Poštnina plačana v gotovini. Leto LXIX. št. 90 LJubljana, ponedeljek 20. aprila 1936 i- Lznaja vsait dan popoldne, izvzemat nedelje in praznike. — lnaeratj do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati peut vrsta Din Ia Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečino v Jugoslaviji Din 12 za Inozemstvo Din 25- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS CPfcAVNUTVO LJUBLJANA, -Anafljeva ulica fttev. 6» Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroasmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št_ 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101- Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Pomembne izjave angleškega ministrskeg a predsednika: Angleški apel na Hitlerja Ilitler ima oblast in moč, da prepreči novo vojno — Nemčija naj se zave svoje odgovornosti in proži roko sprave — Anglija jo bo pri tem zvesto podpirala in posredovala v Parizu LONDON, 20. aprila, r. Angleški ministrski predsednik Stanley Baldwin je včeraj imel velik političen govor v W orchestru, v katerem je govoril največ o zunanjepolitičnih problemih in o napetosti v mednarodnem političnem zivljenju. Današnji londonski listi pod-črtavajo, da je bil ta govor naslo\'ljen izrecno na adreso nemškega kancelar-ja Hitlerja ter da predstavlja tako od: ločen in jasen apel, kakor ga doslej še ni bilo slišati. Baldu-in je v svojem govoru med drugim naglasil. da je za ohranitev mira v Evropi nujno potrebno, da Hitler opusti metode narodno socias listične diktature v mednarodnem živ* lienju Baš Ilitler hi moral iskreno in od \'sega srca delati na to, da prepreči izbruh nore svefo\ne vojne v Evropi. Kar se tiče Anglije, je Baldwin v znak nekake koncesije Hitlerju naglasil, da Anglija ne ho nikdar ničesar storila proti Nemčiji, kar bi moglo dovesti do vojne V svojem nadaljnjem govoru je Bald\vin govoril o sredstvih, s katerimi je mogoče preprečiti novo vojno ter iz-javil, da je v sedanji mednarodni politični krizi mogoča obramba proti na-»padalcu« le v mednarodni slogi in v enotni vojaški fronti proti vsem ne pri= jateljem miru. Govoreč o vojni v vzhodni Afriki je Baldwin izjavil, da bi bilo pokolj v Abesiniji mogoče preprečiti takoj v začetku, če bi se bili takrat odločili za zaporo Sueškega prekopa lzja\'il je. da je Anglija to takoj v začetku predlagala, ni pa našla razumevanja pri ostalih velesilah. Zato si Anglija sedaj opere roke zaradi JlnVdt na italijanskosabe* sinski vojni. Vračajoč se zopet na nemško vpras sanje, je Baldwin dokazoval, da ima Hitler vso moč in vso oblast, da pre: preči novo še strahovitejšo vojno. Balduin je kot vesten državnik in arbiter v sedanjih razmerah Evrope na: slo\'il svojo prošnjo bogu z besedami: Veliki bog, daj, da bo Hitler to storil. Če Hitler to napra\'i, ne bo Anglija opustila ničesar, kar ga bo v tem pod: piralo in podvzela ničesar, kar bi mog-lo tako akcijo ovirati. Svoj govor je končal z ugotovitvijo, da je Anglija vselej pripravi jena storiti vse, kar je v njeni moči, da z uspehom posreduje med Francijo in Nemčijo, da bi tako prišlo do pre potrebnega sporazuma. Francosko - angleški sporazum Francija bo sodelovala pri sankcijah proti Italiji, Anglija pa ne bo zahtevala poostritve Pariz. 20. aprila, z. Kakor so pozna* j vor BaldSvina precej vplival na potek lici razmer v Ženevi že v naprej pro* ' današnjega sestanka sveta DN. rokovali, se je tudi zgodilo. Potem, ko je že izgledalo, da bo abesinski kon= flikt dovedcl do najhujših posledic, na eni strani do razbitja Društva naro* dov. ker je Francija grozila z izstopom, ni drugi strani pa do italijansko^angle* ske vojne, ker je Anglija vztrajala na najstrožjih ukrepih proti Italiji, in ko je abesinska kriza dosegla svoj vrhunec, je nastal preokret: Francija in Anglija sta se sporazumeli o načinu rešitve abc^inskega in p-orenskega pro-h]t rna ter s tem odvrnili grozečo krizo Društva narodov. Današnji »Fxcelsior« poroča, da sta se francoski delegat Paul Boncour in ancieški zunanji minister Fden spora* zumela v naslednjih točkah: /. Francija obljublja, da pod nobeni* mi pogoji ne bo izstopila iz DN, 2. Francija bo zvesta paktu DN in bo še naprej sodelovala pri sankcijah, 3. Francija pristaja na io, da se od* lože sklepi vojaške zasedbe Porenja od strani Nemčije. Eden pa je v imenu Anglije obljubil sledeče: 1. Anglija ne ho zahtevala poostrit: ve sankcij, 2. Anglija bo v bodoče v večji meri spravila v sklad svoje stališče glede Porenja s svojim stališčem napram Italiji, 3. Anglija priznava potrebo čim oz* jega francosko.angleškega sodelovanja za rešite\' spora med Italijo in Abesini-jo, ki se mora brezpogojno obra\mava-ti kot kolonijalno vprašanje. Končno sta Eden in Paul Boncour v soboto šesta vila načrt skupne franco* sko=angleške deklaracije. »Excelsior« je dokaj pesimističen in pravi, sklicujoč se na izjave uglednih francoskh državnikov, da se more v2* boljšanje francosko-angleških odnosa* jev tolmačiti le kot dejanje vljudnosti s strani Anglije, ki pa še ne pomeni dejanskega izboljšanja odnošajev med Parizom in Londonom. London, 20. aprila, AA. Današnji li* sti se mnogo pečajo s položajem v Ženevi- »Times« ob ti priliki podčrta* vajo oni del iz govora Baldvvina, v ka* terem ministrski predsednik pripriču* je. da bo Anglija še nadalje podpirala DN in da bo zmeraj proti svojevolj* nemu izrabljanju vojne in proti vsaki kršitvi pakta DN. V nadaljevanju članka se trdi, da bi Anglija pristala na spremembo nekaterih odredb pakta DN, nikdar pa ne bo pristala na spre* membo osnovnih načel pakta na kate* rib sloni Društvo narodov. Po mne* nju tega velikega lista bi bila prava nesreča, če bi Italija zapustila DN. »Daily Teiegraphc pravi, da bo go* »Morn ing post« vidi v govoru Bal«d* wrna priznanje o popolnem neuspehu kolektivne akcije Društva narodov. »Dailv Herald« meni, da je neuspeh nastal samo zaradi tega, ker pakt ni bil izvajan pravilno in brezkompomisno. List pravi, da so načela in predpisi ko* ristni in dobri, treba pa jih je pravilno izvajati. »»Dailv Mailt med d rug m pravi, da je bila angleška politika v vprašanju vz* hodne Afrike zasnovana na skoz vojna kmalu končala. :List zahteva te* melji to preorijentacijo angleške politi* ke v afriškem vprašanju. London. 20. aprila. A A, Havas po* roča: Današnje »Times« objavljajo od* prto pismo Winstona Churchilla, v ka* terem odločno brani stališče Francije v sporu med Italijo in Abesinijo, in pra* vi, da je na stališče Francje treba gle« dati predvsem s stališča nemške ne« varnosti. Ce bi mi bili v položaju Fran* cije, potem sem prepričan, da bi mi stvar vzeli mnogo resneje, kakor jo pa ona jemlje. Churchill analizira nato pogoste probrate v angleški politiki od konference v Stresi naprej. Pod vpli* vom .Anglije so bile ustavljene vojaške mere varnosti v Alpah, Anglija pa je nato dopustila Hitlerju, da je lahko de* lal kar je hotel. Churchill pravi na kon* cu svojega pisma, da ima Francija pravico, da zahteva od Anglije resne m skoz netočni predpostavki, da se bo f vojaške garancije za svojo varnost. Sankcijski odbor odgođen Ženct-a. 20. aprila, z. Posledice sporazuma med Anglijo in Franc«jo v abesinskem vprašanju se že kažejo. Odbor osemnajsto rice. ki naj bi sklepal o poostritvi saoikcii. ter bi se imel sestati že danes, se bo sestal šele po francoski volitvah v začetka maja. Zasedanje in sklepanje tega odbora se Ko sedaj zavlačevalo. Na prihodnji seji bo predsednik Vasconcelos podal članom odbora samo poročilo o sedanjem stanju sankcij in o razvoju itaJrijan^o-aibesirrske-ga konflikta. Med tem se bo sestal odbor strokovnjakov, ki bo »proučeval* nekaj časa uspeh in izvajanje sankcij ter nato predložil odboru osemnajstorice svoje poročilo. Na poti v Addis Abebo o e e Italijani so prevalili že najnevarnejši đel ceste iz Desija proti abesinski prestolnici Rim. 2o. aiprila. z. Uradno poročajo, da so italijanske čete na poti iz Desija proti Ađis Abebi prispele že do Ankovera, ki lezi /25 km severovzhodno od Adis Abebe. S tem so italijanske čete prevalile najtežavnejši in najnevarnejši del ceste Desi je— Adh Abeba in jih pri nadaljnjem prodiranju proti pbesinski prestolnici ne more ni- česar več ovirati. Adis Abeba* 20. aprila. A A. Havas poroča: Vlada je včeraj porvalsi prebivalstvo prestolnice na tekmoval iste. da bi ga ohrab rila. da naj se oboroži in dvigne v masah protr Tta'lijanom. ki korakajo proti prestolnici. V Adis Abebi izjavljajo, da ne vedo. kje s« nabaja-io italijanske ćete. Vojaške parado na Dunaju Fhinaj* 20. aprila, z. Dvestoletnica smrti princa Evgena Savojskega je bila včeraj proslavljena s svečano rev*jo čet v vseh garnizijah Avstrije. Na Dunaju je ob priliki revije predsednik republike Mrikfas čestital dunajski posadikr in podčTta). da je včeraj avstrijska vojska manifestirala pred celim svetom svojo voljo« da se bori do poslednje kaplje krvi za svobodo in neodvisnost Avstrije. Norveški zunanji minister v Moskvi Moskva. 20. aprila. A A. Havas poroča: Po neki vesti agencije T as« je včeraj prišel v sovjetsko Rusijo norveški zunanji minister Koht. Beg is Španije Gibraltar, 20. aprila. A A. Reuter pofooa: 1u južne Š|v»"»ii* beie pol'tični begunci v stotinah. Hitlerjev rojstni dan Berlin, 2ff * rila. z. Berlin je bil že anoči ves v znaku JK>. aprila, ko je rojstni dan kancelarja Hitlerja. Včeraj popoldne je bila izpostavljena v preddvoru kancelanske palače kz>jiga> v katero so se vpisaJi številni ugledni prijatelji in člani narodne socialistične s-tramke. Z ozirom na veliko število obiskovalcev, je bilo \vera>; i »postavljenih sest takih knjig. Ofccirfna proVava se j« začeli s svečano predstavo Wagoer-jevega festivala. Vse nemške r-n-H?0 n-.staje-so prenašale predstavo. Turčija ni zasedla Dardanel Atene, 20. aprila. A A. Vsi liatr so včeraj objavili demanti turških listov o zasedbi Dardanel. Popoldanski listi objavljajo tucV popoldanski demanti grške vlade. L«t »Proja« pravi:. Jasno je, da je vest netočna, ker Turčija nima nobenega interesa, da se-. daj zasede Dardanele, posebno zato, ker ji I bodo knanske države primale -to pn Krvavi nemiri v Palestini Hudi spopadi međ Arabci in Zići — Obsedno stanje v glavnih mestih Palestine Jeruzalem, 20. aprila. Včeraj je pri* šlo v raznih krajih Palestine, zlasti po mestih do velikih protižidovskh in protiangleških demonstracij. Iz Jaffc poročajo, da je množica tamkaj s ka* menjem napadla avtom -bil. v katerem so se vozili neki Angleži. Mna oseba v avtomobilu je bila ranjena. V teku ne* redov je bilo v Jaffi ranjenih četvero Angležev. Mnogi židovski trgovci hitro zapuščajo Jaffo. V mestu so ves trgovine zaprte. Na ulicah kri/arijo moini policijski oddelki. V uradnem poročilu, ki je bilo izdano včeraj o dogodkih v Jaffi, sc pravi, da je bila tam ubta ena oseba. 15 pa jih je bilo ranjenih. V arabskih krogih pravijo, da je Število žrtev mnogo večje. Do zelo hudega spopada jc prišlo, ko so ž i d j c napadli avtobus, v ka* terem je bilo večic število Arabcev. Ob 23 uri je bil končno vpostavljen red in mir. Po odredbi oblasti morajo biti v Jaffi in Telavivu vsa hišna vrata zaprta ob 1°. uri in tudi luči v hi* šah ne smejo goreti. Število ranjenih je narastlo na 40. Med temi je 11 hudo ranjenih. Dvonv ljivo je, da bi vsi ostali pri življenju Na arabski strani sta do&Iej dva mrtvi Oba sta bila ubita v borbi s policijo. Arabci majo tudi 15 ranjenih V Jaffi in Telavivu je proglašeno obse-dno stanje. V iresi z obsednim stanjem, je bil do nadaljucga ustavljen ves promet z vozili in avtomobili na cesti Jaffi Jeruzalem. Tudi v Jeruzalemu «o Židi po večini zaprli svoje trgovine. Anglr ška posadka v Jaffi jc znatno ojaČena. V prvi vrsti so poslali v to mesto od dclke s strojnicami. Do neredov v Jaffi je prišlo radi tega, ker so oblasti prt povedale Arabcem demonstrativni sprevod. Vzroki stavbnih nezgod pri nas Glavni vzrok je nedvomno preostra konkurenca med stavbnimi podjetji Stavbne nezgode se dodajajo po vs»rm j svetu, rudi tam, kjer je stavbarstvo na naj-v;šji stopnji. Zato ne smemo reči, da se stavbe podirajo samo pri nas. Vendar so postale-pogoste stavbne nezgode — večje ali manjše — pri nas zadnje čase že zna čiine. Vzroki so nedvomno resni, čeprav bi marsikdo rudi lahko dokazoval, da veČino stavbn'h nezgod povzroča usodno naključje in ne neposredno same napake. Ne govorimo prvič o usodnem vplivu preostre konkurence na naše stavbarstvo. Organizacija naših stavbnikov je rudi že pogosto obsojala ostro komkurenco med stavbn'tmi podjetji ter opozarjala na neoo-gledne posledice in škodo, ki bo nastala, ako bodo razpisana dela prevzemali najnižji ponudniki. Razumljivo je. da delo ne more bit?, sol kino ako ga p rev/ a m e pod jetnik celo izpod konkurenčne cene. Najnižja ponudba bi pri razpisih večjih, z,lasti javnih del. ne smela odločatf edina. To stališče so zavzeli tudi naši stavbniki letos na občnem zboru svoje organizacije. Mnoge varstvene določbe, ki obvezujejo podjetnika, da bo opravil de'o solidno, so brez pomena, če je bila izlicitirana proračunska vsota prenizka, saj vendar podjetnik ne more delati čudežev. Ce bo delo prevzel po nizkih cenah, bo skušal povsod varčevati, da bi ne trpel sam škode. C?e bo varčevaj pri materijalu in delavcih, se bo io nedvomno maščeval pri materijalu in delavcih* se bo to nedvomno maščevalo prej ali alej. Navadno se ne pokaže takoj, da je Mo delo opravljeno nesolidno, s čimer tudi lahko računajo nepošteni podjetniki, ko se pa stavba začne rušiti, ni več rubče odgovoren in je težko irsled:ti krivce. Preostra konkurenca med stavbnimi podjetji je nedvomno glavni vzrok stavbnih nezgod. V tem je koren zla. In pogosto je treba temu pripisovati rud*, da dela ne nadzirajo strokovnjaki, odnosno da ga ne nadzirajo dovolj. Vendar se dogajajo rudi »tavbne nezgode, čeprav je bilo delo opravljeno solidno, kar so ugotovil1 tudi strokovnjaki. Delo je bilo brez napak samo na sebi. a pri njem niso upoštevali ^seh črni-teljev. k: lahko vnlivajo na stavbo v or-ganioni zvezi. Treba je namreč upoštevati možnosti spremenjenih vplivov na objekt med zidanjem, računati s silam-% ki pred zidanjem ali tudi pozneje še ne prihajajo v nostev, toda lahko nastopijo nepričakovano in zmešajo vse račune. Seveda lahko prese-net: tudi strokovnjaka marsikaj nepričakovanega, saj v stavbni stroki, kakor v marsikateri drugv. nikdar ne veš vsega in se moraš učiti vse zivljentje. Včas:h se učinek sil na stavbo pokaže v obl'Tki. ki se ne tiče i več samo tehnike same na sebi. temveč po setfa v področja drugih ved. Če se n. pr. poruš' solidno zgrajen most, marsikdo ne more razumeti, kako se je mogel porušiti, če je bil res dobro zgrajen. Takoi pa nam postane stvar jasna, ko vemo, da je stavba še vedno labilna, dokler ni povsem dograjena, čeprav je do vsake stopnje posebej zgrajena trdno. Tako se lahko podre velik betonski most. ki še m dograjen, ako se smremeni razporeditev sil. Zato se je že zgodilo, da se je železobetom-flki most podrl zato, ker obok ni bil dovolj obtežen Jn ne zaradi tega. da - bi bil obeežsp preveč. Id najbrž bi se ne premak- nil betonski opornik bodočega mosta nad ustjem Gradaščioe, če bi bil že obtežen s ploščo. Velika verjetnost je tudi, da bi se ne premakn;l, ako bi bilo ze zbetonirano dno struge med zapornico iti ustjem. <*^e ht pa letos ne bilo tako deževno, bi sploh ne prišlo do nezgode in nihče bi ne mogel grv vorit* o kakršnihkoli napakah. S temi primeri smo hoteli samo pok.i -zati. da nezgod ne zakrivi vedno le neao lidnost dela, temveč rudi neprčakovane sile, ali. kakor bi kdo dejal, naključje. Ven dar ne moremo reči. da se človek ne more boriti proti naključjii. Kakor pravi nekf naš strokovnjak, je vsako znanstveno delo. ra cionalno, premišljeno dejanje in nehanje — borba proti naključju. Na tem slona ves napredek. Tudi napredek našega stsvbar stva. Nedvomno bo trpel naš ugled v spW nem, če se bodo še nrmožUe stavbme nezago de. toda ne le ugled, temveč trpeli bomo tudi sami n-eposredno. Imamo do^rolj dobrih stavbnih strokovnjakov, ki po svoji kvalifikacij1 dosegajo najboljše modemske, zato nam ne sme nihče očitati, da se doga ja jo stavbne nezgode pri nas. zato ker nimamo strokovnjakov, odnosno, da nimamo dobrih. Lahko nam pa oč'ta. da ne upoštevamo dovolj strokovnjakov in da nismo dovolj vestni. Napredovanja v prometni službi Beograd. 20. aprila, p. Pri Ijnb^anskr železniški direkciji ao napredovali: za svetnike 4. položajne skupine 2. stopnje inž. Fran Hinterlechner, Fran Mezek, Julij Bučar, inž. Drago LeskovSek, Valdemar Huz-hakijević, Rudolf Flater, svetniki 5. skupine; za svetnika 5. skupine Matija Dro-venik in Kari FlanlnSek, poverjenika 6 skupine: za Inšpektorja 5. skupine Friderik Perme, Anton Cajnko, Anton Gostih, Edmund Bevc, Peter BradaSka, viaji kontrolorji 6. skupine; za poverjenika 6. skupine Ivan Kepec, višji pristav 7. skupine; za viSje kontrolorje 6. skupine Fran Zupane, Ivan Ahačič, Josip Ftajner, Alojzij Cvar, Ivan KoSiČek, Fran Bretner, Adal-bert Kogoj, Ivan Lavrič, Izidor Sersen. Fran PrivSek, Avgust AmalijetJ, Ferdinand 2užek, Peter Maga-jna, dr. Matija Campa, Rafael Kampus, Ivan Buh, Franc Štih, Rudolf Prešeren, Bruno Parma, Miha Boštele, Ivan Kaatelic, Herman L*enasi Fran Kesler, Albert štrukelj, Anton Majcen, Avgust Ajdić, Janez Bohinc, Rudolf Jeretina, Mirko šircelj, Karel Lapajne, Rudolf Turšič. Angelo Cerkvenik, Franc Smo-dej. Josip Draksler, Viktor Bruden, Hugo Mešiček, Dragotin Metekovič, Fran Jelene, Miha Vrabec, Fran Robida, Peter Roma1*. Fran Pihler, Fran Pavlov ič. Josip Zakraj-šek, Alojzij Korošec, M. Gruden. Fran Ur-sič. Vladimir GajSek, Alojzij Bukovec, Oto-kar Seebacher, Fran Le»kovec. Josip FTor-jančič, Matej Mlhaljevič, Mihael Zupan, Konrad Vihner. Vinko Furlan. Ivan Vavda, Anton Pšeničnik, Janez RaČič, Janez Kla-sin, Anton Lesar, Karel Gornik, Štefan Šifre r. Ivan Uran, Janez KoSiček, kontrolorji 7. skupine. Sorzna poročila. Čarih, 20. aprila- Beograd 7.—, Pariz 20.23, London 15.155, New Y. rk 906.75, Bruselj 51.00 Milan U.15. Madrid 41.91 Amsterdam 208,175, Berlin 12346. Dunaj 56.60, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« ponedeljek. ?/> aprila 133* PO Dva domača gosta naše opere 1L Zupan iz Zagreba in A. Mezetova Is Beograda Ljubljana, tO. aprila. Snočd amo imali v operi lep večer, saj je občinstvo * vidno radostjo in toplo sini. patijo sprejelo domačo pevko in vedno lanova t rađali i svoje posebno zadovoljstvo, da po dolgem času zopet vidi in sliši Anito Meketom Kot odlična absolventka ljubljanskega konservatorija je le dve leti iapopoinjervale svoje peveke študije na Dunaju pri ugledni pedagoginji prospe RMo DanieUi. Na mednarodni tekmi pevk na Dunaja je prejela eno temed prvih nagrad. Potem je nastopila na našem odru v partijah Mirni in Micaele ter s svojo izredno pevsko umetnostjo in lepoto razsežnegra svojega glasu vz'ic temu. da je bila v igri in tehničnem uveljavljanju partij še popolna začetnica, potrdila svoj ugled in vzbudila najlepše nade za na_ daljnji razvoj. Spomin na ta prvi njen uspeh jp privabi] ari oči publiko ki je skoro popolnoma zasedla operno gledađišće, dasi je šla •vManon« te 57krat preko našega odra in je po zaslugi gre Gjungjenac Gavellove morda najbolj znana in priljubljena opera zadnjih sezon. Nade nade niso bWe varane: po par se_ aonah, odkar je nismo slišali, se je razvila gdč. Mezetova na beograjskem po-zorištu v pevskem in igralskem o žiru odlično ter si pridobila rutino in samoza_ vestnost v vsem nastopanju. Dasi je pela veliko, v vsakem pogledu težko partijo, ki je po svoji tehnični višini, glasovni lepoti, temperamentnog ti, prisrčnosti in čustvenosti občinstvo prav močno zado. voljevaJa. Opetovano je žela na odprtem I odru aplavze m prejela celo vrsto šopkov. Publika jo je odlikovala s salo toplim priznanjem po vseh dejanjih. Pevka sc seveda sama zaveda, da ji je treba še nadaljnjega razvoja do popolne, sti. da je popolna Jasnost izgovora se ne. dosežen ideal in da mora vsak rasen umetnik neprestano poglobljati svojo Igro. Stopnja, ki jo je dosegla že doslej s čudovito nagiostjo, pa dokazuje, da je Velik talent posebnih sposobnosti, ki obetajo najbolj srečno operno karijero. Manje nas je zadovoljil g. R. Zupan z »Rigo'ettom« Liričen bariton tenorskega značaja, ima krasen, topel, čustvenih izrazov sposoben glas, ki pa tte more dovolj ustrezati dramatičnosti in globoki tragič_ nosti partije ter zato v najvažnejših sce. nah ne prepričuje. Mestoma smo imeli vtis, da v ogromni partiji še ni docela doma. ker je prehiteval ali izpusčal. morda mu je hrvaščina tuja A začetništvo je zlasti izdajal s svojo izrazito, zgolj šablonsko, te površno prečuteno in premišljeno igro. Kreacijam kakega Novaka, Holodkova ali našega Primožiča, ki so znali in znajo z Rigolet tom pretresati in globoko ganit'. sc R Zupanova kreacija niti od daleč ne more primerjati Mladi pevec se gotovo v izvrstni šoli zagrebške oper^ 5e v vsakem pogledu utr. di in bistveno izpopolni če se vrne v svo_ mu lepemu glasu primerni partiji, ga bo. mo zopet radi poslušali Naša vedno hva_ ležna publika mu je že v soboto dajala to ple povzbude za bodočnost in ga po aktih pozivala pr^d zastor G. Težak položaj naše indu$tri|e r»WMni zbor Društva industrij cev in v Ljubljani velefcrgovcev Ljubljana. 20. aprila. V društvenih prostorih v palači Kreditne banke je bi) danes dopoldne 10 redni občni zbor Društva industrijcev in veletr_ govcev v Ljubljani Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano, poleg članstva so pa bili navzoči za apelacijsko sodišče dr. Maks Juvanc. za okrožno sodišče dr. Rupnik, poslanec Tur k, zastopnik občine dr. Rupnik, za Zvezo industrijcev inž. M #uklje, za velerejem ravnatelj dr. Dular, za Trgovsko združenje feužteršič, za sro-sko društvo trgovcev smuo, za Merkur Lukič itd Zborovanje je otvoril predsednik g Sta_ ne Vidmar, ki se je uvodoma spomnil umrlih članov. Nato je poda; obširen pre. gled težkega položaja nase industrije. Raz ne odredbe zelo ovirajo nemoteni razvoj industrije in sploh vsega gospodarstva Zlasti ogromno škodo našemu gespod-ar ctvu so prizadejale sankcije. Izvoz v Italijo je bil popolnoma ustavljen in mnoga podjetja, ki so bila navezana le na to tr. žošče. so morala ustavi tj • svoje obratr in odpustiti nameščence Dozdaj Še nismo prejeli odgovora na vprašanje kaj bo s temi na.mešienci Zamene za ^zpad tesra tržišča kljub ob jubi zaveznikov nismo dobili Industrija si mora sama * iskati možnosti, da naveže nove stike toda porast klirinških saldov je ovira1 izplačila tako pri uvozu, kakor pri izvozu Nastale so težave prj dobavah sirovin itd Močno občuti Sankcije tekstilna ?troka. ki je nabavljala bombažno prejo večinoma iz Ita. lije Odredbe gledo kontrole uvoza in iz, voza bi bilo treba predelati s sodelovanjem praktičnih gospodarjev in morajo biti take. da bodo gospodarstvu koristile ln ne škodovale Nobena druga pokrajina ni tako reden p'ačnik davkov kakor Slovenija Predsednik je kritiziral razne odredbe pri uvozu, ki ne ščitijo naše industrije. Nekatere odredbe, kakor sankc-j° so vplivale na po_ Samezr.a podjet:a katastrofalno, da fo morala ustavit' obrate In odpustiti name ščence Druga so spet obratovanje reducirala, zniža a me?.dp in plače, zniža a šte_ vilo delovnih dni itd Vse to pa ima ogro. men vpliv na vso našo trgovino, obrt in ihdustri*o. ker je povezanost gospodarstva pač takšna, da ni mogoče uspevati eni panogi. čP druga propada Res je, da iz vira mro^o težav iz splošne zmede v med narodn'h odnošajih, ni pa treba, da se še doma delajo ovire Govornik se je dotakni ttidi vprašanja kmečke kasčite* in sploh raznih vprašanj finančne politike, kjer je zlasti poudarjal, da Slovenja. k; tvor 8*fc vsega prebivalstva plača nad 11 ci- v^eh neposrednih davkov Industrija, ki se pre! ni vmešava'a v javna vprašanja, je z^aj prisiljena storiti tudi to. če nočr. da bodo sli dogodki preko nje H koncu jc prrd. sednik podal še kratek pregled o potovanju odbora in društvene pisarne Pregledno je bilo tudi poročilo tajnika g Jerneja Je'eniča Društvena pisarna je razdeljena na pet oddelkov Na podlagi statistik je bilo lani otvorjenih 143 kon. kurzov in 210 prisilnih poravnav izven konkurza Pravni in izterjevalni oddelek je zlasti gledal na to,,da se proti dolžni kom ne postopa birokratsko Informacj-Ski Oddelek je izda lani 9952 informacij Administrativni oddelek je izkaz** lani pri poštni hranilnici nad milijon denarnega prometa, blagajniškega pa blizu enega milijona. Celokupni denarn: promet je zanaša, okreg 5 in pol milijona. O stanju blagajne je poroča] g Jo_ip Ljubic Na koncu je bila ^sprejeta nasled. nja resolucija: Predstavniki industrije in veletrgovine dravske banovine, zbiani na X. rednem občnem zboru Društva industrijcev iu ve-letrgovcev v Ljubljani dne 20. aprila 1936 izjavljajo glede na sodobna gospodarska vprašanja sledeče: Davki Davčne in druge javne dajatve so ze davno prekoračile vse dopustne in možne meje. a^iskalizem. ki je šel predaleč in krog davčnih zavezancev se čedalje bolj zožuje in koncentrira na industrijo in veletrgovino. Vedno pogostejši gospodarski polomi niso več posledica splošne gospodarske depresije, ampak so često že posled ca prevelike obremenitve z javnimi dajatvami. Davki se ne pobirajo več od donosa, ampak od premoženja, v bistvu gre že za premoženjsko oddajo. Ves davčni mehanizem je postal okoren in neuporaben, ker se razni zakoni novele uredbe in pravilniki množijo v tako strahovitem obsegu, da jim niti oaobje davčnih uprav ne more več slediti. O davčnih predpisih in vplačilih že ni več pravega pregleda, nikdo že ne ve več. koliko znaša njegova davčna obremenitev. Zato brezpogojno zahtevamo -'.nižanje bremen omiljenje davčne prakse, poenostavljenje davčnih predpisov tako, da bodo vsakomur in tudi priredbenem osobju razumljivi, zahtevamo pa tudi moderniziranje davčnega knjigovodstva po trgovskih načelih. Prav posebno pa še zahtevamo zdajo plačilnih nalogov in drug'h obvestil davčnih oblasti na slovenskih tleh v našem jezik v Pokrajinske in lokalne terjatve Tendenca banovin ter mestnih in drugih »bčin gre za tem. da krijejo svoje potreb-šiVne v veliki meri iz posrednih dajatev, ker 'z političnih razlogov nočejo linearno zv"sat; doklad neposrednim davkom, kar bi bila edna in pravilna pot, da se enakomerno in pravično porazdelijo bremena na davkoplačevalce. Kjer jim pri tem ne pomaga več iznajdljivost v nazivanju posameznih dajatev, tam si pomagajo z enostavnim povišanjem že obstoječih dajatev. Danes Imamo na nekatere predmete in zlasti že na večino vseh živ'1 razne državne banovinske in obč'nske trošari^p. užitnine. uvoznine. takse, tržni-v,p *ov*-,ine R^jmarine. mestarine. ogled-nine Številne druare pristoibine pod raznim; ".živi — kdo bi jim vedel Vsem imena? Pčlfsg tega se pa sistematično ? vsa-k'm no,:ni proračunom še uvajajo nove da-iatve i^ povišu i**1o že obstoječe. Vsa ten-Hnnca t*h nroračunov gre za čim večjim finančnifti efektom, naivečkrat brez oz/ra na nujnost n stvarnost potreb in na plačN 'ozmoT—-t prebivalstva. Vf°!"' Wuna se ž- obdaja s svojim last-•dm cax**»«k*in obzidiem. kakor da bi bila držav? v državi česfokrat he mora za eno \n \g&i Hp?o nlačevnti Me daiPtve no dvakrat l*» večkrat kolikorkrat pač dotično ttok&fi — «-'ra meje teh evtonomnib teleS. Že***. -",mo aato br^znigoino i« raz-boh^t^"'" te reRtiosn" ' nulta«" napravi že vend*>~ ""krat koner h- bp tudi o^-edp^si o j bar^- -'■••'^ Jr» ob^i^okK ^i^tvab noeno- stav" 1*1 d? po t" ''fl-^tvr ihdu.itrija in gozdna posest vsled sankcij napram Italiji, ki je bila skoraj edini odje- I malec za mehak rezan les iz Slovenije. Iz-voz je popolnoma iaoatal, obrati stojijo, novih trgov aa enkrat ni mogoče pridobiti, vsi predlogi za omiljenje skrajno temkega položaja lasne industrije se do danes sploh niso upoštevali in se ni naredilo prav ničesar, da bi se to skrajno priaadeto panogo naše res domače industrije rešilo iz težkega položaja, v katerega je zašlo. Predlogi M zahteve ao ae bile predloaene na velikim zboru lesnega gospodarstva dne 26. januarja t. L V Ljubljani, ftouovno pa tudi O neštetih drugih organizacij. TS zahteve So: 1. ) Odkup klirinških nakazil, položen h tudi po 18. novembru 1935 aa blage, izvoženo pred tem dnevom. 2. ) Odkup izvoznih deviz po Narodni banki po stvarni tržni vrednosti dotične devize. 3. ) Ukrepi V žasčitd prizadetih lcSnlh podjetij. 4. ) Olajšanje davčnih dajatev. Odločno zahtevamo, da se tudi ti predlogi uvažujejo in izpolnijo. Spotika javni higijeni Ljubljana 20 aprila. še letos bomo lahko uživan v polni meri ^ugodnosti* ter »prijetnosti« Ljub'jani_ ce v vzhodnem delu mesta ljetos nedvomno ne bodo ukrenili ničesar, da bi tucH iavna higijena dobila kar ji gre, ker se bodo lahko izgovarjali, da jr treba samo še nekaj časa potrpeti. ?aj bodo regulacijska dela gotova že letos To je bil glavni izgovor ter opravičilo sramote že prejšnja leta Nedvomno sP kaj taksnega ne more dogajati nikjer drugje kakor v Ltubijani. da bi imeli leto za letom vsako poletje sredi mesta več kilometrov dolgo, odprto greznico, odnosno odprt velikansk1 kanal s stoječo gnojnico in 5e celo v neposredni bližini bolnice Ljubljančani s-o se pa s tem tako sprijaznili, da jih neznosen smrad niti več ne moti odno'mo zdi se, da. jim ni neprijeten, saj se več dR; ne pritožujejo. čeprav so znani kot malenkostni zabavi jivci. Sezona smradu se za. ^enja s topHrn vremenom Pod šentpetrskim mostom se ztekata v Ljubljanico glavna zbiralna kanala, nižje tik ob bom c? je pa ustje tretjega zbiralnika, ki sega v Šiško Ker je Ljubljanica zaprta, se zbirajo v nji samo te_ kocine kana'ov ter je giadina >vode« mnogo nižja kakor v Gruberjevem preko, pu. Zato voda pritiska iz prekopa v Ljubljanico ter zadržuje v nji gnojnico. k: sa_ radi tega celo teče nazaj ter sega vča-ih celo do živilskega trgr, Ka'tc t» to preprečili, je tehnični problem k: ga pa no_ če nihče reš ti. odnosno za njegovo rešitev ni sredstev in ne volje Jutri poje berlinski tenorist MARCEL HTTTEISCH v filmu CAHICIN GARDIST Jutri premiera: KINO LNION : Delo pevskega društva „ Sava" Ljubljana, 20. aprila. V soboto ob 20 se je vršil v društvenih prostorih na Mesarski cesti občni zbor marljivega pevskega društva Sava?. Predsednik g. Drago Pogačnik je prisrčno pozdravil navzoče, se spominjal tragične kraljeve smrti in podal kratek pregled delovanja -Save«. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je Sava« lani priredila štiri samostojne koncerte in dvakrat tudi nastopila v studiu ljubljanskega radia. Vsa kritika je soglašala v tem, da je društvo lepo napredovalo in da je že na dostojnn umetniški višini, za. kar gre zasluga vrlemu pevovodji g. Antonu Vračku. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor s predsednikom Dragom Pogačnikom na čelu. a za Častnega člana je bil izvoljen društveni podpredsednik g. Stanko Jerič, k: i° že 10 let aktiven član »Save«. Naša revščina Ljubljana. 20. aprila. V Cleveandu-Ohio bodo letos 27 junija do i. oktobra priredili svetovno razstavo, kakršna je bila pred par leti v Chicagu. ::atefe se nameravajo udeležiti tudi nasi Izseljenci s »Slovensko vasjo« Za to bodo rabili precej naših domačih izdelkov, ki se pa v Ameriki ne dobe, kakor: rib. niška roba, pisčali. cedre (fajtfe), čipke, 1-, Vs. in 7«iitrske, močne steklenice, ce-karje, tudi lect 3n sladkarije ter spToh male spominke na staro domovino, ki pa ne smejo biti predragi. Kakor računajo, bo razstavo pose ti lo najmanj 5 milijonov ljudi in bi bilo tedaj dovolj kupcev za ta_ ke predmete, saj je menda samo v C!eve-landu nad 30.000 Slovencev. Udruženje društev, ki nameravajo prirediti > Slo ven. sko vas« ali »Slovenski semenj«, bi potrebovalo primernega blaga za več tisoč dolarjev in bi poslalo denar z naročilom, potrebovalo bi pa tudi sa naročilo ilustri. ran cenik, da bi se zamogio ustrezajoče blago izbrati. Ker med izseljenci in staro domovino trgovske zveze menda sploh ne obstoje, se je tajnik omenjenega udruženja obrnil na tukajšnjega sorodnika, da bi mu potrebno oskrbel. Ta se je lotil posla, ali pri tem se je izkazalo, da noben tukaj, šnji trgovec ne razpolaga z vsemi potrebnimi vrstami blaga in jih tudi menda nobeden ni voljan preskrbeti, ker je vpraševale a vsak pošiljal naprej. Tudi se je iz-kazafo. da noben ljubljanski trgovec ne razpolaga a cenikom potrebnega blaga, če sploh kdo ima kak cenik Vsekakor pa je to dokaz nase slabe podjetnosti ki se bo mora; lafik lotiti trgovskega posla na svojo odgovornost, da bo ustregel našim iz. vijencem, ki se samo trudijo ohraniti ugled našemu narodu in ao staro domo- vino vsaj glede podjetnosti že prekorili Ako bi ae pa kateri gg. trgovecv le hotel lotiti označenega posla, naj se zsr'asi čim prej pri Ivanu Zagorcu, Ljubljana VIT. Pod hribom M2 Zadeva je nujna, ker je komaj časa aa enkratne izmenjavo dopisov a omenjenim udruženjem in pravočas. no pošiljatev blaga Stavka v tovarni „Eka" Ljubljana 20 aprila. Tvornica kovinastih izdelkov nJSka« nani pošilja sledeče pojasnilo: V naši tovarni je bilo zaročenih 16 d«»_ lavčev ih đč'avk. V stavko pa ni stnpilo vse delavstvo solidarno, lem reč le moški delavci, medtem ko delavke delajo nemoteno naprej. Stavkujcči profesionisti in pomožni de. lavcl so imeli sledeče mezde na uro: 1 de_ lavec po Dn 12. 1 po 10. 4 po S, 3 po 7, 1 po 5.50, 2 po 4.70. G pc 4.50 1 po 4. mladoletni po Din 3. Delavke delajo po večini v akordu in 7as!užijo povprečno te. densko Din 210 Samo i delavke imajo minimalno plačo od Din 2.80 na uro Trditev, da je d?lo v tvornici naporno in nezdravo, ni stvarno utemeljena. Ravno tako je tendenciozna navedba, da pla_ ča ifOdjetje profet onistom i amo po t D n delavkam pa samo po Din 2.80 na uro. Ker so mezde, ki jih plačuje, razmere ma visoke zlasti pa glede na konkuren. co s strani obratov, ki delajo v osrčju in na jugu države z neprimerno n'žje p'a čammi delavci in pod znatno ugodnejšimi pogoji, kakor obrati v Sloveniji, je moralo podjetje zahtevo po zvišanju ra-zi odkloniti. Fingiran roparski na^ađ Metliki, 20. aprila Posesfnica Julka šajatović ?z Popovičev pri Suhorju blizu Metlike je po svojem pred leti v Ameriki umri^m možu podedovala okrog 100.000 Din. fceBioa je* bila za ta denar vedno v silr»i:i ski beh in ljudje pravijo, da ie nosila ves tfl lenar po drugi verziji pa ček pri Sebi. V petek je pa prihitela šajatov;čeva V. orožnikom, češ, da sta jo na pot: t MetHko blizu Ros:novegi hribe napadla dva rner.kirana razBOjinkS. Ustavila sta jo s samokresi v rokah in morala jima je izročiti ves denar bilo :e Din 98.000 nr>kar sta pobegnila. Vre to je ša-jatovičeve jokaje in tako prepričevalno pripovedovala, da so bili orožnik' uverjeni. da ie bila res napadena in so takoj zasledovali roparje, o katerih pa n: bilo duha ne sluha. Jutri poje berlinski tenorist MARCFL W ITT RISC H v filmu CAR2ČIN GARDIST Jutri premiera! KINO LNION! Preiskava je pa pokazala. da je napad nedvomno fingiran. šajatovičeva se je namreč zapletla v protislovja, naposled je pa začela zatrjevati, da je bMa v Zagrebu, kjer je prenočevala in ji je nekdo denar ukradel. Pozneje si je spet premislila in je pripovedovala, da je ček izgubila. Orožniki so jo včeraj aretirali in zaslišali, nato pa izpustili. Ugotovili so, da je šajatovičeva napad fingiraia in bo imela ženica zaradi tega sitnosti pred sodiščem. Iz Trbovelj — Voja.? obveznike, ki stanujejo na teritoriju občine Trbovlje, a Je niso prisegli na vernost Nj. Vel. kralju Petru U., poziva vojaški urad občine Trbovlje da se najkasneje do konca mesec« apriln t. J. zglasijo v pisarni vojaškega urada občine Trbovlje. Prav lako poziva vojaški urad starešine družin (rodbinske poslavarje). da pregledajo v vojaškem uradu rekrutni spisek vojnih obveznikov, ki je na vpogled na občini do konca tega meseca, da se prepričajo, če >o njihovi družinski odnosno rodbinski člani pravilno vpisani, da l.i f>ozneie ne nast il -kake neljube pomote. — Smrt ko-i. Smrt ie v tem tednu kur irikrat krepko zamahnila v vrste naših pri-dobitnikov. V nedeljo ie nenadoma umrl zadet od možganske kapi urar n. 2ak. V sredo mu je naglo sled.il čevljarski mojster in posestnik g. Kukenber« Andrej, a včeraj je zatisnil oči josesluik 2. Anton Mer-var. Vsi trije so si z lastno delavnostjo in marljivostjo ustvarili v nasi dolini lepo eksistenco in domačije. Pokojni g. Zak je bil rodom Čeh. g. Kukenberg se le pred H5 leti iz Savinjske doline priselil v Trbovlje, g. Mervar, rodom iz Žuženberka. pa je bi. daleč naokrog znan izdelovalec harmonik, saj so njegovi izdelki Noveli po vsej slovenski zemlji in celo med Slovenci v Ameriki. Pokojnim naj bo zemlja lahka, preostalim naše sožalje. Delavska prireditev Ljubljanu, 20. aprila. H kongresu Strokovne komisije 2« Stove-njo. ki je bW včeraj, jc priredila »Z*Tja« v soboto zvečer delavski prosvetni večer v d verandi Delavske /;bam;ce. »Zđirja** prireja stalno delavske večere- ki se jin udeležujejo tudi meščanski sloji. Sobotni večer je tretji v tej sezoni. Dvorana je bik skoraj pretesna, kar pač kaže, da revnr sloji pogrešajo prireditev, ki bi se jih lahko udeleževali in ki bi jrm anale potrebno duševno hrano, saj rudi delavec ne more živeti samo od kruha .ki mu ga dndane* režejo itak zek> tenko. Prognam 90 tvorile glasbene Vi dramatske točk« ter je bdi skoraj preobširen, ker so prireditelji hoteli nudHi čam več. Najprej j« zaigrata godba »Zainja« nekaj učHikovitih koma tako ustvarjeno primemo r-zi >?enje. Je Spregovoril v pozcirarv delegatom ter občinstvu stari delavski borec L MJm*r. Naglasi! je, de je borna za sboJj- >injc aro-ciju''.oga po!<>>aja d* l.i v*tva ne 1« «k>vekuva luvravna pruvica. temveč tudn dolinoat. ^edmjona dalaA^Ai^ tttvjkovtvi organizacija J aiiiis.lavijc je pndoWn zadnje čaoe oka-cv 2.200 členo\, kar kaie. da delavstvo č-dti potrebo po orgJMtfairani «• OWabcni ilel prirecHtvc je bil lep. kar jc treba prip;^;>\ari ''a^P tu*! -i..-«topu 'e '>crbta Usckrrvn,!. ki je MfM / izrednim u-vehorn d\^e ariji. IVi>ro s<- ie pa tudi od« re/aal me"aa>1 tbor »Zarje«. M<>3tv> j« učk» icj^'a -t-nSt^ij.Hft »IVa »M: ko\ači« piu na-^i vas. vendar pa od lepe« poetična itsans. KOI.FI> A K Dan«: Ponedeljek. 20. aprila. Katoličani: Marce! in. KANAAN JE PRIRKhfTVF Kino Matica: Lažni vitez iVla.H.1 Bu rian) ob 16. Kino ld»*al: Nana (Ana Sten). Knio Sloa~a: Njen največji u«*peh i"NTar_ tha Kiarpr^rlh | matineja .\Tir.ky nL^ke in bebice i ob 14.15. Kino t'nlon: L,jubi &%m] Matineja >r>. . •ea Floftainarija« ob 14 lf» Kino fjike: Kraljevi va!>k S'mfenični koncert ob 2» v Filharmo n čni dvorani. nv>l'R\K TFKARNK Iranu*: Dr. Piccoli, Tyr.3 in Clartu5). Moste. Zaloška co^ta. lj k.i dr(1>t,o »Ljulilini,*.ki 7,\nn 1 >rt \ i va ia VS4 ša zboru. P. Iz Metlike — Vreme, gasilo! in lastovke. Vsa leta po vojni ne pomnimo v mestu tako mokrih veiikono^nili praznikov, kakor smo jih imel* l>"tos. i'udi temperatura je tako padla. dr. s:no se že resno bali vremenska katastrofe. Uresničil se je str.ri pregovor: Ce Se o božiču solucijo, se o veliki noči grejejo. In tako je bila letošnja velika noč- v znamenju dežnikov in zimsk'h lukenj. Radi slabega vremena tudi ni bilo velikonočne procesije v nedeljo zjutraj. Tako je dež preprečil tudi paralo naših vrlih gasilerv ki so že vse dni pred prazniki veselili svojega nastopa v novih uniformah. Tako jih bomo občudovali Sele na Telovo. Tudi tra-dieijonalno metliško kolo na Pungertu na velikonočni ponedeljek jc radi slabega vre- Jutri poje berlinski tenorist MARCEL VVITTRISCH v filmu CARIČIN GARDIST Jutri premiera! KINO VNION ! mena odpadlo. Ker bo pa kolo igrano |o4)O0 najbrž zadnjič, Sokol zida namreč na Pun gertu svoj dom, je kolo preloženo na belo nedeljo popoldne. — V zadnjem hipu preprecVua t*'ž kit nesreča. G. Pezdirc Peter, župan občine Gra dac, je tik pred prazniki prinesel zvečet domov večje Število usnjenih pasov za nove gasilske uniforme, katere jo namerava: drugI dan razdeliti članom. Razobesil jih Je po sobi, v kateri je domača hči likala obleko ter postavila likalnik kar pod klop Kmalu so se domači odpravili k počitku. G. Pezdirc se je ponoči prebudil s ailnim glavobolom, vendar pa na to ni polaga! važnosti, meneč, da se je prehladil na kolodvoru, kjer je ves dan razdeljeval krmo. Ob 3. ponoči pa je naenkrat začul premetavanje in hropenje svoje žene. ki je naenkrat utihnilo. Ves omamljen je vendar skočil iz postelje in užgal luč. 2ena je ležala nepremično kakor mrtva, a zrak v sobi je bil nekam čudno težak. Odprli so okna in vrata, prezračili sobo, jermene pa zmetali iz sobe. Sveži zrak in črna kava sta slednjič spravila ženo k zavesti in tudi otroči-ček v zibeli, ki so mu šle že pene na usta se je zavedel. G. Pezdirc meni, da je zrak v sobi pokvarilo sveže lakirano jermenje. skoraj gotovo pa je bilo tleče oglje v llkal-niku krivo. Naše gledališče DRAMA Zaretek ob 20. uri Ponedeljek, 20. aprila; zanrto. Torek. lil. aprila; Gospo&ki doni Gostova nje t Celju. Izven Sreda. 22. apriia^ zaurto. Četrtek. 23. aprila: Juarez i-n Vlaksimiljan. Red Četrtek. Petek, 24. aprila: Ob 13. uri Družinski ocv Družinski oče. Dijaška "red-tava. CsSM od 5 do 14 Din. * Z vm> intenzivnostjo študira režiser l)e-Levec z delom dramskega ansambla I^ve-ple lirične tenorske partije Opero d i rini ra rev-natel} Poli?. Premiera bo r errdo 22 t.m za red Sredo. Štev. ^0 »SLOVENSKI NAROV ponedeljek, 20 aprile 198«. Stran 3 DNEVNE VESTI r ♦ .■«*.* — Češkoslovaško odlikovan re. Z redom Boiega leva IV stopnje je odlikovan bivši legacijski tajnik našega poslaništva v Pragi dr. Vladimir Ribarž. — Beograjski univerzitetni Sve( groii. Zaradi neprestanih neredov na beograjski univerzi so bile univerzitetne oblasti prisiljene obrniti ae na dijašdvo h pozivom, naj opusti svoje raadiralno delo. zlasti pozivanje na stavko Kdor ne bo sledil pozivu univerzitetnega sveta, bo nosil vse zakonske posledice. V skrajnem nrimeru bo razveljavljen semester na poedinih fakultetah ali sploh na vsej univerzi. — Bolniška blagajna, doMonna vsem dr-iavafta uradnikoni. Včeraj le inlela Zdravniška zadruga jugoslovanskega zdravniškega sindikata v Beogradu občni zbor. Največje zanimanje je vladalo /a u^tnnovite^ bolniškega Fonda za zdravnika kot redne elane, a izredni člani fo lahko vsi državni uradniki ter uradniki vseh na Dol oficieinih dr/avnih ustanov Pomen bolniškega fonda za izredne člane je v tem da prevzaui" fond zavarovanje nezavarovanih olanov oh vsaki priliki — Dr. AJjehiii v Skopljn. Bivši svetovni šahovski prvak dr. Aljehin ie bil v pc'ok zvečer gost šahovskega kluba v Skopljn, kjer jr prirpdi! simullanko nroti 42 5ahi-slOni. Pobil je 3tf partij izgubil dve, remi-ziral pa Miri — Ahevjnijii tfbljablJenl riVžela. V soboto zvočer jp predaval v Zagreba bivši zdravnik absin-kegn eesaria ur. Aleksander M* rokov o Abesiniji. hvorana Ljudske univep-ze je bila nabilo polna. Dr. Si rokov je povedal mnogo Zanimivega n Ahosiniji, ki je prava obljubljena dežela. Ahesinri žive se vedno na najprimitivnejsi način, Vilice in nož poznajo samo boljši ljudie T&fn dobi? za 10 Din !00 taic. za r>0 Din 20 kokoši za 25 Din pa že kravo. Zn nekaj dinarjev dobiš 100 kg banan. (Vrnmnn naravna bo-nastva lez© neizkoriščena in 1o bo glavni vzrok, da hoče llalija zavoievati !o bogn-to deželo. — 12 dni na južnem J.idr.inu Centrala ribarskih zadrug v Splitu t-riredi lud' leto? PJdnevnn ribarsko hi fisl Miriti vožnjo po južnem -Jadranu in iieet Ičttis z moderno opremljenim pnrnikoni ialilo stro«smayer. Udeleženci si lodo ogled;1.!, tudi taka 1'Mo-višča. ki s patnikom redproge niso dosegljiva. Parnik krene I* BplitS in ustavi se v Trogiru .JeUi Bolu. H Varil, Visu. Ko-miži. Lopudu Uružu. Dubrovniku. Cavhilu. Hoki Kotorski. Budvi. Korčuli Makarski. OmiSu itd Prva vožnia *e prifne to. maja iK>teni pa vsakih 13 dni je upal dobiti zaposlitev. Srečno je prispel iz Ljubljane do Sofije, ne da bi bil kaj plačal za vožnjo. Izročili so ga sofijski policiji, ker mu niso verjeli, kar je pravil o 9vojem izletu. It Ljubljane lj— Vljudna prošnja gledališki upravi! Abonent; reda »Četrtek* si dovoljujemo vljudno opozoriti gledališko upravo, da se čutimo v poslednjih časih z izbiro in dodelitvijo predstav močno za Dostavljene. Tako smo imeli n pr. zadnio ooero nekako pred 0 tedni (Šaloma) in od takrat naprej samo dramo ali opereto. Izmed obeh velikih opernih novitet >Katarina Izmajlova in >Kava-lir z rožot nismo imeli še nobene, d očim je imel red »Sredai že obe predstavi in je uprava dodelila predstavo »Kavalir ja z rožot redu >Sreda*. ko red »četrtke Še niti ni imel »Katarine Izmajlove*. Hčer vemo, da tako zapostavljanje nt namerno in da vplivajo na dodelitev predstav ludi druga dejstva kakor n. pr nenadna obolenja, vendar bi bili hvaležni gledališki upravi ee bi vrstni red predstav ta ko uredila, da se menjam j»o možnosti operne dramske in operetne predstave čim l.olj enakomerno in se ne In t.godUo. da v času premiere operne novitete »Lucia di Lame>rmoor« naš red ni ime! niti ene izmed prejšnjih dveh opernih novitet Abo-nenli reda »Četrtek« Stof za moško obleko s pod togo Din Koroanditna družba J^Q#- Manufaktura Beethovnova ulica 14 4t0.-590." Iz Maribora — Mali harmonikarji zopet v Mariboru. V soboto šo se vrnili v Maribor mali harmonikarji »Harmonije^. k; jih vodi neumorni mladinoljub g. Vilko šušterši-č, s turneje po Jugoslaviji Njihov namen je bil spoznati iepote mše domovine in pri. kazati našemu življu car jugoslovenske narodne pesmi ter končno pokazati, kaj znajo naši mlad: Mariborčani ki ao skoraj manjš; kot harmonika V ilustracijo velikih uspehov, ki so lih žel harmonikarji, navajamo poročilo, objavljeno v pe. trogradski ».Banatsk' posti* :Mab mariborski harmonikaši priredili su u Petrovgra- Elitni kino Matica — Tak 11-14 ob 4. uri SMEH, SALA IN GROHOT KOT SE NIKDAR VLASTA BURIAN — THEO LINGEN v sijajni komediji I I V I T E Z I LJUBITELJI LEPFX»A PETJA! Dane« imate poslednjo priliko slišati najboljšo svetovno pevko v njenem najnovejšem filmu Arije iz RIGOLETTA in KOHKME Bfišl©*!€ KINO UNION TELEFON: 22-21 DANES NEPREKLICNO iJ03LEDNJlČ OB 16.. 19.15 in 21.15 URI Znano brzo lokalno progo Sušak—Rab vozita izmenoma parnika > Triglav* in >Topolat. Parnik odhaja dnevno od Suša. ka ob 14. in pride na Rab ob 20 Na Rab se prispe tuđ; 3 počasnejšim pamikom >Senji ali »Starćević« z odhodom ob S.30 iz Sušaka Na Aleksandrovo vozi paraik >Slavija« vsak dan ob 14. Turistično pro_ ej Sušak—Kotor in nazaj pa opravi v 6 dneh udi-bni parnik >Kosovo*. Na tej pro. g veljajo pavšalne kartc. katerih se naj_ več poslužujejo turisti, kateri si hočejo v 1 tednu ogledati vso našo obao. Zato je ta proga za turiste posebno priporočljiva. V kratkem bomo objavili tudi vozni red Dubrovačke Plov dbe. Iz Zagorja — Socialne vesti. Kuhinja za brezposelne, kjer je spočetka dobivalo hrano 2IG, proti koncu pa samo še 60 brezposelnih, je bila s torkom 14. t. m. ukinjena, ker ni več sredstev. Večja gruča prizadetih se je napotila pred občino, kjer so dobili izjavo pred pričetkom glavne sezone. Ta zahteva bi odpadla edino v tem slučaju, če b; prišli do zaključka, da bo poslanica primorskih škofov letoa prepodila tujce \r. našega Primorja v Kamnik, kjer bi radi teme lahko skrili svojo nHgoto pred nože. ijivimj pogledi. Iz Ptuja — Zločin ali samomor? GOIetni vlničar Eratuša Franc iz Hrastovca je živel v zelo slabih razmerah in ni imel sredstev za pošteno preživljanje Ljudstvo ga je obsodilo, da krade kure tn i no ter da ae a tem preživlja. Grozili so mu tudi. da ga ovadijo orožnikom. Na veHkonočno nede. !jo je nenadoma zabela goreti viničarija. v kateri je Bratuša stanoval V plamenih je na5el smrt tudi starček Ljudje govore, da je ^am zažgal. da bi živ zgorel. za_ radi boeCin pa. da si je p. gnal iz puške so kroglo v srve V ruševinah so res našJi zogljenelo truplo in tudi puško. Vsekakor da kuhinja ne more več obstojati pač pa , je njo^ova zagonetna, ker nI izklju. ]j_ Tolažba r.n pok varjene r^iliapoce« praznike je bila včerajšnja nedelja Mnogi so se hoteli odškodovati vferai ker niso mogli napraviti izletov ol> ura/nikih. zalo je bila vc-oraišnja nedelja ure vsem izlet- nisua. KINO SLOGA, tel. Z730 Samo danes in jutri! 2 dui torej bo pela MARTA EGGEKTII v prekrasnem in izredno zabavnem filmu dunajskega sižeja, prijetnega humorja in petja Njen največji uspeh (Terezija Krones) Ne zamudite! Ob 16.. 19.15 in 21.15! — Vprašanje Stavne veljave diplome «1«' pisne šole politehnirnepa instituta v l*..ri/>t (Institut pob'tochniaue de Pariš \ ar or-respondance) je definitivno rešeno v o! o-kom ministra prosvete P. št. H305 7 dn^ \l lebruarja t.l. in sii-er na podlaei g^avue^a prosvetnega sveta 7. 2146^ redneua ~e-ta!ik.i z dne 17. januarja t.l. Po leni načelno .a/, važnem odloku prosvetnega ministra »*i di plomi imenovane dopisne šole ne tno*e priznati nobena pravna veljava nili -e - to diplomo ne more pridobivali kakršnekoli šo!ske kvalifikacije po zakonu oučenih. ki so sledili pretirani reklami za vpis v imenovano fiOptšiifl šolo. LMrnženje jugosluvenskih inžen jer je-v in arhitektov — seluija Ljubliana. — Anketa o položaju monopolskih uVo!ožaju monopolskih delavcev v naši državi. Anketi so prisostvovali delegati lski delavci naravno«! *rn-molne mezde, saj sluiiio nekateri samo o I)in dnevno Mndjfl niti za bore preiivlje-ttje ne zaslužijo Osnutek novega pravilnika o plačah monopolskih delavrev ,»a prinaša oe!o (»oslabšanje kajti Dlače naj l»i >e jonovno znižale zlasti pri kvalificiranih delavcih [)ele^ati mono|K)!skega delavstva so odločno nastopili proti novemu pravilniku Anketi je prisostvoval noben zastopnik monopolske uprave. — Iznremem'fa rodbin^keea imena, danska uprava dravske banovine Je dovdila Josipu Jebačinu pristojnemu v občino Rud-nik izpreniembo rodbmskega imena Jel ačin v Jelačin- — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme takoj strojnega kovača za tovarno, podkovaea. pekovskega pomočnika", banda-žista. lončarja, sobosiikarskesra vajenca. — Vozna olajšava. Zveza za tujski promet v Sloveniji s-poroČa sledečo prometno vest: Odobrena je polovična vo*nfna po naših železnicah udeležencem s/lavne skupščine in konference Jugoslov hotelirskega saveza v Zagrebu od 24. do 2. aorila. Popust velja od 20. do :>') aorila. — Vreme. Vremenska nanoved pravi, da bo pretežno jasno, čez dan tooleje vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu. Sarajevu in Splitu. Najvišja temperatura ie znašaia v Splitu lb*. v Ljubljani in Zagrebu 14 v Mariboru. Rogaški Slatini in Heogradu 12, v Sarajevu in Skoj/iju 11. Davi je ka/^ai iKirometer v Ljubljani 702.n temperatura je znašala -I — Z nožem pod srce. Snoči so v bolnico pripeljali hudo ranjenega mladega gorenjskega fanta. 26ietni Ivan Anderle je bil včeraj v neki gostilni in ko io te zapusti!, so ga napadli fantje ter ga z noži tako obdelali, da je nezavesten obležal Anderlj je dobil nevaren sunek j>od srre. veo sunkov med rebra in po telesu- Niegovo stanje je precej resno — V smrt zaradi bede. V Zaeretu se je zastrupila lastnica mlekarne Oracia \Veiss. Prepeljali so jo v bolnico, kjer le pa včeraj ponoči umrla V smrt ie šla. ker aSdnje čase ni imela ?korai nobenesža zaslužka. — Zastonj se j« peljal iz Ljubljane do Sofije. Organi bolgarske obmeine policije m-našli slučajno v vagonu ti. razreda skrite ga mladeniča namenjenega v Carigrad Iz kazalo se je. da gre za Ivana Fajferja iz Šenčurja. Fant je izjavil bolgarskim oblastem, da je bij namenjen v Carigrad, kjer ka. Vendar se je ludi nekoliko pozna-lo. da so meščani o veliki noči prekorači*.i proračun; Zato je ostal marsikdo doma Mnogi pa tudi niso zaupali vr»-menn. fcl&sti še. ker su imeli še preveč v živem spominu 1 -dahe ?kušnje /. vremenom o veliki noči. j Včeraj je bilo na hribih tudi na okoliških i precej mrzlo, ker se ie zaradi dežja zelo j ohladilo in ker ie rila tnar^ikie zaradi snega nedelja bela v dvojnem pomenu besede. li_ Žudnja pot Joška Urilca. Sredi naj-I lepšega pomladnega dne le nastopil trgo'-I ski sol rudnik tvrdke Ma>vr g Joško Gnle > *vojo zadnjo pot. Včeraj opoldne so se od njega še po-lovili tovariši pevci od Ljub ijaaskega Zvona ki so morali na večerni i koncert v Slovo mesto Zapeli >o mu /a!o-rdiriko Gozdič ie ž»- zelenr in mu položili h kr?H krasen v««ne:-. Ob 1(5 pa se je vršil iz; red .uruašniee na Vidovdanski ce-h «' pogreb, ki se ga ie udeležila velika in no >.'»;i i io ko j ikevih prijateljev in hnanceV^na v;. ! '«r • ,:i i : ppleS užalo*»Vnih -voj e»v spfetbsl »udi -in^eščenpi lvrdke s .-e fent g .\'-'e- -'m iV'.:i LiuhPad kega^vo->ia Glasbene Matice ^Toce, Hiavra Krako-ve »a-1 i novo in drtigi -o ori mrl asni?i ta-ne'> |*av irevi, Suomiadi vse se Veseli . v cerkvi -e.';eiir'\<> »Ušli-I na- Gft^fod in .d-grobu Prelovc« ui ►Poljana toži \ titifiim ŽVonašeV c-e je nato v lepili i»e.-eo!aii (;.»-<»• vil od j-ekoji-ilia g JOSO »Mete .-ek ;j_ Urevi »1» 20. uri ie v Piiliariuoaičui dvorani ill -niiumični Uoncei t uonmO*eue- ga radia-o keslra 'Ae »ama lleeihovuo.a VI pastoralna simfonija je vredna na jveč'eja obiska IV leg bjgu igfa dro* Karlo Kupei Vo/ar!o\ tV violinski konceri in prava no-vo-t nocojšnjega programa ie MvslivečUo-Va -immnija v aduru Dirigira I>- M šija-nec. izvaja |»oninožeui radio-orkester v ce-lotei zasedbi- Sedeži po 10. stojišča ;>o 5 Din v knjigarni Glasbene Matice !!__ ()d 1«. aprila dalje so na |>o'. u |*j .Jugoslaviji pevci -lavnega češkega zboa Smetana "iz Plz.na Obiskali so že ni^sta Sombor. Novi Sad. Heoi/rad K ragu j^vai*. Vinkovce iti Zagreb. V Ljubliana pridejo v torek, dne ^1 t.m in koncertiraio tu v Kil-hurmonični dvorani v sredo 22. t.m ob 20. liri. Na dedn ji dan v četrtek ie njihov ko.r cert v Kranju, v petek pa v Maril.oiu. odkoder se vrnejo v svoi domovino. Bratske neVce bomo iskreno pozdravili ob njihovem prihodu v našem mestu, opozarjamo pa na njihov konceri v aredo v Fitharmonifni dvorani. Pred prodaja V Matični kniigarni-— ij Aljehhiova siniultanka še.e -9. aprila. Ljubljanski šahisti so danes prejeli brzojavko, da di. Aljohina še ne bo jutn v Ljubljano, ker še ni zaključil turneje po dru£:h krajih in se bo za sredo napovedana simultanka proti ljubljanskim šahistom vršila šele prihodnjo sredo 29. tm. —lj Kje pokopava Ljubljana mrhovino. Mrhovina se pokopava v Ljubljani na zemljišču mestnega konjača v Mestnem logu. v neposredni bližini L'este na Loko. V najbližji okolici tega živalskega pokopališča se grade nove vile in hiše. katerih stanovalci se pritožujejo čez smrad, ki se širi od njega in ki bo še hujši v poletnih mesecih. Lani je pričel mestni konjač pokopavati mrhovino na zemljišču, ki je bolj oddaljeno od človeških bivališč, vendar še ne dovolj. Zemljišče pa je radi visoke talne vode in več ali manj ilovnatega sveta /a to svrho itak neprimerno. Drugega pfi-Hieritejšetfa prostora doslej konjač ni dobil na raapolago. Da se ta higijenski nedosta-tek odpravi. je bilo že sklenjeno, da se zgradi knmatorij U mrhovino, a 60 ti na črti menda propadli. Verjetno je. da se bo v dogledneui času skupno s projektirano zgradbo veterinarsko higijenskega zavoda in izolirnice za bolno živino, vendarle posrečilo zgraditi tudi krematorij za mrhovino. lj— Društvo izlelbenih aranierjev dfav >ke banovine v Ljubljani naproša, da ?e vse informacije in dopise odslej adresira na tajništvo: Višnar Slavko Ljubljana. Mestni trg 22. |i_ Prekratite nove pTepfoae so prispele -mini razstavi splitske kr. banovinske po* slovnice, Frančiškanska 4. du dva koncerta i jedan matine. Pr.redbe su bile odlično poučene a ma išani su nagraden tako burn m aplavzom kakav odavno umetnic: u Petio* gradu nisu ima. li. Uspeh je svakako prvorazredan Mališani su svojim lakim, veselim i neposred nim nastupom frapiral" publiku Dirigent g. Vilko šušteršič dobio je na dar od grada Petrovgrada z at venac sa napisom: *Za uspomenu na Petrovgrad« — Seja mestnega »veta. V četrtek 23 t m. bo v mestn: posvetovalnici VI seja mariborskega mestnega sveta. Iz dnevne, ga reda naj o ti en i mo izvolitev odseka po uredbi o pospeševanju turizma, razpravljanje o načrtih za gradbo nove tržnice, preimenovanje Delavske ulice, preooved uporabljanja zvočnih signalom ponr iste ve'jajo dva meseca in se jih lahko prekine v vsa_ ki ?meri trikrat Ob Četrtkih in nedeljah voz; parnik ^Karadjordje*. ob sredah in sobotah Jugoslavija*, ob tork h in petkih Ljub'jana« in ob ponedeljkih »Split«. bodo ponovno izvršene potrebne intervencije, da se bo dobilo delo na cestah. Podpora ministrstva v znesku 5000 Din za zimsko pomoč je bila razdeljena na 210 oseb v zneskih od 20-50 Din. V kratkem pnspe tudi vagon bele moke. ki jo bodo razdelili med najpotrebnejše. Cene mesa, ki so jih nameravali mesarji zvišati, so radi intervencije -reškega načelštva Ostale nespremenjene kar beležimo z zadojco* njem. • — Predavanje o ekspediciji v morske globine, ki ga je imel v sredo predavatelj ZKD dr. L. Kuščer. je privabilo v sokolsko dvorano izredno mnogo poslušalcev, ki so ž zanimanjem sledili živahnim besedam simpatičnega predavatelja in lepim slikam iz morskih globin. Opozarjamo javnost, da s<- bo drugi del tega predavanja vršil prihodnjo sredo ob 20. uri. To pot bo predavatelj pokazal še posebno pestro vrsto baivanih slik in povedal še marsikaj zanimivega iu poučnega. Vabljeni v-i, vsl<»:> je brezplačen. — Zasavski tolsta, redka rvetka ki prav zdaj najbolj bujno cvete nad savsko sotesko, je rastlina, k: je strogo zaščitena in bi je ne smel nihče trgati, najmanj pa ruva-ti s korenino vied. Kljub temu se najde še mnogo nrnou'nih Mudi, ki jo trgajo, ruje-io In odnašajo v cehh šopih, da celo v jer-hasih Tako bo kmalu uničena redkost na-?f?a 7!f>sn\'in. Pretimo občinstvo, da se usmili cvetja in pokaže pravo razumeva- i " sire- ho :m*^0 Opravka z zakonom, ki ne pozna šale — Otvoritev kudnih kopji-. V kopaljšču »Neptun« bodo odslej vsak petek in sobo. to na razpolago toplr kadne kopeli Sicer je to že m;1lo pozno, saj sms preko cele z me moledovali, naj bi kopališka družba upošteva'a naše težnje in potrebe, vendar moramo ta ukrep kopaljške uprave tudi sedaj toplo pozdraviti. — Javna razsvetljava v Kamniku. Kam. nik se že marljivo pripravlja na novo tuj. sko sezono. Na vse strani sc že odposlane propagandne broSure ki opisujejo v besedi in slik j lepote in r: mantiko mesta Te tr_ ditve ve*jajo sicer za Kamnik podnevi, nikakor pa se to ne more trditi ponoči, kajti z edino častno izjemo glavnega tr_ ga. ki je preteklo leto dobil novo razsveL Ijavo z močnimi žarn:c,,mi. visečimi nad cestiščem ie večina ulic zelo slab > raz. svetljna Občino čaka v tem pogledu ve. lika naloga in postopati bo treba smotre, no in po določenem načrtu Bodoči gerent. ski svet bo mora! resno razmišljati o tem, kako bj najbolje rešil to vprašanje še J čeno, da je bi; starček umorjen. Je pa tudi možno, da je postal žrtev neprevid. : nosti. Ko se je vrnil v nedeljo domov, je j bil nekoliko vinjen in ker je bil strasten kadilec, ni izključeno, da je na postelji i zaspal s tlečo cigareto in se je vnela slamnjača. Zadevo preiskujejo orožniki. — Dva požara v t»ni noči. V občini Po. brežje so imeli v sredo ponoči kar dva požara Okoli 23. ure je začelo goreti pri nekem posestniku v Pobrežju gospodarsko poslopje. Niso oa gasilci ognja še dobro pogasili, ko so morali hiteti na pomoč' k Sv Vidu pri Ptuju, kjer so goreli hšsvt minoritskega konvikta Obstojala je tudi nevarnost, da se vname cerkev in je zahvaliti !e gasilcem iz Pobrežja in Ju_ roveev. da so preprečili katastrofo. Oovo. ri se, da je bil ogenj podtaknjen iz ma. ščevanja Orožniki vodijo preiskavo — živa baklja. Hlapec Bračič Ivan iz Ložine. uslužben pri posestniku Kozelu Janezu, je v četrtek popoldne zažigal na travniku kup dračja Nesreča je hot.- a da mu je spodrsnilo in je padel v gorečo grmado, da je bil hipoma ves v plamenih Vsega opečenega so resili iz plamenov b-žnji dtdavci. Prepeljan je bil takoj v bolnico, kjer pa so zdjravtaiki izgubili vsako upanje, da bi okreval. — Nasilen nn»/ V ptujsko bolnico so pripeljali hudo poškodovano in z zlomlje. no desno nogo posestnico Vtnkler Ivano ix Majšperka. ki je izpovedala, da Jo je pre. tepel njen mož, ki prihaja skoraj vedno pijan domov Vsa družina je bila vedno pred nasilnežem v strahu, ker jih je mož vedno pretepal Radi te brutalnosti b* imel mož opravka s sodiščem. Sreda. 22. aprila 12: Po slovanskem jugu (ploSče). —12.4". Vremenska napoved, poročila. — 13; Napoved časa, objava sporeda. obvestila. — 13LV Virtuozi igrajo (plošče). — 14: ffi niensko poročilo, torzni tečaii—18: Orno lju, ki je reMl Avstralijo (dr Valter Bohi nec). — lB-JO: Ročno delo (Zdravko Ouie-za). — 18.40: Kozmetika dr. A. F. Feren čak). — 19: Napoved časa. vremenske« na poved, poročila, objava sporeda obvestila — 193o: Nac. ura; Pomen kemijske indu •trije za jugoslov. gospodarski napredek (Vladimir Njegovan). — 20- Rezervirano za prenos. — 22: Napoved Časa vremenska na poved, jioročila, objava sporeda. — 22.15 Češka glasba (pložČe). ^aeuseaaaGH9SE»sasčyrae9f9QsiL MALI OGLASI eseda U.50 para. davek Dir 3.— oeaeda 1 Uin, aavek 3 Din, preklic? fia pismene odgovore gieae cnaiin jgLasov je creoa priložit cnamico — Popustov sa male oglaae ne priznamo. a^nearaHrasiHBa^BRrSrarapsra ojiimii kjljliu STAROVAJlJA Beseda SO par. davek S.- Din Najmanjši sneselr 8 Din STANOVANJE dvosobno, pritikline vrt, v novj vili oddani za maj ali junij. Cena zmerna. Christofov zavod* Domobranska 15. 1314 PRODAM Beseda AO par. davek 3.-Najmanjfti aaeaek • Oto lajša I. a debela, sveia. zaboj 720 uoiiudov Uin 290. Cvetlični med trčen 10 ka Din 145.-, 80 kg Din 880.- franko prevoc razpošilja O. Drechsler Tuzla- 1315 DALIJE različne vrste gomolje dobite ia vrtu uftitelJBke Sole, Reslje- a testa 10. 136 ' ZEMUO za vrt več 100 m* dobite brezplačno pri Lasanu Siska VednAkdva f. 17. 1330 Telefon 2059 Soha drva, premog, »car bo pakete dobita pri L POGAČNIK Bohoričev« al 4t & RAzno Beseda SO par. davek S.- Din Najmanjši moaea 9 Dto TRBNCHOATE ter vsa oblačila v ogromni izberi odlično izdelana si nabavite najugodne ie pri Preskerju. Sv. Petra e. Priporoča se KOSAK IVAN slikar la pieakar L]«M|aaa GORUPOVA ULICA 4 Narodna tisk ar na LJUBLJANA Makulaturni proda papir uprava »Slovenskega Naroda", Liabllana, KnaHJeva ulica ^2ev. s senih posestnikov. Tajnik Lukež je utemeljeval ustanovitev društva obširneje in dokazoval da so Jth vodili pri ustanovitvi kakor tudi v društvu samem plemeniti namenr ter da so delovali v zavesti, da smo majhen narodi, ki je potreben gosrpoda.rske osamosvojitve. Ustanovitev društva je bila silno težka, delo za interese posestnikov nov"h hiš pa še tem težje, ker so se morali boriti proti predsodku, da so ti posestniki preo vsem žrtve spekulacije, da so zadali zato. ker so spekulirali. Tajnik je" dokazoval- da ni bMa spekulacija, če so si gradili domove s slabim denarjem. A četudi dopustimo, da so bili Stpeki^anri. )e treba upoštevati, da so ustvarili mnogo koristnega, ublažili sta.no-vanisiko krizo ter dvignil' življenjski standard. Novo društvo ni nasprotnik starega ter žel* z nvirn sodelovati, ločili so se pa od njega«, ker se ni dovolj zavzemalo za njihove . interese in je bila obremenitev novih hiš čedalje večja. StaTo društvo ni nikdar povabilo novega na pogajanja o spora7Aimu m ie ;e menda pogajalo samo s posamezni-m" člani« da bi se vrnili pod njegovo okri-Kje Nainolj zanimivo ie tajniško poročilo t onem delu. ko govor o potrebi sporazuma med gospodarji in najemnik L Tajnik ie naglasa!, da imajo hišni posestniki tud* razumevanje za težnje najemnikov, kar se je pokazalo zlasti v hišnem redu, ki ga je izdajo društvo za svoje članstvo. Društvo ie K:lo 7eV> delavno v svojem prvem letu. Imelo je 20 sej, priredilo je zborovanje, interveniralo je na neštetih pristojnih mestih pošiljalo resolucije :n deputacre. Predsednik je zastopal interese lastnikov novih hiš v občinskem svetu. (.Medklici, zakaj je glasoval za proračun, nenrr.) Tajnik je zagovarjal postopanje predsednika v občinskem svetu in zagovarjal se je tudi sam predsednik, češ da je gospodarski položij občin« takšen, saj so celo županu zaruhili avtomobil- da jc občmski svet moral glasovati za povišani proračun. Zanimivo je bilo blagajniško poročilo, ki ga je podal J. Kos. ker je blagajn:k poročal posebej o skupnem denarnem poslovanju in posebej o blagajniškem. Po blagaj-nikovem poslovanju ie bilo 4780 dohodkov fn 4670 izdatkov, torej 110 Din prebitka, dočim znašajo skupni dohodk5 5618 Din. iz- datki p* 6211. kar pomeni, da je 593 Din primanjkljaja, V debati o poročvhh so ae oglašali tuoV kritiki, vendar tu opozicija še ni nastop:la strnjeno. Nemir se je pa čedalje bolj stopnjeval, ko so zborovalci prehajali brez reda od točke do točke dnevnega reda. Nekateri so zahteval* predlog za razrešmoo in ko je odbor dobil a h so kit on j soglasno so bili drugi mnenja, da stari odbor ne more več voditi občnega zbora in da se morajo začeti takoj voPtve- toda medtem so zopet drugi podajali predloge za znižanje članarine. Ko >e pa prišlo do volitev, se dolgo niso mogli sporazumeti, katera lista je prva. ker sta bil* predloženi dve hsti, io sicer starega odbora in opozicije. Končno so se sporazumeli za tajno glasovanje in da prevzame predsedstvo občnega zbora dr. Kodre, Glasovali so po listkih in je bik) oddano 61 glasov. Prva Irsta (opozicija) je dobila 33 glasov, druga, odborov* pa 28. Izvoljeni so bili naslednji člani« razdeljeni na posamezne mestne okraje: M. TerčeJi, A. Zupan. M. VVeber. V. Vidmar m J. Kos kot odborniki; namestnki: V. Vrejnak, A. Mar-tinškova in Apoloni ia Setirm; pregledoval-ci: Fr. Zirovnik. H. Lobe in I. Lupša; predsednik nadzornega odbora Iv. Bricelj. Po volitvah je prevzel vodstvo občnega zbora J. Kos Sprejet je bil predlog za znižanje pristopnine m članarine. Pri slučajnostih je predsednik napovedal, da bo društvo kmalu pr;redilo zborovanje, nakar je zaključil občni zbor. Puščava Sahara se širi že skozi 300 let in sicer vsako leto povprečno za en kilometer proti jugu Francoske kolonijalne oblasti v zapad, ni Afriki stoje pred težkim problemom. Sahara je pokopala v svojem pesku že mnogo rodovitnih in gosto naseljenih kra. jev. Poročila iz francoskih koloni} pravijo, da je Sahara zopet nastopila svoj zmagoviti pohod proti pogozdeni in obdelani zemlji Morje njenega peska ae vedno bolj razliva in pokriv;j rodovitno zemljo Statistični podatki angleških oblasti v angle_ ški Nigeriji potrjujejo obenem z doma. čim prebivalstvom, da se širj peščena puščava najmanj »kozi 3O0 let in sicer vsako leto približno z*» en kilometer proti jugu. Načelnik gozdarske službe *na obrežju Aubreville je predaval nedavno na kolonijalni znanstveni akademiji v Parizu o problemu Sahare V obširnem predavanju je opozoril na veliko nevarnost v vsem ob. segu, opisal je vse podrobnosti in posledi. če ter končno izjavil, da je te zadnji čas misliti resno r»a Zajezitev puščave TJpra_ va obrežja Aubreville je storila že vse mogoče, da zajezi puščavski pesek Med drugim podpira sistematično ustanavlja, nje plantaž in pogozditev goličav, da se tako zadrži voda, da bi se zemlja povsem ne izsušila Gozdovj zadrže namreč največ vode in vlage. Računajo tudi z umetnim namakanjem Žal so prva desetletja na tem ozemlju mnogo grešili, ker so izseka 1 i prostrane gozdove Zdaj morajo golicave pogozdovati z drevjem, ki daje dra_ gocen les. Dohodki izvoza tega lesa kri. jejo že zdaj večino proraouna te franco. ske kolonije. Drugače postopajo v sosedni severo. francoski Nigeriji Ta dolgo zanemarjena kolonija je izredno bogata na naravnih zakladih. Tu je mnogo železa, premoga, soli in celo zlata. Sele zadnja leta so Začeli to naravno bogastvo v večjem obsegu izkoriščati Nedavno je bil poklican v to kolonijo eden najboljših francoskih strokovnjakov v premogovni industriji GuiL_ laume Dahm. Na drugi strani pa kopanje premoga zopet škoduje dotičnemu kraju, kajti pri tem se uniči mnogo gozdov, ki jih je treba umetno obnoviti Ustanavlja, jo se tudi plantaže riža, koruz?, kaka.?, kave, bombaža itd Francoska vlada je nedavno predlagala Društvu narodov, naj bi se naselil v ko. loniji Nigeria vsaj del v Franciji živečih političnih emigrantov Pogoji za nase'je. vanje v velikem obsegu so zelo ugodni, ker je podnebje v Nigeriji zdravo, dežela pa bogata na naravnih zakladih. Toda to je vprašanje denarja, ker si brez njega večje kolonizcije ni mogoče misliti Za-entrat so prometne zveze še preslabe, čim bo pa podaljšana železniška proga iz Da-kara do Saye in do Niamee, na drugi stra_ ni pa bo podaljšana proga Sopoto vezala ozemlje z južnim obrežjem, zavzame fran_ coska Nigeria važno mesto v svetovnem gospodarstvu. 200 letnica smrti princa Danes je minulo 200 let, odkar je umrl slavni vojskovodja in zmagovalec nad Turki princ Evgen Savojski grof de ^oissnns. Po njegovih žilah se je pretakala kri fran-cokega kraljevskega rodu Bourbonov. .Princ Evgen je kazal veliko zanimanje za znanost in literaturo. Sam se je podpisoval italijansko, francosko in nemško in marki7u de Prie. pozneje pa tudi avstrijskemu ce sarju Karlu VT. je utemeljil to takole* podpisujem s*1 tako. da dokažem, da imam trojno srce. Srce Vlaha proti sovražnikom, srce Nemca proti prijateljem in srce Francoza proti svojemu kralju. Italiji se rhOrnni zahvaliti za svoje življenje. Nemčiji za svojo sreeo. Franciji pa za svojo slavo«. Princ Evgen je umrl kot samec, ni pa bil sovražnik ženskega spola, kakor je razvidno iz korespondence vojvodinje Orleanske. Znan je tudi njegov izrek: »Tistemu, ki ni pokazal nobenega poguma v ljubezhni bi kot poveljniku ne zaupal niti sto mož«. Princ Evgen spada med največje vojskovodje konjenice. Njegova osebnost igra važno vlogo v tradicijah konjenice vseh evropskih armad, posebno francoske, italijanske in bivše avstro'Ogiske. Ni pa umrl na konju, kakor pravi jezdec, temveč v spanju v noči od 20. na 21. aprila 1star 73 let. Za nj«'£fovo krsto so stopali na Dunaju poslaniki in generaliteta tujih držav ter 14 pod-msTŠsiov. Cesar Karel VT. ga je spremil na zadnji poti do cerkve Sv. Štefana* kjer je bil pokopan, njegovo srce so pa prepeljali v Turin in položili v rodbinsko grobnico savojskega knežjega rodu. Tragičen konec šolskega izleta V Freiburg je prispelo v četrtek na šolski zlet 27 angleških dijakov v starosti od 12 do 18 let. V petek zjutraj so odšli na izlet v gore Namenjeni so bili v dijaško zavetišie Todtnauberg v Schwarz_ waldu. V gosti megli in pozneje v smež-srm metežu so pa zašli in zgrešili pott tako da so ves dan tavali po gorah v silnem snežnem metežu m občutnem mrazu šele pozno zvečer so slišali kmetje v vasi Hofsgrund klice na pomoč in s sanmi so odhiteli v gore Vse premražene angleške dijake so prepeljali v vas. toda štirje so bili tako izčrpani, da so kmalu umrli. Dva težko bolna so prepeljali na freiburško kliniko, kjer je v soboto eden umrl Ostalih 21 dijakov p profesorji je ostalo v Hofsgrundu. da se opomorejo. Nesreča je tem bolj tragična, ker so dijaki ves Čas blodili blizu dveh hotelov^ ki ju v snežnem metežu niso opazili. Iz Kassla poročajo, da je zapadlo v oko. lici mnogo snega, tako da so morali po nekaterih krajih železniške proge očistiti s plugi. Skoraj vsi vlaki so imeli zaradi snežnih žametov in silnih metežev zamude, na cestah je pa promet sploh zastal. Ottorino Respighi umrl V soboto zjutraj je umrl v Rimu slavni skladatelj Ottorino Respighi. Od leta 1923 je til ravnatelj kraljevskega konzervatorija v Rimu, leta 1925 je pa to mesto odložil in se posvetil izključno skladatalistvu. Bil je eden najpomembnejših sodobnih italijanskih skladateljev. Rojen ie bil 9. julija 1879 v Bologni. kjer je dovrSil glasbeni lieej. potem se je pa napotil no svetu, da bi izpopolnil svoje študije. Študiral ie ▼ Petro-gradu pri Rimskem-Korsekovu i« v Berlinu pri Maxu Bruchu. Temeliito ae je seznanil tudi s francosko clasbo. Vpliv teh šol se pozna tudi njegovim skladbam zlasti komornim. V n lesovi skladateljski periodi se pojavi vnliv francoskega impresionizma in postre straussov*?ke ekspresije. Respighi ie pa znal dati tem vplivom italijansko obliko in poseben pečat, kar vidimo zlasti na mojstrskih parti-turah simfoničnih nosnilev >Riniski fontani« in »Rimske pinijett, ki so dosegle svetovni sloves. Zadnje čase se je nacibal k modernemu tipu, ohranil ie ua svojetvenosL Razen mnogih komornih in simfoničnih del je napisal tudi več oper. Veliko pozornost je posvečal tudi studiju, reviziii n zdaja-nju del starih italijanskih mojstrov. Od le-la 1913 je bil profosor skladbe na liceju di Santa Cerilia v Rimu dve leti pa tudi ravnatelj tega zavoda- Iz Celja —c V celjskem gledališču bo uprizorila ljubljanska drama v torek 21. t. m. ob 20. učinkovito tragikomedijo »Gosposki dom e, delo srbskega pisatelja Radoslava Vesniča, ki ga lahko prištevamo k naj« markantnejšim pojavom v jugoslovenski dramatski književnosti. Neabonentom svetujemo, da si takoj nabavijo \*stopnice v predprodaii v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu. —c Poziv pravoslavnim Uprava pravoslavne parohije v Celju poziva vse pravoslavne, ki prebivajo v Celju m okolici in ki še niso dobili liste za -Domovni pro. tokoU, da pismeno javijo svoj sedanji točni naslov ali da se osebno oglasijo v pisarni pravoslavne parohije celjske (Pred grofijo 6/II) v smislu člena 16S, točke 14 ustave srbske pravoslavne cerkve in $ 144 izvrše vame naredbe 7a ustavo. Prijava se lahko izvrši vsak dan ra. zen nedelje, srede in petka, od 9. do 11. dopoldne, splošno pa vsak dan od 5. do 7 .popo'dne. —c Nesreča pri delu. V petek se je ponesrečil 341etni, pri tesarskem mojstru g. Kukovcu na Lavi uslužbeni delavec Martin Regoršek iz Babnega. Pri delu ga je zgrabila žaga za levo roko in mu razme. šarila tri prste. Regoršek se zdravi v bol. niči. Umrl je v petek na Lopati 721etni posestnik Jakob Križan, v bolnici pa je umrla 331etna dninarjeva žena Amalija Frecetova z Brezja pri Planini. —c Nedeljski nogomet. V nedeljo dopoldne je bila na grišcu pri >Skalni kleti« prvenstvena tekma med rezervama Atletikov in SK Jugoslavije, ki se je kan. čala neodločeno 3:3 (2:1). Popoldne bi morala biti na igrišču SK Jugoslavije prvenstvena tekma med mladinama SK Celja in SK Jugoslavije ter drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK 2alcem Ker mladina SK Jugoslavi. je ni nastopila, je mladina SK Celja do. bila tekmo s 3:0 par forfait. Ker tudi SK Žalca ni bilo, je prvo moštvo SK Jugosla- Louiae Rrnee de Rcroual 13 Kraljeva ljubita Roman Nekaj dm po tej zaroti me je izvabilo izredno toplo vreme na večerni iz-prehod ob Temzi. V duhu sem se ukvarjate s svx>>imi načrti in se u dajala raznim občutkom svorega srca. Iz teh prijetnih sarrj sem bila nenadoma zdramljena. Napadla me je tolpa mornarjev, ki so me odnesli v čoJn in odpeljali na ladjjo. Zaman sem yh pro-srla, lm pre+iJa, plakala in ponujala vse* kar sem imela- da bi me izpustaTn. Odgovarjati so mi samo z roganjem. Sln-Sala sem, kako si čestitačo k uspehu in kako ga bo vesela visoka dama. Tedaj sem spoznala pravi vzrok svoje nesreče m zadrhtela sem. videč, da sem izročena na milost in nemilost svoja rivalinii in vsem podlostim, ki jih jc zasnovala ta brezsrčna Anglež;na proti meni. Ne morem vam opisati svojega groznega položaja med posurovelimi mornarji. Vsa sem se tresla, ko sem slišala njihove pomenke v kajuti, kamor so me bili zaprli in mi dah" kos črnega kruha in vrč smrdljive vode*. Kako naj opišem grozne trenutke, ki sem jih preživljala v temni, tesni kacuti, ne da bi vedela, kai me čaka. Strašneiša ie raka negotova bodočnost od morišča. ki ga vidi pred seboj zločinec in ki mu oznania bližajoči se konec. Tako so počasi miniti trije dolgi dnevi, ko me ie jela ponoči dušHi neznosna vročina. Zdelo se mri. ie, da se bom zdai zdao zadušila v tesni, zatohli kajuti. Dolgo sem loviila sano končno sem pa omagala in se zgrudila. Ne vem, kako dolgo sem bila onesve*5čena. Zdramila sem se šele. ko je začelo grmeti in M kakor iz škafa, ko so ieli butari ob 1 a d o vi-s oki va lovi. Kar se ie močno zabliskalo in treščilo, da so mrvi tirani krikovi od groze in jeli tiho moliti. Začela sem tarnati in takoi sta prihrtela dva. odprla vratca in mr dala požirek močnega zganja in ne-kai sveže hrane. Bala sem se, da bodo s Hi K vame. toda zadovoljili so se s tem, da so me oropali svobode kakor jim je bilo naročeno. Ko se ie vihar polegel, so mornar« znova pod«vjaH. Kmalu so pa opazili, da leze njihova stara ladta narazen m da že teče v nk> voda. Posvetovali so se in sklenili odpeljati se s čolnom. mene pa prepustiti bridki usodi Kaj bi oklevali, so dejali, mar niso dobili že vnaprej bogatega plačila in mar svoje obljube niso izpolnili? Ali naj postavimo svojo Svobodo na kocko zaradi te Franczinje. ki bo brez nas gotovo kmalu na onem svetu? Brez najmanjšega usmiljenja so storili, kar je bilo sklenjeno. Pustrli so mi nekaj hrane, potem so pa brž poskakali v čoln in od veslal j. Sama, brez pomoči, sredi morja videč, kako se voda v ladji neprestano dviga, sem hotela napraviti konec svojemu trpljenju in skočil* v valove. Ljubezen do žtvlienja me je odvrnila od tega koraka in me napotila, da sem obesila na jambor znamense. da >e lad;? v nevarnosti. To ie bila mora zadnja nada. Strgala sem z vratu velik šal iz belega musotina in vzela tz las nekaj okrasnih trakov, s katerimi sem hotela p ni vezan' svojo zastavo. Nevarno ;n zelo težko je bilo obesiti to vihrajočo zasilno zastavo tako, da bi se videla že od daleč. Najprej sem skušala plezati po pleteni lestvici, potem sem st pa privezala okrog pasu tenko vrv in kakor sem pač vedela in znala, sem se oprijemala s slabotnimi, za tako težko delo mnogo prenežninti rokami debelih vrvi. Končno se mi je posrečen pritrdita zastavo na jambor. V gllavi se mi je vrtelo, tako sem bila visoko privezana na vrv, ki sem jo pri plezanju vlekla z nogami za seboj. Kri mri zastaja v žilah, srce mi utripa močneje in vsa se še tresem pri spominu na one strašne trenutke. Končno sem se spustila nazaj s krvavečimi rokami in odrgnjeno kožo po vsem telesu. Legla sem na krov in kmalu trdno zaspala. Ko sem se končno zbudila, se mi je zahotelo jesti. Priznam, da mi je težka ed, ki so mr jo pustili mornani, imenitno teknila in da je osvežrfla moje moči. Ko sem si tofcko opomogla, da sem mogla stati na nogah, sem se malo razgledala po ladM in opazila, da je polna vode in da se počasi potaplja. Vsa obupana sem zagledala ribiški čoln, ki se je naglo bližal pod pritiskom kder in vesel. Proseče sem iztegnila roke proti usmiljenim ljudem. Opazili so me in mi prihiteli na pomoč, dva moška iin ena ženska. Prislonili so dolgo debelo desko na ladjo, mi vrgli vrv in mi za-kfcat!: Pri vedite si vrv okrog pasu, ovijte W> okrog deske m spustite se v čoln! To sem takoj storila. Bil ie Pa tudi 2e skrajni čas. Kmalu smo videli, kako se «ie lad;a potopila. Ti dobri ljudje so se aelo zavzeli zame in me tolažnlr kakor so pač znali. vije dobilo tekmo « 3:0 p. t Odigrana Je bfla Mmo treniae tekma med mladinama SK Celja in SK Jugoslavije, ki je nas to. pila s nekaterimi neverificiranimi i&ralci Mladina SK Celja je amagala v razmerju 3:2 (2:1). — Zdruienje kova**? ▼ C*-eljs je v nedeljo na rednem občnem zboru v hotelu >Fo-> ti« izvolile dosedanji odbor s pred*«»dnikcun g. Francem Koširjem. Iz Kranja — Smrt radi avtomobila!*.«* nezgode. Na velikonočno soboto je vozil akozi vas Jamo pri Mavčičah, z avtomobilom, v katerem Ji bila njegova družina Mirko A man. ki je po nesrećnem naključju povozil 76-letnega posestnika na Jami St. 2. in bivšega župana Antona Novaka. Avtomobil je zbil starčka na stran, pri čemer si je Novak zlomil desno ključnico in več reber. Tej nezgodi p* se je se pridružila pljučnica in je Novak včeraj umrl. G. Aman je takoj prijavil nesrečo orožniski stanici v Kranju, ki je ugotovila, da je nezgodo pripisovati zgolj nesrečnemu naključju. Takoj zahtevati ugotovitev nesreče, kakor v tem primani, bi moral vsak avtomobilist in bi bilo kasneje manj sporov. — Strelske tekme. Strelska družina je zaključila sobno streljanje, ker 26. t. m. že otvori streljanje na streUsču v Struževem in je v ta namen kot vsako leto. včeraj na Bek) nedeljo priredilA tekme v malokaliber-skem streljanju, ki se je vrSilo pri Naro»i nem domu. Streljalo se je ves dan nfpretr-goma od 9. ure zjutraj pa do 17 ure popoldne. Zanimanje za tekmovanje jc bik) izredno veliko, udeležba močna in tudi od drugod, zlasti iz Domžal, vreme je bilo ugodno, izstrelilo se je nad 2000 nabojrv. Rezultati so bili sledeči: krožna tarča: 1 t Pire Franc. Domžale; 2.) KoSnik Stanko Kranj; 3.) Kajfež Jože. Domžale. 20 kmzna tarča: l.> LoCniškar Hinko IOO točk, 2 > Mohar Ciril (100 točk). 3.) in 4.> mesto točk si pa delita Drča Ivan in Matija Mrak vsi iz Kranja. Damska krožna tarča: 1.1 Grabnar Pavla. 2> Lukman Ivanka. 3> Šink Francka. 4) &tirn Anica, vsp Iz Kranja. 5) Kajfež Slava iz Domžal. V sigur nem streljanju je bil prvi Ločniškar Hinko. Po končanem tekmovanju so sp razdr lile nagrado. Kot imena pričajo, so tekmovali le priznani in najboljši strelci. — Odhod priljubljenega profesorja. S kranjske gimnazije odhaja v Ljubljano dol. goletni med dijastvom kot meščanstvom zelo priljubljeni profesor risanja p. Jož** Pungartnik. Za okrasitev gimnazije jc jako mnogo storil. Tako je napravil slike sv. Save. St rosam a je rja, slovenskega Škofa Slomška, pokojnega kralja Aleksandra I. in kralja Petra II. Za telovadnico je napravil tri slike in lep napis: >Cuvajte Jugoslavijo!« Pred leti je tudi precej portretiraj In se je kot portretist jako uveljavil. Tako je portretiral pokojnega prof. \Vatzla in več drugih kranjskih in tudi ljubljanskih meščanov V tem pogledu ga bomo težko pogrešali. Kot učitelj je bil jako takten in vesten. Ljubil je mladino in ona njep-a. Tako je učil učence modeliranje kot neobvezen predmet. Na njegovo pobudo se bo marsikdo posvetil tej stroki in našel poklic. Prof Pungartniku želimo na novem mestu ena ko lepe uspehe, kot v Kranju. Kot njegov naslednik je prišel na kranjsko gimnaziio prof. Košir Franc iz Ptuja. Na kranjslo gimnaziji še vedno vlada pomanjkanje učnih moči. Sliši se pa. da bodo nastavljeni trije novi profesorji, kar bo sedanje delo nekoliko razbremenilo. — Gimnazija dobi novo ime. Kranjska gimnazija se bo v bodoče imenovala: yDržavna realna gimnazija kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Kranju«. Dvorna pisarna v Beogradu je ustregla prošnji profesorskega zbora, ki je to akcijo pokrenil. Na Vidov dan se bo t- dogodek slovesno proslavil in so priprave že v teku. V vestibulu gimna sije bosta, na vsaki strani po ena. vzidani dve kameniti plošci. Na eni plošči bo ove-kovečen ta izredni dogodek in novo ime gimnazije, na drugi pa bodo vklesani raz-ni izreki pokojnega Viteškega kralja, ki je mladino tako ljubih Z Jesenic — Športne vesti. Sklicani izredni občni zbor SK Bratsrbva to nepreklicno 23. t. m. ob 20. v Kazini. Vse članstvo kluba se ponovno opozarja, da se občnega zbora radi izredno važnega dnevnega reda sigurno in pravočasno udeleži. Seja klubove uprave bo 32. t. m, ob 20. v klubovih prostorih v Kazini. Udeležba je za vse člane uprave obvezna. Prvi sestanek prireditvenega odbora bo 21. t. m. ob 20. v Kazini. Sestanka naj se udeleže tov. Ručigaj Tone, Pogačnik Miha, Pucko Janko. Volčič Maks. Sušnik Albin in Potočnik Oton. Vsi klubi in druStvj se opozarjajo, da SK Bratstvo priredi v dneh 18. in 19. julija svoj običajni športni dan in da naj na ta dva dneva ne prirejajo svojih prireditev. f Zdelo se je, da £h jc moda bridka usoda globoko pretresla. Moda obleka je bila vsa raztrgana in zamazana, moje telo polno ran. Mojje oči so bile dva bogata vira solz. da je ob pogledu na nje zaplakala tudi ribičeva žena v čolnu. Bila sta dva brata in zdelo se mi je, da ju tarejo težke skrbi. Vsi trije so mi dejah: Pojdite, gospa, z nami, pojdite brez strahu, da se odpoaijete pri nas in. se pneobtečete, saj v tei obleki ne morete ostati. Naša koča stojd dve milili od tod na škafi. Siromašni smo, toda pošteni in rx>s