GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 9. MAJA 1962 — LETO XII ŠTEVILKA 9 OSVETNIDEIAVEC OBČNI ZBOR DRUŠTVA VISOKOŠOLSKIH PROFESORJEV IN ZNANSTVENIH DELAVCEV Potreben je sistematičen študij problematike pouka na univerzi 'v »Društvo postaja vedno bolj strokovna organizacija«, je v svojem poročilu poudaril dosedanji predsednik proi. ing. Ivan Vizovišek V ponedeljek 23. aprila je bil v dvorani Ekonomske fakultete leta. V nadaljnjem je bil upravni njem članov iz ostalih višjih in vi* v Ljubljani občni zbor Društva visokošolskih profesorjev in znan- odbor pobudnik za čimbolj koordi- šokih šol ter znanstvenih ustanov stvenlh delavcev LRS. Na dnevnem redu je bila poleg poročil in nirano ddo obeh organizacij — sin- še teže. Zato bo potrebno čimbolj volitev sprememba pravil društva, ki predvideva skladno z reor- dikata in društva- To ie imcl° seve' aktivno delo v najnižjih organiza- « -i . ■ , ... za posledico določen zastoj pri cijskih enotah društva (v osnovnih ganizacljo dete znatno razširitev števila članstva saj bo v bodoče drugih aktivnostih društva. Smatra- skupinah, sekcijah). Novi način de* rustto zajelo vse učno in znanstveno osebje na fakultetah, rn0 pa, je dejal predsednik prof. la bo zahteval stalno aktivno sprem* višjih in visokih šolah, akademijah, inštitutih in znanstvenih ing. Ivan Vizovišek v svojem poro- Ijanje vsega dogajanja na univerzi, zavodih v LRS. (Doslej so bili člani Društva vse učno in znan- Čilu, da smo s’ tem sodelovanjem kritično ocenjevanje trenutnega sta-stveno osebje vseh fakultet univerze, akademije za glasbo, akade- opravili pomembno delo in omogo- nja in predlogov za organizacijsko mijc znanosti in umetnosti in znanstveno oseble na metalurškem čili’ da 50 nove sindikalne organiza- in materialno poslovanje fakultet, inštitutu.) cije pričele delati in se vključevale univerze, višjih šol in znanstvenih v družbeno dogajanje na univerzi. zavodov. Organizacijske spremembe na šel pred velikimi težavami, ki so Ustanovitev enotnih sindikalnih Z republiškimi sindikalnimi fo- V Šolska skupnost in razredne skupnosti S šolskim zakonom, ki je sto- ske imovine, skrbi za zavestno iz-pil v veljavo 1959. leta in ki je v vrševanje disciplinskih pravil, po-glavnem utemeljil vse pedagoške sega na področje zdravja in so-in družbene zahteve reformirane cialnega varstva učencev in konč-šole, je stopil v veljavo tudi 51. no vse rezultate obdela v obliki člen, s katerim se na osnovnih kratkega statističnega pregleda, šolah v 7. in 8. razredu uvajajo Splošna značilnost naše socia-razredne skupnosti in šolska listične družbe je planiranje. Tudi skupnost. Doslej ni bilo zaslediti šolska skupnost in razredne skup-kakšnih pomembnejših razprav o nosti posebej sprejemajo za vse značaju teh skupnosti, če seveda svoje dejavnosti ustrezne plane. S izvzamemo obširen članek, ki ga temi plani morajo biti seznanjeni je prinesel PROSVETNI DELA- razredniki in razredni učiteljski VEC pred dvema letoma z neke zbor, pa tudi šolska uprava in mariborske gimnazije. Ta članek šolski odbor. Načrte dela razredne pa se je nanašal na delo razred- skupnosti učenci na rednih in iz-nih skupnosti v gimnaziji, kjer rednik sestankih pretresajo in prešo v zadnjih letnikih že polno- gledajo njih izvršitev. To je laže pravni državljani. Manj ali pa izvedljivo, če se načrt dela raz-nič pa ni bilo objavljenega o teh deli na manjša obdobja v šolskem novin organih v osnovnih šolah. letu. Pregled dela razredne skup- Vpraviteljstva šol in razredni uči- nosti je velikega pomena, ker pri- _„________ „„ plcu VCII^1U teljski zbori so po izidu ZOS kaj kaže učencem uspeh skupnosti področju visokega šolstva, reforma bile predvsem materialne' narave' organizacii na fakultetah zahteva rumi je društvo cesto razpravljalo o kmalu spoznali, da jim bodo raz- kot celote. Je pa tudi izrednega študija in vse večja samostojnost Te je v zadniem času zadovoliivo določene organizacijske spremembe organizacijskih in materialnih vpra- redne skupnosti in^ šolska skup- vzgojnega pomena, ko s skupnimi fakultet so že v prejšnjih poslovnih rešil s finančno nodnoro remihiiške dmštva Društvo postaja bolj stro- šanjih društva in sindikalnih orga- nost v veliko pomoč pri uresniče- močmi odstranjujejo ovire. Videti obdobjih vplivale na delovanje ga in okraineea sveta sindlk-atnv kovna organizacija, kar je lahko sa- nizacij na univerzi. Našlo je kar vanju vzgojnih in učnih ciljev no- in slišati je treba, kako so taki se- DVPZD, predvsem pa postavljale Kot eno svojih rtoelavimih nalno TOO v prid kvaliteti dela društva. To največji interes za čimbolj uspešno ne reformirane šole. Začeli so ta- stanki šolske ali razredne skupno- njegov upravni odbor pred zahtev- je upravni odbor smatral sndeinva. Preorientiranje za zdaj še ni prišlo delo. Predstavniki društva so sode* koj z organizacijo šolskih in raz- sti živahni! Res, da padejo včasih ne in odgovorne naloge. Ena naj- nje nri organizacijskih snremem" do ?zraza' v n°vem poslovnem ob- lovaii tudi pri delu izvršnega odbo rednih skupnosti na svojih šolah, tudi nemogoči predlogi, posebno važnejših nalog je bilo prilagajanje bab sindikalnega dela na univerzi dobju Pa bo nedvomno omogočilo ra Zveze združenj v Beogradu. Tako Temeljno obliko naj bi ti organi v začetku. Ti so pa samo dokaz o organizacijske oblike drušIvanovim Skupno s sindikatom admin™^: uspfn,ejše del° d™tva' bil° društTO P°vezano tudi z re* dobili z ustreznimi pravih. Pn se- nezrelosti novonastale razredne pogojem. Kljub temu, da je bila že nih uslužbencev ie upravni odbor Med^ večje družbene mamfestaci- publiškimi odbori sorodnih društev stavi teh pravil je sestavljavcem skupnosti. Razveseljivo pa je dej- na občnem zboru 16. 2 1961 naka- poskrbel da sn bile volitve v nove ',e društva v poslovnem letu 1961 in preko združenja tudi z mednarod- b!l za vodilo Zakon o osnovnih stvo ko po nekaj mesecih opazi- zana nova organizacijska oblika dru- enotne fakultetne sindikalne organi- !ahko Prištevamo: populariziranje no organizacijo visokošolskih profe- šolah, ki ze s svojimi deni 51, 52 mo, kako ob svoji razredni skup- štva, se je novi upravni odbor zna- zaciie izvedene do iuliia preteklega studlJskih smeri na univerzi ob vpi- sorjev. Razprave v teh forumih so in 111 nakazuje glavne naloge J 1 P g su v študijsko leto 1961-62 in to v zajemale naloge društev v zvezi z dnevnem tisku; proslavo 29. no- novim načinom finansiranja šolštva, vembra; posvetovanja o znanstveno- nagrajevanja in organizacije dru-raziskovalnem delu in nagrajevanju štev. na univerzi ter priprava priročnika Rektorat univerze je visoko cenil za študij na univerzah in visokih šo- pomembnost društva, zlasti v seda- lah v FLRJ. Prav na teh posvetova- njem obdobju. Po svojem predstav- njih se je pokazalo, da mora dru- niku je društvo neposredno sodelo- štvo poiskati bolj učinkovite oblike valo pri delu univerzitetne uprave za obveščanje in aktiviranje svojih in sveta. Rektorat je tudi finančno članov. Društvo kot celota in vsak podprl društvo, posamezen član naj bi postal po- Velik problem predstavlja priteg-budnik vseh akcij, ki zadevajo pro- nitev večjega števila članstva k de-blematiko pouka in materialno po- lu. To je do neke mere tudi vzrok, slovanje na univerzi, ne pa da raz- da društvo doslej v našem družbe-pravljajo le o problemih, ki,so že nem življenju ni odigralo tiste vlo-bili obravnavani na fakultetnih in ge, ki mu nedvomno po njegovem univerzitetnih organih. Različnost fa- namenu pripada, kultet je že zdaj onemogočala nepo- Po ureditvi statusa društva in or-sredno razpravljanje na nivoju uni- ganiziranju vseh pedagoških in znan-verze, v bodoče pa bo to z vključe- stvenih delavcev na fakultetah, viš- .____________________________ jih in visokih šolah, akademijah, zavodih in inštitutih, organiziranju pododborov in sekcij, čakajo novi upravni odbor predvsem naslednje naloge: sistematičen študij problematike pouka na univerzi, sodelovanje pri izdelavi pravilnikov za nagrajevanje učnega in znanstvenega osebja, seznanjanje javnosti z delom univerze in visokih šol in delo na tem, Teden muzej'ev, ki ga letos da te ustanove zavzamejo tisto me-proslavljamo pod geslom »Pribil- sto v družbi, ki jim pripada, žajmo muzeje našim šolam«, tra- Za novega predsednika društva ja od 7. do 13. maja. Ljubljanski Je bil izvoljen dr. ing. Ervin Prelog, muzeji in galerije prirejajo v Pr°fesor na strojni fakulteti, smislu gornjega gesla občasno razstavo v glavni avli šole Tone- ta Tomšiča, Saranovičeva ul. 7. 3011111101 0 llCgrCjeVinijl! k,Srr.:,tCrtkUPne razstavc.je d°- Ni ga, ki bi vse vedel. Tudi OSNOVNIH ŠOL V HRASTNIKU l2rS . . le ljubljanske ustanove prikazu- šolskih unravitoUov daj je namreč nastopilo na revi- jejo vsaka neko svojo temo, naj- tovarišica Adela Rauterteva iz širom siorrimiio Knn Aueia nauterjeva iz in 111 nakazuje glavne naloge teh notranjih šolskih organov. V teh pravilih je bilo treba zajeti namen šolskih in razrednih skupnosti, njihove organe, dolžnosti in pravice kot celote in posameznih izvoljenih funkcionarjev ter komisij. S tem so skupnosti dobile svoje ogrodje in čvrsto postavljene temelje, na katere se je lahko skupnost oprla pri svojem delu na šoli in v razredu. Konkretno delo razrednih skupnosti in šolske skupnosti se je različno razvijalo na posameznih šolah. Čimbolj so se učiteljski kolektivi in družbeni organi samoupravljanja v šolstvu seznanili z vsebino dela teh skupnosti, tem bolje in uspešnejše so te delovale. Za nami je dveletna doba teh najmlajših organov samoupravljanja v šolstvu in že se vidijo njene velike vzgojne in izobrazbene vrednosti. Zavestno in z veliko elana so izvrševale svoje naloge razredne skupnosti tam, kjer jim je razrednik oziroma odgovorni vodja prikazal vsebinski pomen in prednosti te, res pristno učenčeve organizacije, ki je potem imela prav velik vpliv na življenje in uspeh razreda. Pokazalo se je, da je v razredu z dobro organizirano razredno skupnostjo učni in vzgojni uspeh mnogo boljši kot tam, kjer so bile razredne skupnosti zgolj formalno ustanovljene in niso aktivno posegle v življenje in delo razreda. Razredna skupnost je dobila s svojim delom mnogo boljšo povezavo z noSfi učenci zorijo in vse bolj razrednim, učiteljskim oborom, s tehtno postavljajo predloge in za-čemer so bili dani pogoji za obo- hteve. In ko pride tak predstav-jestransko izboljšanje dela. uik razredne skupnosti na skupen Učiteljem je razredna skup- sestanek razrednega učiteljskega nost lahko samo v pomoč pri nji- --bora, daje tudi večkrat koristne hovem predmetnem pouku. Zgodi pripombe in pobude. da kakšna snov ni bila Tn h’ h,h 'nn hrn »Približajmo muzeje našim šolam« V Narodnem muzeju v Ljubljani je do 17. junija odprta razstava »Umetnost alpskih Iliriov in Ve--Ra7S o -7 cin r? w-i 1 , . 1 r O ^ i - ... i _ 1 _ T T ^A . ... n „ ._' .. C'. ._J _ T T... J_ .. ~u.oij.1 j i tt-ij jji. o. v n n..a nuoi uaiiaoiijc ucrici v us v clhu u.1. 11' T-i v 7 . . • Eekar. Razen domačinov Sežancev in (med njimi tudi pok. skladatelja Ven- štvo Svobode v Storjah. Ustanovil je otlZU DonacKe QOre, imajo eaino alTlO. blT/n 'n n V-ii toro cL-l-nnS- tl l vi vi H o'! "T^ilvii W1 v 1 i T /-li-zci -in lvn-»nl nm r o 1 n /-7 vi i \ +nv -r m rA i I w-> 1 i vi 4-n<-li ri im A n fV! O r\l n P+Vt Sl *• OtSI VI Ll A 4 Vit v.i. 7\ bližnjih Kraševcev bi v tem skrom- turinija). Tudi mali Lojze je kazal pevsko društvo ter vodil mladino tudi dvojezično Šolo V Šmarski občini. nem človeku, ki ga samotnega in za- zanimanje za šolo, zato so ga dali idejno. FašiMi so ga neštetokrat pri- ...................................................... . . mi Čl-i oviorf n W n /»O O v r, ' i ^ ^ .. TV ___ 1.4«— 4 „ t : .. rt ..A_ __ ____14'. 4_ ni ,..44 X V Rogatcu, stisnjenem naselju učiteljevanja izgoreval za mla- šoli, da se težko iztrga, pa naj poreko, kar hočejo. Če bi menjal »Ne, obžaloval nisem nikoli, da učiteljski poklic? Ne vem! Danes domačinov, komaj kdo slutil, da ima pred seboj učitelja, ki je mnogo de- c-oAnif „n nn*n v, ,• T,’ ,, *j" . % - • v.- » - Tu deluje tudi šolski upravitelj me je zaneslo v prosvetni poklic, prav gotovo ne, pa če bi bili ti- mišljenega srečas na sežanskih uh- na učiteljišče v Kaper, kjer je sta- gnali v Sežano na zaslišanje. Slednjič r7i 7/, « . x , 7 . . Tr vf . . ^ 7___-,f t- cah ali v gostilni, v družbi starejših noval pri Boletovih. je moral zbežati čez mejo v jugosia- ^dravKo Sotosek, Ja vzgaja mla- Večkrat je res grenak, a lep tudi. sockrat ugodnejši pogoji drugje. rinmnAi^ntr i--—’ j- - živahen mladenič, naprednega du- vijo, ako si je hotel rešiti osebno svo- dino že polnih 43 let. Spomladi Ne morem se ravno pohvaliti, da Lahko bi rekel, da smo prosve- lal in žrtvoval za naš razvoj in sva- kjer je takoj ustanovil pevski zbor. bodo. ha, je Učiteljeva! najprej v Rodiku, bodo, če ne celo življenje. Študiral je igig_ ;eta je zaključil učiteljišče sem bil vselej zadovoljen: positna- tar ji podobni otrokom: razburja- li-iAv it* + o L-ii i 11 afo n rtvri 1 rrotrcVi ■vVtrvr' na Tat# »'n Ivi Ir 4 11 n i trov-ri o-fn ni not i n I\/T url •/ j j . da je nekoč za prve svetovne vojne porezal vrvi vojakom avstrijske vojske, ki so jih za kazen obesili za ro- pevski zbor. Italijani ke na njegove murve. Pri tem je -* - T— 40 let — v Storjah, kjer je pozneje njegovega 12-letnega sina Dušana, udi služboval ter prav tako vodil Med nemško okupacijo — po zlo- ga preme- mu Italije — se je Alojz Bekar takoj stili v Italijo, a ker ni hotel iti. so zavedel svojih dolžnosti do našega krepko zarobantil: »Na moja drevesa ga upokojili z majhno pokojnino. naroda, ki mu je bila na Primorskem h. v šoli skoro četrt stoletja nrenoveda- ■ x PRAVNI NASVETI v šoli skoro četrt stoletja prepovedana slovenska beseda, ter se je kljub svojim šestim križem lotil prostovoljno ilegalno učiti našo mladino v do- i« od takrat ponču je v odmaknje- rim še danes rad, če je potrebno, mo .e, ponergamo, pa se tudi hi- Rojen je bil 21. aprila 1882 v trdni kar je imelo za posledico, da so ga Ustaši so ga zasledovali ter ga bolne- nem predelu okrog Donačke gore. V 43 letih šolniškega dela pa sem tro potolažimo, ce le malo lepo kmečki hiši »pri Francinovih«. Nje- premestili v Kazle. Odtod je hodil ga odvlekli iz bolnišnice v zapor, od- Žetale, Dobovec, Rogatec: to so se tudi vsemu že privadil. V sta- zapojo okrog nas!« Sov oče je bil vseskozi pošten, zave- vsak drugi dan poučevat tudi k Sto- koder se ni več vrnil. Da bi izsilili , . v , 7 . . ... .„ . ... .. . ., ____~nhln den rodoljub ter tako svobodoljuben, mažem, živel pa je ves čas — nad razna priznanja, so tedaj mučili celo irl Šole, kjer je v svojih 43 letih nh časih smo se Z nemškutarji Nasmehnil se je toplo, rahlo križem gledali: miru ni bilo ni- hudomušno m iskrivo. Da, trden koli. Med vojno so se Nemci in je še danes, poln delovnih moči. domači petolizniki tudi hitro Pa kako ne bi bil: vsa življenjska osvetili. Brez vsakega pojasnila so pot je bila neprekinjena bitka ne-naju z ženo t> nekaj minutah že v omahljivega Slovenca, učitelja in prvih dneh okupacije naložili na socialnega delavca, v kateri se je " L-j avto in odpeljali preko Sotle v pojeklil. Tudi dosti samote je pre-A ^ '*«§• ^ V * Djurmance, kjer so nas enostavno živel in takrat so ga tolažile knji- * v ^ pismi na’cesti. To je šlo brez ge. ki so še danes njegove naj-...““ ' 5®sf vsakega postopka. Pa pustimo to! Mimo je. Da- .... : % nes me včasih razkači vedno bolj otroke, skrbno zavijal in v samot-l komplicirano upraviteljevo delo, nih urah odpiral, da se je pogo-■■ ko moram biti administrator, varjal z misleci, borci m najbolj-V knjigovodja, ekonom hkrati, tako Šimi ljudmi. Danes je dočakal, za da za pedagoško delo ostane že ^or se ie kot napredni prosvetni malo časa. To mi je najbolj pri delavec tolkel v življenju. ^ srcu! Ne, upraviteljeval ne bom več: otroke pa imam rad; učil bi .j še naprej, če je potrebno. Naj bo tako ali drugače, v tolikih letih se 8gj človek navzame vsega, kar diši po UV-ULL HUSU JUičlUAnU V UAJ- mačem jeziku. — Osumljen, da sode- *g&v; luje s partizani, je stal v vrsti s Štor-ci, ki so jih Nemci nameravali ustre-žajna plača, z upoštevanjem poviškov ,Y zadnjem trenutku so jih re- _________________ _____________ do 31. dec. 1961, za din 2100 (Odredba šili. Poučeval je tudi še pod angleško ^ ^ skega ljudskega odbora vas je na o kategorizaciji položajev ža položaj- zasedbo vse do 1. 1949, ko je stopil v priporočilo prosvetno pedagoške služ- ne plače uslužbencev prosvetnih za- Pokoj. Pred nekaj leti mu je v Trstu h be poslal študirat na pedagoško aka-r vodov. Uradni list LRS, št. 2—15/60). umrla za težko srčno boleznijo se ->•—^- -t i—-4.. ---4 edina hčerka Nada. V uteho in po- S. M. nos mu je ostal le še vnuk Dušan, ki Vprašan,jej Ste izredni študent si je skozi mnoge življenjske težave prej^emki^MedJ rednimT^prejem- v vsakem letniku imate po tri priboril mesto priznanega grafika v ....... imeli‘tudi posebni dodatek"v ‘e«aje, ki trajajo 14, 10 ali 8 dni. Vse Zagrebu. znesku din 3000. — za težje službeno stroške nosite s^mi- s\e upravi- ob 80-letnici se je tovariša Bekar- mesto. Vprašujete, ali vam pripada c5ni,1 potnih in drugih ja spomnilo s prisrčnimi čestitkami poleg temeljne in položajne plače tu- stroškov študija. tudi sežansko učiteljstvo, ki mu tudi Odgovor: Kot izredni študent no- s temi vrsticami iskreno želi še mnogo let v zadovoljstvu in zdravju, kot se spodobi »trdni kraški korenini«. S. A. V. St. - Vprašanje: Kolikšna je učna ob- nalogu državnega organa, vam pripa- veznost upravitelja osnovne šole z dajo vasi redni mesečni prejemki in osmimi oddelki, če poučuje predmet-imate pravico tudi do nadomestila za no v ^jih razredih in ima nad 30 ločeno življenje, v skladu z ustrezni- službenih let’ mi predpisi. N. E. Vprašanje: Svet za šolstvo Občin- demijo, ki pa ni v kraju vašega službovanja. Poslani ste bili z zagotovilom, da vam ostanejo vsi redni mesečni ki ste di ta dodatek in ali imate pravico do nadomestila za ločeno življenje, s^e vse stroške študiranja, ker je vaš mož in družina ostala na P°u^a» sami. vašem službenem mestu? Odgovor: Ker ste bili poslani po boljše prijateljice. Preko 2000 jih je na policah: božal jih je kot Fotografski tečaj za vsakogar S. S. Odgovor: Upravitelju osnovne šole j. osmimi oddelki, ki poučuje predmetno v višjih razredih in ima nad NEBO V MAJU Vprašanje: Kakšna je učna obvez- 3,3 službenih let, se zniža učna obveznost upravitelja osnovne šole, ki ima 7 oddelkov, in koliko se takemu upravitelju poveča položajna plača? bo bo Pod tem naslovom je Državna založba Slovenije pravkar izdala vzorno urejeno knjigo Živojina Jeremiča; v slovenščino jo je prevedel Franček šafar. Knjiga sodi med tista poljudno napisana dela strokovne literature, ki naj zgoščeno in pregledno posredujejo temeljno • znanje vsakomur, ne da bi terjala od bralcev posebno strokovno izobrazbo. Za torej je »Fotografski tečaj za vsakogar« namenjen Globoko v pomladi smo. Polago- žiti pred tem ozvezdjem šele 11. ma- ni m horizontom. Dne 13. maja nost oci 22 ucmn ur na is ucnm ur ma se bližamo poletnemu sončnemu ja. Ce bi mogli narediti umeten mrk, od Sonca 22 stopinj oddaljen in na teden v skladu s četrtim odstav- obratu in to tudi čutimo, kajti dnevi bi videli 19. maja, da gre Sonce tik stal razmeroma strmo nad večerno predvsem začetnikom, tistim tisočem kom 8; točke, s prvim odstavkom 9. so postali dolgi. Dne 1. maja vzhaja mimo krasne odprte zvezdne kopice zarjo. Iskati ga bomo začeli z lov- in tisočem ljudem, ki jim fotografija Odgovor: Upravitelju šole s 7—12 točke in s prvim odstavkom 19. točke sonce ob 4.50, zahaja ob 19.09 in dan Plejade ali Gostosevci. Nekoč bodo skim ali podobnim daljnogledom ta- pomeni bodisi osebno zadovoljstvo in oddelki se zniža učna obveznost za odloka o honorarni službi, q delovni je 14,19 ur dolg. Dne 11. maja vzhaja obiskovalci Lune, kjer ni atmosfere, koj po 20. uri. Ostal bo do 22. maja kulturno razvedrilo, bodisi kot doku- 6 učnih ur na teden, (četrti odstavek obveznosti in o nagrajevanju za nad- sonce ob 4.35, zahaja ob 19.42, in dan take mimohode lahko z užitkom opa- 8. točke odloka o honorarni službi, urno delo v prosvetno-znanstveni je 14.47 ur dolg. Dne 21. maja vzhaja zovali. delovni obveznosti itd. Uradni list službi v šolah in drugih vzgojnih in sonce ob 4.24, zahaja o*b 19.34 in dan LRS, št. 15/56). Upravitelju osnovne izobraževalnih zavodih (Uradni list ’ - šole s 4—7 oddelkov se poveča polo- LRS, št. 15—6/56). viden, ko se bo Soncu zope* preveč ment življenja, prvi kora približal, da bi ga lahko videli. Mer- roč j e umetnosti, ali kot Na podlagi 78. in 146. člena statuta Višje gospodinjske šole in na podlagi sklepa seje šolskega sveta z dne 31. marca 1962 objavljamo RAZPIS za vpis rednih in izrednih študentov v I. letnik Višje gospodinjske šole v Grobljah pri Domžalah za šol. leto 1962/63. Po določilih statuta Višje gospodinjske šole (čl. 77.—86.) se lahko vpiše na šolo: 1. kdor je z uspehom končal eno izmed naslednjih šol druge stopnje: gimnazijo, učiteljišče, vzgojiteljsko šolo, ekonomsko šolo, kmetijsko šolo, tehniško šolo, medicinsko šolo ali gozdarsko šolo; 2. kdor ni končal ustrezne šole iz prejšnjega odstavka, pač pa neko drugo šolo druge stopnje, če uspešno opravi sprejemni izpit iz anorganske in organske kemije; 3. kdor ni končal šolanja na nobeni izmed šol, navedenih v prejšnjih dveh odstavkih, pa je dovršil osnovno šolo in je bil najmanj štiri leta zaposlen z ustreznim praktičnim delom pri državnih organih, v zavodih ali organizacijah ter uspešno opravi sprejemni izpit. Sprejemni izpit za kandidate iz tretje točke tega razpisa obsega splošni in posebni del. Pri splošnem delu sprejemnega izpita piše kandidat nalogo iz slovenskega jezika, pri posebnem delu pa opravlja ustna izpita iz anorganske in organske kemije ter biologije. Obseg splošnega in posebnega dela sprejemnega izpita ter seznam literature za pripravo na sprejemni izpit dobe kandidati v tajništvu Višje gospodinjske šole. Kot izreden študent se lahko vpiše na šolo, kdor je v stalnem delovnem razmerju, ali kdor iz drugačnih opravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot reden študent. Kandidati, ki se žele vpisati v I. letnik v šol. 1. 1902/63, se morajo za vpis pismeno prijaviti do 10. septembra 1962 na naslov: Višja gospodinjska šola v Grobljah pri Domžalah. Priglasitev naj obsega: 1. Prijavo z natančnim naslovom kandidata, kolkovano z državnim kolkom za din 50; 2. originalni rojstni list; 3. originalno spričevalo o zaključnem izpitu in zaključeni šoli. Kandidati iz šol, na katerih ni zaključnih izpitov, pa samo spričevalo o zaključeni šoli; 4. življenjepis, kolkovan z drž. kolkom za din 30; 5. kandidati, ki niso končali šol iz prve in druge točke razpisa, morajo priložiti tudi potrdilo o štiriletni delovni praksi in o uspehu prakse; 6. zdravniško spričevalo o rentgenskem pregledu pljuč in srca ter da so tudi sicer telesno zdravi. Zdravniško spričevalo ne sme biti starejše kot mesec dni. Vsakdo naj priloži tudi pisemski ovitek z znamko in natančnim naslovom bivališča. Kandidati za vpis, redni in izredni, ki morajo opravljati sprejemni izpit, bodo opravljali izpit v drugi polovici meseca septembra 1962. O datumu in uri pričetka izpita bodo pismeno obveščeni. 15. septembra 1962 bo na Višji gospodinjski šoli ob 9. uri sestanek za vse kandidate, ki bodo poslali prijave za redni in izredni študij. Na sestanku bodo prejeli navodila za študij in za bivanje v internatu ter izpolnili potrebne tiskovine pa vpis v šolo in internat. Pričetek predavanj za redne študente bo 1. oktobra 1962. Šolski svet Višje gospodinjske šole v Grobljah pri Domžalah korak na pod-preprosta Luna: Mlaj ie bil 4. mala ob 5 25 kur se v podobnem položaju mnogo- tehnična zabava in navadno veselje je že 15.10 ur dolg. Žima nas gleda sa- pred ozvezdjem Oven. Nato bo poto- kiat nahaja, a v svoji bližini — na- do nečesa, mo še z zasneženih gora in čas naj- vala s^OZj/ ozvezdja Bik Dvojčka in videzno seveda — ima redkokdaj ta- Avtor nas v petnajstih lekcijah 4.,, rp.,^4 —- - J- - . - ’ . - tnega vodnika ali kazalo ka- seznanja z vsemi nadrobnostmi, ki jih mora vedeti dober fotoamater. Govori o nakupu in izbiri fotograf- lepših izletov je tu. Tudi razlika med ter bo kot Prvi krajec dne 11. ko izvrstnega vodnika ali kazalo ka- seznanja z vsemi nadrobnostmi, ki pravim in srednjim Soncem ni ve- maja 0t) 13.45 pred ozvezdjem Lev! kot takrat. Samo \7enera nam b oolaj- ----- lika. Dopoldne in popoldne sta sko- Nato se bo pomikala skozi Devico šala, da bomo lažje našli Merkurja, raj enako dolga. Pravo Sonce kul- jn Tehtnico ter vstopila v Škorpijona, se običajno skriva v večerni zarji skega aparata, o pripravah za sne-minira 1. maja- 2 min. 50 sek. pred jfjer bcJ 19 maja 35 32 polisa Luna! Tokrat bo Venera stala le nekoliko manje, o tehniki snemanja, o ostrini srednjim, 16. maja se poveča razlika od tam daije b0 gia’ nekoliko čez Pol3 zapadno od našega planeta in in kompoziciji, o osvetlitvi in rabi na 3 min. 44 sek. in 31. maja se Kačenosca, pred Strelcem in Kozo- v nJeni peposredni žareči okolici ga svetlomera, o sitih, dostavnih lečah zmanjša zopet na 2 min. 34 sek. To- rosjom ter’ bo 26 maja ob 20 06 kot bomo lahko odkrili. Seveda je mno- in izbiri filma, o posnetkih pri umet-rej stoji Sonce opoldne le prav malo Za^nii krajec pred ozvezdjem Vodnar, go manj svetel kakor Venera, ki bo ni svetlobi, razvijanju filma, o majh- ----------- Kdor še nikoli ni videl Merkurja, imela tedaj že. svetilnost —3. nem laboratoriju, ki si ga lahko bo imel najlepšo priliko v mesecu Tudi Venera, ki bo tedaj pred vsakdo uredi doma ,in o ostalih na-1 opazovati ta planet nad zahod- ozvezdjem Bik, postaja vse bolj vid- drobnostih. Knjiga je bogato ilustn- zahodno od južne točke. Po koledarju je Sonce v maju v znamenju Bika; v resnici začne kro- maju opazovati II Založba Mladinska knjiga LJUBLJANA — TITOVA 3 Vsem knjižnicam! Obveščamo vas, da je naša založba na željo knjižnic pristopila k posebni trajnejši vezavi knjig vseh množičnih zbirk. Tako lahko dobite knjige zbirke »KOMET« vezane v celoplatno po ceni Vseh devet zvezkov Karla Maya »VINETOU« po ceni Knjige zbirk »SINJI GALEB« po ceni »KONDOR« po ceni Končno še knjige žepne zbirke »ŠKOLJKA« po ceni Upamo, da smo s tem ustregli željam naših knjižnic. ZHL0ŽB1 MULDINSKA KNJIGA Oddelek za prodajo knjig in listov LJUBLJANA — TITOVA 3 400 din 400 din 500 din 500 din 500 din RAZPIS VIŠJE PEDAGOŠKE ŠOLE za vpis rednih in izrednih slušateljev v I. letnik v letu 1962-63 Kandidati se lahko vpišejo na naslednje predmetne skupine: . 1. slovenski — srbski ali hrvatski jezik 2. ruski — slovenski jezik 3. angleški .— slovenski jezik 4. nemški — slovenski jezik 5. zgodovina — zemljepis ali zemljepis — zgodovina 6. biologija — kemija 7. matematika — fizika ali fizika — matematika 8. glasba 9. likovna vzgoja (vezana na katerikoli predmet, razen na zemljepis, tehnično vzgojo in biologijo) 10. tehnična vzgoja z osnovami fizike 11. defektologija: a) ortopedagogika, b) tiflopedagogika (samo za izredne slušatelje) Vpišejo se lahko tisti kandidati, ki so končali naslednje šole: 1. Na katerokoli predmetno skupino tisti, ki so z maturo končali učiteljišče, gimnazijo ali srednjo vzgojiteljsko šolo. 2. Na posamezne predmetne skupine tisti, ki so z uspešnim zaključnim izpitom končali eno navedenih srednjih strokovnih šol: — na jezikovne skupine: srednjo ekonomsko šolo, — na skupino zgodovina — zemljepis: srednjo ekonomsko šolo, pomorsko srednjo šolo (komercialni oddelek), — na skupino biologija — kemija: srednjo kmetijsko šolo, srednjo gozdarsko šolo, kemijski oddelek tehniške srednje šole, — na skupino matematika — fizika: tehniško srednjo šblo, srednjo gradbeno šolo, pomorsko srednjo šolo (strojni in navigacijski oddelek), — na skupino glasba: srednjo glasbeno šolo, — na skupino likovna vzgoja: šolo za oblikovanje, srednjo tekstilno šolo in grafično šolo, — na skupino tehnična vzgoja z osnovami fizike: tehniško srednjo šolo, srednjo gradbeno šolo, šolo za oblikovanje, pomorsko srednjo šolo (strojni in navigacijski oddelek), industrijsko ali vajensko šolo za kovinsko, lesno in elektro-stroko — z rednim triletnim poukom, — na defektologijo: srednjo medicinsko šolo. 3. V I. letnik vseh skupin se lahko vpišejo tudi tisti kandidati, ki niso končali ene izmed ustreznih šol navedene v točki 1 in 2, če so stari 18 let in če imajo štiriletno uspešno prakso v dejavnosti, ki ustreza študiju predmetne skupine, namenom šole in nalogam bodočih vzgojiteljev. (Režiserska ali knjižničarska praksa n. pr. ustreza študiju slovenskega jezika — vodstveno delo v godbenih in pevskih skupinah ustreza študiju glasbe — industrijska dejavnost študiju tehnične vzgoje in podobno). Sprejemne izpite iz splošnega in posebnega dela opravljajo kandidati, ki so dokončali industrijsko ali vajensko šolo, in kandidati, ki nimajo formalne šolske izobrazbe druge stopnje. Sprejemne izpite iz posebnega dela opravljajo: 1. vsi kandidati za glasbo, 2, vsi kandidati za likovno vzgojo, 3. kandidati za vpis na tehnično vzgojo, ki so končali šolo za oblikovanje. Obseg splošnega in posebnega dela sprejemnega izpita ter literature za pripravo k sprejemnim izpitom dobe kandidati osebno ali po pošti v pisarni Višje pedagoške šole. Vsi kandidati, ki se žele vpisati v I. letnik v šolskem letu 1962-63, se morajo za vpis pismeno prijaviti. Prijava mora biti poslana na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani (Stari trg 34) do 20. avgusta. Priglasitev naj obsega: 1. Prijavo s točnim naslovom kandidata; v njej naj bo navedeno, na katero predmetno skupino se želi kandidat vpisati. Prijava mora biti kolkovana z državnim kolekom za 50 dinarjev. 2. Originalpo maturitetno ^spričevalo oziroma spričevalo o zaključnem izpitu ali zaključeni šoli. 3. Življenjepis, ki mora biti kolkovan z državnim kolekom za 30 dinarjev. 4. Mnenje šole, zavoda ali podjetja, kjer se je kandidat šolal ali bil zaposlen, o kandidatovih soosobnostih in nagnjenjih za poklic učitelja ali vzgojitelja. Kandidati, ki niso končali ustreznih šol, morajo prilpžiti tudi potrdilo o štiriletni delovni praksi in uspehu prakse. gvp^ ilustri- na, ker se bolj ‘in bolj oddaljuje od rana, natisnjena je na odličnem pa-Sonca. Zato ostaja vedno dalj časa pirju in bo služila predvsem mladini nad obzorjem. Sredi meseca bo za- kot pripomoček pri seznanjanju te-hajal malo po 22. uri, proti koncu me- meljnih zakonitosti fotografske teh-seca pa eno uro pred polnočjo. Ker se nike. bliža Zemlji, postaja tudi bolj in bolj ------- svetla. Mars se prav počasi odmika od Sonca in nam v mesecu maju še ne bo krasil neba. Jupiter stoji ugodneje. Vzhaja že malo pred polnočjo in nam je v jutranjih urah na voljo za opazovanje. Njegove lune vidimo že z daljnogledom, ki vsaj 10-krat poveča, če so v ugodnem položaju. Dne 27. bo Zadnji krajec potoval mimo Jupitra. Od njega bo oddaljen le za štiri Lunine premere. Saturn, lepotec našega neba, se je že precej odmaknil od svojega večjega brata Jupitra. Vzhaja okoli polnoči in nam je več ur pred sončnim vzhodom na voljo, če ga hočemo opazovati. Novi TOS daljnogled nam že kar lepo pokaže njegov krasni kolobar, ki je sedaj še prej odprt. Uran je še vedno v Levu. Do sedaj se je odmikal od Levove glavne zvezde Regula. Po 4. maju pa se mu bo začel zopet bližati. Doba opazovanja pa je vedno krajša, kajti sredi meseca bo že ob 2. uri na koncu meseca pa ob 1. uri zahajal. Ozvezdja: Nadobzornice se sedaj za 180 stopinj drugače razporejene na severnem nebu kakor pred pol leta. Veliki voz je malone v zenitu; če pa ga gledamo kot Velikega medveda, leži sedaj na hrbtu. Rep je obrnjen na vzhod, z glavo gleda proti zahodu. Njemu nasproti sta Kasiopeja in Ke-fej nizko nad severnim horizontom. Vmes je Mali voz s Severnico, proti kateri kažeta od Velikega voza zvezdi alfa in beta kot kazalo, ki se v nobenem ’ položaju ne izpremeni. Zmaj, ki je še nedavno visel z glavo navzdol, počasi dviga glavo in gleda kakor vedno proti Liri, kjer sveti krasna Vega. Lira se je že dvignila nad obzorjem in njena Vega sveti tudi skozi rahle meglice, ki se rade tam zadržujejo. Tudi Herkul se dviga in v malem daljnogledu že lahko opazujemo znamenito kroglasto kopice M13, kjer je nakopičenih okoli 100.000 sonc. Nad Herkulom sveti lepi venec zvezd v Severni kroni. Nad to stoji Pastir s svojo svetlo zvezdo Arktur. Na zahodni strani so deloma že v večerni zarji zvezde Bika in tudi Perzej ne stoji več ugodno. Le Voznik z našemu Soncu podobno Kapelo - Kozo s stremi Kozicami stoji nad večerno zarjo. Se više gori sta Dvojčka Kastor in Poluks. Pod Kastorjem vidimo že v lovskem daljnogledu lepo zvezdno kopico M 35. Z južnega neba so se zimska ozvezdja umaknila daleč na zahod. Orion že tone v večerni zarji. Le Betelgeza, nadvelikanka, v katero bi lahko postavili naš sončni sistem do vključno Marsa, še močno rdeče žari. V prav temni, brezmesečni noči bomo opazili levo od Oriona slabotno ozvezdje Samorog, nad njim pa Malega psa s svetlo zvezdo Prokion. Skoraj čez vse južno nebo se razprostira Morska kača. Njena glava je poleg Malega psa in pod njo žari njeno rdeče sonce — zvezda Alfard-Samotni. Kar pet ozvezdij sveti nad tAnr dolgim ozvezdjem. Poleg Alfarda je Sekstant; nato sledi Čaša; poleg nje je Krokar, nekoliko višje je Devica in na skrajnem vzhodu Tehtnica. Prav v sredini južnega neba leži Veliki Lev. Sedaj res hi težko spoznati levjega telesa in njegove dvignjene glave v tem ozvezdju. Nad njim je Mali lev, ki pa ga je težko spoznati, ker ima samo majhne zvezde. Devica, ki smo jo ugledali nad Morsko kačo. Ima krasno, močno žarečo zvezdo Spiko ali Klas. Tam, kjer se pahljačasto razdeli, je zvezda gami. ki je ena od naj lepših dvojnih zvezd. Za Devico, v daljavi okoli 100 milijonov svetlobnih let od nas, krožijo jate drugih galaksij, »rimskih cest«, z neskončnimi milijardami zvezd in kozmične snovi v plinih. Na levi od Leva je mično ozvezdje Berenikina kodra. Na desi od Leva je Rak, kjer najdemo že z lovskim daljnogledom lepo zvezdno kopico Jasli. Prav na vzhodu pa Kača odpira svoje žrelo. Globoko spodaj prihajajo prve škarje Skorpiona nad horizont in čas je, da se jim silni lovec Orion umakne. . . Sedaj imamo na nebu kar sedem zodiakalnih ozvezdij: del Škorpijona Tehtnica, Devica, Lev, Rak, Dvojčka In Bik. Pred njimi krožijo po eklip-tiki planeti. Pavel Kunaver MATEVŽU ŽGAJNARJU V SPOMIN Ni še minilo leto dni, ko smo se zbrali okoli našega Mateja prijatelji in znanci, da ga počastimo ob visokem življenjskem prazniku, ob devetdesetletnici. Z zadoščenjem smo se pomudili ob posameznih mejnikih njegovega življenjskega dela, o katerem je nedavno pisal Primorski dnevnik, ki ga imenuje pionirja slovenske prosvete na Primorskem. Res, zaslužil je ta častni naziv. Kot zaveden »vindišarski« dijak ni mogel študirati na Štajerskem, kjer sta gospodarila proslula sovražnika vsegit slovenskega, Sudmarka in Schulverein; s pomočjo zavednega profesorja Kožuha je odšel na učiteljišče v Koper in pričel s svojim vzgojiteljskim poslanstvom v mali kraški vasici Veliki dol. V spoznanju, da učiteljevo delo ni le med štirimi stenami učilnice, ga kaj hitro najdemo med ljudstvom pri reševanju gospodarskih in narodnostno prosvetnih delih. Razna izvršena javna dela Še ' danes pričajo o njegovi dejavnosti. Po šolah je priporočal tehnični-roko-tvorni pouk, zlasti pa gojil nacionalno zavest po primorskih vaseh., Kasneje je rad obiskoval te kraje in bil ponosen na to, da' so se tudi Primorci, med katerimi je deloval, junaško uprli fašizmu. V prvih pomladanskih dnevih letošnjega leta nas je presenetila grenka vest, da našega Mateja ni več med živimi. Spremili smo ga na njegovi zadnji poti, ki je bila okrašena s častnimi napisi: Poslednji pozdrav svojemu nekdanjemu tovarišu ilegalcu, nekdanjemu nadučitelju, članu ZB Rožna dolina; na blazinici pa sta blestela medalja za hrabrost in orden za zasluge za narod. V imenu nas vseh se je od pokojnega Mateja poslovil tov. Stritar: ». . . Odhaja iz naše družbe eden tistih skromnih ljudi dela in ustvarjanja, brez katerih ne bi nikoli vstala naša stvarnost, ki so jo gradili s pridnimi rokami in osebnimi žrtvami v veri, da so potrebne odpovedi. Kot delovnega in narodno zavednega učitelja ga srečamo po vrnitvi s Primorske v Resniku na legendarnem Pohorju in potem v Blagovni pri Celju. Ni mu prizanesla prva svetovna vojna. Kot politično in narodnostno nezanesljiv Slovanofil mora prenašati vse tegobe razvpitega taborišča v Le-bringu pri Gradcu, njegovega sina gimnazijca pa so zaprli tedanji nemški oblastniki z drugimi slovenskimi dijaki po znanem celjskem procesu v graških zaporih. Toda tudi kraljevska Jugoslavija mu kot socialno čutečemu in levičarsko usmerjenemu učitelju ni bila naklonjena. Z upokojitvijo mu je bila prizadejana boleča krivica ter je bil prisiljen pehati se, zaradi male pokojnine, za zaslužkom v Ljubljani s priložnostnim delom, ki se ga je naučil od svojega očeta, sodarja. Le tako se je mogel preživeti s svojo družino, kajti tudi njegov sin Milko je bil kot žrtev Natlačenovega režima ob službo. Toda s svojo družino ni klonil, pač pa se takoj uvrstil led borce OF. V njegovem stanovanju so se vrstili ilegalni sestanki, tu so našli zavetje mnogi vidni ilegalci. Z ženo Amalijo st^ pomagala marsikateremu bolnemu borcu, sprejemala kurirje in tudi sam je opravil mnogo nevarnih potov za OF brez strahu, _ čeprav vedno v smrtni nevarnosti. Vrstili so se udarci, najhujši pa je bil, ko je prišla grozljiva vest o mučenju in uboju njegovega sina v ustaškem morišču v Slavonskem brodu . . . Živahen, vnet, voljan prijeti za vsako delo, po osvoboditvi zvest delavec vseh organizacij na terenu, kjer se oblikuje obraz nove družbene skupnosti. Deset let in več sodeluje, ne oziraje se na starost, v vednosti, ki je bila zgnetena iz ljubezni. do človeka in prekovana v ognju trpljenja. Njegovo delo in njegova vera sta ga oblikovala v osebnost, ki je ne bomo pozabili.*- PROSVETNI DELAVEC« RADIO IN SOLA Nižja stopnja: 4. in 5. maja: POJTE Z NAMI... 11. in 12. maja: MODRI MOŽ NAD MRZLIM KLANCEM 18. in 19. maja: POSLUŠAJ NAS, PROSIM! 25. in 26. maja: NJEGOVO IME JE ZDRAVILO RANE 1. in 2. junija: Čebelica z modrim lončkom 8. in 9. junija: NITI NA MORJE — NITI V GORE Srednja stopnja: 8. in 9. maja: PLAPOLAJTE, ZASTAVE! 15. in 16. maja: MESTO V NOČI 22. in 23. maja: POT TVOJEGA ŽIVLJENJA, NASA POT 29. in 30. maja: KAKO VISOKO JE NEBO 5. in 6. junija: GLASBENO POPOTOVANJE PO KOROŠKI Višja stopnja: 3. maja: ŽIVA BESEDA IZ OGRAJENEGA MESTA 8. in 10. maja: KAKO STARA JE NASA ZEMLJA 15. in 17. maja: PITAGORA 22. in 24. maja: ESKIMI 29. in 31. maja: POJOČE SKRINJICE 5. in 7. junija: ROMANCA Višja stopnja: 3. maja ob 8.55 ŽIVA BESEDA IZ OGRAJENEGA MESTA 3. maja bodo samo za dopoldansko izmeno ponovili oddajo (iz šolskega leta 1959/60) o življenju ilegalnih tiskarn v okupirani Ljubljani. Avtorju je s spretno montažo tekstov raznih proglasov uspelo v začetku oddaje ponazoriti razpoloženje in razmere, v katerih so začele delovati ilegalne tehnike oziroma je bilo poživljeno delovanje partijske tehnike, ki je obstajala že leto dni pred vojno. V nadaljevanju se zvrste spomini dveh preživelih sodelavcev ilegalnega tiska, povezani pa so s komentarji, ki te spomine vključujejo v celoto dogajanja. Nižja stopnja: 4. maja ob 14.05 5. maja ob 8.55 POJTE Z NAM... Pesmica, ki se jo boste naučili, je posvečena rojstnemu dnevu našega dragega mai'šala Tita. Maršal Tito ima rad cicibane in pionirje. Kadar jih vidi v skupini, vselej vpraša: »Ste kaj pridni, pionirji?« in takoj zatem: »Pa tudi kaj pojete?« Vsakokrat, kadar slavi svoj rojstni dan, se zbero na njegovem do-' mu tudi pionirji in mu čestitajo. Letos pa je, kakor veste, še prav posebna priložnost, ki zahteva od najmlajših državljanov, da se z največjo vnemo in ljubeznijo pripravijo na ta praznik. Maršal Tito slavi sedemdesetletnico. To je pomemben jubilej in otroci se že nekaj časa pripravljajo, da ga bodo proslavili kar Otroci Titu (Janez Bitenc) Prisrčno Janez Bitenc \jšoJo ra. dl Bo.d/, mo, pnano se ^ - č/. mo j mami.ci po - magamo, i bratcem seb-iri-mo Danes smo na travm k šli tam smo se i— g ra.ti, ro. žice smo trga. h V šopek jih zve— za — h, rQ_ z,, ce smo tr. ga . h N IS j i-f K M X—H — —x—« i;-" se da lepo in svečano. Tako radi, kakor bi vi njemu stisnili roko, bi vas on rad pobožal in nagovoril. Pa morate razumeti, preveč vas je v vsej naši širni domovini, da bi prišli k njemu in mu čestitali. Toda verjemite, nič manj ne bo vesel, ko bo zvedel, da ste mu v vsaki vasi, v vsaki šoli, v mestu in na deželi, priredili čeprav skromno proslavo, in da ste na tej proslavi tudi zapeli. In katera pesmica bi bolj ustrezala temu namenu, kot tale, ki jo danes objavljamo. Srednja stopnja: Dragi Ti Jo, naš maršal, ra. eh te / mg. mo, 8. maja ob 8.55 9. maja ob 14.05 PLAPOLAJTE, ZASTAVE! Dolga in grozljiva štiri leta se je slovensko ljudstvo bilo s sovražnikom. Štiri leta strahot je moral preživeti naš človek, da mu je zasijala zarja svobode in z njo tisto, za kar so padali naši možje, fantje, dekleta in žene — pot v lepši jutranji dan. Majski dnevi pred 17 leti bodo ostali za vedno zapisani kot enkraten dogodek, čas, ki mu ga ni enakega. In vse hrepenenje po svobodi, ki ga je naš človek dolga štiri leta nosil v sebi, je kot orkan bruhnilo na dan 9. maja, ko so v Ljubljano vkorakali borci — partizani, pa naslednji dan, ko je naše belo mesto kot ozaljšana nevesta pozdravilo prvo slovensko vlado. Na velikem zborovanju je takrat dal vse priznanje Ljubljani tudi prvi predsednik slovenske vlade Boris Kidrič. In Ljubljana je sprejela svoje osvoboditelje prekipevajočega srca. Možje in žene, fantje in dekleta so se pomešali med borce, jim pripenjali šopke, tu sta se v solzah sreče objemala mati in sin, oče in hči, fant in dekle. Tam je skrušena stala mati: v tem najbolj slovesnem in za vse najbolj radostnem trenutku je zvedela, da njenega sina ne bo več, padel je na pragu svobode ... Kongresni trg — sedanji Trg revolucije — je doživel tiste dni toliko kot še nikoli poprej in morda ne bo nikoli več poslej. Svobodna Ljubljana je praznovala, vsa v cvetju, zastavah, solzah veselja. Od vsepovsod je donela pesem, povsom smeh, stikanje rok, navdušenje. Težko je z besedami prikazati vse tisto, kar se .je dogajalo takrat v srcu Slovenije, to je treba doživeti. In tisti, ki so to doživeli, tega ne bodo nikoli mogli pozabiti, kajti taki trenutki ostanejo v človeku zapisani za vselej. Skromno podobo takratnih slavnostnih dni bo dala šolska ura za srednjo stopnjo »Plapolajte, zastave«. Poudarjamo skromno, kajti besede so vse premalOj da bi popisale tisto, kar se je takrat dogajalo v srcih ljudi, ki so dolga štiri leta bili boj na fronti in v zaledju za najvišji cilj, ki ga lahko ima človek: nacionalno in socialno svobodo. In Ljubljana je v tem boju ponosno nosila zastavo upora, zato je tudi s polnim srcem pričakala in pozdravila svoje osvoboditelje. 9. maj 1945 bo ostal zapisan v zgodovini slovenske prestolnice kot najsvetlejši praznik. Višja stopnja: 8. maja ob 14.95 9. maja ob 8.55 KAKO STARA JE NAŠA ZEMLJA Oddaja je v celoti samo razširjen komentar dokaj kratke in jasne ugotovitve: »V pradavnih časih je bila naša Zemlja ogromna žareča krogla iz tekočih kamenin. Počasi se je ohlajala in se začela pokrivati s trdo lupino. Od tedaj je preteklo približno tri milijarde let.« Približno tako sprejemamo določene »resnice na znanje«. Vzkladi-ščimo jih v spomin in jih pozabimo. Včasih pa nas »vendarle zanika, da bi zvedeli, kako nastane taka »resnica«, kakšni so dokazi zanjo. V našem primeru gre skratka za to, da spoznamo enega izmed sodobnih postopkov za določanje starosti kamenin, postopka, po katerem starost določajo z merjenjem radioaktivnega argona. Avtor v začetku oddaje pojasni, kako »žive« atomska jedra; ta namreč niso nekaj nespremenljivega, večnega. Konkretno pojasnjuje zlasti »usodo« kemične prvine kalija-Tega je precej v žareči lavi. Meritev starosti teh kamenin, ki vsebujejo element, je zasnovana na dejstvu, da je v naravi poleg obstojnega kalija z atomsko težo 39 tudi radioaktivni kalij z atomsko težo 40. Ta razpada v argon oziroma v kalcij, in sicer v času, ki je znan. S tem, da merijo količino argona, »zaprtega« y kamenini, določijo njeno starost. Meritev sama seveda ni preprosta. Namen oddaje je, da jo kolikor: mogoče dostopno razloži. MLADINSKA RADIJSKA IGRA (vsako nedeljo ob 8.00) 6. maja — Miodrag Djurdjevič; NOČNI DOGODEK (ponovitev 13. maja — Matjaž Kmecl: ODLOČILNI DAN V MAČJI ZGODOVINI (ponovitev) 20. maja — Milivoj Matošec: TRATA NA KONCU ULICE (prva izvedba) 27. maja — Pino Vatovec: TRETJI UDAREC (ponovitev) 3. maja — Alphonse Daudet, priredba Lojze Krakar: PRIGODE TARTARINA IZ TARASKONA (ponovitev) 10. maja — Dragoljub Švare: ZGODILO SE JE OB 12.40 (prva izvedba) 17. maja — Pino Vatovec; RDEČA KAPICA (ponovitev) Nižja stopnja: 11. maja ob 14.05 12. maja ob 8.55 MODRI MOŽ MD MRZLIM KLANCEM »Danes, glejte, bi vam rad povedal, da je človeku razen učenosti potrebna tudi modrost. Prva ima svoj sedež v glavi, druga predvsem v srcu. Tako uvede avtor zgodbo o Možu, ki bije v sebi težak boj — ali naj pošlje v smrt tovariše, da si ohrani lastno življenje, ali naj žrtvuje sebe; da reši tovariše. Situacija je takšna, da lahko ostane negativna odločitev res njegova skrivnost, ker nihče v tistem trenutku ne ve zanj. Sam je ko nikoli dotlej, pa vendar ni sam, zakaj nihče ni nikoli sam; s človekom sta zmeraj vest in srce. Partizanska brigada na osvobojenem ozemlju se je pripravljala, da napade Mirno mesto, ki je v nemških rokah. Na večer pred napadom pošlje komandant tja še moža s posebnim naročilom za zaupnika. Mož ima v Mirnem mestu družino, vendar ne sme pogledati domov, po opravljeni nalogi se mora vrniti in počakati brigado na križpotju to-kraj Mrzlega klanca, ki leži nekako sredi poti. Mož je naglo opravil, toda zasledi ga sovražna patrulja in ga obstreli. Čeprav je ranjen v nogo, se vendarle reši, a omaga, preden pride na omenjeno križišče. Z zadnjimi silami se zvleče v gozd nad cesto, ki seka Mrzli klanec. Mož ve, da lahko samo on reši brigado, če se vendarle splazi do križpotja; a tega ne zmore. Medtem je brigada korakala po cesti sem od osvobojenega ozemlja. Sovražna zaseda je čakala nanjo v Mrzlem klancu, mož pa se je izgubil v sanjah. Sanjal je, da je doma, da ni več vojne in da svojima punčkama pripoveduje spomine. Toda starejša mu bere v očeh, ve, da je kriv smrti brigade, in sram jo je takega očeta Mož plane ves zbegan pokoncu. Zdaj ve: če se bo potuhnil, ne bo mogel nikoli več k svojim, zakaj pred lastnim otrokom ni moč ničesar skriti. Sel bo pač v svet in si našel prijateljev med drugimi otroki, v šoli, saj je učitelj. Oprijel se je trhle bilke in se spet pogreznil v sanje. Sanjal je, da je v šoli in da pripoveduje, kako je bilo, ko je bil on, njihov učitelj, partizan. Toda med šolarji so sinovi tovarišev iz brigade in tudi ti mu razbero iz oči, da je kriv smrti njihovih očetov. — Mukoma se reši mož tudi iz teh sanj, tokrat s spoznanjem, da tudi med šolarje ne bo več mogel. Hodil bo pač iz kraja v kraj, gledal žive ljudi, srečen, da je tudi sam živ. Pa se mu je v teh mislih spet izmaknila , zavest. Sanjal je, da hodi med mno-1 žico, ki slavi partizanski praznik. In ko pogleda te ljudi, ga obide strašno spoznanje, da mnogi manjkajo, in da tisti, ki so, vedo, da je on kriv smrti borcev v Mrzlem klancu. Mož se zbudi do kraja pretresen, in ko prisluhne spet svetu okoli sebe, zasliši harmoniko ... Brigada prihaja v Mrzli klanec!... Tisti hip pozabi mož na bolečino v ranjeni nogi. Splazi se na parobek, ob ramo pritisne brzostrelko, zdi se mu, da bi nanj zapel, a ker so mu usta povsem , suha, zapoje namesto njega brzostrelka — v pravem trenutku. , Zgodba je impresivna, čeprav ; morebiti za male poslušalce malce ■ težka. Ker pa pripoveduje preprosto, Ibodo, tako vsaj upamo, razumeli tu- di to, kar hoče povedati, da izgovor: »Saj ne bo nihče zvedel« — ne velja! Srednja stopnja: 15. maja ob 8.55 IG. maja ob 14.05 MESTO ¥ NOČI Življenje noči je posebno in za večino ljudi dokaj nenavadno poglavje iz celote pojavov, ki smo jim priča. Noč ima v prenekaterem primeru svoje posebnosti, ki so dovolj zanimive za slehernega mladega poslušalca. Prav zato smo se odločili za izvedbo mladinske radijske igre Mije Kalanove o »Mestu v noči«. Povzemamo kratko vsebino. Kraj: malo obalno mestece. Noč. Znajdemo se v jarku. Na klopici sedi osamljen deček in ihti. Mimo pride starec, ki mu v mestu pravijo »filozof«, in prisede. Aldo mu zaupa, da je zbežal iz dijaškega doma, ker je bil grajan zšvoljo negativne ocene v zemljepisu. »Filozof« ga, da bi ga potolažil, povabi s seboj na sprehod skozi nočno mesto. Starega »filozofa« povsod prav dobro poznajo in ga z veseljem sprejemajo. Najprej* se oglasita na postaji ljudske milice. Aldo tu spozna miličnika, čigar dolžnost je skrbeti za varnost meščanov. Bdeti mora zato, da lahko drugi mirno spijo. Ko stopata vzdolž ulice, srečujeta ljudi, ki se vračajo od zadnje predstave v kinu. Doživeli so dve uri zasluženega razvedrila. Mimo razsvetljenega hotela, kjer igra živahna glasba v zabavo gostom, stopita popotnika k njim, ki pozno v noč še zmerom delajo. Ne skozi glavna vrata, temveč pri stranskih vratih v kuhinjo, kjer naletita na vselej prijaznega natakarja; kljub temu, da ga močno bolijo noge, ostane prijazen in dobre volje. In pot pelje dalje proti bolnišnici, kjer naletita na bolničarko — stari »filozof« jo imenuje »lady s svetilko«. Pogovoru z njo in o njej sledi srečanje s telefonistko; to' oba sprehajalca obiščeta v telefonski celici. Ko se poslavljata od nje, opazita, da se je nenadoma zasvitalo in že se je prebujal nov dan. Vračata se skozi jutro in deček Aldo doživlja prerojenje, iz katerega se porodi odločitev: »Vrnil se bom v dijaški dom in se učil zemljepisa. Oddaja je po tekstovni plati pestra in dinamična, čeprav morda malce preveč zahtevna za poslušalce s podeželja. Višja stopnja: 15. maja ob 14.05 17. maja ob 8.55 PITAGORA Med velikimi misleci in matematiki je eden prvih po času in pomenu Grk Pitagora z otoka Samos v Egejskem morju. Med njegovimi dognanji je največjega pomena pravilo o razmerju stranic v pravokotnem trikotniku. Zgodbo njegovega življenja in dela je v romanu popisal E. Colerus, pisec mnogih del s področja matematike in geometrije. Priredbo te knjige posredujemo v radijski šoli za višjo stopnjo z željo, da bi njene vsebinske in miselne sestavine obogatile duhovno obzorje poslušalcev, ki obravnavajo Pitagorova odkritja bolj ali manj šolsko, in že to bolj v okviru mate- matike kot zgodovine. Pitagora je pionir matematičnega mišljenja. Pred njim — torej pred 6. stoletjem stare dobe, je bil duhovni svet Grkov še ves prežet z mitološkimi predstavami o poreklu sveta in pomenu življenja. 6. stoletje prinaša prelomnico, saj se uveljavijo misleci, ki jih mitološke razlage ne zadovoljujejo več, pač pa iščejo stvarnejših pojasnil o življenju. Zajema tudi Pitagoro. Ne v celoti, vendar pa toliko, da začuti ožino grškega duhovnega obzorja, v katerem na številna zapletena vprašanja, ki si jih stavlja, ne najde nobenega ustreznega odgovora več. Zgodovinski viri pričajo o njegovem potovanju v Egipt in o njegovih tesnih stikih z elementi asirske in celo indijske kulture tistega časa. Glede na to ga je mogoče imenovati enega prvih kozmopolitov, ki je spoznal, da ga ozko, lokalistično religiozno pojmovanje sveta pri Grkih utesnjuje in omejuje. Ko je iskal najvišje spoznanje, je odkril skladnost pojavov sveta in prav v tej skladnosti je eno izmed pravzrokov, kajti skladnost je razmerje med posameznimi elementi, njih proučevanje pa je predmet matematike, ki je osrednjega pomena v pitagorejski filozofiji. Aritmetika in geometrija sta ji temelj vsega vedenja o svetu. Številke so osnova filozofskega proučevanja, ki raziskuje naravo in smisel številk, zakonitost estetskih oblik pa prav tako razlaga s številčnimi oznakami. Resnico sveta torej označuje s skrajno racionalističnimi elementi, ki so v zakoniti medsebojni odvisnosti in ne prepuščeni mitološkim bitjem. To pa pomeni zavrnitev religioznih predsodkov; te zamenja iskanje načel, rojenih iz človekovega razuma. Pitagora je tedaj prikazan ko mislec, ki v težnji po novem zavrača religiozno tradicijo v vsej njeni konkretni in abstraktni pojavnosti. Glede na to oddajo ni zgolj podoba nekega matematičnega pravila in njegovega izumitelja, temveč podoba zgodovinskega obdobja, ki pomeni odločilno gibalo v razvojnem gibanju človekovega gledanja na svet in življenje. Nižja stopnja: 18. maja ob 14.05 19. maja ob 8.55 POSLUŠAJ NAS, PROSIM! Gotovo se še zmerom dogaja, da otroci — bodisi iz nepremišljenosti —bodisi iz objestnosti — razdirajo ptičja gnezda in tako ali drugače pokončujejo mladi zarod. Ob tem se najbrž kar nehote spomnimo tiste stare »Stoji učila zidana« in še posebej tiste originalne grožnje v njej: »grdobe grde« paglave, masti ste vredne leskove ...«. Istemu namenu kakor »Stoji učila zidana« naj bo posvečena tudi naša oddaja »Poslušaj nas, prosim!« Avtorica Marja Cerkovnikova je napisala domiselno, privlačno, mestoma tudi šaljivo štorijo, ki jo bodo otroci, tako vsaj upamo, z veseljem poslušali. Zgodba se začenja na Radiu v redakciji oddaj za otroke. Redaktor se ravno pripravlja na pomenek z mladimi poslušalci, a mu ptiček, ki je priletel skozi okno in sedel predenj na mizo, tega ne da. Neprestano čivka in po svoje nekaj pripoveduje, še posebno zgovorno in glasno, ko omenja redaktor otroke. Iz tega sklepa, da je ptičkov obisk najbrž v zvezi s kakšno otroško vragolijo. Stvari bi rad prišel do dna, ker pa drobnega gosta ne razume, si išče tolmačev. Iz zadrege reši redaktorja novinar Miha, ko mu svetuje, naj poprosi za nasvet Janeza, mladega, preprostega fanta iz mehanične delavnice. Janez ima rad naravo in njene prebivalce in zato celo razume njihovo govorico. Tudi zdaj razbere iz ptičkovega ščebeta, da se je prišel pritožit — nekdo je vrgel namreč mladega škrjančka iz gnezda — in da je prišel prosit, naj mladiča kdo spet vrne materi. Brž se odpravi na pot cela ekspedicija: redaktor s ptičkom na klobuku, novinar Miha, Janez in še poslušalci. Daleč zunaj mesta jih sprejme ptičji zbor in, ko pernati drobiž spozna, da prihaja z dobrimi nameni, jih popelje na kraj nesreče. Na robu njive najdejo mladička, škr-janka sama pa jim pokaže, kje na zemlji je gnezdece, da ga polože spet vanj. Koj nato objame reševalce hvaležno čivkanje. Janez razume ptičke, kaj pravijo: da so tisti otroci, ki razdirajo gnezda, čisto navadne reve, da so važiči in da je zelo grdo, če nekdo, ki je večji in močnejši, strahuje drobne ptičke. Ko se vrnejo na Radio, najdejo na mizi tri češnje. Ptički so prinesli vsakemu v zahvalo po eno, Janezu pa povrh še debelega črva, pač to, kar imajo sami najraje. »In za konec naj takole drži, otroci,« pravi redaktor. »Če pridejo ptički po vas, da jim rešite mladiče, takoj pohitite. Morda vam ne bodo prinesli ravno češenj v dar, hvaležni vam bodo pa prav gotovo zelo. In jeseni in pozimi boste po njihovi zaslugi hrustali dobra jabolka. In še nekaj... zdaj sicer ne vemo, kdo je bil tisti, ki je vzel mami škrjanki iz gnezda mladička in ga pustil pod drevesom. Lahko je bila tudi lisica. Ampak, vi, otroci, ne delajte skrbi ptičjim mamicam.« Srednja stopnja: 22. maja ob 8.55 23. maja ob 14.05 POT TVOJEGA ŽIVLJENJA NAŠA FOT Sedemdeseto življenjsko obletnico predsednika republike bomo proslavili zelo slovesno povsod, kjerkoli se bomo v dneh mladosti sploh sešli. Nizu slovesnih priložnosti se pridružuje tudi redakcija radijske šole za srednjo stopnjo z oddajo pod naslovom »Pot tvojega življenja, naša pot«. Že sam naslov v dobršni meri označi ves namen oddaje. Gre namreč za prikaz trdne enotnosti Titovega življenja na eni in življnjska ter družbenega razvoja naših narodov na drugi strani. Obletnica pravzaprav samo še bolj živo in neposredno obuja resnico o tem, da je Josip Broz-Tito vseskozi, od zgodnjih mladostnih let do današnjega dne, osebnost, ki reprezentira najgloblje težnje in hotenja jugoslovanskih ljudskih množic. Tito ni le vodilno gibalo, temveč tudi simbol jugoslovanskega revolucionarnega boja. Vse svoje moči je žrtvoval za uresničitev zahtevnih nalog, ki sta jih stavljala ta boj in ta pot. In ker je bilo tdko, je pot njegovega življenja v resnici ne le tesno povezana, temveč dobesedno vklesana v pot Jugoslavije v vseh štirih in v začetku petega desetletja revolucije za preobrazbo družbenih, ekonomskih, političnih in človeških relacij navznoter in navzven. Oznaka »Titova Jugoslavija« zavoljo tega ni niti vljudnostna fraza niti pro- pagandno dejanje, temveč globoka resnica, ki je z njo prežeto občutje slehernega Jugoslovana. Odtod tudi naslov oddaje, ki bo ob posameznih prizorih iz predsednikovega življenja skušala prikazati Višja stopnja: analognost s sodobnim položajem v družbenem življenju. Titova dejanja so vselej bila poseg v dogajanje in neposreden odgovor nanje. V tem je njihova politična, državniška, v prvi vrsti človeška veličina. 22. maja ob 14.05 24. maja ob 8.55 ESKIM - PREBIVALCI SEVERA Na obširnem področju od Aljaske, ob obalah in otočjih Severnega ledenega morja tja do Labradorja, na azijski obali Beringove ceste in na Gronlandu živijo rodovi Eskimov. Radijska šola za višjo stopnjo bo govorila o tem narodu, ki še danes živi svojevrstno življenje v pokrajinah večnega ledu in snega. Nad 10.000 km je od Aljaske do Labra-dorskih Eskimov, toda na vsej tej dolgi poti govorijo ti enotni jezik, imajo isto vero, pojo enake pesmi, pripovedujejo iste pripovedke, gojijo svojevrstno umetnost. Vse to pa potrjuje domnevo etnologov, da so bili Eskimi nekoč enotno ljudstvo. Njegova zibelka je bila Amerika. Bili so celinski narod, ki je pri zasledovanju čred severnih jelenov in na begu pred indijanskimi rodovi prišel od velikih jezer severne Kanade k obalam polarnega morja. Tu so morali Eskimi svoje predmete prilagoditi zahtevam morskega ledu. Črede severnih jelenov, ki potujejo vzporedno z obalo Hudsonovega zaliva, so jih gotovo privedle do polotoka Boothia. Odtod je šlo njihovo preseljevanje naprej, na zahod, do Aljaske in na sever do Grenlandije. Klima in skoraj večni sneg narekujeta Eskimom način življenja in nekaj o tem bomo pripovedovali v radijski oddaji. Tu bo tudi opis lova na severne jelene, lova, ki pomeni svojevrstno radost za ljudi, ki se morajo vso zimo boriti v ledenomrzlih iglujih, v svojih snežnih kolibah, za obstoj. Severni jeleni so znanilci poletja in vseh njegovih dobrot. Severni jeleni pomenijo za te ljudi hrano, zato se tudi vse, kar lahko hodi iz naselja, odpravi na lov. Jelenov je toliko, da se s sanmi ne morete prebiti skoznje. To so goste črede in vedno nove prihajajo z vseh strani. Eskimi jih streljajo z modernimi lovskimi puškami, ki so jih dobili v zameno za lisičje kožuhe. Povsod naokrog po dolini so kamniti mejniki, zapreke za jelene, skrivališča za strelce in mnogo malih stražnih stolpov, prekritih z grudami zemlje, tako da so podobni človeškim glavam. Vse to je sicer še ostanek iz časov, ko so severne je- lene gonili v vodo. Zgradili so ozko alejo iz teh kamnitih stražnih stolpov. Vanjo so prignali črede, za njimi so bile žene in otroci. Tako so zagnali jelene v vodo, možje so poskakali v kajake in ubijali živali s kopji. Z obilnim lovom severnih jelenov se spremeni tudi hrana Eskimov. Konec je dolgega zimskega stradanja. Svojevrstno je tudi verovanje Eskimov. V oddaji boste spoznali starega šamana, zaklinjevalca duhov Aua in malega eskimskega dečka Naksuka, ki nas bo seznanil s svojo deželo Aljasko, s svojimi sošolci v mestu na vrhu Severne Amerike. Tako boste lahko razen Eskimov spoznali v oddaji tudi dežele, v katerih prebiva to ljudstvo, ki šteje danes le še okrog 43.000 ljudi. Nižja stopnja: 25. maja ob 14;05 26. maja ob 8.55 NJEGOVO IME JE ZDRAVILO RANE Medtem ko bo radijska šola za srednjo stopnjo (22. in 23. maja) pripovedovala o Titovem pomenu za razvojno pot jugoslovanske revolucije in enotnosti med jugoslovanskimi narodi, za uveljavitev socialističnih načel družbenega razvoja pri nas ter splošnih načel miroljubne koeksistence, naj bi oddaja na nižji stopnji opisovala predvsem njegov človeški lik v razponu od mladih let do današnjega dne. V ta sklop sodijo njegova človeška srečanja — anekdote, izbrane iz knjih in reportaž, zapisanih o njem. Omenjamo Dedije-rovo, pa knjigo »Tito in umetniki« ter Bevkovo »Knjigo o Titu«. Prav te dni pa je izšlo delo Blaža Mandiča »S Titom v maju«. Oddaja je deloma črpala gradivo tudi iz nje. Srednja stopnja: 29. maja ob 8.55 30. maja ob 14.05 KAKO VISOKO JE NEBO Ce velja rek, da so obmorska pristanišča okno v svet za posamezne dežele, veljajo te besede v zadnjem času še v mnogo bolj za sodobna letališča. Velika reaktivna letala so premostila meje in oceane ter približala cele kontinente na časovno razdobje nekaj ur. Svetovni potniški promet postaja vedno bolj domena letalstva, v letalstvu pa sta dva odločilna tehnična faktorja: letala in letališča. Čeprav ima Jugoslavija že nekaj sodobnih letališč, je vendar Slovenija še brez njega. Pa se bomo zato morali napotiti nekaj let v prihodnost ter bomo z radijskim reporterjem obiskali letališče Ljubljana-Br-niki, kakršno bo čez nekaj let. Zvedeli smo, zakaj so ravno Br-nike izbrali za lokacijo novega mednarodnega letalskega križišča, kaj bo vse zgrajenega na prostrani ravnimi med Šmarno goro ter Krvavcem. Obenem pa bo reporter spremljal posadko letala, ki bo pristajalo na bodoči pristajalni stezi, s potniki se bo vrnil v pristaniško poslopje ter obiskal kontrolorje letenja v kontrolnem stolpu. Tako se bodo mladi poslušalci seznanili z najpomembnejšimi operacijami v sodobnem letalskem prometu, obenem pa tudi z novim, prvim velikim slovenskim letališčem. Višja stopnja: 29. maja ob 14.05 31. maja ob 8.55 POJOČE SK1INJICE Kadar želimo oživeti spomin na kraje ali prijatelje, vzamemo v roko fotografijo; Pri zvoku to ne gre. Glasba je nizanje posameznih tonov, ki' se vrstijo drug za drugim. Vsak ton zase pa nastane pri nihanju glasbila . in ga občutimo, ko to nihanje preide v zrak in na naše uho. Ce hočemo spraviti glasbo v konservo, moramo poskrbeti, da se pri ponovnem predvajanju konservirane glasbe odvijajo vsi dogodki v istem redu, kot so se pri »konserviranju«. Za to je prvi poskrbel T. A. Edison. Igla, ki je bila pritrjena na membrano, je vrezovala zvočne tresljaje v voščen valj. S posebnim mehanizmom je bilo poskrbljeno, da se je valj vrtel in premikal v stran. Tako je igla zarisala v valj vijačnico. Nato so valj zavrteli nazaj, nastavili iglo v začetek raze in ponovno zavrteli valj. Igla je drsela po razi in sledila vsem hribčkom in dolincam, ki jih je prej vrezala. Tresljaji so se prenašali naprej in zanihali membrano, nato pa še zrak. Iz fonografa so se slišali zvoki, ki so jih prej posneli. Podoben je gramofon, le da je tu raza vrezana na okroglo ploščo. Naslednji izum, ki je omogočil »konserviranje« glasbe, je magnetofon. Tu spremenimo magnetne lastnosti posebnega traku. Seveda pa mora teči trak z določeno konstantno hitrostjo mimo snemalne glave, ki povzroča to spremembo na traku. S sodobnimi magnetofoni se da doseči veliko število efektov, ki so bili še pred nekaj leti neznani. Magnetofoni so sedaj najvažnejša oprema radiotelevizijskih postaj, saj je le redka radijska odddaja neposredna. Nižja stopnja: 1. junija ob 14.05 2. junija ob 8.55 ČEBELICA Z MODRIM LONČKOM Oddajo si zamišljamo kot dopolnilo k učni tematiki, saj bo pripo- vedovala o življenju v čebeljem panju. Glavna junaka zgodbe sta Milojka in Janez, sošolca sta, soseda in taka prijatelja, ki si rada pomagata. Fantov oče je čebelar in en panj je prepustil že sinu v oskrbo. Tako si fant z denarjem, ki ga dobi za med, to ali ono malenkost kupi že sam, Tistega dne, ko gresta skupaj iz šole, potoži deklica Janezu, da je mama po bolezni slaba, prav bi ji prišel med, a nimata denarja zanj. Zato si želi, da bi postala čebelica in bi mami sama nabrala medu. In ker trdno verjame, da se zgodi, kar si človek zelo želi (tako ji je zatrdil Janez), je zvečer postavila na okno velik lonec, da bi ga imela pri roki, če se bo res spremenila v čebelo. In v sanjah se je dekletcu zgodilo, kar si je želela. Postane čebelica, ki pravkar leze iz celice v satu. Zaupa se sestrici, ki jo prva sreča, in ta jo potem pouči, kako se ima vesti in kaj mora delati, da bo enaka drugim. Milojka hoče kar koj na pašo, da bo lonec čimprej poln, a Sestrica, kot jo Milojka imenuje, ji pove, da prvih deset dni mladice ne smejo iz panja, ampak morajo opravljati domača dela: čistiti celice, krmiti ličinke, pomagati mladičem na svet in same pridno jesti, da se okrepijo. Po desetih dneh sme Milojka prvič na izlet. Veseli se sonca, obletava cvetlice, se spet in spet vrača k panju, da si dodobra zapomni njegovo modro barvo, potem si pa zaželi, da obišče mamo in da prinese k panju lonček, ki si ga je bila pripravila. — Mama Milojke-čebele seve ne spozna, lončka pa tudi ne more niti premakniti, čeprav se obe s Sestrico pošteno mučita. Nemočni obležita v njem, najde ju Janez in zanese nazaj v panj. Naslednjih deset dni je čakalo Milojko drugo delo. Res da je hodila na izlete, da se je vadila v letanju, delati pa je morala tudi satovje iz voska, ki se ji je v ploščicah nabiral med obročki na lastnem telesu. Delala je celice za delavke, večje za trote in največje za matice pa še celice za med. Sem pa tja je bilo treba panj tudi zračiti; z drugimi vred je stala pred vhodom in mahala s krili, kar se je dalo. Najzanimiveje pa je bilo, ko je stražarila. Vsakogar, ki je hotel vstopiti, je otipala in ovohala. Podila je stran metulje, čmrlje, ose pa tudi tuje čebele — pač vsakogar, ki ni dišal tako kot prebivalci domačega panja. Potem pride tudi za Milojko čas, da gre nabirat med. Ker obiskuje čebela v določenem času samo eno vrsto cvetja, se Milojka in Sestrica odločita za jablano. Pridno letala od cveta do cveta in se s polnimi trebuščki vračata v panj. Toda že prvi dan se jima primeri nesreča, zapleteta se v pajčevino. In pajek bi ju bil pohrustal za južino, da ju spet ne reši Janez. Dnevi tečejo. Milojka doživi med drugim tudi rojstvo novega panja, kar se zgodi ob matični možitvi, toda s Sestrico ostane v starem domu. Potem se bliža že jesen. Stare čebele vse bolj in bolj medlijo in druga za drugo umirajo. Tako je Milojka že izgubila Sestrico in tudi sama je hudo utrujena. Nekega jutra leži onemogla v kotu, ko nekdo panj odpre. Janez in njegov oče sta prišla da izcedita iz satovja med. »Za Mojčine) mamo«, še sliši čebelica, potem pa zaspi. Toda sonce Milojke — zdaj spet deklice Milojke — ne pusti spati. Srednja stopnja: Punčka skoči brž iz postelje in na oknu najde modri lonec poln medu. Janez je vedel, zakaj je rekel: »Kar si človek zelo želi, se zgodi.« 5. junija ob 8.55 6. junija ob 14.05 GLASBENO POTOVANJE PO KOROŠKI Naš veliki pisatelj, samorastnik, koroški rojak iz Mežiške doline Prežihov Voranc je nekoč zapisal tole: »Na slovenskem Koroškem živi ljudstvo, ki ljubi pesem in ki zna peti. Zato ni čudno, da so Koroški Slovenci v svoji obrambi proti nasilni germanizaciji posegli po svoji pesmi. V najbolj črnih dneh sužno-sti jih je pesem združila, jih oživljala in spodbujala, jim vlivala poguma, jim dajala vero in upanje, da bo tudi njihovih suženjskih dni tedaj konec ...« V teh besedah je res povedano vse, kar gre koroški pesmi. Se danes je živa in čeprav je tudi deželo onstran Karavank zajela civilizacija in nezadržan tempo življenja, ne moremo reči, da bi bila pesem izgubila kaj svoje moči, lepote, neposrednosti Pesem se tudi zdaj tako kot malokje prenaša iz roda v rod. To potrjujejo številni koroški pevski zbori, v katerih vidiš stare pevce že očance in stare mamice, pa tudi mladino Kadar govorimo o koroški pesmi, mislimo vselej na ljudsko, ali ponarodelo pesem. Razen prav redkih izjem, skorajda ne moremo govoriti o umetnih skladateljih, ki bi nam jih dala Koroška Večino pesmi so ustvarili ljudski pevci in vižarji, glasbeno nadarjeni ljudje, ki so jim privrele viže iz srca in so jih tudi tako prepevali Večina koroških pesmi je uglašena na zdravo čustvo, čustvo, ki ga ondotni ljudje gojijo do narave, do svoje prelepe zemlje, do matere do dekleta Ce kje velja pregovor: »Trije Slovenci — pevski zbor«, potem velja to v prvi vrsti za Korošce. Zanje je značilno petje v zboru. Blagoglasne harmonije so jim tako rekoč vrojene. Brez pevskih šol, brez učenja po notah, po zdravem, naravnem instinktu jim vre melodija tako popolno, da človek naravnost ostrmi. Pravilo, da takšnega petja, ki se največkrat oglaša v pclero-glasju z značilno, edinstveno »tret-ko« ali »čez petiem«, ni nikjer na svetu. Nekai podobnega so muziko-logi-folkloristi našli pri nekaterih ljudstvih pod Karpati. Povedali smo že, da nam nobena od slovenskih dežela ni dala toliko ljudskih pevcev, pesnikov, vižarjev in bukovnikov kakor prav Koroška. Podarila nam jih je bogata romantična Ziljska dolina, hriboviti Rož, raztegnjena Podjuna, pa tudi Mežiška dolina. Težko je reči, zakaj je prav Koroška dežela bistrih samorastnikov, zakaj so prav iz koroškega kmečkega in bajtarskega življa izšli preprosti oblikovalci slovenske besede in izpovedovalci globokoumnih, skoroda filozofskih resnic. Ustvarjalna bit koroškega rodu je tako močna, da je morala v posameznikih, čeprav nešolanih ljudeh, vrevreti na dan in nam razkriti značilnosti in bistvo ondotnega človeka. Izmed mnogih koroških ljudskih pevcev, pevcev-vižarjev omenjamo Franca Treiberja, ki je bil rojen ob Baškem jezeru. Ta zavedni Slovenec je poznal domala vse pesmi, ki jih je ljudstvo prepevalo ob Žili, v Ro- žu in okolici Celovca. Leta 1855 je v Bačah umrla Treiberjeva mati, ki jo je sin Francelj nadvse ljubil. Materina smrt ga je močno potrla in nič manj smrt očeta, ki je umrl istega leta. Dom v Bačah je bil zanj prazen, ko ni bilo več staršev. Pod vtisom tega silnega udarca je Trei-ber zapel :»N’mav čez izaro, n’mav čez gmajnico«. V to pesem je vdihnil vso bol in nepotešljivo domotožje. Prav ta pesem je postala himna naše Koroške. To je tiha bolečina našega naroda ob Žili, v Rožu in v Podjuni. To je pesem globoke ljubezni do matere, do hiše očine, do zlate grude domače. V Podjuni pa je bil rojen Franc Leder Lesičjek, ljudski pesnik in vi-žar, ki je zlagal »vse sorte pesmi«, jim sam dajal napeve ter jih s petjem ob spremljavi citer širil daleč čez domači kraj. Tako ni bilo vasi v Podjuni in ne v Mežiški dolini, kamor ne bi bila segla Lesičjakova slava. Mimo teh dveh ljudskih pevcev pa omenjamo še Mihala Pippa, avtorja pesmi »Dober večer, ljuba da-kle«, in Jožefa Katnika, ki je ustvaril eno izmed najbolj znanih koroških pesmi: »Tam, kjer teče bistra Žila«. Na našem glasbenem potovanju pa bomo spoznali še skladatelja Antona Jobsta, ki je bil rojen v Žili, dva Rožana, skladatelja in prireditelja Antona Nageleta in Pavla Ker-njaka, ki je danes kot dirigent, skladatelj in harmonizator najmarkant-nejša osebnost glasbenega življenja na Koroškem. Ustavili se bomo tudi pri zbiratelju in harmonizatorju, Podjuncu Zdravku Svikaršiču ter obiskali skladatelja in dirigenta Luko Kramolca iz Mežiške doline. Slednji sodi v vrste glasbenih delavcev, ki veliko pišejo o koroški narodni pesmi ter jo tudi prirejajo in posredujejo mladini. Višja stopnja: 16 5. junija ob 14,05 7. junija ob 8,55 ROMANCA Kot dopolnilo oddaji Balada, ki je bila na sporedu pred nekaj meseci, smo pripravili še izbor romanc. Poiskali smo najbolj značilne, nekatere celo znane, vendar stopnji učencev primerne. Romanca je španskega izvora; beseda je prvotno pomenila pesem v domačem, španskem jeziku v nasprotju s pesmimi v latinščini. Romance so peli na plesih, svatovšči-nah in raznih zabavah. Spremljali so jih z glasbili, ki so bila podobna tamburici ali kitari. Španske ljudske romance so pripovedovale o znamenitih dogodkih iz španske srednjeveške zgodovine, o junaku Cidu, o špansko-maverskih bojih, opevale so lepotice, viteške žene in slavile pesnike. Stare španske romance sodijo v 14. in 15. stoletje. Pozneje so se jim pridružile umetne romance; te so pisali Gongora, Machado, Ji-menez, Lorca in drugi. Oddajo začenjamo z ljudsko romanco Kralj Matjaž in Alenčica. Pesem so poznali in zapisali v Beli Krajini, na Dolenjskem, in Koroškem. Po Vodnikovem rokopisu je bila prirejena za natisk v Kranjski Čbelici. Romanca o junaku, ki reši svojo ugrabljeno nevesto, je doma v južno-francoski Provansi. Od tam je zgodba prišla prek Italije do nas. Tu je dobil junak ime Kralj Matjaž, in sicer po ogrskem vladarju Matiji Kor-vinu (1458—1490). Ta Slovencem ni vladal, pač pa se je ljudstvu vtisnil v spomin, ker so bile za njegove vlade na Ogrskem- za kmeta dokaj ugodne razmere, medtem ko so naše ljudstvo trle razne nadloge. Slovensko ljudstvo je v njem videlo idealnega junaka, si o njem pripovedovalo zgodbe in pesmi, med njimi tudi Kralj Matjaž in Alenčica. Pesem je nastala v 15. stoletju in ima več slovenskih značilnosti. Ker po dogajanju živo spominja na španske junaške romance, začenjamo z njo oddajo slovenskih romanc. Španske romance je odkrila in približala Angležem, Nemcem in Francozom romantika. Pri nas jih je dobro poznal Čop in znanil z njimi Prešerna. Ta je spesnil prve slovenske umetne romance in pri tem uporabil izvirno obliko: četverostopni trohej z asonancami. Med njimi je najbolj značilna Turjaška Rozamun-da, saj opeva podobne dogodivščine kot špansko-maverske romance, kot je zapisal že Čop. Na začetku pesmi pravi pesnik o Rozamundi: »čast dežele je domače«, na koncu pa: »čast ljubljanskih nun postane«. Prešeren je dobro vedel, zakaj je dal besedi čast tako silovit poudarek. Turjaška Rozamunda je romanca, viteška pesem; v viteškem kodeksu vseh časov pa je bila čast najvišji postulat. (K. Gantar.) Poleg resnobne, romance Turjaška Rozamunda je Prešeren spesnil v »španski šegi« tudi šaljive romance: Učenec, Dohtar, Hčere svet. Romanco so gojili še Levstik, Jenko in Gregorčič. Levstikova Dekle in ptica je prikupna romanca v slogu ljudske pesmi, v kateri se deklica šali s ptico in zatrjuje, da nikomur ne da svoje lepote. Jenkova romanca Divja rožica je nevesela pesem, vendar je prava bolečina zastrta in smo jo izbrali kot zgled »otožne« romance, ki kaže minljivost lepote in sreče. Gregorčičeva Tri lipe je hudomušna romanca s presenetljivim koncem in se po obliki že približuje realistični romanci. Za Prešernom je največji mojster romance Aškerc. V nji prikazuje sodobno življenje ali pa poveličuje ju- Nižja stopnja: naška dejanja naših' prednikov. Iz njegove prve zbirke smo izbrali romanco Atila in slovenska kraljica. Snov zanjo je dobil v ljudski pripovedki, ki je izšla v Ljubljanskem Zvonu. V obdobju naše modeme se romanca čestokrat približuje lirski pesmi. Primere za moderno romanco smo vzeli pri Župančiču, Murnu in Ketteju. Medtem ko je Župančičeva Nevesta, njegova mladostna pesem, kot kakšna belokranjska ljudska pesem polna živih tonov, Murnova Ženitovanjska pesem imenitno podaja občutje kmečke poroke, kakršno najdemo pozneje samo še pri Golarju. Oddajo zaključujemo s Kettejevo Zimsko romanco. V njej spet prevladuje epični element z dvojnim dogajanjem. Dedek pripoveduje, kako je kraljevič rešil ukleto kraljično; njegovo zgodbo posluša pesnik in — to to je pravzaprav prava »romanca« — Metki, ki dremlje ob dedkovi zgodbi, razodene, da je on njen »kraljevič«. Vse je tako neprisiljeno in ubrano, da daje celotni pesmi nedosežno igrivost. Romanca se čestokrat tako približa baladi, da je težko najti med njima razliko, zato imenujejo isto pesem nekateri slovstveni zgodovinarji balado, drugi pa romanco. Morda bi razliko v glavnem poudarili takole: balada je bolj grozotna, mračna in tragična, medtem ko je romanca bolj vedra, čeprav včasih otožna ali celo trpka pripovedna pesem. Tudi pesmi, ki imajo alegorično vsebino, kot na primer Neiztrohnjeno srce, bi šteli med romance. V modernih baladah in romancah Cesto prevladuje lirski element. Za to pesniško zvrst je vladalo pri Slovencih veliko zanimanje; to potrjujejo tri zbirke: Slovenske balade in romance. Uredila dr. Jakob Šket in Josip Wester, izšlo v Celovcu 1912. — Slovenske balade in romance. Uredil Cvetko Golar. V Ljubljani 1925. — Slovenske balade in romance. Uredil ' France Novšak. Ljubljana 1955. Ljudske balade in romance so komentirane v Kureto-vem izboru Peli so jim mati moja, Ljubljana 1943, in v 45. zvezku zbirke Kondor: Slovenske ljudske pesmi, izbral in uredil Boris Merhar, Ljubljana 1961. Španske romance je prevedel in izdal v izboru Niko Košir v isti zbirki v 43. zvezku pod naslovom Španske romance. Ljubljana 1961. Tam najdete na kratko glede balade in romance. Poleg tega ima o baladi in romanci dr. Trdinova v knjigi Besedna umetnost. 8. junija ob 14.05 9. junija ob 8.55 NITI NA MORJE -NITI V GORE Navadno ob koncu leta zaželimo našim mladim poslušalcem kar najbolj vesele počitnice: temu na morju, onemu v hribih. Marsikdo pa bo ostal tudi doma, a vendarle ni rečeno, da zaradi tega ne bo imel počitnic ali da bodo zaradi tega manj vesele in manj zanimive. Avtor oddaje z gornjim naslovom nam opisuje prav take počitnice. Ob srečanju z malim sosedom ali bolje: Z njegovo neomejeno domišljijo, se spomni lastnega otroštva in bogatih počitnic— niti na morju niti v gorah. V nekaj kratkih zgodbicah — počitniških pustolovščinah — znova »odriva«, da je domače dvorišče, košček travnika, bližnji gozd, potok ali reka v soseščini, da je vse to dovolj prostrana dežela za razburljiva doživetja, za raziskovalne ekspedicije, skratka — za pustolovščine, ki lahko docela izpolnijo še tako dolge počitnice. V tej pripovedi so tu in tam skriti tudi namigi na nevarnosti, ki preže v tej prostrani deželi. Upamo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa, da pa tudi ne bodo nikogar zmotili tako zelo, da bi mu pokvarili počitniško razpoloženje. Dr. ha Šegula: NA VSEH BOJIŠČIH Okoli polletnih testov za sloven- lo zares, malo publiki za smeh in vrsti kakor koli odpraviti , te po- situacije, ki je izredno zapletena, skl jezik se je vnela bitka na vseh kratek čas. Dejstva, da je bil tokrat manjkljivosti. Ne: kakor koli, am- Ce govorimo o tem, da naj bi do- bojiščih in z vsemi sredstvi. Raz- Zavod za napredek šolstva LRS tisti, pak tako, kot je treba. Povedala bil vsak državljan v osnovni šoli os- plamtela se je od fakultetnih usta- ki je prišel na javno »rešeto«, ne bom s primerom: polletne teste za novno znanje materinščine, bo treba nov in republiških strokovnih foru- jemljem tragično. Nasprotno: men- slovenski jezik so pregledali štirje jasneje povedati, katero je to osnov-mov do posameznikov. Dnevi in pe- da bi bilo prav, če bi kdaj še kaka diplomirani slavisti in štirje učitelji no znanje in mu določiti normo td- riodični tisk jim je odmeril kar pre- druga ustanova doživela to usodo. 4. oziroma 5. razreda. Svoje znanje liko jasno, da jo bo vsak učitelj ma- cej prostora in tudi Pavliha je že Le to bi bilo želeti, da bi to vselej so dobili na ustanovah, ki so jih terinščine razumel in jo skušal dc- storili ljudje, ki imajo objektivne kvalificirale. Torej je treba urejati seči ne glede na svoj osebni okus, nagibe in široka gledišča. stvari tam. Prav gotovo pa ne na znanje in razgledanost. Če pravim: široka gledišča, mi- Zavodu za napredek šolstva LRS. To pa se pravi, da bo treba vreči slim v našem primeru to-le: prob- Petič: osnovna šola uči po starih na rešeto učni načrt, če je ta nam-lem testov ni samo problem njihove slovnicah. Snovno je torej pouk na reč tako sestavljen in formuliran, da jezikovno-strokovne neoporečnosti, njej zastarel. Ali je tudi metodsko ampak še marsikaj drugega. Prav je, zastarel, bi težko presodila, ker ne da se njihova strokovna neoporeč- vem, kakšen je pouk metodike na našel prostorček zanje. Na Zavodu za napredek šolstva LRS odgovarjam za raziskave v šolstvu. Po domače povedano: grešnik sem jaz! Povrhu še neslavis-t. Ker sta oba asistenta na slavistiki filozofske fakultete obvestila javnost, da ima Zavod za napredek Šolstva LRS zastarela pojmovanja pouka slovenskega jezika v osnovnih šolah, da bo s testi gojil naguljeno znanje in sho-iastično-abstraktne definicije, da je pri delu malomaren oziroma neod- nost oziroma oporečnost ugotavlja. Toda ugotavljati na njih samo strokovnost in samo po njej meriti njihovo vrednost, je preozko. Slavist Stanko Kotnik je po mojem mnenju govoren, ker se ni obrnil po stro- zgrabil problem mnogo širše in raz-kovno pomoč na Oddelek (oddelek) prava o njegovih pogledih na teste za slovanske jezike in književnost nam bo omogočila kompleksnejše dopušča ali celo ustvarja situacijo, v kateri nihče več ne ve, kdo pije in kdo plača, ne ustreza svojemu na-slavistiki filozofske fakultete. Goto- menu. Kadar bo učni načrt tak, da vo je, da dobe slavisti osnovno me- bo vsakemu učitelju materinščine todsko znanje tam in nikjer drugje, dovolj zanesljivo povedal, katero Prav je, da smo to zastarelost en- normo mora doseči, mu bo treba krat pred javnostjo ugotovili črno dati tudi pripomočke, da bo to na belem. — Ker smemo s testi me- normo mogel doseči. Po mojem (književnosti), da bo napake, ki so jih povzročili polletni testi, najbrž težko popraviti (»Delo«, 30. 3. 1962, »Razgledi«, 21. aprila 1962) — in se sddbe o nesolidnosti dela neke ustanove kaj hitro v javnosti pospešijo, želim v strokovnem glasilu prosvet- obravnavanje naše testne problema- riti samo tisto znanje, ki ga in kakor ga otroci v šoli dobivajo, — in ker je to znanje pridobljeno iz za- nih delavcev zavzeti do teh reči sta- neslavist izrazila to-le heretično mi- lišče. Ne gre za zagovor. Ne vidim razloga, da bi se Zavod za napredek šolstva LRS zagovarjal pred dvema asistentoma, ki zanju ne vem, koliko sta za osnovno šolo delala in torej njeno problematiko dejansko poznata. Če sta zanjo delala, se zato na njeno problematiko razumeta in sta torej upravičena kritizirati delo zavoda in ga poučiti, kako naj bolje dela, mi bosta to povedala, sedaj ne dvomim več in razčiščenje nekaterih vpra- starelih konceptov, odklanjamo v ’ ' ' ’ ' ’ ’ ” zvezi s testi očitek, da smo mi ti- sti, ki negujemo ali oživljamo zastarelost v osnovni šoli. Naj bo s tem te zoprne polemike, ki je v bistvu obračunavanje, in vsa skupaj zaenkrat ni koristila osnovni šoli niti za las, dovolj. S testi znanja ni mogoče neposredno urejati vprašanj vsebine in metod pouka slovenščine. S testi merimo znanje, ki so si tike šanj, na katera je treba, kakor kaže, odgovoriti že v začetni fazi naše testne akcije. Ko že govorim o povsem strogih strokovnih kriterijih testov, bi kot sel: nisem povsem prepričana, da bi mogli v doglednem času sestaviti teste, ki bi ustrezali po eni strani strokovnim kri teti jem naših vrhunskih slavistov, po drugi strani pa realni situaciji v naši osnovni šoli. Ker s testi ne ugotavljamo, kako naj bi v osnovni šoli bilo, ampak kako v osnovni šoli je, je drugi vidik važnejši. Kako v osnovni šoli glede na o tem pouk slovenskega jezika je, je ugotovila tudi asistentka Pogorelčeva v mnenju ni fair, če prizanesljivo pomilujemo učitelje, ki snovi ne znajo ali je ne razumejo. Dajmo jim raje v roko sredstva, ki jim bodo omogočila snov znati in razumeti. Ta sredstva naj dobe v roke ob pravem času: takrat, ko se šolajo. Naknadno usposabljanje je težavno in drago. Nisem poučena o tem, kaj sodijo strokovnjaki o znanju materinščine naših državljanov v naši deželi, kjer je šoloobveznost skoraj stoodstotno realizirana in kjer ima pouk materinščine v osemletni osnovni šoli Pri vsej tej testni aferi nisem niti »Naših razgledih«, ko pravi: »Neneh-želela niti nameravala biti osebna in no — malone stoletno prepisovanje jedka. Vedno bom mnenja, da taki načini ne koristijo delu, ampak zabavi ljudi. Področje, na katerem delam, pa ni tako, da bi preneslo kaj dosti zabave ali senzacije. Če sem se slovnic (z redkimi izjemami) je povzročilo krizo in danes na primer sodobnega priročnika za jezikovni pouk nimamo. Prav tako pa vemo, da čez noč nove slovnice in .novih vendarle odločila za neko recimo priročnikov ni mogoče napisati, ker »obračunavanje«, sem to storila za je treba za to posebej pripravljenih to, ker me je razplet dogodkov pre- ljudi in raziskav.« pričal, da se zaenkrat ne znamo po- K tej ugotovitvi imam pripombe, govarjati drugače kakor tako, da se s katerimi bi tudi zaključila svoj od-tolčemo po glavah. . govor na jedko rezoniranje obeh asi- Okusi so različni in — vse tako stentov, ki sta zelo suvereno in pred ka2e __ mnenja o tem, kateri načini celotno javnostjo obsodila naše prve dela so v resnici konstruktivni, prfv teste in z njimi zavodovo delo: tako. Prvič: če že sto let prepisujemo Moje mnenje je, da bi bilo delo slovnice, je potrebo po novi slovnici lažje in uspešnejše, če bi oba asi- težko označiti z izrazom »čez noč«, stenta naslovila svoji kritiki na za- Drugič: če so za tako delo povod. V tem primeru bi lahko vsi trebni posebej pripravljeni ljudje in skupaj sedli in se strokovno ter ne- posebne raziskave, naj nihče ne sra-posredno pogovorili. Če tega nista moti zavoda za to, da s svojimi te-storila, sta imela razloge za to. Oba sti .teh problemov ni rešil in to ga otroci pridobili v konkretni učni med vsemi predmeti največ teden-situaciji, ne glede na to, kakšna je skih ur. Mnogokrat in v prav različ-ta situacija. nih okoliščinah čujem, da to znanje To se pravi, da testnih rezultatov ni zadovoljivo, ne moremo in ne smemo vrednotiti če je to res, bi se morda vendar-z nikakimi vnanjimi merili, ampak le vprašali, kaj naj se otrok že v samo z merili te situacije. Drugače osnovni Šoli dejansko nauči. Nauči povedano: česar otroku nismo dali, tako, da bo znal. od njega ne smemo zahtevati. Včasih imam občutek, da smo v Ta konkretna učna situacija je v valu vsega novega, ki je zalil osnov-osnovni šoli težka. Učitelji sloven- no šolo, prezrli nekaj zelo važnega: ščine delajo po okvirnem učnem na- da proizvodnja zaostruje problem Črtu, ki je ohlapenl Kadar gre za znanja, tako strokovnega kakor konkretno učno vsebino, njen obseg splošnega. Na področju osnovne šo-in njeno globino, pušča učitelju raz- le pa smo postali na besedo »zna- n ' m; meroma svobodne roke. Posledica tega je, da je skoraj nemogoče predvideti, kaj naj bi učitelj na temelju učnega načrta konkretno obravnaval, ker učni načrt tega ne pove, — pa tudi, kaj dejansko učitelj obravnava, ker dela vsak po svoje. Prav v zvezi z našo testno afero sem govorila z mnogimi slavisti o problemu vsebine pouka, pa nisem dobila dveh identičnih pojmovanj konkretne učne vsebine. Razlika ne nastaja toliko v tezah snovi — te so navedene v učnem načrtu — kolikor v nje« alergični. Kakor hitro se v kakršni koli zvezi pojavi ta beseda, zagrmi plaz pomislekov in očitkov: verbalizem, formalizem, faktomani-ja, stara šola, preživela pojmovanja ... Vem, da ima nova šola velike cilje in je pridobivanje znanja samo eden izmed njih. A eden izmed njih menda je in ostane. Morda se motim. A težko si predstavljam, da se bodo mlade generacije brez konkretnega znanja dobro vključevale v proces dela in upravljanja — in težko si predstavljam, ogorčeno izjavljata, da bi moral zavod organizirati tak razgovor prej, predno so , bili 'testi poslani na šole. Res je, da bi bilo to testom v strokovno korist in res je,- da je zavod ubral, drugo pot: teste je dal v strokovni pregled slavistom, ki poučujejo na osnovni šoli, in učiteljem, ki poučujejo slovenski jezik v 4. in 5. razredu. Toda to še ni razlog, da ne bi mogla oba asistenta poslati svoje pripombe na zavod naknadno, prosili smo zanje. Odločila sta se drugače. Osebno se ne morem ubraniti vtisa, da sta se odločila po nagibu: »Vam bomo že pokazali!« Ta prestižni nagib napolni kdaj kako rubriko našega časopisja: ma- dobesedno čez noč. Tretjič: če si — obeh asistentov — strokovnjaki v mnogih stvareh še niso edini, je nemogoče ugotoviti, kateri izmed učiteljev slovenščine prav uči in kateri ne; prav tako je težko ugotoviti, katera testna formulacija je pravilna in katera ni. Vse te sporne zadeve so vključene v učni načrt, to pa se pravi, da bo v vsakem primeru učitelj pred nekom kriv, in v vsakem primeru tudi zavod. pojmovanju obsega snovi, podrobnosti snovi in sorazmerja med snovni- da ‘ši bodo brez konkretnega znanja mi disciplinami (slovnica, pravopis, formirale materialistični pogled na po izvajanjih pravorečje, literarna zgodovina, lite- svet. rarna teorija ...), pa tudi v pojmo- Upam, da se motim, in da je pri-vanju razmerja med normativnim in dobivanje znanja še sestavina naših praktičnim pridobivanjem znanja, vzgojnih ciljev. Primer: razponi med časom, ki ga Ce je, lahko zreduciramo problem porabijo slavisti za razlago nove pridobivanja znanja na vprašanja: snovi (brez vaj in tehnik) in med koliko znanja; katero znanje, kakš-časom, ki ga porabijo za vaje in teh- no znanje. nike, je velikanski. Največji razpon, Ce sedaj prenesem to vprašanje ki smo ga ugotovili v našem ekspe- na področje slovenščine, se, mislim, rimentalnem gradivu, je 18,2»/o: takoj razkrije problem: ali pozna-68,4%. To se pravi: od vsega raz- mo odgovore na gornja vprašanja? Četrtič: asistentka Pogorelčeva/položljivega časa v šolskem letu je Ce jih ne poznamo, jih bomo morali ugotavlja, da marsikateri izmed uči- prvi porabil 18% za razlago,. 82% verjetno najti. Našli jih ne bomo v teljev slovenščine ne zna dovolj do- za ostala dela, drugi pa 64% za raz- razblinjenih diskusijah: otrok naj bro snovi, ki jo uči — ali je celo ne lago, 36% za ostala dela. Gotovo je sliši nekaj malega o tem in nekaj razume, in da bi bilo treba v prvi to več kot samo zanimiv pokazatelj enostavnega o onem, — vse brez nadrobnosti, — vse v preprostih sli- Razpis učbenikov Na podlagi uredbe o potrjevanju šolskih učbenikov in priročnikov (Uradni list LRS, št. 18-85/58) in na predlog komisije za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS SEKRETARIArT SVETA ZA ŠOLSTVO LRS razpisuje naslednje učbenike: v a) za osnovne šole: 1. Spoznavanje družbe za IV. razred 2. Temelji socialistične morale, priročnike za učitelje, za VII. in VIII. razred b) za gimnazije: 1. Slovensko berilo (od moderne do danes) 2. Slovenska literarna zgodovina 3. Slovenska slovnica 4. Slovenski pravopis (šolska izdaja) 5. Literarna teorija - 6. Svetovna književnost (od romantike do danes) 7. Srbsko, hrvatsko in makedonsko berilo 8. Ruska vadnica za I., II., III. in IV. razred ° po- učuje ruščina kot 1. tuj jezik 9. Ruska literarna čitanka s komentarji 10. Ruska vadnica za I., II., III. in IV. razrer' po- učuje ruščina kot drugi tuj jezik 11. Nemška vadnica za L, II., III. in IV. raz .r se poučuje nemščina kot prvi tuj jezik 12. Nemška literarna čitanka s komentarji 13. Nemška vadnica za I., II., III. in IV. razred, kjer se poučuje nemščina kot drugi tuj jezik 14. Nemško berilo s komentarji k tekstom 15. Angleška literarna' čitanka za II., III. in IV. razred, kjer se poučuje angleščina kot prvi tuj jezik 16. Francoska literarna čitanka s komentarji, kjer se poučuje francoščina kot prvi tuj jezik 17. Francoska vadnica za I., II., III. in IV. razred, kjer se poučuje francoščina kot drugi tuj jezik 18. Latinska vadnica za I. in II. razred ter III. in IV. razred, kjer se poučuje latinščina kot drugi tuj jezik 19. Psihologija 20. Temelji filozofije 21. Sociologija 22. Osnove umetnostne vzgoje za I. in II. razred 23. Zemljepis za I. razred 24. Zgodovina za I., II. in III. razred 25. Aritmetika, algebra z analizo za I., II. in III. razred 26. Infinitezimalni račun za IV. razred 27. Geometrija s trigonometrijo in opisno geometrijo za I., II. in III. razred 28. Astronomija 29. Kemija za I., II. in III. razred 30. Botanika za I. razred 31. Zoologija za I. razred 32. Somatologija za II. razred 33. Razvojni nauk za III. razred 34. Geologija za III. razred Razpisani učbeniki morajo obravnavati predpisani obseg snovi reformirane gimnazije. Pisci, ki se bodo udeležili natečaja, se morajo najkasneje do 20. maja t. L pismeno prijaviti komisiji za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS. Potrebna navodila dobe pri Zavodu za napredek šolstva LRS. Rokopise razpisanih učbenikov je treba predložiti' komisiji za učbenike in priročnike v treh izvodih, in sicer: 1. za učbenike pod a) L, 2. b) L, 6., 7., 8. (I. r„ II. r.), 10., 11. (I., II.), 13. (L, II.), 17. (I., II.), 18. (L, II.), 23., 25. (L, II.), 27. (I., II.) do 31. decembra 1962; 2. za vse druge pa do 31. oktobra 1963. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS razoisuje za vsak posamezni učbenik nagrade v višini od 100.000 do 200.000 din. Poleg ene izmed nagrad prejme pisec učbenika, ki bo potrjen za natis, avtorski honorar. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS bo na predlog komisije za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS odločil, kateri izmed rokopisov se nagrade, s katero izmed razpisanih nagrad in katere bo odobril za natis. Nagrado za razpisani učbenik podeli sekretariat Sveta za šolstvo LRS na predlog komisije lahko tudi za učbenik, ki sicer ne bo odobren za natis. Ljubljana, dne 19. aprila 1962. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS Opazke m roba učnih testov za slovenščino čicah .. . Treba se bo najbrž vendarle sporazumeti o konkretnih stvareh. Mislim, da bi bili lahko naši prvi, so dosegli ponekod tudi učitelji, ki že prav tako omejeni na povsem dolo- Pravzaprav testi niso niti taka novost niti takšno jezikovno dlakocepstvo, kakršnega še ni bilo. Njih jedro predstavlja analiza prostih, zloženih stavkov in besednih vrst. To je častitljiva starina, ob kateri so se že genera- cije krhale zobe. Tudi danes jo vadimo v višjih razredih osnovne šole, ker pač boljšega ne vemo. Potem je še nekaj pravorečja, postavljanje ločil, razlikovanje poetičnih zvrsti in orientacija v domači književnosti. Vmes je tudi kaka večja podrobnost (zaznamovanje besed s pravotečnimi zna- polletni testi neko zasilno izhodišče za take razgovore, ne glede na to, da so v njih strokovne napake. menji, razlikovanje med priliko- ^^o popravimo. Izšla ie potrebna knjiga PREDMETNIK IN UČNI NAČRT ZA OSNOVNE ŠOLE Iz vsebine: Uvod ® Predmetnik za osnovne šole ® Izvedljivost učnega načrta © Učni načrt • Orientacijski u načrti za svete za šolstvo ObLO za dopolnilne u ure @ Osnove predmetnika in učnega osnovne šole načrta za Knjigo je izdal Zavod za napredek šolstva LRS. Založila jo je Državna založba Slovenije. Obsega 148 strani velikega formata in stane 450 din. Dobite jo v vseh knjigarnah ali pa jo naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE \ ' LJUBLJANA — MESTNI TRG 26 vanjem, mehčanjem, jotacijo in preglasom, kdo je napisal Krajinsko gramatiko itd.), ob kateri bi se utegnil blamirati tudi marsikdo z višjo izobrazbo, kot je osnovnošolska. Vedno pač učimo Ce bi šli od vprašanja do vprašanja in diskutirali: to mora otrok znati, tega mu ni treba znati, pri tem testnem vprašanju lahko pogrešimo to pri onem moramo dodati to, — in če bi se zedinili še, dolgo in po lastnem mnenju ter mne- cene formulacije, ki jih ima korek-nju nadrejenih dobro delajo na tem tor pred seboj. področju. Taka prizadetost je ra- Zakaj je potrebna taka konstruk-zumljiva, ni pa pametna. Pametno cija vprašanj, ki silijo otroka k vna-bi bilo, da si namesto negodovanja prej določenemu odgovoru? Ce naj nekaj drobnarij, za katere vemo, katera snov v testih ni zajeta, pa in odklanjanja testov skušajo izdelati analizo rezultatov: česa učenci niso znali in zakaj niso znali. Testi niso bili nič drugega kakor to, kar oni sami redno delajo: merjenje znanja, — le pod drugimi pogoji in testi objektivno merijo, če naj bo iz njih izločen vsak subjektivni kriterij, morajo biti sestavljeni tako, da dajo popolnoma enake rezultate, naj jih meri en sam korektor ali deset korektorjev, in naj opravimo merit- da bodo kasneje zbledele v spominu. Ko sem pregledoval, kako so učenci rešili posamezne naloge, so se mi vsiljevala razna vprašanja. 2e ob vsaki učni uri se učitelj len odgovor ni tak, da bi dopuščal korektorju osebno ocenitev. Kakor hitro bi odgovor to dopuščal, smo vanj že vnesli možnost subjektivnega ocenjevanja. Zato vprašanja ne morala biti, bi to že nekaj bilo. Res na drugačen način. Nov način dela ve enkrat ali desetkrat. Noben pravi-da ne veliko, že zato ne, ker so testi lahko razkrije človeku marsikaj, na ' ' polletni. Nekaj pa vendar: vsaj to, Kar pri svojem ustaljenem načinu da bi se pričeli natančno in kon- dela nikoli ni bil pozoren. Testnih kretno pogovarjati — v našem pri- rezultatov naj ne izenačujejo s svo-_ meru seveda samo za snovna ob- 1° prizadevnostjo in uspešnostjo pri zamisli, testi s svojo'*6b=ežnostjo močja, ki jih testi v tej obliki lahko celotnem pouku materinščine; nji- dopuščajo, da bi nanje odgovarjal pa razkrijejo še neprimerno več zajamejo. hova analiza naj se omeji samo na otrok po svoje. Odgovor je vedno problemov. ~ Ko smo teste sestavljali in re- tisto, kar so testi dejansko merili, ali pravilen ali nepravilen. Delno Poglejmo dve nalogi za peti cenzirali, smo tako ravnali. Šli smo Isto bi rekla tudi tistim učiteljem, pravilnih odgovorov ne ocenjujemo, razred: od vprašanja do vprašanja — in to ki jih je porazilo dejstvo, da so pri ker so njih ocenitve nujno subjek- Podčrtaj zveneče soglasnike v ne enkrat. Ce se nam prvi zasnutek testih odpovedali odličnjaki. Tudi tivne. naslednjem stavku: Življenje brez — P° mnenju kritikov — ni posre- tak rezultat lahko odpre nove zorne To pa se pravi, da v testno obliko dela ni. vredno človeka. č51- ie to pač bolj odraz situacije te- kote. In končno: slabi testni rezul- lahko zajamemo le snov, ki tako Prečrtaj nepravilno rabo pred- 8* predmeta v osnovni šoli kakor tati v sedanji situaciji ne dokazuje- obliko prenese. Vso ostalo snov bo-logov s in z v naslednjih prime- dnkaz naše malomarnosti, primitiv- jo, da učenci ne znajo slovenščine; mo prepuščali subjektivni ocenitvi rih: z cevjo, s fižolom, z nosom, nosti in neznanja. In vredno je si- ne znajo tistega, kar je bilo v testih učitelja, oziroma pravilneje: učitelje-z čevlji. ’ tuacijo nekega področja odslikati, če od njih zahtevano. Testi so se ome- vi ocenitvi s subjektivnimi merili. Večina učencev je bolje rešila mislimo na njem kaj delati. jili le na del znanja, in ta del zna- Prav te snovi je pri slovenščini drugo nalogo kot prvo. Učenci se Ne glede na to, kolikšna je stro- nja naj analiza zajame. mnogo. sicer hitro navadijo b d g v z ž kovna vrednost testnih prvencev, in 4. Razumem, da je učitelje na Seveda ostane pri vsem tem vpra- ne glede na to, kdaj in kako bomo prvi pogled odbila oblika merjenja šanje, kakšno vrednost in kakšen dosegli nesporno vrednost teh ali znanja s testi. Ob testnih vprašanjih pomen ima znanje, ki ga izmerimo onih testov, bi rada kratko in za učenci znanja niso s prostim pripo- s testi. To je hkrati vprašanje, ali prvo silo zavzela naslednja stališča: vedovanjem,. originalno, niansirano, naj otrok pri slovenščini neke stvari 1. Smatram, da so polletni testi sintetično in po lastni logiki vzroč- enostavno, nedvomljivo in pravilno — ne glede na občutke kritikov ob no reproducirali, ampak so odgovar- ve, — ali pa to ni potrebno, njih in ne glede na njihova slavi- j ali na že vnaprej struktuirana vpra- Na vprašanje formalizma, verba-stično-strokovna mnenja o njih — šanja, ki so jih omejevala največ- lizma, posiljevanja otrok z defimci- osnovni šoli koristili. Kompleksno krat na en sam odgovor, — in še jami — vse to so kritiki naprtili ^_ so odprli nekatere probleme pouka tega niso formulirali sami. ampak le testom — s tem še nisem odgovo- teorije jim je v praksi nujno po- materinščine, o katerih smo dolgo in izmed več odgovorov izbrali in gra- rila. Tudi na to bo treba odgovoriti, trebne, koliko pa ne? nevarno molčali, in nas obvezali, da fično označili, Zato razumem, da so Prav tako bo treba odgovoriti na V testu za šesti razred so kar jih Pričnemo reševati. padale besede formalizem, verbali- vprašanja, ki jih je zastavil tovariš štiri naloge za določanje glagol- 2. Ce so se kjer koli zavzemala do zem. Mislim, da je treba v zvezi z Kotnik: kako je s točkovanjem in skega vida. Učenci naj bi med ne- učiteljev, katerih učenci so dosegli vsem tem poudariti to-le: testi so kakšna je funkcija testov v učnem določniki razbrali dovršne in ne- slabe testne rezultate, ocenjevalna sredstvo za objektivno merjenje procesu. stališča, je bilo to narobe in proti znanja. Sestavljeni so tako, da ne Bitke torej še ni konec, le da dogovoru. Prvi testni rezultati naj zahtevajo na vprašanje en sam, po- se bo premaknila s pozicij medse-bi po dogoVoru služili le analizi si- polnoma enoumen odgovor. Pozna- bojnega obračunavanja na pozicije tuacije. mo tudi testne konstrukcije (mi jih strokovnega razpravljanja. w_____ _ ___________ 3. Mnoge učitelje je prizadelo, da nismo izdelali), pri katerih je mož- Dve fronti vidim: ocenjevanje ^ kov, ne znajdejo se pa v besedilu, so njihovi učenci dosegli slabe test- nih več pravilnih odgovorov na eno šoli — in materinščino. Upam, da (Nadaljevanje na 8. strani) ne rezuRate. Slabe testne rezultate vprašanje, toda vsi ti odgovori so se bo vnelo še kje drugje. j 1 r m n, a tudi hitro pozabijo. Iz rešitve teh nalog je razvidno, da se pri postavljanju predlogov s in z ne opirajo na poznavanje zvenečih in nezvenečih soglasnikov, ampak le na naraven izgovor, saj je fiziološko nemogoče izgovarjati zveneč soglasnik poleg nezvenečega Mar ne odkrivajo že učenci sami, koliko jezikovne dovršne glagole, trenutno-, začet- no-, končno-dovršn' ie,_ » ' trajne ponavljajoče nedovršnike. V praksi sem opazil, da učenci često razlikujejo glagolski vid nedovršni- STF-' Opazke na robu učnih testov za slovenščino (Nadaljevanje s 7. strani) ker mislijo, da so..v preteklem času sami dovršniki. Ko sem učil to snov, sem podrobnejšo razdelitev dovršnikov in nedovršnikov obdelal bolj mimogrede, pač pa sem razlikovanje dovršnikov in nedovršnikov povezal s pomenom glagolskih časov, posebno še s sedanjikom, in preteklim in- sedanjim deležnikom. Čeprav sem dokaj okrepil jezikovni čut svojih učencev, se jim je pri nalogah o glagolskem vidu izmuznila marsi-kaka točka. Doslej smo pri pouku slovenščine upoštevali poleg učnega načrta tudi narečje učencev', njihove najpogostejše napake, uporabnost znanja itd. Ali bodo učitelji še samostojni pri izbiri načina obravnave, če se bodo uveljavili testi? Test za osmi razred zahteva tudi nekaj poetike. V šolah spoznavajo učenci poetiko predvsem ob tekstih. Zelo težko je dati natančne distinkcije, ker se poetične zvrsti tako prelivajo druga v drugo. Tako so učenci bolj uganili, kot razumeli pravilne rešitve. Iz naloge so razbrali tele razlike med poezijo in prozo: pisana je v verzih, nima verzov in rim, pravimo ji vezana beseda, njen slog je blizu vsakdanji govorici, je v prvi vrsti plod čustev in fantazije, je plod opazovanja in razmišljanja. Res je treba osnovnošolskim učencem pojasniti tudi zelo preproste besede. Toda razliko med poezijo in prozo sem razložil vedno zelo na kratko, sicer bi se učenci nazadnje čudili kot Molie-rov žlahtni meščan, da vsak dan govore prozo, ne da bi se tega posebej učili. Nikdar pa jim nisem rekel, da je poezija plod čustev, proza pa razuma, Kam bi potem uvrstili Gregorčičevo didaktično pesem Življenje ni praznik in Cankarjevo čustveno črtico Desetica? Koliko smemo poenostavljati pojme za učence osnovne šole? Zelo me je zanimalo, kakšni bodo testi, ker sem pričakoval, da bo to močan instrument, ki bo v prihodnosti usmerjal pouk materinščine. Malce z nejevoljo sem se zavedal, da bo prikrajšana moja ustvarjalna svoboda, vedel pa sem, da je naše delo na šolah Cesto improvizirano, premalo premišljeno, zato sem bil pripravljen sprejeti teste, ki bodo predstavljali tisto železno zalogo znanj, ki so nujno potrebna za uspešno obvladovanje knjižnega jezika. Testi, kakršne smo dobili, obsegajo predvsem tisto, kar predpisuje učni načrt. Vprašanje pa je, če vsebujejo tista znanja, ki so jamstvo za dobro obvladovanje knjiž- nega jezika, če bodo kaj prispevali k poglabljanju pouka slovenskega jezika. Odražajo tako neznanje učencev kot tudi način poučevanja in slabosti učnega načrta. Takšne, kot so, je težko priznati za neko neoporečno merilo. Toda njihova velika zasluga bo, če bodo razkrili nove probleme. Kolikor vem, učnega načrta niso nikdar posebno kritizirali, testi pa so tako konkretni, da so izzvali že ostro razpravljanje v javnosti. Želel bi le, da se tako razpravljanje ne bi sprevrglo v osebno obračunavanje, tožbe o skoro nepremostljivih ovirah, ampak v odkrivanje stvarnih problemov pri poučevanju materinščine na osnovni šoli. F. Žagar . 8000 dnevnikov v skupni nakladi 290 milijonov izvodov Unesco, organizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, kako so bila lani razdeljena po svetu sredstva za informacije. Po tem poročilu izhaja na svetu 8000 dnevnikov v skupni nakladi 290 milijonov izvodov, od tega pa komaj 3 milijoni na vsej afriški celini. Na vsakega 8. prebivalca našega planeta pride po en radijski sprejemnik, v mnogih afriških in azijskih deželah pa je razmerje mnogo manj ugodno: radio na tisoč ljudi. Televizijskih sprejemnikov je bilo v 1. 1961 na vsem svetu okoli 100 milijonov, v Afriki pa so imeli le 4 televizijske oddajnike, sprejemnikov pa je bilo na vsej celini manj kot sto tisoč. S. PRVE MATURANTKE NOVOMEŠKEGA UČITELJIŠČA Ponovno prosimo vse prve maturantke novomeškega učiteljišča (1951/52), da pošljejo svoje predloge in naslove Praprotnik Rezki, p. p. 212/IV, Ljubljana. MATURANTKE! Maturantke IV. c letnika učiteljišča v Ljubljani, š. 1. 1951-52, pošljite svoje naslove Knez Majdi, Ljubljana, Pavšičeva 1. »PROSVETNI DELAVEC List izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VII — Letna naročnina 400 din, za šole in ustanove 700 dm — Štev. tek. rač.: 600-14/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica-«. ootOvaina agencua jadran turist da bo priredil za prosvetne delavce ter njihove svojce v poletnih mesecih ' vrsto zanimivih izletov © VELIKI DOLOMITI — 5-dnevno avtobusno potovanje v juliju © SALZBURG, MtjNCHEM, INNSBRUCK — 6-dnev-no avtobusno potovanje v juliju © ŠVICA — 8-dnevno avtobusno potovanje v juliju © LONDON — 8-dnevno potovanje z vlakom v juliju ® PARIZ — 8-dnevno potovanje z vlakom v avgustu © ŠVICA — 8-dnevno potovanje z avtobusom v avgustu © CARIGRAD, SOFIJA — 9-dnevno potovanje v avgustu © ENODNEVNI IZLETI NA KOROŠKO v juliju in avgustu Informacije in prijave pri JADRAN TURISTU, Ljubljana, Miklošičeva 17, ter v poslovalnicah v Kopru, Piranu, Mariboru, Novem mestu in Trbovljah. LJUBLJANA ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA 9 TITOVA 3 imdi bogat izbor knjižnih nagrad za konec šolskega leta Tudi ob koncu letošnjega šolskega leta boste nagradili najboljše učence za njihove uspehe. Založba MLADINSKA KNJIGA vam želi pomagati pri izboru. 1., 2. IN 3. RAZRED OSEMLETKE Prežih, PRVI MAJ Jurca. OKOLI IN OKOLI Nosov, NEZNALCKOVE DOGODIVŠČINE Godina. ZEMLJE Bevk, PASTIRCI PRI PLESU IN KRESU Vogelnik, BABICA JE NAJMLAJSA Bevk, OB MORJU IN SOČI Peroci, PTIČKE SO ODLETELE Prežih, CEZ GORO K OČETU Martič, DEČEK IN GOZD Tuwim, LOKOMOTIVA Wink!er, KOLESAR MATEJKO Capek, O PSIČKU IN MUCKI Collodi. OSTRZEK Maršak, BAJKE IZ BALALJKE Pavičič. KRESNICE Maksimovič, PRAVLJICE O ENODNEVNICI DOMAČE BRANJE Puškin, PRAVLJICE Ribičič, SE POMNITE TOVARIŠI Lofting. CIRKUŠKI VOZ DR. DOLITTLA Lada, BAVBAVI IN POVODNI MOŽJE NOVOGRSKE PRAVLJICE PANCATANTRA LETEČA LADJA IRSKE PRAVLJICE SLOVENSKE PRAVLJICE KALEVALA ČRNSKE PRAVLJICE KITAJSKE PRAVLJICE INDIJANSKE PRAVLJICE ITALIJANSKE PRAVLJICE 4., 5. IN 6. RAZRED OSEMLETKE Kvedrova, VELIKI IN MALI LJUDJE Kranjec Z ALEŠ JE SE PREBUJA La Mare. TRI KRALJEVE OPICE Nikolič, PRSTAN Z ROZO Kajzer. MIMO DNEVNEGA NAČRTA Koš, VELIKI MAK Wilder MARCEVE IDE Belev, PLANINA, PIRIN Pl,ANINA Dickens, PUSTA HIŠA I. II. Daudet. ZASTAVONOŠA Hace, KOMISARJEVI ZAPISKI Makarenko, PEDAGOŠKA POEMA Kralj, MOZ, KI JE STRIGEL Z USESI Vošniak, ČRNA KRI Kovič PARTIZANKA Apih, SREDI PUŠK IN BAJONETOV Bass, NEPREMAGLJIVA ENAJSTORICA Hopp, ČARODEJNA KREDA Čerkez. SONCE V DIMU Hines, KOZA ČRNEGA VOLČJAKA Oblak, MODRA OKNA Fraerman, DIVJI PES DINGO Verne 20.000 MILJ POD MORJEM Gazi, Ž OBRAZOM PROTI VIHARJU Miller, ČRNI BOMBARDER Butnila, PLANET TREH SONC Smahelova. MLADOST NA KRILIH Dolinar DVOJNE POČITNICE Larri, KARIN IN VALJA I. II. Montgomery. KARKAZU Vežinov, SLEDOVI OSTANEJO Kastner, 35. MAJ Vandot KEKEC NAD SAMOTNIM BREZNOM Prežihov, SOLZICE Pečjak DREJCEK IN TRIJE MARSOVCKI Kassilji ČUDOVITA DEŽELA SVAMBRANIJA Milčinski, BUTALCI Nekrasov PRIGODE KAPITANA VRUNGLA Suhodolčan. SKRITI DNEVNIK Cerkvenik, OVČAR RUNO Dolinar, DRUGA ENAJSTMETROVKA krt. 390.— krt. 530.— ppl. 840.— ppl. 390.— br. 590.— ppl. 790.— ppl. 585.— krt. 650.— krt. 530.— krt. 550.— krt. 520.— krt. 590.— krt. 520.— PPl. 580.— ppl. 800.— krt. 700.— krt. 560.— ppl. 650.— ppl. 590.— ppl. 750.— krt. 625.— krt. 600.— ppl. 980.— ppl. 800.— ppl. 730.— ppl. 1300.— ppl. 790.— ppl. 1300.— ppl. 830.— ppl. 890.— ppl. 1000.— ppl. 1000.— ppl 790.— ppl 960.— ppl 795.— br. 440.— krt. 380.— krt. 490.— ppl. 1200.— ppi. 560.— br. 600.— ppl. 2200.— ppi. 690.— ppl. 1350,— krt. 1565.— krt. 1790.— br. 350.— br. 640.— br. 120.—, cpl. 198.— br. 120.— br. 190.— br. 190.—, cpl. 400.— krt. 400.— krt. 200.— ppl. 320.— br. 120.— ppl. 300.— br. 190.— krt. 300.— br. 200.— br. 400.— br. 200.— br. 200.— br. 200.— br. 200.— krt. 400.— br. 200.—, krt. 400.— I. br. 400.— br. 190.— br. 190.— br. 190.— br. 190.— krt. 400.—, br. 190.— Petindvajseterica. DRAMA V VESOLJU Bevk, RAZBOJNIK SALADIN Bevk, SMEH SKOZI SOLZE Bevk, MLADOST MED GORAMI Beljajev. ZVEZDA KEC Malenšek, TECUMSEH Boguszewska, ZA ZELENIM NASIPOM Durian, ROBBER Capek, DASENKA MINDA Maurois, DEBELINI IN SUHOKRAKI Adamič. OTOK GALEBOV Gruden, NA KRASU Pahor MLADOST NA KRASU Sutcliff, SCITNI OBROČ Schnabel, PO SLEDOVIH ANE FRANK Behounek, BRODOLOMCI V VESOLJU Lindgren, ERAZEM IN POTEPUH Lem, MAGELLANOV OBLAK Verne V SO DNEH OKOLI SVETA Bulajič, KRILATA KARAVAN A Stefansson, ESKIMO KEK Peisson, EDGARJEVO POTOVANJE Matošec. PO SLEDI LADIJSKEGA DNEVNIKA Aškenazy, KAKO SVA ISKALA SREČO Majerova. AFRIŠKI UTRINKI Jan, IZPOLNJENA BESEDA Prežihov, CEZ GORO K OČETU Bevk, Čarovnica Cirimbara Pavček, MAČEK NA DOPUSTU Bruckner, VRABCJE MOŠTVO Mukerdži. SIRDAR Švare, LOVCI JAGVARJEV Lamb. PRIPOVEDKE IZ SHAKESPEARA staničič, MALI MORSKI ROPAR Suhi. NEVIDNE PASTI Smahelovš VELIK KRIZ Albreht, NEKOČ POD GORJANCI Kratky in Sedy, TORPEDOVKA Grahame, VETER V VRBJU Parun, ČUDEŽNA SKRINJA Ocvirk, SMEH V KLAVZURI Seliškar. TOVARIŠI Seliškar, BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA Bevk. JAGODA VVorchester, SAMOTNI LOVEC IN DIVJI KONJI 7. IN 8. RAZRED OSEMLETKE Dante, PEKEL Krleža, BALADE PETRIČE KEREMPUHA UPOR Kozarac, MRTVI KAPITALI Španske romance LJUDSKA EPIKA Cervantes, DON KIHOT Jurčič, SOSEDOV SIN. DOMEN Herodot, ZGODBE Homer, ILIADA Gorki. MATI L, II.. Tagore, SPEVI Goldoni, KRČMARICA Sofokles, KRALJ OJDIPUS Wilde, PRAVLJICE Moližre, TARTUFFE de Montaigne, ESEJI Kersnik, JARA GOSPODA SLOVENSKE LJUDSKE PESMI Prešeren, PESMI IN PISMA Cankar, OBISKI — S POTI KRI V PLAMENIH Katka, SPLET NOROSTI IN BOLEČINE Gorki, OTROŠKA LETA Bevk, KAPLAN MARTIN ČEDERMAC Cerniševski. KAJ DELATI? VVerfel 40 DNI NA MUZA DAGHU I.esage, ZGODBE GILLA BLASA Roothaert, DR. VLIMMEN L, H., III. Neverly, LETA ZORENJA Thiess. CUSIMA Tvrain, ŽIVLJENJE NA MISISIPIJU krt. 400.- br. 320,- br. 190.— krt. 485.— krt. ,520.— ppl. 1250.— krt. 550.— ppl. 975.— br. 433.— krt. 405.— krt. 490.— krt. 490.— PPl. 460.— krt. 250.— krt. 330.— krt. 650.— PPl- 590.— br. 590.— krt. 580.— krt. 790.— krt. 490.— krt. 385.— krt. 430.— br. 1250.— ppl. 1490.— krt. 650.— krt. 850.— br. 1100.— krt. 580.— krt. 295.— krt. 150.— ppl. 560.— krt. 410.— PPl. 430.— PPl. 780.— krt. 495.— krt. 580.— krt. 890.— krt. 690.— br. 810.— krt. 800.— krt. 780.— br. 890.— krt. 960.— krt. 750.— krt. 470.— krt. 450.— Maugham, MESEC IN DROBIŽ ppl. 1700 - br. 130.—, ppi. 300.— br. 150.—, ppi. 360.— br. 150.—, ppi. 360.— br. 150.— br. 150.—, ppl. 360.— br. 150.— br. 150.—, ppl. 300.— br. 200.—, krt. 400.— br. 200.—, krt. 400.— br. 150.—, ppl. 360.— br. 260.—, ppl. 500.— br. 130.—, PPL. 250.— br. 130.—, ppl. 250.T- br. 150.—, ppl. 360.— br. 130.— br. 130.—, ppl. 250.— br. 150.—, ppl. 300.— br. 150.—, ppl. 300.— br. 200.—, krt. 400.— br. 150.—, ppl. 360.— br. 150.—, PPl. 360.— br. 150.—, ppl. 360.— br. 200.—, krt. 400.— br. 200.—, krt. 400.— br. 450.—, k7**. fiRO.— ppl. 1150.- ppl. ž,.0'j.— ppl. 1390.-ppl. 4800.-ppl. 2200,-Cpl. 3100.-PPI. 2200.—, pus. 2600.- POMNIKI NASE REVOLUCIJE LJUBLJANA V ILEGALI Zel. DVOŽIVKE IN PLAZILCI Matjašič, IZ ŽIVLJENJA NAJMANJŠIH Zei, IZ ŽIVLJENJA SESALCEV Škerlj. NEVSECNO SORODSTVO Zei, MORSKI SVET Taqieff. OGENJ IN VODA Eskelund. GLAVA V TORBI Sekelj, NEPAL ODPIRA VRATA Verne, V 80 DNEH OKOLI SVETA Piccard. Z BATISKAFOM NA DNU MORJA Munnich. ZAMORSKA DEŽELA OB POPROVI OBALI Savnik, SVET NASPROTIJ Ogrin, SREDNJI VZHOD ZA GIMNAZIJE, SREDNJE STROKOVNE IN VAJENIŠKE ŠOLE Aškenzy, INDIJANSKO POLETJE Bij edič. POVEST O HUSKI Kastner, KO SEM SE MAJHEN BIL BrooKs, BLISC IN BEDA HOLYWOODA br. 400.- Londres, DANTE NI VIDEL NIČESAR Jerome K. Jerome. TRIJE MOŽJE SE KLATIJO Radenkovič, DRŽAVNIKI NAŠIH DNI Wells, PRVI LJUDJE NA MESECU Devigny, NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL br. 300.- Cronin, ŠPANSKI VRTNAR London. KRIŠTOF DIMAC Čopič, NE JOČI BRONASTI STRAŽAR Radenkovič, POLITIČNI TESTAMENT Fitzgerald, VELIKI GATSBV Hunter, DŽUNGLA V RAZREDU Godina, SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA Favreličre. ODLOČITEV V ALŽIRIJI Wilson, MOJIH SEST KAZNJENCEV B6H, KRUH ZGODNJIH LET Tolstoj, AELITA br. 260 - Dornemann, JENNY MARK • br’ 350 - Pourtalčs, CHOPIN ALI PESNIK br. 400.- Caldwell. TOBAČNA POT br 300,- Jakopin, ŽAROMETI br. 300.- Southey, ŽIVLJENJE ADMIRALA NELSONA br 420.- Cujkov, NA ZAČETKU POTI Prijatelj, UVOD V MATEMATIČNO LOGIKO Vadnal, VERJETNOSTNI RAČUN Vidav, ALGEBRA Križanič, ELEKTRIČNI ARITMETIČNI RAČUNALNIKI Križanič. KRIŽEM PO MATEMATIKI Kunaver, KRAŠKI SVET IN NJEGOVI POJAVI Kunaver, CERKNIŠKO JEZERO Gamov, ROJSTVO IN SMRT SONCA Bartol, OBISKI PRI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKIH Nikolič. POD MORSKO GLADINO Ramovž, GEOLOŠKI RAZVOJ SLOVENSKEGA OZEMLJA Ramovž, ZEMLJA SKOZI MILIJONE LET Čermelj, Z RAKETO V VESOLJE Vasiljev, REPORTAŽA IZ XXI. STOLETJA Ramovž, GEOLOŠKI IZLETI PO SLOVENIJI Bisall, EDVARD RUSJAN Adlešič. SVET SVETLOBE IN BARV Grabrijdn, KAKO JE NASTALA SODOBNA HIŠA Dobida, SPREHOD PO NARODNI GALERIJI Polenec, NARAVA V MUZEJU Detela, USVAJANJE NEŽIVEGA SVETA Sarič, GOZDNI PREBIVALCI Bajd. FOTOAMATER Lehmann, ŽIVALI SO PRIŠLE K NAM Kostič, FIZIKA ZA KRATEK CAS Likar, VIRUSI Ramovž, GEOLOŠKI IZLETI V LJUBLJANSKI OKOLICI Mikuž, DRUGA SVETOVNA VOJNA Morus. VEČNI ZEUS Goya, LOS CAPRICHOS Klemenc, RIMSKE IZKOPANINE V ŠEMPETRU Zadnikar, HRASTOVLJE Menaše, HOLANDSKO SLIKARSTVO -, epi. 1900.-pus. 2000.-br. 980,-br. 900,-ppl. 1100.-ppl. 380.-ppl. 380.-ppl. 380.-ppl. 400.-ppl. 1100.-ppl. 1600,-ppl. 1400.-ppl. 490.-ppl. 400,-ppl. 1100.-ppl. 950.-ppl. 1350,- br. 340.— krt. 520.— krt. 580.— -, krt. 600.— krt. 500.— br. 380.— krt. 490.— krt. 520,— -, krt. 600,— krt. 00.— br. 400.— krt. 600.— br. 400.— br. 300.— krt. 609.— br. 300.— br. 350.— br. 600.— br. 200.— -, krt. 400.— -, krt. 600.— -, krt. 600.— -, krt. 453,— -, krt. 420.— krt. 500,— br. 600.— br. 450.— br. 620,— br. 430,— br. 900.— ppl. 950,— ppl. 295.— br. 880.— br. 590.— br. 790.— br. 430.— br. 190.— pol. 1100.— br. 370.— br. 520.— br. 290.— br. 250.— ppl. 1950.— ppl. 2400.— br. 635.— br. 390,— ppl. 1400.— br. 240,— br. 935,— br. 268,— br. 990.— br. 800.— br. 730,— br. 330.— ppl. 2600.— ppl. 2150.— br. 490.— br. 980,— br. 450.—