62. številka.
U Ljubljani, v petek, 16. marca 1906.
XXXIX. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 45 K, za pol leta IS K, za četrt leta 8 K tO h,  za en mesec 2 K 30 h.   Za Ljubljano h pošiljanjem na dom za vse leti
U K, za pol leta 19 K, za četrt leta 6 K. za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto $9 K, za pol leta 11 K, za eetrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K &o h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na uaročbe orez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanita se plačnie od peterostopoe petit-vrste po 12 h, če 8e oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoh* irankovari. — Rokopisi «*e ne vračajo.       Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. —   Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva lelelon št 34.
Posamezne Številke po 10 h.
Upravništva telefon št. 85.
Uolilna reforma pred parlamentom.
Na D u n a j u, 15. marca.
Začetkoma današnje seje so vložili poslanec W o 11* in drugovi nujni predlog, tičoč se Gralieije, v katerem zahtevajo, da se ta dežela loči od drugih cislitvanskih dežel in se ji da približno tako samostojnost, kakršno uživa ogrska državna polovica.
Nato se je nadaljevala debata o volilni reformi.
Prvi je govoril mladočeh dr. Kramar; V svojem govoru je naglasa!, da je bil v vsej debati najznamenitejši govor zastopnika češkega ve-leposestva ne samo radi tega. ker se v govoru toplo naglasa avtonomija, marveč tudi zbog tega. ker je iz njegovih izvajanj res vel pravi socialni duh. Z načrtom pa, da bi se volilna reforma zgradila na podlagi stanovskih organizacij, se ne more strinjati, ker bi to bilo velika nevarnost za vse naše zakonodajstvo, ako bi nadaljevali delo atomiziranja. ki smo ga itak imeli v privilegirani volilni pravici, in ako bi Še več nasprotstev zanesli v javno življenje. Veleposestniki se pritožujejo, da so z novo volilno reformo takorekoČ vrženi iz parlamenta. Temu pa ni tako, saj jim je zagotovljena tako, kakor vsem drugim volilna pravica, dasi so jim odvzeti dosedanji njihovi privilegiji. Res je, da se marsikateri, ki sedi sedaj v zbornici, ne bo vrnil v parlament po prvih volitvah, izvedenih po novi volilni reformi, takisto gotovo je pa rudi, da bodo tisti, ki bodo energično delali in se organizovali, v dogledneni času zopet prišli v parlament. In ako se bo kdo izmed današnjih privilegi-rancev povrnil v zbornico, bo njegovo stališče docela drugačno, kakor je bilo doslej, in nikdo mu ne bode mogel več očitati, da sedi v tej zbornici na temelju kakega privilegija. Da pa pri-vilegiranci izginejo iz parlamenta, za to je že pač skrajni čas, zakaj nikdo ni parlamentu tako škodoval, kakor ti ljudje. Ti privilegiranci so onemogoče-
\-ali  vsako  res parlamentarno vlado in ji vzeli možnost, vladati tako, kakor bi zahtevale koristi države. Takozvane državne  potrebe   so doslej vladi dovoljevali po večini privilegiranci, zato se izraža sedaj bojazen, da ne bo v bodočem parlamentu, kjer ne bo več teh ljudi, nikogar, ki bi imel zmisla  za tt   državne potrebe. Take trditve  so komične in neutemeljene. Slaba bi bila  taka  država, ki bi se morala bati, da ne bo dobila tega, kar je potrebno za življenje,  ako se iz-nebi privilegirancev in da oblast v roke ljudstvu samemu. Naravno je, da bo v novi   zbornici   nastal   za vlado kategorični imperativ, da ustvari pogoje za pozitivno delo.   Tega pa ni mogoče  drugače  doseči, kakor z nacionalnim sporazumljenjem  in na ta način, da se parlamentu odvzame vse, kar ga zavira v njegovem delovanju. Ako bo država v resnici izpolnjevala svojo dolžnost napram vsem narodom, ji  bodo  ti narodi radevolje dovoljevali  vse ono. kar ji je potrebno za življenje,  ne  da  bi  bilo v to treba privilegirancev. Glede na zunanjo državnu politiko je izjavil govornik, da se v tem oziru ljudskega parlamenta ni bati. Vsi narodi, ki bodo zastopani v bodoči zbornici, ne bodo zahtevali glede zunanje politike ničesar drugega kakor mir. mir in zopet mir. Ljudski parlament bo od vlade zahteval samo to, da ostane Avstrija država miru in temelj evropskega in svetovnega ravnotežja. Ako se pa hoče to razmerje ohraniti,  se  mora  oživotvoriti dobra in pravična volilna reforma. Ali je pa predložena volilna reforma dobra? Ne ! V socialnem oziru je popolnoma ska-žena.  ker je  zopet  ustvarila kurije. Govornik je nato obširno razpravljal o predloženi volilni reformi in dokazoval,  da znači vladni načrt veliko krivico napram Slovanom. Predvsem je krivično, da se hoče Nemcem zagotoviti prevlada z ozirom na njihov kulturni in gospodarski razvoj. Nemci naj nikar ne očitajo drugim narodom kulturne zaostalosti,ker so bili oni tisti, ki so druge narode  dosledno zavirali v njihovem kulturnem razvoju. Cehi
bodo za volilno reformo glasovali samo, ako bodo z njo odstranjene kri-\ i B, ki so se doslej godile češkemu narodu.
Ob koncu svojega govora se je dr. Kramar zavzemal za reforme v narodnem oziru, za decentralizacijo uprave in za spoi azumljenje med avstrijskim] narodi.
Ko je svoj govor, končal, so mu njegovi somišljeniki viharno ploskali in mu čestitali.
Za Kramarem je govoril poljski poslanec K. pl. \ b r ahamo \vicz, ki je izjavil, da glede volilne reforme nima ničesar dostaviti izvajanjem poljski h predgovornikov
< Tovornik je obširno polemizoval proti baronu Gautschu in mu očital, da je optimis! in mož. ki vsak hip menja svoje prepričanje in svoja načela. (Jautsch je očital Poljakom, da so bili zato, ker so vedno votirali za državne potrebe, od države plačani. Takšen izraz je dopusten samo, kjer se gre za razmerje med gospodarjem in služabnikom, kjer se pa gre za razmerje kake stranke nasproti državi, je takšen izraz naravnost nečuven. Ako je poljski klub podpiral avstrijsko vlado, je to storil iz patriotizma, ne pa zbo£ tega, da bi se mu ta podpora drago poplačala. Poljaki žele, da ostane stališče avstrijske države, v kateri jim je zagotovljena narodna eksistenca, neomajano, ker je to v njihovem interesu, zato so vselej radevolje dovoljevali državi, kar ji gre. Abrahamo\viez je nato polemizoval proti D a s z i n s k e m u in plediral za nemško-češko spravo, ki je glavni po-j goj, da nastanejo normalne razmere v državi in se zagotovi miren in aspeŠes razvoj državnega organizma.
Posl. dr. Lecher je govoril o reformi poslovnika in se izn'k*>l proti temu, da bi se z novim poslovnikom onemogočila vsaka obstrukcija. Ob-strukcija je važno orožje za manjšino, zato je treba dobro premisliti, predno se to orožje da iz rok. zakaj nobena stranka ne ve, ako ne bo prišla v položaj, da bi krvavo potrebovala v svojo obrambo — orožja  obstrukcije. Go-
vornik je nato obširno in temperamentno razpravljal o reformi gospodarski- zbornice in sklenil svoj govor z besedami: Upam in nadejam se, da bo ta parlament, ki je že videl toliko dni svojega ponižanja, ki je že toliko pretrpel, izdihnil svoje življenje, izvrši vsi delo, ki mu bo zagotovilo častno mesto v zgodovini.
Posl. grof Serenyi se je izrekel za splošno volilno pravico, slonečo na stanovskih organizacijah, a proti splošni in enaki volilni pravici; zahteval je, naj se preje pre-drugači državnozborski poslovnik, predno se hoče uvesti novo volilno reformo.
Hrvatski poslanec dr. I v č e v i ć je zagovarjal volilno reformo ter pobijal italijanske zahteve, da se mora v Primorju zvišati število italijanskih mandatov. Končno se je izrekel tudi za reformo državnozborskega opravil-nika. — Prihodnja seja je jutri dopoldne.
Pred shodom zaupnikou narodnonapredne stranke.
IX.
Pogoj in jamstvo politične moči vsakega naroda je gospodarska sila. Narod, ki ni gospodarsko trden, je v današnjih časih izgubljen.
Slovenci smo v tem oziru tako na slabem, da že slabše ne more biti. V drugih narodih je nacijonalno premoženje uspeli stoletij, sad dela mnogih generacij. Med Slovenci tega ni. Od svojih prednikov nismo takorekoč nič podedovali in zato je naš gospodarski razvoj tako zaostal.
Zemljepisni položaj slovenskih dežela je skrajno eksponiran. Nemški narod se mogočno množi in razvija in naravno je, da sili prav v naše kraje, ker le tod pride do morja, s katerim mu je odprta pot v Malo Azijo in naprej. Svetoven proces se pripravlja in v tem procesu se odloči naša narodna eksistenca. Samo ako bomo gospodarski trdni, je mogoče, da se ubranimo.
Gotovo je kmetski stan najbolj zdrava korenina človeške ilružbe in vsakega naroda. Kmetski stan je tisti veliki reservoir, iz katerega dotaka drugim stanovom vedno sveža kri in kmetski stan je v narodnem gospodarstvu kot producent in kot konsu-ment velikega pomena. Toda kmetska produkcija je omejena, stanje kmetijstva je vedno težavnejše in kmetijstvo ne stvar j a bogastva. Dober in delavan kmet danes lahko še izhaja za silo in če je varčen, tudi še prihrani kaj malega, ali premoženja si dandane- s kmetijstvom ni pridobiti. Razmere so take, da pada od leta do leta konsu-macijska sposobnost kmetskega stanu, v prvi vrsti vsled indolentnosti, za-pravljivosti in zadolženja, in s tem gineva tudi gospodarska trdnost srednjih stanov.
Bodočnost slovenskega naroda je odvisna od njegove gospodarske ^ i 1 e — ta pa je odvisna od industrijalizacije slovenskih dežela. Samo velika industrija in velika trgovina stvarjata bogastva. Lega naše domovine je taka, da je industrijalizacija naravna stvar. Kdor bo slovenske dežele industrij aliziral, ta bo v njih gospodar in če izvedejo to industrijalizacijo Nemci, je čisto gotovo, da bodo v naši slovenski domovini gospodovali Nemci in da izginemo Slovenci brez sledu.
Samo politični otroČaji se morejo tolažiti, češ, dosti čez 1000 let se že Nemci trudijo, da bi nas raznarodili, če se jim ni posrečilo prej v ča-m narodne nezavednosti, se jim tudi ne bo zdaj, v času zavednosti. To so puhle dijaške fraze. Nemci nas niso mogli popolnoma germanizirati vsled razmer, ki so vladale v prešnjih časih, a vzeli so nam mnogo ozemlja. Kajni dr. Gregorij Krek mi je večkrat pripovedoval, da je dobil dokaze, da so še koncem 18. stoletja v Lipnici (Leibnitz) bili vsi prebivalci Slovenci in da so v samem Gradcu na sedanjem Lendplatzu in doli ob
LISTEK.
U hiši žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
(Dalje.)
Prosen se je takoj lotil naročenega dela. Ves dan je sedel v mestni knjižnici in pisal, tudi če mu je začel krč lomiti prste. Doli pod okni, nasproti staremu sv. Antonu je že začelo zeleneti drevje, ali Prosen ni ne enkrat pogledal na te prve pojave zgodnje pomladi. Se toliko časa si ni vzel, da bi se oddahnil. Delal je hitro in izvršil svoje delo v Štirih tednih, dasi bi bil vsakdo drugi rabil za to isto delo še enkrat toliko časa.
Ko je bil rokopis lepo zložen in povezan, ga je Prosen nesel v Markovo stanovanje. Storil je to nalašč ob uri, ko je vedel, da Marka ni doma. Naslednje jutro je dobil poštno nakaznico za sto goldinarjev z lako-ničnim pristavkom: „Prejel sem rokopis in sem ž njim zadovoljen. Izvolite mi potrditi sprejem honorarja."
Prosenu so se roke tresle, ko mu je pismonoša odštel nakazani denar. Take vsote še ni imel v rokah, zanj
je bilo to celo premoženje. Skoraj bi ga bilo obšlo čuvstvo veselja, toda premagal se je: samo denar je ogledoval vedno in vedno, kakor bi sam sebi ne verjel, da je postal lastnik tolike vsote. Potem pa je začel raz-mišljevati o svojem in o Markovem postopanju in skoro ga je bilo sram. Priznati je moral, da je postopal Marko izredno velikodušno in da se je v tej velikodušnosti celo umaknil vsakemu izrazu zahvale. Prosena je to malo jezilo, kajti ni vedel, kaj naj zdaj stori. Spisal je lakonično pobotnico, da je hvaležno prejel plačilo za naročeno delo. a ni vedel, Kako bi jo izročil Marku.
„Ce jo pošljem s pošto, bi lahko rekel, da sem brutalen in neomikan človek; če jo nesem osebno, se moram zahvaliti za izkazano dobroto, čeprav sem denar s svojim delom zaslužil."
Končno se je Prosen vendar odločil, da nese pobotnico osebno Marku.
„Denar me je omehčal; ako bi bil bogat, bi bil morda celo jaz dober Človek," je rekel sam pri sebi, a čutil je dobro, da s tem zanikuje glavna svoja načela.
Marko je sprejel Prosena z velikim začudenjem.
„Vi ste ? Nisem mislil, da se še kdaj vidiva -
...Moral sem priti," je rekel Prosen, v kaj ti priznati moram, da sem vam delal krivico. Slabo sem vas sodil, vi pa ste napram meni ravnali plemenito in menda že tudi napram marsikomu drugemu. A tudi vi, gospod, imate o meni napačno mnenje. Ko bi poznali mojo nesrečo, bi mi odpustili, da sem zlobno bitje, kajti spoznali bi, da ne morem biti drugačen." — Marko je bil hipoma ves premenjen.
„Izvolite sesti," je rekel svojemu čudnemu sovražniku. „Kar sva govorila pri najinem prvem sestanku, je moje srce že pozabilo. Ko bi bili takrat govorili z menoj tako, kakor danes, bi bila lahko že prijatelja. Skoda izgubljenega časa. Sicer pa — bodi že vaša nesreča kakršnakoli — premladi ste še, da bi že smeli obupavati. Kaj zato, če ste revni; saj se to lahko vsak čas premeni. Revščina — ah, to ni najhujše; treba je le delati, upati in pogumno hoditi svojo pot in kmalu je bolje. Jaz vam poj dem rad na roko in ne bom nikdar zahteval, da mi morate biti hvaležni."
S trpkim usmevom je na to odgovoril Prosen:
.. Ko bi bil jaz samo reven verujte mi, nikdar bi ne rekel, da sem nesrečen. Ne poskušajte uganiti moje nesreče: to je tudi nemogoče; ali moja nesreča je tolika, da imam pravico sovražiti ves svet.
„Prijatelj — meni se zdi, da močno pretiravate. Dokler je človek mlad, zdrav in krepak, mu je svet vedno odprt —"
Prijazne, dobro lastnost m sočutje razodevajoče Markove besede so Prosena popolnoma potrle. Ves njegov ponos je izginil, vsa bolest njegovega srca je udarila na dan. Stisnil je glavo v roke in bridko ihteČ povedal Marku, da je pohabljenec in mu pojasnil, kako ga je zadela ta nezgoda.
Marko je bil globoko ginjen. Prosen se mu je zasmilil kakor še nikdar noben človek.
„Ubogi dečko. Ne najdem besede, ki bi vas mogla tolažiti," to je bilo vse, kar je mogel Marko reči in le iz-težka je zadrževal solze.
„Žarne ni tolažbe," se je oglasil Prosen. „Ko bi me bili v mladih letih učili, naj se vdam v svojo usodo, bi bil danes morda drugačen. Ali prepuščen sem bil sam sebi, kakor pes, ki nima gospodarja, svet me je neusmiljeno pehal sem in tja, trpel sem
povrh se mraz in glad in postal tako hudoben. Danes mi je nemogoče, da bi vdano prenašal svojo usodo. Zavržen človek sem — ničesar nimam, želim si pa vsega in zato me je samo sovraštvo in ne pozna moje srce drugega hrepenenja, kakor da bi se maščeval nad vsem človeštvom. Predno umrjem, moram še ugrizniti ljudi tako, da bodo zatrepetali strahu in bol Umreti hočem, ker svoje nesreče ne morem prenašati, ali umreti hočem v veliki družbi, v družbi veselih in srečnih ljudi, takih, ki so se me vedno ogibali, kakor bi bil kužen."
In hoteč preprečiti vsak ugovor je Prosen vzel svoj klobuk in se je poslovil.
„Še enkrat, hvala Vam, kar pit mi storili. Morda se ne vidiva nikdar več, kajti z Vašo pomočjo sem se znatno približal svojemu smotru. Hvala vam prvi Človek ste na svetu ki je iz mojih ust slišal te besede in tudi zadnji. In ko bom izpolnil svojo nalogo      sodite me milo.M
Po teh besedah je Prosen zbežal, Marko je strmeč gledal za njim, potem pa se vrgel na svoj sedež in vzdihnil: Umejem ga; revež je vseh revežev. (Dalje prih.)
Muri do Karlave prebivali le Slovenci. Vse to in še mnogo drugega se je potopilo v nemškem morju. In takrat ni bil ^ takega gospodarskega življenja, kakršno je dandanes Zdaj se komunikacijska sredstva tako razvijajo, raste promet, napreduje industrija tako. da sega vpliv tega gospodarstva v naj oddaljenejše vasi. Dokler bomo Slovenci samo agrar c i, se bomo že še nekako ohranili, dasi vidimo na Koroškem in na Štajerskem, kako gineva slovenstvo, dasi še ne čuti vpliva germanizacije. Ali agrarci ne moremo ostati, prvič, ker se bode razvila industrijalizacija tudi proti naši volji, in drugič, ker moramo kot agrarski narod počasi izkrvaveti. Samo če sami industrijaliziramo* - v o j o domovino, si oponiorerno gospodarsko in si zagotovimo narodni obstanek —- drugače ne.
To je upoštevati tudi narodno-napredni -rranki pri sestavljanju njenega gospodarskega p r o -g r a m a. Program zamore dati samo okvir. U stvariti se mora seveda program za ves narod, tako da ne bo izločen noben sloj. realen program, ki računa z današnjimi razmerami in aktuvalninii potrebami. Seveda, kjer ni eneržije. delavnosti, podjetnosti, varčnosti in treznosti, kjer ni smisla za napredek, tam, tudi najlepši program nič ne pomaga.
Volilna reforma.
Dunaj, 15. maja. V poslanskih krogih se govori, da se je vlada odloČila za IS novih mandatov, ki jih dobe Nemci. Italijani. Poljaki in češki agrarci. Zadnji dobe dva nova mandata.
Debata o volilni reformi se zaključi v parlamentu šele prihodnji četrtek. Za glavnega govornika contra je določen posl. grof S t tir gk h, pro pa posl. dr. E D e n h o c h. Takoj nato se izvoli odsek, kateremu se izroči volilna reforma. Za načelnika temu klubu je izbran mladočeški poslane-dr. Začek. Ker se divjaki ne morejo zediniti zaradi mandatov v odseku in ker tudi neodvisni poljski poslanci zahtevajo, da bodo zastopani v odseku, namerava se število odsekovik članov zvišati <»d 48 na 50.
Svobodni nemški poslanci nameravajo v odseku zahtevati, naj se obenem z volilno reformo izvede tudi reforma gosposke zbornice, nadalje, da je dovolj, ako volilec prebiva v volilnem okraju, ne da bi moral biti ravno v dotičnem kraju, a katoliškim duhovnikom je aktivno in pasivno volilno pravico toliko časa odvzeti, dokler rimski papež ne prizna veljave avstrijskih zakonov tudi za katoliške duhovnike.
Zvišanje pokojnine vdovam državnih uradnikov.
Dunaj. 15. marca. Vladna predloga o zvišanju pokojnine uradniškim vdovam stare kategorije obsega tri paragrafe. V £ 1. se določa zvišanje za 25" 0. rako da znaša -kupno zvišanje 75" p prvotne normalne pokojnine. V to svoto se vštejejo tudi milostne doklade, ki se dovoljujejo k normalnim. >. *2 določa, da stopi zakon v veljavo takoj z dnem, ko se razglasi. V utemeljevanju je rečeno, da vlada uvideva. da so se gospodarske razmere zadnja leta poostrila. tako da se je treba ozirati na gmotni položaj uradniških vdov. Zakon se je brez prvega branja izročil proračunskemu odseku
Absolutizem na Ogrskem.
Budimpešta, 15. marca. Minister notranjih zad^v je naročil mu-nicipijskim zastopom. da sestavijo volilne imenike. Vkljub temu razglašajo z merodajne strani, dana nove volitve ni misliti poprej, dokler se položaj ne zboljša tako. da se bo mogoče zanesti na mirno delovanje parlament a.
Koalicijski odbor je sestavil poziv na narod, ki se sklicuje na nezakonitost sedanje vlade ter graja komitate. ki so opustili pasivno   resistenco,   da   zopet izročajo
državne davke in rekrute, češ, da je tako postopanje n ep a t r i j o t i č n o.
Sin bivšega državnega finančnega ministra Friderik pl. Kallav, ki je bil dosedaj huzarski nadporočnik, je odložil svojo šaržo ter pisal predsedniku neodvisne stranke, da so ga k temu koraku pripravili sedanji dogodki na Ogrskem. Končno izjavlja, da se pridruži stranki velikega Kos-s ur ha. ker upa v tem taboru najuspešneje delovati za blagor svoje trpinčene, uboge domovine »gotovo bi rad dobil — mandat1.
Nova vlada na Srbskem.
Bel grad. 15. marca. K današnji seji skupščine je prišla tudi opozicija polnoštevilna. S tem je ob-struk<?i]a končana. Ministrski predsednik Ci ruj i c- je razvijal program nove vlade ter poudarjal, da bo njegova vlada ostala verna programu prejšnje vlade. Skupščino še čakajo važne zadeve v tekočem zasedanju, kakor trgovinske pogodbe, nova oborožitev armade, razširjanje železniškega omrežja i. t. d. Obenem je prosil, naj se zasedanje skupščine odgodi do *2*2 aprila, do katerega časa bo mogoče dognati  trgovinske pogodbe.
Trgovinski provizorij z Avstro-O grško se sklene na temelju največje ugodnosti. Srbija se odpove carini na živino po starem tarifu ter je pri volji, da avstro-ogrske blago, ki je došlo v Belgrad do 1. marca t. 1., zaearini po starem tarifu. Meje za izvoz in uvoz se kmalu odpro.
Proračun za Macedonijo.
Carigrad. 15. marca. Po dva-meseČnem delu je mednarodna finančna komisija za tri macedonske vilajete sedaj dogotovila proračun za turško leto 13*2*2 14 marca 190H do 13. marca 1907 Proračun izkazuje S4,55b.t>6*2 piastrov za civilno upravo. 147.915.985 piatrov za vojaško upravo in 35,422.109 piastrov afektacij. tedaj skupno *267,S94.75rj piastrov. Izdatki so za 13,918.815 piastrov večji, kot so bili lani. Dohodki so proračunjeni z 190,405.919 piastrov. to je za 17.1 «'»8.200 piastrov več kot lani. Novi davki so: osebna dohodarina. koleko-vina in oproščevalnina od vojaščine. Skupni primanjkljaj znaša S*2,255.636 piastrov. ki jih mora plačati turška vlada v dvanajstih mesečnih obrokih ;  ■ »vS.54«' piastrov.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd. 15. marca. Ministrski svet je sklenil, opozoriti lokalne oblasti, naj strogo pazijo, da se ne bo kje začelo ščuvati nižje sloje na Z i d e. Provzroči-telje je takoj naznaniti ministrstvu notranjih zadev.
Moskva. 15. marca. V 'iti. kjer dela general Rennenkampf mir. so včeraj zopet obsodili na smrt Šest oseb, med njimi ravnatelja narodopisnega muzeja K u n ez o v a. Na vseh sibirskih kolodvorih in vlakih so nabiti razglasi, da bodo za vsak napad na kakega orožnika ali železniškega uradnika takoj pomorjeni vsi kaz-nenci, ki so za poroke v ječah. Zaprtih je 600 oseb. ki naj jamčijo za mir.
Petrograd. 15. marca. General Steselj pride že prihodnje dni pred vojno sodišče. Druga zanimiva pravda bo v zadevi admirala Nebo-gatova, ki je bil po bitki pri ('u-simi izključen iz mornarice. Neboga-tov pa trdi, da je poraz zakrivil B o-ž d es t v e n s k i j. Za priče zahteva takratnega mornaričnega ministra B i-rileva. vse poveljnike vojnih ladij, ki so se bojevale v Korejskem zalivu, končno pa tudi japonska admirala Toga in Devo.
Nemčija proti Poljakom.
Berolin, 15. marca. Pruska naselbinska komisija je v preteklem letu vkljub pomnoženemu fondu nakupila med Poljaki le 3*25 posestev proti 447 leta 1904.. pri tem pa je morala plačati hektar za 160 mark dražje kot dosedaj. Na prodaj je dobila le male kmetije, a nobenega velepose-stva. Najbolj pa jezi komisijo, da je med njenimi naseljenci le malo narodno zavednih ljudi, temuč često-krat zopet prodajo od komisije za nizko ceno kupljena  posestva  z do-
bičkom nazaj Poljakom, tako da ima komisija le velike stroške.
Maroška konferenca.
Madrid, 15. marca. Sporazum-ljenje se še vedno ni doseglo ter se sploh ne ve, kedaj bo prihodnja javna seja V komisijski seji je predložil francoski delegat načrt o policiji. Nacrt zahteva, da naj maroško policijo organizujejo francoski in španski častniki, a vse se naj prepusti, sporazumu med temi častniki in maroškimi ministri. I > kaki kontroli tretje velesile načrt ničesar ne omenja.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. marca.
— Osebne vesti. Višji inženir v državni stavbin>ki službi g. Fran Pavlin je dobil naslov in značaj stavbnega svetnika. — Prolesor na višji realki ljubljanski g Avgust Nemec ek je šel v pokoj na lastno prošnjo in dobil tem potom nasl<j^ šolskega svetnika
Puhlo bahaštvo. Klerikalci
se bahajo. da so nabrali '241.264 podpisov zoper reformo zakonskega prava. Človek se spričo te divje agitacije predvsem vpraša: Ć e m u se vtikajo celibatski duhovniki v zakonske zadeve? Katoliška cerkev je s tem. da je vpeljala i elibat. omogočila svojim duhovnikom, da prav pridno menjavajo svoje .žene*. To vidimo vsak dan. Kdo pa živi tako razuzdano, kakor različni duhovniki, ki se ne pečajo samo s svojimi ..kuharicami**, s katerimi so po rokovnjaško poročeni. nego tudi prav pridno zapeljujejo omožene žene in dekleta, skrb za nezakonske svoje otroke pa prepuščajo drugim. Duhovniki so si na prav iep način prihranili poročanje in raz-poroČanje in lahko vsak praktično izvršuje turške navade. Nekateri so tudi res pravi sultani in imajo vse polno ljubic. Kri ni voda. Kdor je kdaj opazoval v hotelu .Union**, kako se tista duhovska kompanija, ki se zbira okrog Lam-peta in Smolnikarja, zaganja v vsako kiklo. tisti se ne čudi, da so ti ljudje tako zagrizeni celibatarji. ker jim vsak hip omogoča -razporoko**. C e -libatar-tvoje n a j p r i p r a v -nejši pripomoček za razuzdanost. A zakaj se duhovniki tako vojskujejo zoper razporoko? Samo zato. da bi obdržali ž e n s t v o v sv o ji oblasti in imeli novo agitacijsko sredstvo. Tisti podpisi, ki so jih zbrali, pa nikomu ne imponiraj o. Če je na protestu podpisanih *241 *2*>4 ljudi — vmes je največ žen-k in otrok — je to le dokaz, daje na Kraj skem vedno 241.264 zabitih ljudi. Stvar sama pa se s temi protesti ne bo ubila. Ako sedaj ne. se pa izvede reforma zakonskega prava pozneje, — izvede se pa gotovo, ker napredek se ne da zadržati. Celibatarji so se sicer še vedno ustavljali v-akemu napredku, ali končno so bili tudi še vedno premagani in so se morali vdati. In tako bo tudi z vprašanjem o reformi   zakonskega prava.
Po občinski volitvi na Jesenicah« Zmaga n:trodnonapredne strank^ na Jesenicah je obudila veliko veselje v vseh rodoljubnih krogih. Podlo izdajstvo fajmoštra Za-bukovca pa je temu človeku nakopalo največje zaničevanje vpeti narodnjakov. Kako veselje je provzroČila zmaga, pričajo tudi naslednje brzojavke, ki so došle vodstvu narodnonapredne stranke na Jesenicah. Iz Prage je došla naslednja brzojavka: -Možem, ki so se za naroda pravice borih in rešili Jesenice — slava! Adlešič, Brelih, Bucek, Bemot, Berce. B3*dlo. Bavdek, Badjura, Celestina, Cigoj, Domicelj. Ferfula. Flndernik, Goljevšček. GuliČ. brata Hacin, Hro-vatin, Jošt, Kreč. Kremenšek. Kukec. Ki-ove . LavrenčiČ. Lah, Mara, Matko Pavlin. Pretnar, Kekar, Steblovnik, Lonc, Toplak, Zatar, Žnidaršič— Iz Metlike je došla naslednja brzojavka: .Živela zmaga! Čast naprednim volilcem. Rodbina Gustin sen.** — Iz Medvod je došla naslednja brzojavka:   .K pomembni zmagi napred-
nih Slovencev kličemo navdušeni: Živela napredna ideja in živeli bori-telji za njo. — Medvodčani in 8o-rani **
— Poštna vest. Poštna pomožna uradnica Rafaela Cesuik v Brežicah je dobila službo poštne upraviteljice pri Sv. Vidu niže Ptuja.
— Iz seje deželnega šolskega Sveta. Stalni so postali na svojih dosedanjih mestih: Fr. Pire v Petrovi vasi okraj Črnomelj . Amalija V ar d j a n v driblah. A v r e 1 i j a B i >>-zec v Dvoru, Ana de Toni v Rov-tah in Marija pl. Kieinmavr v Horjulu. Začasna učiteljica Friderika Kalmusv Gorjah je postala stalna na Planini, učitelj na rudniški šoli v Idriji Stanislav Legat pa je postal začasni vodja v Spodnjem Logatcu. l^citeljica v Domžalah M a-rijana Jamšek je šla v pokoj — Razširi se enora.zrednica v \ rbovein v dvorazrednico. dvorazrednica v Koroški Beli pa v trirazrednic'....
— Repertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne -Dramatičnega društva se nam piše : Danes se igrata prvič in zaradi konca sezone tudi poslednjie krasni dve i Iramski n o-viteti: Turgenjeva drama .Tuji kruh" in Begovićeva komedija .Ve -n u s v i c t r i x. Zmagoslavna Venera . — V nedeljo popoldne se igra • LrugiČ v sezoni narodna igra - D i v j i lovec** za lože nepari: — zvečer gostuje slavna hrvatska umetnica ga. Ljerka pl. oramova v veliki vlom drame .Madarue San s
O 77
gene.** Abonirani sedeži ne veljajo : za lože par. — V ponedeljek popoldne ni predstave: pač pa gostuje zvečer zadnjič v sezoni gospa Irma Polako v a iz Zagreba v opereti .Zvonovi kornevilj-s k i ** Abonirani sedeži ne veljajo: za lože nepar. — V četrtek, dne *2*2. t. m. prvič velika operna noviteta .T ose a** G Puccinija kot častni večer primadonne gospe Marije Skalo ve. S t<> opero se sezona zaključi.
Narodna čitalnica v Ljubljani. Spored zabavnega večera ine 17. mar^a. l.Dellinger: .Don Cesar**. uvertura. *2. Eilenberg: .Prihod pošte**, prizor. 3. Hildach: .Pomlad je prišla**, dr. Krek: -Tam zunaj je sneg**, samospeva za tenor. 4. Orienbach: -Or-feus v podzemlji**. uvertura. 5. Heinze: .Služkinja XX. stoletja**, šaljivi dvo-spev za sopran in alt. H. Pahor: a -Bom šel na planince**, b Žalosten glas zvonov**, c -Kje >o moje rožice**, potpuri. 7. _< 'akewalk**. ples zamorske dvojice. 8. Zaj< : »Domovini ljubi**, pesem za krilovko. 9. Mra-mornate skupin«^: a -Diskobolos-. b -Menelaus s truplom Patrokla**. c. -Kreugas in Damoseenes**. d -Zmagan Galec usmrti sebe in ženo**, e) »Borilca**. 10. Ples. Za pijačo in jedila poskrbel bode kar najbolje re-stavrater A. Bogovič.
Javno predavanje „Akademije". Jutri, v soboto točno ob osmih je v .Me-tnem domu** javno predavanje gosp. dr. F r. N u v a k a o reformi zakonskega prava ter o razdružitvi katoliškega zakona. Slovensko napredno ženstvo. ki se z&nima za to aktualno socialno vprašanje, naj M udeleži v čim največjem številu tega predavanja, da s tem obenem dokaže, da ne stoji pod vplivom starokopit-nih konservativcev in reakei-jonarnih mračnjakov!
Ure na frančiškanskih Zvonikih so tako v nerednem stanju, da je naravnost škandal. Frančiškanski samostan sedi na stotisočakih, ki mu jih je naneslo ljudstvo, a ne pride mu na mar. da bi popravil ure na zvonikih. Ker se na frančiškanske ure vidi z najbolj prometnih ulic, naj bi pater gvardijan vendar poskrbel, da se odpravi ta nedostatek. ki gotovo ni samostanu na čast.
— „Deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani" občni zbor bode v torek, dne 20. marca t. 1 , ob 3. uri popoldne v mah dvorani hotela -Ilirija-. Kolodvorske ulice št *2*2.
Avtomobilni šport. Pred \ tedni smo prinesli vest, da namerava neka družba avtomobilistov prirediti letos velikansko avtomobilno vožnjo, ki bo trajala *21 dni m ki poj de tudi skozi Ljubljano. Avtomobilisti so pa zdaj" premenili svoj program in ne narede pota skozi naše mesto. Vseh udeležnikov bo okoli lo<> do 14U med temi 100 francoskih;, prireditev bo pa stala najmanj 300.000 frankov
Olepševalnemu društvu v Rožni dolini pri Ljubljani na ljubo
predaval bode Sv. Jožefu praznik popoldne ob *2. uri v Rožni dolini g. ravnatelj Gustav Pire o sadjarstvu.
— Iz Spodnje Šiške *e nam
piše: Ob skoro polnoštevilni udeležbi se je snoei vršila pri nas obč. seja. Poleg drugih stvari je bilo na dnevnem redu posojilo za gradnjo šole in
pokritje  zanje    Po  nekaterih izpre-membah, ki jih je nasvetoval deželni odbor, se je sklenilo pobirati na užit-nino   nastopno   doklado:   Od vina 18° „,   od žganja '25" „. od piva 1 K 44 v  od  hektolitra  in  od sadjevca 37 v za hektoliter.  Gosp. Zorman je pa nasvetoval. naj bi se raje naložil" na  kvartirje   g. Zorman  ima hišo s kva-tirji! . kar pa ni obveljalo, ker na srečo v oiški ni mnogo .Zormanov Sklenilo se je najeti pri Mestni hranilnici ljubljanski posojilo 120.000 K. ki  ga  hranilnica   ponuja  po 41 proti 301etni amortizaciji.   Oglasil m je zopet g Zorman. ki je predlagal, naj bi  se  rajše  vzelo  posojilo pri Kranjski hranilnici, -ki nam lahk« kdaj kaj da. sem že govoril z gosp Luckmannom**.   Klici: „Kako  neki r Če bi bili Nemci, seveda!** Gospod Zorman: -Saj  tako lahko postanemo še Nemci, če nas oni posedejo.** G obč. svet. Lavrenčič je nato vprašal   župana,  kaj  je  s   tisto nemsk. Šolo. ki pod imenom .Die gute Haus-frau** hoče polagoma, ker nemore odkrito, na   tak hinavski način utihotapiti nemško šolo in pripraviti ugodna tla -šulfereinn-.    čeprav   je   v   Šiški že zdaj.   še  bolj pa v bodoče skrb Ij eno za dober šolski pouk. Gosp. županje odgovoril,   da   je tam za sedaj samo se otroški vrtec, ki   ga pohaja 70 d«/ 80 otrok,   poučuje   pa   neka   grofi ca. Auersperg.     Bivša    frančiškanka iz Ljubljane .    Sklenilo se je vprašati .> tem oblasti, kaj je na  stvari in kakšne vrste zavod j*- to    G   svet Pogačnik je stavil na to   predlo-, naj se       enkrat   vpraša  ljubljanski obč svet.   po   kakšni   ceni   bi  dajal SSSSa vodo. kar se je tudi sklenilo. K sklepu so se nekateri gg. svetovalci pritoževali, da prepozno  dobivajo vabila k obč. sejam, kar je župan obljubil popraviti. Pripomniti je pa še treba, da sedanji g. župan,   kakor  se je dalo sklepati že iz te seje  same. večkrat postopa precej  samovoljno  in svoje-glavno.  čeprav  predseduje jako delavnemu in vnetemu obč. svetu. H-je:   starokopitnost   in   napredek m moreta  voziti  enega  in istega voza V prostorih narodne čitalnice v Škof ji Loki  predava v deljo  dne   18 t. m. ob  S  uri zvečer g. dr. Vladimir Kavnihar iz Ljubljane o s o k o 1 s t v u in telovadbi Vsled  ravnokar ustanovljenega teh
vadnega  društva   -Sokol*   vlada n veliko  zanimanje  in je (»bile  udeležbe Istotam v nedeljo  *25   r   m. igra pri je-
- <" a r o v n i c a
predavanje pričakovati se vpriz«»n štiridejanka zeru**.
Narodna čitalnica v niku v nedelj B. i
dramatično predstavo. Vprizori m čarobna burka s petjem .K m ^ t -milijonar** ali deklica iz čarovne dežele.
Samomor,   v Beljaki   — je
ustrelil bivši poštni uradnik Edvard Walka.   pristojen   v   Novo mesto Podedoval je  bil  nekaj denarja, zapustil službo ter denar zapravil, končno pa prijel za revolver.
0 novi alpski železnici.
Ministrstvo je baje že podredilo novo progo Celovec-Rožek. Beljak-Rožek in Kožek Jesenice ravnateljstu v Beljaku, progo Jesenice-Trst pa ravnateljstvu državne železnice v Trstu Otvoritev proge <'elovee-L'ož^k j** določila za drugo polovico me*^,; maja, proge Uožek-Jesenice za mesec avgust in proge Beljak-Kožek za mesec september t. I.
»Pevskega in glasbenega društva v Gorici" moški in ženski zbor vprizoriia dne 17 in 18 marca 1906 f gledališki dvorani .Trgovskega doma** opero - V vodnjaku** Tri vinićarije   so zgorele
14. t   m. v Kapeli v brežiškem okraju Ljudje  so   -i   komaj   rešili življenje, ker je gorelo ponoči   Zgorel je tudi večinoma ves živež, pa živine je n^-kaj uničen-
Nezgoda vsled razposajenosti. 1 *21etna Terezija Kline i/ Gore pri JeŠenci pri Mariboru se je iz šole grede obešala zadaj na voz posestnika Zmka iz Račjega, pri tem pa je prišla z nogo v kolo, ki jo je dvakrat zlomilo.
- Zgornjo ustnico je zmečkal
v Frajhamu na Štajerskem viniČarju Simonu Roberju njegov Jovariš Franc Kranjc. Ldaril gaje namreč z vso silo z nekim okleŠčkom čez usta
Utonil ae je v nekem potoku pri Gronui Radgoni kočar Jos Mat-jašič vsled žalosti, ker je bil v preiskovalnem zaporu zaradi sumnje, da si je sam zažgal kočo.
Akademična podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu volila si je za upravno leto 1906 sledeči odbor: iur Miloš Stibler, predsednik: mi Gustav č o ki, podpredsednik : phil Franjo Robar, zapisnikar: iur. Vilko Pfei le r. blagajnik : iur. Matko Zorjan. namestnik. /
Krožek slovenskih abstinentov na Dunaju. N imen tega krožka, ki se bo shajal vsako tsoboto popoldne v brezalkoholni restavraciji .Volksheima**   XIV   Koflerplatz, je
e/nanjati uđeležnike s protialkohol-, jim gibanjem v praksi in teoriji in 1 lobivati pristaše abstinence med Slo-| .eaci- Sredstva: Predavanja in raz-] rovori, brošure in razglednice. Zadnje
o že tiskajo. Slovenci na Dunaju I .jeležujte se v velikem številu! Do-
jtse sprejema gosp. M. Stekar, Dunaj 1 i Landgutgasse 22. III. 23.
Otroci proti razdruilji-
?0Sti zakona. A" Kopru so se v ne-i.vjc 11 i m. pri maši podpisali vsi I radničarji. ^tari 6—12 let, na pro-estno polo. da so proti razdružljivosti akona. Podpisovanje jo vodil ondotni
j ierk^v11^* ^a se Je g°tovo vsak pod-] ii>al. Ni vrag torej, da bi ne padla . • - devna reforma v drž. zboru!
Tisoči  Sokolov   v Ljub-
jani.   V nedeljo  dospe v Ljubljano brzovlakom več tisoč Sokolov, slo-j lanskih in francoskih, ki so telovadili na  IV.   vsesokolskem zle t u I f Pragi   leta   1901,    Nastanili se j ?ocic v  prostorih  pano ram e-kos-j aorame.  kjer* bodo   telovadili ves irihodnji  teden.    Pričakujemo,  da si j ili vsakdo ogleda, ker bodo proizva-] ali naravnost gigantske vaje.
— Poceni jedle kruh. V Mostah
i }ri Ljubljani je stanovala pri neki I ?Sletni ženski in njeni hčerki brezpo-j ;elna  služkinja   Marija Pižmohtova.
kateri se posebno cede sline po do-s )rem kruhu. Ker ni bilo denarja, znala je Pižmohtova priti do kruha po drugi j poti.  Prihajala je namreč v pekarijo je  Bizjakove na Poljanski cesti in ! Izvabljala pod imeni   raznih strank j aajboljse  štruce kruha,  ki  so ga te j prinašale tja peč. Pižmohtova je kruh i redno prinesla domov in ko je bil ta j pojeden, je preskrbela drugega. Toda j to se ni držalo dolgo časa. Te dni jo je prijelo  orožništvo na Selu, kj je lobilo v stanovanju šest tujih krušnic. j S'avihanko je dala ga. Bizjak po svoji Jekli  zasledovat in tako bode kmalu ! stala trojica pred kazenskim sodnikom. \ Pižmohtova je že.  ko je v Ljubljani služila, jemala po prodajalnicah blago '. ns i      ^voje gospodinje.
Dober prorok. Včeraj je bilo ; r neki gostilni izgubljenega nekaj \ ienarja, katerega je našel neki delavec j in takoj zahteval najdnino. Natakarica mu je toliko časa prigovarjala, da naj da denar nazaj, da se je to res zgodilo. Toda delavec je prorosko stopil pred natakarico in ji rekel: „Dobro, jaz dam denar nazaj, ker mi pa ne privoščite naj dnine, bodem tako naredil, da bodete danes izgubili ves ienar. ki ga bodete nesli seboj.a Se-reda si natakarica zaradi tega ni delala sivih las. a delavčeve besede so k vendarle izpolnile. Ko so namreč zvečer lokal zaprli in je prišla natakarica domov, je opazila, da je denarnico res izgubila, a jo je že danes z vsem denarjem dobila nazaj. Pa naj >  kdo reče. da ni več coprnikov!
Ne mečite pomarančnih
lupin pO hodnikih! V zadnjem času se množe pritožbe, da nekaterniki mečejo pomarančne lupine po hodnikih m kodnih potih, kar je za pasante jako nevarno. Ako se stopi na lupino, wl rado spodrči in zgodili so se slu-da je marsikdo vsled tega že padel. To ni samo nevarno, ampak je ^ zmislu s. 92. cestno - policijskega reda tudi prepovedano. Ako bi se ~sied te lahkomiselnosti zgodila kaka nesreča,  se  krivec  tudi kaznuje po
1 335. kaz. zak. Tedaj pozor!
Poskusen samomor. Včeraj
popoldne ob polu 5. si je z nožem prereza! vrat v svojem stanovanju na Radeckega cesti št. 2 c. kr. finančni paznik v pok. g. Fran Glinšek in si zadal kakih 10 cm dolgo rano. Prvo pomoč mu je dal gospod dr. Krnest Maver in odredil, da so ga prepeljali
2 rešilnim vozom v deželno bolnišnico. \ zrok poskušenega samomora je baje neozdravljiva bolezen. Rana ni smrtno-&evarna in je upati, da se še ozdravi.
Orožništvo v Slovenjem
lozovcu je prijelo ubeglega kaznenca Jožefa oproeharja, ki je te dni pobe-gnd od dela v Celju.
Otroka je prinesla včeraj Seka ženska nezakonskemu očetu, nekemu brivskemu pomočniku, ki noče zanj nic skrbeti, v brivnico. Po posredovanju je mati potem vzela ubogega črvička zopet seboj.
— Tatvina. Včeraj je bila v neki delavnici Fr. D. iz žepa ukradena denarnica, v kateri je bilo 20 K denarja.
Delavsko gibanje. Včeraj Se je odpeljalo z južnega kolodvora
v Ameriko 11 Slovencev in 3 Ogri. 135 Hrvatov je šlo na Prusko, 20 v peljak, 7 pa v Mehlburg. 7 Slovencev le šlo v Hrušico. D Kočevarjev je šlo &a Dunaj, \(> jih je pa prišlo nazaj.
— Izgubljene in najdene reči.
^eka dama je izgubila zlato zapest-£co, vredno 32 K. — Včeraj je bila J nekem električnem vozu najdena fenarnica z večjo vsoto denarja in °ddana v remizi. — Izgubljena je jlata broža s 13 dijamanti, vredna m kron.
- Izkaz posredovalnega od-**ha slov. trg. društva „Merkur"
* Ljubljani. V službo se sprejmo:
* pomočnika mešane stroke, 1 podočnik železn. stroke, 1 pomočnik »pecerijeke stroke, 1 blagajničarka, 1
kontorist, 1 knjigovodja, 2 učenca za na deželo. Službe iščejo: 6* pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov Špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke.
— Današnji list ima za cenjene ljubljanske naročnike prilogo „Program mednarodne panorame" na Po-gačarjevem trgu.
Najnovejše novice. Zaradi strašne nesreče v rudniku Courrieres se je začela proti rudniškemu ravnateljstvu kazenska preiskava. Vseh žrtev je 1095. Neki inžener je brzoj^vil včeraj iz <\>urriuresa v Pariz, da se res splošno sodi, da je v jamah še več živih rudarjev, ki pa morajo umreti, preden bo mogoče priti do njih.
Novi praški župan Groš je bil včeraj slovesno umeščen.
— Ustrelil se je v Sarajevu vodja gozdarske uprave Adaib. Demarcsek
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Afera Ivan Hribar in dr. Hribar   contra Prosenc.
Včeraj popoldne ob 1 uri se je nadaljevala razprava o zgorajsnji zadevi, ki se je prvikrat obravnavala pred sodiščem 22. februarja. Vsled velikega zanimanja od strani ljubljanskega občinstva je bilo silno veliko poslušalcev: vkljub temu pa ni bilo zlepa mogoče dobiti drugega prostora za razpravo, kakor majko sobico št. 28. kamor gre z veliko težavo dobrih 50 poslušalcev. Zato je tudi dr. Triller dal duška svoji ogorčenosti pred razpravo. Češ. da je javnost rezprave de facto omejena s tako majhnim prostorom. Bil da je že pri predsedniku dež. sodišča, a ta mu je odbil prošnjo za drugo sobo. No, vsled nadaljnih prošenj je bilo vendar dovoljeno po skoraj enournem razpravljanju se preseliti v dvorano št. 7**. ki je pa tudi le za silo zadostovala svoji potrebi.
Sodnik g. sodni tajnik Zebre prebere še enkrat obe ovadbi, ki sta čitateljem že znani in ki sta popolnoma enaki. Potem naznani, da je vložil župan Hribar proti Prosencu novo tožbo kot razširjenje svoje prve tožbe. V tej novi tožbi se očita Prosencu :
1. Da je 15. februarja zvečer, ko je bil sklican klub obč. svetnikov zaradi vesti, tikajočih se župana Hribarja, občinski svetnik Prosenc. katerega je klub pozval, naj izstopi iz njega, odhajaje izjavil, da je bila njegova želja, stvar zlepa poravnati, da pa on ni odgovoren za posledice, ki bodo zdaj nastale. Vsi navzoči so dobili vtisk. da je Prosenc obdolžil župana krivega pričevanja.
'1. Da je Prosenc koncem januarja in v februarju širil po Ljubljani vesti, da je župan Hribar v (rreben-Sevi civilni pravdi pričal po krivem.
Ko je toženec Prosenc povedal svoja   generalia.    zagovarjal   se je
takole:
5. februarja letos sem šel k svojemu zastopniku dr. B o ž i d a r j u Vodušku, da bi uredil zadevo v ^rebenčevi pravdi, v kateri sem propadel. Seboj sem prinesel pismo dr. šusteršiča, ki meje pozval, uaj plačam odškodnino. Prosil sem dr. V o duška, naj piše dr. Suster-š i ć u . da bi počakal. Ker je bilo že prej v pravdni pritožbi rečeno, da je županovo pričanje nezanesljivo, zato sem v razbujenosti izjavil, da bom ovadil župana in njegovega sina, da sta kot priči govorila neresnico. V tem je prišel dr. Susteršičev koncipijent dr. Lesk o var, ki je imel to zadevo v rokah (zakonska Grebene sta tožila po dr. Šusteršiču Prosenca;, kateremu je dr. V o dušek povedal, kaj nameravam stortti. Dr. Lesk o v ar je dejal: To pravdo ima na vesti župan, dr. V o dušek pa: Da, tega mnenja je tudi sodišče !
Na vprašanje, kakšno je bilo razmerje med županom Hribarjem in tožencem, odgovori ta, da sta skupaj vse kupila in imela vsak pol od konca. Zupan da je poslal potem tožencu pooblastilo, da sme vse storiti v njegovem imenu, vendar pa ne ve, če je dobil od župana preje pooblastilo, nego je bil storjen kup z Gre-bencem, ker dotično pooblastilo ni datirano.
Ker se tiče prodaje zemljišča Grebencu, je bila stvar po toženče-vem pripovedovanju sledeča:
Grebene je izjavil, da kupi zemljišče, samo posojilo naj mu dobita prodajalca. Grebene je glede kupa pisal županu, ki mu je odgovoril, da pride Prosenc v Radeče, kjer napravita kupno pogodbo. Župan je naročil Prosencu, naj gre v Radeče in ukrene tam, kar je ukreniti zaradi prodaje. Toženec je šel in napravil z Grebencem in njegovo ženo kupno pogodbo ter jima obljubil, da dobita posojilo, za kar vse je vedel župan.
Ker je Grebencema Prosenc obljubil v imenu obeh prodajalcev, da jima preskrbi posojilo, sta napravila na kinetsko posojilnico v Ljubljani prošnjo za posojilo in da bi ta pre-prevzela njuno terjatev napram Grebencema. Prošnjo sta seveda podpisala oba.
Posojilnica je dovolila posojilo in hotela prevzeti terjatev prodajalcev. Ker pa je župan zahteval, da se prošnja umakne, je toženec res umaknil prošnjo.
Toženec vzdržuje svojo trditev, da sta tožitelja objektivno krivo izpovedala v tožbi GrebenČevih proti njemu. Župan je kot priča izjavil, da se ustno ni nikdar razgovarjal z Grebencem, dočim je iz njegovega pisma <Tiebencu dokazano, da se je res razgovarjal ž njim.
Dr. T r i 1 1 e r vpraša toženca, katera so dotična pisma V
Dr. Fger predlaga, da se zasliši Grebene.
Dr. Triller pravi, da koncedira vse dokaze, ki jih ponudi toženec, vendar ne more sesti na taktiko, da bi se razprava preložila.
Prosenc: Grebene in župan sta v pismih potrdila, da sta se dogovarjala glede preskrbitve posojila.
Na sodnikovo vprašanje, v čem je dr. Hribar krivo pričeval, odgovori toženec, da je mogoče, da je v razburjenosti to trdil, kar pa mu je žal, a se ne spominja, da bi bil to trdil, a resnično ni bilo izpovedano, dostavi odločno.
Ali ste bili oškodovani s to pravdo? ga vpraša sodnik, Česar toženec ne more reči, da je bil.
Nato se prebere civilnoprocesni akt Grebene ca Prosenc. kjer je bil Prosenc obsojen preskrbeti tožitelju oz. tožiteljema posojilo. V tej pravdi je župan Hribar izjavil, da on ni nikdar pooblastil Prosenca, naj preskrbi posojilo. Grebene da mu je pravil, da mu je Prosenc to obljubil. Grebene je dopisoval ž njim, a o preskrbljenju posojila ne.
Toženec je bil zaslišan nato glede dodatne tožbe župana Hribarja, najprej zaradi dogodka v klubovi seji dne 15. februarja. Prosenc izjavi, da ni nič vedel poprej, za kaj se gre. Ko so se zbrali obČ. svetniki, je dobil župan besedo in pojasnil zadevo, ki se je pletla med njim, županom in sedanjim tožencem. Toženec je odgovoril, da župan pri pravdi res ni objektivno in resnice govoril, da pa se je moral zmotiti in je v tej zmoti tako napačno in neresnično izpovedal. Prosil je, naj se zadeva odloži do drugega dne, ko se stvar poravna, ko bo enketi dveh občinskih svetnikov predložil dokazila, da je bila županova izjava neresnična.
Dr. Triller izjavlja, da Prosenc ni mislil na poravnavo, ker je zahteval enketo. kateri je obljubil predložiti dokaze o resničnosti županove izjave. Tega mnenja je bil tudi dr. Tavčar, ki je dejal Prosencu: Mislil sem, da boš prosil odpuščanja. Ge ti lOkrat rečeš, da je župan neresnico govoril, si jaz dam glavo odrezati, da to ni res.
Da bi bil širil po Ljubljani vesti, da je župan v Grebenčevi pravdi po krivem pričal, izjavi toženec, da je to docela zlagano.
Ko je bila na podlagi anonimne ovadbe uvedena preiskava proti županu in njegovemu sinu, je kot priča zaslišan Prosenc izjavil, da izjave župana skoraj niso resnične.
Prebere se nato županovo pismo Prosencu: v tem slove, da se je župan dogovoril z Grebencem glede kupne cene. Prebere se županovo pismo Grebencu; v tem naroča župan adresatu, naj se oglasi pri Prosencu v Radečah, da sklene z njim pogodbo.
Nato se prebere županov predlog na rekviriranje dveh aktov, v katerih je Prosenc nastopil kot priča. S tem se hoče toženčevo verodostojnost postaviti v dvomljivo luč.
Prebere se na to obširni pripravljalni spis dr. Egerjev, v katerem se skuša dokazati, da se župan Hribar nahaja v zmoti glede svoje izjave kot priča. Kar je Prosenc govoril pri dr. Vodušku v pisarni, je hotel s tem le svoje interese čuvati.
Dr. Triller izjavi znova, da koncedira nasprotniku vsako dokazilo ter vpraša: Ako bi bilo vse res, kar se v pripravljalnem spisu trdi: ali je potem že smatrati, da je župan govoril objektivno neresnico? Govornik izjavi nato, da pooblastilo, izdano od župana Hribarja Prosencu, je samo specijalno pooblastilo, ki se razteza na prodajo le nekega dela skupnega zemljišča (Prusnika), ne pa generalno. To je Prosenc dobro vedel in se je moral po tem tudi ravnati.
Prebere se na to dr. Kgerjev dokazni predlog, s katerim se hoče dokazati, da županove izjave niso zanesljive. Očita se županu: 1.) Koje bil zadnjikrat izvoljen županom, je bil le pod pogojem, če odloži predsedstvo kreditne banke. Župan je obljubil odložiti to predsedstvo, a je še danes predsednik imenovanega denarnega zavoda; 2.) za hrbtom slov. narodno-napredne  stranke je župan
Hribar v njenem imenu bil pri bivšem ministrskem predsedniku pl. Kor-berju in zahteval tiskarsko koncesijo za Dragotina Hribarja, češ, da je podelitev te koncesije postulat slov. nar. napredne stranke, ki nima v Ljubljani svoje tiskarne. To je povedal dr. Tav-čarj u Korber. < Jba predlaga toženec kot priči; 3.; magistrat sije hotel naročiti pisalni stroj. Župan je rekel, da ga naroČi na Dunaju, kjer se ga dobi za nekaj nad 300 gld. V sc-ji je obč. svelnik Prosenc povedal, <la se dobi tak stroj v Trstu za 275 gld., naj se ga tam kupi. Župan je rekel, da bo povprašal v Trst: v prihodnji seji je župan izjavil, da je pisal v Trst, a je dobil obvestilo, da stroj ni nič cenejši kot na Dunaju, zato ga bo z Dunaja naročil. V resnici pa župan ni pisal nič v Trst. kakor je Prosencu naznanila tvrdka. ko se je tozadevno obrnil nanjo :4.» občini Radeče je hotel župan obesiti na vrat ^rrad Radeče za kupnino 50.000 gld. in pravil, da ima boljšega kupca na razpolago. V resnici pa potem rad prodal dotični grad za 30.000 gld.; '>.> dr. Kai-serju je Prosenc na posestvu v Radečah dovolil stanovanje, kar je pa župan prepovedal, čeprav je preje Prosencu naročil pismeno, naj odda stanovanje: (i. i ko je nastal razpor med županom in Prosencoem, je na siljenje župana Hribarja kreditna banka takoj tožda Prosenca za 14.000 K. dasi je bilo dogovorjeno, da ga bodo čakali.
Dr. Triller izjavi, da raztegne obtožbo na vsebino tega spisa, v kolikor se izroča ž njim župana javnemu zasmehovanju. A so bi pa sodnik tega ne dovolil,  bo vložil   posebno tožbo.
Dr. Eger pove. da je on vložil ta spis le zato. ker sta tožitelja stavila predlog na rekviriranje aktov, iz katerih se naj razsodi, da verodostojnost Prosenčeva ni zanesljiva. Ako tožitelja umakneta svoj predlog, ga bo tudi on.
Dr. Triller stavlja pod dokaz, da je župan Hribar zvedel še le po sklepu kupne pogodbe z Grebencem o posojilu, katero je Prosenc na potu i^rede obljubil Grebencu, a se ta točka ni zabeležila v kupno pogodbo, ker se je Prosenc bal Hribarja. Iz vseh županovih pisem se bere jasno: zahtevam takojšnje.'plačil o. o posojilu ni nikakšnega govora. Prosenc se je prenaglil v obljubi, ki jo je dal (Grebencu. Naj <e pokliče župana, ki bo vse natanko pojasnil.
Dr. Hribar izjavi, da ProsenČev preklic je preklic le tega. kar je pisal „Slovenec-, razžaljenje v Vodu-škovi pisarni pa se je zgodilo pozneje.
(Glede predlogov razglasi sodnik sklep, da se zavrne oni tožiteljev, da se rekvirirajo akti, iz katerih bi se dognale*, da Prosenčeve izjave niso zanesljive: zavrne pa se tudi dokazni predlog toženca, ker so to zgol privatne zadeve. Dovoli se dokaz po pričah, kako se je vršil dogodek pri dr. Vodušku in klubova seja.
Zaslišan je bil najprej dr. Božidar V o dušek, kije povedal, da mu je Prosenc renel, da mora ovaditi župana in sina njegovega zaradi krivega pričevanja. Na vprašanje priče, zakaj da to stori, odvrnil je toženec: Moram, ker se je drugače izpovedalo, nego je res. Ko je prišel dr. Lesko-var, mu je priča povedal ProsenČevo namero. Prosenc je došlecu potrdil to in razlagal, da ima dokazila. Pri Lesko varje vem odhodu je Prosenc izrekel željo, da bi se civilnim potom prišlo županu do živega: ako bi to ne bilo mogoče, potem seže po skrajnem sredstvu.
Dr. Triller zahteva, da se natanko protokolira, da je Prosenc rekel priči, da bo dal njega in sodnega tajnika dr. Papeža za pričo, kar je tudi v anonimni ovadbi proti županu in njegovemu sinu predlagano.
Priča pove nadalje, da mu je njegov brat dr. Konrad Vodušek že prejšnji dan. to je 4. februarja pravil, da bo ovadil Prosenc župana in sina.
PriČa dr. L e s k o v a r izpove slično kot prejšnja priča. Prosenc mu je pravil, da je župan sam pisma pisal glede posojila. Civilno pravdo, v kateri je pogorel, je hotel Prosenc s kazensko ovadbo ovreči. Prosenc je bil omenjeni dan razburjen in priča je bil prepričan, da je gotovo pripravljen za ovadbo. Priča je povedal županu o tem 14. februarja.
Priča Oton Bajer, tajnik kmetske posojilnice izpove, da je bila prošnja za posojilo Grebencu in glede cesije ugodno rešena, ker je Prosenc priganjal, ne ve pa kdaj je bilo to. ali pred novim letom 1905 ah kasneje. Ko je pa Prosenc prišel na to v posojilnico in naznanil, da umakne prošnjo, o kateri je vedel, da je rešena ugodno, je priča raztrgal referat.
Marijan Ravnikar, uradnik kmetske posojilnice, pove, da je Bajer odgovoril dr. Hribarju, ko je ta prišel vprašat, kaj je s posojilom, da posojilo ni dovoljeno. — O dogodku klubove seje obČ. svetovalcev 15. februarja so bili zaslišani  obč. svet-
niki dr. Karel vitez Ble i w e i s. Ivan Šu bi c. Andrej Sen e kovic, Sve-tek in Žužek. Vsi so povedali, da je Prosenc izjavil,- da se je župan zmotil, da pa ni hotel takoj iti domov po pisma, o katerih je pravil, da bo dokazal z njimi, da je župan neresnico govoril, pač pa hotel odložiti vso stvar na prihodnji dan. s či-mur p;t klub ni bil zadovoljen in izključil, ker je bil prepričan, <la ima župan prav in da hoće ProocjiO stvar I*- zavlači. Obč. svetnik Svetek je dobil prepričanje, da je bil Prosenc sam v dvomu — vsaj tako p kasalo njegov«' obnašanje — da bi mogel c l< »kazati županu krivo pričevanj e
I >a p Prosenc tudi drugod govoril, da je župan po krivem pričal, so bili zaslišani št^fe. Ivan Dachs in Ivan Svetlin, doi'-im prva dva nista hotela nič vedeti je zadnja priča izjavil odločno, da nro je 15. febr.pravil Stefe, da je Prosenc govoril ljudem, ki so s ..Slovencem u v dotiki, da je župan po krivem pričal
Konstatira <e nato. da je ustavljena preiskava, ki je bila uvedena proti tožiteljema na podlagi anonimne ovadbf : prebere se izjava županova v tej preiskavi.
Predlogu dr. Egerja da se zasliši Grebene, kako je bilo pravzaprav B posojilom, se ugodi in se je razprava prekinila ob 1 JI. uri ter se bo nadaljevala jutri ob 1 ._,(>. uri zvečer.
^Telefonska in hrzolavna poročila.
Dunaj lb. marca. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o volilni reformi. Ob splošni pozornosti je — prvič v parlamentu — govoril grof Trauttmanns-dorf silno ostro in osebno prijemal Gautscha, češ, da bo odgovoren za vse. kar se zgodi, ako obvelja velilna reforma in ako ne obvelja. Za njim je govoril dr. S t ran s k v.
Dunaj 16. marca. Tirolski namestnik baron S c h w a r z e n a u je odstopil in postane senatni predsednik pri upravnem sodišču. Pro-vizorično bo vodil namestništvo baron Biegelfeld. ki je bil včeraj imenovan dvorano svetnikom.
Budimpešta 16 marca Ministrski svet je danes sklenil, izdati poseben odgovor na vče rajšnjo izjavo koalicijskih strank.
Budimpešta 16. marca. V Kecskemetu so opozicijoualci priredili veliko demonstracijo Hišo velikega župana so bombardirali s kamni. Policijski komisar je bi ranjen Več eseb je p:licji are tr rala.
Budimpešta 16 marca Kos-suthu se je bolezen obrnila La bolje
Bukarešt 16, marca. Kralj Karol je na smrt bolan.
Odesa 16. marca. Vojno so dišče je  obsodilo  sina generala Mihajlova na tri leta ječe. ker je med vojaki   razširjal revolucijo-narne oklice
Pariz 1<:. marca. Francoska vlada je bivši srbski kraljici N i talij i namignila. naj zapusti Francijo, sicer bo iztirana. Natalija se je namreč tudi udeležila d u bovškega punta zoper inventnriziranje cerkvenega imetja. Vsled dobljenega migljaja se je Natalija preselila v San Seba-s t i an.
Berolin 16 marca. Sndikat nemških posestnikov premogokopov je za rodovme ponesrečencev v Courrieresu daroval 100.000 mark
Gospodarstvo.
Dobavni razpisi. C kr trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški  zbornici v Ljubljani, da potrebuje ravnateljstvo srb državnih železnic v Belgradu : a > 300 kub. mei jelovega    stavbnega   lesa,   b razne barve in dr., c razno   orodje  in /»•-leznino. d- 190 kub   met hrastovega stavbnega lesa. Ponudbe je vložiti pri ravnateljstvu srb. drž. železnic v Belgradu, in sicer za  dobavo pod a) do jI. marca   190<>,  za   dobavo   pod b do 2'2. marca l!H)b, za dobavo pode do *2:>  marca 1906 in za dobavo pod d) do 2b. marca 190b\ Prepis dobavnih razpisov leži v pisarni trgovsk in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Usem, ki se čuti bedne in onemogle
ki so nervozni in brez eneržije
rinie Sanatogen nove fcivljen-ske moči in poguma. Sijajno ga je ocenilo več nego 3000
profesorjev in zdravnikov. Naprodaj po lekarnah in dro gerijah. Brošure razpošiljata gratis in tranko Bauer & Cie., Berlin SW 48 in gene ralno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.     791 3
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v£Ljub!jani".
Uradni kurzi dun. borze 15. marca 1906.
Nalo4b.ni papir}«.
4-2°, majska renta.  .  . .
4-2*70 srebrna renta   .  . .
4° 0 avstr. kronska renta . .
4 ,    w    zlata        »    . .
4°/0 ogrska kronska renta .
4°>,
zlata
4 , posojilo dež. Kranjske 4» ,% posojilo mesta Spljet 4»/,« n n Zadar 4' ,° p bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4», češka dež. banka k. e.
4° ž. o.
4»/0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . .
4 '/,• o pešt. kom. k. o. z 10° , pr......
4jcp zast. pisma Innerst. hranilnice.....
4i ,« , zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .  . .
41 tz g z. pis. ogr. hip. ban.
4'yobl. ogr. lokalnih železnic d. dr.        . .
4' S . obl. češke ind. banke
4** prior. lok. želez. Trst-PoreČ......
4% prior, dolenjskih žel. .
3° 0 prior. juž. žel. kup. 1 ts .
4« ,°, avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od i. 18601 ,  .   . . .    od 1. 1864 ....
tizske......
zem. kred. I. emisije
.      .    H. . ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 —
turške......
Basllika srečke . . . Kreditne . ...
tnomoške a ...
Krakovske m ...
Ljubljanske a ... Avsir. rdeč. križa . ... Ogr , ..... Rudolfove 9 ...
Salcburške a ...
Dunajske kom.   , ...
Delnic«.
južne železnice.....
Državne železnice .... Avsir.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ ... Zivnostenske * Premogokop v Mostu (Bnix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   ... j
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe    . I
Denar
99-56 9955 99 80
117 95 94 m
11295 9950
100 65
100.-
Blago
99 75 99 75
100 — 118 15
95 10 113 15
101 65 101 — 100 —
100 20 101 20 100- 100 10 100 15 100*25
100-25
106 35
100 50
100 — 100-
9950 100 50
99 90
99-50 315 90. 100 30
195-25 886-23 158 60, 289 25 291-—! 267 —1 100-—I 150 85i 23 75 472-— 78 — 91 — 60-50 75 31 50 56 -71-5«7-—
\2:i 90 673 75
1635 — 670 -790 50 245 50 654 — 540 25
2643 — 537 25 272 — 561 -155*—
101-25
107 35
101-50
10050 100 50
100- 50
101- 50
C. kr cekin 20 fra r. ki 20 marke Sovereigns. Marke   . . Laški banket Rublji    . . Dolarji  . .
n-32 19 13 2349 23-98
117-42 9565
251-484
100-317 90 101 30
197 25 38825 160 60 299 25 301 — 273 50 107-70 151 85 25 75 482 — 84-— 97 — 63 — 52 75 33 50 60 25 76 537 50
124 90 674 75 1644 — 671-791-50 246-50 658-541-25 2653 — 53825 275 — 565' — 156-—
11-36 1916 2357 2406
117-62 95-85
252 — 6*—
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306 2.   Srednji zračni tlak 736.0 mm.
a Čas
£ i baro-
; Stanje £5
«   opazo-1 " ." g<
S .     metra - -
vanj a \ * ^
v mm e-, 3
Vetrovi
Nebo
15. 9. zv.    741 it
0*7 al.  flvzhod jasno
IG. 7. zj.    7398 — 1*8 ar.svzahod pol. oblač.
..   2. pop.   738 5        4 2 moč.   zata. del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 19°, nor-male: 35°. — Padavina v mm 0 0.
Zahvala.
Za premnoge ljubeznjive dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega, dobrega soproga, ozir. očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Ivana Hafnerja
tvorniškega restavraterja v Vevčah, meščana in bivšega obč. svetnika dež. stolnega mesta Ljubljane,
ki so nam došli od vseh strani, iz-'; rekamo s tem najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo gdu. županu Ivanu Hribarju in gdu. obč. svetniku Ivanu Turku, ravnateljstvu vevških papirnic in gdu. pisarniškemu načelniku Karlu Poche, kakor tudi vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na poslednje počivališče. Tudi darovalcem lepih vencev bodi iskrena zašvala! 987
V Ljubljani, 15. marca 1906.
Žalujoča rodovina.
trgovski pomoćnik
meSane stroke, spreten špecerist, vešč slovenskega in nemškega jezika, žrli vstopiti v kako večjo trgovino.
Ponudbe pod ,,Zvest", posta re stante, Planina —Rakek. 979-1
Pozor! Trgovci!
Prej 140 sedaj 150 kosov
finega peciva 951-1
samo za 2 K  razpošilja po povzetju
EMII^ BRA]\T>T
tovarna sladŠČir v Kranju. Večja naročila še ceneje
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih ua trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
\ m\ -A pari hhiiio A 14.
Za naročite v zadostuje dolgost.
949 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Tržaško podporno in bralno društvo V Trstu razpisuje službo
uradnika.
Prosilci morajo znati deželne jezike, posebno pa pravilno slovensko v govora in pisavi; zahteva se tudi znanje glavnih račnuov in enostavno knjigovodstvo. Društveni uraduik posluje vsak dan zjutraj lu popoldne.
Plača znaša letnih 1200 K. Zahteva se kavcija 800 K. Službo je nastopiti takoj.
Natančneje   podatke  daje vodstvo Tržaškega podpornega in bralnega društva", ulica Stadion 9, I. v Trstu
887—3 Vodstvo.
Zenitna
= ponudba.
Višji državni uradnik v odlični službi, 51 let star vdovec brez otrok, pisateljskega poklica, bi rad stopil z izobraženo premožno evang. damo v zvezo z namenom ženitvc. Znanje kakega slovanskega j zika je potrebno tli jako zaželjenoi. Gospodične kakor tudi vdove brez otrok, ne pod 33 leti, se prosijo da same ali pa po sorodnikih zaupno pošljrjo pi>iuo s sliko pod ,,Sinceritas 1673" na naslov Rudolf Mosse Dunaj I Sail. rstatte 2. Diskrecija častna zadeva Anonimno brez uspeh*. Agenti se odklanjajo
976
Grami tate! „UNION" v Lilija
Ravnateljstvo A. Kamposch.
1)80 1
V nedeljo, dne 18. sušca 1906
ob zvečer
T7- "srelilri dverani:
KflNfFBr »Društvene godne".
llUllvUmV Vstopnina 25 kr.
V ponedeljek, dne 19. sušca 1906 Godovanje Josipov in Josiptn.
J 2 Zvečer ob 8. uri:
I Vojaški koncert
godbe c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev, i = Vstopnina 30 kr. =
„Društvene godbe". = Ust op prosi. =
le
Brez konkurence
,ANGLEŠKO SKLADIŠČE OBLEK' j uuMjMii, na Mestnem trgu ga. 5, Urez fllialKe.
Jfakor znano največja in najlepša izbira moških, deških, damskih in dekliških oblačil.
jVioje blago ne zbuja samo tukaj, ampak tudi daleč po okolici zanimanje glede finosti in nizkih cen.
postrežba reelna. grez konkurence.
D zalogi je vedno tudi najjineje angleško in francosko blago za naročila po meri.
pošljem tudi brez povzetja blago na izbiro.
. mm »
——
Usekdar v zalogi vsak i dan sveže dohajajoče | blago. 967—1
0. Bernatouić.
Kupim enovprežen
lahek koleselj
v dobrem stanju. D38-2
Ponudbe s ceno Da M. Wasmeyr v Vtpavi.
Dobro liloea
različnih cen ima vedno v zalogi
Dragutin Puc u LJubljani
Dunajska cesta 18.
8f)3—5
Spomladanske
oblekez.$ospode obleke 2. dečke
paletote»dame plašče m deklice
u največji izbiri.
* * najnižje cene!
Gričar & Mejač
Prešernove ulice štev. 9.
brivnic
se takoj proda po ugodnimi pogoji.
Več pove Ivan Kosec, Meti kove ulice št 5. *u
Pol pokrit voz
malo rabljen, eleganten, za eno . dvojno vprego, g suemajoČin sedalo; se radi pomaojkaoja prostora, ceuo pr»
Kje — pove npravnistvo „S1otJ Naroda*. 883
Z ozirom na orožno ičče čista, prijazna
va!'»
za mesec april. Ponudbe na upr^m>: ^eu| skega Naroda- v 1 0 eni e v 1 h pod šitr ,,Sova"
Gospodično
dobra kuharica, vajena gospodinjstvi in roČuih dei, vešča slovengkega j| nemškega jezika, išče službe v bo.ji Liši v mestu ali na deželi.
Naslov: „K. G. 60", poste n stante, Ljubljana. Ml
t'T
*wwiW v»ij ,   Ji}    /. ;
razkrajajo
riti •
40
> o
cs
O
.5l ir.
a m
a
o__
C3
a c 9 O
o a
5"
o o
c
o 00
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
V-ljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. Odhod iz LJubljane juž. kol. Proga na Trbiž, Ob 12. uri 24 m
■Reifling
Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten m Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopolJ.ie osebni viak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mah Glodnitz, Ljubno, Selzt?l, Sclnogr?.d. Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Smohor, Beljak, Celovec, Franzcnsfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein- Reifling \ Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pragč. h l>ra?o direktni voz i. in 11. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten.  —  Ob 10. uri porui
»sehni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo d;
oz I. in 11. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 /jutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istoi - - Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje.  Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga *6 T-biža.  Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo '(mS
•akovo-Trst direkt. voz I. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stev.r. lil Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak.   Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni fttk b Trbiža. —  Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Pra.ce direktni voz I. in II. razreda),,Francove vare, Karlove vare, Heb. Marijine Vare, Plzen Budejevice, Line, Steyr, Pariz,  Ženeva, Curih,  Bre^enz, Inomost, Zeli ob je/L Qad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popolf osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Gloduitza. Monakovi Inomosta,  Franzensfesta,  Pontabla.   —   Ob S.  uri 06 m  zvečer osebni   vln'c  z L):ir.. ja Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla. čez Selztal, od \nc in Solnograda, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plz::a Marijinih varov, H Francovih varov, Prage, Lipsket;a. — Proga Iz Novega mesta in Kočevja. Osebni flak Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in K< »evja, ob -. url      m p n iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. —   Gdiiod is Ljubljane dr/, kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2S m zjutraj, ob 2. uri 5 m ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih ir> 1 oktobru. — Pribod v Ljubljano drž. kol. Iz SaainiUa. Mešani vlaki: Ob o. uri 49
zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 in zvečer. Oh 9. uri 55 m ponoči sa:: nedel ali in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski č.is je za 2 min. pred kraje časom v Ljubljani.
513-6
Minka, enkrat za vselej ti danes povem, Ako hoČeŠ ostati, sliši, kar zapovem: Kupuj testenine, ki meni diše, A to so ljubljanske, zapomni si že! Reci trgoveu, naj ti drugih ne vsiljuje, On dal ti bo, kar se v Ljubljani i/.doluje. No, če ne bi imel ljubljansko blago, Izrazi mu željo — preskrbel ga bo.
Gospodinja.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
9f
Podružnica v CELOVCU.
HapiiJ« In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz
Promese Izdaja k vsakamu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000"—.
laMB|ni li lukonptolf Oa|a prtdii|iM n vrtdDMtni papirja.
izžrebane vrednostne  papirje in vnovčoje zapalo kupone. Vinkuluje in devinkuliij« lakonpl In Ink amo menic.
Zavaxu]o  sredic« proti karzr.i Izrvitl. ojašk« ženitninske kavcija Boran« naročila
Podružnic* v SPLJET U.
l>rimrue   tloge apr«Jenit%
v tekočem računu ali na vlozne knjižice proti agodnim obrestun.  Vloženi denar o brest oje od dne voge do dne vzdiga. 3-31
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.