III. leto. Štev. 41. 1916. Oktober 8. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye, Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. sa naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov počila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Düša v zankaj. Za stárodávnoga poganskoga časa je, Právijo, bio na otoki Krala eden veliki hodnik, po iméni labirintí, ali bole rekoč jezero i jezero hodnikov pod zemlov sem-tam prepletenih, vu štere, či je što notriprišeo, se ne mogeo vös-poznati. Blodo je nesrečen tak dugo tam notri, dokeč so ga vkanjlíve potí do srdine pripelale, kde je edna grozna zverína čá-kala na njega ino ga je razčesale. Zgodilo se je, ka je kral Krete na to osodo ednoga mladénca plemenitoga roda, kak že pred njim vnoge drűge tüdi, naj se vrže v té labirint pa či nájde vö pot, se njemi odpüsto či je ne nájde, naj prejde. Da pa kak vöpridti, kde jih je že teliko jezer preišlo ? Kak se odslobodití, kde se ešče nišče ne oslobodo ? On je to ne mogeo, kak i pred njim nišče ne. Kak ga pelajo, skoči k njemi krá-leska hči, šteroj se milo mladénce, koga so lüdjé za nedüžnoga pravili, pa njemi hitro poríne pod obleko edno velko klopko. Mladénci se kak blisk razsvetijo oči, zarazmo je njéno nakanenje, je pri zastopí v labirint náglo potrdo konec klopká, pa pomali odpű-ščao po tmičnoj podzemelskoj poti. Strážarje so odišli hitro nazáj na določenom mesti po svoj! skrivni potáj, mladénce pa z nítjov vroki ide pomali nazáj po tistoj poti po šteroj je prišeo pa tak reši živlenje svoje. Lübi čtevci! V dvema letoma se zdaj te 34-krát zgodilo, ka je eden národ drűgomi boj spovedao. Vse gori okoli nás od plaména odürjávanja národov. Odišlo nam je cvetje mladine pa za njim tüdi močno steblovje národov, priletni moški, nevole, trplenja se nam povekšávajo pa ne čüdo, či vnoga düša v zánkaj svojih míslih tű domá i tam na bojišči blűzi hodi k tistoj dvojnosti, štera v nesrečo pela. Ali ne mešajte se I Nišče neima zroka ni juša v dvojnost spadnoli. Srcé človeča more meti i naídti vsikdár pot vö z tej zánk, z té zmešlavice, kak je najšeo mladénce pot iz labirinta. • Edna nit je potrebna k tomi pa edna oseba, štera nam to nit vu vüri nevole v roke dá. Judaš se je nikda poslűžo z nítjov, samo ka je predebela bila. Takša je ne dobra. Peter pa razbojník sta bolšo najšla. Nít krížne poti po sledi Jezušovom, tá je njima bíla ta práva. Križ je bio klopko, z šteroga se je cedila krv pa je kazala pot gori na Kalvarijo pa vö z nevol vu vesélje večno. Po toj niti, po tom sledi hodi düša, či si domá, ali v boji. Podaj se na pot trplenja, stopaj z tvojim križom na rame-naj za križom Jezušovím, pa te ne zablodiš, te odsmetéš zánke nevől, štere ti zdaj rázum jemléjo, te pomíríš Srcé, štero zdaj míra ne nájde: miseo na križanoga Jezuša pa želenje z njim trpeti ti več vesélja dá, kak ves mir toga svetá. Dobro, dobro právi Š, da sam pa že tak v nevoli, ka si nanč premišláva ti nevem, pa Bogá žalim na mesto toga, ka bi s potrpežlívim srcom šo, Šla za božim križom. Pamet mi je zmešana od nevol pa si nanč zmisliti ne morem na to, ka Bogá žalíti pa v dvojnost spadnoli ne smem. Da bi jas tüdi najšeo králesko hčér, štera bi mí nít rešitve dála v roko v mojoj nevoli, bi mí Správila pamet i srcá na práva mišlenja i čütenja, te bi že jas tüdi po právoj potí šo. Pa mámo mí to králesko hčér. Marija njoj je imé z odvetka Dávidovoga, krála zemelskoga, nájlübezniveša hči krála nébo i zemle, Šteroj mi, poda-niki vogrske domovine, pravimo, ka nam je „zmožna Gospa*, kak rávno dnes svetimo. Obrní se k njoj, pozdráv-laj njo, lübi krščenik, pa de te šlo. Ona, či boš jo prav častio, ti prinesé tolážbo za vüro potrebüje, ti v roko, v pamet i v Srcé správi nít Živlenja, štero pela za krížanim Jezušom, te navči, ka je ona vu velkoj nevoli tüdi po toj potí Šla, ti pokáže, da ki ::so po toj potí hodili, so vsi bláženi, ki so se pa Ogibali njé, so vsi nesrečna Prosi jo, naj te na to navči. Pa boš te meo nít živlenja v rokaj, te te ne zmoti nikša nevola pa ne jezero nevol, te boš znao, da kem vékše je tvoje trplenje dnes, tem vékše de tvoje vesélje vu večnosti. Ne bo prekesno. Dobili smo sledečo dopisnico iz bojišča: „Počastili G. Dühovniki Z ra-dostjov njim na znanje davam, ka Novine redno vdablam ino so nam vsem Slovencom na veliko veselje. Veselimo se onomi obečane Novin, ka bomo po dokonianom boji prosili pomoč za noč materni jezik. To bi že trno-trno davno trbelo, ali ešče zdaj tüdi ne bo prekesnoS (Jakiša Šándor topničar.) — Naše Novine so ne politične, zato od politike ne smejo pisati. Sledeče vrstice se ne vkornijo zato v njej, nego kak cele same Novine, v ljübezni. Ljübezen, Štero Bog zapovedáva, nas véže, naj ljübimo svoj narod. Bog zapovedáva jeli, da moremo vsakoga svojega bližnjega radi meti. Nišče je pa nam nej tak bližnji, kak mi sami. Poleg božje zapovedi smo zato dužni svoj narod slovenski ljübiti. Pa dužni smo ga bole kak vse drüge, zato ka Jezus tak veli „ljübi bližnjega, kak samoga sebe.“ Prvi sem jaz. Zato je dragi Jezus prvič samo svojemi židovskomi narodi glaso pot zveličanja. Ljübezen pa ne stoji z reči, nego djanja. Ki v veseloj drüžbi kričali zna: „živela domovina”, bojišča se pa brez zroka šče rešiti, ma v sebi ljübav do domovine ? Jeli da ne. Poleg 2. NOVINE 1916. október 8. njegove žele dom lehko prejde, da nikaj ne včini za njega. Ljübezni do svojega naroda zato tüdi nemamo, če jo samo z želami hrani mo, delavnosti njoj pa ne damo. Narod svoj te ljubimo če delamo za njegov obstanek! Molimo zato predvsem za njega. Nikdar ne ta-jimo, da smo rodjeni Slovenci, najraj gučimo svojo materno reč i prosimo pomoč g. dühovnikov, vučitelov i drügih gospodov, naj nam pomagajo obdržati tiste pravice, štere ma naš jezik v cerkvi v šoli, v občini itd. Tü pa bodimo tak odloční, stálni, trdní, kak smo verni brez izjeme vsi Slovenci do krvi prelejanja svojoj vogrskoj domovini. Bojna. Naša domovina dnes veliki svetek obslüžava. Device Marije, naše velike Gospé god obhaja. Sveti Štefan kralj je zročo celo vogrsko državo, vse njene narode v Marijino obrambo; nebesko kraljico je postavo za ravniteljico cela držáve. Ka je njegove mile prošnje najvekša vladarica sveta ne zavrgla, svedoči jezeroletna zgodovina naše domovine. Tatári, Türki, domači sovražniki, verski boji so jo razjedalí pa vse je prestala, še pomladila se je i močno korenje pognála za trdni obstanek te, kda je naših junakov krv polijaía Kárpatsko goré.-Znate zakaj? K Mariji je kričala preplašena cela domovina, k Mariji, svojoj zmožnoj Gospej i ona je ne zavrgla njene prošnjé; moč je vlejala v branitele njej zročene kraljevine i ta moč je dala malomi šeregi zmago nad pomočjov sovražnikovov. Nazaj k Mariji, našoj Gospej! Nazaj k češčenjí njenomi, pa zmágamo stalno, pa zadobili) pravo zmago, štera Boga odiči, düše reši, zato ka haske té zmage de pravica delila. — Poročila z bojišč so sledeča: Rusko bojišče. Rusi so premagao pri Korytnici i Zlotoj Lipi više Stani-slava. Vlovlenih jih je više 3000; zaplenili smo pa 2 topa i 33 strojnih pušk. — V Karpatah je že Sneg. V Bukovini pri Ludotoi smo Ruse premágali, 536 smo jih zgrabili i 8 strojnih pušk zaplenili. Rumunsko bojišče. Pred rumunskov premočjov smo se v krajini Potro-zsény- a nazaj potégnoli. Pri Nagyszeben-i smo Rumune premágali. Na Bukarest smo bombe metali zandrügim. Mesto se je v večih krajeh vužgalo i več dni gorelo. Pristanišče Gorábio smo vničiti i 8 ladj zaplenili. Pri Nagyszebeni je cela rumunska vojska vničena. Kaj jih ne spadnolo, so Zgrábleni i na jezere je teh; vsi topovi i vse vozne priprave go nam v roke prišle. Francozko bojišče. Angleži i Francozi so ništerno občino, kak Combes, Thiepval do rok dobili. Angleži poročajo, da so od sept. 13 do 27-ga 10 jezer Nemcov vlovili. — Francozi so napravili 52 em. topove; krugla je tak velika, ka človek ma mesto v njej. Med Ancre i GourleUe-jom so Nemci Angleže odbili. Na drügih bojiščah ne bilo posebne spremembe. Dom i svet. Novi kronski čuvar. Za čuvara vogrske krone namesto pokojnoga čuvara grofa Wesselényi Mikloša je zvoljen od državne zbornice (képviselőház) i hiše velikašov (főrendiház) ednoglasno grof Ambrózi Gyula. Naša državna zbornice se zide komaj dec. 7-ga. Te den de držala prvo sejo. Nove poštne pristojbine. Vlada je podignola poštne pristojbine (illeték). Na pismo se more 15 fil. štempl prikeliti i če je pismo zmetnejše od 20 gramov, za vsaki 20 gramov se še 5 fil. gorplača; dopisnice (karte) cena je 8 fil., za razglednice se plača 10 fil., na pismo v domačoj vesi poslano pride za 10 fil. štempl ; za poročeno pismo (ajánlott) se plati* 40 ük? če je od 20 gr. žmetnejše, za vsaki 20 gr. še 5 filerov. Ravno pod to ceno to spadajo tüdi penezna pisma samo ka za vsa-kimi 3000 koronami slüžijo še 10 fil. pristojbine. Od zavitkov (pakov) do 5 kil se plača doma 70 fil., v Austrijo 80 fil., v Nemčijo 1 kor. Od 10 kil se plača 1 kor. 50 fil., od 20 kil pa 3 kor. 50 fil. doma. — Od izkaznic (utalvány) se plača za poslanih 10 kor. 15 fil., i više za vsaki 50 kor. 5 filerov. Za izplačüvanje penez se plača 5 fil. za 10 kron i 10 filerov za vsakšo vekšo šumo. Amerika. Drüga nemška podmorska trgovska ladja je srečno priplavala v Amerika. Ime nosi „Bremen.“ Duga je 65 m., široka 8*9 m; vsebine nosi 1900 tonn. Pripelala je farbo i vrastvo. Vodo jo je kapitan 8chwarzkopf. Vladna odrédba od kukorice. Ki potrebűje kukorice, jo sme kdekoli küpiti z pismenim dovoljenjom oblasti. — Višešnja kukorica se more za vojne potrebe oblasti prekdati v tistoj županiji, štero vláda določila bo. Pri tom rekviriranji de se kukorica G kor. dragše küpüvala. — Vsaki sme za odejo 4 svinje krmiti, več sme samo z dovoljenjom oblasti i v tom slučaji se svinja samo na občinske mesnice sme oddati. Cena kukorice navadne je meseca oktobra 34 kor. 50 fil. Ta cena vsak; mesec 50 fil. naraste; kleti maja de 100 kil kukorice 38 kor. cene melo. To se rázum! od lüščene kukorice. Grčko. Grčke veliki del se je pore-bero i proti ravnanji kralja stopo k našim sovražnikom. Vlada je tak prisiljena nam boj napovedali. Pismo na bojišče. Dragi vojaki! Dužnosti vam ščem zdaj pred oči postaviti, štere ne morete spuniti brez molitve. I te dužnosti so ravno vaše vojaške dužnosti. Domovino morete braniti, ne li? Što je stvoro našo domovino i što je na vrh nje, postavo našega svetloga krala ? Jeli Bog, te najvekši kráo. Bog je stvoro našo domovino, Bog jo je gordržao i čuvao, Bog jo je blagoslávlao i napunjavao z vsemi časnimi i večnimi darovi. Vse je Bog včino dozdaj za njo, tisti Bog, ki je pravo, da brez njegove vole nam niti vlas ne spadna z glave. No če je pa dozdaj vse on bio za našo domovino, zdaj, kda je sovražnik vdro v njo, ne de ? Zdaj je lehko omejena njegova oblast, ali je izmrla njegova očinska skrblivost za nas ? Morebit je on zdaj vse na top i puško zavüpao, sam je pa nástran stopo i ne gleda več sveta? O ne, dragi vojaki, Bog je neskónčna moč i svetost i dobrota, % on kak je stvoro, tak ravna tüdi celi svet do njegovoga skončanja; ravna zato našo domovino tüdi. Pri tom njegovom ravnanji se pa dosta zna na slabše i bolše obrnoti; vse od toga visi, kak ga što prosi. On je dao naime ljüdem oblast, da s mejo v njegovo ravnanje ségati z molitvov. Od jetike. (Po spisi ministra za znotrašnje zadeve.) Naj se gobe jetike ne širijo, ne smemo tam, kje se ljüdje shájajo, pljüvati. Ne smemo pljüvati zato na cesto, v krčmi, v cerkvi, na trgi itd. Sline jetičnoga človeka se naime posüšijo i je veter raznese na sad, marhe, ljüdi, ki tam hodijo. Na milijone teh gob pride tak po dihanji v človeka i ga začajo süšiti. Če se pa sline ne posüšijti se Zgrabijo na človečo nogo, obleko, obütel i po toj poti prido v njega. Pljüjnto zato vsikdar v robčeh ali v pljüvalniJce železne ali plehnate v te namen narejene, iz šterih ta koga ne pride do človeka. Pazimo tüdi, kda gučimo ali poslüšamo drügoga naj sline po silnom guči raz-noleteče niti nas niti drügoga ne poš-kropijo. Ne pozabimo tüdi toga, da z zamázanimi rokami nikdar ne smemo jesti. (Dale.) 1916. október 8. NOVINE 3. Iz pisem naših vojakov. »Kaj so Novine našim vojakom ?“ Slovenci iz ruskoga bojišča v imeni Jezušovom i Prečiste BL Dev. Marije vas Pozdrávimo. Ptički popevlejo, lepe rože precvečejo okoli nas, više nas pa krugle füčkajo, mi Slovenci pa Marijine pesmi spevlemo i naše Novine čtémo. Zahvalimo se oči dühovnomi, ka so nam té Novine gornajšli; ne moremo niti del popisati, keliko so nam vredne. Kda smo jih ne meli, smo žalostni bili, zdaj nas pa med füčkanjom kugel kratkočasijo i tolažbo. — Razjokali smo se, gda smo čiteli, ka do stari tüdi mogli v bojno iti — pa ti ne ga prave pokore pri mladini doma. O ve če bi vidili, kaj smo mi v Srbiji i zdaj v Rusiji, bi se pokorilo, kak se to lüdstvo pokore Nema hiš, ne pola, vse prestrašeno prebiva v ljüknjah i prosi smilenje od Boga. — Na vüzem po šestih mesecah prvič smo sv. mešo poslűšali i predgo. V našoj bojnoj črti jé veliko pokopališče, v šterom sami dečki spijo svoj večni sen, ešče eden 15 let star med njimi, šteri je prostovolno zgrabo za orožje v obrambo domovine. Kak rano so v grob legli! Napravili smo njim lepo kapelico, v šteroj se pokojnim mladencom na düšni hasek meša slüži i molitve se opravijo. — Mislimo v teh nevolah na vas, dragi naši stariši, brati sestre i celi rod,' čitafelje Novin i Marijinoga Lista pa vsi farniki törjanski i črensovski pa vam za špomin nehámo svoje suznè oči,- iz šterih so od doma do sem tekle suze. 'Spoznamo, da smo vredni teh kaštig, oprosite törjanske Dev. Marijo, naj se nam smilüje Bog. .(Koštric Jožef i Vinčec Matjaš z Bü-kovja, Lipič Anton z Žižkov, Tivadar Ivan z Gumilic, domobranci 3. pp.) Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Forédoš Mihál z Bodonec; pokopan je 18-ga sept. od vojnoga dühovnika. Bio je sploh vrli, Pobožen vojak, kak naznanja čétóvodja Roth Ludovik iz 83. pp.; Čenar Aladár, kadett 310. dpp., Čenar Janoša, sobočkoga sabola sin, ki je letos napravo vučitelski izpit; Frank Ivan z Črensovec; pešak 48 pp., vrli sin svojih starišov, ki je pet let pospoloma bio v vojaškoj slüžbi i tak dugo odtrgnjen od miloga doma zapüsto svoje domače v tužnosti. Srce Jezušovo daj düšam pokojnih večni mir, njihovim ostalim pa popolno vdanost v božjo sveto' volo. Vsenčeliíče budjmpeštansko se je odprlo. Ravnateo je z tužnim glasom naznano, da mnogo poslüšavcov je darüvao za dom svoje mláde živlenje. Sobočka meščanska (p8rgdrska)jšola se toga meseca že v novoj hrambi odpre. Novi penezi. V promet pridejo železni 2 fillerje, šteri do na sredini ljüknjasti. 700 letnlco obslüžava letos red do-minikancov, ka je nastavljen; franciš-kanski pa, ka je po priprošnji njegovoga Svetoga nastavitela podeljen matericérkvi porciunkulski popolen odpüs-tek. Sv. Dominik je z goreči mi predgami vabo blodnike k pravoj veri, sv. Fran-čišek pa z svojim spokornim siromaškim, zadovoljnim življenom kazao pravo pot v nebo v vživanje ppgrožnjenomi sveti. Keliko novin se odpošle vsaki den Z Budapesta? Dnevnikov, to je takših novin, štere vsaki den prihajajo izide v Budapešti v madjarskom i nemskom jeziki do en milijon drobcov. I z toga velikoga broja je krščanskih samo stojezér. Devétsto jezer jih tak vsaki den napada Kristušovo pravico. Je ne to žalostno ? Oh bodimo zato stálni v podpirali naših krščanskih Novin slovenskih, ka ž njimi v toj strašnoj pokvar-jenosti, štera se širi den za dnevom v domovini sv. Štefana, razžaljenomi Srci Jezušovomi nekaj le nadomestimo. Dar na erdéljske begunce. Občina Krajna je 41 k. 10 fil, darüvala na erdélyske begunce. Te dare je pobrao župan Klekl Andraš. Šest sinov ma v boji Benkička z To-polövec. Anton, šteri zdaj drügoč ide na bojišče, nam kuražno to Ie piše: '„Dvakrat sem bio -ranjen. Márcija 1-ga v Voliniji mi je šrapnel kosti kalao, pred tistim sem pa v nogo bio ranjen. J3vjila Bogn ozdravo sem i sem se drügoč glaso na vojno slüžbo. Bočko-rastoga Rumuna bi tüdi ešče rad plodo, ove Že poznam. Veselo ščem naduže trpeti za domovino.* Novi plebanoš v Radgoni je postao bivši knezoškofijski tajnik dr. Kraus August™. Zmožen je tüdi slovenščine. Novi vučitel na Hotizi. Hotiška občina si je z brala za vučitela Antauer Ludovika, ki je vučitelsko slüžbo predtem v Čentibi oprávlao. Novi vučiteo zna tüdi dobro slovenski. Črnelavski ciganje so čemérne gobe jeli. Kda je petim hűdo gratalo, so je z velikim jočom v sobočko bolnišnico spravili. Tü so njim po večkrat želodec oprali med velikim jokanjom i kričom pa za en den so že vesélo i Zdravo vši Šli názáj v Črnelavce. Novi podsodec v D. Lendavi je postao dr. Schadl Ernest pri okroglinskoj sodniji. Slovo vzememo: od fante cerkvice, dühovnikov svojih, vrednika Novin, starišov, bratov sestér, rodbine, drobne dečice, tivarišice, botrine pajdašov, pajdašic i svoje fare pa mile Slovenske krajine, sosedov, poznancov, dobroti^ nitelov, dvorjenikov v betegi, bratovčine: Maček Štefan, 50 let star regrut z Kop-rivnika; Benkič Anton, pri strojnih puáékah z Topolovec; Horvat Pavel z Bratonec, Horvat Štefan z Bogojine, Koštric Jožef, Žalig Štefan, Horvat Jožef z Male Polane, Špilak Jožef z Nedelice, Kavaš Mihal z Žiškov, Ferčak Ivan od Lipe, Tkalčič Štefan z Gumilic, Šebjan Ivan z Dokležovja, Baligač Ivan iz Ižekovec, domobranci 20. dom. pp., Bežan Jožef, domobranec 18. dpp. od Grada i Kahr Štefan z Doličov; Šabo z Pertoče i Štefan Kozel, Tivadar Ivan z Grubiš-nogapolja, Bencak Ludovik z Vaneč, Bitoper Janoš z Bokreča, Senčar Ferenc z Krega, hnzarje 11. hus. polka. Vsem iz dna srca ljübečega Zbogom pravimo. Milo nam je za rojstni dom. Smileni Bog potolaži vas vse domače. Jezus žive v našem srci, ki smo ga vredni bili pri sv. obhajili k sebi.dobiti. Nje-govimi Srci, njegovoj prèčistoj materi Bl. D. Mariji i njegovimi branitela sv. Jožefi nas zročite; molite za nas i vroče se nas spominjajte pri sv. mešah, radi bi prišli nazaj med vas. Ki prvič, ki drügoč idemo tá, odket jih malo se vrné, kje smrt svojo žetvo ma. O če de naš grob tüdi pozabljen, raztlačen tam ? Lehko ga ne presvet! nikdar svečica i ne küšne nikdar venček želeni! Čeravno tak, ne Jočite za nas, molite za naše düše, mi radi sprijmemo smrt za milo domovine, náj se vam dobro godi doma. Odpüstite nam razžalitve, pozábite, da vam doma v pptrebčini ne moremo biti na pomoč. Oj molite, ka se srditost božje dokonča, živite sveto, ka nam pride bláženi mir hitrej, molite za pokojne vojake. O naj se zgodi, kaj so prosili dühovno oča gledoč na temno z oblaki prevlečeno nebo, kda smo prisegali: »Bog moj, Oča moj, obvari to mnogo ljüdstvo; blagoslovi je i pripelaj zdrave i vesele vse nazaj v svoja domovino. V imeni Oča i Sina i sv. JDüha. Amen. — Oj Zbogom vsi, oj Zbogom vsi! Za kapo smo rože devali, S suzámi smo jé pblévali Smo lüšni bili, se jokali Vam zadnjié »Zbogom* pravili. Pozdrav pošilajo: Bokán Štefan z D. Slaveč i Rüžič Ferenc z Petanec, d. 31. dpp. naznanjata, da je Rus sèpt. 17. i 18. grozno strelbo držao zatém pa naskok napravo, ali naši so ga ■ brez velikih zgüb junaško odbili; Bokán Matjaš, desetnik 83. pp., naznanjo, da so Ruse pri Manajovri po štirikratuom srditom napadi krvavo odbili; Lápesy Anton, pešak 83. pp. z Krega; zahvali se za čtenjé v maternoj reči pisano, štero njim düše krepi i je toláži i štero, kda pride, njim takše veselje rodi, ka vsi segajo po njem; Slame Matjaš, poddesetnik žand. polka H. b. z Beltinec, novomešnikoma beltinskima, svojima nikdaš njima sošolcoma; žele njima božjo pomoč, ka ta znala veselo obdelávati Gospodove gorice i jihva iz dalečine prosi blagoslov, ka de znao ležej prenašali trplenje i strahoto; Dominko Jožef, z~Gomilic, z talijanskoga bojišča v ednoj pesmici, v šteroj prosi smilenje od Ježušeka i Bl. D. Marije pa naznanja, ka mnogo Talijanov leži mrtvih, štere Bog s tem vdárcom Opomina, zakaj so zavezo prelomili; Špilak Jožef, domob. 20. dpp. dvoijenik betežnih v pesmici, v šteroj odkriva svoje srčne žele, kak rad bi stopo pred törjanske Dev. Marijo. 4. NOVINE 1916. oklóber 6. Grčko. Grčka vlade je nemškoj odločno naznanila, da grčko pristanišče Kaaallo, štero so Nemci i Bolgari zasedli, morejo izprazniti. V grčkoj rebe-riji je mnogo vojske še verno kralji. Polkovnika ednoga polka so zepnoli, šteri je polk šteo v Solun spraviti i so z ladjo? t drügo pristanišče odrinili. Na podpore Marijinoga Lista i Novin so darüvali: še M Trnja: Dominko Mária 1 kor., Bederajak Ivan 1 kor., Horvat Joief 1 kor., Horvat Janoš 2 kor., Horvat Mária 40 fil., Sobočan Katá BO fil., Zsoldos Martin 10 fil., Zadravec Štefan 50 fil., Jantel Štefan 60 fil., Hozjan Martin 50 fil., Lebar Joief 60 fil.. Doma Jožef 1 kor., Denša Joief 1 kor., Sarjaš Andraš 20 fil., Sarjaš Martin 50 111., Kosjs Tamáš 1 kor., Copot Andraš 1 kor., Horvat Ana 30 fil., Sobočan Jošef 50 fil., Kolenko Mária 60 fil., Kolenko Ivan 1 kor., Krampač Marko 20 fil., Hozjan Marko 60 fil,, Kolariš MihaIi ?0 fil., Hozjan Jožef 1 kor., g. Takáls Irma 4 kor., Denša Terezia 1 kor., Horvat Katá 1 kor., Copot Matjaš 2 kor., Stanko Ma 50 fil. Z Dolnjebistrice: Kolenko Štefan 40 61.. Balažic Štefan 1 ker., Vogrinčič Janoš 40 fil., Vučko Joief 30 fil., Vuéke Ana 80 fil., Herman Mihala ieaa 1 kor., Osjii Martina íena 1 kor., Golob Jüri 1 kor., Kohek Bara 1 kor., Godina Matjaša žena BO fil., Godina Marko 20 fil., Godin Štefana íena 1 kor., Žebot Jošef 90 fil., Sernek Štefana doviea 2 kor., Horvüt Franca 60 fil., Kreslin Müko 40 fil., Tivadar Martina íena 1 kor., Vučko Ivüu 1 kor, Balašie Štefan 80 fil., Márton Štefan 1 kor., Márton Ivan 1 kor., Tkalec Martin 60 fil., Cigan Ana 1 ker. 40 fil., Ritlop Štefan 1 kor., Balašie Martin 2 kor.. Hebar Katá 40 fil., Gjörek Jošef 1 kor., Žebot Ivan 50 fil., Ciglür Aga 40 fil., Žižek Peter 1 kor., Lebar Andráša žena 60 fil., KoStrie Katá 1 kor,, Kreslin Bara 1 kor., Bülaiie Štefana česa 2 kor., Kováč Martin 1 kor., Kolarič Katá 1 kor., Glavač Martin 1 kor., Krampač Matjaš 1 kor., Sujster Joief 1 kor., Ritlop Štefana iena 60 fil., Koren Katá 1 kor., Loneo Štefana iena 60 fil., Vučko Andráša Sena 60 fil., Kustec Ignaea iena 1 kor., Dorenéec Martin 1 kor., Bitlop Ivana žena 50 fil., Kelenc Rudolfü doviea 1 kor., Ciglar Mária 40 fil., Hpjber Jula 20 fil., Kelenc Adü 40 fil., Donko Ivana íena S kor., Kolenko Jošefa Iena 1 kor., Salajko Štefana šena 1 kor., Horvat Ivan 2 kor., Sömen Ivan 1 kor., Žerdin Ana 30 fil., Grüikovnjak Mária 1 kor., Žabot Andráša iena 1 kor., Tkalec Štefana šena" 1 kor., Marič Magda 40 AL, Kolarič Štefana žeea 50 fil., Žiek Ana 20 fil., Gjörek Matjaš 2 kor., Zeoko Ivan 30 fil., Gjura Joief 1 kor., Kohek Antona Iena 60 fil., Smolko Mária' 60 fil., Bitlop Martina šena 80 fil., Tkalec Katá 1 kor., Kohek Treza 40 fil., Hozjan Mária 40 fil., Kreslin Štefan 1 kor., Vinéec Štefan 1 kor., Virag Anton vojak 40 fil., Maučec Magda 1 kor., Ciglar Magda 1 kor., Maušec Mária 1 kor., Maučec Ivan 1 kor., Gjörek Mari* 1 kor,, Gjörek Štefana šena 1 kor., Hanc Marko 40 fil., Horvat Janoša íena 10 fil., Godina Marko mlajši 1 kor., Donko Magda, Lebar Štefana šena, Kreslin Štefan lediéen vsaki 1 kor., Vučko Bara i Raduha Menka vsaka 20 fil., Bog platL (Dale.) Lepo pa plemenito zjediniti bi moglo biti vsigdür naše prizüdevanje. Tak bi vsaki naš števce na prijeten način lejko pridobo med svojimi znanci vnogo mlaéno düšo, ka bi se bole poverske misli.-Mesto toga, kü pri krsti, pri godovni, pri svütovčini pa pri drügih pri- likaj darfljejo nevolne ali pa malovredne dara. bi mogli naši čtevci zabrati za dara takle predmete, šteri poleg svoje lepe, umetniike pa rasveselive oblike obüdijo tüdi špomin na zviíenost naše vere, pa ga obdržijo živoga v tistih, kem so se dari podeli!!. Takši dobro? dojšli dari so napriliko ceeva, škapuleri, veri-iiee okoli šinjeka z križecom, čisla, vöre u res-petjom pa drüga zlata pa srebrna darila, Štera so lepo izdelana pa poleg toga majo jako ni-siko ceno, kak se to vidi s cenika, šteroga pošle i obston pa poštnine prosto na dobrom glasi stoječe krščanske razpoiiljalniee H. Suitner. Ljubljana šteo. 94S. Najnovejše. Rusi v Volhiniji napadajo — brez vsptka. Na zapadnom bojim velika bitko izda trpi. Sovražnik j* ne dosegeo vspehov. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in žejo gaséèe si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, mal-katelkü, mela, pomeranèe stračnica in vi-šnjü. Neuspeh iskljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi s natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 6 takših delešev se doda edna porejja brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delamice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavoi s tov pijaèov okrepéajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko]" zmožnosti Janez Grobeh, drogerija »pri angelju* Brao Štev 85 Moravsko. karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko poíljeje v ítemplnob. Takši küitoai se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših droreriiah. V NOČNOJ TEMI ali v tmiènik prostorih vsikdar lehko vidimo keliko je vüra, ne da bi nam trebelo viigüti srečo ali víigalice če imamo züneeljivo Radium vöro v žepi. Küpimo pa jedino samo Sitt- nerovo Radium vüro, zato ka te trajne svetijo in se v tem ne dajo primerjati s slabimi konkurenénimi svetečinei vüra-mi, Šterih svetečü fosfornamasa t kratkom pobledi. K t 4 Veliko izbiro vür, verižic, prsta-nov, zlstniae in srebrnine najdete v velikom illustriranom ceniki šterogü lehko vsakši po dopisnici utctonj in poštnine proctc prosi l Št. 600. Fina prava nikel remontoar vüra, ide v kaménji s prima sveteéim radium k»-zalnikom in kazslcoma točno vrejema 8.40 K BL 12,80. Rüdium hüd. cvetoča v noči 9.70 1279. Modernarsdinm vüra stoječa 18.— 712, „IKO“ nikel. en. vüra 15 rubinov........ 14.— 735. Srebrna cil rem. vüra 16 rubinov „13.— 422. Niklna verišica K 1.76, duga .• ...... 1.™ — 1450. Pakfong verišica, trajno . lepa . . . , ... . . 2.80 813. Srebrnü vüra iü gospé z zlat, obročom . . . . . 12.— 817. Srebrna vüra za gospé dva pokrova ........ 13.— 1548. Srebrnü nürokvies s tula vürov . . ...........25.— 1149. Srebrna broška .... 1.60 1673. Srebrni vühani .... —.90 1675. .Srebrni vühani .... 1.30 1627. Vühani zlato na srebri . 3.40 1113. Vühani zlato aa srebri, bolša kükovost......... 5.50 979. Srebrni privesek masiven 2.— 410. Nikel anker Roskopf vüra 4.10 1203. Dobra büdilka ..... 3.50 , 1265. Demant na rešenje etekla 5.60 » „ 1264. Demant la moèpejjie steklo.. (glás) 7 . ....... .60 . , 1316. Lepa vüra na nihalo(minoto) 1 J.60 „ „ 1360. Lepa etenakü vüra . . « 4.80 „ „ 1371. Vürü kuksvica, vsake pol vüre ali vsako vüro kuka 9.76 w „ 1381. Kühinjska vüra ide 8 dni 7.26 „ , 1223. Letnü vüra ide 400 dni 34.— „ , 1318. Móderna vüro a nihülom (minotov) ....... 17.40 * ,, 83. Doublé zlata veriiiea, jako lepa ......... 7.60 e „ 96. Doublé zlata veriiiea mo- derna............ 7.— m ,, 89. Doublé zlata vüra ... 6.90 „ . 115. Doublé zlat! lane za okoli sinjekü ........ 2.36 m „ 328. Doublé zlata narokvica . 2.70 „ „ 1142. Srebrna broškü .... 2.50 e Jezere priznalnic kak sledeča: Za brezplačno popravili lepo hvala. Na Vüše sporočilo, ka mi vlaganje novoga kamna ne bote računala ker pripišüjete izpad kamna napaki v prstani, sam bila jako ienenadjenü. Za povračilo Vam odgovorim z novimi na-ročbami in belešim u odličnim spoštovanjona zahvaljüjoèa se Marija Vaniek, Zagreb, Ga-jeva ulica 40. - Krasen cenik zastonj in franko. - po poveetji ali če se posljejo penezi naprej. Kaj se ne vidi, če izmed. Vsaka vüra je najtočneje repasirana, nama-zana in se zapira brezplačno. Lastva tovarna vür t Švici. Zlata vüra brezplačno bliže v ceniki! Ne je podrüžnical Krščanska Svetovna razpošiljalnica. Ne je pedrHžnica! Lastva precizna znamka „IK0 svetevoaznana. Nyomatoit az Egyházmegye kőnyvny|pinda gyorss*jtóján Szombathelyen.