Št. 13 / Leto 72 / Celje, 30. marec 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl LesjakINTERVJU VRTNARIMOKRONIKA AKCIJAAKTUALNO Št. 7 / Leto 71 / Celje, 18. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVO KULTURA POTOPISŠPORT AKTUALNO KRONIKA str. 32AKCIJA str. 36-37 AKCIJAINTERVJU NAŠA TEMA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celjestr. 16 str. 12-13 Miran Gracer: Celjan z dvojno veliko začetnicoVizionarstvo ali nasedle naložbeNa Poljskem šokirali tudi celjski rokometaši str. 26-27 Optimizem med čebelarji Slovenci radi posegamo po medu in medenih izdelkih. Medena afera, ki je po novem letu razburkala domačo javnost, se je polegla in za zdaj večjih posledic ni pustila. Tako so ta teden ugotavljali čebelarji v naši regiji. Foto: arhiv NT (SHERPA)str. 7Smeli načrti za razvoj regije V Celju odslej Obi RADEČE Pripravljajo nove turistične projekte Parkiranje, ki lahko vodi v katastrofo Premiera predstave Varovano območje Blišč in beda Dubaja str. 3 str. 4 str. 8 str. 10-1 1 str. 14 str. 34-35str. 36-37Preverite prosta delovna mesta!ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Zdravnik Andrej Žmavc Tragedija pri Laškem: kazen za tiste, ki niso pomagali Celje ima kaj pokazati Minulo nedeljo je knežje mesto v spremstvu predsednika republike Boruta Pa- horja obiskal poljski predsednik Andrzej Duda. Da je Celje gostilo obisk na tako visoki ravni, ni ravno običajno, a razlogi zanj imajo korenine več kot šeststo let nazaj. Po pričakovanjih je obisk, ki je minil ob strogih varnostnih ukrepih in natančno določenem protokolu, požel veliko zanimanja poljskih in domačih predstavnikov četrte veje oblasti.»Kdaj bom na vrsti? Leta 2020?!« Napolnite svoj hladilnik brezplaËno! PoiπËite kupon in sodelujte v akciji Do polnega voziËka brez moπnjiËka! str. 17 str. 6 str. 26-27 str. 14 str. 2-3 VITANJE Ksevt je pod okrilje vzela država str. 9GOSPODARSTVO V Laškem začeli polniti heineken str. 5 Foto: GrupANAŠA TEMA str. 12-13Kako zadovoljno preživeti tretje življenjsko obdobje? ŠPORT Kegljačice na Slovaško po nov uspeh str. 18 Stilska preobrazba Da bodo orhideje na novo zaživele str. 42str. 28-29 2 Št. 13, 30. marec 2017 AKTUALNO UVODNIK Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK Misel tedna (Bill Clinton)Če ne moremo narediti vsega, naredimo vse, kar moremo.Preobrazba V nagradni igri naše medijske hiše ob materinskem dnevu smo ta teden dvema mamicama ponudili stilsko preobrazbo. Obe sta ponujeno sprejeli in se prepustili razvajanju strokovnih rok. O tem, kakšna so bila njuna pri- čakovanja ob začetku in kakšen je bil odziv ob koncu, si lahko preberete na straneh 28 in 29. Čeprav se bo verjetno marsikdo strinjal, da tudi stilska preobrazba, torej sprememba naše zunanjosti, terja kar nekaj energije in dela, pa je povsem nekaj drugega naša notranja preobrazba. Ta je dolgotrajnejša in zahteva še več volje in energijskega vložka. Morda res ni vidna takoj in ni vsem na očeh, a je zagotovo pomembnejša od tiste, ki jo lahko zaznamo s prostim očesom. Samo dan pred preobrazbo naših mamic se je na cesti med Laškim in Celjem zgodila tragična nesreča, v kateri je umrl dojenček. V nesrečo so bila vpletena tri osebna vozila s sedmimi ljudmi. A tudi ta bilanca je bila za nekaj posa- meznikov premalo tragična, da bi ustavili svoje vozilo in priskočili na pomoč. Kot je namreč poročal eden od spletnih portalov, naj bi eden od mimoidočih voznikov tistim, ki so ponesreče- nim nesebično priskočili na pomoč in se trudili z oživljanjem komaj nekaj-mesečnega dojenčka, ka- zal sredinec in brezbrižno odpeljal naprej. Očividci, ki so priskočili na pomoč, so poročali tudi o vozniku avtobusa, ki je resda izstopil iz njega, a ne zato, da bi nudil prvo pomoč, ampak da bi toliko odstranil dele zverižene in raztresene pločevine, da je lahko odpeljal naprej. Egoizem, ki »šprica« iz prav vseh por današnje družbe, povzroča popolno zaslepljenost. Na prvem mestu »jaz«, moje ugodje, moj zmenek, moj dobiček. Vse ostalo je ničvredno, nima smisla, škoda časa. To je tisto »notranje« stanje naše družbe, ki nujno potrebuje svojevrstno »stilsko« preobrazbo. Odločiti se mora vsak zase, da bo dal prednost drugemu, da bo nekomu namenil svoj čas, da bo znal prepoznavati situacije in ljudi, ki morda potrebujejo njegovo pomoč. Kako drugače bi bilo tisti dan na tistem spletnem portalu brati zapis istega človeka, ki je s svojim dekletom takoj pri- skočil na pomoč, o tem, da je ganjen nad odzivom ostalih voznikov osebnih avtomobilov in voznikov avtobusov? Da so dejansko zapustili svoje jeklene konjičke in priskočili na pomoč? Da so eni pomagali ponesrečenim, drugi nemudoma zavarovali mesto nesreče in poklicali reševalce ter policijo? Zakaj je v današnjem svetu takšen scenarij nekaj vedno bolj neverjetnega? Voznik, ki je kazal sredinec tistim, ki so po svojih močeh pomagali ponesrečenim, je s tem seveda največ povedal sam o sebi. Ne samo to, da se mu povsem »žvižga« za drugega človeka, ki se morda v tistem trenutku bori za življenje, mar - več tudi to, da sebe najbrž dojema kot nekaj nadzemeljske-ga, ki se mu ne more na tem svetu nič zgoditi. In voznika avtobusa, ki sta očitno »profesionalca«? Je razlog za to, da sta odrekla svojo pomoč, ta, da sta morala biti ob pravem času na določenem mestu? Potem je to slab razlog. Nekje se znajdemo, ker nam je tako namenjeno. Naša odločitev pa je, kaj naredimo oziroma česa ne.Nekje se znajdemo, ker nam je tako namenjeno. Naša odločitev pa je, kaj naredimo oziroma česa ne.Našo bralko je pred dne - vi popolnoma šokiral dopis specialista, h kateremu hodi zaradi kronične bolezni na zdravstvene preglede. Ta jo je namreč na pregled na podlagi napotnice naročil šele leta 2020. Glede na nje- no zdravstveno stanje je ta čakalna doba neverjetna, še bolj zato, ker je popolnoma »nerazumna.« Specialist se v dopisu skli - cuje na to, da je v njegovi ambulanti vpisanih več kot 22 tisoč bolnikov in da so se glede na omejitve dela, ki jih določa zdravstvena zavaroval- nica, ter na določitve najdaljše dopustne čakalne dobe, te ne - razumno podaljšale. Hkrati je v istem dopisu zapisal, da se lahko odloči za samoplačniški pregled v njegovi ambulanti ali za pregled v drugi tovrstni specialistični ambulanti. Obenem je še zapisal, da njegovi ambulanti kljub priza- devanjem zdravstvena zavaro- valnica ni omogočila dodatno povečanega obsega dela, ki bi ga krilo zdravstveno zavarova- nje, in da za to ne more pre - vzeli odgovornosti. Čakanje na pregled do leta 2020 je za bralko, ki se ne želi javno izpo - staviti, nesprejemljivo. Hkrati jo je zmotilo, da bi lahko v isti ambulanti samoplačniško pri- šla na pregled že v nekaj dneh. Meni namreč, da je vabilo na samoplačniški pregled ob so - časnem šokantnem obvestilu, da bo na redni pregled morala čakati tri leta, neetično in ne-moralno za zdravnika.»Kdaj bom na vrsti? Leta 2020?!« Samoplačniško pri istem zdravniku lahko že ta teden – Je to etično oziroma moralno? Bolnica naj prijavi Z vprašanji in s komentar - jem o takšnem dopisu zaseb- nega specialista smo se obrnili na Ministrstvo RS za zdravje, Zavod za zdravstveno zava- rovanje Slovenije, zdravniško društvo in tudi na Zdravniško zbornico Slovenije. Ne imena bolnice ne imena specialista jim nismo posredovali, pro- sili smo jih za mnenje, ali so takšni dopisi v praksi spreje-mljivi in ali postajajo glede na težavo čakalnih dob že vsakdanji. V zdravstveni zavarovalnici omenjajo Pravilnik o najdalj- ših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, ki ga je sprejel minister za zdravje, in Zakon o pacientovih pravicah. Zdaj je že znano, da čakalne dobe pri nujnih primerih ni, kadar ima bolnik na napotni-ci označeno stopnjo nujnosti »hitro«, ga morajo pregledati najkasneje v treh mesecih, če pa ima označeno »redno«, je čakalna doba do šest mesecev. V zavarovalnici so nam od- govorili, da iz zapisa ni razvi- dno, ali je specialist bolnici predlagal, da lahko storitev opravi pri izvajalcu, ki zago - tavlja čakalne dobe skladno s pravilnikom. Torej ali je bol- nici omenil, da so v drugih tovrstnih specialističnih am - bulantah čakalne dobe krajše. Zdravnik namreč lahko bolni - ku navede ambulante ostalih Motoristična sezona je tu, kaj pa varnost? Vozniki motorjev pogoste žrtve na cestah, a tudi pogosti povzročitelji nesreč V tem tednu se je začela nacionalna akcija, ki je na - menjena večji varnosti mo- toristov. Razlog za začetek akcije je jasen: lepše vreme je na ceste zvabilo več mo - toristov. Znano je, da se je nekoč motoristična sezona začenjala kasneje, v tem času pa se mnogi z motorji začnejo voziti že konec fe- bruarja oziroma takoj, ko se pokažejo prvi sončni žarki. Toda vozne razmere povsod za motoriste še vedno niso takšne, kot bi morale biti. Pesek, ki je ponekod še ve- dno na cestišču zaradi zime, in udarne jame, ki so se po- zimi še dodatno razbohotile, so za motoriste lahko smrtno nevarni. Vrhunec akcije poostrenega nadzora in deljenja preventiv - nih nasvetov za čim bolj varno vožnjo bo trajal do 9. aprila. V tem času se bodo tudi na Celj - skem vrstili dogodki, ki bodo opozarjali motoriste na pravila varne vožnje in ostale voznike Vsi lastniki motorjev v Sloveniji bodo ob registraciji vozila letos dobili poseb-no informativno brošuro Motorist za vedno, v kateri bodo zanje pomembni preventivni nasveti. Če se bodo ob tem udeležili še preventivnih aktivnosti, ki so namenjene njihovi varnosti, bodo imeli več znanja varne vožnje.na to, da motoristov na cesti ne smejo spregledati. V Cen-tru varne vožnje AMZS Vran-sko bodo 2. aprila brezplačno motoristom omogočili spre- tnostno in tekmovalno vožnjo po poligonu, možna bo tudi preskusna vožnja motociklov različnih znamk, predstavili bodo tudi varnostno opremo za voznike motorjev. Podobno bo tudi v Centru varne vožnje ZŠAM Celje na poligonu na Ljubečni 22. aprila in 17. maja. Sicer pa se bodo pod okriljem Agencije RS za varnost prometa vrstile preventivne aktivnosti skozi pomladno, poletno in tudi je-sensko sezono. Letošnjo mo- toristično sezono je varnost motoristov obarvana s sloga- nom: »Ne prehitevaj življenja. Motorist za vedno!« Osvežite spomin Značilno za prometne ne - sreče motoristov je, da se zgodijo predvsem v toplih me - secih oziroma med aprilom in oktobrom. Največkrat ob kon - cih tedna in v popoldanskem času, kar je predvsem pove - zano z življenjskim stilom ter odnosom do motornih koles – vožnja z motornim kolesom je namreč prej konjiček kot nuja. Najpogosteje so v prometnih nesrečah udeleženi vozniki športnih motorjev. Zato tako policija kot agen- cija za varnost prometa že - lita motoristom položiti na srce, da je za varen konjiček pomembno upoštevati tudi nujnost strpne in preudarne vožnje. Osnova so zaščitna oprema, čelada, prilagojena hitrost vožnje glede na raz- mere na cesti in upoštevanje omejitve hitrosti. »V tem času je asfaltna po- vršina še hladna in tako ne omogoča optimalne oprije- mljivosti pnevmatik, vozišča so še polna udarnih jam in peska od zimskega posipa, a tudi sposobnosti motoristov v nekaj mesecih neuporabe mo- torja lahko nekoliko upadejo. Zato je priporočljivo pred dalj - šo vožnjo osvežiti spomin s Zapis, ki se je bralki zdel sporen. »Dopis odraža trenutno stanje v javnem zdravstvu, ki ga žal na svoji koži najbolj obču- tijo bolniki. Odgovor zdravnika razumem tudi kot odraz njegove stiske – na prvi pregled se ne sme čakati predolgo. Hkrati mora zdravnik upoštevati nasprotujoča in zapletena navodila zakonodajalca, sicer mu grozi kazen. Če se pojavi takšna situacija, kot je opi- sana v dopisu bolnici, in je bolnikov preveč za eno ambulanto, bi moral plačnik oziroma organizator javnega zdravstva odpreti dodatno delovišče in tako zagotoviti ustrezno in strokovno obravnavo bolnikov. Ne smemo tudi pozabiti, da je število pregledov omejeno v okviru letnih pogodb. Strašljivo in nedopustno je dejstvo, da morajo zdravniki, ki želijo zmanjšati stiske bolnikov in zaobiti birokratske prepreke, s samoplačništvom kompenzi - rati omejene zmogljivosti javnega zdravstva. To se preprosto ne bi smelo zgoditi,« pravi predsednik Zdravniškega društva Slovenije zdravnik Radko Komadina. 3 Št. 13, 30. marec 2017 AKTUALNO »Kdaj bom na vrsti? Leta 2020?!« Gozdovi so veliko naravno bogastvo, še posebej v Sloveniji, ki je tretja najbolj goz - dnata država Evropske unije. Na našem območju sta daleč najbolj gozdnati Zgor - nja Savinjska in Šaleška dolina. V obeh ima gozdove na skrbi območna enota Za- voda za gozdove Slovenije, ki ima sedež v Nazarjah. Letošnja vodilna tema mednarodnega dneva je bila Gozdovi in energija. Gozdovi so namreč pomemben svetovni vir obnovljive energije. »Ta seveda ni dosegljiva v neskonč- nem obsegu. Površina gozdov je omejena in temu primerno je omejena tudi energija, ki nam jo dajejo,« poudarja Marijan Denša, ki je v Nazarjah vodja odseka za gojenje in varovanje gozdov. Če z gozdovi ravnamo pri - merno, je ta energija seveda obnovljiva. Ob omembi gozda in energije najprej pomislimo na kurjavo, ki je še posebej v tretjem svetu še vedno iz gozdov. Gozdovi predstavljajo energijo tudi posre- dno. »Najprej zato, ker so ponor ogljikovega dioksida, ki ga rabijo za rast lesa. S tem se zmanjšuje obseg toplogrednih plinov na Ze- mlji,« opozarja Denša, ki omenja še vpliv goz - dov na lokalno klimo. Prav tako zmanjšujejo moč vetra, preprečujejo erozijo in čistijo zrak ter ga bogatijo s kisikom. Energetsko varčen »Pomembno je tudi, da je les energetsko varčen material, česar se v Sloveniji premalo zavedamo. To je okolju in ljudem prijazen material, saj za njegovo izdelavo ne potrebu- jemo nobene energije,« še poudarja Denša. Z lesom je v tem pogledu seveda drugače kot z aluminijem, umetnimi masami, železom, betonom in še drugimi materiali. »Les ustvari narava s pomočjo sončne energije in nekaterih biokemičnih postopkov. Ima izredne mehanske, kemične in izolacij-ske lastnosti ter je ljudem nasploh prijazen,« osvešča vodja odseka za gojenje in varovanje gozdov. Bivanje v leseni hiši je tako velika prednost. Denša tako po svetu ne opaža zgolj lesenih družinskih hiš, ampak tudi veliko večje stavbe. Na Dunaju, ki je razmeroma Motoristična sezona je tu, kaj pa varnost? Vozniki motorjev pogoste žrtve na cestah, a tudi pogosti povzročitelji nesrečPolicija bo v teh dneh izva- jala poostren in sistematičen nadzor nad kršitelji cestno- prometnih predpisov. Poli- cisti motoristi bodo izvajali preventivne aktivnosti na terenu v sklopu akcije Poli-cijska izkušnja kot nasvet. Motoristi morajo pozorno spremljati dogajanje v prometu tako v vzvra - tnih kot tudi stranskih ogledalih. Pri prehitevanju vozil in vključevanju na prednostno cesto morajo upoštevati prednost voznikov, ki vozijo po prednostni cesti. Vozniki avtomobilov morajo biti pozorni na t. i. mrtvi kot. Motoristi so namreč veliko slabše vidni in se lahko v ogle-dalih »izmuznejo« iz vidnega polja voznika avtomobila. Te tri stvari so izjemno pomembne, kajti v praksi se skoraj največ nesreč z motoristi zgodi ravno zaradi neupoštevanja naštetega. zdravnikov, pri katerih je ča - kanje na pregled krajše, in mu s tem olajša iskanje drugega specialista. Če bolnik predla- gan termin pri drugem izvajal - cu odkloni, ga prvi specialist uvrsti na svoj čakalni seznam in posebej označi, da bolnik želi pregled pri njem. Toda zdravnik tega bolnici, ki nam je dopis poslala, ni omenil. Na ministrstvu za zdrav - je pripravljajo spremembe zakonodaje s področja spo - štovanja bolnikovega časa, kar vključuje tudi področje stopnje nujnosti, najdaljših dopustnih čakalnih dob, uvrščanja na čakalni se- znam. Predlog bo v zako- nodajni postopek v Državni zbor RS posredovan predvi- doma do poletja. »V primeru, da izvajalec tega ni storil, gre po našem mnenju za kršitev navedenega pravil - nika in Zakona o pacientovih pravicah, ki tudi določa sank - cije za takšne kršitve. Kršitev mora na podlagi prijave ugo- toviti zdravstvena inšpekcija pri ministrstvu za zdravje,« so nam odgovorili v zavarovalnici. »Vaši bralki svetujemo, naj pri- mer prijavi tudi pri najbližji ob- močni enoti zdravstvene zava- rovalnice, kjer bodo na podlagi prijave preverili, ali je izvajalec mogoče kršil tudi pogodbena določila pogodbe z zavaroval-nico, in nadalje tudi ustrezno ukrepali,« so še dodali. Je sporno? Na Ministrstvu RS za zdrav - je so nam odgovorili, da do- ločitev najdaljše dopustne ča- kalne dobe ne more biti razlog za nerazumno podaljšanje ča - kalnih dob v posamezni am- bulanti, in s tem komentirali specialistov zapis: »Najdaljša dopustna doba pomeni admi- nistrativno določitev čakalne dobe, ki naj bi predstavljala objektivno še dopustno ča - kalno dobo za posamezno stopnjo nujnosti pri določeni vrsti zdravstvene storitve.« Na ministrstvu dodajajo, da zakonodaja opredeljuje, da je »razumen čas, ki se presoja z vidika konkretnega bolni - ka, čas, ki ne presega obdo- bja, sprejemljivega z vidika objektivne medicinske pre- soje kliničnih potreb bolnika glede na njegovo zdravstveno stanje, verjeten razvoj bolezni, stopnje bolečin ali naravo prizadetosti v trenutku uve - ljavljanja pravice«. Tudi na ministrstvu dodajajo enako kot v zavarovalnici. Če zdrav - nik ugotovi, da čakalna doba pri njemu presega najdalj - šo dopustno čakalno dobo, mora bolniku – in to še pred vpisom – predlagati izvedbo zdravstvene storitve pri dru- gem izvajalcu z dopustno ča-kalno dobo. Za mnenje o do-pisu specialista smo prosili tudi Zdravniško zbor - nico Slovenije. Do zaključka redakci-je odgovora nismo prejeli. »Predlaganje termina v okviru samoplačniške ambu-lante ni v skladu z navedeno zavezo izvajalca,« so nam še odgovorili. Na ministrstvu omenjajo še naslednji nasvet ljudem: če napotni zdravnik (zdravnik, h kateremu je bil bolnik napoten) po pregledu ugotovi drugačno stopnjo nujnosti (na primer namesto »hitro« ugotovi »redno« ali obratno), kot jo je na napo - tnici označil zdravnik, ki je bolnika k njemu napotil. Vsak bolnik lahko na sple- tni strani Nacionalnega inšti- tuta za javno zdravje preveri, kakšne so čakalne dobe pri posameznih izvajalcih zdra- vstvenih storitev, enako tudi na strani zdravstvene zava- rovalnice. Takšen pregled je država ljudem ponudila ravno zaradi njihove pravi - ce do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda, še zlasti zato, ker se čakalne dobe med posameznimi iz- vajalci za isto storitev izje - mno razlikujejo. »V takšnem primeru obve - lja stopnja nujnosti napotne- ga zdravnika, o tem pa mora zdravnika, ki je bolniku na - potnico izdal, tudi obvestiti. Poudariti je treba, da navede- no velja šele po opravljenem pregledu in ne zgolj na podla-gi podatkov z napotnice. Na- vedba specialista, da se neu- temeljeno označene stopnje nujnosti (pri čemer ni jasno, kaj neutemeljeno pomeni) uvrsti med redne kontrolne preglede, je zato sporna. Prav tako ni jasno, zakaj se citirani stavek nanaša na kontrolne preglede,« še zaključujejo na ministrstvu. SIMONA ŠOLINIČ treningom na poligonu ali s krajšo kondicijsko vožnjo. Pri tem naj motoristi nosijo sve - tla odsevna oblačila in imajo vedno prižgane luči,« svetuje direktor Agencije RS za var - nost prometa Igor Velov. Motoristi niso samo žrtve, ampak pogosto tudi povzro- čitelji nesreč, v katerih po - navadi sami utrpijo najhujše poškodbe. Med udeleženci je največ motoristov, ki svoje vozilo uporabljajo manj kot pet let. Ravno za te je znano, da pogosto precenjujejo svo- je znanje, še posebej v prvih dneh motoristične sezone, ko ne upoštevajo, da vozne raz- mere še niso takšne kot poleti. SŠol Foto: Arhiv NT (SHERPA)Tudi v naši regiji so za med-narodni dan gozdov pripra-vili različne dogodke, med drugim v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, Celju, Slo-venskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah.Med čudovitimi gozdovi Zgornje Savinjske doline. Pogled na Luče. (Foto: Matevž Lenarčič) Naši gozdovi kot vir energije Prevladujejo dobri gospodarji gozdov – Razbohotil se je smrekov zavijač blizu nas, gradijo s pomočjo lesa kar celotne soseske. Še na nekaj ne smemo pozabiti, nas opo- minja Denša: »Gozdovi so namreč tudi neiz- črpen vir za krepitev notranje energije. V njih se okrepimo tako telesno kot duševno!« To še posebej občutimo po vrnitvi iz gozda, ko se nadihamo svežega zraka. V naših gozdnatih krajih imamo za takšno »polnjenje baterij« seveda na srečo veliko možnosti. Dobri gospodarji »Naši lastniki gozda, so od njega zelo od- visni, saj so veliki kmetje. Veliko posekajo in se temu primerno tudi obnašajo,« je po - vedal Denša o zgornjesavinjskih in šaleških lastnikih. Opaža, da večina skrbi za gozd zelo dobro, čeprav izjeme z drugačnim odnosom do gozda tudi ne manjkajo. »V minulih letih se je to pokazalo pri gradaciji lubadarja, pri čemer to veliko nesrečo slovenskih gozdov kar uspešno saniramo,« ugotavlja Denša. Problemov, ki so povezani z gozdovi, na- sploh ne manjka. Lubadar ni edina nesreča v gozdu, pojavljajo se še druge žuželke. Med njimi se je lani najbolj doslej razbohotil smre - kov zavijač kot primarni škodljivec, ki najeda iglice. Na našem območju se je razširil vse do vrha Smrekovca, kjer prevladujejo drevesa, ki so tej gori »darovala« njeno ime. »Najbolj so ogroženi sestoji mlade smreke. Letos bomo to posebej pozorno spremljali in če bo treba, tudi ukrepali,« napoveduje Marijan Denša. BRANE JERANKO 4 Št. 13, 30. marec 2017 GOSPODARSTVO Terme Dobrna tožijo nek - danjega direktorja Jožeta Duha, da je opustil dolžno ravnanje in je ravnal ma- lomarno, ker leta 2012 Eli- sabetti Corniali, ki je bila zadolžena za prodajo na italijanskem trgu, ni pre - prečil, da po odhodu v kon - kurenčno zdravilišče ne bi odnesla s sabo tudi poslov. S tem naj bi podjetju pov - zročil izgubo, vendar odgo- vornost za to zavrača. Ali so terme pred štirimi leti res imele večjo izgubo zaradi odhoda ene osebe in koli - ko naj bi izguba znašala, bo verjetno ugotavljal tudi izvedenec. Jože Duh je v Terme Dobr - na prišel maja 2008 po odsto- pu Janeza Mlakarja. Dve leti kasneje mu je nadzorni svet podelil 5-letni mandat, ki pa ga je februarja 2014 predča - sno končal. Uradno je odsto- pil zaradi osebnih razlogov, a v resnici je njegov odstop, je povedal Duh na sodišču, zahteval predsednik nadzor -nega sveta Dušan Korošec. Le dan po njegovem odstopu je vodenje družbe prevzel Aleš Semeja, ki so mu lastniki takoj naložili, naj pregleda vse po- sle svojega predhodnika. Na osnovi njegovih ugotovitev so lastniki novembra isto leto na seji skupščine sklenili, da je treba proti Duhu vložiti tožbo. Upad nočitev za 35 odstotkov Terme Dobrna Jožetu Duhu očitajo, da je imela Eli- sabetta Corniali, ki je podjetje zapustila leta 2012 in odšla v Rimske terme, prekratek odpovedni rok in da ni imela konkurenčne klavzule. Poleg tega naj bi malomarno ravnal tudi zato, ker ji je pustil, da je odnesla računalnik z vse- mi podatki in da je obdržala tudi telefonsko številko, s katero so se Terme Dobrna oglaševale v edicijah italijan-ske trgovske verige Coop. Ta številka se je namreč nato pojavila v oglasih tako za Terme Dobrna kot za Rim-ske terme. »Ravnanje Jožeta Duha je bilo nedopustno, saj je dovolil, da so Terme Dobr - na kar na hitro izgubile svojo ključno osebo za italijanski trg. Prodajni referent ima namreč dostop do najbolj vitalnih podatkov družbe. Po odhodu Cornialove je že naslednje leto sledil upad nočitev za kar 35 odstotkov, medtem ko so v Rimskih ter - mah zabeležili 63-odstotno rast obiska italijanskih go - stov,« je na sodišču povedal direktor term Aleš Semeja. Malo klicev za Terme Dobrna Jože Duh je vse očitke za- vrnil. Dejal je, da zaposleni v turizmu običajno nimajo konkurenčne klavzule, zato je v Termah Dobrna v njego- vem času vodenja podjetja tudi niso zahtevali. »Cor - nialovo sem poskušal pre-pričati, naj ostane, a mi ni uspelo. Število italijanskih gostov se je začelo zmanjše-vati že takrat, ko je še delala V Celju bo od 4. do 7. aprila mednarodni Indu - strijski sejem, v katerega so se združili že tradicionalni strokovni sejmi Forma tool, Plagkem, Varjenje in reza- nje ter Graf&Pack, ki jih družba Celjski sejem pri - pravlja vsako drugo leto. Na celjskem sejmišču se bodo zbrali najpomembnejši proizvajalci na področju orodjarstva, strojegradnje, varjenja in rezanja, mate- rialov in komponent ter naprednih tehnologij. V ospredju bodo izzivi četrte industrijske revolucije. Zanimanje razstavljavcev je bilo letos izjemno, pra- vijo v družbi Celjski sejem, zato so jim morali nameni - ti še dve sejemski dvorani. To pomeni, da bo sejmišče polno, sejem pa bo največji doslej. Prišla bodo vsa naj- pomembnejša podjetja v teh dejavnostih iz Evrope in tudi širše, prisotnih bo več kot 700 blagovnih znamk, ki jih bo predstavilo 350 neposrednih razstavljavcev. Skoraj tretjina jih bo iz tu -jine, po poreklu blagovnih znamk pa bo tujih pred- stavnikov kar 75 odstotkov. »Industrijski sejem je tako postal drugi največji, takoj za sejmom Mos, ter sejem z največjo mednarodno ude - ležbo,« pravi izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec. Na sejmu si bo letos mo - goče ogledati stroje, vredne 10 milijonov evrov ali več, ki jih ni mogoče videti drugje. »Sejem bo torej edina prilo- žnost za ogled teh strojev v živo, poleg tega bodo nji- hovo delovanje predstavili strokovnjaki iz tovarn, kjer jih izdelujejo,« poudarja Oto- repec. Največ za orodjarje Tudi na letošnjem sejmu bo prevladovala ponudba za orodjarsko in celotno kovinsko industrijo, več kot prejšnja leta bo strojev za varjenje in rezanje ter mate- rialov in strojev za njihovo obdelavo. Prikazane bodo napredne tehnologije, ki jih ponuja četrta industrijska revolucija, od 100-tonskega japonskega stroja za injek - cijsko stiskanje plastičnih mas do varjenja s pomočjo 3D-očal. Družba Celjski sejem bo v sodelovanju z društvi, go- spodarskimi organizacijami in s podjetji ves čas sejma skrbela tudi za strokovne prireditve. V sredo bo Dan varilne tehnike, v okviru katerega bo tudi državno prvenstvo varilcev, svoj po- seben dan bodo imeli tudi napredni materiali. V času sejma bo tudi poslovno sre- čanje slovenskih in avstrij - skih podjetij, ki se ukvarja- jo s predelavo plastike in z orodjarstvom.JI, foto: arhiv NT ( SHERPA ) Najpomembnejše proizvajalce, nosilce ključ - nih blagovnih znamk na področju orodjarstva, strojegradnje, varjenja in rezanja, materialov in komponent ter naprednih tehnologij, lahko od 4. do 7. aprila spoznate na celjskem sejmišču. V ospredju sejemskega dogajanja bodo izzivi četrte industrijske revolucije oz. industrija 4.0. Na ogled bodo več milijonov evrov vredni in več deset ton težki industrijski stroji in storitve, ki jih odlikujejo natančnost, energetska učinkovi-tost in enostavno vzdrževanje. Preizkusiti se bo mogoče na simulatorju varjenja, pijačo vam bo postregel YuMi … Sejem je mogoče vse štiri dni obiskati med 9. in 17.30 uro. Vsak obiskovalec sejmišča prejme brezplačno sejemski katalog. Več informacij na www.ce-sejem.si Promocijsko besedilo Spoznajte četrto industrijsko revolucijo v živo Mednarodni Industrijski sejem 2017 največji doslejDiploma Elektru Celje Vlada je podelila priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2016. Gre za najvišjo državno nagrado družbam na področju kakovosti poslovanja, ki jo je tokrat dobila Adria Mobil. Med štirimi finalisti je bilo tudi podjetje Elektro Celje. Dobilo je diplomo in mednarodno veljaven certifikat »prepoznani odličnosti«. Na javni razpis za leto 2016 se je prijavilo šest podjetij, ki jih je ocenjevalo 39 ocenjevalcev. Svojo poslovno odličnost je od leta 1998 do danes preverilo le malo podjetij s Celjskega. Najbolj uspešen je bil Odelo iz Prebolda, ki je priznanje dobil leta 2013. JI Je bivši direktor ravnal malomarno? v podjetju. Sicer pa je leta 2012 število italijanskih go-stov drastično upadlo tudi v drugih zdraviliščih, torej število Italijanov na Dobrni ni upadlo zaradi odhoda Eli-sabette Corniali,« je poudaril Jože Duh. Na sodišču je pričala tudi Elisabetta Corniali, prese-nečena zaradi tožbe. Pove-dala je, da so se Terme Do- brna na italijanskem trgu oglaševale z njeno osebno številko. »Res se je zgodilo, da so me potem, ko sem že bila v Rimskih termah, kli- cali gosti, ki so spraševali za Dobrno, a sem vsem de- jala, naj pokličejo drugo te - lefonsko številko. Nikakor jih nisem vabila v Rimske terme. Klicev je bilo zelo malo, morda malo več kot deset,« je še povedala. »Jože Duh bi moral odhod Cornialove izpeljati bolj ko-rektno, predvsem pa bi mo-ral pri tem zaščititi interese družbe,« pravi Aleš Semeja. V Termah Dobrna so prepri- čani, da je odhod prodajne referentke za Italijo podjetju povzročil za 83.700 evrov iz - gube in tolikšno odškodnino zdaj zahtevajo od Duha. Ali imajo prav, bo ugotavljal tudi izvedenec, sodna obravnava, na kateri bodo zaslišali še nekaj prič, pa se bo nadalje-vala junija. JANJA INTIHAR Industrijski sejem največji doslej Na celjskem sejmišču prihodnji teden na ogled tudi 10 milijo - nov evrov vredni stroji – Letos 350 neposrednih razstavljavcevTerme Dobrna od Jožeta Duha zahtevajo 83.700 evrov odškodnine – Duh zavrača odgovornost za del izgube leta 2013 Napredni stroji so tudi na zadnjem industrijskem sejmu leta 2015 pritegnili veliko pozornosti. Poseben gost na otvori - tveni slovesnosti bo dvo - ročni robot YuMi, ki so ga izdelali v švicarsko-šved - skem koncernu ABB in predstavlja izjemno novost na področju robotike. 5 Št. 13, 30. marec 2017 GOSPODARSTVO 1 XXXX Št. 30, 30. julij 2015 PREDVIDEN PLAN PRAZNJENJ GREZNIC IN MKČN V LETU 2017JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje Tel.: (03) 42 50 300april Zadobrova Trnovlje pri CeljuBukovžlakTeharjeSlanceVrheŠmarjeta pri Celju majŠkofja vas PrekorjeDobrovaLahovnaLokrovecLopataMedlog maj, junijGorica pri ŠmartnemSadjarji si še niso opomo- gli po lanski katastrofalni pozebi. Tako hude pozebe v tako poznem rastnem obdo-bju namreč ni bilo že dese- tletja. V naši regiji je aprilska ujma marsikje odnesla celo- tni pridelek. Popolna obnova sadovnjakov in vzpostavitev proizvodnje na raven pred tem dogodkom bosta v pod-jetju Meja Šentjur trajali še nekaj let. Sadjarji, ki imajo sadovnja- ke opremljene z zaščitnimi mrežami, se vsako pomlad srečujejo s težko odločitvijo, kdaj jih razpeti, da jih ne bi obtežil sneg in da bi drevje pravočasno zaščitili pred točo. V Mejinih že pokritih sadov - njakih je težak poznospo-mladanski sneg poškodoval štirinajst hektarjev nasadov, štirje hektarji so bili popolno-ma uničeni oziroma zravnani z zemljo. »Rešili smo, kar je bilo možno rešiti, vendar tega ni bilo prav veliko. Stebri so bili polomljeni, jeklene vrvi so bile statično neuporabne. Zdaj smo pripravili zemljišče, prst si mora spočiti, delno jo bomo zasadili letošnjo jesen, ostalo v prihodnjih letih,« pripoveduje direktor Roman Gregorn. Tudi nabava sadik in opreme zahteva svoj čas. »Uničeni sadovnjaki so bili v polni rodni dobi, zato bo tra- jalo toliko dlje, da bodo mlada drevesa dosegla enako dono-snost.« Na srečo so imeli v Meji po- lovico nasadov zavarovanih. Načeloma se sadjarji zaradi visokih cen za to možnost odločajo redko. Vladislav V Laškem začeli polniti heineken Območje nasproti nekda- nje Aerove upravne stavbe v Ipavčevi ulici v Celju postaja vedno večje grad - bišče. Podjetje Jagros je začelo rušiti stare stavbe in pripravljati zemljišče, na katerem bo zgradilo poslovno-trgovsko sredi-šče. Zaradi nove trgovske zgradbe je Mestna občina Celje že sprejela spremem- be odloka o zazidalnem načrtu Gospodarska cona v Celju. Lastnik Jagrosa Franc Jager pravi, da bo 10 tisoč kvadratnih metrov velika zgradba predvidoma zgraje-na še letos. Trenutno še zbi- ra vso dokumentacijo, da bo lahko zaprosil za gradbeno dovoljenje. Zaradi novega trgovskega centra želi Ja - gros na Dečkovi cesti, kjer je zdaj križišče s semaforji, zgraditi krožišče. Denar zanj bo zagotovil sam. Za kakšen znesek gre, Franc Jager ne razkriva, prav tako tudi še ne želi govoriti o tem, koliko bo stal trgovski center. Povedal je le, da bodo v njem odpr - li 40 do 50 novih delovnih mest. Krožišče pogoj za trgovino O gradnji novega trgo- vskega središča so na svoji zadnji seji govorili tudi celj- ski mestni svetniki. Sprejeli so spremembe odloka o za- zidalnem načrtu Gospodar - ska cona v Celju, ki za ob - močje med Dečkovo cesto, Ipavčevo in Stritarjevo ulico ter športnim kompleksom Kladivar opredeljuje novo namembnost, tudi trgovsko dejavnost. V živahni razpravi je svetnika iz stranke DeSUS Jožeta Zimška zanimalo, kako je zamišljena ureditev krožišča, za katerega je zna- no, da je bil eden od pogo - jev Mestne četrti Dečkovo naselje za podporo gradnji trgovskega središča. Prav tako ga je zanimalo, kdo bo plačal gradnjo krožišča. »Podrobnejših pogovorov z investitorjem o gradnji krožišča še ni bilo. V vsa - kem primeru pa je zahteva Mestne občine Celje, da ron - do v celoti financira družba Jagros. To krožišče bo sicer grajeno tako, da bo omogo- čalo učinkovito uporabo v okviru načrtovanega javne - ga potniškega prometa,« je svetniku odgovoril Dušan Slapnik, vodja oddelka za okolje in prostor ter komu - nalo na celjski občini. IJ, RG Foto: SHERPA Od drevesca do drevesa je dolga pot V Meji Šentjur bo obnova sadovnjakov trajala več let Korber iz podjetja Mirosan pravi, da so si pri njih drevesa že opomogla, njihove finanč- ne bilance si še nekaj časa ne bodo. »Najhuje bo letos, ker je treba vso proizvodnjo finančno podpreti, prvih do- hodkov se lahko nadejamo šele okrog novega leta. Torej plačil za jabolka, ki jih bomo obirali letošnjo jesen. Hudo bo, vendar bomo preživeli. Če se seveda kaj podobnega ne bo ponovilo.« Na podlagi popisa in ocene škode lahko oškodovanci vlo-žijo zahtevek za odškodnino. Za izvajanje ukrepa je pristoj- na Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je že v začetku marca pošiljala predtiskane obrazce za Zah- tevek za dodelitev pomoči za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva oziroma Zah- tevek za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje. Rok za vlaganje je trideset dni od datuma iz- daje predtiska, torej do prvih dni aprila. StOLetos v Celju še eno trgovsko središče Podjetje Jagros bo do konca leta zgradilo 10 tisoč kvadratnih metrov velik trgovski kompleks Ko bodo bagri podrli stare Aerove stavbe, bo podjetje Jagros v Ipavčevi ulici začelo graditi svoje novo trgovsko središče.V Laškem od ponedeljka polnijo pločevinke s pivom Heineken, predvidoma do konca leta ga bodo začeli tudi variti. Laška pivovarna bo heineken polnila za slo - venski trg in ostale države nekdanje Jugoslavije, pozne- je pa še za Italijo in Madžar - sko. Kolikšne bodo količine, vodstvo Pivovarne Laško Uni - on za zdaj še ne razkriva, a poudarja, da začetek polnje- nja heinekena pomeni konec ugibanj o tem, kakšen status so nizozemski lastniki name - nili največjima pivovarnama v Sloveniji. »Zelo ponosni smo, da smo začeli polniti heineken, saj to potrjuje naš položaj strateške pivovarne v skupini Heine - ken. Mislim, da je to tista pot, ki bo Laško vrnila tja, kjer je bilo včasih,« je povedal gene- ralni direktor Pivovarne Laško Union Dušan Zorko. Začetek polnjenja v svetu znane in priznane blagovne znamke piva je vsekakor pomemben dogodek za pivovarno in za Laško, saj je Heineken s tem izpolnil obljubo, ki jo je dal ob prevzemu laške in ljubljanske pivovarne, da bo proizvodnjo piva v Sloveniji povečal. Laško ostaja strateška znamka V slovenski pivovarni pra- vijo, da so zdaj, ko je končana združitev ljubljanske in laške družbe, ko je zmanjšano šte- vilo zaposlenih in ko sta obe pivovarni svoje procese pri- lagodili procesom sodobne industrije pijač, izpolnjeni pogoji za rast. Pri tem pou - darjajo, da polnjenje in ka - sneje tudi varjenje heineke- na ne pomenita, da ne bodo več proizvajali laškega piva. Dušan Zorko napoveduje, da ga bodo proizvajali še več in Poleg svojega bodo v laški pivovarni še letos začeli variti tudi nizozemsko pivo Generalni direktor Pivovarne Laško Union Dušan Zorko (desno) je prvim pločevinkam piva Heineken nazdravil z nizozemskim veleposlanikom v Sloveniji Bartom Twaalfhovenom.da laško pivo ostaja njihova strateška blagovna znamka. Poleg laškega in heinekena v Laškem polnijo tudi del karlo - vačkega piva za Heinekenovo pivovarno v hrvaškem Kar - lovcu. »Pivovarni v Laškem in Ljubljani torej ostajata in sta varni,« poudarja Zorko. Lani uspešna Pivovarniška skupina, ki jo je oktobra 2015 prevzel nizo-zemski Heineken in se je lani združila v eno podjetje ter se iz delniške preoblikovala v družbo z omejeno odgovor - nostjo, zdaj zaposluje 670 lju-di. Pred prevzemom je bilo v obeh pivovarnah zaposlenih 800 ljudi. Lani je združena pi - vovarna prodala 2,2 milijona hektolitrov pijač ter ustvarila 146 milijonov evrov prihod - kov iz prodaje in 21,5 milijona evrov dobička iz poslovanja. IJ, foto: Mediaspeed 6 Št. 13, 30. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Poljski in slovenski predsednik sta na Starem gradu na razgledni ploščadi odkrila Klopco prijateljstva, ki je projekt našega predsednika ob obiskih voditeljev tujih držav v Sloveniji.Celje ima kaj pokazati voditeljem držav Razlogi za obisk poljskega predsednika Andrzeja Dude zgodovinski »Tuji državni voditelji bi lahko ob uradnih obiskih v Sloveniji večkrat obiskali Ce- lje oziroma nasploh vzhodni del Slovenije. Za obisk polj- skega predsednika Andrzeja Dude v knežjem mestu so bili pomembni tudi zgodovinski razlogi,« je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajin- skega muzeja Celje. Tega je poleg Starega gradu obiskal poljski predsedniški par, ki sta ga gostila naš predsednik države Borut Pahor in celjski župan Bojan Šrot. Obisk je minil ob poostrenih varnostnih ukrepih in natanč - no določenem protokolu. Prvi dami sta že nekaj minut pred prihodom obeh predsednikov v Celje prispeli v Pokrajinski muzej Celje, kjer sta ju poz- dravila župan Mestne občine Desetina sofinanciranih evropskih projektov prihaja iz Velenja VELENJE – Mestna občina je uspešno kandidirala na razpisu programa Srednja Evropa in s tem pridobila evropska sredstva za več projektov. Gre za transnacional - ni program, ki podpira razvojne projekte srednje Evrope. Na razpis programa Srednja Evropa je bilo prijavljenih 211 projektov, odobrenih jih je le 50. Mestni občini Velenje je uspelo pridobiti denar za kar pet projektov, od tega bo v štirih nastopila kot projektni partner, v enem kot vodilni. Najpomembnejši med petimi projekti je za občino projekt Hicaps, ki spada v okviru Sodelovanja na področju naravnih in kulturnih virov za trajnostno rast na območju Srednje Evrope. Projekt se osredotoča na oživitev in vrednotenje grajskih parkov. Njegovi nameni so oživitev in dvig zavesti o pomenu grajskih parkov ter oživitev identificiranih območij. V okviru lokalne pilotne aktivnosti bo občina uredila obmo - čje okoli Velenjskega gradu. V ostalih projektih občina nastopa kot partnerka. Projekt Smart com se osredotoča na izdelavo regionalnih celostnih prometnih strategij, v okviru projekta pa bo občina nadgra- dila tudi sistem Bicy. Projekt Boostee se osredotoča na energetsko učinkovitost javne infrastrukture in na nadzor nad porabo energetskih vi - rov s pomočjo pametnih orodij energetskega menedžmenta. V okviru projekta bo občina nadzorni sistem namestila na eno javnih stavb v občini. Projekt eCentral se osredotoča na energetsko učinkovitost javnih stavb in izvedbo ukrepov za povečanje učinkovitosti teh stavb. V okviru lokalne pilotne aktivnosti bo obnovljen zunanji ovoj ene od stavb v lasti Mestne občine Velenje. Projekt Ruins se osredotoča na vrednotenje in varovanje arheološke dediščine ter na vpeljavo novih sistemov zašči-te in varovanja arheoloških najdišč. Na podlagi orodij, na-stalih v projektu, bodo izdelali celovit načrt upravljanja in ponovne uporabe arheoloških ostankov v velenjskem gradu Ekenštajn. Skupna vrednost odobrenih projektov Mestne občine Velenje znaša 1,1 milijona evrov. 85 odstotkov denarja bo občina pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekte bo občina začela uresničevati letos junija ter jih končala maja 2020. EP Za novo cesto Dramlje–Šentjur denar EU? V okviru projekta tudi ureditev za- drževalnika visokih voda Voglajne Med ključnimi projekti v okviru predlogov spre - memb operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike, ki jih je oblikoval Svet Savinjske regije, je tudi gradnja navezovalne ceste Dramlje– Šentjur. Gre za projekt, ki je v operativnem programu umeščen v sedmo prednostno os Izgradnja infrastrukture in ukre- pi za spodbujanje trajnostne mobilnosti. V predlogu, ki ga je Svet Savinjske regije naslovil na službo vlade za razvoj, je navedeno, da bi iz evropskih kohezijskih sredstev ta projekt bil podprt vsaj z 20 milijoni evrov. Za navezovalno cesto Dramlje–Šentjur je občinski svet leta 2011 sprejel občinski podrobni prostorski načrt, kar pomeni, da je trasa ceste že umeščena v prostor. »Ker je ta projekt v času pogajanj z Evropsko komisijo izpadel iz sofinanciranja, s spremembami operativnega program poskušamo projekt oživiti. Ker je trasa priho-dnje ceste že umeščena v prostor, je osnova za gradnjo pripravljena. Težava je seveda denar, saj gre za veliko in- vesticijo, vredno približno osemdeset milijonov evrov,« je povedal Marko Diaci, župan Občine Šentjur. Navezovalna cesta Dramlje–Šentjur je zasnovana kot osem kilometrov dolga dvopasovna cesta, ki je speljana v dolino Kozarice, kjer sta načrtovana 280 metrov dolg viadukt in 150 dolg predor, cesta se nadaljuje v dolini Slomščice ter zaključi v ravninskem delu med Črnolico in Dolami. »Če bi vlada podprla ta projekt v spremenje- nem operativnem programu in zagotovila predviden denar, sem prepričan, da bi bilo cesto mogoče zgraditi do leta 2020,« je še povedal Diaci. Z gradnjo te navezovalne ceste je predvidena tudi ure - ditev zadrževalnika visokih voda Voglajne. RG Poljski predsedniški par si je z zanimanjem ogledoval znamenit Celjski strop. Celje Bojan Šrot s partnerko Katarino Karlovšek in direk - tor muzeja Stane Rozman s soprogo Tatjano. Skupaj so si ogledali stalni razstavi Grofje Celjski in Mesto pod mestom. Po prihodu Andrzeja Dude in Boruta Pahorja so se visoki gostje sprehodili po Gospo - ski ulici do Stare grofije, kjer sta se v dvorani pod Celjskim stropom predsednika vpisala v knjigo častnih gostov Celja. Poljski in slovenski pred - sednik sta potem obiskala še Stari grad. Tam sta »odkrila« Klopco prijateljstva. Gre za projekt našega predsednika Boruta Pahorja, ki klopce prijateljstva odkriva v mestih, kamor povabi predsednike držav, ki pridejo v Slovenijo, v spomin na obisk in dobre meddržavne odnose.V spomin Ani Celjski, poljski kraljici Da je visok poljski gost s soprogo ob krajšem obisku v naši državi obiskal tudi Ce - lje, ni naključje. Pomembne razloge za ta obisk je mogoče najti v zgodovini: Ana Celj- ska je bila prva predstavnica rodbine grofov Celjskih, ki se ji je uspelo povzpeti do kra- ljevega položaja. Njena mati Ana Poljska, poročena z Vi-ljemom Celjskim, je bila hči poslednjega poljskega kralja iz domače dinastije Piastov, to je Kazimirja Velikega. Zaradi svojega plemenitega porekla je Ana Celjska leta 1402 postala druga soproga poljskega kralja in litovskega velikega kneza Vladislava II. Jagiela. Leto kasneje je sle -dilo kronanje in tako je Ana Celjska postala poljska kra- ljica. Lani smo se spominjali šeststoletnice njene smrti. Ob tej priložnosti so pokra - jinski muzej, MOC, celjsko turistično društvo in Škofija Celje lani pripravil odmeven dogodek v Krakovu, kjer so obiskali Anin grob in izdali knjigo o Ani Celjski, napisa- no v slovenskem in poljskem jeziku. Prvi državniški obisk v Celju po osamosvojitvi Poljski predsednik je sicer prvi politik na najvišji rav - ni, ki je v času samostojne Slovenije obiskal Celje. »Na prste ene roke lahko prešte- jemo vse državniške obiske v vzhodnem delu Slovenije. Tokrat je poljska stran vztra- jala pri tem, da je treba ogled Celja vključiti v program obi- ska. Državni protokol bi mo - ral poskrbeti, da bi se takšni obiski razporedili po vsej Sloveniji,« je povedal Stane Rozman. Zanimivo je, da poljski predsednik tokrat ni obiskal Planice (v Slovenijo je pri - spel v nedeljo, že po koncu smučarskih poletov), kjer so tekmovali njegovi rojaki, Ka- mil Stoch pa se je celo boril za zmagovalca skupnega seštev - ka svetovnega pokala v smu- čarskih skokih. »Sprva je bilo načrtovano, da si bo poljski predsednik ogledal tudi sko- ke v Planici, a je zaradi ob - veznosti doma potem prišlo do spremembe programa,« je pojasnil Stane Rozman. Zato pa je Andrzeja Dudo prišlo iz Planice pozdravit nekaj polj-skih navijačev, s katerimi sta Duda in Pahor na kratko po-kramljala ob prihodu v Celje. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA, GrupA 7 Št. 13, 30. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Glede Gregorčičeve in Teka še neznanke Tempo prenove odvisen od razpisov in kulturnovarstvenega soglasja CELJE – V občini se bo jutri začela javna razgr - nitev sprememb odloka o zazidalnem načrtu starega mestnega jedra. Spremem- be tega prostorskega akta se nanašajo na stavbo v Gre - gorčičevi ulici 6, v kateri je predvidena ureditev doda- tnih prostorov za dejavnost Zdravstvenega doma Celje. Ta projekt je povezan tudi s selitvijo Inkubatorja Sa - vinjskega regije, po novem Generatorja, ki zdaj domuje v Gregorčičevi ulici, v stav - bo nekdanje veleblagovnice Teko. Predlagane spremembe zazidalnega načrta za Gre- gorčičevo ulico 6 omogoča - jo širitev namembnosti te stavbe tudi na zdravstveno dejavnost. Na občinskem oddelku za okolje in prostor ter komunalo so pojasnili, da spremembe tega odloka niso povezane z gradnjo nadhoda, ki bo nove prosto- re za zdravstveno dejavnost povezal z osrednjo stavbo zdravstvenega doma. To bo predmet drugega postopka. Iz občine so nam sporočili tudi, da zavod za varstvo kulturne dediščine še ni izdal soglasja za ta projekt, ampak je projektantu določil projektne pogoje. Nov poskus za pridobitev evropskega denarja Kdaj bodo urejeni prostori za dodatno zdravstveno de- javnost v Gregorčičevi ulici 6, bo sicer odvisno tudi od tega, kdaj bo mogoče v pre - novljeno stavbo nekdanje veleblagovnice Teko preseli- ti Inkubator Savinjske regije oziroma Generator. Potem ko občina lani ni bila uspešna na razpisu gospodarskega mi-nistrstva, bo letos ponovno poskušala pridobiti evropski denar za ta projekt. »V ob - čini pripravljamo projekt za razpis za evropska struktur - na sredstva iz drugega vira, pri čemer bomo iz proraču - na zagotovili svoj delež,« je povedal Sandi Sendelbah, vodja občinskega oddelka za gospodarstvo in finance. Ob-čina bi z evropskega razpisa lahko računala na približno tri milijone evrov. Uresničitev tega projekta je sicer povezana tudi z odku - pom še preostalih stanovanj v Gregorčičevi ulici 6. Občina je lani odkupila tri od šestih stanovanj, predvidenih za odkup, letos bi radi odkupi - li še preostale, je še povedal Sendelbah. Zaradi vseh omenjenih ra- zlogov je težko in nehvaležno napovedovati, kdaj bi lahko v prenovljenih prostorih v Gregorčičevi ulici 6 zaživela dodatna zdravstvena dejav - nost oziroma dejavnost Ge - neratorja v nekdanjem Teku. Še naprej nasprotovanje širitvi v Gregorčičevo ulico V Zdravstvenem domu Celje imajo še vedno pomi- sleke glede prostorov, kamor bodo selili nekatere enote svojih zdravstvenih storitev. Parkiranje in celotna stav - ba morata biti prilagojena zdravstveni stroki. Opozar - jajo pa, gre za stavbo iz leta 1895, zato se marsikdo od zdravnikov in zaposlenih v zdravstvenem domu s temi prostori ne strinja, čeprav je odločitev o selitvi pravzaprav že dokončna. Znano je, da so želeli stav - bi povezati s podhodom, kar pa ni prišlo v poštev ne s cenovnega ne s tehničnega vidika, saj bi morali pri tem za promet za dlje časa zapreti Gregorčičevo ulico. Potem se je govorilo o nadhodu, a za to zavod za varstvo kulturne dediščine ni dal dovoljenja. Šele po pritožbi na takšno od- ločitev zavoda je prišla odlo- čitev, da je nadhod možen le pod določenimi pogoji. Zato je zdaj treba spremeniti zazi- dalni načrt. Kot je znano, bodo v so - sednjo stavbo selili fiziote - rapijo, torej bo moral biti omogočen dostop bolnikom, ki so mobilno ovirani, prav tako za otroke v razvojni am- bulanti. V te prostore bodo selili še upravo, predavalnice in center za krepitev zdravja. Sprva je bilo, ko so namera- vali v zdravstvenem domu dograditi prizidek, mišljenih tisoč kvadratnih metrov no - vih prostorov. »Ob selitvi bomo v tej stav - bi imeli dva tisoč kvadratnih metrov prostorov, torej jih bomo morali vse urediti, nato bomo prisiljeni en del prosto - rov oddajati, najemnino pa bo dobil ustanovitelj našega zavoda. Še vedno ne razu-memo, zakaj je bil projekt prizidka k obstoječemu zdra - vstvenemu domu ustavljen, ko smo za vso dokumentaci-jo že porabili štirideset tisoč evrov in imeli načrte, kje in kako bi prizidek dogradili,« pravi strokovni direktor celj- skega zdravstvenega doma Milan Rajtmarjer. Pomisleki tudi za Našo malo kliniko Manj znano je, da so nekaj časa za nove prostore ome - njali tudi stavbo, tako imeno - vano Našo malo kliniko, ki je na Ljubljanski cesti, ob celjski policiji, vendar je imela zdra- vstvena stroka tudi tam pomi- sleke, ker stavba, sicer nova, zdaj popolnoma propada in je zato neprimerna za zdra- vstveno dejavnost. »Povsod po svetu je tako, da gradnjo stavbe prilagajajo zdravstveni dejavnosti. V našem primeru pa so nam stavbo določili in dejali ›odločite se, kaj boste vanjo selili‹,« pravi Rajtmajer. ROBERT GORJANC SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPAKdaj bo selitev inkubatorja (Generatorja) in širitev zdravstvene dejavnosti v Gregorčičevo ulico, še ni mogoče napovedati.Kdaj bo konec agonije? VOJNIK – Nov blok v občinskem središču, ki ga ime- nujejo Stara šola, še vedno sameva. Občani, ki spremlja- jo agonijo novogradnje že vrsto let, se seveda čudijo, kako je to mogoče. Kaj se trenutno dogaja? Blok je postavila gorenjska družba Finstar, ki se je znašla tik pred dokončanjem, v hudih težavah. Začel se je dolgo- trajni stečajni postopek. Kot smo že poročali, je prišlo med njim do vloma in vandalizma, nekaj časa so bila vhodna vrata celo odklenjena. Med stečajnim postopkom je bila med zbiranjem ponudb za nakup bloka oddana ena sama. Upnike iz bank ponujenih štiristo tisoč evrov ni zadovoljilo. Po stečajnem postopku družbe Finstar je od predlani zemljiškoknjižna lastnica bloka Družba za upravljanje ter - jatev bank, torej tako imenovana slaba banka. Blok je od takrat varovan in DUTB ga prodaja v takšnem stanju, kot je. To ni ravno zavidanja vredno, saj so bile med dolgotraj- nim stečajnim postopkom med drugim uničene inštalacije. Slaba banka hoče za blok 1,9 milijona evrov, vendar v ta znesek davek ni vštet. Pooblaščena prodajalka je ljubljan-ska nepremičninska agencija Stoja. Če slabi banki bloka Stara šola ne bo uspelo prodati, ga bo obnovila sama in ga nato prodala v celoti oziroma njegova posamezna stanovanja. »DUTB je v zaključni fazi pridobiva - nja vse dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja za to stavbo. Ta je bila namreč med stečajnim postopkom v celoti uničena,« nam je v preteklih dneh odgovorila DUTB. »Slaba banka je že pridobila potrjeno spremembo gradbe- nega dovoljenja in pospešeno začela urejati manjkajoče parkirne prostore,« je še odgovorila. Tako je za parkirna mesta prihodnjih stanovalcev dokupila dodatno zemljišče. Prav tako je pridobila strokovno mnenje o delih, ki so bila oziroma še morajo biti izvedena. Koliko časa bo še minilo do konca dolgotrajne agonije bloka v Vojniku? BRANE JERANKO Število vlomov se je podvojilo ŠENTJUR – Policijsko poročilo za leto 2016 na Šentjur - skem beleži rahel porast prekrškov, precej več vlomov in več prometnih nesreč. Na šentjurskih cestah sta lani ugasnili dve življenji, leto pred tem eno. Kot pravi vodstvo tamkajšnje policije, so številke glede na daljše časovno obdobje v običajnih statističnih okvirih.oškodovancem stvari tudi vrnili. Seveda si moramo prizadevati, da do vlomov sploh ne bi prihajalo in si- cer tudi zaradi naše priso- tnosti.« Presenetljivo velik delež poškodovanja tujih stvari in vandalizma so za- krivili mladoletni storilci. Petrič je zadovoljen, da so val tovrstne kriminalitete za- jezili in preprečili nadaljnje uničevanje javne lastnine, predvsem v športnem par - ku. Še vedno je zaskrbljujoče nasilje za štirimi stenami, s tega področja so podali 31 ka - zenskih ovadb, 21 osebam so izrekli prepoved približeva- nja. Leto prej je bilo takšnih 16. »Le upamo lahko, da gre pri tem za posledice manj - še tolerance do nasilja in za večjo ozaveščenost posame- znikov,« zaključuje komandir Petrič. StOKo gre za poškodovanje tuje stvari, vlome in tatvi - ne, so ta kazniva dejanja porasla kar za 38 odstotkov. Kot razlaga komandir Poli - cijske postaje Šentjur Lud -vik Petrič, so lani našteli 50 vlomov, leto pred tem 26. Na srečo so bili policisti tudi precej bolj uspešni pri raziskavi teh dejanj. »V ne-katerih primerih smo lahko Zamašek pri šoli bo »odmašen« ŠTORE – Na območju občine je letos predvidenih več naložb v ceste. Gre za naložbe na različnih območjih in za prednostne naloge, ki jih je predlagal občinski odbor za komunalo. Med letošnjimi nalogami Občine Štore na cestnem področju je med drugim tudi rešitev problema jutranjega prometnega zamaška pri osnovni šoli in vrtcu na Lipi. Najprej bo na vrsti ureditev povezave med Opoko in Gaji, to je proti kmetiji Gajšek, v dolžini približno pol kilometra. Stala bo približno sto tisoč evrov. Za to cesto in za rešitev omenjenih prometnih težav pri osnovni šoli bo občina izko - ristila denar, ki ji pripada po 21. oziroma 23. členu Zakona o financiranju občin. Občina je že prejela obvestilo ministrstva za gospodarstvo, da sta njeni vlogi ustrezni, zato občina čaka na podpis pogodbe, ker želi čimprej objaviti razpis za izvajalca. Če ne bo zapletov, naj bi bi se dela na cesti Opoka - -Gaji začela že maja ali junija. Dela pri osnovni šoli in vrtcu na Lipi, kjer bo urejena dovozna cesta z obračališčem, naj bi bila opravljena med šolskimi počitnicami. V jutranjih urah se namreč pojavlja zastoj, saj stanovalci bližnje stolpnice ob prihodu šolskega avtobusa z avtomobilom težko odpeljejo od doma. Dovozna cesta bo zato letos razširjena, zgrajeni bodo obračališče in parkirna mesta za tri avtobuse. Vse to bo stalo približno petdeset tisoč evrov. Poleg omenjenih del bo občina letos nadaljevala urejanje prečne Kovinarske ulice na Lipi skupaj z obnovo vodovoda in kanalizacije. Z občani se dogovarja tudi za asfaltiranje drugih manjših odsekov, kjer naj bi spodnji ustroj pripravili sami. Občina Štore namerava letos v ceste vložiti vsega skupaj približno dvesto tisoč evrov. BJ1 XXXX Št. 13, 30. marec 2017 Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o., zaposli mlajšega komunalnega delavca – smetarja Delovno mesto bo sklenjeno za določen čas enega leta s poskusnim delom treh mesecev in možnostjo stalne zapo - slitve. Od kandidatov se pričakuje končana vsaj osnovno - šolska izobrazba, splošna zdravstvena sposobnost in zelo dobra psihofizična kondicija. Zaželen je tudi vozniški izpit B-kategorije. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili na naš naslov najkasneje do petka, 7. aprila. 8 Št. 13, 30. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Rotnik izgubil zaupanje javnosti VELENJE – Velenjski žu- pan Bojan Kontič je pojasnil odločitev sveta ustanovite- ljev Komunalnega podjetja Velenje o razrešitvi direk - torja Uroša Rotnika. Ta je bil razrešen iz nekrivdnih razlogov, župan pa je poja - snil, da je podjetje sicer vodil dobro in transparentno, bre - meni pa ga odločitev uprav - nega sodišča, da mora plača - ti 1,6 milijona evrov davka iz nepojasnjenega premoženja. Upravno sodišče je potrdilo ugotovitve finančne uprave, ki je pri Urošu Rotniku odkrila za 3,9 milijona evrov nepoja- snjenega premoženja in mu odredila plačilo 1,6 milijona evrov davka. Čeprav je župan Bojan Kontič, predsednik ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, prepričan, da je Rotnik podjetje vodil dobro, je z odločitvijo sodišča Rotnik izgubil predvsem zaupanje ljudi. »Kljub temu da še ni trdnih dokazov v sodnem po- stopku in da tudi to ni končna zgodba v zvezi z odločitvijo upravnega sodišča, pa pod tem bremenom nezaupanja, ki je prisotno v javnosti, tega dela Rotnik več ne more opra - vljati, saj bi to bilo v škodo Ko - munalnega podjetja Velenje in Mestne občine Velenje.« Rotnik tako v Komunalnem podjetju Velenje ni več v de - lovnem razmerju. Župan po- udarja, da odpravnine ne bo prejel. Te zdaj že nekdanji di-rektor niti ni zahteval, še več, v individualni pogodbi med Vsakršno krivdo o nepojasnje- nem premoženju Rotnik zavrača in poudarja, da upravno sodišče ni zadnje sodišče v Sloveniji.njim in podjetjem je zapisano, da mu v primeru razrešitve ne pripada. Človek je nedolžen, dokler ni obsojen, je poudaril Kon - tič in dodal, da je Rotnik ob vsakem imenovanju predlo - žil dokaz, da ni v sodnem postopku. Tudi zdaj župan ni prepričan, ali so se ustano- vitelji odločili prav: »Če vam skromno povem, kaj si mislim o tej situaciji … Počutim se kot Poncij Pilat – nekaj moram na- rediti, čeprav nisem povsem prepričan, da delam prav.« Ustanovitelji Komunalnega podjetja Velenje so za največ dve leti za direktorja imenova - li Gašperja Škarjo. Občina se je sicer zavezala, da bo v pol leta na podlagi javnega razpisa imenovala novega direktorja. EPVelenjska vila kulinarike VELENJE – V Vili Herberstein so predstavili nekaj no- vosti, ki jih bodo v svoje delovanje in ponudbo vpeljali letošnjo pomlad. Dobra vila kulinarike svojo tradicijo gradi od leta 1972. Zadnji od kuharjev Andrej Kuhar je za svoje znanje prejel celo Michelinovo zvezdico. Danes gurmansko zgodbo v vili nadaljujeta chefa Igor Stankovič in Boštjan Pečečnik. Za letošnjo pomlad v vili pripravljajo tudi nekaj novosti, med drugim cenovno prilagoditev dela jedilnika, ki je tako primeren za širši krog ljudi. V vili bodo letos nadaljevali kulturno-kulinarične dogodke in kulinarične večere. Od aprila bodo pripravljali tudi tematske in sezonsko obarvane kulinarične delavnice. EP Foto: Arhiv Vile Herberstein Sezona piva uradno odprta ŽALEC – Fontana piva Zeleno zlato začenja svojo drugo sezono. Uradno bo začela obratovati to soboto, 1. aprila. A veselo bo že na predvečer odprtja. V petek, na predvečer odpr - tja, bo fontana dobila svojega ambasadorja, zažarela v novih lučeh in ponudila nove vrste piva. Lani so obiskovalci iz fon - tane iztočili več kot 136 tisoč vrčkov, kar je bila za občino Žalec, ki si je zastavila cilj šest tisoč popitih vrčkov, spodbu- dna številka. Letos v občini pričakujejo kar sto tisoč obi - skovalcev. Ta številka bi Žalec povzdignila med pet najbolj obiskanih turističnih destina-cij v Sloveniji. EP Foto: arhiv ZKŠT ŽalecObeta se precej novosti ŠTORE – Občina pričakuje, da bo prostorski načrt sprejela letos. Gre za temeljno prostorsko listino vsa- ke občine, ki določa njen prostorski razvoj. V Štorah je v novem občinskem prostorskem načrtu predvidenih precej sprememb. Postopek sprejemanja prostorskega načrta je v večini občin dolgotrajen, saj je povezan s številnimi soglasji. V številnih občinah ga pripravljajo že približno desetletje, v Štorah od leta 2010. Za štorsko občino je trenutno v Ljublja - ni v reviziji hidrološka študija, tej mora slediti dopolnitev okoljskega poročila. Med različnimi poznejšimi dejanji bo še javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta. Poleg različnih pobud občanov so v štorski občini med spremembami predvideni nadvoz čez železniško progo iz Opoke proti Kompolam, novo stanovanjsko naselje v Kompolah, športna dvorana in garažna hiša na Lipi ter športno-rekreacijski center na Svetini. Na območju celjske upravne enote je novembra sprejela nov občinski prostorski načrt Občina Vojnik. Dobrni ga je uspelo sprejeti pred nekaj leti, Mestna občina Celje pa ga še nima. BJ Sprejet je rebalans SOLČAVA – V rebalansu občinskega proračuna, ki je bil sprejet pred kratkim, je vključenih približno milijon evrov prihodkov in odhodkov. Občinski svet je namreč sprejel predlani pred koncem leta dveletni proračun. Tako je bil letos že sprejet prvi rebalans. Med naložbami je letos predvidena rekonstrukcija pri- bližno kilometra ceste v Logarski dolini. Gre za odsek med penzionom Na razpotju in domom planincev. Občina med drugim načrtuje za letos še sanacijo usada na cesti v Robanovem Kotu in sanacijo plazu na kmetiji Macesnik. V proračunu so prav tako sredstva za nov občinski pro-storski načrt, ki naj bi bil sprejet do konca leta. Po številu prebivalcev majhna občina, ki je na razmero- ma veliki površini, je v preteklosti vlagala v večje nalož-be, kot so podružnična šola, Center Rinka in Solčavska panoramska cesta. Za posojila mora letos vrniti približno štirideset tisoč evrov. V občini Solčava živi malo več kot petsto ljudi, zato je po številu prebivalcev na našem ob-močju najmanjša. BJV Lenartu nadaljevanje obnove ceste GORNJI GRAD – Občina bo letos nadaljevala obnovo lokalne ceste v Lenart. Gre za dveletno naložbo, katere prvi del je opravila lani, ko je vložila približno sto tisoč evrov. Letos ima za nadaljevanje obnove na voljo približno dvesto tisoč evrov. Obe leti si pomaga z denarjem, ki ji pripada po 21. oziroma 23. členu Zakona o financiranju občin. Letos bo občina opra- vila rekonstrukcijo 1,1 kilometra ceste v Lenart, lani poleti je poskrbela za približno sedemsto metrov. Letošnja dela bodo trajala od maja do konca julija, izvajalec bo AGM Nemec. Lenart je eno od šestih naselij gornjegrajske občine. Nje- govo lokalno cesto ogroža voda, zato je treba poskrbeti tudi za odvodnjavanje. Poleg tega je treba urediti kamnite zložbe in temelje ceste ter cesto še preplastiti. BJOprema za čistilno napravo MOZIRJE, NAZARJE, REČICA OB SAVINJI – Tri osrednje občine Zgornje Savinjske doline so začele lani graditi novo skupno čistilno napravo za odpadne vode. Posta - vljena je v mozirskih Lokah. Trenutno opravlja izvajalec montažo strojne in elektro opreme, nato bo sledilo po- skusno obratovanje čistilne naprave. Dosedanja čistilna naprava namreč služi le za tri tisoč prebivalcev in je stara že tri desetletja. Nova naprava bo zadoščala za šest tisoč prebivalcev, saj je bil kanalizacijski sistem v preteklosti bistveno razširjen. Stala bo več kot mili - jon evrov. Prispevala bo k čistejši reki, po kateri je Savinjska dolina dobila svoje ime. Še bolj bo čista, ko bosta zgrajeni že načrtovani novi čistilni napravi na Ljubnem in v Lučah. BJŽupan Janko Kos je ponosen na uspeh občine Žalec Razrešen je iz nekrivdnih razlogov 9 Št. 13, 30. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV VITANJE – Na zadnji seji občinskega sveta so se sve- tniki seznanili z novim ak - tom o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno središče evropskih tehnologij. S tem aktom država postaja njego-va soustanoviteljica. Država je tako vzpostavila pogoje za normalno delovanje zavoda in zagotovila sistemski vir financiranja. Po več kot letu in pol sestan - kovanj župana s predstavniki vlade, ko sta si obe strani žele - li, da bi se neprijetno stanje v zavodu končalo, je vlada spre- jela ustanovitveni akt, s kate-rim je Ksevt postal zavod jav - nega pomena. Položaj zavoda, ki je bil v lasti Občine Vitanje in je v času svojega delovanja zašel v velike finančne težave, je država rešila s sistemskim Ksevt je pod okrilje vzela država Svetniki ploskali virom financiranja. Država je v letošnjem proračunu zagoto - vila 150 tisoč evrov, dodatnih 30 tisoč je zagotovila Občina Vitanje. Ustanoviteljici zavoda bosta razdelili denar tako, da bo pet šestin sredstev zagoto-vila država in šestino občina. Zavod nacionalnega pomena Državni sekretar Tadej Sla- pnik, ki ima korenine v občini Vitanje, se je udeležil zadnje seje sveta Občine Vitanje in z navdušenjem predstavil spre-jet akt. Poudaril je, da ima akt velik pomen za občino in tudi širšo Dravinjsko dolino. »Za občino ta akt predstavlja dol- goročno dodano vrednost, saj bo več let zagotavljal sredstva za normalno izvajanje osnov - ne dejavnosti. Zdaj je urejeno tisto, kar bi po moji oceni mo- rali narediti pred petimi leti, ko je bila stavba zgrajena. Ta-krat bi morala država prevzeti glavnino obveznosti, saj je to zavod nacionalnega pomena. In temu primerno je treba za- gotoviti stabilno financiranje.« Slapnik je še poudaril, da se veseli novih zgodb, ki jih bo zavod pripravil, pri čemer bo zgodbo o Hermanu Potočniku Noordungu postavil na slo - venski in svetovni zemljevid. Olajšanje za občino Za vršilko dolžnosti direk - torice Ksevta je vlada ime-novala Eleno Dokuzov, ki bo po Slapnikovih besedah v naslednjih šestih mesecih vzpostavila pogoje za zače - tek normalnega delovanja zavoda. Z urejenim statusom bo Ksevt lahko tudi kandidiral za evropska sredstva. Ena srečnejših oseb na za- dnji seji je bil vitanjski župan Mirko Polutnik. »Verjamem, da bo med ustanoviteljicama kmalu prišlo tudi do podpisa S toplimi sončnimi dnevi so se prebudili tudi vrtičkar - ji, ki na svojih vrtovih opra- vljajo že prva spomladanska opravila. V nekaterih obči- nah smo preverili, ali obča- nom nudijo možnost najema vrtička. Celje V mestni občini Celje so manjša območja, ki jih obča- ni najemajo za vrtnarjenje. Med temi so območje Nove vasi (območje Dolgo polje III, za Lidlom), kjer ima trenutno občina sklenjenih približno 80 zakupnih pogodb za vrto- ve, ter 30 vrtičkov na Lavi (pri gostilni Čulk), za poslovno stavbo Telekoma ter majhen del pred šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti. Tudi Mestna četrt Gaberje (obmo- čje blizu Telekoma in v nepo - sredni bližini Arene Petrol) in Mestna četrt Slavka Šlandra dajeta v najem vrtičke. Letna najemnina zemljišča, name- njenega za vrtičkarstvo in ve - likega sto kvadratnih metrov, ki ga oddaja Mestna občina Celje, znaša 50 evrov. Zanimanja za najem ze - mljišč za vrtnarjenje je vsa - ko leto veliko. Trenutno je na razpolago le še nekaj vrtičk - ov, a vsekakor želi tudi Me - stna občina Celje zagotoviti tako sama kot z mestnimi četrtmi in krajevnimi sku - pnostmi primerne in varne lokacije za organizirano vr - tičkarstvo. »Zato bo MOC v okviru priprave novega ob - činskega prostorskega načrta preverila lokacije, ki bi bile z vidika bližine večstanovanj- skih območij, opremljenosti z vodo za zalivanje rastlin in nenazadnje prometne dosto- pnosti ter opremljenosti pri- merne za ureditev vrtičkov. Pred njihovo potrditvijo bo treba pripraviti tudi analize tal glede morebitne vsebno-Boste najeli občinsko gredico? sti težkih kovin. V primeru, da bo določena lokacija ustre - zala vsem tem kriterijem, jo bomo lahko tudi uradno ka- tegorizirali v območje, name- njeno vrtičkarski dejavnosti,« so zapisali v MOC in dodali, da so območja trenutnih vrtičkov le začasna, in sicer do vzpostavitve zemljišča v predvideno namensko rabo. Velenje Mestna občina Velenje je na dveh zemljiščih, ki sta v njeni lasti, uredila vrtičke. Najprej je uredila vrtičke »Krajnca« v krajevni sku- pnosti Bevče in ob železnici v bližini trgovskega središča Merkur. Vlogo za zakup vr - tička lahko tisti občani, ki jih to zanima, oddajo kadarko - li v letu. Vrtiček prosilcem oddajo glede na razpolo - žljivost. Trenutno imajo na obeh območjih čakalni listi. Do konca tega meseca bodo proste vrtičke oddali novim uporabnikom. Na območju ob železnici bodo, če bo za to dovolj povpraševanja, ure-dili dodatne prostore. Višina zakupa vrtička je 20 evrov za celo leto. Žalec Lani je imela občina Žalec 42 vrtičkov, letos jih ima 44. Cena se od leta 2014, ko so vrtičke uredili, ni spremeni-la. Letna zakupnina za vrti-ček, velik 30 kvadratnih me- trov, je 20 evrov. Trenutno so vsi vrtički oddani v najem. Vransko Občina Vransko letno odda 13 najemnikom v brezplačen najem vrtove v izmeri od 50 do 100 kvadratnih metrov. Laško Občina Laško nima posebej urejenih zemljišč v smislu mestnega vrta. Na manjših območjih, kjer je lastnica ze-mljišč občina in jih želijo ob- čani uporabljati v ta namen, pa izvede oddajo na podlagi metode neposredne pogodbe. Cena najema za hektar takšne površine znaša 207,07 evra na leto.Dobrna V občini Dobrna ima ne - kaj občanov svoje vrtičke na občinski zemlji. Ti vrtički so večinoma v bližini blokov in graščine, v bližini domov teh občanov. V občini so že večkrat razmišljali, kako bi uredili prostor s posebej ure-jenimi vrtovi, vendar velikega zanimanja med občani ni bilo. Po vsej verjetnosti se občani bojijo stroškov, ki bi bili lah - ko povezani z organiziranim vrtičkarstvom. Ljubno Občina Ljubno vrtičkarjem parcel ne oddaja. Posame - znim najemnikom oddaja kmetijska zemljišča. V najem daje tudi posamezne površine za razrez in shranjevanje drv. Slovenske Konjice Prebivalci Slovenskih Ko- njic lahko brezplačno na-jamejo vrtiček. Zeliščni vrt Trebnik, ki ga upravlja social- no podjetje Kooperativa Ko- njice, namreč ureja površino, ki je namenjena ekološkemu pridelovanju hrane. Vrtički so veliki 20, 40 in 60 kvadratnih metrov. Manjši so namenje - ni posameznikom, parom in manjšim družinam, največji pa večjim družinam, skupi - nam in brezposelnim osebam, ki lahko s pridelavo in prodajo viškov tudi dodatno zaslužijo. Na skupni površini pol hek - tarja je na voljo tudi voda, ki predstavlja na leto zanemar - ljiv strošek, približno 5 evrov. Lani je vrtove prevzelo de- set vrtičkarjev, ki bodo tudi letos najeli prostor, ostalih 20 bodo dali v najem novim zanesenjakom. Rok za prijavo je 15. april. Edini pogoj je, da najemniki vrtnarijo po načelih ekološke pridelave. BARBARA GRADIČ OSET, EP, BJ, RG Foto: GrupATudi občine s Celjskega so se zavile v temo … … in uro namenile Zemlji CELJE – Več kot sedem tisoč mest po svetu, med njimi tudi številni kraji na Celjskem, se je minulo soboto med 20.30 in 21.30 zavilo v temo. S sodelovanjem pri projektu Ura za Zemljo, največjem svetovnem okoljskem dogod- ku, so sodelujoči opozorili na podnebne spremembe in ukrepe, ki bi jih morali upoštevati. Svetovna organizacija za zaščito narave (WWF) je letos že deseto leto zapored organizirala ugašanje luči v sklopu projekta Ura za Zemljo. Akcijo je organizacija leta 2007 za- čela v Avstraliji v Sydneyju, kmalu pa je ta »prerasla« celino in postala globalna. A le enkratne akcije in neuresničene obljube niso dovolj za uspešen boj proti podnebnim spremembam, je opozoril Bojan Stojanovič iz WWF Adria in dodal, da bi skladno s temi cilji morali sprejemati tudi pomembnejše politične in gospodarske odločitve. Ta dan oziroma ta ura sta namenjena predvsem opozarjanju javnosti, da se je proti podnebnim spremembam treba boriti na vsakem koraku. Akcija torej poziva k razmisleku o tem, kako lahko kot posamezniki ali ustanove prispevamo k boju proti največji nevarnosti našega časa – podnebnim spremembam. V Uri za Zemljo je letos sodelovalo kar 187 držav in več kot tri tisoč znamenitosti. Slovenija je v akciji letos sodelovala že deveto leto zapored. Kot je povedal direktor WWF Adria Martin Šolar, se Slovenija bori proti podnebnim spremem- bam: »Slovenija se je z ostalimi članicami EU zavezala k 40-odstotnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030, a s Tešem 6 smo naredili velik korak nazaj. Ravno zato je toliko bolj pomembno začeti izvajati konkretne ukrepe za zmanjševanje porabe energije, emisij v prometu in kmetijstvu ter preudarno podpirati naložbe v obnovljive vire energije.« V sklopu akcije vsako leto luči ugasnejo na največjih sve- tovnih znamenitostih, lani je prvič ugasnila tudi v cerkvici na Blejskem otoku. Pri Uri za Zemljo je letos sodelovalo skoraj trideset slovenskih občin, medte katerimi so bile tudi številne s Celjskega, med njimi mestni občini Celje in Velenje. EP Popravek V prejšnji številki se je v prispevku Bi se spustili po toboga - nu z najvišje stavbe v Savinjski dolini? pod fotografijo prikra - del tiskarski škrat in izbrisal avtorje natečajnega projekta na fotografiji. Ti so dr. Andreja Jan, univ. dipl. ing. arh., Matjaž Pangerc, univ. dipl. ing. arh. ter Peter Plantan, univ. dipl. ing. arh., ki so s svojo natečajno rešitvijo sodelovali na natečaju za prenovo Hmezadove stavbe. Za napako se opravičujemo. pogodbe. Še enkrat poudar - jam, da je občina s tem aktom bistveno razbremenjena. To je olajšanje na vseh področjih. Želim si, da bi zavod delal do-bro in zaživel.« Občino vseeno zaradi sla - bega finančnega delovanja zavoda čaka še nekaj finanč- nih bremenitev, ki jih mora poravnati v petih letih. »Z mi-nistrstvom za kulturo smo se dogovorili, da bomo v petih le - tih vrnili 50 tisoč evrov nena-mensko porabljenih finančnih sredstev. Ksevt je v letu in pol pridelal tudi 63 tisoč evrov iz-gube, tudi to bomo počasi po-krili. V prihodnje bomo imeli več nadzora nad delovanjem zavoda, upam na dobro sode- lovanje z novim vodstvom,« je še dodal Polutnik. Poslanstvo Ksevta tako še naprej ostajata promocija ak - tivnosti, vezanih na vesolje in vesoljske tehnologije, ter povezovanje umetnosti, zna-nosti in gospodarstva, veza- no na vesoljske programe. Po besedah Tadeja Slapnika bo v nov program vključeno tudi sodelovanje z gospodarstvom, in sicer tako na področju go- spodarske diplomacije kot turizma. Predvsem turizem v Ksevtu je točka, na kateri temelji načrt razvoja in trže - nja turizma v občini Vitanje 2017–2021. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA 10 Št. 13, 30. marec 2017 KULTURA Celje je preteklo sredo gostilo najboljše mlade li- terarne ustvarjalce osmih in devetih razredov slo - venskih osnovnih šol na 30. Roševih dnevih, ki jih organizirajo celjska ob- močna izpostava javnega sklada za kulturne dejav - nosti, Osnovna šola Frana Roša Celje in tamkajšnja osrednja knjižnica ter glasbena šola. Namen Roševih dni je, da se mladi osnovnošolski ustvarjalci srečajo, izmenja- jo izkušnje, spoznajo moč slovenske besede, prebirajo svoja dela, se seznanijo z literarnimi dosežki svojih vrstnikov in odraslega av - torja, ki je vsako let gost na srečanju. Vsaka šola je na razpis poslala literarne prispevke dveh najboljših literarnih ustvarjalcev. Na natečaj se je prijavilo 48 mladih avtorjev iz vse Slo- venije iz 28 šol. Pri njiho - vem ustvarjanju jih je vodi - lo 32 mentorjev. Komisija, ki sta jo letos sestavljala dr. Barbara Simoniti in Boštjan Gorenc Pižama, je izbrala 20 avtorjev in jih povabila na sredino srečanje, kjer so zanje v OŠ Frana Roša pri- pravili delavnice. Slovenski mladinski pisatelj in publi- cist Boštjan Gorenc Pižama je vodil delavnico Parodije: Ko se s smehom pokloni - mo vzornikom in Simoni - tijeva je vodila mentorsko delavnico Knjiga in vi in jaz. Vzporedno z Roševimi dnevi je organiziran tudi natečaj za najboljša šolska glasila z literarno vsebino. Izbor glasil si je mogoče ogledati na razstavi v Osre- dnji knjižnici Celje do 22. aprila. Na osrednji prireditvi letošnjih Roševih dnevov so organizatorji podelili nagrade petim najboljšim sodelujočim. Med njimi so bile Laura Amon iz OŠ Le- sično (mentorica Gordana Salobir) ter posebni nagra- jenki Timeja Kostrevc in Nastja Turnšek iz OŠ Štore (mentorica Tonja Vrbov - šek) za besedilo v angle- škem jeziku. Organizatorji so predstavili tudi literarni zbornik, ki letos nosi na-slov Jutro je začetek pu - stolovščine. BGO Foto: SHERPA Celjski godalni orkester vsako leto pripravi v Celju pet abonmajskih koncertov. Na tretjem se je predstavil s sporedom skladb, ki so nastale v 20. in 21. stoletju. Čeprav je to glasba novejšega datuma, se v svojem izrazu spogleduje s tradicijo, s preteklimi obdobji. Prva skladba je bila posebej napisana za celjske godalce, to je festi-valska uvertura sodobnega slovenskega skladatelja srednje generacije Dušana Bavdka, ki poučuje na Akademiji za glasbo in je uveljavljen skladatelj tako doma kot v tujini. Druga skladba je bil Koncert za flavto in godala sodobnega slovenskega skladatelja Marka Mihevca. Skladba je navdihnjena z romsko motiviko. Njen podnaslov je Cigan-ska piščal, ki se spogleduje z znamenito opero Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je godalcem pridružila ena vodilnih slovenskih flavtistk Liza Hawlina Prešiček. Godalci so za zaključek večera zaigrali skladbo Benjamina Brittna Simple Symphony oziroma Preprosta simfonija, ki je klasika glasbe 20. stoletja. Britten sodi med najvidnejše predstavnike tradicije angleške glasbe, ki sega iz obdobja baroka do današnjih dni. Celjani so predstavili skladbo, ki je redno na sporedih vseh godalnih orkestrov. Naslednji abonma Celjskega godalnega orkestra bo konec aprila. BGO V torek, 11. aprila 2017, vas ob 11. uri vabimo v galerijo Muzeja novejše zgodovine Celje na od- prtje pregledne razstave grafik CELJE ZA CELJE. V počastitev praznika Mestne občine Celje bomo razstavili 140 grafik na temo arhitekture in zgodovine Celja. Umetnine je na Mednarodni grafični delavnici Mihaila Lišanina v petnajstih letih ustvarilo kar 57 umetnikov iz 15 držav. Razstava bo na ogled do 23. aprila 2017. Prijazno vabljeni!Nagrajeni mladi literati na Roševih dnevih Na Krekovem trgu je na ogled razstava 30 let Roševih dnevov. Kulturno društvo Grobel- no se zadnjih nekaj let z novim predsednikom Gre-gorjem Počivalškom trudi, da bi krajanom in tudi šir - šemu občinstvu ponudilo Odštekani v GrobelnemBlaž Učakar, prepoznaven glas skupine Čedahuči glasbo oziroma prireditve, ki manjkajo v tem okolju. Glavni dogodek je festival kantavtorske glasbe Mak, ki ga člani društva ponava - di organizirajo novembra in svojo prepoznavnost širi tudi na območje nekdanje Jugoslavije. Prav poseben dogodek Izštekano? Odšte- kano je bil marčevsko soboto v domu krajanov. Na kon - certu akustične glasbe sta se predstavili dve številnejši zasedbi. Ena je slovenskemu občinstvu manj znana – Eni od sedmih milijard – in je nastala na podlagi del slo - venskega kantavtorja Aljaža Hrastarja, druga je Čeda - huči. Ta je že uveljavljena zasedba s prepoznavnim zvokom in je predstavnica novega vala akustične »mu- zike« v svetu, pri nas pa tista, ki orje to ledino. In to dokaj uspešno, temu so pritrdili tudi tisti obiskovalci, ki so skoraj napolnili dvorano v Grobelnem. BGO Foto: Gašper GobecSodobne skladbe na tretjem abonmajskem koncertu Godalnemu orkestru se je na odru pridružila flavtistka Liza Hawlina Prešiček. Foto: Rok Mlinar 11 Št. 13, 30. marec 2017 KULTURA V ponedeljek, 27. marca, smo obeležili svetovni dan gledališča, ki že od leta 1962 daje priložnost za razmislek o vlogi in pomenu te ume - tnosti. Slovensko poslanico ob svetovnem dnevu gledališč je napisal pisatelj, pesnik, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer. Med dru- gim je zapisal: »Gledališče je zdravilno. Zdravi družbo. Ima sposobnost, da nas ponovno spomni na etične in moralne vrednote. Gledališče je tudi sámozdravilno. Sámo izvrže zlonamerne lažnivce, nasto - pače, puhloglavce, ki v njem vidijo zgolj promocijo svoje neumnosti in človeške plitko-sti. Gledališče je potrpežljivo. Kot ljubezen. Gledališče je tek na dolge proge. Prav zato je še posebej pomembno, da se vsaj enkrat v letu spomni- mo, da je gledališče umetnost in da za umetnost ne smejo in ne morejo veljati zakoni brutalnega in neetičnega ka- pitalizma. Umetnost obstaja zato, da nas neprestano opo-zarja, da v življenju obstajajo vrednote, ki se ne dajo kupiti in se ne prodajajo. Resnica je na primer takšna vrednota. In gledališče je vedno bilo in vedno bo glasnik resnice, pa naj se to v današnjih časih še tako nenavadno sliši.« Slovenska gledališča so v letu 2015 izvedla 6.544 pred-stav, ki si jih je ogledalo malo več kot 850 tisoč gledalcev. Na Celjskem deluje eno pro- fesionalno gledališče Sloven- sko ljudsko gledališče Celje. Številni ljubiteljski igralci so aktivni v številnih ljubiteljskih gledališčih kot so Gledališče Zarja Celje, Gledališče Vele - nje, Gledališče Šmartno ob Paki, Gledališče Mozirsko. O tem, kakšen je pomen gle- dališča, je razmišljala Petra Hribernik, članica Gledališča Velenje. »Gledališče kot vso drugo umetnost zelo potre - bujemo. A ne samo zato, ker je to nekaj lepega, ampak ker nas bogati. Verjamem, da smo po ogledu predstave boljši in pametnejši. Četudi je zanič. Nekaj odnesemo ali v čustve- nem ali racionalnem pogledu. Vedno pridem iz dvorane bolj - ši človek.« BGO Mešani pevski zbor sv. Ja- koba letos praznuje sedem-deset let, zato so se pevci na sobotnem jubilejnem kon- certu v polni cerkvi sv. Ju - rija v Šentjurju s pesmijo in z besedo sprehodili po svoji dolgi in uspešni zgodovini. MePZ sv. Jakoba je nastal po drugi svetovni vojni kot zbor, ki je s petjem bogatil ne - deljske maše v cerkvi svetega Jakoba v Jakobu pri Šentjur - ju. Glavna pobudnica je bila Tončka Zupanc, ki je veselje do petja prenesla na pevce. Zbor so pevci pred petindvaj- setimi leti organizirali kot dru- štvo in k sodelovanju povabili organista Franca Kapla, ki je takrat končal orgelsko šolo. »To je bil velik strokovni pre- skok. Zbor je uspešno vodil petnajst let, a se je po toliko letih tedenske vožnje s Svetine že malce naveličal in je želel vodenje prenesti na mlajšo ge - neracijo. V zboru je že takrat prepevala nadarjena pevka Valentina Zidar. Ko je Kapel odšel, je prevzela vodenje. Takrat smo se prerodili, vse je cvetelo. Žal ni trajalo dolgo, ker takšni talenti iščejo druge poti. Ponosni smo, da je prav pri nas začela svojo uspešno glasbeno kariero, ki jo na - daljuje na odrih sveta. Zdaj zbor vodi njena sestra Alja Zidar, Valentina in njen mož Luka Černe se vključujeta v moško skupino ter pomaga- ta pri intenzivnih vajah,« je o zgodovini povedal predsednik »Jakobčani« praznovali sedemdeset let zbora društva Zlatko Zupanc, tudi dolgoletni član zbora. Zbor ima vsakoletne kon- certe na Kalobju, v Jakobu, božične koncerte, redno se udeležuje območnih revij zborov, gostoval je v raznih krajih po Sloveniji – na Sveti gori, v Šentrupertu, Vitanju, Vrbju, Taboru. Posebej imajo pevci lepe spomine na prepe- vanje v Medžugorju, kjer so prepevali pred sedemtisočgla - vo množico. Prisostvovali so bogoslužju, kjer je maševalo šestdeset duhovnikov raznih narodnosti. »Po dolgi in zah-tevni poti smo malo zamudili na vaje in zadnji trenutek prispeli na kor. Ena nuna, ki je bila zelo stroga, nas je naj-prej malce okarala, a ko smo odpeli prvo pesem, je videla, da nismo od muh. Tako smo peli vso mašo. Bilo je veliko slovenskih duhovnikov, ki so po končani maši pristopili in nam čestitali za angelsko pe- tje. Še danes smo pevci zelo ponosni, da smo bili del tega veličastnega dogodka,« je po-vedal Zlatko Zupanc. Tudi po sobotnem koncer - tu, ki je bil kombinacija sa - kralnega in posvetnega petja, so k pevcem pristopili navdu- šeni obiskovalci. Ubrano petje pa ni posledica samo treninga dobre zborovodkinje, temveč tudi enotne in ubrane ekipe, ki skrbi za odlično vzdušje tudi po vajah v kleti predse- dnika društva. BGO, foto: KD sv. Jakob Gledališče nas bogati Petra Hribernik v vlogi baronice v predstavi Ta veseli dan ali Nežka MaTiček. Foto: Ksenija MikorPolna cerkev sv. Jurija v Šentjurju je poslušala ubrano petje zbora. 12 Št. 13, 30. marec 2017 NAŠA TEMA Aprila 2013 je bila spreje- ta Resolucija o nacionalnem program socialnega varstva za obdobje 2013–2020. Med pomembnejšimi cilji je spre- memba razmerja med upo- rabniki skupnostnih oblik Starost je v redu, a zoprno je, kar pride z njo Kako tretje življenjsko obdobje zadovoljno preživeti – doma ali v domu? Da se evropska civilizacija stara, je znano že dolgo. Slo- vensko demografsko gibanje ni prav nič bolj obetavno. Do leta 2060 naj bi se delež starejših od 65 let pri nas povečal za 16 odstotkov. Da inštitucionalna oskrba ne more biti najboljši in še manj edini odgovor na ta izziv, je jasno že nekaj časa. Kaj pa nam drugega sploh preostane? Slej ko prej bomo pred to vprašanje postavljeni vsi. Kako na starost poskrbeti za svoje starše in kako se bomo s staranjem soočili sami? Ko gre za domove, lahko stano- valce na splošno razdelimo na dve skupini – na tiste, ki se tja odselijo na lastno željo in si predstavljajo, da gre za starostno renesanso študentskega doma, in tiste, ki imajo občutek, da je dom zgolj čakalnica, zadnja po-staja pred smrtjo. »Ljudem priporočamo, da se na te stvari pravočasno pripravi- jo. Če človek pride v dom, ko je še relativno pri močeh, je eno. Če pa ga poleg hitre spremembe zdravstvenega stanja doletita še nenadna selitev in menjava okolja, je to izreden stres,« je dejal sekretar Skupnosti social- nih zavodov Slovenije Jaka Bizjak. Naj se domovi še tako trudijo, da bi postali dom v osnovnem pomenu besede, tega pač ne morejo spremeniti. SAŠKA T. OCVIRK Denar je sveta vladar! Tudi ko govorimo o skrbi za šib- kejše ljudi v družbi, med ka- terimi so tudi starejši občani. Njihova celodnevna oskrba v domovih za starejše občane večinoma stane več, kot zna- ša znesek njihove pokojnine. Prav tako je treba plačati oskrbo v dnevnem centru, storitev pomoč na domu in še kaj, ko si redne domske oskrbe ne želimo. In kakšne z denarjem povezane pravice imajo najhuje bolni? »Človekovo dostojanstvo moramo ohraniti do konca življenja. Ko dostojanstva ne moremo več varovati sami in ga ne morejo niti naši svojci, nam ga morajo obvarovati soljudje,« poudarja direkto- rica Centra za socialno delo Žalec Helena Bezjak Burjak. Ti so seveda zelo pogosto za- posleni v domovih za starejše občane ali v okviru storitve pomoč na domu. Žalski cen- ter dobro sodeluje z mrežami izvajalcev, ki nudijo starejšim občanom omenjene usluge. Podobno kot drugi centri za socialno delo pomaga ljudem pri iskanju namestitve in tudi Kako skrbimo za starejše po denarni plati? po njej, če plačila sami ne mo- rejo urejati. Plačilo domske oskrbe »Država je z zakonodajo poskrbela, da sta socialno- varstvena storitev pomoč na domu in pravica do inštitucio- nalnega varstva dostopni tudi za tiste, katerih pokojnina za kritje oskrbnih stroškov ne zadošča,« omenja direktori- ca. Obe storitvi sta plačljivi, vendar imajo centri za soci- alno delo možnost odločanja o oprostitvi plačila in to glede na plačilno sposobnost upra-vičencev in zavezancev. »Če uporabniki storitev ne zmorejo plačati sami, jih name- sto njih plača tisti, ki jih je dol- žan preživljati,« dodaja direkto- rica. Največkrat so to zakonec, otroci ali zavezanci na podlagi pravnih poslov. »Če teh ni ali ne zmorejo plačati, je plačnik teh storitev občina, v kateri ima upravičenec storitve stalno pre- bivališče,« je obrazložila Bezjak Burjakova. In koliko mora upo-rabnik za storitev plačati? To je odvisno od ugotovljenega do- hodka in od izračunane meje socialne varnosti. Potem ko vloži upravičenec (ali zaveza- nec) vlogo za oprostitev plačila domske oskrbe ali pomoči na domu, opravi center za socialno delo izračun. Od dohodkov mora upravi- čencu med bivanjem v domu ostati 87,77 evra mesečne že- pnine. Če upravičencu plaču- je domsko oskrbo občina, ima pravico do zaznambe na nje- govi nepremičnini. Drugače je, ko upravičencu doplačuje za storitev pomoč na domu, saj lahko v tem primeru poda le zaznambo na tisto nepre- mičnino, kjer upravičenec nima prijavljenega stalnega prebivališča. »Pomembno je, da imamo svojci informacije, kam se lahko po pomoč obr- nemo ter kdo in na kakšen način lahko pomaga pomoči potrebnemu človeku,« opo-zarja direktorica centra za socialno delo. »Podrobnejše informacije o plačilih domske oskrbe ali pomoči na domu je mogoče dobiti pri socialnih delavkah domov za starejše občane ali na centrih za soci- alno delo,« je povedala Bezjak Burjakova iz žalskega centra.Dodatek za postrežbo In kakšne pomoči smo de- ležni mi ali naši svojci, ko povsem obnemoremo? »Pre- jemniki pokojnine, ki zaradi zdravstvenih ali starostnih težav sami ne morejo zado- voljevati svojih osnovnih življenjskih potreb in zato nujno in stalno potrebujejo pomoč druge osebe, lahko po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zaprosijo za dodatek za po- moč in postrežbo,« dodaja di- rektorica Centra za socialno delo Žalec. Gre za mesečni denarni prejemek za stroške oskrbe upravičenca, katerega zdra-vstveno stanje se trajno po- slabša. V tem primeru na srečo ni pomembno, koliko imamo oziroma nimamo pod palcem, ampak koliko smo bolni. To je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki od premoženjskih razmer upravičenca ni odvisna. O njej odloča invalidska ko- misija. BRANE JERANKOMotor na moralni pogon se slej ko prej iztroši Društvo Generator – Skupina prosto- voljk kot alternativna pomoč na domu Ko je vrsta za sprejem v dom nepregledna, ko je inštitu- cionalna pomoč na domu premalo prilagodljiva ali dosto- pna in je stiska svojcev ob nepredvidenih situacijah velika, vskočijo prostovoljke iz društva Generator. Tako je bila vsaj zamišljena njihova dejavnost, preden so članice društva trčile ob trdo realnost ekonomskih, družbenih in osebnih omejitev. Vprašanje, kako zapolniti veliko praznino, ko gre za celostno, predvsem izveninštitucionalno starostno oskrbo, ostaja. Svojo vizijo so zastavile pred približno letom. Raču- nale so, da bodo sčasoma lahko kandidirale na kate- rem od evropsko ali državno podprtih razpisov. Verjele so, da bodo njihove izkušnje in reference dovolj, da si bodo na ta način ustvarile delovna mesta. Glede na starajoče prebivalstvo in počasno od- zivanje države na to težavo so mnogi poznavalci tega socialnega področja njihovo idejo toplo pozdravili. Članice društva so svojo pomoč nudi- le zelo širokemu krogu ljudi, ne samo starejšim. Po letu se je izkazalo, da je poslov- ni model, ki temelji zgolj na podlagi prostovoljnih prispev- kov, ekonomsko nevzdržen. Nič bolje jim ne bi kazalo na podlagi dopolnilnega osebne- ga dela ali – še slabše – statusa samostojnega podjetnika. »Delala sem pri gospe, s katero sva včasih ure in ure sedeli na kavču, se držali za roke in se pogovarjali. Skuhali sva jedi, ki si jih je zaželela, in vse aktivnosti prilagajali njenemu ritmu. Tega oskrbovalka iz CSD ne more, ker je njen urnik do minute načrtovan. Še manj to zmorejo negovalke v domovih za ostarele. Standardi tega niti približno ne dopuščajo. Ljudje pa tudi na starost potrebujejo še kaj več kot zgolj hrano, pijačo in posteljo,« pravi Marinka Kotnik. Članice so društvo Generator ustanovile tudi zato, da bi imeli starejši ob usodnih odločitvah več izbire in mlajši možnost zaposlitve. Več ljudi bi morali obdržati v domačem okolju 50 milijonov evrov v razvoj socialnih mrež izven sedanjih ustanov (pomoč in podpora v do-mačem okolju) socialnega varstva in uporabniki inšti- tucionalnih oblik socialnega-varstva. »To razmerje je trenutno približno 2:1 v korist inšti-Starostna oskrba v številkah 87,77 evra pokojnine mora varovancu doma vsak mesec ostati za žepnino. Od 16 do 30 evrov stane oskrbni dan v domu za stanovalca, ki ne potrebuje nič drugega kot hrano, čiščenje in pranje. Od 15 do 25 evrov na uro stane ekonomska cena programa pomoči na domu. Tretjino ekonomske cene pomoči na domu plača uporabnik. Od 3 do 7 evrov za uro so znašali prostovoljni prispevki za pomoč članic društva Generator. 13 Št. 13, 30. marec 2017 NAŠA TEMA Motor na moralni pogon se slej ko prej iztroši Pomoči centrov za socialno se številni starostniki še ve- dno izogibajo tudi zato, ker se bojijo, da bi finančno obre- menili svoje otroke ali svojo nepremičnino.Pot do zaupanja in sodelovanja še dolga Najpogosteje se na društvo Generator obračajo svojci, ki jih poslabšano stanje staršev ujame nepripravljene. »Dolge čakalne vrste v domovih so ena najbolj perečih težav,« ugotavlja oskrbovalka na domu Marinka Kotnik. »Za mnoge dom ni rešitev v nobe-nem primeru. Veliko je ljudi, ki za nobeno ceno ne želijo v dom. V takšnih primerih tudi program pomoči na domu ni vedno dovolj, saj je ta omeje- na. In v takšnih primerih se ljudje znajdejo v hudih sti-skah.« Žal inštitucije, kot so Članice so društvo Generator ustanovile tudi zato, da bi imeli starejši ob usodnih odločitvah več izbire in mlajši možnost zaposlitve.»Velikokrat srečamo mlade, ki so jim starši v očitno breme. Ženejo se za kariero, za visokim položajem, a hkrati pozabljajo, da jim je morda oboje dosegljivo ravno zaradi staršev. Živijo po svoje in se obnašajo, kot da bodo večno mladi. A ni tako,« opažajo članice Generatorja.Marina Stermec iz Celja bo julija dopolnila 95 let. Že od mladih let je navajena skrbeti sama zase in tudi v jeseni življenja se ni nič spremenilo. Vsak dan si še vedno skuha kosilo, pospravi, kolikor ji moči dopuščajo, sicer pa rada prisluhne radijskim oddajam ali si ogleda kakšen kviz na televiziji ter zvesto prebira tudi naš časopis. Da bi šla v dom, še slišati noče. »Resnica je, da številni ljudje enostavno nimajo denarja, da bi si plačali pomoč na domu. Ne govorimo o nadstandardu ali razkošju, še o kakovostnem preživljanju starosti ne. Gre zgolj za osnovno pomoč, da lahko nekdo preživi v svojem okolju. Če svoje delo opravljaš z vsaj malo srčnosti, to zelo težko sprejmeš,« pove Vošnerjeva. Več ljudi bi morali obdržati v domačem okoljudomovi in centri za socialno delo, v takšnih primerih niso izkazali posebnega navdu-šenja za sodelovanje z ne - vladno organizacijo oziroma društvom. Niti toliko, da bi zainteresiranim posredovali informacijo. »V enem prime - ru so nam celo dejali, da je to prepovedano. A to težko ver - jamem, saj bi morali za celo-stno oskrbo starejših vključiti čim širši družbeni krog,« pravi Vesna Vošner iz društva Ge- nerator. Hkrati nezaupanje ra - zume. Zlorab na tem področju je bilo že veliko. Starejši pa so med najbolj ranljivimi družbe - nimi skupinami. StO tucionalnih oblik storitev in programov. V skladu s cilji te resolucije bi se moralo to razmerje spremeniti v 1:1, kar pomeni, da bi za enega upo- rabnika skupnostnih oblik bil en uporabnik inštitucionalnih oblik socialnega varstva,« so zapisali v direktoratu za so- cialne zadeve ministrstva za delo, družino, socialne zade-ve in enake možnosti. Gre za deinštitucionalizacijo, ki bi različnim skupinam uporab- nikov omogočila, da bi dlje časa ali tudi trajno ostali v svojem domačem okolju, da bi lahko sami odločali o tem, kje bodo živeli, s kom in na kakšen način bo organiziran njihov vsakdan. V ta namen je MDDSZ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobilo približno 50 milijonov evrov.Marina Stermec je bila nekoč poročena, desetletja nato samska. Ji je kaj žal, da se ni spet poročila? »Mnogi, ki so se ponujali, so že zdavnaj pokojni. Nihče ni prišel v poštev. Eni so rekli, da sem izbirčna, jaz pa vem, da bi me le ›komandirali‹ in da bi morala skrbeti zanje. Tako pa sem bila ves čas sama svoj gospodar.«»Dom bo moja zadnja postaja« Pred časom je berglam do- dala še hojico, ki si jo je sama kupila, saj druge možnosti, kot pravi, ni bilo. »K zdravni-ku ne morem in tudi ne ›cvi-lim‹ okrog njega.« Tako se je zdi, da je spet bolj okretna pri hoji po stanovanju. Kam dlje žal ne more. Kakšen sončni žarek zato ujame pri oknu in se zaradi tega ne pritožuje. Tudi ne mara, da ljudje okrog nje tarnajo, raje ima optimi-zem in dobro voljo. Sin živi v Nemčiji, zato ji po- magajo predvsem prijatelji in znanci, ki jo tudi pogosto po- kličejo po telefonu, jo obiskuje - jo in ji prinesejo iz trgovine, kar potrebuje. Občasno jo obišče medicinska sestra, ki ji izmeri tlak in holesterol, in vsak teden še patronažna sestra, ki ji po- maga pri kopanju. Od zdravil jemlje le tiste proti povišanemu tlaku in druge za želodec. Ob pomoči prijateljev »V dom ne grem, to bo moja zadnja postaja,« odločno pri- bije, ko jo vprašamo, če ji ne bi bilo tam lažje. »V dom gredo tisti, ki se jim ne da kuhati in imajo radi, da jim drugi stre- žejo,« je neposredna. »Mene je medicinska sestra že tudi pošiljala tja in sem ji rekla, da ne ve, kaj sta starost in nemoč. Jaz še lahko skrbim zase in sem srečna, da je tako. Doma sedeš, ležeš in ješ takrat, ko si to zaželiš, v domu pa ni tako. Poznam razmere, saj sem vr - sto let hodila obiskovat teto in mamo, ki sta bili v domu. Dokler si na nogah in sam skrbiš zase, je še v redu. Ko ne moreš več, ko obležiš, si revež,« pripoveduje Marina, ki je v svojem življenju videla kar precej sveta. Vrsto let je ži - vela v Beogradu, nato je delala v Franciji in se nazadnje vrnila v Slovenijo. Tudi sama je ve - dno pomagala drugim in zdaj ji drugi vračajo njeno dobroto. »Najboljša družba na svetu so tisti, ki me obiščejo, v domu mi zaradi tega ne bi bilo nič bolje,« je prepričana. Čeprav ob padcu, ki ga je doživela pred časom, v domu zagoto- vo ne bi obležala na tleh kar dve uri, kot se ji je zgodilo v njenem stanovanju. Potem ji je uspelo, da se je lahko ogla-sila na telefon in sosedje so ji prišli na pomoč. Vsak dan si skuha Njen dan se začne že okrog sedme ure. »Ta poletni čas me je prvi dan čisto ›zbil‹,« opiše težavo marsikoga v teh dneh. Potem vzame zdravila, se obleče, kar vzame kar ne-kaj časa, in si pripravi zajtrk. Skuha si jajce, si namaže kruh z maslom in marmelado ali medom, rada ima tudi kakšno kavico. Do kosila poje sadje, za kosilo pa najraje kakšno ze - lenjavo ali košček piščančjega mesa. »Nisem izbirčna, vem pa, kaj moj želodec prenaša,« razloži in doda, da je zadnje dni pojedla veliko regrata. Na vprašanje, kako to, da je tako čila dočakala visoko starost, odgovori, da je bila vedno optimistična in da se je trudila vsako stvar izpelja - ti do konca. Zdravje, bister um in srečno okolje okrog sebe pa so stvari, ki si jih želi tudi v prihodnje. TC V domski oskrbi je zadovoljen Franciju Kameniku veliko pomeni ohranjanje stika z naravo Nekateri se nikakor ne morejo odločiti za bivanje v do- movih za starejše občane ali se sprijazniti z njim, drugi so tam zelo zadovoljni. »Z bivanjem v domu sem zelo zadovoljen,« pravi stanovalec Franci Kamenik, ki živi v domu na Jožefovem hribu v Celju že tri leta. »Vesel sem, da lahko opra- vljam zunanja dela, saj mi tako čas prej mine. Za delo se še čutim sposoben,« pra-vi nekdanji rudar Kamenik, ki ga je mogoče pri domu srečati z grabljami ali s kate-rim drugim orodjem v roki. »Prijazni so vsi, od čistilke do direktorja. Bolje, kot je, bi težko bilo,« je zadovoljen. Ovdovel je Za preselitev v dom za sta - rejše občane se je odločil, ko je ovdovel. »Zame to ni bila težka odločitev, bolj so mi branili drugi iz okolice. Me- nili so, da v domu ne bom zdržal,« se spominja odziva tistih ljudi, ki jim je napove-dal, da se bo preselil v dom. »Dopovedal sem si, da kakor si bom postlal, tako bom tudi ležal. Ni mi žal in verjetno mi tudi ne bo,« je razmišljal med pogovorom. To, da mu veliko pomeni, da lahko v domu še vedno opra- vlja zunanja dela, je seveda mogoče razumeti. Doma je ži - vel prav tako na hribu, z ženo sta skrbela za dva hektarja veliko kmetijo. Med drugim za tri glave govedi in nekaj prašičev, kar je bila predvsem skrb pokojne soproge. Stik z naravo bi mu bilo zato zelo težko pretrgati. Tako v okolici doma vsak dan pogleda, če je treba kje pomesti, pograbiti listje ali vzeti v roke lopato ter odstraniti sneg. Delo v rudniku Po zajtrku še ostane nekaj časa v sobi, nato odide v oko- lico doma, kjer pregleda, če je tam potrebno kaj postoriti. Meni, da dnevnih dejavnosti v domu ne manjka, vse od ju - tranje telovadbe do pevskih vaj. »V domu so vedno kakšne prireditve in tako čas hitro mine,« ugotavlja. Poleg pri - reditev Doma sv. Jožefa ima rad tudi izlete. Kamenik se je udeležil že približno desetih izletov po Sloveniji, Avstriji, Hrvaški in Italiji. »Najbolj mi je bilo všeč na Dunaju, kjer smo lahko med drugim obi - skali avstrijski parlament,« je bil navdušen. »V domu mi največ pomeni - ta mir in to, da lahko ohranjam zdravje, kolikor ga še imam,« ugotavlja. Nekaj zdravja je vzelo njegovo trdo delo v ru-dniku, kjer je delal kot kopač. Franci Kamenik iz doma za starejše občane na Jožefovem hribu v Celju. Ko je ovdovel, se je odločil za preselitev v dom. »Najprej je bilo delo nevarno in težko, nato je rudnik naba-vil sodobno opremo in je bilo delo veliko lažje,« se spominja Velenja. »Tudi pozneje je bilo še nevarno, saj sta grozila tako voda kot plin,« opisuje, da se takrat ni počutil varno. V času njegovega rudarjenja je prišlo do treh rudniških nesreč s smrtnimi izidi. Franci Kame- nik je v rudniku delal nič manj kot dvaindvajset let in še osem let v Vegradu. V pokoj je lah-ko odšel, ko je bil star 49 let. Brez posledic seveda ni šlo, saj ima danes težave s koleni. Vsak dan je bil namreč v jami na kolenih vsaj štiri ure. BJ 14 Št. 13, 30. marec 2017 KRONIKA Brezobzirnežem, ki niso pomagali poškodovancem, grozi kazen Tragedija izven Debra: otrok ni preživel, povzročitelj še vedno v življenjski nevarnosti Javnost je še vedno šoki- rana zaradi hude prometne tragedije, ki se je zgodila v nedeljo okoli 16. ure izven Debra pri Laškem. V njej je umrl petmesečni otrok, medtem ko se 51-letni vo- znik v celjski bolnišnici še vedno bori za življenje. Hudo je poškodovana tudi 20-letna mama otroka. Po- licisti okoliščine nesreče še preiskujejo, pri čemer pospešeno iščejo najmanj tri osebe, ki so bile na kra- ju nesreče, vendar prve po - moči poškodovanim v silo-vitem trčenju niso nudile. Po do zdaj znanih podatkih policije je 51-letnik v avtomo-bilu vozil več oseb, med dru- gim tudi petmesečnega otroka in njegove starše. Kot so nam potrdili na policiji, je bil otrok v vozilu ustrezno nameščen in zavarovan v otroškem se- dežu, a je bila sila trčenja za njegovo telo prehuda. Nesreča se je zgodila na delu, kjer je omejitev hitrosti 90 kilome - trov na uro. To pomeni, da je bila hitrost vozil, ki sta bili udeleženi v silovitem trčenju, višja kot v naselju. Toda po zdaj znanih podatkih ne kaže, da bi kdorkoli vozil več, kot je dovoljeno. Grozljivo 51-letnega povzročitelja, ki je tudi stari oče pokojnega petmesečnega otroka, naj bi policisti sicer ovadili zaradi kaznivega dejanja povzroči- tve smrtne prometne nesreče iz malomarnosti. Tako kaže - jo prvi podatki. Kljub temu niso končali preiskave, v ka- teri zbirajo podatke, zakaj je 51-letnik med vožnjo nena - doma zapeljal čez polno črto na nasproti vozni pas. Na na- sprotnem vozišču je namreč trčil v 21-letno voznico, ki je pravilno pripeljala iz smeri Laškega. »V silovitem trčenju je av - tomobil 21-letnice zavrtelo Leta 2015 je v prometni nesreči na območju Šmartnega v Rožni dolini umrla sedemletna kolesarka. Leta 2011 šti - riletna peška v Okonini v Mozirju. Ena najhujših nesreč, ki se je zgodila na Celjskem in v kateri so bili udeleženi otroci, se je zgodila leta 1999 v Podlogu pri Šempetru, ko sta trčila avtobus, poln šolarjev, in vlak. Takrat so umrli štirje učenci, vsi stari enajst let.Zaskrbljujoč skupni imenovalec tistih letošnjih smr - tnih prometnih nesreč, v katerih so umrli pešci, je, da so povzročitelji starejši vozniki. V 38-letnega pešca na Mariborski cesti v Celju je januarja trčil 75-letni voznik. Nato je 63-letni voznik osebnega vozila v Radljah, ki spadajo pod območje, ki ga pokriva Policijska uprava Celje, trčil v dve starejši peški. Tista, ki je bila stara 95 let, je nato v bolnišnici umrla. Zadnja nesreča, v kateri je bil žrtev pešec, pa se je zgodila pred dnevi v Latkovi vasi, kjer je 86-letni voznik trčil v 90-letnega pešca. Na celjski policiji zato opozarjajo na problematiko sta - rejših voznikov, predvsem tistih, pri katerih so zaradi slabšega zdravstvenega stanja vozne sposobnosti že slabše in za varnost prometa tudi nevarne. Komandir Postaje prometne policije Celje Vinko Mlakar poudarja, da opaža, da je pri ljudeh prisoten strah zaradi neznanja glede nudenja prve pomoči: »Mladina se s tem sreča pri opravljanju vozniškega izpita, nato tega znanja kasneje ne obnavljajo več. V večji meri se zato ljudje bojijo, da pri nudenju prve pomoči ne bi storili kaj narobe. Toda osnove je treba poznati. Če oseba krvavi in če je v smrtni nevarnosti, človek mora pomagati, dokler na kraj ne prispejo reševalci.« Foto: SHERPAin odbilo v kovinsko ograjo, pri čemer se je voznica laž- je poškodovala. Avtomobil 51-letnika je obrnilo na bok, pri čemer je zdrsel čez ce - lotno vozišče do večstano - vanjske hiše, kjer je obstal,« je bilo prvo sporočilo celjske policije o grozljivem dogod-ku. Otrok je zaradi hudih poškodb umrl takoj, med - tem ko je 51-letnik v celjski bolnišnici, kjer se še vedno bori za življenje. Zelo hudo je poškodovana tudi 20-letna mama otroka, v nesreči sta bila ranjeni še dva sopotni - ka v istem vozilu. Potem ko se je nesreča zgodila, je na razbite dele vozil na cesti naletel še 35-letni voznik avtomobila, vendar pri tem ni bil poškodovan. Zakaj je zapeljal na nasprotni vozni pas? Natančen odgovor, zakaj je 51-letnik zapeljal na na- sprotni pas, zaenkrat še ni znan. Gre za eno tistih ne-V noči na petek se je v Trobnem Dolu zgodila tragična prometna nesreča. 25-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Mrzlega Polja proti Trobnem Dolu, je v ostrem desnem ovinku trčil v drsno ograjo, nato je vozilo drselo približno 50 metrov po hribu navzdol. 25-letnik je na kraju nesreče poškodbam podlegel.»Ni pomembno, koliko je policist star in kolikšna je njegova delovna doba. Takšni dogodki, ko je žrtev otrok, policiste in vse, ki rešujejo poškodovane, vedno prizadenejo,« pravijo na celjski policiji. Petmesečni otrok, ki je umrl v tem vozilu, predstavlja peto smrtno nesrečo letos. Letos so umrli še trije pešci in voznik osebnega vozila.sreč, katere značilnosti lah- ko pokažejo tudi na trenutno zdravstveno težavo voznika. Kar nekaj takšnih odzivov voznika se lahko zgodi za - radi srčnega infarkta ali dru- ge bolezni, katere simptom se pojavi ravno med vožnjo. Toda kadar voznik umre, ni nujno, da obdukcija vedno ponudi natančen odgovor na vprašanje, zakaj je nekdo zapeljal na nasprotni vozni pas. Vseh stvari ni mogoče ve- dno pojasniti. A na policiji dodajajo, da so med razlogi za takšen odziv med vožnjo lahko tudi uporaba mobil - nega telefona, aktiviranje avtoradia, pogled desno in podzavesten obrat volana v levo in podobno. Samo del-ček sekunde lahko privede do katastrofe. Če si bo 51-le- tni povzročitelj opomogel – njegovo stanje naj bi bilo zelo slabo – bo morda lahko pojasnil, kaj se je zgodilo. Sredinec namesto pomoči otroku? V ponedeljek je po social- nem omrežju zaokrožil zapis moškega, ki je med prvimi pripeljal do kraja nesreče in priskočil na pomoč poško- dovanim. S partnerko sta pomagala oživljati otroka, pri čemer sta nudila pomoč tudi ostalim poškodovanim). Iz zapisa veje bolečina avtor - ja, ki je ob tem dogodku spo - znal brezbrižnost ljudi, ki so se takrat prav tako pripeljali do kraja tragedije. V zapisu omenja voznika dveh avtobusov, ki sta brez- brižno odpeljala mimo kraja, čeprav ju je avtor zapisa želel ustaviti in prositi za dodatno pomoč. Eden od voznikov avtobusa naj bi celo ustavil, začel umikati razbitine s ceste, a namesto da bi sto - pil do poškodovanih in jim poskušal pomagati, je sedel nazaj v avtobus in odpeljal. Ko je do nesreče pripeljal še voznik osebnega vozila, ki so ga ustavljali, naj pride na pomoč, naj bi ta pokazal sredinec, se namrščil in aro-gantno odpeljal. Na celjski policiji so potr - dili, da imajo te informacije in da jih preverjajo. »Od po- nedeljka, ko smo to izvedeli, pospešeno iščemo tako voz-nika obeh avtobusov in voz- nika omenjenega temnejšega passata,« je dejal komandir Postaje prometne policije Celje Vinko Mlakar. »Informacije, ki jih imamo, kažejo, da so storili nerazu - mljiva in neodgovorna de - janja. Kazenska zakonodaja nalaga vsakomur, da mora pomagati tistemu, ki je v življenjski nevarnosti. Vsi se morajo ustaviti ob kraju nesreče, zavarovati kraj in pomagati. Nikakor ne smejo odstranjevati posledic nesre- če, ki so hkrati tudi dokazi in sledi, edino, če se s tem omogoči dostop reševalcev,« dodaja Mlakar. Vsem trem, če jih bodo izsledili, grozi kazenska ovadba zaradi ka- znivega dejanja opustitve pomoči poškodovancem v prometni nesreči, vozniku avtobusa pa celo kazen zara- di kršitve, ker je odstranil do- kaze in sledi nesreče s ceste. »Sploh ne moremo razu - meti, da se lahko danes kaj takšnega zgodi. Da ljudje ne želijo pomagati, četudi jih prosijo, pri čemer enostav - no in brezobzirno odpeljejo naprej. Vse bomo naredili, da jih bomo izsledili,« je ja-sen Mlakar. SIMONA ŠOLINIČ Foto: PGE Celje 15 Št. 13, 30. marec 2017 KRONIKA V četrtek nekaj minut pred 14. uro je izbruhnil požar na območju Lahovne oziroma Dobrove v Celju. Kljub temu da naj bi prvi podatki kazali, da obstaja sum požiga, ga policisti s preiskavo zaenkrat niso mogli potrditi. Najprej naj bi zagorelo na travniškem delu, nato so se ognjeni zublji razširili še na gozd. Na kraju je bilo več celjskih poklicnih gasilcev in gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Lokro- vec-Dobrova. Nenavadno je bilo predvsem to, da naj bi ogenj, zatem ko so gasilci začeli gasiti na mestu, kjer je najprej izbruhnil, začel tleti na drugem mestu. Ko so druga gasilska vozila na-potili tja, je požar izbruhnil na tretjem mestu. Med gašenjem so ugota- vljali, da je ogenj vzplamtel kar na petih točkah, kar je lahko znak, da gre za name- ren požig. Glede na te zna - čilnosti je bilo v četrtek po- poldne na območju Dobrove in Lahovne več policistov v patruljah, ki so na terenu ves čas zbirali podatke in opazovali okolico. Vendar kriminalistična preiskava do zdaj suma požiga ni potrdila. Izkazalo se je, da naj bi na tem delu občan kuril v nara-vi, pri čemer naj bi mu ogenj ušel izpod nadzora, a obstaja tudi možnost, da je na več mestih ogenj izbruhnil, ker je bilo dokaj vetrovno vreme. Požar je v četrtek na petih mestih uničil skoraj štiri hek - tarje gozda in podrasti, zaradi nevarnosti ponovnega tlenja je na kraju po končanem ga-silskem posredovanju ostala tudi požarna straža. A je na- slednji dan zjutraj v gozdu ponovno tlelo, zato so gasil-ci morali spet na teren, da so požar pogasili in prekopali posamezna žarišča. Opozorila se ljudi ne »primejo« Ravno pretekli teden smo poročali, kako nevarno je lahko kurjenje v naravi in da je takšno početje lahko prekršek ali celo kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, če ogenj uide izpod nadzora. A kljub opo- zorilom se takšni dogodki na Celjskem kar vrstijo. V Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah se je pred dnevi zgodil skoraj identičen dogodek kot v Dobrovi. Občan je kuril na travniku in gozdnem robu, pri čemer je ogenj zajel drevesa. Na kraju je bilo več deset pro- stovoljnih gasilcev iz Šmarja pri Jelšah in gasilskega dru - štva sv. Štefana, ki so prepre-čili, da bi bila škoda še večja. Enako se je nato zgodilo tudi v Šeščah pri Preboldu, kjer je prav tako gorel gozd, in v Veliki Pirešici ter na Gomil - skem, kjer je zagorel travnik. Delo zaradi gašenja v naravi so imeli tudi vitanjski gasilci, ki so morali zaradi požara suhe trave na večji površini posredovati na Konjiški cesti. Zaradi takšnih dogodkov se je v ponedeljek odzvala tudi Uprava RS za zaščito in reše- vanje, ki opozarja, da daljše obdobje suhega in toplejšega vremena povzroča ugodne razmere za nastanek in šir - jenje požarov v naravnem okolju v večjem delu države. »V zadnjih dneh je število požarov v naravnem okolju zaradi spomladanskega či - ščenja kmetijskih površin ter kurjenja in požiganja narav - nih nenevarnih materialov višje predvsem na območju osrednje Slovenije. Takšno stanje pričakujemo do prvih obilnejših padavin. Zaradi trenutnih razmer svetujemo previdnost pri morebitni upo - rabi ognja v naravnem okolju in pri aktivnostih, ki lahko v naravnem okolju povzročijo požar.« Obenem še dodajajo, da je požiganje v naravnem okolju prepovedano. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupAPadel s strehe Reševalci celjske nujne medicinske pomoči so morali v ponedeljek posredovati v naselju Runtole pri Celju. Nekaj minut čez 17. uro se je namreč hudo telesno poškodoval občan, ki je padel s strehe. Zaradi hudih poškodb se zdravi v celjski bolnišnici. Evakuirali dvajset ljudi V petek nekaj minut čez 16. uro je v Spodnji Rečici v občini Laško prišlo do spro- ščanja nevarnih plinov. Zgodilo se je ob tamkajšnjem industrijskem objektu. Na kraju so bili gasilci, ki so s tehnično opremo ugotovili, da so popustili varnostni ventili zaradi prenapolnjenosti plinohramov. Območje so zavarovali in pri tem evakui- rali dvajset ljudi iz bližnjih stavb, izklopili električno energijo ter izvajali redne meritve koncentracije plinov ter izčrpali odvečen plin. Mladoletniki ilegalno prišli v Slovenijo V enem od podjetij na območju Celja so pred dnevi zaposleni pri razkladanju naloženega tovora v vozilu našli tri ilegalne prebežnike. Šlo je za mladoletne Afga- nistance, stare 15, 16 in 17 let. V Slovenijo naj bi jih pripeljal srbski voznik, v tovornjak pa naj bi se skrili v Srbiji. Ker so bili vsi trije mladoletni, je bil o tem primeru obveščen tudi center za socialno delo. Vsi trije mladoletniki so zaprosili za azil. Trenutno so nastanjeni v azilnem domu. Zalotil ga je med brskanjem Policisti iščejo neznanca, ki je minuli teden poskušal oropati lastnico hiše v Mali Pirešici. Neznanca je hiši zalotil njen sin, ko je prišel na obisk. Moški je namreč, medtem ko je bila lastnica na dvorišču, prišel v hišo in brskal po stvareh. Visok je približno 170 centimetrov in izredno močne postave. Lastničin sin ga je sicer poskušal ustaviti, vendar ga je neznanec odrinil in pobegnil. V bližini hiše ga je v osebnem vozilu znamke Seat Ibiza temno modre barve z madžarsko registrsko ozna-ko čakal voznik, s katerim sta se odpeljala proti Žalcu. Storilcu je uspelo ukrasti nekaj zlatnine in gotovine. Zgoreli delovni stroji Pretekli teden je v Dobju pri Planini zagorela kovinska skladiščna hala, v kateri so bili delovni stroji. Ogenj je uničil več delovnih strojev, gmotna škoda pa naj bi znašala več deset tisoč evrov. V požaru, ki se je razširil tudi na bližnji gozd, ni bil nihče poškodovan. Kriminalisti in policisti o dogodku še zbirajo obvestila. Na sodišče eden najbogatejših Slovencev Očitajo mu zlorabo položaja Mama in sin gojila konopljo Konec preteklega tedna so celjski policisti ovadili 32-le - tnega Celjana in njegovo 49-letno mater, ki sta v sta- novanjski hiši v Celju gojila konopljo. V hiši sta namreč imela posebej prirejen pro- stor, ki je bil skrit pod dnev - no sobo. V tem prostoru so našli več kot sto sadik ko-noplje, v ostalih prostorih hiše pa so zasegli še manjšo količino posušenih vršičkov konoplje, halucinogene go-bice ter LSD-pivnike in LSD v tekoči obliki. Obema grozi večletna zaporna kazen. Obstajal je sum, da je šlo za požig A je najverjetneje požar ušel izpod nadzoraSprva je obstajal sum, da je šlo za nameren požig. Zgorela sta večja travniška površina in del gozda.Na Okrožnem sodišču v Celju je bil včeraj predobravnavni narok za velenjskega pod- jetnika in lastnika celjskega Klasja Tomaža Ročnika. Obtožnica mu očita kaznivi dejanji zlorabe položaja ali pravic in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za kar mu grozi od enega do osmih let zapora. Enaki očitki letijo tudi na drugoobtoženo Dragico Veršič, ki je nekdanja direktorica Klasja. Toda sodišče bo predobravnavni narok zanjo izvedlo drugič. Kriminalistične preiskave so policisti opravljali leta 2013 zaradi več spornih poslov prodaje premičnega in nepremičnega premoženja, pri katerih naj bi prišlo do oškodo- vanja ene večjih celjskih gospodarskih družb – Klasja – v višini več kot 11,5 milijona evrov. Na drugi strani naj bi se Ročnikova družba Millcom pri tem okoristila za več kot 7,7 milijona evrov. »Skupni znesek premoženjske škode in premoženjske koristi znaša več kot 19 milijonov evrov,« so leta 2013 sporočili iz Nacionalnega preiskovalnega urada. Ročnik je očitke zavrnil kot neresnične in krivde ni priznal. S svojim odvetnikom je na naroku predlagal dokaze, predvsem dokumentacijo o poslovnih povezavah med Klasjem in Millcomom, pa tudi številne priče, ki naj bi jih zaslišali na obravnavi. 16 Št. 13, 30. marec 2017 AKTUALNA PONUDBA Ko steklo poči, do Novomata skoči. PE V LAŠKEM na novi lokaciji, Trubarjeva ulica 1. DRUŽBA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, D.O.O. WWW.STANINVEST.SIPE CELJE, Lava 42, 3000 Celje 031 329 338 051 275 004 Novost je preddrobilnik Robust P130, ki je namenjen grobe- mu drobljenju in zmanjšanju volu- mna lesenih palet, tanke trde plastike, stiropora in elek- tronskih komponent, kar bistveno pripomore k še večji produktivnosti samega drobilnika.Robust – tehnološko in oblikovno dovršeni izdelki Robust, d. o. o., iz Arje vasi (PC Arnovski gozd) je mlado slovensko podjetje, ki je usmerjeno v razvoj, proizvodnjo in tr- ženje dveh lastnih skupin izdelkov. Pod registrirano blagovno znamko Robust proizvajamo in tržimo hidravlične cepilnike drv z nazivno močjo od 13 do 25 ton ter univerzalne drobilni- ke lesa, lesenih ostankov, palet, plastike in drugih materialov. Glavno vodilo je razvoj tehnološko in oblikovno dovršenih izdelkov, ki do popolnosti ustrezajo potrebam uporabnikov, hkrati pa zagotavljajo produktivno in ekonomično uporabo. Tih in kompakten univerzalni drobilnik Robust s pomočjo ka- in drobi material (les, plastiko, stiropor, kable, elektrokompo- nente/uni00A0 …), ki ga proti rotorju potiska hidravlično pritiskalo. Drobilni prostor je brez mehan- skih ovir, kar zagotavlja tekoč proces drobljenja brez motečih zagozditev materiala in izredno visoko produktivnost. Zdrobljen material želene granulacije nato brez zastojev prehaja skozi odpr- tine v situ iz hardoxa. Inteligentni krmilni sistem omogoča popol- noma avtomatsko delovanje uni- verzalnega drobilnika Robust in enostavno nadgradnjo v visoko produktivne linije, ki omogočajo učinkovito predelavo ter uporabo različnih materialov in ostankov. Dva tipa z nadgradnjo V prodaji sta osnovna tipa drobilnikov Ro- bust SD ljenih rezilnih nožev, privijačenih na rotorju, na rezilnih letvah trga 60 in SD 90, ki ju lahko nadgra- dimo z različnimi močmi motor- jev in ostalo dodatno opremo. Vsak drobilnik je lahko prilago- jen potrebam in zahtevam upo- rabnika. Mogoča je nadgradnja obstoječega vsipnega lijaka ter prilagoditev potrebam in željam uporabnika: korito za priključi- tev na sistem za odsesavanje, polžni transporter in transportni trak za iznos granulata, nadtrač- ni magnetni ločevalnik, različ- na sita za spremembo izhodne granulacije materiala, močnejši pogonski motorji (18 kW ali 22 kW), nadgradnja inteligentnega krmilnega sistema, sekundarne rezilne letve, nastavljive letve sita ter zobata letev potiskala predstavljajo opremo, ki zago- tavlja ustrezno prilagoditev in enostavno nadgradnjo drobilni- ka v visoko produktivne linije za različno predelavo in uporabo številnih materialov in ostankov. Promocijsko besedilo 17 Št. 13, 30. marec 2017 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA MojeDelo.co mMojeDelo.co m MojeDelo.co mPomožni kovač (Zreče) Opis del in nalog: vzdrževanje in popravilo strojne opreme, in- štalacijska dela, dežurstva, nadzor svojega dela, v primeru odstopanja obveščanje nadrejenega, delavec se je dolžan izobraževati v interesu družbe, izvajanje drugih del po navodilih nadrejenega. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 3. 4. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Obdelovalec kovin I (Zreče in Vitanje) Opis del in nalog: obdelovanje kovin na različnih strojih (vrtanje, posnemanje in brušenje), montaža kovinske embalaže, posluževanje štanc, sprotna kontrola kakovosti proizvoda, ki se ga obdeluje, dela- vec se je dolžan izobraževati v in- teresu družbe, izvajanje drugih del po navodilih nadrejenega … Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 3. 4. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Tiskar (Celje) Pričakujemo vsaj IV. ali V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (zaželena grafična smer), vsaj 1 leto delovnih izkušenj, zaželeno na grafičnem področju na tiskarskih strojih (za- želene izkušnje na področju vroče-ga, flekso, ofset ali sito tiska), delo s produkti Microsoft, zaželeno vsaj osnovno znanje angleškega jezika, zaželeno poznavanje materialov in grafičnih procesov. Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (Ljubljana, Celje) Opis delovnega mesta: prevze - manje, izdajanje in knjiženje mate- rialov, rezervnih delov, polizdelkov in izdelkov ter skrb za spremljajočo dokumentacijo, pakiranje izdelkov, priprava na transport ter odprema izdelkov, skrb za pravilno skladi - ščenje … Cetis, grafične in doku- mentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbira- mo do 3. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Energetik strojnik (Velenje) Iščemo osebo za samostojno vodenje in načrtovanje tehničnih projektov s področja energetske učinkovitosti. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas v urejenem oko- lju. Adecso, d. o. o., Koroška cesta 37a, 3320 Velenje. Prijave zbira - mo do 3. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Programer/Java (Velenje) Vaše delo bo predstavljalo razvoj obstoječih in novih informacijskih produktov na že postavljeni osnovi E2 manager. Pričakujemo motivi- ranega kandidata za osvajanje no-vih tehnologij, ki bo imel željo po razvoju. Pričakovane so izkušnje. Adecso, d. o. o., Koroška cesta 37a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do Na stresnih razgovorih preizkusijo kan- didatov odziv na pritisk. Sicer so prijemi neobičajni, a se lahko uporabljajo, kadar delovno mesto, ki ga želi podjetje zapolniti, zahteva posameznika, ki lahko deluje pod močnim stresom. Z namernim ustvarja - njem neudobnih stresnih okoliščin deloda - jalec skuša napovedati ravnanje kandidata pri delu. Tipično področje, na katerem se uporablja takšen tip intervjuja, je na pri-mer trženje. Etičnost takšne vrste razgovora je seveda vprašljiva in umetno ustvarjen stres zago - tovo daleč preseže tistega, ki se pojavi pri delu. Vendar je ravno tako res, da je tisto, kar je za nekoga stresno, za drugega povsem normalno. Velikokrat so takšni »testi« posledica ka - drovikove predpostavke, da tako ali druga- če nekdo ni ustrezen kandidat. Takšno pre - pričanje se odrazi v njegovem obnašanju in ravnanju z vami, kar zagotovo opazite. Bistvo njegove taktike je: »Če se v tem pri-meru ne bo mogel izvleči, se ne bo mogel kosati niti s pritiski na delovnem mestu.« Zaradi tega se ne boste mogli zanašati na spraševalca, ker vas po vsej verjetnosti ne bo spodbujal, temveč vas bo celo zavajal in/ali izzival. Primeri umetno ustvarjenih stresnih okoliščin Razgovor imate lahko z enim ali več spra- ševalci (v tem primeru je stres večji). Kaj se vam lahko zgodi? - Čakate lahko več ur, da vas spraševalec povabi v pisarno. - Ko končno vstopite v pisarno, se zdi spra - ševalec zdolgočasen, nezainteresiran ali vas prezira. - Neposredno postavi neprijetno vprašanje, ne da bi se sploh predstavil.Stresen razgovor 3. 4. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pismonoša (celotna Slovenija) Delo pismonoše je pretežno te- rensko, kjer pri svojem delu upo- rablja različna prevozna sredstva (kolesa, kolesa z motorjem, avto- mobile, motorna kolesa, skuter - je …). Od pismonoše se pričaku- je, da ima dobre komunikacijske sposobnosti, saj opravi prvi stik s stranko in s svojim odnosom do nje predstavlja Pošto Slovenije kot ce- loto. Pošta Slovenije, d. o. o., Slom - škov trg 10, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 6. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektrikar (Slovenske Konjice) Potrebno je dokazilo o šolski iz - obrazbi za poklic elektrikar, elek - trotehnik ali mehatronik, zaželene so izkušnje na področju elektro vezave, pripravljenost za delo v skupini. Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slo- venske Konjice. Prijave zbiramo do 22. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec/ka za področje razvoja algoritmov za frekvenčno krmiljenje BLDC-motorjev (Velenje) Od kandidatov pričakujemo odlično poznavanje konceptov in delovanja frekvenčnih pretvorni- kov, dobro poznavanje program- skega jezika C oziroma C++, spo - sobnost samostojne interpretacije načrtov elektronskih vezij, aktivno znanje angleškega jezika. Zaželene so izkušnje pri projektih s primerlji -vega področja dela, zaželeno je tudi poznavanje katerega od sistemov za nadzor različic. Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 7. 4. 2017. Po - drobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec/ka za področje testiranja in evaluacije elektronskih sklopov (Velenje) Od kandidatov pričakujemo poznavanje lastnosti in koncep - tov delovanja elektronskih kom- ponent ter vezij, sposobnost sa - mostojne interpretacije načrtov elektronskih vezij, poznavanje uporabe merilnih inštrumentov. Zaželeno je poznavanje program - skih jezikov C, C++ in orodja Lab - View. Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 7. 4. 2017. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Učitelji angleškega jezika (Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj) Ključne naloge: poučevanje an - gleškega jezika v majhnih skupi- nah (do 8 otrok) od 3 mesecev do 19 let po licencirani metodi, priprave in izvedba učnih ur skla - dno z metodo dela Helen Doron English in mednarodnimi smerni - cami, ustvarjalen pristop k izde- lavi učnih pripomočkov, uspešna komunikacija z otroki (tečajniki) in njihovimi starši (vodenje poro - čil o napredku otroka …). Omni- lingua, d. o. o., Šmartinska cesta 106, 1000 Ljubljana. Prijave zbi-ramo do 19. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.Produktni vodja/strateški nabavnik (Gomilsko) Od vas pričakujemo vsaj V. sto - pnjo izobrazbe tehnične smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave ali prodaje, pozna- vanje tehnik pogajanja in sposobnost izvajanja strateške nabave, poznava- nje osnov marketinga in prodaje ter veselje do dela z ljudmi, tekoče zna-nje angleškega jezika, Silco, d. o. o., Orla vas 27a, 3314 Braslovče. Prijave zbiramo do 19. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir elektrotehnike – elektronik (Celje) Osnovne zahteve delovnega me- sta: izdelava tehnične dokumenta- cije s področja energetskih postro- jev in avtomatizacije tehnoloških procesov, izdelava programov kr - miljenja naprav, avtomatizacije v proizvodnem procesu, vezava raz- delilcev, električnih omar in sklo- pov po tehnični dokumentaciji … Kompozit Emra, d. o. o., Tkalska ulica 13, 3000 Celje. Prijave zbira-mo do 19. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektrikar — merilec specialist (Celje) Osnovne zahteve delovnega me- sta: IV. stopnja izobrazbe elektrikar energetik, osnovno znanje projek - tiranja elektroenergetskih sistemov, poznavanje programskih orodij MS Office, WSCAD … Kompozit Emra, d. o. o., Tkalska ulica 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 4. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com.NE PREZRITE Pet napak, ki se jim pri prvi zaposlitvi raje izognite - Želi, da se mu predstavite (ali vam posta - vi vprašanje), pri čemer je po vašem odgo-voru dolgo tiho. - Izpodbija vsak vaš odgovor. - Odkrito omalovažuje vaše znanje, spo - sobnosti in izkušnje. - Celo skupino kandidatov povabi v sejno sobo na soočenje. Kako ravnati v takšnih okoliščinah? Položaja ne jemljite osebno – gre le za igro. Če si še želite delo, je najslabše, kar lahko storite, da se zatopite v molk ali se odzove-te obrambno. Raje ostanite mirni, preučite položaj in preudarno ukrepajte. Uspeh je odvisen zgolj od vas: 1. Interpretirajte dane okoliščine. Če na vas namenoma vršijo pritisk, osta- nite hladnokrvni! Opazujte in skušajte ugo- toviti, kakšna so pravila igre. Če vas kadrovik prezira, prevzemite pobu - do: »Rad bi izkoristil to priložnost, da bi se vam predstavil in vam povedal, zakaj mislim, da sem pravi za to delo.« Če omalovažuje vaše znanje in izkušnje, lahko rečete: »Morda ste pričakovali drugačne kvalifikacije, vendar so mi te do zdaj prišle prav in se nameravam zanašati nanje.« Če je spraševalec zdolgo - časen, mu povejte: »V veselje mi je bilo, da sem se srečal z vami.« In nakažite, da želite oditi. Morda boste s tem pridobili njegovo pozornost. 2. Skušajte preusmeriti tok razgovora v smer, ki je ugodna za vas. Če dobite neprimerno vprašanje, skušajte odgovor preusmeriti na primerno raven. Če vas razgovor začenja psihično izčrpavati, do - stojanstvo ohranite tako, da ga preusmerite k bistvu: »Tukaj sem, da pomagam reševati vaše težave. Če me želite preizkusiti, mi, pro- sim, zastavite konkretno težavo, poskušal jo bom rešiti. Če pri tem ne bom uspešen, me ni treba zaposliti.« 3. Skušajte prevzeti vodenje igre. Dokažite, da ste izkušen strateg, ki se zna elegantno izvleči iz vsakega še tako neprije- tnega položaja. Začnite nadzirati spraševalca na podoben način, kot on nadzira vas – z igranjem. Bolj ko se razgovor sprevrača v igro, bolj se morate vživeti vanjo. Tveganje je veliko, vendar se na ta način lahko izogne- te temu, da bi se zgolj zaposlovalci »igrali« z vami. Ekipa MojeDelo.com 18 Št. 13, 30. marec 2017 ŠPORT Finale pred finalom Kegljačice Celja, ki so v četrtfinalu evropske lige prvakinj izločile madžarsko ekipo Vasutas iz Budimpešte, zdaj čakajo na zaključni turnir najboljše četverice lige prvakinj. Ta bo v soboto in v nedeljo v Podbrezovi na Slovaškem. »Priprave na sklepni turnir so takšne kot ponavadi pred večjimi tekmovanji. Več imamo treningov, na katerih odpravljamo napake in stopnjujemo formo. Ta sicer še ni tista prava, ki bi si jo želeli. Malce še niha, a na velikih tekmovanjih potem ne manjka zbranosti in vse, kar sodi zraven, tako da lahko pričakujem, da bomo pravi,« je pred potjo na Slovaško dejal trener Celjank Lado Gobec, ki z nestrpnostjo pričakuje sobotni polfinalni obračun z nemškim Bambergom, s katerim je bilo v preteklosti venomer napeto. »V tem trenutku so Nemke v boljši formi in imajo tudi v boljši sestavo ekipe, čeprav to vedno ne odloča. Resnično bi lahko dejali, da bo že v polfinalu finale pred finalom. Med nami in Bambergom je vse od leta 2002 to pravi derbi. Večinoma smo se srečali v finalu, nekajkrat pa smo si nasproti stali že v polfinalu in tako bo tudi letos. Upam na najboljše.« Drugi polfinalni par je Dunaj– Mlaka Rijeka. MITJA KNEZ Občina Žalec, zveza športnih društev ter zavod za kulturo, šport in turi - zem so podelili priznanja za najboljše športnike in športnice minulega leta v občini. Priznanja so prejeli državni prvaki v individu-alnih športnih panogah ali pa člani ekip, ki so se uvr - stile med prve tri v kolek - tivnih športih. Naslov najboljšega špor - tnika so podelili tretjeuvr - ščenemu judoistu na evrop- skem prvenstvu v Kazanu Rokiju Drakšiču. Najuspe - šnejša športnica leta 2016 je postala plavalka Nastja Govejšek, deseta na evrop - skem prvenstvu v Londonu in štirinajsta na svetovnem prvenstvu v Kanadi v para - dni disciplini 50 m delfin. Govejškova ima tudi dva nova državna rekorda na 50 in 100 m delfin. Naslov najboljše ekipe leta 2016 so si prislužili odboj - karji Odbojkarskega društva Šempeter. Posebni priznanji za dol - goletno uspešno delo na področju športa sta prejela V prvi tekmi finala držav - nega prvenstva v futsalu za ženske so igralke Sloven- skih goric v dvorani Šolske- ga centra Celje premagale Celjanke. Bilo je 5:3. Druga tekma bo pred domačimi gledalci ekipe Slovenskih goric. Državna prvakinja bo postala ekipa, ki bo boljša v seštevku obeh tekem. Pred povratno tekmo v Vo - ličini so si zmagovalke prve- ga obračuna priigrale lepo prednost. V Celju so dobro začele, potem ko so vodile že s 4:1. Po dveh golih Va - nje Tanšek so se domačinke približale le na gol zaostan-ka. Več jim ni uspelo. Vseh pet golov je za gostje dosegla Tanja Vrabel. »Mislim, da si nismo zaslužili takšnega po - raza. Žal smo v prvem polča - su naredili preveč napak. Iz polpriložnosti smo dobili šti- ri gole, kar je enostavno pre- več. Ko loviš 4:1 v drugem Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v tek - mi 2. kroga končnice državnega prvenstva premagali Riko Ribnico. V dvorani Zlatorog je bilo 35:27. Pri domačih je bil najučinkovi-tejši Luka Žvižej, ki je dosegel osem golov. »Čestitam svojim fantom in čudovitim na - vijačem. Zavedali smo se, da tekma ne bo lahka. Od samega začetka smo igrali tako, kot je treba, kot sem si želel. Tako smo takoj pre-vzeli vajeti igre v svoje roke in jih držali vse do konca. Kljub temu smo naredili nekaj napak, ki danes niso bile usodne, a jih na tekmah, kjer bo rezultat tesen, ne smemo početi,« je po drugi zmagi v ligi za prvaka dejal trener Celjanov Branko Tamše. »Pivovarji« bodo v soboto gostovali v Ko- pru. Desno krilo Celja Pivovarne Laško Blaž Janc pa je bil proglašen za najbolj koristnega igralca rednega dela regionalne lige Seha. Rokometaši velenjskega Gorenja so v 2. kro- gu zmagali na gostovanju pri Krki v Novem mestu. Bilo je 35:23. Matjaž Brumen je do-segel devet golov. Velenjčane v soboto čaka domača tekma z zasedbo iz Škofje Loke. MITJA KNEZ Foto: GrupA Celjanke pred zahtevno nalogo polčasu, je to zahtevno delo. Približali smo se, več pa nam ni uspelo. Ko potegnem črto pod tekmo, bi si zaslužili več, a rezultat 5:3 je takšen, kot je. Čaka nas še en obra- čun, na katerega se bomo poizkusili dobro pripraviti ter preobrniti rezultat,« je po prvi finalni tekmi dejal tre -ner celjske ekipe Uroš Loč- nikar. »Opravili bomo dva treninga. Treba se je dobro odpočiti in pripraviti nekaj novega, s čimer bi presenetili nasprotno ekipo. Morda igro z vratarko, da jih napadamo. V prvi vrsti se moramo umi- riti in v soboto napasti od začetka tekme,« je pristavil Ločnikar. Povratna tekma bo v Spodnji Voličini v soboto ob 20. uri. MITJA KNEZ Foto: GrupACeljanke, ki jih vodi trener Uroš Ločnikar, bodo na povratni tekmi velikega finala lovile zaostanek dveh golov.Vanja Tajnšek (z žogo) in soigralke so prepričane, da še vedno lahko osvojijo naslov državnih prvakinj. Celjani in Velenjčani »še« brez težavČlan Celja Pivovarne Laško Blaž Janc je bil proglašen za najbolj koristnega igralca rednega dela regionalne lige Seha.Judoist, plavalka in odbojkarji Alenka Valant, mama Nastje Govejšek, ki se zaradi študijskih obve- znosti v tujini podelitve ni udeležila, ter Roki Drakšič. Bojan Voglar, nekdanji slo - venski rokometni reprezen- tant in sedaj uspešen ro - kometni trener, ter Gojmir Klinar, športni delavec SK Gozdnik Žalec, dolgoletni uspešni trener mlajših gene- racij in finske reprezentance. EP Foto: TT 19 Št. 13, 30. marec 2017 ŠPORT NA KRATKO V Celju ponovno Rožman in Firer Velenje: Po reprezentančnem premoru se je včeraj na- daljevalo nogometno državno prvenstvo. V Velenju sta se v okviru 26. kroga pomerila Rudar in Celje. To je bil 74. sosedski obračun. Celjani bodo v soboto gostili Domža-le, ki jih vodi trener Simon Rožman. V celjsko Areno se bo vrnil nekdanji napadalec rumeno-modrih Ivan Firer, zdajšnji član Domžal. Rudar bo v nedeljo gost Radomelj. Čatru naslov državnega prvaka Krvavec: Celjan Martin Čater je na državnem prvenstvu v alpskem smučanju osvojil naslov državnega prvaka v smuku. Na Krvavcu je manjkal najboljši slovenski smukač Boštjan Kline. Čater je bil najhitrejši v obeh vožnjah, na koncu pa je slavil z dobre pol sekunde naskoka pred Klemnom Kosijem. Tretji je bil Miha Hrobat. Celju še eno prvenstvo Celje: Slovenija bo naslednje leto priredila moško evrop- sko prvenstvo v rokometu do 20 let. Gre za prvo takšno tekmovanje mlajših selekcij v zgodovini, ki ga je slovenski zvezi zaupala krovna evropska zveza EHF. Rokometna zveza Slovenije se bo projekta lotila v sodelovanju z Mestno občino Celje. Na tem turnirju bo nastopil tudi nadarjen rod sloven-ske reprezentance, ki je bila s to generacijo pod vodstvom Janija Klemenčiča na zadnjem EP na Hrvaškem četrta. Še pred tem bo v Celju tudi evropsko prvenstvo za dekleta do 18 let, ki bo v dvoranah Golovec in Zlatorog na sporedu od 27. julija do 6. avgusta letos. Dobovec že zaključil sezono Kobarid: S tretjo tekmo četrtfinala končnice državnega prvenstva v futsalu je Dobovec zaključil letošnjo sezono. Varovanci trenerja Andreja Dobovičnika so namreč po zmagi na drugi tekmi (5:3) pred domačimi gledalci, ko so četrtfinalno serijo izenačili na 1:1, v Kobaridu izgubili od-ločilno tretje srečanje. Domači Oplast je bil uspešen s 5:4. Dobovec je povedel z 1:0, ko je zadel Aleš Vrabel, potem pa so gostitelji prišli do vodstva s 3:1 in s 5:2. Za Dobovec je v nadaljevanju dva gola dosegel Sebastjan Drobne, enega pa Josip Jurić. Zaključni turnir v Golovcu? Ptuj: Rokometašice Celja Celjskih mesnin so v 19. kro- gu državnega prvenstva prišle do nove zmage. S 37:29 so slavile na Ptuju in tako še naprej na lestvici ostajajo na tre-tjem mestu. Zelene doline Žalec so morale pred domačimi gledalci s 30:20 premoč priznati Zagorju. Celjanke so se na Ptuju razveselile že okrogle desete zaporedne zmage. Če prištejemo še pokalno slavje prav tako proti Ptuju (36:23), potem so neporažene že enajst tekem! Po četrtfinalni pokalni zmagi so se v Celju odločili, da bi zaključni turnir najboljše četverice gostili v domači dvorani Golovec, zato so že oddali kandidaturo. MiKKošarkarji so odigrali tekme 2. kroga lige za prva - ka. Od treh ekip s Celjske-ga sta do zmage prišli dve. Laški Zlatorog je zmagal na gostovanju v Domžalah, kjer je domači Helios pora- zil s 67:60. Dramatično je bilo v Rogaški Slatini, kjer so gostitelji v izdihljajih ob - računa z Unionom Olimpijo prišli še do druge zmage. Moštvo trenerja Damjana Novakoviča je Ljubljančane premagalo s 75:74, ko je koš za zmago dobro sekundo pred koncem dosegel vete - ran Dragiša Drobnjak. Dve tekmi, dve zmagi Slatinčani so v uvodnem krogu zmagali na gostovanju pri Zlatorogu, proti Unionu Olimpiji so prišli še do druge zmage. Najučinkovitejši pri domačih je bil Tadej Ferme, ki je dosegel 18 točk. »Večji del tekme smo igrali zelo dobro in Olimpijo držali na varni razdalji. V zadnji če- trtini nismo našli rešitve za razigranega Jankovića, nato je Jefferson z zadetimi meti iz razdalje skoraj obrnil tek - mo v korist Ljubljančanov. Na koncu smo z maksimal- no borbenostjo in zbranostjo prišli do pomembne zmage,« je po tekmi veselo dejal do- mači trener Damjan No-vakovič. Rogaška je včeraj zvečer gostovala na Polzeli pri Hopsih. Popravili vtis Laščani so v prvih dveh krogih zabeležili polovičen uspeh. Po uvodnem doma - čem porazu proti Slatin - Celjske košarkarice so v derbiju 5. kroga lige za pr - vaka zmagale v Kranju. Do - mači Triglav so premagale s 53:48. Varovanke trener - ja Damirja Grgiča so se še tri dni pred gostovanjem v Kranju sredi Podgorice ve- selile naslova najboljših v Jadranski ligi. Termin tekme v Kranju je bil sprva določen za četrtek, a so ga gostitelji premaknili na dan prej, ker so imeli v mislih, da bodo Celjanke še nekoliko bolj utrujene od zaključnega turnirja Jadranske lige. Vendar so igralke Athletea z dobro igro v prvem polčasu pov - sem zaustavile domačinke, v nadaljevanju pa je gostu- joči trener Damir Grgič priložnost za igro ponudil tudi igralkam, ki sicer igra-jo nekoliko manj. Čeprav je Annamaria Prezelj dosegla le eno točko, je bila izvrstna v obrambi. Najboljšo posa- meznico Triglava Rebeko Abramovič je dobesedno pospravila v žep, saj je dose - gla le šest točk. Spet je bila pri Celjankah odlična Lari-sa Ocvirk, ki je petnajstim točkam dodala še osem sko - kov. V zadnjem obdobju je naredila velik korak naprej. »Čestitam svojim igralkam za dobro reakcijo in igro v prvem polčasu. V drugem delu smo igrali nepovezano in to je glavni razlog, da smo izpustili iz rok veliko razli - ko,« je po zmagi v Kranju dejal Damir Grgič. Celjanke so sicer prvi polčas obračuna s Triglavom dobile z 32:14. Domači predsednik kluba Jernej Gortnar je posledič- no zelo razjarjen dvorano zapustil že med odmorom med obema polčasoma. Ce- ljanke so včeraj zvečer gosti - le Konjice. MITJA KNEZ Naj športnik minulega leta Občina in Športna zveza Prebold sta podelili priznanja za najboljše športnike minulega leta v občini.Priznanje za izjemen prispevek pri razvoju športa v občini Prebold je prejela Anja Laznik, tekmovalka v ju-jitsu. Priznanje za vrhunski mednarodni dosežek sta prejela veterana, kolesar Rafael Končina in Adi Vidmajer, tekmovalec v mnogoboju. EP Koš Drobnjaka za slavje proti Olimpiji Dragiša Drobnjak (v modrem dresu ob metu na koš) je v Rogaški Slatini odločil srečanje proti ljubljanski Olimpiji. čanom so vtis popravili v Domžalah, kjer pa spet niso bili najbolj prepričljivi. Varo- vanci trenerja Aleša Pipana še naprej iščejo pravo formo. Odločilna je bila tretja četr - tina, v kateri so »pivovarji« odigrali borbeno v obrambi in si pred zadnjo četrtino priigrali dobro izhodišče. »Zmaga na drugi tekmi je bila zelo pomembna pred - vsem zaradi uvodnega po - raza. Pomembno je, da spet pridemo k sebi in ujamemo zmagovalni ritem,« je dejal trener Zlatoroga Aleš Pipan. Igor Tratnik je za Laščane dosegel 17 točk. Brez možnosti V Novem mestu so bili poraženi polzelski Hopsi, ki so po porazu z Unionom Olimpijo klonili drugič zapo- red. Krka je bila uspešnejša s 76:64. Za Hopse je Dejan Ćup dosegel 13 točk. Novo - meščani niso blesteli, vendar pa igrali ravno toliko kot so potrebovali, da so proti Polze - lanom prišli do zmage. »Že na drugi tekmi zapored nam ni šlo pri metih za tri točke, kar je bil tudi glavni razlog za po - raz. Danes smo že igrali bolj organizirano, glede na to, da imamo nekaj novih igralcev. Gostovanja pri najmočnejših dveh ekipah smo odigrali, obe pa morata gostovati še v naši dvorani,« je po porazu dejal trener Boštjan Kuhar. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Odprava PK Neptun v KranjuUspešni v Kranju in Banjaluki Ob koncu preteklega tedna je bil v Kranju mednarodni plavalni miting, ki se ga je med skupno 494 plavalci udeležilo tudi 21 članov PK Neptun Celje. Prav vsi so izboljšali osebne rekorde, osvojili pa so 14 medalj. Sebastjan Jug se je razveselil dveh zlatih medalj in ene srebrne, Gašper Pevec zlate in bronaste. Laura Knez je bila trikrat bronasta in enkrat srebrna, Izabela Pakiž Rumpf pa srebrna in zlata. Bron je osvojila tudi Arne Ko- vačič, medtem ko je Staša Jezovšek osvojila dve bronasti medalji. Celjski klub je imel svoje predstavnike tudi na četveroboju v Banjaluki v okviru reprezentance Slovenije. Iz PK Nep- tun so nastopili Anemari Košak, Iza Vodenik in Mitja Horvat, ki so z odlič - nimi rezultati pripomogli Sloveniji v ekipnem točkovanju do končnega pr - vega mesta. MITJA KNEZ Foto: PK NEPTUNCeljanke Gortnarja »spodile« domov že ob polčasu 20 Št. 13, 30. marec 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE MOTORNA VOZILA PRODAM ŠKODO felicio, letnik 1999, dobro ohra- njeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 248-025.  425 RENAULT megane karavan 1,4 16 we, letnik 2000, motor v okvari in renault megane 1,6 16 we, vozen, prodam. Telefon 031 707-122.  600 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 – 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od - stotnim popustom na Radiu Celju – izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naroč - niki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC1 XXXX Št. 13, 30. marec 2017 V Hotelu Prebold dajemo v najem prostore za mini pivovarno Vse informacije na telefon 031 628 442 GSH, d. o. o., Graščinska cesta 9, 3312 Prebold 1 XXXX Št. 13, 30. marec 2017 V Celju zaposlimo dekle za delo v gostinskem lokalu Možnost redne zaposlitve s poskusno dobo 3 mesecev. Potrebujemo tudi študentke za pomoč v strežbi. Za več informacij pišite na info@mimax.si ali pokličite na 041 859 950 – Andrej. MIMAX, Andrej Knez, s. p., Ulica Dušana Kvedra 2, 3000 Celje 1 XXXX Št. 13, 30. marec 2017 ASFALT KOVAČ ZAPOSLI strojnika za delo na valjarju, stroju za polaganje asfalta. Tel.: 03/ 749 10 30 Asfalt Kovač, proizvodnja asfalta, d. o. o. 3225 Planina pri Sevnici1 XXXX Št. 12, 23. marec 2017 Zaposlimo pomožnega delavca v skladišču in za hišniška opravila Vloge in življenjepise pošljite na: Bimex, d. o. o., Gaji 32, 3000 Celje, do 31. 3. 2017. KUPIM OSEBNO vozilo v kakršnem koli stanju, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.  Š123 STROJI PRODAM ČELNI nakladalec za traktor Universal, hidravlični dvig za Sip spider 350 ter vile za bale, enojne in dvojne, prodam. Telefon 041 999-910. p PREKOPALNIK Honda, 5 voltov, skoraj nov, prodamo. Telefon 041 869-091.  509 KOSILNICO Bcs 127, z vozičkom in traktor Ursus 350, v delovnem stanju, s kabi- no, letnik 1984, prodam ali menjam za mlado kravo s teletom in z doplačilom. Telefon 041 884-956.  540TRAKTOR Zetor, starejši, vozen, ugodno prodam. Telefon 070 284-472.  569 POSEST PRODAM HIŠO v centru Laškega, tloris 100 m², par - cela 360 m², generalno obnovljena, nova streha, okna, vrata, estrihi, cen- tralna, vodovod, kanalizacija fasada Demit, 12 cm, kopalnica, kuhinja, spal- nica, ugodno prodam. V račun vzamem stanovanje. Telefon 041 645-898. 390 CELJE. Prodamo enostanostanovanjsko moderno zasnovano dobro ohranjeno hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424.  443 HIŠO, letnik 1985, Šentvid pri Grobelnem, novo naselje, 127 m² stanovanjske površine, k + p + m, obnovljeno, zemljišče3 839 m², velik vrt, 200 m od glavne ceste, prodam. Telefon 041 560-539.  484 NA mirni, sončni lokaciji, 10 km iz Šentjur - ja, prodam nedograjen bivalni vikend, približno 135 m², s sadovnjakom, z vrtom, nekaj gozda, vodo, elektriko. Telefon 051 619-093 ali 041 736-147.  378 LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m² (klet + pritličje), staro stanovanj- sko hišo: zemljišče pod stavbo 50 m² in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m², kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m², priključki: voda, elektrika, skupaj za 79.900 EUR. Izdelan izkaz ener - gijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n CELJE, Zgornja Hudinja. Prodam sta- novanjsko hišo na naslovu Zgornja Hudinja 64, 93,00 m² neto tlorisne površine + gospodarsko poslopje 164 m² + gospodarsko poslopje 77 m², 721 m² dvorišča, 904 m² travnika. Ogreva- nje na trdo kurivo, plinski priključek, elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Cena 99.800 EUR. Telefon 041 708- 198.nPISARNO v Celju, Razvojni center, velikost 30 m², ločene sanitarije, prodam za 13.900 EUR. Telefon 070 499-499.  605 DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd, 26.464 m² in stanovanjsko hišo (Klanc 16, Dobrna) z gospodarskima poslo- pjema, 873 m² dvorišča ter 1.647 m² pašnika. Cena 35.000 EUR. Hiša ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-19053. Telefon 041 708-198. n BIVALNI vikend, voda, elektrika, cen- tralna, cena solidna, prodam zaradi bolezni. Telefon 031 786-173.  633 ODDAM BISTRO oddam v najem. Telefon 041 650- 737. 565 V OKOLICI Šmarja pri Jelšah oddam v najem vinograd, 400 trsov, mešane sorte. Telefon 031 777-353.  587 OPREMLJEN bife v Škofji vasi ugodno od- dam v najem. Telefon 041 640-521.  598 PARCELO, veliko 26 arov, z leseno hišico, na izredno lepi lokaciji, v neposredni bližini Celja, oddam v najem ali pro-dam. Telefon 031 297-679.  614 STANOVANJE PRODAM ŠTORE. Prodam opremljeno dvosobno sta- novanje v I. nadstropju večstanovanj-ske stavbe (Cesta na Svetino 5, 3220 Štore), 73,90 m², s kletno shrambo 18,40 m², skupaj s samostoječo garažo 17,50 m², na dvorišču. Skupna cena 37.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015- 145-162-9475. Telefon 041 708-198. n ODDAM OPREMLJENO enosobno stanovanje, v pri- tličju, v Vojkovi ulici v Celju, oddam. Telefon (03) 5414-209, 041 213-601.  622OPREMLJENO stanovanje (pritličje, balkon in parkirni prostor) oddam v najem. Telefon 041 650-737.  565 OPREMA PRODAM KUHINJO, zgoraj in spodaj dolžine 5 m, s kuhinjskimi elementi, z mizo in šesti- mi stoli prodam. Telefon 051 274-323, 031 233-099.  623 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 110 do 140 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možna tudi do- stava. Telefon 041 455-732.  291 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščan- ci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471- 244.p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hra- na in možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476.  568 KRAVO simentalko, staro pet let, težko 650 kg, za 650 EUR in telico limuzin, staro dve leti, veliko 195 cm, prodam za 950 EUR. Obe hranjeni z domačo hrano. Telefon (03) 5796-188.  561 TELICO, brejo od 7 do 8 mesecev, telico, pasma simentalka, težko približno 650 kg, mlečni tip, pašna, prodam. Telefon 031 840-078.  585 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, pro- dam. Telefon 031 777-353.  587 DVE mladi ovci, stari 7 mesecev, prodam. Telefon 041 953-941.  589 KRAVO, brejo štiri mesece, prodam. Tele- fon 041 930-116.  Š124 TELICO simentalko, brejo v 7. mesecu, pa- šno, težko 600 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 640-437.  610 DVE telici simentalki, ena stara eno leto, druga breja 6 mesecev, prodam. Tele-fon 041 794-132.  613 KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, sta- ro 10 let in tri breje ovčke in ovna, prodam. Telefon 5773-302 ali 070 864-120.  615 DVE telički, težki 200 kg, prodam. Telefon 041 922-486.  618 MLADO kravo simentalko, z drugim te- letom bikcem, starim mesec in pol, prodam. Telefon 041 201-304.  621 TELICO simentalko, staro 2 leti in 4 mesece, težko približno 500 kg, eka reja – brez silosa in umetnega gnoja, prodam. Telefon 041 709-158.  627 PIŠČANCE, očiščene ali žive, prodam. Te- lefon 031 787-009.  626 BIKCA simentalca, pašnega, starega 7 mesecev, težkega 400 kg, prodam. Telefon 031 464-629.  630 PET pujsov, po 25 kg, mesnate pasme, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 070 808-560, 5823-185.  634KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286.  Š150 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p JALOVE krave nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SLADKO seno, tri nakladalke, prodam. Telefon 031 733-965.  434 SENO, otavo, eno nakladalko in vino iza- bela ugodno prodam. Telefon 5461- 56 7. 600 SLAMO v kockah prodam ali menjam za drva. Telefon 070 335-000.  601 DVE nakladalki sena prodam ali menjam za koze ali ovce. Telefon (03) 5738- 006 ali 070 423-415. L 59 KRMO v kockah – balah, Savinjska dolina, prodam. Telefon 031 523-748.  625 EKO fižol v zrnju, sivček in češnjevec, prodam. Telefon 051 232-279.  629 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva na paletah (1 x 1 x 1,8 m) prodamo. Cena za paleto je 115 EUR. Telefon 040 860-200. p JARKICE pred nesnostjo, rjave, bele leghorn, susex, črne lahke in težke pasme, sive, grahaste, prodajamo vsak delovni dan na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. V prodaji vse vrste perutnin- ske krme in dnevno sveža jajca z rjavo in belo lupino. Telefon (03) 700-1446.  529 DESET okroglih bal, tri nakladalke sena in otave, kole za fižol in 7-metrski gumi voz ugodno prodam. Telefon 031 755- 899. 592 ŠEST hrastovih suhih hlodov, primernih za stebre za kozolce, prodam. Telefon 041 976-668.  591 120 let star manjši kozolec, razstavljen, ugodno prodam. Telefon 041 640-521.  598 NOVA klasična vrata, predelno steno in druge elemente, še zapakirano, zelo ugodno prodam. Telefon 031 777-410.  594 ALU-platišča, 15 col, z gumami Maranconi, za VW polo, kot nova, prodam za 200 EUR. Telefon 041 372-378. L 54 HRASTOVA drva, razžagana in razcepana, z dostavo, prodam po ugodni ceni. Te-lefon 040 211-346. p PLINSKI bojler, 10 l, plinsko varilno garni- turo, bojler za centralno, oljni gorilec, prikolico, priključke za TV 420 in oseb- ni avto Kia pride, letnik 2001, prodam. Telefon 051 239-107.  602 SLADKO seno v kockah in puhalnik Tajfun s cevmi in kolenom prodam. Telefon 031 207-444.  603 DVA lesena soda (130 in 90 l) ugodno prodam. Informacije po telefonu 031 806-456.  607 BUKOVA cepana drva, 8 m, prodam. Tele- fon 041 579-358. Š 126 FIŽOLOVKE »prekle«, kostanjeve kole in orehe prodam. Telefon 070 744-487. pSENO in otavo, ročno spravljeno, približno 500 do 600 kg ter hrast za vrtno klop in mizo ugodno prodam. Telefon (03) 5793-682.  609 OKRASNI kozolec – maketo prodam. Tele- fon 031 787-009.  626 STO kock sena in okrasni kozolček, oko- lica Laškega, prodam. Telefon 031 801-960.  628 TELIČKO simentalko, težko slabih 200 kg, in kosilnico Sip 135 prodam. Telefon 041 596-475.  631 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: pomoč na kmetiji ali različna druga dela. Telefon 070 654-625. 617 RAZNO IZVAJAMO posek in spravilo lesa ter odkup lesa na panju. Sima les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za central- no ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.  616 21 Št. 13, 30. marec 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN MARIJI RACANOVIĆ iz Celja (2. 2. 1948 – 4. 4. 2016) Minilo je dolgo in boleče leto, kar ni več med nami ljubljene žene, matere in babice. Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Mož Slobodan ter sinova Bodo in Mladen z družino 612 Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN Mineva leto žalosti, kar nas je zapustil naš dragi mož, ate in stari ate FRANC KRAŠEK iz Zgornje Rečice pri Laškem (15. 9. 1933 – 27. 3. 2016) Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi domači L 60Težko zabrisati je bolečine, ki so popisale še zadnji list spominske knjige. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MARTINA KLEPEJA iz Laškega (9. 5. 1930 – 15. 3. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili trenutke žalosti, s stiskom rok milili naše bolečine, darovali sveče, izrazili sočustvovanje in ga s spoštova - njem pospremili v poslednji dom med zvezde. Hvala gospem Veroniki in Andreji ter Majdi in gospo - du Lojziju za pomoč. Toplo zahvalo izrekamo osebju Zdravstvenega doma Laško, gospodu župniku Klemnu za obred, gospodu Matjažu Piklu za čustven poslovilni govor, trobenta- ču za zaigrane melodije ter pevski skupini Idila za izredno lepe pesmi slovesa. Zahvaljujemo se Komunali Laško za organizacijo pokopa. Ohranimo ga v večnem spominu! Neutolažljivi njegovi najdražji L 58 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, omike in prababice MARIJE KOLAR iz Marija Dobja (27. 3. 1925 – 16. 3. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose- dom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, zanjo da-rovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna hvala dr. Samu Kocuvanu iz Splošne bol-nišnice Celje, osebju Doma starejših Šentjur, cer - kvenim pevcem iz Dramelj za lepo odpete pesmi slovesa, govornici Marinki in trobentaču Urbanu ter obema župnikoma za opravljen cerkveni obred. Žalujoči sin Marjan z družino n Poroke Laško Poročili so se: Sanja PLANKO iz Celja in Anthony B Louis CORBRAY iz ZDA, Nina BOŽIČEK in Kristjan RAKITA, oba iz Celja. Velenje Poročili so se: Martina KRANJAC in Boris PRA - ZNIK, oba iz Topolšice, Zi - naida DŽAFEROVIĆ iz BIH in Almir BUREK iz Velenja, Jerneja STANKO in Uroš SREBOTNIK, oba iz Podkraja pri Velenju. Smrti Celje Umrli so: Anton STEINER iz Žalca, 89 let, Alojz PIKL iz Vranskega, 75 let, Emil KOPITAR iz Nazarij, 84 let, Hinko ZUPANC iz Celja, 49 let, Dušan GREGORIN iz Laškega, 66 let, Henrik ZUPANC iz Laškega, 80 let, Ivana BEVC iz Celja, 97 let, Ružica PULJEK iz Žalca, 67 let, Bogomir OŠTIR iz Žalca, 63 let, Ivan BOBNIČ iz Celja, 77 let, Vlasta APOTEKAR iz Šmartnega v Rožni dolini, 69 let, Darinka JESENEK iz Ce- lja, 68 let, Ljudmila TURN- ŠEK iz Celja, 79 let, Angela GUČEK iz Celja, 92 let, Mar - tin ZAKONJŠEK iz Žalca, 90 let, Peter KUS iz Celja, 71 let, Franc KASENBURGER iz Šentjurja, 90 let, Jožef DROLC iz Matk, 64 let, Franc LAUBIČ iz Prebolda, 74 let, Mirko KNEZ iz Lažiš, Dobje pri Planini, 79 let, Martin SMREKAR iz Andraža nad Polzelo, 75 let, Ivka MATIĆ iz Celja, 79 let, Kate ZUANIĆ iz Celja, 91 let, Lidija GOLEŽ iz Celja, 86 let, Ciril LUBEJ iz Celja, 93 let, Silvester PEŠAK iz Podgrada, Šentjur, 75 let, Silvester ŠRIMPF iz Primo - ža pri Šentjurju, 59 let, Neža GOLČMAN iz Celja, 82 let, Ana Hrastnik iz Stopc pri Laškem, 96 let, Janez BIZ - JAK iz Gotovelj, 84 let, An- ton FLORJANČIČ iz Celja, 83 let, Emil OREL iz Celja, 93 let, Eduard HORVAT iz Celja, 76 let, Rade PEŠUT iz Celja, 82 let, Mirko ROBIDA iz Rovt pod Menino, 69 let, Martin Anton KORDIŠ iz Celja, 86 let, Jožef ŽGANK iz Ruš pri Petrovčah, 73 let, Oto SREBOT iz Laškega, 90 let, Stanislav CAMLOH iz Brodnic pri Laškem, 86 let, Cvetko KLADNIK iz Preseč- nega pri Šentjurju, 55 let, Henrik KOPINŠEK iz Šedine pri Šentjurju, 76 let. Laško Umrli so: Milan GRADIČ iz Trobnega Dola, 60 let, Ja-kob ZUPANC iz Lože, 87 let, Ivan KAMENŠEK iz Spodnje Rečice, 69 let, Marjana BA - NOVŠEK iz Kočevja, 59 let. Šentjur pri CeljuUmrli so: Miha PUŠNIK iz Kostrivnice, 45 let, Edvard MASTNAK iz Bukovja pri Slivnici, 82 let, Terezija KO - PRIVC iz Planinske vasi, 65 let, Bogomir ULBING iz Laz pri Dramljah, 83 let, Anton ŠARLAH iz Ravnega, 67 let, Marija RECKO iz Javorja, 76 let, Miroslava SCHNEIDER iz Celja, 79 let, Celestina FEN- DRE iz Bezovja pri Šentjurju, 78 let. Žalec Umrli so: Ljudmila RAJH iz Andraža nad Polzelo, 89 let, Marija HRAMEC iz Sp. Grušovelj, 87 let, Neža KOR - BAR iz Gavc, 96 let, Marija KRT iz Ločice pri Polzeli, 85 let, Ivana OREŠNIK iz Loči- ce ob Savinji, 95 let, Robert ŠTAHL iz Zaloga pri Šempe- tru, 43 let, Marija PRAPRO - TNIK z Gomilskega, 93 let, Marija Hrešan iz Podtera, 77 let, Ivan MARGUČ iz Trnave, 82 let, Alojzija PREKORŠEK iz Žalca, 89 let, Franc POD- KRAJŠEK iz Latkove vasi, 90 let, Jožef LORBEK iz Dobriše vasi, 87 let. Mozirje Umrli so: Janez KUMPREJ iz Varpolja, 88 let, Viktor ZAJC iz Zgornjih Pobrežij, 85 let, Magdalena BAČUN z Ljubnega ob Savinji, 86 let, Franc KAKER z Ljubne-ga ob Savinji, 70 let, Marija GOSTEČNIK iz Radegunde, 93 let, Ferdinanda JAKOP iz Ljubnega ob Savinji, 88 let, Rozalija KRUMPAČNIK iz Planine, 92 let, Rajmund PRODNIK iz Solčave, 77 let, Krunoslav KORDIĆ iz Naza- rij, 77 let, Ivana LAMUT iz Mozirja, 91 let, Ivan PEČNIK iz Mozirja, 76 let, Marija RA - KUN iz Varpolja, 88 let.VelenjeUmrli so: Antonija SADEK iz Velenja, 88 let, Kristina KO- RUN iz Velenja, 87 let, Mari-ja STRGAR iz Šmartnega ob Paki, 91 let, Martin HRUSTEL iz Velenja, 86 let, Rudolf REDNAK iz Velenja, 64 let, Stjepan DOVEČER iz Velenja, 68 let, Ljudmila TAMŠE iz Ve -lenja, 78 let, Marko KOMPAN iz Florjana pri Šoštanju, 67 let, Danilo KOREN iz Velenja, 61 let, Marija POKRŽNIK iz Velenja, 80 let, Alojzija GU- MZEJ iz Velenja, 96 let, Vida FORŠTNER iz Velenje, 90 let, Jožef VRABIČ iz Florjana pri Šoštanju, 80 let, Franc LOR - GER iz Velenja, 56 let. Čeprav že dvajset let v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot. V SPOMIN Jutri bo minilo dvajset let, kar nas je zapustil MARTIN MAROT iz Male Breze nad Laškim (10. 11. 1931 – 31. 3. 1997) Spomin nanj je med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob nje - govem prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi L 61Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA V 89. letu je zaključila svojo ži- vljenjsko pot draga mama in oma IVANA OBAJDIN (14. 5. 1928 – 7. 3. 2017) Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekali besede sožalja. Iskrena hvala osebju kardio- -pulmološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za zdravljenje in nego. Hvala tudi vsem, ki so sodelovali pri organizaciji po- grebne svečanosti. Žalujoči: hčerka Zdenka z Miranom ter vnuki Kristjan, Tomaž, Matevž in Sebastjan z družinami 632Če imaš nekoga rad in ga spoštuješ, ga preprosto ne moreš pozabiti. ZAHVALA V 74. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče in dedi JOŽE ŽGANK iz Ruš pri Petrovčah (24. 1. 1944 – 18. 3. 2017) Prav lepo se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga poznali, za vso pod- poro, izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se patru Vančiju za opravljen obred, Lovski družini Žalec, rogistom za lovsko slovo in pevcem skupine Oljka za lepo odpete pesmi. Posebna zahvala je namenjena osebju kardiološkega oddelka v Celju, ki mu je tako nesebično pomagalo v vsakem trenutku njegove bolezni. Žalujoči: žena Stanka, sinova Jože in Matjaž z družinama ter vsi, ki so ga imeli radi. 635 22 Št. 13, 30. marec 2017 KINO VELENJENAPOVEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE90.6 95.1 95.9 100.3 MHzKino CINEPLEXX Po slovensko s KatrcoTUJA LESTVICA 1. CALVIN HARRIS FT. FRANK OCEAN & MIGOS – SLIDE (3) 2. DEPECHE MODE - WHERE’S THE REVOLUTION (6) 3. CHAINSMOKERS & COLDPLAY - SOMETHING JUST LIKE THIS (2) 4. JAMES BLUNT - LOVE ME BETTER (5) 5. STARGATE FEAT. P!NK & SIA – WATERFALL (2) 6. KYGO & SELENA GOMEZ - IT AIN’T ME (3) 7. MEGHAN TRAINOR - I’M A LADY (4) 8. RIHANNA - LOVE ON THE BRAIN (1) 9. LINKIN PARK - HEAVY (4) 10. JENNIFER HUDSON - REMEMBER ME (1) DOMAČA LESTVICA 1. OMAR NABER - ON MY WAY (4) 2. BQL - HEART OF GOLD (3) 3. RAIVEN – ZAŽARIM (3) 4. NEISHA - MARILYN MONROE (6) 5. NIKA ZORJAN – FSE (4) 6. NUŠKA DRAŠČEK - FLOWER IN THE SNOW (1) 7. NIPKE & TRKAJ FEAT. ARTIFEX - VSI SMO NA ISTEM (2) 8. PLIŠ – RAJ (5) 9. SELL OUT - NI PANIKE (2) 10. LAMAI - PROTI VETRU (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LORDE - GREEN LIGHT AMY LEE - SPEAK TO ME PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ŽIGA RUSTJA - RABIM SAMO TEBE MANOUCHE - RENDEZVOUS Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.20 vročih Radia Celje 1. Ans. Roka Žlindre: Pogrešam te 2. Pvaninski abuhi: Sedem pegic 3. Akordi: Nekje na pol poti 4. Igor in ZZ: Naša mama je najlepša 5. Itak: Diham zate ČETRTEK, 30. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regij-ske novice, 14.10 Kalejdo- skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev – pono- vitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop – ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 31. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melo-diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mo- zaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro- nika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Po- glejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljub- nega glasbenega gurma- na, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 1. april 5.00 Začetek jutranje- ga programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Ruši- mo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovi-tev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regij- ske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji te- dna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 2. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Aleksander Jurkovič, 11.15 Tedenski osir – ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slo- venske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 3. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za me-lodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo špor- tno dopoldne, 12.00 No- vice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni moza- ik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novi- ce, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofo- nom, Aleksander Jurkovič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 4. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, po- novitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 5. april 5.00 Začetek jutranje- ga programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kul- turni mozaik, 13.20 Mali O – pošta, 13.30 Mali O – kli- ci, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji te- dna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Sloven- ske gorice)DOGODK IMED 3 0. 3. in 6 . 4. 2017 TOREK , 4. april, ob 10. uri SREDA 5. april, ob 17. uriKNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Sapramiška ali Spim lahko tudi ponoèiV izvedbi uèencev OŠ Frana Roša TOREK , 4. april, ob 17. uriGLASBA FILMZakulisje muzikala Veronika DeseniškaPogovor s producenti muzikalaPONEDELJEK , 3. april, ob 17.30 foto: Rajko Vodišek NE SPREGLEJTE!KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKUAli lahko kure izvalijo pesem?Sreèanje s pesnico Bino Štampe ŽmavcÈETRTEK, 30. marec, ob 10. uri ÈETRTEK 6. april, ob 17. uri ŠKARJEREZI DOROTEJE HAUSER (1877-1946)Razstava je na ogled v II. nadstropjudo 6. aprila 2017ÈETRTEK, 6. april, ob 10. uriKNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKURastimo s knjigoPravljièna doživljanja ob dnevu knjigeKNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKUPravljièna ura za najmlajšeza otroke do 3. leta starosti GLASBA FILMKoža kot ogledalo notranjosti Predava dr. Slobodan Vujasinoviè JOHANN GABRIEL SEIDL (1804-1875)Razstava o življenju in delu je na ogled v avli knjižnice do 30. aprila 2017 NE SPREGLEJTE!LEVSTIKOVA DVORANAJužna Afrika, Lesoto in SvaziPredavata Katarina in Rok HoèevarKulturne prireditve ČETRTEK, 30. 3. 16.30 Kulturni dom Vojnik Javni nastop dislociranega oddelka glasbene šole1., 2. in 3. razred, sledi 4., 5. in 6. razred 17.00 Celjski dom Vrtiljakvečer z dijaki programa predšolska vzgoja na Gimnaziji Celje – Center in otroki iz Vrtca Tončke Čečeve Celje 17.00 Gasilski dom Podčetrtek Literarni večergost: Milenko Strašek 18.00 Mestna knjigarna Celje Hiša: Ivana Djilaspredstavitev knjige; z avtorico se bo pogovarjala Jedrt Jež Furlan 18.00 Knjižnica Kozje Življenje ima pomen. Živi ga.čitalniški večer s Tajo Metličar 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert študentov harmonike Akademije za glasbo v Ljubljani PETEK, 31. 3. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Čuk na palici lutkovni kabaret, zavod Kult; za otroški abonma in izven 18.00 Galerija na prostem (pešpot pri Pošti Velenje) Teh 6 Muzeja Velenje odprtje razstaveSpored od 30. 03. do 05. 04. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe pro- grama. Duh v školjki – akcijski, fanta- zijskičetrtek: 17.50, 20.50 petek, sobota: 17.50, 20.00, 22.10 nedelja, ponedeljek, torek, sre- da: 17.50, 20.00Duh v školjki – akcijski, fanta-zijski, 3Dčetrtek: 19.00 od petka do srede: 19.00, 21.10 Kong: Otok lobanj – pustolo- vski, fantazijski četrtek: 21.10petek, sobota: 20.50, 22.40 nedelja, ponedeljek, torek, sre- da: 20.50Lego Batman fi lm – animirani, sinh.sobota, nedelja: 14.20 Lepotica in zver – fantazijski, muzikal četrtek, ponedeljek, torek, sre- da: 18.10, 20.10petek: 18.10, 20.10, 22.00 sobota, nedelja: 14.40, 18.10, 20.10, 22.00 Lepotica in zver – fantazijski, muzikal, 3Dod četrtka do srede: 19.20 Logan: Wolverine – akcijski, fantazijskipetek, sobota: 21.50 Maša in Medved – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.40sobota, nedelja: 15.00, 16.40Moj zmenek na slepo – kome-dija četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.20, 20.40 sobota, nedelja: 14.10, 16.20, 20.40Nepričakovano očka – komedi-ja, dramaod četrtka do srede: 17.10 Petdeset odtenkov teme – dra- ma, erotičniod četrtka do srede: 18.30 Power Rangers – akcijski, fan- tazijskiod četrtka do srede: 17.40, 19.30 Rammstein Pariz – dokumen- tarni, muzikalčetrtek: 20.30 Sledi življenja – fantazijski, triler od četrtka do srede: 16.50, 20.20 Smrkci: Skrita vas – animirani, sinh četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.30, 18.20 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 18.20Smrkci: Skrita vas – animirani, sinh, 3D četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 15.30, 17.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30Snežna kraljica 3: Ogenj in led – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 15.50sobota, nedelja: 13.50, 15.50 Vrabček Richard – animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.00sobota, nedelja: 14.00, 16.00Zbeži – dramapetek, sobota: 22.25 ČETRTEK 19.00 Moj zmenek na slepo – komična drama PETEK 18.00 Moj zmenek na slepo – komična drama 20.00 Manchester by the Sea – dramaSOBOTA18.00 Mesečina – drama 20.00 Moj zmenek na slepo – komična dramaNEDELJA 18.00 Moj zmenek na slepo – komična drama20.00 Ona – dramaTOREK 10.00 Jaz, Daniel Blake – drama 19.00 Mesečina – drama SREDA 19.00 Matura – drama MOJ KINO ŽALEC PETEK 15.00 Vrabček Richard – animi- rani, sinh.16.45 Snežna kraljica 3: Ogenj in led – animirani, sinh.18.30 Lepotica in zver – fanta- zijski, muzikal 21.00 Petdeset odtenkov teme – drama PETEK18.00 Smrkci: Skrita vas – ani- mirana komična avantura, sinh. 20.00 Power Rangers – akcijski, fantazijski 20.30 Mirni zaliv – komedija 22.20 Dan osvoboditve – glasbe- ni dokumentarecSOBOTA15.30 Lepotica in zver – fanta-zijski, muzikal 18.00 Smrkci: Skrita vas – ani- mirana komična avantura, sinh., 3D 18.15 Mirni zaliv – komedija 20.00 Power Rangers – akcijski, fantazijski 20.30 Dan osvoboditve – glasbe- ni dokumentarecNEDELJA16.00 Smrkci: Skrita vas – ani- mirana komična avantura, sinh., 3D16.30 Mirni zaliv – komedija 18.00 Power Rangers – akcijski, fantazijski 19.00 Dan osvoboditve – glasbe- ni dokumentarec20.30 Dežela La La – glasbeno romantična dramaPONEDELJEK 18.00 Pr' Hostar – satirična ko- medija 20.00 Mesečina – drama 23 Št. 13, 30. marec 2017 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni- ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot AužnerNaročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med pro-izvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl LesjakNamestnica odg. ur.: Tatjana CvirnOblikovanje: Minja BajagičRačunalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja BaljaFotografija: SHERPA , GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.siE-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.siRADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana AvguštinčičNamestnik odg. ur.: Robert GorjancE-mail: radio@nt-rc.siE-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean ŠusterTajnica uredništva: Tea PodpečanLektorica: Tanja DrolecAGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 19.00 Hotel Evropa Kavarniški večer z Alenko Godec 19.00 Osnovna šola Podčetrtek Koncert ob materinskem praznikugostje: Ženski pevski zbor Rogaška Slatina; vstop prost 19.30 Kulturni dom Vransko Iskrena spovedgledališka predstava v izvedbi Maje Blagovič in Milana Vodopivca 19.30 Gledališče Zarja Celje Anton Pavlovič Čehov: Vanjagledališka predstava v izvedbi Gledališča Zarja Celje 20.00 Rdeča dvorana Velenje Ansambel Smehkoncert z gosti 21.00 Celjski mladinski center Break the silencefestival alternativne glasbe SOBOTA, 1. 4. 10.00 in 17.00 SLG Celje Ravil Sultanov in Nataša Sultanova: Luna na cestiZavod Bufeto in Slovensko mladinsko gledališče; abonmajček dopoldanski in popoldanski 10.30 Dom kulture Velenje Mala morska deklicagledališka predstava za otroke Mini teater Ljubljana; Maksi (4) in Mega Pikin abonma 18.00 Dvorana Prebold Ljudska pesem v Preboldukoncerti, ki ga organizirajo JSKD Žalec, Prijatelji 6ŠE in KD Marija Reka 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pridi v Rogaško Slatino letni koncert skupine Sled 19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Slovenski citrarski kvartetkoncert 19.30 SLG Celje Yasmina Reza: Bog masakradrama v izvedbi HNK Varaždin 19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje spomladanski koncert 20.00 Dvorana KUD Ljubečna Maoštja čujkomedija v izvedbi Nataše Tič Ralijan in Mojce Partljič; abonma in izven NEDELJA, 2. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia – mesto pod mestomjavno vodstvo po razstavi 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Iluzijapredstava; projekt mladi za mlade v izvedbi mladih članov Theatro Šenjošt, po predstavi pogovor z Vesno Šolar PONEDELJEK, 3. 4. 18.00 Celjska Kulturnica Vanja Tajnšekodprtje fotografske razstave članice Društva fotografov Svit Celje18.00 Galerija Mozirje Tone Kregar in Jernej Dirnbekliterarno-glasbeni večer; njuna avtorska poezija se bo prepletala z akustičnimi priredbami skladb skupine MI2 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva s pravljičarko Ireno Cerar TOREK, 4. 4. 11.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop srednje stopnje 1. in 2. letnik 17.00 Osrednja knjižnica Celje Zakulisje muzikala Veronika Deseniškapogovor vodi producent Miha Firšt 17.00 Vila Bianca Velenje Odprtje likovne razstave skupine Pro tempore 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Družina poje in igra nastop komornih skupin v sestavi sorodnikov, ki se izobražujejo v Glasbeni šoli Celje 18.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Ko železna pride cesta: 170 let prihoda vlaka v Celjeodprtje razstave 19.00 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje V deželi iluzij, večer 2U koncert in razstava likovnih del – večer dijakov 2. letnika Umetniške gimnazije Velenje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Deček s tatujem na srcupredstavitev knjige Simona Mičiča SREDA, 5. 4. 11.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop srednje stopnje 3.in 4. letnik ter komorne skupine17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Sapramiška in spim lahko tudi jutrigledališka predstava; gostje: učenci OŠ Frana Roša 18.00 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Harmonikarski orkester Glasbene šole Velenje z gostikoncert 18.00 Dom kulture Velenje Mahmudgledališka predstava, Mestno gledališče Ptuj in Mini teater Ljubljana; Abonma Mladost (4) in izven Ostale prireditve ČETRTEK, 30. 3. 16.00 Pegazov dom Rogaška Slatina 170 km teka okrog Mont Blanca potopisno predavanje Matjaža Čampe 17.00 Mestna knjižnica Velenje Science Shop: Vloga socialnih omrežij pri razvoju družbe predavanje19.19 Mestna knjižnica Velenje Severna Etiopija in Danakilpotopisno predavanje Sergeja Maršnjaka PETEK, 31. 3. 18.00 Knjižnica Laško Razširjena slovenska planinska pot in slovenski dvatisočakipredavanje Gorazda Goriška ob projekciji SOBOTA, 1. 4. 15.00 do 19.00 Fontana Žalec Kuhna pri fontani 18.00 Celjski mladinski center Izobraževanje za mirmultimedijska izobraževalna delavnica, ki jo je zasnoval Prem Rawat NEDELJA, 2. 4. 11.00 Citycenter Celje Pomladni zajčekpravljica v otroškem parku Džungla PONEDELJEK, 3. 4. 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Rastimo s knjigo pravljična doživetja ob mednarodnem dnevu knjig za otroke; za predšolske otroke in osnovnošolce od 1. do 2. razreda 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovor o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar, dr. med in Julka Žagar, dr. med.; vstop prost 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Južna Afrika: Jar, Lesoto in Svazipotopisno predavanje Katarine in Roka Hočevarja v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura 20.00 Narodni dom Celje Besede miru video prireditev o notranjem miru, o katerem govori Prem Rawat TOREK, 4. 4. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ali lahko kure izvalijo pesem? srečanje s pisateljico in pesnico Bino Štante Žmavc; za učence I. in II. triletja OŠ17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kaligrafi ja z Natalijo Resnik Gavez 18.00 Dom kulture Velenje Športnik leta 2016 podelitev priznanj najboljšim športnicam in športnikom 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Tujec sem bil in ste me sprejelipredavanje o izzivih sodobnih migracij ob 400-letnici ustanovitve Misijonske družbe; predavatelj: p. dr. Robin Schweiger DJ 19.00 Dvorana PGD Drešinja vas Predstavitev odprave Aconcagua 2017 z udeležencema odprave Danijelom Žagarjem in Dejanom Kuserbanjem SREDA, 5. 4. 6.30 Celjski mladinski center Zdrav slovenski zajtrkbrezplačen zajtrk; vstop prost 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Rastimo s knjigo pravljična doživetja ob mednarodnem dnevu knjig za otroke; za predšolske otroke in osnovnošolce od 1. do 2. razreda 16.00 Kozjanski park Podsreda Izdelovanje butaricvelikonočna delavnica Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 30. 3. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Še vedno mame komedija, Siti teater BTC; dobrodelna predstava v organizaciji Humanitarnega kluba Soroptimist Celje NEDELJA, 2. 4. 16.00 Športna dvorana Osnovne šole Braslovče Srce, sonce, morje dobrodelni koncert; izkupiček je namenjen letovanju rejniških otrok in šolskemu skladu OŠ Braslovče Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the da-mned, zvočna instalacija Ga- šperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del – fragmentacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do na- daljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: Osemdeseta@Celje 1980-1989; do preklica Likovni salon Celje: razsta- va Tihomirja Pinterja Portreti sodobne slovenske literature (1991–2016); do 31. 3. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: fotografska razstava Koreni- ne avtorja Vinka Skaleta; do 2. 4. Axx. On. M. in Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Avatar umetnice Jasne Klare Kozar v so- delovanju z MMC Kibla Maribor; do 31. 3. Galerija Kvartirna hiša Ce- lje: slikarska razstava Elisabette Bacci Colour fi elds; do 31. 3. Krekov trg Celje: razstava 30 let Roševih dnevov; do 31. 3. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Slovenski strip 2003–2016; do 7. 5. Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: razstava ume- tniške fotografi je Jureta Krava- nje; do 30. 4. Celjska kulturnica: razstava likovnih del Slavice Biderman; do 31. 3. Dom sv. Jožefa Celje: foto- grafska razstava Terra sencata avtorja Marka Freliha; do 30. 4. Osrednja knjižnica Celje: razstava Škarjerezi Vojničanke Doroteje Hauser (1877–1946) in grafi ke po njenih motivih; do 6. 4., razstava o delu in življenju Johanna Gabriela Seidla; do 30. 4., razstava Literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev v okviru Roševih dnevov; do 22. 4. Železarski muzej Teharje: Skupinska fotografska razstava; do 30. 3. Galerija Volk Celje: prodaj- na razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 29. 4. Avla Splošne bolnišnice Ce- lje: razstava Svetovni da ledvic ter Praznik žena in materinski dan, gradivo dijakov Srednje zdravstvene šole Celje; do 31. 3. Medobčinska splošna knji- žnica Žalec: razstava Portreti slovenskega Parnasa; do 31. 3. Mestna galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava Slike štirih – prijatelji iz Šentjurja; do 1. 4. Anina galerija Rogaška Sla- tina: razstava Umetniške pove- zave; do 8. 4. Galerija Velenje: razstava Zmaga Lenárdiča, »Don't think art! /Ne misli: Umetnost!«; do 8. 4. 24 Št. 13, 30. marec 2017 ZANIMIVOSTI Foto: SHERPAFOTO TEDNAVarčevanje je lahko nevarno.Najimenitnejša spominska knjiga Celja V več kot sto letih v knjigo častnih gostov vpisanih le nekaj imen Obisk prvega tujega dr - žavnega voditelja v knež - jem mestu po osamosvoji - tvi, poljskega predsednika Andrzeja Dude, ne bo ostal brez trajnega zaznamka. Poleg »Pahorjeve« Klopce prijateljstva, ki sta jo pred - sednika odkrila na Starem gradu, bo na obisk poljske- ga voditelja spominjal tudi njegov podpis v častni knjigi Celja. Natančen izvor nastanka knjige sicer ni znan, a je tudi mesto ob Savinji sledilo pra- ksi mnogih mest, ki imajo ta - kšne prestižne knjige, v kate - re se vpisujejo najimenitnejši obiskovalci mesta. Prvi se je v knjigo častnih gostov Celja vpisal avstrijski cesar Franc Jožef I. To se je zgodilo 30. avgusta 1891 v nekdanjem paviljonu v me- stnem parku. Mimogrede, ta paviljon bo celjska občina v bližnji prihodnosti obnovila v okviru celovite prenove me - stnega parka, o čemer smo sicer že pisali v eni prejšnjih številk Novega tednika. Nov vpis je sledil šele čez tri dese-tletja: leta 1920 se je v knjigo v prostorih nekdanjega magi-strata (danes Muzeja novejše zgodovine Celje) vpisal tedaj še kot regent Aleksander Ka-rađorđević. Po nekaterih podatkih naj bi bila v času nemške oku -Dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, je visokim gostom pred vpisom na kratko spre-govoril o značilnostih in zgodovini častne knjige gostov Celja. Poljski predsednik Andrzej Duda pri vpisu v knjigo pacije med drugo svetovno vojno častna knjiga gostov skupaj z večino občinskega arhivskega gradiva odpeljana v bližino Gradca. A kot pravi dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Ce-lje (ZAC), ki hrani izvorno častno knjigo gostov, to ne drži. »Knjiga je bila tudi med vojno v knežjem mestu, saj se je vanjo leta 1943 vpisala v Celju rojena Margareta We -inhandl,« je pojasnil. Ta vpis je sicer zabeležen, a je pri na- števanju in preštevanju števi - la vpisov zaradi okoliščin, v katerih je do podpisa prišlo, praviloma prezrt. Novo obdobje vpisovanja v častno knjigo gostov je leta 2008 ob obisku Celja spet odprl takratni slovenski pred- sednik Danilo Türk. Dve leti pozneje se je v knjigo vpisal še vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisi Bertone, za- dnja podpisana pa sta torej poljski in slovenski predse - dnik. V imenu Mestne občine Celje – ta odloča o tem, kdo in kdaj se bo vpisal – je skrb - nik prestižne knjige častnih gostov mesta Zgodovinski arhiv Celje. Iz dosedanjih vpisov, če odmislimo čas okupacije, je razvidno, da je namenjena predvsem vpiso-vanju političnih voditeljev najvišje ravni. O imenitnosti knjige govo- ri tudi njena oblika: vezana je v usnje z zlato obrezo, prva platnica je okrašena s celjskim grbom, v pozlati so tudi okrasni vogali. Knjiga ima osemnajst listov iz kar - tona, njen format meri 23 krat 30,5 centimetrov. Njeno »stalno bivališče« je v zbirki rokopisov ZAC v za to pose-bej izdelani kartonasti škatli.Stalnica ob vpisovanju so tudi bele rokavice, ki jih nosi direktor Zgodovinske- ga arhiva Celje, ki uglednim podpisnikom tudi razloži značilnosti knjige. »Kar med drugim kaže tudi na spoštovanje do podpisni-kov in izjemnost dogodka ter prostora, v katerem pride do vpisa,« je še povedal dr. Borut Batagelj. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Po poti uresničevanja avtomobilističnih sanjDeček s tatujem na srcu o spolni zlorabiKulinarika: dobrote iz špargljevŠt. 13 / Leto 72 / Celje, 30. marec 2017 str. 32 str. 30-31 str. 35str. 45Z zavihanimi rokavi po koš, grablje in lopato Foto: GrupA 26 Št. 13, 30. marec 2017 INTERVJU »Organizacija dela v urgentnem centru je popolnoma zgrešena« Zdravnik Andrej Žmavc, ustanovitelj nujne medicinske pomoči v Celju, brez dlake na jeziku o težavah celjskega urgentnega centra Je prvi človek nujne medicinske pomoči v Celju. Redkokdaj je v ospredju, zato javnost niti ne ve dobro, da brez njega omenjena pomoč v Celju sploh ne bi bila takšna, kot je bila – vsaj do priključitve k Urgentnemu centru Celje. Zdravnik Zdravstvenega doma Celje Andrej Žmavc. Opisujejo ga kot red- kobesednega, a z izjemno strokovno širino. Ampak ni res, da je redkobeseden. V pogo- voru z nami se je odprl, kritike na račun dela v Urgentnem centru Celje ni skrival. Občutek smo dobili, da v drobovje pozna delo urgentne medicine in da vedno brez dlake na jeziku pove tisto, v kar verjame, in za tem stoji. Pravi, da je urgentni center najboljša nad- gradnja celotnega sistema nujne medicinske pomoči in da se z njegovo uvedbo strinja, toda organizacija dela v njem je zgrešena, pri če- mer meni, da je ravno to razlog, iz katerega izhaja kup težav. »Nujno medi- cinsko pomoč v Celju smo na rav- ni zdravstvenega doma oblikovali od leta 1986. To je bil dolg proces in najmanj dvajset let je trajalo, da smo dobili takšno raven tega dela medicine, kot smo jo želeli. A zdaj se je zgodilo – kot posledica nujnosti porabe evropskih sredstev za gradnjo urgentnih centrov – da so urgentne centre zgradili, zato jih je bilo treba zelo hitro ›spraviti v življenje‹. Zato je prišlo do slabo premišljenih potez, kar se zdaj kaže pri slabši organizaciji dela urgentnih centrov, čeprav bi lahko bila boljša. Težava v Celju je v tem, da je organizacijo dela prevzela bolnišni- ca. Torej zdaj bolnišnica počne nekaj, česar pravzaprav nikoli ni počela – opravlja predbol- nišnično nujno medicinsko pomoč in 24-urno dežurno službo na primarni ravni. To je delo, ki ga je prej opravljal zdravstveni dom.« Omenjate kup težav … Tako je. Enostavne stvari, zaradi katerih pridejo ljudje v urgentni center, zdaj rešujejo na bolnišnični način, če se lahko tako izra-zim. Za bolnika to pomeni čakanje najmanj uro in tudi do več ur. Zdravstveno težavo bolnika, ki smo jo prej v nujni medicinski po- moči zdravstvenega doma uredili v nekaj mi- nutah, zdaj v urgentnem centru obravnavajo dlje. Ker opravijo ves postopek preiskave, ki morda niti ni nujen. S tem se stroški pov- zpnejo v nebo, saj celotna obravnava tistih bolnikov, ki je zaradi manjše zdravstvene težave ne potrebujejo, postopek nekajkrat podraži. Organizacija dela bi lahko bila dru-gačna in prijaznejša za ljudi. Ampak saj so zdravniki usposobljeni za to, da vedo, katera preiskava je nujna in ka-tera ne. V urgentnem centru na primarni ravni, to- rej na področju prehospitalnega dela (nekda- nja nujna medicinska pomoč, ki je bila prej v okviru ZD Celje, op. p.), delajo zdravniki, ki imajo malo izkušenj na področju urgentne medicine in osnovne zdravstvene dejavnosti. Da se razumemo, ti zdravniki so sicer zelo do- bro usposobljeni za klinično medicino, ampak manjkajo jim izkušnje in to se vidi. Kako?Ker opravljajo preiskave, ki glede na stanje bolnikov niso nujne. Samo zato, da so »kriti«, ker morda ne verjamejo v svojo strokovnost in morda niso prepričani v svoje znanje. To je tisto, kar vso obravnavo podraži. Bolnišnica pa je spet v rdečih številkah in znaten del k temu prispeva ravno način organizacije dela v urgentnem centru. Da imajo mladi zdravniki, ki delajo v mo- dro-zelenem sektorju, premalo izkušenj z urgentnimi primeri in zato več bolnikov po- šljejo na nadaljnjo obravnavo, čeprav to ni nujno, opažajo tudi bolniki. Bi bilo bolje, če bi to delo opravljali starejši zdravniki? Bi ti znali bolje presoditi, kaj je urgentno in kaj ni? Ta težava je širša. Mislim, da ne gre samo za to, da zdravniki iz modro-zelenega sektorja preveč bolnikov pošiljajo naprej na preiskave, ampak tudi za to, da v urgentni center priha- ja preveč ljudi, ki tja glede na svojo težavo sploh ne spadajo. Zato bol- nišnica krivi tudi splošne zdravnike v zdravstvenem domu, da bolnike preveč napotujejo v center, kar ni res. Bolnišnica pozablja na to, da je zdravstveni dom s prenosom nujne medicinske pomoči izgubil osnovno diagno-stiko in terapijo za nujne bolnike, zato mora določe- ne bolnike poslati v urgentni center. V zdra-vstvenem domu namreč nimamo možnosti, da bi opravili vse preiskave, ki smo jih lahko prej. Druge možnosti enostavno ni, ker je zdaj organizacija takšna, kot je. Ampak skoraj vedno v bolnišnici po- vedo, da osebni zdravniki v urgentni center pošiljajo preveč ljudi, čeprav niso nujni primeri. Mislim, da je to napačno videnje bolnišnice. Število bolnikov, ki jih pošljemo v bolnišnico, je enako, kot je bilo prej. Ampak kje je težava, ki jo bolnišnica napačno razume? Prej smo devetdeset odstotkov vseh potreb bolnikov rešili v ambulanti za nujno medicinsko pomoč zdra- vstvenega doma in le majhen odstotek bolnikov poslali na urgenco. Zdaj pa gredo v urgentni center vsi, torej tudi tistih devet-deset odstotkov ljudi, ki jih tja prej nismo pošiljali. Tudi bolniki z nenujnimi stanji. Urgentni center ni namenjen »anginam in vročinam«. Za slednje primere je bil prej-šnji sistem veliko boljši. Ker so prej prišli k nam. Zdaj gredo naravnost v urgentni center, ki ima prost dostop. Če odpreš vrata, je razumljivo, da bodo ljudje prišli. Tudi tisti, ki niso v nujnem zdravstvenem stanju. Na drugi strani smo v zdravstve- nem domu ukinili dežurno ambulanto in so ostale samo redne ambulante. Zaradi izgube nujne medicinske pomoči je zdra- vstveni dom spet na ravni, na kakršni je bil pred tridesetimi leti, če malo karikiram. Medicina gre resda naprej in je morda ta primerjava preveč poenostavljena. Toda prej smo v zdravstvenem domu v nujni me- dicinski pomoči reševali ogromno primerov, ki jih zdaj pač rešujejov urgentnem centru. In naval nanj je seveda prevelik.Je bila vaša vizija urgen- tnega centra drugačna? Da. Predvsem or- ganizacija dela. Ampak za-dnjih pet let sem se od vsega odda- ljil in stvari so »peljali«, kot so jih. Z napakami. Kaj bi se po vašem mnenju moralo spremeniti? Urgentni center je uvedel triažo, ki je prej pri nujni medicinski pomoči ni bilo. V triaži bolnika sprejme višja me- dicinska sestra, ki se na osnovi pregleda odloči, ali bodo tega bolnika nadalje obravna- vali v modro- zelenem sektor- ju ali n a internistiki ali v kirurgiji. Triažo opravljajo medicinske sestre! Dali so jim nalogo po tako imenovanem manchestrskem sistemu triaže. V Celju pa so dodali »celjsko modifi kacijo«, za katero ta sistem nikoli ni bil namenjen. To je neupravičeno nalaganje dela medicinskim se- stram, za katerega niso usposobljene! Ta tria- žni sistem je bil urejen za namen, da se določa vrstni red za pregled glede na nujnost stanja in ne da se bolnike razvršča v različne od- delke. Skratka, triažo bi morali opravljati na primarni ravni tako kot pred tem. Zdravnik v ambulanti potem odloči, katere bolnike bo obravnaval na primarni ravni in katere bo poslal na specialistično raven. Torej bi morala biti odločitev, kateri bolnik bo iz triaže odšel na internistiko ali kirurgijo, na ramenih zdravnika in ne medicinske sestre? Tako je, ampak po pregledu v ambulanti. Bolnikom bi s tem pri- hranili čas, ker bi bili postopki hitrejši, prihranjenega bi bilo tudi več denarja. Tako pa iz triaže zdaj neka- teri »Tri četrtine časa zdravnik porabi za delo s papirji in z računalniki ter samo četrtino za bolnika. Kaj se je zgodilo? To, da je bolnik v ambulanti skoraj že postal moteč dejavnik pri delu! To nikamor ne vodi.« Zdravnik Andrej Žmavc je zasnoval nujno medicinsko pomoč v Celju v okviru Zdravstvenega doma Celje. 27 Št. 13, 30. marec 2017 INTERVJU »Organizacija dela v urgentnem centru je popolnoma zgrešena« bolniki sploh ne gredo v tako imenovani mo- dro-zeleni sektor k zdravniku, ampak to »pre-skočijo«, ker jih sestra napoti naprej na primer na internistiko. Če bi o tem odločal zdravnik, bi opravljal tisto, čemur je nujna medicinska pomoč namenjena. Ko so določali način dela, ne vem, o čem so razmišljali. Nedopustno je, da medicinska sestra odloča, ali bo šel nekdo v modro-zeleni sektor, na internistiko, v kirurški del ali kam drugam. Medicinskim sestram ne bi smeli nalagati takšne triaže, ki temelji na oceni stanja bolnika po pregledu v ambulanti. Spomniva se primera Kajtna pred leti, ko je bolnik umrl pred bolnišnico. Ta primer bi moral biti lekcija. Če bi se zdaj zgodilo kaj podobnega, kdo bi odgovarjal za takšno organizacijo? Ne vem. Verjetno bi, če bi se kaj zgodilo, na koncu odgovarjala medicinska sestra. Ste kdaj razmišljali o tem?Sem. Verjetno se je že zgodilo kaj takšnega in zagotovo se še bo. V Celju imamo torej »celj- sko različico« manchestrskega sistema triaže. Zdravniki na primarni ravni so potisnjeni bolj v administracijo kot v medicino. Ukvarjajo se s čisto banalnimi primeri ali opravljajo samo neko administrativno storitev. Zato to delo za mlade zdravnike, ki želijo delati v urgentnih centrih, sploh ni zanimivo. Ker želijo delati tisto, za kar so se usposabljali. Zdaj pridejo v ambulanto, kjer pišejo le potrdila ali recepte. To je velika de- gradacija nujne medicinske pomoči, ki je ne bi smeli dopustiti. Posledica tega je, da zdravniki, ki spadajo v primarno ambulanto, nimajo kaj početi, če ne posredujejo na terenu, medtem ko se internistična in kirurška ambulanta dušita zaradi navala bolnikov. Torej ni vse v denarju in plači? Ne. Takšno delo je za mlade zdrav- nike enostavno nezanimivo. V zdrav- stvenem domu so pred leti zdravniki čakali na delo na urgenci, ker je bil to zanje dodaten strokovni izziv. Danes pa zdravnikov ni, ker se enostavno ne vidijo v takšnem sistemu. Ni- majo stika s pravo urgenco, s pra- vo nujno medicinsko pomočjo. S tem se izgublja osnovni princip dela v urgenci. Ne gre za to, da je zdravnikov premalo, ampak za to, da ne želijo delati v takšnem sistemu. Kje je rešitev? Vprašanje, če v takšnem konceptu zdravstva rešitev sploh obstaja. Morda, če bi se kaj spre- menilo. Ampak to terja organizacijske prijeme, čeprav ne bi smeli biti zahtevni. Rešitev bi bila na primer kadrovska okrepitev ambulante na primarni ravni v urgentnem centru. Samo z eno ambulanto ne gre. Tudi arhitekturna za- snova urgentnega centra je posebna težava. Tako kot so zdaj urejeni prostori v modro-ze- lenem sektorju, ne zadostuje najbolj osnovnim pogojem za delo takšne ambulante. Prostori so tako majhni, da je bolnika, ki ga na primer pripeljejo na postelji, težko pregledati. Prosto- ri so brez oken in če zdravnik opravlja EKG- preiskavo, mora medicinska sestra stopiti ven, saj je soba premajhna. To je nepojmljivo, kako so to načrtovali. Je neracionalno in nima učinka glede na to, da se je število bolnikov v urgentnem centru povečalo. Če gradiš, moraš narediti tako, da je dobro in da je primerno za delo. Ne vem, koliko jih je pri načrtih so- delovalo iz zdravstvenega doma, saj to delo poznajo, ampak očitno so bili premalo glasni, da bi opozorili na to, ko je bil še čas. Torej zdaj dela na primarni ravni urgen- tnega centra, kar je prej bila nujna medicin- ska pomoč na ravni zdravstvenega doma, samo ena ambulanta, in sicer ne glede na to, da se je število bolnikov iz celotne regije v urgentnem centru povečalo? Seveda. Toda morate vedeti, da več kot po- lovica ljudi v to ambulanto ne pride, ker jih medicinska sestra iz triaže napoti neposredno v internistični ali kirurški del centra. So vas kot utemeljitelja nujne medicinske pomoči v Celju sploh prosili za kakšen na- svet, ko so snovali urgentni center?stori, ki so bili za nujno medicinsko pomoč neprimerni. In še enkrat, da ne bo izzvenelo, da nasprotujem urgentnemu centru – ta je ka- kovostna nadgradnja celotnega sistema, le or- ganizacija dela v njem je popolnoma zgrešena. So se te organizacije zbali reševalci? Tik pred selitvijo v urgentni center jih je nekaj dalo odpoved. Odpoved delovnega razmerja pri nas in nato zaposlitev v urgentnem centru sta bili logični, glede na to, da je vse prevzela bolnišnica. Ne, ne mislim tega. Šli so drugam, ne v urgentni center. Da. Tudi to se je zgodilo. Ker so videli, kako so stvari urejene v urgentnem centru. In šli so najboljši. V zdravstvenem domu, torej v delu, ki skrbi za nenujne prevoze, so zdaj zaposleni zdravstveni tehniki, ki nimajo izkušenj za to delo. Drugam in v urgentni center pa so šli najboljši reševalci. Kaj pa reševalna vozila? Bolnišnica je fe- bruarja omenila, da so tista, ki jih je prevzela od zdravstvenega doma, velikokrat v okvari. Da se vozila kdaj pokvarijo, je logično. Ne drži pa, da bi urgentnemu centru dali ne- primerna vozila, in po mojem mnenju je to namerno zavajanje. Seveda so bila nekatera vozila stara, saj je to posledica obrabe. Zdra- vstveni dom je vedno skrbel, da je bil vozni park v dobrem stanju. To, da so vozila redno vzdrževana, je ključnega pomena! Mi nikoli nismo imeli težav z vozili. Vzdrževalna služba teh vozil zdaj opravlja vzdrževanje za bolnišnico? Ne vem, kako so se dogovorili. Ker so meha- niki oziroma vzdrževalci, ki skrbijo za reševalna vozila zdravstvenega doma, še vedno pri nas. Je možno, da je bolnišnica to službo zdaj najela? To bi pomenilo spet dodatne stroške. Možno je, da je bolnišnica tako naredila, da. Pred tedni smo poročali, da mora bolni- šnica za nenujne prevoze uporabljati nujna reševalna vozila, tista, ki jih potrebuje za nujne primere. Takšen je bil predlog zdra-vstvene zavarovalnice, čeprav se bolnišnica s tem ne strinja. To bi morali urediti drugače. Da nujna vo- zila uporabljajo za nenujne primere, je sprto z osnovno logiko organizacije urgentnega zdravstvenega sistema. Urgentno vozilo je po pravilih namenjeno samo nujnim primerom. Vse, kar ni v skladu s tem, je kršitev Pravilnika o službi nujne medinske pomoči. Zdravstvena zavarovalnica predlaga vse, kar je zanjo cenejše. Ni pa to ustanova, ki bi določala pogoje za delo nujne medicinske pomoči. Lahko sodeluje pri nastajanju pravilnika samo v fi nančnem delu, a ko pravilnik velja, velja tudi za zavarovalnico. Sodeč po vaših besedah, vam resnično ni vseeno, ko opazujete, kako ta sistem urgence deluje.»Nedopustno je, da medicinska sestra odloča, ali bo šel nekdo v modro-zeleni sektor, na internistiko, v kirurški del ali kam drugam. Medicinskim sestram ne bi smeli nalagati takšne triaže, ki temelji na oceni stanja bolnika po pregledu v ambulanti.« »Da nujna reševalna vozila uporabljajo za nenujne primere, je sprto z osnovno logiko organizacije urgentnega zdravstvenega sistema.«Malo sem se umaknil, ker sem rekel, »zakaj bi si s tem razbijal glavo, če so tako naredili, pa naj imajo«. Toda zdravstveni dom je zdaj v situaciji, ko ga v petek zvečer zaklenemo in odklenemo v ponedeljek zjutraj. Nisem si predstavljal, da je to sploh mogoče. Takrat, ko smo nujno medi- cinsko pomoč v Celju ustanovili, je bila urgenca vsem zdravnikom v zdravstvenem domu stro-kovni izziv, posledica tega je bila strokovna rast vseh zdravnikov v zdravstvenem domu. Osebni zdravniki so ostali brez izziva. Točno tako. Nekateri sicer pogodbeno delajo v urgentnem centru. Toda za večino ostalih je to res korak nazaj. Tudi vsa administracija na splošno je postala nevzdržna. Tri četrtine časa zdravnik porabi za delo s papirji in z računalniki ter samo četrtino za bolnika. Kaj se je zgodilo? To, da je bolnik v ambulanti skoraj že postal moteč dejavnik pri delu! To nikamor ne vodi. Kdo v tej državi ne razume, da to ni prav? Kdo nima posluha? Vse deluje na principu denarja in sredstev. Pred kratkim sem izvedel, da je sedanji raču- nalniški sistem zasnovan tako, da avtomatič- no pošilja vse podatke na nacionalno raven. Zavarovalnici, ministrstvu in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje … Ne vem. Tudi ti-ste podatke, ki bi morali biti najbolj varovani. Kot v posmeh vsem ukrepom za varovanje bolnikovih osebnih podatkov. Prepričan sem, da nikomur ne more biti vseeno, da lahko vse podrobnosti o pregledu in vse podatke o po-govoru z zdravnikom vsak trenutek neznano kdo pregleduje na državni ravni. Katastrofa! Je to dopustno? Ne bi smelo biti. Toda takšen je računalniški sistem. Vedno so podatke zbirali glede na osno- vi diagnoze, storitev in ne z imeni bolnikov. Včasih je bila to poklicna skrivnost, računal- niški sistem pa je očitno to povozil in s tem se ne morem sprijazniti. Močno dvomim, da zdravniki to sploh vedo. Dogaja se brez vedno- sti zdravnika in bolnika, kar je nesprejemljivo. Se vam zdi, da so tudi nekateri zdravniki postali vdani v usodo, brezvoljni? Starejši laž- je poveste naravnost, kje po vašem mnenju v sistemu škripa, kaj ni prav … Večina je tiho. Zagotovo. Ker sistem je tako zasnovan, da onemogoča kakršnokoli individualno delova-nje. Mladi na takšen sistem naletijo že v času študija in se ga navadijo. Proti temu ne morejo. Ampak v stavki so glasni vsi!S stavko je tako: prav je, da je. Ampak njeno bistvo bi moralo biti zmanjšanje obremenitve zdravnikov. Če nek zdravnik ne more obdelati v ambulanti toliko bolnikov, kot bi jih moral, je grozen občutek. Zdravniki v osnovnem zdra-vstvu delajo na meji zmogljivosti in se popol- noma zavedajo, da s tem tvegajo strokovno napako. A ne morejo nič proti temu. Izbirajo med tem, ali naj delajo tako, kot morajo, ali naj polovico bolnikov pošljejo domov. Če ima zdravnik za bolnika le nekaj minut časa, to ni strokovno. Koliko bolnikov ima zdravnik v povprečju? Od tisoč osemsto do dva tisoč.Dnevno to pomeni? Tudi do osemdeset ali več. Normalno bi bilo približno trideset do štirideset. Koliko od teh bolnikov v ambulanto ne sodi? Ne govoriva o nujnih primerih. V ambulanto spada vsak, ki pride tja. Tudi tisti, za katerega zdravnik misli, da tam nima kaj iskati. Vsak pride k zdravniku, ker meni, da ima razlog, ki je zanj pomemben. Zdravnik ne sme nikoli nikomur reči: »Zakaj pa ste spet prišli?« Bom drugače vprašala. Koliko ljudi, ki pride k zdravniku, potrebuje samo pogovor? Veliko. Če bi prihajali smiselno, torej resnič- no tisti, ki zdravnika potrebujejo, ne samo pogovor, bi jih bilo v čakalnici zagotovo pol manj … SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupAAndrej Žmavc je zdrav- niškem krogu znan po svoji strokovni širini. Med bolniki tudi po redkobesednosti. Toda vsi pravijo, da je izvrsten di- agnostik. Kmalu se bo upokojil.Vprašali so me sicer za nasvet, ampak takrat, ko so bile stvari že v praksi dogovorjene. Se vam zdi to »nefer«? Ste namreč prvi človek nujne medicinske pomoči v Celju … Ne, ne zdi se mi nepravično do mene, sploh ne. Nimam zamer ali občutka, da bi me to mo- tilo. Celjski zdravstveni dom se je z bolnišnico pogovarjal o nujni medicinski pomoči že pred dvajsetimi leti. Ta naj bi bila na lokaciji bolni-šnice, določena je bila tudi velikost prostorov, ampak do uresničitve tega projekta nikoli ni prišlo, ker so bili na razpolago le stari pro- 28 Št. 13, 30. marec 2017 AKCIJA Dobimo se v mestu na stilski preobrazbi Stilski preobrazbi sta se prepustili nagrajeni mamici Branka Cilenšek iz Braslovč in Barbara Romih iz Štor sta mamici, ki smo ju izžrebali v akciji Mamice, dobimo se v mestu na stilski preobrazbi.Akcijo, ki smo jo skupaj pripravili Zavod Celeia Celje ter Novi tednik in Radio Celje, so sooblikovali ponudniki iz mestnega jedra Celja. Branka, ki je pred dnevi srečala abra- hama, je mamica dveh odraslih otrok in babi- ca dvojčkov, starih osem let. Trenutno je brez službe in si tovrstne preobrazbe tednik in Radio Celje, so sooblikovali ponudniki iz mestnega jedra Celja. Branka, ki je pred dnevi srečala abra- hama, je mamica dveh odraslih otrok in babi- ca dvojčkov, starih osem let. Trenutno je brez službe in si tovrstne preobrazbe brez službe in si tovrstne preobrazbe brez službe in si tovrstne preobrazbe Branka Cilenšek pred stilsko preobrazbo V Zoran Hair Spa Celje je za novo Brankino podobo poskrbel Zoran Pasarič. »Želela je, da bi ostala svetla. Ker je imela kratke lase, sem ji naredil še malo krajšo linij o, barvo pa srebrno plavolaso, da ne bi bila tako rumenkasta kot prej.« Branka z novimi nohti. Manikura Pia-Pixi's Nails. Tudi brez modnih čevljev ne gre, so se strinjali v trgovini Anna in Branki podarili modne čevlje.Malo je žensk, ki jih pogled na modni nakit ne bi razve-selil. V butiku Iva so Branki pomagali z odličnimi nasveti in jo razveselili z edinstvenim nakitom. V trgovini Smash v mestnem jedru Celja so Branki izbrali barvito tuniko, ki smo jo do-polnili z nogavicami tovarne nogavic Polzela. Več fotografi j tudi na Facebookovi strani Novi tednik in Radio Celje ter na spletni strani www.radiocelje.com. Tudi brez modnih čevljev ne gre, so se strinjali v trgovini Anna in Branki podarili Tudi brez modnih čevljev ne gre, so se strinjali v trgovini Anna in Branki podarili Več fotografi j tudi na Facebookovi strani Novi tednik in Radio Celje ter na spletni strani www.radiocelje.com . Za ličenje je poskrbela Eva Plesnik – Beauty by Eva make up. Glede na barvo las in modre oči je Branki poudarila oči in poskrbela za lep pomladni izgled. V trgovini Benetton v mestnem jedru Celja so Branki izbrali mladostno majico. 29 Št. 13, 30. marec 2017 Urška Stegu, lastnica frizerskega studia Uršula, je poskrbela za Barbarino pričesko. »Glede na to, da je bila Barbara pred kratkim postrižena, sem se odločila za večjo barvno spremembo in poudarila sprednji del zaradi oblike obraza. Lase sem posvetlila in se odločila za nekoliko hladnejši ton, ker so bili prej preveč rumeni. Nato sem dodala še pastelna pramena. Glede na dolžino sem eno stran asimetrično postrigla.« AKCIJA Dobimo se v mestu na stilski preobrazbi ne bi mogla privoščiti. Barbara skrbi za tri navihance, ki ji vsak dan na obraz narišejo veliko nasmehov. Je ljubiteljica lepe-ga. Med preobrazbo sta izžrebanki ugotavljali, da imamo v središču Celja številne čudovite trgovine in prijazne trgovce, ki znajo odlično svetovati. Naslednji nakup bo zagotovo v središču Celja. SB, foto: GrupA, SHERPABarbara Romih pred stilsko preobrazbo Tadeja Falnoga iz Zavoda Celeia je izbrankama podarila tudi darilne bone Dobimo se v mestu v vrednosti štirideset evrov. Barbara in Branka jih bosta lahko unovčili pri več kot petde-setih v mestu delujočih ponudni- kih. Boni so na voljo v TIC-u. izbrankama podarila tudi darilne bone Dobimo se v mestu v vrednosti štirideset evrov. Barbara in Branka jih bosta lahko unovčili pri več kot petde- setih v mestu delujočih ponudni- kih. Boni so na voljo v TIC-u. Tadeja Falnoga iz Zavoda Celeia je izbrankama podarila tudi darilne bone Dobimo se v mestu v vrednosti štirideset evrov. Barbara in Branka jih bosta lahko unovčili pri več kot petde- setih v mestu delujočih ponudni- kih. Boni so na voljo v TIC-u. Tadeja Falnoga iz Apolonij a Koštomaj (Apolonij a make up) je poskrbela, da je Barbarin obraz zasij al v vsem sij aju. Poenotila je ten kože, glede na njene zelo svetle obrvi je naredila zelo lepo linij o, poudarila oči, dodala umetne trepalnice. Katarina Rajh je Barbari naredila gelish nohte v barvi, ki se je zlila s celotno podobo. Lučka iz Čevljastva Ko-lar je za Barbaro izdelala edinstvene natikače Luko design, ki so hit že nekaj let.In za piko na i še modni nakit. Barbari ga je izbrala Tea Strajn iz butika Etnika slog. Barbara je bila več kot zadovoljna s prstanom z mantro – za obnovi-tev in energij ski pre-tok. Uhani so cvetlica življenja. Cvetlica na njih ima tudi zaščitni-ško znamenje. V trgovini Broadway Celje, NY City fashion, ponujajo modne pastelne, roza, bež, olivno zelene obleke, majice, hlače, za Barbaro pa so izbrali čudovito bež obleko s šalom.Več fotografi j tudi na Facebookovi strani Novi tednik in Radio Celje ter na spletni strani www.radiocelje.com. 30 Št. 13, 30. marec 2017 REPORTAŽA Želja, da bi enkrat obiskal največji in naj- bolj prestižen avtomobilski salon v Evropi (če ne celo na svetu), ki vsako leto na pragu pomladi v drugo največje mesto Švice pritegne dobrega tričetrt milijo-na obiskovalcev, se mi je letos končno izpolnila. Kot se za uresničitev vsakih sanj na nek način spodobi, je tudi moj letošnji podvig, na katerega sem se v glavi in srcu pripravljal kar nekaj let, zaznamovalo kar nekaj dogodivščin. S prijateljem Alešem, s katerim sva se odločila, da bova potovala skupaj, sva izbrala eno od agencij, ki je po- nujala dokaj ugodno ceno vožnje in vstopnice. Pot v lastni režiji bi bila ne zgolj bistveno dražja, ampak tudi veliko bolj naporna. Tako pa sva se skupaj z ostalimi navdušenci nad avtomobilsko pločevino zbrala na enem večjih postaja-lišč v naši prestolnici v petek zvečer, sedla na avtobus in se prepustila naraščajočemu pričakovanju. Prav zaradi tega nas kar nekaj sploh ni zatisnilo očesa, čeprav je nočna vožnja iz Ljubljane mimo Milana in znanih smučarskih središč do Ženeve namenjena prav temu. Spa- nju in nabiranju energije za celodnevni sobotni prihod. Pot iz Ljubljane do ženevskega avtomobil- skega salona je dolga osemsto kilometrov. A za izpolnitev dolgoletnih sanj jih je vredno prevoziti. Roko na srce sva si vsaj na začetku poti mora- la najprej oddahniti od šoka, ki sva ga doživela, še preden sva se vkrcala na avtobus. »Ziheraša«, kakršna pač sva, sva avtomobil, s katerim sva se pripeljala do bele Ljubljane, pustila v garaži pri sorodnikih. Sorodniku, ki nama je prijazno za dve noči odstopil garažo, sva po pomoti odpelja- la ključ njegovega avtomobila. Ko sva to ugotovi- la, je bilo za popravljanje napake že prepozno. A na srečo je sorodnik najino zmedenost, za katero za nič na svetu ne bi bila pripravljena priznati, da ji botruje vedno večje vznemirjenje, ker je končno napočil dan D, razumel. Naslednji dan je uporabljal rezervni ključ za svoj avto. Za tistega, ki sva ga odpeljala s seboj, se je potem šalil, da je vsaj njegov avtomobilski ključ obiskal sejem v Ženevi, če ga že on ni. Nepopisna gneča Po vožnji skozi mesta in kraje z zvenečimi imeni, ki si jih zaradi teme žal ni mogoče ogle- dati niti od daleč, smo zjutraj prispeli do prizori- šča sanj verjetno vsakega normalnega moškega, ki da kaj na jeklene konjičke, to je do razstavišča Palexpo Ženeva. Na obhod med skoraj tisoč razstavljenimi avtomobili smo se odpravili ob odprtju sejma ob devetih zjutraj. Že kmalu mi je bilo jasno, da bi se bilo treba na takšen dogodek odpra-viti med tednom. Sobota je bila najbrž najbolj obiskan dan. Gneča je bila nepopisna. Čeprav sem si želel ogledati razstavni prostor, ki je Po poti uresničevanja avtomobilističnih sanj Na avtomobilskem salonu v Ženevi bil od mesta, kjer sem stal takrat, oddaljen kvečjemu petdeset metrov, bi za ta »premik« potreboval vsaj pol ure. Zato se za marsikateri ogled niti nisem odločil. Če sem dopoldne še vztrajal, da sem se prebil do mesta, ki me je pritegnilo, je volje za takšen podvig popoldne, ko je svoje naredila še utrujenost, absolutno zmanjkalo. Kondicije mi ravno ne primanjkuje in z veseljem bi celo prizorišče kar nekajkrat obhodil. Če bi to bilo mogoče. Tako se je godilo Na letošnjem sejmu so predstavili 175 novih in konceptnih vozil, vsega skupaj pa več kot de- vetsto vozil. Cene vstopnic so visoke, zato se splača skupinski nakup. Peugeot instinct concept Renault trezor concept Toyota i-TRIL concept Mercedes-AMG GT concept Ford fiesta STJaguar I-pace concept 31 Št. 13, 30. marec 2017 REPORTAŽA Po poti uresničevanja avtomobilističnih sanj tudi drugim obiskovalcem, ki so omagali tudi kar tam, kjer se je pač našel kakšen kvadratni meter prostora, in posedli po tleh. Sedežev za počitek je vsekakor primanjkovalo. Kar me je rahlo razžalostilo, je, da pri najbolj »eksotičnih« avtomobilskih znamkah, kot so Pagani, Porsche in Ferarri, zaradi nepopisne gneče sploh nisem mogel priti do razstavnega prostora in avtomobila. Pri cenovno dosto- pnejših znamkah pa sem si avtomobil lahko mirno ogledal in vanj tudi sedel. Če seveda niso kakšni otroci lezli iz prtljažnika, kar pri takšnih avtomobilskih znamkah ni bila no- bena redkost. Malo premoženje za »mini« model Nekateri jekleni lepotci, kot je avto Aston Martin, so bili pred radovednimi prsti dobro zavarovani. Ogledali smo si ga, kako je stal za steklom. Toda za nekate- re predrznejše obiskovalce ni bilo mej: kljub verigam in steklenim pregradam so zlezli čez ovire. Vse za kakšen »selfi e«. Med obiskovalci sem slišal največ francoščine, hostese so se pogovarjale v »univerzalni« angleščini, nekaj je bilo tudi nemščine in jezikov nekdanje Jugoslavije. Pod osrednjim prizoriščem, kjer se je trlo avtomobilov in radovednežev, so se predstavljali ponudniki servisnih storitev in trgovci z zbirateljskimi avtomobilčki. Že cena teh miniaturnih posnetkov velikih bratov je tolikšna, da bi za ta denar pri nas lahko kupil kakšen pravi, a morda rahlo bolj rabljen avto. In še namig za tiste, ki razmišljate, da bi se morda kdaj odpravili na ta ženevski sejem: poskrbite sami za svoj želodček. Če smo na-mreč pri nas vajeni, da vsakovrstno sejemsko ponudbo dopolnjujejo kulinarične dobrote ma- lodane od vsepovsod, tega v Ženevi ni. Nekaj stojnic s hrano je bilo pred osrednjo sejemsko halo. Pred njimi sta bili tudi kakšna zasilna klop in miza. Ker jih je bilo bistveno manj od povpraševanja, je bilo tudi med zadovoljeva-njem teh fi zičnih potreb treba stati. Če zraven še rosi dež, kar se je zgodilo tudi meni, je za-gata še toliko večja. Ob petih popoldne smo izmučeni odrinili na pot nazaj. »Pločevinaste« sanje so se ure- sničile in domov smo se vračali pod vtisom ži- vobarvnih klasičnih, električnih in hibridnih vozil, ki smo si jih lahko ogledali. Ugotovili smo, da se »enoprostorci« počasi poslavlja- jo, vedno bolj modni pa postajajo »športni terenci« oziroma »križanci«. V znanem smu- čarskem središču Chamonix, uro vožnje od Ženeve, smo šli še na pico in zasluženo, a vsekakor izjemno drago pivo, za katerega je treba odšteti kar osem evrov. Tam smo potniki našega avtobusa izmenjevali mnenja. Seveda nismo mogli niti mimo tega, da je nekaj avto- mobilskih znamk predstavilo že tudi možnost avtopilota.In če je bila pot nazaj za ostale potnike manj adrenalinska in manj polna pričakovanja, nama z Alešem nikakor ni bilo nič prihranjeno. Sam sebi sem jo zagodel med enim od postankov. Ko sem šel z avtobusa, sem dobesedno »videl vse zvezde«, tako nerodno sem stopil. O epilogu na domači urgenci tukaj raje ne bom pisal. Za zadnjo adrenalinsko »dozo« najinega potovanja pa sem poskrbel, ko sva se že vozila iz Ljubljane proti Celju. V nekem trenutku sem namreč ugo- tovil, da nimam telefona. Očitno je bilo, da sem ga pozabil na avtobusu. Toda kako naj dokličeva voznika? V nedeljo ob šestih zjutraj sem tako klical agentko, pri kateri sem potovanje rezer-viral. Po nekaj »telefonijadah« sva s prijateljem uspešno doklicala voznika avtobusa. Ta žal ni bil ne v garaži ne v Ljubljani. Obrnila sva avto in zapeljala v smeri proti Primorski. Telefon sem končno prevzel v Podskrajniku pri Cerknici. IŠEvropski in slovenski avto leta je Peugeot 3008. Lamborghini aventador S Citroen c-aircross concept Lexus LS 500hMazda CX-5 Citroen DS 7 crossback Kia stinger Nissan qashqai 32 Št. 13, 30. marec 2017 ŽIVLJENJSKA ZGODBA Nasilje nad otroki moramo ustaviti in ga prijaviti Deček s tatujem na srcu o spolni zlorabi, ki mu je skoraj uničila življenje »Ljudje se mi odpirajo, mi pripovedujejo svoje zgodbe, kar pomeni, da po - diram tabuje. Prve domine so padle, kar je odlično.« Simon Mičić se je odločil, da bo javno spregovoril o posledicah spolne zlorabe. V knjigi z naslovom Deček s tatujem na srcu je iskreno opisal, kako je zloraba vpli- vala na njegovo življenje in kako je tudi s pomočjo pisa - nja knjige pridobil moč, da se je ozdravil od odvisnosti od tablet in alkohola. Otroštvo bi moralo biti brezskrbno obdobje v var - nem in ljubečem zavetju družine. Žal ni vedno tako in vsak peti otrok v Evropi je žrtev spolnega nasilja. Otrok po takšni zlorabi dobi napačne predstave o svetu in spolnosti. Čeprav se o spol-nih zlorabah že govori, je to še vedno tabu tema, o kateri ljudje težko spregovorijo. Še vedno je veliko spolnih zlo- rab neodkritih, ozaveščenost ljudi je premajhna. »Glavni namen, da sem spregovoril o spolni zlorabi, je bilo soočenje s samim se-boj, to je bil moj prehod čez travmo. Drugi namen je bil, da sem začutil, da lahko lju- dem s podobnimi izkušnja - mi pomagam, kajti če lahko jaz odkrito spregovorim, bom s svojim pričevanjem spodbudil tudi druge, da gla- sno spregovorijo. Tako bomo spremenili miselni vzorec ljudi, ki spolno zlorabo je - mljejo kot tabu temo. Pre - malo se namreč ve, kakšne so posledice spolnih zlorab in kako vplivajo na človeka. Jaz pri svojih štiridesetih le-tih še nisem znal odrasti,« je Simon Mičić razložil, zakaj se je odločil, da bo napisal knjigo o negativnih otroških izkušnjah. Trajalo je skoraj petintri- deset let, da je prišel do spo- znanja, kaj je vredno v življe - nju. Vse se je spremenilo tisti dan, ko je spregovoril o svoji spolni zlorabi, ki jo je doži-vel kot otrok. Rane krojile način življenja Ker v osnovni družini ni dobil ljubezni in topline, ker ni zadovoljil osnovnih social - nih potreb, je podlegel dolo- čenim odvisnostim, ki so bile zanj osnovni način prežive- tja. »Stiska je bila tako huda, da sem pograbil, kar mi je bilo na voljo, da bi ublažil bolečino. Poleg alkohola so tablete nekaj legalnega, kar dobiš za pomiritev duha. A posledice so odvisnosti. Del možganov, ki je prizadet za- radi posledic spolne zlorabe, je podvržen temu, da stremi k ponovnemu zlorabljanju. V mladostniških letih sem Ženske oziroma deklice so pogosteje žrtve spolnega na - silja kot fantje. Slovenska raziskava kaže, da je zlorabljena vsaka peta deklica in da je zlorabljen vsak sedmi deček.zlorabo močno potlačil vase in sem enostavno živel s tem. Nisem vedel, da mi pu-šča posledice. Vse do takrat, dokler ni moja partnerka po določenem času, ko sva bila par – da se pohvalim, letos bova imela 23 let skupne poti – rekla, da veliko pijem. Takrat sem pomislil: ›Le za- kaj? ‹ Izgovorov je bilo vedno na pretek.« Točka preloma Način življenja, ki je ve - dno bolj drselo proti dnu, mu je narekoval, da bo tre- ba nekaj ukreniti. Da bi se zavaroval pred škodovanjem ljubim osebam, je pil še več in se še bolj odmikal od svoje družine, dokler ni prišlo do točke preloma. »Kar sedem let sem jemal antidepresive. V eni od knjig sem prebral, da ima vsak pravico do zdra - vljenja depresije brez kemič- nih snovi. Samovoljno sem vse antidepresive črtal z dnevnega menija. To je po- sledično pustilo odtegnitve- ni sindrom. Stanje je bilo res čudno, tudi do svojih otrok sem bil čustveno otopel. Ko me je sin nekega popoldneva lepo vprašal, če bi mu poma - gal pri domači nalogi, sem popolnoma znorel. Izgubil sem razsodnost. Zavedal sem se, da delam narobe, a kot da nisem bil jaz, kot da bi bili v meni dve osebi. Ta- krat sem se zavestno odločil, da bom življenje vzel v svoje roke.« Po tem nesrečnem dogod- ku se je že drugič odpeljal v psihiatrično bolnico po pomoč. Tam je dobil pogoj, da mora, če se želi ozdraviti, jemati pomirjevala. A tablete je zavrnil. Prestavili so ga na oddelek odvisnosti od alko- hola. Na tem oddelku se je zgodba ponovila. Spet so mu dali pogoj, da mora jemati ta- blete, a ker jih ni želel, je v bolnišnici ostal le dva dni. Spomini nas vedno dohitijo A v psihiatrični bolnišnici so boleči spomini prihrumeli na plan. Spomnil se je, da je bil deček, star od osem do dvanajst let, ko se je njegovo brezskrbno otroštvo konča- lo in so se njegove sanje o vesolju, letalih, srečnem ži- vljenju s starši spremenile v noči brez spanja … Spomnil se je noči, ko ga je očim »učil spolne vzgoje«. A poleg po- sebne spolne vzgoje je redno prejemal udarce, ki so padali ob vsaki priložnosti. »Nisem se mogel braniti, nisem znal pristopiti k njemu in tako rad sem ga imel, a hkrati sem ga tudi sovražil. Tatu je bil nari - san. Nisem prosil zanj in ni- sem si ga želel. Moja otroška pot se je izgubila in v sebi sem zaklenil vse spomine … Tatu je povzročil bolečino, ki je bila ves čas prisotna. Bila je moja zaveznica, moj izgovor, moj način življenja. Bolečino sem blažil s pobegi in z alkoholom, ki sem ga za - čel uživati že pri petnajstih letih …« je zapisal Simon v knjigi. »Kot otrok dobro veš, da je to narobe, a nimaš moči, da bi karkoli ukrenil. Nad tabo izvaja nadmoč odrasla oseba, ki bi morala poskrbeti zate. Dejansko si otrok želi povedati, a ker je vzgajan v nezaupljivem okolju, tega ne naredi. Ker se boji. Odvisen je od odrasle osebe. Komu naj pove v tej družbi? Zato sem napisal knjigo, da bi v tej družbi takšna dejanja prej prepoznali in se pravilno od - zvali. Naša dolžnost je, da nasilje nad otroki ustavimo in prijavimo.« Po slabih prvih odzivih okolice se mu ljudje odpirajo Ko je prišel iz psihiatrične bolnišnice, si je zapisal jasne cilje in se napotil korak za korakom do spoznanja, kdo je, kaj se je z njim zgodilo in kaj bo ukrenil, da bo stopil iz te godlje. Simon Mičić je ne- kakšen pionir na tem podro - čju, saj z iskreno izpovedjo in s preprostim načinom po-dajanja zgodbe čim širšemu okolju lahko razlaga o gro - zovitih posledicah zlorabe. Tudi s tem se da živeti, a je treba najprej sprejeti resnico. Žal prvi odzivi v kraju niso bili ravno takšni, kot je priča - koval. A s knjigo in z odkri- tim govorjenjem je pridobil samozavest in spoštovanje. »Nisem dobil občutka, da se na mojo družino zdaj gleda drugače. Mislim, da je odnos bolj spoštljiv, a to zato, ker se je spremenil moj pogled. Prej sem bil le družbeni avt-sajder, oseba, ki preveč pije, jemlje antidepresive in ne govori resnice.« Simon se zaveda, da je pre - magal zlo v sebi, da je sprejel odgovornost za svoja dejanja in da je poiskal resnico v sebi, ker je imel ob sebi svojo partnerko, ki ga je podpirala in ga še vedno podpira na njegovi poti. »Suzana je pre- vzela vse vajeti naše družine Simon Mičić, moški srednjih let, je živel z masko na obrazu.»Ljudje, ki smo bili zlorabljeni, se vedno pustimo po- novno zlorabiti.«v svoje roke. Držala nas je skupaj, še posebej tista štiri leta, ko sem bil kot oče po- polnoma nesposoben. Skrbel sem le za službo, a še tam ni- sem bil več tako uspešen, kot sem bil prej. Partnerka me je podprla v najbolj ključnih trenutkih življenja. Ko sem povedal resnico, je stopila na mojo stran in mi obljubi-la, da mi bo pomagala in da bova zmogla. Če ne bi imel njene podpore, ne bi zmogel prehoditi te poti.« Resnica – pot do svobode Skupaj predstavljata knji- go in zgodbo svoje družine. Simonova pomirjevala niso več tablete, ampak misli in pisanje. Pred kratkim je izdal novo knjigo Transformacija življenja skozi knjigo, kjer z enostavnimi napotki da bralcu možnost, kako lahko z zapiski predela slabo izku- šnjo. Moč, ki jo je pridobil s pisanjem knjige, mu je spre-menila življenje in še vedno ga navdihuje, ker lahko svojo zgodbo deli z veliko ljudmi. Simon Mičić je prepričan, da je samo resnica tista, ki odpi - ra vrata do svobode. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do-govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650-737. 2471KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele-fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591-992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461-158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840-282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. pKUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663-137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393-461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 33 Št. 13, 30. marec 2017 REPORTAŽA V Palmiri, kot je morda ne bo nikoli več Spomini popotnika Roka Komela na predvojno Sirijo V zadnjih letih je Sirija eno osrednjih vojnih ža - rišč v vedno bolj nemir - nem svetu. Ob pretresljivih podobah, ki jih vidimo na televizijskih zaslonih in v časopisnih prispevkih, naj - brž kdaj tudi pomislimo, kakšna je bila ta država pred vojno in kako zanimi-va je bila kot turistični cilj. Priložnost za ogled Sirije v njeni lepši podobi in nje - nih glavnih znamenitosti je imel etnolog in zgodovi-nar iz Celja Rok Komel, ki je obredel že dobršen del sveta. Naš sogovornik je obiskal Sirijo pred davnimi trideseti- mi leti, poleti leta 1987. Bil je še študent in je potoval »po študentsko«, s tovornjaki različnih prevoznikov do Istanbula in turško-sirske meje, potem se je po Siriji vozil v glavnem z avtobu - som. Glavni cilj Komelovega po- tovanja po Siriji je bil seve- rovzhod države: zgodovinski Alep, kjer so še do pred krat- kim divjali hudi boji, zdaj pa je spet pod nadzorom sirij - skih vladnih sil, Ugarit, znan po prvi pisavi na svetu, Da-mask in vzhodno od glavne-ga mesta kot najbolj zaželen cilj starodavna Palmira. Ohranjeni antični spomeniki, gostoljubni ljudje »Sirija je bila v tistih časih za popotnika zelo zanimiva, novodobna civilizacija še ni tako zelo prodrla, dežela je bila še dokaj avtentična. Največji vtis je name naredi- la Palmira, ki je bila v tistih časih res enkratna, zavidlji- vo ohranjena, antični spo- meniki so bili v dokaj do - brem stanju. Ni še bilo tako razvitega turizma, kot se je potem razvil v naslednjih desetletjih,« je povedal Ko- mel, ki ima na Palmiro lepe spomine. Za ljudi v Siriji je celjski popotnik povedal, da so bili dokaj gostoljubni, prijazni in da ni imel nobenih zapletov. »Samo enkrat v Damasku so me neki Kurdi prepričevali, da bi zanje nekaj ›švercal‹ iz Libanona, kar sem seveda zavrnil.« Palmira leži dvesto kilo- metrov severovzhodno od Damaska, torej nekje sredi sirske puščave. V preteklo - sti je predstavljala spodnji krak svilne poti, po kateri so se premikale potujoče kara- vane. Palmira je eden osre - dnjih antičnih spomenikov Bližnjega vzhoda, naseljena je bila že v prazgodovini, kasneje v antičnem času je imela avtonomijo. »Bila je bogato mesto, ki se je zelo dobro razvijalo. Vpliv Rima je bilo mogoče čutiti, čeprav bolj simbolično, saj je Palmi - ra težila k samostojnosti.« Pretresen ob brutalnem ravnanju IS Ena najbolj znanih zname- nitosti je trojni slavolok, ki je kot nekakšen vhod v Pal- miro. Ta enkratni spomenik so pripadniki Islamske drža- ve pred dvema letoma raz- strelili, prav tako so uničili še nekaj dobro ohranjenih templjev. Kot je še povedal Rok Komel, je bila za tem sla- volokom delno ohranjena avenija. Ko gleda posnetke iz Palmire, ugotavlja, da tudi tej aveniji vojna ni prizane- sla. »Kar precej sem potoval po Aziji in Bližnjem vzhodu in lahko rečem, da je Palmira name naredila res izjemen vtis. Ko jo je Islamska drža- va napadala in se je zdelo, da bo padla, sem nekako že pričakoval, da se bo zgodilo to uničenje. Moram reči, da me je res zelo pretreslo,« je opisal svoje doživljanje raz- dejanja, ki ga je povzročila Islamska država. Spominja se, da je prav v Palmiri razmišljal, kakšna bo prihodnost teh krajev. Zdelo se mu je, da bo Sirija vendarle uspela premagati svoja notranja nasprotja, ver - ska, nacionalna in ostala. In da bo z vsem zgodovinskim in kulturnim ter drugim bogastvom, ki ga premore, še naprej uspešno razvijala turizem. »Da bo leta 2015 v antič- nem amfiteatru v Palmiri prišlo do pobojev in celo obglavljanj civilistov, si niti približno nisem mogel pred - stavljati,« je bil nad ravna- njem pripadnikov Islamske države zgrožen Rok Komel. Kot smo že omenili, je naš sogovornik takrat obiskal tudi Alep, kjer so še do pred kratkim divjali hudi boji, zdaj je ponovno pod nadzo- rom sirskih vladnih sil. To je mesto, ki je kot spomenik svetovne dediščine pod za- ščito Unesca. »Iz Alepa se zelo dobro spominjam ba - zarja, muzeja – nekaj je bilo tudi hetitske umetnosti – in seveda utrdbe, ki je osrednja točka, s katere so v glavnem posnetki, ki prikazujejo da - nes porušeno mesto.« Palmira bo obnovljena »Lahko predvidevamo, da bo vojne enkrat konec, da se bo začelo obnavljanje teh spomenikov, ampak da bo Palmira spet kdaj takšna, kot je bila pred tridesetimi leti, je malo verjetno. Obnova cele Sirije po vojni bo strahoten finančni zalogaj in dvomim, da bo kdaj denar, da bo Pal- mira v celoti obnovljena,« meni popotnik iz Celja. Tudi če kdaj bo, ga ne mika, da bi si ponovno ogledal Pal- miro in mesta v Siriji, ki jih je obiskal. »Raje bom v svo- jem spominu ohranil slike iz predvojnih časov,« je sklenil Rok Komel. ROBERT GORJANC Foto: ROK KOMELStarodavna Palmira v svojem nekdanjem sijaju Znamenita avenija s stebriščem Nekdanji trojni slavolok, ki so ga razstrelili pripadniki IS.Pogled na Alep: nekoč cvetoče mesto, danes mesto ruševin Rok Komel (desno) je spomine na predvojno Sirijo obujal tudi v pro-gramu Radia Celje. Vrvež na ulicah Damaska 34 Št. 13, 30. marec 2017 Če vnesemo dovolj vitamina D v telo, se za 77 odstotkov zmanjša tveganje za nastanek raka.Vitamin D je ključen presnovni vitamin. ZA ZDRAVJE Slabši vonj. Pogosto vnetje sluznice. To je mehko tkivo, ki za pravilno delovanje potrebuje vitamin D. Srbeča povešena koža in težave z nohti. Črnogledost, razdraženost, nespečnost. Oslabelost mišic pri starejših. Večkratni spontani splavi. Predmenstrualne težave.Pomlad je prinesla več sonca in hkrati z njim več vitamina D, ki ga naše telo ne proizvaja. Dobi ga z izpostavljanjem soncu vsaj petnajst minut na dan. V poplavi preventivnih zdravstvenih nasvetov je le redkokdaj mogoče najti nasvet o tem, kako pomemben je vitamin D za delovanje celotnega človeškega telesa. Pomanjkanje tega vitamina vodi v različna vnetja in bolezni, pri čemer ima človek možnost, da poskrbi in ga v telo vnese na različne načine. In se s tem izogne obolenjem. Več sonca, več vitamina D Minka Gantar, strokovnjakinja za prehrano in avtorica knjige Ko imajo hormoni žur, je za naše bralce zbrala nekaj pomembnih nasvetov, kako telesu dati tisto, kar potrebuje. Vitamin D je v telo možno in priporočljivo vnesti v obliki prehran-skih dopolnil, predvsem v zimskem času, ko son- ca ni veliko. V poletnem času lahko ljudje nadalju-jejo uživanje prehranskih dopolnil z vitaminom D, le v manjši količini, saj je sončnih žarkov več. Kom- biniranje s kalcijem in z magnezijem se je pri mno- gih izkazalo za pozitivno. Hkrati lahko D vitamin ljudje uživajo sočasno z vitaminom B, saj skupaj vplivata na boljše delova- nje možganov. Za ljudi, ki imajo težave s črevesjem ali z napihnjenostjo, je dobro, da vitamin D uži-vajo s probiotiki.Katera hrana vsebuje največ vitamina D?Vso zimo smo bili zaviti do ušes. Že tisti redki sončni žarki, ki so se pokazali skozi oblake, so težko prišli do naše kože. Zato so mnogi opazili povešeno kožo na obrazu. In ravno to je znamenje, da telesu primanjkuje vitamina D. Jajca. Predvsem rumenjak. Sicer jajca ne vsebujejo samo vitamina D, ampak tudi holin, ki je nujen za dobro delovanje možganov. Zato bi morali v prehrano za otroke vključiti tudi to živilo. MasloMastne ribe in ribje olje. Največ vitami-na D vsebuje losos Severnega morja. Ribe iz Sredozemskega morja pa vsebu-jejo preveč težkih kovin.Mlade mamice vedo, da je treba vitamin D dodajati prehrani za dojenčke. Kar 80 odstotkom dojenčkov primanjkuje tega vitamina. Morda bi se to spremenilo, če mi mame že pred porodom poskrbele za večji vnos vitamina D v telo. Mnogi pravijo, da so brezvoljni in da nimajo energije ter da so »tik pred živčnim zlomom«. To je znak, da je v telesu premalo tega vitamina. In tudi vitamina B, ki skrbi za dobro delovanje možganov. Nadledvič-na žleza izloča stresni hormon. Če v telesu ni dovolj vitamina D, je tudi izločanje stresnega hormona težje, zato to vodi v razdraženost in zmedenost.Ljudje s krhkimi kostmi nujno potrebujejo zado-stno količino vitamina D. Ta namreč veže kalcij, slednji pa strupe. To je zelo pomembno za ljudi, ki imajo v telesu pove-čane vsebnosti težkih kovin. Tako je na primer pri amalgamskih zaliv- kah, katerih del je tudi živo srebro, ki se veže na maščobna tkiva. Če nam primanjkuje kalcija, ki ta strup izloči iz telesa, se lahko pojavijo obolenja.Pomanjkanje vitamina D vodi v alzheimerjevo in parkinsonovo bolezen. Pri obeh odmirajo deli možganov.Eden tipičnih simptomov, ki kažejo na to, da v telesu ni dovolj tega vitamina, je nočna slepota. Poleg tega tudi pomanjkanje solzne tekočine in slabši vid.Vnetje sklepov, revmatoidni artritis. Debelost. Pojav aken v zrelih letih. Prehlad, pljučnica. Nepravilno delovanje in izločanje testosterona pri moških. Pojav raka na prostati, dojkah, materničnem vratu in debelem črevesju. Priporočljivo kombiniranje dodatkov 35 Št. 13, 30. marec 2017 KULINARIKA EVINA KUH'NASezona špargljev EVINA KUH'NA Sezona špargljev Šparglji ali beluši so ena prvih vrst spomladanske zelenjave. V teh dneh si jih že lahko naberemo v Slovenskem primorju. Ponuja jih tudi vedno več tr- govin, a je njihova (cenovna) vrednost zaenkrat še kar visoka. A šparglji nimajo le visoke cenovne vre- dnosti, temveč imajo tudi visoko vrednost, ko gre za naše telo in zdravje. Vrtnina velja za rastlino z izrednimi zdravilni- mi učinkovinami. Je dober diuretik in ga priporočajo za zniževanje povišane telesne temperature ter za odvajanje vode iz telesa. Sicer krepi imunski sistem in od- pravlja težave pri boleznih srca in ožilja, saj vsebuje rutin, ki krepi stene krvnih žil in kapi- lar, ter pri sladkorni bolezni. Pozitivno vpliva tudi na sečne in ledvične težave, ker vsebuje asparagin, ki povečuje dejavnost ledvic in pospeši izločanje urina, ter zmanjšuje vrednosti holesterola in krvni tlak. Vsebuje veliko A-, C- in E-vitamina ter minerale, cink in balastne snovi. Šparglji so znani tudi kot naravni afrodiziak, saj krepijo spolno slo. Primerni so tudi za nosečnice. Šparglji imajo nizko kalorično vrednost – pol kilo- grama ima le 65 kilokalorij – in so tako priljubljena hra- na pri raznih dietah, namenjenih uravnavanju telesne teže. Čeprav lahko šparglje uporabimo pri različnih jedeh, tudi pri sladicah, sem sklenila, da bom pripravila špargljev narastek in špargljevo omako. Čeprav sem bila nad eno jedjo razočarana (ali nad svojo pripravo), me je druga popolnoma prevzela. Za pripravo špargljevega narast- ka in omake sem kupila šparglje (pol kilograma sem uporabila za obe jedi), sladko smetano (2 dcl), maslo, česen, mocarelo (dve krogli) in baziliko (pripo- ročam svežo). Potrebovala sem tudi sol in sladkor, bel poper ter sladko rdečo papriko v prahu. Iz sestavin sem pripravila prilogo in omako, zraven pa sem na olivnem olju spekla še piščančje trakce.Sprehod med trgovskimi policamiŠpargljev narastek Špargljeva omakaŠpargljev narastek lahko pripravimo kot samostojno jed, ki poleg mocarele vsebuje tudi šunko. Ker sem se odločila, da ga bom pripravila kot prilogo, sem izpustila šunko. Mogoče je bila to velika napaka/uni00A0… Kuhanje Omaka PostrežbaNapaka! Priprava in kuhanjePeka Najprej sem šparglje očistila, jim porezala olesenele dele in jih približno 15 minut kuhala v slani vodi, ki sem ji dodala ščepec sladkorja. Kuhane sem dobro odcedila in jih začinila s soljo in poprom. Namig: sveži šparglji so gladki, svetleči in tako čvrsti, da se ob upogi- bu zlomijo. Vrtnina naj bi bila zrela, ko drgnjenje enega šparglja ob drugega povzroča rahel cvileč zvok.Namig: bele šparglje ku-hamo približno 20 minut, zelene do 15. Beli šparglji so sicer med gojenjem prekriti s črno folijo in ne proizvajajo klorofi la.Manjši pekač sem premazala z maslom, nato sem vanj položila kuhane špar- glje. Prekrila sem jih s pla-stjo mocarele in nekajkrat po-novila zaporedje tako. Narastek sem pekla na 1 70 stopinjah približno 15 minut. Med peko sem žalostno ugotovila, da je izbira mocarele v vodi obupna ideja. Sir je namreč spustil izdatno količino tekočine, šparglji pa so v njej skoraj plavali. Tekočino sem odlila in med vrzeli, ki so nastale, naribala navaden sir ter narastek zapekla. Pečen na žalost ni bil ravno podoben narastku. Mocarela in šparglji so se sicer po okusu odlično ujeli, a šparglji so bili mehki in ne hrustljavi, prav tako hrana vizualno ni bila podobna narastku. Špargljev narastek po odliti tekočini med peko … … in pečen narastek z dodatnim sirom Če me je špargljev narastek, ki to ni bil, razočaral, pa me je popolnoma navdušila špargljeva omaka. Šparglje sem očistila, jim odrezala olesenele dele (2 cm ob koncu šparglja) in jih narezala na 3 cm dolge dele. Zavrela sem slano vodo in v njej šparglje Omaki in t. i. narastku sem do-dala še piščanca, pečenega na olivnem olju. Krožnik sem popestrila s sladko rdečo papriko v prahu in z vejicama drobnjaka. Okus Pripravaomake – blag, kremast, dober narastka – ki to ni, mislim, da ga tudi šunka in prava mozzarela ne bi rešili za oboje nezahtevna in hitra, obvezna pa je uporaba začimbOCENA Narastek in omaka na istem krožniku predstavljata preveč špargljev na enem kupu. Tega sem se sicer zavedala že pred pripravo, a sem želela preizkusiti vsaj dve jedi iz špargljev. Še dobro, saj me je ena razočarala. Vsekakor bo na mojem jedilniku še velikokrat omaka iz špargljev, ki jo bom postregla z doma- čimi njoki ali s testeninami.kuhala približno 2 minuti. Polovi- co špargljev sem odcedila, pre- ostanek pa kuhala, dokler niso bili popolnoma mehki. Tiste, ki sem jih kuhala do mehkega, sem spasirala s paličnim mešalnikom. V ponvici sem stopila maslo in mu dodala rahlo razprt strok česna. Tega sem na maslu pražila, dokler se ni nehalo peniti. Strok sem nato zavrgla. V ponvici sem prepražila šparglje, ki sem jih predčasno odcedila. Pražila sem jih približno 3 minute. Spasirane šparglje sem prelila s smetano za kuhanje in sladko smetano. Omaki sem dodala še na aromatiziranem maslu popražene šparglje, nato sem jo začinila s soljo in z belim po- prom ter vse skupaj ponovno zavrela. Namig: za pripravo omake sem uporabila sladko smetano, saj je nekoliko bolj redka od tiste za kuhanje. 36 Št. 13, 30. marec 2017 NIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE ŠCC (SŠSMM) GIMNAZIJE LAVA ŠCC (GL) SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO ŠCC (SŠKER) SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL)AKCIJA V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: 12. Marina Bajić M 4E, SŠSMM13. Luan Haliti M 2F, SŠSMM14. Andraž Čuvan 4 A, GL15. Živa Trunkl 4 A, GL17. Anita Tomič 4 B, GL18. Tim Kavčič 4 C, GL11. Nik Pfeifer M 4E, SŠSMM 21. Lana Kuzman 4 D, GL22. Matija Dolžan 4 E, GL23. Nejc Selič K 4 A, SŠKER24. Mateja Jelić K 4 A, SŠKER4. Primož Ravnak G 4B, SŠGVO1. Žan Kovačič G 3C, SŠGVO5. Taja Žibret G 4B, SŠGVO6. Filip Retuznik S 4A, SŠSMM34. Marija Senica 33. Lidija Kosić 2. Miha Gunzek G 4A, SŠGVO7. Lara Žibret S 4A, SŠSMM35. Luka Škvorc 3. Jerneja Burger G 4A, SŠGVO8. Andraž Čehovin S 4B, SŠSMM9. Matic Premuš M 4D, SŠSMM 19. Sanja Kodrin 4 C, GL 28. David Borštner R 4 B, SŠKER 38. Blaž Jazbinšek 3 B 2, SŠSDL25. Jure Meglič E 4 A, SŠKER26. Tilen Rauter E 4 B, SŠKER27. Matevž Petan R 4 A, SŠKER 37. Rok Petan 3 B 3, SŠSDL34. Marija Senica 3 C 2, SŠSDL29. Jan Flis 4 P 2, SŠSDL 39. Blaž Javornik 3 B 1, SŠSDL33. Lidija Kosić 3 C 3, SŠSDL31. Sonja Ribič 4 A 1, SŠSDL35. Luka Škvorc 3 C 1, SŠSDL32. Roman Polšak 3 C 3, SŠSDL36. Laura Gradič 3 C 1, SŠSDLSREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO) SREDNJE ŠOLE ZA STROJ- 16. Gorazd Stolec 4B, GL36. Laura Gradič 37. Rok Petan 37 Št. 13, 30. marec 2017 NIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE ŠCC (SŠSMM) GIMNAZIJE LAVA ŠCC (GL) SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO ŠCC (SŠKER) SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL)AKCIJA 20. Dejan Radaković 4 D, GL38. Blaž Jazbinšek 39. Blaž Javornik 10. Neja Rečnik M 4D, SŠSMM 30. Sara Loparič 4 P 2, SŠSDL 40. Jakob Turnšek 2 B 4, SŠSDLGlasujte za svojega Glasujte za svojega Glasujte kandidata!SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO) SREDNJE ŠOLE ZA STROJ- Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografi jo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografi ji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v fi nalni majski krog tekmovanja.Prva dva fi nalista že imamo, marca in aprila boste izbrali še naslednja dva. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že šestič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski fi nale. Zmagovalca fi nalnega dela se bosta za privlačni nagradi – skuter Suzuki in pametni telefon iPhone – pomerila v začetku junija.Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki so ta mesec ZELENE barve in nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. NAGRADESto točk učiteljev Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Letos se bo sodelovanje v akciji še posebej izplačalo, saj bosta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter Suzuki in pametni telefon iPhone! Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 4. aprila. Zmagovalca marčevskega kroga glasovanja bomo objavili 6. aprila. Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja 40. Jakob Turnšek 37. Rok Petan Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado.Po dobrih dveh tednih glasovanja vodita Lana Kuzman in Matija Dolžan! 38 Št. 13, 30. marec 2017 PODLISTEK / BUKVARNA Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celjewww.kamra.si ALBUM S CELJSKEGA – OB 30-LETNICI ROŠEVIH DNINekoč je bilo jezero (2) Slavnostno odprtje kopališča in restavracije Slavnostno odprtje restavracije in kopališča v nedeljo, 14. junija 1953, je bilo v času, ko še ni bilo mogoče slutiti današnje podobe Velenja. Po poročanju časopisov se ga je udeležilo od štiri do pet tisoč ljudi. Bilo je prva povojna mno- žična manifestacija volje in odločenosti glede gradnje novega mesta s presežniki. Za tiste čase spektakelska otvoritvena prireditev je bila tudi uvod v kasnejše množične politične manifestacije, ki se jih je udeleževalo tudi po nekaj deset tisoč ljudi.nebu so se pojavile razno-barvne rakete, za trenutek razsvetlile okolico in uga- šale. Zvoke plesne glasbe je rahel vetrič prenašal celo do sredine jezera, kjer so veslači preizkušali svoje sposobno- sti. V restavraciji, na terasi in v bližnji okolici je bilo zelo živahno. Delavni ljudje so se zabavali ob lepi glasbi in kozarcu dobrega vina ter si nabirali moči za nove delov-ne napore.« Po poročanju Večera je leto po odprtju jezero imelo zelo dober obisk. Prišli so gostje iz Ljubljane, Maribora, Beograda in ostalih krajev Jugoslavije. »Največja zanimivost so majh-ne lesene počitniške hišice na majhni vzpetini sredi smrečja in razbohotenega hrastovega grmovja, ki ob močni razsve- tljavi izgledajo kot pravljični svet. V vsaki hišici so štiri po-stelje. Letos so bile prikupne hišice z lepimi imeni, kot so Palček, Labod, Vesna …, celo poletje zasedene.« Cesta, ki je povezovala središče Velenja z jezerom, je bila kot maribor- ska promenada, je poročal novinar, restavracija je bila pretesna, prav tako je bilo premalo bungalovov za vse, ki so želeli prenočiti ob jezeru. Zato so že komaj dve leti po odprtju razmišljali o gradnji hotela in južne terase ob jezer- ski restavraciji. Ob rudarskem prazniku so 3. julija 1955 od-prli nogometni štadion ob je-zeru, na odprtju so dopoldne nastopili telovadci Partizana in SK Rudarja, popoldne pa je bila nogometna tekma med zagrebškim Dinamom in re- prezentanco jugoslovanske armade. SILVO GRMOVŠEK, Knjižnica VelenjeV napovedi odprtja je ča- sopis Večer »tajht«, ki je na- stal kot postranska posledica rudarjenja, preimenoval v letovišče Velenjsko jezero in ga izpostavil kot primer izre- dnega truda in požrtvovalno- sti velenjskih rudarjev. Odpr- tju kopališča in restavracije je namenil prispevek na prvi strani. Jezero je označil kot mali Bled, podrobno poroči- lo o celodnevni slovesnosti pa je bilo dopolnjeno z opi- som novozgrajenih stavb ( … »restavracija je na visoki ravni in ustreza še tako raz-vajenemu okusu« …) in na- črtov glede tega, kaj vse bo še zgrajeno. Kot je poročal Večer, se je odprtja udeležilo štiri tisoč ljudi iz vse Slove- nije, med vidnejšimi gosti so bili tedanji visoki slovenski politiki in odposlanec marša- la Tita. Na dopoldanski pri- reditvi so nastopile številne godbe na pihala in folklorne skupine, obiskovalce je pose- ben »brod« vozil do visokega svetilnika sredi jezera, kjer je bil udoben bar. Največje presenečenje je bil večerni program, v katerem so na- stopile vodne vile s plesom na vodi. »Celotno jezero je bilo razsvetljeno, luči so se zrcalile v njegovi globini. Na Fran Roš, rojen 14. januarja 1898 v Kra- nju, se je s starši leta 1902 preselil v Celje. Po osnovni šoli in gimnaziji v Celju je naj-prej vpisal pravo v Zagrebu, po dveh seme- strih pa se je preusmeril v učiteljski poklic. Kot učitelj je delal v Preboldu (1919–25) in Celju (1925–41), med vojno je bil izseljen v Srbijo, po vojni pa se je za stalno vrnil v Celje. Literarno pot je začel kot član krožka Kon- dor, ki je v letih 1913–14 pod vodstvom genera- la Maistra združeval narodno radikalne celjske gimnazijce. Zaradi ostrih protiavstrijskih stališč (ciklostirani list Savinja) si je kmalu nakopal težave z oblastmi, zaradi nespornega literar- nega talenta pa je kmalu začel objavljati tudi v Ljubljanskem zvonu, Slovanu, Svobodi in Do- mačem prijatelju. Po preselitvi v Celje je postal eden od stebrov kulturnega, narodnostnega in političnega življenja v mestu. Ustvarjal je tako za odraslo kot za otroško občinstvo. Ob prvem Celjskem kulturnem tednu je napisal besedilo Himna Celju (1938), ki ga je uglasbil Karlo Sancin. V sodelovanju z glasbenikom Ristom Savinom je Fran Roš napisal libreta za operi Gosposvetski sen (1921) in Matija Gubec (1923).Iz časa njegovega pregnanstva izhajajo Pe- smi iz ječe in pregnanstva ter zbirka spominov Slovenski izseljenci v Srbiji 1941–1945. Ome-niti velja tudi njegove tehtne članke o Rudolfu Maistru, Franju Malgaju, Srečku Puncerju … v celjski publicistiki. Za svoje delo je prejel številna odlikovanja, leta 1955 je postal tudi častni meščan Celja. Umrl je 22. avgusta 1976 v Celju. V spomin nanj so v Celju že trideset let Ro- ševi dnevi, literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev. Srečanje je najprej združevalo avtorje iz celjskih osnovnih šol, kasneje se je razširilo na širšo regijsko raven, pred več kot desetimi leti pa je postalo državno, namenjeno vsem mladim ustvarjalcem, ki pišejo v sloven-ščini, v Sloveniji in zamejstvu. Uporabljena vira: www.celjskozasavski.si www.slovenska-biografi ja.si Prispevala: Mirjana Steblovnik Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st.Antony Bourdain: Kuhinja strogo zaupno Seks, droge in visoka kulinarika Če radi plujete po televizijskih kanalih, ste zagotovo že naleteli nanj. To je tisti si- volas, šarmanten ameriški kuhar, ki rad odkriva kulinarične posebnosti držav in sovraži vegetarijance. Pujsa, pravi, je treba pojesti od rilca do repa. Antony Bourdain pa ni le kuhar in popotnik, je tudi pisatelj. V knjigi Kuhinja strogo zaupno razkriva, kaj se dogaja za vrati kuhinj (upam, da samo ameriških), kjer se konča svet bleščeče po- grnjenih miz in prijaznih natakarjev ter se začne svet zavistnih kuharskih mojstrov, zasvojenosti z drogami in alkoholom ter podkupovanje goljufi vih dobaviteljev živil. Vrhunski kuhar v najbolj trendovskih ne- wyorških restavracijah je svojo kariero začel kot pomivalec posode in do- živel marsikaj. V knjigi brez zadržkov in brez dlake na jeziku opisuje nor, umazan in včasih zastrašujoč svet restavracij, svojih trideset let življenja od prve ostrige do kuhinje na vrhu centra Rockefeller, od podgan, mafi je in preprodajalcev drog do restavracij v To- kiu. Večina knjige se torej ukvarja z zorenjem Bour-daina kot kuharja, v njej podrobno opisuje razlo- ge za vsako brazgotino na rokah, svoje odnose z ostalimi kuharji, veči- noma priseljenci. »Konč- no imam roke, kakršne sem si vedno želel,« piše v knjigi. Le v enem poglavju bralca uči, kako kuhati doma in katere pripomočke kupiti, da bo kuharija uspešna, priložen je tudi slovarček kuharskih izrazov. Bourdainova ljubezen do dobre hrane je globoka in iskrena. Rodila se je, ko je imel le deset let, na enem od družinskih izletov v Franciji, ko je okusil prve surove ostrige, nato se je le še poglabljala, kljub vsemu, kar je doživljal na poti od ene do druge restavracije. Ob opisovanju dogodkov za vrati kuhinj se zazdi, da so vsi kuharji nori, da je edina dobra lastnost, ki jo premorejo, uživanje v hrani. Opisi dogodkov v kuhinji, pijančevanje, dro-giranje in težaško delo, ki ga marsikdo ne bi kot pomivalec posode in do- živel marsikaj. V knjigi brez zadržkov in brez dlake na jeziku opisuje nor, umazan Odprtje kopališča (Foto: Pajk) Fran Roš, slovenski pisatelj, pesnik in dramatik, je leta 1955 postal častni meščan Celja. Ob sprejemu na celjski železniški postaji mu je osnovnošolka Mirjana Steblovnik (lastnica fotografije) v narodni noši ob recitaciji predala šopek.Ob sprejemu Frana Roša na železniški postaji, 1955zmogel, so hkrati tragični in komični. Bour- dain razkriva, kako nastajajo jedi zvenečega imena, kako se pri tem marsikatera sestavi-na reciklira. Ob misli, da so vam morda kdaj postregli s hrano, ki je še pes ne bi povohal, vi pa ste zanjo veliko plačali, vas bo najbrž stisnilo v želodcu. Bourdain opisuje, kako so kuhinje vroče in glasne, divje in krvave, polne malce prismuknjenih ljudi, ki jih v tem poklicu zadržuje le to, da ljubijo hrano. Denar ni pomemben. Kuhinja ni za mevže, pravi Bourdain, kuhanje pa ni umetnost, ampak obrt. Za kuharja je pomemben tudi značaj, trdi. Celo bolj pomemben je od znanja in de-lovnih izkušenj. V knjigi opisuje značaje, ki jih mora imeti posameznik, da lahko dobro opravlja kuharsko delo. Trdi, da je bolj uporaben nekdo, ki se je sam prebijal skozi življenje, kot kakšen razva- jen »mulc«, ki se mu nikoli za nič ni bilo treba truditi. Skratka, knjiga pove o kulinaričnem zakulisju vse, kar ste želeli izvedeti, pa ni- ste vedeli, koga bi vprašali. Čeprav vas bo najverjetneje šokirala, jo preberite in naj vas grob in vulgaren bese-dnjak ne odvrne. Knjiga je namreč tudi zabavna in ve- sela, polna briljantnih opisov in resničnih skrivnosti velikih kuharjev. JANJA INTIHAR O avtorju: Antony Bourdain se je rodil leta 1956 v New Yorku. Končal je prestižno gimnazijo v New Jerseyju in dve leti kuharske akade- mije Vassar. Dolgo se je boril z odvisnostjo od alkohola in drog. Kaj vse je počel zaradi tega, podrobno opisuje v knjigi Kuhinja strogo zaupno. Delal je v številnih resta- vracijah, od najbolj zakotnih do najbolj prestižnih. Svojo pisateljsko pot je začel kot kolumnist pri časopisu The New Yor-ker. Danes ima nekaj odmevnih televizij-skih oddaj, v katerih odkriva kulinarične posebnosti posameznih dežel in mest. 39 Št. 13, 30. marec 2017 BRALCI POROČEVALCI PGD Lopata v krajevni skupnosti Ostrožno že več let vsako leto – razen lani zaradi novogradnje gasilskega doma – or- ganizira praznovanje materinskega dneva. Letos je bilo v soboto, 18. marca. Materinski praznik na Lopati Prireditev ob počastitvi dneva žena in praznika štiridesetih mučenikov Tudi v domu Prebold smo počastili dan žena in praznik štiridesetih mučenikov. Vse ženske so dobile rožice, ki smo jih ročno izdelali. Pripele so si jih na svoja oblačila. V četrtek, 9. marca, je bilo pestro že do- poldne. Nekateri so odšli na telovadbo in si razmigali kosti, mišice in sklepe. Drugi so se družili z otroki iz Vrtca Prebold. Zanje smo ponovno pripravili Pravljično urico. Ta mesec jo je prebiral stanovalec Božo.Po kosilu sta nas iz društva Tačke pomagač- ke obiskali Lara in njena psička Tara. Tara se je veselo stiskala k nam, nam dajala tačko in pokazala, kaj vse zna. Popoldne smo imeli še ples. Za zabavo je poskrbel Trio adijo. Prepeval in preigraval je pesmi slovenske popevke. Vmes pa še ka- kšno narodnozabavno in dalmatinsko. Mi smo veselo plesali in uživali. META ROJŠEK BREZNIK in etno skupina Sončnice. Posebnost večera je bil mladi Nik, obetaven, hudomušen, iskriv povezovalec, ki je vodil čudoviti program, v katerega so bile vpete niti voditeljice Dragice. Vse prisotne je tudi povabil na Klic pomladi, ki ga je v nedeljo ob 17. uri organi-zirala OŠ Lava. Za glasbo je poskrbel Duo Mlinar. Ko sem se pozno zvečer vračala proti domu, sem raz- mišljala in ugotovila, kaj lahko naredi skupina požrtvovalnih gasilk in gasilcev ter pravilno usmerjenih nastopajočih otrok za dobro voljo, ki je v tem ve-čeru ni manjkalo. Veliko je bilo iskric v očeh mamic nastopa- jočih otrok, utrnile so se tudi solzice sreče. Zadovoljni so bili tudi vsi ostali, ki so bili v dvorani. Dogodek je popestril harmonikar David Pesan. Čeprav ima društvo ob novogradnji tudi fi nančne te-žave, bo članom s skupnimi delovnimi močmi, pozitivno energijo in strpnostjo uspelo urediti tudi zgornji del poslo- pja tako, da bo materinski dan v letu 2018 še lepši in veliča-stnejši. MARIJA JEVNIŠEK, članica PGD LopataV garaži doma se je zbralo veliko nastopajočih mladih nadarjenih izvajalcev pesmi, plesov, recitalov in harmo-nikarjev. Gostji sta bili tudi folklorna skupina iz Petrovč Povprečna poraba goriva za modele hibrid je 2,1 do 4,1 l/100 km in emisije CO2 49 do 101 do g/km. Emisijska stopnja modele T oyota hibrid: EURO 5/6. Emisija NOx je od 0,0057 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. AC FRI-Mobil Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80www.fri-mobil.siT oyota hibrid Salon UGODNA PONUDBA HIBRIDNIH VOZIL TOYOTA PO SALONSKIH CENAH ŽE OD 13.550 € NAPREJ. 40 Št. 13, 30. marec 2017 BRALCI POROČEVALCI Zastopa in prodaja za Slovenijo.Duplosan KV poraba vode 250 l/ha,• temperatura10-12 • stopinj C, sončen dan, vsaj 6 ur brez dežja, velikost plevelov min.• 10 cm,škropljenje posameznih • rastlin 0,1 L/10 L vode z nahrbtno škropilnico. karenca 28 dni.• Dobro zatira naslednje plevele: ščavje (Rumex spp.) zlatice (Ranuncullus spp.)regrat (Taraxacum off .) 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)Uspešno delo društva Planinsko društvo Laško je imelo 4. marca volilni občni zbor. V letu 2017 se je iztekel štiriletni mandat do-sedanjemu vodstvu, ki je na občnem zboru predstavilo opravljeno delo. Društvo podeželskih žena občine Žalec le- tos praznuje petnajstletnico. Šteje 113 članic, delo pa poteka v treh odborih – v Petrovčah, Grižah in Šempetru. Na zboru, ki je bil v dvorani Društva upoko- jencev Griže, se je v uvodu predstavila folklorna skupina OŠ Griže, nato je predsednica društva Marta Rojnik na kratko orisala delo društva v letu 2016, ki je bilo izredno bogato predvsem s predstavitvami društva ob različnih priložnostih v občini in izven nje, a tudi na televiziji. Rdeča nit delovanja so bili kulinarični tečaji. Lani so članice kar dvakrat gostile priznano nutricistko Karlo Klander in z njo ustvarjale presne jedi in sladice. Izvedle so vrsto strokovnih predavanj in se podale na več ekskurzij. Delavnice, ki so jih izvedle, so bile usmerjene v krepitev ročnih spretnosti, razvijanje kreativnosti in ohranjanje kulturne dediščine. Tako so izdelovale figurice iz sena, rožice iz krep papirja, oblikovale in iz- delovale cvetne butarice na Jožefovem sejmu … Za članice društva so organizirale bencinsko do - živetje v centru varne vožnje na Vranskem. Ob koncu je predsednica Marta Rojnik poudarila, da jih veseli, da se jim vsako leto pridruži ne - kaj novih članic. Na zboru je delo društva med drugimi pohvalila podžupanja Občine Žalec dr. Hana Šuster Erjavec. Delo v letošnjem letu bo podobno lanskemu. Zvrstilo se bo več kulinaričnih tečajev, ekskurzij, izletov … Na Jožefovem sejmu v Petrovčah so se pred- stavile s kulinarično razstavo pod naslovom Kjer ajda zori, tam se med cedi. TT Petnajst let Društva podeželskih žena občine ŽalecPlaninsko društvo Laško je solastnik Doma na Šmohor - ju (deset odstotkov je v lasti Planinske zveze Slovenije) in skrbi za investicijsko in redno vzdrževanje. Društvo je tako izvedlo kar nekaj na-ložb, ki zagotavljajo okolju prijazno kočo in omogočajo ustrezno kakovost storitev ter varnost planincev oziro- ma obiskovalcev. Tako je bila v preteklem letu vgrajena či-stilna naprava, ki je za dru-štvo predstavljala ne le velik finančni zalogaj, ampak tudi izjemno zahtevno tehnično izvedbeno nalogo. Pri iz - vedbi sta pomagali Občina Laško in Komunala Laško, ki so jima na občnem zboru izrekli zahvalo. Zahvala je bila izrečena tudi glavnemu koordinatorju vseh del, do-sedanjemu podpredsedniku društva Marjanu Kozmusu. Društvo je nabavilo tudi defibrilator, pod vsemi klop- cami pred kočo položilo po- hodne plošče, kupilo nove odbojkarske mreže in nove nogometne gole ter dodatna igrala. Dom je društvo v pre- teklem letu za obdobje petih let ponovno oddalo v najem oskrbnici Heleni Perko. Skrb za dobro stanje koče in okoli- ce ter za nudenje vsega udo- bja za obiskovalce, zlasti za družine, je prepoznala tudi Planinska zveza Slovenije, saj je društvo prejelo certi - fikat za družinam prijazno planinsko kočo. Na občnem zboru je bilo izvoljeno novo vodstvo društva, in sicer je predsednica še naprej Zden- ka Pešec, podpredsednik Ju - rij Videc, tajnica Nataša Kra- šek, po funkciji pa so člani upravnega odbora vsi vodje odsekov in odborov. Izvolje- ni so bili še nov gospodarski odbor, ki ga bo odslej vodil Marjan Kozmus, nadzorni odbor v sestavi Roman Ma - vri, Cveto Brod in Andrej Wiegele, ter častno razsodi- šče v sestavi Andrej Mavri, Edi Lah in Fanika Wiegele. Planinsko društvo tako z no - vim vodstvom vstopa v leto, v katerem praznuje 95-letni- co, ki jo bo svečano obeležilo 30. septembra na Šmohorju. Občni zbor so pozdravili pri - sotni gostje iz društev MDO Zasavje in sosednjih društev, predstavnika Občine Laško in Komunale Laško, pisne pozdrave sta poslala KS Re-čica in vodstvo MDO, vsi pa so izrazili prepričanje, da bo društvo še naprej delalo tako dobro kot doslej. ZP V Pegazovem domu odmevala ljudska pesem Ljudski pevci s Prevorja in godec Drago ŽekarLjudski pevci s Prevorja in godec Drago Žekar iz Do- bja so obiskali oskrbovance Pegazovega doma v Rogaški Slatini, kjer bivajo tudi varo - vanci iz šentjurske občine. Sprejela in prisrčno jih je pozdravila Eva Rožencvet, delovna terapevtka v domu. Skupaj so zapeli že pozablje- ne pesmi, godec pa je zaigral za veselo vzdušje. Skupino trenutno sestavlja šest pevcev, ki jih spremljata ob različnih priložnostih godca Drago Žekar na harmoniki in Bogdan Vodeb na klarinetu. Člani skupine so Janko in Mar - tin Magdalenc, Ivan Tomplak, Anja Košir in Dorica Škoberne, organizacijska vodja pa je Maj - da Rezec. Leta 2000 so se prevorski cerkveni pevci prvič sestali z namenom, da ohranjajo ljud - sko pesem in jo predstavijo širšemu krogu poslušalcev. Za njimi je veliko nastopov tako v domačem okolju kot širše po Sloveniji in tudi v Av - striji. V tem času so posneli tri zgoščenke z namenom, da trajni zapiski te pomembne dediščine ostanejo tudi mla-dim rodovom. Že vrsto let se prijavljajo na območno sre- čanje ljudskih pevcev in god-cev. Kar nekajkrat so bili po strokovni oceni uvrščeni na regijska srečanja, tako skupi-na kot godca pa so nastopili že na državnem odru. Pojejo pretežno ljudske pesmi in av - torske, katerih besedila piše Majda Rezec. »Ko je pesem tista, ki nas poveže z ljudmi, ki so odvisni od pomoči, zaznamo iskrico sreče, topline in sprejetosti, na trenutke pa tudi prikličemo solze, ki veliko povedo. Pa tudi vedrino, ki se odstre morda ob kakšnem prijetnem spominu na mlada leta. Menim, da ima takšen nastop prav posebno sporočilo,« je povedala vodja skupine Majda Rezec. Po nastopu sta sledila pogo- stitev in veseli klepet z oblju- bo. Da, še bomo prišli med vas. Do takrat ostanite zdravi in veseli. MILENKA BLAŽEVIĆ 41 Št. 13, 30. marec 2017 BRALCI POROČEVALCI Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail:NaroËniπka πtevilka Novega tednika (Ëe ste naroËnik):©tevilka TU© KLUBA (Ëe ste Ëlan):LastnoroËni podpis: Kupon poπljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preπernova 19, 3000 Celje.KUPONJe vaπ hladilnik prazen? Napolnite ga brezplaËno! V akciji Do polnega voziËka brez moπnjiËka vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleæenec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. ZaËnemo 5. aprila!ZaËnemo 5. aprila! Prvonagrajena kreacija Brigite Klinar Spet posegli po najvišjih mestih Na 22. sejmu Flora v Celju so tudi letos dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje želi uspehe na tekmovanju mladih cvetličarjev, vrtnarjev in aranžerskih tehnikov, na katere smo zelo ponosni.Brigita Klinar, študentka višje strokovne šole, je na tekmovanju mladih cvetličarjev do- segla skupno prvo mesto, saj je izdelala naj- boljšo cvetlično kreacijo – fantazijo Visoko, višje, najvišje – ter najboljši vezani šopek na temo Najlepši šopek, v izdelavi cvetlične kre- acije Presenečenje pa je dosegla drugo mesto. Med tekmovalci debitanti sta bili letos di- jakinja 3. letnika Špela Zamernik in dijakinja 1. letnika Tanja Podkrižnik. Obe sta se zelo dobro odrezali. Njihova mentorica Ana Sotošek je prepriča- na, da so vrhunski rezultati, po katerih dijaki vsako leto posegajo, plod strokovnega, trdega in zavzetega dela, predvsem pa izraz navdu- šenja in predanosti, ki se prenaša z generacije na generacijo. Naloga mentorja je pomembna zlasti pri tem, da pridne, nadarjene in zavzete dijake prepozna, jih ves čas spodbuja, jim do-pušča lastno ustvarjalnost in ne vsiljuje svojih idej, ampak jih le usmerja s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami. Tekmovanja mladih vrtnarjev, ki je bilo tako kot vsa ostala tekmovanja v petek, 10. marca, na celjskem sejmišču, so se udeležile tri ekipe. Prvo sta sestavljali študentka horti- kulture Tjaša Colnarič in dijakinja 4. letnika smeri hortikulturni tehnik Rebeka Kračan z mentorico Mojco Sodin. Drugo ekipo sta sestavljali dijakinji 2. letnika smeri vrtnar Jasmina Rojnik in Valentina Vaš z mentorjem Alenom Kovačičem. V tretji skupini sta tek-movala dijaka 2. letnika smeri hortikulturni tehnik Tajda Pešec in Borut Pustatičnik, nju- na mentorica je bila Veronika Cvetko. Naslov letošnje tekmovalne teme je bil Kreativnost brez meja. Dijaki so zavzeto tekmovali in dosegli solidne rezultate. Na 22. sejmu Flora je so pripravili tudi dr- žavno tekmovanje aranžerjev na temo Sokovi Fructal. V kategoriji študentov je Nataša Bu- kovič dosegla prvo mesto, drugo mesto pa je osvojila Lara Mohorič: Obe sta študentki višje strokovne šole – snovanje vizualnih komuni-kacij in trženja, njuna mentorica je bila mag. Petra Pižmoht. AS, foto: EMIL ŠPESTri zlata Cankarjeva priznanja Gimnazija Celje – Center ima tri državne lavreatke na tekmovanju iz slovenščine, v soboto, 1. aprila, pa bo v knež- jem mestu gostila tudi državno tekmovanje iz zgodovine. Na svetovni dan poezije so tri dijakinje Gimnazije Celje – Center (GCC) dobile zlata priznanja na letošnjem Cankar- jevem tekmovanju, ki je potekalo v OŠ Dušana Flisa v Hočah. Anja Črepinšek, 4.c, Kaja Tržan, 4.h, in Martina Lenko, 1. a, so se izkazale kot mojstrice slovenskega jezika, Anja Črepin- šek pa je zasedla tudi 2. mesto v državi. Gre za enega v nizu uspehov na državnih in mednarodnih tekmovanjih, ki jih zasedajo dijaki ene največjih srednjih šol na Celjskem, ki bo v soboto, 1. aprila, gostila tudi državno srednješolsko tekmovanje iz zgodovine. Ta dan bo v Celje prišlo 247 dijakov in 70 mentorjev iz vse Slovenije. Z uradnim odprtjem ob 9. uri v športni dvorani GCC se bo začelo 16. zgodovinsko tekmovanje, ki ga organizira Društvo učiteljev zgodovine Slovenije, tokratno pa bo potekalo pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Celje in župana Bojana Šrota. Sestavljeno bo iz dveh delov – pisnega in terenskega, tema tekmovanja pa je industrializacija na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Podelitev nagrad bo ob 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma Celje, kjer bo zbrane mlade zgo- dovinarke in zgodovinarje nagovoril tudi dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. GDObčni zbor Društva godbenikov Šmarje pri Jelšah V petek, 3. februarja, je Društvo godbenikov Šmarje pri Jelšah pripravilo 3. re- dni občni zbor, na katerem so člani obravnavali poročila o poslovanju društva v letu 2016 in načrte za letos. Predsednica društva Greta Stiplošek Pajk je v uvodnem nagovoru vse prisotne pozdra- vila, še posebej oba gosta, žu- pana Stanislava Šketa in koor-dinatorja Območne izpostave JSKD Šmarje pri Jelšah Davida Stupico. Poudarila je pomen občine in območne izpostave za delovanje društva. Društvo se je lani s tremi projekti prijavilo na občin-ski razpis za sofi nanciranje programov in projektov s po- dročja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. V okviru teh pro- jektov je dopolnilo uniforme za nastope za vse člane, izve- dlo prvomajsko budnico in pripravilo že 3. srečanje godb, ki žal zaradi odpovedi gostov s Hrvaške ni bilo mednarodno. Društvo je sodelovalo še na 17 prireditvah, organiziralo božično-novoletni koncert ob 90-letnici Godbe na pihala v Šmarju pri Jelšah, pripravi- lo intenzivne vaje za člane v Kranjski Gori in izdalo kole- dar s fotografi jami z nastopov godbenikov.V nadaljevanju sta ume- tniški vodja Borut Lorger in predsednica društva podala okvirni načrt dela za leto 2017. Društvo želi kupiti ne- kaj novih glasbil, skrbeti za dodatno izobraževanje čla-nov, dopolniti manjkajoče uniforme za nove člane in organizirati intenzivne vaje pred koncertom. Na glas- benem področju društvo predvideva nekaj sprememb pri prvomajski budnici, s ka- terimi bodo lahko obiskali več krajev v občini. V tednu kulture načrtuje organizaci- jo dogodka v sodelovanju z drugimi društvi iz občine ali gosti od drugod. Prav tako bo tudi letos pripravilo srečanje godb, na katerega bo pova-bilo tudi godbe iz Avstrije ali Nemčije. Za omenjene projekte bo društvo skušalo pridobiti sredstva za sofi nan- ciranje z različnih razpisov. Seveda bodo godbeniki z veseljem igrali na vseh že tra-dicionalnih dogodkih, kjer so tako rekoč nepogrešljivi, prav tako se bodo odzvali na vsa povabila na dogodke, če bo le mogoče. Tako so letos že dobi- li povabilo na Festival vina in čokolade v Podčetrtku ter na Pivo in cvetje v Laškem. Po predstavitvi in potrditvi načrta za leto 2017 so člani društva sprejeli sklep, da se Društvo godbenikov Šmarje pri Jelšah vključi v Zvezo slo-venskih godb. ASPrejemnice zlatega Cankarjevega priznanja (od leve): Anja Črepin-šek, Kaja Tržan, Martina Lenko in mentorici Jasmina Temnik Kerš in Tanja Štante Benčina 42 Št. 13, 30. marec 2017 VRTNARIMO Leteča plenilka Minuli petek sem končno dognala, da za to, da mi včasih kakšni posevki no-čejo vzkliti, ni kriva slaba zemlja. Ničkolikokrat sem se jezila in pošiljala moža z vzorci prsti v laboratorij (na srečo nikoli te napotitve ni vzel hudo zares). Obenem je ves ta čas ostajala uganka, zakaj sadike, ki jih posa- dim, rastejo kot nore, seme pa nikakor ne vzklije. Prav tako niso kriva seme- na. Sprva sem kupovala se- mena domače semenarne, potem vedno druga. Nikoli na vrtu ni nič vzklilo. Posle- dično sem krivca iskala celo pri trgovcih, ki so morda ne- ustrezno skladiščili semena. Krivca sem iskala kajpada tudi sama pri sebi. Morda pa ne znam prav vreči seme- na v zemljo? Da bi razrešila tudi to uganko, sem posku- šala vse mogoče. Kupila sem celo biološko neoporečno zemljo, naredila jarke v gre-do, kupljeno zemljo posula, zalila, posejala vanjo seme in tudi tega posula s tanko plastjo kupljene prsti ter po- tlačila. A »ven« ni prišlo nič. Da bi bila uganka še ve- čja, je solata, ki sem jo dala kaliti recimo v cvetlično korito, vsakič pokukala na plano, da sem sadike potem samo presadila na vrt. Torej se enačba nikakor ni izšla. Deset let. Do minulega pet-ka. Potem ko sem vzorno uredila kar nekaj gredic, posejala berivko, redkvico, rukolo in blitvo, slednji vsa- ko na svojo gredo, prvi dve pa povsem »po šolsko« vsa-ko v svoj jarek, in sicer vse spet natančno tako, kot piše v vrtnarskih bukvah, da se to počne, sem svoj vrtiček zapustila. Klic narave me je poklical v hišo. Ko sem se čez nekaj minutk vrnila, se je pokazala rešitev deset let trajajoče neenačbe. Pravza- prav se je utelesila v podobo sosedove kokoši, ki je v tistih minutkah že uspela povsem raznesti gredo z berivko in redkvico, vmes je na boj- nem pohodu že do koreni- ne okljuvala sadiko zelene solate. Ko sem se vrnila na vrt, je ta presneta kokoš rav- no plenila blitvo. Tokrat se je odprla nova uganka: kje je ta pernata strela našla pot na naš vrt, ko pa smo vendar mrežasto ograjo že povsem zaprli, tudi tam, kjer so se čez zimo pokazale luknje? Sosed, la-stnik te plenilske pošasti, je povedal, da ima pač daljše peruti in je očitno poletela čez ograjo. Rezultat? Ker imam kokoš raje na krožni- ku kot na vrtu, se je sosed odločil, da ji bo v izogib bridkemu koncu pristrigel peruti.Da bodo orhideje na novo zaživele Presajanje orhidej je priporočljivo na dve ali tri leta Orhideje so ene najlepših in najbolj hvaležnih sobnih rastlin. Odkar so postale bolj po- goste in cenovno bolj dostopne, so sicer izgubile nekaj svoje aristokratske slave. A pravi ljubitelji rož se jim še vedno spoštljivo priklanjajo. Glede na to, da lahko cvetočo orhidejo dobimo že skoraj v vsaki samopostrežni trgovini, so še posebej dragocene tiste z zgodbo. Takšne lahko ohranimo samo z rednim presajanjem in s skrbno nego.lahko predstavlja vir okužb ali gnitja, zato moramo biti pri odstranjevanju res natančni. Vrtnarski mojstri priporočajo, naj korenine operemo v vodi ali celo v posebni dezinfekcij-ski raztopini. V ne prevelik, a svetel in zračen lonček Poleg suhih korenin odre- žemo tudi vse odcvetele po- ganjke nad drugim ali tretjim očesom oziroma nad prvim zdravim očesom, saj se bo ravno iz tega mesta razvil nov poganjek. Manjše falenopsise lahko presadimo v isti lon- ček, a ga moramo prav tako temeljito oprati in razkužiti. Pri večjih rastlinah izberemo nov lonček, ki naj ima dva ali tri centimetre večji premer. Na dno stresemo nekaj substra- ta, nanj postavimo korenine in jih previdno obsujemo s substratom. Lonček pri tem nežno stresamo, da substrat zapolni praznine med koreni- nami. Vsebine v lonček nikoli ne tlačimo, saj je to najhitrejši način za poškodbo korenin- skega sistema.V družbi z lubjem in s kokosom Za presajanje orhidej mora- mo kupiti poseben substrat, ki ima s klasično zemljo za presajanje rož komaj kaj sku- pnega. Gre za zmes borovega lubja, šote in kokosovih vla- ken. Lubje daje rastlini opo- ro, skrbi za zračnost in dobro odcednost, šota zadržuje vlažnost, kokosova vlakna pa substratu dlje časa zago-tavljajo primerno strukturo. Potem ko orhidejo s substra- tom uspešno namestimo v lonček, jo zalijemo oziroma namočimo. V treh litrih vode raztopimo šumečo tableto gnojila za orhideje in lonček za dvajset minut postavimo v vodo. Lončnico odcedimo in postavimo na stalno mesto, vendar ne na premočno son- ce. Že ob naslednjem cvetenju se pokaže, kako dobro orhide- ji deneta generalno čiščenje in preurejanje stanovanja. StO 30. ČE ----- 31. PE plod do 8. ure, od 9. ure korenina 1. SO korenina 2. NE korenina 3. PO cvet 4. TO cvet 5. SR list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priroč- nika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne- skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43.Čas za presajanje je od 3. od 10. ure do 17. ob 15. uri. Substrat za orhideje ponujajo različni proizvajalci. V eni od trgovin so nas poučili, da bistvene razlike ni, substrati se razlikujejo glede razmerja med šoto in lubjem. Lončki za orhideje so prozorni, saj korenine potrebujejo svetlobo.Najbolj pogosta orhideja v naših domovih je iz vrste fa- lenopsis. Foto: GrupAOrhideje je pametno presa- jati na dve ali tri leta. Pazimo, da čim manj motimo njihovo aktivno rast. Torej čas cvetenja za presajanje res ni primeren. A ko odpade zadnji cvet, ko se začnejo poganjki sušiti, lahko orhideji prezračimo stanova- nje. Še posebej če nas na to opozarjajo večji skupki zuna-njih korenin in nagniti rastni vršički. Orhidej je veliko vrst in najbolj razširjena sobna vrsta falenopsis sodi med precej trdožive. Previdnost vseeno ne bo odveč. Rastlino stre-semo iz lončka in temeljito odstranimo substrat s ko- renin. Skrbno odrežemo vse suhe in poškodovane korenine. Star substrat, ki ostane med koreninami, 43 Št. 13, 30. marec 2017 MLADI ZA MLADE Kaj pravijo igralci o muzikalu? Stran Mladi za mlade so pripravili dij aki Šolskega centra Rogaška Slatina Celotna skupina muzikala (Foto: Zorin) Plesne vajev šolskihprostorih (Foto:ŠCRS)Ko sem izvedel, da bomo v šoli začeli pripravljati nov muzikal, sem bil zelo navdušen nad tem, saj sem si že nekaj časa želel nastopiti v takšnem projektu. Upal sem na kakšno večjo vlogo, čeprav sem že pred nekaj leti izkusil, kako je na- stopati v muzikalu. Za sodelovanje sem se hitro odločil, saj zelo rad plešem, pojem in nastopam pred množico ljudi v dvorani. V ekipi muzikala vlada zelo do- bro vzdušje in med seboj smo di- jaki zelo povezani. Prerasli smo v nekakšno skupnost, lahko bi rekli kar družino. Zato sem iz dneva v dan bolj ponosen, da sem lahko del te zgodbe. Od muzikala priča- kujem oziroma sem že dobil zelo veliko novih izkušenj na vseh po- dročjih, tako pevskem, igralskem in tudi plesnem. Seveda pričakujem čim več občinstva na vsaki zaigrani predstavi. TOMAŽ ZORIN Odločitev, da se bom pridružil letošnjemu muzikalu, je bila pre- cej lahka, saj se na ta način lahko udejstvujem na področju, ki mi je všeč. Všeč sta mi predvsem pove-zanost ekipe in spodbudno okolje. Zagotovo sodelovanje pri takšnem projektu pomaga pri premagovanju treme in na splošno pri nastopanju na odru. Na predstavah pričakujem maksimalno energijo in seveda ve- liko gledalcev, ki jih (verjamem) ne bomo pustili ravnodušnih. LUKA TACERAvdicije za muzikal sem se udeležila deloma zaradi želje po novih izkušnjah in deloma tudi iz čiste radovednosti. Že ob pri- javi sem vedela, da sodelovanje pri takšnem projektu terja veliko energije in časa, a se zaradi vseh pridobljenih znanj, prijateljstev in nenazadnje tudi osebne rasti vse vloženo delo več kot povrne. Upam, da bo končni rezultat na obiskovalce naredil dober vtis, in že zdaj mi je malo žal, da si tudi sama ne bom mogla ogledati mu-zikala v vlogi gledalke. LANA DRAGOVAN Imela sem srečo, da sem sodelo- vala že pri prvem muzikalu, ki ga je pripravila šola. Zato odločitev za ponovno sodelovanje ni bila tež- ka. Tokrat me je ponovno doletela čast, da sem lahko skupaj s prijate- ljico in z bivšo dijakinjo na naši gi- mnaziji Uršo naredila celotno ko- reografi jo muzikala. Že od malega sem si želela postati igralka in to mi je zdaj tudi omogočeno. Poleg tega lahko tudi plešem in pojem in ni lepšega od tega. Pri ustvarjanju muzikala sem se veliko naučila, predvsem o tem, kako sodelovati v večji skupini ljudi, biti strpen in se med seboj poslušati. Muzikal napreduje zelo dobro in menim, da bo končni izdelek odličen. Zato upam, da bomo imeli veliko gledalcev, ki nas bodo z veseljem prišli pogledat dvakrat. ANJA PREŠERNOb obletnici šole nekaj prav zares posebnega Šolski muzikal Briljantina (Grease) v angleškem jeziku Bolj kot se bližamo koncu pri- prav, bolj se megli pogled na za- četek teh, ki bo po vsej verjetnosti vsaj nekoliko podoben našemu počutju ob premieri. Skoraj upam trditi, da bodo premiero, tako kot tudi avdicije, spremljale potne roke in nervozno počutje vsaj pri večini. A vendar je do takrat še nekaj časa. Kako smo se sploh znašli v »fi nišu« tega maratona, na katerem tečemo že skoraj celo šolsko leto? Vse se je začelo ob preprosti ide- ji – da bi naredili muzikal v angle- škem jeziku ob 70-letnici naše šole, to je Šolskega centra Rogaška Slati-na. Uspešen je bil že naš prvi šolski muzikal Mamma Mia pred nekaj leti, zato je logično, da skušamo uspešno zgodbo ponoviti. V idejni proces sta mentorici vpeljali tudi dijake naše šole. Po tednih razmišljanja in po- govorih smo se dogovorili za potek dela in kakšen muzikal bi sploh radi naredili. Odločili smo se za Briljan-tino. Tako sta dve dijakinji naredili prvi rez scenarija, ker je bilo mate-riala ogromno in je bilo veliko dela s preoblikovanjem, nato sem sama naredila končno podobo originalne broadwayske predstave Grease v naši izvedbi. Nekako vzporedno ob zadnjih dodatkih in popravkih scenari- ja smo že začeli razmišljati o vlogah in kmalu smo se znašli na avdicijah. Celoten proces izbora vlog je bil dolgotrajen, še posebej za soliste, saj smo prestali kar tri avdicije pod budnim očesom strokovnjakov iz Vocal BK Studia Boštjana Korošca in Željke Predoje-vić ter seveda na- ših dveh mentoric, profesoric Agate Brantuše in Bernarde Leva. Trajalo je kar nekaj časa, da smo izvedeli, katero vlogo bomo igrali. Zdaj si ne moremo niti zamisliti, da bi bile vlo-ge razdeljene kako drugače. Veliko vaj in dodatnih ur petja Naslednji korak so bile vaje s Tino Gorenjak, ki je najprej delala le z glavnimi igralci in nam pomagala v začetni fazi dela, torej pri spozna- vanju določenega lika, ter nam je dala tudi nekaj osnovnih napot- kov o igri in kontaktu z drugimi igralci. Sledilo je daljše obdobje učenja. Večina ni imela veliko izkušenj s takšnimi produk- cijami, zato smo se veliko stvari morali naučiti pov- sem iz nič. Nekateri med nami so boljši pevci, drugi igralci, nekateri se najbolj znajdejo pri plesu. Ampak vsi moramo znati početi vse to hkrati, kar se je izkazalo za verjetno največji izziv tega šolskega projekta. Solisti smo v ta namen celo obiskovali dodatne ure petja v Vocal BK Studiu. Dolgotrajno učenje koreografi j, be- sedila in posameznih scen je zdaj že proti koncu. Bilo je naporno, a verja- memo, da se bo na koncu splačalo. V zadnjih fazah dela smo se začeli pogovarjati tudi o kostumih in sceni. Trenutno sta tudi ta dva procesa že pri koncu in se že posvečamo promo- ciji. Celotno izkušnjo večina dijakov opredeljuje kot zelo pozitivno, saj so se med nami stkale posebne vezi in nova prijateljstva. Ustavljamo se na hodnikih in se šalimo s soigralci, ki jih še lani niti poznali nismo, saj prihajamo iz dveh različnih progra-mov, gimnazije in tehnik optik, in iz vseh štirih letnikov. Tudi kadar ima- mo vaje po pet ur skupaj, zmoremo, saj nas žene skupinski duh. Seveda ne gre vedno vse popolnoma gladko, tega tudi nismo pričakovali, saj gre za zelo zahteven projekt. Mislim pa, da smo lahko zadovoljni z delom, ki smo ga opravili do zdaj, na koncu pa nas bo celoten projekt še bolj po- vezal. Po nešteto vajah in ne- šteto ponovitvah posame- znih pesmi, koreografi j in scen že komaj ča- kamo premiero, ki bo 24. aprila 2017 v kulturnem cen- tru v Rogaški Slatini. Verja- mem, da nas ne bo ustavila niti trema in vas bomo pod sojem odrskih luči za nekaj časa odpe- ljali v prete- klost. ZALA VIPOTNIK 44 Št. 13, 30. marec 2017 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nespora - zumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Spoštovana gospa Jurak, za Novi tednik (23. 3. 2017) ste izjavili, da je splošno zna- no, da zasebni zdravniki ne dosegajo kvote bolnikov gle - de na navodila ZZZS. Povedali ste, da vam ni znan vzrok za to. Opisali ste tudi anekdotič- ne primere, ki koncesionarjev ne kažejo v najboljši luči. Vaša trditev ne drži. Po podatkih ZZZS je povprečno število opredeljenih oseb pri zdravnikih v zdravstvenih domovih 1.705 in pri konce- sionarjih 1.942 (14 odstotkov več). Konec leta 2013 je združe- nje zdravstvenih zavodov na- ročilo anketo med prebivalci, ki obiskujejo zdravstvene do- move, in med tistimi, ki obi - skujejo koncesionarje. Osebe, ki obiskujejo koncesionarje, so bolje ocenile dostopnost in kakovost storitev od oseb, ki obiskujejo zdravstveni dom (povprečna ocena 4,0 proti 3,7 za dostopnost in 4,1 proti 3,9 za kakovost). Javnost ima na žalost iz - razito popačeno predstavo o koncesionarjih v osnovnem zdravstvu. Nobenega razloga ni, da se javnost dodatno bega s problematičnimi trditvami, ki nimajo podlage v podatkih. Opisovanje zgolj koncesionar - jev na podlagi anekdotičnih primerov je še posebej proble - matično, ker je anekdotičnih primerov nešteto tudi v zdra- vstvenih domovih, vendar to še ne pomeni, da zaradi tega delajo kjerkoli slabo. Ob kar dvanajstih milijonih obiskov letno se namreč hitro najdejo slabe izkušnje posameznikov. Zato se lahko zanašamo samo na čim bolj objektivne in mer - ljive podatke. Kot zanimivost bi rad nave- del nekaj držav, kjer je osnov - no zdravstvo primarno orga- nizirano s strani zasebnikov koncesionarjev: Nizozemska, Danska, Norveška, Velika Bri - tanija, Irska, Francija, Belgija, Švica, Avstrija, Nemčija, Če- ška, Slovaška, Kanada, Nova Zelandija, Avstralija. Sicer pa se strinjam z vašimi ugotovitvami, da bi zdravniki morali bolj prisluhniti bolni- kom. Kako je to fizično mo - goče ob obravnavi 50 do 70 bolnikov, v času epidemij in dopustov tudi do sto bolni- kov na dan, bi zanimalo tudi zdravnike družinske medici - ne. Na Švedskem zdravniki obravnavajo od 10 do 15 bol-nikov na dan. Lep pozdrav, IGOR MUŽEVIČ, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine PRAKTIK. UM Zahvala Hitro posredovanje gasilcev Letošnja zima se noče in noče posloviti od nas, saj nam jo še vedno kar dobro zagode z mrazom ali celo s snegom. A takoj ko se pokaže sonček izza oblakov, bi radi kar po - leteli k spomladanskim opra-vilom. Tako je bilo lepo februarsko popoldne brez najmanjšega vetra, ko je naš zelo priden vaščan iz vasi Svetina želel na svojem travniku postoriti to, kar je v tem času njegovo vsakoletno opravilo. Nič hu- dega sluteč, je prižgal vžigali-co, da bi odstranil ves odpad na obrobju svojega travnika, a je iskrica preskočila v gozd, ki je spodaj pod počitniškimi hišicami v neposredni bližini lovskega doma na Svetini. Že se je zaslišala prva sirena za alarm gozdnega požara in iz PGD Svetina so nemudoma prihiteli na kraj dogodka. Ker je bilo vse skupaj zelo nevar - no, so na pomoč poklicali tudi gasilce iz PGD Štore, Prožin - ska vas in celo gasilce iz PGD Ljubečna. Tu se vidi poslan - stvo pogumnih gasilcev, ki so vsak trenutek pripravljeni priti na pomoč. Zgrozimo se ob misli, kaj vse lahko pov - zročijo ognjeni zublji, takrat je vsaka pomoč dobrodošla, še posebej so to gasilci – fantje in celo dekleta, ki se pogumno spustijo v boj z ognjem. Šele takrat pobliže spoznamo, kaj pomeni biti gasilec. Ker sem tudi sama člani - ca PGD (več kot dvajset let), znam ceniti delo gasilca, ki se nemalokrat sooča z veliko ne- varnostjo, zato da reši priza- detim materialne dobrine ali celo človeško življenje. Zato želimo gasilci gojiti in spošto-vati naše poslanstvo iz roda v rod, to je: »Pomagaj bližnje - mu v nesreči«! Hkrati je tudi to naš ponos. Ob tej priložnosti se želim v imenu vseh lastnikov poči- tniških hišic oziroma hiš na tem našem lepem hribčku na Svetini iskreno zahvaliti vsem omenjenim društvom, da so takoj prihitela na kraj dogodka in da jim je uspelo v dokaj kratkem času preprečiti najhujše. Prav tako se zahva- ljujem v imenu lastnika tega travnika, da so mu gasilci omi - lili najhujši strah, ko se mu je po nesreči razplamtela iskrica ognja proti našim hišam. Vsem omenjenim dru- štvom, to so PGD Svetina, Što- re, Prožinska vas in Ljubečna, in vsakemu gasilcu posebej iskrena in prisrčna hvala. DANICA MAČEK, Svetina Modri telefon Denar pri notarju Občanko iz Štor zanima, kako je z deponiranjem de- narja pri notarju. Posebej želi izvedeti, če so lahko pri notarju deponirana sredstva rezervnega sklada. Predsednica Notarske zbor - nice Slovenije Sonja Kralj od-govarja: »V skladu z 88. členom Zakona o notariatu (ZN) je dolžan notar gotovino, meni-ce, čeke in druge vrednostne papirje prevzeti samo, če so mu ob sestavljanju notarskega zapisa predani z namenom, da jih izroči določeni osebi ali državnemu organu. Če prevzem v notarskem zapisu ni zaznamovan, se ob njem sestavi zapisnik, ki mora vsebovati številko v knjigi po- logov, kraj in čas prevzema, natančen opis in vrednost prevzetih stvari, ime, priimek ter naslov deponenta in njego- vo izjavo o tem, kako ravnati s prevzetimi stvarmi. Pravila notarske hrambe dodatno ureja Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, ki v 3. poglavju določa, da se določbe tega zakona upo - rabljajo za notarsko hrambo, ki se opravlja z namenom za- ščite pogodbene stranke pred tveganjem neizpolnitve druge pogodbene stranke. S prevze- mom listin, denarja oziroma vrednostnih papirjev (pred- met hrambe) v hrambo po 87. oziroma 88. členu ZN se notar osebi (deponentu), ki mu je predmet notarske hrambe iz - ročila v hrambo, zaveže, da bo ta predmet hranil in ga izročil osebi, ki jo določi deponent. To je v primeru, če je izpolnjen pogoj (oziroma pogoji), ki jih ob izročitvi predmeta hrambe v notarsko hrambo določi de- ponent (oziroma ga bo vrnil deponentu, če ta pogoj (oziro- ma pogoji) do določenega roka ni izpolnjen. S prevzemom predmeta v notarsko hrambo pridobi upravičenec lastno in nepo- sredno pravico od notarja zahtevati, da mu ta predmet izroči, če je do roka, določe- nega ob prevzemu predme - ta, izpolnjen pogoj (oziroma pogoji), ki jih je ob izročitvi predmeta v notarsko hrambo določil deponent. Notar lahko prevzame de- nar v notarsko hrambo tudi tako, da nakaže deponent na poseben denarni račun no - tarja denarno dobroimetje v višini denarnega zneska, ki je predmet notarske hrambe denarja. Za notarsko hrambo denarja na način iz prejšnje - ga stavka mora notar odpreti poseben denarni račun, preko katerega sme sprejemati samo vplačila in opravljati samo iz- plačila na podlagi notarske hrambe denarja. Denarna terjatev notarja do banke, ki vodi ta poseben denarni račun se šteje – v razmerju do ban- ke in v razmerju do notarjevih upnikov – za skupno terjatev vseh deponentov, ki so izroči-li denar v notarsko hrambo z nakazilom. Za izterjavo svojih terjatev do notarja ne morejo notarje-vi upniki – niti v primeru nje-govega stečaja – posegati na to denarno terjatev s prisilnimi ukrepi (drugi odstavek 804. člena v povezavi z 805. členom Obligacijskega zakonika). V primeru stečaja oziroma smr - ti notarja ta denarna terjatev v njegovo stečajno maso oziro - ma v zapuščino ne spada. Podatek o hrambi denarja etažnih lastnikov pri nekem notarju ni javni podatek. Za- kon o notariatu namreč v 25. členu jasno določa, da mora notar varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis (kolikor iz volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega). Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo, kdaj in v kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prejšnjega odstav - ka sodišču ali drugemu držav - nemu organu.« K revmatologu Občanko zanima, če je res, da v celjski bolnišnici ni rev - matologa. V primeru, če tam revmatolog dela jo zanima, kakšne so čakalne dobe ter kako je na tem področju šir - še po Sloveniji. Danijela Gorišek iz Splo - šne bolnišnice Celje odgovar - ja: »V Splošni bolnišnici Celje imamo zaposlena dva zdrav - nika specialista revmatologije, to dejavnost pa opravljamo v okviru Oddelka za angiologi-jo, endokrinologijo in revma-tologijo. Zaradi velikega kadrovske - ga pomanjkanja specialistov revmatologije na ravni države in majhnega obsega priznane- ga programa storitev glede na povpraševanje po njih je ča - kalna doba za revmatološko specialistično obravnavo v Sloveniji zelo dolga. V Splošni bolnišnici Celje smo prizade- vanja za njeno skrajševanje začeli že na začetku lanskega leta, septembra 2016 pa smo se vključili v projekt ministr - stva za zdravje, v okviru kate-rega se je začelo skrajševanje pri vseh izvajalcih v državi. Skupaj smo v letu 2016 obravnavali za 15 odstotkov več bolnikov in znižali sku- pno število čakajočih z 859 na 494 oziroma za 42 odstotkov. Pomembne rezultate smo do- segli na področju preseganja maksimalno dopustnih čakal- nih dob, kjer se je skupno šte-vilo bolnikov znižalo s 776 na 383 oziroma za 51 odstotkov, od tega pri stopnji nujnosti hi - tro z 98 na 28 oziroma za 71 odstotkov in pri stopnji nujno- sti redno s 678 na 355 oziroma za 48 odstotkov. Skrajšanje čakalne dobe smo dosegli s povečanjem števila ambulant, ki je izrazi-to preseglo pogodbeno dogo- vorjene okvire in organizacijo dela v popoldanskem času. Oboje je bilo mogoče pred - vsem zaradi zaposlitve nove specialistke revmatologije je - seni 2016. Poseben poudarek je bil namenjen prvim pregle- dom kot učinkovitemu orodju za skrajševanje čakalnih dob. Trenutno je čakalna doba na specialistično obravnavo v revmatološki ambulanti 93 dni za stopnjo nujnosti hitro in 174 dni za stopnjo nujnosti redno. Podatke o ostalih iz- vajalcih revmatoloških zdra- vstvenih storitev in njihovih čakalnih dobah lahko vaša bralka najde na spletni stra - ni Nacionalnega inštituta za javno zdravje http://nacas. nijz.si/.« BRANE JERANKO1 XXXX Št. 13, 30. marec 2017 VODOVODNI SISTEMMIKROBIOLOŠKE PREISKAVE FIZIKALNO-KEMIJSKE PREISKAVE skupaj notranji nadzor, državni monitoring skupaj notranji nadzor, državni monitoring število vseh odvzetih vzorcevštevilo neskladnih vzorcev% neskladnih vzorcevštevilo vseh odvzetih vzorcevštevilo neskladnih vzorcev% neskladnih vzorcev CELJE 472 7 1,5 263 0 0,0 SVETINA 14 0 0,0 14 0 0,0 KOŠNICA - TREMERJE 21 0 0,0 20 0 0,0 FRANKOLOVO 17 0 0,0 11 0 0,0 KAPELCA 17 0 0,0 12 1 8,3 DOBRNA 55 1 1,8 37 0 0,0 OBVESTILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODNIH SISTEMIH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD–KANALIZACIJA CELJE V LETU 2016 - V sklopu mikrobioloških preskušanj je bilo ugotovljeno samo osem ne - skladnih vzorcev in še ti so bili neskladni zaradi prisotnosti mikrobio - loških indikatorskih parametrov, kar pomeni, da ni bilo tveganja za zdravje ljudi. V okviru fizikalno-kemijskih preskušanj je bil ugotovljen en sam neskladen vzorec, ki je bil posledica vpliva interne vodovodne inštalacije objekta, v katerem je bil vzorec odvzet. - Laboratorijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09). Hkrati z izvajanjem notranjega nadzora upravljavca poteka tudi monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. Podrobnejše podatke o kakovosti pitne vode lahko najdete na naši spletni strani http://www. vo-ka-celje.si/ (pod zavihkom Oskrba s pitno vodo, Nadzor nad kvaliteto), in sicer pod naslovom Poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode v letu 2016. Promocijsko besediloRezultati rednih in občasnih laboratorijskih preiskav pitne vode v sistemih v upravljanju podjetja Vodovod-kanalizacija v letu 2016Podjetje Vodovod–kanalizacija, javno podjetje, d. o. o., iz Celja, s pitno vodo oskrbuje okoli 98 odstotkov prebivalcev na območju Mestne občine Celje ter občin Vojnik, Štore in Dobrna. Tudi v letu 2016 so rezultati laboratorijskih preiskav pitne vode zelo spodbudni in dokazujejo, da je za pitno vodo v vodovodnih sistemih, s katerimi upravlja VO-KA, odlično poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z zadostnimi količinami kakovostne pitne vode. 45 Št. 13, 30. marec 2017 OTROŠKI VRTILJAK Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvuNa tej strani Novega tednika prostor najdejo pisane aktivnosti predšolskih otrok. pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. Z veseljem vas bomo obiskali. Modrosti malih buck Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak.Šestletnica se z mamico pogovarja o sklanjatvah. Da ob- staja ženska in moška sklanjatev je še kar logično, srednja sklanjatev pa malo manj. »A ta je pa od poštarja?«»Kako to misliš od poštarja?«»Ja, kar ne sodi ne k mamici ne k atiju, je od poštarja. Srednji spol.«Z zavihanimi rokavi po koš, grablje in lopato Udeležili smo se spomladanske čistilne akcije v Vrtcu Šentjur – enota Slivnica Pomlad je razigrana, vesela gospo- dična, ki pleše po naših vrtovih, poseda v drevesnih krošnjah, se podi z metuljč- ki med pisanimi rožami in se nastavlja soncu na obronkih bližnjega travnika. Žalostna postane samo takrat, ko se spotakne ob kakšno smet, odvržen papir, plastenko ali pločevinko. Tega pa je veliko – zima se je namreč dokončno naveličala skrivati našo ne- marnost. Tako so otroci v Gorici pri Slivnici prejšnji konec tedna sklenili, da morajo narediti red. Veselja na spomla- danskem soncu si niso hoteli pokvariti s pogledom na neurejeno igrišče. Takoj po zajtrku so zavihali rokave, vzeli v roke grablje, lopate in metle ter si oprtali ko-ške. Vanje so stlačili preperelo listje in ga čez ograjo zmetali v gozd. Ježku in drugim gozdnim živalim bo morda še dobro služilo za spomladansko žimnico. V gozd pa ne sodijo papirnati in plastični odpadki. Te so otroci pobrali in skrbno odložili v za to pripravljene vreče. Večji otroci so se lotili težaškega lopatanja pe- skovnika. »Neeee! Ne bomo sadili sola-te,« so se na ves glas smejali najinemu vprašanju. Celo midva s fotografom bi lahko vedela, da se v razrahljani mivki potičke precej lepše pečejo. Uredili so gredice, pometli potke in do bleščečega obrisali tobogan, gugalnega konjička in celo koš za smeti. Ko so končali, so sedli k malici kar na toplem soncu. In teknila jim je kot že dolgo ne. StO, foto: GrupA 46 Št. 13, 30. marec 2017 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. REŠITEV SUDOKU 249 novice iz 33 občinV Novem tednikuPovabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografi je iz pre- teklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več … Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografi jo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografi je in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Neizkušen Kaplan še nima veliko iz- kušenj glede dela v cerkvi in ko mora nekega dne prvič spovedovati, je malo izgu- bljen. Gospa na drugi strani prizna: »Trikrat sem preva- rala moža.« Ker ne ve, kašno pokoro bi ji naložil, odhiti k župniku. Ta mu reče, da bo zadoščal en rožni venec. Naslednja pride gospa, ki prizna, da je enkrat prevarala moža. Kaplan ne želi spet na- dlegovati župnika in gospe naroči: »Zmolite en rožni venec, dvakrat pa imate še v dobrem.« Na tržnici Prodajalec na tržnici kriči: »Černobilska jabolka!«Pride mimo možakar in vpraša: »A ste vi normalni? Zakaj govorite, da so jabol- ka černobilska? Kdo jih bo le kupil?« »Kupujejo, kupujejo. Eden za zeta, drugi za ženo, tretji za snaho, četrti za taščo.« Sladek otročiček »Joj, gospa, kako sladek otročiček!« »Kaj ne bi bil, če sem na- mesto kontracepcijske table- te vzela natren.« Predavanje Policaj zaustavi pijančka ob četrti uri zjutraj. »Kam pa vi?« ga vpraša. »Na predavanje,« odgovori pijanec. Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Na sodišču Ko se na sodišču zač- ne obravnava, se tožnik in toženi ne gledata prav prijazno. Slednji se začne zagovarjati, ker je prvemu rekel, da je osel. »Ti, prašič, kako si mi drzneš reči, da sem osel?« reče tožnik. In se oglasi sodnik: »No, zdaj ko sta se predstavila, lahko začnemo obravnavo.« »Ne zafrkavajte se, kdo pa ima predavanje ob četrti uri zjutraj?« »Moja žena.« Za zabavo Nevesta se vseli v hišo moževih staršev. Sprejem je prisrčen, nova družina želi od nje še krajši nagovor. Mlada začne: »Moja draga nova družina, najprej hvala za tako lep sprejem! Rada bi vam že takoj povedala, da ne želim s svojim prihodom nobenih neprijetnosti, tudi ne, da menjate navade in običaje.« In jo prekine tašča: »Kaj misliš s tem, otrok moj?« Nevesta: »Le to, da naj tisti, ki so doslej kuhali, kuhajo še naprej, tisti, ki so prali, naj to delajo še naprej, oni, ki so či-stili hišo, naj jo čistijo in po- spravljajo tudi v prihodnje. Kar zadeva mene, jaz sem tu, da zabavam vašega sina.« Zloraba »Jože, si ti kdaj slišal za zlorabo alkohola?« »Seveda, to je, ko nekateri s ›šnopsom‹ čistijo rane, bri-šejo prah, perejo okna, celo mažejo rame in kolena!« Bedaki brez konjev Samo bedaki in konji se je nekoč reklo priljubljeni angleški humoristični seriji. Ponovitev smo doživeli zadnjič na seji šentjurskega občinskega sveta, kjer je podžupan rekel bobu bob in govorca za govorniškim pultom gladko označil za bedaka. Kaj hujšega! »Če ti za mikrofonom ne bi kršil poslovnika, če ne bi izzival, se to ne bi zgodilo,« je strasti poskušal pomiriti župan. V bistvu pa je hotel le razložiti, da si je govorec sam kriv, ker je mlatil prazno slamo. In kot ve povedati zdrava kmečka pamet, se je to od nekdaj počelo s cepci. Kakšna različica orodja so bedaki, nismo uspeli dognati, a je bilo bolj kot ne jasno, da konji pri vsem skupaj niso nič krivi. Krivi so bili svetniki, ki niso in niso hoteli ob spodobni uri domov. »Ko je treba dvigniti roke in potrditi ›kopiraj-prilepi‹ pripravljene odloke, smo dobri. A ko bi radi kakšno o težavah rekli, takrat se sliši ›bedak in adijo‹,« se je pridušal eden od njih. Če bo iz te mlačve tudi kaj kruha, bomo seveda spremljali in zvesto poročali.Moški naredi, kar pač mora narediti. Žena pa mu pove, kaj to je. Pika na iMoj mali avto Z avtom je težko, brez nje- ga še težje, večkrat ugotovim. Prvo velja za tisti dan v letu, ko je treba opraviti tehnični pre- gled in podaljšati registracijo, kar pomeni, da se znebiš lepe- ga kupčka denarja. Bognedaj, da se kaj večjega pokvari ali da imaš kakšno nesrečo, dovolj hudo je že, če je treba kupiti nove gume. Da ne omenjam vinjete in nenehno praznega bencinskega rezervoarja. Da je avto tudi svoboda in da bi brez njega težko shaja- la, spoznam vsakokrat, ko si zaželim oditi kam na lepše. Nobenih preverjanj voznih redov javnih prevoznih sred- stev, ki po pravilu ne vozijo takrat, ko jih najbolj potrebu- ješ. Le sedeš v svoj avto in že se lahko pelješ. A leta so naredila svoje, tre- ba je bilo začeti razmišljati, kaj nabaviti, da bo nov jekle- ni konjiček dobro služil spet naslednjih deset let in več, tako kot je sedanji. A to danes sploh ni enostaven projekt. Od časov, ko sem nazadnje izbirala avto, se je marsikaj spremenilo. Izbira sedanje- ga je bila posledica ljubezni na prvi pogled in drugi me sploh niso zanimali. Z leti se človek ne zaljublja več tako brezglavo in čez noč in je zato odločitev težja. Modela, ki bi me povsem prevzel, doslej ni- sem opazila. Kaj torej izbrati? Majhnega ali malo večjega? Mestnega ali tistega za malo dlje? Če naj bi upoštevala pri- jateljico, ki ima rada velike, je stvar jasna: centimetri so pomembni! Če naj bi poslu- šala očeta, bi morala nabaviti kakšnega »nemca«, če naj bi poslušala sina, bi moral biti avto moderno oblikovan, ne tak za »penzioniste«. Pa se znajdi, če se lahko. Tako sem začela listati po katalogih, brati podatke na spletu in hoditi na poskusne vožnje. A nisem nič bolj pa- metna. Če ima moj sedanji avto nekaj osnovnih stvari, ki so vsem znane, pa se moje znanje konča, ko prebiram nabor tistega, kar imajo nova vozila. Se vam sanja, kaj so ABS, ECS, BAS, HAC? Nič hu- dega, niste edini. Meni se je ustavilo že pri izbiri motorja. Kako močan naj bo, da ne bo preveč požrešen in hkrati pre- slab, ko bo treba s prižgano klimo v hrib? Človek bi potre- boval študijski dopust. Lahko bi sicer v avtosalonu prizna- la, da nimam pojma, kaj bi kupila, ampak se bojim, da bi mi potem podtaknili kaj ta- kšnega, česar nihče drug ne želi. Očitno to ve tudi moj sin, saj me je zaskrbljeno vprašal, ali obiskujem salone sama ali s kakšnim moškim sorodni- kom, usposobljenim za avto-mobile … Še dobro, da obstaja omeji- tveni dejavnik, ki se imenuje predviden proračun za ta iz- datek. Tako odpade večina tistih avtov, ki so mi všeč. Morda pa moj stari prijatelj le še ni za odpis? V tem primeru sicer ne drži, da stara ljube- zen ne zarjavi, a na srečo srce še bije, kot je treba. VOZNICA 47 Št. 13, 30. marec 2017 RAZVEDRILO Ona: Če hočete doseči tre- zno in jasno presojo, si morate sneti masko in se odkrito po- govoriti. Čustva bodo povsem obojestranska, zato ni vzroka za sramežljivost. Na koncu bo vse še veliko bolje, kot boste pričakovali. On: Utrujeni boste, vendar tega ne boste pokazali in boste marljivo delali naprej. Pazite, da se ne boste prehitro iztrošili. Včasih se je dobro držati rekla – počasi, vendar zanesljivo. Tudi tako se daleč pride. Ona: Ravnali boste pred- vsem po svojem preudarku, vendar ne bi bilo slabo, če bi včasih poslušali tudi kakšen dober nasvet. Zdaj vam gre sicer čisto v redu, toda kako dolgo bo še tako? Najboljši od- govor poznate. On: Nekdo se vam že dolgo skuša približati. Morate se le ozreti in se seveda odločiti. Lahko bi bilo prav prijetno, saj tudi vi trenutno potrebujete nekoga, ki bo prisluhnil vašim čustvom. Ona: Spotaknili se boste ob lastno zanko, ki ste jo tako vneto pripravljali nekomu dru- gemu. Drugič bodite raje malo bolj odkritosrčni in pošteni, da se vam to ne bo zgodilo. Popa-zite raje na partnerja. On: Končno boste pričakali želeni obisk, ki vam bo prine-sel tudi precej obetavne novice o poslu, ki ga že dolgo načr- tujete. Vse se bo začelo počasi postavljati na svoje mesto in ni daleč čas, ko vam bo uspelo. Ona: Resnico povejte narav- nost in ne po ovinkih. Poslov-na spretnost vam lahko da še kaj drugega kot le poslovni uspeh. Spoznali boste izredno očarljivo osebo, ki vam bo od- prla popolnoma novo obzorje v ljubezni. On: Zaradi prijetnega pre- senečenja na ljubezenskem področju se vam bodo trenu- tni načrti postavili dobesedno na glavo. Toda hitro se boste znašli in videli boste, da boste uživali kot že dolgo ne. Ona: Zapletli se boste v pri- jetno ljubezensko avanturo in pri tem nekoliko zanemarili svoje poslovne ambicije. Toda nikar se ne obremenjujte, am-pak uživajte v trenutku, ki se vam ponuja. On: Vaše fi nančno stanje se bo začelo pošteno izboljševati, kar vam bo omogočilo tudi pre- cej lagodnejše življenje. Kljub temu ne boste zanemarili po- slovnih obveznosti, ki zadnje čase stalno naraščajo. Ona: Tudi na ljubezenskem področju boste začeli vleči malo bolj tvegane poteze, kar se bo hitro pokazalo kot izre- dno pametna naložba. Vse bo- ste stavili na eno karto, vendar bo ravno to tisto, kar si boste najbolj želeli. On: Zdelo se vam bo, da ste nekaj zamudili, v resnici pa še prehitevate dogodke. Umirite se in poglejte okoli sebe. Videli boste, da se vse razvija tako, kot ste si želeli. Ne pozabite, vse ob svojem času.Ona: Partner vam bo predla- gal obisk prijateljev, ki so vaju nedolgo tega povabili v svoje novo domovanje. Pri tem se boste kar nekako obirali, saj boste imeli za ta konec tedna povsem drugačne načrte. Po- skusita s kompromisom. On: Dokazali boste, kaj zna- te, pohvala pa vas bo opogu- mila in vam dala nov zanos. Posledice se bodo poznale tudi na čustvenem področju, kjer vas bo nekdo prijetno prese- netil. To je vaš srečen teden, ne pokvarite ga. Ona: Prijeten pomenek v družbi vam bo razodel, kaj se plete v mislih nekoga, ki vam ne gre iz glave. Informacije bodo nadvse spodbudne, zato nikar ne čakajte, ampak vze- mite zadevo v svoje roke. On: Poslovnemu uspehu se bo pridružilo tudi zelo prijetno čustveno doživetje z osebo, ki vam zadnje čase ne da miru v mislih, tokrat pa vam bo uspel tudi povsem konkreten pristop. Počutili se boste kot v devetih nebesih. Ona: Nikar se ne zapirajte vase. Trenutne manjše težave še ne pomenijo, da ste nespo- sobni, ampak so le svarilo, da tudi vi niste povsem neranljivi. Kar brez skrbi, kmalu se vam bodo odprla želena vrata. On: Ta trenutek vodijo vaše življenje izredno pozitivne sile, kar lahko izkoristite na več na- činov. Še posebej se potrudite na ljubezenskem področju, kjer lahko v kratkem času pričakujete izredno pozitivne spremembe. Ona: Na delovnem mestu vam bodo ponujali neke vrste napredovanje, a bo s tem prišlo tudi precej več dela. Energije za to vam v tem trenutku resnično ne primanjkuje, zato se nikar ne ustrašite nove odgovornosti. On: Na prvi pogled se vam zdi, da ste sredi težav in ne- prijetnosti, a se bo na lepem izkazalo, da je popolnoma drugače. Prišel bo nekdo, ki ga že dlje pričakujete. Boste videli, ob koncu tedna vam bo povsem lepo. Ona: Malo več domišljije vam ne bo škodovalo. Stvari še zdaleč niso tako grozno resne, kot mislite. Ponudila se vam bo priložnost za avanturo z osebo, ki vam že dolgo ne gre iz glave. Tokrat vam bo končno uspelo. On: Človeška nevoščljivost nima meja in to boste bridko občutili tudi na svoji koži. Pobe- rite se in vrnite udarec, dokler je še čas. V nasprotnem prime-ru lahko ustvarite občutek, da tega sploh niste zmožni. Ona: Nikar ne rinite z gla- vo skozi zid, ampak pomislite malo tudi na posledice, ki vas čakajo. Pazite, kako boste rav- nali, da kasneje ne boste ob- žalovali nepremišljenih dejanj, predvsem v ljubezni … On: Prijatelj vas bo seznanil s svojo znanko, ki vam bo že na prvi pogled nadvse všeč. Kar takoj se boste odločili za povabilo na zmenek, saj ne boste želeli izgubljati časa. Očitno je to tisto pravo.Nagradna križanka Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov:Kontaktna telefonska številka:Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednikaKUPON ČASNIKRDE ČA BARV AKAZALE CJAPONSKA NABIRALKA BISER OVŠTEF AN NEMANJ AZEMLJ A (LAT.)KARIKA TURA SAMEG A SEBESVILEN A STREHA N AD POS TELJO Imat e visok holes terol. Izogibaj te se ...PISMENKAVOJAŠK O POVELJS TVO OBRA T V SL. BISTRICI PRVI ČLOVEŠKI PAR TROPSKA OLJNIC ALUKSE M- BURŠKI T V OVOJ OČE (STAR.)POTOME C (ZAS TAR.) ZEMELJSKI TEČAJTATARSKA . GOB OVA ... ALI ŽERDIN PRIPRA VA ZA ISKANJEMEDMET MOZOLJA- VOST PRIP RAV- NIŠKA DOBAREKA V OSREDNJI AZIJIOSNO VNI DELE C ELEK - TROMA G- NETNEG A VALOVANJAPIJAČA STARIH SLOVANO VHRV AŠKA PEVKA JURK OVIĆIGRALKA RINAHRV AŠKI PEVE C STAVROSCIRKUŠKI UMETNIK BOLEZENSKI STRAH PRED PSI NOGOMETNI KLUBIZDEL OVA- LEC ROLET NASELJE PRI VIP AVI MES TO V BEL GIJIŽENIN OČE ČAR OVNIC A (STAR.) SMERNICE PREBIV ALKA FOČEVI, ONI, ... GL. MES TO VIETN AMA NEKD AJ TOPILNICE ŽELEZAZVIŠANI TON H AFRIŠKI BOBEN LISTNATO DREV OSTOJNIC A (POG .) PEVKA GODE C 4. IN 1 . ČRKA ZORAN UBA VIČNEKD ANJI HRV AŠKI POLITIK (IVIC A) PREBIV ALEC KIRGIZIJEZGO- DOVINSKA TEKS AŠKA UTRDBA TATINSKA PTIC ABALETNIK (MO JMIR)REKA V SIBIRIJIGLASBEN A ZVRS T ST. MERA ZA BLA GONEON RAZŠIR JENE UJEDETISA (LJUD.) TRET JI SKL ONAMERIŠKI IGRALE C PRIES TLEY ODHOD (EKSPR.)SRBSK O MES TO NAGNJEN SVETIVAN JEZERNIK NEMŠKA REKA VRTNA RAS TLIN A Z VELIKIMI LISTISNEMALN A NAPRA VA TROPSKA GOMO LJ- NICA VRHUNSKI ŠPOR TNIKNEKD ANJA FIZIKALN A ENO TA FRANCE ARHARŠUNKA REKAZNIŽAN TON D MAKARSKA VRS TA RE- STAVRA CIJE V ZD AKRA J PRI POD- ČETR TKU SKLEP , SLONE Č NA ANALOGIJIPLENILSKI KUŠČAR, PODOBEN ZMA JU 2 12 8 22 1 21 10 15 11 20 17 5 9 3 19 147 13 16 186 4 12 34 56 78 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 17 Sodobne mehke kontaktne leče je leta 1959 izumil češki kemik Otto Wichterle.Revija, ki vas skozi križanke in zanimivosti popelje v različne dežele sveta. Kanaro d.o.o., Ljubljana Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 4. aprila. Geslo iz številke 11: Pomlad je v razcvetu. Izid žrebanja 1. nagrado, barvanje, striženje, sušenje in nego las Hair centra Darja iz Celja, prejme: Lucija Čoklc iz Sv. Štefana. 2. nagrado, žensko striženje, sušenje in nego las Hair centra Darja iz Celja, prejme: Lidija Nabernik iz Velenja. 3. nagrado, moško in otroško striženje Hair centra Darja iz Celja, prejme: Mitja Gorjup s Ponikve. Nagrajencem čestitamo. Potrdilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.Nagradni razpis www.zdravinpika.si telefon: +386 (0)41 488 379 e-pošta: info@zdravinpika.si1. nagrada: bon zacelostno Denas terapijo 2. nagrada: bon za Denas refl eksoterapijo 3. nagrada: bon za Denas refl eksoterapijoNagrade podarja podjetje Zdrav in pika, Mariborska cesta 86, 3000 Celje. 48 Št. 13, 30. marec 2017 RUMENA STRAN V Likovni salon Celje je na odprtje razstave portretov slovenskih literarnih ustvarjalcev, ki jih je v objektiv ujel fotograf Tihomir Pinter, pri - šel tudi kulturni mini- ster Anton Peršak. V zaupnem pogovoru z avtorjem portretov je ministra verjetno za- nimalo, če bi fotograf izdelal še njegov črno- beli portret, saj je ko- nec minulega leta iz - dal nov roman Stanja. Ali sta se dogovorila za posel, bomo videli na kakšni prihodnji razstavi. Foto: SHERPA V pričakovanju Celjski župan Bojan Šrot in njegova partnerka Katarina Karlovšek (desno), direktor pokrajinskega muzeja Stane Rozman s soprogo Tatjano (levo) in vodja županovega kabineta Barbara Bošnjak so šteli zadnje minute do začetka zgodovinskega poljsko- slovenskega državniškega obiska v knežjem mestu. Ob vznemirjenju pred snidenjem z visokimi gosti so vsi skupaj najbrž tudi razmišljali, ali se bo ob strogem in do sekunde določenem protokolu vse izšlo, kot je bilo zamišljeno. In res, vse je šlo gladko in brez zapletov, celjski gostitelji pa so ob zadovoljnih in radovednih obrazih gostov lahko tudi sami zadovoljni, da jim je v nekaj minutah, kolikor so jih imeli na voljo, uspelo predstaviti in pokazati čare knežjega mesta. Foto: GrupA Namesto v Planici predsednika našli v Celju Množica poljskih navijačev, ki se je udeležila finala svetovnega pokala v smučarskih poletih v Planici, je najbrž pričakovala, da bo njihov predsednik Andrzej Duda (levo) ob obisku v Sloveniji prišel tudi v dolino pod Ponce. V minuli sezoni so bili namreč poljski skakalci odlični, v Planici se je Kamil Stoch boril tudi za veliki kristalni globus. A Duda je iz Varšave zaradi obveznosti poletel šele po koncu tekem v Planici. Nekaj poljskih navijačev je zato svojega predsednika prišlo pozdravit kar v Celje. Kajpak niso ostali neopaženi: Duda in Borut Pahor sta jih po prihodu prijazno nagovorila. Svojega predsednika države pač ne srečaš vsak dan v tujini. Mi našega Pahorja doma srečamo skoraj povsod. Foto: GrupAMed množico, ki je na jože - fovo zasedla Petrovče, so bili tudi številni znani Slovenci, ki so se družili pod priredi - tvenim šotorom letošnjega sejma. Še pred uradno otvo- ritvijo se je med številnimi stojnicami, ki so jih oblegali radovedneži, sprehodil Mar - ko Gominšek (levo), direktor Kmetijske zadruge Petrovče. Lahko je bil zelo zadovoljen, saj je organizacija prireditve uspela, odziv pa je bil odli- čen. Čestitala sta mu tudi Anica Šrot Aužner, direk - torica naše medijske hiše, ki se je s časopisom in radiem predstavljala na sejmu, in žal - ski župan Janko Kos. Ta se je ponovno izkazal kot glavni promotor fontane piva, saj ni mogel, da ne bi omenil po - novne otvoritev te pomemb- ne žalske pridobitve, in vse povabil na obisk. Foto: GrupAVeselje pod šotorom Franci Podbrežnik, ki je povezoval program pod šotorom na Jožefovem sejmu, zna nasmejati poslušalce. Očitni se je zabaval tudi župnik Izidor Pečovnik - Dori, ki ga je v dobro voljo spravil že sam prihod v domače kraje. V Petrovčah je maševal in blagoslovil sejem, pri čemer mu je pomagal domači župnik pater Vanči. Foto: GrupA V prvi vrsti Na tradicionalnem Frankofonskem dnevu v Celju so v prvi vrsti sedeli tisti, ki so zaslužni za začetke te prireditve in njeno uveljavitev v slovenskem prostoru. Nekdanji upravnik gledališča Borut Alujevič je vsako leto oder prepustil mladim ustvarjalcem in si prislužil francosko državno odlikovanje, Slavko Deržek, nekdanji profesor francoščine in svetovalec za ta jezik na zavodu za šolstvo, je bil pobudnik dneva frankofonije in prav tako francoski odlikovanec. Pri organizaciji je vrsto let sodelovala tudi njegova žena Carmen, profesorica na I. gimnaziji v Celju, kjer dogodek podpira vodstvo šole, zato nista manjkala ravnatelj dr. Anton Šepetavc in podravnateljica mag. Mojca Alif. Na prireditvi so nastopili tudi dijaki Gimnazije Lava, zato je bila v prvi vrsti še ravnateljica šole Marija Gubenšek Vezočnik. Foto: SHERPA Gneča, kakršne ni bilo že dolgoFotograf in minister