59. številka. V Trstu, v soboto 23. julija 1887. Tečaj XII. Opazke. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v u liri Torrente.l2.VH8k list mora biti frankir«n. Hokopisi »e ne vračajo. Insernti (razne vrste naznanila in po- \ slanice) se r.aračunijo po pogodbi: pri ' kratkih oglasili z drobnimi črkami se plačuje /a vsako besedo * nov. Naročnino, reklamacije in inserate prejemu opravništvo. ulica Torrente 12. EDINOST • Edinost* izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in loboto ob 1 uri popoludne. Ce&a z a vse leto s prilogo 1 for , za pol 3 for SO nov., 7» četrt leta I for. 7» nov — Edinoit brez priloge stana za celo leto « for., za pol leta 3 for , za četrt leta I for. nov. — Pn«a-inezno številke se dobivajo pri njirav-ništvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po % nov., v Gorici in v Ajdoviiini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. 41 nov. • V ntini>«ti je rnoBi. Bolgarska in Evropa. Princ Koburg tedaj ne prevzame vlade na Bolgarskem. Različni uzroki mu to odsvetujejo. Pred vsemi je menda največji ta, da bi velevlasti ovropske te/ko ga pri-poznale postavnim nastopnikom kneza Aleksandra ter mu vstvarjale sitnosti, kojih bi so težko iznebil. Mej temi pa bi v prvej vrsti njemu nasprotovalo najbrže Ruska in Francija. Zveza in simpatije mej tema državama, so uže davno očite. Francija sploh vedno deluje v to, da si popolnoma za se pridobi severnega velikana, kajti boji se bližnjega zviteža Bismarka. Ako jo na nasprotnej strani varna, ne boji se Francija tudi za svojo vshodnje meje, ker z pomočjo Ruske v slučaju vojne bi se Nemčija nahajala mej dvema ognjema. Ni dvombe, da so tu i ruski mero-dajni krogi knezu Koburgu Gotha naravnost odsvetovali, naj ne gre v Sofijo, ker tam ima Rusija sama svojo interese. In nemški knez jo najbrže svoj položaj poprej dobro premislil in na to odgovoril bolgarskim poslancem to, kar uže vsakdo ve. Kakor jo brati po raznih časopisih, težko je, da se bolgarsko zamešano pra-šanje tudi sedaj ugodno reši, kajti iz obravnavanja, ki ga bolgarska deputacija ima s princem Ferdinandom Koburg Gotha, ni si menda dobrega prorokovati. Omenjena deputacija je še vedno na Dunaju. Zadnjič je imela zopet s knezom novo konferenco. O uzrokih in izidu te- konference ima „Agramer Tagblatt" ta le telegram z Dunaja: „Med udi bolgarske deputacije in princem Koburškim se jo istinito govorilo o potovanju zadnjega na Bolgarsko; deputacija je skušala princa prepričati, da bi koj odpotoval v Sofijo ter od tamkaj začel obravnave z evropskimi velevlastmi. Udje vojaškega stanu, ki so mej deputacijo, zagotovili so princa, da se lahko z gotovostjo vpre na zaupljivost in disciplino bolgarske vojske. Še le po dolgih obravnavah je princ Ferdinand slednjič zagotovil, da v teku 14 dni se določno izreče. Diplomatične obravnave z raznimi velevlastmi bode mej tem knez vodil od tukaj; udje bolgarske deputacije odpotujejo koj z Dunaja, le nekoliko jih ostane, da po 14 dneh zaslišijo slednjo kneževo besedo." S tem pa ni še bolgarsko prašanje rešeno kajti štirinajstdnevni pomislek, ki si ga je princ pridržal, predno se odločno izreče, zdi se nam, da je podoben od- ločnemu „ne". Knez bi moral popred vdobiti dovoljenje od Rusije, in le tedaj bi so lahko o rešitvi tega prašanja govorilo. Kakor je misliti, on se na to dovoljenje tudi zanaša; ne vemo pa, je li mu bodo možno si ga pridobiti. Vsakakor ta dvomba, ta nenagnjenost in neodločnost princa nam nič dobrega ne obeča. Vrši mu menda po glavi, kaj druge velevlasti store, je li mu bodo ugodne in nagnjene ali pa ga bodo v delovanju in nehanju zavirale. Ne veseli ga menda tudi, spustiti se mej bolgarsko ljudstvo, čigar navade in težnjo malo ali nič ne-pozna — sploh on še zelo dvomi, hoče li sprejeti ali ne bolgarski prestol. — Ni mogoče trditi, da se neso sedanji politični voditelji bolgarskih zadev zadosti pobrinoli, da natančno pozvedo, kake namene imajo evropske velevlasti na Bolgarsko in tudi te velevlasti neso opustile tem voditeljem razjasnoti pravega političnega položaja raznih držav. Ko je, po izvolitvi kneza Valdemara na bolgarski prestol, bolgarsko Sobranje odposlalo deputacijo na razno evropske dvore, bile so velevlasti gledć politike z Bolgarsko gotove, in čeprav ni bilo to poslanstvo nikjer oficijelno sprejeto, vender je od postranskih oficijelnih virov pozve-delo namene dotično vlasti. Regentska stranka so ni mogla na tak način udati puhlim iluzijam, ker pozvedela je povsod lehko naravnost, kako stvari stojč. Avstrijska-Ogerska, na kojo je poslanstvo največ računalo, dala mu je vedeti, da bi postal avstrijski antagonizem še le tedaj očiten, ko bi Ruska rušila bc-rolinsko pogodbo, do tedaj pa bodo mirno od strani opazovala razvijanje stvari. Jedini svet, ki ga je poslanstvu izrekla, ta jo, naj si prizadeva predno more in boljo nego jej jo možno, da se mirno sporazume z Rusijo. Mislimo, da jo bil pomen avstrijske politike iz teh nasvetov zadosti jasen. Avstrijsko-Ogorska ni nikakor na-merjevala iz rusko-bolgarskih homatij pridobiti si kakih dvomljivih koristi. Tudi ni hotela teh homatij buriti in oživljati samo, da prevzame na mestu Ruske pokroviteljstvo nad Bolgarsko. Nič boljše so ni godilo bolgarskej deputaciji v Berolinu in Parizu. Grof Bismarck je izjavil, da jo Nemčija v tem prepiru videla zgolj domač prepir med Rusko in Bolgarsko ter re-gentstvu ni imel boljšega svetovati, nogo da si zopet za se pridobi Rusijo ter zopet PODLISTEK. Ukleta. Narodna slišal od Govš.'.e, zapisal Lofčinof (Konec.) Stal jo uže dolj časa, a vse je bilo mirno; ko jednajsta ura udari, dvigne se mrtva gospodična oživljena raz svojega ležišča, prično so ozirati po kapeli, ter išče vojaka, kriče: „Papa, kje je moja večerjaV Papa! kje je moja večerja? Sedaj zagleda vojaka v desnem altarju, ter gre naravnost proti njemu, ali komaj jo vstopila ona na prvo stopnico, ko se "čuje raz zvonika dvanajsta ura, sedaj je zgubila ona vso moč do njega in se napoti zopet nazaj v krsto mrmrajo: „Papa, kje je moja večerjaj'" Drugo jutro pride kakor ponavadi straža rešit stražnika, pa kako se zučudi, ko ugleda svojega brata še pri krsti stoječega. Kor niso mogli dt-uzega dobiti, moral je zopet drugi večer na stražo, grol mu je dal danes štiri goldinarje, ter mu rekel, kakor projšni dan. Vojak jo šel zopet v gostilno k svojej ljubici, ter ji povedal, da mora tudi vpelje stare mirovne razmere. Francozi so bolgarskim poslancem svetovali jednako, samo Angleška in Italija sti porabili priliko, da pokažeti nenaklonenost ruskomu carju, ne da da bi pa bolgarskim poslancem česa pozitiv.lega obećali. (Konec prih.) ammummmmmmmm danes iti in da se boji bolj nego prvo noč. Tudi ta večer sta sklenola, naj pobegne, namesto da bi šel na stražo k mrtvej. Prav tako ga sreča tudi ta večer žona v belej obleki in ga vpraša: Kam? On ji pove, kam bi moral iti in kaj se je on namenil storiti. Kakor ga jo spregovorila prvi večer, tako ga spregovori tudi drugi. „Stori danos kakor si storil sinoči, stopi na oltar levo strani v kapeli ter tam čakaj, da ona zopet lože in ni se ti treba bati nič hudega". To rokši zginola je čudna bela žena. Rad jo slušul vojak ter šel mirnejšega srca na stražo. Tudi danes je vstala mrtva grofica raz krsto ter vse koto cerkve in vse okoli desnega altarja preiskala, žalostnim glasom klicala: „Papa, kje je moja večerja? Papa, kje jo moja večerja ? Nenadoma ga zagleda v levem altarju, v onem skoku je bila pri njem, pa kar udari ura 12 raz zvonika in zgubila jo vso moč do njega. Obrnola se je proti svojemu ležišču ter žalostno viknola: „Papa, kje je moja večerja? Papa, kje jo moja večerja? Do vojaka ni imela več moči, ura je minola. Tako je prebil vojak tudi drugo noč brez kake nesreče. Tretjo noč je bilo postaviti zopet novo strafto v kapelo, pa niao bili v stani Glasi iz naroda o smrti pokojnega Viktorja Dolenca. Pnd tem naslovom bodemo prenašali v naš časopis, kateri je on tako ljubil tor mu posvetil dober del živenja, tožne vesti iz raznih družili časnikov o živenju, delovanju, borjen ju in nenadnej smrti rajneega ter mu postavimo s tem majhen spomenik. Dragi Viktor! ti nas opazuješ sedaj iz višin, v katere si nam bil tako nenadno odpeljan zapustivši nas, da nadaljujemo po tebi započeto delo, ter gojimo v našem ljudstvu oni dobrodejni duh in blago ljubezen do ubozega, osirotuega naroda, ki po tebi plaka ter bode tvojih skrbi v vsa-kej priliki pogrešal. Možak si bil ti zna-čajen in ves unet za sveto narodno stvar, ter si vso svoje živenje bojeval, da ohraniš svojemu milemu narodu uglednost ter gojiš v njem plamen prave domovinsko ljubezni — obećamo Ti i mi,"da bodemo tudi stopali po Tvojih stopinjah ter Tvojo delo nadaljovali. Oh da bi tudi naš trud ne bil nevspešen, ampak da bi njegov vspeh združen s Tvojim doprinesel obilo sadu! Bil si miloga in blažega srca, radi česa Te je narod ljubil; — rad si poma-galjpo svojej moči uboščeku, ne da bi pri tem iskal svetske hvale, ampak pomagal si tajno z dobrim svetom, z vpljivno svojo besedo ali segnivši v žep. Narod pozna-vajuč to Tvojo skrb, ljubil Te je in to ljubezen izraža tudi sedaj po Tvojej nenadnej smrti po narodnih svojih glasilih. Prenesimo tu sem nekatere teh glasov : „Naša Sloga" piše takole: Ranjenim srdcem javljamo milomu rodu tužnu viest, da nam je nemila smrt ugrabila dragocien život, narodnoga pobornika i zatočnika, dičnoga prijatelja i rodoljuba g. Viktora Dolenca, vlastnika tiskarne, urednika „Edinosti", predsjednika delavskog podpornog družtva, starostu tršćanskoga „Sokola" predsjednika podružnice „sv. Cirila i Metoda" u Trstu, podpredsjednika političkoga družtva „Edinost" itd. itd. Već same ove dobiti kakega hudobnega vojaka. Tedaj je moral iti oni vojak, kateri jo je uže dva večera srečno stražil brez kake nezgode. Vojak se je obotavljal, da noče iti, ker je uže tako en večer dalj čuval, nego drugi pred njim. Ker jo videl grof da so obotavlja, reče mu : „Tu imaš 8 gl. in pojdi v gostilno, da se okrepčaš in ojačiš." Prišed v gostilno je tožil svojej ljubici, kaj ga čaka. Da mora uže tretjo noč na straži stati, ko so njegovi drugi le ono noč. Pa njegova lepa kuharica ga spregovori, da ni potreba iti na stražo, ampak naj pobegne rajši, kakor bi ga imela ona na večno zgubiti. Žalostno se poslovi kakor prva dva večera od svoje ljube s trdnim sklepom, da ne bo stražil mrtve grofice. Ko tako v skrbeh mimo kapele koraka, naleti zopet na ono belo ženo, katera ga je uže dva večera gotove smrti otela. Prijazno prične zopet žena v belej obleki nagovarjati ga, naj gre le zopet stražit mrtvo truplo v kapelo, rekoč : Pojdi, nič neprijetnega to ne doleti, le dobro poslušaj, kaj ti povem: postavi se na desno stran krste in tam čakaj, dokler ona vstane, ko ona vstane, lezi v njeno krsto, ona bode pa po kapeli iskala ter milo klicala: „Papa, kje je moja večerja. Papa, kje je moja večerja". Ker pa te ne najde in ura časti, koje je pokojnik »dušno i rodoljubno obnašao, pokazuje jasno, što snio mi primorski Slaveni izgubili u ovom prevried-nom mužu. Pokojnik je bolovao kroz 5—6 danah od kožicah a jučer, dne 20. t. m. v i«/« u jutro izdahnuo je naglo udaren od kupi. Njegovom smrtju nastala je medju nami takova praznina, da će se ju vrlo težko ili nikako izpuniti. On je bio duša svemu narodnomu životu u Trstu i okolici. Podav se dušom i tielom javnomu životu, političkomu djelovanju, nije poznavao granicah požrtvo-vanju, nije prezao pred žrtvom ma koli velikom samo da pomogne svomu bied-nomu narodu. Pokojnikovo tielo bijaše radi okužljive bolesti odmah na groblje preneseno, te so je moralo odustati od sjajnog pogreba, što su mu ga bili tršćanski Slaveni nakanili prirediti. Nu ufamo se, da će mu se zahvalni narod kasnije dostojno odužiti, jer jo u punoj mjeri zaslužio sveobće narodno priznanje i zahvalnost. I mi, nemoguć danas dalje pod silnim udarcem, koji nas je iznenada toli nemilosrdno snašao, odustajemo za sada od pobližeg opisa narodne nesreće, kličuć iz dubine razeviljena srdea milomu prijatelju i drugu: Sladko spavaj nezaboravni Viktor c! „Slovenski Narod" št. 102, 20. julija govori: Jako žalostna vest došla nam je danes zjutraj z obali Rinje Adrijo. V Trstu, kjor je včeraj vnselo zborovala družba sv. Cirila in Metoda, je malo ur po občnem zboru zatisnil oči mož, ki je bil velikega pomena za Tržaške in primorsko Slovence, umrl je rodoljub, ki jo do zadnjega dne v svojem srci gojil gorečo ljubezen do naroda svojega, umrl jo prvobo-ritelj, kateri je na svojih plečih nosil silno breme narodnega dela in se odlikoval po uprav čudovitoj delavnosti. Prerano umrli Dolenc bil je urednik „Edinosti", podpredsednik političnega društva „Edinost," lastnik tiskarne, predsednik „Slovenskemu delavskemu podpornemu društvu," jednako delujoč pri „Slovanski čitalnici," kakor pri podružnici sv. Cirila in Metoda, katerej je bil prvomestnik, prisoten pri vsakem volilnem in pri vsakem drugem shodu, z jedno besedo, bil je „spiritus movens" Tržaških Slovencev, upliven v Trstu in v okolici. No bodemo zanikovali, da se s pokojnikom nismo vsekdar strinjali glede taktike, da nismo odobravali vseh ared- uže mine, obrne se nazaj proti krsti, ker pa tebe zagleda, začne te prositi na vso mogoče načine ter ti obećati in izgovarjati se, da se mora še malo odpočiti; ti pa le mirno v krsti leži, ko bode pa dvanajst odbilo, lahko vstaneš in nič se ti ne zgodi in ona bode rešena. On je šel na stražo ter si dobro zapamtil in vse storil, kakor mu jo bela žena pravila. Kakor vsako noč, tako jo tudi nocoj vstala raz svojega ležišča in vojak je hitro legel na njeno mrtvaško postelj. Milo gaje prosila, naj vstane ter ječala vmes: „Papa, kje jo moja večerja? Papa, kje je moja večerja?" Zdihovala, obećala na čudne načine, da je kar srce ganolo,vpa vojak se no zgane raz svojega ležišča. Se le ko je dvanajsta ura odbila, vstane vojak iz krste, grofica pa no leže zopet v krsto kakor prejšna večere, ampak prime vojaka pod pazduho in sta se vodila po kapeli som ter tja do jutra: ko pride zopet pogledat stražnik, zelo so začudi nenavadne dvojice. Zakleno kapelo ter gre grofu naznanit, kaj se godi v kapeli. Vsi so bili veseli, vojak se je poročil z lepo grofico, katero je rešil ukletja. Občno je veselje bilo rajalo, pilo so je in jelo kolikor se je želolo. *tev, katera »o mu rabila,da smo bili večkrat ž njim v nasprotstvu, a preverjeni smo, da ga je pri vsem delovanji vodila f le ljubezen do naroda in neumorna skrb, kako pospeševati našo stvar, ideja Sloven-atva bila mu je zvezda vodnica pri težavnem njegovem delu. Ni nam danes možno, da bi dostojno opisali njegovo življenje od prvega početka, ko se je v Gorici pojavil na politično površje, bil pozneje urednik „Soči" in v obče politično jako delaven, do njegovega nastopa v Trstu, kjer je najprej pričel trgovino, pozneje prevzel uredništvo „Edinosti* in bil do zadnjega izdih-ljeja ustanovitelj in pospeševatelj vsacega narodnega podjetja. Poleg izredne nadarjenosti združeval je v svoji osobi jekleno vstrajnost in občudovanja vredno delavnost, imel v obče vse lastnosti, ki so potrebne v političnem življenji. Njega prerana smrt jo hud udarec za Tržaške Slovence, pogrešali ga bodo v društvih, na taborih, na shodih, in teško mu bode najti naslednika, ki bi tako dobro poznal osobe in razmere in vse z uprav italijansko lo-kavostjo zasukane odnošajo v Trstu in v okolici. Pricakovaje, da bodo kdo prezgodaj umršemu Dolencu napisal obširneji nekrolog in podrobneje ocenil njegovo delovanje in njega izredne zaslugo za našo stvar, kličemo danes tužnoga srca: Lahka mu bodi zemljica! Slava Viktorja Dolenca spominu! Slavno uredništvo! Sam silno potrt in presunjen po zgubi svojega dražega prijatelja in mnogo let neuspešljivega sotrudnika na Goriškem, javljam svoje iskreno sočutje „Edinosti", katerej je neusmiljena usoda na mah razrušila glavni steber, — steber, na kojem so imela vsa naša narodna podjetja ob Adriji najkrepkejo in najzanesljivejo za-slombo. Kako srčno rad bi skazal prijatelju in botru poslednjo Čast. A slučajno sem preoddaljen — ni mi mogoče. Zato žalujem tu in spremljam v duhu k zadnjemu počitku zemske ostanke našega moža. Bog potolaži nas in narod v tolikej meri v kolikoršnej nas tepe! V Bolcu 21. julija 1887. Klavžar. Tugujem iz dubine razcviljenoga srdca za požrtvovanim i velezaslužnim mužem, mužem, koji je mnogo doprineo k procvatu narodnoga slovanskoga duha u Trstu i okolici. lzričuc zdvojnoj i razcviljenoj obitelji svoju gorku sućut, plačem nad grobom pre-rauo nam nestaloga Viktora! Jz Pazina 21. julija 1887. Dr. Ante Dukić, odvjetnik. Ljubljana. — Uradništvo banke „Slavije" izreka globoko sožaljenje o smrti uzornoga rodoljuba Viktorja Dolenca. Ljubljana. — Najboljše in najdejavnejše može pobira nam neizprosna smrt: kaj nam je bil Viktor Dolenc, čutili bo-demo prav še le sedaj, ko ga ne bode več med nami. S tržaškimi Slovenci tuguje nad prerano gomilo njegovo ves slovenski narod. Slava Viktorjevemu spominu. Ivan Hribar. Ljubljana. — O povodu neizmerne izgube, katero je nagla smrt velezaslu-žnega in pogumnega boritolja za narod, Dolenca, prouzročila, izražam vam srčno sožalje. Ivan Plantan. Ljubljana. — Pri krsti Dolenčevi žalujemo vsi Slovenci. Izgubili smo iskrenega, neumorno in neoinaliljivo za svoj narod delujočega rodoljuba. Njegov duh naj ostane živ med vami. Najlepši spominek mu postavite, ako nadaljujete njegovo delo na obalih Adrije. Slava spominu Viktorja Dolenca! Dr. Vošnjak, J. Murnik, dr. Tavčar. Loka. — Obžalujeva nenadomestljivo izgubo. Maher. Viličič. Kastav-Jurdani. — Nad preranim gubitkom neutrudljivog narodnog pobornika žali Kastavska Hrvatska Čitaonica. Iz Krškega. — Tobe, oče Lavrič, učitelj, nam Tebe ni več! Za Teboj, biser goriških Slovencev, romajo Tvoji učenci! Britka je Slovanov osoda! Da vidimo se nad zvezdami! Ferfila Tone. Krk. — Živo saučešće nad gubitkom zaslužnog i neumornog urednika izrazuje. Dr. Vitezič. Gradec. — Akademično društvo Triglav žaluje z Vami na prebritkej izgubi jednoga naših prvoboriteljev. Defranceschi, podpredsednik. o z i rj e. — Britko obžalujemo prerano (izgubo prvoboritelja in buditelja Slo-venceV ob Adriji, g. V. Dolenca. Večna mu slava! Čitalnica Mozirska. (Dalje prih.) II. Glavna skupščina društva sv. Cirila in Metoda dnć 19. julija 1887 v Trstu, (Konec.) Po poročilu nadzorništva bila je na dnevnem redu volitev vodstvenega odbora. Gospod poslanec Krsnik predlaga, da ho dozdanjemu predsedništvu izreče zahvala v«eh podružnic ter da se izvoli predsednikom vrlo zaslužni dozdanji predsednik čest. gosp. Tomo Zupan. Ta predlog je bil sprejet in per acclamationem g. Zupan zopet izvoljen predsednikom. — Dalje so bili izvoljeni odborniki; Podpredsednik g. Luka Svetec; blagajnik g. dr. Josip Vošnjak; tajnik g. Anton Zlogar. Odbor: ygg. Murnik, Einspieler, Močnik, Gogola, Zuniar, Zičkar dr. Bleiweis-Trsteniški. — Pri VIII. točki vsporeda: „Slučajni nasveti" je spregovoril prvi g. Lovro Žvab ter se zahvalil namesto nenavzočnega načelnika g. V. Dolenca v imenu tržaške moške podružnice za čast, kojo je skazalo družbeno vodstvo tržaškim Slovencem, ker je sklicalo občni zbor v Trstu. Posebno pozdravlja zastopnike iz dalnje Gorotanske in Štajerske. (Dobro)! Zahvaljuje se tudi v imenu ženske podružnice v istem smislu. — Poudarja posebno, da se gospoda ni bala priti v naš „okuženi Trsttt, o kojem se govori, da je tako rekoč z dinamitom prenapolnjen. To pa ni tako. Trst je bil od nekdaj slovansko mesto in italijanski pisatelji slepijo se sami, ako imena „Ter-goste" iščejo v feniškem, traškem, arabskem in celo v kitajskem jeziku, samo ne v slovanščini. Razvija potem pozivaje se tudi na ital. pisatelja Manzano (Annali del Friuli) prav filologično, od kodi prav za prav prihaja ime Trst (emporio) (kajti Trgeste od Tergište, Tržišče Trst). To tolmačenje je zbor z velikim zanimanjem poslušal. Pravo je zadel, ko je dalje omenil, da t u j c i imenujo nas tujcem, kajti da so Slovenci tu od nekdaj domači, do-kazujo razna poitalijančena imena ulic, slovanski nadpisi in okolica sama. Poudarja, da imamo mi vsekako prav iste pravice, koje imajo ostali narodje ako ne še večjih. Izkazi o poslednji štetvi izjavljajo, da je tukaj Slovanov 26.263, To je uže lepo število, dasi tudi je prenizko. Na vsak način pa smo faktor, s kojim je treba računiti. Konečno opozoruje, da je 1140 očetov podalo prošnjo na magistrat radi osnove slovenske ljudske šole, toda ta proSnja se jo skoraj gotovo vrgla v koš. Ker se tedaj ni moglo na tak način priti do cilja, morala bi se druga sredstva porabiti in posebno smo tržaški Slovenci dolžni hvalo vodstvu družbe ss. Cirila in Metoda, da je osnovalo v Trstu otroško zabavišče. — Zaključuje s prošnjo, da bi slavno vodstvo v tekočem letu ustanovilo I. razred ljudske šole. — Gosp. poslanec Nabergoj podpira predlog predgovornikov. Opazuje pa, da omenjena prošnja ni bila vržena v koš, ampak od kompetentne oblasti žalibog zavržena. *) Slavna vlada je namreč v veli-kanskej svojej modrosti mnenja, da morejo slovenski stariši v Trstu pošiljati svoje otroke v šolo v Rojan — v Skedenj — ako hočejo celo v Bazovico! *)— Zato prosi, da izvoli vodstvo napraviti potrebno korake pri ministerstvu, čim se povrne dotična prošnja, — Gosp, Žvab je proti temu predlogu, ker misli, da se s prošnjami nič ne opravi. — Trkalo se je dosti in ako se trka dalje, — čakali bodemo do sodnega dne ! (Odobravanje). Gosp. odbornik Hribar opazi na to, da družba nema toliko sredstev, da bi mogla tej želji takoj ustreči akoravno sama priznava nujno potrebo. Posebno je potrebno preu-dariti, da moramo za prvim razredom potem odpreti drugi, tretji in četrti. Dokler pa po postavi prevzame šolo magistrat, prešlo bi — Bog v6 koliko let in društvo bi moralo cel čas vse stroške nositi. — Po društvenih pravilih pa so ta predlog sploh takoj rešiti ne more, ampak ostane samo nasvet, na katerega se bode vodstvo o svojem času gotovo oziralo. •) HrcSnjit nam jn bila res predvfierujSnjem povrnena — in zavržen«. Op. uredništva. *) Zlikaj ne rajSa vnuk dan v Ljubljano? Op. ■tavava. Kar se tiče prošnje tolikih tržaških očetov za osnovo slovenske ljudske šole, bode vodstvo uže našlo postavnih sredstev prisiliti tržaški magistrat, da osnuje slovensko šolo, ako ta prošnja po izjavi gosp. Nabergoja ne bode imela nobenega uspeha. (Živio). — Predlog za osnovo slovenske ljudske šole v Trstu je bil zatem navdušeno sprejet. Na to povdarja g. Wutti (predsednik koroške podružnice) zaslužke g. profesorja Andreja Rinspielerja, prvaka koroških Slovencev. Prosi, da skupščina tega zaslužnega gospoda izvoli častnim članom družbe ss. Cirila in Metoda. — V smislu §, 12. društvenih pravil je bil predlog sprejet ter se sklenilo novemu častnemu članu zaključek skupščine brzojaviti (Živio). G. podpredsednik podružnice postojnske predlaga, da se vsem udom pošilja vsako leto poročilo društvenega delovanja, posebno kar se tiče šolskih zadev. — G. tajnik Zlogar opazi na to, da je uže na-čelništvo mislilo na-to, ali žalibog ni pisateljev, koji bi se stvari poprijeli. — Z časom se bode tudi to osnovalo. G. Gregor Einspieler (Celovec) prosi, da bi se odbor poklonil tudi krškemu škofu, koji bi ga gotovo prijazno sprejel in veliko pripomogel k razširjenju družbe na Koroškem, kjer ste do sedaj žalibog samo dve podružnici. — G. predsednik obljubi, da se bode tudi to zgodilo. G. Grof Obizzi (Gorica) pozdravi skupščino in prosi, da se pomaga narodu ob italijanskej meji z knjigami in obleko. Znano je, da je v Podgorji tudi „Pro Patriatt osnovala otroški vrt, — nevarnost je tedaj velika in naj se radi tega osnuje drugo slovensko otročje zabavišče v Klumu. G. tajnik Zlogar omeni, da se jo imelo vedno poseben obzir na Slovence ob italijanskej meji in gotovo se bode še več storilo. Nai se tedaj v tem obziru stavijo vodstvu konkretni predlogi. Zast. g. Matej Klinar (Zidani most) se zahvaljuje za darila, koja je sprejela podružnica. Omenja tudi, kako dela „Schul-verein" na vse kriplje, da ponemči narod. Prosi, da se mej otroke razdelć knjižice. G. predsednik obljubi, da se bode storilo. — Konečno se g. Žvab zahvali vodstvu na požrtovalnem delovanju in izreče v imenu Slovanstva iskreno željo, da slavno vodstvo deluje vedno naprej ter doseže blaženi svoj namen. Gosp. predsednik T. Zupan se zahvaljuje vsem pričujočim in posebno še na-čelništvu slavjanske Čitalnice, koja je velikodušno prepustila svojo dvorano občnemu zboru. Zborovanje je bilo končano ob IV2 popoldne. — O banketu in obisku otročjega zabavišča smo uže poročili v zadnjem listu. — Znamenita ta skupščina ostala nam bode v živem spominu. — Toliko bolj se moramo sedaj naslanjati na svobodne naše brate v Ljubljani, ker nam pobira smrt našo voditelje, naše prve boritelje. — Se složnim delanjem pa bodemo vender vsaj toliko dosegli, da se obranimo sovražnih navalov in si ohranimo narodnost in samostalnost. — Bog blagoslovi delo družbe ss. Cirila in Metoda! Politični pregled. Notranje dežele. DogovorimejAvstrijoinOger-s ko zastran nove poštne in brzojavne pogodbe so bili brez vspeha in vsled tega odloženi na jesen. Zastopniki obeh vlad se niso mogli porazumeti o važnih finan-cijelnih točkah; Ogeraka zahteva, naj ostanejo v veljavi stare določbe, Avstrija pa temu ne more pritrditi, ker so njej na škodo, Ogerski pa na dobiček. O sedanjem učnem načrt« na gimnasijah smo uže v predzadnjem listu v kratkih besedah razodeli svoje mene nje. V tem menjenji nas podpirajo tudi dunajski zdravniki. Medicinski doktorski kolegij je namreč imel 18. t. m. sejo, v katerej jo bilo na dnevnem redu prašanje o preobložitvi učencev. Govorilo je o tej stvari več zdravnikov in vsi so na-glašali, da se od učencev preveč zahteva, ker se gleda le na poduk, zdravje pa so v nemar pušča. Sedanja učna osnova je preobložitve največ kriva; dajo se na gimnazijah preteške naloge, na gramatiki se preveč jezdari, učenci se tako preveč trudijo, pa vendar premalo uče, ker VBak profesor jaše na svojem prodmetu ; omami to učence tako, da jim opeša dar razuma. Poročilo sklepa s temi besedami: Ako bodo sedanje razmere še daljo trajale, kaj bode iz tega P Potomstvo postane nemožno. bole-huo, kratkovidno, sključeno, nesposobno za ozbiljno delo in spolnoranje nalog moške dobe. Vnanje dežele. MejVa ikanom in nemško vlado je vstalo neko navkrižje. Znano je, da nemška vlada hoče Alzacijo in Loreno ponemčiti; vsled tega je hotela tudi iz semenišč iztrebiti francoščino i na nje mesto uvesti nemščino, a papež se je tej naredbi uprl. Okrožnica papeževegataj-nika na papeževe poslance jasno naglaŠa pravice papeževega prestola na Rim, ki so pogoj sprave z Italijo. Okrožnica našteva pravne naslove papeževega prestola na svetno oblast in pravi, da jih tako imenovano narodno pravo ne sme žaliti, še manj pa uničiti. Brez svetnega posestva ni mogoče varovati neodvisnosti in dostojanstva papeževega prestola. Papež bi tudi duhovske svoje oblasti ne mogel tako rabiti, da bi varna bila vsacega vmešanja, vsacega materijalnoga in moralnega pritiska. Ako italijanski ministri v parlamentu trde, da Italija ne čuti potrebe za spravo, v nasprotji so 1 občnim mišljenjem Italijanov. Bolgari menda ne bodo imeli sreče z volitvijo koburškega princa za bolgarskega kneza. Dotična deputacija ga ni mogla pregovoriti, naj takoj odpotuje v Bolgarijo, vsled tega se je en del deputacije uže vrnol v Bolgarijo. „Fremden-blatt" pravi: Uže danes je to gotovo, da je poskušnja bolgarske deputacije, da bi koburškega princa na pot v Bolgarijo zvabila, izpodletela na znanih in določnih njegovih izjavah. — Bismark pa je neki rekel: Coburgova kandidatura je mrtvo rojeno dete. Srbski kralj je neki v pogovoru z dopisnikom časnika „Timeau mej drugim rekel: Neznosni so uže pogoji, pod katerimi obstojć male države v Evropi. Ne moremo dalje brez dobre volje Iiusije ali Avstrije. Obema tudi ne moremo ugajati, če se naslonimo na eno, razžalimo drugo. V dokaz je kralj navel inučeništvo orijentalskih knezov: Miloš in Karagjorgjevič sta bila pahnena s prestola, Mihael je bil umorjen, Danilo tudi, Otona so spodili, enako tudi Couso in Aleksandra, on sam vlada uže 19 let, pa le Bog vć, kakošne nevarnosti ga še čakajo. — Glede Bolgarije je opazil kralj, da je on priporočil le zvezo balkanskih držav. Močna balkanska država bi evropskemu miru bila boljše poroštvo, nego veliko malih držav. Ako bi on bil za kneza izvoljen, šel bi bil v Tirnovo. Zveza balkanskih držav se mora zgoditi pod turškim varstvom. Nemški c e s a r je 19. t. m. zvečer prišel v Gostinjske toplice. V imenu našega cesarja ga je pozdravil deželni namestnik. Mej Francozi i Nemci jo sovraštvo vedno večje ; pomnožilo se je zopet s tem, da je 19. t. m. Nemec Zangerle trikrat ustrelil na francoskega komisarja Ritter-ja v Pagny ter ga ranil. Zangerle je bil nemški pek v Parizu, v letu 1880 pa vsled sodnjega sklepa s Francoskega izgnan. Vrnol se je na Francosko, da iz maščevanja katerega upravnika francoske vlade umori. V pondeljek je prišel v ministerstvo notranjih uprav, da umori ministra, ali odgnali so ga zarad drznega jetika. V A 1 z a c i j i je dospel pritisk nemške vlade do skrajne meje. Prišlo je do toga, da se Nemcem nasprotna stranka zadnje državnozborsko volitve v Htrass-burgu ni udeležila, če tudi bi zmagala bila, ker tu zmaga bi porodila še hujše naredbe. V angleškejspo d njej zborni c i jo 19. t. m. izjavil Ferguson, da se je pogajanje za podpis egiptovske pogodbe opustilo. \Volff ni otdal od kraljice podpisane pogodbe. Prašanje o pritrditvi volitve bolgarskega kneza nastane še le potem, kadar sultan potrdi volitev. I z P e t e r s b u r g a se 20. t. m. poroča: Avfgansko mejno prašanje se je danes ugodno rešilo. Rusija dobi ozemlje mej rekama Kuršk in Muighab, katera je vzela Pendjeh, Turkmenenom; temu nasproti pa Rusija pritrdi angleškim mejnim potezam na Amu-Darji. Marušak ostane tedaj Avfganistanu. Mej K r e t e č a n i in turško vlado se je vendar dosegel nek porazum, Turčija jo dovolila marsikaj v prid samouprave otoka. DOPISI. Izpod Nanosa, 19. julija. — (Svoboda ž e n i t v e in kmetski stan). — Kmetski stan splošno ostro obsoja po- stavo, koja dovoljuje prosto ženitev, a nič bolje ono v domovinstvu, oziroma o pre-skrbovanju ubožcev. Tozadevna nevolja 1"e popolnoma opravičena, kajti krivica, :oja se kmetskemu stanu radi omenjenih postav godi, velika je in postati more neznosna. Le poglejmo to „lepo svobodo11 in „dobrohotnost11 od blizo in videli bodemo, da ni vse zlato, kar se sveti, in da včasih tudi dober namen več škoduje kakor koristi. Kar je boljše mladine na deželi od bolj priprostih starišev rojene, — no o imovitejšej obitelji tu ni govora — sili večinoma v bližnja mesta, z namenom, da dobi dobre službe ter da bode bolje plačana kakor pa doma, to je, na deželi; pa tudi gosposka obleka se jej bolj dopada, kakor domača kmetska. Tako nahajamo po mestih vse polno naših ljudi, ki služijo kot rokodelci, hišni sluge, konjarji, obrtnijski pomočniki itd. Večina teh, kakor hitro čutijo kak cvenk v žepu, če tudi ne dosti, pričnejo zahajati ob nedeljah in praznikih po šetališčih. A to zasebno, osamelo šetanje jim dolgo ne ugaja, treba si je toraj izbrati kake tovaršice, da se pojde z njo na kak ples in veselico. No, truda ni treba velicega in želja se mu izpolni ter dobi to, po čemur hrepeni. Nekdaj, in to, ko se ni bilo te nepotrebne postave, koja dovoljuje prosto ženitev, niso se ljubezni kar tako za kratek čas, brez vsacega pomisleka unemale. Posebno ženske, če tudi ne vse, a večina njih, bile so bolj previdne ter pomišljale so, kaki morejo biti nastopki ljubezni. Vedele so dobro, da dovoljenja za ženitev vsak ne dobi, osobito nemanič ne; brezi zakonske zveze pa pravega, stalnega ži-venja ni, ker lehko se pripeti, da njega „noč pobere". Tega se je bilo bati, ker potem bi zapuščene nič dobrega ne čakalo, svet bi jo zaničeval in preganjal, domači bi jej pa vrata zapirali. To so toraj bili razlogi, koji so služili v obrambo, da se niso ljubezni za kratek čas sklepale kakor se dandanes. Toraj razloček mej nekdaj in sedaj v tej zadevi je velikanak, nekdaj je bilo za nekatere težavno, celo nemogoče se ženiti, in to so bili nemaniči. Sedaj se pa ti lažje in hitrejše ženijo kot kmetski sinovi, vsaj dosti ne pomišljavajo, vsaj se ženijo na korajžo. Dogovori za take že-nitve so kaj kratki, dovelj je, da imata za dovoljenje in pa za poročne stroške, potem uže pojde, no na starost če bode treba, morala bode pa občina jima potrebno preskrbeti pa ako bode treba tudi popred. Toraj korajža plača, in kedor jo ima, ta ima vsega dovelj za ženitev. Postavodajalce je vodila, ko so postavo o prostej ženitvi napravljali, nekaj ljubezen do bližnjega, nekaj pa — sebičnost. Oni gospodje, koje je vodila prva, sicer lepa človeška lastnost, mislili so po krščansko: kar je meni ljubo in dobro, to privoščiti inoram i svojemu bližnjemu, kar jo sicer popolnoma prav in lepo, ali vsako dobro ima svoje meje, tako tudi to. Svobodo deliti je prav, dokler se vsled te komu krivica ne godi, ko se pa vsled te delitve mnogim krivica godi, potem je uničen ves dobri namen, ker krivica je kaj neznosna ter občutljiva stvar. Gledalo se je toraj pri tej priliki od ene strani le na zaljubljeno mladež, to je, imela se je pred očmi sedanjost, a pomislilo pa se ni, vsaj temeljito preudarilo se ni, kaj prihod-njest donese. Drugače so mislili oni modri gospodje državniki, kojim je bil kažipot, ne kaj hvalevredna sebičnost. Ti so gledali v bodočnost ter mislili so si, ako se bode smel vsak ženiti, bode se človeštvo jako množilo, toraj bode obilo delalnih moči, koje bodo po mestih in tovarnah ceno služili, dokler bodo za to sposobni, no potem se bodo pa vračali v svoje roj« Btvene kraje, kjer jih bodo morale dotične občine s potrebnim preskrbovati, kakor veli postava o preskrbovanju ubožcev. Tako se je skrbelo pri tej priliki v prvej vrsti zopet le za kapitaliste, kajti postava o prostej ženitvi in ona za preskrbovanje ubožcev, te dve ste za kapitaliste pač najugodniše napravljene. Kake koristi pa uživa kmetski stan sploh od teh postav P No o koristi nam ni treba barem govoriti ali misliti, ker je ni. Postavodajalstvo je s tem, da je te postave napravilo, globoko seglo v naše narodno gospodarstvo, v našo socijalne razmere, to jo bila pravcata zaušnica samoupravi ali autonomiji naših občin. Kmetske občine so podobne sedaj tiČjim gnezdom, v koje kukavica svoje jajce zleže. Uboga tica ni zadovoljna, da malomarna kukavica to včini, ali kaj hoče; ustavljati se jej ne more, ker je ona veliko močneja od nje in tako primorana krivico trpeti. Naposled primorana je za mlado kukavico celo skr- beti ter jej živeža donašati, kar jo stane gttlrvo veliko truda. Tako tudi kmetske občine, tudi te niso zadovoljne, kar je popolnoma umevno, da se sme slednji nemanič proti njih volji ženiti, ali potrpeti morajo, ker postava je postava in vlada ima moč. Toraj občina se ne vpraša, je li zadovoljna, da se ta ali oni ženi, pač pa zaukaže se jej, ako je treba, mora za celo obitelj onega ne-maniča skrbeti. Evo kukavico — nema-niča, kako lepo socijalno živenje uživa. Nemaniči se.toraj smelo .zanašajo na svoje občine, to je, na postavo, koja določuje, kako je skrbeti za ubožce. In prav radi tega raste število teh leto za letom tako silno, da se je kar čuditi, ter sili nas k ozbiljnim pomislikom. Mladi nemaniči sploh dokler so sposobni za delo, služijo, ako ne kradejo, a vse kar dobijo, proti zapravijo, za starost čisto nič ne skrbe, ker to skrb, kakor uže rečeno, prepuščajo občinam. Ker pa je vsled proste ženitve čedalje več nema-ničev, umevno je samo ob sebi, da je i čedalje več ubožcev, oziroma tacih, z«, koje mora občina skrbeti. Bodo mogle pa občine, osobito bolj ubožne, to breme dolgo nositi, to je važno prašanje, za katero se pa naši državniki kaj malo brigajo, menda ker se ga sami boje. Zato se pa skuša po židovskih-kapitalističnih listih, da cel6 po oficijoznih, vse to zakrivati ter svet in same sebe s tem slepe, ker dokazujejo, da ni res, da mej ljudstvom občno blagostanje gine, da ni res. da se kapital čedalje v večej meri steka v žepe brezsrčnih kapitalistov, da, celo to se drznejo trditi, da se blagostanje v nižjih krogih, mej kmetskim stanom, čedalje bolj širi ter da bode kmalo treba skrbeti, kako se spomore kapitalistom, da ne obubožajo. To so izjave, katere jasno kažejo, da se nižji stanovi, osobito naš kmetski stan, le za sužnje smatrajo. Zato nam pa kar odkrito govore, da mi nismo ustvarjeni, da bi blagostanje uživali, nego ustvarjeni smo le za bremena. In to se tudi dejansko vrši, v dokaz temu gori omenjeni postavi. Te in take naredbe Be utegno pa sčasoma nad kapitalisti maščevati. Delavcev bode čedalje več, in to po mestih, kamor, kakor vže rečeno, z dežele vse sili. Dela, to je, zaslužka je pa vsled strojnih sil čedalje manj, razumljivo je toraj, da bode vedno več delalcev brezi dela in zaslužka, toraj vedno več posto-pačev, lačnih nevoljnežev, kateri bodo v svojej obupnosti prej ali slej skušali sedanje socijalne razmere preostrojiti, in to se ve, da v njih korist, kar se pa izvršiti ne da, da bi kapitalisti škode ne trpeli. (Konec prih.) Iz Sela, dne 12. julija. — Dne 4. t. m. zvečer oznanovalo je strelanje topičev in lepodoneČe pritrkovanje, da drugega dne bodo praznik ss. bratov Cirila in Metoda. Ko se bliža šesta ura zjutraj, vabilo je zopet pritrkovanje in strelanje ude bralnega društva in razne druge domače ljudi k sv. maši, za katero je naše bralno društvo naprosilo č. g. župnika, kateri je blagovoljno našej želji ustregel s tem, da je daroval sv. mašo v čast slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Isto tako potrudil se je vrli g. učitelj Kavs, da je pri sv. maši orglal, za kar obema gospodoma bralno društvo izreka najtoplejšo zahvalo. Domače vesti. Odbor za Dolenčev epomenik. V četrtek 21. julija zvečer so razna slov. društva izbrala po dva odbornika v ta namen. Čitalnica je izbrala: gg. A n t. Trudna in L. Ž vaba, Sokol tržaški: gg. Ferda K a r i ž a in V e k. K a 1 i s t r'a; del. podp. družtvo: gg. M a t. Ž i v c a in M a t. M a n-d i ć a, in tržaško podporno in bralno družtvo: gg. Vek. Grebenca in Ivana C o r ni e 1 j a. Izbral se je potem predsednik temu odboru g. M. Ž i v e c in blagajnik g. A n t. Truden (via Ghega št. 6 ? Trstu), kateremu naj se blagovoli pošiljati radovoljne doneske. *) Na Dolenčevem grobu na trž. pokopališči pri sv. Ani se bodo sešla jutri v nedeljo 24. julija ob 6. uri zvečer vsa slovenska tržaška društva in mnogo dru-zega občinstva, da se izkaže rajnemu poslednja čast, ker ni bilo nikakoršnega slovesnega pogreba. Na grobu bodo peli gg. pevci del. podpornega društva, čitalnični, škodenjski in sv. Ivanski pod vodstvom g: Bartlja. Pele se bodo pesni Jenkova: Na grobih, Grund inann ova: Nad zvezal Uljudno sh prosijo vne ulov. novine da blugovoie (HiuuiiNiiuii ta poziv. dami in Jelenova: Molitev. Govorila bodeta deželni in državni poslanec gospod Ivan Nabergoj v imeni „Edinosti* in gosp. urednik Mat. Mandić v imeni „Naše Sloge* in del. podp. društva. Ob enem se polože na prerani grob venci raznih trž. in unanjih društev in za^obnikov. Tu ima slovenski svet priliko pokazati, kako je častil in cenil umršega neumornega delavca na narodnem polji, koliko je izgubil z njegovo smrtjo, katero bodemo osiromašeni Slovenci dolgo dolgo čutili, kajti to izgubo bodemo neizmerno pogrešali in jo čutimo uže denes. Narod slovenski! pozivamo te uljudno, stori svojo sveto dolžnost in potrudi se v nedeljo na rahli novi grob našega nepozabljivega Viktorja Dolenca! Slovesna peta sv. maša zadušnica po pokojnem velezaslužnem prvoboritelji in predsedniku raznih društev tržaških gosp. Viktorji Dolenci bode prihodnji petek dne 29. julija ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega. Čital bode sv. mašo Monsignor Mihel Debelak z azi-etenco dveh čestitih duhovnih gospodov. V sredi cerkve bode postavljen mrtvaški oder. — Ker je bil pokojnik obče znan vsem tržaškim rodoljubom, nadejemo se, da bode naš narod se obilno udeležil te cerkvene slovesnosti, ki ima ob enem dokazati tržaškemu prebivalstvu, v kakšnih čislih smo imeli blažega rajnega. Pokažimo mu poslednjo čast in spoštovanje z ogromno udeležitvijo! Imenovanje. Gosp. Janko Hočevar, doslej davčni pristav v Pazinu imenovan je davčnim kontrolorjem v Ajdovščini. Umrl je včeraj pri svojem bratu, župniku pri sv. Gregorji g. Matej Drence, bivši naš korektor in sodelavec, pozneje sodelavec pri „Ljubljanskem Listu". Brence bil je precej nadarjen mož in poskušal se je tudi na leposlovnem polji ter spisal pod psevdonimom „Nivalis" več manjših po-vestij in novel* Tuberkuloza končala mu je mlado življenje. Lahka mu zemljica! Slov. Narod. Predeedniitvo političnega društva „Edinosti" vabi vse odbornike in namestnike k seji, koja bode v petek dne 29. t. m. po zadušnici za ranjcega V. Dolenca ob 11. uri pred poldne v prostorih delal-8kega podpornega društva (Via molin pic-colo št. 1.). — Ker se tiče jako važnih zadev, nadejamo se, da se vsi dotični gospodje seje gotovo udeleže. Gospodje pevci! V nedeljo t. j. jutri točno ob 2 popoludnebode skupna pevska vaja v dvorani „Slovanske Čitalnice". Blagovolite udeležiti se vaje in prinesti seboj tudi svoje sekirice. Tržaške novosti: Za spomenik mesta tržaškega nabranih je do sedaj 32.013 gl. 70 nč. Surov zdravnik. Doznalo se je iz mestne bolnice, da je pred nekaterimi dnevi zdravnik g. Dr. S. z nekim bolnikom jako surovo ravnal in mu celo par zaušnic zasolil. Nato mu je ukazal, da naj se obleče in bolnico zapusti. Govori se pa tudi, da bolnik nikakor ni dal surovemu zdravniku vzroka enako z njim postopati. — Pa naj bode stvar kakor koli — mislimo, da se pri nas vender ne sine z bolniki ravnati gorje, kakor je navada pri divjakih. Sodnijsko. Dragotin Ziuk, mizarski pomočnik je dobil radi hudodelstva težkega telesnega v poškodovanja 4 mesece težke ječe. — Čevljarski pomagač Mihelj Russ je bil obsojen radi javnega nasilstva na 15 mesečno ječo. — Pekovski mojster Josip Rudin, rodom iz Ribnice je dobil radi goljufije 2 meseca zapora. Utonenca so našli v morji pri Piranu. Oblečen je po kmečko, star kakih 55 let. Do danes ga nobeden še ni spoznal ter se ne ve, da-li je ponesrečil ali je bil umorjen. — Vabilo k prvemu občnemu zboru „Goriškega Sokola*, kteri se skliče prihodnjo nedeljo 24. t. m. o 4 popoldne v prostorih M a r z i n i-j e v i h. Na tem zboru, h kteremu se vabijo samo oni gospodje, ki vstopijo ali kot podpiratelji ali kot telovadci, prečitajo se potrjena pravila, določijo se društveni doneski, izvoli se društveni odbor, trijo razsodniki in trije pregledovalci društvenih računov. Govorilo in sklepalo se bo še o marsičem drugem. Nadeja se velike udeležbe goriških rodoljubov. V Gorici, 21. julija 1887. Osnovalnl odbor. „Pre Patria*. Svojim čitateljem smo uže večkrat govorili o tem italjanskem šolskem druš tvu, ki ima isti namen kakor nemški „Schulverein* in slovenska „Družba sv. Cirila in Metoda*. V Roveretu izhajajoči laški časnik „Raccoglitore* piše: „Izve-stilo se nas je, da bode druga glavna skupščina društva „P r o Patria* proti koncu meseca septembra v Trstu. Veselimo se, da se je izbralo za to zborovanje mesto Trst, kije središče mnogim zelo važnim in delavnim podružnam (gruppi).* — Tu bodo imeli Italijani zopet priliko pokazati svoj avstrijski patrijotizem, o katerem sta se dva tržaška poslanca tako pohvalno izrekla v državnem zboru. V Železnikih je bil 20. t. m. izvoljen županom gosp. Josef Levičnik. Volitev se je vršila v jako lepem redu ter so mož* narji z nebrojnimi streli pozdravili novega župana. Zvečer bila je bakljada s petjem. S Planine se „Slovencu* poroča, da je bila 18. t. m. tam debela toča. Velikanski naliv je hitro jen jal, škoda ni velika. „Slov. Narod* in „Slovenec* od sredo prinašata to brzojavno vest: Celovec 20. julija. Vsled neprestanega hujskanja nemških časnikov napadli so danes v noči nepoznani lopovi s pest debelimi kameni stanovanje Einspielerjevo. Soba polna kamenja. Lepa omika! Veselico napravijo Mariborski dijaki pod vodstvom gimnazijskih uhiturijentov dne 21. avgusta t. I. v Š e n t J u r j i ob južni železnici, v gospoda Nendlna gostilni. Vstopnina za osebo 50 kr. Čisti dohodek je namenjen „društvu sv. Cirila in Metoda*. Priloga. Moramo opozoriti naše č. naročnike, da današnji številki „Edinosti" zarad velikih zaprek nemoremo dodati priloge. Vender pa se bode z št. (iO od srede razposlala. „V Dolenjskih Novicah* čitamo: Tukajšnji načelnik „katoliške družbo rokodelskih pomočnikov* je odpovedal nekaj denarja v poštnej hranilnici v slovenskem jeziku. Odgovor z Dunaja je bil lepo slovenski. Tudi v drugej zadevi se je obrnil tjakaj s slovensko ulogo — odgovor je bil tudi slovenski. — Čudno pa je, da tukajšni poštni uradniki zapisujejo v poštno-hranilne knjižice v — nemškem jeziku. AH mar na Dunaji bolje znajo slovenski, kakor v Novem mestu P! V zračnem oblonu na severni tečaj. Nek človek v Chicagi je severno-ameri-kanskemu mornaričnemu ministru naznanil, da je rešil problem zvačne vožnje, da misli napraviti velik oblon, s katerim 1. junija 1888 odpluje na severni tečaj. On meni, da vožnjo tja i nazaj, vštevno 10 do 14 dni za znanstvene preiskave, dokonča v enem mesecu. Oblon, v katerem bo prostora za 200 osob, preleti v enej uri okoli 70 milj. — Srečno pot — na hlad! Bratje Sokoli! Naša sveta dolžnost jo, da izkažemo svojemu starosti prerano umrlemu za vse Slovenstvo vele-zaslužuemu gospodu Vi/itorju Dolencu zadnjo čast. Podpisani odbor se torej ob rac t do Vas bratje Sokoli, da pridete vsi kdor le utegne v nedeljo 24. t. m. od (t uri popoludne na pokopališče sv. Ane. Ako nam dovole, udeležimo bo te tužne slav-nosti z društveno zastavo in v društveni opravi. Zbirališče je v delalskem podpornem društvu (Via Molin piccolo 1), odhod ob 5 uri popoldne. Pridite bratje, da potožimo svojo izgubo na preranom grobu svojega staroste. ODBOR. Tržno poročilo. Kav«. Lastniki in Igralci delnjo |>n vsa moči. da bi ct n« še bolj kvišku upravili. V teku letina povišali ko jo za 6—H gl. Kupci t« mu l.aruvn • muprotuj^ju in taku je vtčjl del reprise zopet izgubljen. — Pmmetje sledeči: Od 3lMJ0 bul razne baze prodalo se j« na mast u 250U. — Zalogu 80.000 met. centov. One: Brusil, navadna 100-l02f, srednju 106-108 f, Ana 112-111 f.t jako lina 116—11« t.. Java f 120-123, Lagunyre f. 125-127, C»ylo.— Skladišče 105000 val. Borsno poročilo. Av«tro-ogerski papirji mirni. Italijanski dobro. Omeniti moramo, Ju Dunaj akoraj nič v C' na našej borzi ne prodaj«. Dunajska borsa dne '.'i. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 81 40 „ v srebru — — — „ 82.^0 Zlata renta— — — — -- — — — H 1 l.f (ij 5u/0 avstrijska renta — — —--w 9(500 Delnice narodne banke — — — — _ — Kreditne delnice — — — — London 10 lir sterlin — — — Francoski napoleottdori — — C kr cekini — — — — — NetnSke nutrke — — — — — 2-1.9) 12»KT> 9.'.'9 5.94 «1.9." Ne dajte se slepariti. Večarat je v zadnjem čaan pritoŽ-valo oheinstvn, da se prodajajo p narejene Švica ske kr gl) c * namo«to pravih lekarnič »rja K. Brandtu. Gosp. lekarni čar R. Sramit u Zurigu pro-i da mu se vsi enaki slučaji nuin-inijo, d« more potem dotlčn ponarejale^ priji«viti in obvarovati občinstv.« škode — posebno še opozorujemo, da so prave švicn'ske k rogljice redu« v škatljicah. i o j nosijo beli križ na nideČem polju in podpis It. Brandt-a 1 Javna zahvala. V.Mtn sorodnikom in prijateljem nepozabljivega mojega prerano umrlega soproga VIKTORJA DOLENCA, kakor tudi slavnim uredništvom slovanskih listov, koji so pismeno in brzojavno izrekli svoje sožaljenje o neprecenljivej izgubi, izrekam najsivuejso zahvalo. Eliza udova Dolenc. POSLANO, j Postavno z a varovani elegantni BLOCK- KOLEDARJI se oglasi »e sprejemajo /u reklamo trgovskih tvrdk itd. na izdelovanje. Cena veliko manjša kakor splošna. Pobliže in uzorci nn zahtevnnje zastonj in franko.! izdeluje vsakovrstne fine, ceno obleke po An-tinCCn-EApeđifion MOR^Z STERN, Wi«nv WollZCile ! kroju. (Preseli se 24. av- gusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo".) A. Bonne krojač, trg Sv. Katarine št. 1. 36-27 rc|0DČEVA ESENCA fiS JekarjaPlCCOllja -"7V*'- . v Ljubljani prodaja s- v malih stekl-ioc-jb, kojim ie vtisnjeno m - nje izdelovat- 0. Piocoli, I^juto-ljani Vsakej steklenici priložen je navodi Uko jo rabiti v slovenskem, u> mšk-m in; laškem jeziku, ovit z rožno-bervenim papirnim trakom, ne kojem j* v',deti postavno1 zavarovana znamka langelj, znamenje le-j kame Piccolijeve) Opozarjamo pred ponarejenimi izdelki, ki so brez vsake vrednosti! — Kdor protipostavno ravni, to ostro kaznovan Izdelovatelj pošilja jo v zabojefikih po 12 steklenic po 1 gld. !BO kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 15 m\ se prodaja v lekarnah: Biasoletto, Forabosehi, pl. Leitenburg, Liprandi, Pozzetto, Praxtnarer, Prendini, Ra-vasini, Kovin, Saraval, za magistratom, Serra-vallo, lldovieicli in Zanetti in v večjem dolu lekarn na Štajerskem. Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. dO—50 L1N1KA za spolnu in žeiod-čeve bolesti, nastope okuženja i oslabenja možke slabosti, polucij-. žgečo vodo, močenje postelje, puščanj« krvi, zabiijc v. de, in za vse bolezni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto anju z neškodljivimi sreastvl 21—40—104 C. Stroetiel, specijalni zdravnik Llndan am Bodensee Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste rip< najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100 53 ^^fel^fel ^fep? | Ljubljanski Zvon. g Gld. 4.60. $> J Gld. 2.30. ~ Gld. 1.15. | a w a Assicurazioni generali. v Trstu (duštvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanju, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje. Diu&tvcna glavnica in reserva dne 31. decembra 1884. f. 31,490.875 83 premije za poterjati v naslednjih letih t 21,006 641*33 Glavnica za zavarovanj« živenja do 31. decembra '1884. f. 83.174.4.V7-98 Plaćana povračila: al v letu 1S84 f. 8,037.59« 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178.423.338-51 L^tni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in splch vsa nataujčueja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva: Via della Stazione v laetnej palači. 29 - 36 Postavno zavarovan Block- koledar za hotele se naznanili. V sled dogovorov s6 posestniki hotelov na Dunaju, v Brnu, Pragi, Budapeiti, Sraždenu, Breslavi, Stetinu, Hamburgu, Bolonju Itd. m v kopeljih : Saden, Vdslau, Karlovih varih, Franoevej kopelji bodo obešeni tt koledarji v vsili sobah za tujce, začasno samo v gori navedenih m-stih in to pri zvonu, kjer se gost. mora zadržavati. Radi tega j- oglasom IIU nvib Block-koleda'jih vspeh gotov, k« r so razobešeni v sobah. Prostor a oglase ji omejen, ker se more samo 10 tvrdk sprej ti, ter »o tvruke konkurence popolnoma izključene. Cena ('glasa za prostor 40 35 mm je za svaki hćtel za celo loto od f. 3'5il—40' — (15—21 1.5. za vsako sobo na celo leto.) — Ponudbe se imajo posla i na Annoncen ■ Expedition Muri z Steru Wien, I., Wollzeile Nr. 24 kje se iz.vi pobližje in s« dobe nu zahtevanje uzorci. Ni nič boljšega! za ohrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarja Fran-,Josipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posibnemu privilegiju odličona rodbinska pomada za jakost* lasi, 30-10 ko ja, rabeč jo redno, nn golili krajih goste Inso prouzroči ; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje ; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasein naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. J.50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodajo na malo je pri A. J. FIALA, vlastnik c. kr. privilegija. Wieil, IX, Nussdnrferstrasse 59, kamor se ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno: Familien-Kraft-Pomade. J U LIJ U*G RIM M, dežnikar, Barriera Vecehia št. 18 je zelo bogata zaloga solnČnikov za pospe, za jako nizke cene. — Solnčniki za gospodo od 90 novč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za fjnspo, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizko cone. 97 —104 £ Proti hemoroidam! £ Kdor hofie čuvati svoje zdravje, naj rabi t| v Pmvo m 9 MENIŠKE KROGLJICE • 2 (Pillole dei Frati.) g w kri čisteče in proti hemoroidam, " O CiST koje izdeluje P. Fonda ^ME 9 A iarmacista v Piranu A j? Prepotrebne za vsakega, kuterl trni J 99 na hemoroidah, zabadanju, breztefi- ^ A nosti. glavobolji, t« r sploh veliko sedi, A ^ one čistijo kri in dober vspeh potr- 9 j»jejo zasebna in zdravniška spiiče- O vala. koja so priložena z podukom za 2 porabo vsakej škatljlci v slovanskem, 9P nemšsem in Italijanske m jeziku. £ Prodajajo se po 20 nvč »katljien v A • vsih lekarnan Trst« Reke. knknr ^ tudi Istre, Dalmacije, Goriško a in W £ Trenta. 10-52 £ Žolodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM e«lini in nedosegljivi Želodčni pimči Da si človek izvoli nravi lek oroti Že-lodčidm boleznim, pač ni tako lehko. posebno daridenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov Itd . ks-tere se občinstvu kakor pravi Čudeži pripo-roi.ajo. niso uičdrnzeea, n^o ^ko.iliiva zmes Kdini Jeruzaloninkl Iml- Knns si te zagotovil vsied sv..je (.riiirosit sesrav,.. odločno oživljajoče bi Želodčne živce h'tro krepčaln« m či pravloo prednosti nad vsemi dos.-daj v tej stroki poznanimi z«1ra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom ve če prašanje no nieinu. Ta balaam b.»i»t na delajočlh snovih kineške robar-bare. katera korenika je poznan« zarad nje-riegu uvodnega upliva na prebavl]0nje ni ciicenje. je zanesljivo sredstvo proti teŽnvam v Želodcu odvienim od slabega preb ivljanja; zato p« ca vsi strokovnjaki In r-edenci priporočujejo proti iiejeJčnosti. zabasanju, smrdljivi sani gnjusu, riganju, bacanju, proti bemoroidalneni trpljeii|u, ziatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 23—48 GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladlića v Trstu v |..kar i Mark* Riratim i G. B. Roti*, na Reki v lekarni al Redeiitore, Gineiijor. v Kormirm v lekarni A. Frniizoni, v Tomlnu v leka-ni E. Paliscu. 43—48 Dobiva so v vsili knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. MCILLER-JA najnovejše dfto o slabosti, oslabelih živcih, o aa-atopkih mladostnih pregreikov Itd. Pošilja Be tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KREIKENBAUM 11 Braunschweig, 23-52 Mnrijnceljske žeiodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na že-lodcu Neprecenljive dobroto je posebno vpliv njihov pri notučnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodoč- nem kataru, gorečiče frzavei) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vraivci in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cona steklenici je z nakazom vrod samo 35 nov Glavni zalog ima lekar-niiar „k angelju varhu" 53 - 29 Da*. Itrady Kromciler, j Morava ! V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I Seravallu blizo starega hv. Antona r h Ozdravljenje plućnih bolezni ii j^j Tuberkulote, (suiloe, Jetiko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijalnega katara Ud Wl po pltnevi i (po rektalnej injekciji). Najneverjetneji, skoraj n^doiegljivi Idejal zdravnikov je z ovim postopanjem po- y polnoma dosežen ! Ob osupljivih, nepogrešivih vspehili govore najjasnejše sledeča \= pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi II besedami, In koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tii- in inozemstva: lil Prof dr. Bergoon. po tridnevnej pliuovej ebalaeiji po r-ktalnej Injekciji, izdatno |j={ pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — nrzlh-a, pot in hrlpavost j=(|i ffifl je posve izginoln. — Truplo se redi vsaki teden za '/, — l K. Ravno tako brzo o t- Pgj [jy dravljenje tudi pri starej, c*ld pri miliarnej tuherkolozi. — Bolif'k se ozdravi ter more CfT ^ tudi najtežjiu posel zopet opravljati. —u lTj| ^ — Ako sh Prof. Dr Dr Ctirnil. Pri na«luhi seniore pol ure po ] linovej t>xhalaiMjl Ijiglj" sonsti LX"I xhalaeija dalj * rabi, s« naduha ne povrne več. Zoper šsnicl in naduhi je' rt plinova exlialacija i/kušeno, izvrstno sredstvo" p1 Jufl xdejan! Prof. Dr. Dujardln Beaumetz : «Celo pri ufonlčnem grlu. poškodovanemu po tnber- ("Ll riVU kolo i, so se v 2-3 tednih zacelile otekline daniruvuo je bila uŽe polovica pljuč ra- UŠI zdejan h . Rili Dr. M. Langhlin. volja bolnic« bolnikih, koji so bili uže v najzadnjei Vsaki dan pa se množe znivm navadenih spričeval š«t iudoko druz nioi na Dunaja se vporabljuje stroj odsravelih. C. kr. izMj. priv str««j za vselili pripravami za pri pravljenje p jjjll more rabiti tudi vsak bolnik sam pri ffl Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Marialiilferstassc N. 80/A (jjlj ter slane gl. 8.30 z oinotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozd avljenj « ni niti ILfij težavno, niti ovira vsakdanji posel. —16 . Langhlin. volja bolnice v Flladelliji je vporabil pliuovo exhalac jo pri oO.IHfl bolnikih, koji so bili uže v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli. Vsaki dan pa se množe zraviuška ooroč U o srečnim ozdravlj nju, 1e^ je ra7iin U navadenih 8prlč«-val š^ mnogo drnzih od slavnih profesorjev Tudi v o. k. jav e| bol- P niol na Dunaja se vporabljuje stroj za plinovo exhalai'ijo. — Imamo inmn o spričeval li odsravelih. C. kr. Izklj. prlv. str««j za plinovo exnalacijo {Rectal-Jnjector) s« dooiva z I' vselili pripravami za pripravljenje phva in z popisom za, vporavo zu zdravnike, ter ga lil Lastnik društvo .,Edinoet". Izdatelj in odgovorni urednik Fran Žitko. Tiskarna Dolenc v Trstu.