r mkm ' m imm ifl m ".mm zli Je vX 1 s| PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO - KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASU RIT - RENT-A-CAR r~f \ Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. RENT - A - CAR * najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor 1 OOOkg) * avtovleka ____1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 HRUŠI ^ A-S DOMŽALE IONI>/A m 1 V# Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES ^ ii< >rsj i>vx ZASAVCA izdaja Zusavc d.o.o I l|fi/av..||vvhSavL V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko. c ■Robert HalzBr, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger in! V. d. davne m odgovorne urednice: l.niJBa Polanc. Pomočnik glavne in odgovor ne urednic vvvvi-l-IKPivPuiSliCrcilfif*,-. Uredniški odbor; Amta Cesar (Društveno. Upokojenska). Rado Felc (Fračkar i|c). Mi t lu/ina (Reportaže). '.•.•.■.•.■.■ove.,e.ve.,.,.:.p,.ve. ..'.ŠJtv.v.v.v.ve.v.v.ve.veee.ee.-.-e.v.Vvee-ve.v.v.v.v.v (Kronično, /tinrarno). Manc Merbucl, S:^S:vri,R............................. ............ štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. ' (|7|,Vrs7i f/Pdlm mJn|.”M,ni-nstva sisasK£SS^:5V ESSL-cs.jiČBičSiit;:"” urednika ponatis člankov m dovoljen. Rezultati volitev v DZ Sto let fotografske obrti VVeissovih Predvolilne obljube Zlatosrebrni gostinci Poslanske Začarani krog hrastniškega zdravstva Nove orgle "KRALJEVSKI" instrument Likof L,xl„r«ir: 11 m j REZULTATI glasovanja v DRŽAVNI ZBOR Zagorje Št. irlasnv % Ime liste Ime in nriimek kan. 1324 12,89 SLS Janez Škrinjar 6300 61,31 LDS Dr. Janez Drnovšek 94 0,91 DeSUS Rafael Žagar 124 1,21 DS Roman Perklič 32 0,31 LS Alis Turk 15 0,15 RZS RS Branko Albreht 125 1,22 ZELENI Maijan Skok 690 6,72 SDSS Dragica Jazbec 22 0,21 NSD Avgust Gabrijel 34 0,33 ZA Milena Podobnik 12 0,12 SND Bogomir Vrabl 48 0,47 SOPS Viljem Pšeničny 502 4,89 ZLSD Nataša Lipovšek 19 0,18 KSU Rajko Trajkov Trajčo 730 7,10 SKD Sašo Anžur 190 1,85 SNS Stanko Radanovič 6 0,06 SED Marija Miklič 8 0,08 SFZZP Mihaela Rota Trbovlje Št. glasov % Ime liste Ime in nriimek kan. 881 8,40 SLS Marko Kastelic 5187 49,45 LDS Dr. Janez Drnovšek 169 1,61 DeSUS Franc Jan 107 1,02 DS Marjan Ramšak 26 0,25 LS Dominik Kužnik 23 0,22 RZS RS Matko Verhovnik 205 1,95 ZELENI Anton Ahac 951 9,07 SDSS Slavko Kmetič 45 0,43 NSD Avgust Gabrijel 42 0,40 ZA Aleš Matko 32 0,31 SND Anton Urek 70 0,67 SOPS Stanislav Dežman 1734 16,53 ZLSD Tomaž Vah tar 17 0,16 KSU Rajko Trajkov Trajčo 554 5,28 SKD Janja Škerbec 394 3,76 SNS Milan Kolar Predvolilni molk 9 0,09 SED Andrej Bratuša 43 0,41 SFZZP Mihaela Rota Hrastnik Št. glasov % Ime liste Ime in nriimek kan. 533 8,67 SLS Marko Kastelic 2529 41,13 LDS Miran Jerič 131 2,13 DeSUS Rafael Žager 82 1,33 DS Ivan Flis 39 0,63 LS Peter Cestnik 13 0,21 RZS RS Matko Verhovnik 97 1,58 ZELENI Pavel Bauerheim 437 7,11 SDSS Sanja Logar - Bočko 20 0,33 NSD Pavel Nadoh 25 0,41 ZA Aleš Matko 16 0,26 SND Nataša Šetinc 30 0,49 SOPS Stanislav Dežman 1376 22,38 ZLSD Miran Potrč 17 0,28 KSU Anton Štibemik 385 6,26 SKD Jurij Bantan 384 6,24 SNS Milan Kolar 15 0,24 SED Jasmina Šabotič 20 0,33 S F ZZP Jože Ljubič Litya Št. glasov % Trne liste Ime in nriimek kan. 169 1,67 ZELENI Irena Primc 263 2,60 SNS Iztok Conič 579 5,73 ZLSD Janez Krnc 30 0,30 ZA Tomaž Vesel 3157 31,23 LDS Mirko Kaplja 1247 12,33 SDSS Zvonko Ulanec 36 0,36 SND Vanja Poznič 198 1,96 DeSUS France Gradišek 29 0,29 NPS Alojz Jalovec 72 0,71 SOPS Marija Mišič OlUO 58 0,57 KPS Primož Hvale 31 0,31 NSD Ivana Novak 21 0,21 LS Antonija Bajt Vladov 34 0,34 RZS RS Vojko Meh 37 0,37 NOVA STRANKA Marija Mira Rojc 20 0,20 KSU Ciril Bregar 30 0,30 SFZZP Barbara Pestotnik 181 1,79 DS Iztok Tory 1023 10,12 SKD Mariin Hostnik 2895 28,64 SLS Franci Rokavec Laško, Radeče Št. Blasov % Tme liste Ime in nriimek kan. 2887 29,43 SLS Peter Hrastelj 2213 22,56 LDS Drago Zupan 210 2,14 DeSUS v Matej Gorazd 170 1,73 DS Aleš Breznikar 71 0,72 LS Peter Cestnik 49 0,50 RZS RS Robert Dolanc 80 0,82 ZA DELO, POŠTENOST IN PRAVIČNOST Jože Avgustinčič 237 2,42 ZELENI Zdravko Martin 1292 13,17 SDSS Darinka Grešak 30 0,31 NSD Pavel Nadoh 48 0,49 ZA Danijela Zupan 36 0,37 SND Davorin Benko 133 1,36 SOPS Jože Sadar 1186 12,09 ZLSD Franc Lipoglavšek 36 0,37 KSU Anton Štibemik 841 8,57 SKD Janez Krajnc Koliko jih je volilo poslovalnico M€D€R Izlake in MfifiGR Zagorje V naših poslovalnicah lahko dobite: - ženske in moške gležnarje - dekliške bulerje - otroško obutev PETEJAN - nepremočljivo obutev G0RE-TEX SIMPATEK, C0MF0RTEX (od št.18 do 46) - tople copate - figure - usnjeno galanterijo, dežnike - usnjene in smučarske rokavice telefon MEDEA: 74-194 telefon MARGA: 64-302 «.“ bbulv. j« Uk.v Hr^tnlk« =6=. V litij.ki občim j= -lilo 10795 *£5ssssss.*tsru> glasovalo 10699, bovcliavnil. glasov pa je bilo 788. 237 2,42 19 0,19 36 0,37 SNS SED SFZZP Marjan Novosele Kristina Krašek Božo Dolenc SITOTISK - GRAFIKA - REKLAMNI DIŠEČI OBESKI MORTON DESIGN Ponoviška 8 1270 Litija tel./fax: 061-883-866 HORTON d e s i 9 n SIT0TISKAR5KE STORITVE NA KARTONSKI EMBALAŽI, PVC FOLIJI, PAPIRJU, LESU, KOVINI... TOPLOTNI IN OBIČAJNI TISK NA TEKSTILU... IZDELAV TRANSPARENTOV, PLAKATOV PROIZVODNJA BOMBAŽNIH TRAKOV ZA ŠPORT ALI NASLON AVTOMOBILA RAČUNALNIŠKI FOTOSTAVEK tel., fax: 061-883-866 Odpiralni čas: 8.00 - 16.00, sobota: zaprto SLS - Slonovska levica Slovenije V primeru izvolitve si bomo prizadevali za posodobitev ljubljanskega hotela Slon, za večjo socialno zaščito ogroženih oklonosnih živali, proti zlorabi imena Jumbo v komercialne namene, za prepoved uporabe izraza "neroden kot slon" v politiki. Prav tako se bomo zavzemali za čistejše okolje. Za dodatna delovna mesta bomo poskrbeli s prepovedjo uporabe sesalnikov v gospodinjstvu, znižali pa bomo tudi prometni davek na kikiriki. SNS - Slovenska nojevska stranka V našem volilnem programu smo jasno zapisali, da ne bomo skrivali glave v pesek in si s tem zatiskali oči pred aktualnimi dogodki. Zavzemali se bomo za nacionalizacijo vseh peskokopov in za boljše delovanje valilnic slovenskega gospodarstva. Prav tako se bomo zavzemali za zaščito imena avNOJ in vsega, kar je povezano s tem imenom. Prizadevali si bomo še, da v kmetijstvu uvedemo zdrave alternativne živinorejske panoge in s tem povečamo blaginjo. LDS - Liga demokratičnega Severa Poleg globalnega delovanja - ozelenitve in ekološke sanacije Arktike, delujemo tudi lokalno. Predvsem si prizadevamo za izdelovanje ekološko neoporečnih zmrzovalnih skrinj, za večjo ponudbo zdravih ledenih kock ter gospodarsko sodelovanje z Aljasko. Naša družba seje znašla v nezavidljivem položaju. Tujci nam vsiljujejo svojo vodo. Temu bomo naredili konec. V primeru izvolitve bomo poskrbeli, da bodo vsakemu dostopne poceni ribe, kalamari in ostali morski sadeži. SDS - Stranka damjakov Slovenije Dovolj nam je, da nam drugi natikajo rogove in nas preganjajo po domačih gozdovih. Najprej streljajo kozle, nato se spravijo še nad nas. V primeru izvolitve nameravamo vse to spremeniti. Zaslužimo si vodstvo, ki nas bo razsvetlilo, ne pa ugnalo v kozji rog. Zato se združimo vsi rogonosci in kopitarji. Skupaj ustvarimo boljši jutri z boljšimi gozdovi in poskrbimo za lepšo prihodnost. Kultura nošenja rogov naj bo privzdignjena na višjo raven. ZLSD - Zverinsko lačna sredinska desnica Kot stranka sredinske desnice si bomo prizadevali za večjo osebno higieno vsega življa, za prepoved uvoza angleške govedine in pocenitev mesa in mesnih izdelkov. Volilcem ne nudimo oglodanih kosti ampak zdrave in mesene pršute, šunke in klobase. V naši stranki najdejo prostor tisti, ki imamo jajca in se ne ustrašimo nobenega izziva. Naša stranka kandidira pod geslom: Meso za vse! SKD - Stranka kosmatinskih dejavnosti Naša stranka si prizadeva za sprejetje zakona o zimskem spanju. Če bo zakon sprejet, bo pomenil silen napredek, saj v času zimskega spanja nihče ne bo mogel več delati škode, ne v politiki ne v gospodarstvu. Prizadevamo si tudi za nacionalizacijo kočevskih gozdov, prepoved nošenja pravega krzna. V primeru izvolitve bomo poskrbeli tudi za učinkovitejši sodni sistem - nagačili bomo vsakega, ki bo proti nam. Spoštovani, vaš glas nas ne bo uspaval v naših prizadevanjih. Vsaj do zime ne. DESUS - Domovinsko evropsko skrajno usmerjena sredina Spoštovani volilci in volilke! Mladost naše stranke nam dajejo krila in zagon, da skupaj premagamo vse težave. Prizadevamo si za prepoved praznovanja praznika svetega Martina z gosko, za prepoved delovanja Radia ga ga. Prav tako bomo v primeru izvolitve poskrbeli za ukinitev novinarskih rac ter za zaščito vseh vrst perutnine. Združeni bomo dosegli, da si z nami nihče več ne bo drznil deliti neba. Našo domovino bomo popeljali v neslutene višave v skladu z našim volilnim geslom - Višje, hitreje, močneje. Foto: Primož Kostajnšek Tekst: J.N. Trbovlje Svetniki trboveljske občine so se prejšnji ponedeljek v veliki večini, manjkala je le predstavnica SDS, sestali na 21. seji občinskega sveta. Sprejeli so rebalans letošnjega proračuna, ki sicer uporabnikom ne prinaša toliko sredstev, kot bi jih prejeli, če občine ne bi pestila zadolženost zaradi obveznic. Teža letošnjega občinskega proračuna je 1.176,574,399 tolarjev, iz njega pa bodo porabile družbene dejavnosti za dobrih 33, splošna poraba za 17,5, obveznice in odškodnine po zakonu pomenijo skoraj 24 odstotkov, gospodarska infrastruktura skoraj 11,5, sledi sklad stavbnih zemljišč s 7,5, stanovanjski sklad s 5,8 in ekologija z 0,4 odstotka. Letošnji obseg zagotovljene porabe je razveseljiv in je znatno nad pričakovanji, ki so bila znana ob samem sprejemu proračuna. Veselje nemudoma skazijo občinske obveznice. Namreč denar, ki v občini seže nad 88 odstotkov republiškega povprečka na prebivalca, mora občina nameniti za Drnovškov obisk v RTH Zadnji dan pred volilnim molkom, v petek 8. novembra, je predsednik slovenske vlade obiskal še drugo izmed dveh zasavskih občin, v katerih je na letošnjih državnozborskih volitvah kandidiral za poslanca. Obiskal je že Zagorje, v Trbovljah pa seje ustavil v Peku, Strojegradnji in nazadnje še v podjetju Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o. (RTH). Na srečanju s premieram Drnovškom so bili poleg predstavnikov podjetja RTH še župana trboveljske in hrastniške občine ter predstavniki nekaterih drugih trboveljskih podjetij. Direktor RTH-ja, Aljoša Kink, je najprej predstavil podjetje, ki je bilo ustanovljeno januarja letos in ima okrog 1500 zaposlenih. pokrivanje svoje dolgoročne zadolženosti. In ker je višina sredstev na prebivalca višja, je tudi dolg občine iz republiških ramen preložen na občinska. Med pripravo rebalansa občinskega proračuna in odločitvijo v svetu je ministrstvo za finance pripravilo izračun za to leto, kar pa je porabnikom proračuna prineslo vendarle še dodatne pozitivne možnosti, saj'seje z novim izračunom v občini zmanjšala povprečna poraba na prebivalca v primerjavi s povprečno porabo v republiki. Sredstva so bila izračunana na račun novih meril v kulturi, osnovnem izobraževanju, predšolski vzgoji, zdravstvenem varstvu in občinski upravi. Tako je bilo med porabnike trboveljskega proračuna le mogoče razdeliti dobrih 17 milijonov tolarjev. Ker so bila večini porabnikom na osnovi določenih meril sredstva razdeljena že z oblikovanjem samega proračuna, nekaterim celo več, so bila sredstva iz rebalansa dodeljena OŠ Trbovlje za delno pokrivanje visokih stroškov ogrevanja in električne energije ter Komunali Trbovlje po pogodbi o sovlaganju v rekonstrukcijo toplarne Polaj. Na tej seji so svetniki obravnavali tudi spremembe statuta občine in še posebej spremembo konkretnega 18. člena, ki sedaj daje možnost neprofesionalnega opravljanja funkcije župana, 18 svetnikov (dvotretjinska večina) pa je vložilo zahtevo po obvezni profesionalizaciji. Končna odločitev je bila drugačna, spremembe 18. člena niso sprejeli, dva sta se odločila drugače kot je bilo vidno iz predpisov predloga, prav tako ne sprememb ostalih členov, ki z 18. niso v nobeni povezavi. Posledica tega je bil umik predlaganih sprememb poslovnika občinskega sveta, ki se je delno spreminjal tudi na osnovi statuta. Občinski svet je v enomesečno javno obravnavo posredoval odlok o podelitvi koncesije za plinifikacijo v občini Trbovlje, določeni pa so bili tudi teksti razpisov za koncesije o plakatiranju, dimnikarstvu in kabelskem sistemu. Vsi trije razpisi bodo Predstavil je tudi vizijo podjetja, ki je povezana predvsem z izgradnjo nadomestnega objekta. Po njegovem mnenju je pomembno, da se ta panoga v Trbovljah vsaj še nekaj časa obdrži. Omenil je tudi težave z ljubljansko toplarno. Menil j c, da je govorjenje o prekomernem onesnaženju zaradi kurjenja trboveljskega premoga prenapihnjcno, s čimer se je strinjal tudi dr. Drnovšek. "Če ljubljanska toplarna našega premoga ne bi več odkupovala, bi bili v precejšnjih težavah", je dejal Aljoša Kink. Omenil je tudi, da načrtujejo, da bi v prihodnjosti v srednji šoli ponovno odprli kakšen oddelek rudarjev. Predsednik sindikata RTH pa je premiera spomnil na njegovo obljubo, da se bo objavljeni v Uradnem listu RS. Ivana Laharnar Zagorje Zagorski občinski svetniki so se v četrtek, 14. novembra, zbrali na 15. redni seji občinskega sveta. Na dnevnem redu so imeli sedem točk, med njimi predlog cen programov predšolske vzgoje v vrtcih v Zagorju. Obravnavo rebalansa proračuna občine Zagorje so svetniki prestavili na naslednjo sejo. Zaradi nesporazumov so svetniki sejo občinskega sveta predčasno zaključili pri točki Predlog odloka o taksah za obremenevanje okolja v Občini Zagorje ob Savi. Na prejšnji seji občinskega sveta je svetnik LDS Janez Groboljšek vprašal, koliko je občino Zagorje stalo praznovanje 700-letnice prve omembe Zagorja. Tajnik občine Brane Omahne je za četrtkovo sejo pripravil odgovor. Okvirni stroški osrednjih prireditev ob praznovanju znašajo tri milijone 144.924 tolarjev. S tem da so stroške ognjemeta pokrili s prostovoljnimi prispevki zagorskih podjetij in poslovnih partnerjev občine. Pobude in vprašanja Rihard Majcen, SLS, je predlagal, da bi izrekli zahvalo komisijam ob vzorni izvedbi nedeljskih državno zborskih volitev. Predlagal je, da bi križišče pri novi tržnici Pod uro uredili s semaforji, ker je križišče precej nevarno in promet neurejen. S pobudo semaforizacije križišča se je strinjal tudi Andrej Dolšina, SKD. Rihard Majcen je opozoril tudi na promet na Pečarjevi cesti (mimo Ašiča do kolonije), ki je vse bolj nevarna. Po njej se vozijo tisti šoferji, ki se želijo izogniti policiji, nimajo registriranih vozil, vozijo pijani, so mladoletni in divjajo ter tako ogrožajo promet na tej cesti. Predlagal je, da promet na Pečarjevi cesti ustrezno uredijo in predlagal, da postavijo ležeče policaje, sicer bodo krajani Pečarjeve sami ukrepali. Majcna je še zanimalo, ali je 11^2 zavzemal, da ho ljubljanska toplar na še naprej odkupovala naš premog, vendar odlok Mestnega sveta Ljubljana o prepovedi kurjenja trboveljskega premoga kaže drugače. Drnovšek mu je odgovoril, da odlok mestnega sveta ni veljaven, ker so takšne stvari v pristojnosti vlade in ne mestnega sveta, sicer pa je ljubljanski župan ta odlok že ustavil. Dodal je še, da je po besedah ministra za okolje v Ljubljani glavni problem z onesnaževanjem zaradi prometa in ne zaradi toplarne. Sklenili naj bi kompromis, po katerem bi toplarna večinoma uporabljala trboveljski premog, če pa bi prišlo do višje stopnje onesnaženosti, bi za nekaj časa prešla na drug premog. Predsednik vlade j e na srečanju še povedal, M r.£i> 1 iS res, da je Suhi potok na Brišah namenjen za deponijo. Tadeja Nimac, SKD, je predlagala, da se v Zagorju nekaj parkirišč označi za invalide in za mlade družine z otroškimi vozički. Na takšen način pa bi se lahko počasi spremenilo tudi javno mnenje ljudi do tistih, ki so drugačni. Poročilo o tekočih aktivnostih Poročilo o izvajanju tekočih aktivnosti v občini Zagorje je podal župan Matjaž Švagan. Med drugim trenutno v občini poteka sanacija Pintarjeve ceste, ceste proti Kotredežu in urejanje razsvetljave. Pričeli so tudi z napeljevanjem plinovoda, vodovoda in kabelske televizije na Izlakah. V načrtu imajo tudi adaptacijo podstrešja v občinski zgradbi. V zaključni fazi so razgovori o vritni v Tirni, v Šentlampertu in Tirni obnavljajo vodovod in telefonsko omrežje. V KS Toplice obnavljajo vodovod, napeljujejo kabelsko televizijo in telefonsko omrežje. Trenutno poteka tudi obnova vodovoda pod plazom Ruardi v KS Franc Farčnik. Konec meseca pa bodo v Zagorju pričeli z okrasitvijo mesta. Predlog cen predšolske vzgoje V predlogu cen programov predšolske vzgoje v vrtcih v Zagorju so tako predlagali cene programov. Naj dražji je dnevni program za otroke od 1. do 3. leta starosti, ki stane 35.385 tolarjev in najcenejši je poldnevni program za otroke od 3. do 6. leta starosti, ki znaša 26.735 tolarjev. V ceno programa so vključeni stroški vzgoje, varstva in prehrane otroka v vrtcu. Starši plačajo na osnovi preračuna dohodkov družine in razvrstitve v lestvico. Razliko do polne cene programa pa krije občina preko proračuna. Barbara Renčof Hrastnik Še v času predvolilne kampanje, torej v četrtek, 7. novembra, so se hrastniški svetniki sestali na svoji dvajseti seji. Dnevni red je bil sprejet kljub opombi Sanje Logar-Bočko (SDS), da je Hrastnik edina občina v Sloveniji, ki ima v predvolilnem času sejo občinskega sveta. Občinski svetniki so potrdili Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Hrastnik za letošnje leto. Občinski svet je v januarju sprejel Odlok o proračunu občine Hrastnik za leto 1996. Vlada RS je v juliju na seji sprejela finančno ovrednotena merila za zagotovljeno porabo občin in izračun finančne izravnave za letošnje leto z ustreznimi sklepi, kar je omogočilo pripravo rebalansa občinskega proračuna. Izračun zagotovljene porabe na osnovi kriterijev in meril resornih ministrstev za občino Hrastnik ni bil ugoden. Vlada RS je na oktobrski seji zagotovila dodatna sredstva za financiranje programov v lokalnih skupnostih in povečala obseg sredstev za zagotovljeno porabo občin in sicer 15.245.000,00 tolarjev dodatnih sredstev na prvotni izračun zagotovljene porabe. V drugi obravnavi so svetniki sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno rekreacijski center Hrastnik ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. V nadaljevanju seje so bile določene cene vzgojnih programov in obrokov prehrane v Vzgojno varstvenem zavodu Hrastnik. Cene se izračunajo glede premoženjsko stanje družine ter rangirajo v devet skupin od 15 do 85 odstotkov celotne cene. Denis Meterc (SNS) je povedal, da je njihova stranka odločno proti tem cenam in menijo, da so previsoke za mlade družine, ki si šele ustvarjajo status. Ljubomir Zalezina, poročevalec te točke dnevnega reda, mu je še enkrat objasnil način plačila. Starši ne bodo plačevali polnih cen vzgojnih programov, ampak se bodo oblikovale glede na premoženjsko stanje, najvišji znesek pa bo znašal 85 odstotkov polne cene. Marko Planinc (LDS) je še dodal, da je ta točka dnevnega reda slabo pripravljena in bi se lahko v nasprotnem primeru izognili marsikaterim nevšečnostim. Izdano je bilo soglasje in garancija za najem kredita za nakup dostavnega vozila za prevoz prehrane predšolskih otrok v VVZ Hrastnik ter za dozidavo kotlarne za uporabo zemeljskega plina na OŠ Dol. V hrastniški občini se že od leta 1993 pojavljajo problemi pri zagotavljanju dežurne in urgentne službe v Zdravstvenem domu. V ta namen je župan občine Leopold Grošelj državni sekretarki Ministrstva za zdravstvo RS Dunji Piškur Kosmač naslovil pismo, katerega je podprl tudi občinski svet. Hkrati so ga svetniki zadolžili, da spremlja vse aktivnosti in o njih poroča občinskemu svetu. Sredstva, ki jih Ministrstvo za finance priznava v okviru zagotovljene porabe za financiranje nalog s področja družbenih dejavnosti, ne omogočajo normalnega financiranja. S pismom župan poziva državno sekretarko, da se tudi ona v okviru svojih pristojnosti vključi v razrešitev nastale problematike. Jerca Vučetič da je energetika za državo pomembna, zato bodo skušali ublažiti posledice upadanja premogovništva, glavni izhod za Zasavje pa je po njegovem mnenju v TET 3. To bo za Slovenijo sicer velik zalogaj, vendar si energetske odvisnosti ne moremo privoščiti. S tem vse težave v Trbovlj ah še ne bodo rešene, zato je treba pozornost nameniti tudi rentabilizaciji že obstoječih podjetij. B. J. Koncesija za plinifikacijo Občinski svet v Trbovljah je 11. novembra 1996 posredoval v enomesečno javno obravnavo Odlok o podelitvi koncesije za plinifikacijo v občini Trbovlje. Z odlokom so opredeljeni dejavnost, območje, pogoji, javna pooblastila, pričetek in čas trajanja koncesije, način financiranja in drugi elementi, pomembni za podelitev koncesije za izgradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Ko bo odlok sprejet, bo občinski svet objavil javni razpis za izbiro koncesionarja. Strokovna služba, ki zainteresiranim posreduje odgovore na vprašanja, je oddelek za okolje in prostor, ki ima sedež na občinski upravi. I.L. Parkirišče pred občino Sklad stavbnih zemljišč občine Trbovlje bo kot investitor poskrbel za ureditev dodatnih parkirišč v atriju občinske upravne zgradbe. Okvirna vrednost del je 8,300.000 tolarjev. Da bi dobili za izvedbo teh del najugodnejšega ponudnika, so objavili javni razpis za izbiro izvajalca brez omejitev. Obstaja možnost, da bi dela končali še letos. T.L. Na voljo ekološka posojila Ekološko razvojni sklad RS je razdelil za 450 milijonov tolarjev ekoloških posojil. Objavili pa so tudi že drugi razpis tega sklada, vreden 400 milijonov tolarjev. Na prvi razpis seje prijavilo 43 občin, pri drugem pa so jih dodali še 12. Posamezniki in podjetja lahko zaprosijo za ta posojila tudi iz občin Radeče, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in druge slovenske občine. T.L. Pa smo preživeli tudi volitve. Nekateri bolj, nekateri manj uspešno. Nas pa so zanimale izjave izvoljenih poslancev v Državni zbor, ki so kandidirali v Zasavju. Vsakemu smo zastavili dve vprašanji. Novo izvoljene poslance smo povprašali, ali so pričakovali takšen izid na volitvah in kakšni so njihovi načrti dela v Državnem zboru. Dr. Janez Drnovšek, Ttbovlje in Zagorje, poslanec LDS Žal izjave dr. Janeza Drnovška do zaključka redakcije nismo prejeli. Miran Jerič, Hrastnik, poslanec LDS "Če povem pošteno, tako dobrega rezultata, kot sem ga dosegel (41%), nisem pričakoval. Je pa res, da sem računal na kakšnih 30 odstotkov glasov. V prihodnjih štirih letih nameravam narediti tisto, kar sem si zadal v volilnem programu. Zavzemal se bom za gradnjo TET 3 in s tem nadaljnji obstoj RudnikaTrbovije-Hrastnik, modernizacijo magistralnih in regionalnih cest v Zasavju, čimvečjo državno podporo perspektivnim programom hiastniških podjetij in s tem ohranitev delovnih mest ter za športno dvorano na Dolu. Sicer pa je tudi odvisno, kdo bo sestavljal vlado." Miran Potrč, Hrastnik, poslanec ZLSD "Pričakoval sem takšen rezultat na volitvah, ker sem se v preteklem obdobju trudil v korist in za razvoj Hrastnika, pa tudi v volilni kampanji sem se potrudil. Volilni program ostaja moja temeljna naloga dela v Državnem zboru in sicer program za Hrastnik, ki je prioritetni, in za Slovenijo. Zavzemal se bom za gospodarski razvoj Hrastnika, povezan s TET 3, za cestno povezanost Hrastnika s Slovenijo (povezava cest preko Trbovelj do Ljubljane in preko Dola do Rimskih Toplic), za sofinanciranje države na razvojnih stopnjah ter za športno dvorano na Dolu." Franci Rokavec, Litija, poslanec SLS "Na podlagi doslednega delovanja stranke na občinski, kakor tudi na državni ravni, sem pričakoval veliko podporo volilcev. V izvolitev pa nisem bil prepričan. Bistvena naloga se mi zdi, da postane politika države Slovenije bolj policentrična. S tem bi omogočili tudi hitrejši razvoj Slovenije, kakor tudi Občine Litija. Gotovo je eno najbolj bolečih vprašanj boljša prometna povezava z Ljubljano. Razbremeniti gospodarstvo in hitrejši razvoj komunalne infrastrukture je predpogoj za bolj razvito gospodarstvo, obrt in turizem in kmetijstvo. Cesta Trbovlje-Prebold do leta 1999 Cesto Trbovlje-Prebold naj bi modernizirali do leta 1999. Cesta povezuje zasavske kraje s Savinjsko dolino preko Podmeje oz Prečne. Modernizacija te ceste poteka že kar precej let, vendar vse do danes še ni končana. Trboveljčani so jo sicer nekaj že asfaltirali, v večjem zaostanku pa so v savinjskem delu, kjer se modernizacije v strmem delu ceste še niso lotili. Glede na to, da bo avtocesta skozi Savinjsko dolino stekla leta 1999, pravijo predstavniki DARS-a, da bo hkrati s tem dokončana tudi cesta Trbovlje-Prebold-Žalec. Upajmo, da se bo napoved državnega sekretarja Dvornika dejansko tudi uresničila. T.L. Računalniško opismenjevanje predšolskih otrok VVZ Trbovlje je v četrtek, 14. novembra organiziralo preizkus računalniškega opismenjevanja predšolskih otrok. Potekalo je v vrtcu Barbara, udeležilo pa se gaje 42 otrok. T.L. Republika Slovenija Občina Zagorje ob Savi Občinski svet Občinski svet občine Zagorje ob Savi je na svoji 15. seji dne 14. novembra sprejel naslednjo IZJAVO Občinski svet občine Zagorje ob Savi izreka zahvalo in priznanje vsem, ki so vodili in bili udeleženci v delu volilnih organov na letošnjih volitvah za poslance novega DZ RS v občini Zagorje ob Savi, zasavskim medijem pa za korektno poročanje o volitvah. Predsednik OS Janez Vovk, dipl. ing. rud. J.V. inM.Š. Kili p lliiillllili 111 p Začarani krog hrastniškega zdravstva S problematiko zagotavljanja dežurne in urgentne službe v Zdravstvenem domu Hrastnik se srečujejo že od leta 1993. V tem letu so se začeli uveljavljati kriteriji, ki za vrednotenje dežurstva v osnovni zdravstveni dejavnosti opredeljujejo kot merilo le število prebivalcev, kar je glede na specifiko, ki je prisotna v hrastniški občini, nesprejemljivo. Na osnovi teh kriterijev glede na število prebivalcev (10.778) Hrastničanom pripada za izvajanje te službe le dežurstvo zdravnika na domu brez zdravstvenega tehnika. Famozni četrti člen V četrtem členu področnega dogovora za Zdravstvene domove za letošnje leto je določeno, da dežurna služba v osnovni zdravstveni dejavnosti zagotavlja na območju posamezne izpostave Zavoda do 15.000 prebivalcev pripravljenost enega zdravnika na domu brez zdravstvenega tehnika. Ta člen določa izjeme zaradi razsežnosti in razgibanosti terena ter druge specifične pogoje, vendar Hrastnik med izjemami ni naveden. V slovenskem prostoru je od enainpetdesetih zdravstvenih domov pet takšnih, ki ne pokrivajo 15.000 prebivalcev. "Od devetih redno zaposlenih zdravnikov lahko razporedim izjemoma tri zdravnike," pravi direktor Zdravstvenega doma Hrastnik, dr. Martin Mlinarič, "sicer pa le dva glede na usposobljenost za samostojno delo in glede na dosegljivost. Pojavlja se še en problem, ker nimamo klicnega mesta. Težko bo zavarovance kakorkoli obvestiti, kdo je na spisku dežurnega zdravnika na domu. V pripravljenost se razporejajo predvsem zdravniki splošne medicine, zdravniki medicine dela in šolski zdravniki. Pri realni dosegljivosti vozači odpadejo, ker gre za nujno medicinsko pomoč. Od štirih zdravnikov iz splošnih ambulant lahko razporedim le enega, iz otroško-šolskega dispanzerja prav tako enega, iz dispanzerja medicine V . * storttev s pomočjo ultrazvoka. 0.1 1. oktobra jv naprava za abdominalni ultrazvok na voljo tudi zagorskim pacientom. Po besedah tiri Alenke Senica Kur., jv napravil iza; v ultrazvok namenjena, hitre- r**; ......““ ' f ..J« predvsem pn piavo&t- ____________________■fcBI snem odkrivanju žolčnih^ kamnov. Picdnost naprave je v lem, da pti pacientih ne povzročit nikakršnih škodljivih stranskih učinkov. O.dinae.ja z ultrazvokom delnic vsak delavnik od 1 1.00 do 15.00 n,e. no medhodn, riali,vi dela pa le izjemoma enega zdravnika. Praviloma ostaneta le dva zdravnika, kar je izredno velika obremenitev. Pripravljenost zdravnika na domu pomeni, da nihče ne upošteva tega, da v Hrastniku poteka dvo- in tro-izmensko delo, da so nesreče pri delu, daje tudi sicer v naši dežurni službi dosti več nujnih primerov, kot je slovensko povprečje." Logika in nelogika "Zagorje ima šestdeset odstotkov več prebivalcev kot Hrastnik in leta 1993 je bilo isto število ljudi v dežurni službi (3.500). Ko smo mi zmanjševali število, je Zagorje, ki ima sredstva zagotovljena, prišel do številke 3.800, Hrastnik pa za tisoč manj. Od leta 1992 do lani se je v Hrastniku izmenjalo osem zdravnikov, od petih, ki so prišli, so tudi trije že odšli. To pa je stvar, ki nekoga očitno ne zanima. Tako kadri kot občina niso sodelovali pri postavljanju nekega kriterija, za "kazen" pa bi morala plačevati 12 milijonov tolarjev letno, če seveda hoče. Zdravstveni dom pa drugače, kot s to obliko dežurne službe, kot smo jo imeli doslej, ne more izvesti kaj drugega. Logično bi bilo tole: Če ima občina 15.000 prebivalcev, je upravičena do dežurne ekipe z zdravnikom in medicinsko sestro. Če ne izpolnjuje tega kriterija, je upravičena do 70 odstotkov sredstev. Nelogično pa je to, da občina s 15.000 prebivalci, kar je petintrideset odstotkov več prebivalcev, kot jih ima Hrastnik, dobi približno tristo odstotkov več sredstev za dežurno službo. Ali drugače, na enega zavarovanca dobi dvesto odstotkov več sredstev kot občina s štirimi tisoči prebivalcev manj. To ni smiselna uporaba in se vrtimo v začaranem krogu. Občina, jasno, ne bo mogla financirati, jaz pa te stare oblike dežurstva ne morem več obdržati. Ob teh problemih se Terensko vozilo in zobozdravstveni stol V Zdravstvenem domu v Zagorju je bilo v petek, 8. novembra, slavnostno, saj je župan občine Zagorje tej ustanovi predal ključe terenskega avtomobila in zobozdravstveni stol. Na otroškem oddelku zobozdravstvene ordinacije se je okrog 10. ure zbralo skoraj vse zagorsko zobozdravstveno osebje, da bi bili prisotni pri predaji zobnega stola. Stol, ki od petka dalje vabi otroke v ordinacijo dr. Brusove, je občina kupila, ker, kot j e dejal župan Matjaž Švagan: "...mora občina zagotoviti čimbolj še pogoje za naj mlajšo generacijo in sploh vse v zagorski dolini. Upam, da bodo najmlajši v tem prostoru preživljali čimmanj še bolečine." Obljubil je tudi nadaljnje sodelovanje. Direktorici Zdravstvenega doma, Danici Slapar, pa je predal ključe terenskega avtomobila Pajero, z željo, da bi se varno vozili. Kot je povedala Slaparjeva, bo avto namenjen v glavnem za patronažno službo, saj imajo trenutno za 147 kvadratnih kilometrov obširno zagorsko občino le 1.5 avtomobila. "To pomeni, da ljudje, ki so na bolj oddaljenih področjih - to so večinoma stari in osameli ljudje - ne morejo uporabljati naših storitev, ker se do njih lahko pride le z ustreznim prevozom," je povedala direktorica. Z novim vozilom težav ne bi smelo biti več. B.J. pojavljajo tudi kadrovske težave, prav tako pa so si stvari protislovne in spet se lahko vrnemo k četrtemu členu. Izjeme, ki nimajo petnajst tisoč prebivalcev, so dobile nekatere druge ugodnosti zaradi terena in drugih specifičnih pogojev. Medtem ko se Hrastnik, ki kadrovsko ne zmore dežurne službe s pripravljenostjo zdravnika na domu niti organizirati, ne uvrsti med izjeme. Kajti kadrovska problematika naj bi bila problematika občine in jasno, da se občina s tem ne more strinjati," pravi dr. Martin Mlinarič. Možne rešitve Stvar se torej vleče že precej časa. V oktobru je dr. Martin Mlinarič naslovil pismo na Ministrstvo za zdravstvo RS, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ZZZS Območna enota Ljubljana ter Občino Hrastnik, v vsebini pa je obrazložena kadrovska problematika pri izvajanju neprekinjenega zdravstvenega varstva, nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja ponoči, ob nedeljah in dela prostih dnevih. V pismu je tudi navedeno, da ZD Hrastnik v sedanjih pogojih ne more v celoti izvajati dejavnosti iz sedme alineje 7.čl. in prvega odstavka 9.čl. Zakona o zdravstveni dejavnosti in da neprekinjeno zdravstveno varstvo, nujna medicinska pomoč in nujno zdravljenje ponoči, ob nedeljah in dela prostih dnevih za zavarovance Hrastnika ne bo zagotovljeno. Kot možne rešitve so v pismu navedene štiri. Da se dopolni Področni dogovor za zdravstvene domove in sicer tako, da se Hrastnik uvrsti med ostale izjeme zaradi drugih specifičnih pogojev (kadrovskih) in da se dopolni pravilna uporaba kriterija 15.000 prebivalcev s procentualno upravičenostjo do dežurne ekipe. Kot možni rešitvi sta predlagani tudi organiziranje skupne dežurne službe s sosednjimi zavodi ali prenos obveznosti dežurne službe na sosednje zavode. Zdravstveni dom Hrastnik v razreševanju nastale problematike ni odločujoči subjekt, zato od naslovnikov pisma pričakujejo za zavod in zavarovance Hrastnika sprejemljivo rešitev. Tudi župan Hrastnika Leopold Grošelj-je državni sekretarki v Ministrstvu za zdravstvo RS Dunji Piškur-Kosmač naslovil pismo, katerega je podprl Občinski svet. Pozivajo, da se v okviru svojih pristojnosti vključi v razrešitev nastale problematike. Hrastničani nikakor ne morejo ostati brez ustrezne dežurne ekipe, prav tako pa je nesprejemljiva pripravljenost zdravnika na domu na osnovi zgoraj navedenih dejstev. Kako se bodo odločili pristojni, pa je vprašanje časa. Saj veste, predvolilne in povolilne zadeve so v tem trenutku, žal, pomembnejše od zdravja Hrastničanov. Jerca Vučetič Bolnišnica praznuje Ob dnevu bolnišnice Trbovlje in ob 120.. obletnici bolnišničnega zdravljenja v Trbovljah je vodstvo bolnišnice pripravilo slavnostno akademijo v trboveljskem delavskem domu, na kateri so se predstavili Matej Zupan, Jože Kotar in Nicoletta Sanzin. Z akademijo se je bolnišnica zahvalila vsem donatorjem in ostalim, ki so pomagali bolnišnici, med drugim tudi pri nakupu mamografa. T.P. VITASAN d.o.o. IZLAKE Zdravstveno podje^e, PotJipovica 43,1411 Izlake, TelVfax: 0601 74 004 Zdravniki svetujejo V uredništvu pričakujemo pisma bralcev, ki jih pestijo kakršnekoli zdravstvene težave in želijo odgovor strokovnjakov, kijih tokrat predstavljamo. Pisma naj bodo podpisana s polnim imenom in naslovom, na željo pa lahko objavimo tudi samo kratico ali psevdonim bralke oziroma bralca. Naš naslov: Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, Zagorje, z oznako 'Vitasan'. Marija Kerin Grošelj, dr. med., specialist šolske medicine Zdravnica - zasebnica, zaposlena v zdravstvenem podjetju VITASAN. Bralcem svetuje pri različnih boleznih in težavah otrok in mladine, s področja šolske in otroške medicine, pri težavah povezanih z odraščanjem otrok... Otroško šolski dispanzer dr. Marije Kerin Grošelj deluje v Zdravstvenem domu Zagorje, ob ponedeljkih in sredah popoldan, ob torkih, četrtkih in petkih pa popoldan, (tel. št.: 0601-64-644; interna številka 58). Alenka Senica Kirn, dr. med., specialist radiologije Zdravnica - zasebnica, zunanja sodelavka v zdravstvenem podjetju VITASAN. Bralcem svetuje pri bolezenskih stanjih, ki jih je mogoče odkriti s pomočjo rentgena in ultrazvoka. Ambulanta ultrazvočne diagnostike dr. Alenke Senica Kirn deluje v ZD Zagorje, za samoplačnike pa v zdraviliškem delu Medijskih Toplic, ob torkih popoldan, čakalne dobe ni. (tel. št.: 0601-73-700). Majda Ulaga Pust, dr. med., specialist ginekologije in porodništva Zunanja sodelavka v zdravstvenem podjetju VITASAN. Bralcem svetuje pri boleznih oziroma težavah s področja ginekologije, pri težavah menopavze, problemih osteoporoze in drugih težavah žensk, pri spolnih boleznih... Posvetovalna ambulanta za ženske v menopavzi deluje v okviru ambulante splošne medicine v zdraviliškem delu Medijskih Toplic, (tel. št.: 0601-73-700). Franc Grošelj, dr. med., specialist splošne medicine., akupunkturolog Zdravnik - zasebnik, zaposlen v zdravstvenem podjetju VITASAN. Bralcem svetuje pri različnih boleznih, ki jih je moč uspešno zdraviti v okviru splošne medicine, z akupunkturo in moxibustijo - samostojno ali v kombinaciji s hidroterapijo in fizioterapijo. Zdraviliška ambulanta dr. Franca Grošlja deluje v Medijskih Toplicah, ob ponedeljkih, sredah in četrtkih popoldan ob torkih in petkih pa dopoldan, (tel. št.: 0601-73-700). Franc Baš, dr. stom. Zobozdravnik - zasebnik, zaposlen v zdravstvenem podjetju VITASAN. Bralcem svetuje pri težavah s področja zobozdravstva, o različnih obolenjih zob in dlesni o zobni protetiki in zdravljenju zob. Zobozdravstvena ambulanta dr. Franca Baša deluje v Zdravstvenem domu Zagorje, ob ponedeljkih in torkih popoldan, ob sredah četrtkih in petkih pa dopoldan, (tel.št.: 0601-64-644; interna Utevilka 41). Aleš Pražnikar, dr. med. Zdravnik, zaposlen na Inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani, zunanji sodelavec v zdravstvenem podjetju VITASAN. Bralcem svetuje pri boleznih s področja fiziatrije, pri obolenjih lokomotornega aparata, pri nevromuskulatornih obolenjih, pri rehabilitaciji po poškodbah... (tel. št.: 0601 - 73 - 700). Ig I trn.ir.rivr M m m Krucffihs, te barve lili; || lil filmi sc znajo ponorčevali z potrtost, Skratka, Mrve so nuli simbol,... nimi odrenkl, zlasti kadar koga Kako raziskovati kozmičen vpliv barv, ko lujjuejo po glavi. Umetnikom so morda se delovanje enake barve p.i različnih r,__—.X., _______________________t„ i.„t m * : : :RJTT1 * V e* VM44 V4V* Vg• +’V-'-V44kW, Wk< . „ r„,ino z,p^„ v čm<, bot pridne otroke pa v zlato knjigo. In barve nezvestoba m ljubosumje pa se menda beritas, bi lahko rekli tudi likovniki, ki najdeta, v rumeni barvi Podarjene modre hladne barve kot modra, vijoličasta. Tudi ki sta kot alfa in omega, pozitivno in lojenim v posameznem znamenju negativno, duhovno in materialna, nebesnega zodiaka le določena barva prisotni kot vsa nasprotja ali kontrasti, prinaša srečo. Svojtas so barve povezovali Čeravno beto barvo povezujejo tudi z. tudi sčatanjem, češ da obstajajo barve, ki zvestobo in pravičnostjo, črno pa z posameznika varujejo prod negativnimi žalostjo, magijo, nekje celo Z usodo. Kot vplivi in odvračajo zle duhove. Dejansko skomigujejo nekateii, pa so tam, kjer je govorijo o energetskem sevanju človeka veselje, tudi ponos in pohotnost oziroma oziroma o auri, kij, lahko primanjkuje , ogromno oranžne barve. Ampak nikjer ni določene barve, kar se odraža tako v omenjeno, v kateri barvi si pametnejši, razpoloženju kot zdravju. kdaj lepši, s kakšno barvo najbolj "zjala Zaprisežene!, ki se ponašajo z pristrižeš" mkje j C barva za najuspešnejše barvitostjo naravnih odtenkov, seveda ne prelivanje z okolico, pri čemer niso bodo posegali po umetelnih barvah. Če mišljeni kameleoni, so bolj očarljivi v lipovo zeleni ali golobje sivi barvi, bo temu sličen tudi njihov Lmidž. Zelena barva je menda polna upanja, medtem ko siva pomeni kesanje, Tekst i« tete: Petra Radovič liiiiiil.:Mmmm Jolanda Sodec, turistična delavka iz Trbovelj: "Zelena barva mi je najbolj všeč. To pa zato, ker je to barva pomladi. Verjetno pa ima vsaka barva svoj pomen. Nekateri tudi pravijo, da je zelena barva upanja. Seveda pa se barve bolj odražajo pri oblačilih, morda tudi avtomobilih. Vendar pri nakupu avtomobila barve dostikrat ne moreš izbirati. Vsekakor pa se mi barva avtomobilov ne zdi toliko pomembna." Milan Lenič, upokojenec iz Tirne: "Barve so zelo pomembne. Že dojenček, pa tudi starejši, rad vidi lepo barvo. Najrajši pa imam zeleno barvo, ki mi pomeni življenje. So tudi barve, ki nimajo nič v sebi. Vendar so barve prisotne povsod okoli nas, recimo v naravi, oblačilih, prevoznih sredstvih. Nasplošno sem na barve zelo pozoren, ni namreč pomembna le barva denarja, temveč tudi barva razpoloženja." Admir TVumič, dijak iz Zagorja: "Črna in peščena barva sta zame poglavitni. In to ne zato, ker kaj določenega simbolizirata, temveč zato, ker pravijo, da mi najbolj paseta. Zato večinoma nosim oblačila peščene ali črne barve, ne glede na modni trend." Martin Višnikar, upokojenec iz Zagorja: "Modra barva je naj lepša, ker je takšna kot nebo. Tudi rože izbiram v modrih odtenkih, kot so recimo mačehe. Se pa nisem nikdar zanimal, kaj vse simbolizira modra barva." Klara Horvat, dijakinja iz Litije: "V črno se oblačim, kadar sem slabe volje, in v modre odtenke, ko sem dobre volje. Barve mi kar dosti pomenijo in mislim, da včasih vplivajo tudi na razpoloženje." Anja Rudolf, dijakinja iz Litije: "Zelena barva je zame naj, naj. In sicer zato, ker se mi zdi, da pomirja. Tudi večino oblačil imam v zelenih odtenkih, pa tudi v naravo grem rada. Mislim, da imajo barve svoj pomen, vendar mi je nasplošno za barve vseeno in se ne posvečam njihovi simboliki." Milan Vidic Po volitvah spet volitve? Priče smo najrazličnejšim ugibanjem, celo zanesljivim mnenjem in trditvam, da sedanji izid novembrskih volitev ne pelje nikamor drugam kot v nove volitve. Doseženo razmerje sil namreč preprečuje stabilno vlado bodisi takšno ali drugačno. Ergoje prav, da volivce znova povabijo pred volilne skrinjice, in naj se za boljo voljo odločajo bolje, kot so se zdaj. Ne bomo rekli, da so takšna in podobna stališča za staro šaro, kajti pri nas je vse mogoče, to smo le doživeli in še bomo, vendar se menda ja ne bomo tako globoko spuščali in še enkrat zahtevali od volilcev njihove glasove. In če ne bo prišlo do nobenih sprememb, bo treba pač volitve še v tretje sklicati. Šalo na stran; živimo v preresnih časih, da bi si utegnili ali smeli privoščiti kakršnekoli neodgovornosti v vodenju države. Imamo tako zelo veliko stvari za postoriti, da se vodstva morajo sporazumeti in najti takšne rešitve, ki bodo v korist Sloveniji in ljudem v celoti ali v večini. Če verjamemo v staro maksimo, da je politika umetnost možnega in dodamo k temu še staro resnico, da ta maksima vsebuje tudi kompromise, nismo daleč od trditve, da mora tudi tokrat, v tej situaciji priti do takšne rešitve. Ne gre pozabiti, da bi v tem času morali imeti v parlamentu Že prve predloge državnega proračuna za prihodnje leto ali vsaj predlog memoranduma o poteh in smereh zbiranja in porabe načrtovanih prihodkov in odhodkov. Še manj bi smeli pozabiti, da nekatere neizbežne zadeve dobesedno čakajo na poglobljeno razpravo in odločanje. Mednje zagotovo štejemo ureditev gospodarskih vprašanj in sprejemanje gospodarskih okvirov za leto, ki je skorajda pred nami. Potem so tu še številna druga prav tako resna vprašanja, ki jih za nobeno ceno ne smemo odlagati ali celo preložiti na čas nekje v daljni prihodnosti. V ta okvir nedvomno sodi problematika porabe, javne in druge. Smo neposredno tudi pred pomembnim referendumom o novem volilnem sistemu. Čakajo nas volitve v državni svet in predsednika Republike. Vse to se ve in nima pomena o tem še karkoli besedičiti. Spričo tega bo vsakršno predolgo zavlačevanje sestavljanja nove vlade, ki bo imela zadostno večino v državnem zboru škodljivo. Ob močni opoziciji bo zagotovo demokratičnost zakonodajnega telesa kot izvršne in drugih vej oblasti samo pridobivala. Skratka: predolgo vztrajanje na nezanesljivost jutrišnjega dne in vsega, kar je s tem povezanega, nas resnično utegne pripeljati spet pred volilne skrinjice in s tem odlaganja kopice neodložljivega in resnega dela. Očitno nam čas utegne spolzeti skozi prste in njega pač ne bo mogoče ujeti ali celo nadoknaditi. Zato vsi,tki zatrjujejo, da se nam nikar ne mudi, da ne kaže z ničemer hiteti, po vsej verjetnosti nimajo najbolj prav. Razen če so prepričani, da nekaterim silam ustreza, da dela čas zanje, za njihove nakane in namere. Zdaj se marsikje slišijo tudi glasovi, da bi bilo najbolje zamenjati ljudstvo, zatem bi že znali izbrati prave ljudi tako v parlament kot v we druge veje oblasti. Ivana Laharnar Trbovlje ponovno brez poslanca " Volilci imajo vedno prav. "To je stavek, ki smo ga po letošnji volilni nedelji največkrat slišali. Ko je navdušenja konec in začne možgane žgečkljati razum, pa se postavlja vprašanje, ali je tisto vedno prav tudi vedno dobro. Trbovlje so spet ostale brez poslanca. Pa kaj zato, bi rekel tisti, ki meni, da poslanska funkcija nič ne pomeni. Kakor kje, mu lahko odgovorimo na osnovi izkušenj iz obdobja prvega parlamenta. V Hrastniku denimo so si v letu 1992 privolili kar dva poslanca. Res smo Mirana Jeriča videli bolj v klopi, toda vedno smo ga videli, in resje Miran Potrč razpravljal bolj skozi Združeno listo, kot skozi Hrastnik. Toda Hrastničani vedo, da sta bila oba njihova poslanca izjemno aktivna v komisijah in odborih, vedno pa sta bila tudi v neposrednem stiku s svojimi volilci in ta povezava je rodila marsikatere dobre sadove. Torej je bilo letos vredno to pot ponoviti, in to, kar so imeli volilci prav, je v njihovem primeru tudi dobro. Spet imajo dva poslanca. V Zagorju je bila pot popolnoma obrnjena. Bolje je imeti odličnega prvaka vlade, kot slabega poslanca. Kdo jim ne bi dal prav pri takšni odločitvi! Tu smo enotni. Tudi, če bi imeli krdelo poslancev, to ne bi bilo zamenljivo za določeno osebo, dr. Janeza Drnovška. Kaj pa neposreden stik z volilci? V Zagorju je zagotdvljen. Predsednik vlade je z vso ljubeznijo ostal Zagorjan in tisti, ki so v tem njegovem krogu, to z najmanjšim trudom lahko izkoristijo. Že v prejšnjem mandatu se je to izkazalo za uspešno in izkušnjo je bilo vredno ponoviti. Če bo izvoljen za predsednika vlade, v kar optimisti in dobro misleči ne dvomimo, bo tudi Zagorje ostalo brez poslanca, toda... Torej je bilo v njihovem primeru tisto prav tudi dobro. Pa Trbovlje, mesto drago, kdo bo tebe ljubil? Leta 1992 smo upravičeno navdušeno izvolili Zasavčana z naj večjimi možnostmi in po stari praksi verjeli v zasavsko enotnost, kjer so Trbovlje v sredini in tesno objpmajo levo in desno stran hribov in zahribovja. Tudi za člana sveta smo izbrali Zagorjana, za katerega stavim glavo, da ljudje ne vedo več, katero ime in priimek nosi. Ne trdim, da nismo imeli iz prve odločitve, ko smo se odločili za Drnovška, kakšne koristi, toda verjetno ne večje, kot Slovenija nasploh, ali pa nam kaj več ni bilo povedanega. Tudi tiste tako zaželene neposrednosti nismo občutili, kar je ob funkciji, ki jo je tukaj izvoljeni opravljal, čisto razumljivo. Ob tem pa velja tudi dejstvo, da fenomen tega človeka kot sokrajana ostaja le v Zagorju, pa kjerkoli on žeje ali pa bo, Trbovlje pa so le mesto v Sloveniji, odkoder je nekoč uspešno odskočil. Tudi letos smo v trboveljskem volilnem okraju ponovili volilno voljo iz prejšnjih volitev, tako kot sosednji občini. Ko se sedaj na cesti mimogrede pogovarjamo o tem, da spet nimamo poslanca, je najpogostejši odgovor tale: "Kaj ni bolje imeti za predsednika vlade Drnovška, kot kakšnega Janšo." Pa smo tu. Kdo pa govori pri volitvah za poslanca o predsedniku vlade? Mesto za vstop v državni zbor je svojemu kandidatu omogočila že rojstna občina, ostanek velikega števila glasov, ki jih je pridobil v obeh volilnih okrajih, pa je bil nato razdeljen na državni ravni nekomu v volilni enoti, ki morda niti ne ve, ali "je" Trbovlje ali "so" Trbovlje. Pa naj še v stilu "če bi čebula ne imela če, bi bila bula", iščem miselno tolažbo v izračunu, da "če bi volilci iz Trbovelj dali prvemu slabih 600 glasov manj, pa bi jih namenili drugemu, bi imeli tudi tu dva poslanca." Sicer pa bo kdo dejal, kaj sanjam b poslancu, saj smo ga izvolili. Seveda smo ga. Toda kdo od nas si predstavlja dr. Janeza Drnovška v poslanski klopi, ko pritiska na tisto lučko, ki mu jo določa njegova stranka. Čeprav iskreno cenim poslanski stolček vsakogar, vendar odločno trdim, da človek, ki je uspešno vodil slovensko vlado, človek, ki je po mnenju svetovnega političnega vrha zgled sodobnega politika, ki mu je ponujena funkcija generalnega sekretarja ZN, seveda na osnovi njegovih dejanj in njegovega znanja, na tako majhen stolček ne sodi. Tak stolček pa bi še kako izkoristili občani Trbovelj, preko svojega človeka, ki bi poznal naše stiske in radosti. In preko katerega ne bi zamujali tistega, kar je drugim, bolj modrim, dano. I ______, „ 1 ’1"'1 ' ^ Stane Weiss nadaljuje tretjo generacijo družinske fotografske dejavnosti. Od kod izvirate fotografi VVeissovi? Moj ded Franc Weiss je bil rojen v Šmartnem ob Dreti v številni družini. Fotografske obrti seje izučil na Dunaju, nato pa ga je pot zanesla v Gorico, kjer je imel svoj fotografski atelje na dvorišču takratnega gledališča Verdi. To je bilo leta 1896. V tistih letih se je začela pojavljati fotografija z zelo preprosto tehniko. Fotografija ni zasvojila le njega, pač pa tudi tri od njegovih petih sinov in eden od teh je bil tudi moj oče Stanko. Ded je prva leta fotografiral predvsem ljudi, izdeloval je portrete. Za svoje delo je prejel leta 1910 v Parizu na Svetovni razstavi zlato medaljo, ki jo hranim še sedaj. Razstavljal je v palači dela. V tistih časih je bilo malo fotografov tudi drugje, ne le pri nas. Iz kakšnega razloga je ded svojo obrt v Gorici opustil? Kmalu potem, ko seje pričela prva svetovna vojna, so postajali Italijani vedno bolj nestrpni do zavednih Slovencev. Bližala seje fronta, zato seje ded z vso svojo družino leta 1915 preselil v Mozirje. Tam je odprl improviziran atelje v gostilni Mayerhold. Leta 1922 pa je zgradil hišo v Polzeli pri trgovini Rojnik, kjer je imel svoj atelje vse do svoje smrti, leta 1940. Naj omenim še to, kot mije pripovedoval oče, da je ded prinesel seboj v Savinjsko dolino kino kamero in projektor, kar je bilo za tiste čase nekaj edinstvenega. Ko je npr. v Mozirju predvajal film na ročni pogon, so ljudje bežali, ko se je na filmu bližal vlak. Bil je med prvimi, kije imel 'ta dva aparata. Žal, tega ni več. Kako pa je začel vaš oče s fotografsko obrtjo? Moj oče seje fotografske obrti izučil pri svojem očetu. Ker v Savinjski dolini ni bilo dela za vse, se je lotil fotografiranja v Trbovljah. Od leta 1923 do 1929 seje trikrat tedensko z motorjem vozil čez hrib v Trbovlje. Tu je imel improviziran atelje za gostilno Goropevšek na sedanjem Trgu F. Fakina. Med tem je zgradil sam, bil je še samski, svojo hišo, v kateri imamo atelje še danes. V tem ateljeju je pričel z delom 29. junija 1929. Ateljeje bil v tistih časih zelo moderen in sicer s stekleno streho in stekleno steno in temnico. Naslov j e bilTrbovlje II/l 18. Takrat v Trbovljah nista ki letos praznuje svojo stoto obletnico delovanja. Prav zaradi nadaljuje poklicno fotografsko dejavnost, s katero je začel njegov ded Franc tthiss. več delovala Arzenšek in Slak. Naj omenim, daje oče nadaljeval, kar je pričel že ded, in to s trodimenzionalno fotografijo na preprost način. Nekako pričaral je globino na posnetkih. Takrat je bila v hiši na voljo že tudi elektrika. Vaš oče je bil, kakor je znano, zelo natančnen pri delu? Res je bil zelo natančen in je to zahteval tudi od drugih. Oče je bil pri svojem delu poleg natančnosti tudi vztrajen, prav tako zelo natančen je bil tudi v izražanju in imel je izreden spomin. Glede njegove natančnosti še danes krožijo anekdote "pogled navzdol, levo nogo naprej, samo moment, pogled navzgor, itd." Prav zaradi tega so bili njegovi izdelki mojstrski. Kaj pa je takrat fotografiral? V prvi vrsti je bila to portretna fotografija, družinske fotografije v ateljeju in izven, birme, obhajila, cerkvene slovesnosti, zborovanja, gledališke predstave, poroke, pogrebi, športni dogodki, samoiniciativno pa je izdeloval tudi razglednice Trbovelj. Toda predvsem je prevladovala fotografija v ateljeju. Notranje posnetke v dvoranah ali doma je delal ob magneziju, saj takrat še ni bilo bliskavic. Med zadnjo vojno je bila vaša družina izseljena na Hrvaško. Kako ste se preživljali in kdaj ste se vrnili domov? Takoj v začetku vojne leta 1941 smo bili izseljeni v Petrinje. Oče se je zaposlil pri fotografu, da se je družina preživela. Ob izselitvi smo smeli vzeti seboj le najnujnejše. Oče je malo pred začetkom vojne kupil večjo količino fotografskega materiala in ko smo se 19. junija 1945 vrnili domov, je takratni koristnik ateljeja k sreči ohranil opremo in velik del materiala, tako daje oče lahko takoj pričel z delom. Vse, kar pa je bilo v stanovanju, vključno s pohištvom, je odpeljal nemški trgovec Kosel. Ni pa bilo več veliko arhivskih fotografij. Kdaj pa ste vi pričeli s svojo fotografsko dejavnostjo? Fotografsko šolo sem končal v Ljubljani leta 1955, sicer sem kot vajenec delal pri očetu. Pri njem sem delal do njegove upokojitve, leta 1972. Po tem sem pričel z obrtjo samostojno. Nekako je bilo kar določeno, da bom jaz kot naj starejši sin nadaljeval s fotografijo, mlajši pa bo študiral. Ko že govorimo o tradiciji, naj omenim še to, da so bili časi, ko je oče, ko je imel dovolj dela, mama pa je bila gospodinja, imel vajence in pomočnike. Kasneje pa seje zgodilo, da ni bilo dovolj dela, da bi v ateljeju delala dva. Moja žena je bila k sreči zaposlena, imela je možnost dobiti kredite, ker jih jaz leta in leta kot obrtnik nisem mogel. Prav tako kot domači sin obrtnika nisem mogel biti po tedanjih predpisih pokojninsko zavarovan in sva potem dokupovala leta, ko so se spremenili zakoni na tem področju. Takšen položaj obrti je Stanko Weiss je imel delavnico v Mozirju (fotogralija je iz leta 1920). tudi pogojeval, da se nobeden od najinih dveh otrok ni odločil za fotografsko obrt. Hčerka je končala šolo v Ljubljani in je upravni tehnik, sin pa komercialno-ekonomski tehnik. Sprememba po letu 1990, brezposelnost srednjega kadra pa je narekovala drugačno rešitev. Torej bo sin nadaljeval z družinsko tradicijo. To je uslužnostna dejavnost, z njo ne obogatiš, atelje je odprtega tipa, nimajopaTrbovljemočnega zaledja kot npr. Litija ali Domžale. Časi, ko je bilo za fotografe dovolj dela, so že zdavnaj minili. Odločili ste se, da nadaljujete s fotografsko tradicijo v družini. S čim sc ukvarjate sedaj? Za razliko od očeta (tudi časi so bili drugi in potrebe ter želje strank) se sam ukvarjam veliko s portretno fotografijo. V letih 1975 in 1977 se je namreč množično pojavila amaterska fotografija. Se vedno delam to predvsem za osebne dokumente. Pred leti sem se ukvarjal z industrijsko fotografijo. Leta 1955 sem naredil tečaj za barvno fotografijo v Ljubljani pri Agfa Gevvaert iz Leverkusna v Nemčiji, učil pa nas je znani fotograf Staut. S klasično barvno fotografijo sem začel leta 1963, vključno z razvijanjem. Ko pa so se pojavili prvi color polavtomatski stroji za razvijanje barvnih filmov, smo filme pošiljali v Ljubljano. Sami namreč nismo imeli sredstev za nabavo aparata. Kako je to pri vas? Leta 1985 sem kupil prvo video-kamero. Z njo sem delal predvsem in večinoma na industrijskih objektih v takratni SFRJ, po naročilu Rudisa, Hermesa, podjetij Nivo Celje, Inženiring Kranj, STT itd. Snemal sem tudi v Črni gori, posebno v času po potresu, sodeloval sem na sejmih v Zagrebu in Beogradu. Z nakupom aparata za razvijanje barvnih filmov in izdelavo barvnih fotografij seje vaša dejavnost še bolj razširila? V letu 1994 sem z obrtjo prenehal. Spremenili so se predpisi in ustanovil sem samostojno podjetje. Osebno sem bil že leta 1979 na usposabljanju pri firmi Muhlersohn v Bleifeldu v Nemčiji. Žal zaradi takratnih predpisov in nezmožnosti nabave kredita stroja nisem mogel preje nabaviti. V letu 1996 sem pričel tudi s fototrgovino in zaposlil sina, ki ima ustrezno izobrazbo na področju komerciale. So naročniki zadovoljni z vašim delom? Vsak ima rad lepo fotografijo, tudi osebno? Upam, da z naročniki ohranjam dober, korekten odnos in sicer s strokovnostjo s področja fotografije, z ažurnostjo, dobrim delom, kajti pravilo je, da ima stranka vedno prav. Žal se barvni filmi ne retuširajo, zato pa je za lepo barvno portretno fotografijo potrebno teniranje obraza. Črno bela fotografija izgublja svoj pomen. Kako pa konkurira barvno fotokopiranje? Nasprotno, črno bela fotografija znova pridobiva na pomenu in veljavi predvsem pri umetniški fotografiji, kajti tu se znanje mojstra dokazuje s svojim klasičnim znanjem in delom. Seveda pa mora biti zato ustrezno opremljen atelje, kar pa je zelo drago. Črno bela fotografija je dražja od barvne. Sicer pa barvna fotokopija ne vpliva na naše delo. Vaše sodelovanje s fotografi amaterji? Je dobro, korektno, rad pokažem in pojasnim. Sicer pa je tehnika pri fotoaparatih že na takšnem nivoju, da so s cenovno nižjimi razredi možni lepi posnetki. Ponudba aparatov je velika, vsak lahko poišče zase kaj primernega. Pri tem pa ne mislim na profesionalne aparate, ki so še vedno cenovni razred zase. Srečujete sc z mnogimi ljudmi, bodisi v delavnici ali izven nje. Ste bili kdaj v kakšni dilemi pri snemanju prizorov, ki niso za javnost? Profesionalni fotograf fotografira za naročnike in spoštuje poslovno etiko. Mislim, da sem s tem vse povedal. Zame je vsako naročilo delo, kar velja tudi za film, ki ga prinese stranka za izdelavo fotografij. Ste kdaj prejeli kakšna priznanja za svoje delo? Nekaj sem jih prejel. Lani sem npr. dobil priznanje Obrtne zbornice Zasavje ob lOOTetnem jubileju naše obrti. Vesel pa sem, da me še vedno poznajo otroci večih generacij iz vrtcev, šol, občani, itd., da se stranke vračajo, ker so zadovoljne z menoj in z mojim delom. To mi je naj večje priznanje. Imate vajence in pomočnike? Zaposlenega v trgovini imam sina. Trenutno, kot veste, delam sam. Toda poleg izobrazbe, ki jo ima, je vpisan na fotografski šoli in bo nadaljeval s šojo in delom v fotografski stroki. Kako ohranjate stike z razvojem fotografije v svetu? Preko strokovne literature, če parni dopuščajo finančne možnosti, pa se udeležim FOTOK1NE v Kolnu, kije vsake dve leti. Moje delo je bilo pred leti, kot sem že omenil, večinoma industrijsko fotografiranje, med drugim tudi plakatna fotografija, prospekti itd, vendar je tega vedno manj. Razvoj je neverjetno hiter, novitete pa se pojavljajo praktično vsak dan, toda profesionalne zadeve niso poceni. Na domačih razstavah in tekmovanjih sem sodeloval le enkrat s fotografijami 360 m visokega dimnika TET. Gradnjo tega objekta sem posnel tudi na filmski trak. Video-tehnika s kamerami in rekorderji je v velikem vzponu. Franc Weiss je prvi začel s fotografsko dejavnostjo in sicer v Gorici. Kakšni so stiki z domačimi poklicnimi fotografi? Poklicna fotografa sva v Trbovljah le dva, ki samostojno delava. V redu se razumeva. Vaš največji uspeh doslej? Sodelovanje z Revirskim muzejem Trbovlje, posnetki, objavljeni v raznih prospektih in revijah (Vatrostalna inženiring Beograd, firma Breda iz Nizozemske, kompletna fotodokumentacija plinske elektrarne in dimnika, kompletna dokumentacija deponije premoga in pepela v Trbovljah oz. v Hrastniku, avioposnetki Trbovelj za razglednice, itd.). Je sinova prometna nesreča zelo vplivala na razpoloženje v družini in pri delu? Povsem razumljivo, da smo bili hudo prizadeti vsi v družini, kar se je seveda poznalo na več načinov, toda delo je teklo dalje in bo še, če smo se že odločili, da se bo tradicija nadaljevala. Poti nazaj ni, ni pa lahko. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem ter strankam, skratka vsem, predvsem pa sinovim kolegicam in kolegom, teh pa ni malo, za moralno podporo nam kot njemu, ko smo jo najbolj potrebovali. Imate kakšne posebne želje? Želim si, da bi gospodarstvo v Zasavju ponovno oživelo. To si Zasavci zaslužimo! Politiki, ki bodo izvoljeni v DZ iz naših krajev, naj bi vse svoje znanje in moči usmerili v naše gospodarstvo, kamor sodi tudi drobno gospodarstvo. Nekaj pozitivnega bo treba ukreniti, kajti še vedno je prisoten mačehovski odnos države do naših krajev. Ni dolgo tega, ko smo, oziroma so naši kraji mnogo pomenili. Tine Lenarčič Fotografije so iz arhiva Staneta Weissa lil Zlata Svea Na sedmem pohištvenem sejmu v Ljubljani je podjetje Svea iz Zagorja prejela najvišje priznanje - ZLATO PLAKETO za celotni razstavljeni kuhinjski program, iz katerega še posebej izstopata novi kuhinji Valentina in Martina. Strokovna komisija se je za podelitev priznanja odločila zaradi novega designa, funkcionalnosti in estetske privlačnosti kuhinj. V obrazložitvi pa niso pozabili poudariti niti kontinuiteto vsakoletnih na novo razstavljenih kuhinjskih programov, saj je Svea lani nastopala s tremi popolnoma novimi programi, letos pa s štirimi novimi programi, kar potrjuje napredek v celotnem delu in razvoju firme. T.P. Na pohištvenem sejmu seje predstavilo tudi podjetje Kumplast iz Zagorja. ZAVAROVANJE OBJEKTA NI SROŠEK NAJEMNIKA V Zasavju je že kar navada, da se strošek zavarovanja objekta pripiše najemniku. Pa ni tako. Zavarovanje stanovanja je strošek, ki ga mora poravnati lastnik sam, razen če bi se v najemni pogodbi z najemnikom uspel izrecno dogovoriti, da prevzame strošek zavarovanja stanovanja najemnik stanovanja. Vsak lastnik stanovanja se popolnoma avtonomno odloča, ali bo svojo nepremičnino zavaroval ali ne, vendar se vsak dober gospodar odloči za zavarovanje. Ministrstvo za okolje in prostor nam je poslalo pisno tolmačenje o tej sporni zadevi in ga lahko dobite v pisarni, v kolikor bi ga potrebovali. Torej najemniki, poglejte v svoje najemne pogodbe in mirne duše lahko (pisno) zavrnete račun, s katerim vas upravnik zgradbe bremeni za zavarovalno premijo, seveda če se s pogodbo niste drugače zavezali. ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE OBMOČNA PISARNA ZAGORJE Cesta zmage 33, ZAGORJE o/S Telefon, fax: 0601/64"! 15 Pihalni orkester Svea je na pohištvenem sejmu obiskovalce z glasbo pripeljal do Sveinega razstavnega prostora. Zanimivi obrtniški dnevi 1 je bodo tokrat počastili zagorski obrtniki: 95-, 25- in 10-letnico združevanja in povezovanja. Prireditve se hoda začele prihodnjo sredo, 27. novembra, z otvoritvijo razstave obrti in podjetništva ter fotografij in dokumentov z naslovom: ohrt skozi čas. Razstavi bosta v delavskem domu iu tam bo isti dan popoldan tudi okrogla miza: obrt in podjetništvo danes in jutri. < > h rt na zbornica Zagorje oh Savi je na okroglo mizo povabila številne predstavnike gospodarskega in javnega življenja, med njimi novoizvoljene poslance, pa zastopnike gospodarskih ministrstev, bank. OZ RS in druge. novembra, bc?:sledilo predavanje v lllpljfeiii dvmsni: delavskega doma z naslovom Praktični m veti. pri; vodenj h poslovnih k njig za lem 1996. Spregovorili j . bodo tudi o novostih na področju davčne zakonodaje, jižakdOu o davčni službi, zakonu o davčnem postopku, informiranje o davku na dodano vrednost in trošarinah; . lllilvpkem dom.: upokojeni obrtniki,;:popoldan pašEo spetp predavanje o izdaji licenc za avtoprevoznike, pa novostih na področju /akoncslajv in prevozih v vestnem ptomelt:. : Osrednja slovesnost v počastitev treh jubilejev bo v soboto, : lll@p npvišihbfi. Žačela se: bo z otvoritvijo novih poslovnih prostorov obilne zbornice na tržnici Pod uro. zvečet pa ho v gledališki dvorani DD osrednja ptosiava in zatem šc družabno srečanje v stekleni dvorani. V dneh proslavljanja jubilejev ■ n bi izšla tudi publikacija o nastanku in razsnj.i ohilnišlva llEšSsgtibi b dbKrSiik i; jpi strte n o in fotografsko in drugo dokumentarno gradivo zanjo so zbrali več let m po ustrezni ipjsčieleijjiikt pripravili izbor, ki bo zagotovo dostojen prikaz razvitja te pomembne dejavnosti v zagorski obeini. Brošura :i naj;: bi izšla vj nakladi 2.000 izvodov. Prejeli jo bodo vsi ::||||;8iltj pa tudi podjetniki m drugi, ki se kakorkoli ukvarjajo p špto dejavnostjo pa še seveda vsi nekdanji, zdaj upokojeni; rokodelci in drugo M .V. i!MEILM^W© STP MERCATOR Hrastnik Blagovnica - kletna etaža * izdelava vseh vrst ogledal (tudi barvnih) * okvirjanje slik, ogledal, ipd. * izdelava avtomobilskih in elektro kodiranih klučev * izdelava cilindričnih in vseh vrst specialnih ključev * varnostne ključavnice, kukala in varovala za vrata VARNOST . JI I I IT J POTREBA 1 |i §||ilE i :W M M VARNOSTNO NADZORNI CENTER tel:0601 43 184 * tehnično in fizično varovanje poslovnih in stanovanjskih objektov * prenos signala na dežurni center - 24 urni nadzor * takojšnje ukrepanje intervencijske skupine * projektiranje in montaža alarmnih sistemov * priključitev že vgrajene alarmne naprave na vnc * član zbornice poklicnih služb z LICENCO * izvajanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu in varstva pred požarom za podjetja * izobraževanje in preizkus znanja iz varstva pri delu in požarnega varstva * receptorska in vratarska služba * invalidska delavnica (pakiranje, prepakiranje, ipd.) * čiščenje poslovnih prostorov * usluge pralnice (pranje delovnih oblek, posteljnine, gostinskih prtov, ipd.) * pooblastilo za servisiranje vseh vrst gasilskih aparatov ter pregled in preizkus hidrantnega omrežja ©imeOMPUTERSd.0.0. o vas zanima gibanje tečajev na ljubljanski borzi ? o bi radi prihranili pri komuniciranju s tujimi partnerji ? o kakšne so vremenske razmere na severu Španije ? o bi se radi predstavili več kot 35 miljonom uporabnikov Interneta po celem svetu 1410 Zagorje ob Savi, Polje 4 tel.: +386(0) 601/64 477, 64151,64 502,64143; fax: (061) 64 060 TISKARNA GRAFEX IZLAKE S ŠTAMPILJKE IM PEČATI m REKLAMMI MAPISI, TABLE, TRAMSPkRCMTI # KLIŠEJI ZA BLAGAJME , ® TISK PROSPEKTOM IM KATALOGOM n GRAEIČMA PRIPRAMA ZA TISK MSE IZ EME ROKE OD BELEG/4 P/4PIRJ4 DO DOBRE TISKOMIME IM ŠE MMOGO MEČ Tiskarna GRAFt/l Podlipovica 31, 1411 Izlake lel.:0601/74-180 (2 liniji), #ax: 0601/74-110 Tnr.r.T',;*že <* * Zlatosrebrni gostinci Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za turizem in gostinstvo, je 7. novembra na Bledu organiziralo tekmovanje srednjih šol za gostinstvo in turizem. Na tekmovanje se je prijavilo kar 14 takšnih šol, med njimi tudi zagorska Srednja šola za elektrotehniko in gostinstvo. Na tekmovanju, letos je potekalo že kar triinštiridesetič, so se zagorski gostinci izkazali v kategoriji strežbe in kuhinje ter osvojili srebrno in zlato medaljo. Damir Novšak inAlešTtentelj sta si zlato medaljo prislužila s pripravo dekoracije iz sadja in zelenjave. Skupaj z mentorico Mari Žunk sta dijaka začetno idejo o dekoraciji dodelala, ji dodala lastno domišljijo in znanje. S svojo kreacijo sta hitro prepričala in očarala strokovno komisijo, ki je izdelek ocenjevala ter si prislužila kar 93,4 točke izmed stotih možnih. S podobnim uspehom se lahko pohvalijo tudi Anita Troha, Safct Bcganovič in Igro Brodar, ki so v tekmovanju v strežbi zasedli drugo mesto. Tekmovali so v pripravi jedilnika - pravilno sestavljen in "oplemeniten" s pravim vinom in mnogo ročne spretnosti, ki so pri dobri strežbi nepogrešljive, so jim prinesle 87,4 točke in srebrno medaljo. Po besedah njihovega mentorja Silvestra Laznika sta jim za zlato manjkali le dve točki. Tekmovanje je potekalo na temo Prihodnost. Dijaki SŠEG so ji dodali posvetilo Da se ne bi zgodilo in oblikovali mizo v obliki jedrskega znaka. Naslov mize je bil Dan sonca, menu pa je bil sestavljen iz alternativne prehrane. Blejski uspeh zagorskih gostincev pa ni prvi. Dijaki so v zadnjih štirih letih vedno osvajali medalje. Tako njihove prostore krasijo dve zlati, štiri srebrne in dve bronasti medalji. Tekmovanje in medalje pa niso samo odraz dobrega dela mentorjev in velikega znanja dijakov. Medalje imajo za vsakega posameznika tudi praktično vrednost. V času, ko je težko priti do zaposlitve, lahko pomaga tudi dobra uvrstitev na takšnem tekmovanju. Se posebej, če so delodajalci pripravljeni odpreti svoje oči in pri zaposlovanju dati prednost najboljšim. Tekst in foto: J.N. Z okusom feferona Z okusom feferona, vonjem žametno rdeče kapljice Egri Bikavčr ter avtentičnim sozvočjem vijoline, kontrabasa in cimbal so v gostišču Kum Zagorjanom ponudili preskok v drugačno, prvikrat v Zagorju, madžarsko okolje. Ob spremljavi pristne romske melodije so madžarska deviška pečenka, bržola Eszterhazi, rulada Kerka z mešano prilogo, ciganska pečenka in druge specialitete polnile želodce ljubiteljev madžarske kuhinje. Morda je na otvoritvenem dnevu, 14. novembra, manjkalo predvsem turističnih delavcev s poslovnimi interesi, na katere sta čakala Gal Karoly (Čarda Hetiš, Akac, Oazis - na kopališču s sedežem v Lentiju) in Jorsa Lajos (predstavnik podjetja Castrum z verigo restavratcij ob Campingih) s svojim preva- Rašuna in ajdovi štruklji Malokdo še ve, kaj je rašuna. Tudi jaz ne, so mi pa povedali, da gre za zelje s kašo, kakršnega so svojčas sploh na kmetih radi pripravljali. Ob 700-lctnici Čcmšenika je okrog 50 članic Aktiva vaških žena pripravilo zanimivo razstavo Kulinarika skozi stoletja, na kateri so bile na ogled dandanes večinoma pozabljene jedi. Tudi tisti, ki še niso pozabili, kako se pripravljajo štruklji, slive v kaši oziroma metova potica, teh jedi zaradi časa in načina življenja najbrž več ne pripravljajo. "Dandanes pojemo preveč mesa in konzerviranih jedi," je mnenja Greta Pregrad, predsednica TD Čemšenik, "zelenjava, sadje in žitarice, ki so bile včasih osnovne sestavine kmečkega jedilnika, pa niso zdrave le za fizično temveč tudi duhovno rast." Predsednica Aktiva vaških žena, Slavi Fakin, pa je povedala, da so za razstavo pripravili vsakdanje in praznične stare domače jedi, ki sojih včasih pripravljali ob različnih praznikih, obredih in večjih kmečkih opravilih. V pripravo so gospodinje vložile nemalo truda in popihale prah s porumenelih receptov, sploh za pripravo rašune in ajdovih štrukljev. T.P. Učenci čemšemške solešo se predstavili ob otvoritvi razstave. jalcem. Kakorkoli, oba sta bila zadovoljna, da sta navezala stike z lastnikom gostišča Jožetom Uletom in se ob priporočilu predstavila zagorskim gurmanom. Nazdravljali Martinu in krajevnemu prazniku Šmarčani so letos, kot že več let doslej, praznovali svoj krajevni praznik v prejšnjem tednu od četrtka, 14., do nedelje, 17. novembra, čeprav ga imajo uradno na Martinov dan. V četrtek zvečer so v prepolni šolski avli predstavili knjigo Ko sem še majhen bil. Pisali sojo učenci iz OŠ Šmartno po pripovedovanju svojih staršev, starih stašrev ali pa starejših znancev, kako jim je bilo, ko šobili še majhni. Prispevke je zbrala in uredila Ida Dolšek. Naslednji dan je v Šmarskem kulturnem domu v organizaciji Turističnega društva in KS Šmartno ter Območne obrtne zbornice in M-Kmetijsko gozdarske zadruge Litija predsednik Območne Obrtne Litija, Oto Muzga odprl dvodnevni MARTINOV SEMENJ, kar je po pripovedovanju naših dedkov in babic že stara tradicija. Včasih so na ta sejem pripeljali živino, se na veliko prodajalo in kupovalo, pilo, jedlo in pelo od česar so imeli zaslužek v glavnem gostinci. Letos pa se je s svojo ponudbo predstavilo 30 šmarskih obrtnikov in gostincev. Še isti dan zvečer so v cerkvi Sv. Martina pripravili koncert moškega pevskega zbora Fantje od fare pod vodstvom Rudija Vidica. Popestrila gaje Marjana Vidic z igranjem na orgle. Po koncertu so na starem vaškem trgu pred cerkvijo blagoslovili mlado vino in nadaljevali praznovanje z družabnim srečanjem ob igranju ansambla Zimzelen s pevcem Miranom Repičem pozno v sobotno noč in nedeljsko jutro. Dneve praznovanja krajevnega praznika in Martinovanja so Šmarčani zaključili s promenadnim koncertom litijskega pihalnega orkestra pod taktirko Ivana Kolarja in žegnanjsko mašo v domači cerkvi. Tekst in foto: K.Š. Otvoritev Martinovega sejma v Šmartnem. Preživite najbolj noro noč v Budimpešti Posebnost izleta? S kuponom Zasavca imajo udeleženci 5-odstotni popust, poleg tega pa bodo vključeni v nagradno žrebanje (pozor, brezplačen izlet za enega od udeležencev!). Ponedeljek, 30. december 1996 - odhod iz Trbovelj ob 5. uri. Torek, 31. december 1996 - zajtrk, dopoldne ogled Budimpešte, zvečer silvestrovanje. Sreda, 1. januarja 1997 - ogled Blatnega jezera in okolice, popoldne vrnitev v Trbovlje. CENA IZLETA: 199 DEM na osebo. V ceno izleta so vračunani avtobusni prevoz, 2 polpenziona v hotelu, silvestrovanje v Čardi (aperitiv, 1 1 vina, kozarec šampanjca), ogledi in vstopnine po programu, lokalni vodnik, kosilo izven hotela, vodstvo in organizacije izleta. Prijave in informacije: Ttiristična agencija M&P, Trg Svobode 12 (na tržnici, I. nadstropje), Trbovlje ali telefon: 0601/22-789. Greste zastonj v Ameriko? Ali bi šli zastonj 'čez lužo'? No, kaj mislite o tem? Priznajte, da zveni noro. Ampak verjemite, da je da ta predlog kot nalašč za vas. Tildi za otroke s posebnimi potrebami, kot so invalidi, delajo naše agencije, ki sc ukvarjajo z organizacijo poletnih počitnic v tujini, kamor bi lahko poslali vašega nadobudneža, željnega videti in spoznati svet. Agencije ponujajo več možnosti. Toda ko izveste, da vam bo organizator podaril nekaj žepnine in brezplačno letalsko vozovnico, khm, khm... Se sliši vabljivo? Hja, v slovenskem prostoru se pojavlja Čamp America kot organizator opisanih aktivnosti. Usluge lahko koristijo vsi, ki so dopolnili 18 let in bi radi preleteli Atlantik. Pa nikar ne razmišljajte o denarju, ki bi ga potrebovali za letalsko vozovnico, četudi ga imate! To je delo agencije Čamp America. Po dogovoru bodo rezervirali in tudi plačali vozovnico za vas. Se sprašujete, čemu vse to? Ameriški otroci preživljaj o poletja na precej zanimiv način. Kar težko si predstavljamo, da bi slovenska družina poslala svojega mladeniča ali mladenko za dva tedna ali več v poletni kamp. V Ameriki je to povsem običajno. Jasno, da bodo starši pred poletjem skrbno pretehtali svoje zahteve, želje in finančne zmožnosti ter šele potem posredovali odločitev. Vaša obveznost je le ta, da na delovnem mestu, ki ste si ga izbrali, opravite svoje delo. Navadno ostanete v kampu ali pri družini štiri do devet tednov, kjer proti plačilu nudite svoje veščine in znanje. Ko sc delo v kampu konča, pa je na voljo potovanj in zabave po mili volji. Skratka, da bi zvedeli potrebne informacije, pišite na Čamp America, Dept.NA (slooo64), 37a Queens Gate London SW7 5HR, En-gland. Pokličite nas in preživeli boste nepozabno poletje. B.P. naslov: 1420 Trbovlje Trg revolucije 12 telefon: 0601/26 202 ali 0601/22 144 interna: 466, 216, 291 telex: 35 148 yu npa telefax: 0601/20 202 Od Litije do Čateža Zanimiva kulturno-zgodovinska in turistična pot od Litije do Čateža poteka na prehodu Zasavskega hribovja v Dolenjsko gričevje. Nastala je na Martinovo nedeljo davnega leta 1857, ko je tod hodil domači učitelj in pisatelj Fran Levstik. Že naslednje leto je opis te poti izdal v knjigi "Popotovanje od Litije do Čateža." Na startno mesto pohoda v starem mestnem jedru, pri cerkvi sv. Miklavža, 850-letne v meglo zavite Litije, so prihajali pohodniki iz vseh krajev Slovenije in iz zamejstva. Prijavilo seje več kot 4.000 pohodnikov, vsaj po izjavi organizatorja. Več se jih tako in tako ni moglo, ker je zmanjkalo kuvert. Pohoda so se udeležili tudi slovenski predsednik Milan Kučan (rekord prehojene poti 3,20 ure) in nekateri znani politiki: Tone Peršak, Jožef Školjč, Danica Simšič, Lojze Peterle. Pot j e vodila preko meglene Prtiče, starega šmarskega trga in letos prvič mimo usnjarne in mesarije na Slatno, kjer je nekoč stala mogočna graščina. Tu so se najbolj žejni že odžejali ob pokušnji mladega vina. Iz Slatna so se pohodniki podali preko Jelše in Preske na sončno Libergo, drugi kontrolni točki naproti. Med potjo proti Libergi je lačne popotnike privabljal mamljiv vonj suhega sadja z obnovljene sušilnice iz srede prejšnjega stoletja, kjer so ga sušili in na stojnici prodajali. Med kupci je bil Metod Janež iz Vrhnike prepričan, da bo odlična popotnica. Iz Liberge je pot vodila pohodnike mimo Grmade in naj višje točke pohoda v Gobnik, mimo Bojčeve zidanice (iz katere se je slišalo prijetno petje - praznovanje sv. Martina) tretji kontrolni točki naproti, v Moravče k stari hiši iz kamenja (Tonini hiši), ki jo je krasil napis "V TEJ HIŠI JE ŽIVELA Z'DARJEVA TONA, NESOJENA ŽENA LEVSTIKA. PRI NJEJ SI JE KRAJŠAL DOLGE VEČERE." Ob Tonini hiši v Moravčah je na ogled obnovljena RESNIKOVA KAŠČA, ki jo je lastnik Milan Resnik obnovil prav zaradi Levstikove poti, čeprav jo je sprva mislil porušiti in jo rada razkaže vsakemu, ki si jo želi ogledati. Iz Moravč, kjer je vsak popotnik lahko poskusil vino letnik '96 in si potešil lakoto, je Levstikova pot vodila dalje preko njiv proti nekdanjemu GRADU TURN, kjer raste danes samo še grmovje, REKI MIRNI do grajskega ribnika, po gozdni poti preko občinske meje Litija-Trebnje in še zadnji, najtežji vzpon, kije bil po 22 prehojenih km težko premagljiv. Premagalo gaje in srečno prispelo na cilj na Čatež približno 15.000 pohodnikov. Na osrednjem vaškem trgu na Čatežu, je zbrano množico pozdravil literarni zgodovinar prof. dr. Matjaž Kmecl, ki j e med drugim dejal: "Če smo že začeli z Zdravljico, pa še nadaljujmo z njo. Prvo namenjam Rudiju Bregarju, drugo sv. Martinu, ki je vse življenje pil samo vodo, tretjo Levstiku, kije bil že po kozarcu vina zmeden, četrto gostoljubnim domačinom. Mi ga le dajmo, kajti tudi Levstik ga je, če ga je le dobil." Slavnostni govor, povedan v treh minutah, je zaključil z verzi Prešernove Zdravljice. Organizator pohoda, Rudi Bregar je ob jubileju že 10. pohoda za udeležbo na vseh desetih pohodih podelil priznanja. Prejelo jih je 24 posameznikov, med njimi Hinko Lebinger, naj starejši litijski pohodnik, -nagrade za uveljavljanje Levstikove poti jih je prejelo 8, med njimi literarni zgodovinar prof. dr. Matjaž Kmecl in litijski župan Mirko Kaplja, - posebno nagrado in zahvalo za 10-letno organizacijo pohoda je dobil Rudi Bregar in še nagrado za najstarejšega pohodnika je prejel Ivan Najnšek, član PD Ravne na Koroškem, kije pot prehodil četrtič. Karolina Šušteršič Za 6o[j urejeno o (gotico Hortikulturno društvo Trjrovljc je nedavno organiziralo prireditev, kjer so tudi letos podelili priznanja za prizadevno urejanje okolice. Nagrade so podelile komisije, ki so si ogledovale okolico od spomladi do jeseni. Kriteriji, ki sojih pri svojem delu upoštevale, so: izgled hiše, ocvetličenost, ozelenelost, urejenost okolice, celoten izgled. Letos so jim dodali še posebno rubriko, urejenost kmetij, saj tudi urejene kmetije pripomorejo k svetlejšemu vtisu o mestu. Pri delu so si komisije pomagale z video posnetki in fotografijami. Za naj lepše urejeno okolico pa so priznanja prejeli: JERMAN Marija, Franc (C. Tončke Čeč), PAVLI Zinka, Franc (C. Tončke Čeč), PIRNOVAR Meta, Leon (Pod ostrih vrhom), ERŽEN Silva, Miha (Vreskovo) in PODSTUDENŠEK Helga, Franci (Ostenk). Posebni priznanji za urejenost kmetij so dobili: DRNOVŠEK Marija, Štefan (Gabrsko) in MEDVEŠEK Kati, Miha (Dobovec). Najvišje priznanje, zlato sončnico, ki jo podeljujejo za večletno delo, za celoletno skrb za urejenost, pri čemer je pogoj, da je nagrajenec tudi že dobitnik katerega izmed prej omenjenih priznanj, sta prejela: JAN Mila in Roman (Gabrsko 21 c), ki sta bila nad nagrado zelo presenečena: "Iz čistega veselja do rož delava. Glavna j e Mila, jaz opravljam predvsem težja fizična dela. S tem j e veliko dela in veliko časa nama vzame. Nekoliko težje je sedaj, ko se voziva v Rogaško v službo." Priložnost so izkoristili tudi posebni povabljenci, ki so prizadevanje društva, kot tudi nagrajencev, pohvalili. Prireditev so popestrili s krajšim kulturnim programom Otroškega pevskega zbora VVZ. Udeležence je nato k pomenku povabila predsednica društva, Albina Ocepek. B.J. Not^e orgle Na vprašanje, zakaj graditi pri nas orgle, je sorazmerno lahko odgovoriti. Pustimo ob strani dejstvo, da so orgle postale modno glasbilo, pomembneje je, da jih srečujemo na vseh kontinentih. Našli jih bomo tako v Ameriki in Avstraliji kot na Daljnem vzhodu, na primer na Japonskem. Orgle so z velikim navdušenjem začeli graditi celo tam, kjer niso vezane na tradicijo, na primer v Sovjetski zvezi, ki že razpolaga z dragocenimi instrumenti (Moskva, Leningrad, Talin, Rigi, Vilno, Odesa, Novosibirsk...). Orgle s svojo več kot dvatisočletno zgodovino še niso na koncu svoje razvojne poti. Prodirajo na vedno nova področja človekove eksistence. Grki so v orgelskem zvoku podčrtali moralni moment. Rimljanom so bile orgle instrument za zabavo. V modificirani obliki bi oba antična principa veljala še danes. Ugotovitev bi lahko aplicirali na dejstvo, da so orgle tako v cerkvah kot v koncertnih dvoranah. Zadosten razlog za gradnjo orgel bi bile že Bachove orgelske skladbe. Morda bi bilo umestno tudi vprašanje, kako bi se formirala Beethownova glasbena umetnost brez njegove vezanosti na orgelski instrument. (Iz knjige OB ORGLAH Huberta Berganta) V trboveljski župniji Sv. Martina so prav ob farnem žegnanju, na Martinovo nedeljo blagoslovili nove orgle ter jih izročili svojemu namenu. Že tisoč let je od tedaj, ko so si orgle utrle pot tudi v bogoslužne prostore in namene. Tudi vTrbovljah uporabljajo orgle že stoletja... Nov instrument pa je zdaj zamenjal mehanične orgle iz leta 1860 (po drugih virih pa iz leta 1876) znamenitega orglarskega mojstra iz Ljubljane, Franca Goršiča (1836-1898). Te stare orgle so bile enomanualne z desetimi registri v manualu in štirimi registri v pedalu. Orgle, zdaj dodobra odslužene, so po navodilu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju strokovno razstavljene in čakajo morebitnega kupca, ki bi instrument seveda obnovil in usposobil v svoje namene. KRALJEVSKI" instrument v Trbovljah Nove orgle v Trbovljah so pomembna pridobitev za župnijo, Trbovlje in tudi Zasavje. Orgle bodo poleg bogoslužne uporabe primerne tudi za orgelske koncerte, kar bo prispevalo k višji ravni kulturnega življenja v Trbovljah in Zasavju nasploh. Trboveljske nove orgle se tako pridružujejo zagorskim Goršičevim orglam (iz leta 1895) in litijskim Jenkovim orglam, kajti ostale orgle v naši regiji pravzaprav sploh niso bile primerne za samostojne orgelske koncerte ali koncerte z uporabo orgel. Strokovnjaki orglarske delavnice Škrabi iz Rogaške Slatine so pri nas mlada firma, ki se ukvarja z orglarsko dejavnostjo. Prve dvo-manualne orgle z enaindvajsetimi registri v Cerknem so izdelali namreč šele leta 1991. Sledile so jim orgle v Jurovskem dolu, pa Ljubljana-Moste, Murska Sobota, Ivančna Gorica in drugje. Trboveljske nove orgle pa imajo dude,... Začutili smo, da so orgle res "kraljica instrumentov", kar je že tolikokrat seveda opravičeno izrečeno in zapisano. Sicer pa je slovesnost ob dogodku novih orgel trajala več kot dve uri. Trboveljska župnijska cerkev ni mogla sprejeti vseh udeležencev, ki so tja prihiteli od blizu in daleč. Slovesno somaševanje je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger z enajstimi duhovniki, večina seveda Laške dekanije. Posebej velja omeniti dva Trboveljska rojaka: častnega kanonika Mariborske škofije, Alojza Žagarja in župnika na Gomiljskem, Martina Cirarja. Prisoten pa je bil tudi dekan Zagorske dekanije, Jože Čampa. Navzoči so bili še naslednji pomembni gostje: trboveljski župan Janez Malovrh in tudi nekateri izmed sponzorjev novih orgel: direktor ZD Trbovlje dr. Uroš Prelesnik, direktor Rudisa Trbovlje ing. Ludvik Hribar in je bil izvrsten mlad organist -domačin Uroš Kovačič. Menjaje sta na orgle igrala tudi domačina Barbara Bola, sicer študentka Akademije za glasbo v Ljubljani, in Gregor Špajzer, glasbenik in pravnik. Žal pa zaradi bolezni ni sodelovala na slovesnosti Darja Brežnik, ki sicer tudi končuje orglarsko šolo v Ljubljani. Glasbeno dogajanje pa so še popestrili: dva pihalca na klarinetu in štirje trobilci (tri trobente in tuba). Ta kombinacija je bila še prav posebej primerna in prijetna v kraju z bogato tradicijo in uspehi tamkajšnjega pihalnega orkestra. Škof, dr. Franc Kramberger, se je v svojem nagovoru na slovesnosti med ostalim zahvalil trboveljskim faranom z besedami: "Te nove orgle so velika pridobitev, bogastvo in veliko darilo, ki ste ga dali Svoji župniji za tretje tisočletje." Trboveljski župnik, Franc Mlakar, ki že vrsto let stoji za vsemi projekti v župniji, pa pravi, da so se po posvetovanju z različnimi strokovnjaki v začetku leta 1995 na seji župnijskega sveta in cerkvenih ključarjev odločili za nakup novih orgel. Odločitev ni bila lahka! Orgle stanejo 21 milijonov tolarjev, oziroma 240.000 DEM. Blizu 90% potrebnih že oznako opus 30. Vendar so zdaj že nared nove orgle, torej opus 31, tudi dvomanualne orgle z osemindvajsetimi registri, katere bodo že v nedeljo, 24. novembra, blagoslovili v Beltincih. Sicer pa je firma Škrabi v tem času restavrirala že precej starih orgel in preko 35 harmonijev. Trboveljske orgle Antona Škrabla iz Rogaške Slatine s preko dvatisoč piščali, opus 30, so mehanične, z dvema manualoma (klaviaturama), igralnim pedalom in z dvaindvajsetimi registri. Nove orgle je predstavil profesor Tone Potočnik iz Ljubljane. S posameznimi registri in njihovimi kombinacijami je dosegel čudovite zvočne barve, saj so iz njih žgoleli ptiči, oglašala se je kukovica, pozvanjali so zvonovi, zapele so fanfare, oglasile so se škotske njihov finančni direktor, dipl. ekonomist Zvone Hribar in drugi. Seveda je bil navzoč tudi sam orglarski mojster Anton Škrabi iz Rogaške Slatine s svojimi sodelavci in njihov servisni partner za orgle Paul Rohner iz Mallersdorfa v Nemčiji. K tako lepi slovesnosti pa je na koru seveda veliko prispevalo izjemno ubrano in dovršeno prepevanje domačega župnijskega mešanega pevskega zbora z zborovodkinjo Uršulo Grabnar. Izvedli so Wolfganga Amadeusa Mozarta Missa brevis v d-molu in še več drugih priložnostnih pesmi. Občudovali smo kvalitetno petje pevskega zbora, še posebej v ločenih ženskih in moških delih v skladbah: Prinašamo Ti gospod, Antona Jobsta in Sonce že zahaja, Josefa Grubarja. Ob novih orglah sredstev so zbrali verniki sami, v finančnem projektu pa so sodelovali tudi sponzorji. Čeprav se za nove orgle zbira in skrajno varčuje že dve leti, stroški še niso v celoti poravnani. Zbrati morajo še približno 6 milijonov tolarjev. Ob zaključku tako izjemne in imenitne slovesnosti so za vse udeležence tamkajšnje gospodinje pripravile domače pecivo, možje pa so prisotnim ponudili še mlado vino. "Naj nove orgle Slavijo Boga", je zapisano pri vhodu v bogato okrašeni župnijski cerkvi v Trbovljah. Naj nove orgle dolga desetletja dobro služijo, tako bogoslužju, kot tudi glasbeno-kul-turnim prireditvam! Naj sozvočje teh novih več kot dva tisoč piščali plemeniti človekovega duha! Prav v tem tednu, v petek, 22. novembra, pa naj nove orgle z vso svojo močjo in barvitostjo zaigrajo tudi v čast zavetnice cerkvene glasbe, sveti Ceciliji, ki ta dan goduje! Franci Steban Štirje možje, ena žena (Multiplicity, ZDA - 1996, Continental Film) Gotovo se vam je že zgodilo, da vas je nekega jutra, sredi najlepših sanj, prav nesramno zdramilo zoprno budilkino zvo-nenje. Takrat ste si zaželeli še malo podremu-ckati, a kaj ko se vam je mudilo v šolo ali službo. Če pa ste član, vesele in številne družine, ki jo je potrebno zjutraj zbuditi, obleči, nahraniti in razvoziti v vrtec ali šolo in poleg tega priti pravočasno na delovno mesto, veste o čem govorim. Tisti, ki prebirajo znanstveno fantastiko ali zadnje desetletje spremljajo svetovno medicinsko znanost na področju kloniranja - popolna podvojitev na molekulami osnovi (naravni primer klona sta siamska dvojčka), so si v zgoraj omenjeni situaciji zaželili takšnega dvojnika. Nekoga, ki bi zjutraj vstal, poskrbel za družino in nas včasih morda zamenjal na delovnem mestu, medtem ko bi sami zjutraj poležavali, popoldne zaigrali partijo tenisa in zvečer spočiti odšli na gledališko ali filmsko predstavo. Ahhh, to bi se včasih res prileglo. Podobne težave je imel tudi Doug Kinney, prezaposleni gradbeni nadzornik, oče in mož. Zaradi povzpctniškega sodelavca se bo moral službi posvečati še enkrat več kot doslej, žena (Andie MacDovvell) bi rada z njim preživela več časa, njegova otroka pa si želita, da bi se jima posvečal več kot doslej. Dougu se ponudi enkratna priložnost dobiti dvojnika (klona), ki bo hodil v službo medtem, ko bo on lahko več časa preživel z ženo in otrokoma. Ker pa ima žena dovolj gospodinjenja in se odloči vrniti v staro službo, mu je kmalu en klon (poimenuje ga Št. 2) premalo. Zato si priskrbi Številko 3. Tako Številka 2 hodi v službo, Številka 3 doma pospravlja in kuha, Doug pa se lahko posveča ženi ter igranju golfa. Kmalu tudi Št. 2 in 3 podležeta preobremenjenosti in si priskrbita še Št. 4. Ker je kopija malce slabša od izvirnika, si lahko mislite, da je kopija od kopije popolna polomija... Osnovna ideja za film je prav imenitna, čeprav bo aktualna šele čez nekaj nekaj let. Tudi Michael Keaton je v vseh štirih vlogah izvrsten. Kljub temu filmu nekaj manjka. Polno vprašanj ostane odprtih, neizpeljanih. Proces kloniranja je namreč zelo poeno- stavljen, saj Doug dobi dvojnika kar v nekaj urah. Poleg tega situacijska komika proti koncu zvodeni, kar gledalcu pusti grenak priokus. Po obetavnem začetku se boste nekajkrat pošteno nasmejali, vendar ne pričakujte preveč. Uri h e ms k e n 0 V; C* Devetdeseta se bodo v filmsko zgodovino najverjetneje zapisala kot desetletje z največjim številom remakeov (novejše različice starejših filmov). Eden zadnjih je Hitchcockov 39 Steps (39 stopnic), katerega bo režiral in zanj napisal scenarij Robert Towne (Chinatovvn). Townc pravi:Ne bi rad povedal preveč, vendar bo narava protagonistov ključna posebnost tega filma. Triler govori o moškem, ki se znajde v ' vohunskem krogu, po tem ko je bil obtožen umora nekega vohuna. Izmikati se mora policiji in mimogrede ujeti pravega morilca. Les Miserables je naslednji primer najnovejše različice po francoskem izvirniku. Producenti skušajo pridobiti simpatije Scana Connerya in Idama Necsona za glavni vlogi. Connery naj bi igral inšpektorja Valjčna, Neeson pa Jeana Valjeana. Alan Pankerje bil omenjen kot vodilni tega 50$ milijonskega projekta. Začetek snemanja je predviden za naslednjo pomlad v Pragi. Po uspehu simpatičnega pujska Babe ni prav nič presenetljiva novica, sta že napovedana dva iz serije filmov o govorečih živalih. Prvi nosi naslov Paulie: A parrots Tale, ki bo zaživel pod taktirko Stevena Spielberga (Jurki Park, E.T.). Zgodba govori o govoreči papigi, ki mora najti svojega letečega prijatelja, po tem ko so ju nesramno ločili. Papigo bodo oživeli s pomočjo računalniške tehnologije. Drugega bi lahko uvrstil že v prvo skupino, saj je najnovejša različica klasičnega filma Dr. Doolittle. V glavni vlogi bo po izjemnem uspehu komedije Nutty Profesor (Nori profesor) nastopil Eddie Murphy. Pr QvRar i*šjo ^ ZDA Počasi prehajamo iz jesenske v zimsko filmsko razdobje, ki se v ZDA precej razlikuje od ostalih držav. V Sloveniji in drugod po Evropi, namreč gledamo poletne ameriške filmske uspešnice, zato je obisk kinodvoran večji od poletnega. Čez veliko lužo pa je ravno obratno. Pretekli mesec je bil najuspešnejši za film Sleepers, ki je v treh tednih prinesel 37$ milijončkov. Odraščanje štirih fantov na New Vorkških ulicah v neslavni soseščini Hells Kitchen, katero so vodili tako gangsteiji kot duhovniki. Otroci, ki so tam odraščali so preživljali srečne dni, vendar predani svetemu socialnemu kodeksu: Zločin zoper soseščino ni bil dovoljen. Ko pa sc je kaj takšnega le KEVIN BACON ROBERT DE N IRC) DIJST1N HOFFMAN JASO N PATR1Č. BRAD PITT Z l AI zgodilo, so bile kazni brezobzirne. Film je posnet po knjižni uspešnici pisatelja Lorenza Carcaterra. V glavnih vlogah so nastopili Kevin Bacon, Robert DeNiro, Dustin Hoffman, Brad Pitt in Jason Patrick. Nekaj čez mesec dni žanje neizmeren uspeh tudi komedija The First VVives Club (93.47$ mil.). Brendi (Bette Midler), Elisi (Goldic Hawn) in Annic (Diane Keaton) se je sesul uspešen zakon. Vse tri so srednješolske prijateljice, ki so odšle po različnih življenskih poteh. Brenda se je poročila z magnatom elektronskega imperija, Elise je postala filmska zvezda, Annie pa gospodinja visokega družbenega razreda. Vse tri so pomagale svojim možem zgraditi zelo uspešna podjetja. Zdaj jih je združila katastrofa: Vsako od njih je mož zapustil zaradi mlajšega in lepšega dekleta. Skupaj skujejo načrt za najbolj ogorčeno in grenko maščevanje nad njihovimi bivšimi. Precej dobro gre tudi Michaelu Douglasu in Valu Kilmerju s pustolovkim filmom Ghost in the Darkness (31$ mil. v treh tednih). Resnična in ena najbolj rabruljivih zgodb o dveh krvoločnih levih, ki sta razmesarila in pojedla preko 130 delavcev med gradnjo železniškega mostu čez Afriško reko Tsavo. Uri NAGRADNA IGRA V Ljubljani seje pret kratkim končal Film Art Pest (FAF), mi pa vas sprašujemo za ime glavnega igralca priznanega britanskega filma Trainspotting. Za pomoč vam povem, da je igral tudi v filmu Plitki grob (Shalow Grave), ki ima s Trainspotting skupnega režiserja in producenta. Nagrade so, kot doslej, v obliki brezplačnih vstopnic za filmsko predstavo enega od kinematografov v Zasavju. Alcatraz (The Rock, ZDA - 1996, Cenex) Izbrani možje v vojski so določeni za izvrševanje ilegalnih nalog po vsem svetu. ' Kadar se ne vrnejo domov, njihove družine ne dobijo nadomestil. Dobijo le pravljice o tem, kaj se jim je zgodilo. Vse moje življenje sem se dušil s temi lažmi. Tlikaj in zdaj se bodo te laži prenehale. General Francis X. Hummel Leta in leta se je General Francis X. Hummel (Ed Harris) trudil, da bi vlada Združenih držav amerike počastila njegove može, ki so med izjemno tajnimi vojaškimi nalogami izgubili življenja za svojo domovino, ter njihovim družinam omogočila enak delež ugodnosti, kot vsem ostalim vojnim veteranom. Ker vladna ušesa ostajajo gluha, se odloči za drzen korak: S skupino komandosov zavzame otok Alcatraz pred San Franciscom. Alcatraz, včasih priznan in izjemno zastražn zapor, danes pa donosna turistična točka, je idealen kraj za njihov načrt. Pred tem ukradejo nekaj raket napolnjenih s smrtno nevarnim kemičnim strupom, jih prinesejo na Alcatraz, elegantno zasežejo skupino turistov, ter zagrozijo izstrelitev raket nad najbližje velemesto - San Francisco, če ne ugodijo njegovim zahtevam. Vojska in policija sproži akcijo reševanja talcev. Za nalogo izberejo poleg skupine marincev še visoko usposobljenega strokovnjaka za kemična orožja iz vrst FBI (Nicolas Gage) in dolgoletnega zapornika s skrivnostno preteklostjo in zakrito identitete (Sean Connery), ki je povrh tega edini, ki mu je kadarkoli uspelo pobegniti iz Alcatraza, ne da bi pri tem izgubil življenje. Po prihodu na otok se stvari začno zelo hitro odvijati, napetost se stopnjuje, uničenje približuje... Kar odlikuje ta film je verjeten, napet scenarij, prepričljiva igra vseh treh glavnih protagonistov in dobri vizualni učinki. Sean Connery je spet dokazal, daje vreden svojega slovesa, za njim pa prav tako ne zaostajata Nicolas Gage in Ed Harris. V bistvu se tokrat soočimo z dvema dobrima stranema, saj se vsi borijo za pozitivne vrednote, le iz različnih zornih kotov. Splet okoliščin jih žal postavi na nasprotna bregova. Verjetno najboljši akcijski film tega leta, ki ga ne smete zamuditi! Uri Od mraka do zore (Prom Dusk Till Dam, ZDA -1996, ART Video) Robert Rodriguez in Quentin Tarantino sta dolgoletna prijatelja, ki sta precej vplivala drug na drugega. Tokrat seje Tarantino lotil scenarija in zaigral enega od razvpitih bratov Gecko, Rodriguez pa se je zleknil na režiserski stolček. Skupaj sta ustvarila dobro mešanico Tarantinovskega žanra ter Rodriguezove hitre in eksplozivne režije, polne grotesknih kadrov, ki jim komaj slediš. Začetek bo poznavalcem Oliverja Stona priklical v spomin Rojena morilca (Natural Born Killers), kjer nepričakovano pride do neusmiljenega streljanja v obcestnem baru. Brata Gecko sta namreč na begu pred lokalno in zvezno policijo (FBI) zaradi umora šestih policajev in nekaj civilistov, ki so se slučajno znašli pred cevmi njunih razbeljenih pištol. Ker se morata za vsako ceno sestati v baru s pominljivim imenom - Joškotres, kjer se zbirajo motoristi in avtoprevozniki (po domače - šoferji kamijonov), pograbita priložnost in vzameta za talce pridigarja, ki je izgubil vero v boga in njegova mladoletna otroka. Težava je v tem, da se omenjeni bar nahaja nedaleč na mehiškem ozemlju. Po prekoračitvi meje jima predstavniki ameriške oblasti ne bodo več prišle do živega, saj bodo ostali brez pooblastil. Kaj se skriva v nočnem baru, ki je odprt od mraka do zore, boste morali odkriti kar sami. Ne bo odveč, če boste pred odhodom v kino skrili v žep glavico česna in si za vrat obesili križec. Čeprav prva polovica nekoliko spominja na Rojena morilca in ni nič posebno novega, drugo polovico gledate na lastno odgovornost. Zelo priporočljiv je močan želodec in nikar ga ne pojdite gledat s svojo drago, ker tvegate, da ne bo več nikoli hotela z vami v kino. Vampirsko cestna grozljivka -kot bi jo lahko označili - Od mraka do zore vam bo všeč ali pa ne boste hoteli več slišati zanjo. Naj vas George Clooney v glavni vlogi nikakor ne premami, čeprav je svojo vlogo odlično opravil in ga v TV nanizanki Urgenca še tako radi vidite. Tarantino se je znova izkazal za slabega igralca in dobrega scenarista. Igrajo še Harvey Keitel, Julictte Levvis in Sahna Hayek (Desperado), ki ima v tem filmu kratko a nepozabno vlogo. Uri Prvo nagrado, vrednostni bon v višini 22.500 tolarjev, ki jo podarja Grafex Izlake, je prejel Zagorjan Stane Lasič. Po nekaj neuspelih poskusih, smo ga le našli doma in lej ga vrabca, gospod Lasič je bil gotovo primeren dobitnik omenjene nagrade. Kot je povedal, se je v kratkem nameraval oglasiti v Grafexu, kjer naj bi mu izdelali etikete za vinske steklenice. Tretja nagrada, ki jo podarja trgovina Tapi iz Kisovca, bon v vrednosti 18.000 tolarjev, je odromala v Potoško vas k naši zvesti bralki Gabrijeli Ceglar. Gospa Gabrijela je bila v naši akciji že v drugo izžrebana. Našega obiska se je razveselila, konec koncev je doma daleč stran od glavne ceste, kamor niti poštarja ne zanese rado. Zaradi tega mora po Zasavca peš hoditi v dolino. Jožeta Popelarja iz Hrastnika smo prestregli ravno v trenutku, ko seje nekam odpravljal. Nismo vprašali, ali gre peš ali ne, zagotovo pa se bo v bodoče lahko kar s kombijem odpeljal na kakšen izlet, saj je prejel drugo nagrado, ki jo podarja Rent a car Juvan Zagorje - prevoze s kombijem v vrednosti 18.000 tolarjev. Nagrado podjetja Eumedic iz Šmartnega pri Litiji, komplet prve pomoči za športne ekipe, model SPORT-O-PAL, sta namesto Matjaža Zupančiča iz Trbovelj prevzela njegov oče Viktor in hči Anja. Seveda ne želimo, da bi morali Zupančičevi pogosto uporabljati komplet prve pomoči, bo pa kdaj zagotovo prav prišel. Nagrajeni naročniki Zasavc je spet zavrtel boben, žrebal in nagradil dvanajst zvestih naročnikov časopisa. Vsem dobitnikom nagrad iskrene čestitke. Albert Ivančič iz Trbovelj je prejel peto nagrado - prevozne storitve, v vrednosti 13.500 tolarjev, ki jih podarja podjetje Avtoprevozništvo, Srečko Rozman z Izlak. Nagrade seje zelo razveselil, vnovčila pa jo bo, kot je dejal, njegova vnukinja. "Pri svojih 84-ih se mi je prvič zgodilo, da sem prejela nagrado," je veselo povedala Pavla Vidic Kos iz Zagorja, ko smo jo obiskali in ji podarili praktično nagrado v vrednosti 9.000 tolarjev, ki jo podarja podjetje Roberta (Brodar) iz Zagorja. Če boste v okolici Izlak v prihodnje zagledali kakšnega mladeniča z walkmanom Sony na ušesih, bo to mogoče Tomaž Smrkolj iz Mlinš, kije v imenu očeta Jožeta prevzel osmo nagrado, katero podarja podjetje Eurotrade iz Zagorja. Lučki Pogačnik iz Ljubljane smo nagrado poslali kar po pošti, saj smo po dveh neuspelih obiskih 'obupali', pa tudi čas se nam je že iztekel. Gospa Lučka je prejela šesto nagrado podjetja Centromerkur iz Litije, bon v vrednosti 13.500 tolarjev. Tudi dobitnica sedme nagrade Danica Mikelj živi v Ljubljani in je prav tako 'težko dosegljiva'. Smo jo pa vsaj priklicali po telefonu in praktične nagrade v vrednosti 9.000 tolarjev, ki jo podarja Top shop, se je zelo razveselila. Povedala je, da se še zmeraj rada vrača v rodni Kisovec, kjer je Zasavca včasih zamudila, zaradi tega se je nanj kar naročila. Manja Senčar iz Zagorja, ki je ob našem obisku najprej pomislila, da gre za akviziterje, je prejela storitve podjetja Soboslikarstvo in pleskarstvo, Resnik Marjan, z Izlak, v vrednosti 9.000 tolarjev. Morda čez zimo ne, spomladi pa bo nagrada gotovo prišla prav. Stefan Regancin, sicer Zagorjan, že šesto leto živi v Vodicah nad Ljubljano. 87-letni gospod Štefan je ob našem prihodu ravno prebiral Zasavca. Bona v vrednosti 9.000 tolarjev, ki ga podarja Cvetličarna, Mojca Greben, iz Hrastnika, se je zelo razveselil. Dvanajsto nagrado, ki jo podarja podjetje Trgovina z blagom Cik cak, Silva Bizjak, iz Hrastnika, vredno 9.000 tolarjev, pa je prejela Ljudmila Kuder iz Zagorja. Tatjana Polanc Z^AVCPRIČENJAZ AKCIJO ji ...........I!.. ............................. ZilKivc bo v decembru pričel / akcijo Naj prodajalka prodajalec Zaaa.ja. ralo ,a, vabimo k vadelavaaja. Ozrite se okrog In napnite ušesa, Katera prodajalka ati prodajalec sipo vašem mnenju zaslužita naziv, da sta naj Pošljite fotografijo in podatke prodajalke oziroma prodajalca, zraven tudi pripišite, v kateri trgovini delata "" * * * ' a » K vaša izbranka oziroma izbranec. Več o tem bomo napisali v prihodnji številki čez štirinajst dni, Zaenkrat lahko Izdamo le, da nagrade čakajo tako prodajalke oziroma prodajalce kot tudi vas, ki izbirate. 'j'' , .. sejem smučarske opreme 83.11. m :&:&■ 18. 18. usdfiljO; me 84.11. od 10. do 18. v domu o N C O Q- CO TTSS s sponzorji NAGRADE za naročnike ZASAVCA 1 ■ NAGRADA: Philips videoplayer ,;U (lR SHR j, TRGOVINA Z INDUSTRIJSKIM MEŠANIM BLAGOM Su& 9 GRAFEX 4. NAGRADA: ^ Bon v vrednosti 22.500 SIT TISKARNA. STAMPIUKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovka 31 ,l4ll Izlake fel.:060174480;fox;9W4-tl1J 4. NAGRADA: Bon v vrednosti 18 000 SIT iiSP delniška družba Šenčur , . Vabimo vas v našo novo'Mesnico ir. delikateso' na tržnico 5. NAGRADA: Bon v vrednosti tBiOOOSIT: e 6. NAGRADA: Bon v vrednosti : J:8:.0QQ :StT: (ž\ VITASAN d.o.o. IZLAKE Zdravstveno podjetje Podlipovica 43 1411 Izlake Ifj Tel./faz: 0601 74 004 IMP0RT-EXP0RT d.o.o Bevško 2 Trgovina dekor, C. okt.rev. 11 Tel /tax 26-466 [el 21-108 7. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT : MHJ d.......... Drenov grič. 1360 Vrhniko ; 8. NAGRADA: Gostinske storitve v vrednosti 13.500 SIT.... sssss; gostilne! "Pri Medvedu" Roman bbi-.i-ko s.p. tf‘T.<54-73117 9. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 13 500 SIT ZALOKAR Tjt>L.i'ie Šušt?rpv^$, tet CSI1 dl 4LC 10. NAGRADA: Praktična nagrada v .vednosti p.OtlOSi; GALANTERIJA, SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA J SAHDH.UNAP vlvlvlvlvlv 11. NAGRADA: Bon v vrednosti ..:.:.iŠ:599:l$E.............:................... ¥1ZZ'IWX Cesta zmage d-.f j f Zagorje Ufo -Uh tel' '64:74?:: 12. NAGRADA: Bon v vrednosti .........:. '"V" ••..... [eijmiLV d.o.o. ' Tržnica'Pod uro' ^ 13. NAGRADA: Dva okvirja za sliko v vrednosti 9 000 SIT s et 14. NAGRADA: Bon v vrednosti •S^1US"......................................................... DoiVOoriats proizvodnja peciva, Ločica 51 j Pblzžla> fel ;D05*?G2^&Q- 15. NAGRADA: |- Praktična nagrada v vrednosti 9,0QQ SIT. E zavarovalnica Triglav d .d OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE ZABELO Trbovlje ZKO Trbovlje pripravlja drugo večerno predstavo za večerni abonma. 25. novembra ob 19.30 bo na odru DD Trbovlje SNG Drama iz Ljubljane uprizorilo delo Johna Osborna Ozri se v gnevu. Predstava bo tudi za izven. ZKO Trbovlje je organizirala v sredo, 13. novembra, gostovanje Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. Na odru DD Trbovlje so ob 11.30 uri uprizorili igro Eriha Vosa Plešoči osliček. V ponedeljek, 18. novembra, ob 10.30 in 13.00 uri je Prešernovo gledališče iz Kranja na odru DD Trbovlje uprizorilo igro Leopolda Suhodolčana Norčije v gledališču. Konec oktobra letos je rektor univerze v Ljubljani dr. Alojz Kralj promoviral 14 novih doktorjev znanosti. Med temi novimi doktorji je tudi mag. Nevenka Tboha iz Trbovelj, ki pa sedaj stanuje v Ljubljani in je zaposlena v Arhivu RS. Doktorica je postala z uspešnim zagovorom disertacije Slovensko italijanski odnosi v coni A Julijske krajine v luči dokumentov protijugoslovanskih sil. Mladi doktorici znanosti s področja zgodovinskih ved toplo čestitamo! Naj ob tem omenimo, daje bila Nevenka Troha pred leti zaposlena v Revirskem muzeju v Trbovljah. Znani trboveljski slikar Emil Škrbec, član Relika, jev mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja postavil samostojno razstavo svojih najnovejših del. 4. novembra je postavil na ogled 10 del z motivi pretežno iz Trbovelj in njegove okolice. Razstavljena dela si je možno ogledati do 20. novembra v času, ko je knjižnica odprta. Posebno pozornost pritegnejo upodobitve objektov starih Trbovelj na Trgu F. Fakina, pa tudi tiste iz rudarskih stanovanjskih kolonij. T.L. S prireditvami do sredstev V Domu Svobode se odvija bogata kulturna dejavnost, ki Trboveljčanom ne ostaja skrita. Skriti pa tud; ni mogoče vse bolj poraznih prostorskih pogojev, v katerih se ljubiteljska kultura odvija. Dom Svobode vse bolj postaja si ar no ta za čedalje bolj urejen trški del mesta. Kl jub temu. da so nekateri deti doma že posodobljeni, kot veža in sanitarije na primer, se zatikajo Že pri ugrizu. Prt denarju. Prav zaradi resnih namenov, da stvari premaknejo, so si v kulturnem društvu zadali zahtevno nalogo. Zbirati denar na vseh mogočih : naslovih oddali so prošnjo kulturnemu ministrstvu, delovnim organizacijam, denar zbirajo posamezne sekcije, pomoč pa pričakujejo tudi med vedno zvestimi obiskovalci prireditev. Zato so sc delujoče skupine Doma Svoboda odločile* da izkupiček vseh prednovoletnih prireditev shianijo na posebnem računu. Okvirni progiam je že predstavljeni 30. novembra koncerl skupine Hiša, v decembru pa: 6. Miklavževanjc, 7. Koncert MePZ Avgust Pavel in Svoboda, 12, Premiera Feniks MGL, 13, Gledališka predstava Razbojniki iz Kardemone, 14. Koncert Revirski Fantje, 17. : Ponovitev Feniks, od 19.-23. Snemanje filma Iztoka Kovača En knap ter 26, Koncert Adija Smolarja v organizaciji: Š kluba. Mateja Grošelj Ljubitelji Sklaba in njegovih norčij Vaš najljubši in najboljši študentski klub vas vabi 23. novembra v telovadnico gimnazije v Trbovljah in sicer na sedaj že tradicionalni (beri: drugi) ŠKLABBALL, ki sc bo pričel ob 10. uri dopoldan. Vse ekipe, ki vas privlačijo dobre nagrade in veliko zabave, se lahko prijavite na tel.: 22-935 (Maja Zupan) ali pa na številko kluba 64-730 ob petkih od 19. -21. ure. Prijavnina za celo ekipo vas bo velja enega Prešerna (beri tisoč tolarjev), darila in pa zabava pa bodo veliko dragocenejša - vsi tekmovalci dobijo ŠKLAB-ovo majčko iz zimsko-pomladne kolekcije modne kreatorke Polone Ž. Žrebanje ekip, ki se bodo pomerile, bo 22. novembra ob 18. uri v gostilni "BRIN". Vabilo tudi vsem članom (bivšim in bodočim), ki bi radi potrdili klubske izkaznice za novo študijsko leto, naj se zglasijo na sedežu Kluba ob petkih od 19. do 21. ure. Potrebujemo tudi nekaj 'novih aktivnih članov, ki bi nam s svežimi idejami in sodelovanjem zelo koristili. VABLJENI!!! Aleksander Lavrini Čas čudežev Prihaja čas čudežev je naslov knjige Barbare Škoberne, ki jo je 14. novembra predstavila v Knjižnici Hrastnik. Knjiga na nevsiljiv način spodbuja k razmišljanju o nevsakdanjih stvareh. V preprostem in berljivem jeziku popelje bralca h globljemu, nematerialnemu ozadju čudežev in mu tako pomaga dojeti njihov skriti pomen. V knjigi se avtorica poglobi v vprašanja duše in reinkarnacije, duhovnih nadljudi, zakaj sploh so čudeži, predstavlja pričevanja o srečanjih z mojstri modrosti po svetu in v Sloveniji, Vodnarjevo dobo ter Maitrejo in njegovo učenje. Barbara Škoberne je gradivo, za svojo knjigo zbirala kakšno leto, tematiko pa je spremljala mnogo dlje, saj je ugotovila, 'da se v zadnjih petnajstih letih pojavlja vedno več čudežev. Kogar ta tema zanima in je zanimivo predavanje v hrastniški knjižnici zamudil, je 26. novembra vabljen v Matično knjižnico Litija. J. V. Koncert v Čemšeniku Kulturno društvo CANTATE Čemšenik organizira v sklopu prireditev ob 700-letnici prve omembe kraja Čemšenik KONCERT, ki bo v nedeljo, 24.11.1996, s pričetkom ob 15. uri v prostorih osnovne šole Čemšenik. V programu sodelujejo: * vokalna skupina CANTATE Čemšenik * otroški pevski zbor župnije Čemšenik * otroški pevski zbor CICIDO glasbene šole Zagorje ob Savi * vokalna skupina SREBRNI ZVONČKI glasbene šole Zagorje ob Savi * instrumentalisti glasbene šole Zagorje ob Savi * z recitacijami zagorskih pesnikov sodeluje kulturno umetniško in literarno društvo KULT Zagorje ob Savi Udeleženci se odpovedujejo honorarjem, vstopnina pa je v celoti namenjena gasilskemu društvu Čemšenik za opremo novega gasilskega vozila. Vabljeni ! leflimnice viana Janez in Mišo Knez z Milanom Razborškom v Medijskih Toplicah na otvoritvi slikarske razstave. Foto: Tomo Brezovar / omo I T: v\7 r: lil lil! ::::::::::::::::: Zlata vrtnica podeljena Dobra volja in občutek za ohranjaje lepot sta potrebna, pravijo v Turističnem društvu Trbovlje, v katerem si že vrsto let prizadevajo za prijaznejše Trbovlje, kjer naj bi ljudje radi živeli. S podelitvijo Zlate vrtnice in priznanj spodbujajo razvoj in ohranjanje urejenosti v okolju. Letošnjo Zlato vrtnico je dobilo Letno kopališče, priznanja pa Avto hiša Malgaj, OŠ Ivana Cankarja in Lovski dvorec. TD Trbovlje je imenovalo posebno komisijo, ki je dobila zahtevno nalogo - pogledati trboveljsko dolino skozi oči naključnega popotnika. Člani so si ogledali objekte od železniške postaje do pokopališča. Zanimivo je to, da so po prvem popotovanju skozi dolino objavili svoje kritično mnenje in ob drugem pregledu opazili na tej poti kar nekaj pozitivnih sprememb. Ko so po končanem delu točkovali urejenost, so največ točk dobili naslednji objekti: pokopališče, AH Malgaj, Grahkova hiša, OŠ Ivana Cankarja, Lovski dvorec, letno kopališče, Petrol in ZOO Butique na Vodenski cesti. Med temi najboljšimi so nato izbrali prej omenjene štiri. "Po obeh ogledih, upoštevanju objektivnih faktorjev, je komisija menila, da se za Zlato vrtnico '96 lahko mirno poteguje naše letno kopališče," je na podelitvi ™ dejal predsednik TD Martin “ Vodušek. To kopališče je kljub iEj dolgoletni namembnostni še vedno dobro vzdrževano in daje mestu izgled zelo urejenega objekta. Lepo urejene zelenice, žive meje, lepo cvetje v koritih, koši za smeti, čista voda, urejeni sanitarni prostori, lepo prepleskana ograja, prijazno okolje. Komisija je ob podelitvi Zlate vrtnice '96 čestitala vsem, ki so za letno kopališče skrbeli. Res je bila to skrb celotnega kolektiva, na koncu tega dela prispevka pa naj le omenim Štrbac Staneta, ki je letos prevzel skrb za videz tega objekta in s svojo vztrajnostjo in ljubeznijo do prijaznega okolja vzpodbujal tudi obiskovalce. Iskrene čestitke dobitnikom Zlate vrtnice in priznanj, ki si bodo gotovo tudi v prihodnje prizadevali za urejeno okolje. TD bo še vnaprej iskalo kotičke, ki so vredni posnemanja in prav bo, da jih bo vedno več. Trbovlje so lepe. Ivana Laharnar Fff3P¥ bo »k. Izbrala H* v katerem »bo lahko ptato bzražala. Pohvale vredna je tudi njena učiteljica etike, ki svoje znanje Moj prvi poizkus meditacije Približno teden dni nazaj smo pri etiki in družbi zaplavali v svojo notranjost. Moje popotovanje meje čisto prevzelo. Glas naše voditeljice in učiteljice obenem me je sprva motil, a potem, ko mi j e rekel, naj se udobno namestim in zaprem oči, se mi j e zdelo, da ne bi mogla storiti nič brez njega. Izžareval je prijaznost, zaupanje in mir. Ko sem zaprla oči, meje zalila tema. Zelo so me motili zvoki od zunaj. Zanimalo me je, kdo je odprl vrata, katerih tresk sem slišala, zanimalo me je, kdo hodi v visokih petah po našem kamnitem hodniku, skušala sem razpoznati glasove dveh učenk, ki sta neumorno razpravljali na stopnicah. Potem mi je učiteljičin glas dejal, naj mislim na dihanje. Vsa vprašanja so izginila, nič me ni več zanimalo, kdo razbija po steni, važen j e bil le vdih - premor - izdih - premor - vdih... Predstavljala sem si - nič. Le dihanje je bilo pomembno. Medtem, ko sem b,ila zaverovana v svoje dihanje, je na nevsiljiv način prišel med moje dihanje učiteljičin glas. Ukazal mi je, naj se preselim na plažo. To sem storila. Sedela sem na peščeni plaži, polni zdrobljenega peska. Plaže nisem prepoznala. Nato mi je učiteljičin glas podal novo informacijo - da sedim na plaži, ki je polna malih, srednjih in velikih kamnov. In preselila sem se na izolsko kopališče, kamor zahajam vsako poletje. Sedela sem na tleh - kamenčkih, opazovala sem sonce, ki se je v vseh barvah sveta umikalo z neba. V belih hlačah, ki so segale malo čez kolena, sem umaknila nogo, ki je bila obuta v bele, platnene sandale, da mi je ne bi obliznilo morje. Noge sen na nenavaden način prekrižala in si popravila svetlo modro ohlapno majico s kratkimi rokavi, ki je segala tja do zadnjice. Potem se je od nekje prikazal voditeljičin glas in mi velel, naj vzamem kamen in ga vržem v vodo. Moja zagorela roka je pobrala prvi kamen, ki gaje otipala in ga vrgla tako, da se je rahlo vrtel. Ob dotiku z vodo so se začeli širiti veliki krogi in se večali - cepili -nastajali novi in spet večali, večali, večali... Gledala sem jih, dokler niso izginili. Po navodilu sem znova pobrala kamen in ga vrgla, kolikor daleč sem mogla. Kamen je bil poraščen z mahom in nenavadno seje zableščal v enem izmed zadnjih žarkov, ki jih je sonce poslalo. Zopet sem prijela kamen, a sem ga izpustila, saj mi je glas velel, naj vzamem večjega, da bodo krogi na gladini večji. Kamen je bil na polovici nenavadno bel, polovica pa je bila porasla z mahom. Zopet sem ga vrgla, a morala šem ga zalučati z obema rokama, kajti bil je zelo težak. Gledala sem njegov let, pristanek in njega samega, kako tone v pozabo. Krogi so se širili hitreje in neverjetno veliki so postali, potem pa so se žalostno zmešali v valove, ki so kasneje prihrumeli k obali. Počutila sem se nadzemsko. Nisem bila lačna, žejna, sploh nisem poznala bolečine, ni me zanimala šola, 115 let rudniških gasilcev Rudniško gasilsko društvo iz Trbovelj je svojo 115-lctnico obstoja obelodanilo s slavnostno sejo, ki so se jo med drugimi udeležili predstavniki Zavoda za požarno varnost Trbovlje, štirih prostovoljnih GD, pet industrijskih GD, Občinske gasilske zveze Trbovlje, sosednjih GD, generalni direktor RTH s sodelavci iz SVD ter predsednik GZS Ernest Eroy s podpredsednikom Tonetom Korenom. Predsednik IGD RT Juro Gotalj je v pozdravu poudaril, da se lahko za tako visok jubilej zahvalijo predvsem zvestobi članstva, ko je ob najrazličnejših prilikah pokazalo vso svojo sposobnost in znanje ob reševanju človeških življenj, premoženja občanov ter podjetij. Svojo istovetnost pa je ohranilo društvo s svojim članstvom tudi ob vseh spremembah režimov vse od ustanovitve 1. 1881 pa do danes. Trboveljsko društvo je bilo med prvimi na slovenskih tleh, ki je bilo ustanovljeno, saj je organizirano gasilstvo v Sloveniji staro nad 120 let. Z minuto molka so počastili spomin na vse umrle člane prejšnjih generacij. Starešina IGD RT Peter Schneider je orisal zgodovinski razvoj in opravljeno delo društva vse od začetkov. Prisotni so si lahko ogledali tudi film o Rudniku Trbovlje-Hrastnik, ki ga je posnela ekipa RTV Slovenije, in prisostvovali podelitvi priznanj. Tine Lenarčič Pri PD Trbovlje imajo do nedavnega uradne ure vsako sredo od 17. do 19. ure. T.L. Planinska skupina PDTrbovlje pri DU Trbovlje je izpeljala v soboto, 16. novembra, skupinski planinski izlet na Hom, onkraj Mrzlice. Isti dan je PD Trbovlje organiziralo izlet v nežnano. Udeleženci so šli na pot ob 6. uri z avtobusom. Vodila sta jih dva planinska vodnika. T.L. Nedavno je člane DU Trbovlje obiskalo pobrateno društvo upokojencev iz Jesenic. Po prihodu so gostje položili cvetje na grobove v spomin na umrle upokojence, posebej še v spomin na Jožeta Pikla, nato pa so se z avtobusom podali na Čebine, kjer so si ogledali muzejsko zbirko. T.L. EH mmm HEJ 1''M y 3 ■FTfH CTtiBIl učiteljev sploh ni bilo v mojem spominu, bila sem na dolgoletnih počitnicah. Počutila sem se varno, bila sem razrešena vseh skrbi, ni mi bilo treba misliti na težke odločitve, politiko in nasploh na zunanji svet. Glas me je poklical, naj se vrnem. Zopet sem se s plaže vrnila k dihanju. A nekdo me je vlekel nazaj. Vleklo meje morje, vlekli so me krogi, ki sem jih ustvarila, vlekli so me vsi, ki me imajo radi in ki so bili tam, klical me je veliki kamen, naj mu vržem še koga za družbo, klicalo meje zahajajoče sonce... A prošnje niso pomagale. Vrnila sem se k dihanju. Slišala sem, kako se prebuja ves razred, zunanji šumi so me znova začeli motiti. Na hitro sem še pogledala v Izolo, potem pa sem se morala vrniti. Zal. A vseeno še nisem mogla odpreti oči. Še enkrat sem v hitrem posnetku doživela prejšnje dogajanje, šele potem sem se zbrala in počasi odprla oči. Vsi drugi so bili že "budni", a mi to ni bilo mar. Želela sem nazaj. Ampak vedela sem, da bom morala še malo počakati do prihodnjega tedna. Počutila sem se bolje. Prej me je bolela glava, sedaj pa je glavobol izginil. Prevzeto in občudujoče sem se nasmehnila učiteljici in povedala sošolki Nataši, kaj sem doživela. Želela bi znova in znova odhajati na plažo ali kam drugam. Iz sanjarjenja druge vrste me je zbudil glas učiteljice. Nadaljevali smo z anketo. Torej, doživetje je bilo čudovito, čeprav je moralo trajati le približno 5 minut. Počutila sem se kot prerojena. In ko je zvonec oznanil konec zadnje ure, sem med glasnim tuljenjem ostalih učencev šole odšla v garderobo. Ko smo vsi odšli sem, kljub tem da sem bila obuta, obsedela v garderobi in zasanjano gledala v steno in hkrati gledala v Izolo. Snažilka, ki me je opazovala, si je najbrž mislila, da sem malo čez les... Tina Leskovšek, 8. h, OŠ T. Okrogarja, Zagorje Spomini na Spuhljo Spuhlja je majhna vas v bližini Ptuja. To je zelo starodavno mesto, okolica pa je s svojimi vinogradi in travniki raznolika. Nehote se ti porodi želja, da bi vse to uporabil na sliki. To smo v slikarski koloniji tudi delali. Ko smo si vse dobro ogledali, smo se lotili slikanja. Lahko smo tudi ustvarjali po svoje. Uporabljali smo prave slikarske barve, učiteljica in slikar Maks pa sta nam odkrivala slikarske tehnike in druge umetniške skrivnosti. Mislim, da so moje slike in seveda tudi slike drugih dobro uspele in dobro se mi zdi, da jih bodo na razstavi lahko videli in ocenili tudi drugi. Polona Žavbi, 8.a, I. Cankar Kulturni dan v Sorici Pred nami se je razprostrla jesensko obarvana Sorica. Najprej nas je pozdravil Groharjev spomenik. Vstopili smo v lepo preurejeno Grogarjevo rojstno hišo. V hiši nas je lepo sprejel gospod Miro Kačar. Najprej smo se vsi spoznali, nato nam je povedal vrstni red. Potem smo pojedli malico in se spet postavili v vrsto. Peljal nas je do likovne delavnice. Soba je bila zelo lepa. Ko smo vstopili, je bila soba zelo svetla od žarečega sonca. Miza, kjer je gospod Kočar sedel, je bila polna svinčnikov, barvnikov, čopičev in polno drugih likovnih reči. Usedli smo se na velike klopi, ki so stale ob steni. Bila je smrtna tišina. Najprej nam je razložil, kako se riše senca in kaj bomo risali. Za risanje namje dal risalne deske in list. Še prej nam je pokazal čudovito sliko Ivana Groharja. Narisal je ženo pisatelja Ivana Tavčarja. Risali smo posodo za izdelovanje masla. Ko si narisal, si mu nesel pokazati in on je ocenil tvoj izdelek. Narisali smo zelo lepo. Po risanju smo se vrnili v jedilnico. Po kratkem odmoru smo odšli v glasbeno delavnico. Ta je bila še lepša od likovne. Najprej je izbral igralce za instrumente. Igrali smo bobne, ksilofon, gospod je igral harmoniko, tovarišica pa ropotuljice. In kar je bilo najbolj strašno, mene so izbrali za pevko. Peli smo zanimivo pesmico. Bilo je zelo zabavno. Bližalo se je slovo. Odšli smo v jedilnico, vzeli svoje stvari in vsak posebej seje poslovil od gospoda Mirana Kačarja. Alja Klanšek, 4. a, OŠ I. Cankarja Trbovlje 3. maketarska razstava Nedavno je v Srednji tehnični šoli v Trbovljah potekala že 3. maketarska razstava, na kateri so se predstavili maketarji in modelarji iz Zasavja. Tudi letos so bile makete ter modeli letal, zgradb, železnice in podobnega prava paša za oči. Poleg prikaza pravih mojstrovin izpod spretnih rok maketarjev in modelarjev je bilo poskrbljeno tudi za nekatera bolj ali manj strokovna predavanja. Na razstavi, za katero že lahko rečemo, da je postala tradicionalna, so se letos predstavili tudi učenci zagorske gostinske srednje šole. J.N. Maturantje 4. e razreda Odločili smo se, da vam predstavimo naš razred. Pa kaj predstaviti, ko je vendar vsak razred zgodba zase. Maturantje 4. e ekonomske srednje šole, bodoča inteligenca, pri tem nismo izjema. 29 dijakov in dijakinj se vključno z našo razredničarko Sonjo Lukančič ubadamo s problemi vsak dan. Kaj pravzaprav v šoli počnemo? Ob ponedeljkih še vedno zasanjani podoživljamo razburljiv vikend. Ob torkih, sredah in četrtkih se malo učimo, zabavamo, pišemo kakšno kontrolko... V petek pa se že pripravljamo na razburljiv večer in soboto. Vsi se zavedamo, da se matura hitro približuje. Doslej smo bili uspešni in upamo, da bomo tudi v bodoče. Zato pa gre velika zahvala našim profesorjem, ki nam hočejo vse najbolje. V tej šoli smo preživeli veliko lepih trenutkov, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Mogoče Ima črne lase. Črne kakor oglje, kakor noč, kot strah. Kar preveč so črni in zato me stisne pri srcu, ko ga vidim. Oči ima temno modre in pogled globok. Ko ga pogledam, se mi zdi kot bi gledala v morje. A redko ga pogledam. Mogoče zato, ker bi se v tej globoki modrini lahko utopila. Mogoče. Ustnice ima rdeče kot kri. Krvi se bojim. Mogoče ga zato ne poljubim, ko se mi približa. Ko govori, se ga bojim. Njegov glas je tako žameten, tako čist. Besede so jasne, razumne. Ko spregovori, umolknem. Ko me pogleda, se zazrem v temo. Mogoče zato, ker ga preveč ljubim. Ker se bojim, da mi ne bo vračal ljubezni, ki si jo tako želim. Ker meje strah, da mi bo strl srce. Mogoče pa ga bom vseeno kdaj pogledala v oči, poljubila in pobožala po njegovih črnih kodrih. 'As! 10 oNdtfrib z vročimi 'am jwipr»m| nekaj 1’rimožlR. sla ned T ;reč^ sprg^ataPjetrafeKtrg.biiLKobi Z. Fetjžu M/tfe r.opcnzi\icshl a-glavdTtar-, rara F. (frg^tai bar| J.\e jd odlb6ikQtj "omanco s Tonijem nL Molela K. (giirrjš >e sumljivo sprehaja ^Primožem L. (kad.). Boštjan D. pa še vedno pogreša samo svoj adio... xxy Eva I mnli-l „ , , „ i i&žg RMlo, im gi@itWmm]jm Janija Skvarčo poznate vsi tisti, ki redno poslušate Radio Trbovlje, saj je tehnik na radiu že kar polnih dvajset let. Delo mu je všeč in ga ima rad, saj se ob njem človek spreminja in raste. V tem času se je tehnika na radiu precej razvila in spremenila. Prav to pa je tisto, kar ti daje še nov elan za delo, saj se moraš ves čas učiti. Zase pravi, da za vse, česar se loti potrebuje čas, ampak vedno vse izpelje do konca. Tudi natančnosti mu pri tem ne manjka, kar je še posebej pomembno za delo na radiu. Prva stvar v življenju mu je radio, poleg tega ima veliko veselja še z dobrimi avtomobili in potovanji. Glede dela se posebej zahvaljuje svoji ženi, kije marsikdaj potrpela, ko je bilo delo na prvem mestu in družina na drugem. Če ne bi bilo razumevanja v družini, potem verjetno ne bi mogel delati na radiu. Veliko lepih dni ti namreč uide mimo, ko delaš. Sedaj je sicer nekoliko lažje, ker je veliko honorarnih tehnikov. Včasih pa sta bila sama z Jožetom Naglavom in tako j e moral delati velikokrat tudi med prazniki, za Silvestrovo in v lepih poletnih dnevih. Všeč mu je tudi delo na terenu, še posebej zadnje čase, ko se javljajo UKV 98,1 MHz stereo SLO Janiju je všeč tudi terensko delo. TRBOVLJE v živo in to ne le iz Zasavja. Radio Trbovlje se sliši po skoraj vsej Sloveniji in tako se je razširil tudi prostor za terenske oddaje. Tako srečuje nove ljudi, kako živijo in delajo, obenem pa je vesel, ko stvari uspejo. Pri delu na radiu mora biti 'človek še posebej natančen. Ko delaš, moraš biti vseskozi pozoren, da česa ne ušpičiš, ker vsako napako, ki jo narediš, sliši veliko ljudi. Seveda so ravno zaradi tega zanimive prigode, ki se zgodijo pri tovrstnem delu. Med nekim prenosom znane političarke v prejšnjem režimu, je pozabil izključiti mikrofon in tako seje slišalo v eter: "Ja koliko časa bo pa še govorila ta baba?" Takrat takšno govorjenje ni bilo kar tako in so se politiki takoj odzvali. Jani se zadnje čase vozi po Trbovljah z novo hondo rdeče barve, ki je prva ljubezen, in poglejmo še k njegovi drugi, k potovanjem. Dokler je bil njegov sin še majhen, z ženo nista mogla potovati, sedaj si to lahko privoščita. Bila sta že na Nizozemskem, ogledala sta si Atomium v Belgiji, lepe. nočne ulice Luxemburga in katedralo v Kolnu. Letos sta se odpravila v Italijo in se povzpela na rob Vezuva, mirujočega vulkana na jugu Italije. Ogledala sta si mesto Pompeje, ki ga je zalila lava, pa tudi Rim, Neapelj in Firence. Naslednje leto se bosta z ženo odpravila v Pariz. Jani si želi videti tudi Islandijo, Norveško, Irsko in še marsikaj, tako da jima idej ne bo kmalu zmanjkalo. V deželah, v katere potuje, ga najbolj navdušuje zgodovina in ljudje, ki dajejo poseben pečat vsakemu mestu. Sicer pa si želi predvsem tega, da bi bil on in njegovi domači zdravi in da bi se sinu uresničilo vse tisto, kar si želi. Zeli si tudi, da bi na radiu še naprej vse teklo tako, kot je treba in morda še bolje. Barbara Renčof RADIO TRBOVLJE, Trg Svobode 11 a, 1420 TRBOVLJE razpisu je delovno mesto odgovornega urednika(ce) za štiriletni mandat Pogoji: - da je državljan ali državljanka RS in da aktivno obvlada slovenski jezik, - da ima visoko ali višjo izobrazbo (FDV ali ustrezno fakulteto humanistične ali družboslovne smeri), - da ima vsaj štiri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali 6 let dela v novinarstvu, - znanje najmanj dveh tujih jezikov, - zna uporabljati računalnik (okensko okolje, urejevalnik besedil), - da pozna zakonodajo o medijih, - da predloži vizijo razvoja programa Radia Trbovlje, - da ni zakonskih ovir za njegovo (njeno) imenovanje. Pisne prijave z dokazili, življenjepis in pisno vizijo razvoja Radia Trbovlje pošljite ali prinesite v zalepljeni kuverti z oznako ZA RAZPIS do vključno 30. novembra 1996 na naslov: Radio Trbovlje, Trg Svobode 11 a, 1420 Trbovlje - : pripisom za razpisno komisijo. Vse, ki se bodo prijavili, bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. ................ ..............’ ™" Potepuhi snemajo... Dobro leto in polje že minilo, odkar smo si na televizijskih zaslonih prvič lahko ogledali videospot z naslovom Bicikl. Posneli so ga (takrat mnogim še popolnoma neznani) Leteči potepuhi. Pesem je postala izjemen hit in verjetno ga ni Slovenca, ki je ne bi poznal. In kdo pravzaprav so fantje, ki sojo posneli? Verjetno je mersikdo zanje prvič slišal prek Adija Smolarja. Z njimi je namreč posnel svojo tretjo kaseto in skorajda ni bilo intervjuja, v katerem jih ne bi omenjal. Kot pravi Klemen Tičar, pevec skupine, jih z Adijem veže dolgoletno prijateljstvo. Zato je bilo seveda povsem samoumevno, da mu jpomagajo pri snemanju plošče. Ko so tako postali malce bolj znani, so seveda poskusili tudi z lastnimi pesmimi. In uspeli. Na letošnji prireditvi Zlati petelin so dobili kar štiri nagrade. Za najboljšo pesem, najboljši album, najboljšo rock skupino. In seveda za najboljšega debitanta. Uspeh jih je zelo presenetil. Pričakovali so sicer nagrado za debitante, ne pa tudi vseh ostalih. Čeprav so bili presenečeni, so ostali na trdnih tleh. Njihova življenja so se sicer korenito spremenila. Nastopi, intervjuji, dajanje avtogramov... Kljub temu so vse skupaj sprejeli izjemno realno. Fantje te dni snemajo novo ploščo. O novih pesmih sicer neradi govorijo. Tudi na vprašanje, če bodo spet posneli kakšen "bicikl", nočejo odgovoriti. Po principu pač: "Pustite se presenetiti". Presenečenja so sicer možna, toda pisec teh vrstic vsaj v primeru Letečih potepuhov vanje dvomi. Gotovo bodo spet posneli dober album. Roko na srce, tako dobro lunk in blues glasbo izvaja pri nas le malokdo. In če so tudi vam bolj kot hojladri-hojladra popevke pri srcu malce boljše izvedbe, bodo za vas poskrbeli - Leteči potepuhi. Z Biciklom ali pa brez njega. Po mojem je druga varianta boljša. Antologija ali zgodba o Beatlih The Beatles je zagotovo najbolj znano in najeminentnejše ime v zgodovini popularne glasbe. Zato ne preseneča, daje to ime tudi po skoraj tridesetih letih, odkar je skupina razpadla, garant dobrega posla. Od 4. novembra se v svetu prodaja tretje poglavje najnovejše zgodbe o skupini The Beatles. Anthology 3, tako se imenuje zadnji izmed treh albumov, je zbirka petdesetih demo posnetkov, neobjavljenih posnetkov in poizkusnih studijskih posnetkov Beatlov iz obdobja 1968 - 1970. To je bilo zadnje, zaključno obdobje skupine, v kateri pa so, po mnenju mnogih, nastale najbolj zrele in dovršene skladbe. Od lanskega novembra, ko sta izšla albuma Anthology 1 in 2 so The Beatles prodali poleg 13 milijonov obeh albumov tudi še 6 milijonov svojih že znanih albumov. Anthology 3 pa kot zaključek tega nadvse ambicioznega projekta (v katerega spada tudi TV serija, ki smo si jo lahko ogledali tudi na naši nacionalki) vsem bivšim in bodočim ljubiteljem skupine prinaša nekaj doslej neizdanih skladb kot so Not guilty, What's TheNey Mary Jane,Teddy Boy... Album pa trenutno že kotira visoko na nekaterih pomembnejših svetovnih lestvicah - tako glasbenih kot tudi prodajnih hitov. Skupina The Beatles (kot zanimivost - 4. aprila leta 1964 so bile njihove skladbe na L,2., 3., 4. in 5. mestu ameriške top lestvice) je tako ponovno rojena oziroma potegnjena iz naftalina. Omni Mea Mecum Porto Spoštovane bralke in bralci, zmotili ste se. To niso naj novejše magične besede slovenskih satanistov, temveč naslov novega albuma skupine Gimme 5. Deja and company so te dni izdali CD ploščo. Na njej ostajajo zvesti svoji dance usmeritvi, ki jim očitno leži. To nameravajo dokazati tudi s številnimi nastopi po Sloveniji; predvsem po diskotekah. Za tole fan razglednico pa smo se zagrebli že pred časom, ko je Deja žurirala v Hrastniku s svojimi karaokami in seveda tudi s svojimi didžejevskimi Triki Gimme 5. Za vse, ki bi jim radi pisali, paje tule še naslov: Gimme 5 fan club, 1217 Vodice. Številka mobitela DJ. Bucy-ja pa zaenkrat ostaja neznanka. Poskusite z vašo najljubšo loto kombinacijo! J.N. Tomaž A. Štojs HoIIancIov opus Mr. HoIIancTs opus, ZDA, 1995, PolyqitAM/FuN video Glenn Holland je mlad in ambiciozen skladatelj. Njegov življenjski cilj je napisati nepozabno simfonijo, zato misleč, da bo imel dovolj časa in materialno stabilnost, sprejme delo glasbenega učitelja. Soočen z mlačnimi dijaki, ki o glasbi nimajo niti najmanjšega pojma, šolskim orkestrom, ki ne zmore niti par taktov, je na robu obupa, kar prizna tudi ženi. Holland nikakor ne najde stika z dijaki, vse dokler nerodne in nesrečne klarinetistke ne reši strahu pred neuspehom, ter tako vzpostavi bolj naraven odnos med človekom in njegovim inštrumentom. Z odkritjem, da se v Bachovem menuetu skriva melodija, ki je melodična podlaga rock'n'rolu, tudi ostalim dijakom vzbudi zanimanje za glasbo. Skozi tri desetletja različnih glasbenih zvrsti sledimo Hollandovemu življenjskemu delu: tiho, brez velikih besed in dejanj, posreduje med glasbo in njenimi nasledniki. RICHARD DREVFUSS OSKAR '96 Holland se ne izčrpa v enem velikem dejanju, njegovo delo je sestavljeno iz tisočih malenkosti, ki naredijo življenje. Tako kot počasi gradi most z učenci, rešuje tudi osebno tragedijo - zatajeno ljubezen do gluhonemega sina. Richard Dreyfuss (Bližnja srečanja tretje vrste, Policijska zaseda), je bil za vlogo človeka, ki pride poučevat preko svoje volje, da bi potem z učenci ostal do svoje prisilne upokojitve, nominiran za Oskarja. Njegova edina in naj večja ljubezen skozi vse življenje pa ostaja glasba. Življenjski opus, desetletja dolgo pisana "Ameriška simfonija" je ob slovesu dobila priznanje s strani njegovih najboljših učencev in zvestih prijateljev. Film Hollandov opus (nekateri ga primerjajo z Društvom mrtvih pesnikov Petra Weira), je eno večjih pozitivnih presenečenj lanskoletne ameriške produkcije. Stephen Herek je zrežiral odlično melodramo, ki je brez vsakršnih konfliktov. Tako kot glavni junak potrpežljivo in tiho nabira točke, da bi nam na koncu zlezel pod kožo. 0cena: Santini VIDU Po daljšem času sta spel združila moči Helena-Blagne - Zaman in Nace Junkar Ker so Šli njuni i i|i!|!|;|lll||l|||||!|:|. ■ dobro v prodajo, jela poteza seveda A#; pevka Natalija Kolšek rodila, so te nekateri časopisi na široko razpisali o tem, da to pomeni konec skupine. No, Natalija Ul!« v sfeiipni i« tijjfipa ■ kot razumljiva. Vendar sc ne veselite p0stiija vseslovenski hit. sta posneta samostojno. Takn jo ena stran piav/aptav Nacctova, druga pa Helenina. Kaseta naj bi izšla še letos. Po vzoru oddaje MTV nnplugged so sc ravnali tudi člani skupine Sank rock. V živo in z akustičnimi instrumenti so ; namreč, pogtielt: novo; ploščo.: Nanjo; so 'f mastili starejše, že znane uspešnice. Pa ša tol e obvestilo. Po novet n ta veienj ska ■ -: skupina sliši na ime Shank rock. Baje zaradi lažje uveljavitve:v tujini...: Do d oločenih sprememb je pisid t udi v zasedbi Letečih potepuhov. Zamenjali so namreč bobnat ja in Aljoša Jerič, po črno - belih tipkah pit : udarja Aleš Čadež jev - Victorv), V novi postavi počasi že pripravljajo nov album, i j Ko ti vse narobe gre. Ticsla se jegota, rodila se je miš. Ta rek hi lahko uporabili v primem skupine Ptujskih 5. Potem, ko je njihova glavna Iz globokega zimskega spanja se je prebudila tudi skupina Avla band. Fantje so že posneli sedem novih pesmi, zadnje tri pa bodo v ktatkem. Kot obljubljajo, ho kaseta v trgovinah že v prvih mesecih prihodnjega leta. Po zagotavljanju ljudi z MTV-ja, si je njihovo podelitev nagrad za najboljše glasbene ustvarjalce prejšnji teden, ogledalo več kot 265 milijonov ljudi. Naštejmo le nekaj nagrajencev; Fugees, Garbage, The Smashing pumpkins... Najboljša skupina je po pričakovanjih Oasis, najbolj priljubljen pevec pa George Michael. In ko smo ravno pri skupini Garbage - prihodnji mesec se člani te vedno bolj priljubljene zasedbe odpravljajo v studio. Snemat nove pesmi seveda. Kljub naporom nam žal ni uspelo izvedeti, kdaj bo izšel. 1. GOLDENEYE 2. PROFESIONALEC 4. ZMEDA NA POŠTNEM VLAKU 6. NENADNA SMRT NO 8. SMRTONOSNA BITKA 9. SEDEM 10. DESPARADO RAJKE JEREB s.p. Kosovelova kolonija 13, Zagorje • AVTO KLEPARSTVO • AVTO LIČARSTVO • AVTOVLEKA tel.:0601 61 756 • TRGOVINA Z AVTODELI tel.:0601 61 601 mob.:0609 642 010 [Autorobotl E—ANIAND KV—J - novi avtodeli - rabljeni in poškodovani avtodeli - rabljeni avtomobilski motorji (ZASTAVA) - avtoplašči zimski in letni (ROTAL - obnovljeni) - izpušni sistemi za vse vrste vozil (VVALKER) - avto stekla - olja in aditivi M SAS HIPI JEVI VAM RAVNALNA MIZA TEJO* VGEAIIMC! 6C VAS AVTO V NAJBOLJŠIH RCKAH -FINLAND KV- Autcpcbct & Autofclepspstvc Jepeb JE najboljše INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 jSilli ™‘I^ ii im. I Ufi | m .. .i........... Želja vsakega je potovati INTEGRAL Zagorje d.o.o. vaš prijatelj vam nudi DNEVE NAKUPOV V PLIBERK LENTI LENTI 29.11.96 30.11.96 14.12.96 Kam na smučale,? Kam gidwstroo-ati? Pokličite 0601 64 443 Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom. 3 AVTOSERVIS ŠPAJZER TRBOVLJE TEL: (0601) 24-295, 30-170 VOZILA FIAT ŽE PO ZNIŽANI CARINSKI STOPNJI PUNTO BRAVO MAREA 15.790 DEM 21.800 DEM 27.190 DEM CENE VELJAJO ZA VOZILA NA ZALOGI. OBIŠČITE NAS. mm®B POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER REP V ra”5 RA O UR Matjaž Poropatič s.p. Loke 7,1411 Izlake Tel.: 0601-73-659 AVTO AVTO KLEPARSTVO LIČARSTVO MEŠANJE IN UPORABA BARV £2 LIČANJE V KOMORI & FW foto Weiss s.p. 1420 TRBOVLJE Telefon/Fax: 0601 21-348 atelje za foto - video, ekonomsko propagando KODAK EKPRESS C0L0R Končno gostujoči uspeh Naklo - Nogometaši Zagoija so v zadnjih štirinajstih dneh na svoj konto vknjižili 4 točke. Po domačem neuspehu proti Domžalam so zabeležili pomembno zmago v gosteh. Po vse peripetij ah v Zagorskem taboru je uprava sklenila, da tako ne gre več naprej in je suspendirala Toma Druškoviča. Uradna obrazložitev je sicer skopa, namreč, da Druškovič za svojo ceno ni dajal vsega, kar je zmožen, neuradno pa... Vse to dogajanje pa se ni odrazilo na igri Zagorjanov v nedeljo v Naklem. Prvič v sezoni je bilo čutiti (poleg tekme z Rudarjem), da igralci dihajo kot eno, prvič v sezoni je bilo čutiti veliko mero borbenosti in željo po zmagi. Očitno je uprava s suspenzom Druškoviča naredila pravo potezo, vsaj kratkoročno gledano. Kajti že dolgo časa ni šlo toliko energije za zmago, ki je bila na koncu več kot poplačana. Nogometaši Zagorja so na tej tekmi dokazali, da jim nobeno pisanje v medijih ne more priti do živega. Da bi se to ponovilo še večkrat... P.M. Izvrstni Trboveljčani V Trbovljah smo kljub slabemu igrišču videli zelo dobro igro, ki se je končala z zasluženo zmago domačih, ki so v prvem polčasu prikazali najboljšo igro te jeseni. Ob dveh golih so imeli še veliko priložnosti, za kar so bili nagrajeni z aplavzom. Povedli so v 14. minuti, ko je prodor Borštnarja po lepi podaji Sotenška, gostujoči vratar zaustavil s prekrškom za najstrožjo kazen. Zanesljiv izvajalec je bil Holešek, ki je tako dosegel že svoj 98 prvenstveni gol. Na 2:0 so povečali po lepi akciji prek desne strani, ko je Kern lepo podal Borštnarju, ta pa je z glavo neubranljivo zadel mrežo. Gostje so znižali 5 minut kasneje, ko je iz prostega strela zadel Zobec. J.P. Veterani na Primorskem Litija - Čeprav bi se zdelo, da trenutni pozno jesenski čas in vreme ne odgovarjajo več igranju nogometa pa so to demantirali veterani NK Litija, ki so pretekli vikend odšli na gostovanje na Primorsko, kjer so se v dveh prijateljskih srečanjih pomerili z ekipama veteranov Gorice ter jih po nekaj boljši premagali s 3:1. Gole za Lilijane so dosegli Južnik, Vrhovec in Kovič, v drugi tekmi pa so igrali z ekipo veteranov Adrie iz Mirne. Medtem, ko je bilo vreme v Novi Gorici prejšnji dan lepo in primerno za igro, pa je bilo v Mirnu pravo nasprotje. Malo pred začetkom seje ulilo kot iz škafa, deževalo pa je vso tekmo. Vseeno pa so veterani dokazali, da so iz pravega testa, saj so v nemogočih razmerah, igrišče je bilo poplavljeno, tekmo vseeno odigrali. Rezultat pa je bil prijateljski - 1:1. Gol za Lilijane je dosegel Avbel. Po tekmi so se ogreli ob primorskem vinu in si obljubili prijateljsko tekmo spomladi v Litiji. S.K. Nemogoče je mogoče Dol TKI Hrastnik - Inženiring Šarbek 23:24 (12:10) Boljšega naslova za dramatičen zaključek tekme v Hrastniku si nismo mogli izmisliti. Vse do 53. minute so bili gostitelji boljši nasprotnik, imeli ob fenomelnih obrambah vratarja Sikoška zmago v že v žepu, nato pa je prišlo do neverjetnega preobrata, v katerem so gostje dosegli 6 golov zapored in zmagali. V teh zadnjih minutah gostiteljem praktično ni nič uspevalo, saj so zapravili kar nekaj priložnosti, iz katerih je bilo težje zgrešiti, kot zadeti. Vratar Doblekarje v teh trenutkih delal čudeže v golu, piko na i pa sta dodala še sodnika, o katerih ne gre izgubljati besed. Sicer pa velja povedati, daje bila tekma zelo kvalitetna, v prvem polčasu več ali manj izenačena, v nadaljevanju pa so pobudo prevzeli gostitelji, ki so si v 38. minuti priigrali prednost 6 golov. Sledila je dvomljiva tretja izključitev domačina Moljka in gostje so znižali zaostanek, nakar so gostje spet povedli za 5 golov. V zadnjih minutah so se gostje odločili za izredno obrambo, ki jim je ob obilni pomoči sodnikov prinesla zasluženo zmago. Gostitelji so v tem delu igre naredili preveč napak v napadu. Neizkušenim domačim igralcem so gostje dobesedno kradli žogo iz rok in kot za šalo polnili domačo mrežo. Končna odločitev je padla v zadnji minuti, ko sta sodnika kljub opozorilu za neaktivni napad pustila gostom, da so nadaljevali z igro, nakar sije sodnik Puntarič dobesedno izmislil 7-metrovko, iz katere je B. Kogovšek dosegel odločilni gol. J.P. Iskra ugasnila v podaljšku Zagorje - Iskra Litus 86:80 Izredno razburljivo in izenačeno srečanje dveh enakovrednih nasprotnikov, katerega so na koncu zasluženo dobili gostitelji. Prvi polčas je v celoti pripadel Litijanom, ki so nekajkrat vodili tudi z 11 točkami razlike. Gostiteljem v tem delu nikakor ni šlo, zatajil je njihov met, saj so v prvih 16 minutah dosegli le 18 točk. V nadaljevanju seje stanje obrnilo. Gostitelji so zaigrali precej bolj agresivno v obrambi, popravili so tudi odstotek meta iz igre in že v 24. minuti je bil rezultat izenačen, v 30. pa so imeli 5 točk prednosti. Nato je sledilo obdobje trde igre, ko je bil izid nekajkrat izenačen. V zadnjih sekundah je Kandžič dvakrat zapored izenačil iz prostih.metov, tako da sta nasprotnika igrala podaljšek. V podaljšku pa so gostitelji povedli 77:71 in srečanje je bilo odločeno. Bassinu je na koncu s trojko uspelo izid znižati. J.P. Nova zmaga Hrastničanov GD Hrastnik - Ekipa Janče 81:63 (43:38) V prvem polčasu je bila igra več ali manj izenačena, rahla rezultatska prednost pa je bila večji del na strani gostov. Po drugi minuti odmora pa so se gostitelji le zbrali in dobili prvi polčas s prednostjo 5 točk. V nadaljevanju smo gledali povsem drugačno igro gostiteljev, ki so igro vzeli v svoje roke in večali razliko iz minute v minuto in uspeli na koncu prepričljivo zmagati. S to zmago, kije po dveh tesnih porazih tretja zapored, ostajajo hrastniški gradbinci še naprej na vrhu lestvice, kjer si prvo mesto delijo z ekipo Radenske. J.P. ■Rimir v Sevnici Trbovlje - V soboto, 26. oktobra, je v Sevnici potekal prijateljski turnir v karateju, na katerem je nastopilo 108 tekmovalcev in tekmovalk iz petih slovenskih klubov. V izvajanju kat v posamičnih konkurencah so se med seboj pomerili malčki in malčiče ter dečki in deklice in sicer v osmih različnih konkurencah. Tekmovalci so bili v različne konkurence razdeljeni glede na stopnjo pasu, starost in spol. Iz trboveljskega karate kluba seje turnirja udeležilo kar 48 tekmovalcev in tekmovalk, ki so jih vodili njihovi trenerji Poldi Herman, Franjo Glavica in Borut Markošek, kot predstavnika trboveljskega kluba pa sta na turnirju sodila Miha Kovačič in Igor Kavčič. Zelo dobro je v konkurenci mlajših deklic obe kali izvedla Jasna Kovačič, kije na koncu osvojila 2. mesto. Emina Rušid je bila šesta in Monika Napret osma. Mlajši dečki so bili zaradi velikega števila nastopajočih razdeljeni v dve skupini. V prvi skupini je zelo dobro 3. mesto osvojil Žiga Šantej, Klemen Zakrajšek je bil 6., v drugi skupini mlajših dečkov pa je Janez Šoper osvojil4. mesto. Pri malčkih, kjer se je za najvijša mesta pomerilo 22 tekmovalcev, je bil Anže Kladnik v skupnem seštevku točk na 5. mestu, Elvis Selimovič pa na 6. mestu. Med starejšimi deklicami je Petra Jerman osvojila 5. mesto. Pri starejši dečkih do oranžnega pasu je bil Trboveljčan Goran Andjelovič po finalnem nastopu na 3. nastopu, Fikret Selimovič je osvojil 5. in Urban Raušel 8. mesto. V konkurenci starejših dečkov (zeleni in modri pas) je Dalibor Filipovič osvojil 3., Ivan Ostojič 4. in Sejo Ružnič 6. mesto. Za vse najbolje uvrščene tekmovalce je organizator turnirja, KK Sevnica pripravil lepe pokale in diplome. F.G. Razočaranje in veselje ekipe Hohkrauta Trbovlje - V soboto so se na strelišču v Kipah v tretjem kolu 1. državne lige pomerili domača in gostujoča ekipa iz Ljutomerja. Gostje so odstreljali svoj rekordni rezultat 1745 krogov, Trboveljčani pa le 1741 krogov. Dan kasneje so se strelci udeležili tekmovanja za veliko nagrado Maribora v Hotinji vasi. Na tekmovanju so preizkusili moči strelci in strelke iz petih držav (Slovaška, Hrvaška, Madžarska, Avstrija in Slovenija). Tekmovalo seje tako v mladinski kot tudi v članski konkurenci. Na tekmovanju je bilo mnogo znanih imen, med njimi tudi Rajmond Debevc, Madžar Vaki Zolt, olimpijec in zmagovalec svetovnega pokala, vsi najboljši iz Hrvaške in seveda tudi Trboveljčan Sašo Korbar. Dan pred odločilno člansko tekmo so nastopih tudi mlajši iz SD A. Hohkraut. V mladinski konkurenci so nastopili Metka Centrih, Gordana Jurič, Dejan Podlogar in Uroš Javorič. Vsi so se solidno uvrstili, le od Javorca sta trenerja pričakovala nekoliko več. Povsem drugače pa je bilo v članski konkurenci, saj so se Korbar in brata Strakušek zavihteli na visoko 2. mesto z rezultatom 1747 krogov. Premagala jih je le ekipa Olimpije, katere čast je rešil Rajmond Debevc z nepriznanim svetovnim rekordom 597 krogov, tretja paje bila bila ekipaAvstrije. Drugo mesto Trboveljčanov v tako močni mednarodni konkurenci dokazuje, da se lahko upravičeno štejejo med najboljšo ekipo v Sloveniji, prav tako pa tudi v ekipnih športih v Zasavju. Čestitamo! S.Š. Lokostrelstvo Zagorje - Na poligonu strelišča na Dolenjski cesti je potekala predzadnja tekma 3D za pokal CAMO. Med lokostrelci iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije sta bila tudi lokostrelca LK Valvasor Alojz Pavlovič in Pavel Savšek. V stilu Compound unlim-ited sta bila odlična, saj je Savšek dosegel prvo mesto, Pavlovič pa s popolnoma novim lokom šesto. V skupni razvrstitvi trenutno vodi Pavel Savšek pred Jožetom Ravnjak (Ravne), Marijem Marušič (Nova Gorica) in Alojzom Pavlovič. Zaključna tekma bo v Špiku prihodnji mesec, kjer se bo tudi odločalo o skupnem zmagovalcu, saj imata Savšek in Ravnjak vsak po tri zmage in drugo mesto, isto pa velja za 3. mesto, saj sta po točkah Marušič in Pavlovič zelo skupaj. P.Š. Mesečni hitropotezni tumirza november 1996 Zagorje - Predzadnjega rednega mesečnega turniija v lem letu seje udeležilo 12 igralcev. Tekme za prva tri mesta je bila zelo tesna. Vrstni red: 1. Jazbec 10, 2. Hribovšek 10, 3. Krajnc 9,5, 4. Kotnik 6,5, 5. Regancin 6, 6. Grčar 6, 7. Bajda 6, 8. Jurič 5, 9. Tomažič 3, 10. Bajda 2. Skupni vrstni red: 1. Jazbec 255, 2. Krajnc 192, 3. Grčar 93, 4. Regancin 84, 5. Kotnik 71, 6. Jurič 67, 7. Kuzmič 53, 8. Bajda 49, 9. Vidmar 44, 10. Goršek 38. Trbovlje - ŠK Rudar Trbovlje je organiziral hitropotezni turnir. Prvo mesto je z veliko prednostjo osvojil Uroš Zalokar z 8 točkami, 2. je bil Miran Skobe 6, 3. Hinko Jazbec 6, sledijo Oto Krajnc 5,5, Franc Kotnik 5, Marko Jurič 5, Janez Grčar 4,5. Šahovski turnir s tempom 2x15 minut se je odigral 14. novembra v prostorih ŠK Rudar. Igrali so 7 kol. Zmagal je Uroš Zalokar s 6,5 točkami, drugi je bil Oto Krajnc 5,5, sledijo Franc Kotnik 5,5, Miran Skobe 4, Miran Gala 4, Hinko Jazbec 4, Luka Trebežnik 4, Franci Hvala 4. Igralo je 20 igralcev. V Ljubljani je bil 17. novembra zadnji turnir Nove LB. Igrali so 9 kol. Tempo je bil 2 x 15 minut. Prvi je bil mednarodni mojster Janez Barle iz Ljubljane s 7 točkami, od Trboveljčanov je bil najboljši Uroš Zalokar s 5 točkami na 13. mestu, Hinko Jazbec je z osvojenimi 5 točkami pristal na 17. mestu, Franc Kotnik pa j e bil 3 0.. Igralo j e 40 igralcev in igralk. V finale, ki bo v Ljubljani 7 in 8. decembra, seje uvrstil Uroš Zalokar. M, V. Odličen uspeh Tbbovlje - V soboto, 16. novembra, je bilo v Ljutomeru letošnje zadnje pokalno tekmovanje za mlajše kategorije. Za trboveljsko ekipo so nastopili Tomy Cestnik, Poldi Herman, Franci Ceferin, Jernej Simerl, Miha Kovačič, Sejo Ružnič, Ivan Ostojič, Dalibor Filipič, Anže Kladnik, Žiga Šantej, Janez Šoper, Jasna Kovačič in Katja Zore. Istočasno se je v Ljutomeru odvijal tudi pozivni turnir za mladince. Povabljeni so bili vsi nosilci medalj iz zadnjega mladinskega DP. Iz Trbovelj so nastopili Rok Vodišek, Edin Salkič, Peter Zore in Ida Dedič. Tekmovalce sta vodila trenerja Bogdan Simerl in Borut Markošek. Naši štirje tekmovalci so solidno opravili naloge in še naprej ostajajo kandidati za prosta mesta v reprezentanci. Najtežjo nalogo bo imela Ida Dedič, katera si mora svoje mesto izboriti med tako dobrimi tekmovalkami, kot sta letošnja svetovna mladinska prvakinja Ljubljančanka Marjana Jalovič in viceprvakinja sveta Idrijčanka Ana Sever. Z ljubljančanko je Ida izgubila z minimalno razliko (3:2). Severjevo pa je prepričljivo premagala. Ostali so najprej nastopili v katah. Od desetih nastopajočih seje kar devetim uspelo uvrstiti v finale. Anže Kladnik je osvojil 7. mesto, Katja Zore 6., Jernej Simerl 4, Poldi Herman 3., Tomy Cestnik in Jasna Kovačič 2. ter Miha Kovačič L mesto, vsak v svoji starostni kategoriji. Najbolj prijetno pa je presenetil varovanec trenerja nadaljevalne skupine Boruta Markoška mladi Žiga Šantej, ki je na svoji prvi uradni tekmi med letniki 1986 osvojil bron. V športni borbah je nastopilo sedem tekmovalcev. Dalibor Filipovič in Sejo Ružnič sta nastopila prvič in že takoj pokazala, da se v Trbovljah ni treba bati, da bi zmanjkalo dobrih tekmovalcev. Štirje reprezentantje, ki bodo čez 14 dni nastopili v Nemčiji na odprtem prvenstvu Bavarske, so spet upravičili vlogo favoritov. Ceferin je klonil šele v finalu ter osvojil srebro. Poldi Herman ter Miha Kovačič sta osvojila zlato. Najtežjo nalogo je imel Jernej Simerl. V vseh borbah je imel težke nasprotnike, vendar so na koncu odločale izkušnje ter športna sreča. Jernej je v borbi za finale premagal letošnjega državnega mladinskega prvaka v lahki kategoriji. Z devetim medaljami so bili Trboveljčani eden izmed najuspešnejših klubov na tekmovanju. Še večji uspeh pa nam kaže seštevek vseh točk letošnjih pokalnih tekmovanj. Rezultati so sicer neuradni, kajti podelitev pokalov bo konec decembra na mednarodnem tekmovanju v Murski Soboti. Absolutni zmagovalec med mlajšimi dečki po seštevku točk v katah in športnih borbah je postal Poldi Herman. Tudi med starejšimi dečki je letošnji najboljši katerist postal Trboveljčan Miha Kovačič. Njuna uspeha sta dopolnila Jernej Simerl, drugi v absolutnem seštevku točk (tudi med starejšimi dečki) ter med malčičami sestra Miha Kovačič - Jasna Kovačič z osvojenim 3. mestom. F.G. Mazanje motorjev Motorno olje ima dve izjemno pomembni nalogi: ob zagonu hladnega motorja mora kar najhitreje priti do vseh gibajočih se delov v motorju in čimprej zagotoviti mazanje, med delovanjem motorja pa mora biti oljni fdm vseskozi obstojen, sicer lahko pride do obnove delov motorja. Pri tem je najpomembnejša lastnost olja viskoznost. Viskoznost bi lahko opredelili kot odpor proti tečenju, čim dlje je tekoče, tem nižja je njegova viskoznost in obratno. Pri olju je viskoznost seveda močno odvisna od temperature. Pri nizkih temperaturah bo dlje gosto in težko tekoče, pri visokih temperaturah pa je skoraj tako tekoče kot voda. Zahteve za kakovostno mazanje so seveda ravno obratne. Oznaka viskoznosti olja je SAE, kar pomeni kratico Society of Automative Engineers, v prevodu družba avtomobilskih inženirjev, ki so določili pogoje za določanje viskoznosti. Prvi korak k boljšemu mazanju je bilo sintetično motorno olje. Sprva so ga uporabljali le v dirkalnih avtomobilih, sedaj pa se je povsem udomačilo tudi že v zmogljivejših serijskih motorjih. V zadnjem času je prišlo na trg novo olje z oznako OW 40, ki je še korak naprej. Doslej je bila najboljša viskoznost pri nizkih temperatura označena s 5. Sedaj so izdelovalci olj prišli že do oznake 0, kar seveda ne pomeni, da so dosegli končni cilj absolutno mazanje, temveč le stopnjo doseženega. In kaj novo olje zagotavlja v praksi? Svoje prednosti kaže predvsem v zimskem času, kajti pri temperaturi -10° C novo olje že v 1,5 sekunde zagotovi tlak 0,5 bara na mazalnih mestih, medtem ko običajno motorno olje z oznako 15 W-40 za to potrebuje še enkrat toliko časa. To pa pomeni, da gibljivi deli v motorju še enkrat toliko časa ostanejo brez ustreznega mazanja, kar seveda povzroči še večjo obrabo in s tem krajšo življenjsko dobo motorja. Poleg tega imajo lahkotekoča olja tudi druge prednosti. Manjša je na primer poraba goriva. Prihranek je še posebno opazen pri hladnem motorju, zlasti v zimskem času. Prihranek pri gorivu pomeni seveda posredno tudi manjše onesnaževanje okolja. Naslednja prednost je v lažjem zagonu motorja. Ker je mazanje bolje, potrebuje zaganjač 10 do 20 odstotkov manj energije, da zagotovi gibanje delov motorja. Novo lahkotekoče sintetično olje ima torej kar precej prednosti, ima pa tudi eno precej veliko pomanjkljivost - sorazmerno visoko ceno namreč. Zato naj se vsak voznik sam odloči, kakšno olje bo privoščil svojemu jeklenemu ljubljenčku. Slovenca v Bologni Motorshovv je ime prireditve, ki se odvija vsako leto v decembru v Bologni, in pomeni nekakšno krono svetovne avtomoto sezone. Prireditev doseže svoj vrhunec z memorialnim Attila Betege, kjer se ponavadi zbere vsa svetovna rallyjistična smetana. Letos bosta prvič v zgodovini na Motorshovvu nastopila tudi dva Slovenca V konkurenci dvokolesno gnanih avtomobilov bo vozil letošnji državni prvak v F2 Darko Peljhan. Njegov VW golf bo takrat še brez kitcar predelav, ki jih načrtuje za prihodnje sezono. V "prvi ligi" med štirikolesno gnanimi avtomobili, pa bo med svetovnimi zvezdami rallya dirkal Koprčan Boris Popovič, letošnji državni prvak v kartingu in največje presenečenj letošnje avtomobilske sezone pri nas. Kralj jeansa in zabave (osare) napoveduje celo naskok na zmago in v teh dneh že marljivo trenira. ...... e:::!!!.111.F....J...II! ............III.i e INTEGRAL ZAGORJE d.o.o. Obvešča potnike, da se s 1.12.1996 prične v avtobusnem potniškem prometu novo vozno leto 1996-97. Opozorili bi vas radi na spremembe v primestnem avtobusnem prometu na relacijah: ODHOD ODHOD IZ ZAGORJA Ostali vozni redi v medkrajevnem in primestnem prometu so nespremenjeni. Vse ostale informacije, kakor tudi vozne rede dobite v " INTEGRALU" Zagorje d.o.o. Tel.: 64-443, 64-032, 64-420 RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN TISK Računalniško oblikovanje in tisk Posebna ponudba tori * časopisov * internih glasil * knjig * pisanje in tiskanje not - notografija * propagandnega materiala (prospektov) * oblikovanje - napisov, emblemov * plakatov * tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel * vizitk * samolepilnih etiket * obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih) * fotokopiranje * spiralna vezava * izdelava map * izdelava koledarjev * barvni col or tisk * fotokopiranje * A4 stran samo 8 SIT * A4 mavrica samo 12 SIT * fotokopiranje na paus in prosojnice BARVNO FOTOKOPIRANJE - z možnostjo povečav do 2xA0 - fotokopiranje z diapozitiva "TORI računalniška grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 61 229 1 II J Promet Zagorje - 13. novembra ob 11.15 uri so bili policisti obveščeni o prometni nezgodi v Podvinah. Voznica P.F. je vozila proti Zagorju. Nasproti je pripeljal voznik J.A. Taje zavijal levo in pri tem izsilil prednost pred voznico. Prišlo jedo trčenja, v katerem je nastala samo manjša materialna škoda. Trbovlje - 15. novembra ob 7.00 uri je T.B. prijavil trboveljskim policistom, da mu sosed G.M. ovira dostop do stanovanja. Na dovozni polije namreč pustil osebni avtomobil. Ker se G.M. za opozorila ni zmenil so policisti skupaj z občinskim komunalnim inšpektorjem odstranili vozilo. Na lastnikove stroške. Litija - 15. novembra ob 18.30 uri je Z.F. zaradi prehitre vožnje pri odcepu v kraj Polšnik z motorjem trčil v obcestno ograjo. Zaradi poškodb je bil odpeljan v trboveljsko bolnišnico. Litija - 16. novembra je R.A. vozil iz Litije proti Zagorju. Na odseku ceste v bližini predora je voznika zaradi spolzkega vozišča zaneslo na nasip. Vozilo se je prevrnilo na bok in trčilo v ograjo. Na srečo nihče ni bil poškodovan, škode pa je nastalo za približno 500.000 tolarjev. Litija - 17. novembra je dobrih desetih minutah, in sicer med 9.55 uro in 10.05 uro, prišlo v bližini predora na cesti med Litijo in Zagorjem, kar do treh prometnih nezgod. Vse tri nezgode so se zgodile na istem mestu, v vseh primerih pa je prišlo le do manjše materialne škode. Torej vozniki pozor, ko vozite skozi predor. Trbovlje - 18. novembra ob 5.54 uri je prišlo do hujše prometne nezgode na Opekarni, v bližini skladišča bivšega Agro-hita. Voznik P R. je bil očitno nepreviden pri vožnji in je zbil pešakinjo ter j o huje poškodoval. Kradejo kot srake Litija - V noči iz 10. na 11. november je neznanec vlomil v vozilo, ki je last Telekoma. Zmaknil je UKV postajo in avtoradio ter s tem oškodoval Telekom za približno 160 tisočakov. Isto noč je neznanec poskusil vlomiti tudi v enoto veterinarskega zavoda na Ježi. Uspelo mu je priti do kurilnice, potem pa se je neznani vlomilec očitno premislil in odnehal. Hrastnik - 16. novembra je K.S. sporočil policistom, da mu je iz parkiranega avtomobila nekdo kradel bencin. Pod svojim avtomobilom, ki ga je parkiral pred Shake's barom, je namreč opazil lužo bencina. Policisti pa so kmalu ugotovili, da ni šlo za krajo. Lastnik bo moral le zamenjati tesnila rezervoarja za gorivo. Trupla v Litiji in Hrastniku 16. novembra so imeli litijski in hrastniški policisti poleg svojega rednega dela, opravke tudi z najdenimi trupli. Nekaj minut čez peto uro zjutraj so bili najprej o mrtvemu moškemu obveščeni policisti iz Hrastnika. V bližini starega rudnika na Partizanski cesti na Dolu je poleg osebnega avtomobila ležal mrtev petdesetletni Š.F. iz Laškega. S pomočjo ogledne skupine ljubljanske prometne policije in izvedenca za sodno medicino so policisti ugotovili, daje do smrti prišlo najverjetneje takrat, ko je Š.F. zapeljal z avtomobilom v jarek, nato pa gaje skušal spraviti iz jarka. Kriminalisti so na podlagi zbranih dokazov že izključili možnost, da je smrt nastopila zaradi kaznivega dejanja. Z nadaljnjo preiskavo pa bodo izločili enega izmed dveh možnih vzrokov smr ti. Možno je namreč, da je Š.F. umrl bodisi zaradi utopitve v obcestnem jarku bodisi zaradi zadušitve, do katere je prišlo zaradi vdihavanja strupenih plinov iz avtomobilskega izpuha. Možna ja je tudi nesrečna kombinacija obojega. Isti dan, ob pol osmih zjutraj so bili o najdbi trupla obveščeni tudi litijski policisti. Krajani so namreč v reki Savi, pod teniškim parkom As opazili truplo. Policisti so ugotovili, da gre za T.A. iz Ljubljane, ki je po vsej verjetnosti dan prej storila samomor, reka pa je truplo naplavila na breg v Litiji. Gozdne zdrahe Tudi v zasavskih gozdovih je bilo te dni kar pestro. 11. novembra je namreč W.P. iz Hrastnika prijavil policistom, da so mu neznanci na parceli v Podkraju posekali kar 100 kubičnih metrov bukovine, vredne kar okoli 1.200.000 tolarjev. Kriminalisti so na podlagi obvestila kaj kmalu ugotovili, kdo je sekal bukovino. Storilec se namreč ni skrival, saj je bil prepričan, da seka na svoji parceli. Zadevo so zato prepustili Geodetski upravi. 12. novembra pa je podobno zadevo prijavil tudi Trboveljčan A.I. Prijavil je, da G.V. seka les v njegovem gozdu. Tudi v tem primeru bodo policisti (verjetno prav tako s pomočjo Geodetske uprave) najprej zadevo temeljito preverili, nato pa ukrepali naprej. Ukradli policaje V liliji sicer niso neznanci v noči iz 8. na 9. november ukradli pravih policistov, temveč cestne hitrostne ovire, ki se jim bolj po domače pravi tudi ležeči policaji. Očitno so te ovire nekoga tako motile, da jih je ponoči odmontiral in odnesel neznano kam. "Ležeči policaji" so izginili z Graške ceste. Policisti pomagali reševalcu Da policisti ne samo postavajo po križiščih in kaznujejo prehitre voznike, dokazuje tudi dogodek, ki seje zgodil 15. novembra v Hrastniku. Tega dne jih je poklical in prosil za pomoč reševalec iz ZD Hrastnik. Ta namreč ni mogel priti do B.D., ki ni mogla (verjetno zaradi slabega zdravstenega stanja) odpreti vhodnih vrat stanovanja. Policisti so skupaj z gasilci prevrtali ključavnico in omogočili reševalcu, da je pomagal B.D., ki seje znašla v težavah. 9 plus Z V sredo, 27. novembra, so zagorski policisti pripravili lutkovno igrico za otroke. Namen igrice je približevanje in prikaz dela policistov. Poleg dveh lutkovnih predstav, ki bosta potekali ob 9.00 in 11.00 uri bodo policisti otrokom prikazali tudi del sredstev, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Lutkovno igrico avtorice Svetlane Makarovič si bodo zagorski otroci iz vrtcev in prvega ter drugega razreda osnovne šole ogledali organizirano. Hkrati pa so na brezplačen ogled igrice vabljeni tudi vsi otroci (s starši), ki iz tega ali onega razloga ne obiskujejo vrtca. Igricaje nastala v okviru projekta POLICIJA ZA OTROKE. Aufbiks Domači aufbiksarji te dni trpijo za PMS. Pa ne za tistim PMS, za katerim ponavadi vsaj enkrat mesečno trpijo uboge ženske. Aufbiksarji trpijo za Post Martinovim Sindromom. To pa je že huda reč, ni kaj. Da se za novi naraščaj aufbiksarjev ni treba bati, so te dni pridno dokazovali litijski mulci. Pridno so razbijali okensko steklo na šoli, poleg tega pa so razdejali tudi avtobusno postajo pri OŠ Šmartno. Dvanajstega je v Trbovljah pela sekira. Pa ne v gozdu, temveč po Vhodnih vratih. D.V. seje namreč spravil nad vrata M.E. In to brez kakšnega posebnega vzroka. Vrata ga namreč niso čisto nič zafrkavala ali se do D.V. nedostojno vedla. Kljub poskusu pa od vrat nismo mogli dobiti izjave, tako daje la trditev nepreverjena. Še največ heca pa je bilo petnajstega v Zagorju. K.M. je modrim varuhom namreč najprej prijavil, da so ga oropali in mu pokradli dragocene devize. Medtem ko so se modri varuhi podili za roparjem pa je K.M. precej v rožcah začel kar na policiji rahlo razgrajati in z glavo uničevati čisto nedolžno steno. Ko je nato prišel domov so policisti ugotovili, da jim je brez omenjenega dolgčas. V veselje vseh so ga odpeljali s seboj, mimogrede ugotovili, da ga niso oropali kakšni roparji, temveč morda le kakšen oštir, in ga lepo spravili na hladno. Do streznitve. Pa še to. V Hrastniku je te dni aktualno delo na črno. Modni trendi te vrste se gibljejo v smeri neplačevanja za opravljeno delo. Edino plačilo, ki ga dajejo delodajalci na črno j e menda prijateljski stisk za vrat delojemalca na črno. Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolnili morate le priloženo naročilnic^! ■ injoposlati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 61410 Zagorjeob Savi. | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno | skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, PARCELE PRODAM garsonjero, povejte ceno, tel.: 27-321 PRODAM garažo v Zagoiju, tel.: 73-719 PRODAM parcelo vTrbovljah na Golovcu, 3.000 m2, tel.: 21-841 PRODAM enodružinsko hišo, tel.: 65-201 PRODAM kiosk za prodajo časopisov, v obratovanju, tel.: 22-434 PRODAM zazidljivo parcelo, z vso dokumentacijo, v Trbovljah, tel.: 63-126 PRODAM dvosobno stanovanjc, 50 m2, tel.: 44-314 PRODAM zemljišče na Podmcji, primerno za vikend, tel.: 21-613 PRODAM parcelo 1.000 m2 na Trnovem hribu (elektrika, možen dostop), tel.: 061/446-755 PRODAM zidano garažo v Trbovljah, tel.: 24-172 PRODAM garažo v Zagorju, tel.: 0608/84-814 PRODAM počitniško prikolico, tel.: 61-587 AVTOMOBILI, DELI PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM VVartburg 353, 1. '87, ohranjen, gar., reg. do 8/'97, cena 1.300 DEM, tel.: 20-806 PRODAM Z 750, ugodno, avto je vozen, reg. do 4/'97, 26-415, 21-778 PRODAM APN 6,1. '86. PRODAM Y 55 AX. 1. '87, prev. 98.000 km, dobro ohranjen, tel.: 77-225 PRODAM APN 7, črne barve, brezhiben, cena 370 DEM, tel.: 64-642 PRODAM 126 P, reg. do 1. '88, tel.: 65-201 PRODAM 2 avtomatika, zelen - vozen, moder - nevozen, tel.: 43-565 PRODAM APN 6, razstavljen, tel.: 43-565 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 RAZNO PRODAM bundo, tel.: 75-134, zvečer PRODAM sinthesyzer GOLDSTAR GEK-5230, cena 300 DEM, tel.: 22-773 PRODAM satelitsko anteno HINARI SAT 4501, cena 200 DEM, tel.: 62-462 PRODAM dolgo belo poročno obleko, tel.: 41-498 PRODAM enofazni elektromotor, 1,5 kW, tel.: 24-172 PRODAM ali oddam pikado, možnost najema še drugih igralnih avtomatov, tel.: 63-615 -nmiDO• ** Cesta oktoberske revolucije 1 la Trbovlje, tel.: 0601 26 143 odprto: 8.30 do 12.00 15.00 do 18.30, sobota zaprto • izdelava barvnik fotografij v eni nri • fotografiranje za osebne dokumente • razvijanje čmo-belik in dia filmov • barvne in črno-bele povečave PRODAM komplete znamk, cena po dogovoru, Nina Kupšek, Ojstro 5, Trbovlje - PRODAM TV color ITT, ekran 63 cm, obnovljen, cena 20.000 SIT, tel.: 27-142 PRODAM SEGA GAME GEAR in 4 igre, cena 13.000,00 SIT, tel.: 21-932 PRODAM drva in dve gumi Exact 135x13/70, tel.: 73-584, 61-003 PRODAM računalnik C 128, kasetar, 5 kaset, TV, tel.: 43-565 PRODAM hlevski gnoj brez žagovine, tel.: 25-781 PRODAM zamrzovalno skrinjo, 100 1, za tretjino cene, tel.: 44-332 PRODAM invalidski voziček, tel.: 74-172, po 18.uri zvečer PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS, tel. 44-332 PRODAM obleko za maturitetni ples, ugodno, tel.: 44-332 PRODAM otroški stolček lupinico za starost do 9 mesecev in nahrbtnik - kengurujček za nošenje otroka, tel.: 21-396 PRODAM suha mešana drva, cena po dogovoru, tel.: 0609/ 647-239 po 18. uri PRODAM posodo Zcpter in AMC, 20 delno, novo, nerabljeno, tel.: 43-222 PRODAM krajevni leksikon Slovenije, tel.: 27-885 PRODAM skoraj nov kombiniran otroški voziček, tel.: 24-570 PRODAM kombiniran otroški voziček, star eno leto, ohranjen, tel.: 24-518 OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 ' Velika izbira okvirjev za očala ' Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev ' Etuiji za očala r Povečevalne lupe ' Športna in sončna očala ' Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij PROTES d.o.o. Opekarna 22, Trbovlje PRODAJA, MENJAVA, CENTRIRANJE AVTO GUM Delovni čas:od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, sob: od 8.00 do 12.00 telefon: 0601-21-107 ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE. VIDEO ZALOKAR ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:26 885, 22 466 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDI0-VIDE0, TV, PANASONIC, TECHNICS, PHILIPS, KENW00D Na koncu vsak pride k nam, zakaj tega ne storite takoj? ŽIVALI PRODAM mlade zajce za zakol ali očiščene, tel.: 21-613 PRODAM telice simentalke, za rejo ali zakol, tel.: 25-443 PRODAM bikca simentalca, tel.: 71-297 PRODAM dve telici za zakol ali nadaljnjo rejo, tel.: 0609/647-239 INŠTRUKCIJE ŽELITE boljšo oceno -poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 22-248 INŠTRUIRAM AN za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285 INŠTRUIRAM AN za OŠ in SŠ. tel.: 64-610 INŠTRUKCIJE in prevajanje AN in NE, tel.: 61-095 INŠTRUIRAM AN in SL za OŠ in SŠ, tel.: 26-671 INŠTRUIRAM AN za OŠ in SŠ ter nemščino in francoščino za SŠ, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure. INŠTRUIRAM AN za OŠ in SŠ ter nemščino za SŠ, tel.: 24-626, popoldan STORITVE DIJAKI IN ŠTUDENTJE Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo, brez napak - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan DIPLOMSKE NALOGE, tipkanje _ urejanje _ vezava, tel.: 64-250, 64-166 OBRTNIKOM kvalitetno in ažurno vodimo poslovne knjige - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan STAVBNO kleparske storitve - žlebovi, obrobe, dimniške kape, snegobrani, tel.: 27-885 STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/332-053, mobitel: 0609/ 624-731 A-I Pelje IO MIO Zagorje telefon 0601/64 322 telefax 0601/64 966 Vabi k sodelovanju Komercialistu za delo na terenu Pogoji: - srednja ali višja izobrazba - nekajletne delovne izkušnje - komunikativnost ■starost do 35 let ■ osebno vozilo in izpit B kategorije DELO NAGRAJENO PO USPEHU! Voznik kombija - komisionar Pogoji: - končana ali nedokončana poklicna šola ■ izpit B kategorije Pisne ponudbe pošljite v 10 dneh na naslov: PIRAMIDA d.o.o.. Polje 10,1410 Zagorje. DELO - IŠČE IŠČEM PRIPRAVNIŠTVO, končala sem srednjo tekstilno šolo, tel.: 43-565 IŠČEM PRIPRAVNIŠTVO ali honorarno delo, končala sem srednjo trgovsko šolo, tel.: 43-476 IŠČEM delo voznika, imam B, C, E kategorijo, tel.: 73-584, od 18.-20. ure, 61-003 DELO - NUDI FANT in DEKLE z gostinsko izobrazbo dobita REDNO zaposlitev, informacije po 19. uri zvečer, tel.: 62-339, Sandi DEKLE dobi delo v strežbi, tel.: 24-044 NUDIM delo akviziterjem, tel.: 44-187 IŠČEMO več oseb za prodajo na terenu, tel.: 27-386 ZAPOSLIMO REDNO ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735 POSLOVNI STIKI ZA GOTOVINO poceni prodam certifikat (400.000 SIT), tel.: 65-199 KUPIM delnice raznih podjetij, vpisujemo certifikate, tel.: 43-714 KUPIM delnice raznih podjetij serije G, Krko pa tudi B in E, za gotovino, tel.: 64-608 ' POTREBUJETE POSOJILO, tel.: 061/220-518 Trgovina MONTEKUKUU Majcenova 4 Trgovina in usluge Del.čas:7.30-19.30, ned., praz.:8.00-l 2.00 UGODNO SOK FRUCTAL 0RANGE ... 138,00 SIT TURISTIČNA PAŠTETA 10Og ... 102,30 SIT MOKA P.B. ŽITO 1/1 ... 87,90 SIT 'NAŠ OLJE ZVEZDA ...189.00 MARKET' BAR KAVA ...169.00 Šuštarjeva 42 ARIEL 3,6 kg ...995.00 tel.: 0601 24 350 ČOKOLADA 100g... 78.60 odprto: 7.00-19.00 NAPOLITANKE 300g... 248.00 nedelja: 8.00-12.00 KOBACAJ PLENIČKE ...312.40 S OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do18. ure Pregledi za očala in kontaktne leče vsak: torek od 15. do 18. ure In CONIACI četrtek od 14. do 18. ure v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju. I litra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, udi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANi, GENNY, 'SL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk SYBLOS, CAROLL, VVINCHESTER, OLIVER ... Ugodni plačilni pogoji in gotovinski popust! Ob novem letu pripravljamo presenečenje! lil j h jr j .jo J:-j r: E ■ s Sponzor: Videoservis ZALOKAR, Trbovlje ČRNSKA DUHOVNA PESEM Z JUGA ZDA, MESTO V ZAHODNI BOLIVIJI PARJENJE SRNADI ASIRSK0- BABIL0NSKA BOGINJA PLODNOSTI GORA V SRBIJI PRITOK DONAVE V NEMČIJI TITAN URBAN KODER MESTO NA JAPONSKEM MESTO V UKRAJINI POULIČNO GLASBILO SESTAVINA OLJ POMEMBEN VIR JAZZA LENA OLIN BRUNO PARMA ► ANTON LAJOVIC v jr* SLOVENSKI ZBOROVODJA LAJOVIC ► AMERIŠKI IGRALEC (ROBERT) VELIKA VODNA POVRŠINA M \ ■ PRIŽNICA IVAN IVAČIČ V AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA SKUPINA INDO- EVROPSKIH PLEMEN NASLOVNA JUNAKINJA ZNANE POVESTI ANGLEŠKEGA PISATELJA CARR0LLA MESTO V SLOVENIJI M0N0- KLINSKI GLINICNI PIR0KSEN RIHARD JAKOPIČ KATRAN DEL TEDNA PRIPRAVA ZA PRENOS RANJENCEV DOMOTOŽJE ATENSKO PRISTANIŠČE REŽISER ZAFRANOVIČ MESTO V AMERIŠKI IGRALEC (AL) SLOVENSKI JUDOIST (STEFAN) KRILO RIMSKE KONJENICE PELOPONEZU MAMA REKA V SRBIJI ŠTEVILKA OSEM DOMAČA ŽIVAL GLAVNO MESTO ARMENIJE MESTO V KOLUMBIJI AMERIŠKA PISATELJICA (MURIEL) KOZAŠKI STOTNIK TROJANSKI KRALJEVIČ LONDONSKA GALERIJA RAZTELE- ŠEVALEC SLAP SAVINJE ČRNSKA ČETRT V NEVVVORKU t SLOVENSKI PISATEU (DOMINIK) TRŽAŠKA IGRALKA MIRANDA EVA LONGVKA VELIK GORSKI VRH ČLOVEK IZ ISTEGA KRAJA NARKOZA DEL NJIVE KRAŠKO VINO SILVO TERČEK SLOVENSKI IGRALEC G0RŠIC ŽENSKI PEVSKI GLAS AMERIŠKI IGRALEC (RAM0N) AVTO* 0REVEL TONE x ANDERLIČ BOS.PESNIK (JOSIP) LESENO KORITO ZA MESENJE TESTA v«, ZVEZEK, KNJIGA SLOVENSKI IGRALEC (EVGEN) flfi NEKDANJI ITALIJANSKI NOGOMETNI REPREZENT. (GABRIELE) JUŽNOAMERIŠKA ŽIVINSKA FARMA EDVARD KOCBEK LOŠČILO PARNI SESALNIK DEL VIETNAMA MESTO NA JUGOVZHODU FINSKE ŽIVUENSK0 PRAVILO KRAJ PRI KRŠKEM NAGRADNA Rešitev nagradne križanke pošljite do 4. 12. 1996 jia naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le MODRE ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: blago v vrednosti 4.500.00 SIT 2. nagrada: blago v vrednosti 3.000,00 SIT 3. nagrada: blago v vrednosti 2.500.00 SIT 4. nagrada: enomesečna naročnina na naš časopis Izžrebanci nagradne križanke KRIŽANKA 39/96 (nagrade prispeva MESARSTVO TREBUŠAK): 1. nagrada: blago v vrednosti 4.500.00 SIT Betka Suhodolčan, Na selah 21, Dol 2. nagrada: blago v vrednosti 3.000,00 SIT Janja Dolanc, Pot Vitka Pavliča 12, Hrastnik 3. nagrada: blago v vrednosti 2.500.00 SIT Valctina Pertinač, Golovec 7, Trbovlje 4. nagrada: enomesečna naročnina na časopis Zasavc, Joža Forjan, Vreskovo 43, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 5. 12. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam to sporočite po telefonu in poslali vam jo bomo po pošti. Rešitev nagradne križanke 39/96: ORANT, LISKO, GREGOR PINTAR DRŽAVNI PRVAK, VA, ARIJ, NIOBA, DLESNE, NENI, RAN/fUAPSE, MA,ACE, REK, KARLMALDEN, ATLE, KRN, RA, TOGA, BA, DEBATA, ZLOBEC, BROWN, KRKA, ENARE, ENTAZA, ARNDT, VOSEMITE, OSSA, OLAJ, AR, DINAMIKA, KOLUMNA, IKAR, TER, OSA, BAR, NART, OČE. t A Cesta se vam pokvarila kamera ali videorekorder, ju dajte v prave roke Samo pri nas boste na popravilo dobili šest mesecev garancije. NOVO! Prodaja avdio-video tehnike ter IV sprejemnikov Spre jem aparatov ob gonerieiikih, sredah in petkih, 1 ZALOKAR Trbovlje, Šuštarjeva 3 tel.: 0601/22 466 medlOh -12hinl6h-18h. 22.3.-20.4. K a razganjalo vas bo, in vaš partner bo željo po intimnosti razumel kot kompliment. Ugotovili Ste, da lahko uživate, saj si dogodke sami krojite. Št.: 10. Vsak ima kdaj slabe trentutke, ki jih lahko ob ustreznem razumevanju 21.4. -21.5. . v okolici sorazmerno elegantno prebrodimo. Bodite trdni in samozavestni v dneh, ki prihajajo. Št.: 9. Kar zadeva denarna vprašanja, jih boste lahko sistematično izpeljali. Občutek za 22.5. -21.6. realnost vam bo prišel prav na mnogih področjih. Potovanje bi vam koristilo. Št.: 23. Imeli boste velik ustvarjalen naboj, odkrivali boste nove plasti, vam do sedaj 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. še neznanih področij. Bodite pozorni na dogajanja in spremembe znotraj vas. Št.: 4. Živahni boste in pazite, da se ne boste s partnerjem ■ poigravali do 1 te mere, da bi a bilo kasneje ■ obema žal. Napredovali boste e v službi ali pri študiju. _ Št.: 16. ■ Najbolj vas ■ prizadanejo e krivice, ki se ■ godijo drugim ali 1 vam. Mnogo je ™ ljudi, ki vas ■ zaradi tega ■ cenijo, nekaj pa je tudi takšnih, ™ ki si ob napakah zatiskajo oči. ■ Št.: 2. ■ 24.8.-23.9. Nasa bodočnost V trboveljski porodnišnici so od 4. do 14. novembra rodile: l 4. 11. Marjeta Česnik, Radeče, hčer Zalo; Monika Meglič, Zagorje, hčer Saro; ™ 5. 11. Helena Petje, Hrastnik, hčer Laro; Metka Krivec, Laško, sina Johana; 6. 11. Jasmina Sotenšek, Zagorje, hčer Emo; Mihaela Kozar, Dramlje, hčer S vetelko; Katarina Jager, Sevnica, sina Mateja; Selena Kovač, Izlake, sina Miho; Andreja Kurbus, Trbovlje, sina Klemna; 7. 11. Petra Izlakar Garantini, Izlake, hčer Marušo; 8.11. Lidija Bartelme, Zagotje, hčer Pio; Iris Tomažin, Celje, sina Gašperja. 9.11. Draga Tomšič, Trbovlje, hčer Katja, 14. 11. Mateja Šteferl, Litija, sina Tima. Od banane, Po cesti se sprehajata vibrator in banana. Banana se obrne k vibratorju: "Hej, kaj se ga ti tako treseš, saj bodo na koncu pojedli mene, ne tebe." policaja Kolega vpraša policaja, koliko tehta. Policaj odgovori: "Devetdeset kilogramov z očali." "Mene zanima," reče kolega, "koliko tehtaš brez očal?" "Tega pa ne vidim," odgovori policaj. Vica nam je poslal Samo Urbanija iz Zagorja. in obeh skupaj Policaj gre po cesti in zagleda bananin olupek. "No, spet bom padel," žalostno reče. Vic je poslal Boštjan Jahn iz Radeč. Šparaj pri toaletnem papirju - uporabljaj obe strani. Grafit nam je poslal Sebastjan Zupan iz Zagorja. Odmikate se od neuporabnih stvari in nepomembnih ljudi. Za vasje 24.9.-23.10. pomemben napredek in osebni razvoj. Ne pozabite, da to velja tudi Št.: 15. za vse ostale. S" Morate se : sprijazniti z dejstvom, da smo na koncu Hf koncev res sami, živimo 24.10.-22.11. pa vendarle skupaj. Lahko se zgodi, da boste tudi vi kdaj potrebovali pomoč drugih. Št.: 7. »K Potrebujete večjo zbranost, notranji mir in . sproščenost. ezJc J Pustite do- 23.11.-22.12. godkom, da vas sami opozorijo na področje ali odnose, v katerih je potrebna previdnost. Št.: 21. Doslej osamljeni stopite končno v akcijo. Zvezde 23.12.-20.1. so vam naklonjene. Izkoristite srečo in napredujte v izobraževanju ali pri delu. Življenje si uredite bolj sproščeno. Št.: 1. Ta čas vzemite kot pripravo na večje spre-mebe in dogodke v va-21.1.-19.2. šem življenju. Ne bo vam zmanjkalo idej, kako popestriti življenje. Privoščite si npr. nov izgled. Št.: 14. Na preizkušnji bo vaša potrpežljivost, občutek za pravo mero in razsodnost. Bodite odkriti do sebe, saj ni več ničesar, kar bi se dalo skriti. Št.: 25. 20.2.-21.3. fiiiil f „ _ sir..■......i i — ............................................ CDJV RTV TRBOVLJE K-10 (UHF41) ČETRTEK, 21. 11. 1996 12.00 PREDSTAVITEV DRUŠTVA GOJITELJEV MALIH ŽIVALI, 12.45 VIDEO STRANI (do 13.15), 19.00 VIDEOSPOT, 20.00 VIDESPOT, 20.05 AVTO SVET - ODDAJA O AVTOMOBILIZMU. 20.50 ODDAJA ZVEZE GLUHIH IN NAGLUŠNIH, PETEK, 22. 11. 996 12.00 VIDEO B00M 40 - Glasbena oddaja. 13.00 VIDEOSTRANI, do 13.30, 19.00 VIDEOSTRANI, 20.00 VIDEOSPOT, 20.05 ŽEBLJIČKI (kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.05 FILM TEDNA (po izboru gledalcev) SOBOTA, 23.11. 1996 9.30 SOBOTNA DOPOLDANKA... (otroški program, kviz za mlade, mladi za mlade, glasbeni gost "Cherie Band", Boris Maček prerokuje), 13.00 VIDEOSTRANI (do 16.00) NEDELJA, 24.11.1996 12.30 VIDEOSTRANI, 13.00 NOVICE TEGA TEDNA 13.30 VRT ŽIVLJENJA, 14.05 ŠPORT NA K - 10, 14.50 KONTAKTNA ODDAJA 15.25 AVTO SVET - ODDAJA O AVTOMOBILIZMU, 16.05 ODDAJA ZVEZE GLUHIH IN NAGLUŠNIH, 16.55VIDEOBOOM 40 - GLASBENA ODDAJA, 17.45 ŽEBLJIČKI - Oddaja s skritim gostom in filmsko lestvico, 18.05 FILM TEDNA - izbor gledalcev oddaje ŽEBLJIČKI PONEDELJEK, 25. 11. 1996 12.00 GLASBENI GOST 12.45 VIDEOSTRANI do 13.15, 19.00 VIDEOSTRANI 20.00 VIDEOSPOT, 20.05 VIDEO SPOT, 20.05 BINGO BONGO - POUČNI KVIZ ZA MLADE, 20.45 ŠPORT NA K -10, ARHITEKTKA Nives Kropivsck Tatjana iz Podlipovice opremlja sobo svojemu 14-letnemu sinu. Odločila sem se za pohištveni sestav nemškega proizvajalca, izdelan iz i verne plošče, oblikovan kot zbir kock, ki jih lahko poljubno sestavljamo. V našem primeru se Telefon 73-611, Fax 74-167 garderobna omara z drsnimi vrati nadaljuje v horizontalno in vertikalno razgiban sestav. Police se lahko polnijo z obeh strani, regal pa popestrimo z zelo uporabnimi zabojčki iz polikarbonata v najrazličnejših barvnih odtenkih, ki jih ponuja proizvajalec. Zaradi pomanjkanja prostora bomo obsežnejši odgovor pisali bralki na dom, skupaj z barvnimi skicami. S TOREK, 26. 11.1996 12.00 ŠPORT NA K, 13.30 VIDEOSTRANI do 14.00, 19.00 VIDEO STRANI, 20.00 VIDEOSPOT, 20.05 KONTAKTNA ODDAJA 20.45 KUHAJMO ZDRAVO - ODDAJA O ZDRAVI PREHRANI, SREDA, 27.11.1996 12.00 KONTAKNA ODDAJA, 13.00 VIDEOSTRANI dol3.30,17.00 VIDEOSTRANI, 18.00 ZAJČEK JAKA -HIŠNI LJUBLJENČKI, 18.20 KARMA - MED OKULTNIM IN ZNANOSTJO 18.55 ZGODOVINA, KULTURA IN MI - GLAVARJEVA KNJIŽNICA, 19.20 POTOVANJA - JURE ŠTERK, 19.50 POGOVOR Z DANILOM SLIVNIKOM, 20.35 VIDEOBOČM 40 -GLASBENA LESTICA SLOVENSKIH IZVAJALCEV ČETRTEK, 28. 11. 1996 12.00 KUHAJMO ZDRAVO -ODDAJA O ZDRAVI PREHRANI, 12.45 VIDEO STRANI do 13.25,19.00 VIDEOSTRANI, 20.00 VIDEOSPOT, 20.05 Z VAMI NOCOJ, 21.00 PESEM DOMAČA - 21. NARODNO ZABAVNOGLASBENA ODDAJA PETEK, 29. 11.1996 12.00 VIDEO BOOM 40 - GLASBENA LESTVICA SLOVENSKIH IZVAJALCEV, 12.55 VIDEOSTRANI do 13.25, 19.00 VIDEO STRANI, 20.00 VIDEO SPOT, 20.05 ŽEBLJIČKI (Oddaja s skritim gostom in filmsko lestvico). 21.05 FILM TEDNA - izbor gledalcev SOBOTA, 30. 11. 1996 9.30 SOBOTNA DOPOLDANKA: (otroški program, kviz za mlade, Mini 5 - otroška glasbena lestvica, glasbeni gost "Nagelj", Maček prerokuje), 13.00 VIDEO STRANI do 16.00 NEDELJA, 1. 12.1996 12.30 VIDEOSTRANI, 13.00 NOVICE TEGA TEDNA, 13.20 BINGO BONGO- poučni kviz za mlade, 14.00 ŠPORT NA K - 10,14.45 KONTAKTNA ODDAJA, 15.15 KUHAJMO ZDRAVO - ODDAJA O ZDRAVI PREHRANI, 16.55 VIDEO BOOM 40 - GLASBENA LESTVICA SLOVENSKIH IZVAJALCEV, 16.05 Z VAMI NOCOJ, 17.05 VIDEOBOOM 40 - GLASBENA LESTVICA SLOVENSKIH IZVAJALCEV, 17.55 ŽEBLJIČKI - ODDAJA S {UlSfMI! : 21. 11.-24. I L: TVVISTER ■ sTUII-1'KASE foot m oz in (tike,), čet. ob 19.00, pet., sob. S 1 Jl ' j ' f ' in ned. ob 17.00 in 19.00; 25. vsak dan * 1 /'t)0ln IW)0; II. in 26. II.: M KINO PRED- KINO LITIJA ™ sjunv-r ' ......9 n" mm-m.v “i«;™;,.«: 3gg||rR,»L on 19.J«; 22. H.: NI KINU PREDSTAV: 23. 11. - 26. 11. DAN NEODVISNOSTI (ZB ERANČNIK (ris.), pet. m suh. ^ i ^ oh 17 00. ned: ob 10.00 g FfLASE (col (PROST VSTOP): 23. II. - 25. V^KRETENČMIV I I V ,,, N,. .K»čl MUU M s \ >;■ h™ V^VV- pf * Z ™*> ™TAV, 19.00; 26. 11. - 29. tl.: KINO IZLAKE KRETEN-ČKOVi (kom.), vsak 24. ll.t ZMEDA N-\ Hill 17,00: in 19.00; 30. 11. - POŠTNEM VLAKU (akc. j 2. 12.: ZOE 1)0 GROFA .vh. ned. ob 19.15 SKRITIM GOSTOM IN FILMSKO LESTVICO, 18.55 FILM TEDNA -FILM PO IZBORU GLEDALCEV ODDAJE ŽEBLJIČKI PONEDELJEK, 2. 12. 1996 12.00 GLASBENI GOST, 12.45 VIDEOSTRANI (do 13.15), 19.00 VIDEOSTRANI. 20.00 VIDEOSPOT, 20.05 IIIGIEA - ZDRAVSTVENA ODDAJA, 20.50 ŠPORT NA K-10 TOREK, 3. 12.1996 12.00 ŠPORT NA K-10 13.00 VIDEOSTRANI (do 13.30), 19.00 VIDEOSTRANI. 20.00 VIDEOSPOT, 20.40 VEČNI KROG Z ROŽO KAČIČ SREDA, 4. 12. 1996 12.00 KONTAKTNA ODDAJA, 12.35VIDEOSTRANI (do 13.05), 17.00 VIDEOSTRANI, 18.00 MLADI VEDEŽ - PEŠČENA URA, 18.25 JURE ŠTERK - POTOVANJA, 18.40 KARMA - INDIJA, 19.15 DNEVI NARODNIH NOŠ V KAMNIKU, 19.45 EKO MINUTE- MORJE IN MI, 20.00 NEDELJSKA REPORTAŽA, 20.25 VIDEO-BOOM 40 - GLASBENA LESTVICA SLOVENSKIH IZVAJALCEV ATV SIGNAL LITIJA ČETRTEK, 21. 11-in 28.11.1996 20.00 VIDEOBOOM 40 - zabavnoglasbena oddaja ZLTV Slovenije, tednika KAJ IN ANTENE PETEK, 22.11. in 29.11.1996 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 VIDEOBOOM 40 (p) SOBOTA, 23.11. in 30.11.1996 10.00 VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER NEDELJA, 24. 11. in 1-12.1996 10.00 VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER PONEDELJEK, 25.11. in 2.12.1996 20.00 ATV ŠPORT - športna oddaja litijskega športa in športnikov, enkrat mesečno kontaktna oddaja z gosti in odprto telefonsko linijo, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - ponovitev petkovih informacij z dopolnitvami TOREK, 26. 10.1996 in 3.12.1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 ATV ŠPORT (p) SREDA, 27. 11. 1996 in 4.12.1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZASAVJE ČETRTEK, 21. 11. 1996 8.30 VIDEOSTRANI. 9.45 TV PRODAJA, 10.00 SREDA NA ETV (p), 16.45TV PRODAJA, 17.00 TOREK NA ETV (p),20.00 KNJIŽNI MOLJI, 20.20 SPOT TEDNA, 20.23 NE ZAMUDITE, 20.25 EPP, 20.30 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.45 FILM TEDNA -SMRTONOSNA ŽENSKA, 21.15 NE ZAMUDITE, 21.20 TV PRODAJA; PETEK, 22. 11.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 16.45TV PRODAJA, 17.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 POZOR SNEMAMO, 20.15 EPP, 20.20 SPOT TEDNA 20.25 AOTEAROA 1. DEL 20.55 NE ZAMUDITE, 21.00 TV PRODAJA NEDELJA, 24. 11.1996 9.00 KNJIŽNI MOLJI, 9.20 SPOT TEDNA 9.23 NE ZAMUDITE, 9.25 EPP, 9.30 ZASAVSKI MAGAZIN,9.45 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - JANEZ KNEZ dokumentarec, 10.15 POZOR, SNEMAMO (p), 10.30 TEDENSKA REPORTAŽA - SVEA NA POHIŠTVENEM SEJMU V. ■ LJUBLJANI, 10.45NE ZAMUDITE, 10.50 TV PRODAJA PONEDELJEK, 25. 11. 19960 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 3 2 1 START, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 SPOT'TEDNA, 20.40 ŠKL - Šolska košarkska liga, 21.40 NE ZAMUDITE, 22.45 TV PRODAJA 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 3 2 1 START, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.00 KULT & URA, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 SPOT TEDNA 20.40 ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA, 21.40 NE ZAMUDITE, 21.45 TV PRODAJA TOREK, 3. 12. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 PONEDELJEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 VIDEOBOOM 40,20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE, 21.30 KOŠARKA ZAGORJE - JEŽICA - p, 22.40 NE ZAMUDITE, 22.45 TV PRODAJA, SREDA, 4. 12.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 16.45 TV PRODAJA, 17.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 GLASBENI VEČER, 21.00 EPP 21.03 NE ZAMUDITE, 21.05 SPOT TEDNA 21.10 NE ZAMUDITE 21.15 TV PRODAJA TOREK, 26. 11.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 PONEDELJEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 VIDEOBOOM 40,20.50 EPP. 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE, 21.30 NE ZAMUDITE 21.35 TV PRODAJA, SREDA, 27. 11.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA. 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 16.45 TV PRODAJA, 17.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 SANDRIN SVET, 21.00 EPP, 21.03 NE ZAMUDITE, 21.05 SPOT TEDNA, 21.10 VIDEO NOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 22.10 NE ZAMUDITE, 22.15 TV PRODAJA ČETRTEK, 28. 11. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 SREDA NA ETV (p), 16.45 TV PRODAJA, 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 MINI PET, 20.20 SPOT TEDNA, 20.23 NE ZAMUDITE 20.25 EPP, 20.30 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.45 FILM TEDNA 22.15 NE ZAMUDITE, 22.20 TV PRODAJA; PETEK, 29. 11.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA 10.00 ČETRTEK NA EfV (p), 16.45TV PRODAJA, 17.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 POZOR SNEMAMO, 20.15 EPP, 20.20 SPOT TEDNA 20.25 ODAJE ZLTV -AOTAEARO 2. DEL, 20.55 NE ZAMUDITE, 21.00 TV PRODAJA NEDELJA, 1.12.1996 9.00 MINI PEI’, 9.20 SPCTr TEDNA 9.23 NE ZAMUDITE, 9.25 EPP, 9.30 ZASAVSKI MAGAZIN, 9.45 NAŠI KRAJI IN LJUDJE, 10.15 POZOR, SNEMAMO (p), 10.30 TV REPORTAŽA, 11.00 NE ZAMUDITE, 11.05 TV PRODAJA PONEDELJEK, 2. 12. 1996 RADIO TRBOVLJE ČETRTEK, 21.11. in 28. 11.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 - 6.00 NOČNI PROGRAM PETEK, 22.11. in 29. 11. 1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA, 23. 11. in 30. 11.1996 8.00 DOBRO JUTRO 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEJA, 24.11.1996 in 1,12. 1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN 6EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK, 25.11.1996 in 2.12. 1996 6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIII SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00ODDAJA O KULTURI. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK, 26. 11.1996 in 3.12.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA, 27.11.1996 in 4. 12. 1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM Razstava malih živali Od 22. do 24. novembra bo v avli Delavskega doma Trbovlje potekala meddruštvena razstava malih živali, ki jo organizira Društvo gojiteljev malih živali Trbovlje. Člani bodo razstavljali kunce, perutnino in golobe, poskrbeli pa bodo tudi za kakšno presenečenje. Na razstavi, ki bo odprta vsak dan od 9.00 do 18.00 ure, bo potekal tudi srečelov z bogatimi dobitki. Motorna padala Člani Kluba jadralnih padalcev Kavka Kisovec v nedeljo, 24. novembra, pripravljajo predstavitev letenja z jadralnimi padali z motorjem. Čeprav je predstavitev, ki bo v dopoldanskem času na vzletišču Ruardi v Zagorju, namenjena predvsem tistim, ki se ukvarjajo z jadralnim padalstvom, pa ste vabljeni tudi vsi, ki vas ta šport zanima. lili Danes se še zadnjič posvečamo zadnjim volitvam. Čeprav jo je Martin z letošnjimi volitvami zagodel do te mere, da boli glava tudi nekaj zapriseženih abstinentov, smo mi zelo v redu. Večina naših napovedi se je uresničila, slavijo pa tudi vsi navijaško razpoloženi člani Redakcije jetmic. Je že tako, da so na volitvah vsi zmagovalci. Nekateri zato, ker so res, drugi zato, ker se jim tako zdi. V Zasavju smo spet dosegli najvišje odstotke, iz naših in bližnje sosednjih krajev seje v parlament uvrstila vrsta mož. Dejanski zmagovalci tako niso beli, ne modri ali rumeni: na volitvah je po tradiciji zmagalo Zasavje. Zato nekaj lestvic, ki jih še niste videli nikjer drugje in Rdečega Revirja zgodba o ponavljalcih. Redakcija jetmic Kar nekaj je bilo kandidatov, ki so letos ponavljali volitve izpred štirih let. In čeprav je v drugo menda lažje, mnogi tega niso dokazali. Pojdimo lepo po vrsti. Najprej sedanji in morda tudi prihodnji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek (55%, LDS), ki je že v drugo dokazal, da se edini med pretendenti na poslanski stol lahko prebije prek magičnih 50%. Ixtos je rezultat izpred štirih let ponovil in bi bil v večinskem volilnem sistemu spet edini, ki bi si poslanski sedež prislužil že v prvem krogu. Hrastniški poslanec Miran Jerič (41%, LDS) je rezultat izpred štirih let izboljšal za skoraj 5%. Z njegovimi odstotki seveda ni bilo nobenih dilem že pred štirimi leti in jih ni tudi letos. Enega najbolj molčečih poslancev seje kljub predvolilnemu hrupu očitno zelo dobro slišalo. Litijski župan Mirko Kaplja (31%, LDS) je še enkrat dokazal, da v mestu ob Savi nima pravega konkurenta. Njegov letošnji izzid je za ducat odstotkov boljši od tistega, ki ga je za Socialistično stranko dosegel pred štirimi leti. V katerikoli drugi stranki bi s temi odstotki prišel v parlament. Prvi svetnik litijski Franci Rokavec (29%, SLS) pa si je tokrat izboril pot v parlament. Svoje odstotke izpred štirih let je podvojil. Ker stanuje v Jevnici, bo imel do obeh parlamentov, slovenskega in «. litijskega, približno enako daleč. Morda pa bo kaj časa ostalo tudi še za kmetijo. Med uspešnimi je tudi Miran Potrč (22%, ZLSD), ki je rezultatu izpred štirih let dodal en odstotek. Gre za enega najboljših rezultatov te stranke, tako da z uvrstitvijo v klub devetdesetih ni bilo težav. In Hrastnik je spet malo mesto z dvema poslancema. Martin Hostnik (10%, SKD) je rezultat izpred štirih let poslabšal za slabe tri odstotke. Če bi ga za toliko ali celo nekaj manj popravil, bi bil gospod poslanec slovenski. Tako pa ostaja gospod tajnik Deset najbolj naših poslancev (ki to bodo, ali pa tudi no) Anton Anderlič (LDS) prisega na teniška igrišča Zastena Janez Drnovšek (LDS) seje dal izvoliti v Zagorju in Trbovljah Peter Hrastelj (SLS) županuje v sosednjem Iraškem Miran Jerič je (LDS)Hrastničan in parlamentarni staroselec Janez Kopač (LDS) je bil gospodarski kolumnist Zasavca Darja Lavtižar-Bebler (LDS) je gor zrastla v Kolovratu Miran Potrč (ZLSD) je še dmgi poslanec iz Hrastnika Franci Rokavec (SLS) nadaljuje litijsko zgodbo o poslancih Ciril Smrkolj (SLS) je naš mejaš z bližnjih Trojan Boris Sovič (ZLSD) pol svojega delovnega časa porabi za nas Vročih pet slovenskih 1. Janez Drnovšek, Zagorje, LDS 61,25% 2. Janez Drnovšek, Trbovlje, LDS 49,45% 3. Andrej Gerenčer, Murska Sobota, LDS 41,59% 4. Miran Jerič, Hrastnik, LDS 41,13% 5. Vili Trofenik, Ormož, SLS 40,50% Zasavska velika peterica 1. LDS (J.Drnovšek: 61% - M.Kaplja: 31%) 46% 2. SLS (F,Rokavec: 29% - M.Kastelic: 8%) 15% 3. ZLSD (M.Potrč: 22% - N.Lipovšek: 5%) 12% 4. SDS (Z.Ulanec: 12% - D.Jazbec: 7%) 9% 5. SKD (M.Hostnik: 10% - J.Škerbec: 5%) 7% občinski. Pa še ta stol mu lahko uide, če se bo Šmartno odcepilo od Litije. Med tistimi, ki se mu spet ni izšlo, je tudi Slavko Kmetič (9%, SDS), pa čeprav je rezultat izpred štirih letih podvojil. Pri nizki osnovi je tudi faktor dve premalo. Ker menjava stranke ni bila dovolj, bi morda naslednjič veljalo zamenjati še volilno enoto. Še veliko dlje od uspeha sta bila dva zelena repetenta. Anton Ahac v Trbovljah in Marjan Skok v Zagorju. Za njiju se nedosegljivo začne pri dveh odstotkih. Če bosta še poskušala, bi ju veljalo nagraditi vsaj za vztrajnost. In naši gostujoči repetenti. Še en zelenaš, Miha Jazbinšek, lahko le sanja svojih 20% izpred štirih let, prvak zelenih, v Trbovljah rojeni Vane Gošnik, pa niti sanjati nima kaj. Marjeta Karner-Lukač (SLS) je svoja dva odstotka iz leta 1992 sicer popeterila, kar pa je vseeno premalo. Takrat jo je v parlament katapultirala nacionalna lista, tokrat je ne bo. Radečan Franc Lipoglavšek (ZLSD) pa je izgubil skoraj šest odstotkov in tudi mesto v parlamentu. Dvanajst, toliko odstotkov je nabral tokrat, pač ni vedno pravljično število. Rdeči Revir po vasi men Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prosto voljno pokojninsko za varo vanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. lir ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Pokoj nina zavarovalnica triglav Celje - skladišče n u /O D—Per ljubljans 6/1996 u Banka Zasavje d.d., t 5000003469,41 COBISS o I 1114 P :S S! M / y: & L ii/ t* fv r Za vezane tolarske depozite z valutno klavzulo na 12 mesecev - 7,5% FIKSNA obrestna mera s ii/ rs P¥: »FF »• FF I *....... ¥ F S .f' F F: : LB - Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 * Naročam časopis ZASAVC Ime in.priimek ................. | Datum rojstva ................. kraj ............... poštna št............. ulic:a.............. telefon . . ......... | datum.... ........ podpis . . ... , . ' NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) I