sredstev, ki so po-
trebna za izplačilo. Razliko
odvajamo v solidarnostni
sklad republike. Ostalih pet
občin pa ne zbere niti 50
odstotkov potrebnih sredstev
za izplačilo štipendije v te-
kočem mesecu. Zato so te
občine odvisne od solidar-
nostnega preliva sredstev iz
republike. V republiki so po
trebe po 28 milijonih dinar-
jev, zbere pa se komaj 18
milijonov dinarjev, kar po-
meni, da sredstva zbrana v
republiškem solidarnostnem
skladu ne zadostujejo za me-
sečno izplačilo štipendij in
zato prihaja do takih za-
ostankov v izplačevanju.
Večkrat se tudi pripeti, da
odposlane štipendije priro-
majo nazaj na naš naslov,
bodisi, da ni bilo nikogar
doma, ali pa se je štipendist
odselil, ne da nam bi javil
nov naslov. S ponovnim na-
kazovanjem in iskanjem pra-
vega naslova imamo tako
dvakratno delo.
Želel bi opozoriti vse štu-
dente in bodoče štipendiste,
da v letošnjem razpisu, ki
bo objavljen čez nekaj dni,
vložijo vloge preko svojih
matičnih šol, kjer se sedaj
šolajo, in sicer pri poverje-
nikih z« poklicno usmerja-
nje. Ti bodo vloge zbrali in
nam jih dostavili. Vseh dru-
gih vlog naša strokovna služ-
ba ne bo sprejela.«
MAGDA
PRAH
Dolga in svetla dvorana
briisilnice v steklarni Bo-
risa Kidriča v Rogaški
Slatini. Brusi so peli svo-
jo pesem. V kristalne va-
ze, kozarce in druge iz-
delke so risali črte, viju-
ge ... Zahtevno in natanč-
no delo.
V tej dolgi vrsti delav-
cev in delavk je bila tudi
Magda Prah. Mlada stcklo-
brusilka, ogreta za svoje
delo. Predana od vsega
začetka. Petindvajset let
ima.
»Kako sem prišla v ko-
lektiv, me vprašujete. Ve-
ste, tu sem doma in ker
sem hotela v Rogaški Sla-
tini tudi ostati, nisem ime-
la velike izbire za delo in
poklic. Sicer pa, že od
šolskih let sem rada risa-
la in za brusilca stekla je
pomembno, da je vešč tu-
di tega dela. Tako sem
prišla v steklarsko šolo
in jo tudi končala. V ko-
lektivu sem šest let. Zdaj
sem kvalificirana steklo-
brusilka.«
Magda Prah pa ni samo
brusilka v tej sredini. Je
tudi članica delavskega
sveta temeljne organizaci-
je združenega dela steklar-
ne in zato angažirana tudi
na samoupravijalskem po-
dročju. In tako je beseda
stekla tudi o tej zavzeto-
sti.
»Tudi to delo me vese-
li. Zdaj drugače gledam
na vsa dogajanja v kolek-
tivu. Drugače sprejemam
ene in druge odločitve, po-
znam probleme, uspehe in
naloge.
Iz naše skupine sem
edina ženska v delavskem
svetu. Zato čutim toliko
večjo odgovornost za op-
ravljanje te dolžnosti. Pred
vsako sejo našega samo-
upravnega organa se po-
govorim s sodelavkami in
sodelavci. Res je, da za
takšno razpravo nimamo
posebnega telesa. Zato pa
za te in podobne pomen-
ke izkoriščamo odmore
med delovnim časom. V
takih pogovorih izobliku-
jemo svoja stališča do
vprašanj, ki prihajajo na
dnevni red zasedanja. Za-
to na seje ne prihajam s
svojimi osebnimi mnenji,
marveč s stališči moje de-
lovne sredine. Podobni
razgovori se razvijajo tudi
po seji delavskega sveta «
Mirno in preudarno je
govorila. Zavzeto. Resno.
In ne samo o delu v
delavskem svetu. Tudi o
položaju ženske v kolek-
tivu. O možnostih za nje-
no napredovanje in po-
dobno. Tudi o vprašanjih,
ki so ves čas aktualna za
zdajšnji čas. Proizvodnja,
izvoz in položaj na do-
mačem tržišču. Ob nadvse
ugodnem izvozu je čutiti
zastoj na domačem trži-
šču.
Pomenek t mlado de-
lavko pa je odprl še ne-
katera vprašanja mladih
ljudi.
»Ce bi odločala, bi v
Rogaški Slatini kmalu pri-
šli do kulturnega doma,
do prostora, kjer bi lah-
ko shajali zlasti mladi in
seveda tudi drugI Pogre-
šam tak prostor, pogre-
šam urejeno knjižnico, či-
talnico, pogrešam mladin-
ski klub. In ker vsega te-
ga nimamo, se ne smemo
čuditi, če mnogi zaidejo
v gostilne.«
M. BOŽIČ
ftt. 21 — 27. maj 1976
NOVI TEDNIK — 
stran 3
gvetovni prvakinji magda urh in janja maring
NAMESTO BRONA-ZLATO
Verjetno v petek zjutraj ob koncu prejšnjega tedna skoraj ni bilo Celjana, ki se vsaj malo zanima za šport, da
ne bi govoril o dveh prikupnih in skromnih dekletih našega mesta — Magdi Urh in Janji Marino. Obe sta takorekoč
noč postali slavni, pa čeprav ne moremo napisati, da brez osnove. Postali sta namreč prvi svetovni prvakinji, ki sta
J tem laskavim naslovom še bolj okitili in obogatili že tako dobro založeno riznico celjskih športnih trofej.
Z zlato medaljo v parih in srebrno v ekipi je poplačan ves trud, ki sta ga vlagali od leta 1967 dalje v naporen, še
posebej za ženske, šport.
^ Zdaj sta naši Celjanki zlati in po njuni zaslugi v teh dneh roma po Evropi in svetu tudi ime našega Celja.
Zato ni čudno, da sta jokali, ko sta izvedeli, da sta prvi in da sta jokali (in mi z njimi), ko sta izstopili na celj-
železniški postaji ter so ju sprejeli najvnetejši ljubitelji športa, še posebej kegljanja in jima ob stisku rok, obje-
mu in poljubu rekli — HVALA. MAGDA IN JANJA!
Sedeli smo v udobnih fo-
teljih v sobi direktorja Aera
Celje Milana Zupančiča, ki
si ni mogel kaj, da ne bi
q\) Janjinem in Magdinem
uspehu dodal komentarja:
I »1. Upam, da bo njim lospeh
pozitivno vplival na nadalj-
njo kvalitetno rast moške
ekipe (ta je v republiški li-
gi zadnja — op. p. in ji je
potrebna Injekcija) in
2. da nam bo to zmanjša-
lo stroške za reklamo (obe
sta namreč zaposleni v Aeru
in svetovna prvakinja je le
magnet svoje vrste... —
op. p.)-«
Potem je stekla dolgo pri-
Üakovana beseda z čez noč
prvima »damama« (po keg-
IJaško, drugače tovarišica-
ma!) našega malega mesta in
priznati je treba, da smo
veliko izvedeli. Bili sta mno-
go bolj sproščeni, kot ob
prihodu na železniško po-
stajo, spomini so bili že ne-
koliko bolje zloženi v pre-
dalčke in tako je klepet
lažje tekel. Saj navsezadnje
pa ni kar tako biti SVETOV-
NI PRVAK, kar sta JANJA
MARING in MAGDA URH po-
stali prejšnji teden na Du-
naju.
Janja nekoliko klavrno po-
ve, ko jo vprašamo, če sta
pričakovali takšen uspeh, da
ji je nekdo Iz podjetja pred
odhodom na svetovno prven-
rekel, če gre na CVET-
UČNO RAZSTAVO! Ja, bi-
la je to cvetlična razstava,
kjer sta Janja in Magda kot
najboljši ARANŽERKI preje-
li najlepši cvet — ZLATI
(TVET! Samo ta cvet ni za
vazo. ampak za vitrino, kjer
bo vedno ostal svež spomin
na velik življenjski dogodek,
Janja in Magda sta prav-
zaprav idealna dvojica. Po-
glejmo samo »nekaj« njunih
skupnih točk:
—	Lsto leto sta začeli keg-
ljati (1967),
—	obe sta zapxosleni v Aeru
v finančnem sektorju,
-— obe sta Celjanki, stanu-
jeta v istem bloku, imata
isto število let (koliko? Žen-
ska skrivnost, veliko pa ne!)
in nastopata za isti klub KK
Celje. Morda bi še našli ka-
kšno skupno točko (obe ima-
ta zlato in srebrno medaljo,
obe sta svetovni prvakinji
itd.), vendar naj povemo ti-
sto, ki ni skupna: vsaka
ima svojega moža, ki pa sta
zaposlena v Aeru in tudi
kegljata (vsaj Magdin)! Pa
je pravzaprav spet nekaj
skupnega!
Koliko večjih uspehov sta
dosegli T parih do naslova
svetovnih prvakinj?
JANJA in MAGDA: »LE-
TOS SVA BILI OBČINSKI
PRVAKINJI!«
Pa še naj kdo reče, da je
svet majhen — od občine
do sveta, samo dve stopnič-
ki...
IN VELIKO TRUDA, ne
pozabita pristaviti.
Kako se je začel pohod
proti vrhu, svetovnemu se-
veda ...
JANJA in MAGDA: »Na
kegljišče sva odšli v četrtek
ob 15,40 uri in končali čez
štirideset minut, V tistem
trenutku sva bili izredno za-
dovoljni z doseženim rezul-
tatom, vendar nič ne veš,
kaj te še čaka, zlasti, če za
teboj nastopajo same odlič-
ne kegljavke.«
Kje sta preživljali nekaj-
urno napetost pred odločit-
vijo ali bo zlato vajino ali
ne?
V GARDEROBI, pravita,
IN VSAKEGA TOLIKO ČA-
SA JE NEKDO VSTOPIL
TER POVEDAL, KAKO ME-
ČEJO NASPROTNICE. MID-
VE PA SVA RAČUNALI,
KAJ BO !
Da sta svetovni prvakinji
sta izvedeli že pred zadnjim
parom, ki ni mogel podre-
ti toliko kegljev, da bi ugnal
CELJE! Potem sta sprejema-
li čestitke in jokali. OD SRE-
ČE!
»NAJLEPŠE JE JOKATI
OD SREČE«, pravi s toplim
bleskom v očeh Janja.
Kakšna je bila pot, da sta
sploh prišli na svetovno
prvenstvo?
MAGDA: »Dolga in napor-
na, saj je bilo več izenače-
nih tekmovalk in smo mo-
rale skozi različne filtre.
Midve sva ostali notri in to
ne brez osnove!«
JANJA: »V kvalifikacijah
sem se težko prebijala med
najboljše. Odločilno je bilo
v Beogradu. Takrat sem me-
tala s takšno močjo, da bi
verjetno podrla kegelj na
šesti stezi, če bi vanj vrgla
kroglo s prve. Pred mano
je bil en sam cilj — USPE
TI, MORAM USPETI!«
Sta upali na medaljo?
MAGDA: »Po tihem, prav-
zaprav sami pri sebi, ja, sa-
mo ne na zlato. Kakšen bron
bi bil tudi dober ... ZDAJ
PA ZLATO!«
Veliko trenirata?
JANJA in MAGDA: »V Ce-
lju enkrat, ker je diTigače
kegljišče stalno polno, po-
tem se pa voziva na trenin-
ge na Trojane, v Slovenske
Konjice in drugam.«
Načrti?
JANJA in MAGDA: »Naj-
prej počitek, potem pa vsaj
približno varovati tisto, kar
sva si s težavo priborili. Zdaj
bo pred nama večja ODGO-
VORNOST!«
Celo plejado pohval smo
slišali na račun dveh deklet,
ki sta postali še enkrat zla-
ti. Najprej sta zlati že po
NARAVI, zdaj pa še po uspe-
hu doseženem v kegljanju.
NJUNO ZLATO SE BO
PRAV ZARADI TEGA ŠE
BOLJ IN DALJ ČASA SVE-
TILO!
Magda Urh in Janja Marine
izjavili so
MILAN ZUPANČIČ, direktor AERO Celje: »Vsi smo ponosni
na njun uspeh še posebej zato. ker sta zelo dobri delavki in
tudi družbenopolitično aktivni. V njihovem delu v podjetju se
nUcoli niso pojavile kakšne posebne potrebe zaradi treningov
b» tekmovanj, čeprav je res, da smo jim pred nastopom na
Dunaju omogočili enomesečne priprave. Se enkrat poudarjam,
da smo resnično izredno veseli, ker sta naši članld In ker
«ta po dolgem času ponovno prinesli v Celje, mesto športa,
vredno trofejo.«
JANEZ PAUL, občinski sindikalni svet Celje: »1. čestitam,
8. to Je velika pridobitev za \Tse Celje, ki je že tako znano
Icot mesto športa, zdaj bo pa še bolj in 3. upam, da bo njun
uspeh vzpodbudil vse, da čimprej omogočijo boljše pogoje tre-
ninga vsem ljubitelje^ kegljanja, ki kažejo interes za tekmo-
valno kegljanje.«
JAVNEGA
DELAVCA
zakaj ni mesa
Na dokaj nenavadno vprašanje vašega novinarja
Milana Seničarja v vašem glasilu v rubriki »Vpraša-
nje javnemu delavcu« glede slabe založenosti s svinj-
skim mesom v Celju vam sporočamo, da tudi Celje
ne more biti izjema v splošnem pomanjkanju tega bla-
ga na celotnem jugoslovanskem tržišču. Omejitev na-
bave svinjskili polovic in živih prašičev so sprejeli
naši samoupravni organi, ker ne moremo dovoliti,
da bi naša TOZD zabredla v izgubo, katero nam ne
bi mogel nihče pokriti.
Mesnine Celje je pri nabavi svinjskega mesa v ce-
loti odvisna od uvoza iz drugih republik. Kar 92- od-
stotkov celotnih količin moramo nabaviti v Vojvodi
ni in Hrvatski. Kljub visokim odkupnim cenam, ki
so se formirale od lanskoletnih sprememb zaradi ve-
like domače potrošnje in zaradi izvoza svinjskega
mesa nekaterih večjih klavnic smo do konca aprila
dajali na trg neomenjene količine svinjskega mesa.
V	drugih mestih, tako v Sloveniji kot v Hrvatski,
je bilo pomanjkanje že v marcu in aprilu. Pričako-
vali smo, da bodo merodajni forumi v tem času od-
pravili neskladje, vendar je ostalo vse pri starem.
V	tem času se je potrošnja močno povečala in je
bila kar za 36 odstotkov večja kot lani v Istem ča-
su. Regres 3.95 din na kg ne zadošča za pokritje iz-
gube pri odkupnih cenah 0,60 din za mesno enoto.
Od januarja do aprila je veljala mesna enota 0,62 <^n.
Ko so se lani julija formirale maloprodajne cene svinj-
skega mesa, je bila določena vrednost mesne enote
0,56^46 din. Zaradi takšnih odkupnih cen imamo pri
vsakem prodanem kg 6,02 oziroma 5,54 din izgube.
Poleg tega in zaradi tako visoke potrošnje smo ime-
li v tem času ogromne količine neprodane svinjske
masti, ki je tudi vkalkulirana v ceni mesa, višje kot
jo je mogoče doseči. To mast smo s težavo proda-
li po nerazumljivo nizki oeni za živalsko krmo mešal-
nicam krmil. V ilustracijo naj navedemo, da smo le-
tos v treh mesecih proizvedli 192 ton masti, ki jo
nihče noče, lani pa v istem Času le 52 ton. Odkup-
ne cene prašičev so proste in jih kmetijske delovne
organizacije formirajo na podlagi povpraševanja. Po
drugi strani pa so maloprodajne cene določene kot
maksimalne in gre vsa razlika zaradi višjih cen v
breme klavnic.
Spričo takšne situacije, s katero je bil seznanjen
naš delavski svet na seji U. t. m., je bil prisiljen
sprejeti odločitev, da se do nadaljnjega daje na trg
manj svinjskega mesa. O celotni problematiki, o ka-
teri smo s predstavniki drugih klavnic že v marcu in
aprilu seznanili živinorejsko poslovno skupnost Slo-
venije, smo obvestili oddelek za gospodarstvo Skup-
ščine občine Celje in predstavnike Dobrine, in pred-
lagali, da bi za gostinske obrate in za obrate druž-
bene prehrane uvedli prodajo celih svinjskih polovic
skupaj s slanino po nabavni ceni z upoštevanjem od-
visnih stroškov. Ta predlog ni bil sprejet in tako se
dogaja, da še tiste omejene količine poberejo gostin-
ski obrati in obrati družbene prehrane. Predlagali
smo tudi, da bi se trgovske organizacije trenutno od-
povedale marži pri prodaji, ki znaša za svinjsko me-
so 2 din, da bi tako porazdelili negativne razlike,
vendar tudi za to nismo naleteli na razumevanje. Po-
manjkanje svinjskega mesa je občutnejše tudi zato,
ker so v tem času ukinili dobavo tuji dobavitelji iz-
ven Celja, ki so že lansko leto na veliko zalagali
celjske trgovine. Zato se ne moremo strinjati z zahte-
vo, postavljeno v vprašanju, da smo izključno mi od-
govorni za oskrbo, ker takrat, ko je bilo mesa do-
volj, nabavni pogoji pa ugodnejši, nas ni nihče vpra-
šal, kam z mesom in smo morali iskati — tako nii
kot klavnica Šentjur — kupce izven Celja.
Ne moremo se strinjati s stališčem, da je samo
v Celju manj mesa v prodaji in da je od nekaterih
posameznikov odvisna boljša ali slabša preskrba, saj
je v naših rokah samo klanje in priprava za trg, do-
čim je vzreja prašičev in cene v rokah kmetijskih
organizacij. Večina potrošnikov prav dobro ve, da je
to širši problem, ki se ne more reševati samo v sfe-
ri predelave, ampak le v okviru širše družbene skup-
nosti.
Jasno nam je, da ta odgovor ne more zadovolji-
ti potrošnikov, ki upravičeno hočejo imeti večjo in
boljšo izbiro mesa, vendar morajo pri tem upošte-
vati, da smo tudi mi aa našo TOZD odgovorni za
smotrno poslovanje in da tudi pri nas kot v drugih
TOZD sprejemamo stabilizacijske ukrepe za zagotovi-
tev dohodka. Ne moremo in ne smemo dopustiti, da
bi ob že itak nizjci akumulativnosti ogrožali naš do-
hodek in naše obveznosti do družbe.
ZA MESNINE
GRiM TONE
rimske toplice

Krajevni praznik Rimskih
^'oplic, ki se je minuli teden
^ četrtek začel s svečano se-
jo sveta krajevne skupnosti
in vodstev političnih organi-
zacij, je trajal do nedelje, ko
pri osnovni šoli odprli
^belarsko razstavo.
Prireditve, ki so se zvrstile
' vseh štirih dneh so bile
Posvečene 22. maju 1941, ko
na Kojzici nedaleč od
sniarjete napredni rodoljubi
Ustanovili pokrajinski odbor
za štajersko. Hkrati pa
krajevnem prazniku pro-
slavljajo spomin največjega
"■ojaka v zgodovini kraja, pes-
^ika Antona Aškerca, ki se
rodil pred 120 leti v njiho-
vem kraju .
Četrtkove prireditve so bile
^menjene pesniku. Na
^^kerčevini so šolarji in drugi
^čani toplo pozdravili pisa-
^Ije Leopolda Suhodolčana,
va Zormana in Pavlo Ro-
»anovo. Ob tej priložnosti so,
kot vsako leto, podelili Ašker-
čeve bralne značke učencem
vseh osnovnih šol v občini,
tokrat okoli 750. Po srečanju
na Aškerčevini je bila v dvo-
rani Vo j nemedicinskega cen-
tra spominska akademija, na
kateri so nastopili učenci
vseh treh centralnih šol v ob-
čini, govoril pa je pesnikov
nečak profesor Anton Aškerc.
Tudi športni petek je uspel,
tako strelsko tekmovanje v
Jurkloštru kot večerni tek po
kraju, ki se ga je udeležilo
okoli 170 mladih športnikov.
Kljub dežju so prižgali kreso-
va na Stražniku in v Hra-
stju.
Sobotne prireditve so se
začele z orientacijskim po-
hodom »Kojzica 76«, ki se
ga je udeležilo 16 ekip. V šo-
li je bilo košarkarsko pri-
jateljsko srečanje, popoldne
pa je najbrž hladno vreme in
televizijski prenos zadržal
»rimljane«, da se niso v še
večjem številu udeležili zbo-
rovanja pred osnovno šolo.
Tu je v sodelovanju pevcev
iz Rimskih Toplic in upo-
kojenskega zbora iz Laškega
pod vodstvom Julija Gorica
nastopila godba na pihala iz
Radeč pod vodstvom Jožeta
Rusa. Slavnostna govornika
sta na svečanosti bila pred-
sednik KS Lev Tičar, ki je
govoril o dosežkih, predvsem
pa o načrtih v krajevni skup-
nosti in član Sveta federa-
cije Tone Fajfer, eden od ude-
ležencev ustanovnega sestan-
ka OF v Ljubljani 27. aprila
1941. Slednji je orisal raz
mere in okoliščine v katerih
je nastala OF in ki je slab
mesec po Ljubljani našla
svoj odmev ter pognala kore-
nine tudi med zavednimi
ljudmi štajerske.
V spored se je vključil tu-
di gledališki igralec Branko
Huber. Občani so toplo poz-
dravljali v svoji sredi tudi
udeleženca ustanovnega se-
stanka na Kojzici Jožeta Ju-
rača in Lojzeta Lešnika.
Lojze Diacci zaradi bolezni
ni mogel priti.
J. KRASOVEC
4. stran — NOVI TEDNIK
Št. 21 — 27. maj 1976
INJEKCIJA
GOSPODARSTVU
Med dogodki v gospodarstvu zavzemajo te dni os-
rednjo pozornost naše javnosti predvsem nedavni
ukrepi Izvršnega sveta, ki je znižal prometni davek
na gradbeni material, nekatere gospodinjske stroje,
izdelke iz usnja, naravno žganje in nekatere druge,
zvišal pa stopnje prometnega davka na tobačne, izdel-
ke, avtomobile in že prej kavo.
Ukrepi so prišli dokah nenadejano, predvsem velja
to za tiste ukrepe, s katerimi so se znižale stopnje
prometnega davka za 2 do 10 in pol odstotka, ter
za 25 odstotkov pri naravnem žganju.
Morda je bilo znižanje cen opeke, cementnih iz-
deijkov, betonskega jekla, cevi, stavbnega pohištva, be-
le tehnike, usnja in naravnih žganih pijač za potroš-
nike res nepričakovano, za tiste pa, ki bolje sprem-
ljajo gospodarska gibanja, nikakor presenetljivo, prej
želeno in pričakovano. Gre namreč za prve v vrsti na-
črtovanih ukrepov, nekakih injekcij našemu gospo-
darstvu, ki naj bi pripomogli k trajnejšemu reševa-
nju osnovnih težav v gospodarstvu letos, te pa so v
močno previsokih zalogah in v pomanjkanju obrat-
nih sredstev.
Z nedavnimi ukrepi želi izvršni svet predvsem oži-
viti tržišče in spodbuditi kupce, da bi kupovali več.
Med glavnimi krivci gospodarskega zastoja letos, ki
se izraža v prepočasni gospodarski rasti, lahko nam-
reč omenimo zastoj v prodaji. Znižanje stopenj pro-
metnega davka je tako omogočilo pocenitev, ki naj
bi prispevala k večjemu nakupovanju.
že sedaj pa lahko mirno povemo, da želenih učin-
kov ne bo, če bodo sedanji ukrepi ostali osamljeni.
Pocenitev sama najbrže ne bo bistveno pospešila pro-
daje, če ji ne bo sledila še vrsta ukrepov na po-
dročju kreditne politike. Le s sprostitvijo kreditnih
pogojev in olajševanjem najemanja potrošniških kre-
ditov bomo potrošnika bolj vzpodbudili k nakupo-
vanju.
Ukrepi Zveznega izvršnega sveta so največ pozor-
nosti namenili gradbeništvu oziroma gradbeni dejav-
nosti. To nikakor ni slučajno. Po eni strani bomo
s tem omogočili cenejšo gradnjo, za katero se v
družbi močno prizadevamo, poleg družbene pa bomo
vnovič vzpodbudili tudi zasebno gradnjo. Po drugi
strani prav povečana gradnja odpira vrsto možnosti
za delo drugih industrijskih panog, ki so tako ali
drugače povezane z gradbeno industrijo, zazidavo in
opremo novih stanovanj, družinskih hiš in podobno.
Po pocenitvi, ki jo je povzročilo znižanje promet-
nega davka bodo nedvomno mnogo lažje zadihali tu-
di proizvajalci žganih pijač in usnjarji, ki so se pri
proizvodnji že tudi srečevali s skoraj nepremostljivi-
mi težavami.
Nekoliko drugače pa bo verjetno s proizvajalci be-
le tehnike. Čeprav je ta v primerjavi z gradbenimi
materiali mnogo cenejša, bo prodajo tu le nekoliko
laže vzpodbuditi, saj je v Jugoslaviji proizvajalcev
odločno preveč, kar dokazuje tudi stanje na tržišču,
ki je prenasičeno z različnimi štedilniki, pralnimi
stroji in gospodinjskimi stroji. Slej ko prej ostaja
za to panogo še najboljša rešitev v večjih prizade-
vanjih za plasman izdelkov bele tehnike v izvoz.
Ob vseh pocenitvah smo tokrat kar nekako poza-
bili na izdelke, ki so se podražili. Gre za kavo, to-
bačne izdelke in avtomobile. Nedvomno je podražitev
teh izdelkov pasledica pocenitve ostalih, saj želi iz-
vršni svet z zvišanjem prometnega davka za te izdel-
ke nadomestiti proračunsko luknjo, ki bo nastala za-
radi pocenitve ostalih izdelkov. In prav je, da dra-
žimo luksuzne in življenjsko manj potrebne izdelke
na račun potrebnejših. Dvig cene teh izdelkov bo ne-
dvomno le malo, če sploh, prizadel njihovo prodajo.
In ob koncu le še ugotovitev, da ne smemo osta-
ti na pol poti. Treba je še pregledati ustreznost ozi-
roma neustreznost prometnih davkov za ostale izdel-
ke in izvršiti potrebne popravke (navzgor ali na-
vzdol) ter s tem vsaj trenutno oživiti omrtvičeno go-
spodarsko dejavnost.
BRANKO ST.\MEJČIČ
celje
GOSPODARSTVO - KADR
Ocena gospodarskih gibanj
lani, kadrovska politika in
delo pravosodnih ustanov,
postaje milice v lanskem le-
tu .. .to so glavne značilna
sti iz predloga dnevnega re-
da za naslednjo sejo delega
tov vseh treh zborov občin-
ske skupščine, v torek, L
junija.
Pregled gospodarskih gi
banj lani, ki so bila precej
drugačna kot jih je predvi-
devala resolucija o družbe-
noekonomskem razvoju obči-
ne, bo prav gotovo dobra
podlaga za oceno trenutnega
stanja gospodarstva v celj-
ski občini in seveda nalog,
ki jih ta čas prinaša. Ob-
veznosti niso majhne, saj
gre za hltrejSo prilagoditev
razmeram, ki vladajo na tr-
žišču. Zato pričakujemo, da
bodo tudi delegati podprli
zahtevo občinske skupščine,
da naj v delovnih organiza-
cijah takoj sprejmejo pro
gram ukrepov za poslovanje
in izvrševanje planiranih in
drugih nalog zaradi sistem-
skih korakov, ki znatno vpli-
vajo na ekonomski položaj
delovnih organizacij. Prav
tako ne bo odveč zahteva,
da izvršni svet poostri od-
govornost vodiilnih delavcev
v tistih organizacijah zdru-
ženega dela, ki so zašle v
ekonomske težave. In še in
še. Upajmo, da bodo dele-
gati zbora združenega dela
tokrat prišli na sejo s kon-
kretnimi pobudami In bese-
do, kaj nameravajo storiti
samoupravni in drugi orga-
ni v kolektivih, da bodo re-
šili vprašanja, ki so v tem
času več kot aktualna.
Najbrž ni naključje, da
skupščina uvršča na dnevni
red problematiko kadrovske
politike v občini. Gre nam-
reč za niz odprtih vprašanj
in za ponovn« opozorilo, da
je treba dogovore o izvaja-
nju kadrovske politike |
štovati.	I
Občinska skupščina set
tokrat seznanila tudi z
pisom javnega posojila
ceste, delegati zbora kr»
nih skupnosti pa s pr^
gom odloka o imenovj
ulic in trgov na obnu
mesta Celja.
Sicer pa bodo na tapetj
poročila o delu sodišča zj
ženega dela, družbenega j
vobranilstva samoupravlja)
o delu občinskega sodi
občinskega javnega tožilsi
javnega pravobranilstva
tudi o delu postaje mi
lani.
posojilo za ceste

Čeprav se je vpisovanje po-
sojila za ceste v Celju šele
pričelo so v nekaterih orga-
nizacijah vpisovanje že kon-
čali. Na tretji seji štaba za
vpis posojila so ocenili do-
sedanji potek in spregovori-
li o težavah, ki to pomemb-
no akcijo spremljajo.
Menili so, da akcija pote-
ka dobro, tako kot je bila
zastavljena. Na splošno, zdaj
je taka ocena že možna, je
razpisano posojilo med de-
lovnimi ljudmi in občani z
velikim razumevanjem spre-
jeto. Tako so, na primer, v
Cestnem podjetju delavci
TOZD mehanizacija vpisali
posojilo 100 odstotno, v dru-
gih TOZD pa že preko 97
odstotkov. V Ingradu so de-
lavci v TOZD skupne službe
in mehanizacija že v celoti
vpisali posojilo, pri Prevoz-
ništvu je že 72 odstotkov de-
lavcev vpisalo posojilo, vpi-
sovanje so končali' tudi v
AMD Slavko Slander, v
družbeno političnih organiza-
cijah, med prvimi so vpiso-
vali posojilo delavci občin-
skih upravnih organov itd.
Delavci vpisujejo najmanj
polovico enomesečnega po-
prečnega osebnega dohodka.
Po doslej znanih podatkih je
v celjski občini v prvih pe-
tih dneh 1093 delavcev vpi-
salo 2 milijona 17 tisoč din
posojila.
Nekaj tehničnih težav pa
nastaja pri vpisovanju poso-
jila v krajevnih skupnostih,
zlasti pri upokojencih, o ka-
terih krajevne skupnosti ni-
majo podatkov pa tudi sicer
bo vplačevanje vpisanega po-
sojila zanje nekoliko zaplete-
no. Organizatorji namreč ni-
so zagotovili, da bi upoko-
jenci lahko vplačevali poso-
jilo hkrati s sprejemanjem
pokojnine. Zdaj bodo zato
morali upokojenci posojilo
nositi vsak mesec na sedež
krajevne skupnosti.
Sicer pa, kot so menili na
seji štaba, akcija vpisovanja
dobro poteka. Iz nekaterih
vpisnih štabnih mest sicer
še nimamo poročil — poroča-
nje pa na splošno slabo po-
teka, vendar obiski članov
štaba kažejo, da je več na-
rejenega kot je soditi po
prejetih poročilih.
PAZIMO
NA VODE
Že nekaj mesecev deJ
pri vrtanju zemljine sk«
je v Dobrni ekipa geoli
škega zavoda iz Ljubljj
ne. Stroji brne noč i|
dan in pred petimi dnei
so v globini preko 51
metrov le naleteli na di
volj toplo in močno žil
zdravilne tople vode, kt
tero so iskali za razšiij
tev kapacitet zdraviliš^
zmogljivosti.
Pri strokovnih opravi
lih so delavci nove vrtin
uporabili tudi tako in»
novano »cementno mlek»
katero je novj vrelec m
nesel v preveliki količii
v manjši pritok Dobrni
ce. Zaradi tega je pog
nilo precej rib.
Sandi UDERIMAS
slovenske konjice

Sindikat delavcev na po-
dročju vzgoje in izobraže-
vanja v konjiški občini je
v soboto, 15. maja po dveh
letih zopet organiziral dan
prosvetnih delavcev. Povab-
ljenih je bilo 253 aktivnih
članov tega sindikata pa tu-
di vsi živeči upokojeni sode-
lavci. Zanje je odbor še po-
sebej lepo poskrbel. Prejeli
so rdeče nageljne in spo-
minske vaze.
Dopoldne je bilo namenje-
no strokovno-političnemu de-
lu, popoldne pa družabnemu
srečanju.
Na srečanju je sodeloval
tudi podpredsednik republi-
škega izvršnega sveta dr.
Avguštin Lah, ki je govoril
o današnjem položaju in vlo-
gi prosvetnih delavcev v zdru-
ženem delu. Svoje zelo kva-
litetno predavanje je skle-
nil z r^a^o o pomenu pre-
osnove srednjega šolstva v
usmerjeno izobraževanje.
Vtem ko je predsednik re-
publiškega odbora sindikata
delavcev vzgoje in izobraže-
vanja Geza Čahuk seznanil
udeležence z osnovnimi vpra-
šanji sindikalne aktivnosti in
poudaril nujen enakopraven
položaj prosvetnih delavcev
do položaja delavcev v pro-
izvodnji, je Hardvik Pir
var predsednik skupne
misije za samoupravno s
razumevanje na podro
vzgoje in izobraževanja
znanil učitelje konjiške
čine s problemi tega spfl
zumevanja, s pridobivanj
in delitvijo dohodka, z
živi prosvetnih delavcev
o delovnih mestih v osno
šoli.
FRANJO MAROS
celje — pod gradom

Ni kaj reči. Priznanje, ko-
mur gre!V krajevni skup-
nosti Pod gradom so se lo-
tili dela okoli osrednje pro-
slave celjskega občinskega
praznika več kot zavzeto. Da
bi delo najbolje teklo, so
imenovali več odborov in ko-
misij. Osrednji organizacij-
ski odbor vodi predsednik
sveta krajevne skupnosti
Franc Kumer, komisijo za
adaptacijo družbenega cent-
ra v Zagradu Vinko Bob-
nič, komisijo za komunalna
dela Ferdo Koštomaj, komi-
sijo za izvedbo kulturnega
in športnega programa Milan
Gombač ter komisijo za pro-
pagando Avgust Cokan.
V krajevni skupnosti so
sprejeli zelo obširen pro-
gram, s katerim želijo po-
častiti dan ustanovitve Prve
celjske čete. Osrednja pozor-
nost je namenjena ureditvi
družbenega centra v Zagra-
du, kjer bodo poleg dvora-
ne s primernejšim odrom
dobile svoje prostore še vse
krajevne družbenopolitične
organizacije in krajevna
skupnost. Potem je tu asfal-
tiranje okoli 2.6 km cest, pa
kanali in ne nazadnje prizi
dek osnovni šoli, ki ga fi-
nancira sklad za gradnjo os-
novnih šol in vzgojno varst-
venih zavodov celjske obči-
ne.
Dela tečejo po načrtu. Ne-
kaj skrbi imajo le zaradi do-
toka finančnih sredstev, kaj-
ti v tistem delu dohodka, ki
bi ga naj prispevale delovne
organizacije je velik izpad.
M B
NEVARNE IGRE
Vse pogosteje slišimo in beremo o številnih nesre-
čah, katerih žrtve so otroci. Ne gre samo za nesreče
na cesti, čeprav je tudi teh vse preveč, ampak za
nesrečne igre otrok z ognjem. Otrok s svojo burno
domišljijo najraje seže po prepovedani igri, da bi
morda sebi in svojim vrstnikom pokazal, kaj zna in
kaj si upa. Otroku ne gre zameriti za tako početje, saj
se nemalokrat vedemo tako tudi odrasli. Pa vendar.
Nesreča, oziroma požar v skritem kotu podstrešja, na
skednju, v stanovanju in drugod, res nikoli ne počiva.
Taki primeri so posebno pogosti na podeželju, kjer so
starši zlasti v spomladanskih in poletnih mesecih veli-
ko na polju, otroci pa so pre^ščeni sami sebi ali var-
stvu starejših otrok. In če se v njihovem žepu »slučajno«
znajde škatlica vžigalic, je ob razvneli igri otrok ali
posameznika lahko nesreča kaj hitro tu. Veliko teh
iger se konča s hudivii opeklinami ali, kar je najhuje
— s smrtjo otroka. Obup in solze staršev in bližnjih
so zaman. Na formularju pri požarni varnosti bodo po
pogašenem požaru v rubriko »vzrok požara« napisali:
otroška igra. Čeprav otroke o nevarnosti ognja in
vnetljivih snovi poučujejo starši, šola in vzgojni zavodi,
bodo otroci verjetno tudi v prihodnje segali po prepo-
vedanih igrah in predmetih.
Toda, ali nismo za nesrečo svojih otrok včasih
krivi starši sami? Iz tega ali onega vzroka pustimo
otroka samega doma, zaklenjenega v stanovanju in
odidemo po opravkih s kupom naročil: »To in to ne
smeš, to in to pusti pri miru, ne dotikaj se tega in
onega...« Malo verjetno je, da bi otrok v svoji tihi
ali glasni razburjenosti, da je ostal sam, ta navodila
staršev tudi upošteval... In nesreča je vse prehitro
tu.
Včasih pa le ni nujno, da je zanjo kriv ali odgovo-
ren otrok. Napaka v električni napeljavi, plinu in še
marsikaj je lahko vzrok za prepozne solze. Tudi pro-
metna cesta je otroku do določene starosti sovražna.
Kasneje, ko doma in v šoli v glavnem spozna cestno-
prometne predpise, je nesreč, ki bi jih zakrivili otroci,
dosti manj. A žal je krvni davek naših otrok cesti še
vedno prevelik. Toda kaj storiti? Bodimo samokritični
in se vprašajmo, ali ni morda tudi naše obnašanje
nevzgojno vplivalo na otroka, ki zna dobro opazovati
in poslušati? Nepremišljeno odvržen ogorek skozi okno
avtomobila, kurjenje ognja na neprimernih mestih v
naravi, nestrokovno popravljanje električne napeljave,
brezobzirna vožnja z avtomobilom, nepravilno prečka-
nje ceste... in še in še! Tudi nered in pozabljivost sta
zakrivila že mnogo nesreč, katerih žrtve so potem
postali otroci Otroka pa je treba ne samo poučevati o
nevarnostih nekaterih iger, v spremstvu staršev in
vzgojiteljev mora otrok, da bo spoznal nesrečo, najprej
spoznati nevarnost in vedeti mora, kaj sploh je nevar-
no.	MATEJA PODJED
ftt. 21 — 27. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 5


/jgljsko hortikulturno dru-
fO povezuje okoli 700 čla-
Vsekakor močna orga-
j^acija. Pa tudi delavna.
,Vsako leto sprejemamo
llovne načrte, ki jih potem
uresničujemo,« je dejal
^dsednik Jože Benčina.
„V glavnem se nanašajo
1 strokovna predavanja in
j^tične demonstracije, na
yučne izlete in seveda na
«ge akcije, ki so v pove-
vi z urejanjem okolja, go-
jeni cvetja in podobno.
Pletos lahko rečem, da v
jöu uresničujemo vse spre-
Ke obveznosti. Tudi kar za-
ffS izlete. Vselej jih zdru-
Ijemo s strokovnimi ogledi
Zato imamo v vsakem
ftobusu poleg turističnega
j našega vodnika«.
»Kako pa se pripravljate
I republiško razstavo
[etja?«
»Kot je znano bo letos
lortikultura 76« prvič izven
ubljane. Od 4. do 7. junija
I v Brežicah. Gre za po-
Btnbno prireditev in zato
(do tudi iz Celja vozili tja
ak dan Izletnikovi avto-
Bi. Naše društvo pa bo
delovalo na osrednji pri-
ditvi te razstave. Tako bo-
I v povorki tudi otroci iz
idinjske osnovne šole. Le-
bodo v narodnih nošah,
zen tega pa bodo vrtnar-
0 orodje prikazali učenci
Ijske vrtnarske šole. Ne
Bde na to vabim člane
tuštva in ostale, da si to
Hreditev ogledajo v čim
etjem številu.«
>.4ii bo kdaj takšna raz-
ava tudi v Celju?«
»Mi si prizadevamo, da bi
jo dobili. Sicer pa tudi sa-
mi prirejamo vrtnarske in
cvetlične razstave. Letos
takšne prireditve v našem
mestu ne bo. Upajmo, da bo
prihodnje leto.«
»V Celju imamo lep park,
ki pa nI več tisto, kar je
bil nekoč. Kaj pravite?«
»Res je. Toda, nič ni za-
mujenega. Park bi lahko še
uredili in obnovili. Seveda ne
v eni sezoni. Za to akcijo
bi potrebovali več časa. Ure-
diti bi morali nasade in po-
ti. Tudi vremenska hišica bi
lahko dobila spet svoje stal-
no mesto in še marsikaj dni
gega. Tu mislim tudi na
urejena otroška igrišča. V
to obnovitveno akcijo bi mo-
rali vključiti tudi vsaj del
Rajterjevega hriba. Naše
društvo bo skušalo zaintere-
sirati pristojne činitelje, da
bi se lotili tega dela.«
MB
Jože Benčina
NOVO V
PEKLU
Pri turističnem društvu
v Šempetru so tokrat po-
hiteli. Čeprav so predvi-
devali, da bodo zgornji
del jame Pekel odprli šele
prihodnje leto, so vsa de-
la končali leto dni prej.
In tako so v nedeljo, 23.
t. m., odprli za ogled novi
del prelepega podzemnega
sveta.
Ob novi pridobitvi je
spet prišla do Izraza ve-
lika delavnost članov
šempetrskega turističnega
društva. Izkazali so se
tudi domačim, še posebej
pri ureditvi ssunanje poti,
ki veže izhod jame z nje-
nim vhodom. Vsi skupaj
so opravili 5.250 udarni-
ških ur. Sicer pa so za ta
dela odšteli tudi okoli 23
milijoniov starih dinarjev,
od tega samo druStvo oko-
li 17 milijonov, drugo so
bili prisp>evki občinske
skupščine v Žalcu.
V jami je adaj urejena
turistična p>ot. Njen ogled
traja okoli 50 mtout.
Na otvoritveni svečano-
sti so najprej spregoivoriH
društvem predsednik Ivo
Kuhar, ki je pohvalil zla-
sti številne člane in druge
s predsednikom odbora za
ureditev jame, Francem
Stormanom na čelu.
Prizadevnim turisttči^m
delavcem je zaitem česti-
tal predsöinrk izvršnega
sveta občinske skupščine
v Žalcu, Jože Jan. Enaka
priznanja p>a so izrekli še
prof. Zoran Vudler v Ime-
nu Turistične zveze Slo-
venije Ln celjske turistič-
ne zveze, Darko Naraglav
v imenu Jamarskega klu-
ba v Preboldu »Ctmi ga-
leb« ter dr. France Leben
v imenu Jamarske zveze
Slovenije, ki je domači-
nom izročil tudi zlati znak
svoje organizacije.
MB
turistično društvo šmarje
OBNOVILI DELO!
Pred časom so v Šmarju
pri Jelšah obnovili delo že
pred leti ustanovljenega tu-
rističnega društva. Za pred
sednika so izvolili Jožeta
Gojtana, ki je o programu
društva povedal naslednje:
»Program bomo izvajali pre-
ko posameznih odborov in
komisij, ki delujejo v okviru
upravnega odbora. Delo smo
porazdelili na posamezne ko-
misije zaradi tega, da bi ime-
li boljši pregled nad oprav-
ljenim delom in vsaka ko-
misdja se lažje ix>sveča pro-
blematiki na svojem področ-
ju, kot pa celoten upravni
odbor za vse. To so komisi-
je za varstvo kulturnih spo-
menikov, komisija za izven-
krajevni turizem, komisija za
olepšavo kraja, za propagan-
do in prireditve, komisija za
turistične kapacitete in komi-
sija za kmečki turizem. Do-
slej je bilo na področju
kmečkega turizma malo stor-
jenega. V bodoče se bomo
povezovali s kmetijskim kom-
binatom predvsem po stro-
kovni plati, da bi nekatere
kmetije usmerjali v kmečki
turizem in da bi kmetijski
kombinat v tem smislu pri-
speval nekaj kreditov, mi pa
bi po strokovno turistični
plati posredovali vso potreb-
no pomoč. Začeli bi z dve
ma, tremi primeri, da bi vi-
deli, kako bi to uspevalo.
Pri obnovi In preusmeritvi
kmetije računamo na več de
ležev In sicer tretjino naj bi
prispeval kmet sam, tretjino
bi bilo bančnih sredstev in
tretjino kmetijski kombinat.
Naše turistično društvo bo
delovalo predvsem na ob-
močju krajevne skupnosti
Šmarje, morda pa se bodo
v njegovo dejavnost vklju-
čili tudi krajevni skupnosti
Šentvid in Sladka gora ali
še kdo. Predvidevamo tudi
obiske v drugih občinah,
kjer imajo turistično dejav-
nost bolje razvito. To bomo
storili v mesecu juniju. Med
osnovnimi nalogami pa nas
čaka delo z ljudmi, da kra
jane organiziramo za turi-
stično delo. To je vzgoja,
odpiranje možnosti, ki prav
gotovo obstojajo, nimamo pa
pravih kapacitet. Primanjku
jejo nam sobe, ustrezno ure-
jena gostišča in še kaj, kar
potrebuje sodobni turizem,
da zadovolji vedno bolj zah-
tevnega gosta.
Finančnih sredstev praktič-
no ne dobivamo, a kolikor jih
bomo potrebovali, jih bomo
tudi dobili, ker v nobenem
primeru ne gre za večje vso-
te. Naš kapital ni v denar-
ju, ampak v pripravljenosti
ljudi, ki naj bi delali v ko-
rist dobrega turističnega raz-
voja v Šmarju, ki ima vse
pogoje zanj. Kot sem že re
kel, glavna je akcija, medse-
bojno sodelovanje, kajti čaka
nas mnogo dela. Ljudje, ki
bodo vodili posamezne akci-
je v svojih komisijah, ozi-
roma z njihovo pomočjo,
imajo dovolj zahtevne nalo-
ge. Zavedamo se namreč, da
je Šmarje pri Jelšah lep
kraj, z lepo okolico in boga-
to kulturno zgodovino. Vse
to bo treba izkoristiti in
najti še nove oblike dela, ki
naj bi prinesle čimbolj še re-
zultate na področju razvoja
turistične dejavnosti v Šmar-
ju.«	D. MEDVED
Jože Gojtan
PODELITEV
ODLIKOVANJ
V HMEZADU
v mali dvorani Kmetijske-
ga kombinata Hmezad 2aiec
so minuli četrtek podelili od-
likovanja predsednika repub-
like tovariša Tita trideset naj-
l>olJ zaslužnim delavcem KK
Hmesud 2alec. Slovesnosti se
je polcf: predstavnikov druž-
benopolitičnih or^anixaci^J in
občine udeležil tudi član Iz-
vršnef^a sveta In seiiretar x»
lunetijstvo in gozdarstvo SRS
Milovan Zidar. Odlikovanja Je
podelil predsednik občinske
skupščine Vlado GorištHk.
Zveza prostovoljnih borcev
za severno mejo 1918/19, ob-
činski odbor 2alec, Je v klu-
bu družl>enopoiitičnih orgra-
nizacij v Žalcu priprava sre-
čanje borcev a podelitvijo od-
ličij generala Mafetra. Slav-
nostni govor Je Imel predsed-
nik občinskega odbora Martin
Ovikl, 55 odličij ps Je pode-
lil predsednik sirapSčine ob-
čine Žalec Vlado G«rišek. ki
je v svojem krajäem govoru
poudaril zasluge borcev ge-
nerala Maistra za ohranitev
narodnostne severne meje.
•r. TAVČAR
mozirje
VELIKA
POZOR-
NOST
v mozirski občini so se
ikrbno pripravili na spre-
leti udeležencev letošnje-
fa vlaka bratstva in enot-
nosti. Skrbno zato, da bi
'udi tokrat potrdili svojo
gostoljubnost in pozor-
nost do tistih, ki so v
najtežjih dneh naše zgo-
iovine sprejeli slovenske
pregnance in jim dali
mnogo več kot samo stre-
ho, novi dom.
; -Mozirjani bodo svo,je
Soste pozdravili že ob pri-
hodu vlaka v Celje. Za-
pa jih bodo popeljali
^ svoje občinsko središče
^ jim pripravili prvi
sprejem v dvorani občin-
skupščine.
Nedeljo, 6. junija, bodo
^•ioristili predvsem za
^'ete v Logarsko dolino,
[ svet pod Olšavo, k ne-
'äterim kmetom na tem
»bmočju in podobno.
Ponedeljek bo delavm'
Zato bodo srbski
obiskali nekatere
lelovne kolektive v mo-
U^sk! občini, krajevne
^»Jpnosti in se tako se-
Janili z delom in proble-
' teh enot v mozirski
"Dčini.
je okvirni program,
j'^r pa tudi druge po-
dobnosti govorijo o po-
dlosti, ki jo bodo na
.junija Izkazali
'^»m gostom. MB
z evropske pešpoti
MOZIRJE - MOTNIK
Tu gre sicer za dva od-
seka evropske pešpoti, ki pa
ju poprečen hodeč zlahka
premaga v enem dnevu, zla-
sti še, če bo ta dan lep —
sončen in svež.
Priti v Mozirje, v turistič-
no metropolo Zgornje Sa-
vinjske doline, v hotel Tu-
rist po izhodiščni kontrolni
žig (in na drugi zajtrk), naj-
brž ni vprašanje. Za tiste,
ki težko vstajajo zarana, je
pač najprimernejši Izletni-
kov avtobus ob 7.30.
Izpred hotela jo mahnemo
sledeč evropski rdeče-rumenl
markaciji: dol k Savinji in
čez most, mimo zadnjih hiš
in čez polje naravnost k
podnožju Dobrovelj, pod ze-
leno streho partizanskih host.
Markacija nas usmeri nav-
kreber — enkrat po kolovo-
zu, drugič po stezi. Po prvi
uri zmerne hoje bomo na
širni, položni planoti pod
Kočnikovo domačijo (Do-
brovi je 11). Odtod se nam
nudi enkraten razgled na
Menino — Savinjske — Ra-
duho — Mozirske — Uršljo
goro — Pohorje; razgled, ki
se ponovi še večkrat na na-
daljnji poti ob robu gozda
in mimo naslednjih dobro-
veljskih domačij (Predovnik,
Paragojnik, Križnik), vse v
preobleki, ki kaže na zaslu-
ženi razvoj in napredek.
Po treh uraOi hoje čez va-
lovita dobroveljska pobočja,
vštevši tudi počitek, prista-
nemo na sedelcu, pri kapeli-
ci pod lipo, s katere nas
smerokaz pouči, da smo na
srečanju s »Savinjsko potjo«
Letus—čreta, kamor je us-
merjena tudi evropska E 6
YU: pol ure. Ob spomeniku
neznanima borcema iz XIII.
brigade Mirka Bračiča, padli-
ma decembra 1944 v obrambi
osvobojene Zgornje Savinjske
doline, zavijemo dol k naj-
višji kmetiji na čreti (Ju-
govnik), nato na razgledno
sleme z romarsko cerkvijo
Marija Creta, odkoder nas
markacija usmeri v bližnjo
planinsko kočo I. štajerskega
bataljona (966 m), last PD
Vransko-Tabor. 2e, ko bomo
sedeli za mizo skromnega, a
prijaznega doma, bo opol-
danski zvon bližnje Katarine
oznanil, da so za nami pičle
štiri ure planinske hoje, se
pravi — polovica naše poti
čez dobroveljske planote in
gozdove v Motnik . ..
Mimo stare, gotske, v na-
rodnoosvobodilnem boju pre
izkušene Katarine, nas vodi
nadaljnja pot mimo »Pugro-
vega zavetišča«, čez »nižji
planotast svet na Dobrov-
IJah« (Ivan Gams, Kras) in
nas pripelje nad Ropasove
peči z razgledom na Vran-
sko, na dolino in čez na
Mrzlico in Cemšeniško plani-
no, med njima pa na dolenj-
ski Kum. Na popoldanskem
delu naše poti, bolj navzdol
kot navzgor, večidel v sprem-
stvu markacij »Savinjske pla-
ninske poti«, vsega uro in
pol, je še kontrolna točka na
Sv, Joštu (955 m) s cerkvico,
umetnostno zgodovinske po
membnosti. Z Jošta smo v
dvajsetih minutah na preva-
lu Lipa (721 m), se pravi na
prehodu iz Savinjske v Za
drečko dolino. Tu je konec
naše poti čez Dobrovlje. Z
Lipe (kapelica z dvema sto-
letnima lipama) zavijemo v
severne obronke Menine, zo-
pet nekaj časa po »Savinj
ski poti«; najvišji vrh na tem
zaključnem delu poti doseže-
mo pri Jeseničnikovi doma-
čiji (860 m) na poti na Me-
nino, toda tu zavijemo na
vzdol. še dobro uro »čez
hrib in dol«, čez nekdanjo
deželno mejo (Planine) na
Kranjsko, v zaselek Srebot
no, pri Srebotniku (Zg. Mot
nik 7) pa strmo navzdol,
prek sadovnjaka in skozi
gozd in končno smo na po-
ložnem travniku, pred župno
in podružno cerkvijo staro-
davnega Motnika. V gostilni
»Pri Flegarju« se bomo te-
meljito odžejali, zraven pa
nam bodo odtisnili kontrol-
ni žig in povedali za odhod
ustreznega avtobusa proti
domu ...
Velja pripomniti, da Je tre-
ba vso pot časovno tako raz-
porediti, da prispemo v Mot
nlk kmalu po 17. uri, kajti
kasnejši prihod, po odhodu
avtobusa tako za Celje, ka-
kor za LJubljano, nam lahko
navrže še odvečne kilometre
(7) po cesti v Vransko, kjer
zastran avtobusnih zvez s
Celjem (ali z LJubljano) nI
zadrege...
G. G.
zaslužno priznanje
Tudi tale posnetek je z nedeljske slavnostne otvo-
ritve zgornjega dela jame Pekel blizu Šempetra v Sa-
vinjski dolini, sicer pa trenutek, ko je predsednik iz-
vršnega sveta občinske skupščine v Žalcu, Jože Jan,
čestital prizadevnim društvenim članom za ureditev
prelepe kraške jame.
Na posnetku je še predsednik turističnega društva
v Šempetru, Ivo Kuhar ter trije mladi Jamski vodni-
ki oziroma vodnice.
Z otvoritvijo zgornjega dela Jame Pekel so vsaj
zaenkrat končana večja dela na tem predelu. To pa
seveda ne pomeni, da bi nadaljnje raziskave ne da-
le še novih rezultatov. S tem jame ni konec. Ne-
raziskanega dela Je še veliko. Toda, zaenkrat bo že
ta urejeni in odprti del štajerske kraške jame kar
dovolj.
6. stran — NOVI TEDNIK
Št. 21 — 27. maj 1976
delavci in osnutek zakona
VZAJEMNOST IN SOODGOVORNOST
Na širšem celjskem območju so stekle razprave o osnut<
ku zakona o združenem delu med delavci in občani. Sin-
dikati, ki so nosilci te pomembne družbeno politične ak-
cije v organizacijah združenega dela, so se nanjo dobro
pripravili. V javno razpravo se vključuje tudi naše ured-
ništvo, ki daje na voljo prostor za razmišljanja in pojas-
njevanja o tako pomembnem zakonu kot je ta. Tokrat smo
pripravili pogovor z VENČESLAVOM ZALEZINO, predsed-
nikom občinskega sveta zveze sindikatov Celje o neka-
terih najpomembnejših določbah osnutka zakona.
Z osnutkom zakona dobiva samouprava svojevrsten ko-
deks o združenem delu. S svojo vsebino, z načelnimi in
konkretnimi rešitvami ter samoupravnimi instituti je pod-
laga in opora za samoupravno prakso, usmerjeno v pre-
obrazbo odnosov v združenem delu.
Vprašanje: Pogoj za uresničitev zako-
na je, da ga pozna in razume sieherni
delavec in občan. Kako nameravate v
Celju ta smoter doseči?
Odgovor: Osnutek zakona bodo v te-
meljnih in delovnih organizacijah ter dru-
gih samoupravnih sredinah usmerjali in
razlagali člani aktiva, ki deluje pri pred-
sedstvTi občinskega sindikalnega sveta. Za
vsako razpravo smo predvideli 3-člansko
skupino, od katerih bo eden odgovoren
za področje družbeno-ekonomskih odno-
sov in idejne osnove zakona, drugi za pod-
ročje samoupravne organiziranosti zdru-
ženega dela, tretji pa za področje uresni-
čevanja samoupravljanja v združenem de-
lu. Na ta način bomo temeljiteje pokrili
celotno tematiko osnutka zakona in se-
veda tudi omogočili temeljitejšo razpravo,
ki bo tako bolj poglobljena.
OCENA SEDANJIH
RAZMER
Vprašanje: Potemtakem lah'ko priča-
kujemo tudi oceno sedanjih razmer.
Odgovor: Da, razpravo moramo izra-
biti tudi za organizirano preverjanje ob-
stoječih samoupravnih odnosov in samo-
upravnih aktov v posamezni OZD ter tudi
za istočasno spreminjanje teh odnosov
tam, kjer ugotavljamo oz. bomo v teku
razprave ugotovili, da gre za neskladje
v samoupravni organiziranosti z ustavnimi
načeli in idejnimi izhodišči zakona. Pose-
ben poudarek bo na dohodkovnih odno-
sih med TOZD in v drugih oblikah zdru-
ževanja dela in sredstev, ker ti zagotav-
ljajo razvoj družbeno ekonomskih odno-
sov v celoti in tudi socialno varnost. Ena-
ko velja za delegatska r^merja in delova-
nje delegacij, tako skupščinskih kot sa-
moupravnih interesnih skupnosti.
Da bi dosegli čim večjo seznanjenost
delavcev z določili osnutka zakona, mora-
jo o njem razpravljati ne samo na zborih,
temveč tudi znotraj samoupravnih delov-
nih skupin oziroma sindikalnih skupin.
V to se mora vključiti tudi tovarniški
tisk!
V občini bo razen tega organiziranih
več posvetov, kar bo organiziral Klub
samoupravi j alcev ter posamezna društva
(Društvo ekonomistov, pravnikov, kadrov,
skih delavcev). Ta društva bodo vsaka
iz svojega področja dela obravnavala po-
samezna določila osnutka in njihovo rabo
v praksi.
Dogovorili smo se tudi, da bo v KS
in SIS organizirala razpravo SZDL, tako
da bo zajeta v razpravo tudi ta struktura
delovnih ljudi.
Vprašanje: Zakon prinaša nekaj bi-
stvenih novosti, ki morajo spremeniti
včerajšnjo miselnost. Recimo, samo-
upravno odločanje. V življenju se je
doslej precej udomačila praksa in poj-
movanje, da lahko delavec v temeljni
organizaciji združenega dela neodvis-
no od drugih delavcev v združenem
delu in ne glede na vzajemno odgo-
vornost odloča o spletu odnosov v
družbeni reprodukciji.
Odgovor: Osnutek zakona daje uresni-
čevanju samoupravnih pravic delavcev iz-
reden poudarek. Ta je v t«m, da je odlo-
čanje delavca o njegovem delu, pK>gojih
in rezultatih dela neodtujljiva pravica
vsakega delavca. Svojo pravico odločanja
pa delavec uresničuje skupmo in enako-
pravno z drugimi delavci v združenem
delu ter v odnosih medsebojne ot^visno-
Bt.i in vzajemne odgovornosti z drugimi
delavci. Vsaka samoupravna odločitev je
lahko le skupna odločitev vseh med seboj
odvisnih in vzajemno odgovornih delav-
cev. Skupne samoupravne odločitve se
lahko sprejemajo samo v združenih in
samoupravno povezanih odnosih, torej
tam, kjer imamo odnose med TOZD tako
urejene, da se občuti medsebojna odvis-
nost, vzajemnost in tudi soodgovornost.
SPREMENITI MISELNOST
Vprašanje: To pomeni korekcijo do-
sedanje prakse in miselnosti!
Odgovor: Določila osnutka v tem po-
menijo obračun s poizkusi zapiranja
TOZD vase ali tudi DO znotraj SOZD, pa
tudi nadaljnjem povezovanju dela in sred-
stev. Torej delavci v TOZD ne odločajo
več sami zase, ne ozirajoč se na druge
TOZD, temveč enakopravno z delavci v
drugih TOZD, s katerimi so se združili,
da bi obvladovali celoten proces družbe-
ne reprodukcije. Skratka, v osnutku je
poudarjena nujnost združenega dela in
sredstev, medsebojna povezanost, odvis-
nost, nošenje rizika ipd., ne sme pa biti
zanemarjeno načelo, da o vsem odloča le
delavec v temeljni organizaciji.
Vprašanje: Samoupravna delavska
kontrola doslej še ni zaživela, tudi
zaradi tega, ker splet njenih nalog in
funkcija nista bili sistemsko oprede-
ljeni. Zdaj zakon natančneje oprede-
ljuje, kje mora biti organizirana, nje-
ne temeljne rraloge in še zlasti njeno
povezanost in sodelovanje z organi,
ki so izven delovne organizacije dolžni
zagotavljati zakonitost dela organiza-
cij združenega dela. Zakon postavlja
samoupravno delavsko kontrolo kot
most samoupravljanja med življenjem
ob delu in delavčevimi dolžnostmi in
pravicami v širšem družbenem pro-
storu!
Odgovor: Preveč je bilo neutemeljene-
ga izgovarjanja in tavanja. Zdaj so z
osnutkom zakona te stvari rešene. Delav-
ci lahko uveljavljajo samoupravno delav-
sko kontrolo neposredno sami, preko
organa upravljanja ali pa preko posebne-
ga organa samoupravne delavske kontro-
le. Zelo pomembno je, da ima samo-
upravna delavska kontrola v TOZD pravi-
co izvajati kontrolno funkcijo tudi v de-
lovnih organizacijah, SOZD, bankah, SIS
in drugih oblikah združevanja dela in
sredstev. Kjer delavec združuje svoja
sredstva, ima pravico tudi odločati — v
t«j posledici pa tudi opravljati kontrol-
no fvmkcijo. Da bi bilo rešeno vpraša-
nje strokovne usposobljenosti za delo,
ponuja osnutek možnost, da lahko samo-
upravna delavska kontrola zahteva od
delavskega sveta, da se zagotovi potrebno
število strokovnih delavcev za opravlja-
nje določenih strokovnih del z delovnega
pč)dročja organa samoupravne delavske
kontrole.
Delavski svet mora ukrepati na osnovi
zahteve samoupravne delavske kontrole;
v kolikor ta ne odpravi pomanjkljivosti
pa obvesti o tem sindikahio organizacijo
in organe nadzorstva. Samoupravna delav-
ska kontrola ima nedvomno pomembno
funkcijo v razreševanju nepravilnosti in
zagotavljanju uresničevanja samoupravnih
pravic delavcev. Njena funkcija je usmer-
jena na celoten družbenoekonomski in
samoupravni odnos v organizaciji združe-
nega dela in ne samo na to, koliko je
porabljeno dnevnic, izplačane kilometri-
ne in podobno.
USKLADITI S POTREBAMI
Vprašanje: Precej na novo se ureja-
jo medsebojna razmerja delavcev t
združenem delu. Dotaknimo se le
dveh novosti. Delovni čas in odgovor-
nost za izpolnjevanje delovnih obvez-
nosti. Delovni čas v Celju nimamo
usklajen s potrebami, niti ni smotrno
razporejen. Kakšno razporeditev de-
lovnega časa spodbuja zakon?
Odgovor: Delovni čas ne sme biti dalj-
ši kot 42 ur tedensko, delovni teden pa
ne trajati manj kot 5 delovnih dni. Za-
kon pa spodbuja tako razporeditev de-
lovnega časa, da je zagotovljeno čimbolj
p>opolno in racionalno izkoriščanje delov-
nih sredstev ter čim bolj učinkovito in
produktivno delo članov, kakor tudi, da
je zagotovljeno usklajeno skupno delo v
temeljni organizaciji in skupno delo v
drugih temeljnih organizacijah, s kateri-
mi so povezani pri uresničevanju skup-
nih interesov. Nadalje spodbuja razpore-
ditev takega delovnega časa v trgovini,
prometu, gostinstvu, turizmu, obrti, zdrav,
stvu in družbenih dejavnostih, da bo le-
ta usklajen s potrebami delavcev in obča-
nov. Ce same TOZD ne določajo takega
razporeda same ali v nasprotju s temi
določili, ga določi občinska skupščina s
svojim odlokom. Vemo, da so sedaj de-
lavci izgubljali veliko delovnih ur, ker so
morali službene opravke opraviti med
7.—15. uro, torej v času, ko so sami de-
lali. S tem se je slabila produktivnost.
V sindikatih v Celju smo z akcijo za ure-
ditev delovnega časa v smislu teh določil
že začeli in je predlog naletel na veliko
odobravanje delavcev.
Vprašanje: Odgovornost je natančneje
opredeljena?
Odgovor: Glede odgovornosti zakon
večkrat poudarja to odgovornost, še pose-
bej individuahio, torej odgovornost za iz-
polnjevanje delovnih obveznosti. Osnutek
zakona že sam določa hujše kršitve de-
lovnih obveznosti in zaradi poenotenja
tudi kazru (opomin, javni opomin, raz-
poreditev na drugo delovno mesto, denar-
na kazen ter prenehanje delovnega raz-
merja).
Nadalje je individualna odgovornost za
opravljanje samoupravi j alskih funkcij. Ta
se nanaša na vsakega delavca, ker je vsak
delavec odgovoren za vestno opravljanje
samoupravljal3kih funkcij, kot tudi na vse
delegate in člane izvršilnih organov. Na
drugi strani lahko govorimo tudi o kolek-
tivni odgovornosti, ta pa nastopa v od-
govornosti, ki jih je TOZD prevzela v po-
slovanju ter v postopkih družbenega dogo-
varjanja. Torej, samoupravljanje ne prina-
ša samo pravic, temveč posledično tudi
dolžnosti in odgovornosti. Prav je, da se
tega dobro zavedamo.
ZNOVA DENARNE KAZNI
Vprašanje: Za kršitve delovnih obvez,
nosti in druge kršitve delovne discipli-
ne se med disciplinskimi ukrepi znova
uvaja denarna kazen. V čem je ute-
meljenost uvedbe te vrste disciplin-
skega ukrepa?
Odgovor: V osnutku zakona je predvi-
deno, da se sme izreči denarna kazen le za
hujše kršitve delovnih obveznosti in zaradi
malomarnega, nepravočasnega ali ner©
ga izpolnjevanja obveznosti, če so ogi
na življenja in varnost ljudi ali oškod
ne dobrine večje vrednosti, kar se je
nas dogajalo v bližnji preteklosti, z]
v železniškem prometu, bolnišnicah
drugje. Raaen teh je predvideno še ni
primerov, ko je možno izreči dens
kazen (povzročanje pretepa ali nerede
temeljni organizaciji, kršitev poslovne,
jaške ali druge tajnosti in še nekat«
Pri denarni kazni gre v glavnem za
da bi se delavci izogibali kršitvam, t
za preventivni ukrep.
KAKO IZ SPORA
Vprašanje: Sindikati dobivajo z n«
zakonom pomembne zadolžitve. Za
mer naj navedem razreševanje :
fliktnih situacij. Te so mnogokdaj
stajale tudi zaradi neaktivnosti si
kalnih organizacij v takih sredi
Kakšne so zadolžitve in pristojr
sindikatov v razreševanju konflik
situacij, zlasti v odpravljanju \
kov in v samem procesu razreševa
kadar naj bi spor med delavci pi
sel v prekinitev dela, ki je
sih neodgovorno povzročala gmi
škodo?
Odgovor: Vlc^a sindikata je v doloi
osnutka zakona izredno poudarjena.'
nim, da je to normalno. Predvideni so
stopki za reševanje sporov. Na prii
nesoglasja med delavskim svetom in
moupravno delavsko kontrolo. Kadar
sporov, ki nastanejo med delavci p
meznih delov OZD oziroma delavci in o
ni v OZD ali delavci in organi družt
politične skupnosti, ne bi bilo možno :
ti po redni poti, imajo delavci pra
in dolžnost pyostaviti svoje zahteve pi
sindikalne organizacije. Sindikalna orj
zacija lahko začne postopek tudi na la
pobudo, spor se rešuje v postopku ski
z organom upravljanja in ustreznim c
nom občinske skupščine. Delavski
mora postopek hitro končati in o usi
obvestiti delavce.
Ce pa je siK>r takšen, da bi utegnil
peljati do motenj pri delu in samoup
nih odnosih, ali da bi zaradi tega nas
pomembnejša škoda, morajo delavci
vestiti sindikalno organizacijo, druge d
beno politične organizacije in občii
skupščino. Delavci hkrati določijo s
delegate, ki skupaj s predstavniki si
kalnih in drugih organizacij ter občii
skupščino sestavljajo skupen odbor zž
ševanje nastalega spora. Ce delavci in
gi ukrepajo drugače, je to kršitev delo
obveznosti in samoupravljalske funk
Ce je občinska skupščina nrmenja, d;
zahteva delavcev v sporu upravičena,
ko razpusti delavski svet in odstavi
šilne in poslovodne organe ter druge
lavce, ki opravljajo vodilne funkcije
je nastal spor zaradi njihovega neprav
ga dela ali ravnanja. CJotovo gre za
membno določilo v zakonu, ki rešuje v
šanje konfliktnih situacij oziroma
kinitev dela, kar doslej nismo imeli
jene,
VPRAŠANJA ZASTAVIl
POGOVOR ZAPISAL B. V
rk šempeter:
ribiški dom
Sempeterskim ribičem se bodo
prazniku občine Žalec uresničile l
večje želje. V Preserjah pri Polzeli
do namreč odprli nova ribnika in
biški dom, ki bo med najlepSimi
Sloveniji.
Pri izgradnji doma so naleteli
veliko razumevanje, z denarjem
sta jim pomagala tudi Kmetijski k<
binat Hmezad in vodna Jdcupnost Ni
S prostovoljnim delom se je iJ
zalo tudi nekaj nad 500 ribičev.
Ukor jih šteje ribiška družina Seit
ter. S svojim delom in denarjem
prispevali nad 50 starih milijonov.
Na zelo primernem prostoru ^
Savinjo in letuško Strugo bodo
umetna ribnika spustiti preko 10
postrvi, med njimi jih bo nad j^l'
co za ulov. Do ribnika so uredili
faltno cesto, radi pa bi vzpostavili
avtobusno zvezo.
Nov dom in ribnika, ki so
veljali okoli dvesto starih milijoi
pomenijo za ribiško družino iz S
petra velik napredek in hkrati •
prelomno obdobje y dosedanjem d
vanju.	EDI MASK
ftt. 21 — 27. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 7
RAZGOVOR Z
MATURANTI
Komisija za delo z mladino pri Občinskem komi-
teju ZKS Celje in predsedstvu Kluba celjskih študen-
tov sta organizirala v četrtek, 20 maja 1976 v Narodnem
domu razgovor z maturanti celjskih srednjih šol.
Razgovora se Je žal udeležilo le 50 dijakov-maturan.
tov, predvsem iz Gimnazije in ESC, čeprav je bil dogo-
vor z vsemi ravnatelji srednjih šol v Celju, da omogo
čijo udeležbo maturantov v polnem številu.
Študentje so na razgovoru podali uvodne informa
cije o položaju študenta v današnji družbi, o politični
in samoupravni organiziranosti študentov ter o aktual
nih študentskih problemih, v razpravi, ki je bila zelo
koristna in zanimiva, pa so maturanti postavljali vrsto
vprašanj o delu in življenju študentov, pogojih vpisa,
izpitih, stanovanjih, štipendijski politiki ipd.
Ker je za maturante celjskih srednjih šol napočil
pomemben mejnik v njihovem življenju, ko je potreb
na zrela odločitev, kje in kako nadaljevati študij^ j«
v tem trenutku potrebna pomoč starejših kolegov,
predvsem pa celotne družbene politične skupnosti.
Srednješolec, bodoči intelektualec, je v tem času v
hudi notranji dilemi, sao mu še niso znane ne dobre,
ne slabe strani študentskega življenja in bodočih pokli
oev m velika škoda j«, da stroko^me službe in vodstva
šol tem vprašanjem ne posvečajo dovolj pozornosti
2al zopk prepuščamo, da se ena >jeneraoija mladih
premalo p>oučeno odloča za jutrišnja kos kruha
Viki KRAJNC
na železnici
VEUA NOV VOZNI RED
Dne 29. maja 1976 ob 24.00
uri prične veljati nov vozni
red na progah jugoslovanskih
železnic.
2G Ljubljana in prometna
sekcija Celje sta stremeli za
tem, da bi bil novi vozni red
čimbolj prilagojen potrebam
potnikov, predvsem pa delav-
cem in dijakom. Na prograh
Celje—Grobelno—Rogatec in
Stranje—Kumrovec bodo mo-
torni vlaki v celoti nadome-
stili klasične potniške garni-
ture, kar bo vsekakor vpli-
valo na izboljšavo prevoza
in nudilo potnikom večjo
udobnost. Uvedenih bo tudi
nekaj direktnih vlakov iz
Kumrovca za Celje in obrat-
no, tako da potnikom, ki
bodo potovali v Podčetrtek
ne bo potrebno vedno pre
stopati v Stranju.
Celje bo dobilo z novim
voznim redom tudi zvezo na
poslovni vlak EMONO Ex
press (za Beograd).
Direktni motorni vlak za
Zagreb, ki bo odhajal iz Ce-
lja ob 3.50 uri, bo imel v
Zidanem mostu zvezo na ta
vlak, tako da bo potovanje
do Beograda trajalo le ne-
kaj več kot 6 ur. Razen te
ga bo imel navedeni motorni
vlak zvezo v Zagrebu na
MARJAN Express (za Split),
v Zidanem mostu pa še di-
rektno zvezo za Koper.
Na progi Celje—Velenje je
vpeljan par potniških motor-
nih vlakov v dopoldanskem
času. Vlak za Velenje, ki Ix»
odpeljal iz Celja ob 8,16 uri,
bo imel zvezo z brzim vla-
kom iz Zagreba, Ploč in
Ljubljane ter s potniškim
vlakom iz Maribora. Prav ta-
ko bo imel na novo vpeljani
vlak iz Velenja (prihod v
Celje ob 9.59 uri) zvezo na
potniški vlak proti Ljubljani
Za odvoz dijakov bo iz
Celja proti Mariboru odpe-
ljal elektromotorni vlak ob
12.31 uri tako, da vsem dija
kom ne bo potrebno čakati
na vlak ob 14.25 uri.
Izpostavljene so tudi neka-
tere zveze: tako ima potniški
vlak iz Velenja s prihodom
v Celje ob 6.29 uri direktno
zvezo za Ljubljano (ob 6.34
uri), Rogatec in Kumrovec
(6.38 uri). Potniški motorni
vlak Iz Velenja s prihodom
ob 12.50 uri bo direktno na
daljeval ob 13.25 uri v Kum
rovec, pred tem pa bo imel
(ob 13.10 uri) zvezo na mo-
torni potniški vlak za Zabok.
Pripomnili bi še, da je tu-
di prometna sekcija Celje
prispevala svoj delež k raz
rešitvi cestno prometnega re-
žima na Titovem trgu s tem,
da je preselila expresno skla-
dišče iz potniške postaje Ce-
lje na tovorno postajo v
Cret. Vsled tega bodo odpa-
dle vožnje kamionov s pri-
kolicami v kritičnih trenut-
kih v pogledu prometne si-
tuacije pred potniško posta-
jo Celje.
Glede odprave in sprejema
expresnega blaga komitenti
ne bodo prikrajšani, ker bo-
do imeli na tovorni postaji
v Cretu boljše pogoje pri
manipulaciji z expresnim
blagom.
S pripravami na novi voz-
ni red 1967/77 so pričeli že
julija preteklega leta in so v
želji za čimboljšo izdelavo
kontaktirali z večjimi podjet-
ji v Celju in okolici ter
vozni red prilagodili pred
vsem njihovim potrebam.
Žal vsem željam ni nK>-
goče ustreči iz objektivnih
razlogov, vendar kaže, da bo
možno že v naslednjih voz-
norednih dobah še marsikaj
izboljšati.
Modernizacija naših prog
in voznih sredstev bi prispe-
vala svoj delež tudi v kva-
liteti prevoza potnikov.
Novi vozsni red bo veljal
leto dni ali točneje do 21.
maja prihodnjega leta.
odlikovanja v sedražu
Na skromni krajevni slovesnosti v Sedražu nad Laškim
je minuli petek zvečer sekretar občinskega komiteja ZKS
Cveto Knez izročil odlikovanja trem družbenim delavcem.
Red zaslug aa narod s srebrno zvezdo je predsednik Tito
podelil Tončki Janjatovičevi in Stanetu Rx>pretu, Anici Per-
šetovi pa medaljo dela. Vsi trije so bili odlikovani za svoje
zasluge na področju vzgojne dejavnosti, za požrtvovalno
delo v družbenih organizacijah
obisk v območju
Pred dnevi se je mudila v nekaterih občinah na našem
območju delegacija organizacije ZKS Konusovih blagovnih
hiš iz Beograda in Novega Sada. Goste je sprejel sekretar
MS ZKS Celje Janez Zahrastnik, zatem pa so si ogledali
Toper. Zlatarno, TGO Gorenje ter žalsko m niozirsko ob-
čino
V razgovorih na občinskih komitejih ZKS so bile po-
<jane informacije o sedanji aktivnosti ZK in še iilasti o
nalogah, ki se nanašajo na stabilizacijo gospodarstva in na
javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu.
šola ni trdna
2e pred prvo svetovno vojno zgrajeno .šolsko poslopje
je bilo po potresu pred slabima dvema letoma kategorizira-
no v tretjo kategorijo, se pravi, da je bilo potrebno večjega
popravila.
Ko pa je zadnji jxvtresni val, ki je močno prizadel Pri-
morsko, ponovno stresel osnovno šolo v Dobjem, so se raz-
poke v stenah povečale in nasta'e so velike vzbokline,
O nadaljnji usodi te šole bo odločila komisija, ki bo
poslopje pregledala in ukrenila vse potrebno za sanacijo.
Pouk v šoli zdaj nemot^io poteka.	Z. S.
akcija rk v celju
Jutri bo v vsej Sloveniji velika akcija zbiranja starih
in dobro ohranjenih oblačil, obutve in posteljnine. To je že
deveta zaporedna akcija Rdečega «riža Slovenije, ki beleži
iz leta v leto večje rezultat«. Letos, ko je del Slovenije pri
zadel potres, pa je odziraost na to akcijo toliko bolj aktual-
na
Ne pozabite na četrtek, 27. maja, od 17. do 19. ure!
Z. S.
celje: še en uspeh
Dijaki in dijakinje celjskega šolskega centra za blagovni
promet so se še enkrat izkazali. Dmgemu mestu v vseekip-
nem ocenjevanju na prvem republiškem tekmovanju v prak-
tični prodaji so ob koncu tedna dodali še prvo mesto na
enakem, republiškem, tekmovanju v osmih športnih disci-
plinah
Tokratno, deveto, športno srečanje je bilo v Novi Gori-
ci. Na startu se je zbralo nekaj nad 500 mladih tekmoval-
cev in tekmovalk Iz enajstih šolskih centrov za blagovni
promet oziroma ustreznih šol v Sloveniji. V skupnem oce-
njevanju so zmagali Celjani pred Ljubljano in Novo Gorico
in si tako priborili lep prehc^ni pokal za vseekipnega zma-
govalca	MB
odlikovanje dr. majhnu
Pred dnevi je sekretar medobčinskega sveta ZKS C^lje
Janez Zahrastnik v Rogaški Slatini izročil odlikovanje pred
sednika republike tovariša Tita dr. Jošku Majhni, direktor-
ju regionalnega 2xiravstvenega doma Celje, za njegovo dol-
goletno delo pri razvoju zdravstva na Kozjanskem m za
plodno družbenopolitično aktivnost na širšem celjskem ob-
močiu
r'odelitvi odlikovanja so prisostvovali tudi vidni diužbe-
nopolitični delavci šmarske občine, predstavniki organizacije
ZKS zdravstvenih delavcev in Vlado Janžič, namestnik se
'tretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS.
Celje
Posocjy
Na zadnji seji predsed-
stva občinske konference
SZDL Celje je predsednik
Izvršnega sveta občinske
skupščine MARJAN AŠIČ
poročal o dosedanjih ak-
cijah delovnih ljudi in ob-
čanov ter organizacij Ce-
lja za pomoč Posočju. V
nekaj dneh po potresu so
Celjani spontano zbrali
400.000 din in jih namenili
za najnujnejšo pomoč po-
tresnemu območju. Po-
datki sicer niso popolni,
ker so mnogi delovni ko-
lektivi pomoč neposredno
poslali, niso pa o njej ob-
vestili štaba za pomoč
potresnemu območju. Tja-
kaj so Celjani poslali tudi
več avtomobilskih priko-
lic, IZLETNIK tri avtobu-
se, ki bodo rabili bodisi
za bivanje ali šolski pouk.
Uprava javne varnosti je
med delovno skupnostjo
zbrala prek 12.000 din za
42 volnenih odej itd. Ce-
ljani bodo zdaj, v prihod-
njem mesecu namenili Po-
sočju enodnevni osebni
osebni dohodek vseh de-
lovnih ljudi v občini. Rav-
najo se namreč po sta-
rem reku Kdor hitro da,
dvakrat da!	-an
šentjur:
tekmovanje
Meseca marca smo uve-
dli na naši osnovni šoli
tekmovanje v disciplini.
Tekmujejo učenci od še-
stega do osmega razreda.
Ob začetku tekmovanja je
vsak razred dobil disci-
plinski zvezek, v katere-
ga učitelji ob koncu učne
ure vpišejo oceno za di-
sciplino in čistočo, pa tu-
di pohvale in probleme,
na katere so naleteli med
poukom.
Zdaj, po Štiritedenskem
tekmovanju vodi 7. b raz-
red, na drugem mestu je
8. c, na tretjem pa 6. a
razred, zadnje mesto pa
je »zavzel« 6. c. Najboljši
razred bo ob koncu tek-
movanja prejel sto starih
tisočakov. Zanimivo je,
da so prva mesta zavzeli
tisti razredi, ki so bili
prej najmanj disciplinira-
ni.
TATJANA SOLINC
žalske sis

Predsedstvo občinske kon-
ference socialistične zveze v
Žalcu je pred časom ocenilo
dosežke pri uresničevanju
ustavne vloge in organizira-
nosti samoupravnih interes-
nih skupnosti v občini in na
osnovi te ocene izdelalo več
sklepov in stališč.
V oceni so ugotovili, da je
bila večina samoupravnih in
leresnih skupnosti v občini
ustanovljena v roku in v skla-
du z načeli ustave, kljub te-
mu pa samoupravni akti
skupnosti še niso skladni z
vsemi veljavnimi predpisi. Za
to bo treba kar najhitreje iz-
delati dopolnitve sprejetih
statutov.
Glede udeležbe delegatov
na sejah skupščin samo-
upravnih interesnih skupno-
sti so ugotovili, da je ta si-
cer zadovoljiva, da pa je bila
v posameznih primerih tudi
že ogrožena sklepčnost. Pred
vsem je udeležba slabša v
zboru uporabnikov, kar opo-
zarja, da delegatski sistem
tu še ni zaživel in da se de
legati še pogosto obnašajo
kot nekdanji odborniki v
skupščinah. Očitno je, da je
vpliv delovnih ljudi na odlo-
čanje še premajhen, zato bo
potrebnih nekaj sprememb.
Razmišljati bi veljalo pred-
vsem o razširitvi splošnih de
legacij, ki bi se lahko obliko-
vale po sorodnih interesnih
dejavnostih, ali celo o uved-
bi posebnih delegacij, kjer
širina delegatske baze to do-
pušča.
Predsedstvo občinske kon
ference SZDL je dalje ugoto-
vilo, da se je gradivo, ki ga
posredujejo delegatom za od-
ločanje precej izboljšalo, a
je še vedno preobširno, po-
gostoma tudi nepravočasno.
Predsedstvo se je zato zavze-
lo za še krajše in razumljivej-
še gradivo, ki naj vsebuje
tudi variantne predloge za
odločanje, z nakazanimi po-
sledicami odločitev za jKisa-
mezno varianto.
V svoji oceni so člani pred
sedstva ugotovili .še, da je po
manjkljiva povezava interes-
nih skupnosti v skupščinskem
sistemu, saj se samoupravne
interesne skupnosti ne vklju
čujejo v odločanje zborov ob-
činske skupščine, kadar ti raz-
pravljajo o problemih s pod-
ročja delovanja določenih in-
teresnih skupnosti.
Kljub vsem pomanjkljivo-
stim, na katere so opozorili,
pa nedvomno drži, da so v
žalski občini v preteklih dveh
letih dosegli velike premike
pri uveljavljanju ustavnih do-
ločil v praksi delovanja sa
moupravnih interesnih skup-
nosti. Ugotovljene pomanjklji-
vosti so lahko le spodbuda
za boljše delo, je rečeno v
stališčih in sklepih, ki so jih
v zvezi z delovanjem interes-
nih skupnosti v občini spre-
jeli člani predsedstva občin-
ske konference SZDL.
B. STAMEJCIC
celje: pregledi
ostarelih
Iz Monitorja, glasila regl
onalnega zdravstvenega doma
v Celju povzemamo zaniml
ve ugotovitve o sistematskih
pregledih starejših ljudi, v
starosti nad 60 let. Take pre
glede opravlja že tri leta ge-
rontološki dispanzer v Celju
Zadnje raziskave omenjene-
ga dispanzerja se nanašajo na
preglede v krajevni skupno-
sti Ostrožno, kjer so od sep-
tembra 1974 do decembra 1975
pregledali 363 prebivalcev. Na
domu je tim strokovnjakov
pregledal 8 odstotkov nepo-
mičnih zavarovancev, social-
na delavka pa je napravila
socialni pregled varovancev
in izvedla 57 socialnih ukre-
pov.
Raziskave gerontološkega
dispanzerja so nadalje poka-
zale, da so bili zdravstveno
prizadeti vsi pregledani kra-
jani, da je bila izredno viso-
ka udeležba pri pregledih in
da so bolezni, za katerimi
obolevajo starejši ljudje naj-
večkrat bolezni srca, sladkor-
ne bolezni, bolezni vida in
arterioskleroza.
Z. S.
dobje: rojeno
je gasilstvo
Krajani Dobja so že dalj
časa pogrešali laško gasil-
sko četo. Ustanovili so jo
prejšnji teden, njen prvi
predsednik pa je postal
MILAN JANŠA iz Dečjega
brda.
Z. S.
v šah
in zares
POZABLJENO
DELO
Zanesljivih podatkov ni.
Primerjalne statistike pa
dovoljujejo, da se ustavi-
mo pri številki 110 000.
Približno toliko je v Ju-
goslaviji individualnih po.
slovodnih organov, vodil-
nih in drugih podobnih
delavcev, predsednikov in
tajnikov pa svetovalcev
in vseh drugih, ki imajo
»pravico« na tajnico. Po-
temtakem lahko zatrdi-
mo, da je toliko tajnic
zaposlenih. Njihove delov,
ne obveznosti so natanč.
no zapisane v opisih de-
lovnih mest. Pa so res
vse? Samo fX) sebi se
razume, da tajnice oprav-
ljajo strojepisna dela, po.
sredujejo telefonske po-
govore, zabeležujejo ob-
veznosti vodilnih delavcev,
včasih se v njihovo do-
bro tudi zlažejo, da vo.
dilnega ni v pisarni,
skratka, njihova desna
roka. In vse med njimi
tudi kuhajo. Kavico, tur.
ško bolj ali manj sladko.
Tega opravila pa pravi-
loma ni med zahtevami
delovnih obveznosti. Stež-
ka najdete med opisi de.
lovnih mest tudi to ob-
veznost, čeprav jo tajni-
ce opravljajo, ne da bi
jim bilo potrebno ob
vstopu na delo to še po-
sebej naročiti. Saj je sa-
mo po sebi umevno. Ne
gre zgolj zato, da pri ve-
likem številu tajnic prav
ta, nevpisana deia ;©rja-
jo precej njihovega de-
lovnega časa, pomembno
je, da za precejšen del
delovnih nalog, ki jih
opravljajo, nimajo for.
malnega pravnega var.
stva. Na primer, če se
pri kuhanju kave poško-
dujejo, opečejo, vnamejo
ali kaj podobnega — gre
za nesrečo pri delu, če
to ni njihovo delo?
Seveda pa je vpraša-
nje, kako bi pojasnili
delovni postopek pri pro.
izx'Odnji, na primer, po-
hištva, če bi posamezna
faza dela bila tudi kuha-
nje kave!
8. stran — NOVI TEDNIK
Št. 21 — 27. maj 1976
kakšno gledališče želimo
JE RES SAMO ENO?
Moramo reči, da je v gledališki sezoni, ki se izteka, bilo mnogo trenutkov, ko so se nam zastavljala
vprašanja o vlogi gledališča današnjega časa. Največ vprašajev je zastavila predstava pisca Dušana
Jovanoviča » Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka« v režiji Ljubiš« Rističa. Na letošnjih »Ju-
goslovanskih pozorišnih igrah« — Sterijinem pozorju v Novem Sadu je to delo dobilo štiri nagrade,
na nedavno končanem festivalu »Dnevi mladega gledališča« v Zagrebu pa je dobila predstava nagra-
do gledališke revije Prolog — kot najboljša predstava festivala. Čuli smo tudi laskave ocene letoš-
njega selektorja Sterijinega pozorja Steva Žigona o predstavi Cankarjevega »Pohujšanja v dolini
Šentflorjanski« v režiji Mileta Koruna in če smo skozi sezono zasledovali gledališke kritike časni-
kov, ni bilo med njimi nobene, ki bi bila v repertoarnem ali izvedbenem smislu odklonilna. V hipu,
ko so se čuli glasovi, da celjsko gledališče nosi zastavo, pa so se rojevali očitki, da se takšno gle-
dališče preveč usmerja v formo in ne v vsebino, da so predstave zgoPj eksperimenti, da je preveč
grajeno na tehniki (beri triku) in »nekih« zunanjih učinkih. Zato danes objavljamo pogovor z umetni-
škim vodjem in upravnikom SLG Celje IGORJEM LAMPRETOM o gledališču današnjega časa. Z
njim se je pogovarjal in pogovor zapisal Drago Medved.
—	Januarja lansko leto
ste v intervjuju za Novi
tednik dejali, da bo mora-
lo biti celjsko gledališče
eksperimentalno in tradi-
cionalno.
Slovenci se že dalj časa
nahajamo v posebnem polo-
žaju. še vedno menimo, da
je izhodišče in cilj gledališča
literatura (kljub njegovemu
razvoju), da je žanr dram-
ske literature samo del lite-
rature. Enako dvojnost vzdr-
žuje tujdi kritika — od veli-
kih peres kritike (Josipa Vid-
marja, Vladimirja Kralja,
Franceta Koblarja). Le redki
v preteklosti in sodobnosti
so se približali temu, čemur
pravimo celovito gledanje
predstave. Premik od čitalni-
ce, da to ni samo branje,
ampak da je predstava celota
in zavezana temeljnim princi-
pom gledališke poetike. To-
rej do medsebojne skladno-
sti vseh elementov in je torej
besedilo tudi samo eden od
elementov kot so prostor,
igra, avok, barva, luč. Naj-
boljše predstave na Sloven-
skem — gledališče šestdese-
tih let je v tem smislu po-
menilo izraaito novost. Ta-
krat je slovensko gledališče
doseglo enega prvih povo.i'nih
vrhov v gledališkem smislu.
Gre za to, da dramska lite-
ratura ni pojmovana zgolj
kot posebna oblika literature
in da delavci v gledališču (re-
žiser, igralec, scenograf, itd.)
niso zgolj reproduktivci neče-
sa, kar je vnaprej dano in
zapisano. Ta idealistična
utvara se je pri nas vzdr-
ževala dolgo časa, ker ima
pač gledališče dolgo tradi-
cijo.
—	Tu se verjetno najbolj
odraža vloga umetni-
škega vodenja gledališča
In režije?
Razvoj režiserja je prine
sel na Slovenskem bistvene
novosti. Delno je v zakasnit-
vi, ker smo se znašli v tre-
nutku brez režiserjev kot so
bili Stupica, Gavella. Po tem
času ni bilo močnejših oseb-
nosti, ki bi 'na enakovreden
način idejo gledališča kot po-
sebno obliko izražanja stvar-
nosti vodili naprej. Tako se
soočamo z velikim delom tra-
dicije, ki marsikaj blokira
ne samo pri ustvarjanju, am-
pak tudi pri dojemanju (od-
piranje v nove svetove), so-
očamo pa se tudi z vpraša-
nji — katero gledališče Je
pravo in edino, ko hkrati
vemo, da od petdesetih let
naprej živi m bo živelo v
svetu najmanj pet tipov gle-
dališč. Na Slovenskem pa se
ni niti eno tako dokončno
radikaliziralo, da bi vse gle
dališke polemike lahko dobi-
le dejansko potrdite v pred-
stavah.
—	Je re« samo tradici.)a
cokla razvoju gledališča?
Težko je govoriti o konkret-
nih vzrokih. Eden je gotovo
v nezavidljivi materialni si-
tuaciji po letu 1960 na kultu-
ri sploh. Nismo prišli do svo-
je gledališke revije, vse manj
je bilo študentov na akade-
miji, osebni dohodki so 'na-
zadovali ... malo ljudi se Je
v tem smislu odločalo za gle-
dališče. Poklic je postajal ve-
dno težji, odgovornejši, za-
htevnosti. To je bila zgolj
služba, ki je postala vse bolj
tudi avantura obstoja.
—	Ce je predstava celovit
gledališki dogodek in je
v njej besedilo samo del
predstave — kako potem
sprejemate mnenja tistih
ki govore, da je to v bi-
stvu pokop besede?
To ni res! Beseda je po-
stavljena samo v drugačen
položaj. V drugačnem položa-
ju pa se vsi elementi na
drug način prepletajo. Bolj
dialektično, bolj sveže. Dru-
gače si ne moremo razložiti
fenomena, da ljudje doživijo
predstavo kot svojo. Ta tip
gledališča in sleherna umet-
nost postavlja doživljaj pred
racionalno razlago. Sicer ne
bi bilo razloga za njen ob-
stoj in za prihod gledalca v
gledališče, ker dmgače bi
imelo gledališče enega neza-
poslenega, ki bi priporočal
ljudem, kaj naj sami prebe-
rejo.
—	Kaj torej pomeni v
gledališču: razumeti?
Pomeni predstavo doživeti.
Najprej to. Pomeni ukvarjati
se s tem doživljajem, iskati
stične točke in različnosti.
Iskati odziv v lastni praksi,
ne pa to preverjati s stališča
večnostnih literarnih izhodišč.
In ugotavljati pK) uradniškem
kriteriju, kaj Je in kaj ni
točno. Gledališče Je gibanje
proti vse večji specifiki me-
dija. Jugoslovani, Slovenci,
Celjani smo v izrazito pri-
vilegiranem položaju in mož-
nosti naše kulture so izred-
ne. Okoliščine, duhovne, »kli-
me« za ta izziv so zelo
ugodne.
—	Se naša sodobna pot
gledališča ne naslanja
preveč na zahodne mode-
le?
Ne samo ekonomika, tudi
politika izhaja bolj kot kdaj
prej iz občutka povezanosti.
Ne samo ene pokrajine do
druge, ampak do celotnega
sveta. Gledališče teži k tej uni-
verzalnosti. Nemogoče je, da
v letu 1976 ostaja literatura
bo, kar je bila pred 50 leti,
v vlogi drobnega, majhnega,
našega in tudi edinega kar
imamo. Ko vendar imamo ob
literaturi še vrsto druarih stva-
ri!
—	Kaj je torej pomenil
»Tumor« na letošnjem Ste-
rijinem pozorju?
To je bil prikaz integralne-
ga dela ustvarjanja celjskega
gledališča v zadnjih desetih
letih. Celjsko gledališče je
(ob Drami SNG Lj.) bilo
edino, ki je uprizorilo vseh
sedem Cankarjevih dram. Ko
se Je začel v Celju Teden
slovenske drame, poznejše
Sterijino pozorje. Ta predsta-
va je »minulo delo« celjskega
gledališča.
—	Je ta predstava v re-
snici senzacija?
Seveda je. Nima namena,
da bi gledalca puščala nepri-
zadetega. Gledališče je v njej
tema, rnaterial. Gledališče s
to predstavo dodobra pometa
pBed last.!iiim pragom. Pole-
mičnost pa je samo del pri-
FKJvedi. Polemika je samo
oblika, s pomočjo katere av-
tor plasira svoje sporočilo.
Nekateri so to polemiko spre-
jeli kot sporočilo. Mnogi so
menili, da bi se predstava
morala opredeliti za določen
tip gledališča, na ideološki
način. Toda umetnost ne mo-
re reševati vprašanj, ki jüi
rešuje praksa in zgodovina,
sociologija in druge znano-
sti. Tega tudi nikoli ni poče
la. živost polemik obkoli pred-
stave pa pomeni, da je zade-
la v jedro. To jedro ni samo
slovensko ill jugoslovansko,
ampak po besedah tujih opa-
zovalcev tudi evropsko. Na
osnovi anekdotnega dogodka
in njegove umetniške obde-
lave, ki je delo Dušana Jo-
vanoviča, se je predstava
povzpela do tiste stopnje uni-
verzalizaclje, ko se spozna-
vajo v njej ne samo profe-
siottialci, ampak so pretrese
nI predvsem gledalci in pri
tej predstavi je tudi šlo za
to. To je predstava o brezbri-
žnosti novinarske redakcije.
Igralcev, vseh tistih, ki ima-
jo v glavi tumor in ta tumor
je brezbrižnost. To brezbriž-
nost predstava negativno ob-
soja skozi določene like,
predvsem skozi novinarja
Križnika, ki reagira človeško
zavzeto, z željo po prisotno-
sti, po temeljnih humanistič-
nih vrednotah. Brezbrižnost
je v tem primeru duhovna
smrt in s točkama smrti in
življenja se v tej predstavi
še kako srečujemo.
—	Nekdo ,je rekel, da po-
meni takšna predstava
gledališče bodočnosti, ne-
kdo pa v isti sapi, da se
bo gledališče začelo vra-
čati v realizem, v roman-
tična iskanja. Da pa ta
predstava pomeni le po-
daljšek, recimo Living
theatra?
Zveza z ajlm gotovo obsta-
ja, kot tudi z Open theatroni
in drugimi. S katerim koli
gledališčem, ki se ukvarja
na podoben, zavzet način s
stvarnostjo. Livinga ne mo-
remo postavljati v ospredje,
ker smo videli premalo pred-
stav in ne gre za literarno
gledališče, ampak za gleda-
lišče, ki samo s prikazom
predstav lahko vpliva na gle-
dalca. Tumor je napisan iz-
pod peresa avtorja, za kate-
rega lahko trdimo, da je tre-
nutno kot dramski avtor o
mediju, s katerim se ukvar-
ja, najbolje obveščen. Pri
njem najdemo najbolj raz-
vito zavest o lastnem medi-
ju. Brez te zavesti po bese-
dah literarnih izvedencev ni
mogoče pisati pesmi, roma-
na, karkoli. To pomeni to-
talno zanikanje roma'iiticnih
tez o navdihu, božjem izbran-
cu, o tistem, ki mu je na
uho šepetano, kako naj us-
tvarja to, kar drugim ni da-
no... Gre torej za izrazito
zavestno, marksistično opre-
delitev umetniškega ustvarja-
nja kO(t posebne oblike dela
in to je delo. Kar pa se tiče
bodočnosti, pa tako ali tako
vemo, da gledališče živi pred-
vsem od sedanjosti.
—	Sva torej že pri novem
repertoarju?
Delno. Gledališki dogodek
je v bistvu neponovljiv. Ni-
koli ni mogoče stopiti dva-
krat v isto reko. To velja tu-
di za Tumor. To tudi ne po-
meni tega, kot se nekateri
bojijo, da bi celjsko gledali-
šče postalo eksperimentalno.
Konstanta repertoarja bo tu-
di v tem, da postaja režija
pazljivo branje, kongenijalen
pristop, oblikovanje last'ne go-
vorice, gledaliških metafor,
približevanje poeziji. To je
največ, kar si gledališče lah-
ko želi,
—	Kje je potemtakem dia-
lektika gledališča, njego-
va moč in kako ocenjuje-
te odnos družbe do n.je-
ga?
Vsa razpravljanja v zadnjem
času kažejo živ interes
za gledališče, Ne morem se
znebiti smešnega občutka, ko
vse bolj prihajamo v položaj,
ko se pojavlja beseda ekspe-
riment — kot očitek in ko
na gledališki strani vse bolj
zagotavljamo, da ne gre za
eksperiment. Ne vem od kod
ta vsebina? Imam občutek,
da je lepota in fantazija na-
še stvarnosti v tem, da se
nismo zapirali, da smo bili
vedno odprti na novo. Ne-
mogoče je. da bi imelo gle-
dališče kot del te stvarnosti
drugačna stremljenja od nje
same. Nemogoče je, da bi
gledališče postalo mrtva.ški,
turobni hram. Gledališče ho-
če oblikovati skozi poezijo
spK>znanja, od.preti vrata sko-
zi prostor, igro, barvo, zvok,
besedo do globljega razume-
vanja človeške intimne in
socialne stvarnosti, prostora
in časa, v katerem živimo
in ga skupaj oblikujemo.
—	Res lahko režiserji de-
la.jo kar hočejo?
Režiser nikdar ne more
delati tega, kar hoče. Treba
se je zavedati, da gledališče,
kot kolektivno ustvarjanje ni
izmišljotina nobenega posa-
meznika. Ce ni izanišljotlna,
ne more biti samovolja. Mno-
ge misli mračnjakov skušajo
trditi, da je temeljni profil
gledališča — igralec zapostav-
ljen, i23koriščan, da režiser z
njim manipulira in preko te-
ga manipulira tudi z občin-
stvom. To ni res! Kajti, če
bi bilo tako, da bi bili igral-
ci tako naivtiii, tako neboglje-
ni, kot jih skušajo prikazati,
potem verjetno ne bi zaslu-
žili, še manj pa zmogli biti
suvereni obvladovale!, izpo-
vedovalci in ustvarjalci neče-
sa, čemur pravimo gledališka
poezija. Nihče pri nas ne go-
vori o tem in to je škoda.
Treba je poudariti misel, da
je najbrž predstava sama
vključno z gledalci in ustvar-
jalci ena najbolj razvitih ob-
lik združenega dela. Tega, če-
mur pravimo medsebojno do-
govarjanje. Nobena predsta-
va, ki je dose?jla stopnjo, ko
jo pokažemo javnosti, ni mo-
gla brez tankovestnega samo-
izpraševania, dogovarjanja in
usklaje\'anja. Noben igralec
ne more narediti vloge, izreči
stavka, dokler ne postane
njegov. Le tako tudi režiser
iz vseh elementov predstave,
v katere spadajo tudi igra.lci
in njihove opredelitve, njiho-
va .«itališča, more organizirati
in komponirati to. čemur
pravimo gledališ.ka predstava.
štore:
srečanje godb
V soboto, 29. maja ob
14.00 uri, bodo na stadionu
v Štorah nastopile godbe na
pihala slovenskih železarn.
Na tem že tretjem tradicio-
nalnem srečanju godb slo-
venskih železarn, se nam bo-
do predstavile s po tremi
skladbami, godbe železarn iz
Jesenic, Ravn na Koroškem,
tovarne Veriga iz Lesc ter
Štor. Za zaključek koncerta
oziroma srečanja, bodo god-
be nastopile združeno s tre-
mi skladbami. Isti dan ob
deveti uri dopoldne pa pri-
pravljajo vse godbe propa-
gandni pohod po Celju in
sicer od muzeja do skladi-
šča Tkanine na Teharski ce
sti. Gostitelj tega že tradici-
onalnega srečanja godb slo-
venskih železarn, je tokrat
Železarna štore.
V primeru izredno slabega
vremena, se bo srečanje od-
vijalo v štorskem kulturnem
domu.	R. V.
Dva odlična zbora
že nekaj iet prijateljsko sodelujeta dva ugledna
mladinska zbora: dekliški iz velenjske gimnazije in
mešani celjske gimnazije. Oba sta nosilca festivalskih
odličij, oba sta izmenoma gostitelja drug drugega,
kar Je tudi v pogledu popestritev programov hvale-
vredno. V Celju sta koncertirala v petek, 21. maja v
dobro zasedeni dvorani Narodnega doma kljub temu,
da Je bila v tem meseou prava poplava kulturnih pri-
reditev.
Dekliški zbor iz Velenja, ki praznuje letos iO-let-
nico obstoja pod umetniškim vodstvom ravnatelja
glasbene šole Iva Marina, se je predstavil prvi. S Ši-
vlčevo »V pozni noči« Je začel dobro izbran program,
dokaj zahteven, s poudarkom na sodobni ustvarjal-
nosti. Sledili so Welngerl, Pirnik, Srebotnjak in Arnič.
Zbor zveni sočno po zaslugi dobrih altov, pa tudi so-
prani so lepo oblikovani, škoda, da srednji glasovi
niso dovolj izenačeni, sicer bi zbor zvenel še mnogo
boljše. Izgovorjava je bila pretežno prav dobra, ne
pa vedno. Zlasti Je bila Izraznost dobra v Pirnikovi
»Pozdrav pomladi« (gozd Je zašumel...) in pri Arni-
čevi »Pozni mesec«, ki pa je sicer bil prepočasen.
Glasovi so lepo oblikovani, soprani bi mogli biti na
nekaterih visokih mestih bolj podprti in pokriti. Di-
namika je prav dobra, vendar bi si želeli več kontra
stov. Kontrasti naj bi bili tudi v tempih večji tako
kot npr. pri Mokranjčevih »Primorskih napevlh«. Zdrav-
stveno neugodno stanje zborovodje Marina je bil go-
tovo vzrok za eno ali dioigo pomanjkljivost, kljub te
mu moramo priznati zboru odlične festivalske kva-
litete.
Razveseljiva je ugotovitev, da neguje celjski gimna-
zijski zbor svojo tradicijo in kvaliteto. Dirigent Ciril
Vertačnik je letos Izbral zahteven program, preveč
heterogen in zato ne dovolj enoten, šivic se v mla-
dinskem petju uveljavlja vse bolj kot plodovit skla-
datelj. »Domovina je vse« je dobra pesem, ki jo je
zbor zapel z zanosom, zvočno od začetka do konca,
le višine so bile - nekoliko krhke. Renesančna »Super
flumina« Je bila plastično podana, izenačena v \'seh
glasovih. Sopran je zvenel negovano, prav tako v na-
slednjem »Opelu«, kjer so tudi basi prišli do izraza.
Trd oreh je »Sonce zahaja« sodobnega češkega skla-
datelja Petra Ebna. Skladba je zahtevna ne le into-
nacijsko, ampak tudi interpretacijsko in dinamično.
Decrescendo v zadnjem delu ni bil dovolj izrazit, tu-
di pianissimo ne, bo pa velja tudi za naslednjo Ko-
dalyjevo kompozicijo. Izvrstno je bila interpretirana
Vrabčeva »Polka«, precizno staccato petje (ki ni lah-
ko) in ritmično pregnantno. Zadnje pesmi ne pred-
stavljajo neke muzikalne vrednote, so pa ugodna spro-
stitev za zbor in za publiko učinkovite. Končna ug'
tovitev je, da Je Ciril Vertačnik gimnazijskemu zboru
zanesljiv vodja ter bo z njim častno zastopal našo
mladinsko pevsko kulturo v Zagorju in na prihodnjem
festivalu v (üelju.
EIGON KiUNEJ
Negacifa ognja
Baletni ansambel Celeia v sklopu celjske baletne šo-
le Isidora Dimcan je pripravil pred dnevi premiere
baletne predstave z naslovom Negacija ognja v koreo-
grafiji Damirja Zlatar ja-F ray a. Delo je bilo sestavljeno
iz treh delov^ postavljeno v sodobni obliki, z domisel-
no scensko rešitvijo. Mladi celjski baletniki so poka-
zali, kaj So se naučili v pičlih treh mesecih in mesto-
ma se je videlo, da so morda le prehitro odšli na oder
za javno predvajanje svojega znanja. To seveda ne po-
meni, da njihovo delo ni bilo dobro — najbolje priz-
nanje zanj je povabilo na mednarodni baletni bienale
v Ljubljani, ki je v sklopu ljubljanskega Festivala v
križankah, kjer bodo nastopili 6. julija. Z baletom Ne-
gacija ognja bodo obiskali številne kraje v Jugoslaviji
in v tujini
Naj oh tem opozorimo na še vedno nerešen status
šole, oziroma sploh naziva celjskih baletnikov, ki so
združeni v skupino brez uradnega priznanja za delo in
tudi s strani kulturne in izobraževalne skupnosti ni-
majo ustreznih dogovorov. Tako pomembna kulturna
dejavnost_ ki si v Celju šele utira svojo dokaj težko
pot, bi morala najti več posluha j) družbenih organiz-
mih, pa tudi sami pobudniki šole bi se morali ravno
zdaj v začetku, ob formiranju in borbi za uveljavitev
statusa bolje povezati s celotnim združenim delom,
najbolj pa z zainteresiranimi samoupravnimi interesni-
mi skupnostmi. Na vsak način bi morali za baletno
šolo v Celju najti prostor in razumevanje, kajti volje,
talentov in že dokazanega znanja ne bi smel nihče
vnaprej zanikovati,	DRAGO MEDVED
ftt. 21 — 27. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 9
občinske pevske revije občin žalec. šentjur in šmarje
VSE MOŽNOSTI ZA NAPREDOVANJE
v
Šmarje
Zveza irultumo prosvetnih
organizacij in kulturna skup-
nost občine Šmarje ter pro-
svetno društvo »Vladimir Na-
zor« v Podčetrtku so bili pri
reditelji revije otroških, mla-
dinskih in moških zborov ob-
čine Šmarje. Vršila se je v
nedeljo, 23. maja v avli veli-
ke, lepe osnovne šole. Naj-
preje so se predstavili 3 otro-
ški zbori, za njimi 3 mladin-
ski in končno 5 moških zbo-
rov. Nekateri otroški zbori
so peli dvoglasno, vključeni
so bili tudi dečki, kar je za
nego zbora, za njegov zvok
hvalevredno. Večina otroških
in mladinskih zborov poje
preglasno, skoro kričavo, kar
kaže na pomanjkljivo pevsko
tehnično vzgojo. Premalo
strokovno usposobljenih zbo-
rovodij je vzrok, da ni več
mladinskih zborov, a še ti
imajo tehnične in druge teža-
ve. V vrsti mladinskih zbo-
rov se je pozitivno predstavil
MPZ iz Šmarja (zborovodja
V. Modic) s čisto intonacijo,
z lahnim dinamičnim petjem.
Od moških zborov je ugodno
presenetil zbor iz Zibike (zbo-
rovodja Alojz Kampuš), ki
je pel ubrano, s prirodnim
mehkim nastavkom, muzikal-
no občuteno. Podobno se je
ugodno uveljavil moški zbor
iz Šmarja, ki ga z dobro ro-
ko vodi Bibijana Erjavec.
Zbor zveni enotno, ima po-
goje za lep razvoj, moral bo
posvetiti vso pozornost pra-
jrilnemu pevskemu dihanju in
.jlasovni izobrazbi. Zbor
Zdravilišča Rogaška Slatina
je prav dober in perspekti-
ven. Zborovodja Franc Plohi
ima dovolj strokovnega zna-
nja in nekaj izkušenj, da vodi
zbor zanesljivo ter skrbi za
pravilno pevsko vzgojo. Lote-
va se že zahtevnejše litera-
ture kot npr. Ježeve »Igraj
kolce«. Srebotnjakova »Bori«
še ni izdelana, fraze niso do-
volj izdržane, še bo treba
pravilno dihati, povezovati
glasbene misli itd.
Moški zbor Podčetrtek", ki
šteje 22 članov, je pod vod-
stvom Andreja Kelemine za-
ključil revijo. Je še na za-
četni stopnji, a se utegne raz-
viti v dober zbor.
Organizatorji so se potrudi-
li dobro organizirati revijo
ter ji dati tudi na zunaj vi-
dez kulturnega praznika.
Trud ni bil zaman, zboro-
vodje in pevci so imeli obču-
tek, da nekdo ceni njihovo
prizadevanje ter jim daje
priznanje za nesebično delo.
Takšen odnos je pravilen in
je osnovni pogoj za nadaljni
razvoj petja in kulturnega
življenja v občini.
EGON KUNEJ
V
Sentfyr
V nedeljo se je v Šentjur-
ju začela odvijati letošnja se-
daj že tradicionalna kultur-
na revija, ki bo trajala do
20. junija. Prva prireditev v
tem okviru je bilo srečanje
odraslih pevskih zborov šent-
jurske občine. Nastopilo je
pet moških in dva mešana
zbora, ki so v glavnem sko-
raj vsi prikazali dokajšnjo
mero prizadevnosti in pev-
skega znanja
Od ostalih sta nekoliko iz-
stopala moška zbora iz Po-
nikve in Šentjurja. Prvi po-
svežem zborovskem zvoku,
drugi pa po sodobnejšem re-
pertoarju in muzikalnosti.
Vsekakor sta to ansambla, ki
svoje pevsko znanje lahko
posredujeta tudi izven doma-
čega okolja. Z lepim narav-
nim zvokom sta se odliko-
vala tudi moška zbora iz
Dramelj In Slivnice. Oba
zbora delujeta šele drugo le-
to in opaziti je bilo, da bi
lahko z vestnim in strokov-
nim delom precej napredo-
vala. Podobno velja tudi za
mlad moški zbor iz Planine,
ki bi ga pa bilo potrebno še
nekoliko glasovno prečistiti.
Mešana zbora iz Šentvida
pri Planini in iz Dobjega bi
morala več pozornosti posve-
titi predvsem glasovni izo-
brazbi in ob nekoliko sodob-
nejših pesmih imata oba le-
pe možnosti zlasti, ker ima-
ta v svojih vrstah veliko
mladine. Nasploh sta bila za-
starel program in šibka gla-
sovna izobrazba najznačilnej-
ša negativna elementa šent-
jurske pevske revije. Mla
dost in zagnanost pevcev,
prizadevnost dirigentov in
šentjurskega kulturnega vod-
stva pa sta porok, da bodo
skušali tudi te slabosti od-
praviti. Ne smemo namreč
pozabiti, da sta pred tremi
leti v občini delovala le dva
zbora. Svojo pevsko navdu-
šenost pa so vsi skupaj iz-
pričali tudi v zadnji točki
nedeljskega sporeda, ko so
pred kulturnim domom zdru-
ženi zbori izvedli kratek spo-
red skupaj z domačo godbo.
Prireditelji so zborovodje
Faniko Jager, Andreja Kože-
lja, Edija Goršiča, Franca
Raztočnika, Jožico Salobir in
Julija Goriča obdarili z lepi-
mi knjižnimi nagradami, zbo-
re pa z diplomami.
-ED
•v
Zatee
v nedeljo je bilo v Prebol-
du praznično za vse ljubite-
lje slovenske pesmi in za vse
tiste, ki iz te ljubezni do pet-
ja žrtvujejo veliko svojega
prostega časa, da je pesem
zveneča in ubrana. Letošnja
revija zborov občine Žalec
se je v prijetnem vzdušju od-
vijala v telovadnici Oš Pre-
bold. Za vzdušje pred revijo
je poskrbela preboldska god-
ba na pihala. Lep dokaz ka-
ko radi prisluhnemo in kam
smo Slovenci privrženi zbo-
rovski pesmi pa je bila nabi-
to polna telovadnica, ki ni
majhna, še bolj razveseljujo-
če pa je spoznanje, oziroma
ugotovitev, da je pri lepem
številu zborov (14 zborov —
2 okteta, od tega 1 ženski, 2
mešana, 1 dekliški, skupaj
okrog 400 F>evcev) viden do-
kaj šen kako\'-ostn>i napredek
večine zborov. S tem ne sme-
mo reči, da smo lahko z re-
vijo povsem zadovoljni. To
sedaj še toliko manj, saj nam
prav ta napredek od lanj na
Vranskem da vedeti in upati,
da je zborovska dejavnost v
Savinjski dolini prebrodUa
tiste slabe čase, ko ni bilo
poti ne naprej, ne nazaj. Ta-
ko letos skoraj ni bilo zbora,
ki od lani ne bi naredil vid-
nega napredka in prav tu je
najbolj razveseljujoče. Celot-
na revija pa kljub temu, še
vedno kaže na precej star
problem, na problem pomanj-
kanja mlajših, pridniih in se-
veda dobrih pevovodij. To je
morda zaenkrat najočitnejši
problem, saj mora voditi en
zborovodja kar štiri zbore.
Hvala mu, da to zmore in
da mnc^i niso prikrajšani za
ljubezen do petja.
Ob takem položaju ne mo-
remo ostati optimisti, čeprav
smo na drugi strani priča le-
pemu začetku mladih zboro-
vodij, kot so Drago Kumer,
Milan Gostečnik, Jože škr-
janc in Staünko Podbregar.
Vsi so s svojimi zbori lu de-
lom pokazali, da bomo mor-
da kmalu bogatejši za nekaj
res dobrih zborov, seveda če
bodo delali in odpravljali po-
manjkljivosti, kot so: izbii-a
repertoarja, glasovna tehnika,
enotnost zbora, dikcija, in-
terpretacija in morda pri
kom dirugirainje. S svojo do-
kajšnjo ubranostjo so prese-
netili tudi pevci iz Gotovelj,
eden najboljših zborov iz ta-
bora pa je imel smolo pri in-
terpretaciji, vendar ta spo-
drsljaj ni nikakor zakril kva-
litete zbora. Ob koncu je še
treba omeniti vzoren in do-
bro zveneč skupen nastop
vseh pevcev, ki so pod vod-
stvom Draga Kumra zapeli
partizansko in delavsko pe-
sem, ter tako zaključili letoš-
njo revijo, posvečeno CankaT-
jevi obletnici rojstva.
VOJKO RIZMAL
Združeni zbori pod vodstvom Drae^a Kumra
OTROCI IN MLADOSTNIKI NAŠEGA ........
OBMOČJA - ŽRTVE RAZMER IN ODNOSA DRUŽBE?
PIŠE MGR. LUDVIK VIDMAR,
SODNIK ZA MLADOLETNIKE
Menimo, da je tu močno in
široko področje dela v prvi vrsti
krajevnih skupnosti, nafto pa sle-
dijo raalična društva in organiza-
cije, ki tako ali drugače delujejo ali
v svojem krogu vključujejo otroke in
mladostnike (od pionirskih in mladin-
skih organizacij preko društev prija-
teljev mladine, kot tudi ostalih dru-
štev, ki združujejo mladino). Prav go-
tovo je enotno stališče v tem, da samo
strokovno delo na tem področju ne bo
doprineslo uspeha v tej obliki preven-
tivne dejavtnosti, kajti koordinacija in
usmerjanje dela ni toliko vprašanje
strokovnosti kot vprašanje preglednosti
teh dejavnosti. Zato so bili udeleženci
posveta mnenja, da je treba na to
vprašanje opozoriti. To še posebej ka-
žejo pozitivne izkušnje na celjskem
območju in sicer centra za socialno de-
lo, ki je že začel orati ledino in ki že
organizira po določenih krajevnih
skupnosti v Celju te oblike prostočas-
ne in interesne dejavnosti z osnovni-
mi kategorijami otrok oziroma mla-
dostnikov in ima v načrtu to dejav-
nost še razširiti
4. SOCIALNE SLUŽBE, NJIHOVA
ORGANIZACIJA TER OBREME-
NJENOST
Organizacija socialne službe je v da-
našnji ureditvi predvsem prepuščena
temeljni družbeno politični skupnosti
— se pravi občini. Udeleženci posveta
so že v tej osnovni dejavnosti ugotav-
ljali, da je kvaliteta dela socialne služ-
be različna od občine do občine in da
se stopnjuje navzgor in navzdol. Pri
iskanju vzrokov za taksno kvaliteto je
bil ugotovljen kot eden od teh vzrokov
tudi v tem, da se pri tej obliki organi-
zacije izredno ostro kaže pomanjkanje
kadra, oziroma da se še to stopnjuje
naprej, da je že obstoječi kader silno
obremenjen z vsemi vrstami socialne
dejavnosti. Ce k temu prištejemo še
marsikdaj vprašanje strokovnosti in
težave s financiranjem in razpoložlji-
vimi finančnimi sredstvi, potem lahko
ugotovimo, da prihaja socialna dejav-
nost danes v zagato, ki bo slejkoprej
imela odraz tudi na področju, kjer de-
luje — se pravi v konkretnem prime-
ru se bo to odrazilo na določenih ob-
likah posledic v delu z otroki in mla-
dostniki. Iz tega pa izhaja nadaljnja
posledica, da se socialna služba zara-
di preobremenjenosti ostalih faktorjev
čedalje bolj birokratizira oziroma zapi-
ra v pisarniško poslovanje in ne uspe-
va vršiti tiste osnovne socialne dejav-
nosti, bistva socialnega dela, ki je tudi
v konkretnih stikih in dela z otrokom
in mladostnikom. Vse to bo slejko-
prej imelo odraz tudi v nadaljnjem po-
rastu prestopništva otrok in mladost-
nikov, če se ne bo čimprej našlo učin-
kovite rešitve.
5. STROKOVNA SOCIALNA SLUŽBA
V ŠOLAH:
Tudi problem socialne službe v šo-
lah se ne razlikuje veliko od ravnokar
opisanega problema in težav socialne
službe na terenu, kot pravimo. Udele-
ženci posveta so sicer ugotovili, da
imajo šole v mestu Celju socialne de-
lavce in da imajo tudi nekatere izo-
braževalne skupnosti na celjskem ob-
močju oziroma v regiji te socialne de-
lavce. Vendar pa so udeleženci posveta
ugotovili tudi da ta socialna služba po
šolah še ni našla svoje vloge in mesta
v delu z otroki. Namreč prav gotovo
je in tudi raziskave so pokalaze, da se
težave v šoli in težave pri ix>uku ka-
žejo pri otrocih, ki se pozneje njihova
življenjska FK>t nadaljuje v motenosti
oziroma v skrajni konsekvenoi v pre-
stopništvo. Tipičnost teh težav v šoli
je dejansko pokazatelj poznejše mote-
nosti oziroma lahko celo rečemo krimi-
nogeni faktor, kot pravimo. To odkrit-
je pomeni izredno tehtno dejstvo, kaj-
ti kakor hitro smo ga spoznali, lahko
delujemo preprečevalno, preprečimo z
zgodnjim odkrivanjem poznejšo krimi-
naliteto. Tisti, ki je prvi p>oklican k
temu odkrivanju in ugotavljanju in to-
rej k tej izredno jwmembni prepreče-
valni dejavnosti pa je socialni delavec
na šoli. če ta nima tistega mesta in
vloge, kjer bi lalako to dejavnost uspeš-
no izvrševal, p>otem mu nismo zagoto-
vili možnosti za delo ali drugače po-
vedano, zatiskamo oči pred možnostjo,
da vendarle učinkovito pomagamo otro-
kom takrat ko je še čas. Lahko bi to
imenovali tudi drugače, vendar zaklju-
ček je, da je potrebno dati tej social-
ni dejavnosti tehtnost, da jo je treba
povezati s socialno dejaTOOstjo na tere-
nu, da ji je treba omogočati delo, tam
kjer pa še ni, pa jo je treba ustanovi-
ti. Edino tako bomo lahko učinkovito
izvedli preprečevanje pyoznejsih škodlji-
vih pojavov tudi na tem področju.
6. POMOČ MLADOLETNIKOM PO
PRIHODU IZ ZAVODA OZIROMA
POBOLJi^EVALNEGA DOMA:
Današnja družba obremenjena z mo-
dernim, hitrim tempom življenja in
spreminjanjem družbenih odnosov, ver-
jetno marsikdaj pozablja na posamee-
nike, ki so še kako potrebni njene po-
moči in prevaljuje skrb in brigo na ra-
mena določenih služb. Vprašanje je,
v koliki meri je družba seznanjena s
problemi teh posameznikov. To so
tisti mladi ljudje, ki smo jih zaradi
takšnih ali drugačnih vzgojnih nepra-
vilnosti, neprimernosti ali celo pre-
stopništva poslali za določeno obdobje
v vzgojne zavode, vzgojne domove, po-
boljševalne domove in podobno. Ni
namen, vprašati se, koliko so se po-
boljšali, temveč je namen tega opo-
zorila v tem, da se pravzaprav predoči
»družbi« oziroma odločujočim dejavni-
kom, kakšen šok, ali pretres, ah uda-
rec, pomeni takšnemu mladoletniku
vrnitev v prejšnje življenjsko okolje.
Vrača se v družino, v sosesko, morda
tudi v delovno okolje. V prejšnjem
okolju je imel ustaljen dnevni red, us-
taljeno življenje, vedel je, kaj bo jutri
počel, vedel je, kako se obnaša do nje-
ga ta ali drugi
griže: na vrsti
avtocisterna
Gasilsko društvo Griže uspešno de-
luje že od 1919. leta. Poleg osnovne
dejavnosti so pred vojno gojili tudi
druge. Zlasti uspešna je bila dramska
skupina.
Po vojni so se gasilske vrste po-
mladile. Delo je spet zaživelo, žal pa
ni bilo mogoče takoj obnoviti dotra-
jane opreme. Tako so poleg drugega
kupili gasilski avto-kombi za prevoz
gasilskega orodja in novo motorno
brizgalno. Stari gasilski dom je postal
premajhen, zato so se 1973. leta od-
ločili za gradnjo novega. Ni bilo lahko
takorekoč iz nič lotiti se takšnega de-
la. S prostovoljnimi akcijami sc
zmanjšali skupne stroške gradnje za
četrtino. Opravili so 2500 udarniških
ur. Kmetje pa so darovali potreben
les in opravili večino prevozov. Tudi
pri zbiranju denarnih sredstev so so-
delovali krajani, sicer pa so si poma-
gali že z dohodki od prireditev in do-
tacij občinske gasilske zveze Žalec.
Dom so lani izročili namenu.
Komaj so opravili to, so se lotili
zahtevnejše naloge. Se letos bodo na-
bavili novo avtocisterno s potrebno do-
datno opremo. Finančna sredstva bo-
do prispevali: Minerva, Sigma, krajev-
na skupnost Griže, občinska gasilska
zveza, obrtniki tega območja in seveda
še drugi krajani. S posojilom pa bosta
sodelovali še zavarovalnica Sa\^ in
mariborska zavarovalnica.
ZORAN PREMIK
kozje: mladina sebi
in vam
v Kozjem so ugotavljali vse večjo
aktivnost mladih na glasbenem pod-
ročju. Zato so se odločili, da ustano-
vijo osnovno organizacijo glasbene
mladine Slovenije — OOGMS -— in to
z namenom, da bodo mladi v krajevni
skupnosti še bolj povezani na istem
delovnem področju. Pobudo za usta-
novitev te organizacije je dal Franc
Cernelč, vodja zabavnega ansambla
»Novi dan«.
Osnovna organizacija glasbene mla-
dine Slovenije v Kozjem je družbena
in vzgojno izobraževalna organizacija,
ki povezuje mlade Kozjega in širše
okolice. Z začrtano aktivnostjo mla
dini posreduje vse vrste glasbenih de-
javnosti. S svojim delom vpliva na
mlade, da jim postajata glasbena umet-
nost in kultura sploh nenehna potreba
in pravica. Naloge organizacije so tudi
v tem, da pripravlja v kraju glasbeno
in kulturno življenje, da usmerja glas-
beni ansambel in širi njegovo dejav-
nost. Sicer bodo priredili mladinske
plese z nastopi lastnega ansambla in
izvedli več kvizov znanja. Skupaj s
prosvetnim društvom bodo organizirali
tudi srečanje »kulturnih samorastnikov
Kozjanskega«. Organizirali pa bodo
tudi koncert resne glasbe.
O novi osnovni organiz-aciji mladih
so na ustanoTOem sestanku rekli:
VELJKO KOLAR, sekretar krajev-
ne organizacije ZK: Z veseljem spreje-
mam ustanovitev osnovne organizacije
glasbene mladine v našem kraju. To
je pravilna poteza ansambla Novi dan.
MARJAN ZUPANC, predsednik kra-
jevne organizacije SZDL: Pozdravljam
ustanovitev te organizacije in ker vlada
v našem kraju trenutno mrtvilo na
področju mladinskega dela, je pobuda
več kot dobrodošla.
ANTON JOST, predsednik koordina
cijskega odbora mladine: Zamisel ni
prišla od zunaj, marveč je bila to po-
treba mladih samih. Tako bodo mladi
kmetje, dijaki in študenti še bolj pove
zani med seboj.
JOŽE BOŽIČEK, član športnega
društva: Nekateri so sprva nezaupljivo
gledali na akcijo. V tem se je videla
tudi razdrobljenost in slaba obvešče-
nost mladih v kraju. Zdaj je povsem
drugače, organizacija spodbuja pove-
zano delo.
SILVO PECKO
griže: čiščenje
okolja
Ribiška družina Šempeter je orga-
nizirala čiščenje okolja v Grižah. Ribi-
či in mladinci, osemnajst po številu,
so se lotili potoka Artišnico, ki je bil
poln navlake. Prizadevni člani, med
njimi Anton Cater iz Migojnic, ki je
delo vodil, so nabrali kupe raznih od-
padkov, največ polivinila, kar so po-
tem zažgali. Pričeli pa so tudi s čišče
njem ostale okolice.
Sicer pa opozarjajo na smetišče za
domom Svobode v Grižah. Tu ležijo
odpadki, ki jih veter pridno raznaša
naokoli. Le kdo bo počistil in spraznil
to jamo?
ZORAN PREMIK
titograd: miličniki
slikarji
v počastitev 35-letnice ustanovitve VOS
in OZN so bile v tem letu za 13. maj
tradicionalne športne igre pripadnikov
organov za notranje zadeve iz vse Ju-
goslavije v Titogradu.
Vredno je omeniti, da so v sestavu
teh športnih iger v Titogradu v domu
armije odprli razstavo likovnih del sli-
karjev amaterjev delavcev organov za
notranje zadeve iz vse domovine. ^
Razstavo je odprl predstavnik Iz
zveznega sekretariata za notranje zade-
ve, ki je poudaril, da razstavljena dela
dokazujejo kako se delavci organov za
notranje zadeve v svojem prostem ča-
su, kljub vsestranskim nalogam ukvar-
jajo tudi s tako zahtevnim delom kot
je slikarstvo.
Na tej razstavi sta se s svojimi deli
predstavila miličnika celjske regije
Slavko JERIC iz Rogaške Slatine in
Vlado PAREŽNIK iz Mozirja, ki sta
bila navzoča pri otvoritvi razstave.
konjice: aktivni
taborniki
Delo v taborniškem odredu »Hero-
ja Bračiča« v Slovenskih Konjicah je
v tem in minulem času močno zaživelo.
Večji del so zavzele priprave pa tudi
tekmovanja v mnogoboju. Tekmovali
so doma, v Šmarju pri Jelšah pa tudi
v šoštanju. Povsod so skrbno sprem-
ljali organizacijsko delo, kajti v bliž-
nji prihodnosti nameravajo tudi sami
izvesti enega od območnih mnogobojev.
Dobili so tudi vitrino, v katero bodo
dajali različna obvestila pa tudi poro-
čila o delu odreda. Prav tako se že
pripravljajo na letni tabor na Rogli.
Razen tega bodo imeli tabor ob morju.
Za taborjenje je veliko zanimanja, saj
tudi cene letovanja niso previsoke. Po-
leg tega nameravajo v svoje tabore
povabiti tudi mlade iz Koroške on-
stran meje in tako okrepiti stike z
zamejskimi Slovenci.
JOŽICA KOKOT
griže: sprejem
mladincev
Minulo soboto so na osnovni šoli
Nade Cilenšek v Grižah sprejeli pionir-
je te šole v mladinsko organizacijo. Ob
svečanem sprejemu so novim mladin-
cem pripravili tudi kulturni spored,
v katerem so sodelovali mladi iz os-
novne organizacije ZSMS in godba na
pihala.
Proslavi, podelitvi mladinskih iz;kaz-
nic in značk je sledilo še kresovanje
v Limbergu.
FRANC JE20VNIK
šmohor: po poteh
spominov
Četrto srečanje mladih planincev —
železničarjev, ki je bilo minulo sobo-
to in nedeljo na šmohorju, so oboga-
tili tudi s pohodom po poteh spomi-
nov. Mladi železničarji so odšli s šmo-
horja na Jegriše. Nad 100 udeležencev
pohoda iz cele Jugoslavije je na Je-
griših obudilo spomine na zgodovino
vstaje in NOB v Savinjski dolini in
revirjih. Srečanja se je udeležil tudi
prvoborec Ludvik Zupane—Ivo, ki je
mladim planincem govoril o akcijah
partizanskih čet v prvih letih vstaje,
opisal brežiški pohod, ob koncu pa
spregovoril še o dogodkih na Jegriših
marca 1943, ko so Nemci obkolili sku-
pino partizanov, zbranih na javki in
ko se je iz obroča rešil le partizan Jo-
han.
Ob koncu pohoda so mladi planinci
— železničarji uprizorili še kratek kul-
turni spored in položili venec na spo-
minsko obeležje,
FRANC JEŽOVNIK
Gradnja zdravstvene postaje v Kozjem v zadnjem času hit-
ro napreduje. Poslopje naj bi bilo nared do jeseni, v njem
pa bodo tudi najbolj luksuzna stanovanja, ki so kdajkoli
bila zgrajena za zdravstvene delavce na Kozjanskem, Morda
bo to tista vaba, v katero naj bi ugriznil bodoči zdravnik in
medicinska sestra ali pa bo potrebno še kaj dnigega? Dej-
stvo je, da ljudje tod okoli žele zdravnika, ki jih bo obiskal
na domu v doglednem času in zdravnika, h kateremu se
bodo zatekli po pomoč v domačem kraju,
FOTO: DRAGO MEDVED
vitanje

Odmevala je pesem med vi-
tanjskimi hribi.
Bil je praznik, ko je vitanj-
ski pevski abor slavil tride
seto obletnico petja. Slavnost
je bila v nedeljo 16. maja.
Nabito polna dvorana na ju-
bilejnem koncertu zgovorno
priča o visoki pevski kulturi
prebivalstva tega kraja. Na
slavnostno obletnico so prišli
pevski zbori iz Slovenskih
Konjic, iz Zreč in iz sončne
Primorske iz Mirna pri Novi
Gorici. Zaplesala je folklorna
skupina »France Prešern« iz
Celja. Pred koncertom in po
njem pa je praznik v dolini
naznanjala godba na pihala
iz Slovenskih Konjic.
Vitanj ski pevci so prejeli
iz rok republiškega predstav-
nika Galusova odličja. Za več
kot petindvajset let petja so
prejeli ilata galusova odličja;
Anton 1'etaci, Edo Petelinšek,
Albin Mllnšek, Silvo Hlastec,
Franc Petaci, tn Miloš Pajk.
Izročili so ga tudi upokoje
nemu pevovodji Francu Fri-
edlu in pevcu Ivanu Pod-
grajšku. Trije pevci so dobili
srebrna Galusova odličja za
več kot dvajset let petja,
enajst pevcev pa bronasta za
več kot petnajst let petja v
zboru.
Pokrovitelj nad srečanjem
pevskih zborov ob jubileju v
Vitanju pa je bila tamkajšnja
Tovarna kovinskih izdelkov
in livarna.
Pevci so bili še posebej po-
čaščeni, ker se je jubilejnega
koncerta udeležil dragi gost
in strokovnjak zborovskega
petja profesor Egon Kune j.
Izbrušeno in tenkočutno uho
tega pevskega mojstra je
skrbno sledilo izvajanju vsa-
kega pevskega zbora. Na kon-
cu pa je z odmerjeno besedo
ugotovil napredek posamez-
nega zbora in dal dragocene
strokovne napotke zborovod-
jem za njihovo bodoče delo.
FRANJO MAROŠEK
VITANJE 130
plesni turnir

v nedeljo zvečer se je do
zadnjega kotička napolnjeni
dvorani Narodnega doma od-
vijal mednarodni plesni tur-
nir. Organizator te enkratne
športno-kulturne in rekreacij-
ske prireditve je bila Plesna
šola Celje v sodelovanju KUD
»Jože Hermanko« iz Maribo-
ra.
v programu je nastopilo
15 plesnih parov iz sedmih
držav: Jugoslavije, Avstrije,
Italije, Madžarske, NDR, Švi-
ce in ZRN ter skupina iz
Maribora ob spremljavi za-
bavnega ansambla MB-6.
Program prireditve, ki je
trajal tri ure, je bil sestav-
ljen iz dveh delov. V prvem
delu so plesalci tekmovali v
standardnih plesih. Prvo me-
sto, po oceni mednarodnih
sodnikov, je zasedel plesni
par iz ZRN. Jugoslovanski
tekmovalni par pa je zasedel
6. mesto. Prvonagrajenemu
paru je podelil nagrado tova-
riš Gazvoda Franc, predsed-
nik TKS Celje, Ostalim ples-
nim parom pa so nagrade
podelili predstavniki ZSMS
celjskih podjetij, ki so pri-
spevala spominska darila.
Prireditev sama in udelež-
pa so nekateri pari prikazali
kaz več, kako potrebne so
takšne prireditve v Celju,, kjer
se ne moremo preveč pohva-
liti s številčnostjo in kvalite-
to družabno-zabavnega življe-
nja.	VIKI KRAJNC
Kot je bilo dogovorjeno
ob srečanju v Celju, bo eno-
dne\Tia delovna akcija na
Kozjanskem v soboto, 29. ma-
ja. Zbirališče za odliod bo ob
7. url zjutraj v Celju pred
gledališčem, oziroma v še.it-
vidu pri Planini, kjer bo za-
četek dela ob 8. uri. Orodje
je pripravljeno, s seboj je
treba vzeti le primemo oble-
ko in obutev. Delovna akoija
bo trajala do 13. ure, popod-
dne bo srečanje z mladimi
brigadirji, pozno pop>oldnepa
pogovor z vodilnimi politični-
mi delavci celjske občane.
SREČANJI:
„STARIH"
IN MLADIH
BRIGADIRJEV
zvezna m6
Medtem ko Je
da pobratenih mi
jo vodi komanda
nez Ojsteršek, po
legla k počitku,
druga brigada
SNOUB Ljubljans
vedno delala na i
šču. Tej brigadi
ljuje Slobodan 9
svojih 48 prosto-v
pa je na dan t
obiska popeljal v
če, kjer so brij
pomagali urejati
minski park. Ker i
ža Titov rojstni da
ra biti do tega dt
nared in brigad
kljub začetnim j
uTam, ko se v ri
nem telesu množd
jenost poprijela
Sklenili so, da taž
go, dokler ne i
postorjeno.
Do konca avgu!
bo v domovju M3
nekdanji šoli, zrt
18 brigad, 800 bri
jev, osem brigad
prišlo iz bratskih
blik. Vsem bo do
poveljeval koma
MATEJ SKOBE,
letos že v tretje i
zni delovni akcij
resen in ponosen
ki malo govori, za
več dela.
Ozirali smo s
stroga disciplinska
vila, ki so visel
stenskem časopisi:
komandant je poji
»Zlasti v začetku i
mo biti * disciplin
Kakršno mnenje
Brigadirji pravijo, ds
Zbor je vsakdanja za
;ka delovna akcija kozjansko 76

[ijamesto krampov in lopat ter cvi'jenja samokoinic so za mizo žven-
|(etale žlice, vilice in noži. Tako je bilo letošnje prvo srečanje z bri-
ladirji zvezne delovne akcije KOZJANSKO 76.
{rigada pobratenih mest Celja, Doboja in Čuprije se je pravkar vr-
nila iz delovišča na cesti, ki pelje na Planino. Pod klancem so se
|)rigadirji zagrizli v odstranjevanje nepotrebne zemlje, samokolnice
KO storile svoje in prvi žulji so se pojavili na nežnih dekliških dla-
|)eh. Le pet deklet je v brigadi, ki šteje 39 brigadirjev,
li^ladi so prišli, pravijo v okoliških vaseh in se ozirajo, kdaj bodo pri-
šli k njim. Ponosni so nanje in radi jih vsako leto vidijo med seboj.
Šentvid, vasica pri Planini, je spet oživela in bo tako živa do konca
boletja. Vse dotlej, dokler se bo v njej sprehajalo toliko mladih src.
Letos jih bo osemsto.
[oniandant brigade po
iratenih mest Celja, Cu^
irije in Doboja — JANEZ
)JSTERŠEK
Dežurni ob našem obisku
Rajko Rajič
Komandant letošnje zve-
zne mladinske delovne ak-
cije KOZJANSKO 76 —
MATEJ SKOBE
lobili domačini o nas,
d smo letos prvi pri-
ll, tako bo ostalo do
:onca. Bodočim briga-
lirjem moramo biti
rzgled. Dopoldne dela-
mo, p>opoldne pa so na
iTStl svobodne dejavno-
sti, pred.avanja, razve-
drilo. Letos bomo tako
kot vsako leto šli po-
magat tudi ljudem, do-
mačinom. Sprejeli so
nas za svoje in mi nje.
še raje pa imajo ekipe,
ki pridejo za nami. To
so ekipe Rdečega križa,
ki pridejo meseca juni-
ja in bodo neposredno
pomagale ostarelim, vo-
dile otroške vrtce in
pregledale življenjske
potrebe ljudi. Tako de-
lo se je že udomačilo
in ljudje bi jih pogre-
šali.«
Letos uvajajo v samo
brigadirsko življenje
delegatsko delo. Skup-
ščino MDB sestavljajo
samoupravne interesne
skupnosti, družbenopo-
litične organizacije in
brigadirji. Za »finance«
bo skrbel izvršni svet
občinske skupščine v
Šentjurju, kjer se bodo
delovne akcije pretežno
tudi odvijale. Okvirni
program letošnjih de-
lovnih akcij je sprejet.
Brigadirji bodo gradili
odsek pod planinskim
klancem (Dežje — Pla-
nina) in računajo, da
bodo opravili 36.000 de-
lovnih ur v vrednosti
620.000 dinarjev.
Druga velika delovna
akcija bo gradnja vodo-
voda v krajevni skup-
nosti Prevorje. Briga-
dirji naj bi tu zgradili
do 4 km vodovoda in
opravili delo v vredno-
sti 800.000 dinarjev. Za
manjše delovne akcije
se bodo sproti dogovar-
jali na zasedanjih skup-
ščine MDB, veliko pa
bodo opravili še prosto-
voljnega dela na kmeti-
jah. Tudi dosiej je bila
taka navada in letošnji
brigadirji najbrž ne
bodo držaili križem rok,
ko se bo sušilo semo ali
pa bo potrebno poma-
gati pri postavljanju
hleva in drugih kmečkih
opravilih.
Programi brigadirjev
so pestri, med njimi je
tudi veliko kulturnih
programov, ki jih za
brigadirje pripravlja
šeaitij urska kulturna
skupnost. V času bri-
gad bodo prihajali v
Šentvid dramski umet-
niki, godbeniki, pevski
zbori. Brigadirji pa bo-
do odšli tudi na izlete
v Stubice, na Sedlarje-
vo in druga obeležja
narodnoosvobodilne voj-
ne.
če bi nekoliko preti-
ravali, bi lahko zapisali,
da bo življenje v Šent-
vidu, vasici, ki šteje ko-
maj nekaj hiš, tri me-
sece velemestno. Utrip
ji bodo dajali mladi, ki
bodo prihajali iz vse
Jugoslavije in stkaM te-
sne vezi. Med seboj in
z vaščani, ki radi poto-
žijo, da je v vasi pusto,
ko brigadirji odidejo.
Ob štirih zjutraj jih
zbudi brigadirska pi-
ščal, potem pa je po-
^Idne v vasi spet vse
živo. Proti večeru se
življenje nekoliko umi-
ri, kot da bi zajemalo
sapo za taborni ogenj.
Mladost dobi krila in ne
pozna umiritve. Ko pri-
sedejo domačini, se raz-
vijejo pogovori, ki bi
trajali do zgodnjega ju-
tra, če ne bi dežurni
vztrajal, da se mora k
počitku.
Da, dežurni, tisti, za
katerega še vedno velja,
da se zanj ogreva tisti,
ki rad zabušava.
Ob našem obisku smo
naleteli na pridnega. Ni
nas spustil v stavbo,
skrbno je beležil naš
obisk in komandantu
referiral, po kaj smo
prišli. Prijeten dečko,
Rajko Rajič je bil to,
ki je prišel iz čuprije in
je že lansko leto bil v
Sloveniji. Dvaindvajset-
letni črnolasec je pred
letom dni sodeloval v
zvezni akciji, ki je bila
v Brkinih. »Všeč mi je
v Sloveniji, zato rad
pridem,« je povedal in
še dodal, da se poču-
ti kot na počitnicah.
Ko smo se z brigadir-
ji še pomenkovali, so
vedeh povedati, da so
že ujeli »dober stik« z
ljudmi, s katerimi bodo
sodelovali. Tu so misli-
li na predstavnike inte-
resnih skupnosti, ki pri-
pravljajo občasne delov-
ne programe, mislili so
tudi na delavce cestne-
ga podjetja, s katerimi
bodo skupno delali vse
mesece. Predvsem pa so
se pohvalno izrazili o
domačinih. Nekateri
smo mislili, da so Slo-
venci boLj zaprti ljudje,
so dejali mladi iz Srbi-
je, zdaj pa vidimo da
ni tako. če ne drugega
pa se nam smejijo, ko
gremo mimo njih.«
Da so jih tudi doma-
čini sprejeli radostno,
nam je priča dobrodoš-
lica, ki so jo skrbno po-
stavili p.red vhodom v
vas in na njsj piše:
BRIGADIRJI
POZDRAVLJENI.
Ne samo z napisom
na transparentu, am-
pak z resničnim aplav-
zom v srcu pozdravlja-
jo kozjanski ljudje le-
tošnje brigadirje in si
žele, da bi prihajali leta
in leta. Tudi takrat, ko
ne bo več dela zanje, za
spomine pa veliko časa
in prostoira.
Tekst:
ZDENKA STOPAR
Foto: DRA<30 MEDVED
I dobra

Ko smo pred kratkim obiskali mladince v prvi le-
tošnji zvezni brigadi KOZJANSKO 76 nas je zanimalo
kakšne prve vtise so o Kozjancih zabeležile mlade,
delovne in razigrane glave, še bolj pa smo bili rado-
vedni kaj o mladih mislijo kozjanski ljudje. Izkušnje
nekaj let nazaj govore, da so se mladi odlično vživeli
med grčavimi in hvaležnimi ljudmi, da pa je bilo
skraja z njihove strani nekaj nezaupanja. Letošnji pr-
vi vtisi, ki smo jih zabeležili med starejšimi in mla-
dimi ljudmi, pa govore o tem. da so srca odprta in
vezi že tesno .skovane.
VLADO TOVORNIK iz
Laziš, delavec, zaposlen v
železarni štore: »Brigadir-
ji so letos pridno začeli
z delom. Veseli smo, ko
Jih zagledamo, saj nam
pomagajo. Postali so že
kar naši, z njimi pa je
prišel na Kozjansko na-
predek. Dela jim pri nas
ne bo zmanjkalo. Ko jih
zagledam na cesti, sem
jih zelo vesel, le pridni
naj bodo, da bo cesta na
Planino čimprej zgraje-
MARIJA RABUZA, učen
ka sedmega razreda osno-
vne šole na Planini: »Ja,
brigadirji so že začeli z
delom in vidim jih vsak
dan, ko se peljem v šo-
lo. O njih smo že govorili
tudi v šoli, kjer so nam
povedali, kaj pomeni de-
lati v brigadi. Da je to
čast za vsakega mladega
človeka. Vsako leto priha-
jajo brigadirji med nas,
zato smo se na nje že
navadili.«
MLADEN EROR, briga-
dir — traser, iz čuprijske
občine: »Tretje leto sem
že traser v mladinski de-
lovni brigadi, prvič pa
sem letos v Sloveniji. Ve-
liko sem slišal od kolegov
o Kozjancih, zato sem jih
želel tudi jaz spoznati.
Govorili so o dobrih lju-
deh, te pa imam rad in
sem letos prišel med nje.
Moji prvi vtisi © Kozjan-
skem so lepi, vse je zele-
no, ljudje pa prijazni.«
• DURDA GLODEVIČ, bri-
gadir ka iz Celja, aranžer-
ka v Metki: »Samo nekaj
dni smo šele na Kozjan-
skem pa se počutim kot
doma. Ljudje so prijazni
in sprejemajo nas z ve-
seljem. To je prijeten ob-
čutek, zato jih imamo ra-
di tudi mi brigadirji. Jaz
sem želela spoznati fizič-
no delo, poglejte prve žu-
lje, ki so že rezultat te
radovednosti. Ce pa ob
tem tudi kaj koristnega
naredim pa toliko bolje.«
FRANCI SALOBIR, po
slovodja, doma iz Dobje-
ga pri Planini: »Vsako le-
to na novo smo veseli bri-
gadirjev, ki so našim kra-
jem prinesli napredek in
občutek, da nismo pozab-
ljeni. Vsako leto nekaj na-
redijo in če vse skupaj
seštejemo, je kupček nji-
hovega deleža pri razvoju
Kozjanskega že zelo velik.
Mladi so in tudi to je pri-
jetno, ker vnašajo vese-
lost v naše življenje.«
Je potrebno tem odgovorom še kaj dodati? L-e to,
da je družina sestavljena in da je potrebno družinske
vezi negovati. Leto za letom,	Z. S.
12. stran — NOVI TEDNIK
Št. 21 — 27. maj 1976
Ml IN DELO
MLADI OB STROJU
V	celjskih delovnih organi-
zacijah je zaposleno veliko
mladih, na katere še poseb-
no v tem mesecu ne gre po-
zabiti. Združeni po svojih
osnovnih organizacijah ZSMS
aktivno delajo in soustvarja-
jo našo samoupravno socia-
listično pot.
Kaj in kako delajo mladi
v celjskem Emu, nam je pri-
povedoval Marjan Čakš, se-
kretar koordinacijske konfe-
rence ZSMS v tej delovni
organizaciji:
»V Emu nas je približno
1200 mladih, v ZSMS pa je
včlanjenih 600 mladincev.
Največ delamo po raznih
krožkih, sodelujemo z Občin-
sko konferenco ZSMS v Ce-
lju. Največ mladih dela v
okviru Ljudske tehnike.
V	tem mesecu smo se ude-
ležili osrednje proslave mla-
dih v Mestnem parku. Sreča-
li smo se z brigadirji vetera-
ni in mladimi brigadirji, ki
so šli na delovno akcijo na
Kozjansko. Čaka pa nas še
vrsta nalog, ki jih bomo se-
veda smotrno razdelili in
uresničevali po svojih naj-
boljših močeh skozi vse le-
to. čeprav smo sklenili, da
mora biti naša dejavnost še
posebno izrazita v tem mese-
cu. Maj je naš mesec mla-
dih in veselimo se ga skupaj
s svojimi vrstniki širom po
Jugoslaviji. Srečni smo tudi,
da skupaj z vsemi državljani
Jugoslavije praznujemo v
tem mesecu rojstni dan na-
šega tovariša Tita. To je
najlepši dan v tem mesecu!
V Klimi je prav tako za-
poslenih veliko mladih, ki
aktivno delajo v okviru svo-
je Osnovne organizacije
ZSMS, ki jo vodi Rajko Ri-
bezel: »Vključujemo se v vse
akcije, ki jih organizira Ob-
činska konferenca. Koordina-
cijska konferenca ITC je
prevzela vse tehnične pripra-
ve za osrednjo proslavo dne-
va mladosti v Mestnem par-
ku, ki smo se je tudi mladi
iz našega podjetja udeležili
v lepem številu. Sicer pa
bomo pri nas v Klimi v tem
mesecu izvedli še dve delovni
akciji in to v okviru našega
podjetja. Čeprav je tudi ne-
kaj takih mladincev, ki se
za delo v mladinski organi-
zaciji ne zanimajo dovolj,
moram reči, da nas je veči-
na delovnih in da z uspehi
izpolnjujemo program, ki
smo si ga zastavili na za-
četku leta. Mislim, da bi
piav v tem mesecu morali
pokazati največ delovnega
elana prav na vseh področ-
jih. Veseli nas, da najdemo
oporo za svoje delo pri druž-
benopolitičnih organizacijah
in v vodstvu samega podjet-
ja. Na tak način nam je de-
lo v marsičem olajšano in
raje poprimemo zanj.
Moja želja je, da bi mla-
dina po vsem svetu lahko
imela tako lep in svoboden
maj.«
MATE.JA PODJED
Marjan Cakš
Rajko Ribezel
ŽALEC: IZLET
ZLATIH
ZNAČKARJEV
Tudi v žalski občini
učenci osnovnih šol vsa-
ko leto tekmujemo za
Kajuhovo bralno značko.
In tudi letos je občinska
matična knjižnica v Žalcu
organizirala izlet zlatih
značkarjev.
Zgodaj zjutraj smo se
zbrali pred osnovno šolo
na Polzeli, odkoder nas
je avtobus z Braslovčani
vred odpeljal na Vransko,
kjer je bilo zbirališče.
Cas je skoraj prehitro
tekel in kaj kmalu smo
bili na Vrhniki. Ker je
imela Cankarjeva doma-
čija veliko obiskovalce^',
smo najprej obiskali cer-
kvico S. Trojice nad Vrh-
niko, kjer smo imeli kra-
tek kulturni program. Z
njim smo obudili spomin
na našega velikega pisa-
telja. Po programu smo
se vrnili k Cankarjevi do-
mačiji, kjer smo si ogle-
dali muzej.
Naša druga postaja je
bila partizanska bolnišni-
ca Pranja. Na poti do nje
smo zvedeli, koliko stra-
hot so pretrpeli ranjenci.
Naša naslednja prestaja
so bile Poljane, kjer smo
si ogledali Tavčarjevo
rojstno hišo in spomenik.
Zapveljali pa smo se tudi
do znamenitega dvorca
Visoko, kjer smo učenci
prebrali nekaj odlomkov
iz Tavčarjevih del. Obo-
kali smo tudi Tavčarjev
grob.
Zadnja postaja je bila
škof ja Loka, kjer smo si
ogledali grad in mesto.
MAGDA VOŠNJAK,
os. šola »Vere šlander«.
Polzela
DRZNA AKC JA
POLITIČNIH AKTIVISTOV IN PARTIZANOV
V LJUBNEM
PISE: FRANJO FIJAVZ
Mina je razrušila del
stavbe, a tudi bližnja Dru-
škovičeva hiša je bila po-
škodo^^ana. Ko se je dim
pwlegel, &o borci planili
v vežo ü'bseäne hiše. Za-
gledali so in razpoznali
orožnika Kostanjška, če-
prav je bil od odpadajo-
čega ometa ves zaprašen.
Povedal jim je, da »e ko-
mandant orožniške posta-
je, zagrizen Nemec, ne bo
hotel vdati. Ta je bil do-
bro oborožen. Z avtomat-
sko puško je streljal iz
prvega nadstropja na vse
strani in tudi skozi strop
na partizane v pritličju.
K sreči ni bil nihče ra-
njen. Nekaj borcev je na-
skakovalo stopnišče, da
bi prišli do komandanta,
toda zaman. Zato so par-
tizani stavbo zažgali.
Part-izani so si priborili
eno brsostrelko, sedem
odličnih pusk-mauzeric, sd-
C'iialno pištolo, precej mu-
nicije, dva pisalna stroja
in se raK.c; druge vojaške
predmete Medtem, ko je
skupina borcev vodila boj
z orožniki, so dfTj.gi opra-
vili ekonomsko, torej pre-
skrbovaino akcijo v sosed-
nji ti-govini. Nahrbtnike so
si do polnega nabasali z
živili.
Pred omikom iz trga so
partizani sredi Ljubnega
zapeli nekaj partizanskih
in domačih pesmi, kar je
na prebivalstvo ganljivo
vplivalo. Po letu dni spet
prvič slovenska pesem
sredi njtiovega trga!
Partdaam so se zatem
umiakmli. Tudi orožnik
Kostanjšek je šel prosto-
voljiK) z njimi. Umik je
bil izveden na sedlo pod
vrh planine Ter, od ko-
der vodi pot naprej na
Moizirsike planine. Pri sa-
mi akciji in borbi ni bil
noben partizan ne ranjen
in ne ubit. Na sovražniko-
vi strani je pxadel neki
orožnik -— Slovenec, ki je
v zasedi ob Savinji bra-
nil partizanom prehod čez
most. Po nesreči in ne
namerno je bil smrtno za-
det še neki domačin, ob-
veeanik nemške nočne stra-
že. Bdi je precej naglu-
šen in je preslišal parti-
zanski klic »Stoj!«
Okupator se je maščeval
in še dolga, polna
trpljenja, je bila pot
L.nibencev do svobode
Okiiipacijske oblasti so
l2jvajale močne in hude
posledice za napad na
Ljubno. Vedele so, da sa-
mi partizani brez izdatne
pomoči m sodelo\'anja do-
mačinov kaj takšnega ne
bi mjogl' izvesti. Mnogo
ljudi iz Ljubnega in okol-
nih kraoev je potem trpe-
lo in drago plačalo sode-
lovanje v tej akciji. Vede-
li so, da drugačne rešitve
ni in da so njih življenja
usodno povezana z osvo-
bodilnim gibanjem. Tista
pomlad 1942. ko se je od-
porniško gibanje po vseh
krajih Zg. Savinjske doli-
ne širilo in doseglo svoj
višek s partizanskimi na-
padi na Ljubno, Nazarje,
Lotuš in še 'na druge kra-
je, je bilo za marsikoga
veselo doživetje, zatem pa
so prišli težki dnevi.
Vsako trpljenje je težko.
T(xia vsaka stvar na sve-
tu ima svoje meje. Ce je
trpljenje le prehudo — in
takšno je bilo življenje
generacije pred dobrimi
tremi desetletji — potem
so bili vsaj tisti, ki so
spoznali, da je potrebno
osebno žrtvovanje v borbi
proti nemškemu nasilju,
pripravljeni storiti marsi-
kaj. četudi za ceno lastne-
ga življenja. Takšnih, osvo-
bodilnemu bojTi predanih
ljudi je bilo v tistem ob-
dobju iz leta v leto več.
Zato je bilo tudi žrtev
vedno več. Udarci nem-
škim zavojevalcem so bih
čedalje močneje, ker so
se večale vrste frontovcev
in partizanskih enot.
Takrat, v maju 1942. le-
ta, je bilo v Ljubnem in
povsod po naši domovini
hudo. Veliko žrtev je še
padlo za osvoboditev Ljub-
nega v i944. letu in do
končne os\'oboditve v na-
slednjem. V vseh tistih,
ki so te boje preživeli, so
ostali spomini na premi-
nule boice, na ustreljene
talce in v taboriščili pre-
minule tovariše. V njih
srcih je velika želja, da
bi sedanja generacija in
ne bodoče nikdar več ne
doživljali okupacije in voj-
nih straho!
IVi Iiapiidu na I.jiibiio v noči f>d 18. na 19. maj IM? se .je
okupatorjcia oblast ra/.bcsiiela n<id Ljubenčani in akoličani. .Sle-
dili so y-apori v cel.iskem Starpin piskru in grozote niuwnja
pri zasli.st^vanjii. >lwi številnimi aretiranci Je bila gospodinja
Frančiška ,\inbrož iz Ljubnega (roj. I8!W) odvedena v koncen-
tracijsko taborišče .Auschwitz, kjer .je podlegla težkim razmeram
taborišča 11. II. 1W3. Njena hčerka ."Vnica (roj. ]92.'>) .ie umrla
v istem taborišču že 2. XI. 1!>42. Hčerka Zefka (roj. 1!)22) .je
bila ustreljena v Starem piskru 22. MI. 1942 v skupini stotih
talcev. Med njimi .je bilo 15 mladih deklet in žena. Takrat so
streli pokončali sodelavce OF in člane KP iz raznih kra.jev, kot
da bi skupina simbolizirano pred-stavljala Zg. in Sp. Savin,jsko
dolino s Cx'ljem in okolico ter kozjanskim pr(>delom. Padli so
delavci, kmet.je in nameščeiK-i iz Gornjega grada, Bočne, Kap-
lje vasi, Prebolda. Škofje vasi, iz Košnice pri Celju (.Vnton
Bobnič), iz Roga.ške Slatine. Podčetrtka, iz Pol.jčan in med
njimi tudi .\na Kosirnik in Dominik Stermecki iz Radmir.ja ter
Zefka Ambrož in Milena Krolnik iz Ljubnega. Na sliki sta
Zefka (.sedi) in /Vnica Ambrož. Sliko .je posredovala A, iz
Ljtihnega in je prvič objavlje-i'.
ftt. 21 — 27. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 13
SVOBODNI MAJ
Prijetno je kramljati z
mladimi, ki se vesele ma-
ja, svoje mladosti, delov-
nih uspehov mladih in živ-
ljenja v svobodni domo-
vini. O tem je tekla bese-
da s Tomažem Krašov-
oem, članom predsedstva
OO ZSMS na celjski gim-
naziji.
Takole je razpredel mi-
sli o mladem maju v ime-
nu svojih vrstnikov: »V
tem mesecu, ki je mesec
niladih, smo se v naši
osnovni organizaciji tru-
dili, da smo sprejeli čim
več mladih v ZSMS. V
velikem številu smo se
udeležili centralne prosla-
ve v Mestnem parku.
V soboto se bomo ude-
ležili kulturnega marato-
na, ki ga prireja koprska
gimnazija. Kulturni mara-
ton je oblika sodelovanja
mladih na vseh mogočih
področjih. Precej dela
posvetili pripravam in
udeležbi na Naši besedi
76. Letos se še več kot
prejšnja leta udeležujemo
mladinskih delovnih akcij,
za katere vlada med mla-
dimi veliko zanimanje in
imamo toliko prijav, da
za vse mlade niti ne ve-
mo, v katero delovno ak-
cijo jih bomo razvrstili.
Veliko gimnazijcev bo od-
šlo na republiške in tudi
zvezne akcije, seveda naj-
več v počitniškem času
Udeležujemo se proslav
ob lOO-letnici Cankarjeve-
ga rojstva, odšli .smo tu-
di na pohod po poteh
okupirane Ljubljane.
In kaj tebi osebno po-
meni mesec maj, kot me-
sec mladosti?
Mladi so ta mesec sla-
vili že pred osvoboditvijo
naše domovine. Mi ga se-
daj praznujemo s cvetjem
in pesmijo, v svobodni
domovini. Maj je simbol
poleta mladih. Nanj nas
neprestano, vsako leto
zapored spominja štafeta
mladosti, številne delov-
ne akcije, ki se prično v
tem mesecu, manifestaci-
je mladih in ne nazadnje:
cvetje, ljubezen in svobo-
da.
MATEJA PODJED
PONOSNA SVA
Sonja Hrastnik m Brane Mihajlovič sta učenca sed-
mega razreda na osnovni šoli I. celjske čete. Kot nju-
ni vrstniki, sta tudi Sonja in Brane ob letošnjem dne-
vu mladosti razvezala rdeči pionirski rutici in na sve-
čanosti v Kumrovcu postala člana ZSMS,
»Ponosna sva, da sva postala mladinca!« sta v krat-
kem razgovoru povedala Sonja in Brane.
Kakšen pa mora biti po vajinem mišljenju mla-
dinec?
Sonja: Najprej moram povedati, da sem zelo vese-
la, ker sem postala član ZSMS v Kumrovcu, v rojst-
nem kraju našega dragega tovariša Tita. Mladinec,- mo-
ra biti v prvi vrsti vzoren učenec in mora izpolnjevati
vse zaobljubljene obveznosti, ki mu jih nalaga članstvo
v Zvezi mladine. Trudila se 1x>m, da bom dobra mla-
dinka
Brane; Clan ZSMS sem postal v Kumrovcu, prav
na 84. rojstni dan maršala Tita. Ta datum si bom do-
bro vtisnil v spomin. Vseskozi pa se bom trudil, da
bom dober in zvest mladinec, kajti dal sem obljubo
in prejel člansko izkaznico Zveze mladine, ki mi veliko
pomeni. Dober in vzoren mladinec mora biti zvest
svoji domovini in ji po svojih najboljših močeh po-
magati soustvarjati v še lepši jutri
MATEJA PODJED
Mladost
-1® smo
mi
Učencem nižjih in višjih
izredov na osnovni šoli
lavko Slander v Celju smo
istavili samo eno vpraša-
je: Kaj je mladost? In po-
im so pričeli pripovedovati
1 nizati svoje misli tako
itro, da jim je svinčnik ko-
laj sledil po novinarski be-
ižki. Lučka, Saša, Iztok,
aši, Darja in vsi ostali nji-
ovi vrstniki vedo, kaj je
iladost.
»Mladost pomeni v naši
X)hodni domovini biti
ilad.«
•>Mladost je^ če imaš pri-
itelje.«
»Mladost je — biti srečen «
»Našo lepo mladost so
am priborili borci v NOB.«
»Lepo je v naši domovini
iti mlad.«
»Mladost je to^ da si mlad.«
»Mladost je vesela igra s
Tijatelji.«
»Naša mladost je lepa^ ker
namo tovariša Tita.«
»Mladost je, če hodiš v šo-
> in si svoboden.«
»Mladost je veselje.«
»Mladost je najlepša v me-
icu maju, ko praznujemo
m mladosti.«
»Simbol mladosti je pot
kletne palice po Jugosla-
i ji.«
»Mladost — to smo mi.«
MATEJA PODJED
podčetrtek: delo in pesem
študentje Pedagoške akademije v Mariboru so v torek, se pravi na dan mladosti, 25.
maja, izvedli delovno akcijo v Podčetrtku. Tako so na deloviščih proslavili 30-letnico delov-
nih akcij in dan mladosti. Delali so na štirih deloviščih: urejali so poti in okolico spome-
nika v gozdiču treh talcev, otroško igrišče, okolje telovadnice in ceste od telovadnice do
glavne ceste, študentje-brigadirji so prispeli v Podčetrtek z vlakom ob 7. uri zjutraj. Po
kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci osnovne šole v Podčetrtku in po dviganjti
zastave, so odšli na delovišče, kjer so ostali do 14. ure.
Popoldne so izpolnili za športne prireditve in srečanje, zvečer pa so zakurili taborni
ogenj in izvedli kratek kulturni program. Delovno akcijo je vodil komandant Darko Florijan
iz Pedagoške akademije	M. P.
14. stran — NOVI TEDNIK
Št. 21 — 27. maj 1976
mozirje
BIL JE OBRAMBNI DAN
Petek zjairaj. Pričelo se je
redno delo. Tudi v osnovni
šoli. Tako kot vselej. Nič ne-
navadnega. Predavanja, pre-
gled nalog, spraševanja, raz-
govori ...
Toda, ob osmi uri in pet
najst minut je to vnemo
zmotila sirena. Oglasila se je
s tistim zavijajočim, ubijajo-
čim glasom. Pa šolski zvo-
nec in kmalu zatem še po-
kanje. Zračni napad. Alarm
Bila je seveda vaja. Toda,
vaja zares, da pokaže, kako
sta šola in z njo ves kolek-
tiv pripravljena na morebit-
ni tisti dogodek, ki si ga
nihče ne želi.
Iz šole se je vsulo nekaj
nad štiristo otrok. Pot jih je
vodila v različne smeri. To-
da, vse v gozd. V senco dre-
ves, v prvo naravno zavetje.
Kmalu so mednje stopili
učitelji in drugi. Skupine so
se bolj strnile, živahnost je
naenkrat zamenjala pozor-
nost. Vsi so prisluhnili be-
sedam.
To je naš obrambni dan.
Obrambni dan šole. Preiz-
kus, kako bi se obnašali, če
bi šlo zares. In potem be-
sede o splošnem ljudskem
odporu, o družbeni samoza
ščiti, o delu šole in pouku v
primeru vojne. In še marsi-
kaj.
Po tem uvodu so se otroci
znova vrnili v šolo. Pričel se
je drugi del programa kot
ga je predvidel obrambni
dan.
Obuli so .se in oblekli, kaj
ti ob alarmu so stekli v
gozd kar v copatah. In po-
tem so šli po skupinah na
svoje delo.
Učenci nižjih raizredov so
se zbrali v kinodvorani in
prisluhnili besedam prvobor-
ca Vlada Miklavca. Bile so
prisrčne in pretresljive hkra-
ti. Besede, ki so vrele iz
srca, iz lastnega doživetja.
Domovina, starši, kruh, tabo-
rišče, streljanje talcev ... do-
godki, ki jih ne smemo po-
zabiti, zlasti mladi rod ne,
da bomo bolj cenili, koliko
je vredna naša svoboda.
Med učence in učenke pa
sta stopila tudi Lojze Bre-
zovnik in Maks Senica. Oba
z zanimivimi spomini na
partizanska leta.
Mladi pa so imeli na voljo
še ustrezne filme, manjšo raz-
stavo orožja in druge opre-
me, pohode, strelska tekmo-
vanj a in podobno. In na
koncu ocena prvega obramb
nega dne osnovne šole v Mo-
zirju. Vaja je uspela. Otroci
so ob alarmu zapustili šolo
v eni minuti in deset sekund.
Na vsak način hitro. Brez
panike. Mirno in organizira-
no. In tudi poznejše delo je
dobilo tak pečat.
Učenci so sprejeli ta po-
skus z velikim razumevanjem
in globokim spoznanjem, da
je potreben. To so potrdile
tudi tri izjave, ki so jih da-
li učenci osmega c razreda:
Uroš Aubreht, Medard Port
in Bogdan Prislan. In še več:
vsi so bili mnenja, da bi
morali v šoli posvetiti tem
vprašanjem še več pozorno-
sti.
V uspeli vaji so sodelova-
li tudi predstavniki teritori-
alne enote. Zveze rezervnih
vojaških starešin, strelci, ci-
vilne zaščite in drugi
M. BOŽIČ
Vzgojno varstveni
zavod Šentjur
pri Celju
obvešča starše, da bo vpi-
sovanje otrok v vrtec in
jasli Šentjur, v vrtec Sliv-
nica in vrtec Loka pri Žu-
smu, za leto 1976—1977,
1., 2., 3. junija od 8. do
10. ure dopoldne v upravi
VVZ Šentjur pri Celju.
in memoriam
Dr. JOŽE RASIEWICZ
Pred dnevi so na žal-
skem pokopališču poko-
pali dr. Jožeta Rasieim-
csa, ki ni zdržal bitke z
boleznijo, katera ga je
zajela v zadnjih letih. Iz-
redno veliko število ljudi,
ki so se prišli poslovit od
svojega zdravnika, je iz-
kazalo, ia je dr. Jože Ra-
siewicz kot pravi ljudski
zdravnik v najžlahtnejšem
pomenu besede med njimi
užival velik ugled in jim
bo tudi po smrti ostal
takšen stalno v spominu.
Življenjska pot dr. Jože-
ta Rasiewicza je bila te-
žavna. .Ze dve leti po pro-
mociji. ki jo je opravil v
Lvovu, ga je vojna vihra
II. svetovne vojne neusmi-
ljeno zajela in vrgla v
svoj kruti vrtinec. Neneh-
70 so ga preganjali, vendar
kljub temu ni nikoli pre-
nehal z zdravniškim po-
slanstvom. kateremu je
zapisal vse svoje življenje.
Vztrajal je na občutlji-
vem delu rojstne domovi-
ne Poljake vse do takrat,
ko je okupator tudi njega
poleg mnogih drugih ro
jakov poslal oz. odredil
za delo v naši okupiram
domovini. Za njim je osta-
lo podnožje sončnih Kar-
patov in igriva ter nemir-
na Galicija, kjer mu je
tekla zibel in sta mu oče
in mati dajala vse tisto,
kar plemeniti človeka, še
posebej pa zdravnika: pri-
dnost, delavnost, zvestobo
delu in blag odnos do člo-
veka, seveda še posebej
bolnika
Prišel je v Slovenijo in
začel svojo zdravniško pot
v rudarski Zabukovici v
neposredni bližini Žalca.
Rudarji so ga vzljubili, saj
je ves svoj čas. vse svoje
znanje in srce začel razda-
jati njim Slovenija mu je
postala drugi dom, naši
ljudje njegovi prijatelji in
on njihov. Skoraj polovi-
co svojega življenja, prav
gotovo pa več kot polovi-
co zdravniškega službova-
nja, je razdelil med ljudi
v Savinjski dolini, pred-
vsem v Zabukovici, kasne-
je pa v Žalcu, kjer je tudi
končal plodno in srčno
pot. Bil je ljudski zdrav-
nik v pravem pomenu be-
sede. saj ni bilo važno niti
vreme niti čas, niti na
koncu njegovo zdravje, da
ni odhajal med ljudi, ki
so ga klicali. S toplo be.
sedo, znanjem in prijaz-
nim nasmehom jim je laj-
šal bolečine, sebi si jih ni
mogel
Zdaj počiva v sloven-
ski zemlji, dr. Jože Rasie-
wicz. Poljak Med ljudmi
bo ostal kot njihov velik,
iskren in priljubljen pri-
jatelj.
tv

RADC
MURNU
Krnaiu pa so se mu zasukniie misli na drugo plat. Po-
brcal je malo z nogama in modroval: »Kak en ludajc je
ta Marko! Ha, ha^ do bano, da se utegne osmešiti z nero-
deta jb zaljubljen v našo zalo Alijano, pa ne da bi ji
povedal! Leseno se drži in hladno, da bi se videl tem mo-
drejši in dostojnejši. Pa boji se menda prehudo, da pore-
če ona: »Ne boš kaše pihal, Janez! Ali res ne vidi, da ga
ima rada? Menim, da tudi starši ne bi nasprotovali njiju
zvezi. Saj je baron Marko Gradnikar vendar eden najvzor-
nejših plemenitašev, skoraj tak, kakor svoje dni jaz. Pa
tudi naša Alijana je zelo čedena punca. Zdaj pojdem pa gle-
dat, kaj uganjata.«
Baron Gradnikar je pripovedoval kontesi Alijani prav-
kar nekaj sila važnega na uho. Ob tem ji je bil ovil ^oko
okoli pasu in ona ga je objela okoli vratu. Ko sta, zamaka
njena nenadoma zagledala široko postavo viteza Ahaca, sta
planila vsaksebi, kakor da je treščilo mednju. Alijana je
živo zardela in povesila oči; prvič v njenem življenju je ni
razveselila ujčeva prisotnost, še bolj v zadregi pa je bil
Marko; kar zlepa ni vedel, kaj bi. Oba sta stala pred uj-
cem^ kakor dva uboga grešnika.
»Oho — kaj pa se je vendar zgodilo?« ju je vprašal tn
se hudomušno muzal. »Zakaj molčita kakor dva zvezdo-
gleda?«
Marko je poKašljal, Alijana je proseče pogledala ujca.
»Poljubovala sta se. No. vendar enkrat! Še to sem želel
učakati. Saj to vendar ni nič čudnega, da se ljubijo mlada
srca. Tako veli večne prirode modri ukaz. Veseli me, da
vidim tako lep par! čestitam vama prvi. Želim vama is-
kreno: bodita srečna obadva, srečnejša nego vajin ujed»
Zahvalila sta se, mtez Ahac pa je dejal nečakinji: »pro-
sila SI me. da ti pokažem tvoje pradede. slavne grofe Bla-
gaje. in kaj povem o njih. Pojdi torej v obednico. Drugo
pot se mi morda ne bi ljubilo.«
Odšli so v sosednjo sobo, kjer so visele očrnele, sko-
raj nespoznavne slike Blagajevih grofov in grofinj v čud-
nih oblekah in frizurah. Tam ju je intez Ahac resno in
svečano seznanil z zgodovino rodovine grofov Blagajev.
Alijana in Marko sta poslu'^ala spočetka z velikim za-
nimanjem kmalu pa sta se jela dolgočasiti in si poredno
namigovati. Vitez Ahac je kmalu uganil, da pridiga le bolj
sebi in oznanil nenadoma: »Dovolj za danes!«
Tedaj je prihitel plah, bled paž in mu ponižno javil,
da ga čaka pred njegovo sobo tuj mož in želi govoriti o
nujni in važni stvari z njim na samem. Marko in Alijana
sta šla na vrt, kjer sta sedela na klopici stari grof pelt-
cijan in grajski duhovnik Juraj pop Draganovič. Vitez
Ahac pa se je vrnil v drugo nadstropje. Glasno so odme-
vali njegovi koraki po kamnitih ploščah po dolgem obo
kanem hodniku.
Konec mostovža, pred vitezovo spalnico je stal slabe
oblečen goslar, velik, mršav, toda plečat. Trdi, kozavi ob-
raz mu je bil hudo upadel, v globoko udrtih oč-eh so se
mu kresale čudne luči. Dolgi lasje so bili razkuštrani in
se mešali z gosto brado. Vprašnji ohlapni obleki hrvaške-
ga kroja so tičali trni. Dolgonohte žilave roke so držalG
klobuk^ preprost lok in enostrunske gosli. Vitez Ahac ga
je odvedel v svojo sobo in zaprl vrata za seboj.
»častiti gospod vitez, ali me ne poznate več?« ga je
vprašal čudni neznanec in uprl svoje lesketave oči vanj.
»Ne poznam, kdo pa si?«
»Matkovičev Jure, vaš bivši sluga.«
»O — Jure? Ti?«
Jure je globoko zavzdihnil- desnica mu je izginila za
dolgo brado.
»Gospod! Pred desetimi leti so ugrabili cigani groru
Blagaju hčerko. Vest mi je očitala: Zakaj je nisi varoval
bolje? Zarotil sem se, da ne bom miroval prej, dokler ne
izvoham one ciganske drhali in rešim uropano deklico
Blodil sem od mesta do mesta, od sela do sela, od sejma
do sejma, goslal in iskal in povpraševal križem sveta. Na-
posled spoznam ono ciganko, ki je bila tukaj v gradu, pre
den je izginilo dete, previdno sem jih zasledoval ponoči in
podnevi.«
»Kje pa so^ kje? je hlastno vprašal vitez in stopil bliže
predeni.
»Čisto bli?u taborijo na hrvaški strani, v gozdu med
Pribanjci in Janjčani. Moških je komaj deset, dvanajst.«
»Pojdiva!«
V kuhinji je naročil vitez Ahac, naj dajo goslar ju js
in piti. Kmalu nato je stalo dvajset grofovih konjenik
pripravljenih na dvorišču. Jure je ves oživel. Šiloma
dušil radostno ihtenje. Tudi njernu so dali konja in <
jezdili preko Kolpe.
že od daleč so zaslišali zamolklo cigansko godbo. ,
gozdni jasi je stalo več okajenih zakrpanih šotorov. P
sajavimi kotli so goreli ognji. Okoli njih se je gnetla
valjala naga kodrava cigančad. Napol dorasla dekleta
plesala z veliko vnemo strasten ples
»Pazite, da ne uide zlasti nobena ženska!« je opozc
vitez Ahac in dvignil roko. Konjeniki so iznenada pridrv
z naperjenimi sulicami iz gošče in obko'ili tabor od vs
strani.
»Milost, milost!« so prosili prestrašeni cigani in po
dali na kolena »Usmilite se nas.'«
»Ali te imam vendar enkrat, vražja potepenka!«
zakričal Jure, ki je bil skočil s konja in pograbil ste
ciganko, da se je zvijala v njegovih železnih pesteh.
»Povejte, kdo je ugrabil hčerko grofa Blagaja!« je
lel vitez Ahac. »Sicer vas denemo vse skupaj na graji
natezalnice!<i
Vsi so pokazali na staro ciganko, trepetajočo v Ja
tovih rokah m vpili: »čirikli, Cirikli!«
čirikli je gledala v otopelem strahu kakor priklen,
volk, da sa zvenele rdeče in zelene kroglice^ pripete v r
pletene goste lase, ki so ji visele po hrb^u in prsih
»Stojte!« je vikmla. »Kriva nisem toliko jaz, kaf^
ona lepa črnolasa gospodična!«
»Lažeš!« je zakričal vitez Ahac. ,>Katera gospodični
»Vaša sosedinja!«
»Salda plemenita Frauensteiner jeva?« se je čudil vi
Ahac.
»Uzila je gadji strup, ki okameni človeku srce. L
me je pregovorila, ona me je nagradila. Pokažem vam p
zemno jamo in pot v oni grad, ako mi obljubite^ da
ne storite nič žalega.«
ftt. 21 — 27. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
zaleg:
učenci
razstav-
ljajo
Včeraj ob 17. uri je bila
v Savinovem razstavnem
salonu v Žalcu, otvoritev
razstave izbranih likovnih
del učencev osnovne šole
rtPeter šprajc« iz Žalca.
Uvodno besedo je imela
Ksenija Pipal v prijetnem
kulturnem programu pa
so sodelovali: Stanislav
Gojznik, Bojan Zakonšek,
Franka škafar, Tomaž
Petkovski in Stanislav
Pinter. Razstava bo od-
prta vsak dan od 9. do
12. in od 15. do 18. ure,
do 20. maja.
Vsekakor pomeni ta
otvoritev razstave lep kul-
turni dogodek, ter kaže
na vsestranski in bogat
namen Savinovega raz-
stavnega salona, ki tokrat
pomaga pri afirmaciji in
spodbujanju tudi najmlaj-
ših umetnikov.
R. V.
jamska
fotografija
v okviru m počastitev
devetega zborovanja slo-
venskih jamarjev in razi-
skovalcev Krasa bo ja-
marski klub »Črni galeb«
iz Prebolda pripravil v
Savinovem razstavnem sa-
lonu v Žalcu razstava jam-
ske fotografije. Razstavo
bodo odprli v torek, 1,
junija in bo v Žalcu ure-
jena do 8. junija, nakar
jo bodo prestavili v Pre-
bold, kjer bo odprta tudi
v času zborovanja sloven-
skih jamarjev od 11. do
)3. junija.
DARKO NARAGLAV
kozje: mladi
matematiki
Prejšnjo soboto smo
imeli v Šmarju pri Jel-
šah tekmovanje mladih
matematikov. Sodelovali
so učenci vseh šol v obči-
ni. Iz naše, kozjanske,
smo bili Polona, Andrej
in jaz.
Vsi smo bili zelo ne-
strpni. Kmalu so nas po
razredih odpeljali v učil-
nice. Zvedeli smo, da bo
tekmovalni čas 120 minut.
Takoj nam je bilo jasno,
da bodo naloge težke.
O tem se nismo motili.
Zapletene, da je kaj!
Po tekmovanju smo ča-
kali na razglasitev rezul-
tatov. V tem času so bila
sklenjena nova poznan-
stva.
Na tekmovanju se ni-
smo odrezali preveč do-
bro pa tudi slabo ne. Si-
cer pa smo bili prvič na
takšni preizkušnji. Morda
bo drugo leto bolje.
VESNA KODRIC
črešnjige:
obiskali
so nas
Tisti dan nam bo ostal
dolgo v spominu. Učitelji
prvih razredov v celjski
občini so prišli v Crešnji-
ce. Prvo učno uro so bili
v prvem in drugem razre-
du pri tovarišici Krajnče-
vi, nato pa so imeli se-
stanek. Učenci tretjega in
četrtega razreda ter male
šole pa smo šli na jaso
Cerin. Tam smo se nekaj
časa učili v naravi, ker pa
smo videli, da so turisti
pustili veliko odpadkov,
smo jih pobrali, zmetali
na kup in zažgali. Fantje
so nalomili še suho veje
in imeli smo pravcati
kres. Nato smo šli v šolo
k malici.
Komaj smo čakali pio-
nirje iz Hudinje. Končno
smo jih dočakali. Odšli
smo v avlo. Tam so hu-
dinjski pionirji zapeli.
Zelo smo bili veseli, da
so nas obiskali. Da nam
bo ostal ta dan še bolj v
spominu, smo se fotogra-
firali.
Ko je bil spored ob
sprejemu končan, so šli
hudinjski otroci pred šolo,
si po travniku nabirali
rožice in veselo skakali
okoli šole. Ko bi bili radi,
da bi še bili med nami,
je prišel čas, ko smo se
morali posloviti.
želimo si, da bi nas še
kdaj obiskali!
DORICA DECMAN in
JOŽICA GROBELNIK
zaupno
Fant me
ie užalil
s fantom se poznava
že peto leto. Spoznala
sva se v Ljubljani v času
Študija. Moram takoj po-
vedati, da sem doma iz
Kozjanskega, moj fant pa
je Primorec. Oba sva pri-
šla na fakulteto plašna in
to naju je tudi družilo.
Dolgo časa nisva ujela
koraka z mestno mladi-
no, ki se je obnašala
objestno in Je bila vsega
presita. Jaz p>a sem se
najedla le enkrat v ted-
nu, takrat, ko sem šla
domov in sem konec ted-
na preživela v domačem,
skromnem okolju, študi-
ram v redu, č^rav mi
Je od začeti šlo zelo
težko. Se leto dni in pri
kruhu bom. V tiste dni
so uprte moje misild in
moje življenje, kä je tes.
no povezano s fantom,
prijateljem.
Zadnje leto se mi moč.
no odtujuje to tudd iz-
mika. Večkrat me je v
družbi tudi že užalil, vse
njegove opazke pa letijo
na to, da sem doma iz
Kozjanskega Sem tudi
Dolj močne narave .in
okrogla. To, kar se mi
je zgodilo pred kratkim,
pa je preseglo vse me-
je dovoljenega. Ogorčena
sem in pišem vam zato,
da mi boste odgovorili,
če upravičeno.
Tako se je zgodilo: V
družbi smo sedeli in
jedli. Jaz sem pripomni-
la, kako se že veselim
rdečih jagod s smetano.
Pa je moj fant zlobno
pripomnil: kozjanske bu-
še jih ja niso vajene.
Družba okoli naju se je
kislo nasmejala, jaz pa
sem bila popolnoma ti-
ho. V grlu se md je za-
taknilo. Upravičeno ali
ne?
MARJANA
LJUBA MARJANA
Kozjanska buša bi dvig.
niia rep, se obrnila in
šla. Jaz bi tudi tako sto.
rila, ti pa naredi kot ti
veleva ponos. Skrbno
pretehtaj skupno petletno
sožitje s fantom in si na-
pravi načrt za življenje.
Ali boš vanj vključila
Primorca, dobro premi-
sli, vsekakor pa bo od
tega odvisno tvoje bodo-
če življenje. Jagod pa se
kar veseli, le odsvetujem
ti jih, ker rede.
Grižljaj v ustih požri
ali izpljuni in skrbi, da
se v bodoče ne bo več
zatikal. Užaljena si čisto
upravičeno, zato dvigni
glavo, najbolj pa takrat,
kadar boš zaslutila, da
te hoče fant ponovno po-
nižati.
Kako
naprej?
Res je, da še hodim
v šolo, a so mi fantje
že všeč. Je to narobe,
vas vprašam, ker se mo-
ja mama zaradi tega hu.
duje name. Imam sošol-
ca, s katerim sva se že
poljubljala. Zdaj se bo-
jim, kaj bo hotel še na-
prej, ker dalje pa jaz ne
bd šla. Imam pa že ta
liko sold v glavi, da tega
nočem, pa še mame se
bojim. Kako se naj fan.
tu izmikam, če bo hotel
od mene kaj bolj resnega
od poljuba?
Jeseni bom zaključila
osemletko, potem pa ne
vem, kam bi šla. Rada
bi se šolala in obenem
kmalu prišla do kruha.
Kako?
REZIKA
DRAGA REZIKA
Kar pametna punca se
mi zdiš, zato ti nasve-
tov, kako se ubraniš
fanta ne bom dajala. To
so počele ženske že ti-
sočlet.)a in vsaka je ime-
la pri tem svoj recept.
Ce se ga res žeUš otre-
sti, boš to že storila ta-
ko, da mu boš dala ve-
deti, da ti ni do nevarne
igre.
Strah pred mamo ti bo
samo koristil in tudi po-
magal razrešiti »sedanje
tvoje hude dileme«.
Malo težje ti je odgo-
voriti zaradi šolanja, ker
mi nisi napisala kam ho-
diš v šolo in kakšna nag.
njenja kažeš, če bi se
rada kmalu osamosvojila,
potem ti ne kaže druge-
ga, kot da se zaposliš in
ob zaposlitvi študiraš ti-
sto^ kar te veseli. Na raz-
potju življenja si, zato
dobro pomisli, kako se
boš odločila. Kaj pa v
šoli? Ali vas niso nič
usmerjali? Vedno več go-
vorimo o tem, da se mo.
ra mlad človek pravočas-
no odločiti in to tako,
da se potem v življenju
ne bo kesal, šola pa mu
bo pri tem pomagala,
vedno več pa prihaja tu-
di pisem, kjer se očitno
vidi, da so mladi čedalje
bolj zmedeni. Kako je
zdaj s to stvarjo^ se tudi
jaz sprašujem in pri tem
mislim, da bi morali živ.
Ijenjskim odločitvam mla-
dega človeka posvečati
več časa, predvsem pa se
z njim pogovarjati.
NATAŠA
ROMANTIČNO
POLETJE
Je že taJco, da včasih še tako praJctična in udobna
moda ne more zatreti želje po nekoliko bolj romantič-
nem, ženstvenem načinu oblačenja. Tako je tudi letoš-
nje poletje. Ob sicer prijetni, športni in mladostni mo.
di se tu in tam pojavi nostalgija za nežnimi romarUič-
nimi oblekami. Jn moda jih je seveda takoj pripravlje-
na postaviti ob stran športnim oblačilom in ponuditi
poletju.
Za te obleke je v prvi vrsti značilna bela barva in
številni drobni detajli. To so lahko ozke čipkaste obro
be, širše vstavljene burdure čipk, naborki ob vratnem
izrezu ali ob spodnjem robu krila oziroma obleke, v
pentljo zavezani pasovi in drugi. Krila oblek so navad
no široka, bogata; torej so nabrana ali krojena počez
Kroji so preprosto dekliški: z oprijetim životcem^ širo-
kimi naramnicami, velikimi žepi in včasih povišanim
pasom.
Se morda enostaven nakit, velik slamnik ali staro-
modna pričeska s kitami — in naš romantičen videz
bo razveseljeval vas in druge.
alpinistični kotiček
DELO BN
VZPONI
Za soboto in nedeljo načrtovani tabor z letošnjimi
t-ečajniki je bil le delno izveden. Nov sneg v noči od
petka na soboto ter v nedeljo sta preprečila dostojen
zaključek teoretičnega dela plezalne šole in treninga
na »dolinski« skali v Tremarjah. Kljub temu so člani
in tečajniki koristno izrabili oba dneva. Lotili so se
nesnage v okolici Okrešlja in izrinili izpred doma čez
steno smeti in kuhinjske ostanke, ki so se nabirali
leta nazaj. Plastična embalaža, predvsem vrečke in
tetrapak, postajajo vedno hujša nadloga v vsem alp-
skem svetu. Glavni krivec so obiskovalci sami, delno
pa tudi koče, ker prodajajo sokove v tej sicer prak-
tični, a »nevarni« embalaži.
Najbolj zagnani člani In pripravniki so kljub sla-
bemu vremenu izvedli s tečajniki nekaj vzponov v
Mrzli in Turški gori, ki so bili v hladnem vetru in
sneženju v nedeljo, skoraj zimski. V soboto, 22. maja
so Canžek in Milena Kovač ter Beo-gant in Pepelnik
Aco ponovili Celjsko smer III.*, Lesjak in Horvat
Franc Pustno IV., Deželak in Zupan pa Cicovo poč
V.*	(vse v Mrzli gori); v nedeljo, 23. 5 pa sta Fran-
ček Knez in Panika Reberčnik v megli in sneženju
ponovila šalajev greben Turške gore. Ostali so vež-
bali plezanje z uporabo tehničnih pripomočkov in sa-
moreševanje. Skupno je bilo na Okrešlju 23 plezalcev
AO Celje (5 članov, 8 pripravnikov in 9 tečajnikov).
Plezalna šola se nadaljuje do jeseni, ko bodo na
zaključku tečajniki, ki Izpolnjujejo vse zahtevane po-
goje v plezanju in teoriji, sprejeti med pripravnike,
sedanji pripravniki pa med člane. Seveda ne vsi, ker
so pogoji precej ostri se Izdatnemu alpinističnemu
znanju v kopni skali in snegu pridruži še ocena v dis-
ciplini in splošnem delu za odsek.
Letošnje visoko število tečajnikov je veliko breme
za člane in obveznih pet vzponov z njimi ne bo do-
volj, zato bodo priskočili na pomoč pri vadbenih
vzponih tudi najboljši pripravniki. Alpinisti-člani ima-
jo pred seboj načrte v Grossglocknerju, Francoskih
Alpah in Dolomitih. Zanje Je nujen trening v V. in
VI.	stopnji, ki za tečajnike kot soplezalce ne pride v
pK>štev, saj po pravilniku v prvem letu plezanja ne
smejo prekoračiti III. težavnostne stopnje. V celjskem
AO se ta pravilnik sicer preveč ne spoštuje, vsako
prehitevanje čez razumno mejo pa ima lahko hude
posledice.	CIC
16. stran — NOVI TEDNIK
Št. 21 — 27. maj 1976
HARMONIJA APARATA
Se nekaj dni in na sta-
dionu »Borisa Kidriča« ob
Kersnikovi ulici, ki ga čaka
prihodnji mesec najtežja pre-
izkušnja od njegovega ob-
stoja pa do danes, ne bo
tudi ponoči več miru. Štiri-
indvajset ur bodo na njem
delavci različnih strok, ki bo-
do veliki travni površini z
vsem njenim zaledjem daj a
li zadnjo glazuro preden bo
poleg gledalcev, ljubiteljev
kraljice športov, sprejela na-
se moderne altetske gladia-
tore, ljudi atomskega časa,
ki se spopadajo s tisočinka-
mi sekunde!
Pred vrati je 35. Balkania-
da, srečanje držav Balkan-
skega polotoka — Turčije,
Grčije, Romunije, Bolgarije
in Jugoslavije, žal pa tudi
letos ne bo poleg Albanije.
Poskušajmo že pred začet-
kom iger nanizati nekaj za
nimivih podatkov:
—	Pokroviteljstvo nad po-
sameznimi reprezentancami
so sprejeli: nad Romunijo
Toper, Bolgarijo Aero, Grči-
jo Kovinotehna in Jugosla-
vijo Zavarovalnica Sava. Za-
enkrat še ni znan pokrovi-
telj Turkov.
Posamezne reprezentance
bodo prenočevale v nasled-
njih krajih: Rom vrni na Gol-
teh, Bolgari v Rogaški Sla
tini, Turki v Laškem, Grki v
Velenju in Jugoslovani v Ce-
lju v hotelu Celeia. V Celju
bodo tudi novinarji, gosti za
kongres in zdravniki za sim-
pozij. Turistom bo treba po-
iskati prostor zaradi omeje-
nih kapacitet pri nas v dru-
gih krajih.
—	Med tekmovanjem bo
tudi več obrobnih prireditev,
kol kongres balkanskili atlet-
skih federacij posameznih
držav, simpozij zdravnikov
ter razne kulturne priredit-
ve, kot koncert godbe na
pihala, nastop folklorne sku-
pine in ogled gledaliških
predstav. Pripravljajo tudi
razne sprejeme. Tako bo prvi
dan (18. junija) dopoldne
sprejem pri predsedniku
občine Celje Jožetu Maroltu.
prejšnji dan zvečer sprejem
organizaci,iskega odbora, 19.
junija zvečer sprejem atlet-
se zveze Jugoslavije in v ne-
deljo, 20. junija zvečer, za-
ključni banket. V nedeljo
dopoldne pripravlja redakcija
NT-RC družabno srečanje za
vse novinarje, ki jih orga-
nizator pričakuje okoli sto.
— Press center bo tokrat
v dvorani restavracije Kla-
divar, v njem pa bodo poleg
drugega tudi trije teleprin-
terji, ena avtomatska telefon-
ska govorilnica za jugoslo-
vansko omrežje, pet kabin
oz. po potrebi še več in te-
lefoni na tribuni, od koder
bodo novinarji spremljali tek-
movanje.
— Po 28. maju bodo v pred-
prodaji vstopnice za to ve-
liko prireditev in sicer v po-
slovalnicah Kompasa ter Cen-
troturista. Do približno 10.
junija bodo prodajali samo
komplete vstopnic, torej za
vse tri dni. Na voljo bo
2500 sedišč (dodatne tribune)
in 3500 stojišč. Za dopoldan-
ska tekmovanja bo organi,
zator nudil šolskim skupi-
|.am poseben popust —
vstopnina za enega 5 din.
—	Zlatarna Celje je že da-
la v prodajo značke in obes-
ke ter zlatnike in srebrnike,-
kar bo nedvomno še bolj po-
pestrilo BAI 76!
—	že večkrat smo napi-
sali, da bo stadion za to
prireditev skoraj popolnoma
spremenil svojo zunanjost.
Veliko delo so opravili čla-
ni kolektiva Vrtnarstvo, ki
so izredno lepo uredili vse
zelenice in na grede zasa-
dili cvetje ter grmičevje. Po-
loženi so že robniki, med
njimi pa pride asfaltirana
ploščad. Montirajo že tudi
vse semaforje.
Skratka: v prostorih AD
Kladi var v zadnjih dneh ni
mirno, pa tudi po Celju se
že opaža rast temperature,
ki jo pogojujejo velika tek-
movanja. Želeti je, da bi
atletski praznik pričakali po-
polnoma pripravljeni, to pa
bo prav gotovo prineslo tu-
di odlične rezultate in za-
dovoljstvo. V harmoniji apa-
rata BAI 76 mora sodelova-
ti celotno Celje!
TONE VRABL
DANES
PIONIRSKA
OLIMPIADA
Telesno kulturna skup.
nost Celje bo pod pokro-
viteljstvom občinske kon.
ference ZSMS pripravila
danes popoldne na atlet-
skem stadionu PIONIR-
SKO ATLETSKO OLIM-
PIADO z udeležbo pred-
stavnikov vseh (enajst)
osnovnih šol v celjski ob-
čini. Nastopili bodo vsak
v petih panogah in šta-
feti. Njihovo slavje v me-
secu mladosti bodo pope-
strili še godba na pihala
in združeni pevski zbori
ter padalec, ki bo prine-
sel simbolično olimpijsko
zastavo na stadion ter jo
bodo nato pionirji dvig-
nili na drog.
Urnik tekmovanja: 16.00:
svečana otvoritev, 16.30:
60 m polfinale pionirji,
višina in krogla pionirke
ter daljava pionirji; 16.40:
60 m polfinale pionirke;
17.00: »00 m pionirji; 17.00:
600 m pionirke, krogla in
višina pionirji, daljava
pionirke; 17.20: 60 m fina-
le pionirke in 17.35: 60 m
pionirji finale; 17.40: 4 x
100 m pionirke in 17.45:
4x100 m pionirji. Ob 18.
uri bo svečan zaključek.
Izredno lepo bi bilo,
da bi sd tekmovanje mla-
dih, ki nadaljujejo svetlo
športno tradicijo mesta
Celja, ogledalo čim več
staršev.	tv
rokomet

Celjski rokometaši so kon-
čali tekmovanje v II. zvezni
ligi. Zadnje srečanje so od-
igrali v Sevnici in zmagali
24:22. Brez večjih težav so
v prvem polčasu z izvrstno
igro v obrambi nadigrali do-
mačine in dobili tolikšno
prednost, da tudi kasnejše
pristransko sojenje in vsi na-
pori domačinov niso mogli
spremeniti rezultata in zma-
govalca. S tem so Celjani
premočno prvi z 21. zmaga-
mi in samo enim porazom.
Toda s tem je storjen samo
prvi korak. Pravo delo in
napor se prične v prihod-
njih dneh. Celjani se bodo
namreč pričeli pripravljati za
težke kvalifikacije.
V soboto bodo predstav-
niki osrednjih zvez Sloveni-
je, BiH in Hrvatske imeli
sestanek v Zagrebu. Tam bo-
do določili, kako se bodo od-
vijale letošnje kvalifikacije
med prvakom lige Sever (Ce-
lje) in prvakom lige Zahod
(Bosna iz Sarajeva ali Ve-
lež iz Mostarja). Vse bi bi-
lo normalno, toda Celjani so
te dni dali naši olimpijski
reprezentanci Vlada Bojoviča
in mladinski državni repre-
zentanci Slavka Iveziča. Oba
sta že v Nišu na skupnih
pripravah. In ravno zaradi
programa zveznega trenerja
Ivan>a Snoja gre vse narobe.
Za skupne priprave na tri
tekme kvalifikacij ni časa.
Zato Celjani predlagajo, da
bi se odigrala samo ena tek-
ma med Celjem in zmago-
valcem II. zvezne lige zahod
na nevtralnem igrišču v Za-
grebu. Ce bodo dobili soglas-
nost RZ BiH pa je vpraša-
nje! Znano je, da Bosanci
predlagajo dve tekmi, zma-
govalec pa naj bi bila eki-
pa, ki zbere več točk ali pa
ima boljšo gol razliko. Celja-
ni pa se ogrevajo za eno tek-
mo ali tri tekme. V Celju,
Bosni in v kolikor ni pred-
nosti v točkah še tretja na
nevtralnem igrišču. Mnogo
preveč je odprtih točk, da
bi lahko kaj več konkretne-
ga napisali. Vsekakor pa bo
prihodnjih štirinajst dni naj-
težjih za celjske rokometaše.
Kvalifikacije lahko pričakuje-
mo med 20. in 30. junijem,
še prej pa bodo Celjani igra-
li tekmo proti reprezentanci
Jugoslavije v Celju.
V republiški ligi je Miner-
va iz Griž doma premagala
Mlinotešt z 22: 19, Šoštanj
pa je premagal Jelovico z
28 : 25. Skratka oba predstav-
nika celjske regije Minerva
in Šoštanj sta potrdila viso-
ko raven celjskega rokometa.
J. Kuzma
košarka

Srečanje Celja z itatluje uvrščenim moštvom Novoteksa s«^ je
končalo z zasluženo, vendar preskromno izraženo zmago domačinov
z 89:75. Gostje so povedli v prvih minutah in nudili Celjanom kar
močan odpor ves cas tekme. Domačini se v tem srečanju niso pose-
bej naprezali. Igrali so dokaj slabo in veliko grešili. Po nepotrebnem
so igralci delali veliko osebnih napak. ljubitelji košarke, okrog 200
gledalcev, niso bili preveč navdušeni nad vsem, kar sta obe moštvi
pokazali pod košema. Prijetna osvežitev za celjsko košarko pred-
stavlja vrnitev visokega Sabolčkega, ki je komaj po enotedenskem
treningu dokazal, kako koristen igralec bo v ekipi Celja. V.sekakor
Je v tem srečan.ju bil na,jboljši mladi Gole, ki je s svojo agresivno
igro in uspešnimi meti najbolj navdušil v vrstah Celjanov. Tudi
Duško Erjavec .je pokazal v času, ko je bil v igri, dobre poteze
nadvse koristnega igralca. Sicer pa je trener Zmago Sagadin to sre-
čan.je izkoristil za preizkus vseh igralcev pred odločilnimi srečanji,
ki čakajo Celjane v zaključnem delu SKL. Prctlnost so imeli mlajši
igralci, izkušeni starej,ši pa so dobršen del tekme presedeli na klopi.
Peterke niso bile uigrane In tako nismo bili priča atraktivni igri,
ki navdušuje. Gostje so se sicer močno trudili, borili ves čas tekme,
vendar proti prekaljenim Celjanom niso bili sposobni, da bi v sa-
mem Celju poskrbeli za presenečenje. V naslednjem kolu čaka Celje
težko srečanje v Kranju proti Triglavu, neposrednemu tekmecu za
vrh v SKL. Celjani imajo sedaj z dvema točkama manj kar tri za-
sledovalce — Bežigrad, Triglav in Fructal. Zato bo finiš v SKL
vsekakor izredno razburljiv.	K. JUG
V nadaljevanju tekmovanja na področju medobčinske košarkarske
zve7.e Žalec so se srečanja končala z naslednjimi izidi: MErX)BClN-
SKA LIG.\ Z.-VLEC — Z.\SAVJE. 3. KOIX): Zlatorog : Žalec 76:72,
Glin : Vitanje 91:81, Šentjur : Pikapolonica 41:,57 in Prebold : Ve-
lenje ,'>6:.ifl.
šah: žalcani prvi
Na medobčinskem pionirskem šahovskem prvenstvu celjske
regije so največ uspeha poželi predstavniki Žalca in Griž. Ta
uspeh potrjuje pravilno delo z mladimi v tej občini. Novi
prvaki — MLAJŠE PIONIRKE: Alenka Kveder (Griže) 3,5,
Julita Kugovič (Velenje) 1,5 in Mari,ja Polanšek (Mozirje) 1;
ML.AJSI PIONIRJI: Franc Brinovec (Žalec) 3, Matjaž Mikac
(Ce) 2,5 in Herlah (Velenje) 0,5; ST.AREJŠE PIONIRKE: Bo-
jana Oerie (Žalec) 3, Urank (Mozirje) 2 in Pečovnik (Vele-
nje) 1; STAREJŠI PIONIRJI: Miran Crepan (Žalec) 4,5, Božo
Stud (Celje) 4, Ivan Pogorelčnik (Velenje) 3,5, Darko Prašni-
kar (Mozirje) itd.	jk
uspeh celjanov pri rallyju
v Celju so predstavniki AMD Slavko Slander in predstavniki
ZSAM odlično pripravili 6. tradicionalni rally mladosti, ki velja za
štajersko prvenstvo. Nastopilo je preko 50 posadk na 101 kilometer
dolgi progi. Celjani so dosegli lep uspeh.
REZIJLT.ATI — KATE(;0RIJA DO 7500 CCM: Fridrih (Celje)
1387, ... 4. Lajlar (AMD) 1502 , 5. Kavšek (Vii^nje) 1548 , 8. Vrtač-
nik (Celje) 1607; K.ATEGORIJA DO 905 CC.M: 4. Svatlna (Laško)
1492, ... 6. Mimik (AMD) 1509 , 7. Detela (Velenje) 1546, 10. IIuš
(Celje) 1700; KATEGORIJA DO 1150 CCM: Vilhar (AMD Celje) 1352,
... 4. Gaber (AMD) 1430 , 5. Banovšek (AMD) 1432 , 6. Šmerc (La-
ško) 1434; K.ATEGORIJA DO 1150 CCM: 2. Grajžl (ZŠ.AM) 1359, . . .
4. Kolšek (Laško) 1409, 7. Han (Laško) 1502. Ženske: 1. PIanin.šek
(ZSAM) 1«)7. EKIPE: 2. .Avto Celje (Fridrih-Vilhar) 2739____ 4.
ZSAM Olje ((irajžl-Planinšek) 2826, 5. Laško (šmerc-Kolšek) 2843.
J. KUZMA
STRELJANJE:
NEMIRNA CEV
v Zagrebu se j« končalo pr-
venstvo Jugoslavije % zračno pu-
•ško za vse kategorije. Tega tek-
movanja se je udeležilo tudi 14
strelcev iz Celja. Prijetno na,s Je
presenetila Alenka Jager, ki je
v konkurenci 140 pionirk zasedla
odlično 7. mesto s 175 krogi od
200 možnih. Izgleda, da bo do-
kaj dobro nadomestila svojega
očeta, ki se po 35 letih več ali
manj uspešnega nastopanja na
raznih tekmovanjih umika s strel-
skih »Jarkov«. Med 280 pionirji
Je Oljan Aleš Hočevar zasedel
40. mesto s l73 krogi. Branko
Maiec je nastreljal 170 kr., Mi-
lan Ccsnik 166 in Mirko Jevni-
šek 1.55 krogov. Tako so cel.jski
pionirji med 62 ekipami zasedli
29. mesto. Pri članih smo realno
pričakovali precej visoko uvrsti-
tev naše celjske ekipe. Vendar
so že prvi streli pokazali, da
celjski »veterani« niso več tisto,
kar so bili pred leti. Med 45
ekipami .so se uvrstili šele na
17 mesto. Re« ,je, da bi bila uvr-
stitev lahko precej višja, če bi
lahko nastopal tudi Marjan Do-
bovičnik, tako ga je pa zamenjal
\naden Petrovič. Vzroki za slab
nastop Pa so med drugim tudi
v neorganiziranih skupnih trenin-
gih in slabi psihološki vzdržlji-
vosti. Rezultati celjskih članov:
Robert Mernik 362, Jože Jeram
362, Ivan Kočevar 361, Tone Ja-
ger 359, Franc Hočevar 353, Jože
Strajhar 352, Ervin Seršen 346,
Ivan Štuhec 342 in Mladen Pe-
trovič 337 krogov. S temi re-
zultati so .se uvrstili med 22 in
19 mestom. Upajmo, da bodo
drugič u.speli bolj umiriti pu.ški-
ne cevi.	Tone JAGER
SMUČANJE:
DVOJNA ZMAGA
Na plazu pod Planjavo v Lo-
garski dolini Je bilo v soboto
smučarsko slavje. Reprezentanca
alpskih smučarjev Celja se .je v
veleslalomu pomerila v jubilej-
nem 40. nastopu z Zagrebom,
obenem pa tudi z reprezentanco
ix Trbovelj. Srečanja z Zagrebom
segajo že v predvojni čas, v leto
19S4 In so po svoji zgodovini
najstarejša medmestna srečanja
v širšem Jugoslovanskem prosto-
ru. Celjani so proti Zagrebčanom
nastopili v šestih starostnih ka-
tegorijah, ki kaž^e na širino tega
špOrta v obeh mestih. Z izjemo
pri članih srečamo med zmago-
valci povsod Celjane. Tako pri
veteranih, še predvsem pa v mlaj-
ših kategorijah in pri žen.skah
so bili tokrat Celjani daleč pred
smučarji iz Zagreba.
Rezultati: veterani — Uršič, J.
Cetina, P. Cetina 36.61 itd., čla-
ni — Dančuo (Zg), M. Rosina,
Senci (Zg) 31.47 itd., mladinci —
Vovk, Kolenc, Maligoj itd., pio-
nirji — Klakočar, Fazarinc, Ce-
sar itd., članice — .A. Jezernik,
S. Jezemik. Govedič in mladinke
— Dvoršak, B. Jagrič in D. Jug
33.60. Izid srečanja — Celje
538.82 sekund, Zagreb 641.89.
V srečanju proti Trbovljam pa
so nastopile moške in ženske re-
prezentance — pri moških po 10,
pri ženskah po 4 predstavniice.
Pri članih Je zmagal Marjan Ro-
sina, sledijo pa Forte (Tr), Vovk
(Ce), Jere (Tr) in pa Celjani
Kolenc. Klakočer, Maligoj, Hor-
vat itd. Pri ženskah srečamo na
prvih mestih samo CelJanke —
Andrejo Jezernik, Barbo Dvoršak,
Barbko Jagrič in Dašo Jug. Ekip-
no je zmagalo Cel.je. K. JUG
Zelena luč za TRIM: posnetek z nedeljske akcije, ki je kljub dežju uspela. Staro in mlado se je podalo na pot s kolesi.
Foto: Drago Medved
ftt. 21 — 27. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 17
18. stran — NOVI TEDNIK
Št. 21 — 27. maj 1976
ftt. 21 — 27. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 19
UsoUiio preiiiiev an je
TOMO VUKOVIC, 53, .z Beograda
je v Grajski vasi prehiteval tovornjak
s prikolico, ki ga je vozü IVAN BE-
ZLAJ, 23, IZ Spuhlje pri Ptuju. Opazil
je, da prihaja nasproti drug avtomo-
bil, zato je močno zavil v desno, pri
tem pa ga je zaneslo v desno s ceste
in se je prevračal po travniku, pa tu-
di tovornjak se je prevrnil in obstal
na cesti. Voznik Vukovič in njegov
sopotnik OSKAR KLAJN sta hudo po-
škodovana, materialne škode pa je za
100.000 dinarjev
Po levi v križišču
V	križišču pri gosuini KaS v Arcli-
nu sta se srečala voznika osebnih av-
tomobilov BORIS PEMIC, 27. iz Celja
in HERMAN HRASTNIK, 33, iz Tmo-
velj. Ker je Hrastnik pripeljal v kri-
žišče povsem po levi strani, sta trčila,
pri čemer Je nastalo škode za okoli
23.000 dinarjev
Pretesno prehitevanje
V	Sp. Prelogah je vo2Pnik osebnega
avtomobila MIRKO KODRIC, 23, iz
Nove Dobrave vozil s »kratkirrii« luč-
mi in dohitel kolesarja MESUDA IMA-
MOVIÖA, 21, iz Zreč. Ker ga je prepo-
zno opazil, ga je zato tudi preh'tel
pretesno. Kolesarja je vrglo na stre-
ho avtomobila, obležal pa je v jarku
ob cesti, pri čemer se je lažje poško-
doval.
Motorista sta trčila
V	Dobrni blizu kavarne sta se sre
čala motorista AVGUST PINTER, 37,
iz Vizor in ADOLF BANOVŠEK, 33, iz
Klanca. Ker je Banovšek pripeljal po-
vsem po levi strani, je prišlo do moč-
nega trčenja. Oba sta padla po cesti-
šču in se težje poškodovala.
Kljub rdeči lučj
Skozi križišče Kidričeve in Mari-
borske ceste v Celju je vozil naravnost
z osebnim avtomobilom JAKOB MA-
STNAK, 54, iz Šentjanža nad Štorami.
Po desni strani je obvozil tovornjak,
ki je čakal na prosto pot, da bi zavil
v levo na Kidričevo cesto. Tedaj pa je,
kljub rdeči luči na semaforju prečka-
la cesto MATILDA TOPtJSEK, 49, iz
Celja, katero je voznik Mastnak zbil
po cestišču.
Neprevidna kolesarka
ANGELA GODLER, 48, iz Amovega
sela se je peljala s kolesom skozi
Gornji Lenart in na kolesu peljala tudi
3-letno SIMONCO SUŠA. Ko je pelja-
la čez železniški prelaz, jo je prehite-
val voznik tovornjaka ALBIN SUH AN,
32 iz Sevnice, tedaj pa je Godlerjeva
nenadoma zapeljala v levo in padla
pod zadnje kolo tovornjaka. Zaradi
hudih poškodb je na kraju nesreče
s poti po romuniji (2)
DINAR Z VELIKO ZAČETNICO
Zapiski iz popotne beležke Vojka Rizmala in Milana Seničarja
Na znak oficirja sva za-
peljala proti drugi zapor-
nici, kjer naju je zopet
pozdravil oborožen vojak.
Fantje imajo zelo lične in
lepo krojene uniforme. Si-
cer pa sva se o tem pre-
pričala tudi pozineje, saj
sva med vso vožnjo do
Temišvara neprestano sre.
čevala številne vojake.
Voziti po romunskih ce.
stah je pravi užitek. So-
lidno široke in — praz-
ne. Na 50 kilometrov dol-
gi poti sva srečala tri
osebne avtomobile, štiri
tovornjake in tri traktor-
je. Na levi strani proti
notranjosti Romunije se
je širila nepregledna rav-
niča obdelanega polja. Ni-
kjer njiv in poti kot na
naši strani, temveč og-
romno, skrbno zorano po-
lje. Kolektivno delo! Kljub
nedelji tu in tam traktor-
ji polni poljskih delavcev.
Ko se je dvignila še
druga zapornica in ko
sva pozdravila še druge-
ga oboroženega stražarja,
sva le lahko nadaljevala
najino pot proti Temiš-
varu. V redakciji sva se-
veda obujala spomine na
to pot in nenadoma ugo-
tovila, da nikjer nisva vi-
dela bencinske črpalke.
»Posejane« so mnogo bolj
redko, kar pa je glede na
zelo redek cestni promet
tudi povsem razumljivo.
Ceste so ravne, solidno
asfaltirane, prometna sig-
nalizacija v redu, le vož-
nja je dolgočasna. Nam-
reč, do koder po ravnini
seže oko eno samo ravno
in izredno skrbno obde-
lano polje. Nikjer njiv s
potkami ali nizkimi živi-
mi mejami, ki ločujejo
različne lastnike, tako kot
na naši strani Banata. Tu
in tam na ogromnem po-
lju traktorji polni polj.s-
kih delavcev, čeprav je
nedelja. Povsod pa raz-
treseni velikanski hlevi in
drugi kmetijski objekti.
Voziva skozi nekaj
manjših naselij. Zanimi-
vo je, da naju nenehno
»štopajo« in to predvsem
starejši ljudje. V naseljih
pa vidiva največ — otrok
in vojakov. Slednji so
vsepovsod, pKJzneje jih vi-
diva tudi v vrtcih resta-
vracijah in muzejii. Na
poti nazaj naju celo za-
ustavljajo. Vendar o tem
pozneje.
Zaradi prazne In rarae
ceste vožnja do Temišva-
ra (nekaj več kot 50 ki-
lometrov) hitro mine in
že naju pred vhodom v
to znano in staro mesto
pozdravi velik steber z
napisom mesta.
Timisoara v zahodni
Romuniji je administra-
tivno središče pokrajine
Banat in hkrati univerzi-
tetno središče. Ima več
muzejev, najbolj znan je
banatski, dve katedrali,
sicer pa razpolaga s tek-
stilno, prehrambeno, ke-
mično in kožno industri-
jo. Znan je že iz 13. sto-
letja in je bil skozi vso
zgodovino pomembna vo-
jašlca trdnjava.
Mesto je čudovito ure-
jeno in — čisto. Ogrom-
no zelenja, široke ulice m
trgi. Avtomobilov sicer za
spoznanje več, vendar s
prometom nobenih težav.
Najbolj znan je hotel
Palace, vendar ker še ne
veva veliko o cenah, se
zadovoljiva s parkira-
njem pred srednjim ho-
telom Karpati s privlač-
no restavracijo Cina.
Takoj, ko sva izstopila
iz avtomobila, sva že
vzpostavila stik z doma-
čini — vendar ne na na-
jino iniciativo. Registraci-
ja CE in YU je takoj pri-
tegnila pozornost mlajše-
ga moškega, ki je povle-
kel Vojka za rokav.
»Dinarl, dinari,« mu je
zašepetal in se oziral oko.
li sebe. Čeprav sva se z
Vojkom dogovorila, da ne
bova kupovala lejev, ga
seveda povprašava po ko-
liko jih je pripravljen
prodati. Odgovor je pre-
senetljiv. Lej po 40 para.
če pomisliva, da sva na
meji pri obvWail menjavi
odštela za lej približno
dinar in 70 para. je to
resnično ugodna menjava.
Že prej so naju prijate-
lji v Banatu opozorili, da
bova naletela na preizku-
šene menjalce, ki zelo vi-
soko cenijo dinar. Kot
vse kaže ima dinar v Ro-
muniji res veliko začetni-
co. Vendar, med temi
»menjalci« so dostikrat
težki goljufi. Najbolj eno-
stawn sistem je ta, da te
spravi v vežo in ti začne
preštevati kupček lejev —
recimo bankovcev po de-
set. Nenadoma pa zakli-
če »policija«, ti porine
ves kupček, zagrabi di-
narje in že ga ni več. Ker
imaš tudi ti slabo vest,
je jasno, da skušaš čim-
prej e zapustiti vežo. Ko
pozneje pogledaš kupček,
ugotoviš, da si krepko
Dguljufali. Bankovci naj-
nižje vrednosti, lahko pa
tudi poslikan In narezan
papir. Ker sva imela na-
men še isti dan nazaj, le-
jev nisva potrebovala, ie
menjalca sva se težko ot-
resla, saj nama je prista
pil še trikrat.
Sele potero, ko je Voj-
ko zabrundal nekaj takš-
nega, kar ni za časopis,
se je pobral.
Menjava na meji res-
nično ni ugodna. To sva
se prepri&la že, ko sva
kupovala razglednice. Za
devet razglednic sva od-
štela 34 lejev ali približ-
no 58 dinarje", f*o ponu-
jeni ceni 40 para zia lej
pa je vse seveda zelo po-
ceni. že v prvem opisu
sem omenil, da je ro-
munski jezik zelo težak.
Pomagala sva si z roka-
mi, ker prodajalka ni
znala angleško, midva pa
seveda ne romunsko. Za-
nimivo pri tem pa je, da
so prodajalci izredno pri-
jazni. Ko nama je odšte-
la razglednice, nama je še
nalepila cele vrste znamk.
Med tem se je pri kiosku
nabrala dolga vrsta ljudi,
ki so potrpežljivo in brez
ene besede čakali dobrih
petnajst minut, dokler nI
bila gotova z nama,
(prihodnjič daJje)
Temišvarska razglednica — živahno nedeljsko dopol-
dne, zaradi redkega cestnega prometa raj za pešce
PARIŠKI m\m
Od vsen paniKiii zapisov bo tale segal najdlje nazaj
in tudi najdlje naprej. Nanašal se bo na modne pred-
loge za jesen, ki smo jih videli spomladi.
Vodilna modna linija ostaja ra\Tia, ozka. Takšna so
torej vsa krila, ki imajo še naprej visoke razporke
(tudi po več razpoTkov hkrati), prekrite gube, kot de-
narnica prekrita sprednja dela ali pa so krila drobno
plisirana. Dolžina se bo veliko pomaknila navzgor, da
bo koleno le rahlo pokrito.
Jesensko-zimska sezona bo še naprej prepravljena s
hlačami, ki imajo včasih ob robu zavihke. Dolge hlače
bodo največkrat dopolnjene s kratkim, moško ukroje-
nim telovnikom, čezenj pa .še z blazerjem v stilu kla
SJČnih moških sakojev. Blazer je narejen izrazito mo-
ško: z ravnimi, močno poudarjenimi rameni, z dolgimi,
ozkimi in navzgor obrnjenimi koničastimi reverji, pa
še z velikimi našitimi žepi. Tak Dandy-Look bo vodilen
stil jeseni. Klasično moško strogost pa razbije roman-
tična »Chanel« bluza z ovratnikom, zavezanim v pent-
ljo, ki bo sploh najbolj aktualna bluza.
O novih modnih barvah bi težko govorila, prikazana
je bila prav vsa široka in pestra paleta barv^ ki se bo
do jeseni prav gotovo že bolj izoblikovala. Največkrat
so se pojavljale golobje siva, steklenlčno in prašno ze
lena, veliko je bilo peščenih tonov in učinkovitih in
elegantnih belo-črnih oziroma rdeče-čmih tonov.
Novost so vzorci. Spet nekoliko bolj poudarjen ka.
ro (največkrat klasičen škotski karo) in že čisto po-
zabljena ribja kost. Na pleteninah se seveda pojavljajo
folklorni motivi, ki dajejo občutek po Balkanu.
Večer je kar se da razkošen. Le zelo redke so ozke,
ravne linije. Večerne obleke so raje razkošne, z boga-
timi krili in največkrat s kratkimi, nesimetrično zaklju-
čenimi pelerinami čez ram.ena. Nekaj večernih namigov
je tudi s plisejem. Zato pa so potrebni lahkotni^ nežni
materiali kot je organdi (enobarven ali potiskan), mu-
slin in svila.
Med dodatki je zanimiva nova oblika čevljev, ki je
prešla v elegantno, popolno obliko klasičnega saloner-
ja z lepo oblikovanim tankim sprednjim delom in s
kot svinčnik tanko peto. Se vedno nove bodo majhne
torbice in volnene kape v obliki čelade.
Prvi jesenski modni predlogi so torej tu. Imamo to-
rej dovoli časa. da o njih razmišliamo in preudarjamo
Staša GORENŠEK
KOT V RAjy?
Curd Jürgens še kar naprej skrbi za sveže novice o sebi
in svojih podvigih. Zdaj se je ta nemška »omara«, tako
mu namreč pravijo, preselil na Bahamske otoke in si na
obali zgradil romantično kočo. Da bi bila romantika bolj
popolna, si je oskrbel tudi spremstvo, črnolaso Helgo Wag-
ner. Črnolaso zato, da je pvodobna deklicam z južnomor-
skih otokov, Helgo pa zato, ker je Helga Nemka in se mu
ni treba truditi s kakšnim nerazumljivo abotnim žlabudra-
njem domačinov. In palmini listi? So to znamenja miru
po kakšnem »hišnem« prepiru?
OTROK Z DVEMA GLAVAMA
o siamskih dvojčkih je bilo že mnogo povedanega
in zapisanega. Pred nedavnim je budimpeštanski ča-
sopis Magiar-Hirlap prinesel novico, da je neka 25-letna
Madžarka rodila v budimpeštanski bolnici deklico z
dvema glavama. Povedati je potrebno, da to ni bil njen
prvi porod^ saj je že pred tem rodila popolnoma zdra-
vega otroka. Zdaj pa je prinesla na svet deklico, na
katere povsem normalnem telesu je mogoče videti dva
popolnoma formirana vrata, na katerih sta bili dre^j
izoblikovani glavi. Dojenček je sicer bil težak 3.270 gra- \
mor in dolg 46 cm.
Zdravniki vse do samega poroda niso niti predpo- -;
stavljah, za kakšno anomalijo gre. Doktor Garamvelgi. \
ki je pomagal pri porodu, je povedal, da je bil izredno ;
presenečen, ko je zagledal tudi drugo glavo in da je
naredil vse^ da bi dojenček živel čim dlje. Toda dekli- ;
ca z dvema glavama je živela samo pet ur. Zdravniki
sedaj seveda raziskujejo ta medicinski fenomen, prva
predpostavka je. da gre za eno od variant siamskin
dvojčkov, ki je svoj nenormalni izraz našla v predelu
glave
KAŠIJAJOCA PAPIGA
In zanimivost iz Hjustona v Zdruienih državah Ame-
rike. Z vse večjimi dosežki postaja medicina resnično
nenadkriljiva znanost, katero 'pa včasih uporabljajo tu-
di za to. da ugotovijo na primer zakaj papiga kašlja.
Pred takšno nalogo so bili namreč veterinarji iz
Hjustona, ko jih je za to prosila lastnica zelo redke
brazilske papige. Njena papiga je stalno pokašljevala.
vendar diagnoza je bila vedno enaka: zdravje popolno-
ma v redu
Toda, papiga je še kar naprej kašljala. Le zakaj! In
to pokašljevanje ie takö razjezilo veterinarje, da so
sklicali veliko posvetovanje, na katerem so izredne
strokovno razpravliali o vseh mogočih možnostih, zn-
kaj papiga kašlja.
Razprava je bila prekinjena, ko je eden od zdrav-
nikov ugotovil oziroma opazil, da lastnica papige kadi
in kašlja. Diagnoza: papiga je povsem preprosto pos
nemala svojo gospodarico
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško, Slov Konjice,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg
V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo-
žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenlco Stra-
šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — flokopisov ne vračamo — Cena posa-
mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna :35 din. Za inozemstvo je cena dvojna.
Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefo n: 22-369, 23-105, oglasi in naročnina 22-800