PoStnlna olacana v gotovini Leto VIII, št. 244 Ljubljana, petek 14. oktobra 1927 Cena 2 Din ca tottlj« ob 4. I)ytr»j. = Stane mesečno Um «5-—, za uu> acmatvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon št. 1072 in «804, ponoči tudi št. 1034- Rokopisl se ne »racajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnBtv«: LJubljana, frešernova ulica it. 54. — Telefon št. <036. mseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 149« Podružnici: Maribor, Aleksandrova It. 13 — Celje, Aleksandrova cest« Račun pri postnem Cele. zavoda: Ljub-iana št. 11.842 . Praha čialo 78.180. Wlen,Nr. 105^41. Ljubljana, 13. oktobra. Kakor na Portugalskem so tudi v Mehiki revolucije nekaj čisto vsakdanjega. Svet se je nanje navadil in se za radi njih nič kaj posebno ne razburja, čeprav so borbe krvave in polne grozot. Od leta 1821., ko se je Mehika osvobodila španske nadvlade, pa do le ta 1867. je imela ta velika ameriška država 36 različnih ustav in 72 državnih poglavarjev. Edino Porfiriju Diazu, ki je vladal kot diktator celih 30 let, se je posrečilo vpeljati nekaj reda in miru. Toda njega je vrgla 1. 1911. od severoameriških kapitalistov plačana revolucija in odtlej so meščanske vojne in upori zopet na dnevnem redu. Sedanji predsednik Calles, ki je prišel na krmilo 30. novembra 1924., se je z uspehom držal proti vsem nasprotnikom. Takoj po svojem nastopu si je ta odločni, nekoliko brutalni me-šanec (Mehika, ki obstoji iz 28 držav, šteje od 16 milijonov prebivalcev samo 19 odst. belcev, 37 odst, je Indijancev. 44 odst. pa mešancev) zadal nalogo, da izvede v praksi ustavo iz 1. 1917. Ta ustava, katere načela so bila proglašena že 1. 1911., a je bila vsled odpora inozemstva sprejeta šele 6 let pozneje, določa, da je vsa mehiška zemlja last naroda in da se morajo tudi vsi tujci podvreči mehiškim zakonom. S tem je prizadet interes velikih ameriških in angleških petrolejskih družb in številnih farmerjev iz Zedinje-nih držav, naseljenih ob severni meji. Na drugi strani se je razburila tudi visoka duhovščina španskega pokolenja, boječ se razlastitve orjaškega cerkvenega premoženja. Calles je z vso energijo in brezobzirnostjo posegel v sršenovo gnezdo ter napovedal pod geslom demokracije in lajištva klerikalni stranki boj na nož. V izvajanju ustave je bil Calles doslej zmagovit, njegovo delo pa je za hip prekinila najnovejša revolucija, ki je pod vodstvom generalov Serrana in Gomeza izbruhnila istočasno na raznih krajih zvezne republike. Res je, da si je Calles s svojo ostro protiklerikalno akcijo nakopal sovraštvo duhovščine in številnih njenih pristašev, vendar ni v tem iskati glavnega vzroka sedanje vstaje. Ta tiči drugje. Callesova predsedniška doba .se namreč približuje zaključku. Koncem prihodnjega leta je poklican mehiški narod, da si v smislu ustave izvoli novega predsednika republike. Mehiške predsedniške volitve pa se navadno ne vrše v redu in miru, marveč je izvoljen na čelo države tisti, ki se je umel pravočasno dejansko polastiti oblasti. Volitve so samo formalna uzakonitev kakega pronunciamenta. Sledeč staremu običaju, sta si skušala generala Serrano in Gomez, ki sta veljala kot najvidnejša kandidata opozicije, zagotoviti ugodno pozicijo za predsedniške volitve. Zato sta dvignila vstajo. Mikalo ju je pač predsedniško mesto, ki ima v Mehiki značaj pravcate diktature. Da so ju podpirali nezadovoljni klerikalci, je razumljivo. Verjetno pa je tudi, da je užival sedanji upor simpatije inozemskih petrolejskih mag-natov. Vesti o poteku revolucije so si v začetku nasprotovale. Dočim so zagotavljala poročila, da je Calles gospodar situacije in je vstaja v glavnem že zadušena, so trdile vesti, ki prihajajo skozi Chicago in Newyork, da je borba še neodločena in da se nahajajo zvezne Čete ponekod celo v veliki stiski. Vendar se more sedaj smatrati kot gotovo, da je bil general Serrano ujet in ustreljen s trinajstimi drugimi generali. General Gomez pa je pobegnil. Calles je zopet gospodar položaja. Gotovo je, da bo po udušitvi upora s še večjo brezobzirnostjo nadaljeval protiklerikalno akcijo in politiko gospodarske osamosvojitve Mehike. Izvolitev njegovega kandidata bivšega predsednika Obre-gona je sedaj pač sigurna. Če se predsedniku Callesu ne bi posrečilo hitro zadušiti revolucije, bi pretila nevarnost, da posežejo vmes severnoameriške Zedinjene države. Zakaj, znano je, s kakšnim razpoloženjem opazuje washimgtonska vlada dogodke pri južnih sosedih. L. 1916. je samo izvolitev Wilsona rešila Mehiko pred ameriško okupacijo. Amerika je na njegovo povelje odpoklicala čete, ki so že prekoračile mejo, in stopila v svetovno vojno. Brez Wilsonovega posredovanja je prav verjetno, da Mehika danes ne bi več bila samostojna republika. Ameriški apetit na naravno bogastvo Mehike, ki prideluje — mimogrede rečeno — 26 odst. cele svetovne produkcije nafte in je z 38 odst. prva producentinja srebra na svetu, ni nobena skrivnost. Mehiki so vzele Zedinjene države že velike teritorije: 1. 1836. Texas, 1. 1848. Novo Mehiko in Novo Kalifornijo. Ostalo lahko pride še na vrsto. Kakor pa kaže najnovejša državljanska vojna, se Mehikanci iz teh lekcij niso veliko naučili. Novi avstrijski bankovci Dimaj, 13. oktobra, d. Kakor objavlja Narodna banka bo na 24. t. m. začela z iz« dajanjem bankovcev po 5 šilingov z datu« od 1. julija 1937. Nočna seia verifikacijskesa odbora V seji, ki je trajala preko polnoči, je odbor odpravil hrvatska in dalmatinska okrožja. — Danes bo debata najbrž že končana Beograd, 13. oktobra, p. Današnje raz- pritožbi. Prvo je vložil posl. Demetrovič proti mandatu radikala Pera Urojiča, dru* go pa radičevci proti mandatu dr. Ninka Periča, češ da je bil pridobljen le s pomoč« jo vladnega pritiska. V debati sta Stepan Radič in demokrat Pera Markovič zahte« vala, da se mandati teh poslancev razvelja« vijo. Isto je zahteval poslanec Demetrovič. Vladna večina je brez ozira na te proteste verificirala vse mandate v požeški oblasti. Za tem se je vršila debata o mandatih sremskega okrožja, proti katerim je vlo« žil pritožbo pašičevec Voja Janjič in sicer v prvi vrsti proti izvolitvi Bože Maksimo* viča. Očita mu, da je zlorabljal državno oblast in kraljevo ime. V mnogih krajih je bila na njegovi skrinjici obešena kraljeva slika, češ da je to kraljeva skrinjica. Radi* čevec Rajkovac je zahteval, da se mandat Bože Maksimo viča razveljavi, radikal dT. Miladinovič pa je bil mnenja, da je sreča, da dT. Janjič ni več prišel v skupščino. Šte« fan Radič je zahteval naj se mandat Bože Maksimovia stavi pred anketo. Ko je bilo treba glasovati, se je opazilo, da demokra« tov ni bilo v dvorani, ker so imeli sejo poslanskega kluba. Predsednik je kljub te« mu ugotovil, da je Radičev predlog odklo* njen. Pri razpravi o modruško-reškem okrožju je posl. Timotijevič (dem.) predlagal, naj se debata pospeši, ker je že pozno in ie treba izvršiti posel. Vladna večina ie radi tega kar na hitro verificirala vse mandate, nakaT ie bila ob 19. seja prekinjena. Večerna je bila otvoriena ob pol 9. Na vrsto so prišla dalmatinska okrožja, v katerih so bile vložene zopet gorostasne pritožbe o volilnih sleparijah na škodo opozicijskih kandidatov. Radičevci so zahtevali razveljavljenje vladnih mandatov v južni Dalmaciji, toda vladna večina ie te mandate verificirala. St. Radič ie bil jako razburjen in je hotel demonstrativno zapustiti dvo rano, od česar pa so ga zadržali samostojni demokrati. V volilnem okrožju Šibenik-Split so bile predložene pritožbe proti izvolitvi dr. Su-botiča. Prvi je govoril posi. Demetrovič ta dokazal, da fe bilo SDS v tem okrožju ukra denih okoli tisoč kroglic in ž njimi en mandat, ker .ie stranki manjkalo do količnika le 30 kroglic. Zato zahteva da se suspendirajo vsi mandati -5, 'jste dr. Subot-iča in stavijo pod anketo. V istem smislu je govoril tudi Pavle Radič, ki ie obširno dokazoval razne radikalne manipulacije. Beograd, 14. oktobra p. Seja verifikacij-skega odbora je trajala do pol ene zjutraj. Nadaljevala se bo danes ob 9. dopoldne. razprave v verifikacijskem odboru so bile ravno tako burne, kakor včerajšnje. Radikali in klerikalci so proglašali vse še tako podprte očitke o sleparijah, tatvinah kroglic in drugih nezakonitostih pri volitvah za neresnične ter so po vrsti verificirali vse mandate. Pač pa so se začeli vedno bolj cbunitu demokrati, ki vedno češče nastopajo proti radikalom, čeprav so ž njimi formalno še v koaliciji. Potek današnje seje, ki je trajala pozno v noč, je vzbudil posebno pozornost tudi zato, ker so se začeli oglašati in nastopati proti vladi tudi pašičevski radikali. Pašičevci so nastopili že takoj v začetku današnje dopoldanske seje, ko je prišlo na razpravo virovitiško okrožje, v katerem je vlada pri volitvah zlasti ostro pritiskala ravno pašičevce. Prvi je govoril radikalski poslanec Lazar Brkič, ki je izredno ostro napadel notranjega ministra g. Vukičeviča in radikalskega velikega župana. Poslanec Ju-raj Demetrovič je v svojem govoru zahteval, da se verifikacija mandatov odgodi in da ss poveri preiskava o mandatih na listi vladnega kandidata Gjure Jankoviča posebni parlamentarni anketi. Vladna večina pa je po krajši debati predlog zavrnila in mandate verificirala. Nato se je pričela razprava o zagrebškem okrožju, ki je edino okrožje, v katerem so tudi vladni radikali sami vložili pritožbe, češ da sta vršili SDS in HSS volilni teror nad radikalskimi pristaši. Te pritožbe so vzbudile mnogo smeha in opozicijonalni po slanci so porogljivo spraševali radikale, naj vendar povedo, kje skrivajo te svoje pristaše, da jih nikjer ni. Poslanec Demetrovič je v daljšem govoru dokazal na podlagi dokumentov, da so bile vse pritožbe skovane na zagrebškem in karlovškem velikem žu panstvu; spominjal je dalje na agitacijske turneje ministrskega predsednika, ko so sa župani in volilci uradno pozivali na volilne sestanke, na katerih so ustanavljali radikal ske organizacije Da taki «radikali> niso volili vladnih kandidatov, jim pa nihče ne more zameriti. Za njim je govoril Stepan Radič, ki je odločno pobijal iznešene pritožbe in s konkretnimi primeri dokazal, da se je pač vršil pritisk od zgoraj, da pa o kakem terorju od spodaj ne more biti niti govora. Vse to so le izmišljotine ljudi, ki si brez pomoči policije sploh ne morejo pridobiti zaupanja naroda. Po skoraj dveurni debati je večina zavrnila pritožbe in verificirala vse osporene mandate, s čimer je bila dopoldanska seja končana. Popoldne je prišlo najprej na vrsto po« žeško okrožje, kjer sta bili vloženi dve Borba za mandate Beograd, 13. oktobra, p. Nocoj je imel sejo demokratski klub, ki je razpravljal o stališču, ki naj ga zavzame v verifikacijskem odboru glede mandatov v sarajevski oblasti. Tukaj so radikali ponaredili volilne rezultate na nekaterih voliščih ter na ta način iztrgali en mandat muslimanom. Po referatu posl. Pečiča in Pere Markoviča je klub sklenil, da se solidarizira z muslimani. Ti so na svoji seji sklenili zahtevati, naj se verifikacija odloži, dokler ne bo anketa preiskala volilnih sleparij. Na ta način bodo jutri radikali v verifikacijskem odboru zopet poraženi in blamirani. Jasno je. da so radikali poskušali doseči kompromis, toda brez uspeha. Radikali so silno ogorčeni zaradi tega in grozijo z represalijami. Karlovški župan Karlovac, 13. oktobra, n. Veliki župan je zavrnil pritožbo opozicije proti izvolitvi mestnega župana Josipa Butorca in potrdil njegovo izvolitev. Kakor znano, je Buto» rac državni uradnik in mora, preden bo nastopil svoje mesto, počakati razrešitve svoje službe. Sokolstvo naši mornarici Šibenik, 13. oktobra, n. Sokoli šibeniško* zadrske župc bodo poklonili brodarski šoli naše vojne mornarice ob priliki mornari« ške krstne slave dragoceno zastavo. Sve« čanosti se bo udeležilo odposlanstvo Soko« lov iz vse severne Dalmacije. Lesna industrijska družba na javni dražbi Sarajevo, 13. oktobra, n. Okrožno sodi« šče v Mostarju je odredilo javno dražbo proti I. hercegovski industriji drv Narenta d. d. Dražba se bo vršila 22. t. m. in sicer v izklicni ceni 4300.000 Din. Borza dela v Šibeniku Šibenik, 13. oktobra, n. V Šibeniku kot industrijskem centru severne Dalmacije, je bila ustanovljena ekspozitura borze dela. Huda škrlatinka v Zagrebu Zagreb, 13. oktobra, n. Radi škrlatinke so zabranjena vsa zbiranja otrok v Zagre« bu. Danes so bile zatvorjene nekatere osnovne šole na periferiji mesta. Policija je opozorila vse kinematografe, naj ne pro« dajajo kart otrokom pod 17 leti. Ravno tako mladina ne sme v gledališča. Konferenca za blagovni promet med Rusijo in ČSR Moskva, 13. oktobra, d. V komisarijatu za promet se vrši mednarodna konferenca o direktni blagovni transportni zvezi med sovjetsko unijo in Češkoslovaško, oziroma Avstrijo. Konference se udeležujejo tudi zastopniki Poljske io Nemčije. Senzacijonalna sodna razprava v Beogradu Beograd, 13. oktobra p. Dames se je vršila tukaj senzacijonalna razprava proti bivšemu blagajniku mmistr&tjva notranjih posl-cv Stepiču, ki je obtožen, da je pone-veril 1,654.000 Din. Obtoženec je bil zaupna oseba ministra Bože Maksimoviča in se je tudi zagovarjal, da je vsa izplačila vršil po nalogu ministra Maksimoviča. Drž. pravd-nik le v svojem govoru cbšinno poročal o privatnem življenju obtoženca, ki ga kaže v zelo čudni hči. Dunajska policija ga je baje imela v evidenci kot trgovca z dekleti. V Beogradu je imel dva svoja varijeteja. Vse muzikante ta artrte je vodil v plačilnih seznamih ministrstva notranjih poslov kot policijske agente in zaupne osebe. Ste-pida branijo najboljši beograjski odvetniki. Za razpravo vlada veliko zanimanje. Po govorih zagovornikov je bila razprava odgo-dena. Politična in gospodarska konsolidacija ČSR Praga, 13. oktobra, d. Včeraj je bilo leto odkar je na državnem krmilu tretja vlada dT. Švehle, v kateri sta poleg dveh mini« strov slovaške ljudske stranke zastopana tudi dva nemška ministra. Tem povodom piše republikanski «Venkov»: Obletnica tjetje vlade dr. Svehle pada v dobo ugod« nih gospodarskih konjunktur. Od obstoja republike nismo še imeli tako stabilnih go« spodarskih razmer, s katerimi je v zvezi tudi znatno zboljšanje socijalnih razmer. Nikoli še ni bilo v republiki tako malo brez poselnih kakor sedaj Tudi finančno go« spodarstvo države je ugodno in od inozem« stva popolnoma neodvisno. Naš denarni trg priča, da narod zaupa svoji državi in njeni upravi. V vsem pomeni prvo leto tretje vlade dr. Švehle velik napredek v konsolidaciji češkoslovaške republike. Spor med čsl. železničarji in vlado Praga, 13. oktobra, d. Včeraj popoldne je bil zastopnikom izvrševalnega odbora že» Iezničarskih organizacij izročen odgovor prometnega ministrstva na njihove zahte« ve. Ministrstvo se izjavlja pripravljenim izdati nove naredbe o izvedbi zakona o plačali in ustreči tudi ostalim upravičenim zahtevam v okviru tega zakona in frnanč« nega kritja. Ministrstvo je tudi pripravijo no za nadaljna pogaianja in je v to svrho povabilo osrednji odbor železničarskih or« ganizacij na razgovor. Ta odgovor sicer ne zadovoljuje povsem železničarjev, vendar je v splošnem napravil dober vtis in vse« kakor ublažil napetost položaja. Eksekuti« va je sklenila za nadaljna pogajanja izvo« litev ožjefla odbora, ki ima nalog, da pre« kine pogaianja, ako jih vlada ne bo ozna« čila kot obvezna. »American Girl' izgubljena? O usodi letala ni nobenih zanesljivih vesti Xewyork, 13. oktobra, (lo.) Za usodo letala American Girb vlada veliko vznemirjenje. Mati Haldemara je polna upanja, mati Ruth Elderjeva pa je popolnoma pobita. Končno je prispela proti večeru od parci-kov 01ympic in Leviathan brezžična brzojavka, ki pravi, da je v bližini otokov Azo-rov nizozemski parnik Barendrechd rešil letalce. Pariz, 13. oktobra, (pa.) Z rezervo se poroča, da je bilo letalo cAmerican Girb prisiljeno pristati sredi morja v bližini nizozemskega parnika Barendrechda. Parnik plove proti Ameriki in je bil 10. oktobra 140 milj južnozapadno Landsenda ter je najbrže trenutno sredi Oceana. Po drugih poročilih je parnik Barendrechd rešil letalce v bližini Azorskih otokov. Le Bourget, 13. oktobra, (be.) Nad 10.000 ljudi je zaman pričakovalo prihoda letala Ruth Elder. Prevladuje bojazen, da je le- talo izgubljeno, ker ni imelo dovolj goriva in ne rešilnega čolna. Newyork, 13. oktobra, d. O osebnosti letal-ke Miss Elder poročajo listi: Miss Rut Elder se imenuje s svojim meščanskim imenom Womack in je prav za prav pomočnica nekega zobozdravnika v Lakelandu na Floridi. Šele pred kratkim je naredila letalski izpit. Za svoje podjetje je dobila finančno podporo nekaterih farmerjev. (Glej tudi poročilo na 6. strani.) Old Orchard. 13. oktobra, s. Letalka Miss Grayson je odložila svoj prekooceanski polet. Pariz, 13. oktobra, s. Kakor poročajo iz Aten, sta tam pristala pariška letalca iz Bangkoka. London, 13. oktobra, (lo.) Alan Cohham bo skušal prihodnji mesec poleteti okrog Afrike in nazaj. Pot meri 20.000 milj. Grčija zaprla mejo proti Bolgariji Atene, 13. oktobra, d. V torek je upadlo na grško ozemlje dvoje bolgarskih komita« ških tolp, kateri je pa orožništvo zopet po« gnalo čez bolgarsko mejo. Med tem so se na meji pojavile nove tolpe, zato so voja* ške oblasti odredile zaporo grško«boIgarske meje. V Kavali sta bila prijeta dva Bolga« ra, ki sta nameravala razstreliti pristani« ški urad. Revolucija v Mehiki udušena Mexieo City, 13. oktobra, d. Vstajo je smatrati kot popolnoma zadušeno. Vladne čete so razpršile čete generalov Gomeza in Al-made. 150 vstašev je ubitih. Predsednik Calles je zopet gospodar položaja. Kot edini predsedniški kandidat je ostal le še general Obregon. Senat je na včerajšnji seji sprejel predlog, ki podaljšuje funkcijsko dobo predsednika od 4 na 6 let. Newyork, 13. oktobra, (be.) General Gomez zanika vest, da je bila mehikanska revolucija udušena in zatrjuje, da bo zasedel pokrajino petrolejskih vrelcev. Zmanjšanje porenske posadke in Nemčija Pariz, 13. oktobra, d. Vrhovni poveljnik francoskih okupacijskih čet v Porenju ge« neral Guillaumat je zastopniku nemške vlade v Koblenzu poslal noto o sklepu po« slaniSke konference, tičoče se zmanjšanja porenske posadke. Kakor je izvedel berlin« ski dopisnik «Journala», pa je Nemčija po svojem poslaniku v Parizu protestirala pri zunanjem ministru Briandu proti načinu kako si general Guillaumat razlaga rečeni sklep poslaniške konference. Nemška vla* da je Briandu izjavila, da ji je popolnoma nemogoče, da bi sprejela število, ki ga do* loča general Guillaumat. Ako bi nemška vlada to storila, tedaj se rae bi porenska posadka zmanjšala za 10 tisoč mož, kakor je to predvideno v zavezniški noti od 5. septembra, ampak samo 7 tisoč mož. To« rej znatno manj, kakor je bilo to Nemčiji zagotovljeno. Albanska vojaška misija v Rimu Tirana, 13. oktobra, d Predsednik re« publike je podpisal dekret, ki ustanavlja albansko vojaško odposlanstvo v Rimu. Potresi in nevihte Rim, 13. oktobra, d. Prevčerajšnji potres je bil najmočnejši, kar jih je doživela Italija izza katastrofe L 1915. Najhujše prizadeto je mestece Avezzano, ki leži kakih 80 kilometrov vzhodno Rima in ki je bilo že pri potresu 1. 1915. skoro docela razdejano. Panika, ki jo je povzročil potres med prebivalstvom, se še ni polegla, in še vedno prenočuje na tisoče ljudi pod milim nebom, bc-ječ se ponovnega potresa. Najbrže je zahteval potres tudi človeških žrtev, škoda na poslopjih je vsekakor velika. Vlada je odposlala v prizadete kraje živeža in medika-mentov. Newyork, 13. OKtobra. d. V Arkanzasu, zlasti nad Fort Delloni, je divjal strahovit tornado. Po dosedanjih vesteh so štiri osebo mrtve, več pa težko ranjenih. Tornado je uničil vso žetev v teh krajih. Newyork, 13. oktobra, d. Kopališče Ocean City je upepelil velikanski požar. Škoda znaša tri milijone dolarjev. Velike poplave v Bolgariji Sofija, 13. oktobra, s. Poplava v kraji pri Varni se je razširila že na celo obrežje Črnega morja. Škoda je ogromna. V neki vasi je utonilo 13 oseb. Bruhanje vulkana Tokio, 13. oktobra, d. Vulkan Azama« Jama je začel bruhati in je posul s pepe« lom že vso okolico na 70 milj daleč. Nov upor v francoskem Maroku Casabtanca, 13. oktobra, (be.) Več maro* Ških plemen se je uprlo. Pariz, 13. oktobra, s. Po poročilih iz Ca« sablance so v južnem Maroku beduini na« padli karavano, ubili štiri spremljevalce, druge pa odpeljali s seboj. Dunajski julijski dogodki pred sodiščem Dunaj, 13. oktobra, s. Sodišče je danes oprostilo pet julijskih demonstrantov, ki so bili obtoženi, da so vlomili v justično palačo. Zakaj je bil Trockij izključen Pariz, 13. oktobra, d. clntransigeant> objavlja govor, ki ga je imel Trockij na seji izvrševalnega odbora tretje internacijonale, ki je bil vzrok njegove izključitve iz odbora. Trockij je v tem govoru napadel Stalina, da vodi komunistično stranko v piopad. Rusija, je dejal Trockij, živi danes samo od milosti Nemčije in bi morala isti dan, čim bi it Nemčija odtegnila kredite, napovedati bankrot. Kakor za carističnih časov tako je tudi danes Wilhelmstrasse prava gospodarica v Moskvi. Chamberlain pa ne počiva in izku-ša Stresemanna z vsemi sredstvi pregovoriti, da pusti Rusijo na cedilu. Trockij je napovedal, da bo opozicija aa komunističnem kongresu v decembru zahtevala od Stalina končni račun in da bo izvedla svoie ideje, najsi tudi ostane v manjšini. Po tem govoru je hotel Stalin Trockega dati aretirati, a sta ga naposled odvrnila od tega Cičerin in Rikov, prepričavši ga, da bi to spričo velike moči, s katero razpolaga opozicija, moglo izzvati državljansko vojno. Moskva pristala na francosko zahtevo in odpoklicala poslanika Rakovskega Pariz, 13. oktobra, s. ccJournalo priobčuje moskovsko vest svojega berlinskega dopis« nika, da je sovjetska vlada včeraj izročila francoskemu poslaniku Herbetteu odgovor na francosko noto, in sicer, da bo Rakov« skega odpoklicala iz Pariza in ga imeno« vala poslanikom v Tokiju. Na njegovo me« sto pa pride baje poslanik v Tokiju Ehiga« revskij. «Konferenca prijateljev sovjetske unije» Moskva, 13. oktobra, d. Najvažnejši dogodek predstoječe proslave povodom lOletnega obstoja sovjetske republike bo konferenca inozemskih delavskih odposlanstev. Na predlog angleške delegacije ima ta konferenca manifestirati prijateljstvo svetskega proletarijata za sovjetsko unijo in sklepati poglavitno o načinu mednarodne pomoči za sovjete in o boju proti morebitnemu napadu na sovjetsko unijo. Zasedanje bo imelo ime ckonferenca prijateljev sovjetske unlje». Nekaj odposlanstev inozemskih delavskih delegacij je že dospelo v Ljeningrad in v Moskvo. Iz avstrijske diplomacije Dunaj, 13. oktobra, s. Po časopisnih ve« steh bo v kratkem odpoklican avstrijski poslanik v Moskvi Bohi, ki je socijalni de« mokrat in je bil pod Rennerjevo vlado od« poslan v Moskvo. Na njegovo mesto bo najbrže imenovan sedanji beograjski posla« nik Hoffinger. Tajna mobilizacija v Litvi Varšava, 13. oktobra, s. Po vesteh iz Vilna se vrši na Ktovski meji koncentracija litovske vojske. Litovska vlada je odredi« la tajno mobilizacijo letnikov 1901. do 1914. Varšava, 13. oktobra, d. Vlada je storila nov korak za sporazum z Litvo. Na izrec« ni nalog Pilsudskega je bila večina zaprtih Litovcev v Vilnu izpuščena, med njimi vsi duhovniki. Izpuščeni bodo tudi zaprti uči« telji, ker je predsednik litovske kulturne zveze podal izjavo lojalnosti. Kljub tej spravljivosti Poljske pa litovska vlada do« slej ne kaže nikakršne volje, da bi ukinila ukrepe proti poljskim manjšinskim šolam. Morilec Koverda hoče delati zrelostni izpit Varšava, 13. oktobra, s. Morilec sovjet« skega poslanika Vojkova, Koverda, ki je zaprt v vojaški jetnišnici v Grudencih, je zaprosil upravo jetoišnice za dovoljenje, da bi se smel pripraviti na zrelostni izpit, ki bi ga položil v ječi. Odmev umora Roze Luxemburg Berlin, 13. oktobra, d. Sodišče je zdaj usta vilo 9 let trajajočo preiskavo proti bivšemu poročniku Krullu zaradi umora Rose Luxemburg. Kruli je bil osumljen, da je skupno z nadporočnikom Voglom umoril Robo Luxemburg. Ta sum je oteževalo zlasti to, da so pri Krullu našli srebrno uro umorjene. Preiskava proti Krullu je bila ie leta 1922. ustavljena, a se je morala na zahtevo komunistov zopet obnoviti. Vogel je svoj čas s ponarejenim potnim listom pobegnil v Holandijo. Upor v portugalski koloniji Lizbona, 13. oktobra, (be.) V koloniji Mosambique so se uprli domačini Vla« j« poslala tja svoje čete, da aadofljo opat Nepoštena borba za Zbornico TOI Usoda slovenskega gospodarskega parlamenta v rokah gg. Jar- ca, Ložarja Ogrina... je javnost do dobra uvidela in bilo je treba le še poslednjega dokaza, t i famoznih »razsodb* voHlne komisije. Volilna komisija za Zbornice TOI ie začela reševati mnogobroine reklamacije. Že prve rešitve kažejo, da se niso motili oni, ki so slutili, da bo komisija postopala po «svoje», t. j. po politični presoji svojih glavnih članov. V komisiji sede glavni interesenti na izidu volitev: gg. Jelačin, Ogrin, Rojina, Ložar, Jarc itd. Od njih pričakovati, da bodo pritožbe reševali z objektivnostjo sodnika, je bilo v naprej nemogoče. Nesrečni volilni red za Zbornico TOI, ki sta ga zagrešila po sporazumu z g. Jelačinom gg. Avsenek in inšpektor ministrstva za trgovino dr. Pavletič, ki se mu je posrečilo dobiti za to strankarsko skrpucalo podpis ministra doktorja Spaha. — ta volilni red je izročil volilno komisijo klerikalcem. S tem je reklama cijski postopek popolnoma izigran in volitve v Zbornico postajajo prava iarsa. »Imenik* je delal isti krog interesentov, ki naj o reklamacijah sedaj »sodi*. Ni se torej čuditi, da je komisija že začela odbijati reklamacije trgovcev in obrtnikov. Klerikalna posojilna zadruga v Radovljici ima v svojem na-čelstvu več gospodov, ki nimajo nobenega posla ne s trgovino in ne z obrtjo. Tudi sama ta zadruga nima nobenega obrtnega lista in se ne bavi z nobeno obrtjo. Kljub temu so vsi člani načel-stva v volilnem imeniku, med njimi g. dekan. Reklamacija za izbris teh gospodov je bila odbita kljub navodilu, ki ga je v tem ozirn dal minister trgovine in kljub soglasnemu mišljenju vseh ju-ristov, da take zadruge ne spadajo med zborniške interesente in volilce, tem manj. ker ne plačajo ne pridobnine ne zborničnih doklad. Komisija je torej zdaj pokazala barvo in vsa javnost ve, pri čem je. Komisiji, kier «glasujejo* možje kakor so gg. Ogrin, Ložar in Jelačin, je pač vseeno, če bo pozneje enkrat upravna sodnija drugače razsodila in bo iz tega nastala velika nenadomestljiva škoda in ogromen nered. Plačajo itak drugi! A stvar vendar ne poide tako po «do-mače». Volilni manever, s katerim se hoče SLS s pomočjo bivšega napred-niaka g. Jelačina polastiti Zbornice, njenih doklad in njenega premoženja, da je izbito sodu dno. Klerikalna drevesa zaenkrat ne rastejo še v nebesa in preveč je manever g. Ogrina jasen in prozoren, da ga ne bi vsa javnost izpregledaia. Le tako naprej, gg. «sodniki» v volilni komisiji! Vsaka Vaša rešitev, s katerim puščate med vohlci-trgovci člane vseh mogočih poljedelskih zadrug. ki jim gre zastopstvo le v bodoči Kmetijski zbornici, vodi v še večji meri ves načrt v absurdnost. Za danes na ves glas pribijamo, da volilna komisija prezira navodila ministra trgovine, prezira temelje zakona o trgovinskih zbornicah in izigrava njihov stanovski značaj. Doslej smo menili, da bosta morda zmagala vendarle še uvidevnost in nekaj stanovske doslednosti. Zdaj pa ie g. Jelačin z gg. Ogrinom, Jarcem in ostalo družbo vrgel poslednjo krinko z obraza. Gg. Jelačin in Ogrin hočeta svoje račune z zborničnimi zgradbami in ves svoj postopek zadnjega leta pokriti z »zmago*, priborjeno potom umetnih glasov duhovnikov, mežnarjev in klerikalnih kmetovalcev, ki naj bi na ta način imeli enak glas z davkoplaču-jočimi trgovci. Torej ne v stanovsem kompromisu, ne v poštenem volilnem boju noče SLS urediti vprašanja ljubljanske Zbornice TOI. Hoče. da se boj izvojuie z nepoštenimi sredstvi. Volitve za Zbornico so po krivdi SLS postale politik trm. In kar je še hujše: gg. Jelačin. Ogrin in tovariši so se končno odločili, prave trgovce, in-dustrijce in obrtnike potlačiti k tlom s pomočjo umetnih volilcev. ki bi imeli v zbornici le pravice, a nobenih dolžnosti. Mi smo doslej storili vse. da se stvar poravna, kakor velevata ugled in korist naše industrije, trgovine in obrti. Oslepariti pa se ne damo in tudi ne bomo dovolili, da se s sleparstvom ubije gospodarska reprezentanca slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijalcev. Pomen zbližania med HSS in SDS Interesanten članek zagrebške «Riječi». — Kako sodijo hrvatski politični krogi o zbližanju obeh najmočnejših prečanskih strank. — Na potu k sistema dveh strank Izza kulis Jeiaein-Ogrnovega komisarPata Kako gospodarijo gg. komisarji v Zbornici TOI na škodo slovenskih gospodarskih krogov Prejeli smo naslednji dopis: Javnost je skoro nekam prepustila usodi dogodke, ki se odigravajo v Zbornici TOI. in delovanje Jelačin-Ogrino-vega komisarijata. S tem pa še ni rečeno. da bi gospodarski krogi, ki so na teh dogodkih in na komisarijatu neposredno zainteresirani, ne bili poučeni, da ti dogodki nikakor ne odgovarjajo interesom v zbornici zastopanih slovenskih gospodarskih krogov in da se tudi z gospodarstvom gg. komisarjev ne moremo strinjati. Preveč nas davi splošna preobremenjenost, davčni vijak in druge javne dajatve, med katere prištevamo tudi prispevke za to našo najvišjo gospodarsko ustanovo, da bi mogli preko takega gospodarstva molče in brez javnega ugovora Pripominjamo, da je bila zbornica protipostavno razpuščena in da sta se žal v naših vrstah našia dva moža, ki sta šla preko izida regularnih volitev in s prevzemom komisarijata onemogočila redno poslovanje Zbornice TOI. Kaj nai si mislijo naši južni brati o zrelosti slovenskega gospodarstva, ako naši lastni ljudje povzročajo ta edinstveni škandal v celi državi. Mesto soglasja in pokoravania pravilnemu izidu volitev pa trdovratni komisarijat! Ves ta škandal z ljubljansko Zbornico je tak. da iemlje slovenski trgovini, slovenski obrti in industriji vsak resen značaj. Pred nami se odigravajo dogodki. ki bi brli v sramoto vsakemu zakotnemu društvu, kaj šele iaki visoki instituciji, kakor naj bi bila naša Zbornica. Še huje pa moramo obsoditi delovanje gg. komisarjev. Za preureditev zbornične palače je bil proračunsko odrejen kredit 25 milijona dinarjev. To je vsota, ki bi bila morala zadostovati. Mesto tega pa znašajo stroški za reno-viranje zbornice že okrog, 5 milijonov •dinarjev, s čemer so bili krediti tako prekoračeni, da bi se bilo s tem denarjem lahko sezidalo na Aleksandrovi cesti novo ponosno zbornično pa-lačo. Sedanji zbornični podpredsednik, oziroma komisarjev namestnik g. Ogrin si je izgovoril nagrado, ki znaša po eni verziji pol odst.. po dragi pa celo 3 odst. od vseh plačanih računov. Nagrado naj prejema na naslov vodstva in nadzorstva obnovitvenih del. Potem se pač izplača, da renovira g. Ogrin stavbo kot Noetovo barko. Nadalje gradita gg. komisarja, oziroma predsednik in podpredsednik na Bleiweisovi cesti stanovanjsko hišo za okroglo 2 milijona Din. Kje jima je bil ta kredit proračunsko odobren? Gradita na lastno pest. in sicer v bližini Merkurjeve tiskarne. Denarja ni bilo. in sklenila sta najeti posojilo. Dobila bi ga. ko bi zbornični plenum posojilo odobril. Dva in pol milijona dinarjev za renoviranje zbornične palače, dva milijona za stanovanjsko hišo. to ie štiri te pol milijona neodobrenega kre- dita nosi zbornični komisarijat na svo-iih ramenih! Kdo jih bo plačal? Obrtnik, trgovec in industrijec! Gradbo te stanovanjske hiše je prevzela Stavbna družba. A kar ie najlepše, nadzorstvo nad to gradnjo ie bilo poverjeno Ogrinovemu sinu proti mesečni nagradi 2000 Din! G. Ogrin ima sploh smisel za taka razmerja in je hitro nastavil tudi v zbornici nekega svojega ožjega sorodnika, čeprav ni bilo za to zasedbo niti najmanjšega povoda ali potrebe. V ta sistem javnega dela spada tudi to, da je bilo poverjeno nadzorstvo nad opeko, ki jo dobavlja g. Ogrin, — zborničnemu sjugi . . . Gg. Ogrin in Jelačin sta danes absolutna gospodarja v zbornici in bosta seveda osebno odgovorna za svoje delo kot komisarja. K sodelovanju nista pritegnila niti provizoričnega predsednika g. Jeana Schreya, ki si je pridobil za našo Zbornico pač dokaj zaslug. G. Schreyu funkcija prov. predsednika z razpustom zbornice ni ugasnila in dolžnost obeh gospodov bi bila, da bi ga pritegnila k sodelovanju kot gospodarskega strokovnjaka. Tudi pri tem sta pokazala, da hočeta vladati sama. Vsem zaupnikom in prijateljem našega obrtništva in trgovstva! Gg. zbornična komisarja Jelačin in Ogrin sta sklenila, da stanovskim organizacijam trgovstva in obrtništva ne izročita volilnih imenikov. Organizacije jih zato doslej kljub intervenciji od strani nadzorne oblasti niso prejele, vsled česar prosimo vse gg. zaupnike, da imenik pri občinah prepišejo. Vsako volilno akcijo ta dva gospoda organizacijam zavirata, kar naj pa zaupnikov ne moti, temveč naj svojo agitacijo v v&aki občini še podvojijo. Volilni odbor bo pričel že začetkom prihodnjega tedna z razpošiljanjem glasovnic. Zaupniki in prijatelji organiziranega obrtništva in trgovstva na delo! Francosko-madžarskih posojanj ni bilo Bukarešta. 13. oktobra, d. Tiskovni urad zunanjetra ministrstva sporoča, da je ruman-ski poslanik v Parizu Diamandi prejel od poslanika Paleolognea nastopno pismo r Dragi prijatelj! Si miren sem biL da niste niti trenotek pripisavali franrosKi vladi odtpv vornost ra to, da je L 1920. vodila z madžarsko vlado tista bizarna pogajanja, ki ie nekaj tednov sem vzbujajo med Madžari tako veiik pokret. Takih nncajanj nikdar ni bilo. Kar se tire oficiielnp. od mene podmsane note, zaradi kstere je dvignil madžarski tisk tako velik krik. izjavljam, da je ta nota od prve do zadnje vrste napačna. Zagrebška »Riječ« objavlja pod naslovom »Coabtio rediviva« daljši članek, ki dokazuje, kako veliko važnost pripisujejo zbližanju med SDS in HSS hrvatski politični krogu Članek med drugim naglaša: G. Stepan Radič je v glavnem predstavna! večine Hrvatov, a g. Svetozar Pribiče-vič večine prečanskih STbov. Gg. Radič in Pribičevič sta torej predstavnika onih delov naroda, ki so najbolj navezam na skupnost, kojih usoda je že od nekdaj enaka in ki so poklicani, da dajo inkamacijo ideje narodnega edinstva. Kadar spregovorita St Radič in Svetozar Pribičevič skupno, se bo vsakdo zavedal, da govorita v imenu večine naroda, ki ie bil do osvobojenja pod Avstrijo, a to je nad polovico naše države. Kdor tega ne priznava, se ne razume v politično valuto. Da se spozna važnost in velikanski pomen tega zbližanja, je treba pogledati samo nazaj v našo politično zgodovina Za časa zloglasnega Khuena smo imeE vlado, ki ni bila vlada naroda, tnarveč vlada nasilja, vlada brezzakonitosti. Ta vlada se h posluževala nekaj časa Hrvatov, nekaj časa pa Srbov ter jih medsebojno izigravala Toda nekega dne se je pojavila nova kombinacija, ko so se Hrvati in Srbi združili. Prišla je tkzv. hrvatsko-srbska koalicija. Kaj je ta koalicija storila in dosegla za Hrvatsko, ni treba ponavljati Žal pa je treba tudi še danes vedno znova povdarjati njene zasluge za ujedinjenje s Srbijo. Mnogi namreč še danes mislijo, da so dobri politiki samo Srbijanci . . . Ravno ti naj bi se danes zavedati, da je tudi pri nas prišla sedaj na vrsto druga koalicija. 2e ta pojav sam znači velik napredek v našem političnem življenju. Naše politično življenje je bolehalo doslej na isti bolezni, kakor boleha na Poljskem in kakor bi boiehalo na Češkoslovaškem ki v Franciji, če bi tam ne imeli volilci toliko državljanske zavesti in če bi se ne odlikovali njihovi poslanci po tako visoki politični kul- turi. A ta bolezen ie — množica političnih strank. To nas je doslej ubijalo. Nobena stranka ni mogla doseči absolutne večine in je bila zato vsaka, tudi večja stranka prisiljena, tembru ie uvozila Ang':ja b'asa za 101 mi. hjon 427 440 funtov, izvozila pa je komaj za 60,487.645 funtov. Praško pismo Ostra rehbia borba. — Obsežen program na-stepega parlamentarnega zasedanja. J. K. S. — Praga, 9. oktobra. Bližnje občinske volitve, ki se bodo vršili v nedeljo 16. tm, sov ospredju vsega javnega zanimanja. Gotovo ie, da te volitve, ki bodo v 65—70% vseh občin v republiki, ne podajo točne slike o strankarsko-politinem Tazvršeenju čsL volilcev, vendar pa je po t zv. vezanih volilnih listinah interes politif-iih strank na izidu volitev znaten in zar* /e je razvila ostra predvolilna kampanja. Socijalistične stranke, ki računajo z delnim aarastkom glasov (soe. dem.), ki pa še nI gotov, nadevajo volitvam višji politični pomen, ker si domišljajo, da bi jim zboljšana opozicija mogla pomoči, da bi opustila svoje opozično stališče. V zvezi s tem se Je govorilo o izmeni vlade po volitvah in o morebitnem vstopu socijalistov v vlado. Sodi pa se, da ne pride do nikakih prodirnih sunkov in zlasti se smatra za izključeno, da bi neposredno po volitvah prišlo do kake iz-premembe v vladi razven morda, da vstopt v vlado zastopnik nar. demokracije posL dr. Matoušek. Trdi se dalje, da v najbližji dobi odstopi železniški minister Neuman, zastopnik obrtne stranke, pa ne vsled hudih napadov nanjegovo čast v fašističnem organu jRišskž Sražt, marveč, zato, kakor se ugotavlja, ker obstoji v ravnanju obrtne stranke dogovor, da ostane posl. Neuman v vladi eno leto, na kar ga zameni posL Horšk. Kljub izdanemu dementiju se misli, da odstopi min. Neuman v par tednih. Napovedovati izid volitev je težko, ali znatne izpremembe se pričakujejo v Pragi, kjer je bilo podanih 17 kandidatnih listin, med temi so štiri podale nemške stranke. Volilni rezultati v Pragi bodo veliko bolj razstresem že glede na to, da pri teh občinskih volitvah nastopita dve novi stranki to je Stfibrnega stranka slov. 6ocijalistov ia dr. Stranskega stranka narodnega dela. V obmejnih čeških pokrajinah se polaga na volitve večja politična važnost, ker so to prve volitve po vstopu nemških aktivis-tičnih strank (agrarne, kršč. soc. in obrtne) v vlado. Nemške opozične stranke so postavile na napadanje vladnih strank vso svojo volilno kampanjo. Trdijo, da se je poskus aktivističmh strank za dosego uspehov izjalovil in nekateri listi nacijonalne stranke in Hakenkreutzlerji označujejo aktiviste naravnost za izdajalce nemške stvari in jih napadajo. Značilno je, da se tudi nemški soc. d kakor vlado maršala Pilsudskega. Cek> konservativni angleški in francoski dnevniki so pozdravili prevrat Pilsudskega kot neizogibno etapo na poti k stabilizaciji razmer na PoBskem. V tem oziru niti najnovejši ukreni vlade Pilsudsfcera, ki se tičejo Sejma (skupštine) in Senata, tjjso neugodno delovali. Pariški »Tempsc je dne 24. septembra t. 1. priobčil Sanek: »La erise ooHtigne en Položne., ki priznava, da odgoditev sejma ni nikakršna kršitev ustave ter dalje pravi: »Ker so strankarski boji v se mu slabil vlado in parallzirall nie delovanje v smeri reorganizacije in ekonomske ter finančne obnove države, ie maršal Pilsndski irodel, da treba centralne oblasti oiačati rešiti vlado kolikor mogoče neposrednih aH posrednih vplivov strankarskih sporov, postaviti jo izven sfere pritiskania od stran! pariamenta, od katerega je mogoče pričakovati vsako presenečenje, zakaj nobena stranka nima večine. Levičarske stranke, posebno socijalisti. so^ bili naklonjeni majskemu »couo d' etat«. Njih podpora ie omogočila maršalu izvršit! načrt, vreči konservativno vlado Vitosovo in DTimorati serm k reviziji ustave v smislu razširitve oblasti prezidenta in viade. Maršal Pilsndski nikoli ni stremel za diktaturo. Bilo bi za njega lahko po majskih dogodkih ustaliti osebni režim in če tega ni storil je bilo to radi tega. ker je hotel ostati v okviru ustave, natančno določujoč obliko svojega sodelovanja s parlamentom. »Temps« izjavlia. da ie v državi, ki ima demokratske tendence, vedno jako nevarno, omejevati svobodo besede in kritike, ali dodaje, da so pooblastila, na temelju katerih vlada vrši svojo politiko, ji b'!a dana od parlamenta in da vlada ne zapušča ustav nih tal, če odlaga zasedanje sejma zato da prepreči manevre, ki iih uprizarja opezicija v politične svrhe. »Ne smemo pozabiti, piše dalje, »da je nesposobnost sejma za koristno zakonodajo delo bila glavni vzrok majske krize, ki je povzročila intervencijo maršala Rlsudske-ga v trenotku, ko ie šlo za rešitev PoJjske iz notranje katastrofe. Brez dvoma se more trditi, da se je no-tranjegospodarski in vnanji položai Poljske v zadniem letu močno popravil. Prebivalstvo čuti gospodarsko krizo časa. to je res. ali v kateri državi prebivalstvo take krize dandanes ne čuti? Državne finance se kon-solidujgio; pri takih konsolidacijah nekaj časa »kosti pokajo«, a ie potem celo telo zdravejše. Znamenje gospodarske samozavesti poljske države Je. da je odbila ameriško posojilo, ker se ii ie zdelo nevzdržljivo z nienhn dostojanstvom. Znatno ie narastel mednarodni ugled Poljske. Bila ie sprejeta v Svet Društva narodov in si ie na tem polju priborila veljavo s svojim predlogom o zasizuranju mira ki je bil v ligi narodov spreiet Kliub težkim incidentom se razmerje Pdiske do Sovietov stalno popravlja in se zdi, da n! več daleč čas. ko obe državi skleneta pakt o neaereslfl. Zdi se, da neke Hudi pri nas bolj skrbe manjšinska vprašanja na Poljskem nego na pr. v Ita!i5. Vlada maršala Pilsudskega gre v plemenitosti, s katero obravnava židovsko vprašanje in vprašan ie »slovanskih manjšin« v vzhodnih delih države zelo daleč — in noben nepristranski opazovalec ji ne more in ne sme očitati v tem oziru ničesar. Na Poljskem se £ud-'Jo, zakaj v Jugoslaviji baš izrazito katoliško časopisje stalno prinaša vesti, ki so neusodne za Poljsko, a ne odgovariaio istim. Stvar vesti je. da človek o bližnjiku ne govori neuzodni>i reči vsaj dokler se ni prepričal, da so resnične. P—le. Ameriški finančnik o gospodarski nesignrnosti Evrooe London, 13. oktobra, (be.) Kakor poroča« jo «Tknes», je izjavil pred-ednik nevrvor« ške Narodne banke Mitchell, da bo vsa Evropa tako d">lgo trpela na nes^jrnosti dotrlcr ne bo ugotovljena skupoa vso*a nem ških rer>aracii. Vsi bi rmrH oj tega ltorisf, ko bi Nemčiia z od=tr«n:tviio nes^irnosti dobili zopet rdrav gospodarski položai. do katerega ii daje pravico njena mdustriiel. na sposobnost. Državlianska vojna na Kitajskem London. 13. oktobra, (lo.) V hlirmi me» sta "Pnčov ie prišlo do STd:t'h bo;ev med čet*mi Čajig'solina in armado pokrajine .»> » x crc;—2m 3 Za delovno šolo! Maribor, 13. oktobra Preozek ie ta pojem, hote ali nehote pojmujemo delovno šolo pretesno, da bi za-mogel obseči ter strniti v svojem okviru vsa različna in vendar vzporedna stremljenja modeme pedagogike, ki jih tlačimo v njega. Iz sodobne socijatae strukture, iz težkih gospodarskih razmer in iz kulturne revščine povojne dcbe se je morala roditi končno tudi pri nas težnja .po novi vzgoji in z njo zavest, da moramo prelomiti s tradicijo, ki še vedno zadržuje normalen razvoj ter ne pusti mladim klicam, da bi se razvijale svobodno. To ni več samo koketiranje z ročnim delom ali z nekakim delovnim principom v šoli učilnici, ki postane v ustih nekaterih šolnikov, koji v lastni notranjosti ne doživljajo potrebe nove vzgoje in nove šole, le navadna fraza in tem nevarnejša šablona, ker smatra samo sebe za moderno; to je doživljanje potrebe po novem duhu, po novi vstbni in po novi obliki celotne vzgoje ter volja, da realizira novo vzgojo ter da postavi s tem temelje za nadaljni razvoj naroda in človeštva. Doživljanje potrebe po novi vzgoji in volja njene realizacije sta rodili borbe, ki se smelo lahko stavi v isto vrsto z velikimi historičnimi pokreti in s sodobno borbo zatiranih narodov, razredov, individua in žene za svobodo. Na pedagoškem področju se bije tudi pri nas borba za osvoboditev otroka in za njegovo pravico do neoviranega svobodnega razvoja: borba za osvoboditev mladih generacij iz dušečega pritiska odraslih, ki mladini ne dopuščajo, da bi se razvijala v skladu z današnjo dobo samostojno ter ji vsiljujejo zastarele oblike nazi-ranja, mišljenja, čustvovanja, kratkomalo ocenjevanja rodobnih pojavov; borba za osvoboditev individualnosti učiteljeve, ki se v šoli učilnici ni mogla razmahniti ter izčrpati vzgojnih vrednot lastne osebnosti; za pravico naroda končno, to je širokih plasti narodov.h. kmečkih in delavskih, do gkblje izobrazbe in do nove šole, ki mora zrasti iz njegovega življenja in dela, iz njegovih potreb. Vsaka teh teženj bi zadostovala za močan pedagoški poikret. Strnjene v eno enoto pa pomenijo zahtevo po novi vzgoji, po popolnem preokretu v vsem našem vzgoj-stvu. Kako težko je stisniti vsa ta stremljenja v tesno formulo, vidimo tudi pri drugih narodih: Švicarji imenujejo novo šolo, ki nastaja, aktivno šolo; Nemci »produktivno šolo« in »delovno šolo«; Rusi »trudo-vaja škola«. Hrvati in Srbi »škola rada«; a neben naziv ne objame vseh stremljenj v celoti, ker mora biti nova šola obenem šola otroka m šola naroda. Najboljši bi bil še mogoče naziv »produktivna šola«; da pojem »delovna šola« ne pomeni vseh navedenih komponent je menda jasno. A vendar ostajamo za enkrat še pri njem, le da ga moramo razumeti kot rezultanto modernih pedagoških stremljenj kot strnjeno enoto iz vseh gori orisanih teženj. Na čelu te borbe za novo vzgojo koraka že več let Pedagoški 'krožek v Mariboru. Na dveh pedagoških tednih 1. 1925. in I. 1926. je seznanjal učitoljstvo in starše z modernimi pedagoškimi idejami ter budil smisel za sodobne vzgojne probleme. Prvi se je boril za reformo učiteljske izobrazbe ter ji posvetil kot centralnemu problemu reforme vse vzgoje potrebno pozornost. Dober del delavcev in sotrudnikov Pedagoškega zbornika izhaja iz krožkovih vrst. 7e potreba, da se preosnuje krožek v pedagoško centralo za mariborsko oblast in v pedagoško žarišče za vso Slovenijo, priča o poglobljenem pedagoškem ž:vljenju v Mariboru in o pravilnosti smeri, ki jo je zavzel krožek. V isti smeri vztraja in jo povdarja tudi s prireditvijo »Za delovno šolo«, ki jo organizira z odsekom poverjeništva UJU za reformo osnovne šole v veliki kazinski dvorani v Mariboru dne 15., 16. in 17. oktobra. Tudi za to prireditev je naslov pretesen, ker obsega vse komponente, ki sem jih zgoraj omenil. Učitelji sami, ki doživljajo nezadostnost in anahronizem šole učilnice, ki iščejo novih poti pri svojem delu ter poskušajo razumeti otrokove potrebe in potrebe naroda, ki hočejo svoje delo spraviti v sklad s silami lastne osebnosti in ki zahtevajo svobode za lastno individualnost — vsi ti se zberejo, da se spoznajo medsebojno. Črpati hočejo smernice za nadaljne delo iz izkušenj, iz uspehov in neuspehov svojih tovarišev, zlasti pa čutijo potrebo, da se pri delu medsebojno oodpro. Taika prireditev je bila že dolgo potrebna ter je v eminentnem interesu celotnega naroda Ako je vzgoja v resnici temelj razvaja naroda, ako lahko razveže nove ustvarjajoče energije, potem te prireditve ne bodo pozdravili samo starši, ampak bi morali pokazati razumevanje za smeri dosedanjega in bodočega dela pijonirjev na vzgojnem polju tudi vsi odgovorni in odločujoči činitelii. Glavno zborovanje se prične v nedeljo, dne 16. X. ob 9. dopoldne v kazinski dvorani v Mariboru, ki hoče podati brez teoretičnih razprav trdne temelje nadaljnemu razvoju nove šole. V soboto, dne 15. X. in v ponedeljek, dne 17. X. se vrši razstava enoletnega dela in iskanja novih poti v VI. razr osn. šole na Studencih (Vrane), rezultatov proučevanja socijataih, gospodarskih in kulturnih prilik šolskega okraja na Remšniku (Jurančič) in proučevanje socijalnih vplivov na razvoj otroka v Prevaljah (Dcberšek). 2e iz tega vidimo perspektive bodočega dela. Pedagoški krožek se bo moral v kratkem razmahniti ter reorganizirati. Takrat računa na pomoč vsega učiteljstva Slovenije, staršev šolske mladine, a tudi oblasti in vseh odgovornih činiteljev. X. I V a Bare pri Pred rudniško garažo na dan rudarske slave. Mnogo naših rudarjev je raztresenih po raznih rudnikih širom Jugoslavije. Za največjo slovensko kolonijo v Srbiji pa moramo šteti rudnik Bare v čupriji, od koder nam naši fantje in možje pošiljajo pričujoče tri slike z naslednjim dopisom: »Malo se čuje o nas, dasiravno tvorimo največjo slovensko kolonijo v Srbiji. Rudnik Bare je po obsegu največji premogovnik v naši državi. Njegov lastnik je ugledni beograjski industrijalec Nikola Jocič, ki ga nazivajo za kralja jugoslovenskega premoga. Revir obsega pet rudnikov, izmed katerih zaenkrat eksploatiramo rova Bare in Makvište. Iz Bara vodi žična železnica do Ravne reke, iz Makvišta pa bo v kratkem dograjena druga žična železnica do Senjskega rudnika Slednja bo ena največjih žičnih železnic v držs f. dolga S km in najmoderneje zgrajena. Ogromne rampe se grade v Makvištu in Senjskem rudniku, pri njih gradnji pa so večinoma zaposleni Slovenci. Za bodočnost je projektiranih še pet linij, ki se bodo vse stekale v Makvištu. Slovencev nas je tod okrog 300 duš in se z brati Srbi prav dobro razumemo. »Jutro« pa je naš zvest tovariš in tolažnik, vsi ga komaj pričakujemo in potem gre iz rok v roke. Naročnikov je vedno več; agitiramo tudi sami med seboj, da število naročnikov narašča. Pričujoče slike, ki Vam iih pošiljamo, so posnetki z letošnje naše rudarske slave«. Veseli kvartet pod «harmoničnim» vodstvom Slovenca Edvarda Zorka. Pretresljiva tragedija človeške zvestobe. — Usodna zmota zaročenca. — Navidezna nezvestoba vzrok strašne smrti dveh prijateljev. — Rešilne ekspedicije. — Sneženi vihar. — Velike zimske športne tekme na smučeh. — Veličastna panorama planin v večnem ledu in snegu. — V glavnih vlogah znana športnika in slovita plezalca Hannes Schneider in Louis Trenker ter slavna sve-tevnoznana plesalka Leni Rieienstahl. — ELITNI KINO MATICA Tehnično osobje. med katerim tvorijo večino Slovenci. Od leve na desno: upravnik inž. Fritsche. merač Ugol-kov, nadzorniki Slavko Ajdišek. Pavle Kovač, Edvard Zorko, Stevo Jeliič, Matija Oernovšek, poslovodja Dula in inž. Wetter-mann, spredaj merač Avgust Prašnikar. Safe Tretja zmaga dr. Aljehina Buenos Aires, 13. oktohra (lo.) Danes se je nadaljevala dvanajsta partija, ki je bila včeraj po 40. potezi prekinjena. Nadaljevanje je bilo igrano od obeh mojstrov zelo energično in z naporom vseh sil. Aljehinu je uspela globoko zasnovana kombinacija. Po ostrem in dolgotrajnem boju je moral svetovni prvak kapitulirati. Match stoji po končani dvanajsti partiji 3:2 za dr. Aljehina. Česar gotovo ni nihče računal, se je zgodilo. Aljehin stoji s tretjo dobljeno partijo na polovici pota do zmage. Ako bi se mogla dajati prognoza po dosedanjem poteku ma-teha, bo dvoboj, trajal še mesec dni. Po dveh zaporednih dr. Aljehinovih zmagah pa je videti, da je dr. Aljehin prišel v formo in da mu dosedanji uspeh sproti daije močno moralno pobudo, dočim je očitno železni Capablanca prvič v svoji veliki šahovski karijeri začel popuščati. Po končani enajsti partiji sta bila riva-la popolnoma izčrpana, kar je bil posebno pri Capablanci prvi tovrstni pojav, ki se je deprimujoče dojmil številnih njegovih »vernikov«. Nihče pa obenem ni pričakoval, da se bo dr. Aljehin pri dvanajsti partiji pojavil zopet bolj svež in bolj agresiven. kakor Capablanca. Značilno za ves šahovski dvoboj v Buenos Airesu je dejstvo, da dr. Aljehin dosledno nastopa kot napadalec in svojemu nasprotniku ne dopušča možnosti za močno ofenzivo. Vse dosedanje, tudi neodločene partije, z izjemo onih dveh od Capablan-ce dobljenih, očituijejo vidno nadmoč dr. Aljehinovih precizno zasnovanih kombinacij. Ako ne bi bili pogoji za osvojitev naslova svetovnega prvenstva v šahu direktno diktirani od Capablance, bi mogli dr. Aljehina že po dosedanjem poteku mateha smatrati za zmagovalca. Tako pa je v in-tencijah, stavljenih in od dr. Aljehina sprejetih pogojev treba pričakovati nadaljnih odločitev, za katere ima dr. Aljehin po dobljeni tretji part.ii najboljše izglede. Turnir v Londonu London, 13. oktobra. Drugo kolo šahov* skega turnirja je prineslo jako zanimive borbe. Krasno zmago je izvojeval Bogo* ljubov nad Thomasom, ki si je izbral fran* cosko obrambo. Thomas je v otvoritvi sto* ril napačno potezo in je kasneje kljub iz» vrstni igri podlegel. Tartakovver je v dam* skern gambitu pridobil kmeta, ga obdržal do konca in stri v končnici odpor Farrhur* sta. Winter je igral z Biirgerjem indijsko partijo. Slednji je igral v sredini jako sla» bo ter je moral v končnici kmalu kapitu« lirati. Remis so končale ruska partija Ya* tefeMarshall, igTa štirih konj Niemcovič* Vidmar in indijska partija CoIlesReti. — Prekinjena partijo iz I. kola Fairhurst^.Vin* ter je končala z zmago prvega. III. kolo. Današnje tretje kolo je prine* slo zopet ostro borbo, dve partiji sta bili prekinjeni. Remisirali so Bogol j ubovsMar shall in dr. Tartakower*Biirger. Winter je dobil proti Thomasu, dr. Vidmar pa proti Colleju. Stanje po tretjem kolu še ne moremo objaviti, ker si poročila zelo nasprotujejo, to pa vsled tega, ker novinarji nimajo do* stopa na turnir in so poročila precej po* manjkljiva in dostikrat napačna. Po poro* čilu, ki smo ga danes dobili iz Londona stoji na prvem mestu Winter 2 točki, Vid* mar .Bogoljubov in Tartakovver I in pol (1 prekiniena), Yates in Reti 1, Niemcovič pol (2). Ako je to stanje pravilno, potem so bile najbrže partije iz II. kola, ki so bi* le označene kot remis, prekinjene. Rojstna hiša Josipa Jurčiča v razsulu Iz Muljave prihajajo vesti, da so morali del rojstne hiše Josipa Jurčiča zvezati z verigami in žicami, da ne razpade. Kako žalostno in sramotno je to za nas Slovence. Letos je izše' oklic 7 dne 12. julija za ohra* nitev te literarno * zgodovinsko znamente stavbe v vseh naših dnevnikih. Na stotine odtisov tega oklica se je še vrhu tega razposlale na vse mogoče naslove, da bi se zbrali prispevki za najnujnejšo popravo te slavne kmečke hiše. Toda nadvse klavern je bil uspeh, kajti odbor ie prejel komaj nekaj nad 3000 Din, stroške pa so strokov* njaki preračunali na 40.000 Din, in sicer za r.ajskromnejša popravila. Ali Slovenci res nimamo orav nič piete* te do tako znamenitih spomenikov, ali res ne čut.mo prav nobenih dolžiosti in h v a« Iežrcst' do našega Josipa .lurčiča, čigar duh nam je zapustil dela neprecenljive DANES velika premijera za Jugoslavijo Na5a ljubka EVELIN HOLT nepozabna iz filma .Ljubimkanje* v najno-ve šem veleiiimu Film velike ljubezni in nere mlados Sodelujejo Eveliti Holt, Henri S uait ■n Walt r von Jordan Pie i veli biat bogatega tovarnarja ht če da zapele nedolžno devojko. Solze in smeh izpopilnujejo ta krasni vele-filml Pri vseh predstavah oikester. DANES točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uii. Kino „DV0H" Te efon 2733. vrednosti? Iz objavljenega seznama dosc« danjih darovalcev se vidi z vso točnostjo veliko število onih, ki se niso prav nič cd* zvali prošnji zgoraj omenjenega oklica. Ne pustimo, da ostane na nas mad^ž kulturne inferiornosti ter poglejmo, kaj di* lajo za ohranitev takih spomenikov visoko kulturni drugi narodi. Samo en zglea: Nemški \Veimar poseti letno do 60.000 tuj« cev, ki z vstopnino in prispevki omogoču* jejo vzdržavanje tam nahajajočih se zuna« njih spominov na Goetheja in Schillerja. Ne samo, da se iz teh denarnih sredstev oskrbujejo stavbe, zbirke in drugo, ampak vrhu tega še preostajajo vsote za razne kulturne namene. In mi Slovenci pustimo razpadati še zadnje skromne ostanke rojst« nih domov naših duševnih veljakov. Skraj« ni čas je že, da se zdramimo. Oblačila vseh vrst za gospode, dečke in otroke si nabavite res najceneje edinole pri konfekciji: DEKENDA Gradišče nasproti dramskega gledališča. Preprečena nova žrtev Save Kranj, 13. oktobra V včerajšnji številki smo poročali o tragični nesreči Milana Jakšeta, 171etnega krojaškega pomočnika, ki je utonil v nedeljo v Savi, ko je brodil za nogometno žogo. Včeraj tš kmalu Sava zahtevala že drugo žrtev, 151etmega pekovskega vajenca, katerega pa so pasaratje v zadnjem trenotku Tešili. Usodno pač je, da zahteva Saiva žrtve sedaj, medtem ko ni bilo k sreči za časa letošnje živahne in dolge kopalne sezone nobenega slučaja. 15-Ietni sin tukajšnjega pekovskega mojstra A. Alešovca. stanujočega v Savskem predmestju, je včeraj okrog pol 16. popoldne umival pod državnim mostom poleg Majdičevega mlina v Savi deske, ki se rabijo pri peki. To mesto je običajni prostor za kranjske perice. Med delom pa je fantu odnesla voda eno desko in jo je gnala v deroči tok pod most. Tedaj ni pomislil na nevarnost vodne strni e, ampak skočil v vodo za desko. Zgubil pa je kmalu tla in valovi so ga potegnili s seboj. Pretečo opas-nost pa so opazili z mosta pasanti, ki so se vračali od ljubljanskega vlaka.,. Ko Je nosila voda fanta mimo nižje stoječe usnjar-ne Zupan, je opazil fanta gospodar, ki je obvestil svojega sina. Ta je takoj stekel nižje k obrežju v bližini mestne klavnice, kjer je s kolom in s pomočjo drugih potegnil fanta na suho. Fant je bil že nezavesten in brez moči. Nato so ga odnesli na dom. Šolske potrebščine. Zvezke, risalno orodje itd. po brtz-konkurenčnih cenah, kupite pri: L. Pevalek, Židovska uliča. Ljubljanska drama Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: «Hlapec Jernej in njegova pravica®. Premierski abonma. Nedelja, 16.: »Ukročena trmoglavka«. Izv. Pondeljek, 17.: aldealni soprog«. D. Ljubljanska opera Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: »Faust«. Debut gdč. Vere Maj* dičeve. C. Nedelja, 16.: ob 15.: «Orlov». Ljudska predstava t>o znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 17.: Zaprto. Mariborsko gledališča Petek. 14.: Zarrrto Sobota. 15.: »Revizor«. A Nedelja, 16.: »Bajadera«. Prva letošnja ljudska predstava v ljub Ijanski operi. V nedeljo popoldne ob 3. se uprizori v operi opereta «Orlov> z go, Po-ličevo in Balatkovo ter gg. Drenovcem, Pečkom in Povhetom v glavnih vlogah. — Začetek predstave je točno ob 15.; cene zni* žane. ljudske. Na predstavo opozarjamo posebno izvenljubliansko publiko. PAT in PATACHON Ljubljanskim gledališkim abonentom. Gledališke abonente, ki morda pomotoma niso prejeli po pošti 1. številke cGledali-škega lista}, prosi uprava Narodnega gleda-liša v Ljubljani, da ji to javijo po dopisnici Vsak gledališki abonent mora dobivati v sezoni 1927./28. »Gledališki listi po pošti na dom. Vsota je že vračunana pri plačilu abonmaja. Premijera dramatiziranega «Hlapca Jerneja,, v Ljubljani. V soboto 15. t. m. je v ljubljanski drami četrta letošnja premijera Uprizori se Skrbinškova dramatizacija Cankarjeve povesti cHlapec Jernej in njegova pravica». Predstava je za premijerski abonma. Isti večer poje v operi prvič domača pevka gdč. Vera Majdičeva, ki nastopi v ulogi Margarete v operi ter jo bo potom svoje o.i dajne postaje ponesla v svet Po zatrdilu ravnateljstva stanice se je prvi poizkus prenesti našo operno predstavo «Traviata» izvrstno posrečil. Kraigherjeva: Školjka. Druga dramska premijera letošnje mariborske gledališke sezone Kraigherjeva ?:Školjka> je prav dobro PAT in PATACHON uspela. Režija gosp. Železnika je bila hvalevredna in tudi uloga Maksa, frazerja in puh-leža pristno izrazita. Najmočnejši je bil To-nin (gosp. Grom). Pepino je igrala gdč Starčeva. Igrala jo je dobro, le parkrat je za spoznanje pozabila, da avtorjeve junakinje ob gnusu tako zvane morale nikdar ne zapusti koprnenje po biseru. Sled tega hrepenenja se ne bi smela izgubiti niti tedaj, ko se močna osebnost loti brezobzirnega raz-; lirinkavanja. Tudi ostale uloge so bile primerne dobri celoti. —r. ! Krasen uspeh slovenske razstave v Pra-1 gi. Predsednik SVU , arhitekt Ot. ! Novotnv, je obvestil Narodno galerijo, da je kupilo češkoslovaško ministrstvo šolstva in narodne prosvete z razstave slovenskega modernega slikarstva sledeča dela: Rihard Jakopič: Pri šivanju; Ferdo Vesel: Žena z otrokom; Matej Sternen: Sedeči ; polakt; Ivan Va v potic: Otroško igrišči; I Veno P i 1 o n: Ajdovščina. Dela bodo raz-| stavljena v bodoči državni galeriji v Pragi. Na ta uspeh smemo biti Slovenci tem bolj ponosni, ker je to prvi večji državni nakup po francoski razstavi 1. 1924. ter pomeni popolno priznanje našemu slikarstvu in posameznim avtorjem. Koncertna matineja Sancinovesa Tria 1 i Sancin - Marši če va - Matz) bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 11. dopoldne v mali dvorani celjskega Uniona. Na programu so tri znamenite skladbe: Mozartov klavirski kvar- PAT in PATACHON tet v G-molu, Beethovnov Trio št. 4 in Juo-nov Trio v A-molu. Pri prvi točki sodeluje poleg imenovane trojice še gosp. Dušan Sancin iz Zagreba. Trio bo namreč od časa do časa nastopal tudi kot klavirski kvartet. Obe glasbeni združenji delujeta pod vodstvom violinista in ravnatelja celjske Glasbene Matice gosp. Karla Sancina. «Hlapci» v celjskem gledališču Mestno gledališče v Celju, ki ga vodi letos gosp. ravnatelj Bratina, je otvorilo novo sezono v četrtek, dne 6. t. m. s Cankarjevimi «Hlapci>. Drama je za otvoritev sezone prav primerna, saj je njena snov zajeta z umetniško roko iz življenja slovenskega naroda. Predstavo je režiral gosp. ravnatelj Bratina vestno, točno in z globokim razumevanjem. Ustvaril je igralsko in scenično enoto in dvignil uprizoritev visoko nad nivo običajnih diletantskih predstav. Ulogo idealista je podal gosp. F. Gradišnik temperamentno, občuteno in prepričevalno. Tak šne kreacije ostanejo v spominu. Škoda le, da je v nekaterih scenah preveč štedil z glasom. Gosp. P f e i f e r kot župnik, neizprosen nasprotnik Jermanovih nazorov o svobodi, je ustvaril logično zasnovan tip duhovnika, ki zastopa svoje stališče z rafinma-jem in s samozavestjo mogočnika, ki gre zgolj s hladnim razumom svojo pot. Zelo po- PAT in PATACHON srečen je bil gosp. Pere kot oportunist in pijaneek Komar, istotako g. Velušček kot famozni nadučitelj. Gg. Bele (učitelj Hvastja), S a d a r (zdravnik) in Š e g u 1 a (župan) so igrali pohvalno. Ga. S a d a r -Vorbachova je vdihnila kreaciji učiteljice Lojzke mnogo čustvenosti in miline. Bila je res dobra partnerica gosp. Gradišnika. Gdč. Jurmanova (Minka) in Lov-r e č e va (Geni) sta pokazali veliko rutino. Ga. No v a k o v a kot Jermanova mati in gdč. Kavčičeva kot jezikava Kalandrova žena sta se zelo potrudili. Izborno šaržo je postavil gosp. Bratina kot alkoholik Pisek. Priznanje gre tudi gg. Z a b k a r j u (kovač Kalander) in Z e m 1 j i č u (romar Nace). Ostali akterji z malimi ulogami so bili na mestu. Maske so bile neoporečne, skupna slik i stilu primerna. Prijetno presenečenje je nudil nevtralni okvir in za-stor. izenačena ram-pa, zbočeni horicont in luč. Modernizirani oder z okusno scenerijo je močno povečal efekt uprizoritve. Zastor je padel ob koncu 1. dejanja nekoliko prezgodaj. Po aplavzih naj bi se raje uporabljal izrezani zaslor, ker jemlje dviganje zastora iluzijo. Pavze med akti so bile odločno predolge, vsled česar je trajala predstava do pol 12. Gledališče je bilo razprodano. V celoti je otvoritvena predstava pokazala, da so dani vsi predpogoji za lep razvoj letošnje sezone R. P. " PAT in PATACHON H a PBIDEi PRIDE! PRIDE! PRIDE 1 PBIDEi •e to M m 0, POPOLNOMA NOVO! o n PRIDE 1 PAT in PATACHON KOT MORNARJA T » O m H a ■a ELITNI KINO MATICA TELEFON 2124 •e a M flU PBIBE; PRIDE! P A I D E: PRIDE PesiOE! B H Domače vesti * Tuj novinarji na dvora. V torek popoldne je kralj Aleksander v posebni avdJjenci sprejel gg. Martina, glavnega urednika lista »Journal de Geneve« ter A. Armstronga ameriškega novinarja. * Obtok angleških novinarjev in zdravnikov. S sodelovanjem zagrebškega društva za tujski promet se o Veliki noči prihodnjega leta priredi večji propagandni obisk angleških zdravnikov in novinarjev v Jugoslaviji. Angleški gostje si bodo pri tej priliki o^edali najlepše naše kraje. Angleži pridejo preko Slovenije v Zagreb ter obiščejo naše Primorje in dalmatinsko rivijero V projektu je tudi obisk Črne gore. ♦ Vojni tovariši! Kakor sklenjeno na Brezjah, kličemo naše delegate in zaupnike za I. nedeljo decembra ali 4. decembra v Ljubljano. Kdorkoli se zanima za Zvezo in njeno delo, kdorkoli rabi tozadevnih pojasnil, naj pride. Ob 8. uri prisostvujemo vojaški maši v gamizijski cerkvi sv. Petra potem pa vsi v lepi novi salon tovariša Rozmana na Sv. Petra cesti št. 85. Tam resni referati, pojasnila, stvarna debata. Med drugim pogovor o naši samopomoči, o stanju pohabljenih tovarišev, o koncentraciji vojnih žrtev in prenosu ostankov vojnih tovarišev v skupno grobnico itd. Kosilo istotam. nato prosti razgovori in prijateljska zabava. Ob 2. uri nadaljevanje presojanja naših "zadev. Vsi kraji Slovenije, kjer so naše podružnice aH pa kjer so se postavili ali nameravajo postaviti spomeniki, naj pošljejo po 1 ali 2 moža k sestanku. Dostop sicer PTOst vsem bivšim vojakom iz svetovne vojne. Odbor računa, da pride 4 decembra v Ljubljano najmani 100 zaupnikov od vsepovsod. Tovariši javite že sedaj pismeno udeležbo na tajništvo ZSV, Ljubliana. Miklošičeva cesta 5. — Glavni od bor ZSV. ♦ Meštrovičev spomenik Grgurjn Ntoske- mu. Sloviti naš kipar Ivan Meštrovič prispe te dni v Split, da odredi vse potrebno za postavitev spomenika Orgurju Ninskemu. Meštrovič ie mnenja, da bo to eden najuspe lejšrh njegovih monumentalnih umotvorov. Spomenik ie visok osem metrov. Pri tej priliki bo Meštrovič tudi potrebno ukrenil, glede gradnje svoje vile na Marjanu. • Zadružna šola v Ljubljani Na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se otvori z dnem 3. nov. t. !. Zadružna gola, ki traja do Velike noči 1928 ln ima predvsem namen izobraziti kmečke posestnike in njihove sinove za sposobne voditelje domačih zadmg. Pouk se vrši vsak delavnik od tričetrt na dve do pol sedmih zvečer. Vpisovanje se vrši dne 3. nov. od 9. do U. ure pri ravnateljstvu Drž. trgovske šole v Ljubljani. Kongresni trg 2. K vpisovanju je treba prinesti roistnl list in zadnje šolsko izpričevalo Priglašene!, ki niso dopolnili 16. leta ali ki niso dovršili osnovne šok, se ne sprejmejo. Vpisnina znaša Din 20. Mesto šolskih knjig ie priredilo ravnateljstvo skripta, ki jih dobi vsak »deležnik za ceno Din 200, katere je treba plačati pri vpisovanju. V slučaju, da je priglašenih preveč, imajo prednost tisti, ki iih priporoči Zadružna zveza v Ljubljani ali Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. — Ravnateljstvo. ♦ Smrtna kosa. V Šoštanju ie v sredo popoldne preminul po daljši mučni bolezni več let nad službeno dobo služeči učitelj in začasni šol. upravitelj v p. g- Jakob Vrečko iz Šoštanja. Pokojnik je bil kre-menit narodni značaj. Vsi njegovi učenoi ga bodo ohranili v najlepšem spominu kot vzornega vzgojitelja. Stekel si le nebroj zaslug pri narodnih korporacijah. Z njim izgubimo tudi zvestega in agilnega pristaša demokratske ideje. — V Mariboru je v sredo popoldne umria gospa Ljudmila Len-dovškova, vdova po uglednem profesor iu in znanstveniku. Bila je vrorna slovenska žena in mati, ki je uživala splošno spoštovanje. Pogreb bo danes ob 16. — V Jer-čiira je umrla gospa Helena Con t, roj. Drame. Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, prizadetim naše iskreno sožalje! PAT in PATACH0N~ ♦ Gradbeni odsek Sokolskega društva v Žalca priredi v nedeljo, 16. t. m. svojo prvo javno tombolo z Jako mičnhni dobitki. KeT je čisti dobiček namenjen za zgradbo Sokolskega doma v Žalcu, pričakuje oblne udeležbe — Odbor. 1546 * Za ohranitev Jurčičeve rojstne hiše. sprejemajo doneske Matica Slovenska v LJubljani it) vsa upravništva slovenskih dnevnikov. * Zahvala Slovenske dijaške zadruge v Pragi. Odbor Zadruge si šteje v dolžnost, da se čim najlepše zahvali svojim dobrotnikom za podarjene darove ob priliki veli-kopočitniške nabiralne akdie. Dovolimo se imenovati darovalce večjih zneskov. Jože Horvat Kneževo-Baranja Din 1000, Žensko društvo Maribor Din 300: Meščanska kor-poracija Kamnik 250, Ing. Boris Hribar, Ljabtiaaa 300, branOnfca Oornja Radgona 200, Viktor Glaser, Ruše 200. -Prosimo pa še vse one, ki so prejeli naše prošnje, da se spomnijo na nas. Hvaležni jim bomo za vsak dar. — Odbor SDZ. * Pevski koncert dne 15. oktobra v društveni dvorani v Ptuju. Glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane prinaša spored, ki ga je po večini izvajalo letošnjo pomlad v Ljubljani. Izbralo si ie predvsem znane skladatelje. Uspeh, ki so ga skladbe dosegle doslej, gotovo tudi ne bo izostal v Ptuju. Izvajajo se vsi večji zbori s spremlje-vanjem klavirja, le znamenita pesem težakov »Ej uhnem« ln pa štiri končni moški zbori se izvajajo brez spremljevanja. Raz-ven domačih skladb se vse izvajajo prvič v naših krajih. 1540 * Dva nova sejma v Velikem Gabru. Kakor nam javljajo, se v Velikem Gabru pri Litiji vršita dva nova živinska kTamarska sejma in sicer dne 3. aprila in dne 30. oktobra vsakega leta. Oba sejma sta za govejo živino, konje, prešiče in drobnico teT za vsakovrstno kramarsko blago. * Razstava »Jadranske Straže«. Ob priliki kongresa »Jadranske Straže« v Splitu se v salonu Galič priredi tudi zanimiva razstava, ki bo prikazala ideološko, publicistično, propagandistično organizatorno in kulturno-zgodovinsko delovanje »Jadranske StTaže* z razstavo njenih edicij. diagTa mov, fotografskega materiJala z našega Primerja in materiiala za pomorski muzej. * A. Ermenc, Knjiga za preračunavanje vseh vrst obsegov, površin, vsebin na metre in tekoče mere, ie ponovno izšla in sicer v založbi knjigarne V. Welxl. Maribor. Ker je po tej knjigi bilo toliko vprašani, bo ta ponovna izdaja cenj. obč:nstvu gotovo ustrežena. Cena broširani kni'gi je Din 10. in v pol trdo vezani Din 12. in poštnina 1 Din Dobi se tudi že v raznih knjigarnah. * Priprave za Prpičev proces. Za mon-stre-proces proti Prp'čevi rarboiniSci tolpi ki se bo meseca januarja 1928. vršil v Zagrebu. so v teku velike priprave. Materijal je ogromen, deliktov lako mnogo. Proces se bo razdelil v dva dela: prvi del bo obsegal tatvine in razboiništva. drugi del roparske umo'e. Obravnava bo trajala najmani mesec dni. * Epidemija škrlatinke v Zagrebu. V Zagrebu se ie včeraj v zadniem času močno razpasla škrlatinka. Do predvčerajšnjega je bilo ugotovljeno 82 slučaiev škrlatinke, torej število, ki povzroča skrb poklicanim faktorjem. V kužni bolnici se nahaja 77 na škrlatinkl obolelih oseb v voiaški bolnici 1, 4 osebe pa so izolirane v svoiem stanovanju. V zadnjih dneh se je pojavilo več težjih slučajev Skriatinke. v katerih se bolezen naglo razviia in nastopi smTt večinoma v dveh do treh dneh. Mestni fizikat le potrebno ukrenil, da se nadaljnje širjenje bolezni prepreči. * Smrt v plamenu. V Murski Soboti se ie p:oš!i torek pripetila grozna nesreča, ki le zahtevala živlien.ie mlade deklice. V hiši posestnika Drvariča je domača hčerka pri-lila petroleja v gorečo svetilko. Vsled neprevidnosti se je pri tem svetilka prevrnila petrolej se ie vnel in tud< deklica je bila mahoma v plamenu Domači so sicer takoi prihiteli na pomoč, a deklica je vendar za-dobila težke opekline, katerim ie v groznih mukah podlegla. * Zaradi neprevidnosti obsojen na dva meseca zapora. V Novem Sadu ie bil te dni ghnnazijalec Dragoljub Borovek obsoien na dva meseca zapora, ker ie z revolverlem tako neprevidno ravnal, da ie bil niegov prijatelj Miloš Davidovač težko ranjen na desnem očesu. PAT in PATACH0N~ * V smrt zaradi bede. Kakor smo te dni poročali, so našli te dni na železniškem tiru blizu Indjije v Sremu grozno razmesarjeno žensko truplo. Sedaj ie ugotovljena identiteta doslej neznane samomorilke. Je to 27 let stara Tereza Durnbach. uradnica velikega mlinskega podjetja v Indjiji. ki ie Mla nedavno reducirana in re šla v smrt iz obupa, ker ni mogla najti zasužka. * Poštni uradnik poneveril 100.000 Din. Pred osješkim sodnim stolom se ie prošlo sredo vršila obravnava proti poštnemu uradniku Mateju Piskoviču iz Vlrovltice, ki je v noči od 27 na 28. maja letos ob priliki prevzemanja pošte na kolodvoru v Vrrovi-tici ukradel denarno pismo S 100.000 Din Pri hišni preiskavi se ie našel ukradeni denar tako, da poštni erar ni trpel škode. Sodišče ga je obsodilo na dve leti težke ječe. njegovo Ženo, ki je skrivala denar pa na tri mesece zapora. * Svojega nasprotnika na sredi trga zaklal Pekovski pomočnik Jos!p Milkovič ie predvčerajšnjim na trgu v Ognttno prodajal kruh K niemu Je Prišel pekovski pomočnik Ivan Pučko. katerea Je M'Ikovič ob doJZil. da ma ie v nedello ukradel 10 Din Razvil se je med njima prepir. V jezi je Milkovič svojemu nasprotniku porinil oster nož naravnost v srce. Pučko se je zgrudil na tla in je na mestu obležal mrtev. Ko je Milovič videl, kaj je storil, se Je takoj javil stražniku, ki ga je aretral. Pučko ie 19, Milkovič pa šele 16 let star. * Vlom v železniški vagon. Zagrebška direkcija državnih železnic je prejela obve-: stilo, da so doslej neznani zlikovcl na progi med Zagrebom in Karlovcem vlomili v železniški vagon, odprli šiloma dva kovčka ter ukradli dve moški zimski obleki, sivo zimsko suknjo ter žametasto žensko obleko mnogo ženskih srajc, deset rjuh ter fino bosensko preprogo. Perilo je zaznamovano s črko M. Škoda znaša približno trideset tisoč dinarjev. * Umni sadjar pobrizga jeseni sadno drevje s Chemotechne Arborlnom, da zatre vse škodljivce in bolezni drevja. Nudi dro-gerija Gregorič, Sanltas, Prešernova ul;ca št. 5. 1548 * Noseče matere naj skušajo z rabo pri-rodne grenčice »Franz - Josef« odstraniti vsako telesno zaprtje. Predstojniki vseučl-liščnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno vodo »Franz-Jusef«. ker ie lahko zaužit-na in ker milo odpirajoči učinek zanesljivo nastopi v kratkem času in brez neprijetnih postranskih poiavov. Dobiva se v vseh lekarnah droeeri.iah in spec trgovinah * Pomnite! Pralni prašek Ženska hvala ima v>% Schichtovega mila. 4 Tovarna Josip Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v nailepšo izvršitev. Le nogleimo gospndara. ki se s to ot rtjo ukvara: vedno se mu v glavi ple e, da izb. ijša (Dalje prih.) Iz LinMiane u— Parastos v spomin padlih ln umrlih vojakov 'er vseh vojnih žrtev se bo VTŠil v soboto 15. t. m. ob 10 v stolnici sv. Nikolaja. V nedeljo 16. t. m. pa se priredi v prid vojnim žrtvam cvetlični dan. u— Za nocojšnji koncert violinskega vir-tuoza slavnega Jana Kubelika vlada v našem mestu naravnost izredno zanimanje. Sedeži v dvorani so že popolnoma razprodani, na razpolago Je le še nekaj stojišč. V predprodaji se dobiva podrobni tiskani spored. Občinstvo opozarjamo, da bo začetek koncerta točno ob 8. url in vsled tega prosimo tudi za pravočasen prihod, posebno še vsled tega. ker bodo vrata v dvorano med izvaianjem zaprta. Opozarjamo tudi. da bo poslovalo zadostno število garderob in pros:mo občinstvo, da se nekako samo razdeli na te garderbe. u— Nedelja v Ljubljani bo jako pestTa zaradi olimpiiskega dne, ki se vrši ta dan po vsej državi. V Ljubljani bo ob pol 10. dopoldne cilj kolesarske diike na Aleksandrovi cesti, potem ob 11. manifestadjski sprevod vseh športnikov, ki bo šel po najvažnejših ljubljanskih ulicah in bo končal s kratkim zborom pred onem popoldne pa bo na igrišču Ilirije naiinteresentnejše srečanje med Iliriio in Primorjem, najstarejšima nogometnima rivaloma v Ljubljsn'. V tei nogometni tekmi nastopita po daljšem času oba kluba z naimočneišo postavo, keT so dvignene vse zabrane igralcem za ta dan. Razven tega bo kot predte-kma hazena -tekma in nekaj točk lahke in težke atletike Po ljubljanskih ulicah bodo prodajale gospodične znake v korist fonda za odposla-nje naših smučarjev v St. Moritz in ostalih atletov v Amsterdam na olimpfiado lavno-sti priporočamo, da se odzove dobrohotno pozivom gospodičeu in nakloni malo podporo v gornji namen. u— Velik uspeh telepata SvengalUa. Sno-či je g- Svengali imel v Unionu zopet nabito polno dvorano. Program ie bil izpreme-nien in vse točke so vzbujale splošno odobravanje. Predstava, ki je imela tudi precej komičnih prizorov in je poleg Intere-santnfli novosti iz pod-ročla telepatije ln hipnoze nudila tudi obilo zabave, je trajala do 23 ure ponoči. __ PAT in PATACH0N u— DrugI veliki koncert v letošnji koncertni sezoni se bo vršil v soboto, dne 22 t m. v Unionski dvorani. Nastopi Hrvatsko pjevačko društvo »Kolo» iz Zagreba s svojim mogočnim mešanim zborom pod vod stvom zborovodje Srečka Kumatla. »Kolo« Je poleg znanega zbora »Lislnskega« najboljši zagrebški pevski zbor, ki Je ponesel slavo hrvatske pesmi že ponovnokrat v tujino. Posebno pomemben ie bil njegov nastop ob priliki velikih glasbenih svečanosti v Frankfurtu v Nemčiji, kjer ie nastopil z naravnost sijajnim uspehom. Opozarjamo na sobotni njegov koncert v Ljubljani, vstopnice so v predprodajj v Matični knjigarni. o_ Javna risarska šola. Pouk v tej šoli. ki je namenjen za pomočnike 'n starejše vajence vseh obrti se vrši ob nedeliah od 9. do 12. ure v II. nadstropju št. 10. (Tehniška srednja šola) dohod iz Gornpove nI. št 10. čez dvorišče. Čas pouka js primeren tudi za one, ki bi se vozili z vlakom v Ljubliano. Vpisuje ob nedeljah pri pouku prof. Anton Sever, vodja umetniške šote »F^obuda«. u— Višje državno pravdn«tv0 v Ljubljani Ima odslej telefonsko številko 2320. o— Požrtvovalnost našega ženstva. Odbor za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani se ie obrnil na vsa naša ženska društva s prošnjo, da bi sodelovala pri nabiranju prostovoljnih prispevkov Vsa ženska društva so se rade-volje odzvala prošnji ln včeraj popoldne se ie vršil v damski sobi kavarne »Emona« skupni sestanek, na katerem so zastopnice poedinih društev na čelu z dvorno damo go Franjo dr. Tavčarjevo z veseljem pristale Restavracija Ljubljanski dvor Vsak dan sveže morske ribe. — Najboljša letošnja Portugalka in pristal kraški teran. — Vsak večer od pol 8. ure naprej igra salonksi orkester. — Vstop prost. — Odprto do 1. ure ponoči. Za obisk se priporoča restavrater r up ovac. na sodelovanje pri nabiranju prostovoljnih prispevkov za spomenik. Prevzele so nad 600 nabiralnih blokov in več nabiralnih pol, s katerimi bodo apelirale te dni na domovin ski čut in prieteto do blagopokojnega kralja pri vseh. ki se prošnjam odbora za postavitev spomenika še niso odzvali. Kakor vedno je naše ženstvo tudi pri tej priliki dokazalo, da se ne straši nobenih žrtev, kadaT gre za plemenito stvar. Prepričani smo, da bo znala tudi naša javnost ceniti požrtvovalnost našega ženstva in da bo nabiranje prispevkov za spomenik s sodelovanjem naših vrlih ženskih društev hitro napredovalo. Nai ne bo nikogar, ki bi se odtegnil dolžnosti do domovine in njenega ustanovitelja — kralja Petra. u— Plesni krožek »Tabor« prične v nedeljo, 16 oktobra t. L z rednimi plesnimi vajami, ki se bodo vršile vsako nedeljo ob 20 zvečer v veliki dvorani na Taboru. Prijave sprejema pisarna Sokola I. na Taboru (vhod nasproti vojašnice) vsako popoldne od 16. do 19. ure, telefon 2511 ter na večer pri blagajni. Posebna vabila se ne razpošiljalo. 1536 u— Ljubljanski stolni pevski zbor priredi v nedelio 16. t m o pol petih popoldne v nadžupni in dekanijski cerkvi v Kamniku koncert Poleg pevskega zbora, ki bo izvajaj cerkvene skladbe noveiših slovenskih cerkvenih skladateljev pod vodstvom dr. Ft Kimovca, bo sodeloval ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl s štirimi samostojnimi orgelnimi točkami. OBLAČILO m i. Maček Ljubljana. Aleksandrova 12 so naibol|6č» in nalcenejia. u— Pes ga je ugriznil. Na vogalu Emon-ske ceste in Aškerčeve ulice se je zagnal v hlapca Martina Grobelška neznan vehk pes volčje pasme in ga močno ugriznil v levo nogo. Ugriznjeni hlapec se je podal v javno bolnico, odtam so ga pa zaradi sumljivih znakov odposlali v Pasteurjev zavod v Celje. u— Čigavo je kolo? Mizarski pomočnik Karlo Kavčič, stanujoč v Gradišču 5, je v nedeljo popoldne opazil sloneti pred hiš$ št. 4. staro, že precej obrabljeno kolo znamke »Waffenrad«, ki je ostalo tamkaj prav do večera. Ker se za kolo nikdo ni zmenil in se je nahajalo tam očividno brez lastnika, ga je spravil Kavčič ter ga naslednjega dne izročil policijski direkciji. Kolo je bržkone nekje ukradel neznan uzmovič, nakar ga je pustil na ulici, kakor da bi ž njim ne bil zadovoljen. Plesna vaja J. N. A. D. .Jadran* srn wr*i danes 14. t m. v dvorani arene Narodnega doma (Tomanova ulica), točno ob 20. uri. u— Priporoča se delikatesna trgovina I Bnzzollni, Strltar-LIngarJeva ulica. 1416 u— Nogavice najcenejše pri D o b e i c u, Pred škofijo 15._188 PAT in PATACH0N u— KopallSče Tabor pristopno javnosti vsako sredo ln soboto od 8 do 19., ob nedeliah od 8 do 12 Vhod nasproti vojašnice. n— Mlad pes (volčje pasme), ki sliši na na Ime »Trefi« je bil v noči 11. t m. odpeljan alj se ie zatekel iz dvorišča Rožna dolina cesta VI. št 4. Kdor kaj ve o njem nal sporoči proti nagradi na upravo »Slov. Naroda«. u— Nogo mn le zmečkalo. Hlapec Ivan Kebl Iz Most ie vozil predvčerajšnjim opoldne po Klancu s Kette-Mumove ceste proti Kolinski tovarni na dvovprežerrem vozu trugo gramoza. Keblu, ki je hodil poleg voza se mu ie nenadoma spotaknilo fn nesrečne* je prišel z levo nogo pod kolo, k| ms io )e popolnoma zmečkalo. Kebla so z rešilnim avtom prepeljali v spfošno bolnico. a— Vlom v barako. Stojnice na Dunajski zlasti one nad železniškim prelazom proti Posavju so ponoči vedno v nevarnosti pred vlomilsko sodrgo. Lansko iesen in zimo so svedrovci tamkaj gospodarili prav pridno, podoba pa je, da nameravajo nadaljevati z vlomi tudi to iesen. V noči na 11. t m. je bil izvršen vlom v barako branievke Novakove poleg igrišča »Primorja«. Tat je razbil šipo, teT pobral skozi razbito okno nad 4 kg salam, več klobas in kruha. Založil se je tudi s pijačo. V svojo malho je zložil tudi 8 steklenic piva in za nameček in skrajno potrebo še pet pokalic. Te 'a t vin e sta osumljena dva zidarska delavca, ki sta že areto-vana. h e— Iz obrtniških krogov. Med celjskimi obrtniki se opaža že dalj časa akcija proti vedno naraščajočemu š-išmarstvu Dasi Je obrtništvo potom svojih zadrug in društev vložilo že nebroj pritožb na obrtne oblasti, se do danes ni posrečilo zatreta to največjo rakrano obrtništva. Obrtnik mora »lačevati davke in ie odgovoren za svoje delo. medtem ko ie šušmar vsega tega popolnoma prost Oblasti so sicer parkrat posegle vmes, toda za temeljito ozdravlienje razmer je bilo le premalo energije. Mnogo vlog je bilo zavrnjenih. Sporna med oblastmi in obrtniškimi organizacijami Je definicija šušmarstva in hišne obrti, radi če- sar namerava obrtništvo ukreniti vse, da se doseže enotno in strogo postopanje. Zgodilo se je, da so celo kaznenci šušmarili in na ta način odjedali legitimnim obrtnikom zaslužek in kruh. e— Študijsko potovanje. Pod tem naslovom v torkovi številki med novicami iz Celja priobčeno notico stvarno v toliko popravljamo, da je prejšnji mestni šolski svet res stavil v svoj proračun primerno vsoto za študijskr potovanje enega učitelja na mestni osnovni šoli, da pa je finančni odsek v proračunu to postavko črtal. e— Mestno gledališče. V četrtek. 20. t m. zvečer priredi dramatično društvo drugo premijero v letošnji sezoni, Milčinskega »Mogočni prstan«. Pri predstavi bo sodeloval balet, ki ga bo naštudirala iz prijaznosti gdč. Kovačeva. e— Družabni večer Celjskega godbenega društva bo v soboto, dne 15. t. m., v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu je izvajanje koncertnih točk salonskega orkestra in ples. Vstopnine ni. Občinstvo opozarjamo na to prireditev našega agilnega godbenega društva, ki hoče nuditi svojim članom in prijateljem res zabaven večer. e— Kino GaberJe v Celju. Premijera ve-lefilma »Evropa v plamenu« se bo predvajala v soboto 15, nedeljo 16. in ponedeljek 17. oktobra. Tragedija človeštva v 10. dejanjih. Največji film sedanjosti! Char-lie Chapltn se je izrazil: »Evropa v plamenu« je najkrasnejši film. katerega sem doslej videl Smejal sem se, plakal — in bil globoko ginjen Henry King pa: »Imam samo ta izraz za »Evropo v plamenu«: To je največji film, ki sem ga doslej videl! — Zanimivo je, da se je porabilo nič manj kot 526.000 m negativa za veliki film »Evropa v plamenu« ki je dosegel povsod največji uspeh. A z nabavo kostumov, utenzilij in gradnjo je bilo zaposlenih 5000 ljudi. Za gradnjo se je porabilo 300 000 q cementa. Skozi polne tri mesece je bilo angažiranih 6000 statistov a snimalo se je skozi polnih sedem mesecev. Skupni stroški tega velefil-ma znašajo približno 1,200.000 dolarjev. »Evropa v plamenu« je največji Fox-fi!m leta 1927 z najlepšo ženo Kube, krasno Do-lores Del Rio. Victor Mac Laglenom m Ed-mundom Loweom. 933 !* Mjiri^ftpg a— Duhovniški veleproces. V znanem procesu 27 mariborskih duhovnikov in vseh frančiškanov proti uredniku g. Viktorju Erženu radi tiskovne klevete, se je vršila glavna razprava 12. majnfka. Proti takratni obsodbi, s katero je bil urednik Eržen obsojen na 3 mesece častnega zapora, se je pritožil g Eržen in tudi vsi duhovniki radi prenizke kazni in prenizke odSkodnme. Stol sedmorice v Zagrebu le sedaj razpisal na dan 36. oktobra kasacijsko razpravo v Zagrebu. Ta razprava bo med drugim zanimiva tudi radi tega. ker se je urednik Eržen med drugim pritožil tudi radi priznanja zasebne odškodnine očetom frančiškanom, ki po pravilih svojega reda sploh ne smejo imeti nobenega premoženja in torej tudi njihovo premoženje ni moglo biti oškodovano. Za Izid razprave vlada v vseh kro gih veliko zanimanje. Kakor doznavamo, bo izšla v kratkem posebna brošura o tem procesu po stenografičnem zapisniku izpo-vedb vseh neštetih prič in sploh cele razprave. PAT in PATACHON a— Koroškim Slovencem! V sredo, dne 12. oktobra je preminula v Mariboru koroškim Slovencem dobro znana gospa Ljudmila Lendovškova vdova po g Lendovšku, v starosti 69 let V časih svojega bivanja v Beljaku je budila naš narod na shodih s svo jim umetniško-krasnim petjem slovenskih pesmi. — Dolžnost naša ie, da izkažemo rajnki zadnjo čast tn prosim koroške Slovence. da se udeležijo v najlepšem številu pogreba, ki se vrši danes, 14. oktobra ob 16. uri iz pokopališča na Pobrežju. — Za koroški klub Hochmuller. a_ Gibanje mariborskih čevljarjev. Zadruga čevljarskih mojstrov nam je poslala obširno notico, v kateri slika svol boj proti mariborski podružnici tvrdke »Bata«, kateri zamerijo čevljarji, da sprejema t ud' v popravilo čevlje, ki iih ie prodajala v svoji trgovini. Za nedeljo, dne 16. oktobra sklicuje zadruga v tej zadevi strokovno konferenco vseh prizadetih stanov, to je čevljarskih mojstrov, tovarnarjev čevljev in usnja in trgovcev čevljev in usnja. Podružnica »Bate« pa nam sporoča, da daje predmetne čevlje v popravilo itak Ie mariborskim čevljarjem. a— Iz obrtnega gibanja. V palači Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu so stali že dve leti prazni krasni lokali, namenjeni za restavracijo in hotel. Kakor doznavamo, je sedaj najel te prostore restavrater Narodnega doma, g. Andrej Oset in bo restavracija s hotelom pod imenom »Mariborski dvor« kmalu otvorjena. — No-vine so svojčas poročale, da bo otvorjena poleg grajske kleti v hišah dr. Pohla, Slovenska ulica 2. velika modema kavarna, ki bi segala v I. nadstr. in imela v podjetju tudi senčnat vrt pod lipami proti gradu. Doznavamo, da je kavaraar, ki se je pečal s to lepo idejo načrt opustil, ker bi bile investicije v staro hišo prevelike. — Znatno je bila nedavno povečana kavarna Jadran na Aleksandrovi cesti. a— Stanovanja bodo oddajali. Prihodnji teden, okrog 20. oktobra se bo vršila zopet seja mariborskega občinskega sveta, na kateri bodo med drugim sklepali tudi o oddaji 60 stanovanj v novih štirih mestnih hišah v Smetanovi ulici. Prosilcev je nad 600 Sicer se naši klerikalci vedno hvalijo, da so po svoji večini edino oni merodajni na občini in vse pozitivno, kar občina napravi, hočejo vtakniti v svojo malho. Oddaja stanovanj v novih hišah pa jim ie vendar postala vsled velikih želj v njihovih lastnih vrstah tako neprijetna, da je smatral nj'hov vodja in stanovamski referent g dr. Jerov-šek za potrebno objaviti, da on ne oddaja teh stanovanj, ampak celotni občinski svet Namoeiti v. za ranje „ K '' Izprati s S chi chtov i m Te r p e n ti n o vi m milo m. •■■■■■• ■ ■ " .v: ^vv??'!,.... •-'•'• •- ■: ■ . . •'•- ■■•.-. i / m Sledeče srečke drž. razredne loterije Mene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19 so bile dne 10. oktobra t. I. izžrebane. Din 8000,— je zadela št 9363. Po Din 1000,— so zadele številke: št. 71.806, 23.404, 71.806, 96.960: po Din 500 št.: 14.122, 14.131. 30.926, 30.933, 30.973, 53.435, 66.610, 115.609, 8.029, 11.542, 20.818, 20.882, 23.430. 34.109, 47.772, 48.509. 48.523. 48.599, 59.385. 71.841, 83.263, 83.279, 83.286, 86.357, 86.361. 96.958. 97.753, 39.103, 39.130. 120.121. 120.173. 120.197, 123 348 9.311, 9.393, 20.243, 20.258, 20.264, 34.025, 34.033, 34.069, 58.085, 58.089, 61.255, 71.841, 73.667, 82.581, 87.196, 99.516, 99.541, 99.552, 110.755. Oni, ki želijo v milijonskem (V. razredu) igrati in so iim srečke po Din 500,— izžrebane. naj takoj zamenjajo srečke, dokler so še na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Tik Ločnik, v odbor pa Anton Blatnik, Prot Dereani, Ciro Hartmam, Alojzij Hatko, Fra-njo Pire, Stanko Pleskovič, Makso Premru, Josip Skrem, France Smrke in Joško Šu-šteršič; za odibor. namestnika F. Belcar in SI. Gliha; za revizorja A. Pehani in SI. Vehovec. — Igra »Vozel« Je prav dobro uspela; sedaj se pripravlja »Revček An-drejček«. Cenjeno občinstvo vabimo, da se naših prireditev udeleži še v večjem številu! Zdravo! Iz Metlike Motoma brizgalna. Kakor sojo že svoječasno javili, dobi tudi naše mesto po prizadevanju našega agilnega gasilnega društva motorno brizgalno. Kakor slišimo, je brizgalna že v Ljubljani, ni pa še rešena prošnja za carine prost uvoz brizgalne. Apeliram j tem potom na ministrstvo, ds brzojavnim potom to prošnjo reši, da ne ho to prer otreboo gasilno orodje ležalo in čakalo na carini celo večnost. m— Prvi mraz. Pred kratkim smo se še kopali v naši Kolpi, a sedaj nam je prvi sneg na Trdinovem vrhu prinesel prvi mraz. Tudi lastovke. so nas v torek za* pustile. Ljudje prerokujejo ostTo rimo. m—Gledališka sezona. V pretečenih le« tih je bila v tem času gledališka sezona že v polnem teku. Letos pa še vse spi. Apeli« ramo na naše igralce in igralke, da se lo« tijo tudi letos dela in nam uprizorijo v kratkem kakšno lepo igro, za kar jim bo« mo hvaležni m— Gospodarski odbor za mestni imet tek. Razpisane so volitve novega gospo« darskega odbora za mestni imetek. Član sedanjega gerentstva g. Viktor Weibl je podal ostavko na svojo dosedanjo funk* cijo. Iz Za^oria z— Občni zbor krajevne organizacije SDS, ki se je vršil ob veliki udeležbi čla* nov v pondeljek zvečer, je izvolil za pred« sednika g. Ferda Poljšaka in za podpreti« sodnika g. Janka Levstika. V odbor so bili izvoljeni gg.: Weinberger, Kolenc L., Baj« car, Hladnik, Mrnuh L., Korbar, Blažič, J. Grm, Fr. Grm, Govejšek, Kušar in SLam* nik; namestniki: Mejak, Košenina, Adamič. Z zadovoljstvom se je ugotovil lep po« rast naprednih volilcev. z— Pošten najditelj. Da so naši delavci pošteni, dokazuje slučaj delavca Avrelija, zaposlenega pri industrijci] g. Biroli. Ko se je zvečer vračal z dela proti domu, je r.a poti v Šklendrovcu našel listnico s 5000 Din, lovsko karto in druge listine, glaseče se na les. trg. in gostilničarja Boriška iz Šklendrovca. Avrelija je še isti večer od* dal listnico lastniku, ki jo je bil izgubil, ko se je vozil z vozom iz Zagorja proti domu. z— Nova žaga. Lesni industrijec g. Bran* ko Jošt iz Celja si je pri Šklendrovcu nad žel. tirom postavil cirkularn-o žago na elek* trični pogon. G. Jošt ima sedaj odposlati več sto vagonov kratko rezanih drv v Italijo. Senzacijonalna svetlobna reklama ob prihodu ameriških legijonarjev v Pariz Ob priliki slavnosti v čast ameriških legijonarjev, kakršne še ni videl svet, — v morju zastav silnih slavolokov, zvezanih z verigami svetlih luči, se je odlikoval na strehi znamenitega Louvra ogromni, umetniško izdelan orel, ki je nosil na prsih iz električnih žarnic narejeno francosko in ameriško zastavo, med tema pa ognjen napis: »VVelcome« — »Dobrodošli«! Tik pod to besedo se ie blestel stavek: Zastonj dobi Champon Palmolive vsaki kupec enega bosa mila Palmolive! Od tega časa zares dobiva na celem svetu, tudi v naš' državi, v vsakem mestu in v vsaki trgovini vsak kupec enega kosa mila Palmolive tudi istoimenski champon za umivanje las breziplačno, da se uveri o njegovi nedosegljivi kakovosti. V Champonu se nahaja pojasnilo, kako se mora upo trebiti, da se doseže nepričakovan efekt, ki ga doslej še ni dosegla n Skaka svetovna speci-jaliteta te vrste. Glavno zastopstvo mila Palmolive ima Francoski magazin v Osijeku. g. Mladem Zo-rič, ki je pravkar prispel iz Pariza, kJeT je nabavil tudi ostdle najmodernejše specija-litete za olepšavanje (negovanje). Iz Trbovelj t— Rudarska nadaljevalna šola v Trbov* Ijah je pričela z rednim poukom dne 5. t. m. in otvorila s tem 23. leto svojega de* lovanja. V prvi tečaj je vstopilo 30, v dru* gi pa 20 gojencev, kar dokazuje, da pojmu* je naše zavedno delavstvo važnost te usta* nove.' Iz šolskega poročila za leto 1926/27 posnemamo, da je v tem letu izstopilo od 48 vpisanih učencev 22, tako da jih je osta« lo koncem leta 26, ki so vsi dovršili tečaj deloma z dobrim, deloma celo s prav do« brim uspehom. Da je število učencev v tem letu padlo, je v prvi vrsti povzročila redukcija delavstva, ki se je izvršila v revir« jih TPD. O kakšnem hiranju rudarske na« daljevalne šole ne more biti govora, in na' pridejo take govorice od katerekoli strani Obsojamo razširjanje sličnih novic, ki ima« jo prozoren namen, škodovati rud nad šoli ter njenemu uspešnemu delovanju ii otežkočiti na ta način prepotrebno izobrazi bo našega delavskega naraščaja. Prepriča* ni pa smo, da bosta vodstvo in učiteljski zbor te šole iskreno pozdravila in radevolje upoštevala vse stvarne nasvete in opravi« čene kritike, ki se bodo i znesle odkrito in pošteno na pravem mestu. t— Nalezljive bolezni. V Trbovljah ji bilo nekaj slučajev davice. Bolniki se na* ha j a jo že v stanju rekonvalescence. — V Hrastniku se je pojavila škrlatioka. Dooisi BREŽICE. Prijateljem svetovnega pomoi nega jezika esperanta javljamo, da se otvo ri 3. novembra t 1. v ljudski šoli v Breži cah esperantski tečaj za začetnike. Vpiso vanje se vrši pri g. oadufiteiju Bohincu. Pr njem se dobe tudi vse podrobnejše infor macije. ŽUŽEMBERK. V nedeljo se je vršil cb prav lepi udeležbi članstva občni zbor tu kajšnjega Sokola. Župo sta zastopala brat Ljud. Papež in Ciril Dular iz Novega me sta. Za starosto je bil izvoljen br. dr. Eme Težke bolezni izčrpalo telesne moči. Poleg naj-bo iše nege, potrebna je za čas bolezni in oooravka taka, hrana ki brzo nadomesti izgubliene moči Tako dietetsko sredstvo so ugodne okusne a lahko prebavljive „Ovo maltme", ki vsebuieto albumme, ogljikohydrate, masti, hranive soli in vse vi amine mleka, jajec, slada m kaka«a. Ovomaltine nudijo telesnu v koncentriram obliki životne sestavine poirebne za obnovo in jačanje staničnega tkiva OVOMALTI hranijo, jačajo in debelijo ter dovaiajo organizmu vitamine, velike hranive vrednosti in važne za živlenie. Dobite jih v vseh lekarnah, dro-gerijah in bolišib delikatesnih trgovinah, za ceno: 100 gr 18 50 Din. 250 ar 36'25 D. 500 gr b3 25 Zahtevajte brezplačni uzorec, po-zivajoči se na ta list od Dr. A. IVANOER d d Zagreb Vremenska jaroč&lo Meteorološki zavod » Ljuhljan 13. oktobra 1927. Višiii;i burnim ! iJ-.t- Kraj Ca s pazovani s LjuDljaB« Marlbot . , , Zagreb . i • • Beograd i i t Sarajevo ■ t , Skopi ie . , , . Dubrovnik , , Split .... Preh« 68 4 769-4 K -4 768 4 7. 4 7 765-7 76*7 763-1 770-4 S S u e- 90 7-0 10 (j 100 7-0 120 150 14-0 o-o di »s* 1 * Smer vrn , ir Hrzint » metrih t = <9 O _ n 08 S 2 10 70 NE 4 10 b9 E 6 1-) 62 E 6 10 83 niroo 10 91 mirno 10 38 -plrrv 0 51 NE 12 0 - SW 1 10 Padavine Vrsta megla • no n Gospodarstvo Za ali proti prisilni Solnce vzhaja ob 6.12, zahaja ob 17.20, luna vzhaja ob 19.0, zahaja ob 9.22. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 11.8 C, najnižja 8.7 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Pretežno jasno, jutranje megle, nekoliko topleje, slabotni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahki vetrovi iz prvega kvadranta, nebo večinoma jasno; temperatura 12 do 19 stopinj; morje nekoliko razburjena poravnavi Pretekli teden se ie vršila v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani anketa o načrtu zakona o prisilni poravnavi. Ta anketa, kakor znano, ni prinesla zaželjenega uspeha, ker se je iz krogov slovenskih industriicev (in deloma tudi zadružnikov) pojavil odpor proti uvedbi pri-silnoporavnalnega postopanja. Ker je to vprašanje eminentne važnosti za bodoči razvoj našega gospodarstva, bemo v naslednjem podali glavne motive, ki so važni za ponovno uvedbo prisilne poravnave. Ukinjenje prisilne poravnave v letu 1925. je našlo izraz v silnem naraščanju kon-kurzov. Število konkurzov ie — v celi državi — naraslo od 106 v letu 1924. na 348 v letu 1925 in 832 v 1. 1926. V tekočem letu se ie to število še dalje povečalo. V prvih 9 mesecih ie bilo registriranih že 825 konkurzov, torej približno toliko, kakor lani v celem letu Vsi vemo, kam vodi danes konkurz. Statistika nam dokazuje, da je terjatve napram upnikom v kemkurzu smatrati za izgubljene. Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v ZagTebu je leta 1926. v prid upnikom interveniralo v 209 konkurzih. V 22 primerih je prišlo do prisilne poravnave v konkurzu, v 101 primeru ie bilo postopanje še v teku. Od ostalih 86 konkurzov, ki so bili končani, ie bila le v 9 primerih masa realizirana, v 77 primerih pa upniki niso prejeli niti nare. Povprečno so prejeli upniki le 1.45%_ svojih t e r ia t e v in le v 3 primerih je presegala kvota 20%. Taki rezultati morajo katastrofalno vplivati na vse naše gospodarstvo. Upniki od konkurza nimajo nikakih koristi, nasprotno zaradi številnih konkurzov prihajajo končno sami v konkurz. Zahteva protivnikov prisilne poravnave gre za tem. da se namesto prisilne poravnave reformira in izenači konkurzni zakon in konk^rzno postopanje. Zanimivo ie, kakšno stališče zavzema k vprašanju novega konkurznega zakona Društvo za zaščito upnikov v Zagrebu, ki ie po svojih bogatih izkušnjah (samo v 1. 1926. je posredovalo v 443 insolvenčnih primerih) v prvi vrsti poklicano, da zavzame svoje stališče. Ono pravi: Reforma konkurzneea postopanja je brezpogojno čisto legislativno delo, zvezano z velikimi težkočami glede na kompliciranost zaradi različnih pravnih področij. Težko si je sploh zamisliti za celo državo enotno konkurzno postopanje brez enotnega procesualnega postopka in izpod-bijalnega zakona. Toda brez ozira na to leži že v dejstvu, da imamo v naši državi pet različnih konkurznih postopanj, moment, ki bo povzročil, da bo tako radikalno reformo mogoče izvesti šele polagoma in po dolgotrajnih in mučnih predpripravah, ki bi mogle trajati leta. Nasprotno pa uvedba prisilne poravnave ne bi bila zvezana s posebnimi legislatoričnimi in tehničnimi težkočami. P:i tudi najmodernejši tak zakon ne more popolnoma zadovoljiti upravičene zahteve gospodarskih krogov, če ni garancije, da se za kon pravilno uporablja in postopanje z največjo hitrostjo izvrši. (Glej poročilo Jugo-slovenskega društva za zaščito upnikov v Za-crrebu za 1. 1926.) Oni, ki se zavzemajo za nov konkurzni zakon namesto prisilne poravnave, zahtevajo večinoma reforme v takem smislu, da bi morala zakonodaja končno vendarle pristati na prisilno poravnavo izven konkurza. Sed.ij pa je vprašanje, ali je boljše takoj pristopiti k reformi konkurznega zakona in s tem istočasno rešiti tudi vprašanje prisilne poravnave, ali pa najprej rešiti samo vprašanje prisilne poravnave. Ugovor, da bi prisilna poravnava škodovala našemu kreditu v inozemstvu, je popolnoma neosnovan. Nasprotno, baš pomanjkanje dobrega zakona o prisilni poravnavi omejuje in v mnogih primerih celo onemogoča kreditiranje s strani inozemstva, kar je popolnoma naravno, kajti inozemstvo dobro ve, da v primeru konkurza dolžnika nima večinoma prav ničesar pričakovati, ker konkurz dolžnikovo premoženje samo uniči in porabi za stroške postopanja. Znano ie, ia so baš inozemske organizacije upnikov zrazile željo, da se v naši državi ponovno uvede prisilna poravnava. Tako je že lani zastopnik dunajskega Kreditorenvereina tozadevno interveniral pri tedanjem ministru za trgovino in industrijo dr. Krajaču in pri naših gospodarskih korporacijah. Avstrijski strokovnjaki v tem vprašanju so celo mnenja, da je v gotovih ozirih pomanjkljiv sistem sodnoporavnalnega postopanja boljši kakor sistem brez možnosti sodne poravnave. Zakon o prisilni poravnavi izven konkurza obstoja skoro v vseh evropskih državah, tako v Avstriji, Češkoslovaški, Nemčiji, Italiji, Franciji, Danski. Švedski, Norveški, Portugalski ter v Angliji in Švici, kjer so tozadevne odredbe unešene v sam konkurzni zakon. Pomisliti je treba, kakšen ugled bodo imeli naši trgovci in industrijci v očeh ino zemcev, če imamo sami tako slabo mnenje o njih, da si zaradi zlorab ne upamo uvesti prisilnoporavnalnesa postopanja. Ne smemo misliti, da so v državah, ki imajo več ali manj moderne konkurzne zakone, konkurzne kvote znatno višje kakor pri nas (v Avstriji so upniki 1. 1925. pri konkurzih prejeli povprečno 7.5 %, pri prisilnih poravnavah pa 42 r/c). Če bi v naši državi imeli moderen konkurzni zakon, tedaj bi tudi pri nas povprečna kvota znašala največ 10 — 20 %. Kaj je torej za upnika bolje: če pri kreditiranju riskira, da v najslabšem primeru izgubi 60 % (minimalna kvota znaša v načrtu zakona o prisilni poravnavi 40 %), ali pa, če riskira, da .zgubi 80 — 90 % svoje terjatve? Med protivniki prisilne poravnave je razširjeno mnenje, da bi se z modernim in strogim konkurznim zakonom lahko prisilil upnik, da takoj, ko njegove pasiv« prekoračijo aktive, prijavi svojo pasivnost sodišču. To si je teoretino mogoče zamisliti, v praksi pa je stvar bolj komplicirana. Kdaj postane kako podjetje pasivno, odnosuo če in v Koliko je pasivno, ne more pri podjetju, ki je v polnem obratu, ugotoviti niti najboljši Vnji govodstveni strokovnjak, še manj *evetla podjetnik sam. Znano je, da lahko vrednost aktiv podjetja v trenotku, ko preneha obratovati, pade na polovico, ker imajo v mnogih primerih aktive svojo polno vrednost le tedaj, če predstavljajo sestavni del podjetja v polnem obratu. Ce se torej v konkurzu izkaže, da aktive krijnjo le polovico pasiv, potem se iz tega dejstva sa mega ne more še sklepati, da se je r>odjetnik v vednosti svoje pasivnosti že več let ponovno zadolževal in s tem zakrivil nr-ke vrste hudodelstvo. Pač pa na drugi strani baš pomanjkanje prisilne poravnave prisili dolžnika, da zavlačuje prijavo insolvence, ker še vedno upa, da bo naše! izhod Rezultal tega zavlačevanja pa je ta, da zabnvle v vedno težji položaj. Previdni upniki dobijo čas, da si eksekulivnim potom zasigiirajo svoje terjatve, ostali pa morajo, ko pride do konkurza, izgubiti vse svoje terjatve. Praksa nam kaže. da tiha poravnava, katero skuša doseči dolžnik, zaradi odpora upnikov večinoma ne uspe, pač pa vso stvar le zavleče. Ze iz tega razloga je jasno, da je uvedba prisilne poravnave le v interesu upnikov kakor tudi v intsresu ureditve in-solvenc že v tadiju, ko morejo upniki re-flektirati na poravnalno kvoto od najmanj 40 %. Slovenski industrijci, ki imajo številne poslovne stike s trgovci v kraji izven Slovenije, bi morali biti na ponovni uvedbi prisilne poravnave najbolj interesireni, ker oni nikoli ne morejo biti o finančnem staniu dolžnika (n. pr. v Srbiji, Vojvodini ali Bosni) tako dobro informirani, da bi si pravočasno eksekutivnim potom zasigurali svoje terjatve. Zato bodo, dokler ne obstoja možnost prisilne poravnave izven konkurzov. pri insolventnih dolžnikih izven Slovenije vedno slabše odrezali kakor ostali upniki. = Carinarnica v Planini pri Rakeku. Iz Planine pri Rakeku smo prejeli dopis, v katerem se ostro protestira proti ukinjenju carinarnice v Planini pri Rakeku. Po naših informacijah sicer carinarnični oddelek v Planini pri Rakeku ne bo ukinjen, temveč bodo morali le po odlok^i finanrnsga ministra z dne 16. septembra tamošnji - rgani finančne kontrole prevzeti poleg svojih rednih dolžnosti tudi dolžnosti carinskih uradnikov, vendar bo tudi ta odlok težko prizadel ta-mošnje gospodarske kroge. Skozi Planino vodi glavna cesla, ki veže Ljubljano s Trstom in je posebno važna za avtomobilski promet. Že državna potreba in državni prestiž zahtevata, da ima naša domovina tu svojega obmejnega reprezentanta vsaj v osebi inteligentnega carinskega uradnika ne glede na interese lesne trgovine in tamošnjih gospodarskih krogov. Kakor čujemo, se je županstvo Planine zavzelo za ohranitev neokrnjenega carinskega urada. Želeti je, da bi se tudi ostali odločilni faktorji za to zavzeli = Trboveljska premodokopna družba kupuje premogovnik v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da se Trboveljska premogokopna družba pogaja za nakup premogovnika Rtanj v Srbiji. S tem bo družba svoj delokrog razširila tudi izven Slovenije. — Licitacija tvornice usnja v Požarevcu Dne 23. t. m. se bo vršila prodaja imovino Prve požarevačke tvornice koža. Izklicna cena je 1,541.000 Din. Prodajo se zgradba, parni stroj, vsi ostali stroji ter razne kemi kalije in barve. T- Veliko poljsko posojilo končno sklenjeno. Kakor poročajo iz Varšave, je bila v torek med ameriškim finančnim konzorcijem pod vodstvom banke Blair & Co in poljsko vlado končno podpisana pogodba glede posojila v znesku 62 milijonov dolarjev in 2 milijonov angleških funtov Cskupaj okrog 70 milijonov dolarjev). Pogajanja za to posojilo so pričela že pred pol letom ter so bila zradi težkoč ponovno prekinjena. Poljski vladi je v glavnem uspelo, da je ameriški finančni konzorcij upošteval njene zahteve. Pogoji so slični kakor za drugo tran-šo našega Blairovega posojila (7 % obresti, emisijski tečaj 92 %). Ameriški finančni konzorcij je prvotno stavil težke zahteve glede kontrole porabe tega posojila, vendar te končno pristal na to, da dobi le enega zastopnika v upravi Poljske banke s točno določeno pravico kontrole. = Obtok novčanic v Avstriji se je v prvem tednu t. m. zmanjšal za 40 milijonov na 906 milijonov šilingov. Kritveno razmerje se je izboljšalo od 48.2 na 48.9 odstotka. = Insolvenca velike biidimpeštanske lesne tvruke. Iz Budimpešte poročajo, da je postala insolventna velika lesna tvrdka dr. Edmund Stern. Pasiva presegajo 100 milijonov madžarskih kron. Tvrdka je uživala doslej velik ugled in skoro neomejen kredit. Upniki si prizadevajo preprečiti konkurz = Za sodelovanje praške in dunajske borze. Iz Prage poročajo, da je predsednik ta-jnošnje borze poslal dunajskemu borznemu svetu pismo, v katerem naglaša, da^ bi bilo v interesu tako dunajske kakor praške bor- ze, če bi obe borzi izdali enake odredbe glede pripuščanja oseb na borzne sestanke. Po-selniki borze, ki so izključeni od borznih sestankov na dunajski borzi, bi se ne smeli pripustiti na sestanke praške borze in obrat no. Dunajska borza je na ta predlog pristala. — Povišanje diskonta Nizozemske banke. Iz Amsterdama poročajo, da je Nizozemska banka povišala svoj menični diskont od 3.5 ua 4.5 odstotka. Dosedanja diskontna do-stavka je bila celi dve leti v veljavi. Borze 13. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slabši. Narodna banka je morala intervenirati v devizah na Berlin, Curih in Dunaj. Deviza na Berlin je dalje Čvrsta, prav tako deviza na London. Deviza na Trst se je nekoliko okrepila; zaključena je bila pc 310.75. Tendenca v Vojni škodi je nespremenjena. V Zagrebu je promptna notirala 402.5--403 (v Beogradu 404 — 404.5), kasa se je trgovala po 403.5, za oktober po 403.5 in za december po 409.5 — 410. Promet ni bil znaten. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v Narodni šumski po 16. v Gutmannu po 235, v Slavoniji po 16. v Dravi po 585. v Šečerani po 580 in v Vevčah po 132.5. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.535 — 13.565 (13.55), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.30 — 277.10 (276.70), Praga 168 — 168.80 (168.40), Trst 309.75 do 311.75 (310.75). Zagreb. Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.54 do 13.57, Italija 309.31 — 31131, London 276.3 do 277.1, Newyork 5G.646—56.846, Praga 1G7.995 — 168.795, Curih 1094 — 1097. Beograd. Pariz 222.5 — 224.5, London 276.25 — 277.05, Newyork 56.6 — 56.8, Milan 309.25 — 311.25. Dunaj 7.9975 — 8.0275, Budimpešta 9.92 — 9.95, Berlin 13.53—13.56, Bruselj 7.915 — 7.945, Amsterdam 22.80 do 22.86, Bukarešta 34.25 — 35.75, Atene 75.75 do 76.25. Dunaj. Beograd 12.4625 — 12.5025, Berlin 168.82 — 168.32, Budimpešta 123.72—124.02. Bukarešta 4.4075 — 4.4275, London 34.4725 do 34.5725, Milan 38.6995—38.7995, Newyork 7.0735 — 7.0985, Curih 136.44 — 136.94; dinarji 12.37 — 12.43. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.71, London 25.25825, Newyork 518.5, Pariz 20.365, Milan 28.345, Praga 15.365. Budimpešta 90.65 Bukarešta 3.225, Dunaj 73.175. Trst. Beograd 32.08 — 32.38, Dunaj 255.25 do 261.25, London 89.025 — 89.225, Newvork 18.24 — 18.30, Curih 351 _ 353.95; dinarji 31.90 — 32.40. Efekti Ljubljana. Investicijsko 84.25 — 0, Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 138 — 0, Pra-štediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 80, Vevče 135 — 0. Ruše 260 do 270, Stavbna 56—0, šešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 402.5 — 403, kasa 402.5 — 403, za oktober 403 — 404, za december 409 do 409.75, investicijsko 84 — 84.5, agrarne 54.5 do 55.5; bančne: Eskomptna 91—93, Poljo 15 — 16, Kreditna 90 — 93, Hipo 55 — 53, Jugo 91 — 93, Ljubljanska kreditna 132 do 136, Narodna 0 — 5200, Obrtna 40—42, Pra-štediona 850 — 855; industrijske: Narodna šumska 16 — 17, Gutmann 232.5 — 235. Sla-veks 105 — 110, Slavonija 580 — 585. Šeče-rana Osijek 580 — 585, Vevče 132.5 — 135. Dubrovačka 405 — 410, Trbovlje 477.5 do 484. Beograd. Vojna škoda 404 — 404.5, investicijsko 84.5 — 85, agrarne 54 — 55. Dunaj. Trbovlje 60.9, Kranjska industrijska 48, Šečerana 72, Jugo 1170, Slaveks 13.35. Blagovna iržišča Ljubljanska blagovna borza (13. t. m.). Les: Tendenca živahnejša. Zaključenih je bilo 7 vagonov in to 1 --vagon tramov merkantilnih, 3-3, 3-4, 6-7, 6-8, 7-9, fco vag. meja po 280 : 5 vagonov tramov merkantilnih, 4-4. 4-5, 5-6, 6-7. 6-8. 7-9, 4 — 12 m, fco vag. nakl. jx>st. po 250: 1 vagon hrastovih neobrobljenih plohov 50, 80, 100 mm, največ 80 mm. od 2 m naprej, od 25 cm šir. naprei. fco vag. meja po 1000. — Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zakliučena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2%, slcrv. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): ba-ška, promptna po 340.5 — 342.5, za november po 350 — 352.5, STemska, promptna po 337 — 339, turščica promptna, plač. 30 dni, slov. post., navadna tarifa po 245 — 250, mlevska tarifa pa po 240 — 245 Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Pšenica- baška, 78/79 kg. 2 % 290—295; sremska, 78/79 kg. 2 % 285 — 292.5; slavonska, 78/79 kg, 295 — 290. Turščica: baška in sremska 202.5 — 205; baška, nova, za december - januar 182 — 185; sremska, nova, za december - januar 185 — 187.5. Moli a: baška <0g» 415 — 425; baška :2> 395 — 405: baška #5» 370 — 380; baška t6> 315 — 325; baška «7» 260 — 270; baška :8> 200 — 206. Dunajska borza za kmetijske proizvode (12. t. m.) Zaradi nazadujočih inozemskih notiranj kupčija ni mogla oživeti. Reservira-nost v nakupovanju traja dalje. Uradno no-tirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine ab Dunaj: pšenica: dnmača 39 do 40, madžarska Tisa (81/83 kg) 43.50—44; rž: marchfeldska 38.75 — 39.25; ječmen: izbrani 40 — 43.50, prvovrstni 38 — 40; turščica: 27.50 — 28; oves: 29.50 do SO. Moka f0» (v trgovini na debelo): domača 64 — 68. madžarska 63 — 66, novont-munska 61—63, ameriška 70 — 75. Iz življenja in sveta «Amercan Girl» nad Oceanom Američanka Rut Elderjeva leti v Pariz, Wilsonova nečakinja Graysonova pa y Kodanj. — Francosko letalo «Nungesser-Co-11», dospelo v St. Lonis, «Potez 25». leti proti Kalkuti. — «D 1230» zapusti Azore in poleti s Heinklovim hidroplanom številka 1220 proti Ameriki Naposled so prevzele ženske krmilo prekomorskih poletov. V Ameriki sta zadnje dni startaii dve dami, katerih cilj je evropski kontinent: miss Gray-sonova hoče doseči Kodanj na Danskem, njena konkurentka, Rut Elderjeva, pa leti v Pariz. Miss Graysonova je nečakinja pokojnega ameriškega prezidenta Wilsona in do te ure še ni dospela na cilj. Miss Rut Elderjeva se je tri tedne pripravljala na Roosevelt-Fieldu, čakala je ugodnih meteoroloških poročil in se je dvignila v zrak v torek, 11. t. m. ob 11. zvečer evropskega, ali ob 5. zjutraj ameriškega časa. Start njenega aeroplana, ki nosi ponosno ime «American Girl«, (po naše < Ameriško dekle), se je izvršil v nekoliko težkih okoliščinah. Letalo tipa Stimson je na zunaj slično aeroplanu «Sir John Carling», s katerim sta se ponesrečila Američana Tully in Met-calfe. Startu je prisostvovala precejšnja množica ženskega sveta. Pogumni le-talki so ljudje prirejali burne ovacije. Miss Elderjeva je sedla takoj h krmilu in se je zelo moško poslovila od prijateljev in znancev. Miss Elderjeva, ki hoče doseči Pariz v nepretrganem poletu, ima na krovu kot navigatorja Georgea Haldemana, ki je izkušen veščak v vremenskih vprašanjih. Haldeman ima nalogo paziti na smeri vetrov, v danem trenutku pa tudi poprijeti za krmilo, če bi se miss Elderjeva preveč utrudila. »American Girl» je svetlordeče prepleskan, tako da fosforescira v temi. Letalka in njen spremljevalec se nadejata, da bosta imela ugodne vetrove in da dosežeta cilj — letališče Le Bourget v Parizu — najkasneje v 40. urah. Letalo vozi s seboj za 7000 km daljave bencina. Miss Elderjeva in Haldeman sta vzela na krov 9 funtov živil in sta sklenila, da se bosta držala proge parnikov, ki vozijo med Ameriko in Evropo. Leteti hočeta prvih 1240 milj v vzhodni smeri, potem se bosta obrnila proti severovzhodu. Polet je po sodbi letalke in navigatorja v prvi vrsti preizkušnja instrumentov, ki so se doslej baje tudi v veliki megli izvrstno obnesli. Letalo ima seveda tudi radioaparat in bo v sili klicalo na pomoč na val 620. Njegova povprečna brzina je 100 milj na uro. Vremenska poročila pravijo, da sta imela miss Elderjeva in Haldeman v prvi polovici vzhodnega poleta lepo vreme. Potem sta najbrže zabredla v vihar in v gosto meglo. Opasni jima utegnejo postati močni vetrovi, s katerimi se bosta srečala nekje sredi Oceana. Dogovorjeno je, da se bo navigator poslužil radioaparata le v skrajni sili. Seveda imata miss Elderjeva in Haldeman pripravljene tudi rešilne obleke iz gumija. Vprašanje je le, če se jih bosta mogla v slučaju nesreče po-služiti. Francosko letalo «Nungesser-Coli», katerega pilotirata letalca Costes in Le Brix, je že v torek predpoldne doseglo Saint Louis v Senegambiji. Aeroplan je letel z brzino 174 km na uro in je-srečno pre%'ozil 4300 km distance. Letalo ne bo takoj nadaljevalo vožnje v Južno Ameriko, kakor je bilo prvotno določeno. Šele po temeljitem odmoru letalcev bo startalo in skušalo doseči Brazilijo. * Francoski aeroplan «Potez 25», ki je opremljen s strojem, razvijajočim 450 konjskih sil, je vzletel v Parizu z namenom, da poleti v Saigon. Letalo bo pasiralo Atene, Alepo, Karaki, Ala-habad, Kalkuto in Bangkok. Trajanje poleta zavisi od vremenskih okoliščin. »Potez 25» je dospel v prvih šestih urah poleta do Rima in je takoj nadaljeval svojo pofr proti vzhodu. Junkersovo letalo D 1230 je prejelo od vodstva Junkersovih tvornic povelje, da mora startati in nadaljevati pot proti Azorom. Istočasno javljajo iz Var-nemiinda, da je pripravljeno za start tudi Heinklovo letalo, hidroplan številka 1220, ki bo letel najprej do Azorov, potem pa bo nadaljeval polet proti Ameriki. Hidroplan 1220 je opremljen s Paokardovim motorjem, ki razvija 800 konjskih sil. Namenjeno je, da se dvigneta Junkersovo letalo D 1230 in Heinklov hidroplan 1220 istočasno na Azorih ter da po možnosti skupno nadaljujeta pot proti Novi Fundlandiji. Vstaja v Mehiki General Gomez, poleg generala Serrana glavni vodja mehikanske revolucije, ki so ga vladne čete ujele. Gomez je prišel pred vojno sodišče, kjer je bil obsojen na smrt. Senzacijonalna afera V umui Aretacija vojnega dobičkarja in velein-dustrijca dr. Wutteja. Iz Gradca poročajo o senzacijonalni aretaciji, ki jo je tamošnja policija izvršila nad bivšim predsednikom železniške družbe «Graz-Koflach» dr. Viktorjem Wuttejem. Že pred letom dni je preiskovalni odbor Centralne banke nemških hranilnic sklenil predlagati zaslišanje doktorja Wutteja. Ze takrat je obstojal sum, da vrši dr. Wutte nereelne posle. Dokazali so mu. da je v Švici osnoval neko družbo, ki mu je tudi izplače- 1 vala velik honorar, in ki je imela zgolj ta namen, da maskira nekatere sumljive poslovne trike. Razen tega so prišli na sled tudi številnim mahinacijam v vodstvu železniške družbe «Graz-Koflach». Vzlic vsem tem odkritjem je Wutte ohranil vso hladnokrvnost. Bil je uver-jen, da mu nihče ne more do živega in je malone do zadnjega obdržal predsedniško mesto v železniški družbi, čeprav je moral vedeti, da se doba njegovega sijaja bliža neubranljivemu zatonu. Poskušal je še celo intrigirati med velebankami in uspelo mu je tudi sabotirati sklicanje generalne skupščine. Dosegel je s svojim ravnanjem toliko, da še danes nihče ne ve prav, kake so razmere pri omenjeni graški železniški družbi. Poslednje tedne je bil Wutte večkrat zaslišan. Ovaden je bil zaradi poneverb in goljufij, ki gredo v težke milijone šilingov. Avstrijsko javno .mnenje se čudi, zakaj je državno pravaffištvo toliko časa odlašalo z aretacijo. Nekateri listi odkrito namigujejo, da leži 'krivda na zavlačevanju aretacije na visokih klerikalnih uradnikih, ki so hoteli afero za vsako ceno zamolčati in rešiti svojega miijenca. O poteku afere, ki je vzbudila v vsej Avstriji velikansko razburjenje, bomo poročali. Tri milijone vtihotapljenih tujcev v Ameriki Generalni komisar za priseljevanje v Ameriko je prišel do spoznania, da so se v zadnjih treh letih vtihotapili na ameriška tla trije milijoni tujcev, ki služijo v Ameriki kruh. Po zakonu o priseljevanju v Zedinjene države bi imela ameriška vlada pravico in dolžnost, da vse te elemente izžene, od kcder so prišli. Toda komisar, ki se zaveda, da mora imeti Amerika tudi drobtinico za obubožane Evropce, namerava predložiti ameriškemu kongresu dodatek k zakonu, ki naj bi obsegal naročilo, da smejo trije milijoni tfjih elementov tako dolgo ostati gostje ameriških držav, dokler ne bodo imele oblasti vzroka nastopiti proti njim ter jih izgnati iz dežele nazaj v domače kraje. Obenem bo v bodoče poostrena kontrola vseh tujcev, ki bodo prih^ali v Ameriko. Komisarijat za priseljevanje j<, izračunal, da stane vsak neljubi vti-hotapljenec v Ameriko 75 do 100 dolarjev, katere mora plačati ameriška vlada, če ea hoče ekspedirati. od ko- priletno top?o Vam bo v sijamih. -u^n/a'' ki j h ravnokar izgoiav/ja in že pro iaja tvrdka Dru^o Schwab, Lmbljuna Cent scnza i ona no n zke. der je prišel. V Ameriki se tudi mnogo razmišlja o tem, kakšno stališče'naj se zavzame napram evropskim Nordijcem ki so v primeri z vzhodnimi in južnimi Evropci neverjetno privilegirani. Skandinavci se namreč lahko priselju- jejo v Ameriko v mnogo večjem številu kot n. pr. Angleži, rrancozi. Nemci ali Rusi. Ameriško prebivalstvo vidi v tem postopku nekorektnost in zahteva, da se vsi evropski narodi v tem pogledu izenačijo. Posledice povodnji v Švici Ruševine cerkve v Grisonsj, ki jo je voda uničila. Mladen Kostov (Pariz): V sovjetski Rusiji Permanentna kriza boljševizma Odkar so boljševiki prišli na krmilo pa do danes preživlja boljševizem notranjo in zunanjo krizo. V zadnjem času so se zgodile zelo dalekosežne stvari. Ti dogodki so socijalno in politično krizo ruske države tako poostrili, da sami komunisti z veliko skrbjo gledajo v prihodnjost. Ko sem se pripeljal v Moskvo, je bilo politično ozračje ruske prestolnice nemirno. Diplomatski odnošaji z Anglijo so bili pretrgani, Vojkov je padel v Varšavi od atentatorjeve roke, rusko-poljski odnošaji so bili napeti, kitajska ruvolucija se je ponesrečila, opozicija Trockega je kipela proti višku — in vse to je navdajalo voditelje boljševizma z veliko skrbjo. Pojavljali so se glasovi o bližnji vojni, katero pripravlja kapitalistična Evropa proti državi revolucije. To je še bolj poglobilo vznemirjenje v javnosti. Za objektivnega opazovalca pa so bili pravi vzroki ruske krize drugačni: moral je videti, da sistem boljševizma vodi rusko državo v neizbežno katastrofo, ki nima primere v zgodovini. Buharin, ki je kot teoretik boljševizma naslednik Ljenina. označuje socijalno in politično destrukcijo Rusije ta-ko-le: 1.) Nemogoče je obnoviti in pojačati narodno industrijo ter poljedelstvo brez pomoči tujega kapitala. Inozemstvo odbija zaprošena posojila. 2.) Ruski kmet se nahaja v ekonomski stiski. 3.) Rusija ima dva milijona brezposelnih. 4.) Draginja je neznosna. 5.) Militarizacija, in sicer popolna, je neizbežna, kajti režim, če hoče ostati na krmilu, mora vzdrževati veliko in drago armado. Kako gledajo razne struje v boljše-viški stranki na te probleme? Center stranke, katerega tvorijo Stalin, Buharin in Rikov, je popolnoma desorijentiran. Levo krilo, Trockij in Zinovjev, obtožujeta center za vse zadrege in priporočata kot edini izhod svetovno revolucijo. Desno krilo, posebno Smirnov in Sapronov. sodita, da je bolje kapitulirati in priporočati, naj se dopuste koncesije kapitalizma, Rusija pa naj se povrne k demokraciji. Kaj pravi k vsemu temu ljudstvo? Nezadovoljno je in resignirano, ker trpi in mora molčati. Tolažbe si išče v cerkvi. Preden se lotim velikih vprašanj, se bom pomudil pri temeljih boljševiške-ga režima, pri rdeči birokraciji. Bilo je začetkom avgusta v Moskvi. Vreme je bilo lepo. Obiskov. nisem imel v načrtu in sem se šetal po Moskvi. Kam naj grem? V kavarno? V Moskvi ni kavarn. Le tu in tam vidiš staro firmo, ki spominja na nekdanje čase. Napisi so ostali, kavarne pa so izginile. Edinole v državnih restavracijah (stolovajih) dobiš čez dan čaj. pivo ali vino. Vezan pa si na določene ure in izven njih ne dobiš ničesar. Kdor ima v Moskvi kakšnega znanca. se lahko od 10. do 15. nasedi in po-razgovori kolikor mu drago. Treba samo, da obišče urade proletarske države, ki. kar se tega tiče. popolnoma na-domestujejo kavarne. Spomnil sem se na Vasilja Mihajlova, tajnika kmetijskega oddelka v ministrstvu in sem se napotil k njemu v Narkomzem. Narkomzem (Narodni komisarijat zemljedelstva) zavzema veliko pa'ačo na Stari ploščadi v starem delu mesta, katero zovejo «Kita.igorod» ali kitajsko mesto zaradi visokega zidu, ki ga opa-suje. Stopim v vestibul in vprašam, če je Mihajlov že v uradu. «Ne, državljan«, odgovarja vratar, «ni ga še. Lahko ga počakate, v par trenutkih bo tukaj». Kaj pomeni «par trenutkov* pri Slovanih sploh, v Rusiji pa še posebej, tega sem se prav dobro zavedal. Navadil pa sem se biti potrpežljiv in sem si sugeriral, da moj znanec res kmalu pride. Minilo je 10 minut. Da bi mi čas lažje minil, sem začel citati ministrski list. V Rusiji ima vsaka velika administracija svoj organ, bodisi da je natipkan s pisalnim strojem ali napisan na roko. Te liste nalepijo po zidovih na hodnikih. V ministrstvu za poljedelstvo so izbrali v ta namen stene starega dvigala, ki že od revolucije ni bilo v obratu. Pod naslovom »Naš odgovor Chamberlainu*, je list poročal, da je zadnja nedelja protiangleške propagande sijajno uspela. Potem sem čital vesti dnevne kronike, datume najavljenih komunističnih sej in sestankov. Zadnje pol strani lista je zavzemala slika: ruski delavec, katerega pokrivalo krasita simbolični srp in kladivo, preti Chamberlainu s svojo pestjo. Angleški zunanji minister ga gleda ves plašen. Obhodil sem ves lift, moj «trenutek« pa še ni bil pri kraju. Prižgal sem si cigareto in sem vratarju naročil, naj mi prinese čaj. Da, čaj lahko naročiš v vsaki pisarni in te stane celo manj kot v restavraciji. Tako sem kadil cigaro in srebal »administrativni* čaj. razmišljajoč o boljševiški upravi. Naj si so rdeči še tako nadomestili bele — duh rdeče ruske birokracije je ostal isti. kakor je bil poprej, samo število državnih uradnikov je silno narastlo. Boljševiki so ne le ohranili vse organe raznih ministrstev, ampak so jih celo pomnožili. Stvorili so nove administrativne ustanove, katere poznamo pod imenom sovjetov. Naposled so zvezali komunistično stranko z državo (ali državo s stranko, če hočete), in tako so postale državne blagajne vir komunističnih organizacij na vsem svetu, posebno pa za vodje sekcij v tretji internacijonali. Najsi boljševiki to dejstvo v svetu še tako taje, kdor pride v Moskvo, se o tem lahko uveri na lastne oči. Boljševiška stranka je tesno zvezana z notranjim in z finančnim ministrstvom. Tudi ni videti razlike med Komunistično Internacijonalo in med ministrstvom za zunanje stvari; še tesnejša vez pa spaja Komintern in finančno ministrstvo. Kmečka internacijonala, o kateri se je nekoč v Jugoslaviji mnogo govorilo in v kateri opravlja tajniške posle gospod Dombal, ima prostore v tretjem nadstropju ministrstva za poljedelstvo. Njeni uradniki so obenem uradniki tega ministrstva. Rdeča pomoč «M. O. P. R.» je takisto nameščena v državnem poslopju in se nahaja pod direktnim vodstvom finančnega ministrstva. V Moskvi je Tverska ulica, ob kateri stoji znani hotel «Ljuka». Poslopje je sijajno, rezervirano pa je samo za člane komunistične internacijonale in za njihove družine. Tu žive poleg ostalih šefov mednarodnega komunizma tudi bolgarski komunist Kolarov in Jugosloven Kosta Novakovič. Dobro se spominjam obiska pri ljubeznivem in simpatičnem gospodu Novakoviču. Ogromen lift (v Rusiji je vse ogromno), me je dvignil v drugo nadstropje. Prišel sem v sprejemnico, kjer so stene gravirane in kjer pokrivajo parket lepe preproge. Gospod Novakovič mi je takoj postregel s starim kavkaškim vinom. Bilo je tako lepo, da bi komunistom vse to zavidal marsikateri evropski milijonar. Jaz pa sem mislil na žalostne berače, katere sem srečaval pred hišo. Upravni aparat sovjetske Rusije je ogromen. Državni funkcijonarji ustanavljajo novo rdečo aristokracijo. Ta razred živi v dobrih razmerah in mu ni sile. Naposled je prišel prijatelj Vasilij Mihajlov, ki me je pozdravil s komunističnim pozdravom. Povedal sem mu, da čakam nanj in sem se pošalil z od-zdravom. Kazalec na uri se je pomaknil na pol dvanajstih. I. H. Rosny-AIn6: Brezžična rodbinska sreča »Znano vam utegne biti,« je pripovedoval Lavrange, da sem se rodil na Reunionu. Baš so potekla tri leta, odkar sem ostavil ta divni otok. Preden sem se nastanil v Marseillu. sem hotel videti nekaj sveta, Posetil sem Madagaskar, Južno Afriko, vzhodni Maroko in Alžir. Na visoki ravnici Madagaskarja sem se seznanil z Labretachem, ki je imel tamkai umno gospodarstvo. Ta mož je bil največji optimist med vsemi mojimi znanci. Neprestano se je hvalil kako izvrstno se počuti in kako mu ne manjka ničesar, da, prav ničesar ne. . »Ta zdrava klima, ta zmerna temperatura. izvrstni pašniki, reieni voli, ktave in biki — kaj hočete več? To je diven kraj! Mislim, da mu ni enakega na svetu!< »In potem domačini! Divni ljudje! 2 njimi sem dober, a strog. Tako ne pogrešam ničesar, če se mi zahoče ženske. imam štiri dekleta. Lavrange, ako vas ie želja, kar povejte mi! Preskrbim vam jo. da vam ne izgine zlepa iz spomina!« Labretache je bil kaj zabaven človek; rad je govoril in ie pripovedoval zanimive stvari. Verjetno ie. da je vsa okolica vplivala na njegovo razpoloženje. Krai. v katerem je živel, je bil res od Boga obdarjen in blagoslovljen. V njem ni bilo ne povodnji ne suše in niti sence mrzlične temperature, ki je plašila koloniste drugod v tei deželi. Ostal sem njegov gost dva meseca in na koncu sem si zaželel ženske. Pre-skrbel mi jo je in mi je ž njo zelo ustregel. * .Labretache ie ostavil v Franciji mlado ženico, o kateri je govoril z nepopisno nežnostjo. »Ne morete si predstavljati, kako jo ljubim!« je dejal često. »Sai to ni žena, to je kar dekle, moje večno drago dekle! Samo eno napako ima: noče osta-viti Marseilla. Ko sem zapuščal domovino, ni hotela z menoj. In tega mi je žal. neskončno žal! Jaz sem kakor rojen za življenje na Madagaskarju, ona pa se noče sprijazniti z mislijo, da bi prišla za menoj. Na Francoskem 32 počuti bolie.« »Ali imata tudi otroke?« sem vprašal gostitelja. »Imam jih, imam — in pomislite! Vsako leto enega! Čudite se? Nikarite se čuditi! Midva sva zelo srečna, dopisujeva si stalno in se imava rada kakor oni dan, ko sva bila v občinskem uradu in sva se zvezala pred pričami.« »Kdaj se je vaši ženi rodil mri otrok?« »Osemnajst mesecev po tem. ko sem ostavil Francijo. Drugi in tretji sta sledila po primernem preslr/ku.« Nekaj dni pozneie sva sedela z La-bretacheom pri zajtrku. Prinesli so pošto. Hlastno ie razpečatil pismo iz Marseilla, prečital ga in mi začel pripovedovati: »Veste kaj... veste kai... Dobil sem četrtega potomca. Moja dobra ženica! Kako skrbi za potomstvo tudi za moje odsotnosti! Poslušajte!« In je čital na glas: »... Sporočam ti. da si postal oče lepega, zdravega deteca. četrtega potomca tvojega imena. Živimo dobro, zadovoljno in srečno. Trgovina dobro uspeva. Ljubim te vsak dan bolj in želim, da se skoro premisliš in nas obiščeš...« »Kaj!?« ie vzkliknil gostitelj, »ali ni to divna ženica? Poslušajte, prijatelj! Vi se kmalu vrnete v Franciio. Prosim vas. ne pozabitr posetiti moje žene v Marsellu. kjer se itak izkrcate. Ne r>r73b'te tega! In poljubite jo nadesto mene!« Vsakega življenja je enkrat konec — tudi moje potovanje po Afriki se je končalo. Ostavil sem Madagaskar, zapeljive ženske ustnice, iz katerih sem srkal zlati med in afriški ogenj, in skozi Maroko in Alžir sem se vrnil v domovino. Izkrcal sem se v Marseillu, kjer sem seveda takoj posetil Labreta-chovo ženo. Bila je bolj majhne postave, črno-lasa, kakih trideset let. Juh! Solnce jo je bilo ožgalo. da je bila lepa in privlačna kakor kraljica pekla! Polt je imela mehko in gladko. Sprejela me }e zelo prijazno. Povedal sem. po kakšnem poslu sem prišel in da sem ji prinesel poljub od moža. Sprejela je vse. Ko so se srečale uoje ustnice z njenimi, sem se mahoma ustrašil niene prevelike ognjevitosti. Toda sčasoma sva se privadila in zamera ie izginila. Prišel sem še večkrat v goste. Vselej me je povabila na obed in po vsakem kosilu sem ji moral dati poljub, ki sem ji ga bil prinesel z Madagaskerja. Seveda ie bilo to čedalje bolj prisrčno in dvanajst mesecev do mojeu prihodu v MarseUle je javila gladkopolta Magali svojemu možu, da je postal petič oče. Pojasnila je tudi okolnosti. v katerih jo je doletela ta sreča. Labretache ie bil iznenaden. Poslal je za novorojenčka lep dar in je pisal: »To dete mi bo dvakrat milo. ker je obenem otrok ljubezni in prijateljstva!« Magali mi je s solznimi očmi pomolila pismo, naj ga prečitam. in je pripomnila: »Ali ni dober mož? Tako rada bi ga že videla!« Res. Labretache se ni varal, ko mi je govoril, da je zvestega srca in da ie ne bo nikoli pozabil. Najboljše, najtrpeiaejk Mto uajeenejie. Šport Ilirija : Primorje Drugo srečanje v jesenski sezoni. Na olimpijski dan, v nedeljo 16. t. m. se Ilirija in Primorje drugič v jesenski sezoni srečata na nogometnem polju, in sicer v tekmi za Olimpijski fond. Isti dan se vrše nogometne tekme za Olimpijski fond po vsej državi, pri nas tudi v Mariboru, Ceuu. in Ptuju. Ker ukine LNP z ozirom na namen prireditve vse zabrane in omejitve igranja, bo marsikateri klub mogel postaviti v nedeljo dosti močnejše moštvo kot razpolaga z njim za prvenstvene telane. Posebno velja to za ASK Primorje, ki bo moglo - ojačeno z Boljevičem. Zemlia-kom, Slamičem in Jančigajem — nastopiti proti Iliriji z mnogo boljšimi izgledi kot nedavno v prvenstveni tekmi in ki oo brez dvoma tudi napelo vse sile. da se Iliriji revanžira za zadnji rezultat ter io premaga Tekma, ki se vrši ob 15.30 na prostoru SK linije, bo privedla na prostoT pac rekordno število publike, ker ie pričakovati ne samo dobre, temveč tudi skrajno napete iSKot predigra se vrši ob 14. bazenska tekma med Ilirijo in kombiniranim ljubljanski m teamom ter razne lahkoatletske m težkoatletske tekme. __- Odbor za IX. olimpijado sporoča: Sta« fetni tek po Ljubljani odpade. Kolesarska dirka se vrši po objavljenem programu. — Vsaki skupini je prepuščeno, da nastopi v dresih ali -v promenadnih oblekah. — Kolo jahačev gre na čelu sprevoda. — V čelni skupini gredo le predsedmki ozit. namestniki osrednjih organizacij. — tenis igralci naj vzamejo po možnosti rakete; sicer dres ali dnevna obleka. — Sestanek v«eh najkasneje ob 10. na velesejmu. — Udeleženci naj se strogo ravnajo po na. vodilih rediteljev! Sprevod odide točno ob 11. s prostora! Podrobnosti jutri. Službene objave LNP. (Iz seje upr. odbora dne 30. sept. 1927). Za začasnega člana LNPa se sprejme SK Slivnica v Cerknici. - V poslovni odbor se kooptira namesto odstopivšega g. 1. Berganta g. Vekoslav Dolinar. - Soglasno s sklepi občnega zbora M. 0. v Celju dne 4 sept. se začasno opusti medkluDski oo-bor v Celiu, klubi celjskega okrožja LNF po se pozivajo, da se odslej v vseh zadevah obračajo direktno na LNP v Ljubljani. Za posamezne slučaje, v katerih potrebuje LNP neposrednega stika s klubi in igralci, se imenuje za poverjenika v Celju g. Janko Wagner, za njegovega namestnika g. Fr. Stoklas ter za poverjenika v Trbovljah član reviz. odboTa g. R. Oberlintner. SD Šoštanj se oprosti prvenstvenega tekmovanja v jesenski sezoni 1927. _ Novi naslovi klubov: SK Amater, Trbovlje, Loke 210, g. I. Keše: SK Slavija, Novi Vod-rr.at 44, p. Moste pri Ljubljani. — Naknadno se odobri ex praesiddo dovoljeno gostovanje igr. P. Zemljaka v moštvu ASK Pn-morja dne 18. sept. proti HASKu. — Dopis A?K Primorja z dne 25. sept. glede takojšnjega verificiranja igr. Zemljaka za vse tekme ASK Primorja se- odstopi v princi-pijelno rešitev JNSu. — Prijava SD Rapi-da z dne 26. sept. proti funkcilonarjema SK Železničar gg. J. Fischeriu in Safranu ter igi. Polaku Štefanu (Rapid) in Fran-gešu Ernestn (Železničar) v smislu §§ 37. kp. in 7. o p. JNSa se odstopi s potrebnimi direktivami MO v Mariboru v daljno poslovanje. — ASK Primorje in TSK Merkur se vnovič pozivata, da tekom 8 dni reagirata na poziv v objavah z dne 16. sept. glede povračila podsaveznih izkaznic igr. Marinič Alojzi i in Hardinka Franc. — Zavrne se protest ASK Primorja z dne 30. sept. proti določitvi termina 2. okt. za prv. tekmo Ilirija : Primorje ter se potrdi v celoti tozadevni skleo oosl. odbora, objavljen dne 1. t. m. — Z globo po Din 25 se kaznujejo po § 52. k p. z vporabo § 9. k. p., ker v raznih tekmah n-iso izročili sodniku predpisane postave doštva: I. SSK Maribor. A ti e tik SK, TSK Merkur, SK Jadran, ASK Prrmorje. SK Krakovo, ŽSK Hermes; dalie ASK Primorje radi pomanjkljive Te-diteljske službe dne 18. sept.; dalje SK Reka, ker ie postavil dne 18. sept. neprimernega stranskega sodnika. Obenem je upr. odbor sklenil za vsakokratni ponovni prestopek zvišati globo za Din 25. — Protest SK Svobode proti verificiranju prv. tekme Svoboda. Reka se odstopi v daljna poizvedovanja in v rešitev posl. odboru. (Iz seje posL odbora 12. X. 1927.) S pristankom obeh klubov in v sporazu. mu z Olimpijskim pododborom se odigra v nedeljo 16. t. m. ob 14.15 na igrišču SK Ilirije kot predigra prvenstvena tekma Hermes : Slavija. Prijateljska tekma Iliri* ja : Primorje za Olimpijski fond se prične ob 16. — Služba: pri blagajni gg. Kovač in Bačar, blagajnike in biljeterje postavi Olim pijski pododbor; rediteljstvo nadzira go» spod Kosec, sodelujoči 4 klubi pa postavijo vsak po 3 dobre reditelje; nastop reditelj, ske in blagajniške shižbe z ozirom na ha. žensko predigro, ki se prične ob 13.30, že ob 13. uri! Službujoči in reditelji z reditelj, skimi znaki, klubi so odgovorni za točno rediteljsko službo. — Prv. tekma Krakovo : Panonija, • določena na 16. t. m., se z ozirom na Olimpijski dan preloži na ka. snejši termin. — Dodatno k včerajšnji službeni objavi glede Olimpijskega dneva se dajejo klubom sledeča navodila: Zbrra« lišče za nogometna moštva, ki se udeleže manifestacijskega obhoda, je ob 10. na ve. lesejmu. Moštva morajo priti na zbirališče ob vsakem vremenu. Na razpolago bo var. na garderoba. Vsak ljubljanski klub je dol. žan udeležiti se obhoda z vsaj enim mo> štvom v dresi, dočim sodelujejo ostala moštva vsakega kluba v promenadni oble. ki. Opremljena nogometna moštva morajo prinesti s seboj po eno žogo. Izrečno se opozarjajo klubi, da je treba opremiti mo. štva z dobro ohranjeno in čisto dreso; pod sweater se priporoča obleči toplo perilo. Obutev: promenadni čevlji in visoke no» gavice (dokolenice). — Klubi so odgovor, ni za točen in reden nastop svojih moštev. Vsak klub mora določiti za svojo nogo. metno skupino po enega odbornika za re» ditelja na zbirališču. Kot službujoča od. bornika LNP radi ureditve nogometne skupine za obhod se delegirata gg. ček in Bajec. — Z današnjim dnem se ukine sklep redne gl. skupščine LNP z dne 18. VIII. glede obdavčenja prestopa posamez. nih igralcev iz kluba v klub s 100 Din oz. 50 Din v korist poškodbenega fonda, ker redna glavna skupščina saveza dne 9. t. m. tega sklepa ni potrdila. — (Nadaljevanje sledi.) Tajnik II. Olimpijski dan v Ptuju Na sestanku zastopnikov vseh športnih organizacij v Ptuju dne 10. t. m. je bil sklenjen za olimpijski dan dne 16. t. m. v Ptuju sledeči program: Ob 11.15 maniiestacijski sprevod iz igrišča SK Ptuja po sledečih ulicah: Na Pristanu, Vošnjakova ulica. Hrvatski trg, Muršičeva, Cafova ulica, Prešernova ulica, Slov. trg, Slomškova ulica. Srbski trg, Trstenjakova ulica. Panonska ulica, Florjanski trg, Krempljeva ulica, Minorit-ski trg, in nazai na igrišče. V sprevodu korakajo klubi v sledečem redu: 1. Odborniki klubov, 2. Slov. tenis klub Ptuj, 3. Hazena Ptuj, 4. Lahkoatleti SK Ptuj, 5. Hazena družina Mura in rezerva Mure v Ptuju, 6. Dijaški sportaši Ptuj, 7. Nogometaši S.K. P.. 8. Zimski športniki s smučarji, 9. Voi. športna reprezentanca garnixije v Ptuju. 10. Delavsko kol. društvo Ptuj. 11. Kolesarska sekcija S.K. P., 12. Kol. društvo »Zvonček«, 13. Motorna sekcija S.K. P., 14. Avtomobilisti. Ob 14. popoldne se vrše tekme: Hazena Ptuj - Mura. Nogometna tekma S.K. Ptuj — rezerva SSK. Maribor. Lahkoatletski miting, kolesarska dirka Sv. Vid - igrišče S.K. Ptuj. Na jubilejni medklubski kolesarski dirki, ki se ie vršila v nedeljo dne 9. t. m. na progi Ljubljana - Vransko in nazaj (km IGO), so bili doseženi sledeči rezultati: 1. Šolar loso, (kol. Ilirija) 3.33:42; 2. Peršin Makso (kol. II.) 3.33:42.2 : 3. Kosmatin Ivan (ASK Primorje) 3.33:42.4: 4. Zanoškar Srečko (P-): 5. Kosmina Alojz (P.); 6. Abulnar Josip (Sava); 7. Gjorgievič Fran (Sava): 8. Prodan Edo (Sava). V iunior-ski skupini je zmagal Ivan Goltes. član kol. Ilirije v času 3.37:14. Drugo in tretje mesto sta zasedla Anton Petrovčič (Zaria) in Stane Stepančič (Sava). Dirki je prisostvovalo številno občinstvo, ki se ie pa žal premalo oziralo na odredbe rediteljev ter iS po prihodu prve skupine navalilo na cesto. Sicer je dirka potekla v redu in brez nezgode. Pri dirki so bili navzoči bivši člani »Kluba slov. biciklistov Ljubljana 1887«, med njimi tudi prvi klubov predsednik g. dT. Vinko Gregorčič. Avto s filmskim operaterjem je zelo oviral dirkače pri fi-nisliu, vsled česar ie prišlo do protesta ASK Primorja, ki ie bil pa zavrnien. Zmagovalec Šolar si ie priboril krasen iubilejni pokal. Mura, član LPP>a. Mura iz Murske So. bote je bil, kakor poročajo zagrebške «No» vosti» sprejet za rednega člana plivačkega podsaveza, ki je dobi' s tem četrtega člana. Odbor BHPsa je poda! demisijo. V pod savezu so vladale že dalj časa nevzdržne razmere. Poziv vsem smučarjem! Pozivamo vse smučarje vseh ljubljanskih klubov, da se udeleže v nedeljo prireditev olimpijskega dne, osobito pa manifestacijskega obhoda, po možnosti v dresih in s smučmi. Isto ve. lja tudi za smučarke in naraščaj Smučarji, zavedajte se, da mi prvi potrebujemo pod. poro za zimsko olimpijado v Švici in njo. ramo storiti vse. da omogočimo pohod na. še vrste na olimpijado, ki bo pod vod. stvom Norvežana ing. Hanssena dobro pripravljena! Odzovite se vsi našemu po. zivu! — Jugoslovenski zimskosportni savez. Koturaški savez SHS, Pododbor Ljub« Ijana poživlja vse dirkače, da se polno« številno udeleže medklubske olimpijske dirke, dsne 16. t. m. na progi Ljubljana« Vrhnika.Ljubljana. Start in cilj na Ale» ksandrovi cesti. Dirkači se morajo javiti vodstvu dirke točno ob 7.30. (Narodni dom — podpritličje). Službeno iz LLAP. Vsi klubi se pozi. vajo, da se udeleže v nedeljo dopoldan« skega olimpijskega sprevoda. Zbirališče je na velesejemskem prostoru Čas ie razviden iz oglasov olimpijskega odbora. Popoldne se vrše, na igrišču Ilirije nekatere lahko, atletske točke (4 X 100 m ter po ena toč. ka meta in skoka). Pozivata se SK Ilirija in ASK Primorje. da stavita v poštev pri. hajajoče najboljše atlete na razpolago. V slučaju neizpolnjevanja se bo nastopilo z vso strogostjo. — V interesu klubov je, da postavita res najboljše atlete, da bo občin« stvo imelo priliko videti napredek in zmo= žnosti naše lahke atletike. SK Ilirija (težkoatletska sekcija). Član« stvo se opozarja, da se vrše redni treningi sekcije vsak torek in četrtek od 18.30 do 19.30 v kleti kavarne «Evropa». Istočasno se sprejemajo novi člani, ki se zanimajo za dviganje, rokoborbo in boks. Boksanje bo vodil priznani veščak g. Bruno Vavpo. tič. — Načelnik. ASK Primorje (hazenska sekcija). Po. zivam vse hazenašice, da se udeležijo ne« deljskega manifestacijskega obhoda po me. stu. Obleka civilna. Udeležba obvezna. — Zbirališče ob 10.30 na velesejemskem pro« štoru. — Načelnik. ASK Primorje (plavalna sekcija). Po. zivam vse članice in člane plavalne sekcije, da se brezpogojno udeležijo nedeljskega manifestacijskega obhoda po mestu. Oble* ka civilna. Zbirališče točno ob 10.30 na ve« lesejmskem prostoru,- — Predsednik. ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes v petek naj pridejo med 17.30 in 18.30 v klubski lokal (Masarykova 1) sledeči igral« ci: Lušan, Ravnikar,- Daneu, Turel, Wisiak, Mrdjan, Glavič II. v svrho sprejema opre« me. — Načelnik. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes, v petek, ob 18.30 sestanek v klub. skem lokalu. Razgovor o udeležbi in so« delovanju na olimpijskem dnevu. Prist ii' cs ed tega naj"enejši LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Selenburgova ulica šte* 6 1. J9 i letetun št. GlOVANi BOCCACCIO: ' DEKAMERON Prevel Dr. ANDREJ BUDAL I. knjiga. BroS. Din 56—, platno Din 72-—, luksuzna iz- daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100 — z ilustracijami. II. knjiga. Broš. Din 56—, platno Din 72-— luksuzna iz- daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100-— z ilustracijami. III. knjiga. Broš. Din 56-—. platno Din 72-—, luksuzna izdaja na boljšem papirju, polfranc. vez. Din 1C0-— /. ilustracijami. Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zadruge v Ltubljanl, Prešernova ul. 54. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest da je dne 30. sept. 1927 po kraiki bolezni preminula dobra nam mamica, gospa H?lenii Čonč roj. Drame Lahna ji bodi žemljica: Jerčin, dne 30. septembra 1927. Žalujoči ostali: Josip Čonč, orožnik; — Leopold, Martin in Anton Čonč, posestniki. Dva železninaria 10. 10 spretna, ki se razumeta na aranžiranje izložb ===== sprejmem. == Natančne ponudbe z zahtevkom p ače na ogl. odd. „Ju'ra" pod značko „Verzirana mnf«. Ljubljanska kreditna banka Delniška glavnica Din &0,000.000 — Rezervni zaklad okoli Din 1OOOO.OO0-— CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE) Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad< fllovo mesto, Prevalje, Ptuj, Hakek, Sarajevo. Slovenjgradea, Šalit. Trst. Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon štev. 261, 413, 502 503 in 504. se priporoča za wse ¥ bančno stroko spadajoče posle. «JUTRO» št. 24? 8 Petek 14. X. 1927 Frigid: Tragedija o kosilu Jurist Matija Žarn je stal na vogalu ln .e čakal. Solnce je sijalo in sneg se je topil. Mokrota v črevljih, ki se je bi'a ogrela med hojo, se je polagoma preiila v srbeč mraz. Oglasili so se opoldanski zvonovi in po ulicah so se usuli ljudje. Drevili so mimo Žarna in so se zadevali obenj, ki *c je tiščal zidu in se ni rad genil s svojega prijetnega, suhega mesta. Skozi vrata prodajalne, ki je stal pred njo, je stopil na cesto gospod menda šef, si z gesto popravil prečo, se mehko pokril in udobno zapel suknjo — vse prav tako važno, kakor da bi kak velik bankovec zaklepal v blagajno — potem se je poklonil na več strani in z glasom, ki je v nJem že cmokala slast nad obedom, voščil dober tek. Potem se je množica redčila bolj in bolj; Žarnu je naglo tolklo srce n slina mu je polnila usta, še je čakal in iskal z očmi, a s sleherno minuto mu je rastel strah: ne bo ga; ne bo znanca, ki bi se upal stopiti k njemu in mu šepniti: daj — čisto malo je treba — jedel bi rad. Nazadnje je upanje ugasnilo in Matija se je napotil po ulici kar tja v en dan. Gredoč se je ustavil pred izložbo, da se ogleda v steklu. Močno se je bil spremenil v teh poslednjih gladnih dneh. Pred mesecem dni je bil zimsko suknjo slekel v zastavljalnici. Tenki suknjič je bil zmečkan in povaljan — zadnje noči je kar oblečen spal — sraj- ca je bila umazana in na prsih razcefra-na. Lasje so se v gostem šopu drgnili ob ovratnik. Obraz je bil čisto majčken, ves vase je lezel, bel je bil in črno obrobljen; po štriečih kosteh ie skozi kožo strašila mrtvaška lobanja, nos pa — šele sedaj je opazil, da je v oknu polno moke, riža, sira in mesa — njegov nos je gledal iz moke in riža in je bil slok, koščen in dolg, nenavadno dolg. »Z dolgim nosom pojdeš iz življenja, Matija,« se je grenko nasmeunil samemu sebi in je krenil dalje. Kdor je kakor Matija Žarn živel komaj dvajset let, ni veliko živel. Nič ni živel prav za prav. Otrok se rodi v dom kakor v ris. ki so včasi lahkoverni ljudje ob polnočni ^ri vanj hodili čakat čudežne izpolnitve. Mati in dete pleteta ris s srcem, z molit/ijo, s hrepenenji, dete raste v njem in veruje, ljubi, hrepeni, čaka. Potem pa pride zlodej-življenje in vse razdre: moiitev hrepenenje, ljubezen in mahoma stoji človek sam in gol sredi sveta. Tistikrat se odloči vse: morda zaživiš, morda si mrtev na vekomaj. Matiji Žarnu je bilo dvajset let, pa je živel šele tretji dan. Pred tremi dnevi zvečer mu je v njegovi tihi, vlažni izbi odbila ona velika ura. Lažai je pod lahko odejo in si je s sapo grel roke, zraven pa je računal svoj naslednji dan. Iskal je z misliio, kje bi se še daio kaj odnesti — vse knjige in kravate je bil razprodal, vse srajce pa je bil zastavil. Ko ni nič našel, se je obrnil na drugo stran in si je šepnil v tolažbo, da bi zadremal brez skrbi: »E, se že jutri zasuče kako«. Tedaj pa se je oglasilo v njem s tako močjo, da si ni mogel utajiti: »Lažeš, Matija, nikamor se ne zasuče!« Nasmehnil se je, da bi pregnal to nespametno misel, pa ie misel pregnala nasmeh, oči so bridko zasijale v temo in so v hipnem skelečern prividu spregledale vse do dna. Matija Žarn ni imel kdo ve kaj svetlih otroških let; pa tudi pregrenka niso bila — kakor sploh nobena otroška lota niso. Za mater, ki je umrla na porodu, mu je bila deset let starejša, nekoliko jetična sestra, oče pa je bil star, revmatičen nadušljiv penzionist. Gugala se je zibka sredi prazne, nikoii kuriene sobe, gugal se je oče v dolgočasju in praznoti, plešast in droban kakor novorojenček. sestra-otrok je gospodinjiti tiha, bela, mrtvecu podobna in vse » izbi je bil tiho kakor uspavanka in mrzlo kakor grob. Legalo je ,ia zibko, lezlo je v nebogljeno telesce, krivilo je ude in kremžilo lica. vpijajo se je v mozeg in kri, dušilo in davilo je, srčece v mokrih, nesnažnih plenicah pa ni nehalo biti. Matija je rastel kakor živ, ne-odoljiv protest zoper vsa bremena, zlezel je iz zibke, se sprehodil po izbi. šel na cesto, v šolo — in glejte: za njegovim nelepim licem v njegovi smešni, oglati lobanji so odkrili talent. Našel se je dober človek, ki mu je ravnal pot. Matija ie bil neveden otrok, vesele na-de so se mu smejale v srcu, ves razigran je stopal za svojim ščinkavcem in nič ni razumel stvari sveta. Ne z dušo ne s hrbtiščem se ni klanjal in je bil hvaležen samo, kakor je roža solncu in zemlji hvaležna, da raste. In tako se je zgodilo, da je dobrota lepega dne usahnila in da se je nad njegovim življenjem zgrnilo nekaj kakor mrzel večer, ko otrok čaka matere, ki je šla v krčmo iskat očeta, in sta petrolejka in ognjišče dogorela. Matija se je s sapo grel pod odejo, računal je svoje življenje in je sprevidel, kako je na vsem svetu gol in sam. Le starikava, za stanarino natančna gospodinja je v kuhinji pri sveči pletla nogavice in migala z brezzobo čeljustjo, v dalji pa se je gugal revmatični penzi-ionist in je umirala sušična sestra. Tisti večer so vse otroške sanje zbežale iz mozga in prvikrat je z vsemi sokovi svojega bednega telesa začutil bližino življenja, trdega, golega, resničnega in prvikrat je okusil sladko-grenko slast, živeti in biti tako brez vsega. Matija je taval po ulicah; že tretji dan je šla ura v popoldan pa je bil še tešč. Gladen človek je sebi in vsemu dober in blizu sebe, svoj sesušeni život, slabotne utripe svojega srca, nabrekle žile na bledih rokah — vse to ljubi s čisto ljubeznijo in s strahom, da bo vse to jutri, pojutrišnjem umrlo — s takšno ljubeznijo in strahom sloni dekle ob smrtni postelji svojega ljubimca. Tako je Matija ljubil vse stvari: tlak, ki je truden hodil po njem. sneg, ki se mu je topi! pod raztrganimi črevlji, hiše. z dobrim opoldanskim solncem oblite, in neznane ljudi, ki so smejoč se hodili mimo in bodo še dolgo živeli. Matija je taval po ulicah in je prišel do mostu, ustavil se je in se je naslonil ob kamenito ograjo. Človeku, ki ima tako težke noge. dobro de, če se prisloni kam in si oddahne. Na reki je sijalo solnce in bila je kakor mehka, svetla, rahlo zibajoča se postelj, ki se sama odgrinja in vabi. Matiia se je nasmehnil. Nekoč je kakor danes brez cilja postopal po mestu, samo sit je bil tedaj in užaljen — v dno srca užaljen, kakor je pač lahko človek, ki je sit. Pri-blodil je tedaj do mostu in se je sklonil nad reko, ki je prav kakor danes sijala v solncu in vabila. Sklonil se je, s sovražnim srcem se je domislil sveta in doma in v mozeg je zaglodala misel, da bi legel v to svetlo pernico in bi se vsem maščeval — o, kako samoljuben. kako poln napuha je bil tisto uro: on, Matija Žarn, bi se s svojo smrtjo vsem maščeval! — Kakor miš vrv. ki je na nji visel človek med nebom in zemljo, je misel zaglodala in je zbežala, prestrašena sama nad seboj. Matija pa, veliki vlatija Žarn je stopil z mostu in se je vrnil v svoje malo življenje. Takrat je bil sit. Danes pa ni bilo žal misli v njegovem srcu. Slonel je tam sam vase potopljen, reka in vse je nekam daleč izginilo, prazen, gluh prostor se je zgrnil okrog njega, samo ure so tekle: tik-tak — prav natanko jih ie razločil — in od nekod so klicali glasovi; oče je bil, sestra in še nekdo. Žbiral se je, da bi jim zamahnil v pozdrav, smehljal se ie in prosil: »Naj ne bo zamere — glejte, ne morem —« (Konec prihodnjič.) Naročila- tn, vsa- dopcM-. ticoiojc, nudiA, oglasov, poslati- na, OgLasru, od, dtUk -Jutra,' hubl^uui, VnJtnunta-TeL št. Vst, pnslojbui* ji. vpada, 11 oouiAm, z aztrocilim,, -c+r s*, oglasu prxobalo. Čfkovtu- rcLGUAs pofUd. Lra,-•vilmc* [juhijOJiaJt ttfjz JLalL oglcusL, hs, jLu tujo u posrvd&ualsi*- uv roaj&L ru, ruisnvLt, občuLstoa,. vsaka, btsfda, <50 pas-.—Naj ■ nuznjJb zsLojak. Vin, 5-. Pristojbina, za, šifro Din, 3- __, —,—•, lamopo ganem in rasniai napravami, po usdai ceni pr*da M. Kramar, Kamnik. 32806 Knji&e »Slovana« Maik 188»., Številk. »., faMka. Kajfaraa Scfcirent-atr, LJubljana. M505 Šivilje za dežnike sprejme tovarna Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo 19. 32776 Učenca za slaščičarsko obrt, s prakso, sprejmem. Ponudbe na upravo »Jutra« Marbor — pod »Praksa«. 32824 M 'M!'"'i Učenke sprejmemo v tvaruici dam-skega perila. Peter Pire in Co., Guljava, Moste 25 32744 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu, ako se zglaee v birou Ekonomije, Beograd, Visana 11 32817 Pletiljo 1« popolnoma izurjeno. — sprejmem pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. »2636 Pomočnika •amo boljšega takoj -sprejmem v veletrgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom, ki je zmoten potovati ter zna s strankami občevati takoj »prejmem Ponudbe je po-siati do 20. t. m. nu oglas, ni odd. »Jutra« pod »Agi-len« 12«. 82612 Učenke •prejme tvornica damske-ga perila Peter Pire in Co., Moste pri Ljubljani 25. 32764 Delavko za knjigoveznico fkarto-nažo) ?prejm«m takoj. Naslov v oglasnem odd. »Ju-tr«a. 32775 Zastopnike(ce) pro*i rioki proviziji — sr-pjrru-m. Ponudbe po-1 »Dr-.msko perilo« na oela. odd. »Jutra«. 02763 Več krojaških pomočnikov za -Telo n3 dom sprejmem. Na 'ov v og'a«. oddelku »Jutra«. 32816 Cevli. prikrojevalca z -'-rnjih delo. za fino in -.>-n ?poaol«!ih ter v l of- liki stroki Po-r • * - prilogo svedrth in r- upravo hotela — »"intrn'«. Sarajevo. 32658 Kroj. pomočnika za velika dela sprejme takoj Anton 2igon, krojaški mojster. Rožna dolina pri Ljubljani. 32819 Briv. pomočnika Slovenca, mladega ki zna dobro ter hitro delati, tudi »bubi«. sprejmem r stalno službo. Naslov ogl. odd. »Jutra« Fina šivilja samo za p«riIo. gre iivat u dom, tud! izven mesta. Nul«v v oglasnem odd. »Jutra«. 82780 Zastopnice sprejmem za higijenični — predmet. Obisk privatnik strank. Dober zaslužek. Slava Gril, Rimska 2, prit. desno. S2795 Za službo se priporoča vesten mož, reduciran poduradnik, brez penzlje, samec in neoporečen. Sprejme pomožno pisarniško službo. skladiščnika, nadziratelja. in-kasanta itd. Je poznavalec naših planin, vseh potov ter muzikaličen. Kdor bi potreboval vestnega moža, naj pošlje svoj ceaj. naslov pod »Hvaležna moč« na oglasni odd. »Jutra«. 32656 Mladenič močan išče službo tluge, skladiščnega delavca ali kaj stičnega Pismene ponudbe na oglasni od<1ei*k »Jutra« pod »Pošten 17« 325"« Učenka k se je učila 1 in poi leta v trgovini, poštena in pridna. želi nadaljevanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »November«. 32770 Bivši orožnik vesten in zanesljiv, želi — službe paznika, gozdnega ali lovskega čuvaja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32769 Prodajalka z večletno prakso. izvež-bana manufakturne. modne in konfekcijske stroke, — želi premeniti službo. — Zmožna je tudi za blagaj-ničarko. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Zelo do bra prodajalka«. Šafar dolgoletnimi izpričevali, oženjen, ki se d.bre razume na vinogradništva, ea- djerejo in tudi poljedelstvo, žeti stalne službe za takoj ali pozneje. Naslov A. Ki-sovar. hmeljarna. Sošstanj. 32351 Dekle pridno in pošteno, išče — službe. Vajeno je kuhanja in vsega. Gre v Ljubljano ali izven Ljubljane, tudi na gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32798 Gospodična vajena otrok, ročnega d»-la, šivanja in drugih del, želi službe, — Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod — »Zanesljiva 22«. 32822 Prodnega peska dobavo 50 G.1 razpisujemo. Ponudbe je vložiti do 21. t. m. Pojasnila pri Direkciji državnega rudnika Za-bukovca, p. Griže. 32765 Pletilni stroj ploskovni (Flachstrickma-schin«), 6/40 in 6/70, kupim. Ponudbe pod »Gorenj- na oglasni odd. »Ju-32805 Inštruktorja Irancožčine sprejmem za — gimnazijca. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32709 Francoščino poučujem. Pojasnila od i2. do S Naslov v oglas odd. »Jutra« Mis Farler angleške ure. Dvorakova 8. m. 32779 Moško obleko črno, in sukno zelo poceni prodam Naslov v oglasnem odd »Jutra« 32746 Stroj za rezanje vsakovrstnega usnja, dobro ohranjen, — na nožni pogon, prodam po jako nizki ceni. Jamčim. da je v delazmožnem stanju Poizvedbe v ogl. odd. »Jutra« 32701 Pletilni stroj nov — Wedermann 8/80, na 8 ključev (Achtschloss), s 4nitnimi vodUci, z brezštevilnimi norci, zelo poceni na prodaj. Kristan — Zapuže — Lesce. 82761 Podložnlke za postelje na vzmetih, sijajen nov izum, ki vzdrži 50 let, izdeluje in razpošilja Martin Šuštar, mehanik v Vel. Lašni št. 2, p. Kamnik. Vzmeti so pritrjeni spodaj in zgoraj na laane železne volance. Brez vrvic. — Prožnost večja kakor pri vseh dosedaj — sestavljenih. 32786 Spalnico moderno, z mrežami, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32778 Steklene demijone okoli 50 litrov, ugodno nrodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 32803 Velike kadi ugodno prodam. Na&lov ocrlasnem odd. »Jutra«. — 32804 Živega apna dobavo 1 ragon razpisujemo. Ponudbe jc vložiti do 25. t. m. Pojasnla pri Direkciji državnega rudnika Zahukovca p. Griže. 82767 Službo b!aeajničarke želim. Sem že 7 let v eni rfužbi. — Naslov v oglasnem odd. — »Jntra«. 82677 Prodajalka dobro iturjena v trgovini moSanim blagom, želi — službo. Našlo v oglasnem odd. »Jutra«. 82578 Rezanega lesa dobavo 80 m" razpisujemo Ponudbe je vložiti do 21. t. u. Pojaaaila pri Direkciji državne?* rudnika Za-bukovca. p. Griže. 32766 Spalnico noro ali v dobrem stanju. z žimnicaai. kupim proti mesečnemu odplačilu. Sem •talno nameščen drž uslužbenec. Ponudbe na oclasni odd. »Jutra« pod »Siffiir-noet 91«. 32791 Ogledalo dobro ohranjeno, veliko, stoječe, kupim. Ponudbe pod »Salonsko ogledalo« — na oglasni oddelek »Jutra« 32799 Sobo strogo separirano, v sredini mesta, za takoj, pri boljši družini, želi veletr-govec Cenjene ponudbe — prosim na oglasni od. »Jutra« pod šifro: »4krat tedensko v Ljubljani«. 32815 Dijakinjo sprejmem v sredini mesta na hrano in stanovanje za 650 Din. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32787 Orehova jedrca lepo, zdravo, letoSnje blago, kupite najceneje pri — Sever in Komp., Ljubljana. 32807 Sobo prazno ali opremljeno, posebnim vhodom. oddam takoj v blžini tehnične — srednje Šole. Naslov oglasnem odd »Jutra«. — 32757-a Sobo s strogo separiranim vhodom želim za takoj v okolici od glavnega kolodvora do glavne poŠte. — Ponudbe pod naslovom »Lesni trgovec« na oglasni oddel. »Jutra«. 32748 Sostanovalko sprejmem v lepo zračno sobo. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. Opremljeno sobo in prijazno takoj oddam gospodični. Naslov ▼ oglas odd. »Jutra«. 32657 Krasne sobe oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32425 Gospodična želi prazno sobo v sredini mesta. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zmerna cena«. 32760 Opremljeno sobo posebnim vhodom želi jpod. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Soliden 84«. 32784 Sostanovalko sprejme starejša gospa. — Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32777 Zakonski par brez otrok, ves dan odsoten, želi opremljeao sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V sredini mesta«. 32774 Opremljeno sobo oddam takoj solidnemu — gospodu. Naslov v oglasn. odd. »Jutra«. 32821 Opremljeno sobo lepo, zračno, z razgledom na cesto, parketirano, oddam. Gosposvetska cesta 12, I. nadstr. 32818 Opremljeni sobi lepi. oddam zakonskemu paru ali dobro situiranemu trgovcu. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. Na stanovanje prejmem 2 sostanovalki z aH brez zajtrka. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 32790 Prazno sobo lepo, s posebnim vhodom, v sredini mesta, želita dve solidni gospodični, ki sta ves dan odsotni — za takoj ali s 1. decembrom. — Plačata dobro. Cen j. dopise pod »Centrum« na oglasni odd. »Jutra«. 32792 Prazno sobo zračno, svetlo, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, takoj oddam v bližini U. realne gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32800 V novi hiši oddam sobo in kuhinjo brez štedilnika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32802 Lepo sobo elegantno, solnčnato, s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, nasproti sodišču, oddam dvema boljšima gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32796 Hiša novo zidana, • trgovskim lokalom in »tanovanjem, po nizki ceni ea prodaj ali v najem Naslov: županstvo Rajhenburg 32751 Trgovsko hišo na prometnem kraju na Gorenjskem oddam v najem nvent. tudi prodam — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Eksistenca zagotovljena 156.« 82714 Malo posestvo s hišo in hlevom, priMiž no 2 orala zemlje, v i legi. ugodno za upokojen proda Zor, Sp. Poljčane št. 37. Trgovski lokal z dvoje izložbenih okenj, s stanovanjem, vodovodom in elektriko v hiši oddam takoj v najem. Aleševčeva alica 30, Ljubljana VII. 32277 Stanovanje obstoječe iz 3 »ob m pntt« klin, želim za november ali pozneje v bližini dolenjskega kolodvora. Tozadevne ponudbe je rt>o-slati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stran ka 405«. 82405 Mansardo okusno opremljeno za dve osebi, poseben vodovod na hodniku, električna razsvetljavo, v novi hiši, takoj oddam. Silvester škerlj, >Stan in dom«, ob Tržaški cesti. 32781 Efektna loterija Prost. ga-s. društva v Krškem preloži žrebanje na mesec junij 1928. 32783 Gospodična srednjih let. plemenitega srca, pridnih rok, želi resnega znanja s starejšim gospodom dobrega srca. Prednost imajo državni uslužbenci osobito železn. Tajnost strogo zajamčena. Ponudbe s točnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Vetraj-na iskrenost št. 7129«. 32778 Ali je še katero bitje ki bi resno ljubilo in olajševalo dekliški tripljaj — srca. Prednost imajo železničarji, orožniki in finan-earji. Dopise pod značko: »Zora, Biserka, Frida, Ma-ga« na oglasni oadelek »Jutra«. Tajno zajamčeno. 32811 Vsakovrstne informacije iz Vojvodine — gospodarske, trgovske, juridične, najtočnejše, najzanesljivejše daje pravnik Slovenec s prvoklasnimi zvezami brezplačno proti plačilu samo efektivnih stroškov. Subotiča, Poštanski fah 74. Za odgovor priložiti 10 Din. Katera damica izobražena, mlada, simpatična, bi hotela tolažiti duševno potrtega, premožnega gospoda? Ponudbe » pravim naslovom na oglasni odd. »Jutra« pod »Eks-pres«. 32789 Gospa iz Šiške, ki želi sobo za modni' salon, naj se zglasl Stari trg 17, II. nadstr. 32788 Doberman krasen eksemplar. z rodovnikom, 17 mes. star, ugodno naprodaj. Naslov v oglas. odd. »Jutra« 32635 Pes velik, rjav. se je zatekel k Ivanu Magistru v Zg. Gameljnah 18 Gostilna. 32782 Zlato zapestnico sem izgubila pred zastav, ljalnico včeraj ob 3. uri popoldne. Najditelj je dobro znan, ker je bil od zanesljive osebe opažen. Pozivam ga, da isto takoj odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 82801 Javna zahvalaJ Podpisani tem potom vsakomur priporočam „Jadransko zavarovalno družbo v Ljubljani*, katera mL je na eno plačano v remi jo za življensko zavarovanje moje soproge celoten zavarovalni znesek izplačala. Lezec pri Celju, dne 4. oktobra 1927. Jvan ^[ajdič m. d. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA d. d. v Ljubljani najnanja, da je začela dne 10. oktobra 1927 poslovati niena podružnica v Kranju poleg hotela »Stara pošta" ki izvršuje vse vrste bančnih poslov naikula ntnejše. lompanjona zss stavbene m zars vo v BEOGRAU išče strokovnjak s kapitalom in najboljšimi zvezami pri stavbenih podjetjih. Interesenti s kompletno strojno delavnico nai se obrnem na »ALOMA«, oglasni i reklamni za- vnd Beograd Kolančeva 7. JUNIPER it ie eno francosko žganie z brinievim ekstrakiom ie najboljše sredstvo proti levmatizmu glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji in Ugovini. Glavna zaloga : Vitomir Dofinšek Trgovci zahtevajte Agentura ,,Juniper(> engros cene. Celje, Gosposka ulica št. 26. vo vinsko klet otvarjava na Krekovem trgu št 10 v soboto, dne i& oktobra Toč^a bova lastna da!matinska vina ono 11 D n, belo in rudeče po 12 Din Vljudno vabiva občinstvo, da poizkusi novo kap jico. Točila bova tudi dalmatinsko žganje' roiinov.c po 40 Din lit r. Vljud o v.b t. Brata Nlnič. ln pisarno i električao " -razsvetljavo oddam t 1 novembrom Pojasnila ? oglas. odd. »Jutra«. 32CJ6 Radio aparat vzamem v posojilo za doto 4 meeecev proti primerni odškodnini. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Dobro stanje«. 32814 Trgovino manjšo, manufakturnc. s krojaškim potrebščinami, na deželi, v prijetnem kraju na Gorenjskem, prodam ugodno. Pripravno za krojače ali šivilje! Ponudbe na oglasni oddelek »Julra« pod »Trgovina 30.000«. — 82762 Pisarniški lokal event. s skladiščem ali — brez, za tehnično podjetje v pritličju ali I. nadstropju. želim r sredini mesta ali bližini glav. kolodvora za 1. november. Ponudbe na oglasni odddelek •Jutra« pod »Tehnična«. 32669 oruzo v storžih dobite najceneje pri Sospodsrsk! mi v Ljubljani, ali že vpeljano modno trgovino v naj-prometnejših ulicah L ubljane kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek „Jutra" pod »Spedialna trgovina". io?26 Šivalni stroji 1 izborns konstrukcija in elegantna izvriitev iz laitne tovarne. 15 letna garancija. tzenje se poučuje pri nakupu brezplačno Pisalni stroji «Adler». K nesa iz prvih tovarn .Durkopp. «Kayser», «Styria» «Waffenrad. (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v zalogi, fosamezni deli kole~ io šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki zastonj in Franko 32/L Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Naznanilo. P n. občnstvu nažnaniava, da bova prevzela dne 15. ontobra od gos j. Trink hotel „ J ADR AN" v Radečah pri Zidanem mestu. Za p i ujoče občinstvo priporočava prvovrstno opremliet e sob? po zmrrn h cenah Kopališče v hiši. Cen . posije bod.> s prvovrstno kuhinjo in pristnimi dolerrsk mi in š'ajer k rni vini, najbolje pcstreže-ii. Za obilen obi-k s: nnooročata M :ka Rogelj in sin. 1. 73- Ursjvje dr. Izdaj* M Konzorcij cjutro* Adolf Ribniku. Z« Narodno tiskarno dd. kot tukarnarja Fran Jezcršek. Za inseraml deJ jc odgovorcc Aiojzlj Novak. Vsi v Ljubljani.