146. številka. Ljubljana, v soboto 28. jnnija 1902. XXXV. leto.
Izhajs fsak đac zvečer, izimS) uedeije m praznike, cer velja po poiti prajtfiuui 3* avetre-ogrske dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 8 K 60 h, za ).„Owu oaesec 2 K 30 h. Za Ljubijan«. brez pošiljanja na dom za vse ieto 22 K. za poJ leta 11 K, za Četrt ieta 8 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCusa so za vae leto 2 K. — Za tuje dežeie toliko več, kolikor znaSa poštnina, — Posamezne številke po 10 b. Na naroCbo brez istodobne vpoSdjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenlcrat tiska, po 10 b 5s se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj so Urvoid tranJcovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem tnju St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati najročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove olice St. 2, vhod e upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12.
..Slovenski Narod" telefon št. 34. — HNaroiua tiskarna" telefon st. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da po-iiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— | Četrt leta ... K 550 Pol leta . . . . „ II*— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— j Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 K3~  Naroča  se  lahko   z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. 13" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Uradništvo in dr. Šusteršič.
Nekaj let je tega, kar je bivši finančni minister dr. Steinbach, ki velja za najznamenitejšega jurista v naši monarhiji, obelodanil razpravo »Amt und Beruf«. V tej razpravi je pojasnil velike naloge, ki jih ima uradništvo v državi, zlasti one, ki jih ima napram prebivalstvu ter dokazal, da je uradništvo ne samo neizogibno potrebno za funkcioniranje državnega stroja, nego da je jeden najznamenitejših faktorjev v vsem gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju narodov.
V direktnem nasprotju s temi nazori dr. Steinbacha — ki je sicer v svoji razpravi samo preciziral in razložil, kar je priznano v vsem kulturnem »vetu — so nazori, ki jih je razvil o uradništvu vodja duhovniške stranke dr. Šusteršič.
Po mnenju dr. Šusteršiča so uradniki pravi parasitje na telesu naroda, ljudje, katerih delo ni ničvredno, aga plačujeljudstvo z zlatom, ljudje, ki žro državni kapital in kradejo denar iz žepov dav-
LISTEK
Na galeriji dež. zbora.
Govnjač Groga in Glista Urban sta si nekaka stanovska prijatelja. Prvega orodje je metla in lopata, drugi si služi vsakdanji svoj kruh pri — pumpi. Oba pa imata opravka s »prostovoljnimi doneski za pospeševanje kmetijstva«. Seveda sta že zaradi svojega poklica neomajna pristaša »Gospodarske zveze«. In Groga je že tudi dobil od nekega katoliškega voditelja častno zatrdilo, da se mu le vsled terorizma liberalcev godi vnebovpijoča krivica, da še vedno ni v upravnem odboru »Kmetijske družbe«. Tudi za Glisto je pripravljena že posebna sarža, samo da bi le hoteli že enkrat liberalci pocrkati, kar pa se itak mora kmalu zgoditi po Žlindro-vem prerokovanju.
Ker je prišel našima junakoma v njunem »uradnem« poslovanju večkrat »Slovenec« v roke, postala sta katoliška pristaša po prepričanju ter sta tem potom tudi izvedela, da se bo na starem strelišču reševala katoliška stvar in pozitivna politika našega kmeta.
V soboto sta se tedaj znašla na ga
koplačevalcev, torej prava nesreča za ljudstvo.
Kar stoji zemlja, že ni bil posten stan, važen in koristen stan, tako krvavo žaljen in zasramovan, kakor vse uradništvo po dr. Šusteršiču. Zavračati podlih Šusteršičevih psovanj pač ni treba ali pribiti se morajo te brezprimerne in-famije v večen spomin in da jih bo uradništvo ohranilo v spominu za tisti čas, kadar bodo Šusteršič in njegovi kumpani zopet prosili uradniških glasov in temu istemu uradništvu obetali zlate gradove. Uradnik, ki ima v sebi le iskricd časti in dostojnosti, se mora z zaničevanjem odvrniti od take stranke.
Poznamo vzroke Šustersičeve divje jeze na vse uradništvo. Odkar so sodniki treh instanc po svojem, iz podanih dokazov zajetem prepričanju razsodili, da Susteršičeve roke smrde po žlindri, odkar so ti sodniki po vesti in po pravici proglasili Šusteršiča za sleparja, od tedaj je ta Šusteršič pobesnel sovraštva proti uradnikom sploh in zlasti proti sodnikom ter jih pri vsaki priliki grdi in sramoti kolikor le more. Sedaj je prekosil še samega sebe in stranka njegova molči in s tem molkom odobrava Šusteršičeva natolcevanja ter jim pritrjuje. To je prizor, ki ga svet še ni videl, kajti še anarhisti ne nastopajo tako, kakor stranka ljubljanskega škofa.
Sramotilec uradništva, dr. Šusteršič, je. kakor znano, tudi načelnik tistega državnozborskega kluba, v katerem sta združena »Slovansko središče« in »Hrvatsko slovenski klub«. V tem klubu sedi cela vrsta državnih uradnikov slovenskih, hrvatskih in malo-ruskih. Radovedni smo, kaj poreko ti možje k Šusteršičevi sodbi o uradništvu.
Radovedni smo, kaj poreče dvorni svetnik dr. P 1 o j na Šusteršičevo očitanje, da so Plojevi akti kakor stolp visoki in od ljudstva z zlatom plačani, kar pa je v njih zapisano,   ni  vredno   ne  groša ne
ieriji v velik ponos katoliškim poslancev. Govnjač, ki je imel opravka le na okrajni cesti, še ni poznal vseh katoliških poslancev, kakor pa Glista, ki je imel po svojem »uradnem« dostojanstvu pristop na vsako gospodsko dvorišče. Zato pa je Groga tudi enomer povpraševal Glisto: »Cegav je n. pr. onile dolgi nos?> Glista: »Ta spada k beli vesti«. Groga: »Kdo je pa oni, ki vleče nogo za seboj, kakor, Bognaava-ruj, konjsko kopito?« Glista: Nikar se ne norčuj! Moža je zadela nesreča, ko se mu je peč podrla.« Groga: »In oni s tako domačim obrazom, kakor da sem že imel za njegovim spremstvom kdaj opraviti na cesti?« Glista: To pa je Debeluhar. Moža boš še občudoval, kako zna svojega generala na migljaj ubogati, kako bo upii, skakal in mahal, kakor da bi bil sredi svojih varovancev. Pri tem pa niti ne bo vprašal: Zakaj? Tako organiziranih in za-(go)vednih mož si naš premilostljivi škof želijo«.
Groga: »Kaj pa oni, ki se v enomer drži »bele vestje«, ki se smeje, ako se smeje vestja, ki se neusmiljeno raztogoti, če se onemu »pobesi« dolgi nos, ki raztegne obraz na jok, če se njegovemu sodrugu kihne ?« Glista: »Tega ti ne razumeš! Pri njemu je prepričanje grozno močno. Gre
knofa; da dr. Ploj žre državni kapital inda krade denar iz žepov davkoplačevalcev.
Radovedni smo, kaj poreko k temu državni uradniki Borčič, Peric, Bar-winski in bivši državni uradnik dr. Ferri; radovedni smo, kaj poreko k temu umirovljeni uradniki Spinčić, Povše in Vencajz. Ali so tudi oni ku-pičili akte kakor stolp visoko, katere akte je ljudstvo plačevalo z zlatom, kar pa je bilo zapisano v njih, ni vredno ne groša ne knofa? Ali tudi oni žro državni kapital in kradejo denar iz žepov davkoplačevalcev?
Prav posebno radovedni smo pa, kaj poreče c. kr. profesor R o b i č k Šusteršičevi izjavi? Gosp. Robič je jeden najstarejših slovenskih parlamentarcev in je tudi že v tem času, kar je državni poslanec, avanziral. Šusteršič mu je to žejedenkrat javno očital in zato ga zadenejo tudi sedanje Šu3teršičeve besede, da si je priberačil avance-ment na škodo ljudstva, da žre državni kapital, da krade denar davkoplačevalcem iz žepa.
Res. lepega načelnika so si izbrali gobjy >d\e v združenem državnozborskem klubu, in zlasti imenoma navedeni uradniki, ki sede v tem klubu, so moža lahko veseli. Mi jim tega načelnika radi privoščimo, in pravimo samo to: Uradnik, ki sedi z dr. Šusteršičemvjednem klubu, ta nima niti sence osebne časti in osebne dostojnosti, uradnik, ki pusti vessvojstan natako barabski način zasramovati, kakor je to storil dr. Šusteršič; a iz tega ne izvaja naravnih posledic, ta ni vreden, daje uradnik,ta priznava s tem, da uradniško delo ni nič vredno, da uradnik žre državni kapital in krade davkoplačevalcem denar iz žepa. Ce so gg. Ploj, Spinčič, Robič, Peric, Ferri in Bar-winski tega mnenja — slobodno jim. Potem naj hitro votirajo dr. Šusteršiču zahvalo in zaupnico, da jih bo javnost znala ceniti kakor zaslužno.
mu za slavo in kruh. Oba rešujeta nam reč v Ovijačevi hiši našega ljubega kmeta pozemeljskih skrbi, ki jih jim delajo posestva«. Groga: »Zanima me samo še onile mladi črni gospod«. Glista: »To pa je ,ta fejst dohtar' in zet pod golido sv. Florjana na Dunajski cesti. Drugih zaslug pa tudi jaz ne vem. Sedaj pa mi le molči, takoj bo začela ,bela vestja' v zbornici s tovariši delati ,pozitivno politiko' za našega kmeta«.
In Groga in Urban odpreta usta ter nastavita dlan za ušesi. Groga: »Sedaj se že odpirajo usta pod tistim dolgim nosom nad belo vestjo dobri dve uri, a razumel še nisem drugega, kakor njegovo zatrdilo, da se je v mladosti po gnoju valjal. Pa ne ko bi bil nama v sorodu?< Giista: «Bedak, ki ne razumeš, da se tako govori za »pra vice ljudstva«!
Nastopi dr. Schweitzer, ki z vso res-nobo poziva vlado, naj priskrbi kmetom delavcev. To pa je bilo še Glisti preveč. Nevoljno reče Grogi: »Saj ces. kr. vlada vendar ni metulj ali trtna uš. No, če bi že dobile naše večje občine dobrotnika, kakršnega se je pokazal devojkam v Kren-feldu nemški cesar, ki jim je poslal cel huzarski regiment!
Katoliški poslanci  pa so končno za-
Šusteršičevo infamno zasramovanje vsega uradniškega stanu je brez primere v zgodovini političnih bojev. Podlost teh natolcevanj se šele spozna, da uradnik za svoje težko delo kornaj toliko zasluži, da se skromno preživi, mej tem, ko si je dr. Šusteršič v nekaterih letih pridobil veliko premoženje in z lahkim delom desetkrat toliko zasluži, kakor kak uradnik. In tak človek hoče uradnikom očitati, da njih delo ni nič vredno, da žro državi kapital in kradejo ljudstvu denar iz žepa?
Slovenski uradniki so sedaj spoznali, kake prijatelje imajo v dr. Šusteršiču in njegovih tovariših in naj si to dobro zapomnijo.
Hrvatska nagodba.
Zagreb, 27. jun. 1902. I.
Dnevno vprašanje in predmet razgovorov pri nas je sedaj nuncij, ki ga je poslal hrvatski regnikolarni odbor madjarskemu re-gnikolarnemu odboru v zadevi financijelne nagodbe med Hrvatsko in Ogrsko. Z državno pravno nagodbo je namreč, kakor bo tudi Vašim Čitateljem znano, določeno, da ima biti Hrvatska avtonomna v pravosodju, notranji samoupravi, bogočastju in prosveti, doČim s-o vsi ostali posli proglašeni skupnim. Vsled tega se urejajo prvi poslovi iz Zagreba, seveda pod vajeti madjarske vlade in v mad-jarskih intencijah, a zadnji direktne iz Pešte, tedaj odkrito madjarski in brez najmanjšega ozira na interese Hrvatske, pač pa čim bolj proti njim.
Po tej razdelbi poslov se morajo deliti tudi sredstva uprave, tedaj dohodki, a kako je s tem, o tem se razgovarja in sklepa vsakih deset let posebna, takozvana rinanci-jelna nagodba, sklepajo jo kraljevi ali regnikolarni odbori ali deputacije, ki jih zbereta odbora zagrebški in pestanski. Poprej je tvorilo vsaki odbor 12 delegatov, od tekočega leta jih tvori po 15.
S prvotno nagodbo je bila svota za Hrvatsko pavšalizirana ob priliki revizije nagodbe 1. 1873 in določilo se je, da mora pripasti Hrvatski za njeno avtonomno upravo 4.")" „ vseh njenih dohodkov, doČim jih 55" „
gledali, da se naša dva junaka kot njihov verni avditorij hudo dolgočasita. In naenkrat so udarili na drugo struno. V dvorani zapoje boben, oglasi se klopotec in zabrenči ponva. Uj, to je bilo kaj za naša katoliška volilca! Začneta ploskati ter nehote po-vzdigati okovane pete. Na žalost pa sta kmalu spoznala, da imajo gospodje spodej za muziko precej kosmata ušesa. Groga: »To je tedaj .pozitivna politika!' Saj ne rečem, da bi ne bila lepa, le tako se mi zdi, da bi za izvolitev takih poslancev ne bilo treba prržnice in spovednice, še manj pa tolikih golažev in škofovega blagoslova. Meniš, da bi midva ne mogla ravno tako dobro delati za verske in kmetske koristi, če bi prišla sem naravnost od najinih poslov? Pri tem pa bi bila še mnogo cenejša«. Glista: »Misliš si tako pač lahko, a povedati taga ne smeš, sicer bi naši kmetje mislili, da jih enako uspešno zarnorejo zastopati sami kravarji«.
V ponedeljkovi seji. Govnjač in Glista sta zopet na svojih mestih, ker pričakujeta, da se bo v drugi seji zborovalo že s »fagotom« namesto sobotne »plehmu-zike«. Toda katoliški poslanci so prišli brez inštrumentov. Ker so imeli na videz vsi umite roke, lahko si je misliti, kako jih je razkačilo, ko se je reklo naenkrat njihovemu
pripade Madjarski. Z zadnjo financijalno nagodbo iz L 1887 se je izpremenilo tudi to Že itak mizerno razmerje za Hrvatsko na hujše, ter se zajedniški odstotek povzdignil na 56%, dočim se je avtonomni znižal na
44 °/ ^* /o*
Odveč bi bilo izgubljati vsako besedo za to, da bi se naj pametnim ljudem dokazovalo, kako je bilo neumno ustvarjati in sprejemati takšno nagodbo in vsled tega takšne mizerne razmere, o kojih se nam pravi, ako se zaradi njih pritožujemo, da smo si jih sami ustvarili, tedaj se vsled tega ne moremo pritoževati ni na koga ni na kaj, pač pa si hočemo ogledati stvari takšne in tako, kakršne so in kakor se godi v istini ž njimi. Ako pri tem pride na dan dejstvo, da se pri nas z nobene strani oprav nič ne dela, da se to zlo ugonobi, da se odstrani nevolja, ne bo naša krivda, a mi smo prvi, ki bi se veselili, ako bi tudi pri nas se že enkrat zamenjalo otročjo naivnost, prazne fraze in deklamacije ter brezkončno nedostojno javkanje in jadikovanje z resnim, organiziranim , proraeunjenim in k cilju vo-dečim delom.
Madjari so izrabljali od prvega dne superiorni položaj, ki jim ga je zagotovil nagodbeni odnošaj nad Hrvatsko tembolj, ker Hrvati nikdar niso poskušali, da resno pobijejo madjarsko nasilstvo, ne samo tam, kjer so oni delovali za tem, da pod izgovorom višjih državnih interesov podrezujejo veje hrvatskega debla, temuč celo niti tam ne, kjer so z direktnim teptanjem nagodbe in javnih zakonskih ustanov zadovoljevali svoji želji na očitno škodo Hrvatske. Tako so oni, da navedemo le zaradi primere, širom odprli vrata madjarizaciji v Hrvatski, preplavili so jo s tisoči svojih ljudi, ki zavzemajo najuglednejša in najudobnejša mesta — a kar uživa Madjar v Hrvatski, to manjka Hrvatu v njej — promet in trgovino zavzemajo tako, da vse zase absorbirajo, železnice gradijo le z ozirom na svojo korist ter je dokazano, da s svojo tarifno politiko prav do mozga ubijajo Hrvatsko, napravljajo na zajedniški račun neštevilne milijone dolga, ki jih vse zase, za Madjarsko sipljejo in porabljajo. Hrvatske reke derejo še hujše nego poprej, mostovi propadajo, ljudstvo se izseljuje, cele županije so brez pednja železnice, pomorstvo je uničeno, luke zapuščene itd. itd. — a vrhu vsega tega, manipulacija z dohodki, ki je seveda v rokah Madjarov, se vodi tako, da se ono, kar bi moralo pripasti Hrvatski, zaračuna kot madjarski dohodek, a bremena, ki bi morala zadeti Madjarsko, se zvalijo na Hrvatsko. Gozdje, morje, podjetja v Hrvatski se izrabljajo kot čisto madjarska last. Temu izsesavanju naroda in eksploataciji zemlje in odnošajev pa še do-dodajo Madjari sramotenje ter trobijo po svetu, da je Hrvatska pasivna in da jo oni — vzdržujejo. In na vse to so Hrvatje edni molčali, drugi deklamovali in jadikovali, a resno se izprotivil in uprl na realni osnovi ni — nihče.
Dosedanje obnove financijalne nagodbe napravljene so po uzorcu prve brez posebnih otežav, pač pa je ona 1. 1887 znižala iznesek Hrvatske za celi 1"'0. Najnovejša ne gre tako gladko, in ker je rok stare nagodbe iztekel
generalu, da ima od žlindre umazane roke. In Groga in Glista sta s strahom zrla, kako so skočili vsi včerajšnji muzikantje pokoncu, dr vili k sosednji mizi, tukaj razbijali in ne usmiljeno kričali: Lumpje, tatovi, sleparji, beštije, krave! Groga: »To so ti ,žaftne' katoliške besede! Teci doli, ter posodi »beli vesti« še par naših izrazov, kakor: bik, tele, junc, osel itd., sicer bo delavni mož opešal v svoji pozitivni politiki, a polovičarstvo ni nikjer dobro. O, pa saj si zna pomagati. Že je zgrabil črnilnik! Zakaj pa je vsipal liberalnemu nasprotniku peska v oči?« Glista: »Mož meni v svoji gorečnosti, da ima milostnega škofa pred seboj. Tako dela namreč ta mož navadno napram duhovščini in kmetom«. Bolj ko nastaja vrišč, bolj grozeče ko se dvigajo pesti, tembolj se čutita naša junaka v svo jem elementu. Skupno kričita: Le daj ga, mrcino liberalno! Udri! Suni! Oh, kako se Človek pri teh naših voditeljih čuti domačega! Gospodje kažejo, da spoštujejo stare naše šege. Ni vrag, da bi ne bil škof ž njihovim delom zadovoljen! Živela katoliška zavednost in njen prvoboritelj dr. Žlindra!« — Spodaj pa se oglasi star, izkušen katoliški poslanec: »Vsak srboriti kozel si je že prej ali slej skrhal rogove, si jih bo že še ta!« B.
že I. 1897, lovijo regnikolarne deputacije od istega časa slepe miši. In kakor se je začela obnova nagodbe še za časa starih saborov v Pešti in Zagrebu, izbrala sta si svoje deputacije ter so zamenjale tri nuncije, in renuncije, dva hrvatska in enega madjar-skega, a ko so se črez leto sabori obnovili, izbrali so zopet svoje deputacije. In oni nuncij, o katerem Vam spominjam v uvodu, je tretji po vrsti od hrvatske strani, a kar je značajno, oni nuncij ponekod zavito, a ponekod zopet uprav expressis verbis kon-statuje skoraj vse ono, kar sem Vam malo višje navedel o načinu, kako Madjari izsesavajo naš narod, a zemljo eksploatirajo. Z drugimi besedami, ta nuncij konstatuje, da je Hrvatska od Orgrske prikrajšana, a to se v računih prikriva in napačno predstavlja ter izpodbija prevzetno trditev, da Madjarska vzdržuje Hrvatsko.
* Ta nuncij je vložen v imenu kraljevskega odbora hrvatskega sabora, a ta odbor tvori 15 členov sabora, od kojih je dvojica opozicijonalni dr. Fran Vrbanič, član nefu-zioniraue fuzije in dr. Josip Frank, vodja čiste stranke prava. Ker je ta dvojica predala svoje posebne nuncije, je omenjeni nuncij izraz članov saborske večine, takozvane narodne stranske ali vulgo nazivane madjaronske stranke. Ko pa vemo, da v tej stranki ni uiti enega edinega člana, ki bi se drznil s svojo glavo misliti, ali ako tudi med štirimi stenami kaj misli, pa si nikakor ne upa povedati, kaj misli, ker nad vsemi vlada absolutna volja in zapoved bana grofa Khuena, potem je jasno, da je ta nuncij pač delo poročevalca dr. A. Egersdorferja, toda izraz volje in želje grofa Khuena. Vsled tega tudi nastaja vprašanje, v kak namen daje on tak nuncij, za čim gre in kaj hoče doseči? Ker, da bi narodna potreba ali korist vodila satrapa, ki je do skrajnosti napel obuboženje ljudstva, a inteligenco presegel z demoralizacijo, o tem bi menda pač ne dvomil niti najpriprostejši politični lajik.
Varanje ljudstva.
Iz ribniške doline, 27. junija.
Deželni zbor je tedaj zaključen. Po novokatoliških izgredih in škandalih dr. Šusteršiča in njegovih tovarišev sme morali pričakovati tak izid. V nedeljo bode katoliška duhovščina po deželi slavila surovost »katoliških« poslancev in slepila svoje nevedne in zapeljane ovčice. Izmed prvih se je oglasil v »Slovencu« naš neizogibni kaplan Brešar, katerega hoče knezoškof vsiliti za župnika v Sodražici, v imenu »kat. političnega društva za kočevski okraj« z brzojavko: »Živeli nevstra-šeni boritelji za pravice slovenskega ljudstva!« Bravo, g. Brešar!
Kakor čujemo, je na nedeljo popo-ludne pred župniščem v Ribnici sklican javen shod tega društva, kjer se bode po novokatoliško lagalo in opravljalo, odobravala surovost poslancev Šusteršič, Brejc, Schweitzer, Jaklič in Drobnič, in hujskalo naše sicer mirno kmetsko ljudstvo. Ako bodo sodelovali pri shodu tudi naši parlamentarni koncertisti, nam še ni znano. Razposlale so se že po deželi litografo-vane resolucije in brzojavke, da jih potem priobči »Slovenec« kot prave in pristne izraze katoliškega prepričanja našega ljudstva. Ljudstvo bi samo ob sebi ne moglo priti do tega, da se morajo javno hvaliti suroveži, kakor se jih večkrat iz krčem vun meče. Da je tudi to potrebno, o tem ga morajo poučiti nekateri prepira in zaslužka željni advokati in prepirljiva duhovščina.
Nedavno je umrl v Strugah Jakliču podobni muzikant Gašper, ki je hodil s svojo harmoniko po sejmovih in drugih shodih. Kot znan razgrajač je bil večkrat »vun vržen«. Čuje se, da prevzame njegovo službo učitelj Jaklič, ki je v deželnem zboru za Detelovim hrbtom kazal svoje muzikalične talente. Naše učiteljstvo mu namerava poslati zaupnico, da se je tako krepko potegnil za izboljšanje njegovega, ne svojega gmotnega stanja.
Iz več vasi našega okraja, katere željno in težko pričakujejo vodovodov, se poda deputacija veljavnih mož k dr. Šusteršiču in Jakliču zahvalit se jima za tako krepko podporo njihovih teženj. Tudi pobožna Gora se jima zahvali za potrebno cestno zvezo in izpolnitev drugih, pri volitvah jim danih obljub. G. Primoža ne marajo, ki ne more razumeti tako vspeš-nega zastopanja ljudskih koristi, akoravno
je ie menda 30 let v deželnem zboru, ter ae natihoma celo jezi nad Grossmei-atrom Šuateršičem, da je tako naglo zaključil deželni zbor. Prejšnji poslanci so po šest tednov pacali in prodajali svojo pamet v deželnem zboru, naši novi po slanci so pa kar v dveh dneh vse izči-atili. Sedaj vidimo, kaj se to pravi: „nafti poslanci pri delu". V »Slovencu« bodete kmalo čitali, kako naše zavedno ljudstvo ve ceniti »zasluge« svojih poslancev in kako dobro mu je znano, da sta vse škandale v deželnem zboru zakrivila dr. Ferjančič in Hribar. Naš vbogi kmet ima posebno letos zaradi vednega dežja in pomanjkanja delavcev veliko skrbi in težav s košnjo, a za tako važne politične pojave se bode že še nekoliko časa Odščipnilo. Nam bodo pa potem gospodje tem rajši preskrbeli lepo vreme.
V LJubljani, 28 junija. Koerber in Szell.
Baje sta si postala Koerber in Szell tudi osebna nasprotnika. Vsi vladni in ogrski listi prinašajo članke, ki zahtevajo, naj bi Koerber odstopil, češ da je le Koerber kriv, da se nagodba ne more skleniti ter da so vsa pogajanja brezvspešna. Baje hoče tudi ogrska ^lada trgovinske pogodbe s koncem t. 1. odpovedati. S tem bi Szell demonstriral proti Koerberju. Ogrsko časopisje naglasa, da ne more Sze41 prav nič več odnehati ter da mora Koerber sprejeti predloge Szellove glede nagodbe in carinskega tarifa. Vso odgo-vrrnost z vračajo le na avstrijsko vlado. A tudi avstrijski listi naglašajo vedno odločnejše, da je sedanje razmerje ne-vzdržljivo ter da treba izkoriščanju Avstrije, ki žrtvuje cela desetletja svoje interese Ogrski, napraviti konec ter pretrgati odvisnost carinske skupnosti. Edina pot iz sedanjega kaosa je, da se takoj pretrga gospodarska zveza z Ogrsko, kajti Avstriji ni treba carinske zveze, katero diktira Kossuth. Nekateri listi pišejo, da se zato snide drž. zbor prej kakor se je mislilo.
Crna Španija.
Med najbednejšimi, najnemirnejšimi državami na svetu je Španija. Nikjer ne stradajo srednji sloji toliko kot ondi, nikjer ni toliko delavskih nemirov kot v Španiji. Saj pa ni tudi nikjer toliko črnih pijavk, ki se rede iz krvi beraškega ljudstva kot v Španiji. Vlada je izdala sedaj uradno statistiko o verskih družbah in bratovščinah. Statistika ni popolna, a že sedaj zadošča, da je vzrok obupnih razmer v Španiji razumljiv. Tam imajo namreč danes nad 3115 samostanov in nad 50.939 samostancev in samostank. Moških samostanov je 529, ženskih pa 2586. Med temi samostani je 354 brez vladnega dovoljenja, ker so ustanovljeni s papeževimi odredbami. Samostan v Almagru se ni dal vpisati, nego je pisal vladi celo osorno pismo, saj ima v Vatikanu močno zaslombo. Renitentnim samostanom se ne zgodi nič, kajti vlada nima nobenega poguma. Verskih, t. j. klerikalno agitatorskih družb je preko 600. K tem samostanom pa je prištevati še posvetno duhovništvo, potem je razumljivo, zakaj je naravno blagoslovljena Španija danes gospodarsko docela propadla in na beraški palici. Seveda se širi proti tem španskim črnim parasitom po vsej državi sovraštvo vedno bolj ter so izgredi proti cerkvenim slovesnostim in samostanom tako pogosti.
Proti anarhistom.
Amerika je bila doslej zavetišče anarhistov. Tam so imeli svoja društva, svoje klube in liste ter se javno pripravljali na delo. Umor predsednika Mac Kin-leya pa je tudi Američanom odprl oči, da so na svojih prsih greli gada najnevarnejše vrste. Zato je zbornica Zjedinjenih držav s 175 glasovi proti 38 sklenila zakon proti anarhismu. Ta zakon ni liberalen, a proti človeškim bestijam je liberalizem 8amomorski. Škorpijonov in modrasov ne gre gladiti ali svariti, nego pobiti in zatreti. Zato pa določa novi zakon smrtno kazen za one, ki bi kot anarhisti morili ali v besedi ali spisih hujskali k umorom ter bi se tak umor res izvršil vsled hujskanja. Potemtakem bodo v Ameriki poslej usmrćeni anarhisti morilci in anarhisti hujskači. Vsi so enako krivi, in vse zadene enaka kazen. To je sila stroga zakonska določba.   Poslej bodo vsi anar-
histični govorniki in pisatelji v nevarnosti za svoje življenje. Poskus umora določenih oseb in hujskanje brez uspeha pa se kaznuje z ječo do 25 let. Ta zakon ščiti seveda pred vsem predsednika Zjedinjenih držav ter glavarje tujih in domačih amerikanskih držav. Hkratu določa novi zakon, da se anarhisti ne smejo več sprejemati, da se ne smejo izkrcati. Torej ne bo Amerika več zatekališče evropskih in drugih anarhistov. Ako pa se vendarle skrivoma vtihotapijo v Zjedinjene države, jih sme vlada takoj z izgonom odpraviti One, ki anarhiste skrivajo, zadene denarna kazen v višini 5000 dolarjev ali ječa do 5 let. Pri izkrcavanju izseljencev bo stala vedno policija, da pazi na škorpijone in modrase — anarhiste. Politične zločince bo poslej američanska vlada izročala pristojnim vladam in sodiščem. Novi zakon gotovo ne zatre anarhizma v Ameriki4 docela. Ali vsaj to se doseže, da se ne bo več hujskalo javno za umore. Anarhisti izgube pribežališče, kar je morda za Evropo deloma celo neprijetnejše, ker ostanejo poslej anarhisti doma, ali ostre kazni ne ostanejo brez učinka. Gotovo izgube anarhisti kmalu še druga zavetišča.
Najnovejše politične vesti.
Razveljavljen deželnozbor-ski mandat. V tirolskem deželnem zboru so razveljavili mandat vsenemškega poslanca dr. A n t. K of le rja, katerega je izvolila trgovska zbornica v Inomostu. — Princ Maks Saksonski, duhovnik in profesor na katoliški univerzi v Freiburgu, je baje pozvan v katoliški vikarijat za kraljevino saksonsko. — G a 1 i š k i deželni zbor je sprejel enomesečni bud-getni provizorij. — Avstrijska čast niška deputacija se je vrnila iz Londona.— Veliki macedonski komite je imel v Atenah več odličnih Macedon-cev in Bolgarov, ki so vtihotapljali orožje v Macedonijo. Pri njih se je našlo pismo, v katerem se potrjuje prejem 17.000 pu-šek, smodnika in dinamita. Vse sumljive osebe so zaprli. — 130 kong relacijskih zavodov je zaukazalo francosko ministrstvo Combes takoj zapreti. — Poraz v e n e c u e 1 a n s k i h vladnih čet* Vstaši so vzeli Coro. Podpredsednik republike in vsa vladna oborožena moč e 5 topovi so jim prišli v roke. — V italijanski zbornici je predložil minister Prinetti bruseljsko sladkorno konvencijo v odobravanje. — Cesar Franc Jožef se poda 2. julija za dva meseca v Išl. — Velike finančne reforme se snujejo na Japonskem. — Črnogorski princ Nikoje odpotoval v Italijo. — Obljubljeno hujskanje nemškega cesarja. V nemških dvornih krogih že vedo, da ima cesar namen pri svojem bivanju v Poznanju, govoriti o poljski politiki. — Grof Štefan Tisza je ponesrečil. Jahaje po svojem posestvu v Geozti je padel s konjem vred v prepad ter se hudo poškodoval. — Odklonjeni obisk. Nemški cesar je izrazil v Londonu željo, da bi rad prišel obiskat svojega strica, bolnega angleškega kralja. Od tam pa so ga prosili, naj jim z obiskom prizanese.
Dopisi.
Iz Novega mesta. (š u k 1 j e t o v a
hvaležnost. — „Cola di Rienzi". Dovolite nam, gospod urednik, da tudi mi, ki se ne bojujemo z „glaceu rokavicami, kakor ona dva Vaša dopisnika, ki sta zadnji čas posegla v ljuti boj, ki se bije med nami in sosednimi Kandijoti za našo gimnazijo, nekoliko besed spregovorimo. Med drugim se je pisalo, kako nehvaležno postopa gospod —j— s svojimi nekdanjimi volilci. Da, gospoda, Suklje ne pozna hvaležnosti. Kolikor časa Te bo rabil v dosego svojih ciljev, bfl nenavadno prijazen s Teboj in Ti roko stiskal ter se Ti laskal, kakor hitro boš pa dragega mnenja, kakor on, poosobi se v njem mržnja in strastno Te začne napadati. 0 tem l»i znal „v Ljubljani stalno bivajoč virilist" cd kapitelj navesti. Kolikor je nam zuano, je tedajnega ljubljanskega gospoda profesorja S u k ljeta baš ta novomeški virilist. — ko je S. že popolnoma obupal — pripravil do tega, da je leta 1883 v deželni zbor kandidiral, dajoč mu potrebna sredstva na razpolago.   V ekvipaži in spremstvu
jpajJF" Dalje v prilogi. "^D(g
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 146, dn6 28. junija 1902.
našega virilista pripeljal se je Š. k nam in premagal nasprotnega od centralnega volilnega odbora priporočenega kandidata ranj. našega prosta Urha. Virilist ni agitiral samo v našem mestu za Š., tudi v Višnji gori je poskusil svojo srečo.   Seveda se je ondot agitacija slabo obnesla. Komaj je ušel, kakor nam je zatrjeval — batinam — od deden-dolskega  župnika napajane  in nahujskane tolpe, ki ga je po nekih stopnjicah podila. In za vse to ga je napadal v znak svoje velike hvaležnosti dobro leto   pozneje g. S. t  od   njega  ustanovljenem ^Ljubljanskem Listu" večkrat, zlasti pa v letu 1885, ko je Š. v državni zbor kandidiral. Seveda je naš virilist vedno isti ostal, kožo je slekel med tem časom le g- Š.   In kot „piece di resi. gtance" ovadil ga je naposled še državnemu pravdništvu, da je glasove za grofa Marghe-rija kupoval. Provzročil mu je s tem mnogo sitnosti, ker se je moral nekoiikokrat semkaj k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča pripeljati.   Seveda se je preiskava ustavila, ker mož ni prav nič nepostavnega zagrešil. In kaj hočemo govoriti  šele o hvaležnosti, koje je g. dr. Slane deležen. Dr. Slane ima nevenljive zasluge za dosego S. dvornega svetniŠtva.  Z vso sigurnostjo lahko trdimo, da hi bil š. — brez državnega poslanstva — k večjemu kje srednješolski ravnatelj postal.   In kdo je  š. priboril državno poslanstvo?  Z ravno isto sigurnostjo trdimo, da nihče drugi, negonašizborniagitatorg. dr. Slane. Cele tedne se je vozil po dolenjskih mestih, cele noči je pisaril pisma in članke za iz njegovega žepa plačane „Resne glasove", ki so za časa državnozborskih volitev izhajali. Koliko tisočakov je g. dr. Slane za agitacijo zmetal!   Smelo trdimo, da bi za isti denar, ako bi ga takrat (pred 17. leti) plodonosno naložil, lahko lansko leto Krajčevo tiskarno z »Dolenjskimi Novicami" kupil.   Ne bi se mu bilo sedaj potreba k „Gorenjcu" zateka-vati.  In vse te zasluge mu sedaj gospod .na Kamnu" v svojih „Polipi in — dobrote" z „oblastnim pokroviteljem, slavnoznanim odvetnikom, žurnalistom, agitatorjem in kapitalistom, kateremu  se mora klanjati brezpogojno  in  navzlic  boljšemu svojemu prepričanju i sam mestni župan, pod kojim spretnim vodstvom tega imenitnega moža so pri-tirali svoj voz v ono zagato, kjer sedaj tiči". Zraven tega je najti tudi še drugih lepih (!) izrazov, kakor „prazne puhlice", .,turbulentna, povsem neplodna kričavost", „pogubna diktatura", „politični Maeher" itd.   Navedli smo to, da Širši svet vidi šukljetovo hvaležnost v uprav bengaličnem svitu! — Izposodil pa si je gospod —j— zlasti še našega  „Cola  di  Rienzi".   No,  že Vaš prvi dopisnik je obžaloval, da nimamo več takih mestnih odbornikov. Tudi mi temu pritrjujemo in „v Ljubljani stalno bivajoči virilist" si ni mogel boljšega zastopnika izbrati, ker je ljudski tribun  „na vratih" nekoliko sveta videl in ima dokaj širšo obzorje, nego oni klerikalni Frančiči in   Kušljani,  ki so šli pred zadnjimi volitvami  kot deputacija gospodu dvornemu svetniku  poslanstvo ponujat.   To potrjuje tudi dejstvo,  da so ga začeli klerikalci v svoje zanjke loviti. Prišel je namreč k njemu „obrtnik" in ga prosil, da naj  stopi na  čelo  „obrtnij.ske stranke". }>o. naš „Cola" ni kalin. Znal je takoj, kam pes taco moli.   Klerikalci  so  med seboj šepetali: „ako Rozmana pridobmo, je pri prihodnjih volitvah tretji razred naš, prvi razred nam bojo pa gnadljev gospod prost pridobili, ker imajo kot Nemec prijatelje med Nemci, šli bojo tudi vsi klerikalni prafesarji z derehtarjem vred volit, in  ravno  tako na komando naši korarji in vikar, potem zmagamo tudi v prvem razredu in  bomo Rozmana  županom volili".   V tem  se vidi, da drugi klerikalci o našem „Cola" boljše sodijo, kakor  gospod —j—, in  ni se mu še treba bati, da ga bodo „na Kamnu" sežgali. Tudi zadnji „Slovenski List" to potrjuje. V rsiov. Listu" se mu novomeški dopisnik nenavadno priklauja in dobrika. Gospod dvorni svetnik, osamljeni stojite torej v Vaši stranki, kar se „Cola" tiče.  Mi se ga pa veselimo, ker ga poznamo kot značajnega in odkritosrčnega moža, ki Vam bo še mnogo pre glavic delal.
Iz Ptuja. Pričakovali smo, da bode naše politično društvo prenehalo, ker je odboru poslovna doba potekla, za volitve norega odbora pa se nihče ni zmenil. Do razpusta ni prišlo, dobili smo novi odbor. Ce bode delavneji od prejšnjega, kdo ve! Pri molitvi pa se je pokazalo, kaka lenoba in samopašnost vlada med nami. Nobeden ne
mara biti odbornik, nobeden noče prevzeti še tako malega opravila. Ni časa in ni časa! Za delo ni časa, pač pa za kritikovanja še preveč! Zidati to ne gre, pa razdirati, raz-dejati, to nas veseli! Če ni mogoče svoje osebe v ospredje poriniti, za svojo osebo ali „osebico" delati reklame, pa raji vse odkloni, pusti vse na stran ! Naj se vse samo opravi! Pa respekt imej pred takim Slovencem, hvali ga kot vrlega in delavnega narodnjaka, sicer si nehvaležnež ali butec! Študirani ljudje imajo med nami privilegij, da lenuhajo, da so ošabni. Izjeme so redke, preredke! •
Da bi kdo izmed nas kako poročilo za časnik napisal, to bi bilo kaj izrednega! Grajati naše razmere, grajati osebe, katere nikakor ne izpolnejo svojih narodnih dolžnosti, tega Bog obvari!
V minolem mesecu smo imeli v čitalnici koncert vojaške godbe. Radi učiteljstva izbrala se je sobota za koncert. V priznanje izostalo je učiteljstvo okoliške šole skoro vse, in veČina zunanjega! Ali je to bila demonstracija zoper kolego, ki je odbornik in se je največ trudil zaradi godbe? To naj javnost izve, katera ima priliko opazovati delavnost nemškega učiteljstva pri nemškem pevskem društvu v „Musikvereinu", pri veselicah v nemški društveni hiši itd! Kajti primera tu ni lahko mogoča! Ali bode bolje? Kedaj pa?
Dnevne vesti.
V L j u b 1; a u i, 28 junija
— Osebne vesti. Deželnovladni inžener gosp. Jaroslav Bloudekje imenovan višjim inženerjem. Gosp. Blou-dek vodi regulacijo Save.
— Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek, 1. julija t. 1. ob šestih popoludne v mestni dvorani redno mesečno sejo, na koje dnevnem redu je več važnih točk.
— Dr. Šusteršič v škripcih. Vžitkarju  iz  Ovijačeve hiše pripetila se je nesreča: njegovi prijatelji v „Vaterlandu" ga imenujejo prav navadnega „skandalmacker, dem man  den Schlund schon hiitte stopfen kimnen".   Na drugi strani pa mu poka v lastni stranki, in  kolikor ima ta ,škandal-macher" dostojnih somišljenikov, so vsi prav jezno obsojali prismojeno in pijano postopanje tega parlamentaričnega pobalina, ki spada v kako stranišče, ne pa na čelo resnemu dežel-nozborskemu klubu, v kojem sede mej drugimi tudi pravi in pošteni možaki. Vspričo takih okoliščin pričelo se je v opečenih mo-žgančkih „voditelju" katoliško-narodne stranke malo daniti, in občutke ima, kakor pohojena žaba, ki ima spredaj izbuknjene oči, — nekako tako kot dr. Schweitzer —, zadaj pa čreva za sabo vlači. Dani se mu torej! Ne dani  se pa gospodom okrog „Slovenca", ti so še dandanes tako zabiti, da kriče o zmagi. Ce pride pijan kmetski fant v gostilno, pa prežene iz  nje s svojim razgrajanjem spodobno družbo, je zmagal, vsaj po dr. Lam-peta pošvedrani logiki je  zmagal! Zmagal je res, ali samo prvi hip; nato pa se pokaže orožnik  na  obzorju, in zmago vzame vrag. Razsajalca glava boli, in maček se mu naseli v izmučenem želodcu.   In dr. Šusteršiča danes  že glava boli,  in lepo razviti maček mu kremplja po želodcu. Napisal je dolge litanije, ter jih  odložil v dunajskem „Vaterlandu".   Jedro teh litanij  pa je zdihovanje po vladi. Vlada bi bila brez težave vse preprečila, ona bi bila dr. Šusteršiču pravočasno lahko  vlila  škaf mrzle vode na razbeljeno glavo, pa bi  ne bil razsajal, in zagazil v tisto  grozno  zagato, v kateri se dandanes nahaja.  Ce ti je torej vlada vse, čemu, prijatelj  Zlindrovič,  vpiješ  na politične svoje nasprotnike, da  so „vsrani vladni hlapci"?! Naravnost obupna pa je „izjava", katero je skrpal dr. Šusteršič, ter jo pustil, podpisano po   svoji   parlamentarni  komisiji, priobčiti zadnji  četrtek v   „Slovencu". Lastnoročno podpisal je to izjavo pravzaprav sam dr. Šusteršič, ker znani 1. r. stoji v „Slovencu" samo pri njegovem imenu;  pri Povšetu in drugih pa ni niti   križa,  in  zategadelj opravičeno domnevamo, da jih je podpisal sam dr. Šusteršič.  V „izjavi" sami love se slepe miši. Da so bili  res jedini, in to tudi glede ob-strukcije!   Mogoče, ali  pove  se  ne, so bili gospodje jedini samo glede spodobne ob-strukcije, ki se je imela gibati v okviru nujnih  predlogov,  in  koja  bi  končno našega kmeta ne bila pripravila ob sadove koristnega deželnozborskega   delovanja,   ali   pa   tudi: glede tistih izvanredno  surovih izbruhov surove petorice, pri kojih izbruhih je moral
tako star in izvežban parlamentarec, kot je Povše, vedeti, da ne morejo privesti do drugega nego do tega, da se kmetu odjedo sadovi kotistnega deželnozborskega delovanja. Dr. Šusteršič je opsoval politične svoje nasprotnike takole: Koruptna banda! Boste tako kmalu pocrkali! Ste tatovi in lumpje! Vi kradete! Vi žrete! Vi ste barabe! Sram Vas bodi! Vi ste vse izdali! Ste se vladi prodali! Vi vsrani vladni hlapci! Krave! Lumpi! Psi! In sedaj naj nam g. Povše s svojim podpisom izjavi, da mu je tudi ta forma političnega boja dopadla, in da je tudi na polju takih psovk solidaren z dr. Susteršičem! Za to se gre v prvi vrsti, in v tem pogledu je treba konstatirati edinost in soglasje, ki baje drži kot jeklo! Značilno pa je, da v tem o žiru famozna izjava prav nič ne izjavlja, ter je posebno g. Povše v takem položaju, da mora lumpe, barabe, krave in pse prepustiti Šusteršiču, ki jih je rodil! Povše je precej globoko padel, ali tako globoko pa še vendar ne, kot j e p a d e 1 d r. Š u s t e r š i č ! In zatorej se nam izjava, katero je Šusteršič v svoji zadregi priobčil dne 26. junija 1902 v „Slovencu" zdi pomenljiva, ne radi tistega, kar pove, temuč radi onega, kar se je v nji di-plomatično zamolčalo.
— Uradna „Latbacher Zei-tung" je bila včeraj tako interesantna, da so se ljudje kar trgali zanjo. Vzrok temu je bila polemika uradnega lista proti dunajskemu »Vaterlandu«, v kateri polemiki je dobil dr. Šusteršič sicer v elegantni obliki tako krepke moralne zaušnice, da jih bo pomnil. »Vater-land« je bil 25. t. m. prinesel dopis iz Ljubljane o dogodkih v deželnem zboru. Brez dvoma je ta dopis spisal sam dr. Šusteršič. V tem dopisu je Šusteršič z njemu lastno brezsramnostjo o deželno-zborskih dogodkih tako predrzno lagal, da se je uradni list, ki se sicer vsaki polemiki izogiba, čutil primoranega, Šusteršiča postaviti na laž. Uprav uničujoč je v tej uradni polemiki odstavek, ki se bavi s Šusteršičevim psovanjem. Šusteršič je imel predrznost, pisati v »Vaterlandu« tudi to-1«: »Bodi tudi omenjeno, da so v nasprotnih listih devajo dr. Šusteršiču z razumljivim namenom na jezik podle psovke in zasramovanja, katerih on n i rabil. Dr. Šusteršič je rabil krepke, ostre izraze, ali podle in nizkotne psovke niso prišle iz njegovih ust«. — Ko smo to čitali, smo se kar za glavo prijeli, kako da se kdo upa tako nečuveno predrzno lagati. »Laibacher Zeitung« odgovarja na to impertinentno utajevanje v »Valerlandu« tako le: »Na to ne moremo bolje odgovo riti, kakor če citiramo telesni organ dr. Šusteršiča »Slovenca«. Ta list je v svojem poročilu o deželnozborski seji dne 23. t. m. v številki, ki je izšla isti dan, prinesel naslednjo zbirko dr. Šusteršičevih izrekov: »Sram bodi celo Vašo stranko. — Banda. — Lurap, jaz sem dal, ti pa kradeš iz žepov ljudstva. — Tak lump bo žalil! Dokazano je, daje ukradel denar iz žepov davkoplačevalcev za svojo nadsvetniško službo. Vi žrete, kradete in tak lump, ki je šel beračit, bo kaj meni očital. Še klofute bodete dobili, če drugače nebo. — Celje ste izdali, ker ste od vlade plačani. — Lumpje« — V številki z dne 24. junija t. I. pravi »Slovenec« v zvezi z deželnozborsko sejo prejšnjega dne v članku nadpisanem »Javno mnenje«: »Javno mnenje obrača vedno bolj simpatije proč od ljudi, katerim je g. dr. Šusteršič včeraj klical v obraz: »Plačane vladne beštije, koruptna banda, kije Celje izdala.« — Po jako fini zafrkaciji »Vaterlanda« in njegovega laž-njivega dopisnika — in ta je, kakor rečeno, dr. Šusteršič sam — pa pravi uradni list: »Ako »VaterJandov« dopisnik navedenih psovk ne smatra za podle in nizkotne, je to njegova stvar; najbrž pozna še ostrejše, krepkejše besede, katerih ni v nobenem besednjaku« — Dodatno temu finemu pokrtačenju je uradni list priobčil dolgo vrsto izjav različnih časnikov, ki vsi ostro obsojajo poče-njanje klerikalcev in med temi listi se nahajata tudi nemškim klerikalcem služ bujoča lista »Reichsvvehr« in »Neue Ti-roler Stimmen«, kar priča, da tudi nemški klerikalci, ti najzvestejši zavez-
niki in zaščitniki kranjskih klerikalcev, p o p o 1 n o m a o b s o j a j o šusterši-čevo bando.
—  Ne   prikrivajte   resnice I
Klerikalci sedaj veliko golčijo o veliki krivici, ki se je katoliški stranki provzro-čila pri volitvi v deželnozborske odseke. Na zunaj fingirajo grozovito razburjenost in donebesno ogorčenje, na tihem pa se smejejo v pest, ko opazujejo, da se še vedno dobijo kalini, ki verujejo v pristnost tega ogorčenja ali razburjenja. Vse je ponarejeno, kakor je ponarejeno in shlinjeno takoimenovano katoličanstvo našega Šusteršiča! Vzlic temu pa se izven kranjskih mej prav radi oglašajo kalini, ki trobijo, da se je klerikalcem pri volitvah v odseke zgodila vnebovpijoča krivica. Tako se je oglasila tudi »Politik« v Pragi, ki je, dasi razmer pri nas prav nič ne pozna, vsikdar pripravljena, vreči ta ali oni polenček pred noge narodni napredni stranki. Ta staročeška perfidnost v nemški obleki je med nami na prav slabem glasu. Zategadelj se nismo prav nič čudili, da je nemško glasilo čeških fevdalcev očitalo večini v deželnem zboru, da je pri v govoru stoječih volitvah »eng-herzig« postopala. To očitanje je izviralo iz nevednosti. Na jedni strani dobili so klerikalci itak v vsakem odseku najštevilnejše zastopstvo, na drugi strani pa je prvi pogoj teh volitev ta, da pridejo v odseke možje, ki so sposobni za delovanje, in sicer za uspešno delovanje. Recimo, da bi se v vse odseke volili sami klerikalci, potem je gotovo, da zastane takoj mašina. Ne da se dalje tajiti, da so vsi, ki so do sedaj imeli največje in najtežavnejše referate v deželnem zboru, člani naprednih dveh klubov. Ako se te delavne moči izpuste iz odsekov, kdo pa bo delal potem? Pri sestavi odsekov se je moralo na vse to misliti, ker odseki niso za parado, nego za delo. Hotelo se je klerikalcem dati pet mest, tako v finančnem, kakor v upravnem odseku. Že tukaj je ta gospoda potrebovala deset delavcev, in sedaj poglejmo, kje naj jih dobi? Škof ne pride v poštev, ker v odseke radi svojega dostojanstva sploh voljen biti ne more. Če bi ga pa slučajno izvolili, bi kakor v škofiji tudi po odsekih ne uganjal druzega nego zmešnjave. Radi absolutne nesposobnosti odpadeta Dular in Drobnič, koja ne umeta pisati in jeden razun tega tudi brati ne. Katoliška narodna stranka je brez dvojbe jedina v Avstriji, ki ima analfabete med poslanci! Ali naj se analfabetje volijo v finančni odsek? Odpadeta dalje Pfeiffer in Pakiž v prvi vrsti radi starosti, in pa — recite, kar hočete, ker nimata potrebnega zdravja in ne potrebnega znanja. Odpadeta Kožčak in Mejač, poštena kmečka gospodarja, ali če ju voliš v odsek, imela bodeta tuintam kako praktično mis^l, da bi pa mogla sestaviti in spisati daljši referat, o tem govorice biti ne more. Tukaj ni treba resnice prikrivati, in omenjena deželna poslanca bi se Šusteršiču prav lepo in cifrasto zahvalila, če bi jih hotel pred zbrano zbornico prostituirati s tem, da bi jih obložil s težavnim referatom iz finančnega odseka! Odpade dalje Jaklič, ki je velik ignorant pred Bogom in pred ljudmi; njegov in njegove žene razred na dobrepoljski šoli je pravi škandal. Povsod drugod bi bila učna uprava tako nesposobno dvojico pognala iz ljudske šole, pri nas, kjer imajo po Šusteršičevih nazorih »usrani vladni hlapci« vplive, pa se ti dvojici, služeči v nečast učiteljskemu stanu, dopušča, da počenja na dobrepoljski šoli kar hoče! Kaj bo počel tak človek v finančnem odseku, človek, ki nima niti toliko zmožnosti, da bi naučil šolske otroke n a j p r i p ro s t e j š e ga raČ u n a n j a I Izostane še celo dr. Krek, ne radi tega, da bi bil nesposoben! Ali njegovi najbolji prijatelji zdihujejo, da tare Janeza Evangelista prevečkrat radovednost, da hoče po vsi sili gledati golo dno polne vinske čaše! In sicer od znotraj, a ne od zunaj! Ta splošna revščina se ne da prikriti, obstoji in katoliška stranka v deželni zbornici nima niti šest dobrih delavcev, ki bi mogli napraviti in spisati referat za ta ali oni odsek!   Prišla bi bila stranka v
grozno stisko, da je morala odpoalati ▼ važnejše odseke po pet članov. Ali večina je hotela koncediratii še celo šest članov; potem pa bi bil polom neizogiben! Tem krivičnejši je torej, 6e »Politik« v Pragi večini v deželnem zboru očita, da je pri volitvah v odseke ozkosrčno postopala!
— Postojinske dekanije duhovščina ima obilo časa, in kadar si od dolzega časa ne ve pomagati, zbere se v Postojini k pijači in k sklepanju resolucij. Dne 26. junija je bila ta dolgočasna družba zopet v Postojini.   Morda  je  imel dekan preslabo vino, ali je pa njegova kuharica pečenko preveč ožgala. Ali naj si je bilo že tako  ali  tako,  gospodje so  bili prav slabe volje in sprejeli so vsled tega tale sklep: Zbrana duhovščina cele dekanije postojinske je obžalovaje vzela na znanje, da jo je »nečuveno žalil v deželni zbornici kranjski deželni poslanec Ivan Hribar pri najnapornejšem delu (pri izpraznenju vinskih čaš! Op. stavca) za blagor ljubljenega  naroda  svojega,  podtikajoč jej — spovedniško zlorabo.   Izjavljamo, da je ta trditev grdo obrekovanje!« To klobaso podpisali so:   France  Gornik,  dekan; Nace Okorn, župnik; M. Prijatelj, župnik; Anton Žgur (ki, kakor znano, povsod strahove vidi!) Ivan Škerjanec, Jakob Bajec, Alojzij Jarec, Andrej Lavrič, Alojzij Železnv, Frančišek Gaberšek, Frančišek Rebol, Ivan Zupan, kurat.   Vse se je nato brzojavilo v »Slovenca«. Tendenca je očividna: župan ljubljanskega mesta postavlja se kot grd obrekovalec na sramotni oder. Očita se mu nepošteno dejanje, ki ga v mislih ljudi zaničljivega dela in ponižuje (§ 488. kaz. zak.)  Da pa so mogli priti do tega očitanja, so resnični pripetljaj iz deželne zbornice napak zavili. Hribar je v bistvu izjavil,  da bi bil pod gotovimi kavtelami za  splošno volilno pravico, med te kavtele pa bi spadala tudi ona, da bi moral, kakor je kažnjiv isti, ki glasove kupuje, tudi  vsak kažnjiv biti, ako bi s prižnice ali v spovednici volilce harangviral. Hribar je  govoril torej in abstracto, duhovniki v Postojini pa so zadevo zavili tako, kakor da je govoril in concreto. Pred sabo imamo torej slučaj § 488. kaz. zak. prav kakor v knjigi stoji! Ne prihaja nam v misel, gospodu županu kake svete dajati; on že sam ve, kaj dolžine svojemu dostojanstvu. Ali koristno bi vsekako  bilo,  vse  zgoraj  naštete dušne ovčarje  malo  za volno pograbiti ter jih poklicati — vse po vrsti — pred kazenskega sodnika v Postojino, da bi bili v prihodnje   previdnejši,   kadar   se podajo krast tujo čast. Prav kmalo bi bili ti »vi-sokočastiti« tatovi tuje časti vgnani, da bi se jim kar od strahu tresle tolste krače!
— Dr. Schweitzerjev nujni predlog. Med nujnimi predlogi klerikalnih obstrukcijonistov v prvi seji mahoma zaključenega deželnega zbora je vzbujal splošno pozornost in občudovanje posebno genijalni predlog genijalnega dr. Ki-nezarja ali Sctnveitzerja, s katerim se c. kr. vlada poživlja, da nemudoma vse potrebno vkrene, da se odpomore takoj občutljivemu pomanjkanju kmetijskih delavskih moči. Na deželi smo bili silno radovedni na vtemelje-valni govor predlagatelja ter obžaljujemo, da je deželnozborska godba preprečila, da izvemo radikalno zdravilo za to splošno bolezen na kmetih. Kako hoče dr. Schvveitzer odpraviti to bolezen ali samo vladi prepušča vse skrbi, o tem nismo poučeni. Vsekako je njegov predlog popopularen, ako je že o tem vprašanju kaj mislil ali ne. Kako naj dobimo potrebnih delavcev na kmetih? Amerikanci se nečejo vrniti in ako pridejo, se navadno vrnejo v kratkem, ker jim amerikanska prostost in zaslužek bolje ugajata, kakor doma. G. dvorni svetnik Šuklje hoče svoje Be-lokranjce privabiti domov z novo železnico. To hi služilo jednemu okraju. Mi bi dr. Sclnveit-zerju nasvetovali še druga splošna sredstva, katera naj porabi pri prihodnjem vtemelje-vanju svojega velevažnega predloga. Naše načelo je zelo staro: ,.6 dni delaj, sedmi dan moli in počivaj!" Proti temu načelu se v naši deželi mnogo greši. Toliko raznih praznikov in pobožnih družb imamo po deželi, da se duhovni že težko spoznajo. Ker je vlada prišla do tega, da imajo učitelji in učenci preveč prostih ur, in ker mora sedaj studirati Schvveitzerjev predlog, upamo, da pride tudi do tega, da ima naš ubogi kmet preveč preveč praznikov in božje službe na kvar gospodarstvu. Ne jemljemo mu nedelj
in praznikov, v katerih naj hodi v cerkev in počiva. A cerkev zahteva od njega „zu viel des Guten-. Ako se že po zimi ljudje bolj silijo v cerkev, naj bi se vsaj takrat oziralo na nje, kadar imajo važnejša dela. Sicer pridnemu človeku nikoli ne manjka dela. Zanimivo bi bilo izračuniti, koliko delavskih moči odtegne našemu kmetu pobožnost. Meseca maja mora hoditi v cerkev zjutraj in zvečer. V tem se odlikuje posebno ženstvo, kateremu je prijetneje sedeti v cerkvi, kakor delati. Radi tega vidimo mnogokrat ženske, ki šele proti 8. uri zjutraj prihajajo na polje in zvečer zopet kmalo odidejo, da se morejo preobleči in iti zopet v cerkev. Razni misi-joni, ki po celi teden begajo fare in zabra-njujejo vsako delo, naj se prepovedo, kadar ima kmet pri svojem gospodarstvu dovolj dela. Ako pojde tako dalje, se bode na kmetih kmalo zahtevalo 8urno delo na dan. Tako ne hode kmet nikdar izhajal.
— Vzrok obstrukciji v našem deželnem zboru. Zakaj je nastala ta ob-strukcija: zato ker je v prvi seji poslanec Hribar razžalil duhovščino, v drugi seji pa je zopet razžalil liberalec Ferjančič prečastitega g. dr. Šusteršiča. Drug pa ni nikdo žalil! Vsaj tako piše tista tonzuri-rana ovca, ki ureduje »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru. Pa naj še kdo trdi, da niso klerikalci objektivni in zanesljivi poročevalci! Šusteršič je bil žaljen, sam pa ni žalil nikogar. Res, prav tako je bilo!
— „Edinost" piše: »Zasedanje deželnega zbora kranjskega je bilo včeraj zaključeno po zaključku vsega ministrstva. To je vladin odgovor  na škandale, ki so se te dni dogodili v tem deželnem zboru. Gospoda imajo svoj odgovor. Sedaj pa naj gredo ž njimi med svoje volilce razlagat, koliko koristi bo imela dežela od škandalov, ki so provzročili zaključenje!! Bodi kriv eden, bodi kriv drugi: Fakt ostaja, da bo trpela dežela. Gospodje te ali one strani si morda morejo domišljati, da so izvoje-vali velik triumf, ali dežela si ne more domišljati tega, najmanje pa ugled naroda slovenskega.« So že zopet na vejici, ti tržaški tički! In zopet pojo najivno svojo pesmico!  Škandalov   v  deželnem zboru kranjskem si  ne upajo tako obsoditi, da bi obsodba zadela jedinega krivca, to je dr. Šusteršiča, tega najnovejšega pobratima istrskega sokola SpinčiČa, ki po mnenju dr. Šusteršičevem tudi ničesar druzega ne dela, nego da žre,žre in žre državni denar!  Ti v Trstu niti toliko možgan nimajo,  da bi  mogli  razločevati,  kdo je kriv! Ali tisti, ki upije: lump, slepar, vsrani vladni hlapec! ali pa oni, ki vse te insulte s Kristusovo potrpežljivostjo prenese in se ne premakne iz mej dostojnosti?   Da bi gospodje v tem pogledu imeli kaj sodbe, se od njih niti zahtevati ne more. Zategadelj pišejo: bodi kriv eden, bodi kriv drugi! To je modrost!   Drugače bi prišel tudi Spinčič v zadrego,   ker  je Šusteršič takorekoč tudi njegov klubov načelnik!   In  morda dični dr. Šusteršič v kratkem dičnemu Spinčiču očita: ljudstvo te dvakrat plačuje: enkrat na Dunaju, kjer dobivaš diete, drugikrat v davkariji, kjer vlečeš penzijo!   In takega človeka kot je Šusteršič, vas  ni  sram, tržaška gospoda, in vaš Spinčič je sedaj na Dunaju — lakaj tega človeka! Čaatitamo!   Ravno tako bebasto je, če piše »Edinost«: Gospodje te ali one strani si morda morejo domišljati, da so izvojevali velik triumf!   Ne vemo, čemu ta »Edinost« našo stranko vmes tlači! Ta stranka je glede postopanja v zadnjih sejah deželnega zbora občudovanja vredna, in zatajila je v sebi vse strasti, ne da bi pri tem iskala kakih triumfov! In vendar jo »Edinost« nevednemu svojemu čitateljstvu predstavlja tako, kakor da je morda tudi naša stranka iskala škandalov, da bi si izvojevala triumf!   Prava tržaška perfidnost!
— Kurat Ferjančič je že zopet pričel svoje „dušno pastirsko delovanje". Od obsodbe sem se je bil še precej pokrotil, vzlasti je bil udan, ponižen in krotak, odkar je višje sodišče obsodbo potrdilo in mu s tem zadnji up odvzelo. Dne 2. t. m. bil je pozvan nastopiti zapor. Toda v ti največji sili pognan se je škof še enkrat v boj za tega najboljšega duhovnika-mučenika", in ne brezvspešuo. Kurat Ferjančič bil je obveščen, da za sedaj mu že ni treba nastopiti kazni, dokler ne bo njegova prošnja za pomiloščenje rešena. Ta vest je oživila takoj v tem duhovniku-hudo-delcu njegovo živinsko strast iznova, in od takrat rohni, besni, divja in — nori, kakor
. nekdaj pred obsodbo. Nam se nekaj sanja o neki postavi z dne 27/5 1874, vsled katere pristoja vladi pravica  in dolžnost zahtevati premestitev duhovnika, ki je krivim spoznan hudodelstva.  Kurat Ferjančič pa ni le obsojen radi hudodelstva, marveč je njegovo hudodelstvo takovo,   da  se ga mora smatrati javnemu miru in redu občenevaniega človeka.   In vender se vlada ne gane in ne zaveda svoje pravice in dolžnosti, tista vlada, ki  bi  bila kakega učitelja  ali uradnika v podobnem slučaju že davno z nedolžno družino ugonobila!   Nasprotno, pravosodni minister  imel bode   bržkone   žalostni pogum nasvetovati kudodelca-duhovnika Ferjančiča v pomiloščenje, Človeka, ki je provzročil na Gočah toliko zla, nesreče in sovraštva ter nevedne  kmete  v zapor spravil.  In kar je najostudnejše na stvari, je to, da so po tem nevrednem  duhovniku   zapeljani priprosti in nevedni kmetje, ki so  večinoma reveži in siromaki z družinami, lepo v zaporu, dočim se za zapeljivca-dukovnika milost berači. To je škandal, zoper katerega mora vsa javnost protestovati. Tolažimo se le s trdno zavestjo, da je cesar pravičen duhovniku in — kmetu. Sredi tega katoliškega plesa za pomiloščenje pripravljajo se na Gočah iz srede obsojencev nove ovadbe,  ker  se  skriti glavni krivci umikajo plačilu stroškov,   da  si  so to prej obljubili,  ako se jih ne izda.   Kurat sam je pri tem baje s svojo   „žlahto"   najbolj prizadet — in vender se še drzne prositi — milosti! V kratkem utegnemo kaj prav zanimivega poročati.
— Oženjen katoliški dekan. Kolikor je nam znano, imamo v rimskokatoliški cerkvi še vedno celibat. Naši pismouki in farizeji ga tudi z veliko vnemo zagovarjajo, bržčas, ker mislijo, da je prijetnejše, ženiti se od slučaja do alu-čaja — variatio delectat — kakor pa se za vse življenje navezati na jedno ženo. Imamo pa tudi oženj enega dekana, namreč pri nas na Kranjskem, in sicer je to častivredni dekan v Kranju, Anton Koblar. Izvedeli smo to velezanimivo novico iz Koblarjevega časnika iz »Slov. Lista«. Danes teden je namreč »Slov. List« priobčil notico, v kateri želi, naj bi večna luč svetila umrlemu gostilničarju Cernetu, tastu kranjskega dekana č. g. Koblar j a. Ker proglaša »Slov. List« umrlega černeta za Koblarjevega tasta, ni dvoma, da je Koblar Černetov zet, da jo torej oženjen s černetovo hčerjo. Mi sicer gospe dekanice ne poznamo osebno, želimo ji pa vse dobro. Zlasti ji želimo dober želodec, ker je tega potrebna, ako hoče dlje časa prenašati gospoda soproga. Radovedni smo tudi, koliko otročičkov že nosi ime kranjskega dekana. »Slov. Listu« bi bili prav hvaležni, če bi nam hotel kaj povedati o fa-milijarnem življenju našega prijatelja Koblarja. Tastu gosp. dekana, umrlemu Černetu, ki je bil nekdaj velik liberalec, pa želimo tudi mi, da bi mu svetila večna luč.
— Cerkniški kaplani se dobro zabavajo. Grammofon, katerega smatrajo za jako veliko iznajd o, včasih kar v gostilno nesejo, drugače pa na farovški vrt, da prileti skup nekoliko tercijalk. Pa to ni toliko zanimivo, kakor to, kako se bode opravičil gospod Anton, ker jo tolikokrat zavleče čez polnoči v gostilni ter gre šele proti jutru sladko ginjen proti domu. Pa ne mislite, da rad pijančuje gospod Anton Lovrenčič, vulgo »boksar« v Cerknici.
— Tri tiskovne pravde pred porotniki v Gorici. Prva bo v soboto proti »Gorici«. Predsedoval bo svetnik Schmarda ; tožitelja Gabrščka bo zastopal dr. Stanič, — »Gorico« pa dr. Rajmondo Luzzatto in baje tudi dr. Šusteršič. Dostavljamo, da je 23 slovenskih in le 13 laških porotnikov, vkjub temu bo »G o r i c o« zastopal italijanski žid. in tako delajo tisti, ki vsak čas brbljajo o židovskem naprednjaštvu in o — narodnosti, katero so oni vzeli v zakup. Druga obravnava pa bo proti »G a z z e 11 i n u«. Toži ga furlanski nune. Tretja pa bo proti zdravniku — dr. A1 e-ksiju Rojcu. Toži ga dr. H. Turna radi onih gnusnih napadov, katere je »Soča že primerno zavrnila. Dr. Rojca bo zastopal — dr. Zuccon iz Pulja. Čudno, da dr. Roje ni mogel najti drugod odvetnika! Slabo znamenje!
— Volitev v kranjsko zdravniško zbornico. Ker je potekla triletna funkcijska doba sedanjega odbora,
je vlada odredila novo volitev, ki se bo vršila dne 17. julija.
— Promocija. V torek, dne 24.t.m.,
bil je na češki Karlo-Ferdinandovi univerzi v Pragi promoviran doktorjem prava g. Milan Gorišek iz Ruš na Pohorju, čestitamo!
— G. Anton Lajovic je napravil 19. t. m. na dunajskem konservatoriju z odličnim uspehom zrelostno skušnjo iz kompozicije. Njegova skladba »VValdein-samkeita, za ženski zbor in orkester, je tako ugajala, da se je uvrstila med spored konservatorijskega javnega koncerta, ki se vrši dne 7. julija tekočega leta.
— Družba sv. Cirila in Metoda namerava letos prirediti svojo veliko skupščino y Ilirski Bistrici. Velike skupščine so bile do mala ob četrtkih. A Ilirski Bistričanje prosijo radi krajevnih svojih razmer letošnje velike skupščine izjemoma za nedeljo. Ne četrtek, 7. avgusta, nego nedeljo, 10. avgusta, naj bi torej letošnje leto istotam bila. Da vodstvo prav ukrene in ne bo zamere na nobeno stran, prosi se n. pr. kake časniške ali do družbe naslovljene prijazne izjave, ko hi nedelja, 10. avgusta, ne bila morda nepripraven dan duhovščini ali kakemu drugemu stanu. — Ker je odborova v tem odločujoča seja četrtek, 3. julija, prosi dobrohotnega pohitenja.
Družbeni odbor.
— Sokolskoga naraščaja prva javna telovadba se bo vršila 6.julija 1.1. ob 11. uri dopoldne v telovadnici „Narodnega doma".  Ta pojav na polju slovenskega So-kolstva je jako  važen, kajti prvič pokaže ljubljanski Sokol, da skrbi z vso resuobo za dober naraščaj  izvršujočih  Členov.   Že leto dni vzdržuje  vaditeljski  zbor telovadbo za dečke, ki so dovršivši 14. leto, zapustili šolo ter se šli učit raznih strok. Koliko vajencev se ohladi za narodnost, zabrede v nasprotne kroge slovenstva; pa ni čuda, saj jim nihče več ne vzbuja slovenske zavesti, ljubezni do našega jezika,  nihče  več ne skuša blažilno uplivati na mlada srca, ne navdušuje za vzor vsakega narodnjaka, za svobodo slovenske zemlje. V prostem času sami sebi pripuščeni, se malo zmenijo za svojo duševno izobrazbo, polagoma izhlapevajo vj)livi  ljudske šole in ko postanejo prosti, samostojni, so zgubljeni za narodni tabor,  za vse vzvišenejše ideje. V letih od 14. do 18. leta torej, ko je mladenič najbolj sprejemljiv  za  vse,  ko mu je treba vsled rasti najbolj hraniti telesne moči in  sile  z   zmernim  in  nravnim življenjem, poviševati in pripravljati jih  do  zrelosti za naporno tekmovanje  s  sobrati,   tedaj mu je treba poskrbeti dobre slovenske vzgoje. Vse to so uvaževali češki Sokoli, trdno prepričani, če hočejo imeti dobre  narodne delavce, jih morajo  vzgojiti za to.  Z vso vnemo so se lotili tega  najvažnejšega vzgojevalnega dela v sokolskih društvih.   Že leta 1^95. so nastopili   na   3.   shodu   Sokolov   v   Pra^i z 700 dečki, lansko leto pa jih je bilo 1800, ki so jako lepo  telovadili.   Voditeljski zbor ljubljanskega Sokola tudi v tem oziru spol-nuje svojo dolžnost.   Ustanovil je knjižnico, skrbel v zimskem  času  za  poučna predavanja in brezplačno poučeval v telovadbi. Sedaj pa hoče pokazati  vspeh  svojega narodnega dela.   Prepričati  in  pokazati hoče nasledke vstrajno gojene telovadbe v Sokolu vsem, katerim ni znan upliv telesnih vaj na telesni in duševni razvoj mladine. Javna telovadba, za katero  se že dolgo časa prav skrbno pripravlja, bo obsegala proste vaje, drog, bradljo, konja, kozo ter skupine. Vabimo torej vse prijatelje Sokola in slovenskega napredka sploh k tej javni telovadbi, da  bodo  s  skromnimi   prispevki vstopnine vsaj deloma povrneni stroški  za telovadsko obleko, katero je moral Sokol nabaviti revnim vajencem.   Prosimo,   počastite   s svojo udeležbo v mnogobrojnem številu prvi nastop sokolske „dorosti", mladeničev, ki bodo čez nekaj let brez dvoma vsak v svojem stanu gotovo vsi  ueustrašeni  in  zanesljivi borilci — za svobodo   Slovencev.  —  Isti dan po-poludne priredi Sokol izlet v prijazni Kamnik, kjer bo javna telovadba. Obisk je važen, ker utegnemo pridobiti ob vznožju divnih planin novo postojanko Sokola.
— Štetje obrtnih in kmetijskih obratov mora biti do 30. junija končano. Kakor Čujemo, je to štetje v Ljubliani z malo izjemo še dovršeno.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer ob 8. uri    promenadni     koncert pred
(POT Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 146, dn6 28. junija 1902.
»Mestnim domom«. »Občni zbor društva se vrši zvečer v gostilni »pri Škr-janeu«. Jutri, v nedeljo ob 4. uri pop. priredi godbo koncert v gostilni »Pri Novem svetu«. Otroci in člani prosti, nečlani plačajo 20 vin.
— Iz Šiške se nam piše: Jutrišnje veselice pri Koslerju v korist Ciril • Metodove družbe, Vodnikovega doma in »Sokola«, vdeleži se tudi pevsko društvo »Lipa«. Pri veselici točilo se bode vino Šišenskih tovarnikov Juvančič, Zaje, Bola-fija, Pogačnik, Zorman in J. Vodnik. Postrežba s kruhom in sladopekarstvom ter mrzlo kuhinjo je v rokah tvrdk Zalaznik in Kham & Murnik. Vsa uredba se vrši pod nadzorstvom veseličnega odbora. Ko-slerjev vrt bo že zjutraj otvorjen.
— Umrla je v Novem mestu v starosti 86 let gospa Terezija Grebene, soproga umirovljenega oficiala okrožnega sodišča v Novem mestu. N. v m. p.!
— Prememba imena. Ministrstvo notranjih del je porazumno s pravosodnim in s finančnim ministrstvom dovolilo, da se občina Obrh v črnomaljskem političnem okraju odslej imenuje Draga t u š.
— Učiteljska konferenca za novomeški okraj se bo vršila dne 2. julija t. 1. Ob jednem se bo obhajala 251etnica nadzorovanja c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. K. Jersinovica.
— Gledališka predstava v Železnikih vršila se bode mesto jutri še-le v četrtek, dne 3. julija na vrtu restavracije g. Košmelja, po domače »pri Meru«. Gostovali bodo č. člani slovenske drame. Vprizore se sledeče igre: »Na kosilu bom pri svoji materia, »Kdor se poslednji smeje« in »Srečno novo leto«.
— Tržaški škof Nagi pri papežu. Predvčerajšnjem je sprejel papež novega tržaškega škofa v polurni avdi-jenci. Pri odhodu mu je podaril z žlahtnimi kamni bogato okrašen naprsni križec z besedami: »Ta križ naj bi bil jamstvo miru v vaši občini. Želim iskreno, da bi se dosegla v Trstu mirovna misija. Ne obupajte!« — Potemtakem ima škof Nagi popolnoma nove direktive za svoje pasti-rovanje v tržaško koprski škofiji.
— Glas iz občinstva. Bleivveisov park je postal najlepši in najprijetnejši prostorček za one, ki po dnevnem delu radi v miru uživajo svež zrak. Tisti strašni akordi iz Pratra sicer kvarijo nekoliko ta užitek ter je želeti, da bi se tekme različnih nadušljivih in polomljenih glasbil, ki igrajo vse križem, srce trgajoče in možgane prestresujoče kakor spev Erinij, vršile višje proti Šiški, kajti sprehajalcem po drevoredu in v parku je ta peklenski živ-žav jako neprijeten. V tem ozira bi se moralo policijsko na vsak način kaj ukreniti. Tudi tisto rjovenje, ki se začenja v mraku v Pratra, je za glavno sprehajališče mesta nedostojno. V Bleivveisovem parku pa primanjkuje klopi ter je nujno potreba, da se jih postavi Še nekaj. Sedaj stoje štiri klopi okoli vremenske hišice, kjer ni prijetno sedeti, ker se zverajo okoli nje otroci ter se prihajajo vedno drugi ljudje jezit na tiste hudomušne instrumente; potem štiri klopi na igrišču, kjer se žogajo in pojajo med velikim vriščem navadno neki židki, in končno sta še dve klopici sredi parka. Vse klopi so vedno zasedene, da se treba za prazen prostorček uprav loviti. Naj se torej na primernih prostorih v zatišjih — taka mesta so itak že pripravljena — postavita vsaj še dve klopi!
— Otvoritev nove ulice. Včeraj so pričeli razkopavati in podirati poleg Rechbachove hiše v Gospodskih ulicah ograjni zid, kjer je odkupljen svet za Pe-ternelove ulice, ki se otvore tam v daljavi do Vegovih ulic.
— Regulacija Prešernovih ulic. Zadnje dni je zidarski mojster Val. Accetto pričel z demoliranjem poslopja Sofije Bernardove v Prešernovih ulicah. Prihodnje dni razbijal bo tedaj kramp staro zidovje in odstranil prometu te že tolikrat proklete ovire. S stavbo hranil-ničnega poslopja, ki se prične prej ko ne še to poletje graditi, bode tudi ta del Prešernovih ulic reguliran.
— Tujci v Ljubljani. Tekom tega meseca je došlo v Ljubljano okolu 1700 tujcev, ki so prenočevali v tukajšnih hotelih in gostilnah. Po številu je bilo istih za 200 manj nego v prejšnjem mesecu. Izmed teh jih je bilo 110 iz tujih držav.
— Zborovanja. Jutri dopoludne priredi ljubljanska skupina »zveze železniških in kovinskih delavcev v Avstriji« zborovanje v gostilni na Resljevi cesti št. 22. — V Pockovi gostilni v Sv. Flori jana ulicah bode zborovalo istega dopoludne »črevljarsko strokovno društva za kranjsko«.
— Mejnarodna panorama. Krkonoši na severovzhodni meji češkega kraljevstva so srednji del sudetskega gorovja. Snežka (1611 m) je tam najvišja gora. Zanimivi pa so zlasti kraji ob vznožju pogorja okoli VVeckelsdorfa in Adersbacha. Narava je ondi jako fantastične ustvarjala — človeku se zdi, kakor bi gledal pred seboj kamenit gozd ali okamenelo mesto. Kadar pa stopiš bližje, vidiš, da so to pečine v najbolj čudnih oblikah. Vse to je jako lepo gledati v istini, če komu možno, sicer pa nam ta teden nudi tudi panorama po ceni in udobno potovanje po omenjenih krajih.
— Zunanjih delavcev je prišlo zadnja tedna v Ljubljano okolu 160.
— Der „Amerikaner" ist da, so uganjali včeraj popoludne dovtipe, ko so izvedeli, da se je pol 5. uri popoludne s poštnim vlakom pripeljal v Ljubljano bivši tukajšnji trgovec in nekdanji Schu-mijev kompanjon, Friderik Ilodschar. Pripeljal pa se ni sam, marveč v spremstvu žandarja. Na kolodvoru sta se Ilodschar in njegov spremljevalec vsodla v iijakar-ski voz in žandar je rekel fijakarju »na Žabjek«. Ilodschar je bil dosedaj pri deželnem sodišču v Gradcu zaprt, kamor so ga bili pripeljali iz Čakovca, kjer je bil aretovan, ko je hotel pobegniti v Budimpešto in odtod naprej. Vest, da so pri njem našli 28 000 kron, ko je bil aretovan, se vzdržuje. Nadaljna preiskava se bode sedaj vršila pri tukajšnjem deželnem sodišču.
— Ljubljanski postopač na Grškem. Ljubljančanom bode še v spominu tat, ki je pred leti hotel krasti »pri Zvezdi«, pa je bil prepoden in je zbežal na streho in tudi s strehe ušel, ne da bi ga bila takrat policija prijela. Pozneje je prišel policiji v pest in tudi sedel nekaj mesecev zaradi raznih izvršenih tatvin. Po prestani kazni je odšel iz Ljubljane, sedaj pa se nam poroča, da je v Patrasu na Grškem prijet kot anarhist Pietro Has-san. Njegovo pravo ime je Jožef Černe. Najpoprej je bil Černe v Rimu in je tudi tamkaj obrnil pozornost policije nase tako, da je ta, ko se je Černe odpeljal na Grško, obvestila o tem policijo v Atenah. V Patrasu so Černeta zaprli in ga potem odpeljali v Atene. V Atenah so ga oblasti izgnale iz Grške in ga na njegovo željo dale odpeljati s parobrodom v Neapolj, kjer je bil izpuščen in je nastopil svoje drugo potovanje po Italiji.
— Cigana Helda so včeraj pripeljali iz Rudolfovega v Ljubljano in danes zjutraj pa so ga od tukaj odpeljali v Gradiško, kjer bo delal v kaznilnici pokoro za svoja zločinstva.
— Obsojen detektiv. Vpokojeni mestni policijski detektiv Mihael Šuber je bil pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani obsojen na tri dni zapora, ker je preskrbel dvema fantoma, ki še nista bila izpolnila vojaške dolžnosti, vozna listka, da bi se odpeljala v Ameriko.
— Z električnega voza skočila je včeraj zvečer neka kuharica na Karlovski cesti. Padla je vznak in se nekoliko pobila. Voz je bil v diru.
— Poštni voz podrl je včeraj zvečer na Starem trgu branjevko Marjeto Erženovo iz Griž pri Št. Vidu. Žena je padla na hodnik in se na roki nekoliko poškodovala.
— Prst odrezal je rezilni stroj posestnikovemu sinu Rudolfu Gostilničarju iz Kašlja.
— Iz Amerike se je pripeljalo včeraj zvečer 30 oseb v Ljubljano, odkoder so se podale v svoje domače kraje.
* Najnoveje novice. Grof Ar z, ki je bil na Dunaju nedavno zaradi tatvine obsojen v dvomesečno ječo, je bil pri obnovljeni obravnavi popolnoma oproščen, ker se je izkazala njegova nedolž nost. — Morska tro m ba je zadela naselbino blizu Šazka, v ruski pokrajini Tambov. Nad 30 oseb je težko ranjenih, neko ženo in otroka je odneslo. — Pri tekmovalni avtomobilni vožnji Pariz-Dunaj se pripeti vsak dan več nesreč. Tudi včeraj so se ubili trije vozniki. — Napadi divjakov.   Blizu Fi-
guiga sta napadla dva domačina tri francoske legionare ter dva ubila dočim je tretji ušel. — čoln a pionirji se je prekucnil v Donavi pri Požunu. Štiri bo rešili, eden pa je utonil. — Zakrinkani roparji so napadli blizu Lugosa trgovca Maierja, ga ustrelili ter oropali obložen voz.
' Blaznik na vlaku. V ekspresnom vlaku je med vožnjo z Dunaja v Budimpešto zblaznel budimpeštanski bančni uradnik Arnold Fritz. V II. razredu je nakrat skočil k neki dami ter vpil: »Jaz te ljubim! Vrni se k meni in k otrokom!« Dama je potegnila rešilno vrvico, in vlak se je ustavil. Železniško osobje je spravilo nesrečneža v separaten vagon, v Budimpešti pa so ga odvedli v blaznico.
* Angleži molijo! Salisburv, pre-mierminister angležki, je dejal v gor. zbornici, da nima narod proti zavratni bolezni kralja nobenega druzega sredstva kot molitev. Zato naj moli ves narod za okrevanje Edvarda VIL! In sedaj molijo res po vsem Angležkem, po vsej širni državi od vzhoda do zahoda. V katedrali sv. Pavla v Londonu je bilo svečauostno cerkveno opravilo za kralja. Vdeležba je bila ogromna. Prisotnih je bilo tudi več knezov, ki so prišli h kronanju, vsi nadškofi in škofi, lord mayor, vsi župani in le najodličnejša gospoda. V katedralo je bilo dovoljeno le z vstopnico. Tudi po drugih cerkvah so slovesna opravila, katerih se vdeležujejo ministri, uradniki, častniki in meščani sploh.
* Katastrofa na Martinique in — telefon. „Journal' poroča: Ravnatelj telefon, urada v Fort de France, Garnier Laroche, je 8. maja malo pred 8. uro telefonsko govoril z uradom na St. Pierre. Uradnik v St. Pierre mu je pravil, da je pričakovati katastrofe, ker je vse mesto v oblakih pepela. Nato je čul ravnatelj nakrat hropenje in stok, kakor bi bil kdo zadavljen. V tistem hipa je prišla katastrofa, uradnik je umrl ob aparatu. Tudi neki drug uradnik je govoril z Fortom de France in se norčeval iz bojazni tovarišev. Nakrat je obmolknil. Zadušilo ga je s 40.000 drugimi.
Društva.
— „Slavčeva" vrtna slavnost
„prvi veliki semenj" v Spod. Šiški pri Koslerju, v nedeljo dne 6. j u 1 i j a, bode, sodeč po velikanskih pripravah, ki so v tiru, jako zabavna prireditev. Na^ semnju zastopana bode Spodnja in Zgornja Siska po svojih znamenitostih. Pred vsem bode zanimiva zbirka izkopanin iz Komarjeve prfidobe v -Komarjevem muzeju-. V to svrho poslal je „Slavec" svoje posebne raziskovalce križem Šiške, da raziskujejo in kopljejo za Komarjevimi starinami. Imeli so že velik vspeh. V prastarem jezeru, reete „luži", v Zgornji Šiški našli so 1000 let starega soma v globini kakih 500 metrov; drugih zgodovinskih važnih predmetov iz Komarjeve pra-dobe pa so dobili nebroj, v dokaz preslavne zgodovine Komarjev. Dalje bodo prodajali različni trgovci svojo sejmarsko robo, p a brez vsake vsiljivosti, deloma v nalašč v ta namen pripravljenih štantih ali pa bodo krošnjarili okrog. Za strelce bode posebno zanimivo strelišče z gibajočimi predmeti in bežečim jelenom. Da bode ^mogoče promet med Spodnjo in Zgornjo Šiško vzdržavati, ustanovila se je posebna sejmarska poŠta, ki hode slavnemu občinstvu, da-si bode sedelo v raznih Šišenskih gostilnah, vendar točno dostavljala razne pošiljatve. Tudi za sejmar-ski ples bode preskrbljeno. Vsestranske zabave hode torej v obilici.
— Pevsko društvo ,Ljubljana< naznanja svojim članom, da se orkestralna skušnja vrši jutri dopoldan ob pol 11. uri v vojašnici, ne ob 8. uri, kakor je bilo prvotno naznanjeno.
— Podravska podružnica slov. plan. društva otvori novo pot k slapu „Sumik" 6. julija, t. j. v nedeljo in vabi svoje cenjene ude in prijatelje k obilni udeležbi. Odhod iz železniške postaje v Rušah ob 6. uri 20 minut po prihodu mariborskega poštnega vlaka. Kdor nima zjutraj ugodne zveze s koroškim vlakom, se lahko pripelje prešuji večer in tukaj prenoči. Z Sumika gredo izletniki na Smolnik, kjer bode skupni obed ob 1. uri. Izlet se preloži samo o posebno neugodnem vremenu na prihodnjo nedeljo. Srčne planinske pozdrave pošilja vsem izletnikom naprej načelništvo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 28. junija. Včeraj se je v istrskem deželnem zboru vršila volitev odsekov. Med italijansko večino in slovensko-hrvatsko manjšino so se v tej zadevi vršila pogajanja. Italijani so slovensko-hrvatski manjšini hoteli prepustiti v vsakem odseku jeden (!) mandat, a le pod naslednjimi pogoji: 1.) Hrvati in Slovenci morajo v odseku govoriti italijanski, 2) vse predloge morajo spisati italijanski in 3.) morajo tudi v zbornici govoriti italijanski o vseh stvareh, o katerih se je razpravljalo v odsekih. Slovenski in hrvatski poslanci so bili
pripravljeni sprejeti prva dva pogoja, le tretji pogoj so odklonili. Vsled tega je italijanska večina volila v vse odseke samo Italijane in ni slovensko-hrvatski manjšini nobenega mandata dala.
Dunaj 28. junija. „Reichs\vehra, glasilo nemške konservativne stranke: prijavlja dopis iz Ljubljane, ki vzbuja največjo pozornost. Splošno se sodi, da je ta dopis „iz konservativnih krogov" spisal kateri izmed klerikalnih poslancev. V tem dopisu se izreka uničujoča obsodba nad dr. Šusteršičem. Dopisnik pravi, da se je Šusteršič v deželnem zboru sramotno obnašal indajekmetsko ljudstvo kakor tudi reputacijo katoliške stranke silno oško-dil. Korist dežele zahteva, da deželni zbor zboruje, ne pa da miruje. Su-steršičevo postopanje je v nasprotju z interesi slovenskega naroda in pravi posmeh konservatizmu. Končno se ostro žigosa, da Šusteršič na Dunaju to taji, s čimur se v Ljubljani ponaša in kar je razglasil sam „Slovenec".
Dunaj 28. junija. „Reichsvvehr" javlja iz avtoritativnega vira, da odstopi tržaški namestnik grof Goess, in sicer iz ozirov na dogodbe meseca februvarja. Naslednik tržaškega namestnika postane najbrž dvorni svetnik Simonelli, ki je zadnje dni od sekcijskega svetnika postal ministerialni svetnik. Cuje se, da je S;monelli hrvatskega jezika popolnoma zmožen.
Dunaj 28. junija. Vsenemški poslanec Herzog je tožil „Arbeiter-Zeitung", ker mu je očitala nečuvene nemoralnosti. Danes se je imela vršiti obravnava. Toženi urednik je bil nastopil dokaz resnice. Herzog se je tega zbal in ni prišel k obravnavi, pa. tudi ni poslal svojega zastopnika. Vsled tega je bil toženi urednik oproščen.
Dunaj 28. junija. V kratkem bo imenovanih 300 srednješolskih učiteljev; druga serija imenovanj se izvrši na jesen.
Dunaj 28. junija. Veliko začudenje vzbuja vest, da cesar Franc Jožef in cesar Viljem v Draždanih, kjer sta bila povodom pogreba kralja Alberta, nista prišla nič v dotiko, tako da nista govorila drug z drugim.
Pariz 28. junija. V senatu je bil odklonjen predlog, naj se najvišji vojni svet vpraša za mnenje glede uvedenja dveletnega vojaškega službovanja. S tem je zagotovljeno, da se ta zadeva v kratkem ustavno dožene.
Pojasnilo
k članku v „Slovencu" z dne 24. rožnika, ki se doslovno glasi:
..Liberalni sleparji marširaj o v luknje." Pred nekaj dnevi je bilo sporočeno, da so aretirali jurista Kovača v Mariboru. Konstatirati moramo, da je to tisti jurist, ki so ga liberalci plačali, da je razbil shod v Osilnici, katerega sta priredila poslanca Povše in Jaklič. Radovedni smo, koliko liberalnih agitatorjev, ki so agitirali proti izvolitvi Jakličevi, bode še aretiranih zaradi drugih lumparij."
Da je pred me počila strela iz jasnega neba, ne bi bil tako osupel, kot sem bil, prebravši gornjo notico. Pa kmalu se domislim, da imam „Slovenca- v rokah, kajti tega lopovstva je samo on zmožen. Da nisem pri klerikalcih posebno dobro zapisan — g. dr. Šuštešič me ima neki v črnili bukvah, — sicer vem, vem tudi, da niso nič kaj izbirčni v sredstvih, s kojimi skušajo ugonobiti svoje nasprotnike, a take brezstidne podlosti si ne bi bil mislil niti od „Slovenca, do katerega imam prav veliko zaupanje. Dati svojemu ogorčenju duška, mi nedostaju prostora, in tudi v podrobnosti gornje notice se ne spuščam, izjavljam le:
Da bi bil v Mariboru aretiran, bi prvič moral pač sam kaj vedeti o tem; drugič: moral bi biti v Mariboru, a se v resnici zadnji čas niti ganil nisem iz Osilnice — v Mariboru pa še sploh svojega življenja nisem bil, izvzemši na kolodvoru, kadar sem se peljal mimo, — in tretjič, kar je glavno, moral bi si biti svest kakega kaznivega dejanja.
Toliko javnosti in znancem, ki so me /.nabiti mislili — radi „Slovenčevega" pobalinstva — že pri mariborskem ričetu, „Slovencu-1 pa bodem poskusil izposlovati nekoliko poreij ljubljanskega ričeta — že iz hvaležnosti, ker je on meni privoščil mariborskega v v svoji krščanski ljubezni do bližnjega.
V Osilnici 26. dne rožnika 1902.
Pero Kovač.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dno 28. junija 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 101 70 Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta....... ZaVi
Avstrijska kronska renta 4%  •   •  •  • ,Xr,^°
Ogrska zlata renta 4%....... ™> /°
Ogrska kronska renta 4°/0..... ,Koo
Avstro-ogrske bančno delnice  .... i&of "T
Ki3ditne delnice......... SI*, i m
London vista   .   .   -   •  •   •   •   •   • •
Nemfiki državni bankovci za 100 mark 117 30
20 mark   .   .   :......... 23 4(5
20 Irankov........... J 9
ItalijanBKi bankovci........ 83 93
C. kr. cekini...........11 24
Žitne cene v Budimpešti
dne" 28. junija 1902. Termin.
PSenica za oktober ....   za 50 kg  K  7 66
rž „ oktober ....   ,. 60 „ „642
Koruza   „ julij.......50 „    „ 6-04
„      „ avgust   ....   „ 60 „ „511
„        „ maj 1903    ...    „  50 „    „ 511
Oves       „ oktober  ....    „  50 „ „670 Efektiv. 20 vinarjev ceneje.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-Ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. HOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (12—9)
lindnr   kdo kake težko
I»rehavlji%e Jedi, petem se ga lotijo razne muCne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan .dr. Rose balzam za želodec" iz le* karne 13. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b
Za negovanje polti!
Bergerjeva medicinska In higijenska mila se od 1. 1868 čim dalje bolj uporabljajo ter so se udomačila celo v najbolj oddaljenih deželah. Zdravilna moC in razkužujoči vpliv Berjerer-jereba koti-anovejjra mila je velikokrat dokazana. Kot neizogibno potrebno milo za umivanje in kopeli za vsakdanjo rabo služi Berger-Jevo # JIrei-ii»-kotra-novo aaillo. 13ergrer-Jev» me- »S »Uelnaka in lii^ijeniena mila JN^V* se dobivajo v vseh lekarnah avstro- K_sadP ogrsko drŽave in v inozemstvu. Vsak gfC] komad ima vtisnjeno sieuečo var stveno znamko. 4 (1C69—2)
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
laiB-clpitazalase
katera okreneuje laslčee, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las. 1 steklenica z navodom 1 14.
Razpošilja ee z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—18)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
(1291)
* skrbi svoj
prav stori, ako iz pije zjutraj na tešč želodec kozarec mlačne
Rogaške slatine
(Stvria). — Redno uživanje Rogaške slatine vpliva okre-pčevalno inpovspe-šoje okua i prebavo.
MateorciogiČno poročilo.
Višina nad morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 73«-0 mm.
	Cas opazovanja	Stanje			
| Juni		barometra V ram,	B * o p, t- g	Vetrovi	Nebo   J J *
27 28
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
742 4
742 9 7419
16 4 si. jvzhod
si jvzhod al. jzahod
12 2 24-2
jasno   j g
jasno IJ del. oblač. o
Sredrja včerajšnja temperatura 17 1°, nor-male: 1890-
(30-4)
Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshuble slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasni k-u in v vseh lekarnah, večjih Speče-rijab, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Žrebanje dne 1. julija. Glavni dobitek
Promese h kreditnim srečkam a 14 K  300.000 K.
priporoča
„Ljubljanska kreditna banka".
(1504)
za trgovce   ali   gostilničarje se takoj oddasta. (1475-2)
Josip Vodnik. Spodnja Šiška.
Inteligenten mož
vešč več jezikov, išče službe oskrbnika. Razume se na vrtnarska, sadjarska, vinogradska ter kletarska dela, kar sve-dočijo najboljša spričevala. (1445—3) Ponudbe se prosi: Poste restante Opčina pri Trstu pod „oskrbnik".
Trgovski pomočnik
z dežele, vojaščine prost, v mešani trgovini dobro izurjen, želi svojo dosedanjo službo premeniti s stalno.
Ponudbe naj se pošiljajo pod št. 814 na upravništvo »Slov. Naroda«. (1499—1)
IfcST  12 komadov ~££U :
razglednic
iz raznih krajev Brazilije posamezno adresovane se dobijo za 5 K v pismenih znamkah ali po poštni nakaznici pri g. Karol Pysch, Porto Alegre, Rud 15 de Novembro, Estado, Rio Grande do Sul, Brazilija. Korespondenca v slovenskem jeziku. (1495—1)
ki po Kranjskem redno potuje ter je pri odjemalcih dobro vpeljan, išče zanesljiva tržaška tvrdka z oljem za razpečavanje namiznega olja in olja za jedi proti proviziji in delnemu prispevku za stroške.
Ponudbe pod ,,Olje" na A. Hirsch-feld-a v Trstu. (1492—1)
p. n.
Ureditev cen sodavičarskih izdelkov na Kranjskem stopila je s sklepom skupščine z dne 22. junija 1902 glasom ravnokar obelo • danjenih okrožnic v veljavo.
Predstojništvo dež. zadruge izdelovalcev
sodavice na Kranjskem. (1505)
prostovoljno gasilno društvo
v Štefani vasi pri Ljubljani
priredi
v nedeljo, dne 6. julija 1902
slavnost
povodom bSagoslovljenja gasilnega doma in orodja.
VSP0RED :
I. Ob 9. uri dopoludne sv. mafia. Po sv. maši blagoslovljenje gasilnega doma in orodja. Kumovala bodeta gospod baron in gospa baronica Codelli. Slavnosten govor imela bode gospodična Frančiška Bricelj.
II. Popoludne ob 3. uri pričetek šaljive loterije in veselica v gostilniških prostorih gosp. Ivana PovSeta v Štefani vasi. (1602)
Pri veselici sodeluje Domžalska godba. "Vstopnina 4.0 vin.
K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Pri neugodnem vremenu vrši se slavnost prihodnjo nedeljo 13. julija.
i———o
I
Ljudevit Borovnik
puču ar v Iloi-ovljnli (Fri-laeh) na Koroškem
8e priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po nainovej&ih sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse- „ valnici in od mene preakusene. — Huitro- • (86) vonl ceniki laitonj. (23) j
Mesečna soba
lepo meblirana, v I. nadstropju, na ulico, odda se s 15 julijem.
Izve se v Židovskih ulicah £t. I,
I. nadstropje. (1467—2)
V«Jt>ilo
plesni veselici
ki se vrši
v nedeljo, 29. junija 1.1.
v gostilni „pri Dreise-tu"
(Fr. Brandstatter) Trnovski pristan *t, 4.
Svira tamburaški klub »Triglav*.
Začetek ob 4. uri. Vstop prost.
K obisku vljudno vabi
Fr. Brandstatter
(1480—2) gostilničar.
& d;23«ne žecznica.
Ces. kr. avstrijske
Izvod iz voznega reda
veljaven ođ due 1. junija 1902. leta. Odhod. Zrahljane j ž. kol. Prog1« des Trbiž. Ob 12. uri 24 in po noči osobui vlak v Trbiž, Beljah, Celovec, Frauzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno če« Selzth&l v Aussee, Solnograd, če* tlein-Eeifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetteu — Ob 7. uri 5 m zjutraj esebni vl^k v Trbiž, Pon-tabel, Deijak, Celovec, Frauisasfesce, Ljubno. Dunaj; čez Selzth&l v Solnograd, Jnoinoat, čez Klein -Reifiing v Line, Badejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb. Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Anutetten oa Dunaj. — Ob 11. ari 51 m doj.oldne osobni vlas. v Trbiž, Pontabei, Beij&k, Ct-loveu, Ljubno, Seizthal, Dunaj, — Ob 3 uri 56 m popoludne osobni vtak v Trbiž, Beljak, v Pontabei, Celovec, Frar>2ensfe>ste, Mocakovo, Ljubno; čez Seizthal ^ SciLo^rad, Leud-Gastein, Zeli ob jeseni, Lao-možt, SregeLc, Curih, Genevo, Pariz; čez Kleic-Seining v i3teyr, La&c, Budojevice, i'lzea Manjine vare; Heb. France ve ?5.re, Karlove vare; Prago, Lipako, na Dunaj čez Amsielten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne * Podnart Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Mo-nakovo, (Ljubljana-Monako.o direktni vozuvi I. in II. razreda1. - Pro^a. v SiOVOmestO iu v 15.o«evje. Osebni vlaki: Ob 7. uri 17 sjatraj v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, ob i. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. ur 08 =a zveče- v Novoinesto, Kočevje. — Prlaod v ^tibljana juž. kol. Pro^a i* Trbižs. Ob 3. ari 25 m zjntraj osobni vlak z Dunaja čez Am&tetteu in Monukovo, (Monakovo Ljubljana direktni vozovi I. in II. razreda;, Inomosta, Frau-■enafeste, Scdnogcada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob II. uri 16 m dopi.'dae osobni vlaS 9 '..>..» čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, He'r a, Marijinih vavov, Piziija, fiadejevie, Sotuogradu, ijiuca, ii--eyra, Psrjza, Geneve, Ctiriha, iJregeaca, liiO-an.^ia, 2alla ob jezeru, Lead-Gaste.i.a, LjutsEa, Celo vi a, Žt. Mohorja, Poiitabla. — Ob i. uvi 44 m po-poiu<iL.e m vlak z Dunaja, iz Ljubna, "5-.. .. •. Beljaka, Celovca, Monakova, luornosta, Franzeiu>feste, Ponta.la. Ob nedeljah in praznikih ob. o" uri 3a m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m evečer o&cbm vlak s Duai^ji, iz Lipakoga, Prage, Fnuocovifa varov, Karlovih varov, Heba, ifaiqini!i vaicv, Plznja, Bndejevic, Liaca, Ljubna, Beljaka. Cciovca, Poutaola, črez Seizthal iz Inomosta. Proga i* Wove,.;.-, mesta in iučiv;* Osobni vlak:: Ob j. uri m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob a. uri 83 m popoludne iz Straže Toplic, N.vega mesta, Kočevja m ob 8. ari 3o m ivs-cer, istutako. — Oohed iz -.-J g b ij,. - dra. icl. v Sam-tii. Mešani vlaki: Ob i utt 88 m zjutraj, cib i uri b :a popoindne, ob G ari ;3 m iu ob 10 uri '^5 12 i eter, poslednji viak le ob cedeljan ia tiraznikib.
- ¥ >i.,*i.--o drž. kol. \% Kaauaika Mefiani vlaki: Oc 6. ari i& ru zjutraj, ob 11, an 6 eu dopolndne, cb o. ari 10 m in ob 9. ari 55 m r.\i.i:zx    poeledni! vlaš   le ob  ue;l»*!ia^ in ozasoikib
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. <1'S96)
1,% {aH^i
i
Tovarna pečij
J in razBih prstenih izdelkov
i
t
Alojzij Večaj
S v Ljubljani, Trnovo, Opekarska *    cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim
^Tij^ST   mojstrom   in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
in naj trpežnej Si h
štediloih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javib, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
najnižjih cenah. Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nine prosto. (26)
B ^      najnižjih cenah. J
J j Ceniki brezplačno In pošt- t
1-L™ (32)      nlne prosto.      (26) 2
Francevi vari. 1 Natalija-vrelec.
Ogljenčevo-kisll Lithion - vrelec učinkuje v vseh slučajih urlno-klsle diateze, pri pomanjkljivem izločevanju urina iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah in mehurju, udnici, revmatizmu itd. Zdravniške avtoritete so ga porabljale z izbornim v8pehom. PospeSue odvod vode. Prijeten okus. Dobiva se v V8eh lekarnah in trgovinah z mineralno vodo, eventuelno pri kopališkem oskrb-nlštvu Natalije vrelca, Francove kopeli. (1417-3)
do 3C0 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in poSteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Ć>3terrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (993—10)
Mala trgovina
z mešanim blagom se zaradi bolezni takoj proda.
VeĆ se poizve pri Alojziju Kalis-u,
posredovalni zavod, Jurčičev trg št. 3, Ljubljana. (1478-3)
s kegljiščem, lepim vrtom in s sobami za tujce
odda se takoj pod zelo ugodnimi pogoji v najem v Domžalah na bivšem posestvu \Vencel-na, sedaj g. Kaušeka. — Več se izve pri zalogi Puntigam v Ljubljani. (1443—3)
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI    (1371-B)
Pred škofijo šte-v. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Proda se prostovoljno
(1427-2)
enonadstropna
hiša
v dobrem stanu. Hradeckega vas St. 1 pri dolenjski mitnici zaradi odpotovanja iz Ljubljane. Natančneje se pozve pri lastniku ravno tam.
Čedno in snažno
ki zna dobro kuhati in gospodinjiti ter opravljati domača dela, išče samostojen gospod v dobrih razmerah na deželi.
Naslov  pove   upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1479—3)
Kapelnik
sprejme se takoj za obstoječo mestno godbo v Črnomlju. Isti mora igrati prvi rog in prve gosli, ter mora biti zmožen jednega slovanskega jezika. Plača 960 K in \\ od godbenega zaslužka (okoli 200 K). Opremljene prošnje z naznanilom, ali je prosilec oženjen .ali samec, je poslati do 20. julija 1902 mestnemu županstvu v Črnomlju._(1408-1)
Govori, poje in se smeje v vseh jezikih.
Grammophon
je najboljši (svetovni govorilni apara«.
SliSi se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. (1329-6) Tudi na obroke.
Grammophon - Automat
v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov za gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jakojepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. IMoHee Iz trdega jrumlja v vebki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
IJnblfana, fiitarl tr» 16.
o
TTradLaa.© dLo-vo3J«aa.«, (1494)
posredovalnica stanovanj in služeb
št. 6
Gospodske ulice
i&^«> nn|noi nekaj natakaric (podnatakaric), več kuharic za restavracije, 20—40 gld. plače, in 10 do 12 deklet za vsako delo za Ljubljano in drugod.
L. Luser^ olliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-. som, žuljem Itd. Itd. =====
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj-Meidling".
Luser-jev—
Zahtevajte
pcKI-20.
Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnik. (621—16)
V Kamniku se
pozneje na mestnem trgu
odda e 1. julijem ali
prodajalna
Drugi pogoji se zvedo pri lastniku Avgustu Terpincu. (1416—2)
,e       Pred viharjem varni, samo-delno se uravnajoCi
aa.o%oa?i d.si v©tor
za zajemanje vode iz globoko ležečih vrelcev za mesta, občine, graščine, tovarne, vrtove, za napeljevanje vode na njive in travnike itd. na vsako visino in daljavo, ki brez vsakih drugih stroškov zajemajo vodo. — Naprava w <» «1    w » mM.« w-9 kopalnic, klosetov, vodometov, samodelnih napajalifič itd. Proračuni in prospekti gratis in franko.
Ant. Kunz v Morav. Granicah
(Mahr. VVeisskirchen) Moravsko.
Največja in najstarejša slovanska specialna tovarna za vodovode in sesalke v državi. (1459—1)
Gospića
vešča pisarniškim poslom, po možnosti knjigovodstva, dobi takoj službo v „Goriški Tiskarni" A. Gabršček — v Gorici, Gosposka ulica št. 11.
— Njena služba bo: upravništvo „Soče", „Primorca", vodstvo knjižne zaloge in tiskovin. Pisava čedna ! Prednost znanje drugih navadnih jezikov.
— Plača po pogodbi. — Nekaj kavcije ! — Ponudbe naravnost na tiskarno. — Reference.
(1429—3)
Najboljše črnilu sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo ble&čeče in trpežno, naj kupuje »a m o
Fernolendt creveljsko črnilo;
za svetla obutala Mamo
FenoM creme za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr. priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zaloga: (1161—7)
Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi  mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
St. Fernolendt.
Svetovni čudež!
400 kom. za samo 2 gld. 10 kr.
1 prekrasno pozlačena ura, s triletnim jamstvom, s pozlačeno verižico, 1 prima usnjat portmone, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 ff žepni nož, 1 prsna igla z imitiranim dragu'jom, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, 1 žepno toaletno zrcalo, 5 mičnih ša-I ljivih predmetov, ki vzbujajo veliko smeha, 1 1 pat. niklasti tintnik, 25 elegantnih do-§ pisnih predmetov, 1 elegantna pariška broža g za dame, 1 par boutonov z imit. briljanti, g prav dobro ponarejenimi, in k temu Se 350 raznih predmetov za domačo in navadno rabo, gratis. Teh mičnih 400 predmetov z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja proti poštnemu povzetju le S gld. tO kr. Le kratek čas se dobiva pri (1489;
dunajski Crand-filijalki
Alex. Jungerwirth
v Krakovu št. 450.
Opomba: Za neugajajoče se vrne denar.
Dobra gostilna
z lepim senčnatim vrtom In kegljiščem na jako živahnem kraju v Ljubljani odda se pod zelo ugodnimi pogoji takoj v najem. — Pojasnila v zalogi Puntigam v Ljubljani. (1444—3)
JfiDfflUli" sledilna oonjišča
mL
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedi na kurjavi. (780—26)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnih ognjišč »Triumph' S. Goldschmidt & sin
Wels na Gorenje Avstrijskem.
PŽS* Od leta, 1868. se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno n«. klinikah in oi mnogih praktičnih zdrarnikor, ne le t Avstro-Ogeriki, nego tudi t Nemčiji, Kuiiji, balkanskih držarah, Šrici itd. proti poltnim boleznim, zlasti proti
vsake vrste izpuščajem
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjerega kotranovega mila kot higijenićnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in t bradi, za čiščenje in deainfekcijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov tesnega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride sleparijam iv okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot Mažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti,
proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za nmivnnje in kopanj« ma vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odat. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih medicinsko-ko*metlrnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: H- nzoe-milo za lin > polt j Itoraksovo milo za prišče; karbolsko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče nilo; Bergerjevo smrekovo-tglasto milo za nmivan/e in toileto, Bergerievo milo za nežno otročjo dobo (HS kr.)
Bergerjevo Petrosulfol-milo
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in klenju kože i milo za pege v ottrazv. jako učinkujoče ; zvejilenomlečno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne noge ,in proti izpadanju las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 zo kadilce. Cena 30 kr. Olede vseh drugih Bergerjevih mil sa najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte Tedna Bergerjeva mila.   Pazite na zgoranjo varstveno znamko in na
izvir :
Tovarna G. Hell & Comp., Opava.
ker je mnogo ničvrednih imitacij in se celo ime Berger zlorablja.
V LJubljani se dobiva v lekarnah: iti 11 h ■■ Eieustek, ITI. Iflardetsehliiger, Ji. Vl«j r, i*. Plceoli, l . pl. Trnh6tzy in v vseh lekarnah na Kranjskem (623—10)
JCajncucjl« in najboljše
sedanjega časa, s kockastim (GliihstoiT) ali bukovim ogljem  za greti  in cenejši kakor vse druge podobne, manjvredne vrste priporoča       (1428 —2) Andr. Druskovića nasl.
Valentin Golob
trgovina z železnino
£ j ubijana, Jttestni trg štev. 10.
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea sa jah«;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
6 kom. ang. Viktoria easie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najlin. sipalnice za sladkor.
a* komadov skupaj samo jk1«I. 6* Bo.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nlka sU tgt »a 1 slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to k rastno varni turo. ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vtjako boljae gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—21)
A. III It SI '11 E5I IU--a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji IL, Rembrandtstr. 19/M. Teleton 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpoSlje. Čistilni p rta m«* k za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Hr. Kamilo Biilira. okrožni in tovarniški zdravnik.
Omnibus
za osem oseb se proda za prav nizko ceno pri tvrdki (1446—2)
Garich v Ljubljani, Rimska cesta.
urarskih pomočnikov
sprejme takoj (1461—3)
H. Suttner, urar v Kranju.
(1396 -3)     na prodaj.
Na Doleh pri sv. Križu, 4 ure
od Litije ali od Zidanega mosta tudi 4 ure, pri okrajni cesti, 10 minut od farne cerkve Dole oddaljeno, je na prodaj posestvo, obstoječe iz 100 oralov hoste z mecesni in smrekami zasajene, 35 let stare, 79 oralov hoste hrastove, borove in bukove, 40 oralov košenine, 19 oralov njiv, 3 hiše in zraven spadajoča gospodarska poslopja.
Posestvo je popolnoma arrondirano.
Natančneje se izve pri Mariji Ko-privnikar, hiš. št. 32 v Litiji.
Dobre cenene ure
a 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine .TI o h t (Br(lx) Mtev. «» Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3'7b Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... . 1'20
Nikelnasti budilec.......... „ 1*95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem.   (2758 — 55)
B3T Ilustrovani katalog maston/ in poštnina prost«.
RONCEGNO
Maj oktober,535m nad morjem, slavnoznano
železito-arzenovo kopališče
lVi ure od Trento oddaljeno.   Železnica Tronto-Roncegno-Tezze. (995—10)
(Anemija, kloroza, malarija, ženske, poltne,
živčne bolezni, Diabetes, oslabelost.) Urođba I. vrste.
Čudo krasna lega, obdana z 80.000 Q m velikim, senčnatim parkom starega smrečja. Novo opremljene svetlobne in hvdroelektricne kopeli, zander aparati, popolna hvdroterapija, 200 sob in saloni, električna razsvetljava, lastni vrelec za pitno vodo. Planinsko, suho podnebje, središče za izlete, športi. VIII. mejnarodni la\vn-tennis turnir, dobitki 2000 K. Vsak dan 2 kopališka koncerta. Kompletno preskrbljenje od 11 K naprej. Medicinsko vodstvo ima dr. A. Gazzolettl Pojasnila in prospekte daje gratis ravnateljstvo.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
! Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—60)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. I
Anton Presker
knjač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta 16
priporoča evojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 26 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših ozorcib in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
F*. P. Zaje«
Ljubljana, Stari trg it. 28
urar.trKoverz zlatnino In  srebrn i no In z vnemi optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. i-»o. Srebrna cilinder rem. ura od gld 4«—. Ceniki zastonj in franko.
lm M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  stroji po najnižjih eenah.
Hlelltle in v to stroko spadajoča popra-
_vila izvršuje dobro In eeno.___
BjajF Vnanja naročila se točno izvrše". 'Sq ^aBSaBaBBSSSBSnSlaaVBnBMMSaMBS*-
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi ®   9   ®   ®   ®   priporoča   @   @   ®   ® ®
v Ljubljani, Glavni trg ® g) štev. 17. @ ®
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, s s s s s klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno, m s o s •
HENRIK KENDA
Ustanovljeno
Brata Eberl
1842.
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva C8Sta!Št. 6.
Delavnica: Igriške UI i C 8 Št. 8. .Pleskarska mojstra c. kr. drž. Is c. kr. prlv. južna železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Veliki, izblrka dr. Sohoonfdld-ovih
barv v tubah za »kad. slikarje.
Zalog-1&    ćopićev    za   pleskarje, sli.
karje ln zidarje, itedilnega mašila sa hrastove pode, karbollaeja Itd.
, Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, % najboljše in neprecenljivo sredstvo ia likanje j sobnih tal pod imenom „Rapldol"
J Priporočava se tudi si. občinstva as vse v na-% jino stroko spadajoče delo v mesta in aa deželi ^ kot priznano reelno in fino po najniijih cenah.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domu«« zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.198" Gradec, poste re-stante. _(1095—8)
ineralne vode in
vse iz najbolj priporočenih vrelcev, ima vedno sveže v zalogi <ui9-2)
Peter Lassnik
VVolfove ulice št. 1.
Hotel elyloyd^
Danes v soboto. 28. junija 1902
KONCERT
ogrske dvorne ciganske kapele
Jonas Jancsi.
Dvorni godbeniki Nj. c. in kr. visokosti
nadvojvode Jožefa. = ~W narodni obleki. _
Začetek ob osmih. Vstop prost.
K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi (1500) restavrater.
proda ceno <1B011) S. Bayer, Zagreb.
Radi preselitve proda se cen6
glasovir in garnitura
na Poljanski cesti št. 15,
vrata in stopnjice št. 3. (1462—3)
Krasno poletno
stanovanje
8 štirimi sobami, kuhinjo in s popolno opravo se odda takoj na Gorenjskem,
četrt ure od postaje Žirovnice. Sprejme se le družina, ki ima svojo kuharico. Odda se tudi manj sob po dogovoru.     (1450— 3) Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
Južnonemška predilnica za bombaževino
■ vv
isce
delavskih
z otroci, ki so za delo sposobni. Opravilo za predilce, flyer delavke, trosler-delavke in tudi za nevajene može, žene in dekleta. Visoka plača, življenje ceno, lepa stanovanja z vrtovi in njivami za krompir pri tovarni; dobre šole v kraju.
Pismene ponudbe pod „S. T. 2325" na Rudolfa Mosse v štutgartu. (1484—1)
Št. 7169.
RAZGLAS.
(1364—3)
Dela in dobave pri zgradbi vodovoda za trg Postojno
— razun že zgotovljenih vodnjakov in glavnega vodohrana — katerih stroški so pro-računani na 108.000 K, se bodo oddala potom javne konkurence.
Dotične ponudbe, katere naj se raztezajo ali na vso ostalo zgradbo ali pa na nje posamezne dele, sprejema podpisani deželni odbor
do dne 10. julija t. I. do 12. u e opoludne.
V ponudbi, katero je kolkovati z 1 K, zapečatiti in potem označiti z nadpisom: »Ponudba za prevzetje vodovodne zgradbe za Postojno« mora ponudnik izrecno potrditi, da so mu stavbni pogoji popolnoma znani, da jih v polnem obsegu prizna in se jim podvrže.
Ponudbam je priložiti vadij v znesku 5% svote, bodisi v gotovini, bodisi v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor kranjski si izrecno pridržuje pravico, da ne glede na visokost ponudbe po svojem prevdarku izbere podjetnika, da izroči vsa dela enemu samemu podjetniku, ali pa da odda dela po posameznih vrstah (stavbno delo, dobava strojev itd). Tudi si deželni odbor pridržuje pravico, da razpiše novo obravnavo.
Načrti, stroškovni proračuni in stavbni pogoji so v navadnih uradnih urah razpoloženi pri deželnem stavbnem uradu.
Od deželnega odbora Kranjskega v Ljubljani
dne 9. junija 1902.
J^ivovarna ^Rciningliaus,
Jutri, v nedeljo, dne 29. junija
otvoritev
novozgrajene ter na nove opremljene
Reininghaus - ove
pivovarne ■ restavracije.
Krasen senčnat vrt.   Lepo kegljišče z verando.
m
POZOr!   -fr' Tjr   "it  "fr   POZOII
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejSe
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzgalnirp najnovejše sestave, kakor m patentom proti zmrz-
liiii. s priredbo, da brizgalnica ■»« obe strani Jemlje in meee vodo: „univerzalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne nrizjsalniee, vodonoše, cieealke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, pase, gekl-rire, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeety len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila^franko na vsak kolodvor. (279—11) f§BW Cenike pošilj&.iao.o brezplačno laa. poštnine p?osto. ^3*ij
Podružnica HL A. SMEKAL v Zagrebu.
5*
Zgovorni gospodje in dame
za potovanje pri zasebnih odjemalcih za dobro, brezkonkurenčno blago se iščejo. Visok zaslužek.
Ponudbe se takoj žele pod : „J. B. 4236" na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2. (1481-2)
ITaznaiiilo.
Na mestni nižji realki v Idriji bodo sprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1902/3 _
dne 15. julija
in se prično ob 9. uri dopoludne.
Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglasijo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov
dne 13. julija, med 8. in 12. uro dopoludne
pri ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno izpričevalo. Pristojbine ni plačati nobene, kakor je tudi pouk brezplačen.
Vnanji učenci se lahko oglase k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno gori navedeni listini.
Ravnateljstvo mestne nižje realke.
V Idriji, dne 27. junija 1902.
(1490-1)
p^r Jfaznantlo. -si
0 trgovini
jvtiroslava Stobica
na pogačarjevem trgu štev. 1
se bo prodajalo
manufakturno in drobno blago, perilo in zavratnice (kravate) itd.
po cenah, ki jih je določilo
sodišče*
(1407-6)
J
Jftilan 2)raganec, pekarija
Zagreb^ R&dnicki dol št, 11.
Pecivo „DANICA"
namočeno v vino ali čaj, je izvrstna in zelo redilna hrana, ter izvanredno vspešno vpliva na nervozne in bolne ljudi, krepča živce in želodec ter pospešuje probavljanje.
Da je to pecivo v istini zdravju ugodno in lečilno ter da se vsled tega more priporočati slabotnim in bolnim, dokazuje tudi kemična analiza, katero je na istem poskusil kr. dež. analitični zavod po dru. S. Bošnjakovidu, in ista je za pecivo jako ugodna. Na vsakem komadu tega peciva je vtisnjena moja tvrdka in varstvena znamka, ki predstavlja ,,zvezde in pšenični klas".
Razven tega peciva za čaj in vino izdelujem tudi po svojem lastnem receptu
Zdravstveni kruh ali prepečenec (Zvrieback).
Ta prepečenec, namočen v mleko, je najboljša in najzdravejša hrana za malo-krvne in bolehava otroke, ki po tej hrani postanejo v kratkem času zdravi in jako krepki. Kdor je uporabil to pecivo, se jako pohvalno izraža o izbornosti istega. Tudi ta zdravstveni kruh je kemično analiziran ter se je o njem dr. Bošnjaković izrekel jako pohvalno. — Prekupci dobe popust. — Vsa naročila, prosim, naj se pošiljajo naravnost na mene.   g spoštovanjem
TI i lil n l>ri);init'c. pek
Zagreb, Radnički dol 11.
V Zagrebu se dobiva v naslednjih trgovinah^ Ivan Draganec, Marovska ulica 3 in v Oktogonu; D. Mondekar, Duga ulica; I. Cuk, Jelačičev trg; Milan Zvezdic, Jelačičev trg; I. Veiser, Margaretska ulica; Luks, Jelačičev trg; Cernoušek, Pre-radovićeva ulica; D. Čekić, Gunduliceva ulica, kakor tudi v večjih restavracijah, hotelih in kavarnah. _
EPISt    m ♦
(1426-2)
Komorni urail Njegova c. in kr. Visokosti presvitlega gospoda nadvojvode Leopolda S»»l vntor.i«.
Goapodu Milan u liragancu v Zagrebu. Prepereurc fs bil dober.   Pošljite ga 3—0 klg, po postnem povzetju. Ako pošljete vzorec Vašega zdravstvenega kruha, ga Intm predložil presvetli gospodi.
S spoštovanjem
KrafU, major.
; Komorni urad Njegove c. in kr. Visokosti presvitlega
* gospoda nadvojvode Leopoldu Sttlvutorj».
l Gospodu Milanu. Itrat/auru  r Zaarebu.
* Xi nobene ovire, da z oziram na prepečenec
* objavite v časnikUi, da se je pri Van naročil I vzorec istega. S tem odgovarjam na Vase pismo I z dne V7. marca 1UOH.
* iHinaj, 17. aprila 10O-J. "
* Kraltl, major.
^1722843
49
68
MAGGI
NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE.
Največje važnosti za vsako rodbino.
Mi
zaloelo
daje juham, bouillonom, primakam, sočivjem itd. presenetljiv, krepak in
dober okus. = .Halo kapi)le zadošča. =
S tek len i Cice od 60 h naprej.
v tableta Mm.
IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIUIIIIIIUiiif-
Tableta za 2 porciji 15 h.
Maggi jeve jnhe v tabletah omogočijo hitro sama m vedo izgo-toviti krepke in lahko prebavljive juhe.
H 19 različnih vrst.
X Konsomme & Bouillon v tobolcih. *
4„ 1 (ouMomnir-loboIre za 2 por-mrfBff ciji najfinejše krepke juhe 20 h
1 Boulllon-tobolee za 2 porciji krepke mesne juhe 15 h. Polije se samo z vrelo vodo in brez vsake primesi je gotovo.
Poskušnja prepriča bolje, nego vsake reklama.
Dobiva se v vseh kolonijalnih, delikatesnih In drog-erljsklh trgovinah.
(1488)
uol tihe
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416-109)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
ZEšZorošlsi
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-26)
Dobiva se v večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Rojnik, LJubljana, Pred škofijo št. **.
asa
Bi*"
Rs e-i s
II
tj o
o\ S
1.
I i
B »
Bi ti i
c t
Ki a
Styria, francoskih Peugeot-, Stefanie koles
Velika zaloga        <114 49>
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti eenl, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižjo cene in jamstvo!
Z vsemspoStovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
n
Za letoviščarje.
V Mirni (na Dolenjskem) blizu kolodvora Trebnje so za oddati lepe, snažno opremljene sobe posamič ali za rodbine od 30—50 kr. na dan. — Natančneje se izve pri lastniku Ausseniku v Mirni (na Dolenjskem) in iz prijaznosti pri g. Nini Pressl, na Sv. Petra cesti hiš. št. 10 v Ljubljani. (1436-2)
I/arbalinej
Avenarlm patent
?e 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo.
Pred ponarejanjem-se'svarl.
Tovarna za karbolinej R.rAvenarius
Amstetten na Nii. Avstrijskem. Pisarna: Dunaj, 111/1, Hauptstrasse 18. Prodaja Fran Stupica, Ljubljana.   (877—7)
rrnOlIJ   PAPAfl Je ^elezito, redilno in krepimo sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter
ILnOAlv UAuAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Glavna zaloga za Ki*an|skot (1156—7)
JosipTUlajr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni,
vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujocl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno*
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (924-11) '   Dunaj, I., Masimilianstrasse 3. 1=
1
lll,,Andropogona
(Iznajditeij P. Herrmann, Zgornja Polskava)
.^5 je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sred-v, jstvo za rast lan, katero ni nikako sleparstvo, g?£ , ampak skozi leta z nenavadnimi vsjehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 jI '32 do B tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, f^'^ in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nefcdanio naravno barva.
nekdanjo naravno barva.
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga In razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu
Vašo Petričić-u.
. V zalogi imata tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trn-um&M  korzy v IJuhlJanl in g. A. Kant v lir a nji.
-\Ss^k'"' ■ Dobiva se tudi v Koven« mestu v lekarni "? „prl an*eUu".
ffv Preprodajalci  popust (606—17)
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamburg-lTew York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—9)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Marijin trg št. i
nasproti frančiškanski cerklv.
Razpis suplenture.
Na mestni nižji realki v Idriji, ki ima pravico javnosti in reciprocitete, je razpisana začetkom šolskega leta 1902/3
suplentura za prosto in geometrisko risanje
s slovenskim učnim jezikom.
Ako bi ne bilo izprašanih prosilcev, oziralo se bode tudi na neizprašane. Prošnje s potrebnimi prilogami je vložiti do 20. julija 1902 pri ravnateljstvu mestne nižje realke v Idriji. (1458-3)
-&| Založena 1847. |§& Založena 1847. ||&.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 27
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam nizki ceni.
J. S. Benedikt ■
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vaeh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
v žepnih in stenskih arah bo vedno v zalogi. Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
3M-orn.ogrxa*a^cio^7* za zaznamovanje perila.
Zaloga
S- grammophonov -S
ki igrajo izrecno močno in natančno
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
SWWWWV1
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. L___. 'Ji
Važno!  z. Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotojrraflenr aparate in po-trrbšrlnr, klrurglčna obvezila vsake vrste# sredstva za deslnfekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In UohJjsKh- Zaloga svežih mineralnih vod In sollj za kopel. 26
Oblastv. konces. oddaja strupov.
W*Wm. dfe iviis«v ] «-
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
V nanj a naročila izvrSuio u se točno in solidno
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Selerrturaove ulice št. 3
m
5
Pranja Mersol brk
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Mouogrami in ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Alni7ll l/raP7mPr prodaja in izposojevalnica fllasovirjev in harmonijev
nlUjLiJ IVEQUL.IliUS Izubijana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Stingl na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica" ter ..Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
i----------------------"i
I   Fran Bergant i
1 Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 |
jj nasproti cerkve sv. Jakoba
£ priporoča svojo
I
i
I
Na drobno.
jšpecerijstpielitatesno j Nado^ trgovino.
I    Doma žgana kava.
8      Sunke in salame.
!
e
i
I
* I
* Garantirano pristen rum, | I     konjak, ruski čaj ter |
I raznovrstna južna vina. |
hm ura z zlato verižico
je bila izgubljena dne 26. t. m. ob
4 do '/a5- ure °d Trnovskega nasipa do Spodnje Šiške. Kdor jo je našel, je prošen, da jo odda na magistratu ali pa v Spodnji
Šiški št. 95. ;1491—2)
1 Imun m
n nnnnpnmn
i! IIIM
V poslopju meščanske "bolnice.
Vstop m sadnega trga. Poca«arJ«>v trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fctoplastično potovanje po celem svetu
v polni istini. Danes v soboto, dne 28. junija, zadnjič razstavljeno:
Velezanimiva serija:
Solnograške planine.
Od nedelje 29. junija do vštevši 5. julija bo razstavljeno:
Potovanje po avstrijskih Krkonoših v Adersbach in VVeckelsdorf.
Olvorjeno vsak dan, tudi on nedeljah in praznikih, od t*, ure zjutraj do 9. ure zveeer. (1496)
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
„Navihance"
spisal
Rado Murnik.
Velika 8°. Str. 229.
Vsebina: Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. (1456—3)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schvventner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
Suchard -«*• MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavae tovarne za čokolado
|—• •«       fl^ • (1376-5)
penri^l\cndq Ljubljano.
prasne najnovejše svile za prati in elegantne trpežne svilene foulard obleke so ravno
* * * *  v veliki izberi dospele. * * * * tlzcrci na zar)teuanje franke preti urnitui.
K sezoni
K sezoni
C >
« o o r
o 5F
priporočam svojo bogato zalogo puik najnovejših sistemo% jin najnortja* vr»te. revolverjev itd., vseh pripadajočih reh.vl»ltov in muuicij«. posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkot« in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo b izdelovanjem orožja, se priporočam pv n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče narofbe in poprav« točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (10*—26)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Kupuj pa „le v steklenicah".
\T lijiihljani pri jrospodih
F. Grosehi        I A. Kane, drog. j Jožef Kordin      A. Lilleg C. Holzer i C. Karinger        Anton Krisper   T. Mencinger
Ivan Jebačin Mihael Kastner Peter Lassnik Iv. Perdana nasl. Anton Ječminek Edmund Kavčič J. Lenček Karol Planinšek
Anton Korbar    Kham & Murnik Kari Lexander   J. C. Roger Bled: Oton W61fling, P. Homan. Krško: F. H. Aumanan sin, R. Crnomlj: Andrej Lackner, Karol Engelsberger.
Miiller. B. Schweiger, A. Zurc. Litija: Lebinger & Bergmann. Draga: P. S. Turk. Lož: F. Kovač.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.       Mirna: Jos. Schuller. Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Kamnik:   Anton   Pinlar,   Fran Škofu.
A. Sarabon Viktor Schiffer M. Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica
M E. Supan A. Susnik. F. Trdina, J. Tonih Uradriško - kon-sumno društvo.
Subelj.
Kočevje: M. Rom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Pece, J. Rothel.
Kostanjevica : Alojzij Gač.
Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, Adolf Kreuzberger, Jan. Maj-dič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici.
Novo mesto: Kiissel & Končan,
Adolf Pauaer. Polhov Gradec: J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe-
rin, G. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo, J. I   Haller. (836—24)
Radovljica: L. Fiirsager, Friderik
Homan, Oton Homan. Sodražica: Ivan Levstik. Skofja   Loka:   E.  Burdvch M.
Žigon. Slška: J. C. Juvančič. Travnik : G. Bartol. Trebnje : J. Petrovčič, J. Zernatto. Tržič : Fr. Raitharek Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Brilej. Zagorje: R. E.  Mihelčič, Jan.
Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
Stanovanje
v lepem kraju na deželi, obstoječe iz več meblovanih sob, se odda za poletno sezono. Sobe se tudi posamezno oddajo ter je tudi kuhinja na razpolago.
Naslov   pove   upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1464—3)
!Iae Isrsstelt čas!
Lattermannov drevored.
Danes in vsak dan predstava
ar"
I
zboljšanega
»Kinematografa'
ln sicer:
ob delavnikih ob 5., 6., 7., 8. uri, ob nedeljah ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. uri.
Vstopnina x
I. prostor 30 kr., II. prostor ?t» kr. III. prostor lO kr.
K mnogobrojnemu posetu vljudno vabi
(1482-3) ravnateljstvo.
*    Pozor * *
|irflOYCiiDflostilDičarji!f
I   Kranjske t
salame!
a zelo okusne kakovosti, 1 klg. 1 gld. šm 0   20 kr., razpošilja od 5 klg. naprej ^ ^ po pošti in železnici proti povzetju £
f Dragotin Jtovak m
@    v Trebnjem, Dolenjsko. Q
Ksa /~ «-I «» *C <-
iz lekarne
B.FRAGAER-ja v Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
H VARILO! ~*m
\ Vsi deli anbalaže imajo . *| zraven stoječo postavno *J depnnuvano varstveno
znamko"" \^s3> Cilavna zalo^n
lekarna B. Fragnerja y Pragi/ttad&S5T"
,,prl rcnrin orlia>>
Praga, Maia Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pesti razpošilja se vsak dan. —x Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhijo poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-b schlager, J. Mayr. (14-13'
■
■
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«