.Slovenski Narod" velja v L|mkl|ami
na dom dostavljen:
telo leto naprej .  •  •  . K 24*—
pol leta     „ .  •  ■  • a 12*—
četrt leta    „ •  •  •  • . 6*—
na mesec   M •  • •  • ■   2*—
v npravništvu prejeman:
celo leto naprej .  t .  .  K 22*—
pol leta     „ ..... 11-*—
četrt leta    „ ..... 5*50
na mesec   - .  .   .  .   « 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nllca si. 5 (v pritličju levo,1! telefon St 34.
Inserati veljajo: pete.rostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
■ Posasaesna številka velja 10 vinarjev. —
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskana« telefon it 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej
pol leta     „       „    . .
četrt leta    „       „    . .
na mesec   „ • -
K 25'-, 13*-. 650 - 2-30
za Nemčijo:
celo leto naprej      .  . K 30—*
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej   .   .   . K 35.—
Vprašanjem glede inseralov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravntftvo spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 5, telefon št 85.
Razočarani narodi.
Zadnji teden se je pokazalo, kako malo veljave in ugleda ima osrednje zastopstvo vseh narodov v tej državi. Parlament je bil v nevarnosti, da ga pošlje vlada domov in da si z ustavolomno vporabo § 14. dovoli sama. česar jej parlament ni hotel ali ni mogel dovoliti. Politične kroge je to hudo razburilo in časopisje je dobrih 14 dni pisarilo samo o tem, a narodi so ostali popol-Doanja hladni in ravnodušni. Razen ljudi, ki so na parlamentu neposredno interesirani. se nihče ni zmenil za to, kaj se ž njim zgodi. Vam javna moč narodov je osredotočena v parlamentu, a parlament je postal narodom tuj in je izgubil pri njih vso veljavo in ves ugled. Izginilo je zaupanje, da je od tega parlamenta sploh kaj pričakovati in zato je ljudem vseeno, kaj se ž njim zgodi. Danes sicer kaže, da ne stopi § 14. v veljavo in da bo državni zbor se dalje funkcijcniral. a če bi se jutri zgodilo drugače, bi se tudi nihče ne ganil.
Žalostno je. da je tako s parlamentom, ki sloni na podlagi splošne :n enake volilne pravice. Kake nade so gojili narodi pri uvedbi splošne in enake volilne pravice! Upali so, da bo litidski parlament s krepko roko uredil narodnostno vprašanje po načelih pravice in pravičnosti, v resni-ei pa je sedaj narodnostni razpor ;!u]ši. kakor je bil kdaj poprej in je nrovzročil na Češkem odpravo deželne ustave in avtonomije, v Gali-ški pa take razpore. da se tresejo emelji državnega zbora in se podira deželna avtonomija. Ce slovensko narodno vprašanje ni postalo ravno tako pereče, če skoro tako izgleda, kakor da je slovensko narodno vprašanje povoljno rešeno, je vzrok ta, da je vlada znala z radodarno roko pridobiti veliko večino slovenskih poslancev, da so vrgli slovenske narodne zahteve na smetišče, ostali pa so prem^loštevilni, da bi se mogli uveljaviti
Pariament splošne in enake vo-ne pravice pa ravno tako, kakor ni rešil narodnostnega vprašanja, tako tudi ni izpolnil drugih pričakovanj. Ta parlament ni znal povzdigniti bla-
gostanja države in narodov, ni znal pomladiti našega ekonomičnega življenja, ni i_nal modernizirati državne uprave, ki je slabša, kakor v vsaki centralnoameriški republiki. Nobene stvari ni znal ustvariti, samo vladi je tlako delal, kakor da je njegova poglavitna skrb, ohraniti poslancem — dijete.
Čuie in čita se pogostoma, da je ohranitev parlamenta življenske potreba za narode, ker je tu edina tribuna, kjer morejo izražati svoje želje in pritožbe, kjer morejo kritiko-vati državno upravo in nanjo vplivati. V resnici pa vidimo, da ta tribuna nima nobene vrednosti. Kdo se meni za želje in pritožbe, ki jih izrekajo poslanci v ljudskem imenu, kdo se ozira na njihovo kritiko? Mada se naimanj. Poslanci morejo kaj doseči, samo če razkrinkajo kak javen Škandal največjega kalibra, kakor je bila Dlugoszeva afera, drugače ničesar. Kakšen nič je parlament, je pokazala zadostno jasno u^oda službene pragmatike.
Kam je izginilo upanje, da bo parlament splošne in enake pravice povečal moč narodov napram vladi in birokraciji. Parlament nima nobene moči. Tudi Nemčija ima splošno in enako volilno pravico, a vlado, ki ni vzeta iz parlamenta — a vendar kako meč in veljavo ima nemški državni zbor v primeri z avstrijskim. Pri nas dela vlada kar hoče, kakor v absolutističnih časih, parlament ne velja nič in ne koristi nič. zato je pa tudi narodom popolnoma vseeno, kaj se ž njim zgodi in že nihče več ne ceni te tribune za razodevanje ljudskih želja in liudskih potreb.
Načelo o splošni in enaki volilni pravici pa tega ni krivo. V drugih državah vidimo, kako dobro funkci-jonirajo na tem principu zpcraieni parlamenti in kako blagoslovljeno ie delo moderne demokracije, a če tega pri nas ne vidimo, je vzrok ta. da je edina moderna uredba v državnem ustroju, na katerem je sicer vse starinsko in staroversko in že davno zrelo, da se odstrani in nniči. Zato pa tudi ni nič upanja, da bi se raz-mere v doglednem času obrnile na bolje. Ćc ostane parlament, ali če ga vlada zapodi domov, to ne bo na ob-stoiečih razmerah ničesar i emenilo.
Kdo more torej misliti, da bodo narodi imeli kak interes na tem parlamentu, ki ni storil ničesar drugega, kakor da je pokazal dobro voljo naložiti prebivalstvu nova velika vojaška bremena in nove davke. V očeh narodov je postal parlament ustroj za nalaganje davkov in bremen in zato nimajo zanj interesa in ne vprašajo, kaj se ž njim zgodi. To je nauk, ki nam ga je dala sedanja parlamentarna kriza. V koliko se da iz tega preziranja ljudskega zastopstva sklepati na to, da pojema med narodi tudi interes na državi in gine upanje, da je od države sploh kaj pričakovati, tega ne bomo preiskovali.
Neprijetno novo leto Evrope.
Dunaj, januarja.
Včeraj dopoldan se je vršil na francoskem veleposlaništvu običajni novoletni sprejem francoske kolonije. Pri tej priliki je govoril francoski veleposlanik z nekaterimi odličnimi člani kolonije o internacionalnem položaju, katerega je označil za jako nepovoljnoga. Interesi miru da niso na najboljšem in izgledi v najbližjo politično bodočnost, da so slab:. Pesimizem francoskih političnih krogov je žal zelo utemeljen. Na političnem horizontu se pojavljajo vedno nove kritične točke in diplomatična atmosfera je nasičena s konfliktnim gradivom.
Vsi nastajajoči konflikti imajo svoj izvor na Balkanu oziroma izvirajo iz dejstva, da so se evropejske velesile vmešale v definitivno ureditev balkanskega vprašanja ter iz-ticujoče svoje posebne interese to rešitev preprečile.
Ustvarjenje Albanije ni rodilo le druge balkanske vojne in špecijelno tudi avstrijsko - srbskega konflikta, katerega posledice bodemo tu in onkraj Save še dolgo čutili, izzvaio je tudi italijansko - grški spor, kateri je kakor vse kaže trdovratnejši, kakor je bil avstrijsko - srbski. Grška bo morala sicer svoje vojaštvo iz albanskega Epira odpoklican ter for-malno zahtevi Italije oziroma tro-:<;vcze ustreči, toda nikdo ji ne more braniti, da ne organizira v ozemlju, kjer se nahaja mnogo tisočev Grkov.
ki naj se po volji Italije podvržejo Arnavtom, oboroženega odbora proti oblasti novega albanskega kralja. Že danes dela italijanska vlada oiici-jelno Grško za upor Epirotov odgovorno ter ji grozi. Poznavalci razmer pravijo, da postane južna Albanija pravo ognjišče nemirov. Kdo bd hodil pacificirat? Mar trozveza, mar cela Evropa? Že danes se nasprot-stva med obema skupinama evropskih velesil baš radi Albanije zopet poostrujeio; tripleententa in trozveza pa si stojite zlasti diametralno nasproti v vprašanju Egejskih otokov. Tripleententa hoče, da se reši vprašanje Egejskih otokov skupno z epir-skim po principu do ut des napram Grški. Ta modus bi olajšal rešenje konflikta; toda trozveza ga zavrača. Italija namreč namerava napraviti z Egejskimi otoki svojo posebno kupčijo in nikdo ne dvomi, da je trdno odločena obdržati Rhodos in skupino onih malih otokov, ki jih je zasedla tekom tripolitanske vojne. V ta namen podpira Italija stremljenje iurčije, ki se nikakor noče odreči Egejskim otokom,katere je zavoieva-Ia Grška. Nakup novega dread-noughta »Rio de Janeiro«, ki je bil zgrajen na račun argentinske mornarice, kaže. da se pripravlja Turčija na vse eventualnosti. Nakup te velike vojne ladije, katera daje turški mornarici premoč nad grško ter ji zasigura suprematijo v Egejskem morju ni le razburil grške kroge, temveč je napravil tudi v krogih tri-pleentente silno neugoden vtisk. Današnji pariški listi naravnost poživljajo Grško, naj igra prevenire in prisili Turčijo, da se Egejskim otokov definitivno odreče, predno bo uvrščen novi dreadnought v vrste turške mornarice. Na Angleškem pa opazujejo italijanske ekspanzivne načrte v Sredozemskem morju z veliko nezaupljivostjo: gorje, kadar pade tam beseda o ogroženem status quo v Sredozemskem morju!
Vesti iz Bolgarske se glase še vedno pesimistično in prestolni govor kralja Ferdinanda, ki poudarja, da je bolgarska armada boj le prekinila, nam kaže, v kako nevarni smeri se gibljejo misli mnogih bolgarskih državnikov. V tem oziru je dobro zabeležiti vedno znova   in navzlic
vsem dementijem se porajajoče vesti o vojaški konvenciji med Turčijo in
Bolgarijo
Kritično vprašanje je tudi še vedno ono o orijentalskih železnicah; zanesljive vesti iz Belgrada kažejo, da se Srbija pod nobenim pogojem noče odreči zahtevi, da uvede na progi Ristovac - Gjevgjeli državni obrat ter stoji torej v tem oziru slej-koprej v ostrem nasprotstvu z avstrijskimi načrti.
Lahko rečemo, da je danes vsa-ka izmed velesil na Balkanu v tej ali oni smeri angažirana in to povsodi na način, ki poostruje odnošaje med obema velikima interesnima skupinama Evrope. Največja opasnost pa leži v tem. da tripleententa in trozveza ne kažete več one energične volje razrešiti vsa sporna vprašanja za vsako ceno na miren način, kakor smo to opažali za časa londonske konference.
Politični optimisti priznavajo težavnost mednarodnega položaja, tolažijo pa nas z rusko prišlovko: »Turčija plača« ter napovedujejo, da bo tudi tokrat Evropa izvedla končno likvidacijo cele neprijetne situva-cije — na turškem hrbtu--
širii sabor.
V včerajšnji seji, ki se je pričela; ob 10. dopoldne, je hrvaški sabor nadaljeval razpravo o podaljšanju fi-nancijalne nagodbe.
Kot prvi je govoril ban baron S k e r 1 e c z, ki je naglašal potrebo, da se čim najpreje sprejme predloga o podaljšanju financijalne nagodbe, da se s tem napravi konec brezzako-nitemu stanju v deželi.
Za banom je govoril Starčeviča-nec Stjepan Zagorac.
V svojem govoru S2 je izrekel proti vladni predlogi, češ, da je za Hrvaško smrtonosna. Hrvaški narod ne sme pustiti svojih milijonov v rokah Madžarov, marveč mora gledati na to, da jih obdrži v svojih pesteh, da lahko sam razpolaga s temi milijoni. Zato bi veČina v hrvaškem saboru ne smela kapitulirati pred Madžari in bi S2 ne smela dati zapeljati k takšnim zakonskim predlogam v času, ko je končna rešitev hrvaškega vprašanja najvitalnejšega pomena za
LISTEK.
Crainquebille.
Francoski spisal Anatole France. — Prevel  K a j t i m a r.
(Dalje.)
Tekom pol stoletja, odkar je porival svoja kolca pred seboj po pari-h ulicah, se je bil naučil Crainque-!e ubogati zastopnike gosposke. Toda to pot se je nahajal v kočlji-vem položaju: med dolžnostjo in pravico.
Jurističnega duha ni imel prav nič. Zate, ni razumel, da ga posest njegove osebne pravice nikakor ne odvezuje od njegove socijalne dolžni. Vse previsoko je cenil svojo i ?ebno pravico, ki je obstajala v n, da dobi štirinajst soldov in vse premalo je uvaževal svojo dolžnost, ki je ukazovala, da ima porivati svoj voziček po cesti naprej, vedno na-rrej. Zato je ostal kar na svojem mestu.
Tretjič mu je zapoveda! stražnik št. 64 čisto mirno in brez vsakega razburjenja, naj vozi dalje. Čisto nasprotno od navade nadstražnika Montanciela, ki vedno grozi, a nikoli ne poseže vmes, je redar št. 64 kratkih besedi, pač pa takoj pripravljen, da koga zapiše.   Tak je bil njegov
značaj. Čeprav nekoliko potuhnjen, je vendar izvrsten v službi in zvest vojak. Korajžeu, kakor lev in obenem krotak kakor jagnje. Poznal je le svoje predpise.
Ali nič ne slišite, da vam pravim, da vozite dalje? -
Vzrok, radi katerega je še vedno stal na mestu, je bil v Crainque-billovih očeh veliko prevažen, kakor pa da se mu ne bi zdel zado-stem Izjavil je torej kar na kratko:
> Za vraga vendar, če sem vam pa že povedal, da čakam na svoj denar.«
Policaj št. 64 ni odgovoril drugega nego:
Ali želite mogoče biti kaznovani radi prestopka? Če to želite, kar po vejte !<-
Ko je Crainquebille zaslišal te besede, je zmignil počasi z ramami in iiiilotožno pogledal najprej policista, nato pa na nebo gori. Ta pogled je govoril:
»Bog in bogme! Ali sem jaz kdaj v življenju ravnal proti postavam? Ali morda zaničujem predpise in ukaze, ki se tičejo mojega stanu?
Ob petih zjutraj sem že v tržnici. Od sedme ure naprej pa si žu-Iim svoje roke na držaju vozička in kličem brez prestanka: »Kupite zelja, repe, kolerabe!« Čez šestdeset let imam že na hrbtu. Truden sem že. In vi me vprašate, če vihtim črno zastavo upora? Vi se pač nor-
čujete iz mene, a vaša šala je okrutna!«
Bodisi, da ni razumel tega pogleda ali pa, da ni našel v njem opra-vičbe za to nepokorščino, ga je vprašal stražnik še enkrat prav kratko in ostro, če ga je razumel.
Ravno v tem trenotku pa so se vozovi v ulici Montmartre zagatili do najvišje mere. Kočije, talige, vozovi za pohištvo, omnibusi, vozila vseh vrst so bila tako zagozdena skupaj, da se je človeku zdelo, da sploh ne pridejo nikoli več vsaksebi. In nad vsemi temi, k nepremičnosti obsojenimi vozovi so se dvigale krepke kletvine in kričanje. Kočijaži in mesarski pomočniki so se iz primerne daljave junaško zmerjali in psovali, kondukterji omnibusa pa so imeli Crainquebilla za vzrok vse te gneče in so ga imenovali»Gnila koleraba c
Na trotoarju pa se je tačas nabralo vse polno radovednežev, ki so se zabavali nad tem pričkanjem. Ko je stražnik videl, da je opazovan, je mislil edino še na to, da pokaže svojo moč in avtoriteto.
»Prav,« je dejal.
In potegnil le iz svojega žepa umazano beležnico in zelo kratek svinčnik.
Crainquebille pa je ostal pri svoji ideji in sledil neki notranji sili. Sicer mu je pa bilo zdaj čisto nemogoče, da bi se premaknil naprej ali na-
zaj. Kolo njegove cize se je bilo nekako zapletlo v kolo nekega mlekarskega vozička.
Pulil si je lase pod svojo kapo in zaklicali
»Za Boga svetega, če vam pa pravim, da čakam svoj denar. To je pa res že od sile. Strela božja!«
Po teh besedah, ki niso izražale toliko upornosti, kakor pa obup, se je čutil stražnik št. 64 razžaljenega.
In ker je pri njem vsaka razžalitev vzela nujno nase tradicijonalno, pravilno, posvečeno, ritualno in ta-korekoč liturgično formo izraza:
»Kravja smrt!« je pač v tej obliki sam od sebe sprejel in določil v svojem ušesu zločinčeve besede.*)
»A tako! Vi ste rekli: »Kravja smrt!« 2e prav. Pojdite z mano!«
Ves omamljen od presenečenja in tesnobe je strmel Crainquebi!le v stražnika št. 64 v svojimi velikimi, od solnca oslepljenimi očmi in zakli-cal je z ubitim glasom, ki mu je pri-, hajal, kakor iznad glave . in izpod podplatov, z rokami prekiižanimi preko svoje modre bluze;. ,
•) »Mart aux vaches«, dobesedno: »Kravja smrt« pravijo Francozi strupeni zlatici (Gifthahnenfuss, Ra-nunculus sceleratus), ker živina pogine od te rastline. Če se je nažre. S tem imenom pa zmerjajo tudi policaje. Op. prev.
»Jaz, da sem rekel: »Kravja sinrt<? Jaz?... Oh!«
Aretacijo starčka so sprejel,5 okoli stoječi trgovski uslužbenci ir; dečki z glasnim smehom. Instink* množice, ki ljubi vedno neplemenite in nasihre prizore, je bil zadovoljen* A star gospod zelo otožnega obraza, črno oblečen in s cilindrom na glavi se je preril skozi ljudi, se približat redarju in rekel natihoma prav rahlo in prav odločno:
»Vi ste se zmotili. Ta mož vas ni prav nič razžalil.«
»Nikar se ne mešajte v stvari, ki vas nič ne brigajo,« mu je odgovoril policist, ni pa pristavil nobene grožnje, kajti govoril je z dobro obleče-^ nim človekom.
Stari gospod je še vedno trdil svojo zelo mirno in zelo vztrajno. Stražnik ga je končno povabil, naj podar svojo izjavo pred policijskim komisarjem.
l. . Crainquebiile pa je tačas tožil: »Jaz, da sem torej rekel: »Kravja smrt!« O, kaj takega!..««
Ravno ko je, ves konsterniran, govoril te besede, je prišla gospa Bavardova, čevrjarica k njemu,- da bi mu dala tistih štirinajst soldov. Pa že ga je držal stražnik št 64 za ovratnik, in gospa Bavardova, teh misli, da človeku, ki ga peljejo na policijo, nismo dolžni ničesar, je spravila tistih štirinajst soldov spet v žep svojega predpasnika.
JDalje prihodnji«.)
monarhija HrvaŠko - ?rbska koalicija bi morala v borbi vztrajati vsaj še pol leta, pa bi bil položaj docela drugačen, kakor je danes in Hrvaška bi čisto gotovo dobila vse garancije za ustavno življenje. Govornik je nadalje naglašal, da bi bila koalicija veliko več izvojevala za hrvaški narod, ako bi se ne bila ločila od bivšega bana dr. Tomašiča, češ, da je bil le - ta v vprašanju železničarske pragmatike radikalnejši, kakor je sedanji ban baron Skerlecz. V tem slučaju bi bil Hrvaški ostal tudi prihranjen komisarijat.
Zagorac je končal svoja izvajanja s pozivom, naj sabor ne podaljša financijalne nagodbe in naj ne voli svojih delegatov v skupni parlament v Pešto.
Opoldne je predsednik sejo prekinil. V popoldanski seji so bile na dnevnem redu same interpelacije.
Previdnost v Rusiji.
Iz Petrograda poročajo, da je sklenil ruski ministrski svet prepovedati razširjanje in objavljanje sledečih poročil na podlagi zakona proti vohunstvu z dne 18. julija 1912: Vesti o nameravanih izpremembah v . vojski in vojni mornarici, vesti o J ustanovitvi novih vojaških kadrov, vesti o formacijah in izpremembnh teh kadrov, o oboroženju vojnih ladij, ki se grade ali takih, ki jih hočejo šele zgraditi, vesti o množini streliva in o drugih zalogah za slučaj vojne, vesti o vojni pripravljenosti, o pomenu trdnjav, vojnih pristanišč i. dr. v času vcjne, o delih, načrtih in novih zgradbah, oziroma o razširjenju ali opuščenju trdnjav, o vojaških vajah in strelnih vajah, o poskusnih mobilizacijah armade in vojne mornarice, zlasti v obmejnih pokrajinah, vesti o pridržanju vojšČakov, zlasti šarž in o vpcklicanju rezervistov, vesti o namešjenju čet ob meji, o otovorjenju trgovskih ladij v vojnih pristaniščih. Ta prepoved stopi v veljavo dne 14. januarja 1914 za dobo enega leta. Jasnosti tej prepovedi gotovo ne manjka, razvidno pa je iz tega, da hoče biti Rusija pripravljena za vse slučaje Na prvi pogled se zdi, kakor da bi hotela vlada samo poskusiti zavzeti vohunstvo, previdnost pa narekuje, da je tu treba iskati globeje. In ne bomo se motili, če trdimo, da ima ruska vlada pred očmi mogoče nove mednarodna za-pletljaje in da ie morda odločena še tekom tega leta izzvati odločitev zaradi Armenije.
Angleški predlog.
Poročali smo že. da so zastopniki trozveze odgovorili na predlog sira Edvarda Greva, da privolijo v odložitev izpraznjenja južnoalban-skih pokrajin s strani Grške, da pa bo vprašanje Egejskih otokov šele pozneje rešeno.
V dunajskih diplomatičnih krogih priznavajo Grevu zaslugo glede rešitve vprašanja Egejskih otokov. Otoka Imbros in Tenedos naj dobi Turčija, droge Erejske otoke pa Grška, izvzemši onih 12 otokov, ki jih ima zasedene Italija. Grev je hotel s tem odškodovati Grško za Epir in obenem preprečiti izbruh nemirov v teh pokrajinah. Na Dunaju so mnenja, da Grevevega predloga ni smatrati za skupno akcijo tripelentente, dasiravno sta se francoski in ruski veleposlanik v Londonu njegovemu predlogu takoj pridružila. Da so se zastopniki trozveze izjavili zadovoljne z odložitvijo odpoklica grških čet iz Epira do 18. januarja, še ni znamenje, da so velesile sprejele ves Greyev predlog. Glede Egejskih otokov pa so si pridržale velesile odločitev za poznejši termin.
Pri vprašanju otokov gre predvsem za otoka Kios in Mitilene, ki ju hoče angleški predlog priznati Grški, seveda pod pogojem, da se oba otoka nevtralizirata. S tem Turčija ni zadovoljna in zato tudi gotove druge države ne podpirajo tega predloga. Lahko pa pride zaradi tega vpraša-nia zopet do napetosti med Grško in Turčijo in baje, tako pravijo avstrijski diplomati, gre velesilam za to, da ohranijo mir. Doslej še ni proti-predloga, slišati pa je nasvete, da naj se prepustita ta dva otoka Turčiji, zato pa naj dobi Grška onih 12 otokov, ki jih ima zasedene Italija. Baje bi Italija prepustila Grški te otoke, če dobi gotove kompenzacije v Mali Aziji. _
Staiersfco.
Iz Rajhenburga. V našem trgu se \TŠijo dne 22. januarja občinske volitve. Ako store vsi narodnjaki svojo dolžnost, je pričakovati ugodnega izida.
Iz Celja. Narodna čitalnica je priredila v sredo v veliki dvorani Narodnega doma Silvestrov večer. Parket je bil prav dobro zaseden, galerija je bila prazna. Občinstvo se
je pri izvajanju sporeda izvrstno zabavalo. Gg. Brenčič, Vošnjak, Stanko in Pavel Gradišnik ter dr. Milko Hrašovec so peli okrogle in kratkočasile pesmice. Posebno Je ugajal dr. Milko Hrašovec Tudi enodejanka »Gospod nadzornik« je prav dobro uspela; sodelovali so gospa Vera Založnik, gdč. Jožica Gregorinova in gg. Miloš Stibler, dr. Milko Hrašovec, Tone Kurnik in Grobelnik. O polnoči je pa aranžiral g. Matija Ben-Čan prelepo alegorijo, eno najlepših, kar smo jih videli kedaj v Narodnem domu. Podpredsednik Narodne Čitalnice, g. dr. Juro Hrašovec je ob prestopu iz starega leta v novo spregovoril nekaj v srce segajočih besed. Spominjal se je vseh velikih dogodkov, ki so pretresli v minulem letu dušo in srce vsakega Jugoslovana ter opominjal celjske Slovence, naj tudi oni krepko vzdrže v svojem boju proti Nemštvu. Naj Časte pred vsem slovenski jezik v rodbini, na ulici, v uradih in trgovinah; v tem oziru se Še pri nas veliko in po nepotrebnem greši! Po končanem sporedu je mladi svet še nekoliko plesal.
Iz Celja. Te dni so bili kaznovani vsi tukajšnji nemški slaščičarji (Petriček, Mortl in Konauer) na denarne in zaporne kazni vsled nesnage v njihovih obratnih prostorih. Vsem odjemalcem teh snažnih obrtnikov želimo prav dober tek!
Iz Dobrne pri Celju. Poročil se je danes g. Ivan Zagažen, učitelj na Dobrni, z gdč. Pavlo Brecelnik iz Ljubljane.
Stavka v štajerskih tiskarnah traja naprej. V Gradcu izhaja le »Ar-beitenville^, v Mariboru je izšla v soboto »Marburger Zeitung« v manjšem obsegu, od slovenskih listov na Štajerskem ne izhaja nobeden. Za naše prijatelje je to ugoden trenutek, da priporočajo »Slov. Narod«.
Iz Orlevasi pri Braslovčah. Dne 21. grudna pr. L je potovalni učitelj gospod Goričan v tukajšnji šoli predaval o kmetijstvu. Njegovo dokaj zanimivo predavanje je poslušalo precejšno število kmetovalcev. Podružnični tajnik g. Lorber Fr., nad-učitelj z Braslovč, se je g. predavatelju za njegov trud in strokovni govor najtopleje zahvalil. Želeti je, da bi se v našem osamljenem kraju vršila večkrat   kmetijska predavanja.
Ormož. Na Kraljevo, dne 6. prosinca t. L. vrši se cb pol 2. uri popoldne v čitalniških prostorih redni občni zbor telovadnega društva Sokol.
Ciganska nadloga. Iz Gomilske-ga v Sav. dolini nam pišejo: V Trna-vo so se priklatili neljubi gostje, cigani, ter s svojim beračenjem povzročajo tudi sosednim vasem veliko nadležnost. Ako se štirim dovoli streha, privre jih od vseh strani do 20 in več. Ali bi ne kazalo te ljudi odpraviti tja, kamor spadajo? Ko imamo mi trpini dela do vrh glave in delavske moči drago plačujemo, takrat ne vidiš cigana, ki po goščah in drugod lenari, na zimo se nam pa priklatijo. Ako se moremo mi pošteno čez vse leto preživeti, zakaj bi se ne cigani. Če nas zadene nesreča, ne moremo računati na cigansko pomoč. Ti vsiljivi gostje so nam nepotrebni.
Iz Maribora. Po mestu se govori, da mislijo klerikalci izdajat je »Straže« ustaviti, ker zahteva prevelikih gmotnih žrtev. Kakor znano, so morali klerikalci ta list že svoj čas drago odkupiti in danes tudi ni tak, da bi privabil kaj naročnikov. V našem narodnem življenju ne nastane nikaka zguba, ako zgine.
Slovensko gledališče v Mariboru. Na kraljevo, dne 6. prosinca 1914 ob pol 8. uri zvečer se oprizori štiri-dejanska burka »Dva srečna dneva«. Režiser, kakor po navadi g. Molek. Ta burka je polna šaljivih prizorov tako, da se bo slavno občinstvo ves čas dobro zabava'o, kajti smeha ne bo konec. Po predstavi ples v veliki dvorani. Sodeluje orkester Glasbenega društva.
Drobne novice. Iz Slovenske Bistrice. Nadzorstvo nad železnico mesto-kolodvor je odložil Jožef Verhovnik zaradi bolezni in starosti. — Iz Fale nad Mariborom. Gostilničarki Jožefini ligo je bilo ukradenih 160 steklenic piva. Pokradel jih je mesarski pomočnik Pave! Berdnik iz St. Primoža, ki so pa orožniki že dobili in zaorli. — Iz Šmarja pri Jelšah. Kmet Tajn-ko fe poškodoval iz jeze nad neko zgubljeno pravdo kmetu Vogliču skoro vse trte v njegovem vinogradu in mu napravil za 500 K škode. — Iz Trbovelj. Poldrugo leto star otrok rudarja Klančižarja je padel na razgret štedilnik in dobil smrtno nevarne opekline. — Na Vidma ob S a v i se Je otvorila nova tovarna »Hvdrotransformer« za elektrotehniko in izdelovanje strojev. Videm se v zadnjem času sploh lepo razvija in utegne postati v gospodarskem ozira prav važen kraj. — Iz Mari-
bora. Teko« mogoča decembra to
opazili, da je zginilo jz tovornih vozov Južne železnice na progi Pra-gersko - Spilfeld mnogo blaga. Dognalo se je, da so tatovi to blago na nekem mestu blizu Maribora metali iz vozov; tam so potem pomagači blago pobrali in odnesli. Šlo je za kavo, rižt rozine in sladkor.
Horaiko.
Obesa se je v Trgu 541etni delavec J. T. Freithofnig. Našli so ga na neki leseni steni. % Visel je že del] časa« vzrok samomora ni znan.
Ogrožen brzovlak. Laški brzo-vlak je bil v torek med Št. Rupertom in Beljakom nevarno ogrožen. Vsled prevelike teže snega in vsled vetra se je zlomilo veliko drevo ob progi in padlo. K sreči je brzovlak toliko prehitel, da drevo ni padlo pred stroj, marveč na vlak. Drevo je napravilo precej škode s tem, da je razbilo vejevje skoro vse šipe na eni strani vlaka. Poškodovan je precej nevarno natakar v jedilnem vozu, ostali so odišli s strahom.
Fpjmopsko.
Predrzen vlom se je izvršil v Trstu in sicer v trgovino Fassel v ulici Sv. Antona. Tatovi so se skrili v sosedni hiši, kjer je zavarovalna banka. To je bilo lahko, ker ravno popravljajo prostore. Tam so prodrli zid in zlezli skozi 50 cm široko luknjo v trgovino. V trgovini so zagrnili okna z deskami in cunjami in so se spravili na delo. Blagajna ima tri ključavnice, toda zaklenjena je bila samo ena. Tatovi so to takoj spoznali in se lotili prave ključavnice. Posrečilo se jim je izrezati z izvrstnim orodjem, ki so ga imeli v debela vrata tako veliko luknjo, da so prišli do denarja, Odnesli so 2058 K. V trgovini so našli nekaj vlomilnega orodja, po tleh pa je ležalo vc" ostankov cigaret. Vlom je bil izvršen, kakor vse kaže od izredno ruti-niranih in rafiniranih tatov. Policija nima o njih še nobene sledi.
Zaeačena morilca. Včeraj srno poročali, da so našli v Trstu v njenem stanovanju mrtvo starko Nežo Majer in da je kazalo truplo znake nasilnega postopanja. Ta sum se je potrdil, starka je bila res umorjena in okradena. Zasačili so že tudi morilca in sicer Tržačana Basso in Bre-ganta.
Tatvina v tobakarni. Z dobrimi in finimi cigarami in cigaretami so se preskrbeli neznani tatovi, ki so vlomili v tobakarno Ane Volk v ulici Carducci in odnesli veliko mniožino najfinejših cigar in cigaret, nekoliko kolkov in za 10 K drobiža. Lastnica trpi čez 500 K škode, o tatovih ni še nobene sledi.
Jeseniške novice.
Slovensko delavsko izobraževalno društvo »Sava« je imelo na Silvestrov večer za svoje člane in za prijatelje tega društva malo veselico s petjem in božičnim drevescem v gostilni našega rodoljuba g. Urbana Ravhekarja na Savi. Večer je bil izborno obiskan in zabava je trajala v splošno zadovoljnost do ranega jutra. Gospod pevovodja tega društva je zopet pri tej priliki pokazal, da ni njegov trud zaman. Hvala pa tudi drugim cenjenim gostom, kateri so s svojim humorjem prispevali za dobro zabavo.
Zimski šport se je ravno čez novo leto razvil na Jesenicah s sankanjem in drsanjem. Ponesrečila sta se do sedaj samo šele dva gospoda, seveda bolj lahko, in je upanje, da kmalu okrevata. Jeseniško policijo še enkrat opozarjamo, da naj že vendar ustavi sankanje na javnih potih, naj si že le bode na državnih, deželnih ali občinskih cestah, kajti izvožene ceste so bile že večkrat vzrok, da so si ljudje polomili noge.
Tudi politično gibanje je za nekaj časa prenehalo na Jesenicah. Razburjene stranke so se pomirile in tako je pričakovati mir do prihodnjih občinskih volitev; tja in sem se Še kak mlekozobnik oglasi v gostilnah, na kar pa nimamo povoda odgovarjati.
Pevsko društvo »Sava« vprizori v nedeljo, 4. januarja t. 1. v dvorani pri Jelenu na Savi igro »Zrinjski« ali krščansko-turška vojska, zgodovinsko ža'oigro v petih dejanjih, spisal Th. Kdrner, preložil J. Gecelj. Med odmori sodeluje I. delavski orkester g. Modreta. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ravno ista igra se pa ponovi dne 6. Januarja t L ob pol 3. popoldne. Opozarjamo na to igro slavno občinstvo, osobito pa tudi goste iz okolice. Društvo si Je moralo za to igro nabaviti precej dragih kostumov in so se iz tega ozira to pot cene prostorov nekaj zvišale. Pričakujemo dobrega in zadovoljnoga obiska.
Dnevne vesti.
+ DopofarikNi dožolnozborska voltov. Pokojni dr. Žitnik še ni bil pokopan, ko so klerikalci že delili njegovo zapuščino. Notranjski dežel-nozborskl mandat so namenili Josipu Gootlnčorju. Tako je bilo določeno na shodu zaupnikov, ki se je vršil na dan Žitnikovega pogreba. Nekateri notranjski zaupniki so se sicer hudo zmrdovali, a zavedajoč se, da komanda je komanda in da ima zaupnik ubogati, ne pa mnenja izrekati, so se pokorili in samo — volili ne bodo Gostinčarja. Na tem shodu je bilo tudi povedano, da bo nadomestna deželnozborska volitev že dne 22. januarja.
+ »Slovenec« in razpust »Slovanskega kluba«. O »Slovenčevi« izjavi glede na ta razpust je treba še nekaj omeniti. Po hinavsko je zvijal besede, s katerimi je javil razpust, a v takem zlogu, kakor da ne bi bil ničesar slutil, kaj se ima zgoditi in kakor bi navajal misli vlade, s katerimi poroča o njenih navideznih razlogih. Skoro po tem pa je vrgel krinko raz lice ter pokazal svoj pravi obraz, s tem, da pravi, da je vlada hotela ščititi s svojim činom drugi stranki v kranjski deželi, t j. Slov. ljudsko stranko in nemško. Ako je to res, potem bi radi vedeli, zakaj c. kr. vlada tako očetovsko skrbi za te dve stranki, da se pa ne zmeni in ne gane z mezincem, kadar se gode v nebo vpijoče   krivice napredni stranki od obeh   gori imenovanih. Menda smo pred zakonom vsi enaki in se ima pravica deliti nepristransko. Kar pa se tiče, da očita »Slovencev« člankar gosp. Hribarju zagrizljivost, to najmanje pristoja glavnemu glasilu one stranke, ki je javno proglasila bojkot naprednjakov in čije člani so priporočali poboj   naprednjakov kakor gosp. profesor morale in theoria pa ne in praxi, g. Ivan Krek in g. deželni glavar, ki je dejal, da naj čuvajo napredni učitelji svoje kosti, ker so numerirane. Stranka, ki je uvela načelo, da se preganjajo na. predne   občine   in napredni župani, dočim trpi take subjekte,kakor je župan v Mostah in v Dobrunjah, stranka, ki gasilnim društvom, ki se ne vtikajo v politiko, odteguje podpore samo zato, ker se   nočejo pokoriti klerikalni komandi, stranka,   ki je uskratila podporo »Glasbeni Matici«, strogo nepolitičnemu društvu to, kar je dovolila nemškemu filharmonične-mu društvu, ki te podpore niti ne potrebuje, ker ji daje »Kranska hranilnica« kolikor želi, le zato. ker noče, da bi žvižgal bič S. L. S. nad njo, dočim plačuje velike vsote »Ljubljani«, od katere pa zahteva, da naj se učitelji posvete agitaciji pri volitvah, ta naj najpreje pometa pred svojim pragom, potem naj se stoprv upa drugemu kaj očitati. Pokazal je tudi »Slovenec«, da je v tesni družbi z Nemci, da tedaj nosi slovensko ime per ne-fas, ker izdaje za skledo leče koristi naroda, da malenkosti   dobod^ ne vsemu narodu, nego   samo   sebi in svojim somišljenikom. Kdor je član te stranke, pa čuti še za svoj narod, ta mora biti slep, da ne vidi, kako je vse delovanje te stranke pogubno za blaginjo celokupnega Slovenstva. — Sedaj pa še nekaj.   Brezobrazno je, da pristaši take stranke, ki je vzpod-nesla stol gosp. Hribarju, zahtevajo od njega, da naj bi priporočal Srbiji njihove somišljenike.   To je vendar preveč, da naj mož, kateremu so klerikalci napravili največjo krivico in gorje, ščiti njih koritarje!   Sicer pa jim tudi razpust -Slovanskega klu-bac ne bo koristil prav nič. Srbi vedo prav dobro, kakšne pasme so avstrijski Nemci in klerikalni Slovenci. Med   balkansko vojno so avstrijski Nemci na najostudnejši način blatili, omalovaževali, obrekovali   Srbe ter jim metali polena pri vsaki mogoči priliki in tudi v kranjskem deželnem zboru se je oglasil njih zastopnik ter je Slovence pozival, naj se ž njimi sprijatelje. Čuli smo glas, a ga nočemo slediti, ker si nočemo sami polagati vrvi okoli vratu. Nemcev tedaj tudi naša vlada ne more ščititi, ker Srbija ne bi sprejela nikogar na njeno priporočilo. Pa tudi katoliške Slovence je dobro spoznala; saj je eden njenih korifej g. dr. Korošec v delegacijah jasno povedal, da klerikalni Slovenci ne marajo Srbov v kraljevini; da pa ne marajo  tudi onih v naši državi, so pokazali o priliki katoliškega shoda, ko so Srbe izločili iz svoje družbe.  In taki ljudje hote potem dobivati   službe v kraljevini srbski?   Premisli si   srbska vlada, predno bi dala kako sfužbico klerikalnemu Slovencu, ki bi za zahvalo morebiti postal vohun v službi druge države, vsaj pa Srbe obrekoval po listih njegove stranke.
+ Zostažoao odHkovanje. Papež je imenoval za častna komomi-ka idrijskega tehanta Mihaela Arko-ta hi ljubljanskega titularnega vikarja dr. Evgena Lampeta. Tehant Arko Je drjanhko duhovnik In le torej po-
deljeno mu odlikovanje priznanje za duhovniško delovanje. Lampe je pravzaprav samo imenoma duhovnik in za svoje duhovsko odlikovanje ni mogel biti odlikovan, ker o kakem duhovskem delovanju pri njem sploh ne more biti govora. Podeljeni mu naslov pomeni torej priznanje za njegovo politično delovanje. Razume se ob sebi, da rimski papež niti pojma nima, kako je Lampetovo delovanje, saj ima takih faruceljnov na tisoče in tisoče pod svojim poveljstvom. Papež je imenoval Lampeta za častnega komornika na predlog ljubljanskega'Škofa in da je ljubljanski škof s svojim Lampetom jako zadovoljen, o tem nihče ne dvomu Ugled, ki ga kdo uživa, pa ni odvisen od ovratnika, ki ga nosi; »ugled« dr. Lampeta je tako ustanovljen, da ga tudi naslov častnega komornika ne poveča, zmanjšati ga pa sploh ni mogoče.
-j- Klerikalna prvaka in pijeteta.
Javna tajnost je, da klerikalni mogotci, na Čelu jim dr. Šusteršič in dr. Lampe, niso nikdar marali pokojnega Žitnika, Zlasti dr. Šusteršič bi se bil kaj rad iznebil njega, ki mu je bil v marsikaterem oziru na poti, da ni mogel izkoriščati politike tako zelo v svoje samopašne namene, kakor je sam hotel in želel. Žitnik je bil mcž in poštenjak od glave do peta in prav takšnih dr. Šusteršič, Človek brez vesti in morale, ne mara. Zate je tudi neprestano rovaril proti po-kojniku in je končno tudi na nekem klerikalnem političnem sestanku dosegel, da se je Žitnik moral odpovedati nadaljnemu političnemu delovanju. To nasprotje med Šusteršičem in Žitnikom se je sicer kmalu na to izravnalo in prelepilo, toda prijatelja moža nista postala nikoli. Žitnik je odkrito in z vsem srcem obsojal Ša-steršičevo brutalnost in maščevalnost, naravnost zgražal pa se je nad njegovo težnjo, iz slovenske polivke delati osebne kupčije. Zato je tudi Šusteršič sovražil pokojnika iz dna svoje duše. Žitniku so bila ta Šuster-šičeva srčna čutila prav dobro znana, zato bi se tudi bil v grobu obrnil ako bi vedel, da mu ob odprti gomJi govori on — dr. Šusteršič. »Kar si v življenju dobil — vse si v ljubezni razda!,« tako je govoril ob grobu dr. Šusteršič. Kdor pozna razmene med pokojnim Žitnikom in Šusteršičem, ve, da se je s temi besedami mifijo-iai ŠusierŠič hotel samo rigati možu, ki je umrl reven in ubog Kakor cerkvena miš in ki ni znal tako, kakor on, kovati iz politike — milijone. Da, zares ogaben in ostuden je bil prizoi, ko je klerikalni kolovodja, katerega je politika napravila za bogataša, cinično očital pokojniku siromaštvo kot sad požrtvovalnega truda in dela za blagor ljudstva in z i chbrobit naroda. Kdor je slišal hreščtč Šusteršičev govor nad odprtim grobom, temu se je zdelo, kakor da bi mož z mefistovskim izrazom v obrazu govoril: »Delal si in se žrtvoval za druge in sovražil mere, ker nisem delal tako, kakor t'.. Ter^ec si bil, zato si umrl v siromaštvu! A jaz? Jaz sem bil pameten ter pustiL- da so se drugi žrtvovali za- r e. Zato sem sedaj bogataš in mogotec, dočim leži idealist djKo-pan pod zemljo!« Ne, ne, lepo ni bilo, da je ob grobu dr. Žitnika govoril baš Šusteršič, ki je bil v življenju rokojniku naravnost antipod. A še bolj neokusno je bilo, da je Lampe baš na dan pogreba izpraznil svojo golido na ubogega pokojnika. Ali ni mogel počakati vsaj tako dolgo, da bi se bila zagrnila prst nad svežim grobom?! Kot slabiča, kot solzavca. kot moža, ki mu je bilo največje veselje potegovati se za »cigane«, tako je naslikal v »Slovencu« Lampe Žitnika, kateremu pa on ni bil vreden, da bi mu odvezal jermene na njegovih čevljih. Zares, čudne vrste pieteta je doma pri klerikalcih, da onečaščajo še grobove svojih pokojnikov.
+ Uradništvo na belokranjski progi. Gradba belokranjske železnice se bliža koncu. Proga od Novega mesta do Karlovca bo najbrže otvor-jena že 1. maja in naravno je, da se železniška uprava že sedaj pripravlja za nameščenje uradništva. Informacije od dobre strani poročajo, da posvečajo Nemci uradniškemu vpra-žanju na belokranjski železnici vso pozornost in da hočejo na to progo spraviti kar največ Nemcev, saj vodi, kakor se je reklo, ta proga »hVs Herz der Siidslaven«. Že sedaj imajo na končnih postajah Novo mesto in Straža kot šefa dva Nemca, katerih vpliv na škodo slovenski stvari je očividen. Pri tem pa je še nekaj uva-ževati. Nemci so si znali za par ko-čevarskih otrok ravno v krajih, ob kojih teče nova proga, postaviti že dve nemški »Roseggerjevi« šoli (na Lazah in Vrčicah). Cim se jim posreči spraviti na novo progo še par nemških Sfldmarkovcev, bomo tekom nekaj let doživeli, da bo v is-
Ključno slovenskih krajih p^inožilo število Roseggerjevih r^nernčevalr
nic. Uvaževati je tudi, da se bode s
končnim ciljem nove proge; zveza z i Dalmacijo, železniško osobje na večjih postajah še pomnožilo in da na ta
Tiačin znajo Nemci najlažje zgraditi drugi svrj most preko slovenske in
hrvaške zemlje.
-t- Zanimiv glas. Nekdanji nem-*
šfd kancelar knez Biilovv je obelodanil sedaj knjigo, ki vzbuja seveda v vsi evropski javnosti veliko pozornost. O božičnih dneh so bili vsi veliki časopisi polni razprav o tej knjigi, samo ene stvari niso avstrijski listi nikjer omenili,  kaj namreč piše knez Biilow o avstro - ogrski zunanji politiki. Bii!o\v pretresava najprej vstrijske notranje - politične razmere in pravi: »Če s: bodo notranjepolitične razmere v Avstro - Ogrski ako naarej razvijale in se bo nada-•jevala notranja razdrapanost, potem gotovo, da se v doglednem času izpolni mogočno hrepenenje Nemcev v dualistični državi, da bi bili v kakršnikoli   formi   združeni s svojimi rodnimi brati. Dokler stoji na čelu ^Iade cesar Franc Jožef I., se to ne godi, potem pa najbrže tem gotove-Cc pogledamo   od notranjepoli-nenih razmer te monarhije na njeno trajno nesrečno zunanjo politiko, zlasti v zadnji dobi balkanskih dogodkov, je več kakor verjetno, da se v nedogiedni dobi premeni   mapa, če e ne zgodi kmalu obrat k boljšemu in k politiki, koristnejši vsemu pre-bivalstv u.  — O zunanji politiki piše :ez Biilow: > Avstrija je bila sogla-o z Rusijo za revizijo bukareškega miru.   Hotela je   doseči premembo govorov o mejah na korist Bolgarski.   To je delala ne iz ljubezni do bolgarske, nego iz nasprotstva do --bije. ki si je ni želela močne in )fi kateri si je hotela zagotoviti moč Bolgarske.   V Berlinu pa ni o dosti smisia za protisrbsko poli-* ko vrlega sekundama in o nibelun--ki zvestobi v tem trenutku ni bilo vora. Skupno postopanje Avstrije Rusije ni moglo dolgo trajati, ker 3 njiju cilji nesprav liivi. Med tem,
0 se Avstrija trudi, da čim najbolj goee oslabi svoje slovanske sosede na Balkanu, stremi Rusija za tem, da si netendenčno ohrani vpliv v vseh glavnih mestih balkanskih dr-
nr . . • Kdo je pooblastil avstrijsko
nanje ministrstvo, da je zaradi Sti-a in koščka Makedonije riskiralo ^  podarsko blagostanje monarhije?
tka politika nima trdnih tal pod nogami, niti strehe nad glavo, to je či--to uradniška politika bleska, ki se ne ozira na ljudstvo, ki gleda na de-. ne ljudi od zgoraj dol in o njih nič ne ve, politika, ki je nad avstrijsko
-arstvo že spravila največje ne-. .ee.« Biilovv: Demschland. Oster-reich - Uiigarn und die Balkanstaa-ten.
Poslanec Drobnič je na volilnem   shodu   v Knežaku sam o sebi reke!: .Moja oseba ni prav nič vredna,   le duša moja je nekaj vredna. Ve lastimo si prav  nobene sodbe o .enieni duši gospoda Drobnica in ji -rca   privoščimo,   da pride svoj s r»a odličen prostor v nebeškem iestvu. Brez zadržka pa moramo - itrdit; izjavi g. Drobnica, da njego-oseba ni prav nič vredna. Doka-je to v deželnem zboru, kajti tam prav nič delal in torej  tudi prav r-ril. Volilci, ki so mu zdaj novic HU mandat,   so s tem pokazali, da ne marajo poslanca,   ki bi zanje aj delal. Priznanje pa zasluži gosp. Irobnič.   da   je   tako odkritosrčno rri7nal svojo nezmožnost za delo. V tem oziru   se   ugodno razlikuje od sik    rega drugega klerikalnega posteča.
— Nemška   nevednost. Veliko nemško časopisje dunajsko se odli-ije po različnih dobrin lastnostih, nič manj se ne odlikuje po temeljiti »rednosti v vseh zadevah, ki se ti-ejo malih slovanskih   narodov. O razmerah med Čehi in med Poljaki so dunajski lisri prav natančno po-. tudi o maloruskih stvareh ve-k dosti — toda o   Slovencih in Hrvatih, o Srbih, Slovakih in ogrskih lorusih vedo danes veliko manj kor o njihovih najnovejših simpatijah, čislanih razbojnikih albanskih ora. V vseh teh stvareh so dunajski časopisi skoro tako nepoučeni in ne-edni, kakor kak avstrijski minister, zadnje leto jih tlači huda mora. Zdi jim, da so dogodki na Balkanu po-taviJi državo pred nujno življenjsko alogo, rešiti v monarhiji narodnost-
1 vprašauje in ko je to sedaj baron Beck v delegaciji omenil, .so dunajski časnikarji takoj namočili peresa in obširno pojasnjevali to zadevo. Pri
n se je pokazalo nekaj zanimive-i. Ti listi so se tor^lo zavzemali za Srbe in Hrvate v Bosni in v k Taljeni, za Hrvate in ogrske Maloruse,. -clo za gališke Maloruse in so zapili krepke besede za vse te narodnosti — samo na Slovence in Hrvate v Cislitvanski so popolnoma pozabili Menda nas smatrajo za narod,
ki je nad vse srečen in ki nima nobenih želja, ali pa o naših željah in potrebah ničesar ne vedo. Najbrž je nevednost vzrok, da razpravljajo ti listi o narodnostnem problemu o monarhiji in specijelno o jugoslovanskem problemu tako, kakor da bi Slovencev sploh ne bilo na svetu.
r Primeren odgovor gosp. dr. Karlu Capudru, c. kr. giitin. profesorju v Kranju. Nisem mislil, da je g. dr. Karel Capuder tako pdfaeven človek. Na moja. ne baš laskava očitanja v »Slovenskem Narodu« in Savi , se je g. profesor v včerajšnjem »Gorenjcu« zadovoljil s skromno vlogo ptiča noja. Vtaknil je svojo učeno glavo v ponižen grmiček in se dela, kaor da ga ni nihče obdolžil pristranosti in zanemarjenja uradnih dolžnosti. Kot c. kr. uradnik hi c. kr. rezervni častnik bi moral troti meni nastopiti drugače, če ima namreč — čisto vest. Sicer si pa g. profesor lahko prihrani zase svoje pedagoške otročje nasvete in naj se drži leno mojega načela. Jaz namreč kaznujem svoje otroke takrat, kadar zaslužijo kazen, drugi pa svoje učence takrat, kadar si hočejo ohladiti svojo onemoglo iezico. — Ciril Pire.
— Zglaševanje. Razglas c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 28. marca 1913, št. 13 dež. zak. o uredbi zglaševanja v okolišu c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani, predpisuje, da mora premembe v rodbinskem stanu strank vsled rojstva, ženitve, možitve ali smrti imetnik stanovanja v osmih dneh no nastonu dotičnega dogodka tudi zgla-siti pri c. kr. policijskem ravnateljstvu. Z ozirčm na to, da se ta pred-nis mnogokrat zanemarja, opozarja c. kr. policijsko ravnateljstvo na to določilo s pripombo, da bi se moralo v slučajih prestopkov v smislu omenjenega razglasa kazensko postopati.
— Prodaja trgovine. Z ozirom na našo včerajšnjo vest pod tem naslovom ras prosi gosp. Fdmund Kavčič, naj konstatiramo, da je oddal svojo prodaialno špecerijskega in kolon i jalnega blaga v najem za poznejši termin, kar pa ne zadeva oddaje njegove rastlinske destilacije »Florjan .
Slovenski   odvetnik v Kočevju.
V Kočevju se je naselil odvetnik dr. R a j h, ki je bil doslej v Ribnici. Kupil je hišo, v kateri je bila svoiečasno posojilnica. Kočevarji pozivajo v svojih glasilih na bojkot slovenskega odvetnika, seveda državno pravdni-štvo ne zgane s prstom.
Otvoritev nove železnice Karlo-vec-Kranjska meia. Železniška proga od Karlovca do Kranjske meje je dogotovljena. Pretekli ponedeljek je bila ta proga, katere zadnja postaja na Kranjski meji so Babniarei. otvor-jena in izročena prometu. Kaj pa je z našo belokranjsko progo, ki se je vendar jela dosti preje graditi, kakor ona na hrvatskem ozemlju? Ta bo bale dograjena šele meseca maja, a it to baje samo v srečnem slučaju.
Antonij in Kleopatra. Največja italijanska kinematografska tvornica Cinesc v Rimu si je nadela vrlo in težavno nalogo kinematografsko, prikazati eno najlepših dram velikega Shakespearja. — Draže ;ia in očarljiva kraljica Kleopatra je s pre-lestjo svojega telesa in z mamečimi pogledi in besedami omrežila rimske-ga vojskovodja Antonija, ki zaradi nje pozabi celo svojo domovino. Čudovito lepo se razvija pred nami v vseh posamičnostih življenje na dvoru Ptolomejcev. Nižave Nila vidimo in odtok njenih voda, stotisoče opazimo, ki jih je poslal Rim, da odpadnika pridobe nazaj ali ga pa uničijo. Film je bil posnet deloma v Siciliji, deloma pa v Fgiptu samem. Sam egiptovski podkralj je dal podjetju dragocenih navodil in tudi sicer podpiral rimsko firmo. Film stane z vsemi izdatki skupaj čez milijon lir. Ta velikanski film predvajal se bo od 3. do 9. t. m. v Kino-ldealu pri vseh predstavah. Dostop ima tudi šolska mladina.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 21. do 27. decembra 1913. Novorojencev je bilo 17. mrtvorojenca 2. Umrlo pa je 25 oseb. med temi 10 domačinov in 15 tujcev. Za jetiko so umrle 3 osebe, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 1. Za škriatico je obolela 1 oseba, za vratico 3.
Otvoritev gostilne. Dobroznani lastnik gostilne pri Ruskem carju na Jezici otvori jutri gostilno pri Perle-su v Selenburgovi ulici. Opozarjamo bralce na tozadevni inserat.
Društvena naznanila.
Danes, v soboto 3. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma »Velik Sokolski ples«, ki ga priredi »Sokol I.« s sodelovanjem salonskega orkestra Sokola I.« Obleka promenadna, vstopnina 2 K za osebo, gardedame proste. Začetek točno ob 8. uri zve-
čer. Zavedno napredno občinstvo, članice in člani »Sokola 1.« in drugih sokolskih društev se vljudno vabi. K obilni udeležbi vabi odbor. — Na zdar!
Družabni večer »Narodne Čitalnice«, ki se vrši kot prvi v letošnjem predpustu v ponedeljek, dne 5. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Narodnem domu, obeta veliko zanimivosti; priredi se namreč tekma v valčku, kar bo gotovo služilo v povečanje zabave na večeru. Prosi se točnosti. — Veseličen odsek.
V ponedeljek v Mestni dom. Društvo nižjih mestnih uslužbencev priredi v ponedeljek 5. januarja društveno veselico v korist podpornega sklada. Opozarjamo vse, ki se hočejo neprisiljeno zabavati, naj posetijo to veselico. Za jed in pijačo bo skrbel Peter Štepic in se bo sam osebno potrudil, da bo vsak udeleženec najbolje postrežen, za kar mu društvo jamči. Točil bo najboljša vina po zmernih cenah. Pri veselici igra orkester ljubljanske društvene godbe. Kakor že omenjeno, nas bo tudi letos razveseljeval pevski odsek z lepim petjem. Ker se ravno te dni razpošiljajo vabila, prosi veselični odsek, naj mu nihče ne zameri, ako ni vabila prejel, pač pa naj vsakdo prihiti na našo veselico, za kar mu gotovo ne bo žal.
»Narodna socijalna zveza« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 4. januarja 1914 ob pol 8. zvečer svoj članski zabavni večer, ki se vrši v dvorani in restavracijskih prostorih hotela »Ilirija, Kolodvorska ulica. — Spored: 1. »Dr. Žane iz Ljubljane. Komični prizor. Gosp. Kovač. 2.
Potovanje na severni tečaja Komični prizor. Gosp. Kova č. 3. Tombola. 4. Ples se začne ob 10. zvečer. 5. Prosta zabava. — Vabimo tem potom vse člane, njih družine in prijatelje društva. — Vstopnina prosta.
II. društvena veselica Društva nižjih mestnih uslužbencev se vrši v ponedeljek dne 5. januarja zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Liubljani. Na sporedu so različne zabavne točke, petje in ples. Igral bo ljubljanski društveni orkester. Pri-četek ob 8. uri. Vstopnina 1 krono, za člane in njih rodbine 50 vin. Prebitek veselice se bo porabil za podporni sklad, ki je namenjen v korist bolnim članom in njih rodbinam.
I. slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi 6. januarja v dvorani Društvenega doma koncert v proslavo 35. obletnice smrti skladatelja Jožeta Kocjančiča. Pokojni Kocjančič je bil eden prvih in najboljših skladateljev, ki pa je, žal, legel v najlepši dobi v hladen grob. Koliko krasnih skladb bi bil še podaril svojemu narodu, kdo ve!? »Lira je menda edino pevsko društvo, ki se spominja prerano umrlega skladatelja s častnim večerom. Vsporcd koncerta je jako bogat in izbran. Po večini so na sporedu Kocjančičevi zbori, poleg teh pa tudi zbori drugih naših priljubljenih skladateljev. P. n. kamniško občinstvo, ki ljubi lepo retje, naj poseti ta večer polnošte-vilno in počasti s tem spomin enega najboljših sinov slovenskega naroda.
Presveta.
Na ninogostransko zahtevani? se
ponovi jutri, v nedeljo popoldne oh r" 3. prekrasna opera Madonin Zon-der« ob znižanih cenah. Dekoracije nove, vprizoritev vzorna. Zonglerja poje g. tenorist Jastrzebski. kuharja g. Lesič. pesnika g.-Lo\vzynski, pri-iorja g. Križaj. Madono prestavlja ga. Lesičeva.
V torek, na Sv. Treh Kraljev dan, zvečer, igra se v deželnem gledališču Schonherrjeva komedija »Zemlja«, ki je žela po vseh velikih odrih največje uspehe. Glavno vlogo igra naš priljubljeni igralec gospod Ignacij Borštnik.
Umetnost.
Ipavčeva koncerta »Glasbene Matice«. Ginljivo je. kako sta lpavca harmonično umetniško delovala. Na primer: Leta 1854. je zložil 231etni Gustav besedilo in 251etni Benjamin je je uglasbil, »Pesem jutranjo«, ki jo bo pela gospa P o 1 a k o v a. Ta pesem diha svežo mladost in prirojeno, nebrzdano   veselje   nad petjem. —
»Zakaj bi ne pel«, v božje jutro, ko narava vstaja iz spanja in srebrni zvonček dan zvoni? — Benjaminova
Nezakonska mati« spada med absolutno najboljše slovenske skladbe sploh. Prešerna ni nihče tako genijalno in idealizirano lepo pogodil kakor Benjamin. Žalost, ljubezen do otroka, kletev očetova in njegovi udarci, jok materin, zasramovanje tujih ljudi, srčna bolest in potem idealiziran dvig iz žalosti vsled velike ljubezni do otroka, vse to je globoko občuteno. Zadnja slika te pesmi: mati ziblje dete v zibelki in prosi zanje sreče iz neba, je idealizirana čistost situacije ob sviranju angleških harf,
in spada med najlepše krasote slovenske glasbe. Pričakovati je od predavanja te pesmi po ge. Polako vi izrednega užitka.
V Ipavčevih koncertih nastopi kot skladatelj prvikrat pred slovenskim občinstvom dr. Josip I pa vic, velenadarjeni, najmlajši skladatelj te odlične slovenske glasbene rodbine. Ta gospod je dosegel s svojim »Mo-žičkom« — krasno pantomimo, povsod najlepši uspeh. Zložil pa je tudi že veliko tridejansko spevoigro >-Princeza Vrtoglavka«. Nek odličen dunajski kapelnik se je izrazil, pre-igravši to delo, da je v tej opereti toliko lepe, krasne glasbe, da bi zadoščala v sedanji moderni operetni dobi po lepoti in invenciji najmanj za tri druge operete. — Iz tega dela se izvajajo na prvem koncertu »Glasbene Matice« tri točke in sicer: 1. Orkestralna predigra k II. dejanju, zložena za veliki orkester, ki jo bo dirigiral g. skladatelj sam; 2. krasna romanca, oziroma pravljica vile, ob spremljevanju velikega orkestra, ki jo bo pela ga. Polakova, in 3. ob sklepu prvega koncerta veliki »Finale« II. dejanja, zložen za soli, mešan zbor in orkester. Soli bodo izvajali iz prijaznosti gdčna. Pipa Tavčarje-va, Ivanka Hrastova, Cenka S e v e r j e v a, gg. Leopold Kovač in Josip Križaj. — Za razumevanje tega »Finala« par opazk. Ruski knez povabi v Parizu v svojo palačo odlično družbo. Slavi se ruski praznik. Nastopi ruski zbor med petjem slovanskih pesmi in prinaša cvetice novoporočenemu paru. — Princeza, vzrasla v tujini brez vzgoje, je družbi v svoji neolikanosti v veliko zabavo.
Literarno-muzikalna zapuščina dr. Benjami Ipavica. V mesecu septembru L I. je posetil g. koncertni vodja Matej H u b a d vdovo gospo Ipavčevo v Gradcu, da bi dogovorno z odborom »Glasbene Matice pregledal muzikalno zapuščino Benjamina Ipavica. Vdova gospa Ana Ipavic je v svoji naklonjenosti dovolila vpogled in stavila »Glasbeni Matici« na razpolago velezanimivo gradivo zapuščine. — Dr. Benjamin Ipavic je sploh velik v samospevih. Poleg po raznih založnikih izdanih samospevov, pesmi, se je našlo v zapuščini 22 še nikjer objavljenih, nikjer natisnjenih pesmi — samospevov, zloženih na nemško besedilo. Nekatere teh velezanimivih. krasnih pesmi je zložil Benjamin še v oni prvi dobi. ko slovenski skladatelji razen Prešernovih pesmi niso imeli za skladanje primernega gradiva. Znano je pa tudi o Ipavcih, da sta Benjamin kakor Gustav, ako sta našla kako lepo, svojemu čutu primerno besedilo, ga takoj uglasbila. — Iz te zapuščine se bo izvajalo na koncertu devet lepih pesmi, katere bodo peti na prvem koncertu in sicer: ga.'P o 1 a k o v a: Jutranjo pesem«; g. Križaj: »Jadro«, »Spomladi- in »Vihar v jezeru«; na drugem koncertu g. Ri jave c: »Vprašanje«. »Ven v mrak in vihar«, »Izdana skrivnost«, ^Kotiček hočeš si izbrati« in »Ponoči«-. Prevel je krasno na slovenski jezik te pesmi naš največji lirik Oton Župančič. — Pesmi so odlične, vele-zanimive, lepe in vejejo popolnoma slovenski duh Ipavcev.
Rožne stvari.
* Požar v tovarni za filme tvrdke Pathe v Londonu. Velika tovarna za filme tvrdke Pathe Freres v Sankt Jamesu je zgorela. Na stotisoče filmov je zgorelo.
* Zeppelinov muzej. Mesto Friedrichshafen ustanovi v proslavo obletnice   grofa Zeppelina poseben
Zeppelinov muzej«. Ustanovitve se baje udeleži tudi grof Zeppelin. Morda razstavi v tem muzeju ostanke razbitih Zeppelinovih zrakoplovov.
* Spomenik Ferdinandu Lessep-su. Iz Ne\v Yorka poročajo: »Ne\v York-Herald« prinaša vest, da namerava amerikanski finančnik Perrv Bclmont sporazumno z M. Herri-ekom, francoskim poslanikom v Parizu, postaviti spomenik projektantu panamskega kanala, francoskemu inženirju Ferdinandu Lessepsu.
* Velik požar v Novem Jorku. Iz Londona poročajo: V neki petnadstropni hiši v dolenjem zahodnjem delu Novega Jorka je izbruhnil požar, ki se je hitro razširil. V hiši, v kateri stanujejo večinoma Židi, je nastala grozna panika, ker je požar večinoma stanovalce iznenadil v spanju in ker se niso mogli rešiti čez goreče stopnice. Pet moških in tri ženske so zgorele.
* Nov škandal v Cestohovu. Iz Petrograda poročajo: Iz Čenstoho-va, ki je znan vsled Mačohove afere, prihaja zopet senzacionalna vest, da maaflca pri samostanskih zakladih za poldrag do dva milijona rabljev dragocenosti. V knjigah je mnogo radi-ranega. Prior, ki je bil zapleten že v Mačohovo afero, je baje poglavar tatov v meniških kutah. Dvesto
hov je vsled tega novega škandala kompromitiranih.
* Novoletna tragedija bede. V
Bfevnovu pri Pragi se je v novoletni noči odigrala grozna rodbinska drama. 351etna delavčeva vdova Frančiška Rekova je z britvijo umorila svoja dva dečka v starosti sedmih in osmih let. Nato se je obesila. Stanovanje je bilo v groznem stanju. Bilo je popolnoma prazno, le v kotu je bil kup slame, na kateri so ležala trupla. Motiv drame je beda. Mati je več dni po mestu iskala dela in kruha, toda zastonj. Ko je vse prodala in ko sta dečka od lakote umirala, je izvršila grozni čin.
* Grozna rodbinska drama. Iz Klosterneuburga poročajo: V novoletni noči se je tu odigrala grozna drama. Našli so 671etno Antonijo Wiedler mrtvo. Ko so truplo preiskali, so dognali, da je imela razbito lobanjo. Mož mrtve je izpovedal, da je imel s svojim sinom, ko sta prišla pozno ponoči domov, hud prepir, v katerega se je vmešala tudi njegova žena. 361etni sin je na to mater s tako silo udaril po glavi, da ji je razbil lobanjo in da se je mati mrtva zgrudila na tla. Sin pa zopet trdi, da je oče tako udaril mater. Očeta in sina so zaprli.
* Novoletne vraže. Od zdavnaj verujejo ljudje, da izprememba leta povzročuje razne srečne ali nesrečne slučaje in dogodke. Na Francoskem mora imeti oni, ki hoče biti srečen — in kdo bi ne hotel biti? — v prvih minutah novega leta pri sebi ali na sebi kaj modrega, prstan s sa-firjem, moder svinčnik, modre nogo-vice ali kaj podobnega. Dobro je, če na novega leta dan možu čestita najprvo ženska, ženski pa najprvo mož. Posebno dobro pa je, Če nam je ta oseba draga. Ta dan se mora dati vbogajme vsakemu siromaku, ki prosi podpore. Posebno »važno« je, koga ta dan najprvo srečamo. Posebno zlo, je srečati »babo«, skrajna nesreča pa je, če ima še nočno čepico na glavi. Takega Francoza prav gotovo čaka velika nesreča. Na novega leta dan ne smemo dati od doma nobenega daru prej, dokler nismo sami dobili v dom dar. Na Burgundskem imajo vražo, da bo imel v novem letu veliko srečo oni, ki na novega leta dan razbije slučajno steklenico, iz katere še ni nihče pil. Dobro znamenje je tudi, če kdo nehote razlije kozarec vina. Te različne navade imajo ne samo priprosti ljudje, marveč tudi boljši krogi. Ravnotako je tudi v drugih deželah. V Nemčiji n. pr. Bismarck na Silvestrov večer od 9. zvečer pa do polnoči nikdar ni pil vode — menda je tudi še zdaj mnogo takih — ker je v njegovi rodbini vraža, da vsakdo, ki bi to storil, težko oboli v novem letu. Pri njem je bilo to precej lahko, ker tudi sicer ni pil vode. Toda raje omenjeni čas ni pil ničesar, ker se je bal. da bi vino ne bilo z vodo krščeno. Vsled tega je trpel žejo do polnoči, kar si je seveda potem pošteno nagradil.
* Ali sme predsednik francoske republike    kadili?    To vprašanje vznemirja Francijo skoraj vselej, kadar dobi novega predsednika. Tudi sedanji poglavar francoske republike, gospod Poincare je povzročil, da so začeli reševati to grozno vprašanje.   Pariški listi se z vso resnostjo bavijo s tem vprašanjem.   To je povzročil  sledeči dogodek. Avstrijski poslanik je priredil pojedino na proslavo   obletnice   vladanja cesarja Frana Josipa, na katero je bil povabljen tudi predsednik Poincare. Pri črni kavi si je predsednik prižgal dišečo dragoceno smodko, ki mu je tako dišala, da je ni odložil, ko je odhajal. Pred   palačo   ga  je čakala uradna ekvipaža. ki jo je spremljala eskorta kavalerije. Predsednik se je torej vozil popolnoma »uradno« ter pri tem — kadil   svojo dišečo smodko! In vsled tega nimajo Parižani nobenega drugega pametnejšega dela, da si belijo zdaj glavo,  je-Ii bilo to prav. Te skrbi so imeli Francozi že od nekdaj.   Prejšni predsednik Fallieres je napravil pohujšanje s tem, da so ga nekega dne zalotili v Elvsejskih vrtovih, ko je kadil iz pipe. Fi! repre-zentant naroda in pipa! Tega mu tedaj niso mogli dolgo odpustiti. Pred njim je bilo namreč mnogo predsednikov,  ki so takoj prenehali kaditi, kakor hitro so bili izvoljeni za predsednika, ker so to smatrali za nedostojno. Thiers, prvi predsednik tretje republike, je zahteval celo od svojih uradnikov, naj ne kade, ker kajenje mehča možgane.   Njegov naslednik je bil maršal Mac Mahon,  ki  je bil strasten kadilec.  Kakor hitro pa je postal predsednik republike, je prenehal kaditi.   Njemu je sledil očka Qrevy, ki je bil velik štedljivec. Ta ni kadil iz štedljivosti.   Pravil je, da denar ni za to, da bi ga izpreminjali v oblake dima. Sadi-Carnot sploh ni kadil. Casimir Perier se je zdržal kajenja,  ker se mu je zdelo  to sploh neestetično. Pač pa je bil velik kadi-
~S&M 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dae 8. Jniutj. 1914
lec Feliks Faure, ki si Je rad prižgal dobro smodko, toda vedno na skrivnem. Loubet baje ni smel kaditi. Branila mu je to višja instanca nego je ozir na javno mnenje. In ta instanca Je bila — gospa predsednikova.
* Pariški umetnik — zgorel. Iz Pariza poročajo: 351etnega slikarja Pelzvnskega so našli v njegovem atelieju zgorelega.
Vodišha svetnica „sveta ]o-hanca" pred sodiščem.
Pred senatom štirih sodnikov •e je pričela danes zanimiva in za naše razmere značilna obravnava proti znani svetnici v Vodicah, ki se je polivala med hlinjeno zamaknjenostjo in hlinjenim Kristusovim trpljenjem z razno krvjo in s tem sle-parila in izvabljala kot svetnica in vedeževalka ljudem tako predrzno denar, da presega že vse meje. To smrdljivo kri je tudi prodajala za drag denar ljudem, ki so jo rabili za zdravilo. Nekateri so se mazali s to smrdljivo brozgo, nekateri pa so jo celo pili. Končno jo je dohitela usoda in sicer so jo zasačili, kakor smo že poročali v Ljubljani, ko je šla v mestno klavnico po telečjo kri, nakar je je pri nekem zamaknenju zalotil neki Salezijarec na ta način, da ji je potegnil nenadoma s postelje rjuho in našel poleg zamaknene svetnice steklenico krvi. — Končno je prišla goliufica v zapor in po dolgotrajni in obširni preiskavi pred sodnike. — Sodni dvor tvorijo predsednik svetnik V e d e r n j a k in prisedniki svetniki P a j k . M i 1 č i n s k i in dr. Papež. Kot državni pravdnik nastopa drž. pravdnika namestnik dr. N e u -b e r g e r . kot exoffo zastopnik pa dr. S a b o t h i. Dvorana je napolnjena poslušalcev. Johanco pripelje točno ob 9. v dvorano jetniški paznik. Johanca se je za obravnavo prav čedno opravila in si je celo še lase nasukala. V dvorano stopi jokaje, toda kmalo se pomiri in začne točno in jasno govoriti. Predsednik: Vi ste Ivana Jerovšek, kličejo vas za sveto Johanco. samska dekla iz Vodic. Johanca: Ja. Predsednik: Imate kaj premoženja? Johanca: Imam nekaj kron. Predsednik: Opozarjam vas, da govorite resnico! Johanca: Gospodje, saj vem. da me boste obsodili, pa kakor gotovo je Bog tukaj, jaz nisem ... P r e d s e d ni k : Ne imenujte po nemarnem božjega imena! Nato se prebere
obtožnica.
C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani vlaga pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani, ki je za presojo te kazenske reči pristojno, proti Ivani Jerovšek. rojeni 4. decembra 1885 v Repnjah. pristojni v Vodice, katoliški, samski dekli, sedaj v preiskovalnem zaporu v Ljubljani, nekaznovani, sledečo.
obtožbo.
A- Ivana Jerovšek je tekom let 1911. 1912 in 1913 na Reki in v Vodicah^ ljudstvo s tem. da je hlinila Kristusovo trpljenje, ter se v dozdevnem stanju zamaknjenosti polivala z živalsko krvio, ter se kazala ljudem, kakor da bi sama kri prelivala, končno razprosfirjajoča vest, da poseduje sposobnost vedeževalke, ter da zamore povedati, s kakimi sredstvi le mogoče v vicah trpeče duše umrlih rešiti, v zmoto pripravila ter s tem nastopnim osebam izvabila denar, ali osebe pripravila, da so dajale denar za svete maše v rešitev v vicah se nahajajočih duš sorodnikov in sicer: I. Na podporah, katere je sprejela za svojo osebo:
a) Na Reki različnim osebam, med temi rani Gaspersich in Mariji Tončič 100 K.
b) V Vodicah različnim osebam, med temi Meti Merše, Jožefu Kern, Franci Gomovnik in Ivani Skok, sku-oaj 125 kron, in Mihaelu Bohincu pet kron.
II. Za maše za duše v vicah se nahajajoče sledeče zneske, katere je ali sama sprejela ter za se obdržala, ali katere so dotične osebe neposredno plačale: Meti Merše 50 K, Marjeti Cedilnik 26 K, Mariji Mrak 15 kron, Heleni Antonin 60 K, Ivani Zupane 90 K. Jožefu Jenkole 51 K, Johani Jerala 30 K, Ivani Jenko 8 K, Mini Aleš 72 K, Antonu Bonia 16 K. Neži Kose 80 K. Mariji Rorman 20 K, Mariji Jenko 6 K in Mariji Skok 40 kron.
III. Na posojilih izvabila Meti Jerše 10 K, Frančiški Podgoršek 5 K, vsled česar so navedene osebe trpele 200 K presegajočo škodo.
B. Poleti 1913 v namenu pripraviti Marijo Goljar v zmoto sporočila, da potrebuje njen rajni oče za reši-
tev iz vic 95 maš po 2 kropi, to Je skupaj 190 kron, kateri znesek bi morala plačati za maše in vsled česar naj bi Marija Goljar trpela škodo v enakem znesku — lotila se je torej dejanja, ki k pravem doprinesenju pelje, a se nameravana goljufija zgol iz nezmožnosti ni izvršila.
Zakrivila je Ivana Jerovšek s tem hudodelstvo deloma dovršene, deloma poskušane goljufije v zmislu §§ 197 in 201 d kaz. zak„ ter naj se kaznuje po § 202. kaz. zakona.
Razlogi.
V obče obdolženka očitane goljufije priznava v celem obsegu. Trdi le, da ni imela namena ljudi oškodovati, temveč, da ji je Šlo le za to, da bi bila sprejeta k benediktinkam na Reki, katere so jo vedno zavračale, češ, da je premalo pridna in sveta. Leta 1910.,* ko je premišljevala o Kristusovem trpljenju, se je v resnici opetovano pojavilo krvavljenje na telesu, kar pa je potem samo prenehalo. To in pa poduk neke sestre be-nediktinke jo je pa napotilo k temu, da je začela Jezusovo trpljenje in krvavljenje iz života umetno vprizar-jati na ta način, da se je z živalsko krvjo, katero je kupovala, polivala ter se delala zamaknjeno. Ko kljub temu namenu, da bi bila sprejeta pri benediktinkah, koje so jo kot deklo odslovile, ni dosegla, je hotela z »zamaknjenostjo- nehati. Ali neki duhovnik ji je baje pri spovedi nasveto-val, da tega ne sme storiti, češ, da bi to provzročilo javni škandal.
Leta 1912. se je preselila v žup-nišče v Vodicah, kjer je trpljenje nadaljevala, ker je zadobila zopet upanje, da jo bodo benediktinke sprejele. Kar so ji ljudje dasi, so ji dali prostovoljno, ne da bi koga za to prosila. Plačevanje maš pa je ljudem naroče-vala zgol iz prepričanja, da noben odrasel človek ne pride naravnost v nebesa, ter da je treba za vsakega plačati maše. da pride duša prej iz vic. — Ta zagovor ne more obveljati. Ves nastop obdolženke je bil namenjen na to. da ljudstvo premoti, ter se mu vzbudi prepričanje, da obdolženka posreduje nadnaravne sile ter vzbudi mnenje, da se nahaja v stanu posebne svetosti, vsled česar ji je Kristus podelil lastnost in sposobnost ponavljati njegovo trpljenje. Res je sicer, da je obdolženka često-krat odklanjevala podpore in darove, a to se je zgodilo le navidezno, kajti ko bi bila za svoje predstave kar očitno jemala denar, bi bili ljudje kmalu prišli na njeno goljufijo. Naravno je torej, da je iz tega vzroka naročevala maše za v vicah bivajoče duše umrlih ter zahtevala, da se te maše neposredno vplačujejo pri dotičnih cerkvah. S tem je navidezno kazala, da ji gre za blagor duš in sploh za vero in za svete namene. Nasprotno pa je pri ugodnih prilikah vendar sprejemala podpore in darove ter tudi sprejemala denar, ki so ga verniki plačali za čitanje maš v njene roke z namenom, da bi izročila obdolženka ta denar dotičnim cerkvam, večji del Salezijancem na Rakovniku. Obdolženka pa dotičnega zneska ni izročila za čitanje mas, temveč ga je obdržala. Jasno in nepobitno je, da bi dotične osebe nikdar ne bile dajale obtoženki podpor in darov in tudi ne za maše, niti neposredno, niti v roke obtoženke. ko ne bi bile privedene v zmoto in do prepričanja, da je vse to potreba, ker poseduje obdolženka posebne nadnaravne in svete lastnosti, ozir' rna, da ji je dana lastnost, zvedeti, kaj je potreba za rešitev vernih duš iz vic. S tem pa j2 dokazano, da so bile dotične osebe oškodovane za plačane zneske, kajti plačila se v istini niso vršila iz lastnega nagiba, iz proste volje, temveč pod vplivom in vti-skom obdolženčinega goljufivega postopanja. Najboljši dokaz za goljufivi namen obdolženke je okolščina, dasi je opetovano pridržala izročeni ji denar za maše. Ona sicer to taji, češ, da je denar izročila različnim cerkvam, tako na Rakovniku, na Brezjah itd. Te trditve pa obdolženka ne more dokazati ter se skuša v tem oziru zagovarjati s trditvijo, da pri izročitvi denarja ni imenovala svojega imena. Na dlani leži, da ta zagovor ni resničen. Poleti 1912 je obdolženka dala sporočiti Mariji Goljar, da mora plačati 95 maš po 2 kroni za dušo svojega moža, da bo rešen iz vic. Marija Goljar pa je šla vprašat nekega duhovnika za svet. Ta ji je odsvetoval plačati toliko maš. češ, da obdolženki ne veruje. Goljar vsled tega ni plačala. Nameravana goljufija se torej ni posrečila. — Z ozirom na vse navedene okolščine je jasno, da je obdolženka nastopala in ravnala v goljufivem namenu ter je obtožba vsestransko utemeljena.
Po prebrani obtožnici potrdi Johanca,  da je obtožnico razumela.
nakar predlaga zastopnik, da se preišče duševno stanje svetnice, ker je histerična, kar so že zdravniki dognali in ker že dejanje samo vzbuja sum, da taka ženska ne more biti normalna. Predsednik: Ali ste res neumna? Johanca molči, državni pravdnik se predlogu protivi, i*a-kar je bil predlog odklonjen.
Zaslišanje svetnice.
Predsednik: No Johanca, sedaj nam povejte malo od vašega življenja. Kdaj ste prišli na Reko? Stara sem bila 17 let. Šla sem za sestro, ki je bila tam in vstopila pri benediktinkah kot dekla. Drž. pravdnik : Govorilo se je, da je bila Johanca v cirkusu. Johanca : Nikdar nisem videla cirkusa ne od zunaj ne od znotraj in tudi ne nobene komedije.
Početek švicanja.
Pred leti se je pojavilo Johanci samo ob sebi krvavljenje na glavi in rokah. To pa je kmalo prenehalo. Bila sem pri zdravniku in ta mi je rekel, da je to bolezen. Drugače mi je pa rekla mati J o s e f a. Rekla je, bodi tako sveta kakor Katarina Emerich, Gergoni, Alekok in druge, ki so kri potile. Polij se s krvjo in postani zamaknjena. Ta mati Josefa je poslala nato Johanco v klavnico po kri. Ko ji je Johanca prinesla kri se je vrgla mati Josefa na tla in pokazala umetno zamaknenje in kako se skrivaj lahko namaže s krvjo. Johanca, ki je sicer spretna in navihana je pet do šestkrat poskusila, pa je šlo. Najpreje se je zamaknila, nato se je polila s krvjo na čelu in hlinila krče. Med tem pa je okrvavila tudi prsi in noge. Na prsih si je narezala srajco, na nogo pa je oblekla preluknjano nogavico. In ko je Johanca videla, da gre in ko je spoznala, kako lahko se še danes lahkoverne ljudi posebno ženske potegne, je začela javno s temi predstavami.
Komedije na Reki.
Predno je javno nastopila, se }e pripravljala z molitvijo. Molila je včasih po cel dan, tako da so jo morali ljudje videti. Odločilen pa je bil za njeno delovanje njen spovednik, ki ji je rekel: Johanca, videl sem tvojega angelja. Ti si strašno sveta. To govorico je razširil okrog in mlada vrtnarica v samostanskem vrtu je nenadoma zaslovela kot mučenica in svetnica. Živela je dva meseca v mali vrtni vili, v kateri so se godile nebeške komedije. V vili je ostala Johanca dva meseca, nato je šla zopet v samostan, odkoder pa jo je vzel kapucin, ki je rekel, da mora iti v drug samostan. Johanca pravi, da jo je vzel zato, da bi ž njo kšeft delal. Nato so jo nastanili v društvenem domu Marijinih devic. Tam je imela Johanca udobno življenje in je pridno prirejala predstave. Pravi, da so jo obiskovale največ tercijalke. Včasih je bila hudomušna in ni pustila žensk v sobo, pač pa moške. Sploh pa je pametne ženske in moške zavračevala. Iz doma devic Marijinih je delala Johanca tudi izlete po mestu in v okolico. Device so jo spoštljivo spremljevale, ali pa ji plačevale za vožnjo in so prirejale z njo predstave kot s kako cirkuško artistko. Posebno rada pa je obiskovala Johanca peka Možeta, s katerim je bila jako dobra. Može ji je postregel vedno z najboljšimi jedili in jo je imel visoko v čislih, namreč zelo rad. Johanca je pri njem švicala in ljudje so hodili k njemu. Bil je baje pri njemu enkrat Še celo škof, ki je bil glasom izpovedi Možeta z Johanco strašno zadovoljen. Seveda niso takrat pustili nikogar k Johanci. Može je preskrbel vsak petek kri, katero je morala prinesti večkrat njegova žena. Vsak petek je delal krvave klobase in kadar jih je delal je prišla Johanca. Te klobase je potem Može razdelil. Konec Johančnega vasovanja pa je bil ta, da se je ženi enkrat Johančna prijaznost do moža zdela malo sumljiva in neko jutro ob 4. jo je žena spodila iz hiše. Kaj ji je rekla, ne pove, toliko pa je. da je svetnica tekla. Može je skočil za njo in jo prosil odpuščanja. Sploh je začela Johanca potratno živeti, potikala se je po gostilnah, delala dolgove itd. Pater Ciril ji je rekel, da je hudoben duh. Johanca pa pravi, da zato, ker ni mogel z njo kšefta delati. En pater jo je nekoč spodil iz cerkve in končno jo niso pustili več v spovednico, zato ker je preveč očitno kazala svoje grehe. Kljub temu pa so v društvenem domu spodili vratarico samo zato ker je dvomila nad Johanči-no svetostjo. Zagovornik: Zakaj pa niste -šli v službo? Johanca: Imela sem dobro službo drugje, toda kapucini me niso pustili. Prorokovala na Reki še ni. Nekemu spovedni-
ku v Senju je razkrila goljufijo s sklepom, da bo prenehala. Spovednik pa ji je rekel, da ne sme nehati, ker bi bil to velik škandal. Ker se Johanca na Reki ni mogla poravnati s kapucini so jo poslali k nam na Kranjsko.
Johanca v Ljubljani in v Vodicah.
Predsednik: Kam ste šli od Marijinih devic na Reki? Johanca: Spravili so me v Ljubljano. Dobila sem pismo na škofa. V LJubljano me je spremljal Može. Oddal me je v Ljubljani v škofiji in škof me je poslal župniku Žužku v Vodicah. Predsednik : Kako ste pa prišli v farovž? Johanca: Škof me je spravil k župniku! Župnik me je pripeljal v Ljubljano k škofu, nato se je odpeljal. V Ljubljani so me preiskali. Po preiskavi dr. Dolšaka so me poslali zopet k župniku. Verjeli mi niso in trdili, da sem bolana. Kljub temu pa je župnik, ki je dvomil od začetka, začel verovati, posebno še ker me je poslal škof in so me priporočili taki visoki gospodje. Naval ljudi k meni je naraščal in župnik mi je odkazal posebno sobo s posebno strežnico, kjer sem ponavljala Kristusovo trpljenje. Prepovedal pa mi je jemati denar. — V Vodicah se je začelo v farovžu kmalu živahno življenje. Ljudje so hodili trumoma v farovž, in župnik je moral postaviti pred vrata hlapca ali deklo, ki sta spuščala ljudi v skupinah k svetnici. Sleparila je ljudstvo tako nesramno, da je škandal za sedanji čas in sedanje razmere. Kako je goljufala in koliko je napravila lahkovernim ljudem, ki so bili še bolj potrjeni v veri, ker so se godili čudeži vpričo župnika in z vednostjo škofa in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, škode, bodo povedale priče same.
Razkrinkanje svetnice.
Salezijanec Valjavec je dvomil o resnici Johančnih čudežev. Čudno se mu je zdelo, da niso pustili v sobo nikogar, dokler ni ležala Johanca že preoblečena v postelji zamaknjena in že krvava na glavi. Valjavec je hotel iti prej v sobo, toda Johanca ga ni pustila. Vstopil je z drugimi v sobo in prisostvoval zamaknjenju. Ljudje so strmeli in vpraševali Johanco po svojih mrličih. Drugič, to je bilo še isti dan — je dovolila Johanca, da je vstopil preje. Ko je vstopil je bila pač že v postelji toda še nič krvava. Začeli so jo viti krči, Johanca je potegnila odejo naenkrat do glave in jo vrgla hipoma zopet na prsi. In že je bila krvava na glavi.To je napravila tako hitro in spretno, da ni nihfe nič opazil. Samo neka gospa je videla, da je imela Johanca neko sumljivo stvar v roki. Valjavec je prašal Johanco kaj je imela v roki. Johanca je bila huda in je trdila, da nima ničesar v postelji. Zamaknila se je nato še enkrat. Stopil je k postelji in potegnil nenadoma raz svetnico odejo. Med nogami se je pokazala precej velika črna steklenica. Svetnica se je hipoma zavedla, in zagrabila za steklenico. Valjavec ji jo je moral iztrgati iz rok. Johanca je bila strašno huda in je rekla, da je nabirala kri za svojo sestro, da jo nese na grobove. Nato je ušla v drugo sobo. Pod srajco je imela skrite še škarje in verigo. S škarjami je prerezala vedno srajco na prsih, da je napravila Kristusovo rano in pa nogovice na nogi, da je okrvavila noge. Z verigo pa si je delala umetne utiske na rokah, kot bi bila uklenjena.
Priče.
Zanimive in značilne so izpoved-be nekaterih prič. V obtožnici je navedenih 71 prič, toda zaslišani niso bili vsi.
Kri.
Kri je dobivala Johanca na več načinov. Hodila je po njo v Ljubljano. Farovški hlapec Anton Zupan jo je pripeljal kakih desetkrat k Fi-govcu v Ljubljano. Hlapec ni čakal Johance, kajti ta se je vrnila pozno in je prinesla s sabo vedno kak večji zavoj. V rokah je nosila torbico. Dalje sta ji nosila kri neka Marija G o -b a n c in pa Marija P u n č u h. Johanca je jemala vedno samo lepo redko kri. Najljubša ji je bila telečja. Meta Merše, služkinja v Ljubljani v samostanu, doma iz Vodic, pove, da ji je umrl nedavno v Vodicah njen brat. Naenkrat pride k nji Johanca in ji pravi med drugim: Prišla sem k vam, Meta, vaš brat je prišel k meni, v vicah je in strašno trpi, pomagajte mu. In žena je radevolje pomagala. Johanca ji je predpisala 7032 rožnih vencev, 3022 obhajil in 22 maš po dve kroni. Rožni venci in obhajila se seveda lahko naroče za plačilo drugje, za maše pa je dala prevarjena žena Johanci dobrotnici 50 kron, z naročilom, da jih nese k Salezijancem, in
10 kron za trud. Johanca se je napotila proti Salezijancem. Na poti je izgubila 40 kron, z 20 kronami pa se je vrnila rajše domov... Ivana Skok, dekla, Johanco, svetnico, pozna. — Predsednik: Samo sedaj ni več sveta. — Priča: Morda bo pa še postala? Skok, ki je z Johanco v tretjem kolenu v sorodstvu in strašno nerada in nerodno priseže, pravi, da je gledala Johanco, kako strašno je trpela za grešnike. Dala ji je samo 15 kron, veliko denarja pa je nabrala za Johanco pri drugih kot njena posredovalka. — Predsednik: Glejte Johanca, kako ste ljudi za norca imeli in jih goljufali! — J o h a n -c a: Jaz sem dosti molila. Zanimiv je slučaj, kako je hotela opehariti neko Marijo Goljarjevo pri Šent Vidu. Že omenjena priganjačica Ivana Skok je sestrična te žene. Brez povoda ji nekoč reče: Glej, jaz skrbim tudi za dušo tvojega ranjega moža. Sveta Johanca ga je videla, da trpi v vicah. Ce hočeš, ga lahko rešiš. Johanca ji je naročila zopet en regiment rožen-krancev in obhajil ter kar 9o maš po dve kroni. Žena je dvomila, da bi mož celo toliko potreboval in je pra-šala domačega župnika za svet. Ta ji je odsvetoval denar izročiti.
Tako je naročevala svetnica molitve in maše na raznih krajih, kakor pri Salezijancih, v Vodicah, v Repnjah in drugod. Nekaj je zaslužila pri tem Johanca, največ pa so dobili duhovni, ki so bili lahko veseli, da so imeli tako izvrstno prazniteljico ljudskih žepov. Neka Marjeta Cedilnik je prosila Marijo Stucinovo, da naj vpraša Johanco, koliko potrebuje njen oče v vicah. Johanca je odredila 69 roženkrancev, celo kopo psal-mov za duše v vicah in 13 maš. Ce-dilnikova je maše plačala . . . Marija Stucin se je dala goljusati od Johance in je postala v tem slučaju posredovalka. Znala se ji je tako prihliniti, da ji je dajala in posredovala za njo za obleko. Predsednik: Ali bi ji bili kaj dali, če bi bili vedeli, kako vse goljufa? Priča : Ne. Predsednik: Zakaj ji niste rjuhe potegnili s postelje? Priča: Če bi bila to vedela, kar sedaj, bi ji jo bila nad glavo zavezala.
Matevž Stucin: Bili smo pri svetnici, Johanca je trpela in švicala. In zvil jo je krč in zastokala je. Začul se je tajinstveni glas v sobi: Zdaj jo bodo bodli, sedaj jo bodo na križ pribili itd. Ostala je nezavestna skoro dve uri. Župnik je pozval navzoče, naj preiščejo posteljo če ima Johanca kaj v«nji, toda tega si ni upal nihče storiti.
Marjana D o 1 n i č a r, šivilja in trgovka v Vodicah. Predsednik: Johanca, ta vam je tudi ljudi priganjala? Johanca : Saj jih je ta največ prignala. Ta je doživela pri nekem zamaknjenju neprijeten slučaj. Johanca je trpela. Klicala je Aiuto, Aiuto, rabelni so že tukaj, djala je noge navskriž in postale so krvave. In zopet je klicala Johanca, prebodli me bodo, križ mi nalagajo, pomagajte mi. V tem trenotku je hotela Dolničarjeva pogledati na prsa svetnice. To pa svetnici ni bilo všeč in kljub globokemu zamaknjenju se je nenadoma prebudila in udarila ženo po nosu tako, da si je vlila kri. Po predstavi ji je rekla Johanca, da je le rablja udarila. — Johanca je tudi zelo rada pila. Rekla je večkrat, da je imela na Reki, ko se je zbrihtala, pri sebi vse polno pijače, v Vodicah jo pa nima nič.
Župnik in kaplan sta Johanco vsak dan obhajala. — Predsednik: Ali ste bili res vsak dan pri sv. obhajilu. — Johanca: Ja! — Državni pravdnik: Ali ste res imeli svetel križ na jeziku. — Johanca: Župnik in kaplan sta rekla, jaz ga nisem videla. — Johanca je dajala ljudem tudi svetince in podobice z napisom: Se priporoča v molitev Ivanka Jerovšek. — Zanimivo iz tole: Neža Kosec je dobila od Johance naročilo, da manjka dušam njenih sorodnikov v vicah 778 rožnih vencev, 30 obhajil, 26 maš, 8 maš na Šmarni gori in še vsak dan po dva rožnavenca. Žena je izročila opravilo obhajilov Marijanišču, kjer so obhajali v ta namen revne otroke, za kar je poslala Marjanišču tri žaklje krompirja po 10 kg. Tako je pomagala Johanca z nalaganjem in prodajo obhajil tudi Marjanišču. Največja svinjarija pa je bilo razpečavanje krvave vode, v kateri je ožemala in prala farovška perica Neža T r a v n Johanično krvavo perilo. To vodo so rabili ljudje za čudežno zdravilo in so se s to svinjarijo mazali in so Jo celo pili. Posamezne slučaje o tej svinjariji bomo navedli v ponedeljek.
S tem je bila obravnava ob 1. prekinjena in se nadaljuje ob 4. uri popoldne.
Napuh
ni če negujemo kožo in lase, marveč izpolnjevanje naravnega zakona, za-
kaj koža in lasje so telesno odevalo, ki mora biti vedno čisto in zdravo. Negovanje kože s Fellerjevim blago-dišečim fluidom iz rastlinskih, esenc 2 znamko »Elsafluid« je pa tudi '
gocena dobrota in osvežilo, posebno če je koža pusta in skeleča, ob opeklinah, prišču, solnčni opeklini, ob potenju* FeUerjev fluid z znamko »u-*flnkU dduje hladeče, fistcCe, celi
rane in razkužuje in nasprotuje vnetju, odstrani solnčne pege, krepi la-sišče, zabranjuje nastajanje luskin ter odpravlja bolečine v glavi in na obrazu. 12 stelenic za 5 K franko bi
naj vsak naš čitatelj naročil pri le-kamarju E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 238 (Hrvaško).
_---P.
Telefonska ii hrcojana poročila.
Poslanska zbornica. Dunaj, 3. januarja. Predsedstvo
poslanske zbornice poroča, da misli
sklicati državni zbor za 9. t. m. Dnevni red te seje je določen baje sledeče: 1. Prvo branje proračunskega provizorija. 2. Finančni zakon.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 3. januarja. Desnica zbornice je izbrala v svoji klubovi seji 28. decembra pr. 1. grofa Clam-Martinica za svojega načelnika in princa dr. Fridrika Schwarzenberga za njegovega namestnika.
Dunaj, 3. januarja. Danes popoldne se sestane davčna komisija go->poske zbornice k seji. 2e sedaj je gotovo, da se komisija ne bo prilagodila sklepom poslanske zbornice, marveč bo posvetovanje odložila, vsled Česar se v ponedeljek tudi ne bo vršila plenarna seja gosposke 'bornice. člani gosposke zbornice se hočejo torej, kakor je videti, postaviti na vsak način proti ljudski zbor-nici
Češko-nemŠka spravna pogajanja.
Praga. 3. januarja. Danes dopoldne   se je sestal   eksekutivni odbor
emških poslancev na Češkem, ki ie sklepal o nemških predlogah za spravna pogajanja. Elaborat se pred-
oži ministrskemu predsedniku. Nemci so opustili svoj veto proti udeležbi Vneza Thuna pri konferencah. Čehi so svoj elaborat že izdelali. Za enkrat je sklicala vlada posebne konference s Češkimi in nemškimi poslanci. Češki radikalci se teh konferenc ne
ido udeležili.
Gališke zadeve.
Dunaj. 3L januarja. Današnja VViener Zeitung priobčuje cesarje-vo lastnoročno pismo ministrskemu -cdsedniku. s katerim poverja pro-rzorično vodstvo agend bivšega ga--kega ministra Dlugosza Moravski.
;e bil obenem imenovan za oddel-:ega načelnika.
Lvov, 3. januarja. Vsepoljaki in "ščanski socijalci so sklenili z Dlu-g'szevimi pristaši zvezo,   da bodo k ipno postopali preti demokratom konservativcem.
ffrvatski sabor.
Zagreb, 3. januarja. Hrvatski sabor nadaljuje debato o finančni na-rodbi z Ogrsko.
Zagreb, 3. januarja. V snočni se-^abora ze izjavil baron Skerlecz, ta se bo vlada v Maniu ex Iex pomagala s provizričnimi naredbami. Po-ec Badaj je nasrlašal potrebo pro-ričnega podaljšanja naeodbe. ob lem pa je izjavil, da tudi hrvatsko-rb?ka koalicija stremi za popolno fino neodvisnostjo Hrvatske Seja e bila ob 9. zaključena in se danes ladaljuje.
Zima.
Dunaj, 3. januarja. Danes ponoči utraj je divjal tu velik snežni vi-' ar. Promer je bil nekaj ur popolno-'.istavljeii.  Več ljudi se je pone-
*:ci!o.
r^usko železniško posojilo na Francoskem.
Pariz,   3. januarja. Francosko-
o železniško posojilo je sklenjeno. Skupni znesek posojila znaša 21/:
*rdi,  ki se izplačata  v 5 letnih i ^okih po 500 milijonov frankov. Poincare.
Pariz, 3- januarja. Predsednik ' ancoske republike Poincare pride ra poset v Petrograd.
Razpust španske zbornice.
Madrid,   3. januarja.   Kralj je pisal dekret, s katerim se razpu-:a španska zbornica. Nove volitve vrŠe začetkom marca.
Avtonomni Kongo. Bruselj, 3. januarja. Pri novoletnem sprejemu se je izrazil kralj, da treba za državo Kongo izpremem-
0 ustave. Kolonija Kongo mora biti onomna in prenehati mora va-:vo materinske države.
Mehika.
New York, 3. januarja. Iz Lare-a poročajo:   Vstaši  so izvršili 1. t. strahovit napad na Nuevo Laredo. kih 200 vstašev je padlo. Na obeh aneh so rabili tudi strojne puške, idi zvezne čete so imele velike iz-ibe. Ena stotnija je bila popolnoma ena. V Laredu se boje, da bodo tali napad ponovili. Veracruz. 3. januarja. Vstaši so izstrelili 170 milj južnovzhodno od lehike vlak z zveznimi četami. Od
1 mož zveznih vojakov so ostali ži-1 baje samo 3. Ker je tudi železniška oga razdrta, je promet pretrgan.
Mehika, 3. januarja. Predsednik uerta je odredil, da se podaljšajo mčni prazniki do 15. t. m., najbrže ■ se bodo podaljšali še za delj časa. inančni minister Delalama, ki se adi sedaj v Evropi, brzojavlja, da ,J mu francoski in angleški bankirji«
zagotovili posolilo 50 milijonov peso*.
m.  ^ »
Dogodki m Mm
Pariz, 3. januarja. Listi poročalo, da bo princ Wied dospel 20. t. m. v Albanijo in da bo imel naslov suverenega albanskega kneza,
Srbila.
Delgrad, 3. januarja. Kriza traja zaradi vojnega ministra naprej. > Stampa« poroča, da hoče PaŠić zahtevati za vsak slučaj pooblastilo, da sme razpustiti skupščino in razpisati nove volitve.
Belgrad, 3. januarja. Ministrstvo narodne privredbe je predložilo zakon o koncesiji srbsko-francoske banke za gradbo hotelov v novih srbskih pokrajinah. Proračun ministrstva za javne zgradbe zahteva 4 milijone za nove ceste v novih pokrajinah.
Demisija bolgarskega kabineta.
Sofija, 3. januarja. Kralj je sprejel včeraj opoldne ministrskega predsednika Radoslavova, da poda demisijo celega kabineta. Bolgarski vladni krogi pravijo, da je ta demisija samo formalnost.
Sofija, 3. januarja. Car Ferdinand je poklical za jutri predsedstvo k sebi. da izve njegove predloge glede imenovanja, novega kabineta. Opozicija bo odklonila vstop v eventualno koalicijsko ministrstvo. Rado-slavov zatrjuje, da ostane najbrže sam na krmilu in upa, da ne bo treba osbrania razpustiti.
Grška in Turčija.
Atene, 3. januarja. V včerajšnji seji grške zbornice je odgovoril ministrski predsednik Veniselos na interpelacijo zaradi nakupa novega dreadnughta za turško vojno mornarico. Rekel je, da je Grška odločena varovati svojo suprematiio v Fgej-skem morju in da si je Grška zasigu-rala nove vojne ladje, ki popolnoma odtehtajo turški dreadnought.
Atene, 3. januarja. Ministrski predsednik Venizelos odpotuje v sredo na šesttedensko potovanje po Evropi, da uredi vprašanje nnira in Egejskih otokov. Najprej obišče Rim, nato Pariz, London. Berolin, Petrograd in Dunaj.
Turčija in Egejski otoki.
Carigrad. 3. januarja. Oficijozni turški krogi so baje zadovoljni s tem. da se rešitev vprašanja Egejskih otokov preloži. Trozveza prav dobro ve in je to v odgovoru na angleški predlog tudi povedala, da bi pomenilo sprejetje grških zahtev v smislu Orevevcga predloga nov konflikt med Grško in Turčijo. Turčija ne bo nikdar privolila v to. da hi do-' -Ta Grška otoke, ki leže pred Dar-daneiami in Malo Azijo.
Turški vojni minister.
Carigrad. 3. ianuarja. Mesto odstopi vsega vojnega ministra Tzzet paše ie bilo baje ponndeno Fnver begu. Po druei verziji bo njegov naslednik Djenial beg.
Egejski otok?.
R»m, 3. januarja. Italijanski ofi-cijozni listi pozdravljajo šestar k di San Giulinna z grofom Bercht idom koncem tega meseca na Dunaju Gi-ornale d* Italia ■ konstatira z zadoščenjem, da se je Avstrija popr. iona prilagodila italijanskemu stališču glede Egejskih otokov.
Gospodarstvo.
— Žrebanje avstrijskih kreditnih 5 reč k iz leta 1858. Glavni dobitek v znesku 300.000 kron ie dobila serija 2522. št. 47; 50.000 kron serija 3794, št. 21; 30.000 kron serija 732, št. 95. 10.000 kron serija BOB, št. 52.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca decembra 1913: 1765 strank je vložilo 1.016.899 K 43 v, 1536 strank je dvignilo 900784 kron 42 v. Stanje vlog 43,637.239 K 60 v. Število vložnih knjižic 29.876. Stanje posojil 34,731.224 K 18 v.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo: Ka-tina Guštinova iz Metlike 13 K (i. s. mesto novoletnih voščil: pošiljatelji-ca 3 K. 10 K pa g. Milan Guštin, trgovec): gostilna Gruden iz Vinice 14 K 10 v iz nabiralnika: Ivan Der-žič iz Zidanega mosta 32 kron mesto venca na grob prerano umrle gdčne. Marlenke Homanove (dartrvali Zl-danmoščani i. s.: po 5 K gg : Var-gazon, Jančar, Sterniša in Deržič; po 3 K g. Pšeničnik; po 2 K gg.: Jn-vančič in Oorše; po 1 K pa gg.: Hren, Franke, Bučar, Zmazek in Sie-benrsich); Milan Senčar Iz Senožeč 12 K 80 v, nabrala gdčna. Kristina Sturm na občnem zbora Ciril-Meto-dove  podružnice in Agata Makar,
blagajničarka Ctril-Metodove podružnice v Metliki X K. nabrali go-spici Martina Weibl in LjnMca Makar na Silvestrov večer v Narodni čitalnici v Metliki Skupaj 91 K 99 v. Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. januarja: Elizabeta Zalar, zasebnica, 78 let, cerkvena ulica 11. — Paškal DomijanoviČ, bivši brivec, 71 let, Poljanska cesta 11. — Ivana Demšar, zasebnica, 56 let, Ribja ulica štev. 5.
V deželni bolnici:
Dne 30. decembra: Franc Volč, čevljarski mojster, 47 let.
Dne 31. decembra: Jakob Pav-liha, delavec, 67 let.
Današnji list obsega 12 stran*.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnikar, drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
Ctne domač« zdravilo. Za uravnavo in
ohranitev donrepa prebnvljanja sc priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „BIolloTftfFa SeldllK-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva naiboli trajno na vse težko*e prebavljenja. Originalna *katijtca 2 H. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorn: zalagatelj na nuna]«, Tnchlauben S. v lekarnah na deželi ie izrecno zahtevati Mollov prepant, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 25
KINO „IDEAL".
Od danes 3. do četrtka 8. jan.
Vladarica Nila
f j
po izreku strokovnjakov največje umetniško delo kinematografije, ki se \f. dosedaj videlo 15000 sodelujočih, 5 delov. 2 uri predvajanja. Predstave ob 3.. 5. 7„ 9., v nedeljo ob 101. _». Mladini dostopno Zvišane cene. Pred tem „V zastopstvu" veseloigra dva dela.
3
zlati nauki!
Kdor s „rLORlAN-oat" »e krepča, Zmeraj etober tek ima!
Će žel-dec godrnja,
Pii jE5S53[ pa neba I
ni.
Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vliva
4		StMjt tart-■ctri	is	1 Vetrovi	Nebo
	vsaja	v mm			
Z m	2. pop. 9.zv.	7429 741 9	—43 -81	ti. jjzih. si. szafa.	oblačno jasno
2.	7. zj.	739*6 i	-10-2	si. szah.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura —7 5 norm. —2 7° Padavina v 24 urah nrn   0 0
Deželna tadrnga brivcev, frizerjev il lasničarjev v Ljubljani naznanja, da je njen bivši dolgoletni član, gospod
Pashal Domianovič
bivši brivski mojster
po dolgo trajajoči bolezni mirno v Gospodu zaspal. 63 Pogreb predragega rajnega tovariša se bo vršil v nedeljo, dne 4. januarja 1914 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Poljanski cesti štev. 20 k Sv. Križu.
V Ljubljani. 2. januarja 1914.
Sng. Franchetti
načelnik.
Zahvala.
Dr. Emil Start se v svojem in v imenu svoje soproge iskreno zahvaljuje za vse blage dokaze sučutja povodom bridke izgube njunega sinka
Vi to rinila.
Osobito pa bodi izrečena zahvala vsem cenjenim udeležnikom pogreba
in vsem darovateljem prekrasnega cvetja na krsto našega ljubljenca.
Ljubljana, 3. januarja 1914. 66
Zahvala.
Za obile dokaze srčnega sočutja ob nenadomestni izgubi našega nepozabnega sopioga, očeta in starega očeta, gospoda
Ivana Kristana
posestnika, c. k. poštarja v p. i. t. d.
se vsem prijateljem in znancem, zlasti pa za častno spremstvo častiti duhovščini, slavnemu gasilnemu drušvu, cestnemu odboru in pevcem najsrčnejc zahvaljujemo.
Št Vid — Sv. Rok na Dolenjskem dne i. prosinca 1914.
59 Žalujoča rodbina.
Prodajalka
špecerijske stroke vešča slov. in nem. jezika z dobrimi izpričevali želi nastopiti službo. Naslov: „A. Z«M Št. 25. p. Trebnje, poštno ležeče, (Dol.).
Postavno varovano.
« t- « * «U %
Jtorespondenca.
JV[lad fcobrajlen gospod 5e/z dopisovati 5 mladimi gos&cami Pod „Veselje" na uoravn. x j7m /taroda". 4752
i i i i i i i
Zahirala.
Za mnoge nstmene in pismene izraze sožalja povodom smrti našega sina, soproga, brata, seta, svaka, strica itd
Alojzija Globevnika
peaottolha v ftatfosi pri fhaaila—
se vsem prijateljem fn znancem, kakor tudi za izkazano mu zadnjo čast pri pogrebu, posebej pa Se gasilnima društvoma is Škocijana ia Germulj oajpritrcnejie zahvaljujemo.
V Šrccijanu, dne 2. januarja 1914.
67
so ceno naprodaj.
Več se izve v pisarni Filip StV
pančltf Bleinrefsova cesta 18/L
4746
Ali ste oženjeni?
Potem zahtevajte vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 3*42 llustrovan cenovnlk if zdravniškimi nasveto gratis in franko (zaprto) h).  — L Slngar higieni Cna mann-taktnra,   Dnna| FL Wieslngtrstr. 8.
Dobra, veliko lot obstoječa
se radi rodbinskih razmer takoj proda pod ugodnimi pogoji. Pismena vprašanja pod „Krojašfvo 60" na upr.
»Slovenskega Naroda« do 15. januarja.
Fant, 16 let star, krepke postave, ki ima posebno veselje in spretnost do ključavničarske stroke, išče mesta kot
učenec
pri dobrem mojstru na deželi ali tudi v mestu. — Pri 1 a zre ponudbe na naslov: Anton Ber&njak, Zatična.
4680
Učenca
in veščega
pomočnika
soreime takoj mesarija Košenlna v Ljubljani,   S-.   Jakoba nabrežje.
1 m v
Češki brikeu znamke »K. K.« (nepre-, kosljivi!) Češki koks briketi, Šlezijski oljnati koks, Šlezijski pečni koks, Šle-i zijski Paulus-briketi, višek vsega ku>, riva, v najk<utejši zimi takoj polni uspeh, cene brez konkurence, priporoča prodaina piVarna J. Pavlin v LJubljani, Nova ulica Ste v« 3.
Dva spina potnika
Špecerijske stroke, zmožna obeh dež. jezikov in sta že po možnosti vpeljana, se sprejmeta takoj. Ponudbe z zahtevo plače pod siiro »Potnik* na upr. »SL Naroda«. Istotam se sprejme tudi kontorfstinja, zmožna voditi dvo* stavno knjigovodstvo. Reflektira se le* na prvo moč. Po tudbe pod „Kontori« stinja* na upravništvo »Slov. Naroda«* Sprejme se tudi praktikanti D J a. Po-; nudbe pod „Praktikantinja45a na upr. »Slovenskega Naroda. 45
Moški in ionske, ki so pri boleznih sečne cevi
(iztok sve£ in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem,   povsod  lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dnen. Cena  jako zmerna.   Ob neuspešnosti znesek nazaj. 4564 Dr. med. H. Seeraann. Sootmerfeld 83. (Bos. Frankfurt - Oder.)
Potrebna zdravila pošlje ob naročirvi dunajska ali budimpeštanska razpošilja-niča, v izogib vsem carinskim neprilikam.
Izjava.
Da pomirim govorice, ki so se raznesle o meni, naznanjam, da se je s razsodbo c kr. deželnega sodišča v Ljubljani z dne 3. oktobra 1913 Cg I 214/3/6 potrjeno s razsodbo c kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu z dne 21. novembra 1913 Cg I 214/3/9 pravomoćno razsodilo, da jas nisem Član Glavne posojilnice v Ljubljani in da me mora likvidacijski odbor izbrisati iz imenika članov Glavne posojilnice.
Llobllau« dne 30. dec 1913.
Fraae Dretali,
trn trpovoa s Tolfel tari prt
WEY
8D
1927
T.
Stran o.
■SLOVENSKI NAROD9 dat 3. januarja 1914.
2. §tev.
Globoko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Paskal Domianovič
včeraj ob 3. uri popoldne po težkem trpljenju v 71. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika se vrši v nedeljo, dne 4. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta 20 na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnika priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1914.
Karolina Domianovič, roj. Podkrajšek
soproga.
Lota in Ana Domianovič Riko Domianovič
hčeri sin.
mest« vsakega pasctacgm okrrstila. 65
Zahvala.
Za obile dokaze presrčnega sočutja povodom smrti nase iskreno ljubljene, nepozabne hčerke, sestre oz. svakinje
Marlenke
izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem svojo naj-
iskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo prečastiti dohovšČim, slavnemu pevskemu
zboru za pretresljive žalostinke, slavni zidanmoški godbi za ginljive ža-lobnice, slavnemu društvu „Sokol" v Radečah za spremstvo ter vsem
darovalcem mnogoštevilnih in prekrasnih vencev in vsem gospodičnam, ki so nosile cvetje.
Vsem in vsakemu najtoplejša hvala!
Radeče pri Zidanem mostu, 2. januarja 1914.
Rodbina dr. Homan-Krisper.
Zahvala.
K težki izgubi, ki nas je zadela povodom smrti našega iskreno« ljubljenega soproga ozir. očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Franc Piceka
trgovca In posestnika
se vsem dragem sorodnikom, prijateljem in znancem iz Ribnice kakor tudi oko'ice za mnogobrojno časteče spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku iskreno zahvaljujemo. 52
Posebna zahvala pa bodi izrečena slav. t*!ov društvu »Sokol« v Ribnici ter požarnim hrambam: Ribnica, Jurjevica in SuSje, slav. občinskemu in gospodarskemu odboru, vsem gg. uradnikom, gg zastopnikom posojilnice in lovskega društva ter zlasti še gg. trgovcem iz Ljubljane, Ribnice in okolice.
Srčna hvaia tudi trgovskemu društvu »Merkur« za ganljivo petje v Ljubljani in glasbenemu društvu ribniškemu za prelepe žalostinke v Ribnici ter vsem darovateljem krasnih vencev.
Ribnica, dne 2. januarja 1914.
Globoko talujoči ostali.
XX XX XX XX
Najnižje cene.
lom pohištva ]. J. Naglas
Ljubljana, Kongresni trg Št. 12.
za spalne in jedilne aobo, salone ta gosposko sobe. Preprogo, zastor]!, snoslrori na tniil ilmaatt modroci, otroški vodiki Mi.
HaiMUte«]*« Mag*.
-r«* ;ti* >
LJUBLJANA KOMENSKEGA ULICA 4
»•2Tiiwjik:prmarli DR FR. DERGANC
Prodajalka
ipOOOiillbO StT**-% "ešča slovenskega in nemškega jezika želi nastopiti službo. — Naslov pove upravo. »Slov. Naroda« pod .,315/34.
Mi za KI-za X 58-
dobavljam franko na vsako
postajo za reklamo nove vrste
__ ___ _   ki se gonijo z nogo z eleg.
^ *   *       *     omarico in 10 letno garacijo.
Odpošljem ko dob<m 1* K zadatja. ostanek po povzeMu.   Vse  vrste  šivalnih strojev
»Rjngschiff« »Central-Bobbin« za domačo rabo in za   rokodelce   po cenah   na debelo.
L leiden, Boiai II. Unters Immtimilili
Ceniki gratis in franko. — Hrvaška korespondenca 3709
-* Vabilo
plesni veselici
ki bo
v nedeljo, dne 4. januarja 1914
ob 4. nrl popoldne v gostilni
.pri Ribiču'na Dolenjki cesti.
Vstop prost. Sodba aa lok.
Postrežba točna.
K obilni udeležbi vabita
27
Irfikasl in Ivanka Jfolcen.
g S S
m o
e
i
Snperjosjati
so v ceni precej znižani.
Dokazno najučinkovitejše, najceneje nadomestilo za fosforjevo kislino
na tso vrste zeml o ta vso vrsto sadežev,
prekašajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa druga priporočena gnojila s fosforjevo kislino.
Amonijakovi, kalijevi, solitrovi ouperfo-sfati naicenejša, najdonosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnoiil. kupče-valci in kmetijska društva.
Centralna pisarna: 7
Ludvik FtTtnr, Praga, ffiksjr 17.
a
o
o
o 3
i
SREČNO IN VESELO
NOVO LETO
želf vsem svojim velecenjenim naročnikom, odjemalcem, prijateljem in znancem s prošnjo, da mo tudi v bodoče ohranijo svoje častito za-::  ::   upanje in naklonjenost   :: !:
* velespoštovanjem
FRAN OGRIZEK,
zastopnik vinske veletrogovine
BOLAFF1JO & SINOVI in POREŠKE ŽGAN JARNE v POREČU.
1914
50
zlatontmen, trčan, zajamčeno čist, v deiicah s 4Vs kg vsebine, razpošilja po K 8.50
ftokolsrslie Ilirska
Loteristinlo
z večletnimi dobrimi spričevali, vajena tudi nekoliko trgovine in trafike, lice primerne ■Inlse Nastopi lahko takoj. Ponudbe prosi pod „Slovenka 1888 4750" na upravništvo .Slovenskega Naroda*.
•v«
im gospode in dame
60 gramov te*ka, K 140—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci H K.
Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj pišetakoi. S Lecnner, Bf?c ava (Lundenbnrg) 299 trgovina i zlatnino. =====
Kup! se lahek
4716
Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Pod nadzorstvom staršev se sprejme takoj krepak dečko kot
vi
vajenec s
v   manufakturno trgovino
Janko Češnik v Ljubljani.
Cebelni rne
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevina-! stih škatljicah po o kg po povzetju za K 8*50. j Preprodajalcem oošljemo vzorce in ponudbe, i Izvoz medu (Erster ung- B'enenhonig-Ex-port) BALATONFOKAJAR, (Ogrsko).
Specijalist na očesno, ušesno, nosne In vratne bolesni
t
ordinira zopet.
3E
z lepimi pripravnimi prostori v večjem industrijskem kraju, kjer so c. kr. uradi
se da tako} ali pozneje v najem.
Kavcija   500 kron. Istotam so oddati tudi   večji ali  manjši  proda alniški j prostori. Pismene ponudbe na unrav. ni.nvo »Slov. Nar pod š'fro: ,500/4679*.
Proda se iz proste roke hiša fti. 60 v Mm\ pri Celju,
2 njivi, 2 travnika, 3 pašniške parcele, vrt, bosta, sodnijska cenilna vrednost 25000 K, v hiši dobro idoča gostilna in prostor za trgovino, pekarija, obsežne gospodarske shrambe, stiskalnica, ledenice, kozolci, lega ugodna, promet vsled bližine premogovnika velik, nadalje hiša št 1 v Zabukovci z žago s stalno vodno silo, gospodarskimi poslopji, sušilnico za hmelj, travnik in njiva v sodnijski ce-n lai vrednosti s pritiklino vred 10 000 K, istotako ugodna lega, proda se vsako posestvo posebej ali obe skupno. 53 Vpraša se v odvetniški pisarni dr« V- Kttkovca V Celju«
Kupajte In zahtevajte edino le
je najboljši.
fiiavna zaloga pri Pnri slov. zalogi taja h mi na debelo ? LiDitliani,
44
m ulica !te?. 41.
Elitni posebni plesni tečaj.
Tango — Two Sfeeps — One step
v novi, elegantni dvorani hotela Union. —
Pouk vsako nedeljo zvečer od 9.—12. ure. Toaleta« smoking. |
Honorar K 30*— za 6 plesnih ur (kompleten tečaj).
Prijave ustmeno ali pismeno vsak dan od 11. do 12. in od 2. do 3. v hotelu pri Slonu, soba 73. Pričetek tečaja 11. januarja. Z velespoštovanjem
47 Ginllo Morterra, avt. plesni učitelj.
r
Vsem svojim velecenj. odjemalcem, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za vsestransko obilo zaupanje in priporočajoč se prijazni naklonjenosti tudi v bo-n      ::     dote, želimo vsem      n v.
SREČNO IM VESELO NOVO LETO
:     Z velespoštovanjem j
B0LAFH0 & SINOM
n vinska veletrgovina 5PODMJR SISKA, s sss Posestniki v (stri in na Goriškem. =====
1914
51
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račaa 31. dec. 1912:
K 214,160.979-—. 11
Staaje desaraib vlog m hran. knjižice 31. avg. 1913:
K 70,882.911"—. ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje i. C. Mayer
CeitraU u Suaji. - ttstamovtjcu 1164. - 29 f*nbk.   M Hi     Mil Bil (10 JUoSM fBBsTlL
Milki kapital ii reserte 52,000.000 kroi.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje Oessveae ipsef na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vakodnevman vedof »s!<>dnwn obre-stovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje ta pre^ns^vrenaessBsm paplrlov strogo v okviru uradnih kurznih poročiL — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
In pJtMiia
Hajinilsetnsjss izvrševanje
—---------na vseh tuzensUn in inozemskih mestih. — izplačevanje kuponov ta izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naiessoeaja varnih predalov sassoshrambe (safes) za ognjtvarno shranjevanje vrednostnih pa-P|riS» l^n« *rs%etia itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih —L---"----"----to tm t» asiertUa 1660
.41
11
15
H prorokoiaiji k mm
letu za novo deželnozkorsko dobo 191*—19Z0.
Prorokuje N a 1 i m.
I. Deželna korita se temeljito osnažijo ter se naloži sveža hrana v obliki novih deželnih naklad.
t Johanca se postavi za drugega ramestnika dež. glavarja.
3. Krek in Pegan dobita red »ženske hlačne podveze«.
4. Lampe je imenovan rednim docentom na vseučilišču na Vrhniki, vsled njegovih »jezičnih« zmožnosti Sestavljal bode tudi popravke za svete vno zgodovino.
% Dr. Marolt je iz obupa vsled propada pri deželnozborski volitvi vstopil v red sv. Frančiška.
6. Legvart dobi Noblovo nagrado za fiziko. Iznašel je namreč znamenito pripravo, s katero se napravi luknja v prazen prostor med dvema zidovoma.   (Glej njegovo razpravo
0 gr.iJbi praktičnih in cenih hlevov.)
7. Kranjska hranilnica podari deželnemu odboru 100 K za nakup »merkurjeve žavbe«. s katero naj se namažejo biki na Robežu, da ne zaušijo cele kranjske dežele.
8. Ker se je pokazalo, da vse konjske in oslovske sile na Završnici ne zadostujejo, stopil je dež. odbor v pogajanja s sv. Elijoin, da bi isti pomagal s svojo elektriko.
9. Po dolgotrajnih pogajanjih, sklenila se je pogodba, da odda sv. Elija vsako leto tisoč božjih strel po ceni tri očenaŠe za kilovaturo. Tako nizka cena se je dosegla le vsled tega, ker se je deželnozborska večina zavezala s temi strelami pobijati liberalce.
10. Dež. zbor sklene nov lovski zakon. Po tem zakonu je divjačina popolnoma prosta, le kdor jo brez lovske karte strelja, ga — zapro.
II. Za osušenje ljubljanskega barja naroči se pri družbi Levkam-Tosefstal 500 ton pivnika.
. V Ljubljani se ustanovi n raven a policija.   Načelnikom se imenik župan Oražem iz Most
13. Cenzura   naprednih listov nreide od drž. pravdništva na knezo-
ofifski ordinarijat, to pa zato, da se Jo poenostavi.
14. Državnozborski in deželno sborafci ter občinski volilni red se končno spremeni v toliko, da pri vsa-
1 vol tvi odda župnik toliko glasov, kolikor jih manjka klerikalnemu kan-
itn   do večine.  S tem se izogne afcoiakmi   sleparskim manipulaci-am.
-Slovenec c priobči dr. Kre-va pisma Kamili,   s pripombo, da jih ni pisal Krek, temveč pero, katero je Krek v rokah držal.
16. Dr. Šusteršič je znašel sred-t za povečanje učinka umetnih
gnr iL Patent je podaril »Gospodarski zvezi«.
17. Dr. Krek vloži v državnem :boru interpelacijo radi   dragih in
čistosti nevarnih stanovanj na naju.
i& Na nebu se  prikaže čudno imen je: mavrica v barvah Škofovih brošur. Znamenje pomeni ve-) dežja, torej blata čez kolena.
19. V povzdigo tujskega prome-v otira deželni zbor 50.000 K za ivi Lurd«.   Subvencija se dvigne
trebnega vseučiliškega r.nda.
20. Ostanek melioracijskega la borih par milijonov kron, po-
za melioracijo plač župnikom kaplanom,   malenkost odpade 'mš arjem.  Meliorira* po previd-irsti dež. odbor.
21. Ostalim kranjskim učiteljem zviša plača na višino plače pisar-kega sluge   pri dež.   odboru. V
/^nak zahvale pristopijo vsi korpora-no k Slomškarjem.
22. Sladkorna tovarna propade, ker vsled. s pivnikom osušenega wja pesa ne uspeva.
23. Delnice dolenjske železnice p pokupilo vodsvo S. L. S. Nominala e je dvignila za 1 milijon procen-ov.
24. Pivka je regulirana v toliko, ia *$če po stari strugi, le parkrat na eto   v dar i Čez   bregove. Izvrstne, troko* njaške načrte izdelal je inženir Cermak.
25. Dr. Gregorič   je imenovan ekcijskira šefom železniškega ministrstva pri oddelku kamniške železnice.
26. Kregariu se poveri izdelava novih lestencev v dež. dvorcu, ker je pri starih zlato odpadlo.
27. \sled osušenega barja, prihaja megla le še iz Unionove kleti.
28. Slovenski >Orli« dobijo na mednarodni tekmi za pretep in ruvanje, prvo darilo: zlat pipec in srebrn frakelj. Vzorno vrsto vodi dr. Krek.
29. Iz dež. blagajne dovoli se 100.000 K za golaž in ajmoht zavednim volilcem pri prihodnjih volitvah.   Delitev  golaža  prepusti se
»Slov. Straži«.
30. Priredi se dež. razstava in obenem semen] krensenitih značajev. Cena bode od frak dna »ta hud-ga«, naprej do primernega korita.
31. Glasbeno društvo »Ljubljana« je iznašlo nove note po katerih se pripoje do dež. podpore.
32. V drž. kulturtii svet poklican je kot veščak podpredsednik kmet. družbe Lampe. Obenem se mu podeli plemstvo s pridevkom »Tau-sendkiinstler«.
33. Da se delovanje dež. odbora pospeši, se isto od temelja do vrha avtomobilizira.
34. Mohorjeva družba začne iz-dajati na leto po 10 molitvenikov.
3o. Premoženje C. M. družbe se zapleni ter pošlje potrebnim zamorč-kom. Obenem se razpuste Sokolska društva, katerih premoženje sc izroči veteranom.
36. Na deželne troske napravi se krematorij za sežiganje živih liberalcev. Troški se krijejo iz prosvetnega fonda.
37. Dež. odbor naroči več novih pisalnih in računskih strojev za eskamotiranie številk.
38. Hladnik - Piber - Škuljev predlog za zvišanje cen očenašev od 20 v na 1 K se v dež. zboru sprejme z veliko večino.
39. Bera se od sedaj naprej pobira tudi od veleposestnikov in gra-ščakov, ne le od ubogih kmetičev.
40. Narodna pesem »Kaj pa ti pobičs se z ozirom na dr. Kreka prepove.
41. V varstvo higijene, določi dež. zbor napravo velikega desin-fekcijskega zavoda za razkuževanje denarja in naturalij, katerega dobijo gg. duhovni od liberalcev in soc. demokratov.
42. Ker se izseljuje iz dežele premalo ljudstva, sklene dež. zbor kreirati zračno flotilo, s katero se bode pospešilo izseljevanje. Z deželnim zrakoplovom bo dovoljena vsakemu deželatm brezplačna vožnja v boljšo bodočnost — na oni svet. kjer ni muli niti sršenov in os.
43. Vlada potrdi pravila novoustanovljenega društva »Faloten-verein«. Namen društva je ribariti v kalnem ter blatiti liberalce.
44. Koncem I. 1920. je stanje kranjske dežele tako -sijajno-, da se ne potrebuje večne Lampetove elektrike niti božjih mlinov.
Mdoio DčInkovfteiSa nege n&je olje
je Scottova emulzija iz ribjega olja. Razlezena je stvar v tem, da so v Scot-tovem načinu pripravljanja, že desetletja preizkušenem, popolnoma odstranjene slabe strani ribjega olja : težka prebavljivost, zopern duh in okus. Scottova emulzija je v resnici tako lahko prebavna in slastna, da se daje lahko tudi dojencu v zibeli in mu je ob otežkočenem dobivanju zob prav posebno koristna. Tudi zagotavlja Scottova emulzija iz ribjega olja malemu zemljanu krepke kosti in telo, najboljšo opremo za poznejsnji živil en sk i boi.
Zatorej otrokom daite ribjega ol a, ■ smetanasto-slarHo Scot-toro emulzijo ribjega ol|af ki ima poleti in pozimi enako nčin ovitost.
Cena originalni steklenici 2 K ~>o v. -obrva se po v^eh lekarnah Proti vpoSiliatvi "o v v pismenih znamkah dobite od tvrdke SOOTT&BOWME, d. z. o t d« Dunaju VII, skliceval« se na nal list enkratno vpoiiljatev poii-knSnie od kake lekarne
Pri vsaki hiši se pri različnih delih pogosto pripete ranitve in je v takih slučajih pametno, jih varovati vnetja in onečišćenja. V to svrho je dobro, izbrati taka sredstva, ki rane hlade in bolečine tolažijo torej pospešujejo zaceljenje. Slavno znano in skoro v vsako domačo lekarno uvrščeno praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragneria, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi je tako rredstvo, ki ima imenovane lastnosti in se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. I A
ogljikom kislina lakko p o kavno, voa ojanisem petimija]oče.
ZitoH v Ljuajia : lihnl Kata«. Hm Lami ii L
Živčno oslabeli
možje
pospešujejo   povrnitev oslabelih moči s 4463
tabletami Evaton.
Zahtevajte zbirko zdravniških izvidov. Poizkušnja K 420, polovični karton K 10—, cel karton K 18-— ro povzetju ali denar naprej. St Markus-Apotheke, tvornica farm. spe-ciain-h izdelkov, Dunaj III., Haupt-strasse 13*». V Ljubljani lekarna Piccoli in lekarna pri Zlatem jelenu.
KASLJAJOCIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehon*
TMKOHEL SCILIAE
oomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thjrmoinel ScilUe pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušliivega kašlja mV" Prosim vprašajte svojega zdravniki.
1 steklenica 2*20 S. Po pošti franko ako se pošlje napre 2*90 S. 3 steklenice ako denar naprej 7.— K.  10 steklenic ako denar naprej za 20"— S.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji —   Praga III., it. 203. -
Pazite na ime izdelka, izdelovalca   in na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah, dr. G. Piccoli, R. Sušnik.
V*
Proti 9
20D0H in gnjiii zob
izborno deluje dobro inina
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno la odstranjuj« noprijetno sapo is ust. 1 steklenica s navodilom 1 kramo.
Deželna lekarna Milana Leusteka v LJubljani, Beslftva cesta štev. 1
poleg Franc Jozefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagajn jut. zelenice, c. kr. tobačne tovarne in ©kr. bol. blagajn« v Ljubljani.
Sunja,  Hrvaško.   22.   februarja 1908. Blag. eospod lekarnar1 Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče satlaopttcna aielusiao-aatao sobno ▼odo, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr pošte meštar
ubijana, Sodna ulica.
Podpirajte ianali industrija! k
Staro nogavice so . eeno podpletujelot t
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za po-vrSne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletiini materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni strofi od 70 kron naprej. 39 Pletiini stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Kor delam brez agentov« ao cene veliko nižje.
He'IeJE
llslG
301Š1I
3
O
Polti v Severno in Jažoo Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trst — New Torb, Bnenos Aires, Lil Rio de Janerio, Santos itd. 03
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, EH električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da
dobi dovolj domače brane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. ~
BDHOO PMilIftOT: 1 Severno Ameriko vsako solrnU, v Južno Ameriko vsakih U fini.
Vožnja iz Trsta v Kanado: (PerHaod, Ouebet, mm) vsaki nusec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za 40 Kranjsko. Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
s
51
|5Tr=^rmrcif==^rDir5ir===!rGir
3ls]lH]l
mm
m
Previdni
kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, ako v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati.   — Ne zamudite tor a j vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdio, ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno itt v najkrajšem času strokovnjaško dovršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na zeljo brezplačno   hrani   do    spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih.
K AR L CA MERNIK   Ko. Speč. trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža.  LšJ VRL J ANA.
„ MOET& (HAN DON
JE SAMPArOEC I
INA3VJS3EGA DVORA IN
ARISTOKRACIJE y
USTANOVLJENO
1743
j
podfosforokisli
(Oblastveno varovano.)
Purjodal.
t____________r.£izka*en in priporočan prsni tirsp. Razkraja slez,
laži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla tn je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za slabotne otroke. Steklenica 2 K 50 h, po posti 40 h več za zavoj.
sarsasarilini preparat Čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, bolečine in krč in deluje proti vnetju. Rabi se z izvrstnim
Jam*
blaži boU
uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in sarsaparillni izdelki. —  Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja poklica. Steklenica K 2*20, po pošti 40 h več za zavoj.
\ voUko slalo kolajno.
3871
^SSSSiux  Dr. Hellmonnn tokaurnica 99Zur Barmherzlgkeit^
m Dum j« VUVt, KaiMrstrau« 71-75.
84^1
72
Novosti ^a. Je
kakor hufi
MERI
■ %p1W»o»JbmI Mestni trg 19—Stari trg 8.
N.EIGE DE FLEURS
ZZTS&ST krema za roke In obraz *5£i,Mk,~
Pviica 80 b.
sredstvo sedanjosti.
Dobiva no povsod.      3347    *katl|a B 1*M.
PAT
vseh dežela iZDostuje inženir 33 ■MM-a^sa tJS, oblastveno avtor in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferatrassa *t. 07.
]D3i barv, la in
sen" H
ftlVJBl S
154 "
J
BRATA
(rteliiaiia, lakirana, sfevSna
Prodajalnicas
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti i otela „Union".
EBERL
ie pobita pleskarja:.
41
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
JGKanPB
Pripcrcčamo ^pecIia,lno
daiflsKo in otroško konfekcijo
:elo solidne tvrdke
ICrisiof ič-Bučar
Fine
Ljubljana. Stari trg štev. 9. —
Krasne KOSTUME, KRASNE PLAŠČE, ; NOČNE HALJE, i KRILA.
BLUZE
Lastna hiša.
Moderno JOPICE, ZIMSKE PLAŠČE, BOE IN MUFE, PERILO.
Higienično perilo in drugo potrebščine za novorojenčke.
a na izbiro tudi na deželo. ~m
vse vrste slamoreznice
ter
železnino
ponujata
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi strofi
Ljubljana, Dunajska cesta iiev. IG.
Ne zamudite zahtevati cenik!
Ne zamudite zahtevati cenik !
po zelo nizki cent ima na razpolago
ikkaria i Rafalni rasi. Boleiisko.
•Ujbolje za zobe
to
in
Ml
težavah bi ne smeli opustiti enkrat poizkusiti dr. Jos. Trauba žetod:ni prašek besedna znamka
GASTRICIN
110*11 ILIh jote sredstvo pri mimoidoči!! tehvab, kakor n. pr. oorefic, rzutfavanju, slabem ocfotenni. tifrrjii Wodca. ako se koma vzdifiie LtA, ktkor Mi pri Se tako zasiarnih leiodčmh Crevesnib bolet mah.
Dobiva se po j neb tekarnalu
Glavna za?6ga:
Dcuj d,
Fjrtirtelitiaue 25,
Ran»fii»ngaBf. 24.
Poizkušnje In prospekti gg. zdravnikom gratis in franko.
^  Velika fkatljica
(vitli »In
Viktor Bajt
SMrjova ri. S, mm gina pasle.
Šopki, venci s trakov in napisi se izdeluieio po nafnttfUi cenah. Doto okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
■
Priporoča sc z odličnim spoštovanjem Viktor Bo|«.
ino javi: Bajt cvetlKni salo«, Ljokljaaa.
i ?
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluzo, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno por lo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte sel 3440       Prosim, prepričajte se!
~ Prodajajo se tudi narodne peče. ____________
' 1
n„_ t___t________•
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji *
I za gospode io gospe so nogam
I najbolj priležni, lični in najboljše
kakovosti.   Naprodaj   samo pri
i JULIJI STOR, Ljubljana
K Prešernova ulica št 5.
e£    Goysserski čevlji za turiste, bigfjenlCnl e£  čevlji za otroke in Lawn-tennis-CevijL
\^    K 1250—16*50.
O
e
Kolesarjem
zastonj
shrani kolesa čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru.  V potrebi razdre tudi ležišča in 8 natančno pregleda, nadomesti obraljene dele z novimi, temeljito presnaži ali jih popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni
ANA G0REC, LJUBLJANA.
Specijalna trgovina s kolesi in deli.
Marije Mit testa štev. ti (M svet nasproti Kizeja).
1 ¥
Ivan Bizovičar
ometat In trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno • :    izdelane vence, Šopke in trakove,
Dalje ima na razpolago :: za izposoje vanje ".:
0» mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfi-nejio dokoraei|*ke cvetne« u dvoru« n   la talkeae. s
9 V ¥
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-Ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: L Bizovičar, 8 vrtnar, LJubljana, a
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
n Pelniiha qla»nlc» »,000.000 hrpu, n 152 StlHtOPJOVa  UllOfl  StOVa 2a R«««r*nl fonai ekrsglo l7000.000 kron.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu. Sar
Sprejema vloge na kn]iilce la aa tekeel raoam M 31 O! Kapalo s ter liH obrestuje od dao vloge po člana s *T |4 JO - 3 s
Rezarvnl fondi okroglo 1,000.000 kron.
DD
^15380
38
09
Anica in Fanica.
Po mojih podlistkih v »Slovencem Narodu« v dneh 22. decembra št 293., 23. decembra št. 294., 24. decembra 1913 št. 295. »Anica in Frani-ca« so se čutili upravičeno žaljene nekateri gospodje in gospodične na Dunaju. Izjavljam s tem. da so opisani dogodki in žaljive karakterizaci-ic, ki se tičejo dotičnih gospodov in £ospodičen neosnovane in izmišljene cr obžalujem svoje postopanje. — A. Labud.
Opomba uredništva: Kdor pošlje uredništvu kakega lista v nedolžno obliko zavit spis. v katerem napada rti žali gotove osebe, pa tega uredništvu ne pove, stori mistifikaeijo. Tako se je zgodilo tudi nam s feljtonom, ga zdaj avtor preklicuje. Ker pa /a take mistifikacije ne velja uredniška tajnost in je kolegijalna dolžnost, svariti slov. časopisje pred takimi sotrudniki. pribijamo s tem. da je ivtor tega feljtona Andrej B u d a 1. 'ozof na Dunaju.
Za Kratek čas.
— Ti  si   bil  na  sveti večer v
Krčmi?
— Da! Veš, moja žena mi je podarila lepo čašb. pa sem se moral -epričati.   kako ini pivo iz te čaše
iiši.
Učitelj : Pepček — zakaj nisi nozoren, kaj si pa zdaj mislil?
Pepček : Mislil sem — kako amorec ve.   kdaj so njegove roke
mazane.
S : r a ž m o i s t e r: Pa to vam •ečem — če že greste v gostilno — hodite solidni. Ali veste? Solidni. \o. rek ni t Kozoglav, kdo pa je soli-
ien?
K o z o g I a v : Kdor nič denarja
nima.
* *
2 e n a : Ti, naša hči toži, da s !vojim možem ne živi srečno.
M o ž : Beži no. s takim možem. |e razkril doslej popolnoma nezna-pi   kebra ter si zagotovil slavno e v prirodoznanstvu, poštena ženka sploh ne more biti nesrečna, t *
G o 5 i :   Slišite, gospod kavar-nar — danes  je pa vaš pikolo gluh i slep. Kaj se pa drži tako ošabno.
K a v a r n a r : Veste, včeraj ga e neki kadet napumpal za dve kroni in zdaj si fant   domišlja,  da  je že arker.
*
Gredoč ponoči domov je Matevž Goba zagledal v stranski ulici na ^Jeh sedečega in ob zidu slonečega moža. Po daljšem razmišljevaniu je Matevž Goba vzdihnil:
Će si truden, te pomilujem, če ^a si pijan, te zavidam.
K a t e h e t : Kako se pravi člo-.   ki o svojem   bližnjem samo slabo govori, mu očita vsak najmanjši pregrešek in ga sploh spravlja ob iobro ime.
Učenec : Konkurent.
Naše podnebje vodi pogosto do
r:rehlajenja. Tudi najlažje oblike prema je treba takoj pobijati, da ne nejo kake resne bolezni. Blagovno, lahko zaužitno, zdravniško priporočeno domače zdravilo Tlivmomel Scillae iz  lekarne B. Pragner v Pragi, ki se po 2 K 20 v va po skoro vseh lekarnah. Pazite strogo na ime ThymomeI Scillae. I. a
IV
Sprejema zavarovanja človeškeea Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
ir in strate JTIOlfl"
i
se hvalita sama in ne potrebujeta reklame«
99
v z a i e m n o zavarovalna banka v Pragi« -fondi E aOt780-72trl8 — izplačane onskodnlne in kapitalife S 139,985.304-25
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vso »ejas.il. dajat
ueneralDO zastipstvo i Ljubliaii i Gosposki oliti štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Takoj so ceno prodi
4727
z mnogo odjemalci, 2 stroja, kopita in sploh vse čevljarsko orodje in oprava. Lokal lahko ostane kupcu, ki ima lepo priliko, da so osamosvoji. Naslov pove upravništvo „S1. Nar.".
Resna ženitna ponudba.
Jrgovec, star 2? .2: 3 debro idočo trgovino v lepem in prijavnem trgu, Se yeli tem potom seznaniti s simpatično gospico, ne čey 25 let staro, ki bi imela veselje do trgovine in pribayno tO,C 00 %ron premorem a.
Cenjene ponudbe na; se do Q. januarja, če mogoče 5 sliko* ka^*-a se diskretno vrne. vpošlic poa „Srsča v novem letu '36'* na upravn. ,-Siov /taroda". A a anonimno se ne o^ira, ker je 3adeve resna. 36
Proda se
Mk II62
v Domžalah pare št. 325 i, vlož. »t 91 kat. obč. Domžale. V imenovani Isjfi se je izvrše-.aia do sedaj šptce-r: ska obrt v zvezi s prodajo tobaka in gostilniško obrtjo. 4193 Poizve se pri lastniku Ivan Kašteli cu v Ljubl> ani med 9. in 12. uro dopoldne v pisarni železolivarne, strojarne in ključavničarske tovarne Ka-stelic & Žabkar v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 48.
Losne bite
najfineje kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado ,,Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strrnoli
brivec in las niča r»
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasni carska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
polvolneni, zajamčeno dobre kakavosti lepih vzorcev, zavoj 5 kg za K It*—, boljše vrste za K 12 60 po poštnem povzetju pošilja A. J • line k, tkalnica, Jimramov Morava.
Jako priporočljivo! 4461
V Ameriko in Kanado
CUNARD LINE.
Carpathia iz Trsta dne 27   decembra 1913.
Ultoflia iz Trsta dne 19. jannarja 1914.
Franconia iz Trsta dne 18. jan. 1914. Iz Liverpoia :
Carmania dne 27. decembra 1914. 24. januarja in 21. februarja 1914.
Lnsitania dne 3. jan. 1914., 14. februarja, 7. in 28. marca 1914.
Caronia dne 10. januarja 1914.
Camnania dne 17. jan. 1914-, 7. februarja in 14. marca 1914.
Mauretania dne 31. dec. 1913., 28. febr. in 21. marca 1914. 26 ■ Pojasnila, vozne karte: JluiL
Andrej Gdlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25
Dunaj i., Kamtnerrine 4, Trst, Via Miramar, 7. rri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrd ki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: III. razred Trst-Nevv York: za v Kanado potu oče K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za oseoo .
in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečiščenjem ne morejo razviti v hude in težko celiive rane, je najboljše mečilno vlačno mazilo
v
t
imenovano, ki varuje rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje blaži in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zaraščanje ugodno pospešuje. — Skatljica 70 vin. Pristno samo s poleg stoječo varstveno znamko. En poizkus zadostuje. Ne dajte si vsiliti nadomestil. Glavna zaloga
R FRMiNFV c kr* dv°rn' dobavitelj le-D. rn.Mll!tLil, karna pri Črnem orlu, Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice št. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avsto-Ogrske.
Po pošti ako se po&lje naprej 3 K 1*> Tin. dobite 4 skatlje, ako 7 K 10 Skatelj lrako.
Trg. poslovodja
teli sprejeti malo trgovino na račun event. tudi v najem. Položi se lahko kavcija. — Prijazne dopise se prosi  pod  ,,štev. 500" na upravn.
»Slov. Naroda«. 5
Nadležne Kocine
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixa
43
±r odstranjevalec kotin.
Zaj. neškodljivo, gotov uspeheh. Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strotjo diskretno.
Kos. dr. A. Fix. labcraforij. Dunaj IK.. Berggassetf1
Zaloga v Ljubljani: Lekarna wpri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija".
Vino!
Vino!
Gospodom gostilničarjem v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem
odprl
vinsko trgovine na debelo
na Lavrici pri Ljubljani
(prejo Lenče).
Zagotavljam, da imam in bodem imel le pristna, naravna vina, ker kupujem naravnost od kmetov-vinogradnikov lastni pridelek. Vzorce pošiljam poštnine prosto. Se priporočam 4631
Ivan Ogrln
Lavrica pri Ljubljani.
Ceno češko posteljno perje.
Kilo sivega puljenega K2 — boljšega K2'40,polbelega K360, belega K 4*80, prima kakor puh mehkega K 6'—, veleprima K 7*20, najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6*—, bel K 12—, najfinejši prsni puh K 14*40. Od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta, pernica ali spodnja blazina 180x116 cm a K 10--, 12-—, 15—, 18-—, 21-—, 200x140 cm a K 13—, 15—, 18—, 21—, zglavnica 80 x 58 cm a K 3--, 350, 4—, 90x70 cm a K 4 50, 5*50, 6*—. 3-delne zimnice za eno posteljo K 27—, boljše K 33—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10 — naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko.
Artnr Wollner, Lobes 35 pri Plin ji (Češko.)
i
Zajamčeno pristno 50%
slivovko
in
4633
tropinovec
K 112"—i prirodna vina K 40 —
do 56'— za 100 litrov prodaja
I. Kravagna, Ptuj.
Malokdaj tako lepa priložnost!
V večjem  kraju ob  veliki župnij.-'-romarski cerkvi, blizo železnice, se 0JJ\ v najem popolnoma urejen-
s stanovanjem vred, zelo r ipravno za začetnika, že dolgo obs4 / ječa dobro idoča trgovina brez vsak- konkurence. Z ali brez samoobsebi umevno dobro idočo gostilno, kar, če je treba, se tudi dokaže in sicer že s 1. jan 1914. Natančnejše se izv pri Ivanu Lovrec, trgovec,   Podplat   Spodnje Štajersko.
M vrst kurivo
Mehka in trda bukova drva, cela in razcepljeni ter v kolobarjih. Trboveljski kosovni premog, K 2 90 do K 3 48 za 100 kg. Trboveljski kosovni premog, zlasti dober za Štedilnike, K 276 do K 3 40 za 100 kg. Velenjski salonski briketi Klara, edino in najboljše kurivo za peči, K 1*40 do K 1*80 za 100   komadov,   postavljeno   v hišo.
Lesna trgovina St & G. Tauzher, Ljubljana, Dunajska cesta it 47« Telefon štev. 152. 4144
G. Flux
mm- Gosposka ulica 4,
L nadstropje, levo.
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
v  udobnost  cenj.   občinstva   zopet v središču mesta, s    Priporoča in namešča le boljše ac
20
kakor
privatno trgovsko In gostilniško osob e Izbira različnih služeb, zlasti za žens ta Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena.
Pn voanjlh vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
Otvoritev gostilne pri „Perlesu
£jubljana, prešernova ulica.
£jubljana, prešernova ulica
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel in da otvorim jutri, V nedeljo, „Perlesu", ki sem jo popolnoma prenovil.
4. janmarja 1914 staroznano gostilno pri
Pristna vina.
Gorka in mrzla jedila ob vsakem času.
pivo.
Pristna vina. — Sveže pivo.
Priporočam se slav. občinstvu in gostom svoje gostilne pri „ Ruskem carju44 na Jezici, ki jo bom Se vedno vodil kakor dosedaj, ter beležim z odličnim spoštovanjem
Ludovlk Cundnr.
30
^754
L6D
5
WHS
D.D
knetUski oratbo knujske fUibUnl
(ustanovljena leta 1767)
je najstarejši kmetijski sastop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti« me da bi udje imeli kakšne druge denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K udnine. Udje prejemajo družbeno glasilo »Kmetovalca* zastonj.
in ne>
(XXXI. letnik)
Je snJiuseJIL najoboirnej* in bogate s podobami opremljen kmetijski Hst v slovenskem jezika, U ne sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer jim je kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsega dveh pol po dvakrat na mesec Naročnina je 4 K na leto. Za ude kranjske kmetijske družbe zastonj.
Posamezne številke zastonj na ogled. 4744
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je :: vsaka prevara izključena.      :: ::
smsfl _      ■ ■ ^ Fodaisanl sem prevzel dooavo kraha (konusa) za domobransko vojaštvo v LJubljani
lilaTn31lllll. ter naznanjam slavnemu občinstvo, do se te tečni, na francoski način na kros izdelani ■ ^ SJooaMmmo^snsiniOo^e7« razprodaja tndl oa drobno v mojih prodajalnah. Opozarjam obenem slavno občinstvo
slasti pa gg. gostilničarje In tovarnarje, da Je pri meni dobiti vsak dan izvzemšl nedelje in praznike ob 6. uri zvečer
■*>_Jean Schrey.
najboljša in najlepša knjiga slovenskega knjižnega trga je izšla in se po vseh - knjigarnah dobiva po 5 K, po posti po 5 K 30 vin.
Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg
onuunnunnumnuuuun^ založna knjigarna.
IVepremOČlJlTOSt betonske in belega apna malta. Osnieoje   vlažnih zidov in prostorov. Proti vremenu odpori
apnom povzroči samo
pokor wy
or>ac
LIGU EUR MEDICI NAL"
3S
lalE
Prosim, oglejte si predležeee oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunia, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen, veš čaka. 61 Poskusite pri
Fran ^Tanftmriii specialistu za ortopedična i rinil J£dmiICI)U 0bUVala, Ljubljana, Šelenburgo
in anatomična ova ulica št. 4.
21
5®
Zahtevajte gratis in franko moj katalog o ^v
ih in acetllenskih sveliljkati
za vsako porabo. — Izborne električne žepne svetiljke, jasno sveteče, kompletne po K 2~—, 240, 2 80 — Električne ročne svetiljke v
kovinskih škathah po K 4 —   m 5—. — Hišne svetiljke v ieseni skrinjici K 4*50.
Acetilenske ročne svetiljke
iz medi, ponikljane, prav stanovitne, ki se porabi za visečo ali namizno svetiljko K 4—, 5'—, 6—. Po povzetju razpošilja
jfl. Vfeissberg,
razpošllfalnlcs Dunaj II, Untere B
Hrvaška korespondenca
nstr. 13 VJ.
SelIStG 5 dni! z brzoparniki francoske drpžbe.
Najkrajša vožnja iz
Ha vre v Nev York.
Veljavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri
3439
Ed. Smarda
oblastvi
tovalua
y Ljiairiait Dauj Aa cesta 18
v biši Kmetske seujHske,
nasproti gostilne pri „Figovca".
nitji
prirejeni«
»prejme proti mesečni gotovi plači 200 K poleg dobre provizije velika avstrijska banka za prodajanje oblastveno dovoljenih srečk na mesečna odplačila. — Ponudbe pod „Sorgen-lose Zukunft. Post" na upravništvo .SI. Nar.".
Ljudevit Borovnlk
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pnšefe za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelalo stare samokresnice, sprejema vsakovrstna ponravfla ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — lluatro-
14 vanl oenlkl zastonl-
ozdravi brez vbrizganja pri go<podih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
Škatlja (100 kom.) K 5*—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta Laboratoire de Prodoits Chirnioues a Pariš
Dobiva se pri gen zalogi za Avstro-Oersko:
li?in Mmi irt. hsipnta IV. MDzenm-kisut 21.
po povzetju ali akc se znesek pošlje naore.
Denar nazaj,
če ni uspeha. Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
. lepe pni
dobite ob rabi med.
dr. $. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, gnr. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv nspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pusica K 3, velika pusica, zadostna za uspeh K 8--Razpošil janje strogo diskretno. 3395
lis dr. 1. Rix. laboratorij. Dunaj IX., Berggasse f 71
Zaloge t L|nbl|nnl i Lekarna pri „Zla-\ tem jelena", drogeriji Kase in „Adrija".
Ilajstana h glavna pttinla pisana ii denarna menjalnica
I. H. FERRIĆ
Int. Via Lazzareno Vecchio it. i
nasproti Ezoolsior Palačo ■atol«
Odprava potnikov z najhitrejšimi par-niki domačega društva iz Trsta in to v
/ftneriko in sm
Odhod vsako soboto; ob ponedeljkih odhod z železnico iz Trsta čez Braman. natterdanila v Itv Tvrk in dalje z amerikansko železnico do mesta namembe. — Za najhitrejše, najcenejše in za varno potovanje se skrbi in garantuje. — Da more vsakdo takoj odpotovati, treba zagotoviti mesto z tli ara. Vsakdo lahko v menjalnici zamenja denarje v amer. dolarje brez odbitka. — Vsa pojasnila pošljem brezplačno. 3532
= Žrebanje nepreklicno 10. januarja 1914.= ^ j
Loterija za c. kr. policijske uradnike.
Prvi glavni dobitek 30.000 K vrednosti, dalje £
2. in 3. glavni dobitek se na željo dobitelja izplačajo kakor doslej tudi v gotovini.
=   Srečke po 1 K se dobivajo povsod. ^=
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilinfoci dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
4355
raznih   uradov   in  najslovitejših   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Pozor!
Pozor!
ie parcele
i
t      SINU« ■ 01IIJV11SJ BSIUSJO
v mesta kot v okolici so pod jako ugodnimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo; 3936
Valentin Accetto, Kolodvorska ulica št 8.
Jvan Zagađen
•učitelj, Dobrna pri Celju
Favla Zagađen roj. J^recelmk
trgovca, Sv- j>akob v Slov. goricah ■OJs" poročena. -a?C*-
Dobrna pri Celju, dne 3. prosinca t9l*.
32
St. 1/14
Otjj
49
Ustrezaje §-u 29 odv. reda se objavlja, da so začetkom   tega leta vpisani v tukajšnji odvetniški imenik naslednji gospodje in sicer   s sedežem
V Ljubljani i
Dr. Ambrositsch Edwin Ažman Josip Eger Ferdinand Frlan Fran Furlan Josip Kokalj Alojzij Krisper Valentin Lovrenčič Ivan Maj ar on Danilo Novak Fran Oblak Josip C Papež Fran Pegan Vladislav Pire Makso Poček Fran Ravnihar Vladimir Sajovic Josip Scmveitier Viljem Stare Emil
Dr. Suver Albin
, Susteršič Ivan
.  Svigelj Anton
a  Tavčar Ivan
. Tekavčič Fran
,  Tominsek Fran
.   Triller Kari
„ Valentsehag Otto
, Vodušek Božidar
. Wurzbach Maximilian Edler v. Tannenberg
.   Wurzbach Artur
Edler v. Tannenberg
,  Zirovnik Janko
V Kamniku i
Dr. Kraut Alojzij
V Kranju ■
Dr. Štempihar Valentin
V Radovljici i
Dr. Jane Ignacij Kobler Fran
V Litiji:
Dr. Jamšek Janko
V novem mostu
Dr. Schegula Jakob . Slane Karol .  Žitek Vladimir ,   Globevnik Jožef
V Črnomlju! Dr. Sturm Kari
V Kočevju i
Dr. Rajh Štefan „ Riebl Walter
V Krekom i
Dr. Dimnik Ivan
dne 2. januarja 1913.
Za odbor odvetniške zbornice kranjske:
Dr. D. Btajaroo,
fcedMdaik.
5
D8^C
76
86
8525
63
Najboljši češki nrineni vir.
Ceno posteljno perje I
?e. dobreea. poltenega S nT; boliieen 9*40 K; orhnn
~lbeleea 2« K; belega 4 K; belega nahtetefa rte K; K ▼^lefinep* snefno belega, poltenega, 0*4O K, 8 K; kr peha. ives* 6 K, 7 K, bele**, finega 10 K; najftneili prsmi pek 11 K. Nartfiii (Hi 6 kc intr«! traake.
Zgotovljene postelje
-»------—^ ^-  dreca, beleča  aH rnerenega
nankinpa, pernica 180 cm dolga, 120 cm Uroka, i drema igtavnicama, 80 cm dle, 60 cm iir, polnjena i novim, sivim, prav stanovitnim puhastim petiem 16 K; napol poh 70 K; puh ?4 K; posamezne pernice 10 K, 11 K, 14 K, 16 K, s?1avnice 3 K 3-50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm *ir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80. 21 K eelav-nica, <X> cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20. 5 K 70. spodnja pernica ia močnega črtastera gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K «0. Razpolilja se po oovtetju! od 12 K naprej franko. Lahko ae franko zamenia sa ncneaiaioće se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenlee št. 767, Coska.
1) vele posestvo pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem),
atd 270 oralov, lahko tuni več posestnikov skupaj,
2) novo zidana pritlična hiša v Rudniku pri Ljubljani, nekaj
sveta zraven, za eno Hrupno,
3^ dve enonadstropni hiši na Selu pri Ljubljani, v katerih
bližini se zida nova šola.
Povsod potrebna je v primeri z vrednostjo le prav mala glavnica:
ad 1) 30000 K, ad 2) 2000 K, ad 3) 20 000 K — S posestvom ad 1) združena je pravica lastnega lova — prijetno letovišče.
Poiasnila potom uoravni>tva tega lista ali posredovalne pisarne Valentin Accetto, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 8.
„PFAFF" Pozor!
Pozor!
Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni stroj, naj
kupi samo pravi
PFAFFOV STROJ
ki nosi na glavi in stojalu ime JMalf' in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
akor Waflenrad, Puca, solidno ljudsko kolo Kosmos in Ilirifa kakor tudi
vsi posamezni deli in popravila po namižii ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
i
Edina prodaja
Alleinverkauf).
Bčsecdorfer. HolzI Heitzman Forster. Rud. Stelzhammer, Gebruder Stine!. — Laub. GIoss in Rofnann
na obroke od  X 15«— in 20a— naprej.
trm
1
^mmZ BREZNIK
nćitelf Glasbene Katice in edini zapriseženi strokovnjak c. kr. det. sodišča.
Največja in najsposobnejša tvrdka \ sega glasbenega orodja, strun in muzikalij na avstr. jugu.
.IX, Ljubljana, Kongresni št. 15. :SeS»t =
anskr! :. ih modernih slogih in lesnih barvah. — Oglejte si klavirje z angleško
I in francosko Lezoff — mehaniko. — 10 ietna postavno obvezna garancija Najcenejša ojevalnica. — Ugodna zamena. Uglaševanje in  popravila strokovno in ceno. — Vsi omenjene najboljše fabrikate imam za Kranjsko le ins v zalogi zato svarim red - f alzifi&atcv in navideznega pofelnn pri trgovcih, ki nimajo niti enega p« cm-■        rmega iabrikata v zalogi pa se drznejo kričati o dobrem blagu. =
1339ypr.
4587
Podpisani deželni odbor raz^suje sledeče
nt itranfskem s
1. V Fari ▼ Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji / letno plačo
1600 K, aktivitetno doklado letnih 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko
3000 K na leto ;
2. na Grosupljem ▼ Ljubljanskem okraju z letno plačo 16 0 K, aktivitetno doklado letnih 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K ;
3. na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado
>tnih 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Ter uživa zdravnik za brez-hlačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom ;
4 ▼ Senožečah v Postojnskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno
doklado letnih 200 K m s pravico do 2 petletnic po 100 K;
5. v Žužemberku v Novomeškem okraju z letno plačo 1400 K, ak-
ivitetno dokiado letnih 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K Poleg lega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve ▼ Ambrusn, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodninoi in 400 K stanarine od zdravstveno okrožnega
^aMopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu dež. odb.
do 1. februarja 1914
to jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse atrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanja J
ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 23. decembra 1913.
LtnMIana,
Ceniki franko
vseh vrst ze urade, društva, trgovce itd.
yhrtoi Cene,
gram is iiaelevatelj kavcakovih štaispilij
amlioaL
Ceniki franko.
Trgovhti t orožjem fa ckr. zaloga smodnika Leehner k Jnogl, Gradec Sporgasse 1.
^BOBjaMsaj aejn> priporoča  po tvorniSkih cenah kot
jPmgđm^^- najboljše branilno orodje avtom, žepne
pištole, točno   zastreljene sistemov ffiyVV* ,Browning-\   Stevr,   .Mauser- in
TSae .Bayard* samokresi najbogatejše iz-
bire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinaiice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 55 Cenovnik gratis in franko.
S Blaž Jesenko I
1   LJubljana, Stari trg 11 i
Q priporoča fi
j klobuke
cilindre, čepice itd. !
nainoveiie faaone     -    - S
\
po najnižji ceni.
tlastrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
I
O
-O O
o s
<~ o o.
.5 -S
O
T3
*2 m
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Teodor Kom
(poprej Henrik Korn)
tirnim M in klepar, vnelialec strelovodov, ier instalater vodovodov
Wmi Poljanska cesta it i.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje 7. anple^kim, francoskim in tu z črnskim §kril?em z
asM-teneriiniRi škritiem (Eternrt) patent Kalsrfieh
z izbočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in stre§no oreko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvrSitvi.
ffiSna in kuhinjska oprava. Postekljna posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
Ljubljana. SMraova alka št. i
priporoča mjo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov nI potrnao, na iti itn (iidiiv)
^a^^a ^h^L^akJnaaatat       ankasnaSanma     SBkaaa     eA aSkeessaaaaeasfesW anašaeSkasuaV
intata m w Baiii&l mi.
Popravil« puik, samokresov ia baciklov toiao ia solidno.
ij ia
A. Schweitzer, zaloga čevljev,
Prešernova ulica šter. 48. Zaradi velike zalege se prodajajo prvovrstni
~: goodjear-čcvlji po izredno nizkih cenah. Krasni čevlji za ples od 3 H višje.
Redka prilika!        5     Redka prilika!
si
» i ■    g       ■ 9
^Jtzlcl t*xLt*lat u/anČene peče/
ZftcunfycL
Ijo baurj. riCLsCc/vl se usctfeemz/. naznani. 70
in peci **o.z.We£s
z modernimi velikimi brzoparniki iz
LjuBljane čez ftotwerpen v New-YorR
ie pro^a
ed Star Line deča zvezda
Ka naših parnikth Finlnnd, Kroonland, Vađerland. Zeeland, Lapland in Sam lan d.
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje! med Antwcrnnom in Novim Vorkom je snaznosti izborna hrana, vludna postrežba in spalnice poj novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
C9ho3 iz £jfibl]anc vsak torek popoldne.
Nas; parniki vozijo tudi na mesec po večkrat Oei Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York_
Pojasnila daje vladno potrjea zastopnik
Frane Dolenc
v Ljubljani, .
Kolodvorska ulica
v Ameriko
odslej
stev. 35,
od južnega kolodvora ca desno poleg predilnice«
Ustanovl|ena 1884. Vstanovl|aaa 1884.
CP.OATIA
zavarovalna zadruga v zagret)ta.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubljani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 8.
v  Zagrebu v lastni  hiši,  vogal Marovske -—■-  in Preradovićeve ulice. ■
Ha
Podružnica ▼ Trstu, Via del Lavatoio štev. lf IL nadstr.
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Me življenje.
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti;
2. zavarovanje dote; 31
3. zavarovanje življenske rente;
II. Proti škodi in po že rta,
1. Zavarovanje zgradeb. (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd).
3. Zavarovanja poljskih pridelkov (lita, sena itd.)
III. Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaša.........K 3,013.332-66
Dohodek letne premije s pristojbinami.....• •  •  .  K 1,436.297 56
Izplačane odškodnine...............K 5,624.162*96
ifsassel Mestni posredovalci In aMsl-terji se sprefasete pse agedelnil pogoji.
MS.
4A
0227
SXU
1706
52
17
94
tjeran i^«
.SLOVENSKI NAKOP«, dne 3 jamarja 1M4.
2 štev/
Izbollftafte promet v sw«|l jirtHrt
2150
55 izvrstrilrri cenim
plzenjskini pivom
:: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. n
Največja Čisto slovanska pivovarna. 2505 sjbsjf" Zaloga w Ljubljani i V. H. Rohrmann. -mm Zaloge v Zagrebu, Trstu. P ulju, Zadru Itd.
Trsta. Via delb Caser-aa ta v
■•tele
v Gradela.
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
3981  za bencin, bencol, petrolia, surovo
olje, sesalni plin, svetilni plin itd.
Motor]! za snreve alfa vvalateia Diesel". Benoiaeve lekaaaaamle.
Najmodernejša konstrukcija.
Največja tvoroost!   Naj varčnejši obrat!
Doslej prodanih čez 11S.OOO motorjev a 1,220.000 konjak, allantl. Speolalnl prospekt  941 eratia.
Langen & Wolf9 Dunaj X., Lazenborgerstr. 53. sL
Zastopstvo Heckl & Potil, Trst, Via S. Spiridione štev. 12.
Ivan Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča stojo bogato zalogo
Brezpačni kurzi za vezenjevaiSL
Pisalni stroji ,,ADLER",
pietilni stroji
vseh velikosti.
L kr. priv. zavarovalni iražlia.      ^jr   (. kr. jri?. ann?. dn!ba za fi
„aostriishi Fenlns"* no Dunaju.
vplačana delniška glavnica K 8,000.000. Drožba zavaruje:
%) proti škodam vsied ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor radi proti škodam vsled  gašenja,  podiranja  poslopij   in proti
škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
%) proti potamim škodam poljske pridelke in kiajo v poslopjih in kopicah;
e) proti škodam vsled slučajnega nbitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
t) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Delniška glavnica. . . .  .  K 6.000.000
Stanje zavarovanih svot • . K 230.0OG.0O0 Premijske rezerve . . , . „ 60,000.000 Letni dohodki na premijah     .   „ 12,000.000
Drcižba zavaruje na Človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
i) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbi jen je za starost zavarovanja otroških dot plačljivo pri dosego določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent za preskrb vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavžmost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doki Je itd
17
Natančnega pojasnila daje zadovoljno
Generalni zastop v Ljubljani
Sodnijska ulica štev- 1.
H H M
H w
M
M M M
w
ki
Potni v flns!
so previdni, se vozijo dandanes samo najnovejšimi parnikl .Velikani" preko
Hamburga.
Največji parni k na svetu je
„Imperator*.
Dolg ie 920 čevljev r280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, doći m so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka.   „Imperator" je
široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska  vožnja v 6 do eVa dneh
se popolnoma jamči. O pni vožnji .,Imeera1oHa"
piše .Glas Naroda* iz New-Yorka: „Imperator" je višek moderne tehnike. Ropotanjc strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da Človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako se urejeni tudi drugi .Velikani" Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2. 4, aH k večjem s 6 posteljami Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani" so poleg »liperasei Ja»: .Kaiserin Auguste ViktorU* (25-000 ton), .Amerika« (24.000 ton), .deve-land* ia .Oncinnati" (po 20.000
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripelje v Hamburg. — 2558/ Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
FR. SEUNIG,
L|afel|aa«,
40
krojač
Ljubljana, Sv.Petrac.16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašcev za gospe, n ep nemoči j i vik kavelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vior-cih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija,
in kavarna
Jak. Mazi
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg it 6,
Kolodvorska ulica št. 6. •^C    3*? !3^C 3^C
' .—lil—M~l
r
jj. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št 14
poleg Urtaočeve naoaf. trgovine
priporoča
klobuke
čutiti razno ntiki pirilo, tamte. ovratnike 'itd. iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L HIKUICH
bljasa. Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber Popravila se izvrSujejo točno in solidno
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Rimska cesta št. 19
eWe| ealfe Peerava i immi mt ijaiaal pre
laetalater aa električne naprave, loči, prenos zvonil, telefonov Hal. Strelovodne naprave! • epeeejeclli del. V zalogi blago prve vrste, prostega- Opremljen sem a najboljšimi In najno-aevalnlml   aparati.   —   Cene   In   dele solidno!
ev
Dober cen premog
vseh vrst prodaja
FRAN UHER, špediter
Selenburgova ulica št. 4.
Uspešno izrabljanje peska, hremenea, žlindre itd.
stroji in formami
aa cementne zidne kamene, stresno opeko, otle kvadre, dre« nežne cevi, plošče, stopnice In stavbne kose.
Kamenolomni stroji.  — Stroji za mešanje  betona  in malto. Naprave za   izmivanje   peska  in kremena.
■ L. L M. cementne barve. M
|   : Tvornica strojev : |
3r. jjaspary S Co., Jffarkranstadt pri fipskem.
I   Obisk SS Želi. :: | aaaaaaaaaaaaaaaaKe^aeaaaaa« ! Brošura 24 prOStE:
I
Za zgradbo zajetja In rezervarja z vsebino 260 m3 v vasi Gorenji l&
občina Iškavas, okraj Ljubljana.
na 13.028*40 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. 4647 Pismene, vsa dela zapopadajoče, ponudbe z napovedjo enotnih cen
proračuna naj se predlože
do 31. januarja 1914. ob 11. uri dopoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kclkovane s kolkom za eno krono, dooo-siati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzet]e gradbe zajetja in rezervarja na Gorenjem IgniC.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadi j še 5% stavbnih stroškov v gotovin ali pa v pupilarnovarnib vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih pismih kranjske deželne banke.
Deželni odber si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe v navadnih uradnih urah pri deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg 1) za znesek 2 60.
Od dež. odbora kranjskega
▼ Ljubljani, dne 24. decembra 1913
Brizgalnice
4J
kupujte •amo pri
R. A MM, Zflireb I
katera tvrdica se zdaj glasi:
2093
Sf illfcM praiaja •flalafasmla brlxfalalo Ia potrebščin tttevada. «**]• ta •vtaaMMl«* i. a. «.|. Praga-Smlchov S. S. SarakaL        V. L Strattlak.        V. S, ftukaL
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem srn« stopniku v Zagrebu na gasilna društva ■Oanihej eemlare in ponujajo svoje blago. — Me podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
61
FF