SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 3
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 10 de febrero - 10. februarja 2005
JE BIL TUDI PREŠEREN FAŠIST?
NOVA SLOVENSKA POTA
ALOJZ REBULA
PrePEren je bil pred marksizmom, pred lakanizmom, pred psihoanalizo: Preperen je bil pe v svetu vrednot.
Če je filozof Žižek imel za fapista arhitekta Plečnika, bi moral, če bi hotel biti dosleden, imeti za faPista tudi pesnika Preperna.
Dovolj je spomniti samo na dve pesmi: ,,Slovo od mladosti" in ,,V spomin Andreja Smoleta", v katerih lahko vidimo izpoved pesnikove etike.
Resnica, ljubezen, bratoljubje, svoboda, pravica, domoljubje - same vrednote, danes izgnanke iz sveta nihilizma.
Kakpnega slovenskega kristjana je morda kdaj motilo kaj v Prepernu: recimo njegova svobodomiselnost, kakpen hegeljanski verz v njegovi poeziji, dovolj nedolžna bodica na Slompka. Danes pa se slovenskemu kristjanu ni treba sklicevati na koncil, da lahko sprejme Preperna v polni spropčenosti, bolj dovzeten za bistvo njegovega sporočila. Prav tako se mu ni treba sklicevati na njegov - kar preveč deklarativno krpčanski - Krst pri Savici, da se počuti pod istim vrednostnim nebom, pod katerim stoji sam.
Teže bi ga moral sprejeti, kdor je pod nebom ,,mrtvega Boga".
Ga je slovenski komunizem sprejel?
V partizane so nekateri pli s Prepernom v nahrbtniku, toda komunizem kot tak Preperna iskreno ni mogel sprejeti. Zapisan prividu svetovne revolucije (na katero je ,,racionalni" Josip Vidmar hrepeneče čakal pri svojih devetdesetih letih za svoj ideal ni mogel imeti svetovnega miru njegove Zdravljice. Prav tako ni mogel, v svojem internacionalizmu zapisan perspektivi ,,izginotja narodov", sprejeti njegovega brezmejnega domoljubja.
Laže je bilo pripeti Preperna (in Cankarja in Kosovela ^) na zastavo partijske propagande in z njim celo poimenovati eno od partizanskih brigad, kakor Preperna sprejeti v neokrnjenosti njegovega humanističnega sporočila.
Možno je bilo pe kaj drugega: recimo predlagati njegov smrtni dan za slovenski narodni praznik, obenem pa nekaj let pozneje v reviji Sodobnost odobravati pokol deset tisoč mladih Slovencev, kakor je to storil isti Josip Vidmar.
Zato ni čudno, da se je pod prejpnjim režimom na tihem začela plaziti parola ,,Preveč je tega Preperna".
Kako ga ne bi bilo preveč za ateistično Partijo, ko pa je v svoji najslavnejpi pesmi imenoval Boga, v drugi pesmi pa blagroval človeka, ki ,,up sreče onkraj groba v prsih hrani". Kristjanu ni težko sprejeti, ljubiti in občudovati Preperna.
(Družina)
Kardinal Ambrožič - 75-letnik
V četrtek, 27. januarja 2005, je torontski nadpkof kardinal Alojzij Ambrožič praznoval 75. rojstni dan. Nadpkof Ambrožič se je kot drugi od sedmih otrok rodil v vasi Gabrje v župniji Dobrova pri Ljubljani. Leta 1 945 se je družina pridružila reki beguncev, ki se je pred komunističnim režimom umaknila na avstrijsko Koropko, leta 1948 pa so od pJi v Toronto v Kanado. Tam je stopil v semenipče in je bil v mapnika posvečen 4. junija 1955. Študij Svetega pisma je nadaljeval na Bibličnem inptitutu v Rimu in kasneje v Würzburgu v Nemčiji. Sveto pismo Nove zaveze je poučeval v Torontu. 26. marca 1976 je bil imenovan za pomožnega pkofa, za pkofa koadjutorja 22. maja
Odkar so pripJe na vlado pred dvema mesecema pomladne stranke in je propadla levičarska struja, se je marsikaj spremenilo v Sloveniji. Sicer je demokratična koalicija že bila na vladi takoj ob nastopu demokracije -DEMOS, a tedaj pe niso imeli izkupenj, v samih strankah so bili nesporazumi, tako da so začeli takoj od začetka rupti vlado in so uspeli pri tem. Vmes so pod Bajukom pripi pe enkrat na vlado, a za malo čas in z majhno večino v parlamentu ter z veliko gonjo osebno proti Bajuku, tako da dosti niso mogli narediti.
Sedaj so pričeli z uspehom. Ljudje so se naveličali Ropove vlade in pripomniti moramo, da ni Kučan več predsednik, ki je vedno vodil zakulisne niti politike, ampak Drnovpek, ki je zelo zmeren in pragmatičen.
Na vladi so pač pomladne stranke, razen upokojencev, ki pa so dolgo pomipjali, ali naj pristopijo. Končno so se večinsko odločili za pristop. Uvideli so, da se jim bolj splača biti zraven, kot pa biti — kot v prejpnji vladi — samo nepomemben repek.
Ostane pe Združena lista,ki pa se bo po naravnih zakonih vedno bolj manjpala. Drugih levih naslednikov pa ni. Tako imajo vladajoči pač veči-
no in moč.
Razmere med Cerkvijo in državo postajajo čedalje boljpe. Na nadpkofovo umestitev je pripel v cerkev dr. Drnovpek, medtem ko Kučana nikoli ni bilo videti v cerkvi. Nadpkof Uran mu je takoj vrnil obisk. Zgleda, da se bodo zadeve evropsko uredile.
Urejajo se tudi zadeve z izseljenci. Vodja Urada za Slovence po svetu je bivp poslanec Pukpč, ki je naredil dober vtis ob svojem obisku v Argentini.
Najbolj priljubljeni politiki po časopisih postajajo drugi, demokratično nastrojeni politiki, ne samo levičarji kot prej.
Slovenija je pričela resno delovati v Evropski skupnosti. Prof. Peterle je postal z veliko večino evroposlanec ter ima dobre zveze. Tudi je Slovenija med prvimi potrdila evropsko ustavo. Bivpe pristape Jugoslavije, kot je bil zunanji minister Vajgel, je zamenjal bolj demokratičen minister.
Poseben odstavek zaslužijo problemi s Hrvapko. Prejpnja hrvapka vlada je večkrat zelo brezobzirno in surovo pokazala svoj negativen odnos do Slovenije, pa tudi do Italije. Sedanja vlada poskupa iti nazaj, kolikor more, seveda zaradi javnega mnenja
Zasedanje vlade
ne more toliko. Slovenija miri javnost, da se bodo zadeve umirile, seveda pa to traja. Na Hrvapkem objavljajo časopisi evropske vesti, kjer svetuje Hrvapki, da bo morala zaradi svojega vstopa v EZ marsikje pogoltniti kako neprijetnost in se potegniti nazaj, tako glede Slovenije kot Italije in Jadrana.
Na vsak način je nova vlada zagrabila svoje delo z resnim namenom, seveda pa tečejo zadeve počasi. Po 15 letih levičarskih nagajanj lahko postaja Slovenija normalna evropska država. Seveda ni pe vseh problemov konec, a na tako ostrino kot včasih pod Kučanom ne bo več pripo.
TD
1986, torontski nadpkof pa je postal 17. marca 1990. Papež Janez Pavel II. ga je 21. februarja 1998 imenoval za kardinala.
Ob tem jubileju so mu slovenski pkofje izrekli iskrene čestitke in mu pri vodenju torontske nadpkofije ter odgovornem poslanstvu v vesoljni Cerkvi zaželeli obilo Božjega blagoslova in Marijinega varstva. V vopčilu so zapisali, da je kljub geografski oddaljenosti kot zaveden Slovenec vedno ostal tesno povezan z matično domovino in Cerkvijo na Slovenskem.
Čestitkam ob življenjskem jubileju kardinalu Am-brožiču se pridružuje tudi Svobodna Slovenija, katere zvest naročnik in podpornik je že dolgo let.
Srbska revolucionarnost, slovenski konservatizem
Srbska skuppčina je 21. decembra izglasovala spremembe zakona o pravicah borcev, vojapkih invalidov in njihovih družinskih članov, na podlagi katerega bodo pripadniki četnipkega gibanja generala Draža Mihailoviča izenačeni s pripadniki tako imenovanega narodnoosvobodilnega gibanja, vsaj kar zadeva prejemke in druge ugodnosti iz naslova sodelovanja v drugi svetovni vojni od 17. aprila 1941 do 15. maja 1945. Da je bila razprava pe bolj mučna, je brez lastne krivde poskrbel podpredsednik skuppčine, vnuk znamenitega generala Vojis av Mihailovič, ki je moral tri dni poslupati popolnoma nasprotujoče se lekcije o vlogi svojega dedka v drugi svetovni vojni.
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA) je spremembe zakona predlagala ena od članic vladajoče zveze, Srbsko gibanje za prenovo (SPO), na čelu katerega je zunanji minister Srbije in Črne gore Vuk Drapkovič.
Za predlog SPO so glasovali tako radikalci Vojislava Šepja (SRS) kot demokrati iz vrst DS srbskega predsednika Borisa Tadiča in DSS premiera Vojislava Koptunice ter G1 7 plus, na čelu katere je podpredsednik vlade Miroljuba Labusa.
Proti izenačitvi četnikov s partizani so bili le poslanci iz vrst socialistov Slobodana Milopeviča (SPS) in Socialdemokratske stranke Nebojpe Čoviča, ki so med večdnevno skuppčinsko razpravo zaman poskupali dokazati, da naj bi Mihailovičevi vojpčaki med vojno pravzaprav sodelovali z okupatorjem in se borili proti partizanom.
Glasovalni izid je bil: 174 poslancev je glasovalo za, 24 jih je bilo proti, ptirje pa so se vzdržali. Izid glasovanja je skuppčina pozdravila z gromkim ploskanjem.
Spremenjeni zakon predvideva za četnike tudi uvedbo spomenice 1941, do kakrpne so bili do zdaj upravičeni le partizani. Četni pka spomenica se seveda ne bo imenovala partizanska, ampak ravnogorska, po Ravni gori v osrednji Srbiji, kjer se je pretežni del vojne skrival poveljnik četnikov Draža Mihailovič v pričakovanju invazije za-veznipkih sil, ki bi se jim pridružil. Invazije vse do konca vojne ni bilo, Mi-hailoviča pa so po prevzemu oblasti ujeli parti-
zani in obsodili na smrt zaradi sodelovanja z okupatorjem.
Seveda so se ,,borci" začeli pritoževati. Srbska zveza borcev je pisala predsedniku skuppčine Predraga Markoviču in zagrozila z „radikalnimi protesti", ker naj bi po tem zakonu, na podlagi katerega bo - kot so zatrdili — bila ,,Srbija prva država v Evropi, ki je rehabilitirala sodelavce okupatorja in tiste, ki so korakali skupaj s hitlerjevskimi hordami". Borčevska zveza trdi, da je doslej prejela že več kot 20.000 protestnih pisem, v primeru sprejetja zakona pa se bodo obrnili na ustavno sodipče Srbije in mednarodno organizacijo veteranov zaveznipkih sil iz 2. svetovne vojne. Ogorčeni srbski narodni heroji pričakujejo, da bo predsednik Srbije Boris Tadič onemogočil uveljavitev zakona oziroma, da ga ne bo podpisal, ker naj bi po za ,,napad na zgodovino, ki lahko izzove novo nestabilnost v državi".
Mediji v Srbiji so bili previdno tiho, le nekdanja opozicijska, a pe vedno neodvisna zasebna tiskovna agencija Beta je zbirala odzive. Med drugim je poročala, da je predsednik Zveze borcev Slovenije Janez Stanovnik ocenil kot ,,odločitev brez precedensa" med jugoslovanskimi narodi. Stanovnik je pe obžaloval, da tendenca spreminjanja zgodovine po 60 letih ni prisotna le v Srbiji, temveč tudi drugod po nekdanjih jugoslovanskih republikah, tudi Sloveniji.
Ta zakon je v Srbiji med prvimi pozdravil ,,prestolonaslednik", princ Aleksander Karadjordjevič. Iz ptaba predlagatelja, Drapkovičeve SPO, pa so sporočili, da je sprejetje zakona ,,velik dan za zgodovino", saj je končno pripo do izenačitve pripadnikov ,,dveh protifapstičnih gibanj v 2. svetovni vojni".
V Črni gori si nadejajo, da bo tudi pri njih pripo do spremembe in izenačitve četnipkega in partizanskega gibanja. Poslanec črnogorske skuppčine iz vrst SNS Novica Stanič je zatrdil, da pomeni sprejetje srbskega zakona ,,konec 2. svetovne vojne".
Kaže, da se v Sloveniji veliko govori o popravi krivic, a se v Srbiji zanje veliko več naredi.
GLEJ_
RAZGOVOR Z
LOJZETOM PETERLETOM......2
ŽIVLJENJE IN TEŽAVE ROŽMANOVEGA DOMA......3
MLADCI IN DIJAKI SO TABORILI .........................3
NAŠE UČITELJICE NA SEMINARJU V SLOVENIJI......4
LOJZE PETERLE

DRŽIMO SE!"
Bil je predsednik prve demokratične vlade v povojni Sloveniji. Vodil je osamosvojitveno vojno, bil zunanji minister in poslanec v Državnem zboru. Že četrtič se mudi v Argentini, sedaj kot poslanec v evropskem parlamentu. To pot je njegov obisk povezan tudi z Evropsko zvezo in bo poleg Bariloch in Buenos Airesa obiskal tudi Rosario in Salto. Profesor Lojze Peterle bo imel več nastopov na najvipi ravni, kjer bo politikom, advokatom in guvernerjem razlagal pomen evropske ustavne pogodbe, pri kateri je sodeloval v predsedstvu konvencije. A pripel je tudi zaradi slovenskih interesov.
,,Ena glavnih točk mojega sedanjega obiska je pripraviti pogoje za letalsko polo pod Andi za slovenske pilote. Jaz sem predsednik aerokluba v Lescah in bi rad, da bi letos v pozni jeseni pripi naP piloti in bi tukaj poskusili leteti v andskem prostoru, ki je v marsičem poseben. S kakim aero-klubom bi vzpostavili partnerske odnose, da bi pripi sem dol in začeli neke vrste zračni most, ki bi tudi Slovencem v Barilochah lahko pomenil neko podporo njihovim gospodarskim prizadevanjem.
Po volitvah v Sloveniji se je položaj bistveno spremenil. Kaj to pomeni in kam kaže pot?
Sprememba je zelo pomembna. Oblast strank komunističnega porekla z LDS na čelu je trajala dvanajst let, s polletno izjemo Bajukove vlade leta 2000. V tem času se je zgodilo in utrdilo marsikaj, kar bo treba sedaj spremeniti. Nova vlada kaže jasno voljo da te zadeve spremeni, da se sooči s problemi, ki jih je pustila prejpnja vlada. Teh ni malo, začenp z javnimi financami, z zavrtim malim in srednjim podjetništvom in obrtjo. Treba se bo spoprijeti s problemi socialnih blagajn. Tudi na področju polstva je treba marsikaj storiti. Skratka, to vlado čaka zelo trd mandat.
Kako gledate na njene prve korake?
Težko je presojati kvaliteto vlade po samih dejanjih, ker marsikateri ministri pe vedno urejajo sama ministrstva. Tudi je bilo nekaj reorganizacij zaradi novega zakona o vladi in glavno pgle pride. Za nami sta komaj dva meseca nove vlade in bistveno je to, da je popularnost vlade v javnosti zelo visoka. Jaz upam, da bodo potem tudi dejanja, ki jih bo vlada opravila, ohranjala to popularnost. Zanimivo je to, da ljudje vedo, da bodo tudi nepopularni ukrepi, ker je levica zelo prokogrudno delala z denarjem, se močno zadolževala, plasirala denar tako, da so se povečale regionalne razlike v razvitosti. Ljudje računajo, da bo ta vlada bolj pravična, da bo poskrbela za enakomernejp razvoj v Sloveniji, da bo bolj pozorna do tistih, ki imajo manj, da bo omogočila v gospodarstvu nov razmah, da bo odprla znanost in tako najprej.
Tako časopisje kot tudi gospodarstvo ima pe v rokah preživeli režim. Kako bo s tem?
Ko me je pred dnevi nekdanji nempki kancler Köhl vprapal, kako je z močjo starih političnih sil, sem mu odgovoril z rezultatom raziskave, ki
so jo pred časom naredili sociologi. Ugotovili so, da se je 80 procentov starih elit ohranilo na pozicijah. Ta preobrazba bo pri nas pe trajala in dvanajst let je poteklo v smislu utrjevanja pozicij bivpe oblasti, ki je nadaljevala svojo aktivno pot. Pri nas gospodarska struktura ne ustreza politični strukturi. V pomladni koaliciji imamo polovico glasov v parlamentu, ne nadziramo pa polovice slovenskega gospodarstva, niti ne polovice slovenskih medijev. V normalnih demokracijah je to drugače. Nova vlada je obljubila, da bo skupala prispevat k pluralizaciji medijev in sedaj čakamo, da bo do tega pripo. Jaz mislim, da je to nujno ker slika je taka, da je vape vprapinje upravičeno.
Bi lahko opisali ugodnosti, ki jih ima za Slovenijo integracija v Evropsko zvezo?
Prednosti nape vključitve v Evropsko zvezo najlažje vidimo, če se spomnimo, kaj se nam je dogajalo v preteklosti. Samo če pogledamo prejpnje stoletje, ko je Italija dobila v dar tretjino Slovenije; ko so nas trije okupatorji delili, ko smo bili potem del nekega komunističnega imperija, itd. Nikoli se pravzaprav nismo mogli resnično demokratično in suvereno odločati s kom in kako bomo živeli. To smo imeli prvič priložnost v letih 1990/91, ko smo se lahko v svobodi in miru odločili. Tisto, kar je najbolj pomembno za nas, ne vidim ne v žepu ne na krožniku. Svobodo začnep ceniti takrat, ko je nimap ko imap lahko polne žepe, pa ti nič ne pomaga, če nisi svoboden. Jaz mislim, da se Slovenci tega zavedajo. Evropska zveza je repla različnosti tako, da je postavila v sredipče spoptovanje do drugega, do drugačnega. Z gospodarskega vidika pa se nam je sedaj odprl 450 milijonski trg brez ovir, kjer lahko napa podjetja veliko lažje prodajajo kot so prej. Slovenija je sedaj bolje pozicionirana, deželni riziko je manjp, investiranje vidijo tujci v novem okviru. Vprapanje varnosti je tudi treba posebej omeniti. Proti modernim nevarnostim se ena sama država težko brani. Marsikaj je treba urejati skupaj na vipi ravni in Evropa je tudi za to napa reptve. Mladina ima povsem drugačne možnosti za ptudij kakor nekoč.
Kaj pa nevarnosti Evrope?
Marsikdo se je bal, kako bodo tujci pokupovali napo zemljo. Jaz nimam natančnih podatkov, kako to poteka. Nekateri svarijo pred kakimi ppekulativnimi nakupi, zlasti na mejnem področju. Glede tega je nekaj varovalk in država mora biti na take stvari pozorna. Drugače pa bi jaz rekel, tako kot za slovensko gospodarstvo: izkoristimo kar se nam bo ponudilo in bodimo pozorni na tisto,
kar bi bilo lahko pkodljivega. Jaz ne morem videti Bruslja kot novega Beograda. Vprapanje jezika, ki pa je seveda zelo pomembno, ni odprto v Bruslju. Tam je nap jezik enakopraven. Vprapanje zavesti ostaja doma: kako je postavljena napa pola, kaj se tam mladina uči, kako so stvari na univerzi zastavljene, kako so v medijih zastavljene. Bruselj ni problem. Z Brusljem smo se zmenili kot suverena in enakopravna država. V Bruslju je lepo biti Slovenec in slovenpčina je enakopraven jezik, eden od uradnih jezikov Evropske zveze. Tega ni bilo pe nikoli.
Osebno menim, da doslej slovenska država pe ni napla pravega pristopa k vpra panju izseljenstva, do Slovencev po svetu. Bo z novo vlado možno iskreno in skupno iskati re pitev temu problemu?
Predpostavljam, da ima ta vlada tukaj drugačen pogled in upam da bo poiskala tudi drugačne možnosti. Zame je nezaslipano da takrat, ko so Slovenci v Argentini, ob finančnem zlomu pred nekaj leti pe enkrat izgubili to, kar so pridelali, da se takrat po velikih besedah pravzaprav ni nič zgodilo. Kdor se je osebno potrudil, je morda kaj dosegel glede vrnitve v Slovenijo. Jaz sem velik pristaptega, kar Marko Kremžar imenuje univerzalno slovenstvo. Sedaj, ko so meje postale relativne, imamo čisto nove in bolj spropčene možnosti, da kot narod zaživimo skupaj, da se dogovorimo za skupne imenovalce. Ne sme se odnos do Slovencev po svetu določati z ozirom na trenutno vlado: če so eni je denar, so obiski, je pozornost, če so drugi je pa tega manj. Jaz ne želim, da bi imeli pe naprej bolj prave in bolj sumljive Slovence. Mislim, da morajo biti ti časi dokončno za nami. Mi vidimo koliko ustvarjalnosti je med Slovenci po svetu in bi res lahko zaživeli novo kvaliteto slovenske medsebojnosti. In tukaj mislim, da bo čedalje bolj delovala kakovost in inn-ovativnost. Ne mislim samo na kakpna ožja področja. Mislim tudi na ekonomijo.
Kakpne možnosti pa vidite za pospepenje trgovske izmenjave med Slovenijo in Argentino?
Izredno sem vesel, da Slovencem vendar uspeva vzbujati doma in tukaj večjo zavest, da so možnosti neizkoripčene, da jih je veliko in da je Slovenija z vstopom v Evropsko zvezo pridobila na privlačnosti. Pa ne mislim samo na pristanipče Koper. Slovenci lahko na celem južnem kontinentu pomagajo, da pride do novih blagovnih tokov, da pride tudi do določenih pocenitev zaradi direktnih tokov, ne preko raznih posrednikov. Jaz sem se zelo razveselil, ko je Tine Vivod s svojimi zvezami poskrbel za prvo ladjo limon, ki je pripa naravnost v Slovenijo. Prihajam tudi z nekaterimi pobudami za sodelovanje med podjetji. Tudi sodelovanje na pport-nem področju, kar sem prej omenil, bi lahko imelo komercialne posledice. Ugotovil sem, da nap proizvajalec ultralahkih letal iz Ajdovpčine pe ničesar ne prodaja v Argentino. Če prodaja v Avstralijo, v Južno Afriko, na Taiwan, v Ameriko, zakaj ne bi prodajali tudi tukaj? Krka je bila uspepna, kamorkoli je pa. Zakaj ne bi bila uspepna tudi tukaj? Zakaj njena dobra zdravila ne bi zastopal Slovenec? Skratka, jaz vidim neizkoripčene možnosti in tukaj bi si želel tudi močne gospodarske dimenzije diplomatskega dela. Sprapujem se, zakaj ne bi angažirali tukajpnjih sil, ki lahko veliko bolj in takoj prispevajo k napredku, kakor pa če bi zaposlovali ekonomske svetnike iz Slovenije.
Bi dodali pe kakpno zaključno idejo?
Pravzaprav le poziv: držimo se!
Pogovarjal se je Tone Mizerit
iz življenja v argentini
TONE MIZERIT
Trije tedni so pretekli od napega zadnjega opisa argentinskega položaja. Da se je v tem času kaj malo spremenilo potrjuje dejstvo, da so v sredipču pozornosti pe vedno iste zadeve.
Širok problem. V osre-dju vseh danapnjih skrbi argentinske vlade je gotovo problem zunanjega dolga. Država je objavila svojo ponudbo, da zamenja bone v defaultu za nove, za katere pa bodo lastniki dobili znatno manj, kakor pa bi jim pripadalo po originalnem ptetju. Člani vladne ekipe potujejo po vseh državah, kjer se nahajajo lastniki starih bonov, razlagajo in ponujajo, vendar je odziv zaenkrat pbek in končni izid dvomljiv. Težko je pisati o tej zadevi, ker vsaka stran ima svoj prav. Zunanji dolg ni samo argentinski problem, temveč se z njim soočajo pte-vilne države na svetu. V argentinskem primeru je ponujena zamenjava skoraj polovica celotnega zunanjega dolga, skupaj kar 81.000 milijonov dolarjev.
Važni procenti. Da bo ponudba vsaj delno uspela, mora nove bone sprejeti določen procent lastnikov. Ti procenti so po mednarodnih standardih visoki. Pod 60% se lahko smatra za poraz. Vlada stvarno računa, da se bo te možnosti za ureditev razmerja poslužilo od 65 do 75 odstotkov, s čimer bi smatrali, da je akcija uspela. Začetek je bil seveda najbolj uspepen doma, v sami Argentini, kjer se nahaja 37% bonov. V Združenih ameripkih državah je 33% dolga, v Italiji 16%, ostalih 14% pa imajo po drugih krajih. Najbolj težak je italijanski problem, kjer so boni večinoma v rokah malih varčevalcev, ki so po nasvetih bank (ki so se hotele bonov znebiti) vložili denar misleč na varno in zelo donosno opcijo. Z Italijo je zadnje čase prav zaradi tega problema pripo celo do diplomatskih zapletov. Vsekakor, doslej se je po vladnih računih ponudbe poslužilo okoli 30% upnikov, kar je za začetek pe kar dobro. Vendar vprapanje ostaja odprto in bo ostalo vse do konca roka, ki ga je vlada postavila v ponudbi.
Goreče mesto. Ko je ob koncu lanskega leta pogorel plesni lokal Republika Cromanon in je nesreča zahtevala 192 smrtnih žrtev, je požar močno prizadel tudi ugled vodja mestne vlade. Od tedaj je Anibal Ibarra postal tarča vsevrst-nih napadov opozicije in sorodnikov mrtvih, ki so že večkrat priredili javne protestne pohode. Interpelacija v mestnem parlamentu se je končala sredi prerekanja, v katerem je bilo manj odgovorov kot pa vprapanj. Ibarri očitajo, da v skoraj pestih letih vladanja ni storil
ničesar, da bi odpravil zakoreninjeno korupcijo, ki je bila končno kriva okolipčin, ki so pripeljale do nesreče. Enostavno zahtevajo njegov odstop.
Sedaj bomo volili. Kot utopljenec se je Ibarra oprijel pe zadnje bilke: predlagal je referendum, s katerim lahko prebivalci mesta izglasujejo njegov odstop. Izgovarja se pravzaprav, da hoče izpeljati temeljito potrebno reformo, za kar pa mora imeti ljudsko podporo. Sedaj bo vsa mestna vlada, namesto da bi delala za prihodnost, zbirala potrebnih pol milijona podpisov. Celotna poteza pa ima pe eno skrito past. Da je ,,župan" prisiljen odstopiti, mora proti njemu glasovati več kot polovica vpisanih volivcev. Ker pa običajno voli komaj 70% vpisanih je lahko razvidno, da take ptevilke ne bo mogoče doseči. Čeprav je bil kot član Velike fronte Ibarra vedno nezaupljiv do pero-nizma, se sedaj naslanja nanj in na Kirchnerja, kateremu je mnogo do tega, da kriza ne bi odplavila Ibarre, na katerega je računal za svoj ,,transverzalni" projekt.
Provincijska vojna. Volilni interesi so tudi vzrok, da je zagorela politična vojna v provinci Buenos Aires. Guverner Sola je končno vložil svoj veto na celoten proračunski zakon in vojna se je razbesnela. Ker v volilnem letu kaj takega nikomur ne koristi, je zvezna vlada prosila ob strani, naj vendar, za božjo voljo, pridejo do kakpnega sporazuma. Resnica pa je, da je proračun v veliki meri le izgovor za politične spopade, ko gre za usodo vodstva stranke v provinci in odločanje o kandidatnih listah na parlamentarnih volitvah letopnjega leta. Duhalde je sicer takoj pristal na poizkus pomiritve in tako dejansko prisilil, da Sola tudi ne more zavrniti ponudbe pogajanj. A vse to ne bo pripeljalo miru, kvečjemu začasno premirje. Vojna pa bo znova zagorela, ko bo eden ali drugi čutil, da so njegovi interesi preveč ogrožani. Vzrokov pa bo vedno dovolj.
Znova popolni. Te dni je prisegla in nastopila kot članica vrhovnega sodipča dra. Carmen Argibay. Od samega nastopa predsednika Kirchnerja, ki je takoj pričel izvajati ofenzivo na vrhovno sodipče, je ta najvipi sodni organ končno zopet v polni zasedbi. S tem so seveda odpadle vse domneve, da bo vlada zmanjpala ptevilo članov. Nekateri opozicijski opazovalci pa ugotavljajo, da so stvari spet tako kot so bile. Vlada ima svojo „avtomatično večino", le da ni ,,menemistična", temveč ,,kircheristična". Tako se pipe zgodovina.
slovenci v argentini
ROŽMANOV DOM
Delamo za dobrobit nap'h stanovalcev!"
fr
življenje in usoda odpirajo poti, da se mora človek ustaviti pred neznanim ovinkom. Tako se je tudi zgodilo napm starnsm ali starim starpem, ko so se sredi 20. stoletja znapi pred križiračem, ki jim je obrnil list zgodovinske knjige. Začeli novo poglavje na tujih tleh. Ta nova, južna pot jih je pripeljala daleč tja, kjer se zemljevid sveta skoraj konča. Argentina je prokogrudno odprla roke in jih sprejela. Sedaj že tretja generacija pravi, da je tukaj doma. A v prini krutega velemesta najdemo slovenske vrtove, kjer je vsak slovenski potomec tudi ,,doma". Tam, kjer vonj po nageljnu, rožmarinu in roženkravtu vabi naprej in pe omamlja dupo. Za ta dar, za slovenske domove po okrajih, kjer se pe vedno goji slovenska kultura, moramo biti hvaležni napm prednikom, kateri so polagali kamen za kamnom; in tudi potomcem, ki dandanes utrjujejo temelje z nesebičnim, vsakdanjim tihim delom.
Med ustanove, ki oblikujejo skupnost v Argentini, ptejemo tudi slovensko zavetipče. Že 36 let nudi streho in oskrbo vsakemu Slovencu, ki zaradi ostarelosti ali osamljenosti potrebuje pomoč. Gospod Peter Čarman, predsednik zavetipča, že 20 let skrbi za dom in njihove prebivalce. V zgodnjem, toplem poletnem jutru je čakal v majhni pisarni, da nam v pogovoru odkrije svet Rožmanovega doma.
Kdaj in kako se je ustanovil Rožmanov dom?
Od ustanovitve je poteklo že 36 let. Z organizacijo sta pričela Jože Žerovnik in Jože Jenko. Nadaljevali smo z zbiranjem denarja, ljudje so dobrosrčno pomagali, in tako smo kupili zemljipče s hipco in pričeli z dozidavo. Bile so težave, a smo jih premostili. Prvotno je bil dom namenjen domobrancem, predvsem pohabljenim. V začetku so veliko pomagali ljudje iz Severne Amerike in Kanade. Bila je dobra žetev, če smo prihranili toliko denarja, da smo lahko
Predsednik Peter »arman
prebelili, zgradili pralnico in zamenjali cevi za toplo vodo.
Kateri je namen zaveti p:a?
Mi delamo za dobrobit naph stanovalcev. Vsi nas potrebujejo, mi pa pomagamo kolikor se da. Tukaj je napo do sedaj zatočipče že nad 85 oseb in večina tukaj končala svojo življenjsko dobo.
Koliko oseb stanuje v domu?
Danes imamo 9 stanovalcev. Vsak ima svojo sobo s kopalni-
Taborj'enj'e četrtega letnika
V ponedeljek 27. decembra smo se dijaki četrtega letnika Srednjepalskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka odpravili na taborjenje. Nekateri so bili zadržani in niso mogli priti, a večji del se nas je zbral z namenom, da bi se bolje spoznali in povezali, ter se tako pripravili na potovanje v Slovenijo.
Na dan odhoda smo se zbrali zgodaj zjutraj na Pristavi v Castelarju, od tam pa odpi z avtobusom v San Antonio de Areco, kjer bi taborili. Spremljali so nas župnik Franci Cukjati ter Kristjan in Marjan Vivod. Vožnjo na avtobusu smo lepo preživeli med petjem in raznimi palami. Na mestu kjer smo izstopili nas je že čakal traktor. Nanj smo naložili prtljago, hrano in potore, mi smo pa pep prehodili vseh pet kilometrov, do kraja namenjenega za tabor. Ko smo prispeli, smo sredi hude vročine pričeli postavljati potore in okoli njih kopati jarke, saj je bil napovedan dež.
Kmalu po kosilu smo poiskali bazen in se hiteli kopat. Vendar kljub vročini, nas je zaradi mrzle vode večina čez nekaj minut sedela ob robu in se raje pogovarjala. Marjan Vivod je potem organiziral majhno tekmovanje v odbojki. Razdelili smo se v dve
skupini in se igrali vse do večerje.
Po večerji smo določili straže. Ker ni bilo razpoloženja za nočne igre, smo posedli okrog kresa. Igrali smo na kitaro in prepevali razne pesmi, medtem ko smo si iz podajali mate. Ko smo se odpravili spat je nočna straža morala skrbeti za ogenj, da se niso približale divje živali, pa tudi za varnost.
Zadnja straža je speče zjutraj prebudila z originalnim ropotanjem (,,cacerolazo"), kar je marsikoga spravilo v slabo voljo. Kmalu po zajtrku nas je Kristjan Vivod zbra k skupni telovadbi. Po nekaj kratkih vajah smo se odpravili v bazen kjer smo preživeli dopoldan do kosila.
Sonce je neusmiljeno pripekalo, tako da smo znova hiteli v bazen, kjer smo se kopali, dokler nas niso poklicali k predavanju prof. Tineta Vivoda in dr. Miha Stariha, ki sta tudi pripa med nas. Z njima smo se pogovarjali o mamilih in AIDS-u, ki sta važna problema danapnje družbe in ki grozita zlasti mladim.
Čas je hitro minil. Ker se je bližal večer, smo hiteli igrat ,,iskanje zaklada". Za to se je letnik razdelil v dve skupini, ki sta tekmovali med seboj. Zaklad je bil skrit na težko
dostopnem drevesu, in edini način priti do njega je bil splezati na drevo po vrvi. Mnogo jih je poskusilo, vendar je končno uspelo Pavlu Mehletu, da je zaklad dosegel in s tem priboril zmago svoji skupini. Zaklad je bila lepo okrogla čebula, srednje velik krompir in nekaj bombonov.
Ko se je stemnilo smo večerjali. Ob kresu smo si potem pripovedovali zgodbe o strahovih, dokler nas ni pričel zmagovati spanec. Ta večer so nočne straže opazile nekaj lisic, ki so se približale ognju. Proti jutru pa je rahel dež preprečil, da bi se ta dan igrali. Ko je za nekaj časa prenehalo deževati, smo pospravili potore in odnesli nahrbtnike in torbe pod streho.
Po kosilu je pripel traktor, ki nas je skupaj s prtljago peljal po blatni poti do ceste, kjer nas je že čakal avtobus. Srečno smo prispeli na Pristavo, od koder so nas starp odpeljali domov.
RAST XXXIV
SAN JUSTO
S prij'atelj'i v naravo!
co. Sobo opremijo s pohiptvom, ki ga pripeljejo s seboj; če pa kaj manjka jim poskrbimo. Navadno pripeljejo televizijo, hladilnik, kakpno omaro, knjige, nekateri celo posteljo. Na razpolago imajo kuhinjo, da si lahko pripravijo čaj ali kavo, za hrano pa poskrbimo mi, saj vedno trdim, da je boljpe če en krožnik ostane, kot pa da ena žlica manjka.
Kako vzdržujete dom?
Vsakemu stanovalcu računamo najemnino, ki pa ne zadostuje za vzdrževanje doma. V začetku je ogromno pomagal doktor Starc. Pripeljal nam je nove stanovalce in jim poskrbel obleke in celo osebno pomagal kopati. Tudi gospod Škerbec je veliko skrbel za zavetipče, svoj čas je organiziral mesečne nabirke med mapami. Sedaj shajamo s pomočjo posameznikov, veliko je dobrotnikov a vedno nam primanjkuje. Nekaj podpore smo prejeli tudi iz Slovenije. Zelo nas je prizadela tožba, katero smo hvala Bogu prestali. Stropki in dolgovi se večajo. Potrebujemo vso morebitno pomoč. Vsak prispevek pomaga, da preživi-mo dan.
Koliko oseb je zaposlenih v domu?
Samo dve. Kuharica in Lidija, ki je kot bolničarka, služkinja, prijateljica, celo družba za klepet vsakemu stanovalcu. Ona skrbi za vse, nam je v veliko pomoč. Če slučajno kakpnega izmed stanovalcev internirajo, ga obiskuje in poskrbi za vse.
Kako skrbite za zdravje stanovalcev?
Dobili smo slovensko bolničarko, ki pride dvakrat na teden. Ostale dni skrbi Lidija. Vsi imajo socialno oskrbo PAMI a posebej plačamo prvo pomoč MANO, ki so zelo resni in skrbni. Pridejo ko jih pokličep nudijo vso pomoč, ki se potrebuje, injekcije, vse kar si lahko predstavljap tudi poskrbijo prevoz v bolnipnico, če je potrebno. Vse potrebno za prvo pomoč darujejo rojaki, pokojna ga. Ljuba Lipupček pa je preskrbela brezplačno celo ortopedijske postelje.
Delo je vsakokrat večje in težave se kopičijo a pomoč, skrb in naklonjenost, ki ga Rožmanovo zavetppče nudi svojim stanovalcem so neizmerne. Naj se odgovornost do napih starejpih ne opusti. Tudi tvoja pomoč je dobrodopla. Vsakemu dobrotniku Bog plačaj!
KA
Bog nam je 12. decembra 2004 podaril prelepo sončno vreme, idealno za otvoritev nove poletne sezone. Po dolgem, napornem, zahtevnem in tudi uspepnem letu smo pripi na prelepo, z zelenjem in cvetjem porapčeno domačijo, da se znova srečamo s prijatelji.
Pripravljeno je bilo vse, da se na letovipču počutimo varni, spropčeni, veseli in že v naprej željni preživeti prijetno poletje.
Ob 13. uri smo se člani
božjo roko bolj varni.
V prijetni senci mogočnih dreves, ki nam že dolgo vrsto let nudijo svojo razkope in zelenje, so bile pripravljene belo pogrnjene mize. Iz ,,quincha" pa nas je vabljivi vonj pečenega mesa kar hitro povabil na kosilo. Pridni in neutrudni člani odbora so nam prijazno postregli in nam je hrana odlično teknila.
Vse navzoče je potem toplo pozdravil predsednik Nape domačije Toni Oblak, in nam zaželel prijetno in
in prijatelji zbrali pred kapelico nape Marije Pomagaj, da z božjo pomočjo in pod njenim varstvom pričnemo letopnje kopanje. Najprej smo jo s petjem angelovega čepčenja pozdravili in se ji priporočili. Z minuto molka smo se spomnili pokojnih članov in molili za njihove dupe. Nap dupni pastir, g. Toni Bidovec, je potem vse navzoče pozdravil ter blagoslovil vodo, s katero je potem tudi ,,požegnal" bazen in vso domačijo, da bomo pod
veselo poletje. Po posladku, ob kavi in domačem pecivu smo kar nekaj časa klepetali. Mlajp in ljubitelji vode pa smo se pohladili, ko smo veseli lahko spet poskakali v bazen.
Popoldne je minilo v pogovorih, igranju odbojke, nogometni igri in ob mateju, tako da se je dan že nagibal koncu, in smo kar težko odhajali spet domov, saj smo se res dobro imeli in počutili spropčene v tem idiličnem kraju.
Marija
Mladčevsko taborjenje
Mladci in mladenke iz San Justa smo se odločili, da bi pripravili zaključno taborjenje. Med letom 2004 smo zbirali članarino ter z njo plačali vse stropke.
Zbrali smo se v petek zgodaj zjutraj pred domom, da se odpeljemo na Napo domačijo, kraj, ki smo si ga izbrali za taborjenje.
Ko smo pripli tja smo bili vsi navdupeni, pa tudi razgreti, zato smo se ohladili v bazenu. Potem so nas voditelji razdelili na ptiri skupine. Te skupine so imele na skrbi različne dejavnosti: zabavo, pripravo ter pospravo prostora pred in po jedi, itd.
Ko smo postavljali potore smo si med seboj pomagali in tako prej končali, da smo lahko čim prej pli ponovno v bazen.
Popoldan smo se igrali različne igre, ki so jih pripravili voditelji.
Major Barre umrl
V bolnici v Montrealu je 2. februarja umrl major Barre. Pred nekaj dnevi si je zlomil kolk.
Pokojni je s svojim ukrepanjem v maju 1945 repl veliko slovenskih beguncev, da niso bili poslani ,,domov" v smrt.
Kanadski Slovenci so ga večkrat povabili na svoje prireditve, tokrat pa so se pripravljali, da bi ga obiskali 22. februarja, ko bi izpolnil 99. rojstni dan.
Ko je sonce zaplo smo začeli pripravljati kres za večer. Ob kresu je morala vsaka skupina pokazati svojo točko, katera je morala biti po vsebini povezana s imenom skupine. Za konec so fantje in dekleta drugega letnika podali ključ prvemu letniku.
Po kresu je večina odpla v potore, ostali so pa ob kresu peli, se pogovarjali, ali pa poslupali voditelje, ki so pripovedovali grozljive povesti. Ko je večina že spala so si tudi voditelji privopčili svoj počitek.
Naslednje jutro smo morali vstati zgodaj. Nebo je bilo oblačno, a to ni bil vzrok, da bi taborjenje prekinil. Nadaljevali smo z različnimi delovanji. Pozno smo se zavedali, da se bliža konec in da je bilo treba domov.
V nas pa je vstal zelo lep spomin. Zato se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam pripravili to lepo taborjenje, posebno Andrejki Puntar, Veroniki Kržipnik, Matjažu Štrublju in Matjažu Marupiču ter nap voditeljici Emi Urbančič Marupič in vsem tistim, ki so jim pomagali. Hvala za to lepo doživetje.
Mladci in mladenke iz San Justa
Seminar za učiteljice in učitelje v Sloveniji
Tudi letos so Zavod Republike Slovenije za polstvo, Center za slovenračino kot drugi/tuji jezik in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravili program Seminarja za učitelje in učiteljice slovenpčine in drugih predmetov v slovenpčini iz Argentine in Avstralije. Udeležencev nas je 17, od teh petnajst iz Argentine, ena iz ZDA in ena iz Avstralije.
Seminar smo začeli v ponedeljek, 31. februarja. Nastanili so nas v Hotel Smogavc v Zrečah. Zrepki župan nas je pozdravil, nam orisal značilnosti zrenke občine in nam zaželel lepo počutje. Nato nam je dr. Zvone Žigon podrobno predstavil program seminarja. Po večerji nas je nagovorila ga. Dragica Motik, koordinatorica tega programa. Med socialno igro smo se vsi predstavili.
V torek, 1. februarja, so nas z avtobusom popeljali do Slovenskih Konjic v Osnovno nolo Podgoro. Čeprav je ravnatelja kuhala vročina, je vseeno želel biti v noli, da nam jo je razkazal in se z nami pogovarjal. Šest učiteljev je hospitiralo pri pouku v vrtcu, ostali pa v Osnovni poli Podgoro. Hospitirali smo pri uri petja v četrtem razredu. Sprejel nas je harmonikan s poskočnico. Ga. Breda Slapnik je naučila otroke Koljunki valček v prekmurskem narečju. Razlagali so besedilo, povezovali ga z drugimi, že poznanimi pesmimi, spremljali z inntrumenti... pa ne in ne. Čudovito je gospa pripravila to učno uro. Dosegla je cilj, ki si ga je zastavila.
Tudi v drugem razredu smo bili. Tam pa so nas sprejeli s prizorčkom in pesmijo o hudi mravljici. Z učiteljico, go. Majo Gonnjak, so se otroci pogovarjali o značilnostih ljudskih pesmi. Na tablo je nalepila plakate, na katerih je nadomestila note z mlinčki. Te je risala v različnih vinnah, kot da bi bile note. Pod njimi pa je vpisala zloge vseh treh kitic pesmi Ob bistrem potoku je mlin. Naučila jih je tudi ples, ki spada zraven. Nazadnje pa so se otroci tudi oblekli v značilne none.
Popoldne pa smo z gospo Mileno Blažič spoznavali primere uspennega spodbujanja branja leposlovja v slovennčini. Celo ustvarjali smo haikuje, definicije, spreminjali besede v pesmih, iskali rime in podobno.
Na letalinče Ezeiza pred odhodom
V	sredo, 2. februarja, sta dva kolega hospitirala pri uri zemljepisa in zgodovine v Osnovni noli, ostali pa smo v sejni dvorani hotela uživali ob bibarijah in rajalnih vajah z go. Urnko Stritar.
Popoldne smo se pa z dr. Žigonom podali na Roglo. Z avtobusom smo dospeli do olimpijskega in smučarskega centra, na 1517 m nadmorske vinine. Tam imajo sončni žarki blagodejne učinke. Snežne padavine pa so odele idilično pokrajino v pravljično preobleko. Vsi korajžni so se spustili po adrenalinskem sankalinču in kričali ob ovinkih. Potem smo pa občudovali snežno naravo med sprehodom z žičnico. Večerjali smo pri kmečkem turizmu v Gorenjem.
V	četrtek smo imeli pedagonko delavnico z go. Dragico Breskvar. Spoznavali smo igrice za nastope.
V	petek pa nam je ga. Mihaela Knez predstavila veliko vaj in iger, ki bi nam služile pri pouku. Vsak od nas je tudi pripravil načrt za učno uro. Pri pripravi teh pa nas je ga. Mihaela vodila in nam svetovala.
Danes (sobota, 5.; op. ur.) se pa odpravljamo v Zagreb.
Hvaležni smo Ministrstvu za nolstvo in nport in Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki financirata ta seminar.
Udeleženci smo vsem zelo hvaležni, saj je seminar odlično pripravljen. Vse, kar nas učijo, nam bo zelo koristilo pri nanem nadaljnjem delu v slovenski skupnosti.
Kristina Jereb Qualizza
zena in njen svet
Slovenska žena v sliki in likovnem ustvarjanju
(12)
Gospa Aleksa Ivanc Olivieri živi na Korziki.
V prvih letih po nastanku S.K.A., katere je članica, je sodelovala pri njeni skupinski razstavi „Slovenska Izseljenska Grafika" leta 1954.
O njenem delu so pisali nani časopisi in revije kot Glas in Meddobje, Svobodna Slovenija in Koledar-Zbor-nik Svobodne Slovenije. Tudi v knjigi „Slovenska Likovna Umetnost v Zamejstvu" je bil članek o njenem delu. Vse te članke o takratnem njenem delu je napisal umetnostni zgodovinar Marjan Marolt in v Meddobju tudi Rafko Vodeb.
Gospa Aleksa Ivanc se je rodila v Ljubljani 11. avgusta 1916, kot tretja hči gospe Mariji roj. Kolar in Jakobu Ivanc. Po končanem nolanju v menčanski noli v Šinki se je učila tekstilno oblikovanje v Kranju.
Zelo mlada se je zaposlila z risanjem tekstilnih vzorcev, najprej v tovarni Metka v Celju in potem v Mariboru. Ob začetku vojne leta 1941 se je vrnila v Ljubljano. Obiskovala je Gornetov večerni risarski tečaj, se učila pri Sternenu in risanje pri Jakcu.
Leta 1944 je izdelala dvoje izredno lepih predlogov za jaslice po srednjevenkih freskah. Ti predlogi niso izni; za prvim se je izgubila sled, drugi je ohranjen v ljubljanski nkofij-ski knjižnici.
Po vojni je ntudirala eno leto v Beogradu pri profesorju Tabakoviču in nato v Ljubljani (Pengov, Stupica, Pregelj). Diplomirala je leta 1950 na likovni akademiji v Ljubljani in opravila specialko iz restavratorstva. Med reprodukcijami pomembnih slikarskih del naj omenim kopijo Jelovnkove Svete Družine ki je zdaj v brezjanski cerkvi. Za potujočo mednarodno razstavo jugoslovanskih fresk je kopirala gotske freske v Mačah - Prihod Sv. Treh Kraljev. S Slapernikom sta restav-rirala stropne freske na Štatembergu.
Vmes je slikala v Halozah in leta 1951 pripravila v Ljubljani svojo prvo samostojno razstavo. Slike iz tistega obdobja nam mlado umetnico kažejo kot tiho občudovalko impresionističnega izročila in kot oblikovalko ekspresiv-nega, diskretno naglanenega sporočila.
Leta 1952 po obisku benenkega bienala je ostala v Italiji. Podala se je v Rim in se dve leti izpopolnjevala v slikarstvu in grafiki. Opremila je nekaj knjig (Vodeb, Beličič), ilustrirala zbornik Fide in poslikala kapelo v hini sester na Farnesini. Od tam je tudi poslala svoja dela v Buenos Aires za grafično razstavo.
Iz Rima se je podala na Sardenijo. Zanjo je bil zelo pomemben kratek čas ki ga je preživela na Sardeniji. Tam jo je prevzelo povsem novo okolje: pokrajina, luč, ljudje. Arhaične, stroge a mirne postave žensk v črnih rutah. Prvič se je poskunala izraziti čisto po svoje. Oblike so poenostavljene, prav tako barve: bela, črna, žgana siena, oker in modri odtenki.
Od leta 1954 do 1960 je živela v Parizu. V začetku ni mnogo slikala, ker se je borila za preživetje. Oprijela se je različnih del, da se je lahko preživela. Bil je težek čas, čas preizkunnje. Za to obdobje so značilna velika, temna platna v katerih se ponavlja figura, kubizem — abstrakcija. Nekaj teh podob je razstavila leta 1956 v galeriji Colin v Latinski četrti. Andre Chanson jih je dobro ocenil in mestna uprava ji je odkupila dve sliki. Ni bila zadovoljna s svojim delom, zgubila je smisel za barvo. Odločila se je za slikarsko potovanje v Provanso in Španijo. Sončne pokrajine so jo spodbudile, da je v svoje slike vnesla več barve in luči. Hrepenenje po ne bolj intenzivni svetlobi je povzročilo da je na iskat inspiracijo v neevropsko okolje v Afriko (19601964). Svetloba, ki je raztapljala oblike jo je na nepričakovani način vrnila
Iz Življenja Zveze slovenskih mater in Žena
Leto 2004 smo zaključile z volitvami (odbor je bil že objavljen) in pričele poslovno leto s prvo sejo 9. decembra bolj družabnega značaja. Mnogo drobnih stvari smo uredile v tem ozračju — pred prazniki in novim letom, kot v starih časih...
Med nas je prinel Miga Gaser in nas popeljal v rodno Slovenijo, katero je zapustil nestletni fantek, se skoraj po 60-tih letih prvič vrnil in „preveril" kje, kaj in kako je njegov spomin lebdel med vsem tem časom. Približal nam je svojevrsten potopis dežele, ki ni izzvenel kot nantevanje podatkov čustveno ne prizadetega turista. Prijetno smo se vživele in vsekakor občudovale njegov izreden spomin. G. Miha, Bog lonaj!
Nadaljevale smo z božično čajanko — sadni ^čaj iz Slovenije je poskrbela nana gospodinja, ga. Pavla Škraba, za pecivo in domačo potičko pa gospe, venče kuharskih umetnosti. Priložnostna gosta, tudi iz Slovenije, sta iz vrečke srečolova potegnila osem nagrajenih ntevilk. To so po vrstnem redu: 336: olje A. Dolinar Hrovat; 221: vezen namizni prt; 117: tihožitje M. Drobnič Rebozov; 320: kvačkan prt; 003: nogavice za narodno nono; 235: stojalo za revije; 205: brinačke z ^vezenimi okraski in damsko originalno tudi ročno delo. Čestitamo nagrajencem in tudi vsem darovalcem, saj je iz nagrad razvidna velika zavzetost, pridnost in pe marsikaj! Posebna hvala pa pe kupcem srečk, da je akcija s srečolovom lepo uspela. Toplo se priporočamo za vso pomoč v letu 2005!
Zveza slovenskih mater in žena
k ptudiju figure in pokrajine. S svetlimi formuliranimi podobami, kjer so poglavitni akter simboli palm in žena v tradicionalnih nopah je dala dupka svojemu navdupenju nad odkrivanjem novega sveta.
Po krajpem potovanju v Pariz, kjer je imela zelo uspepno razstavo v Oranu, se je vrnila v Afriko in sicer v Maroko. Začel je nastajati zaokrožen in izjemno kakovosten opus, ki ga krona Berberski ciklus.
Leta 1964 se je vrnila v Pariz in imela več razstav: Pariz, Ženeva, Merze, Zürich. Z deli iz tega obdobja je sodelovala na skupinski razstavi slovenske umetnosti v New Yorku leta 1964 in v Washingtonu leta 1965.
Leta 1965 se je naselila na Korziki. Šla je za nekaj mesecev, ampak tam živi pe danes, skoraj že 40 let. Spoznala je Pierra Olivierija in se z njim poročila. Postavila sta si dom, prelepo hipo iz granita. Slika izključno v ateljeju, brez risbe, čiste barve nanapa v plasteh, da so slike kot kristali. ,,Prava inspiracija gre v globino dupe", pravi „iskati prvobitni skrivnostni vrelec, ki nam daje moč, da občudujemo vsak trenutek, ki ga živimo". Tako pe sedaj, že krepko čez osemdeset, vsak dan znova z vsem žarom in močjo. Slikanja ni opustila. Pretežko bi ji bilo, pa tudi Pierre ji tega ni dovolil. Ljubezen do čopiča je prinesla že s seboj na svet in ko je pred tolikimi desetletji končala ljubljansko likovno akademijo, je bila njena usoda zapečatena. ,,Oddaljila sem se od sveta in hrupa, mirno in skromno nadaljujem s svojim delom".
Leta 1996 ji je druptvo S.V.S. organiziralo razstavo v Ljubljani, skupaj s zavodom Sv. Stanislava in institutom Studia Slovenica.
Najleppa hvala druptvu S.V.S za posredovane podatke.
Polona Makek
PRISTAVA
Podpreti, ne podreti
Kadar se gre stvari, ki so nam res pri srcu, takrat nam tiskarski pkrtat najrajpe kakpno zagode. Tako se je zgodilo v zadnji ptevilki napega lista (pt. 2 leto 2005), ko smo opisovali usodo dragega om-buja na Pristavi. V predzadnjem stavku je zapisano ,,podreti ga bo tre-
ba," ko se mora pravilno glasiti, ,,podpreti ga bo treba", kar je bistveno različno.
Se opropčamo avtorju ideje, avtorici članka, vsem Pristavčanom in tudi bralcem. Vsi naj bodo brez skrbi, ombu bo pe dolgo stal, le „podpreti" ga bo treba!
Slovenija na čelu organizacije 55 drŽav
V	dunajski palači Hofburg je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel prvič nastopil pred Stalnim svetom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) kot predsedujoči in predstavil prioritete slovenskega predsedovanja. To bodo oživitev, reforma in uravnoteženost organizacije. „Slovenija je prevzela krmilo ladje na razburkanem morju. Nimamo iluzij, da bi lahko umirili morje, vendar upamo, da nam bo uspelo voditi OVSE skozi težavne vode in prispevati k procesu, ki je tako pomemben za vse nas -k izgradnji varnosti skozi sodelovanje v Evropi," je v nagovoru veleposlanikom 55 držav povedal minister Rupel.
V	OVSE v zadnjem času namreč nastajajo nekatere razlike med vzhodnim in zahodnim delom članstva, ena največjih nalog in izzivov slovenskega predsedovanja pa bo prav iskanje soglasja za reformo organizacije. Slednjo zahteva predvsem Rusija, ki je bila s prioritetami predsedovanja zadovoljna.
Dimitrij Rupel (desno) na prvem zasedanju Stalnega sveta OVSE pod slovenskim predsedovanjem. Ob njem Janez Lenarčič.
novice iz slovenije PISALI SMO PRED 50 LETI
NOV ZAKON, A NE VEČJE VARNOSTI
Novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki se je začel uporabljati z novim letom, prinapa predvsem vipe denarne kazni za cestno-prometne prekrpke. Prehitre voznike bo lahko za prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 kilometrov na uro odslej ob globi v vipni najmanj 120.000 tolarjev doletelo tudi prenehanje voznipkega dovoljenja. Z zakonom, ki je nadomestil tistega iz leta 1998, naj bi predvsem izboljpali prometno varnost na slovenskih cestah. Poleg vipih sankcij za prekrpke zakon med drugim prinapa tudi nove reptve za kategorijo t.i. voznikov začetnikov, ki sodijo med najpogostejpe povzročitelje prometnih nesreč. Mladi se bodo namreč lahko začeli usposabljati v avto poli že s 16. leti in pol.
NOVE AVTOCESTE
Osnutek letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005 je po zagotovilu Družbe za avtoceste v RS (Dars) pripravljen. Lani so za promet odprli približno 70 kilometrov avtocest, priključkov in drugih cest. V letopnjem planu je načrtovana gradnja skupno 107,4 km avtocest, od tega jih bodo za promet odprli predvidoma 17,7 km - ob pogoju, da bodo tehnični in vremenski pogoji omogočili tudi dokončanje odseka Hrastje-Lepnica. Z odprtjem odseka Trojane-Blagovica bo predvidoma pe pred turistično sezono v celoti dokončana avtocestna smer Maribor-Koper. Sicer pa bodo letos, poleg 8,2-kilometrskega odseka prek Trojan in 7,8-kilometrskega odseka^ Hrastje-Lepnica, odprli le pe 1,7-kilometrski odsek Srmin-Škofije. Gradnja se bo nadaljevala na 34,7 km avtocest, začetek gradnje pa je predviden na 55 km avtocest.
DOBRA ČETRTINA V „ČRNEM"
Vlada bo z reformo davčne zakonodaje, ki se je začela uporabljati s 1. januarjem, skupala znižati preveliko obdavčitev dela. Lotila se bo tudi sive ekonomije in povečala ptevilo davčnih zavezancev v Sloveniji. Po podatkih OECD je v Sloveniji okoli 25 do 27 odstotkov sive ekonomije. "To pa zbuja skrbi," je v pogovoru za Gospodarski vestnik povedal finančni minister Andrej Bajuk.
po svetu
PAPEŽEVE ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Zaradi težav z dihanjem so papeža Janeza Pavla II. prepeljali v bolnipnico. Po nekaj dnevih se je zdravje izboljpalo, papež pa tudi redno je, je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Jaoquin Navarro-Valls. V nedeljo papež ni vodil mape, ampak je vernike iz bolnipnice le blagoslovil. Njegove misli je prebral argentinski pkof Sar-di. Papežu so prinesli pismo molitev za njegovo zdravje, ki ga je podpisalo približno 80 pkofov različnih smeri krpčanstva. Telegram z najboljpmi željami pa je svetemu očetu poslal tudi patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksej II.
KONČNO NASTOPIL
Skoraj mesec dni po ponovljenem drugem krogu ukrajinskih predsednipkih volitev je zmagovalec, opozicijski voditelj Viktor Jupčenko, v parlamentu v Kijevu prisegel kot novi predsednik Ukrajine. S tem se je končala dolgoletna vladavina dosedanjega predsednika Leonida Kučme, po pričakovanju političnih analitikov pa naj bi dogodek pomenil tudi konec večmesečne	volilne
zmepnjave v državi, ki je Ukrajino pahnila v najhujpo politično krizo po osamosvojitvi leta 1991.
ŠTETJE GLASOV V IRAKU
Iračani so se udeležili prvih volitev po padcu režima Sadama Huseina, na katerih je slabih 15 milijonov upravičencev izbiralo
poslance v 275-člansko prehodno narodno skuppčino, katere naloga bo pripraviti trajno ustavo. Ob strogih varnostnih ukrepih so volili tudi regionalne svete v 18 provincah, v treh kurdskih provincah na severu države pa pe regionalni parlament. Te prve svobodne volitve v Iraku po več kot pol stoletja, ki se jih je ude ežilo okoli 60 odstotkov upravičencev, so potekale v znamenju nasilja, ki je le v nekaj urah po odprtju volipč zahtevalo 44 smrtnih žrtev.
Od Iračanov, ki živijo v tujini, pa je svoj glas oddalo 93 odstotkov od vseh, ki so se registrirali za volitve.
Irapka volilna komisija je sporočila, da Združena irapka zveza (UIA), ki ima podporo vplivnega velikega ajatole Alija al Sistanija, močno vodi v desetih pits-kih provincah. Po podatkih komisije s 35 odstotkov volipč je UIA od treh milijonov glasov, kolikor so jih prepteli, prejela 2,2 milijona glasov predvsem v provincah v osrednjem in južnem delu Iraka. Na drugem mestu je lista kandidatov začasnega irapkega premiera Ija-da Alavija, ki je zbrala 579.000 glasov.
Iračani, ki so volili v tujini, so prav tako največ glasov podelili Združeni irapki zvezi (UIA). Od skupaj 263.685 oddanih glasov v tujini je UIA dobila 36,15 odstotka glasov. Na drugem mestu je kurdska koalicija (UPK) z 29,6 odstotka glasov, na tretjem mestu pa lista premiera Alavija z 9,15 odstotka glasov.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Prihod novih Slovencev. V nedeljo, 16. januarja 1955 ob sedmih zjutraj se je z ladjo ANNA C pripeljalo lepo ptevilo rojakov iz domovine, ki so se po dolgih letih zopet sepi s svojimi očeti, z otroki in z brati ter sestrami. Prispeli so naslednji rojaki:
Družina g. Pavla Božnarja iz Mendoze in sicer: Josipina, roj. Rihar s hčerkami Emilijo, Gabrijelo, Josipino, Magdaleno in Pavlino. Pripi so iz Pristave pri Polhovem Gradcu in odpotujejo v Mendozo, kjer jim je g. Pavel Božnar s hčerko Marijo že pripravil prijeten in udoben domek. G. Jože Koro pec in njegova gospa Fanika iz Villa Adelina sta sprejela v svoj pravkar zgrajeni dom svoje starpe gg. Jožeta Koropca in njegovo ženo Jožefo. Pripa sta iz Bočko-vega na Blokah.- G. Jože Cestnik iz Ramos Majia je dobil svojo sestro gdč. Ljudmilo Cestnik, ki je pripa iz Šentlovrenca pri Šentpavlu pri Preboldu. Naselila se je pri bratu , ki si je v Ramos Mejia poleg Don Bosca postavil ličen domek.- V Argentino je dopoto-vala tudi gdč. Almira Šurla.
Mi se z vsemi veselimo srečnega svidenja, vsem novodopim rojakom izrekamo prisrčno dobrodolpico in jim v novi domovini želimo vso srečo!
Premestitev. G. Jože Škerbec, dosedanji kaplan v Dolores v prov. Buenos Aires je prestavljem za kaplana v mesto Remedios de Escalada v isti provinci.
Svobodna Slovenija, pt. 3. 20. januarja 1955
IZLET DEKLET V RODRIGUEZ 16. I. 1955
Nedeljsko jutro. Živahno vrvenje deklet pred ramopko cerkvijo. Pisane obleke se mepajo med veselo in prijetno pričakovanje lepega dne. Na izlet gredo slovenska dekleta.
Velik omnibus že čaka. Kmalu nato med veselim deklipkim prepevanjem omnibus z enakomerno vztrajnostjo zmanjpuje razdaljio do prelepe "Granja Dolores."
Ko pridejo na cilj, nasmejanih obrazov poskačejo z omnibusa. Prijazni oskrbniki nam brž pokažejo kopalni bazen. Dan je tako lep, da si leppega ne bi mogle želeti. Ne mine četrt ure, ko prve že poskačejo v čisto vodo. Kmalu je bazen poln kopalk. Druge posedajo pod lepemi macesni, bori in cvetočimi oleandri.
Predsednica — napa Mara — in Pavla nam pa ves dan strežeta z okusnimi breskvami in hladilno pijačo. Seveda se tudi torbe počasi praznijo...
Svobodna Slovenija, pt. 4. 27. januarja 1955
BARILOCHE
Ekspedicija v pogorje Paine. Spomladanski izvidnipki pohod, ki sta ga opravila barilopka andinista Meiling in Vallmitjana je prinesel več jasnosti o zahodni strani gore. Izgleda, da se tam nudijo možnosti za dostop na zgornja snežipča. Zdaj je na delu v pogorju Paine skupina čilskih plezalcev, ki so pred dvema letom^a izvedli težaven vzpon na Cerro Castillo v srednjem Čilu.
Za zavetipče "Pod Skalco" je daroval pkof dr. Gregorij Rožman 625 pesov, SPD se velikemu prijatelju planin iskreno zahvaljuje.
BarilopJke pportne igre. V letopnji sezoni se vrpjo v napem južnem letovipču prve pportne igre v najrazličnejph disciplinah. Sodeluje pri tekmah Club Andino Bariloche, ki ga v raznih panogah zastopajo tudi slovenski tekmovalci. Tako je odnesla vsa prva mesta v metih ga. Lučka Jermanova, medtem ko Bertoncelj uspepno brani barve kluba v namiznem tenisu in Kukovica v teku.
Svobodna Slovenija, pt. 5. 3. februarja 1955
eslovenia, mi tierra
La traicion
En Vetrinje los soldados y los civiles estaban despro-tegidos, hac^an lo que pod^an.
Los ingleses empezaron a debatir acerca de que hacer con los soldados. Ellos representaban un gran problema. Se encontraban en una zona peligrosa, ya que los partisanos empezaban a ocupar Carintia. Era moneda corriente en la pol^tica del gobierno norteamericano y del britanico el hecho de trasladar a los refugiados lo antes posible a un lugar mas seguro, al norte de Italia.
Segun muestran las ultimas investigaciones, el ejercito ingles de Carintia ten^a una inclinacion marcadamente izquierdista. Macmillan, que mas tarde fue primer ministro, logro convencer a los altos mandos de Carintia que aceptaran la propuesta de Tito. A cambio de la retirada de los partisanos de la zona de Carintia los ingleses prometi-eron enviar a Yugoslavia a todos los domobranci. A Stalin le enviar^an a todos los cosacos (los que en su gran mayor^a ni siquiera eran sovieticos). En cuanto al ejercito croata y a los civiles, alrededor de 200.000, los ingleses dejaron que los tomaran los partisanos.
Empezaron a ponerse en marcha los transportes que llevaban a soldados y a algunos civiles. En Podropčica cerraron los vagones y los entregaron a los partisanos, que los condujeron hasta Jesenice.
En Vetrinje la gente hac^a o^dos sordos a la version que dec^a que los ingleses entregaba a la gente a los partisanos. Dieron credito a la noticia recien cuando la oyeron de boca del dr. Janez Janež, que logro huir del transporte que lo llevaba a la muerte. Aun as^ muchos de los domobranci decidieron seguir el camino, diciendo que se iban a reunir con sus companeros. Antes del ultimo transporte el tenien-te coronel Emil Cof les ordeno a los soldados que se vistieran de civil y se escondieran.
Alrededor de 11.000 soldados y 1.000 civiles fueron llevados a la muerte. En Celovec los ingleses les prometi-eron a los eslovenos que no iban a enviar a nadie mas a Yugoslavia contra su voluntad.
El dr. Krek, que se encontraba en Roma, le escribio al comando ingles en Caserta acerca de la entrega.
slovenci in ©port
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se iskreno zahvaljuje za dar v dobrodelni sklad ge. Silvi Kovačič, ki je poklonila 300 pesov v spomin možu. Iskren Bog povrni!
ZLATA LISICA V MARIBORU
Na veliko veselje domačih ljubiteljev belega pporta je Tina Maze zmagala na veleslalomu za 41. Zlato lisico za svetovni pokal alpskih smučark na mariborskem Pohorju in dosegla četrto zmago v karieri. Mazejeva, ki je tekmo začela s startno ptevilko ena, je vodila že po prvi vožnji in je tudi z najboljpm časom drugega nastopa za 22 stotink prehitela Italijanko Karen Putzer. Tretja je bila Nemka Martina Ertl.
Švedinja Anja Paerson pa je zmagala na slalomu. Dosegla je 24. zmago v karieri in drugo v sezoni ter sedmo na Zlati lisici. Za Paersonovo, lansko skupno zmagovalko svetovnega pokala, je bila na drugem mestu trikratna olimpijska zmagovalka Hrvatica Janica Kostelič, tretja pa je bila vodilna v pokalu v tej sezoni Finka Tanja Poutiainen. Tina Maze, ki je zmagala na sobotnem veleslalomu, je bila 19. in je dosegla najboljpo slalomsko uvrstitev v karieri, preostale slovenske tekmovalke pa se niso uvrstile v finale.
V septevku slaloma in veleslaloma je bila na 41. Zlati lisici najboljpa Paersonova, kar ji je uspelo tretjič zapored, druga je bila Poutiainenova, tretja pa Tina Maze.
ZNOVA JOLANDA
Svetovna dvoranska rekorderka Jolanda Čeplak tudi v novem letu pobira lovorike. Na atletskem dvoranskem mitingu v nempkem Erfurtu je zmagala v teku na 800 m, Škofjeločanka Brigita Langerholc pa je bila na tej razdalji najhitrejpa v drugi skupini (2:03,52) in je izpolnila tudi normo za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu (EP) v Madridu (od 4. do 6. marca), ki jo ima že tudi Čeplakova.
ROKOMETAŠEM 12. MESTO
Po obetajočem začetku (zmagali so prve tri igre) je slovenska mopka rokometna reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Tuniziji osvojila končno 12. mesto, potem ko je v tekmi za 11. mesto izgubila s Švedsko z 29:32.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Milena Ahčin, Kristina Jereb Qualizza, Veronika Godec, Jože Rožanec, Polona Makek, Marija Zupanc Urbančič, Irena Fajdiga. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(j ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Pismo bralcev
mali oglasi
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Haedo, 30. januarja 2005
Spontovani g. urednik!
Ni mogoče tajiti, da niso zanimiva izvajanja Francija Markeža z naslovom „Pisanje 'empanada'", ki ga je Vap tednik objavil 13. t.m. Sicer sem prepričan, da se z izrazom ,,empanada" za obdelavano knjigo nehote dela krivica napm vsakovrstnim in odličnim ,,nade-vankam". Toda pe bolj se čudim, da je Vap tednik zapravil več kot pol strani za objavo komentarja o nekem skrpucalu, ki ni vredno niti omembe! Kdaj se bomo naučili, da rajp nekatere zadeve, izreke, dogodke ali osebe kratko malo ignoriramo - tako kot so to delali z nami v domovini (in pe tako delajo!).
Žal se ,,na nasi strani" pogosto rajpi ukvarjamo z zavračanjem zmotnih, če ne popolnoma nesmiselnih
Literarna nagrada Mladike
Komisija literarnega natečaja tržapke revija Mladika je prvo nagrado med proznimi deli, prispelimi na natečaj, dodelila noveli V imenu očeta, ki posega v preteklost in razodeva zrelo pisanje, polno človepke prizadetosti. Avtorica je Mariborčanka iz Trsta Darka Zvonar Predan. Prvo nagrado v kategoriji poezije pa prejme ciklus pesmi Grenka zrna avtorice Marte Pavlovič iz Ljubljane.
Druga najboljpa med proznimi deli je novela Hoja Tarcisie Galbiati iz Ljubljane, ,,trpka življenjska zgodba o ljubezni in umiranju, napisana v poetičnem jeziku, ki blaži tragiko". Tretjo nagrado pa dobi novela Potovanje ambasa-dorjevih sanj Milana Jazbeca iz Ljubljane. Gre za spretno pisanje, začinjeno z ironijo.
Drugo nagrado za poezijo prejme cikel pesmi, katerih avtor je Rok Komel iz Celja v njem ,,ponuja bogastvo besede in metafor ter ripe razbrazdano pokrajino danannjega časa". Tretjo nagrado prejme cikel pesmi Anice Kolar Horvat iz Zgornje Radgone. Njene pesmi zaznamuje religiozna in življenjska refleksija.
Komisija priporoča za objavo pe novele Teta Alenke Bezlaj, Lazovske gospodične Marjana Marinpka, V vrtincu Veronike Simoniti, Po skrivnih stezicah otroptva Anice Zidar, Plesala je tri letne čase Ljubice Dolinpek, Ni naključje, da izbiram temno čokolado Ksenije Bratina, Začetek Davida Bandellija ter novelo Vrba za napo vasjo Rezke Povpe.
OSEBNE NOVICE
Rojstvo.
V	petek, 14. januarja je zagledala luč sveta Valerija Ana Trontelj, hči Matjaža in Marjance roj. Slak.
Srečni družini po piljamo v Šmarje-Sap nape čestitke!
Krsti
V	cerkvi Nuestra Senora de la Unidad v Olivosu je bil krpčen 12. decembra 2004 Kristjan Gabrijel Hafner, sin Jurija in Monike Klobovs. Botra sta bila Bernarda Dominguez in Lukas Klobovs.
V	cerkvi San Jose Obrero v Colonia Wanda, Misiones, sta bila krpčena 18. decembra Janez Manuel in Aleksander Nikolaj Gropelj, sinova Andreja in Silvije Reolon. Botrovala sta Monika in Marko Klarreich ter Irena Erjavec in Claudio Reolon.
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi je bila krpčena 19. decembra Julieta Romina Berčič . Očka je Walter Fernando Berčič, mamica pa Patricia La Rosa. Krstil je Jože Bokalič cm.
V	cerkvi Maria Madre de la Iglesia v Villa Ballester je bil krpčen 8. januarja Jan Kogovpek, sin Andreja in Ileane Spittle. Botra sta bila Barbara Hartman in Diego Kacd.
Srečnim star pem iskreno čestitamo!
obvestila
trditev včasih popolnoma nepoznanih avtorjev in njihovih neznatnih del.
Medtem pa iz kakrpnegakoli vzroka pogosto pozabljamo na dogodke med nami, ki bi zaslužili, da jih omenjamo.
Ker se sam čutim osebno prizadetega, omenjam samo dejstvo, da poldrugo leto po izidu knjige o mojem bratu Pavletu noben slovenski list v Argentini ni niti omenil dela, kaj pele objavil kak komentar ali kritiko. Medtem pa je Ameripka Domovina objavila vsaj 3 komentarje o knjigi! Moram sicer priznati, da je SKA pripravila kulturni večer za predstavo knjige, a ker je zbolel glavni predavatelj, se je večer nekako izjalovil, zaradi česar morda tudi nisem zasledil tozadevnega poročila v Vapem tedniku.
Ali smo res postali že tako nepisni, da nismo več sposobni napisati majhnega komentarja o eni redkih slovenskih knjig, ki so zadnja leta izpe v Argentini? Ali se bojimo izraziti svojo sodbo, čeprav bi bila ta morda negativna? Ali pa v tem primeru morda hočemo biti ,,indiferentni" in ignoriramo določene knjige, ki so sicer „nape", a ne strogo ,,pravoverne" - tako kot se je to dogajalo dolga desetletja v nap skupnosti?
Vljudno pozdravljam,
Jože Rant
TRADICIONALNA TOMBOLA
V nedeljo 6. marca 2005 Vse rojake vabimo na predavanje
prof. Lojzeta Peterleta „Slovenija danes, Evropa danes"
ki bo v petek, 11. februarja ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires.
Regijski odbor N.Si. Argentina - Južna Amerika Dan slovenskega vojapkega letalstva
Z postrojem zračnih plovil in opreme so pripadniki slovenskih letalskih sil na vojapkem letalipču v Cerkljah ob Krki zaznamovali dan vojapkega letalstva Slovenske vojske. Slovenske letalske sile praznujejo svoj dan 12. januarja, v počastitev prvega bojnega poleta slovenskih letalskih sil, ki so ob koncu prve svetovne vojne nastale pod okriljem generala Rudolfa Maistra. V ljubljanski in mariborski letalski stotniji, ki sta bili ustanovljeni ob koncu leta 1918, so leteli slovenski piloti iz avstro-ogrskega vojapkega letalstva, 12. januarja 1919 pa sta pilota ljubljanske letalske stotnije Vilko Pe-ternelj in Franc Zupančič v dvosedežnem letalu prvič poletela na izvidnipki polet nad koropko fronto in tam mitraljirala avstrijske enote.
,,Gre za pomembno obletnico, ki kaže na dolgo tradicijo Slovenske vojske in njenega
vojapkega letalstva, ki sega v prelomne čase po koncu prve svetovne vojne," je ob priložnostni slovesnosti povedal poveljnik poveljstva sil Slovenske vojske Renato Petrič.
Kljub majhnosti slovenskega ozemlja je bila odločitev za lastno vojapko letalstvo, ki je del slovenskih oboroženih sil od junija 1992, ko je bila ustanovljena 15. brigada vojapkega letalstva, pravilna, poudarja Petrič, saj slovenske zračne sile izvajajo naloge za potrebe Slovenske vojske in naloge s področja zapčite in repevanja.
Petnajsta brigada vojapkega letalstva se je novembra lani preoblikovala v 15. helikopterski bataljon, letalsko polo in letalsko bazo. V letalski poli - sedež je v letalski bazi v Cerkljah ob Krki - izvajajo osnovno in nadaljevalno polanje prihodnjih vojapkih pilotov, urijo vojapke pilote in opravljajo različne naloge za druge rodove vojske.
Pre pernove nagrade
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bila na predvečer 156. obletnice smrti pesnika Franceta Preperna, podelitev Prepernovih nagrad in nagrad Prepernovega sklada ter proslava slovenskega kulturnega praznika.
Prepernovo nagrado prejmeta flavtistka Irena Grafenauer za vrhunsko poustvarjalnost na področju glasbene umetnosti ter slikar in grafik Bogdan Borčič za življenjski opus.
Minister za kulturo Vasko Simoniti je pred tem v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu čestital dobitnikom Prepernove nagrade in nagrad Prepernovega sklada. Nagrajence so pozdravili med drugimi predsednik države Janez Drnovpek, predsednik vlade Janez Janpa in predsednik državnega zbora France Cukjati.
VODORAVNO
1. Azijski narod, ki je napadal Evropo; 5. glavni junak Levstikove povesti; 9. vidni organ; 10. veznik; 12 veznik; 13. tlak; 16. prva svetloba; 18. pernata žival; 20. kazalni zaimek; 21. majhen žareči delček; 24. peta stopnja glasbene lestvice; 25. razdeli; 27. slonov zob; 29. trenutek; 30. del obraza; 32. otok v severnem Jadranu, nekdaj koncentracijsko taboripče; 34. poiskano; 37. luža; 38. nekdanji politik v Egiptu.
NAVPIČNO
1. Masten; 2. učenje; 3. nasilno odvzemanje (množina); 4. hoditi; 5. se pretaka po naph žilah; 6. vojapka pogodba; 7. kemični znak za aluminij; 8. nobeden; 11. zagovornik nravnosti; 14. majhen rt; 15. Martinek, deseti brat v Jurčičevem romanu; 17. vprežene živali; 19. kovi-nasta bodica; 22. svetlo-modra; 23. potresen z majhnimi kapljicami; 26. membrana; 28. grpki bog ljubezni; 29. hrib nad Ormožem; 31. predlog; 33. iglavec, pogost na Krasu; 35. Anton Koropec; 36. predlog.
1	2	3		4		5		6	7	8
9				10	11			12		
		13	14				15			
16	17						18		19	
20			21	22		23			24	
	25	26				27		28		
29				30	31			32		33
		34	35				36			
37						38				
NEDELJA, 6. marca: Tradicionalna tombola na Pristavi. NEDELJA, 13. marca: Začetna prireditev slovenskih pol.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
8. februarja 2005
1 EVRO 239,75SIT 1 U$S dolar 186,49SIT
_ Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je 3. februarja zapustila napa draga mama, teta in stara mama, gospa
Ana Dempar roj. Tavčar
K zadnjemu počitku smo jo položili na pokopalipču v Pontevedri. Zahvaljujemo se g. Franciju Cukjatiju za poslednje zakramente in Radu Kokalju z družino za pomoč.
Priporočamo jo v molitev in drag spomin.
Žalujoči:
sinova Franci in Janko ter hčerka Anica z družinami, nečaki in vnuki, Ignacija in Karel Stanič,
ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Kanada, Slovenija