/ t/ P« poitl prajaataa: M celo leto naprej 26 K — b pol leta Četrt , mesec 13,-, 6,60, 2.20. V upravniitvu prejem»»: za celo leto naprej 20 K — h pol leta ietrt , mesec 10.-L 6 « - » 1,70, SLOV Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. NaraSaiaa in iateraU «prejema upravalitva « Katol. Tiskarni, Kopitar» jeve nliee st. 2. Rakaptal se ne vratajo, nefrankovana p ima ne vsprejemajo. Uradaiitva je » 8«me- niikih ulicah «t. 2, L, 17. Izhaja vaak daa, iivietnii nedelje in pratnike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 50. V Ljubljani, v petek 1. marca 1901. Letnik XXIX. Gabilo na naročbo. S I. marcem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" ^elja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 20 kron Pol leta 10 „ Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Vpravništvo , ,Slo venca". Državni zbor. Dunaj, 28. svečana. Levičarji kažejo veliko nestrpnost, ker jim ne gre vse po volji. Posrečilo se jirn je, da so razbili prejšnjo večino, a nove večine no morejo zvariti. Vabili so Poljake v svojo zvezo, a ti so jako previdni politiki, da nočejo kostanja pobirati iz žrjavice za nemško levico. Najbolj pa je streznila Poljake namera levičarjev, da v proračunskem odseku črtajo iz proračuna postavke za nemško slovensko gimnazijo v Celju in poljsko v T eš i n u. Zato Poljaki še vedno omahujejo. Ker pa zbornica dan na dan trati čas, kar pa je v prvi vrsti zasluga vsenemške stranke, in levičarji še vedno ne sede pri egipčanskih loncih, skušajo levičarski vodje s pomočjo vlade vzdigniti voz iz jarka. Včeraj popoludno so bili dr. Bärn-reither, dr. Gross, Kaiser in dr. Derschatta pri ministerskem predsedniku z zahtevo, da naredi konec zmešnjavi. Dr. pl. Körber bi to gotovo rad storil, ko bi vedel, kako. Mladočehi zahtevajo zadoščenje, koncesije, vlada jih noče in ne more dati iz strahu pred Nemci. Ako imajo torej Nemci resno voljo za delo, zakaj pa vsak dan vli vajo olje na ogenj ? Ko so Poljaki predlagali, naj so vladna predloga glede vojaških novincev postavi na prvo mesto dnevnega reda, izjavili so se proti temu. In vendar jo danes ta predloga nujnejša, nego investicije. Rešitev zakona o vojaških novincih je mo goča v odseku in zbornici v dveh dneh, do-čim utegne razprava o investicijah trajati nekaj tednov. Ali — vsenemška zveza, Schönerer in tovariši narekujejo taktiko in po nemški ljudski stranki vplivajo in pritiskajo na druge nemške levičarje. In vsled tega pritiska so je levica v večini izrekla proti premembi dnevnega reda. Ali morda no-nemške interpelacije o raznih zakotnih čen čah in framasonskih lažeh pospešujejo delo? Ne, v tem jo sistem, gotov načrt, in Nemci nimajo vzroka Cehom očitati obstrukcijo. Sicer pa moramo odkrito priznati, da češka taktika in vladna apatija vzbuja nevoljo tudi na desnici. češki agrarci in narodni socijalisti so Mladočehom v veliko zadrego. Morda bi huo žo premirje dognano v zbornici, ko bi najmlajši Cehi no govorili s tolikim temperamentom in za boljše prilike prihranili svoje govore. In tretja nesreča za sedanji parlament je poslovnik, ki je morda zadoščal v normalnih časih, nikakor pa sedaj, ko zginja vsako spoštovanje do avtoritete in se proslavljajo politični krošnjarji. Vrše pa so obravnave in pogajanja in do sobote utegnejo Čehi naznaniti svoje pogoje za premirje. Ako jih vlada sprejme in levica odobri, potem je mogoče, da parlamentarni bolnik vstane iz postelje. Uime na Dolenjskem. V zadnji seji so poslanci Pfeiler in tovariši vložili nujni predlog, naj vlada do voli primerno podporo onim dolenjskim občinam, ki so lansko leto trpele mnogo škode vsled toče in drugih uim, to zimo pa vsled mraza. DanaSnja seja je bila mirna, dasi prazna. Češki poslanci Heinrich, Formanek, Hovorka, Kubr, Reichstädter in Hruby so utemeljevali nujni predlog, da se prepove borzna trgovina na obroke z žitom. Ta pred log jo podpiral tudi antisemit Steiner. Dr. S i 1 e n y je na to v daljšem govoru utemeljeval nujnost predloga, da so znižajo ali odpravijo dolgovi na kmečkih posestvih. Govornik je zbral mnogo gradiva, žal, da je govoril praznim klopem. Danes govor tudi ni imel druzega namena, nego označiti opozicijo Tako padajo dobra, zlata zrna na nerodovitna tla. Zbornica je odklonila nujnost obeh predlogov, za katero so glasovali le Čehi in Jugoslovani. Volitev odsekov. Zbornica voli vsak dan po dva, tri nove odseke, ki so mali parlamenti. Dejstva pa govore, da se marsikdo sili v odseke, a potem ne izvršuje svoje dolžnosti. Danes so bili izvoljeni štirje odseki. Iz »Slovanskega centra« sta izvoljena v davčni odsek: Povše in Pihuliak, v zavarovalni odsek Ven ca j z in dr. Stojan, v tiskovni odsek dr. Šustersič inVencajz, v odsek za vodne ceste (kanale) poslanca Berks in dr. Stojan V kontrolno komisijo za državne dolgove voli zbornica štiri člane. Štiri največje stranke, Poljaki, Ct hi, nemška ljudska in napredna stranka so se pulile za mandate. Tako so hoteli levičarji izriniti dolgoletnega člana dr. pl Fuchs a. Danes jo desnica volila dr. viteza K o zl o w 8 k e g a, K al t a na, dr. Wolfhard t a in dr. plem. Fuchs a, levičarji so namesto Fuchsa volili dr. Nitscheja. Izid volitve predsednik jutri naznani. Koncem seje je poslanec Kaiser dal povod velikemu kriku. Očital je Čehom obstrukcijo. Ti so burno ugovarjali. Po javni seji bode zopet tajna seja o interpelaciji poslanca Schönererja, ki zasmehuje odpustke. Torej vsak dan gnojne vile! Prošnja za dodatek k „zagovoru". Štajarsko, 23. febr. 1901. Gospoda poslanca Robič in Ploj, blagovolita k svojemu zagovoru dodati so pojasnila na ta-le vprašanja: 1. Ker so Vama kranjski liberalni poslanci ljubši kakor katoliški, zakaj so pa v zbornici družita rajši z nemškimi katoliškimi, kakor nemški liberalnimi poslanci? In če bo treba pobijati kedaj v zbornici predlog o nemškem državnem jeziku, ali bodeta tedaj stavila zaupanje na nemško liberalce ali na nemške katoličane ? 2. Ker so Vama Tavčar in sodrugi uzor rodoljubov, od katerih »je odvisna rešitev štajerskih Slovencev«, ali se naj odslej na Štajarskem ravnamo po tem uzoru ter se /.vežimo b somišljeniki Švegla in Mravlaka? 3. Ker je po Vajini razsodnosti človek ceniti po besedah, ne pa po dejanjih, bo li v našo »rešitev« potrebno odslej popustiti načelo: »Svoji k svojim«, vsaj vsak nem-škutarski trgovec in obrtnik govori rad slovensko in še izjavlja, da spoštuje Slovence, ko mu prinašajo denar '!' Ravno pred kratkim sem nagovarjal slovenskega obrtnika, ki naroča veliko blaga pri Rakužu, naj bi rajši naročal od »Merkurja«; mož mi je podal slovensko pismo in podpisano dopisnico Rakuževo v dokaz, da tudi ta zna in spoštuje slovenski jezik. No, po Vajinem zgledu odslej ne bom več tako »ne roden«, da bi Rakuža imel za slovenskega nasprotnika, od takih je baje odvisna naša rešitev«. — Kaj ne ? 4. Za naSo »rešitev« bo menda poslej bolje, da opustimo vse druge časnike, — (posebno pa takega, ki zna lepo — lepo molčati,kajti »fjúi tacet, consentiré v i de t ur») — pa se naročimo na »Štajerca«, saj ta tudi krepko izjavlja, da nima nič proti veri in slovenskemu kmetu? 5. Vidva sta bila užaljena vsled postopanja dr. Šosteršiča. Ali niso po vsej pra-i^icL.nad Vajinim postopanjem užaljeni Vajini volile«, ker jih nista nič poprašala, kateri stranki bi se pridružila ? Jaz sem na narodnem bojišču moral že marsikatero žarko požreti, a zatrdim Vama, da tako me ni kmalu katera spekla, kakor Robičeva izjava, da je rešitev štajarskih Slovencev odvisna edino le od spojitve s kranjskimi liberalci. Slomšek torej in dolga vrsta narodnih bojevnikov, ki niste in ne marate ne za kranjske ne za druge liberalce, vi sto ničla v primeru s Tavčarjem in drugovi! Gospoda, je-li to tako!? Za to dodatno pojasnilo prosi bivši Robičev agitator na Pohorju. Politični pregled. V Ljubljani, 1. marca. Deželni zbori se snidejo, kakor jo posneti dunajskim listom, v drugi polovici meseca aprila, negotovo jo le, bodo li sklicani vsi deželni zbori ali samo nekateri. Gališki deželni zbor prično pomladansko zasedanje 18. aprila in bo zbo roval do II. maja. Proti zasedanju češkega deželnega zbora so se že sedaj izjavili nemški levičarji, ko bi bil državni zbor nerJe-laven vsled obstrukcije. Seveda njih želja ne bo obveljala. Da ee snide v tej dobi tudi nižje-avstr.jski deželni zastop, o tem nihče ne dvomi. Jubilej avstrijskega parlamenta se je obhajal v jednem delu avstrijskega časopisja z velikimi slavospevi na ustavo, parlament je pa obhajal 26. februvar z znanimi škandaloznimi prizori. Pravi prijatelji Avstrije in njenih narodov so pač ne morejo veseliti tega jubileja, ker razmer, kakorsno imamo v sedanji toliko hvalisani ustavni dobi, niso poznali predustavni časi. Sicer pa treba naglašati, da izdana UBtava prav za prav še nikdar ni bila v veljavi. »Pressb. Tagbl.« pripominja tem povodom: Ogerska, Hrvatska in Beneška niso bile nikdar zastopane v avstrijskem parlamentu, Istra in Sedmograško le začasno in le deloma, češki poslanci so se le prehodno udeleževali parlamentarnih sej. Schmorlingov februvarski patent je bil le slaba podoba Schvvarzenberg-Stadionove državno ustave z leta 1849 in se je jednako tej pokazal neizvedljiv. Iz tega lebruvarskega patenta se je po letu 1866 razvila sedanja ustava, ki je pa še sedaj po preteku 33 let, neizve-dena in sicer vsled krivde onih, ki so kot politični očetje sodelovali pri tej ustavi. — žal, da je temu res tako. Pruska sodba o protlkatollški gonji avstrijskih Sch(inerevjevcev. Listi, ki se sicer ogrevajo za protirimsko in protiavstrijBko gibanje in mu želijo najboljših vspehov, in ki so prepričani, da so bili v dotični interpelaciji ris doslovno prepisani nauki sv. Alfonza Liguorijskega, obsojajo nastope naših «rsenemcev«. Njih gonja se ne more odobravati in tudi ne odpustiti. Interpelacija, glasi so tu, je ne samo popolno brezpomembna, marveč tudi naravnost nasprotuje politiškim in verskim interesom interpelantov. V dosego svojega namena se bodo morali poslužiti vse drugačnih sredstev. Sicer je pa za nemštvo mnogo stvari nuj-nejših in važnejših, nego je ta gonja. Izjalovljen načrt princa Jurija. KrečanBki governer ali višii komisar princ Jurij je sanjal o velikih načrtih in pred nekaj meseci jo bil prepričan, da postane Kreta v kratkem popolno samostojna ali pa integralni del Grško, sam pa neodvisen knez krečanski. S tem svojim načrtom je potoval dalj časa po Evropi, potrkal pri raznih evropskih durih, a n i mu ni pomagalo to potovanje. Konzuli v Kaneji so naznanili domov vrnivšemu se princu, da mej-narodni odbor v Rimu ni pritrdil njegovemu načrtu. Svojedobno so je pisalo, da se grški princ odpove svoji časti, ako mu splavajo po vodi vsi naklepi, a ta grožnja se bržkone sedaj še ne uresniči, ker je vendar bolje nekaj, nego nič. Detvet zopet ušel. Zopet jo je zagodel Dewet angleškim zasledovalcem. Angleži so žo računali z vso gotovostjo, da jim Devvet ne uide več iz nastavljenih zanjk. Po njih poročilih tičita sedaj s Steinom ob južnem bregu reko Oranje in čakata, da voda upade, v reBnici pa Devveta v zadnjih dneh niti ni bilo na tem mestu. Nekaj časa je s svojo armado, ki se jo sedaj pomnožila od 3 na 800 mož celo v angleških listih, res šel pred zasledovalci, potem jo je pa naglo krenil proti zahodu in pustil zasledovalce naprej. Ti sedaj delajo kordon okolu pokrajine, v kateri pa Devveta — ni. Angleži torej sami no vedo, kje tiči njih najhujši sovražnik. Za nemško ekspedicljo v Kini zahteva pruska vlada zopet na račun tekočega leta 120-7 milijona mark naknadnega kredita. Od tega se potrebuje za armado 100 2 milijona, za mornarico pa nad 17 milijonov. To zahtevo utemeljuje vlada z daljšimi pojasnili, v katerih pravi, da so šele Nemci provzročili jednotno operacijo mej-narodnih čet, ki bajo zelo imponirajo (?) Kitajcem. Nemške čete ostanejo v Kini do konca marca 1902. Tako proračunja vojna uprava. Bržkone se je pa pri tem precej uračunila in davkoplačevalci bodo morali še globoko poseči v žep za nemške »interese« v Kini._ MloVMtVO. »Dom in Svet« štev. 3 prinaša sledečo vsebino: Ileinrik Sienkievvicz. K petindvajsetletnim njegovega pisateljevanja spisal Janez Godec. — Gazelice. 12., 13. 14., 15., 16., 17. Zložil Anton Medved. — Na vojvodskem prestolu. Povest iz slovenske starodavne.str — Spisal I. Selan. (Dalje.) — Sestanek na grobu, f Ivanki. I, II., Zloiila Ljudmila. — Neljubi gostje pred tisoč leti. Spisal pref. dr. Fr. Kos. — Zvečer. Ziožil Leo Levič. — Križ v gozdu. Zložila Mira. — Na tihem in na skrivem. Sličica. Spisal Kancijan. — Bršljan in bodičje. 1, 2. Zložil Anton Medved. — Izlet v Ostijo. Potopisna in kulturnozgodovinska črtica. Spisal dr. Frančišek Kovačič. — Kadar vinco duše vnema. Zložil Silvin Sardenko. — Moj gozd molči. Zložil Silvin Sardenko. — Do zmage! Po prijateljevih pismih priobčil Jož. Ošaben. (Dalje.) — Iver. Zložila Mira — Oče je. Akt iz tragike življenja. Spisal F. S. Finžgar. (Dalje.) — Nova pesem. Zložil Leo Levič. — Drobnogled in drobni svet. Spisal kanonik Ivan Sušnik. (Daljo ) — Sveto-vaclavska krona. Spisal dr. Ivan Ev. Krek. — Književnost: Slovenska književnost. — Hrvaška književnost. — Glasba : Možiček. — To in ono: Naše slike. — Giuseppe Verdi. — Julij Zeyer. — f Angleška kraljica Viktorija. — Slike: Henrik Sienkievvicz. — Sienkie\vlcz in njegova otroka. — Kronanje bi. Device Marije. Slikal G ulio Romano. — Porta s. Paolo s Cestijevo prira-mido v Rimu. — Prizor iz rin ske Kam-panije. Apijeva cesta pred Klavdijevim vodovodom z razgledom na lacijske griče. — Glavni oltar v baziliki sv. Pavla v Rimu iz 13. stoletja z mozaikom iz 5. stol. — Krokodilji lov. — Slike k spisu »Drobnogled in drobni svet« 10, 11, 12. — Sveto-vaclavska krona. — Dedova pipa. — f Viktorija, angleška kraljica. Dopisi. Iz kamniške okolice, 26. iebruvarija. (Potresni dolg.) Akoravno je lju bljanski Moltke rekel v nedeljo, da je dr. Su steršič »poslanec anallabetov«, vender smo njegovi\olilci proti koncu zadnjega leta znali še iz stare šole toliko brati, da stoji kot odgovor na naše potresne prošnje tiskano : »Vaši prošnji se ne ugodi, ker vsled dotičnih poizvedb Vaše razmere niso take, da bi po zadnjih predpisih opravičile ugodno rešitev Vaše prošnje. C. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani«. Zato smo jako hvaležni našim poslancem v »Slovanskem središču«, da so se tako urno potegnili za celotni odpis, oziroma znatno olajšavo potresnih vračil, če se v državnem zboru in po čas nikih tako povdarja, da treba kmalu pomagati, sedaj je nekaj prilike za državni zbor in vlado, pokazati v tem oziru dobro in resno voljo. Bog daj! Iz škofje Loke, dne 23." iebruvarija. (Od plesa do potresa.) [Konec.j — Po teh podatkih soditi je bilo popolnoma prav, da se je prepovedalo. Toda pribiti se pa mora zopet, da nunski g. katehet ni prav nič grozil s slabšim redom v kršč. nauku, in da je dopisnik »Narodov« popolnoma napačno poročal. Se nekaj je tudi dopisnik »Narodov« napačno poročal. Trdil je, da se gg. učitelji deške šole niso hoteli slepo pokoriti kapelanovemu stremljenju. — čujt e, gospod dopisnik! Kaplan ni vprašal gg. učiteljev, ali naj prepove ali ne, tudi jih ni prosil, naj oni prepovedo, marveč on je sam od sebe prepovedal — zato ker on lehko naredi sam, kar spozna za dobro in pametno, in bi bil tudi v tem slučaji storil, kar je res storil — čeprav bi bili vsi gg. učitelji za kostumni ples. Tega plesa čisti dohodek, ki je bil namenjen revni šolski mladini, pravi dopisnik »Narodov«, je odjedel kapelan. — No! če Be bo revni ljudski mladini pomagalo z dohodki, ki pridejo iz plesa, potem ne bo revna mladina dobivala velike podpore, in kljub takim kostumnim plesom bode revna mladina hodila razcapana okoli. Sicer pa čujte Vi, ki tožite in javkate, da je kaplan požrl tistih par krajcerjev — čujte in zapomnile si: Vodstvo deško ljudske šole se je opetovano izrazilo, da bi tudi podarjene vsote ne sprejelo, če bi je tudi oni prinesli, ki so nespametno otroško maškarado zago varjfili s plaščem dobrodelnosti. Tudi zabave kaplan ni požrl ljudski mladini, ker med odraščenimi ' pametnimi ljudmi po Loki so govori, da bi se nekatere osebe aranžerke ne bile posebno prijazno držale, če bi bili prišli k tistemu ve- čeru otroci nekoliko nižjo vrste! Torej jo vsa stvar bila pripravljena za odličnejše kroge, oziroma njeno mladino, ne pa za mladino sploh! Seveda »Narod« in njegov dopisnik blati vse — nazadnje kajpak tudi škola ne more pri miru pustiti, öeä on je prišel v Loko prepovedovat ples. Presvetli knezoškol' je prišel olicijelno v Loko v zadevah nove prednice, in o plesu je še le tukaj zvedel. — Seveda nestrpni liberalčki že hočejo škofu ukazovati, kam naj gre, s kom naj hodi in tudi s kom naj govori. No, vedite g. dopisun, Presvetli nima zvez s čifuti, kakor »Narod« in tudi tisti gospod, s katerim je Presvetli na kolodvoru govoril, ni čilutski agent konsumnih društev, marveč katoliški kristijan, ki ima v svoji rodovini duhovne. Sa nekaj! Čudno se zdi, ds», dopisnik »Narodov« spravlja v rokod. društvo dekleta, ko priznano le moški pomočniki morejo biti udjo in ko priznano igrajo le fantje.. Kako to, da tako slabi vidite, g. dopisun? Ali vam je morda vinski duh omrežil in omračil oko in pamet, kakor tistemu nadutemu človečetu vašega kalibra, katerega so morali spraviti iz omenjenega društva dvorane, ker je preobilo zavžit nektar bruhal nerodnosti iz njega ? In kdo je dekleta ščipal, ako ne tisti sam, ki ie to rekel? — Seveda potem pa po sebi hlače meri. Wie der Schelm ist, so redet er von Andern. Ali vas bode, ker sami ne morete ničesar narediti ? Ker društvo težko gledate, zabavljate in obrekujete, kedaj so kaplani uganjali pustne burke in ked-ij je bila veselica do polnoči ali še čez? Ker »Narodov« dopisun spravljate na dan požarno hrambo, in odstop bivšega g. župana — čujte še enkrat! Kdo je odstavil bivšega župana? »Slovenec« je že povedal — kaplan je protestiral zoper nemoralna in pohujšljiva vabila požarne brambe, bivši g. župan, mož, ki pametno misli, je pritrdil ka-pelanu. In bilo je vse dobro. Torej ne trobenta, s katero je trobil kaplan zoper va-v bila pož. brambe, ni odstavila župana, ampak nek drugi, ki je čez par dni šel razžaljenega župana, ki je že odstopil, prosit, naj še ostane župan, tistega trobenta, oziroma liberalni veliki pompardon je odstavil župana, ko ga je zvečer napadel v družbi: Zakaj pa držiš s kaplanom, zakaj ga nisi spodil a palico iz dvorane? stvari so sicer malenkostne, a na drugi strani jako resne, in zato protestujemo zoper tako pisarjenje. Sicer pa »Narodovemu« dopisniku ni stvar resna, to se vidi iz tega, ker se iz potresa norčuje. Toda naj le potrpi, prišel bo drugačen potres čez »Narod« in njegovega loškega dopisuna! Občni zbor gostilniške zadruge. Včeraj se jo v gostilniških prostorih hotela »Lloyd« vršil občni zbor ljubljanske gostilniške zadruge. Udeležba je bila precej pičla. Umevno je, tla zanimanje Članov za zadrugo ne more biti posebno, saj je v našem zakonodajstvu vse polno točk, s katerimi se zadrugam omejujejo pravice in vsled katerih imajo odbori zadrug pri svojem delu često zvezane roke. V tem oziru bi bilo na korist obrtništva pač treba nujnih izprememb. Včerajšnjega občnega zbora gostilniške zadruge se je udeležil tudi naš poročevalec. Obč. svetniku T o s t i j u, ki je predsednik zadruge, to ni bilo prav. Stopil je k našemu poročevalcu ter hotel, da zapusti zborovanje. Naš poročevalec mu je odvrnil, ela to pač stori, ako se s Tostijevim mnenjem strinja občni zbor, in da upa, da se o delovanju zadruge sme obširno poročati tudi javnosti, saj na občnih zborih je ta navada, d v smejo biti navzoči poročevalci. G. Tosti je vstrajal pri svojem, naš poročevalec pa pri svojem in g. Tostiju končno ni preostajalo druzega, nego da vpraša občni zbor, ki sc je skoro soglasno izrekel, da naj naš poročevalec ostane ra občnem zboru. Načelnik zadruge g. Tosti jo poročal o zadnjem obrtnem sestanku na Dunaju. Bil je na dunajskem »neodvisnem« obrtnem sestanku g. Tosti jedini gostilničar ter je ondi predlagal, kakor je »Slovenec« že poročal, naj so obrtni red na korist obrtništva pre-naredi ter naj se gostilniške koncesije dajo le v faktičnih potrebah Zadrugam naj se da pravico priziva in praša naj se zadruge za mnenje. Obrtna oblast sedaj zadruge na ta način varuje, da na vsak prestopek pazi, in varujejo jih policaji ter finančna oblast. Prt bral se je zapisnik lanskega občnega zbora, na katerem je bila sosebno zanimiva debata glede laških vin in glede milega postopanja nekaterih oblasti proti prodajalcem laškega vina. Umestno so nam zdi, da na tem mestu še jedenkrat ponavljamo, naj se vse pritožbe o tej stvari s pričami podprte izroče gostilniški zadrugi, ker z anonimnimi ovadbami so nič ne doseže. Tajniško poročilo javlja, da se je zadružna deputacija v zadevi vinske klavzule poklonila pos'ancem. Ztdružno starešinstvo je imelo tekom 1900. I. 12 sej, v katerih je rešilo 80 ulog, 11 ulog se je odposlalo na razna oblastva. Mnogim odlokom se zadruga ni mogla upreti, ker nima prizivne moči. Ustanovila je lastno tovarno sodovice, ker, kakor javlja poročilo, glede pisma na izde-lovatelje, naj omeje krošnjarenje s sodovico, ni dobila od večine povoljnega odgovora. Storili so se t udi koraki glede oddajanja hrane privatnim osebam. Dohodkov je bilo 1. 1900 630 K 6 v. stroškov 528 K 63 v. Stanje premoženja je povoljno. Zadružni član g. K r a m a r je dejal, da že 11 let dela v zadrugi, a mej takim odborom ni bil. Pritoževal se je, da jc predsednik izpremenil neki odborov sklep. Pozival je člane, naj volijo odbor, ki bo delal. Člani se večinoma za zadrugo nič ne brigajo, potem pa odbor vse uredi. Član g. Maček je na to zahteval zadoščenja odboru, nakar je izjavi! g. K r a m a r , da ni mislil celega odbora. Pri dopolnilni volitvi v odbor so bili izvoljeni odborniki naslednji gg.: Fr. Za-bukovec, Jos. Kramar, Križ in Fric Novak, namestnikoma sta bila izvoljena gg. P e t r i č in Belič. O ustanovitvi zadružne pivovarne je poročal član gosp. M a č e k. Povdarjal je stroške in davke, kateri tišče SOStilničarie. a novrli iim konkurirajo ie pivovarnarji, ki prodajajo privatnim strankam pivo ceneje, nego gostilničarjem, ter s steklenicami in sodčki uprav krošnjarijo. Govornik navaja nekaj izgledov. Gostilničarji naj torej skupno ustanove delniško pivovarno. Neka zunanja tvrdka je že ponudila, da vzame za 600 000 K delnic, vendar misli govornik, da bi bilo boljše ustanoviti pivovarno s pomočjo kakega domačega denar-vega zavoda ali več denarnih zavodov. Skupna pivovarna bi bila potrebna, da bi gostilničarji prodajali jedno pivo. Sedaj so v Ljubljani 4 pivovarne in polno založnikov, ki delajo največjo konkurenco gostilničarjem, torej bi pač izhajala tudi zadružna pivovarna, kateri bi ne bilo treba za začetek takoj 1,000.000 K, kakor strašijo gostilničarje, saj tudi sedanji pivovarnarji niso toliko imeli, ko so pričeli. Zemljišče bi veljalo 120.000 K, zidanje 320.000 K in orodje, katero bi se naročilo iz drž. muzeja 160.000 K. Govornik je koncem svojega zanimivega govora predlagal, naj se izvoli poseben odsek, ki naj to stvar prouči. Otvori se debata. G. Kramar pravi, naj se še jedenkrat obrne do pivovarnarjev, ako hote držati, kar so podpisali glede oddajanja piva. Od tiste pivovarne, ki bi se ne udala, naj bi nihče ne jemal piva. Gosp. Zabukovec pravi, naj si izbere zadruga najboljšo tvrdko, pri kateri naj bi vsi člani kupovali, tvrdka pa bi morala za to dajati gotove odstotke v bolniško blagajno. Nekateri člani priporočajo, da se pošlje olcolu pivovarnarjev okrožnica z zti-htevami gostilničarjev, a gosp. Tosti je mnenja, da ne bo nikakega vspeha. Pivovarnarji se bodo posluževali svoje pravice, da smejo pivo prodajati. G. Maček opetovano priporoča lastno pivovarno, g. Zabukovec omenja, da založniki prodajajo po 8. kr. steklenico piva. Zborovalci se končno zjedinijo za predlog gosp. Z a b u -k o v c a, naj zadevo vzame v roke zadružni odbor in naj povabi k jedni seji pivovar-narje, katerim naj se pri seji povedo zahteve gostilničarjev. Na vrsto pride razgovor o zadružnem vencu pri pogrebih. G. Pogačnik pred- laga, naj se vsakemu umrlemu članu pokloni svež venec, a trak naj bo vedno jeden in isti. Sprejeto po opominu, naj sorodniki umrlih zadružnih članov javijo načelstvu smrt članov, da more potem zadruga potrebno ukreniti glede spremstva. Zanimiva debata se vname pri predlogu g. Frica Novaka, naj se prepreči p r e -kupovanje živil na ljubljanskem trgu. G. T o s t i jc omenil, da se prekupo-vanje vrši često pred mitnico, kjer nima magistrat moči, in pa v Ljubljani pred tržnimi dnevi, za kar pa magistratu nedostaje postave. G. Maček omenja, da je v obč. svetu 6 gostilničarjev. Ti bi pač lahko izposlo-vali tak dodatek k postavi, saj bi bilo s tem vsemu prebivalstvu ustreženo. Žalibog, da 3 obč. svetniki gostilničarji na ušesih sede. V občinskem svetu je treba opozicije. Marsikaj se površno dela. V sejah ni živahnosti, kar se opaža lahko z galerije. Gostilničarji imajo toliko glasov, da bi lahko samostr)jno postavljali kandidate. V obč. svetu naj se doseže razširjenje tržne postave, da se bode za tržni dan štel že jeden dan prej od opoludne dalje. Soglasno sprejeto. Občni zbor je zaključil predsednik gospod Tosti s primernim nagovorom. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. marca. Potrjen deželni zakon. Presvetli cesar je potrdil sklenjeni načrt deželnega zbora kranjskega, s katerim se ustanovi nova občina Bukovje v postojnskem poli-tiškem okraju. »Deseti brat«, dramatizovan od Fr. Govekarja, je pri sinočni prvi predstavi vspel le deloma Zanimanja je bilo velikansko, gledišče razprodano. Poleg krasnih prizorov je še marsikaj treba zboljšati. Radi pomanjkanja pri štora priobčimo jutri podrobno oceno. Naročajte »Socijalizem« i slovenska krščansko socijalna zveza javlja, da je dobo 7?. oglašanje naročnikov na veleznamenito dr. Kre;kovo delo raztegnila do srede meseca marca. Vsi tisti, ki se šo niso naročili, naj hite z naročili. Vsak zaveden Slovenec, ki se zanima za javno življenje, naj bi proučil »Socijalizem«. Mesečni snopič bode, kakor znano, veljal 15 kr. Za sedaj zadoščajo naznanila na dopisnici. Naročila sprejema č. g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Ljubljanski naročniki naj se oglase pri g. Fr. Breskvarju, knjigovezu pred škofijo. Prošnjo za umirovljenje je, kakor se čujc, vložil primorski dež. šolski nadzornik g. Anton vitez Sabladolski. Poslanci, bodite na straži! Konsumna društva v tržaški okolici. »E linost« je vsula v svoje predale cele kanale hvalisanja »uzorne« gospodarske organizacijo v tržaški okolici. Lepo. Toda ona, ki ae vedno kaže kot poosebljeno, pravičnost in nepristranost na vse strani, bi morala, kakor dober realist, primešati svojim svetlim bojam tudi nekoliko sence, da bi se nam njene podobe po naravi zdele resnične in pravične. Takih senc nikakor ne manjka. .Samo nekaj temnih potez! Ali zaslužujejo društva, ki služijo v diko tržaški okolici, oziroma tržaškim voditeljem v politični nakit, zares ime — konsumnih društev? No bi li bolj pristajal naslov: krčmarsko ali vinarsko društvo? Saj drugega prometa itak nimajo, nego promet z vinom — lucus a non lucendo. (Znano je namreč, da panče-rija ni ustavila svojih korakov na pragih slavnih konsumnih elruštev v tržaški okolici. Tu se vam dobe tudi taka vina, ki liki kameleon spreminjajo barvo. Zdaj postaviš predse čašo belega vina, za četrt ure imaš najboljšo črnino! Probatum est!) S tem pa nikakor ne bodi rečeno, da imenovana dru-štva niso koristna. Žalibog imajo največ dobička posamezniki, narod pa presneto malo. Neumestno pa sc nam zdi, da bije »Edinost« tako — na debelo plat hvale. — Če že piše »Edinost« zgodovino konsumnih ozir. gospodarskih društev v tržaški okolici, naj bi povedala tudi nekaj o takih društvih, katerih več ni mej živimi, in nekaj o grobo-kopih teh društev. Kriza, ki jo je nedavno pretrpelo Rojansko društvo — to bi bila lep pendant k slavospevom »Edinosti«. A treba!o bi navesti tudi vzroke tej krizi! — hlednjič še nekaj. Vprašamo: zaslužuje li ime gospodarskega društva ustanova, ki životari od miloščin, od veselic in z istimi združenega tipanja na rodoljubna srca in rodoljubne žepe? Reči moramo, da so »iz vestna« društva na Kranjskem tako solidna, » južne železnice 5°/0 > » dolenjskih železnic4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 6 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld..... 106-10 94-25 42H-50 348--124-25 99 50 394--370 — 47-50 59— Salraove srečke, 40 gld. ....... 187 — St. Gen6is srečke, 40 gld....... . 227 ~ Waldsteinove srečke, 20 gld.......391 — Ljubljanske srečke ...................57 — Akcije anglo-avstrijs^fl bauise, 200 gld. . . 276 — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v. . 6305. — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 822 — Akcije južne železnic«, 200 gld. sr . . . 104.50 SploSna avstrijska atavbinska družba . , 152.— Montanska družba avstr. plan......441— Trboveljska premogarsU družba 70 glti. 458'— Papirnih rubl ev 100 ..............263 25 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulanlna i z v r i i t e v naročil na borzi. 99 Menjarnična delniška družba M E: Bi C u I., Mfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobalgasss 2. é6 Pojasnila "£g& v vseh gospodarskih in flnm&nih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrsdnostalh papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče viiocoga obrestovanja pri popolni varnosti JfMP naloženih glavulc,