PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 184 (14.014)
Trst, četrtek, 19. septembra 1991
Kljub torkovemu tristranskemu dogovoru o prekinitvi ognja na Hrvaškem
Boji se povsod nadaljujejo
Najbrž bo tudi ta dogovor padel v vodo - Številne kršitve premirja - Hudi boji v Šibeniku in Vukovarju - V mnogih mestih tudi zračni alarmi - Tudjman zamenjal obrambnega ministra
ZAGREB Kljub napovedanemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki ga je lord Carrington v Igalu iztrgal Slobodanu Miloševiču, Veljku Kadijeviču in Franju Tudj-manu pa včeraj opoldne, ko naj bi premirje začelo veljati, ne ena ne druga stran nista odnehali. Vojna se je nadaljevala, čeprav ni mogoče zanikati, da so bili boji ponekod manj intenzivni. Toda vzrokov za optimizem ni, saj je doslej še vsak dogovor padel v vodo in nič ne kaže, da bi bilo zdaj kaj drugače.
Prav ta negotovost položaja pa je največja značilnost včerajšnje-' ga dne. Od vseh strani poročajo o kršitvah premirja, kljub temu pa opazovalci Evropske skupnosti govorijo o zmernem optimizmu. Veliko vprašanje je, če je njihov optimizem na mestu, saj očitno še vedno ne vedo, kaj so to »balkanska posla.« Da miru ni, priča tudi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jugoslovanska kriza danes spet v Haagu
Mirovna sila deli Evropo
HAAG - Vsa pričakovanja za morebitno oživitev tudi rahlega upanja v rešitev krvave jugoslovanske krize so danes usmerjena v nizozemsko prestolnico. Tam se bodo dopoldne sestali najprej zunanji ministri dvanajsterice, popoldne se bo začel tretji krog mirovne konference, zvečer pa se bodo sešli še zunanji in obrambni ministri devetih držav članic Zahodnoevropske unije (UEO). Trenutno tej organizaciji predseduje šef nemške diplomacije Hans Dietrich Genscher, vanjo pa so vključene članice EGS z izjemo Irske, Grčije in Danske.
Glavni argument haaških sestankov bo vprašanje mirovne
sile UEO, ki naj bi jo poslali v Jugoslavijo kot zadnji poskus razdvojitve vojskujočih se strani. O tem naj bi se na politični ravni odločali zunanji ministri EGS, operativno pa bi morebitni sklep morali izdelati na večernem sestanku UEO. Da pa zadeva ne bo lahka in da ji celo grozi postati nova trda preizkušnja za evropsko enotnost, je bilo v Haagu jasno že včeraj, ko je tja dopotoval britanski premier John Major. Ta se je v razgovorih z nizozemskim kolegom Lubbersom odločno uprl zamisli o mirovni sili in izključil britansko udeležebo v njej.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pesimizem
lorda
Carrigtona
LONDON Predsednik haaške mirovne konference o Jugoslaviji lord Peter Carrington je ob vrnitvi v London po podpisu sporazuma v Igalu izjavil, da čaka državo v primeru, ko bi šel tudi ta mirovni sporazum po vodi, najbolj krvava državljanska vojna zadnjih časov. Če sporazum ne bo učinkoval - je dodal - potem mislim, da ne bom mogel storiti ničesar več.
Po Carringtonovem mnenju mirovna konferenca nima nobenega smisla, če se medtem ljudje pobijajo med seboj. Spoštovanje sporazuma o prekinitvi ognja je torej pogoj za nadaljevanje konference, ugledni britanski diplomat pa je še pristavil, da se ne misli yeč vračati v Jugoslavijo.
Srečanje Biasutti-Kučan potrdilo pomembno vlogo FJK v tem delu Evrope
Priznanje Slovenije in Hrvaške ključ za miren razplet jugoslovanske krize
TRST - Priznanje Slovenije in Hrvaške je temeljni predpogoj za pomiritev v Jugoslaviji. Le s priznanjem obeh republik bo mogoče namreč ustvariti pogoje za enakopraven dialog med jugoslovanskimi republikami, ki je odločilnega pomena za mirno razrešitev krize. Priznanje mora zato biti izhodišče pomirjevalne politike. Tako sta včeraj poudarila predsednika Milan Kučan in Adriano Biasutti ob obisku slovenskega predsednika v Trstu.
Kučan in član predsedstva Ciril Zlobec pa sta se v pogovoru dotaknila tudi drugih zahtevnih tem: prisotnosti mirovnih sil UEO v Jugoslaviji in problema zapadlosti moratorija.
Predstavnika Slovenije sta se nato sešla s predstavniki narodnostne skupnosti na sedežu deželnega sveta FJK, kar je bilo ocenjeno bolj kot samo simbolično dejstvo. V tem okviru sta ponovila slovensko stališče o nujni prisotnost predstavnikov manjšin v Haagu. Po pogovorih s predsednikom pokrajine in tržaškim županom (načeto je bilo vprašanje pravic manjšine v statutih) pa sta se zvečer udeležila predstavitve knjige Dnevi Slovenije v Gledališču Miela.
NA 3. IN 5. STRANI
Ministrica Boniverjeva demantirala navedbe v tisku o izjemah pri podeljevanju državljanstva
Svet Evrope za poseben »alarmni sistem« pred begunci
RIM — Na Hrvaškem pred voj-jp° vihro beži že 232.000 ljudi, kar Y ^el° več kot v 2. svetovni vojni.
ečina beguncev je našla zatočiš-^ Pri sorodnikih, kjer vojna še ne lvia, mnogi med njimi pa so na-viP?^eni v hotelih in drugih leto-leScarskih objektih. Za zdaj se je Of^anjš! del hrvaških beguncev očil za odhod v tujino, pri tem str .. ko postane Italija (ob Av-ne1]1) eden glavnih ciljev morebit-vaikemno^ične9a eksodusa iz Hr-
šj/*0 je včeraj s trajektom Sveti bil an’ ki vozi na progi Bar - Bari Vai?	potniki	125 jugoslo-
skih državljanov, med kateri-hčp^3 56 °blastem v Bariju ni ni-Prijavil kot begunec. Pod-
kvestor Sava je povedal, da so zavrnili le 2 Romuna in 8 jugoslovanskih državljanov, nomadov brez sredstev za preživljanje in ki so bili v preteklosti že izgnani iz Italije. Sveti Štefan je včeraj opravil izredno vožnjo, saj je blokada pristanišč onemogočila potnikom, ki so bili namenjeni v Italijo, da bi se v Dubrovniku vkrcali na trajekt Tiziano.
Prav trajekt Tiziano pa je v torek ponoči prispel skoraj prazen v Ortono. Po Dubrovniku ni mogel pristati niti v Splitu, tako da je z 39 potniki, med njimi je bilo 30 Jugoslovanov, na krovu odplul v
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
	7	gr*
		
		
■f		
V bližini meje s Slovenijo pri Gorici so začeli postavljati šotorsko naselje Rdečega križa	(Foto Čubej)
Začetek šole v naši deželi
V Gorici dijaki v novem centru
NA 4. IN 8. STRANI
□ □ □
Kotalkarsko EP Samu Kokorovcu srebrna kolajna
NA 11. STRANI
. Zamisel o mirovni ali EUO utegne danes močno razdeliti dvanajsterico
Markovič se odpoveduje Kadijeviču in Brovetu?
Hrvaški predsednik Franjo Tudjman	(Telefoto AP)
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Vneti zagovornik predloga o evropski mirovni sili, nizozemski zunanji minister van den Broek pa se za Majorjevo nasprotovanje ni zmenil in je po televizijskem ekranu pozval britansko javno mnenje, naj podpre udeležbo svoje države pri mirovni sili, za katero je zagotovil, da ne bo imela naloge vojaškega poseganja.
Na stran zagovornikov mirovnega posega sta se včeraj ob Nemčijo, Belgijo, Italijo in Francijo - ki je pobudo podprla tudi ob včerajšnjem Mitterrandovem in Dumaso-vem obisku v Bonnu - postavili tudi Japonska in Atlantska zveza. Generalni tajnik pakta NATO, ki se mudi na obisku v Tokiu, je zamisel pozdravil v osebnem imenu in pristavil, da neposredna vklučitev pakta ni predvidena. Pozivu k ustavitvi ognja v Jugoslaviji se je pridružil tudi japonski zunanji minister Nakayama, ki je dodal, da njegova država gleda z zanimanjem na evropske iniciative in opogumlja poskus za pošiljko mirovne sile UEO v Jugoslavijo.
Pripravljenost za sodelovanje pri mirovni sili je včeraj prišla tudi iz Bruslja, kjer se je pod vodstvom premiera Martensa sestal
ožji kabinetni svet. Kljub podpori temu predlogu pa se morebitne mirovne sile ne bo udeležila Nemčija, in to prvič zato, ker ji tega ne dovoljuje ustava, drugič pa iz razumljivega zadržanja, ki ji ga narekuje nemška vojaška okupacija jugoslovanskih tal v drugi svetovni vojni. Bonn pa je vsekakor zagotovil vso potrebno tehnično pomoč.
V Starsbourgu je sinoči voditeljem Evropskega sveta uspelo zbrati predsednike parlamentov jugoslovanskih republik, s katerimi skušajo sprožiti dodatno akcijo evropskega posredovanja v jugoslovanski krizi. Rezultate srečanja za zaprtimi vrati bodo objavili danes, predsednik slovenskega parlamenta France Bučar pa je že oznanil, da namerava Ljubljana po 7. oktobru močno pospešiti svoje ločevanje od federacije.
Z jugoslovanske strani je včeraj prišla še ena potrditev odklanjanja vsakega posega tujih sil, tokrat iz ust namestnika zveznega obrambnega ministra Negovanoviča.
Iz italijanske panorame naj omenimo še nov papežev poziv k spoštovanju prekinitve ognja in napoved, da bo rimski parlament z Andreottijevo udeležbo o Jugoslaviji krizi razpravljal v sredo in četrtek.
BEOGRAD — Težko je napovedati, ali se z včerajšnjo sejo in z odločnimi potezami premiera Anteja Markoviča stvari začenjajo razpletati ali pa postajajo še bolj dramatične.
Po podatkih iz dobro obveščenih krogov je zvezni premier včeraj zahteval, da dva najvišja vojaška predstavnika, obrambni minister general Veljko Kadijevič in njegov namestnik admiral Stane Brovet, v roku 48 ur brezpogojno odstopita s svojih položajev. S tem ju obtožuje za težave, v katerih je država in za katere Markovič in vlada ne želita prevzeti odgovornosti.
Omenjeni viri tudi poročajo, da je premier Markovič zagrozil, da ju bo v primeru, če ne odstopita sama, zamenjal on. Ta hip je težko govoriti o čemerkoli, zlasti o Kadijevi-čevem in Brovetovem odzivu, nedvomno pa je nekaj: zvezni premier Ante Markovič, se je v teh razmerah končno le lotil hrabre pote-ze.(dd)
Slovesno odprtje avtocestnega prehoda Šentilj
ŠENTILJ — Še sonce je pokukalo na odprtje največje letošnje (mednarodne) investicije na Štajerskem: na odpiranje novega avtocestnega mejnega prehoda na Šentilju. Nabralo se je toliko uglednih gostov, da je bilo kot ob nekdanjih turističnih konicah, le da so cariniki vse smehljaje puščali mimo.
Včeraj točno opoldne se je pričela otvoritvena slovesnost z blagoslovitvijo enega največjih mejnih prehodov v Evropi.
Slovenski minister za promet in zveze Marjan Kranjc pa je poudaril, da je ta investicija delo skupne slovensko-avstrijske skupine, ki se je med seboj dopolnjevala. Med gradnjo je bilo precej zamud - največ zaradi pomanjkanja denarja na slovenski strani, zadnjo zamudo pa je povzročila vojna, zato se je minister posebej zahvalil gradbincem, ki so zamudo v rekordnem času nadoknadili.
Deželni glavar avstrijske Štajerske Joseph Krainer je spomnil na nedavne vojne dogodke, ki so divjali tudi na tej meji. »Zato sem vesel, ker smemo današnji dan proslavljati skupaj,« se je veselil srečnega konca. Poudaril je, da je treba narediti vse, da bi zagotovili mir v tem delu Evrope, in prijateljsko sosedstvo. S tem v zvezi je pohvalil štajerski deželni parlament, ki pa je enoglasno terjal mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da ta otvoritev ni samo praznik Štajerske z obeh strani meja, saj se s temi novimi vrati povečujejo možnosti tesnejšega sodelovanja z republiko Avstrijo in se odpira del poti, za katero lahko rečemo, da je ena od najbolj frekvenčnih evropskih poti. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo Evropa v teh težkih časih, ko je prišlo do agresije na Hrvaško, našla bolj prepričljive in bolj učinkovite načine, da bo pomagala ustaviti to agresijo in tudi odpraviti njene posledice. »Mislim, da je za to skrajni čas in da je treba dodati kaj več kot nove besede, da bodo te evropske misije in prizadevanja Evrope vendarle rodile bolj prepričljive sadove. Ne moremo si dovoliti v srcu Evrope, da bi preprosto ves narod okupirali, mu vzeli svobodo, mu vzeli demokratično oblast - to se za Evropo ne spodobi, posebej če govorijo o demokraciji in pravici do samoodločbe.« Dodal je, da ni optimist, kar zadeva zadnje podpisovanje pogodbe o prekinitvi ognja.
Po teh nagovorih so prerezali trak nad avstrijsko-slovensko mejo, zatem pa je sledilo vedro srečanje in pomenkovanje ob odlični kapljici s te in one strani meje. Nad mejo je plapolala samo slovenska zastava.(dd)
Za De Michelisa naj bi evropske mirovne sile v Jugoslaviji skrbele za varnost opazovalcev
RIM — Italija je včeraj tudi uradno oznanila svoje pritrdilno stališče o možnosti odposlanja tamponskega kontingenta evropskih sil na krizna žarišča v Jugoslaviji. Šef italijanske diplomacije Gianni De Mic-helis (na sliki AP) je namreč na včerajšnji tiskovni konferenci anticipiral italijansko zadržanje na današnjem haaškem srečanju zunanjih ministrov dvanajsterice, ki se bodo sešli tako pod zastavo EGS kot - v spremstvu obrambnih ministrov - pod znakom Zahodnoevropske unije. Po njegovih besedah naj bi ta lahko oborožena tamponska sila, označena kot »peace keeping« (ohranjevalec miru) služila v oporo in zaščito opazovalcev, ki kljub zadnjemu pomembnemu sporazumu o ustavitvi ognja niso prav nič varni.
Italija je po De Michelisovih besedah že pripravljena na neposredno sodelovanje pri sestavi tamponske sile, ta pripravljenost pa je v popolnem sozvočju s stališči, ki jih italijanska diplomacija zastopa že od začetka jugoslovanske krize. Ne skrivamo si težavnosti uresničevanja morebitnih odločitev, ki bodo sprejete v Haagu - je dodal - toda
danes smo večji optimisti kot včeraj, saj je lord Carrington v Igalu vsekakor dosegel svoj namen. To je hkrati dokaz, da »evropska pot« vendarle ima svojo dejansko stopnjo učinkovitosti, saj je mirovna konferenca za sedaj rešena, čeprav tanka nitka pogajanj pa se kljub vsemu ni pretrgala.
Najhuje je bilo torej preprečeno, toda rahlo možnost, ki jo je odprl lord Carrington gre povečati in utrditi, je nadaljeval zunanji minister, ki je med drugim odločno zanikal kakršnakoli domnevna razhajanja z ministrskim predsednikom Andreottijem. Sedaj je treba ohraniti hladnost in trdne živce in storiti vse za utrditev premirja in pogojev za pogajanja. Pot je že začrtana: množično povečanje števila opazovalcev, omejevanje napetosti, oddaljitev sprtih strani in zmanjšanje tveganja za provokacije.
De Michelis je posebej vztrajal pri ne-obhodnosti enotnega stališča dvanajsterice, čeprav je poudaril, da ima Italija pri jugoslovanski krizi nedvomno »pravico in dolžnost«, da odigra svojo vlogo glede vprašanj, ki jo še posebej od blizu zadevajo, pri čemer se je seveda nanašal predvsem na italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški.
1. strani
• Boji se nadaljujejo
neljub dogodek, ko je bil v napadu hrvaških sil na poveljstvo petega vojaškega območja ranjen danski član misije ES Fokdal. Hrvaška vlada je dogodek obžalovala, navedli pa so, da bo ministrstvo za notranje zadeve začelo preiskavo in krivca kaznovalo.
Mnogo bolj skeptični kot opazovalci ES pa so hrvaške oblasti in še posebej javno mnenje. Hrvaška televizija stalno prikazuje posnetke iz krajev, kjer boji niso ponehali. Še posebej hudi boji so bili tako včeraj v Vukovarju, kjer naj bi po trditvah hrvaških virov v zadnjih dveh dneh uničili 70 tankov, 4 letala, predalo pa naj bi se tudi 700 vojakov JA. Zvezna vojska je popoldne z morja in iz_ zraka ponovno bombardirala Šibenik, ki ga nadzorujejo hrvaške enote. Te so tam osvojile tudi nekaj tankov in formirale že svojo prvo oklepno enoto. Kot je poročal hrvaški radio, pa vojska ne sprejema poraza in komandant tamkajšnje garnizije je že zagrozil, da bo sam osebno izobesil jugoslovansko in srbsko zastavo na glavnem trgu v Šibeniku.
Najbolj kontroverzne vesti so včeraj prihajale iz Zadra, kjer so najprej napovedovali napad vojaških oklepnih vozil, nato pa se je položaj umiril. Podobno je bilo tudi v Splitu, kjer so popoldne poročali o hudih bojih in o bombardiranju splitskega pristanišča, nato pa so prišle bolj pomirjujoče vesti, da bombardiranja mesta z vojaških ladij ni bilo in da je bilo v Splitu slišati le posamezne strele.
Zato pa so tudi včeraj tulile sirene in napovedovale nevarnost letalskega napada. Prebivalci mnogih hrvaških mest so se zato morali večkrat zateči v zaklonišča. Bombardirali naj bi tudi Zagreb, vendar je vojska to demantirala. V mestu je bilo slišati tudi streljanje, po radiu pa so sporočili, da potekajo boji za eno največjih vojašnic v mestu, za vojašnico maršala Tita. V hrvaški prestolnici se je pojavila tudi tako imenovana peta kolona, katere naloga naj bi bila ta, da s streljanjem iz stanovanjskih zgradb na mimoidoče ustvarijo paniko v Zagrebu.
Na včerajšnji tiskovni konferenci med dvema zračnima alarmoma je podpredsednik hrvaške vlade Zdravko Tomac povedal, da dvomi v uspeh dogovora. Zatrdil je, da je Hrvaška za mir, da pa bo še naprej vodila »obrambni boj-ofenzivne akcije«, če ji bodo spopadi vsiljeni. Tomac je še dejal, da je vojska s podpisom dogovora priznala, da je skupaj s Srbi agresor in da je vojno izgubila. Zato se je, trdi podpredsednik hrvaške vlade, odločila za politiko maščevanja in strelja na civilne cilje, cerkve, vodovode, RTV oddajnike, hotele in bolnišnice. Tako naj bi do zdaj huje poškodovali 104 kulturne spomenike, osiješko bolnišnico pa so uničili z vsem razpoložljivim orožjem. Hrvaški viri tudi navajajo, da so doslej sestrelili 12 letal in potopili tudi nekaj vojnih ladij.
Posredna posledica podpisa dogovora o prekinitvi ognja pa je zamenjava hrvaškega obrambnega ministra Luke Bebiča, ki ga je zamenjal Gojko Šušak. Bebič je odstopil včeraj po pogovoru s pred-
sednikom Tudjmanom. Kot je znano, je predsednik Tudjman v torek zvečer po prihodu iz Igala javno napadel Bebiča, da je prehitro in na lastno pest ukazal prekinitev vseh aktivnosti proti zvezni vojski. Šušak je bil dosedaj pomočnik obrambnega ministra.
e Svet Evrope
Ortono. Tam so se morali včeraj zjutraj vsi izkrcati, čeprav so jugoslovanski državljani temu precej odločno nasprotovali in se pritoževali nad »gostoljubnostjo« italijanskih oblasti. Ker ni bilo zanesljivo, da bo Tiziano nadaljeval pot, so se nekateri med njimi z avtomobili odpravili proti Trstu, odkoder se bodo vrnili v domovino, drugi pa so izjavili, da bodo v čakanju na odhod trajekta poiskali prenočišča v hotelih ali pri prijateljih. Le šest jih zaradi slabega ekonomskega položaja ni moglo iskati začasnega bivališča v hotelu, zato so zanje priskrbeli prostore v nekem počitniškem domu v Ortoni.
O problemu beguncev iz Hrvaške je včeraj razpravljal tudi deželni odbor Emilije-Romagne, ki je sprejel sklep, da se pri Forliju postavi begunsko taborišče za tisoč ljudi. Istočasno so tudi sprejeli poziv Skupnosti srednjega in južnega Jadrana ter Skupnosti Alpe-Jadran, naj vsaka dežela ustanovi poseben odbor, ki bo koordiniral zbiranje in pošiljanje humanitarne pomoči na vojna področja. Kot prvo akcijo so že napovedali srečanje, na katerem bodo sodelovali predstavniki 15 mest, ki imajo pri-
jateljske stike ali pa so pobratena z mesti na Hrvaškem.
Tudi v bližini meje s Slovenijo pri Gorici so začeli postavljati šotorsko naselje, v katerem bo prostora za 1.140 ljudi. V naselju bo 38 velikih šotorov, na rapolago bodo pa tudi vse potrebne sanitarne naprave. O tem podrobneje poročamo na naši goriški strani.
Na predlog Italije pa je Svet Evrope v Luksemburgu včeraj odločil, da se ustanovi poseben »alarmni sistem« v pričakovanju množičnega pritiska beguncev iz Jugoslavije proti italijanski obali-O tem so se pogovarjali ministri za izseljeništvo 25 držav, članic Sveta Evrope (vse zahopdnoev-ropske države, Turčija, Madžarska in ČSFR), na posebni konferenci' kjer je italijanska ministrica za iZ' seljeništvo Boniverjeva zahtevala internacionalizacijo problema beguncev iz Jugoslavije in predlaga' la ustanovitev mreže centrov, v katerih bi sprejemali morebitn6 begunce. Italijanski predlog Je podprla tudi generalna sekretarka Sveta Evrope, Francozinja Lam' miere, kljub temu pa so ga ostal države podprle le delno. Tako ta »alarmni sistem« predvideva nuJ no pomoč državam, ki bi jih priza' del množični val beguncev. V pri meru Jugoslavije pa bi bili predvsem Italija in Avstrija.
Na rob temu pa velja še zapisa
ti, da je ministrica Boniverjev
včeraj demantirala navedbe neka terih časopisov, da bi lahko bi izjeme pri dodeljevanju italija skega državljanstva beguncem Jugoslavije, ki so italijanskega p rekla. V zvezi s tem je le nal kr_ ko dejala, da »je vprašanje drz ljanstva točno določeno z držav mi zakoni.«
Soglasna ocena predsednikov Milana Kučana in Adriana Biasuttija na včerajšnjem srečanju v Trstu
Mednarodno priznanje suverenosti Slovenije in Hrvaške nujni predpogoj za prekinitev sovražnosti v Jugoslaviji
TRST - »V Evropski skupnosti bi morali odpraviti dogmo o ohranitvi Jugoslavije. Šele z odpravo te dogme in s priznanjem suverenosti Slovenije in Hrvaške bi bili ustvarjeni pogoji za pomiritev v Jugoslaviji, ker bi se tedaj lahko vse republike enakopravno pogovarjale med seboj in tudi poiskale morebitne oblike sodelovanja. Mislim, da bo prej ali slej to stališče v Evropski skupnosti prodrlo. Pri tem pa je zadržanje Italije izrednega pomena, saj je med članicami ES naša neposredna soseda in uživa v skupnosti velik ugled.« Tako je med drugim poudaril včeraj predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan na novinarski konferenci, ki sta jo priredila s predsednikom deželne vlade Adrianom Biasuttijem po dopoldanskem srečanju na sedežu deželne vlade FJK.
Včerajšnji Kučanov obisk v Trstu, prvi njegov obisk v FJK po izbruhu vojne v Sloveniji in po krvavi zaostritvi krize na Hrvaškem, je bil priložnost za utrditev vzajemnih odnosov, obenem pa je, kot je poudaril Adriano Biasutti, potrdil pomembno vlogo Furlani-je-Julijske krajine v tem prostoru. Po pogovorih z Biasuttijem se je Kučan srečal s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti, popoldne pa je obiskal predsednika Pokrajine Crozzolija, tržaškega župana Richettija in zvezo zadrug, zvečer pa je v gledališču Miela sodeloval na predstavitvi knjige Dnevi Slovenije.
Pogovori med Kučanom in Biasuttijem so bili samoumevno usmerjeni predvsem v analizo sedanje krize in v napore za zaustavitev prelivanja krvi. Sobesednika sta si bila edina v ugotovitvi, da je priznanje Slovenije in Hrvaške predpogoj in izhodišče za pomiritev. Slovenija, je ob tem dejal Kučan, načelno pristaja na uporabo vseh postopkov in sredstev, ki jih je Evropa izoblikovala za zagotovitev lastne varnosti in miru. Zato sprejema tudi morebitno prisotnost mirovnih tamponskih sil. Vsekakor pa je vprašanje, kaj bi te sile lahko dosegle, če sprte jugoslovanske strani pred tem ne bodo zagotovile premirja.
Tako Kučan kot Biasutti sta v odgovoru na vprašanja novinarjev večkrat odločno poudarila nujnost uradnega priznanja Slovenije in Hrvaške. Ali bi pri tem FJK pomagala tudi z izmenjavo poslaništev, kot so v torek predlagali sekretarji deželnih strank? Biasutti ie bil do take rešitve dokaj zadr-
žan, »ker presega pooblastila in pristojnosti Dežele«, Kučan pa je ta predlog tolmačil kot dodatno moralno podporo FJK Sloveniji in Hrvaški in obvezo, da si bo v državnem ter mednarodnem okviru prizadevala za dosego priznanja. Biasutti pa je k temu dodal, da bo na jutrišnjem srečanju predsednikov skupnosti Alpe-Jadran v Linzu italijanska delegacija predlagala, naj skupnost v celoti podpre in pri svojih vladah zagovarja priznanje.
Sicer pa je Milan Kučan v pogovorih z Biasuttijem in na tiskovni konferenci tudi odločno poudaril, da se Slovenija o svoji suverenosti in samostojnosti ne namerava pogajati, ker je k uresničevanju tega zavezana s plebiscitom. Dodal je tudi, da ne namerava podaljševati moratorija, na katerega je pristala z brionskim dogovorom. K temu pa je ne sili neka toga načelnost, pač pa vprašanje preživetja. »Jugoslovansko gospodarstvo je na tleh in Slovenija bi se sama udušila, če bi pristala na Markovičevo politiko konvoja, po kateri morajo bolj razviti čakati manj razvite. Slovenija mora nujno začeti razvijati svojo gospodarsko politiko in instrumente za gospodarsko rast, sicer ne bo preživela. Na podaljšanje moratorija bi morebiti lahko pristala le pod pogojem, da dobi pristojnosti za tisto ukrepanje, ki naj ji omogoči preživetje.«
Ena od glavnih tem p'ogovora je bilo tudi vprašanje manjšin. Predsednika sta v tem okviru poudarila, da je treba zagotoviti pravice italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vodilo v reševanju so osimski sporazumi, ki so pri tem neka »magna carta«. Biasutti je pri tem poudaril, da Italija ne bo zahtevala revizije mej, Kučan pa dodal, da je treba v duhu tega dokumenta razvijati sodelovanje, kot zahteva življenje.
Predsednika sta nadalje preučila in potrdila možnosti razvijanja nadaljnjega gospodarskega sodelovanja, pri tem pa opozorila in obsodila nekatere nedoslednosti: med temi sklep ES, da ne dovoli več uvoza mesa iz Slovenije, češ da nadzorstvo in jamstva za kakovost niso več taka kot pred časom. Ali je to način, da se rešuje jugoslovansko krizo s tem, da se postavlja zapreke gospodarskemu sodelovanju tisti republiki, ki se je doslej edina strogo držala dogovorov, sklenjenih na Brionih? (vt)
Srečanje z manjšino v deželnem svetu več kot samo simbolično
Srečanje med predsednikom Milanom Kučanom in skupnim predstavništvom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je potekalo v palači deželnega sveta, kar je bilo v dobrodošlici slovenskih predstavnikov in tudi po predsednikovih besedah ocenjeno za več kot samo simbolično dejstvo.
Predstavniki naše skupnosti so srečanje s Kučanom, ki mu je prisostvoval tudi član predsedstva Ciril Zlobec, ocenili kot znak pozornosti do slovenske manjšine, ki je na dogajanja v jugoslovanskem prostoru in v tem okviru na osamosvajanje Slovenije usodno vezana. Slovenci v Italiji so vselej, s svojim organiziranim življenjem, želeli dati svoj prispevek k sožitju v teh krajih, reševanje problemov manjšin, tako slovenske v Italiji kot italijanske v Istri pa je v teh odnosih odločilnega pomena. To še posebej velja v trenutku, ko se vprašanjem manjšin priznava centralno mesto za zagotovitev miru v Evropi.
Te dni je v tem okviru veliko govora o reinterpretaciji osimskih sporazumov in vsaka novost v tem smislu bi morala prinesti boljše razumevanje, kajti dejstvo je, da Italija doslej svojih obveznosti do slovenske manjšine ni uresničila. Kot pozitiven signal je bil ocenjen pred nedavnim odobreni deželni zakon za podpore kulturnim dejavnostim, čeprav bi se lahko zataknilo že prav kmalu, s slo-venslkimi prošnjami za koriščenje teh prispevkov. Glavni problemi pa ostajajo odprti, predvsem zaščitni zakon. Zelo slabo znamenje je tudi obnašanje osrednih krajevnih uprav, ki se ravno v tem trenutku,krčevito upirajo, da bi vnesle v nove statute pravico do rabe slovenščine. Če se za manjšine, sodeč po izjavah, resnično nakazujejo novi in boljši časi, naj se to dokazuje s konkretnimi koraki.
Slovenski predstavniki so Kučana obvestili, da so se dogovorili o treh dokumentih, ki jih Slovenci v Italiji naslavljajo na predsedstvo K VSE v Mos-
kvi, lordu Carringtonu in italijanskim oblastem, da se opozori na odprta vprašanja manjšine in njihovo reševanje v skladu z mednarodnimi dogovori. Prizadevanja za mir in dogovore o bodočih odnosih v Evropi namreč mimo tega me morejo.
Slovenski predsednik je podčrtal dejstvo, da je med Slovenijo in sosednjo Italijo veliko skupnega, zato je med evropskimi državami Italija tista, ki je za slovensko prihodnost morda odločilna. Ključni trenutek pa predstavlja mirovna konferenca v Haagu. Za Slovenijo veliko pomeni, da bi se uveljavljanje njene samostojnosti na mednarodni ravni odvijalo po regularni poti, kajti to bi bil dokaz, da Slovenija rešuje in hoče dosledno demokratično reševati svoj položaj kot enakopraven sogovornik. Možno je sicer tudi, da pride do priznanja Slovenije in Hrvaške v obliki sankcije, če bi se vojna ne prenehala, toda od tega si Slovenija ne obeta veliko. Zato je umestno zastaviti sile za redno priznanje, pa čeprav bi šlo za daljši rok.
Kučan je povedal, da je v Haagu že izrazil stališče, po katerem je na konferenci nujna aktivna prisotnost manjšin, če bi šlo za kakršnokoli spreminjanje njihovega položaja. Za Slovenijo so principi Osima temeljnega pomena, orientacija pa helsinški dokument. Kot pravni naslednik prevzema Slovenija obveze Osima, ob ugotavljanju, da so razlogi za nezadovoljstvo za vse, kar ni bilo uresničeno. V demokratično nastajajoči slovenski družbi je treba vprašanje manjšin kot eno temeljnih vprašanj urediti, kar velja tako za Italijane in Madžare v Sloveniji, kot za slovenske manšine izven njenih meja.
Kučan je še dejal, da se bo v razgovorih s tržaškim županom in predsednikom Pokrajine zavzel za rabo slovenskega jezika, glede vseh vprašanj pa bo Slovenija trdno stala za manjšino kot subjektom in se bo v tem smislu pogovorjala z Italijo, (du)
Jugoslovanska kriza bo jutri predmet zasedanja predsednikov skupnosti A-A
Pozivi juinotirolske skupščine, italijanskega Caritasa in reško-senjskega nadškofa
TRST — Jutri bo v gornjeav-strijskem Linzu plenarna skupšči-na osemnajstih predsednikov al-Pajadranskih regij iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Nemčije in Švice, na kateri bodo obravnavali jugoslovansko krizo, redsedniki alpsko-jadranskega oka bodo očitno zavzeli jasno skupno stališče in tako poslali spodbujevalen "signal" Evropski skupnosti ter Konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi (in seveda lastnim osrednjim vladam), o katerih so mnenja, da so se potovale doslej edinole za nekak-.n° Tedimenzioniranje notranjih
Jugoslovanskih razmer".
Predsedniki skupnosti Alpe-jadran bodo pretresli tudi resolu-Jo, ki jo je sprejel včeraj soglas-0 južnotirolski deželni svet. Re-oiucija poziva rimsko vlado, naj ^odvzame »vsako možno pobudo« ustavitev vojnega stanja v Ju-oslaviji prek posredovanja pri
nr narodnih forumih in naj pod-
(,e težnjo Slovenije, Hrvaške in ugih zainteresiranih narodov k amoodločbi. Resolucija
se zavze-
ma tudi za to, da bi OZN poslala v Jugoslavijo mirovne čete, z druge strani pa obvezuje deželno vlado, naj v sklopu skupnosti Alpe-Jad-ran in Argealp spodbudi humanitarne posege v prid vojnih beguncev. Po skupščini, ki bo trajala kake tri ure, bodo predsednik lan-da Josef Ratzenboeck, predsednik
Dežele FJK in drugi udeleženci sklicali tiskovno konferenco.
Med čedalje številnejše apele in pobude za pomoč hrvaškemu prebivalstvu gre uvrstiti še poziv italijanskega Caritasa rimski vladi, naj se tudi na evropski ravni zavzame za mir v Jugoslaviji, ter klic na pomoč reško-senjskega nadškofa dr. Antona Tamaruta.
Rabeljski rudarji še čakajo na obljubljena delovna mesta
TRST — Pri deželnem direkciji za industrijo je bil nov sestanek^ o problemu rabeljskega rudnika. Med drugim so povedali, da bodo večji del strojev in opreme oddali najboljšemu ponudniku (tu pa je še vprašanje nepremičnin), da bodo kmalu končali ureditvena dela na območju, kjer bo čedajska železarna (Gruppo Cividale) namestila nov proizvodni obrat, da je deželna direkcija za probleme okolja zaprosila pristojno ministrstvo, da pripravi načrt ambi-entalne sanacije okoli rudnika (in seveda zagotovitve varnosti v njem —- bodo morda uredili muzej?) in da bodo denar za poklicne tečaje (za tiste rudarje, ki se bodo po izteku dopolnilne blagajne zaposlili v novi tovarni čedajske grupe) dobili iz državnih sredstev. Na predlog sindikatov so se zmenili za vrsto ožjih tehničnih sestankov, na katerih naj bi pospešili reševanje celovitega vprašanja.
RK deli živež in oblačila, so pa tudi brez denarja
V sežanski občini je zdaj že sto hrvaških beguncev
SEŽANA — Val beguncev je zajel tudi sežansko občino. Na vsem Sežanskem jih je trenutno že več kakor 100, njihovo število pa se iz dneva v dan povečuje.
Oglašajo se na občinsko organizacijo Rdečega križa, kjer vodijo evidenco oziroma sezname beguncev in jim nudijo najbolj potrebno pomoč v obliki živilskih paketov, ki so jih prejeli od republiškega Rdečega križa. Poleg tega so jih oskrbeli še z oblačili, ki jih imajo v svojem skladišču na pretek, zato tudi ni treba, da bi občani prinašali oblačila na sedež Rdečega križa.
Žal pa nimajo denarja za pomoč beguncem, živilski paketi pa bodo kaj hitro pošli. Zaradi tega pozivajo krajevno prebivalstvo, da prispeva denarna sredstva in sicer na žiro račun OO RKS Sežana št. 51420-678-81339 s pripisom "Za pomoč beguncem".
Hkrati s tem pa tudi zbirajo hrano z daljšim rokom trajanja na sedežu RKS Sežana, Partizanska cesta št. 15.
Ker Slovenija zaenkrat še nima urejenega zbirnega centra za be-
gunce, nastajajo seveda tudi problemi z njihovo nastanitvijo. Begunce, ki v teh krajih nimajo nobenih sorodnikov oziroma znancev, ki bi jih lahko sprejeli pod streho, pa usmerjajo v najbližji hrvaški center v Bujah. Ker pa se marsikdo od beguncev, prestrašen od vojne, ne želi več vračati na Hrvaško, pozivajo družine, ki bi jim bile pripravljene pomagati, da jih sprejmejo v svoje domove. V teh težkih časih pa bo tudi pomoč prostovoljcev še kako potrebna za nemoteno delo Rdečega križa, zato se lahko zainteresirani oglasijo neposredno pri njih.
Poleg reševanja usod in tragedij beguncev, pa sežanski Rdeči križ v tem tednu organizira tudi redno krvodajalsko akcijo. Začela se je v torek v Senožečah in na Kozini, kjer se je je udeležilo 140 krvodajalcev, nadaljuje se v Sežani, zaključila pa jutri v Komnu. Zdaj je kri toliko bolj potrebna in dragocena, zato naj v teh trenutkih pride do izraza solidarnost in humanost slehernega posameznika, ne samo rednih krvodajalcev.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Po poletnih počitnicah včeraj začetek pouka
Z mešanimi občutki v novo šolsko leto
Različna gledanja na ustanovitev slovenske televizije
Frekvence ali konvencija z RAI: bomo sploh kdaj dobili svojo TV?
Deželna vlada se mora odločno zavzeti, da bomo Slovenci v Italiji končno dobili svojo televizijo, saj je to morda zadnja priložnost, da se stvari premaknejo z mrtve točke in da se končno začenja izvajati zakon iz leta 1975, ki odpira pot javnim oddajam v našem jeziku. Perspektive, da se bo Dežela resno zavzela za slovensko TV žal pa v tem trenutku niso najboljše in to iz več razlogov. Prvič, ker odbor politično gledano še ni vzel sploh v poštev tega - vprašanja, drugič pa zaradi tega, ker je problematika zasebnih postaj — z ostrimi polemikami, ki so njo povezane — doslej popolnoma zasenčila vse ostalo. Do nadaljnega torej ostaja v veljavi projekt ministra za pošto Carla Vizzinija, ki ne predvideva frekvenc za slovenske programe.
»Minister ima po zakonu dolžnost, da tudi ob pomanjkanju.ustrezne konvencije med državo in ustanovo RAI določi frekvence za slovensko televizijo. Ker tega ni naredil je grobo kršil zakon, pri čemer je tudi popolnoma spregledal razsodbo ustavnega sodišča, ki jasno določa, da ima javna televizija pri podeljevanju frekvenc prednost pred zasebnimi postajami«, nam je dejal senator Stojan Spetič, ki je glede tega že posegel pri ministru Vizziniju, še prej pa pri njegovem predhodniku Mam-miju. »Dežela, kateri je v tem trenutku očitno bolj pri srcu usoda nekaterih zasebnih postaj, mora v vsakem primeru pohiteti in odločno opozoriti vlado, da ne izpolnju-
je obljub in predvsem da krši zakon. S pritiski in političnimi akcijami pa moramo pohiteti tudi Slovenci, da ne bo jutri za vse skupaj prepozno«, je še povedal slovenski zastopnik v Palači Madama.
Da je treba pohiteti in nekaj konkretnega narediti je mnenja tudi deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar, ki je vsekakor v nedavni interpelaciji že pozval predsednika Dežele Biasuttija, naj stvarno poseže za slovensko televizijo. »Sedaj je skrajni čas za dodelitev frekvence, ko bo enkrat Vizzinijev plan dokončno odobren in stopil v veljavo bo verjetno prepozno, saj je težko verjeti, da bo država jutri odvzela nekomu že oddano frekvenco in jo potem podelila manjšini«. Tudi Brezigar je podobno kot Spetič mnenja, da smo priča kršitvi zakona in da konvencije za TV postajo ne podpišeš, če nimaš prej uradno določenega omrežja. Ob politični bitki bodo morali, po mnenju zastopnika SSk, razmisliti tudi na morebitni priziv na Deželno upravno sodišče (TAR) oziroma na Državni svet.
Tudi svetovalec Demokratične stranke levice Miloš Budin napoveduje poseg pri deželni vladi. »Mi moramo zahtevati frekvenco in seveda predvsem svojo televizijo. Mene vsekakor ne toliko zanima kako bo država uredila to vprašanje in tudi ne način, ampak, da nam predvsem zagotovi demokratično upravljeno in vodeno televizijo, ki bo znala zvesto odražati realnost, potrebe in ustvarjalnost te naše manjšine«, nam je
med drugim povedal Budin, ki glede konvencije ne izključuje možnosti, da bi pri njej sodeloval tudi zasebnik. Različnega mnenja glede načina boja za slovensko televizijo pa je socialist Filibert Be-nedetič, ki je prepričan, da v tem trenutku niso bistvene frekvence, ampak bistvena je konvencija za izvedbo zakona iz leta 1975. Bene-detič, ki je ravnatelj slovenskih oddaj deželnega sedeža RAI, je glede konvencije dokaj optimistično razpoložen, »saj je tehnično vzeto osnutek konvencije med državo in RAI dejansko že pripravljen in ga bodo morda podpisali še pred koncem tega leta. Naš boj je treba torej trenutno usmeriti v konvencijo in ne toliko v frekvence«.
Malokdo ve, da v okviru deželnega sveta obstaja tudi posebni odbor za radiotelevizijske službe, ki mu predseduje demokristjan Franco Brussa. Konkretne pristojnosti tega odbora so nejasne in slabo definirane. Njegov predsednik se v zadnjem času pojavlja v tisku predvsem zaradi ostre polemike — ki je že prerasla v prerekanje — z odbornikom za prostorsko načrtovanje Gianfrancom Car-bonejem, ki mu je odbor poveril nalogo, da sledi televizijski problematiki. Brussa nam je rekel, da se je ta odbor v preteklosti že zavzel za ustanovitev slovenske televizije, »minister za pošto pa je v tem primeru ravnal prav, saj če ni konvencije ne more biti niti ustreznih frekvenc...« Kaj je torej važnejše: frekvence, konvencija ali pa slovenska televizija? .	g-
Novo šolsko leto se je začelo. Včerajšnji prvi dan pouka na šolah vseh stopenj ter v otroških vrtcih je bil sicer sicer v glavnem namenjen šolskim mašam in le prvemu stiku s šolskimi klopmi po poletnih počitnicah, saj bo pouk s polno paro stekel šele v naslednjih dneh. Naš fotoreporter Mario Magajna je ujel nekaj utrinkov z včerajšnjega šolskega dne in o mešanih občutkih, s katerimi se je šolska populacija podala v učilnice. Na sliki zgoraj prvi stik z učiteljico na osnovni šoli pri Sv. Jakobu, spodaj pa razposajeno razpoloženje dijakov slovenskih višjih srednjih šol pred šolsko mašo pri Sv. Ivanu.
V zvezi z novim upravnim svetom, restrukturacijskim načrtom in prejemki
Delavci IRET-a zahtevajo nujna pojasnila
Včeraj dopoldne so se delavci podjetja IRET zbrali na skupščini in obravnavali naj novejše premike v okviru poskusov, da bi podjetje izvlekli iz dolge in hude krize. Govor je bil predvsem o snujočem se novem upravnem svetu IRET-a, o produktivni bodočnosti podjetja, kakor tudi o dopolnilni blagajni oziroma o prejemkih delavcev.
Na skupščini so pokrajinski predstavniki sindikatov FIM-CISL, FIOM-CGIL in UILM-UIL poročali o. srečanju, na katerem so se v torek sestali z dosedanjim pooblaščenim upraviteljem podjetja Montanarijem. Slednji je sin-
dikalistom sporočil, da bo podjetje podvojilo svojo glavnico z vstopom novih partnerjev in da je novi upravni svet praktično že sestavljen, ni pa nič natančnega povedal o tem, kdo sedi v njem. Poleg tega je povedal, da bi podjetje moralo dobiti v kratkem iz Peruja naročila, ki naj bi mu zagotovila dve leti dela, in da upravni svet namerava najeti nova posojila, s katerimi naj bi delno krili kredite uslužbencev.
Vse to ni zadovoljilo sindikalistov in niti včeraj zbrahe delavske skupščine. Po njihovem je skrajni čas, da bi se obelodanilo, kdo je lastnik podjetja in kako ga namerava gospodarsko
oživiti, kakor tudi, da bi uredili dopolnilno blagajno 102 delavcema do konca leta ter izplačali plače 48, ki redno delajo. V tem smislu delavci IRET-a in njihovi sindikalni predstavniki nameravajo zahtevati od deželne uprave, naj uradno ugotovi, kako je z novim upravnim svetom podjetja, kakor tudi, naj se zavzame za obnovo dopolnilne blagajne vse do konca tega leta, kar med drugim predpostavlja tudi predložitev načrta za relansiranje podjetja. Od vodstva podjetja pa bodo zahtevali, naj izplača plače redno zaposlenim, poleg tega pa bodo tudi poostrili nadzor nad prodajanjem uskladiščenega blaga.
Vse je že nared za veliko gala predstavo, ki bo s Trga Unita preko televizije šla v svet
Tržaška gospa Glavan bo sprejela veliko uglednih gostov
Poklon Trstu, njegovi zgodovini in kulturni tradiciji s posebnim poudarkom na mitteleuropski zapuščini: tako si je skupina avtoric zamislila zahtevno televizijsko oddajo »Gli specchi di Trieste«, ki jo bo prva televizijska mreža RAI jutri zvečer od 20.40 do 22.38 neposredno prenašala s Trga Unita v svet preko evrovizije in intervi-zije. Na televizijskih zaslonih sicer gledalci skorajda ne bodo mogli zaslediti trga, ki so ga velikanske strukture skorajda v celoti prekrile, scene pa spremenile v sprejemni salon gospe Glavarije-ve, naslovne junakinje iz slovite Leharjeve operete Vesela vdova. Kljub temu pa je oddaja v dobri meri namenjena tudi ovrednote-
nju Trgu Unita, saj se vključuje v niz gala televizijskih oddaj, ki imajo kot prizorišče slavne in lepe trge italijanskih mest.
Tudi idejna in organizacijska ekipa, ki je že v drugih mestih pripravila podobne vele televizijske oddaje, je skorajda ista: kot rečeno, gre za skoraj izključno žensko ekipo. Oddajo »Gli specchi di Trieste«, naslov je istočasno poklon nekdanjim tržaškim kavarnam, v katerih se je kovala tržaška kultura in so nastajala številna literarna dela v italijanskem in drugih jezikih, in pa Trgu Unita, na katerem je stala slovita kavarna »Caffe degli specchi«, ki so jo z ne prevelikim občutkom
za zgodovinsko zapuščino pred leti posodobili, so si namreč zamislile Vittoria Cappelli, Roberta Lubich in Vittoria Ottolenghi, producent je Luisanna Tuti, režiser Adriana Borgonovo, za scene pa je kot edini moški v dokaj številčni ženski družbi poskrbel Cesa-rini Da Senigallia.
Projekt, pri katerem z RAIUNO sodelujeta še ORF-BetaFilm in družba Vittoria Cappelli, finančno pa so jo podprle številne državne in privatne družbe (med katerimi je po mnenju organizatorjev premalo tržaških), je zahteval več mesecev priprav. Zasnova oddaje namreč med drugim predvideva, da v njej nastopa vrsta slavnih interpretov od baletnikov preko gledaliških igralcev do opernih pevcev. Ob mitteleuropski tradiciji Trsta pa želi oddaja naglasiti še vlogo mesta kot »vrat proti Vzhodu» in zato so k sodelovanju povabili tudi nekaj predstavnikov držav Pentagonale.
Že sam seznam nastopajočih je izredno dolg, njihov izbor pa izredno raznolik: v obširno zvrst glasbe so organizatorji uvrstili (po sledečem vrstnem redu) operno pevko Raino Kabaivansko, pianista Iva Pogoreliča, ciganski ansambel Antal Szalay, Godbo na pihala italijanske mornarice, Godbo na pihala madžarske vojske, Godbo na pihala gardnega polka z Dunaja, Godbo na pihala slovenske milice, Čehoslovaško vojaško godbo in zbor Mednarodnega zavoda združenega sveta.
Plesno umetnost bodo zastopali: Carla Fracci in Erič Vu An, par Alessandra Ferri in Alessandro Molin, Vladimir Derevianko s plesalci skupine Alterballetto, Narodni ansambel ljudskega plesa Honved iz Budimpešte in skupina Momix. Predstavniki gledališke umetnosti bodo Giorgio Strehler, Claudio Magris, Omero Antonutti in Massimo De Francovich, nastopili pa bodo še pantomim Boris Hybner s svojo skupino iz Prage, Chille De La Balanza in lutkovno gledališče »I piccoli di Podrecca«.
Vsi številni nastopajoči naj bi se kot gostje zvrstili v salonu gospe Glavarijeve, Leharjeve »vesele vdove«, kjer naj bi v vlo-
gi gostiteljice izmenično nastopi' li Raina Kabaivanska, Carla Fracci in pa povezovalka oddaje AieS' sandra Martines. Kaj več o preaj stavi je zaenkrat težko povedati saj si iz vaj, ki so ob -vsakem yre-menu potekale na Trgu Unita, N bilo mogoče ustvariti prave slme o celoti. Še besedo o vremenu: organizatorji se nekoliko bojijo barje, ki se pravgotovo ne bi »ustrašila« megastrukture na Trgu Vaj' ta. V izrednem primeru bi oddajo prenašali dan kasneje, vendar po zaenkrat ostaja vse pri prvotnem načrtu.
Na slikah: levo plesalci skup/' ne Alterballetto med vajo (i°“ Križmančič), tu zgoraj pa njega5' truktura, ki so jo namestili n Trgu Unita (foto Magajna).
Sinoči v prepolnem gledališču Miela ob prisotnosti predsednika Kučana
Predstavitev knjige o vojni in zmagi slovenskega ljudstva
Potrditi bi ga morale še posamezne občine
Odobren sanacijski načrt podjetja ACT
V dvorani gledališča Miela so sinoči predstavili knjigo Dnevi Slovenije, ki je prav včeraj izšla pri tržaški založbi Edizioni E. Gre za dovolj obširno razmišljanje ne samo o dnevih, ki so tako korenito spremenili Slovenijo in Jugoslavijo, ampak tudi o perspektivah nove države. Publikacija, ki torej iz zornega kota fotografov in novinarjev dokumentira vojno v Sloveniji, a ki prinaša tudi kritične prispevke uglednih razumnikov iz širšega evropskega prostora. Tu velja omeniti prispevka Milana Kundere in Petra Handkeja. Sinočnja predstavitev nove knjige pa je bil tudi izjemen kulturni dogodek za mesto, ki je, kljub vsemu, z določeno oddaljenostjo sledilo in žal še danes sledi tragič-
nim dogajanjem onkraj meje. Trst je imel vedno zelo protisloven odnos do svojega slovenskega in na-splošno slovanskega zaledja. Predstavitve se je udeležilo veliko število italijanskih in slovenskih obiskovalcev.
Knjigo so izdali v sodelovanju z ljubljansko Cankarjevo založbo, ki je prispevala novinarsko in fotografsko gradivo. Predstavitve se je kot častni gost udeležil slovenski predsednik Milan Kučan, ki ga je občinstvo zelo toplo sprejelo. Predsednik predsedstva Slovenije je ob koncu predstavitve tudi sam spregovoril in pohvalil izdajo knjige o Sloveniji v vojni, ki po njegovem postavlja pravilno v ospredje, da je bil glavni junak zmage slovenske suverenosti slo-
vensko ljudstvo. Slovenci nismo narod vojne, ampak narod miru in ustvarjalnosti, zgodovina pa nas je naučila, da znamo tudi kljubovati težkim trenutkom, je poudaril Kučan.
Predstavitev je uvedel Franco Rotelli, ravnatelj tržaške psihiatrične službe, ustanove pod okriljem katere deluje majhna, a očitno pogumna založba Edizioni E. Slednja je poverila novinarju Pie-ru Del Giudiceju, da oblikuje to dobrodošlo knjižno pobudo.
O knjigi in o stanju v Sloveniji je obširno spregovoril pesnik in član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec. Govoril je o borbi majhnega naroda za svojo državnost in v bistvu za svojo bodočnost. Slovenci smo obkroženi s številčno večjimi narodi in nismo nikoli nikogar napadli. Zadnja povojna dogajanja pa je v marsičem primerjal z vstajo iz leta 1941, ki je imela, podobno kot sedaj, močan etični pečat. Govornik je tudi izrazil določeno razočaranje nad stališči zahodne Evrope do Slovenije, pri čemer žal ni izvzeta tudi italijanska diplomacija. Njegov poseg je izzvenel kot odločen poziv za mednarodno priznanje Slovenije. Posegu Cirila Zlobca sta sledila prispevka Arnalda Brescia-na in Jaša Zlobca.
Bresciani je obsodil cinizem zahodne Evrope in njenih diplomacij, ki prihaja do izraza tudi pri obravnavi sedanje hrvaške tragedije. Cinizem je prisoten tudi v Italiji, kjer pa so na srečo v zadnjem času nekateri spremenili mnenje o Jugoslaviji, ki je ni več in o novih nastajajočih državah.
S. T.
Glavna skupščina Konzorcijske-ga podjetja za prevoze (ACT) je na svoji zadnji seji v torek, 17. t. m„ odobrila načrt za gospodarsko in finančno sanacijo, ki predvideva, kako naj bi podjetje v teku Setih let poravnalo svoj deficit, ki je v lanskem poslovnem letu dosegel 43,35 milijarde lir. Za odobritev so se izrekle vse stranke, razen MSI, medtem ko sta predstavnika Zelene alternativne liste Bekar in LpT Gobessi iz protesta zapustila sejo, zdaj pa bi morale načrt odobriti še posamezne občinske uprave, ki so članice konzorcija ACT, točneje občinski sveti vseh šestih občin na Tržaškem.
Načrt za gospodarsko in finančno sanacijo predstavlja pravzaprav novost. Uvedel ga je zakon 310 iz leta 1990, ki določa, da javna podjetja in uprave lahko najamejo posojila za poravnavo primanjkljajev v poslovnem letu 1990 le pod pogojem, da izdelajo načrte, v katerih povedo, kako nameravajo primanjkljaje poravnati do 31. decembra 1996. Namen tega zakonskega ukrepa je na dlani: uokvirja se v sicer ne vedno dosledna prizadevanja osrednjih državnih oblasti, da bi nekoliko uredili javne finance, oziroma da bi zajezili zadolževanje države, ki je doseglo že nadvse zaskrbljujoče razsežnosti.
Sanacijski načrt ACT je izdelala upravna komisija podjetja. Načrt izhaja iz predvidevanja, da se v prihodnjih letih število uporabnikov javnih prevozov na Tržaškem ne bo povečalo, že zato ne, ker se bo nadaljeval demografski padec, zlasti v mestu. Podjetje ACT naj
Prepolna dvorana gledališča Mlela med predstavitvijo	(foto Križmančič)
V Zgoniku do 7. oktobra
Na ogled osnutek občinskega statuta
Do 7. oktobra je na vpogled na županstvu občine Zgonik osnutek statuta, ki ga je izdelala posebna občinska komisija. Posamezniki, oziroma organizacije imajo možnost, da predstavijo pisne predloge in opombe, ki jih bo komisija Preučila pred razpravo v občinskem svetu. Danes bo župan Budin s člani komisije obrazložil osnutek statuta predstavnikom organizacij in krožkov, ki delujejo na območju zgoniške občine, (bs)
Ogorčeni protesti zaradi fašističnih akcij po okoliških vaseh
Mazače izslediti in kaznovati!
Nova mazaška akcija proti spomenikom in spominskim obeležjem v slovenskih vaseh tržaške pokrajine je izzvala veliko ogorčenja med prebivalstvom in proteste številnih borčevskih in drugih antifašističnih organizacij. Po VZPI-ANPI sta tudi predsednika ANED in ANPPIA poslala tržaškemu vladnemu komisarju in predsedniku Pokrajine brzojavki, v katerih zahtevajo kaznovanje storilcev in njihovih navdihovalcev. Kriški bivši borci pa v tiskovnem poročilu poudarjajo, da se ne dajejo ustrahovati od neznanih, prevečkrat pa dobro poznanih mazačev, ki se občasno »spravljajo« na naše spomenike in s tem dokazujejo svojo visoko »kulturo«. Bivši borci ne bodo odnehali pri svojem delu, pravijo, ker so ob podpori
večine prebivalstva prepričani, da so na pravi poti. Zagovarjajo ideale svobode, demokracije in pravičnosti, za katere so se in se bodo vedno borili.
Mazaške akcije je obsodil tudi pokrajinski odbor Gibanja za komunistično prenovo, ki nove provokacije vzporeja z govori znanih fašističnih voditeljev v našem mestu in in z obnavljanjem obrekovalne kampanje proti odporništvu v vsej državi. Svoj ogorčen protest so izrazili tudi krožki GKP za Zahodni Kras.
Pokrajinski tajnik PSI Perelli je ob zahtevi po kaznovanju krivcev in okrepitvi nadzorstva pred spomeniki zahteval tudi od tržaške občinske uprave, da pravočasno odstrani sramotilne napise, ki žalijo čustva slovenskega prebivalstva.
bi vsekakor v prihodnjem petletju ohranilo sedanjo raven storitev in uslug, zmanjšalo pa naj bi proizvodne stroške, in sicer s povečanjem storilnosti osebja, kakor tudi z racionalizacijo avtobusnega omrežja. Načrt govori med drugim o tem, da bi v mestu v sodelovanju s pristojnimi krajevnimi upravami ustvarili rezervirane cestne pasove za avtobuse, tako da bi ponekod odprli proge, ki bi se jih dalo primerjati s podzemskimi železnicami. Takška proga naj bi povezovala železniško postajo s Sveto Soboto oziroma Barko vij e z Žavljami.
Kar zadeva kritje samega primanjkljaja, ki naj bi leta 1992 znašal 42,2 milijarde, leta 1996 pa 51 milijard lir, načrt ACT predvideva, naj bi zanj v glavnem poskrbela deželna uprava s pomočjo sredstev, ki jih v ta namen prejema iz državnih blagajn. Manjši delež pa bi morale prispevati tudi občinske uprave, in sicer leta 1992 4,2, leta 1993 3, leta 1994 1, leta 1995 0,3, leta 1996 pa 0 milijarde lir. V glavnem bi to šlo v breme tržaške občine, saj bi le-ta v skladu s svojo velikostjo morala prispevati skoraj 90 odstotkov teh sredstev.
Kot rečeno, je načrt v torek skoraj soglasno odobrila glavna skupščina ACT. Toda napačno bi bilo sklepati, da je stvar šla povsem gladko. Pristaviti namreč moramo, da je bil zaradi raznih nesoglasij sklep o odobritvi načrta poprej dvakrat odložen. V torek je večina končno prižgala zeleno luč, a istočasno je odobrila tudi resolucijo, s katero je obvezala vodstvo podjetja, naj ob izvajanju sanacijskega načrta izboljša poslovanje svojih delavnic, naj zamenja upravo openskega tramvaja, naj s tržaško občino sklene sporazum za koncentracijo vseh svojih struktur v Broletu, naj od Dežele doseže revizijo politike cen vozovnic, naj uvede industrijsko koncipirano knjigovodstvo, da bo mogoče imeti jasnejši pregled nad poslovanjem posameznih sektorjev.
Kot uvodoma rečeno, pa bodo morale načrt zdaj potrditi posamezne občinske uprave na Tržaškem, in sicer do 30. t. m. Ali se bo to res zgodilo, je težko predvidevati, še zlasti, ker nekateri znaki govorijo, da smo v Trstu mogoče pred novo politično krizo.
Kraški kamen za partizanski spomenik v dolini Camonica
Kot spomenik padlim za svobodo v dolini Camonica v pokrajini Brescia bodo uredili maketo kraš-ke jame. To je rezultat sodelovanja med VZPI-ANPI iz Križa in Združenjem borcev iz krajev Mazano in Angolo Terme iz doline Camonica. S temi organizacijami namreč kriška borčevska organi-Zacija že dalj časa vzdržuje prijateljske stike, si izmenjuje izkušnje ln v tem primeru tudi konkretno Prispeva za postavitev spomenika Padlim za svobodo v teh krajih.
V sobotnih zgodnjih jutranjih nrah je iz Križa odpotoval tovornjak z dvema velikima blokoma "■raškega kamna in se namenil v Angolo Terme - Pratolungo Mazano. Tovor je spremljal tajnik kfiške sekcije VZPI-ANPI. Teža °t>eh kamnitih blokov znaša 28 plotov. Prvi spomenik bodo odkri-1 že 4. novembra letos. Posvečen 0 vojnim invalidom, postavljen bo v občini Angolo Terme, rugi spomenik pa bodo postavili , eseca septembra prihodnjega eta na vrhu hriba Pratolungo in 9a posvetili partizanom borcem Seh vojaških formacij, med kate-hni sta bila tudi dva ruska borca St fBa kriški karabinjer Henrik »ze*ančič (Stefani). Spomenik bo -rastel« v ustanavljajočem nacio-a nem parku Pratolungo na višini metrov. Na tem hribu je prišlo do srditih partizan-
Za kriško sekcijo VZPI-ANPI niso podobne pobude nekaj novega. Rada sodeluje z vsemi tistimi, ki delijo iste ideale, ima tudi veliko število članov, ki radi priskočijo na pomoč, ko je potrebno, da s svojim delom še podprejo tiste sile, ki se zavzemajo za razvoj demokracije, ki je zasadila korenine prav v tistih težkih letih z velikimi žrtvami borcev, ki so verovali v boljši jutri. Kriška sekcija je namreč ob pomoči vaščanov na tem področju zelo aktivna. Vzdržuje intenzivne stike s številnimi sorodnimi borčevskimi organizacijami na tej in oni strani meje. V teh časih, ko prevladujeta brezbrižnost in potrošniška logika, je še vedno veliko ljudi, ki niso pozabili tistih časov, in to ne iz neke maščevalnosti, ampak ker so prepričani, da je na osnovah idealov odporništva še vedno mogoče, kljub številnim težavam, graditi boljšo družbo. V Križu obstaja taka skupina, ki si trdovratno in s prostovoljnim delom prizadeva, da bi ideali, za katere so se borili, ne zašli v pozabo. Ti ljudje zdaj z žalostjo v srcu sedijo pred ekrani in poslušajo poročila o tragičnih dogodkih v sosednji Jugoslaviji. Ni treba posebej poudarjati, da komaj čakajo na konec prelivanja krvi v državi, za ustanovitev katere so se kot mladi fantje tudi sami borili v duhu bratstva in enotnosti. (as)
V Starem mestu včeraj odkrili razpadajoče truplo narkomana
Deželni zakonski ukrep za slovensko kulturo že stopil v veljavo
Deželni zakon o posegih za podporo kulturnim in umetniškim pobudam v korist slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini je te dni stopil v veljavo. Po deželnem svetu, ki ga je preteklega 26. julija sprejel z veliko večino glasov, je zakon odobrila tudi italijanska vlada, v Deželnem uradnem listu pa je bil objavljen z datumom 6. septembra 1991. To pomeni, da bodo morale vse slovenske kulturne ustanove, društva in skupine vložiti prošnje za podporo do prihodnjega 6. oktobra.
Rok je torej časovno skrajno omejen, zato je potrebno čim prej primerno ukrepati: za dostop do razpoložljivih denarnih sredstev je namreč potrebna posebna, nova prošnja, za katero morajo poskrbeti ne le v zakonu izrecno imenovane kulturne ustanove, temveč tudi vsa ostala društva, skupine in organizacije. Obravnavi zakona, predvsem pa pogojem, ki jim bo treba zadostiti ob oblikovanju novih prošenj, Zveza slovenskih kulturnih društev posveča posebno sejo, ki bo v torek, 24. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20, 2. nadstropje). Glede na perečnost vprašanja so vabljeni predsedniki oziroma predstavniki prav vseh včlanjenih društev, ki delujejo na območju tržaške pokrajine.
Paolo Tommasini
Droga je zahtevala še eno mlado življenje. Včeraj dopoldne so v starem predelu Trsta odkrili truplo 30-letnega Paola Tommasinija, po rodu iz Gradišča, a s stalnim bivališčem v Zagraju, Ul. 4. no-
Rajonski svet za Vzhodni Kras se bo sestal danes na sedežu na Opčinah, Proseška 28, ob 20. uri. Med drugim bo razpravljal o rekonstrukciji pokopališča, o prošnji za izgradnjo telovadnice v mladinskem središču Savio in o prošnji prebivalcev v Ul. Alpini o ureditvi prometa na tem območju.
vembra 66/B. Ob njem so našli brizgalko.
Prizorišče samotne mladeničeve smrti je bila zapuščena, že razpadajoča hiša v Ul. Capitelli 28 v Starem mestu. Policijo so poklicali na kraj nekateri mimoidoči, ker je iz hiše zaudarjalo. Ko so agenti vstopili, so kmalu odkrili truplo, ki je bilo že v razpadajočem stanju. Po prvih izvidih zdravnika sodne medicine kaže, da je mladenič, ki so ga istovetili po osebnih dokumentih, umrl že konec avgusta.
Tommasini ni imel nikoli opravka s pravico, na goriški kvesturi pa so ga poznali kot narkomana. Moški je skoraj gotovo umrl, ker si je vbrizgal v žilo heroin. O tem zgovorno priča brizgalka, ki je popeljala nesrečnega Tommasinija v smrt.
Glasbeni september: res zanimiv trio
V okviru Glasbenega septembra bo drevi ob 20.30 v evangeličan-sko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili na sporedu koncert tria, ki ga sestavljajo flavtist Giorgio Marcossi, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar. Skupina, ki je po ustanovitvi leta 1987 nastopila že v številnih državah, bo izvajala dela Mozarta, Elerja, Lid-la, Dominuttija in Deviennea.
Seja upravnega odbora Glasbene matice v Trstu
Upravni odbor Glasbene matice je na svoji ponedeljkovi seji razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki so povezana z izvajanjem zakona o obmejnih območjih, ki je z objavo v uradnem listu 5. septembra začel tudi izvršilno veljati.
Na predlog strokovne komisije, ki jo je imenoval na prejšnji seji, je upravni odbor ob upoštevanju dejanskih potreb posameznih sekcij šole Glasbene matice glede na rastoče število učencev, ob upoštevanju drugih kriterijev in seveda prejetih prošenj, sprejel sklep o namestitvi nekaterih novih učnih moči.
Velik del seje je bil na željo goriških predstavnikov GM v upravnem odboru namenjen razpravi o odnosih oziroma o sodelovanju med glasbenima šolama GM in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici v duhu obojestranske pripravljenosti, izrečene in poudarjene na zadnjem občnem zboru Glasbene matice v Trstu, na katerem je prišlo do razširitve upravnega odbora GM. Razprava se je razvila ob ugotovitvi, da v času od občnega zbora do danes, razen vstopa predstavnikov SSO in šole E. Komel v Gorici v upravni odbor, še ni prišlo do konkretnih oblik združevanja ali vsaj sodelovanja obeh glasbenih šol v Gorici. V izčrpni izmenjavi mnenj je bilo ugotovljeno, da
so razne oblike sodelovanja med obema šolama, seveda ob upoštevanju delikatnosti vprašanja, če že ne takojšnja združitev obeh šol vsekakor možne in tudi zaželjene, na primer pri izvedbi goriške koncertne sezone in še kje. Na predlog tako odbornika Pavlina kot predsednika upravnega odbora Adriana Semena, je na koncu bil sprejet predlog, naj se predstavniki obeh goriških glasbenih šol v upravnem odboru, oba ravnatelja in po želji tudi v prisotnosti predsednika in tajnika upravnega odbora GM, sestanejo čimprej, po možnosti še v prihodnjem tednu, ter začnejo stvarne pogovore o vseh možnih takojšnjih kakor tudi srednjeročnih in dolgoročnih oblikah skupnega delovanja.
Končno je tekla beseda o letošnji koncertni abonmajski sezoni v Trstu. V predvideni repertoar so bile, glede na finančne zmogljivosti, vnešene manjše spremembe, ki bodo omogočile večjo prisotnost domačih izvajalcev ob istočasni zagotovitvi kakovostne ravni sezone. Na konkreten pismen predlog prof. Stojana Kureta je bil govor tudi o možnosti paralelnih predkoncertnih pobud, kot so na primer matineje za srednješolce in druge za razširitev interesnega kroga obiskovalcev abonmajskih koncertov.
j. k.
Opozorilo gojiteljem oljk
Koordinacijski odbor za oljkarstvo, ki deluje v okviru deželnega ravnateljstva za kmetijstvo, opozarja gojitelje oljk v miljski občini, da obstaja nevarnost napada oljčne muhe. Nevarnost je največja na območjih Lazareta, Sv. Jerneja in Čampor, zato omenjeni odbor poziva gojitelje, ki imajo nasade na teh območjih, naj še ta teden škropijo proti oljčni muhi po navodilih, ki jim jih je z okrožnico posredovala opazovalnica za rastlinske bolezni v Trstu.
koncerti
Ciklus koncertov Repentabor
V	nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri bo v
cerkvi na Repentabru na sporedu drugi koncert ciklusa Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe na Repentabru. JACOBUS GALLUS bo izvajal "Missa super mixolydium".
Glasbeni september Danes, 19. t. m., ob 20.30 bo v Luteranski cerkvi na Largo Panfili koncert tria: Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urban (klarinet) in Vojko Cesar (fagot). Vstop prost.
V	Palasportu pri Čarboli bo 7. oktobra, ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA.
razstave
V	TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
V	pritličnih prostorih TKB - Ul. Filzi 10 razstavlja svoja novejša dela slikar ALDO PIRIH.
V	Muzeju Revoltella, v Ul. Diaz 27, bo na ogled do 30. t. m. razstava l'OTTO-CENTO RITROVATO - restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Do konca septembra so na voljo vodeni obiski za vse in sicer po sledečem urniku: danes, 18. t.m., in v sredo, 25. t. m., ob 18. uri; v petek, 20.t.m, v ponedeljek, 23., v petek, 27. in v ponedeljek, 30. t. m. ob 11. uri.
V	galeriji Cartesius je do 29. t. m. na ogled razstava skulptur PINA CORRA-DINIJA.
V	galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava zbranih del Afra, Birollija, Carra, De Chirica, De Pisi-sa, Fontane, Guttusa in Musiča.
ČEDAD - V prostorih TKB in v galeriji Paolo Diacono razstavlja do 30. t. m. slikarka CLAUDIA RAZA.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled do 5. oktobra razstava tržaškega slikarja Francesca VOL-PIJA.
Bridarjeva hiša-Devin. Do 29. t. m. je v prostorih Bridarjeve hiše v Devinu na ogled razstava Serene Bellini in Paola Pascutta ZNAKI IN SANJE.
_________gledališča_______________
Gledališče ROSSETTI V ponedeljek, 23. t. m., bo tiskovna konferenca ob predstavitvi nove gledališke sezone 1991/92. Od torka 24. t. m. dalje bo vpisovanje novih in potrjevava-nje starih abonmajev.
Gledališče VERDI Jesenska simfonična sezona 1991 Jutri, 20. t. m., ob 18. uri bo pod vodstvom dirigenta Carla Mellesa na sporedu koncert 18-letne ruske violinistke NATALIE PRISHENKO. Izvajala bo Pa-ganinijeve in Schubertove skladbe. Ponovitev v soboto ob 18. uri.
La Contrada - Gledališče Cristallo Sezona 1991/92. V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
kino
ARISTON - 18.00, 22.00 Grido di pietra, r. VVerner Herzog, i. Vittorio Me^zogi-orno, Donald Sutherland.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Che vita da cani, i. Mel Brooks.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Cattiva, r. Carlo Lizzani, i. Giuliana De Sio.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Indiziato di reato, i. Robert De Niro.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 I ragazzi degli anni 50.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Tartarug-he Ninja 2-11 segreto di Ooze. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 New Jack City, r. M. Van Peebles, □ GRATTACIELO - 16.45, 22.15 Insieme per forza, i. Michael Fox, James Wo-ods.
MIGNON - 16.30, 22.15 II silenzio degli innocenti, i. J. Poster.
EDEN - 15.30, 22.10 Pretty anal, porn.,
□ □
CAPITOL - 15.30, 21.30 Balla coi lupi,
r-i. Kevin Costner.
LUMIERE - 17.45, 22.15 Amleto, r. F. Zef-firelli.i. M. Gibson, G. Close.
ALCIONE - 17.30, 22.00 II marito della parrucchiera.
RADIO - 15.30, 21.30 Brivido animale,
porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
čestitke
Danes praznuje okrogla leta ZORKA KOCMAN. Iz vsega srca ji želijo še veliko srečnih let družini Peric in Misej.
Danes praznuje naša draga pranona 90 let. Martina, Daniele in Dario ji voščijo vse najboljše in ji pošiljajo koš poljubčkov.
Naša draga nona TEREZA ima 90 let. Vse najboljše ji želijo Sergio, Laura, Sandro in Laura.
Na Opčinah prazniuje danes naša draga mama TEREZA GRGIČ svoj 90. rojstni dan. Iz srca ji voščijo, da bi bila zdrava in da bi še kvačkala, sin, hčere, nevesta in zetje. Enako voščijo tudi Sergiju, ki danes praznuje.
V nedeljo je privekal MARKO. Srečni mamici Alidi in očku Pavlotu čestitajo nona Sonja, nono Rado, sestra Anamarija in brat Maurizio z družinama ter bratranci in ostalo sorodstvo.
Hišo št. 248 v Bazovici bi lahko po-farbali v roza. Mamico Lučana, sestrici Majo in Martino, psičko Kano, muce je osrečila mala
MATEJA
... tudi našega dr. Karla Mezgeca.
TKB-ejevci
Danes praznuje 70. rojstni dan ZORKA KOCMAN Mnogo sreče in ljubega zdravja ji iz srca želijo sestra Milena, brat Pavlo z ženo Milko, nečaka Igor in Vilma z družinama, mali Damjan, pa ji pošilja 70 poljubčkov.
Rodila se je
SARA
Milošu, Marini in sestri Mileni iskreno čestita
Godbeno društvo Vesna - Križ
razna obvestila
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta tudi v soboto, 21. septembra popoldne ter v ponedeljek, 23. septembra od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure.
Dne 21. t. m., ob 15. uri bo v Domu A. Sirk v Križu predavanje o zdravilnih masažah vzhodnih narodov. Na koncu bo praktični prikaz z zdravstvenimi nasveti in diagnozami. Sledil bo tečaj o bolečinah nog, hrbteničnih težavah in alergijah. Informacije po tel. št. 251016.
Sklad Mitja Čuk obvešča, da se je začel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za šolsko leto 1991/92. Informacije po tel. št. 212289 med 12.30 in 13.30 od ponedeljka do petka.
Godbeno društvo Prosek prireja glasbeno šolo. Vpisovanje in informacije vsak torek in petek do 1. oktobra v Soš-čevi hiši na Proseku od 19. ure dalje.
Slovenska Vincencijeva konferenca se pridružuje pozivu tržaškega škofa, da bi prispevala za ljudi na Hrvaškem, ki so potrebni pomoči. Denarne prispevke lahko oddate tudi v trgovini Fortunato v ul. Paganini 2 v Trstu.
Bi rad si izdelal narodno nošo? SKD Vigred vabi v petek, 20. t. m., ob 20.30 na skupni sestanek v društvene prostore. Informacije od 20. do 21. ure na tel. št. 200679.
Godbeno društvo Nabrežina prireja glasbeno šolo za otroke, ki bi radi igrali v godbi. Informacije in vpisovanje na sedežu društva v Nabrežini v ponedeljek, 23. in torek, 24. t. m. od 18.30 do 19.30.
Glasbena šola Godbe ha pihala iz Ricmanj obveša, da vpisuje gojence za šolsko leto 1991—92, danes 19. in jutri, 20. t.m., od 17. do 19. ure in v soboto, 21. t.m. od 15. do 18. ure v prostorih Babne hiše v Ricmanjih. Šola nudi pod mentorstvom diplomiranih profesorjev sledeče tečaje: trobente, bas tube, baritona, roga, klarineta, saksofona, flavte, tolkala in teorije solfeggia. Za otroke od 4. leta starosti dalje voklano instrumentalni tečaj Kodaly—Orff. V ponedeljek, 23. t.m. ob 18.30 bo potekal v Babni hiši informativni sestanek s profesorji glasbene šole in glasbenim pedagogom prof. Dariom Po-bego.
mali oglasi
EDIM01/5
311 EDI UHODILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
TERMOHIDRAVLIKA - obrtnika specialista iščem za delo v hiši. Tel. 575145.
FRIZERSKI SALON MAJDA na Opčinah išče vajenko, ki naj bi imela malo prakse. Tel. 211359.
MLAD PAR išče brez posrednika majhno stanovanje izven centra. Klicati na tel. št. 418625.
ANGLEŠČINO - intenzivna metoda, tečaji za odrasle in otroke poučuje angleški inštruktor. Informacije po tel. 040/212289.
VSESTRANSKA notranja in zunanja zidarska obnovitvena dela vam nudi zidarsko podjetje. Tel. 211043.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška -Zagradec št.l. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Miro Lovriha - Dolina 233. Toči belo in črno vino.
DAJEM V NAJEM trgovino jestvin sadja, zelenjave ter trafiko. Tel. 229157 ali 229527.
OSEBNI RAČUNALNIK Machintosh LC še v garanciji prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM nov še nerabljen šivlani stroj znamke Singer. Tel. 228889.
PRODAM lancia prisma 1600, letnik '86,
64.000	km, v dobrem stanju za 7.500.000 lir. Tel. 946635 ali 381616 - Simonič.
PRODAM kozo staro šest mesecev pasme maltese in kokoši pasme brama. Tel. št. 228827 od 13. do 14.30.
PRODAM fiat 126, prevoženih 65.000 km. Tel. 228637 od 19. do 20. ure.
PRODAM profesionalen mountain bike (gorske kolo) v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 412997.
ZAPOSLITEV dobita takoj izkušena kuharica ali kuhar, ter prijazna natakarica v znani gostilni na Krasu. Ponudbe pod šifro »izkušen in prijazen« poslati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 Trst.
ŽIVINOZDRAVNIK dr. Egon Malalan obvešča, da poleg stare telefonske številke 212068 je na razpolago klientom tel. štev. prenosnega telefona 0337538703.
4. oktobra odpre v gradu vile GEIRINGER v Trstu
ŠOLA
ZA MLADE GLASBENIKE
(La scuola per giovani musicisti) Umetniško vodstvo I. Coretti F. Pasini in B. Zanettovich
Šola nudi sledeče tečaje: tečaj za spoznavanje glasbe ♦ tečaj violine ♦ tečaj klavirja ♦ tečaj harfe ♦ pevska dejavnost in komplementarni predmeti
Vpis na tečaje je možem že s 4. letom starosti
Vpisovanja in informacijev tajništvu v ulici valdirivo 19 - Tel. 631334/5
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 19. septembra 1991
JANU ARIJ
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.10 - Dolžina dneva 12.22 - Luna vzide ob
17.00	in zatone ob 1.54.
Jutri, PETEK, 20. septembra 1991
EVSTAHIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.02 najnižja -35 cm, ob 8.59 najvišja 30 cm, ob 14.51 najnižja -11 cm, ob 20.05 najvišja 20 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,5 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Eva K vam, Noemi Chersovani, Sebastiano Costantino Sau-ro, Ilaria Ritossa, Francesca Iseppi, Lorenze Primitivo, Mattia Agostinis.
UMRLI SO: 76-letna Giorgina Taucar, 85-letna Angela Kastelic, 71-letni Rado Zaccaria, 79-letni Faustino Strain, 92-let-ni Use Sald, 65—letni Duilio Lisot, 73-let-ni Pietro Cerocchi, 84-letna Giuseppina Mallia.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 16.,
do nedelje, 22. septembra 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17, (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Ars nova vabi na rock show ansambla NIGHT JUMP v petek, 20. t. m„ od 21. ure dalje v diskoteki Euforia club v Devinu. Vabila s popustom (5.000 lir) lahko dobite v gostilni Silvester v Nabrežini in društvenem baru SKD Tabor na Opčinah. Pohitite!
SPDT. Izlet na Coglians je bil prene-šen na nedeljo, 22. t. m., zaradi neugodnih vremenskih razmer, zato odpade predvideni izlet na Kanin. Informacije: Stojan Bolčina - tel. 213701.
KD Kraški dom organizira v nedeljo, 29. septembra izlet v Caorle pri Benetkah. Za zabavo bosta poskrbeli Tonca in Vanka. Vpisovanje in dodatne informacije: tel. 327124.
prispevki
Elizabeta Malalan daruje 50.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
Prisotni pri sv. maši v kapelici v Lo-njerju darujejo 55.000 lir za KD Lonjer-Katinara in 55.000 lir za cerkev na Kati-nari.
Namesto cvetja na grob Genie Križman darujeta družini Husel in Puntar
50.000	lir za balinarsko sekcijo Kraški dom Repen.
V	počastitev spomina Ernesta Malalana darujeta Vladimir in Lidija Wilhelm
50.000	lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah.
V	spomin na dragega brata in strica Pepija Dovšaka darujeta sestra Mimi in nečak Klavdij z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa, 25.000 lir za ŠD Vesna in 25.000 lir za dekliški zbor Vesna.
Ob 2. obletnici smrti Guerrina Savi daruje družina 150.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Anice Čufar in Marije Ražem daruje Meri Ozbič z družino 30.000 lir za CPZ Sv. Jerneja na Opčinah in 30.000 lir za CPZ iz Bazovice.
Ob 5. obletnici smrti drage žene Ane daruje Josip Bolčič 50.000 lir za MPZ upokojencev iz Brega.
V	spomin na Evandola Di Donata darujejo bivši kolegi občine Dolina: Albino, Lucilla, Ici, Zofija, Virgilio in Milka
120.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Tatjano Blažič darujeta Valerija in Olga 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Ob 6. obletnici smrti nepozabljene hčerke Tatjane Tavčer (18.9) darujejo starši Justa in Rudi Blažič 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob obletnici rojstnega dne preminulega Ivota Kofersina daruje Josipina Šiško-vič 10.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Milino Valič Ferluga darujeta Ada in Claudio 40.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Emilija Kavčič daruje 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina drage parone Erminije Kalc in gospe Grgič Marije darujejo Milena in Stanko Bole 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka in 50.000 lir za društvo. Slovan Padriče.
Popravek: Namesto cvetja na grob Danila Ghersettija daruje_ Lucijan Peric
50.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na pokojnega moža daruje vdova Elda Trampuž z družino 50.000 lir za VZPI-ANPI Devin-Nabrežina.
V	spomin na Romana Mahniča darujejo družine Mahnič (Lakotišče 367), Jolanda Mahnič, Mira Luin-Mahnič in Mira Novato 150.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na drago ženo, mamo in nono Mileno daruje družina Ferluga z Opčin 50.000 lir za misijon patra Kosa.
N.N. daruje 20.000 lir za misijon patra Kosa.
V	spomin na Ernesta Malalana daruje Berta Vremec 25.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
Na,mesto cvetja na grob pok. Ernesta Malalana daruje Francka in Gvido Vremec 30.000 lir za CPZ Sv. Jerneja z Opčin.
Ob 20. obletnici smrti Amalije Košuta darujeta hči Fani in nečakinja Grazia
20.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Benedikta Grgiča darujeta žena Olga in sin VValter 50.000 lir za ŠD Zarja, 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Bazovici in 30.000 lir za KD Lipa.
šolske vesti
Dolinsko didaktično ravnateljstvo
obvešča, da je nov sedež otroškega vrtca v Dolini v pritličnih prostorih šole Prežihovega Voranca - Dolina št. 419.
Berite
»Novi Matajur«
	P0S(	3JILNICA OPČINE Hranilnica in posojilnica na Opčinah vabi člane in stranke na slavnostno odprtje podružnice, ki bo v soboto, 21. septembra 1991 ob 12.00 na Trgu della Liberta 5 v Trstu.
menjalnica	is. 9.1991 _		
TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVCI	TUJE VALUTE	FIXING	bankovci
	•	Mit.AN	TRST		MILAN	trst
Ameriški dolar .		 1258,600	1210.—	Japonski jen 		9,376	9,20
Nemška marka .		 748,040	743,—	Švicarski frank		855,850	850."
Francoski frank		 219,640	216,-	Avstrijski šiling		106,282	105."
Holandski florint ... 663,530		658.—	Norveška krona		190,900	187."
Belgijski frank		 36,301	35,50	Švedska krona		205,380	202." 8,20 11,30
Funt šterling ..		 2182,—	2160,—	Portugalski eskudo .	8,713	
Irski šterling ..		 2000,400	1965.-—	Španska pese ta 		11,931	
Danska krona .		 193,640	190.—	Avstralski dolar		1004,500	940."
Grška drahma .		 6,735	6,30	Jugoslov. dinar 		—	26."
Kanadski dolar		 1108,900	1060.—	-ECU		1532,200	
					
					
V Urbrnu odprli televizijski festival Prix Italia
TV kot medij in industrija
URBINO - V glavni dvorani vojvodske palače v Urbinu so včeraj slovesno odprli televizijski festival Prix Italia, ki ga letos Rai prireja že triinštiridesetič. Na festivalu, ki bo trajal do 29. septembra, sodeluje 59 televizijskih hiš iz 36 držav.
V imenu prireditelja je festival odprl podpredsednik Leo Birzoli, ki je v svojem pozdravnem govoru zajel nekatere od glavnih tem, ki bodo v ospredju letošnjega festivala. Predvsem odnos med informacijo in oblastjo tako na Zahodu kot na Vzhodu, ki bo prihodnji teden tema posebnega simpozija. Ob tem vprašanju pa je Birzoli namenil veliko pozornosti problemu svetovnega televizijskega trga, glavni del pa namenil seveda razmišljanju o vlogi javnih televizijskih hiš v zahodnih družbah. Pri tem se je seveda zaustavil predvsem pri Raiu.
Po Birzolijevih besedah je televizija v sodobni družbi postala polnoletna industrija, ki ima pomebno vlogo kot sredstvo javnega obveščanja, obnem pa tudi kot gospodarski dejavnik. Pri tem se je skliceval še zlasti na ameriški primer, saj so televizijski proiz-
vodi na drugem mestu najbolj izvoženega blaga. V svetu se sedaj oblikujejo nekatere izredno močne grupe, ki bi lahko usmerjale in pogojevale celotni trg. To je objektivna nevarnost, ki jo je Birzoli ponazoril s konkretnimi podatki: ZDA izvažajo za dve milijardi dolarjev televizijskih programov, uvažajo pa le za 200 milijonov evropskih programov. Tudi v svetovnem merilu je treba omogočiti zato pluralnost in zdravo konkurenco, obenem pa preprečiti koncetra-cijo.
Glede Rai je Birzoli poudaril središčno vlogo javne televizijske hiše v Italiji in zahteval za Rai večja jamstva za prihodnost tako glede naročnin kot eko-nomnske propagande. Obenem je menil, da Rai ne sme biti odrinjena od sektorja »pay TV«, predvsem pa mora biti prisotna tako pri satelitskih oddajah kot pri visoki definiciji. Glede nadzorstva in obveščanja mora biti referent Rai parlament, vendar je treba spremniti sedanjo situacijo, v kateri sta upravni svet in nadzorna komisija nepotreben dvojnik.
MILAN - Kdor ljubi risane filme, bo v kratkem lahko imel doma film »Fantazija«, ki v predstavi mnogih najbrž »pooseblja« idejo o risanem filmu. Znani Dis-neyev film, ki od leta 1948 razveseljuje generacije otrok in najstnikov, pa tudi staršev, bo namreč na prodaj na kaseti in sicer od novembra letos do konca februarja prihodnjega leta. Tako so poudarili odgovorni producentske hiše Walt Disney včeraj na tiskovni konferenci v Milanu. Dodali so, da bo kaseta istočasno na prodaj po vsem svetu in menili, da bodo najbrž prodali milijon kopij znanega filma.
Ameriška producentska hiša se je pri prenašanju »Fantazije« s filmskega na magnetni trak zelo potrudila in se poslužila najbolj sodobnih tehničnih pripomočkov. Risani film je bil med drugim
Film »Fantazija« v kratkem tudi na videokaseti
prvi, ki je bil posnet v stereo tehniki, zato je bil potreben precejšen napor, da bi bil posnetek na videotapeu, ki ni v stereotehniki, kakovostno zadovoljiv. Na prodaj bosta dve kaseti: normalna, ki bo stala okoli 40.000 lir, ob nji pa še razkošnejši paket (okoli 120.000 lir), ki bo poleg kasete s filmom ponudil še CD ploščo z originalno glasbo in kaseto, ki bo prikazala, kako je bil film posnet.
Zakaj pa so se pri Walt Disne-yu odločili, da ravno sedaj »prelijejo« film na kateseto in jo ponu-
dijo na trgu? Odgovor je bil dan v drugem delu tiskovne konference. Producentska hiša namreč načrtuje pripravo nadaljevanja risanega filma, ki so ga poimenovali »Fan-tazija-continued«. V tem filmu bodo nekatere epizode zamenjali z novimi in izvirnimi. Na delu so že najboljši izvedenci, novi film pa naj bi bil nared 1996. ali 1997. leta. »Na ta način,« so poudarili na tiskovni konferenci, »mislimo, da bomo uresničili željo samega Walta, ki si je zamislil "Fantazijo1' kot "živeči film", ko ga je leta 1940 začel pripravljati.« Ponudba kasete je zato tudi spretna komercialna poteza: promocija novega filma, obenem pa poskus, da bi vnovčili še sloves starega filma in kaseto prodali kot poslastico za zbiratelje, tudi ker bo v obdobju med novembrom in februarjem na prodaj prvič.in zadnjič.
Sinatra se pripravlja na milanski koncert
Frank Sinatra je od torka popoldne v Milanu, kjer se pripravlja na sobotni slavnostni koncert. Kaže, da so mnogi pozdravili legendarnega »The Voice« s pozdravnimi brzojavkami, telegramov pa je po mnenju tistih, ki so jim pri srcu statistike, znatno manj kot pred štirimi leti, ko je Sinatra nastopil v Italiji po dolgih letih odsotnosti. Vsekakor pa je pevca in igralca najbolj razveselil prihod kuharja zeffirina, ki baje edini pripravlja »pesto« kot je všeč slavnemu Frančku.
RAI 1
4^ RAI 2
^ RAI3
7.00 Variete: Na svidenje poletje, 9.00 Igre brez meja, II gioco continua
U.00 Nan.: Fuorilegge
11.55 Vreme in kratke vesti
12.05 Variete: Occhio al bi-glietto estate
12.30	Dok.: 30 let zgodovine
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	TV film: Piccolo mondo antico (dram., It. 1983, i. Laura Lattuada, 4. del)
15.00	Dok.: Acguario fantasti-co - Arniči e nemici
16.00	Variete: Jesenski Big
18.00	Prix Italia 1991
18.45	Dok.: Ves svet je teater (vodi Vittorio Gassman)
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Variete: Giochi senza frontiere
22.45	Dnevnik
23.00	Dokumenti: Parlami d'a-more Mariu (Življenje in delo Vittoria De Sice)
^3.40 Aktualno: Mednarodna
7.00 Nanizanke in risanke 8.30 Nanizanka: L arca del dr. Bayer
9.15 Ena rastlina na dan
10.00	Film: Dimagriremo in-sieme (kom., Fr. 1979, r. Michel Vocoret)
11.40 Nanizanki: Lassie, 12.05 Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Segreti per voi
13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.20 Santa Barbara
15.10	Film: II re del jazz (glas., ZDA 1956, r. Valentine Davies, i. Steve Allen)
17.05 Kratke vesti
17.10	Nanizanka: Hill Street
18.30	Športne vesti
18.35 Nanizanka: II commis-sario Koster
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: House Party (kom., ZDA 1990, r. Re-ginald Hudlin, i. Chris-
11.00
11.30
12.00
14.00
14.30
14.45
15.45
17.00
18.20
18.35
18.45
19.00
19.25
21.20
22.15
22.20
literarna nagrada Mon-	topher Reid)	
dello	22.20 Film: La donna del te-	
6-10 Dnevnik in vreme	nente francese (dram.,	
1.00 Film: Ferragosto in bi-	ZDA 1981, r. Karl Reisz,	
„ kini (kom., It. 1960, r.	i. Meryl Streep), vesti	0.10
Marino Girolami, i.	0.40 Vreme, vesti, horoskop	
VValter Chiari, Raimon-	0.45 Film: Diabolicamente	1.05
do Vianello)	tua (dram., Fr. 1968)	1.15
Dok.: Comoestateidea Šport: IP v hokeju na kotalkah
Aktualno: Krožek ob 12 Deželne vesti Popoldanski dnevnik Šola se obnavlja Športno popoldne: Biči & Bike, 16.15 triathlon Film: Singapore, intrigo internazionale (krim., ZDA 1954, r. Robert Al-drich, i. Dan Duryea, Gene Lockhart) Kolesarstvo: trofeja Ba-racchi Drobci
Športna rubrika: Derby Vreme in dnevnik Nogomet: CSKA Sofja-Parma (za pokal UEFA), vmes (20.15) vesti Nanizanka: I Professio-nals - Amnesia)
Večerni dnevnik Film: Luomo dal brac-cio d’oro (dram., ZDA 1952, r. Otto Preminger, i. Frank Sinatra, Kirn Novak)
Nočni dnevnik - Poletne posebnosti in vreme Filmske novosti Variete: Fuori orario
[~	TV Slovenija 1	|
8.50 Video strani
9.00 Mozaik (pon.), vmes nanizanka Indijanske legende, 9.30 Šolska TV: Velikani svetovne književnosti - Dostojevski, 10.05 Telesna straža
10.30	Mozaik (pon.), Mostovi
11.00	Nadaljevanka: Vrtinec
13.00	Poročila
15.30	Mozaik (pon.), Mostovi
16.00	Sova (pon.), vmes nadaljevanka Beda bogatih
16.55 Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik (pon.), Znanstvena oddaja - Alternativni viri energije
17.35 V četrtek ob 17.30
18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Alf
19.05	Risanka
19.15 TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Mož, ki je stanoval v Ritzu
21.05	Tednik
22.05	Dnevnik, vreme
22.30	Sova, vmes nanizanka Gremo na zabavo in nad. Beda bogatih (dram.,Fr.-Kan. 1989), nato Jazz, blues...
0.15 Video strani
PjlP) TV Koper
17.30	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50 Oddaja v slovenščini: Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25 Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nan. La guerra di Tom Grat-tan
20.00	Rubrika
20.30	Nadaljevanka: Ryan’s
21.00	Glasbeni tednik: Tutti frutti (vodi Alex Bini)
22.00	Dnevnik
22.10	Nan.: Agente Pepper
23.00	Športna rubrika
j fe' TV Slovenija 2
17.30	Regionalni programi -TVS: Studio Ljubljana
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarec: V kaj drvimo skupaj z zemljo?
21.00	Mali koncert: Kotnik Betka (saksofon)
21.10	Večerni gost: Dr. Ernest Petrič
22.00	Retrospektiva J. Babiča: Vojaki zgodovine (drama SNG Maribor)
0.20 Vutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe; 8.40 Orkestralna glasba;
9.00	Made in Italy; 9.30 Roman: Golobje in jastrebi (G. Deledda, r. Glavko Turk, 4. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Razglednice iz Srednje Amerike; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Glas harmonike; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Henrika Tume; 16.40 Soft mušic;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Ravel; 18.00 Četrtkova srečanja;
18.30	Zvočne kulise; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.35 Vremenska napoved; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.00	Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov;
22.30	Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
C
CANALE5
Ž00 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Bonanza “35 Film: Furia bianca (pust.,
ZDA 1954, r. Byron Has-kin, i. Charlton Heston, Eleanor Parker) l*-45 Kviza: II cercaparole, 11.50 II pranzo e servito 2.40 Variete: Non e la RAI ^•55 Canale5News 4.25 Kviz: II cercaparole
4.30	Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
.	15.30 Ti amo parliamone
l_ J?8 Otroški variete ■60 Kvizi: OK il prezzo e giu-sto, 19.00 Cos'e cos e, 19.45 II gioco dei 9, vmes 2n (19.40) News
25 Variete: II Tg delle va-
204n =a,nze (vodijo ITretre)
'40 Film: Montecarlo - G ran Casino (kom., It. 1987, r. Carlo Vanzina, i. Christi-
22	qn an De Sica, M. Boldi)
0 Pred premiero filma Un
23	2n Piede in Paradiso
•20 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes News •2h Variete: 11 Tg delle va-j canze
2 tn^*ttuah°: Mega promo Programi non stop
8.00	Nanizanka: Lou Grant
8.50 Nadaljevanke: La valle
dei pini, 9.30 Senorita Andrea, 10.05 Stellina, 11.00 Valeria
11.50 Otroški variete: Ciao ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45 Nadaljevanke: Sentieri (i. Larry Gates), 14.50 Pic-cola Cenerentola, 15.25 Senora, 16.00 Riviera, 16.45 Stellina, 17.20 La valle dei pini
17.55 TV 4 Vesti
18.05 Nadaljevanki: General Hospital, 18.35 Febbre damore
19.00	Risanke
19.40	Nad.: Primavera
20.30 Film: Bianco rosso e... (kom., It. 1972, r. Alberto Lattuada, i. Sofia Loren)
22.25 Aktualno: Ceravamo tanto amati
23.00	Film: Victor Victoria (kom., ZDA 1982, r. Blake Edvvards, i. Julie An-drews, James Garner)
1.40 Nanizanke: I Jefferson, 2.10Charlie's Angels
3.00	Spored non stop
ITALIA 1_____________|
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.00	Nanizanke: SuperVicky
-	Telefonata anonima, 9.30 Chips - Un amore di corsa, 10.30 Magnum P.I.
-	Orchidea nera
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano
13.45	Film: Antarctica (pust., Jap. 1983, r. Koreyoshi Kurahara, i. Ken Taka-kura) -
16.20	Nanizanki: Supercar -Motocross a guattro mote, 17.20 A-Team - Dov'e il mostro?
18.20	Studio šport in vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Variete: Mai dire Banzai
19.30	Nogometni tekmi za pokal UEFA: KR Reykja-vik-Torino, 21.00 Ovie-do-Genoa
23.00	Studio šport - posebna oddaja o nogometnih tekmah za razne pokale
24.00	Variete: Playboy Show
0.30 Odprti studio
1.00	Programi non stop
| ODEON___________________
13.00	Risanke
14.30	Film: L'ultima neve di primavera (dram., It. 1973, r. R. Del Balzo, i. Agostina Belli, Bekim Fehmiu)
16.00	Film: La tigre venuta dal fiume Kwai (pust., 1973, r. Franco Lattanzi, i. George Eastman)
17.30	Film: Don Juan, la spada di Siviglia (pust., 1950, r. Jose Luis Saenz)
19.30	Risanke
20.30	Film: La regina del Nuo-vo Mondo (dram., 1983, r. Igor Auzins, i. Angela P. McGregor, Tony Barry)
22.45 Film: Ouattro matti cer-cano manicomio confor-tevole (kom., r. Raphael Gordon, i. S. Aguillar)
TMC___________________
8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nanizanki: Sceriffo Lobo - Il senatorer 10.00 S trike Force
11.00 Dok.: Segreti e misteri -Le piramidi
11.30 Nan.: Autostop per il cie-lo, 12.30 Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.40	Nadaljevanka: Gabriela 15.15 Film: Saremo famosi
(kom., ZDA 1978, r. Lee Philips, i. J. Albertson)
17.00	Rubrika: Ženska TV
18.30	Kviz: Arriva la banda (vodita Gabriella Car-lucci in Luca Damiani)
19.45 Risanke: Snack
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Kviz: No Zapping, vmes film: Red Scorpion (pust., ZDA 1988, r. Joseph Žito, i. Dolph Lundgren)
22.40	Vesti: TMC News
23.00	Montreaux Jazz Festival 0.10 Film: I tre inseparabili
(pust., ZDA 1984, r.-i. Fred Williamson)
TELEFRIULI
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Zgodovina Pop glasbe
16.00	Risanke: Ciao ragazzi
18.00	Nanizanka: Serpico
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: La guerra di Tom Grattan
20.00	Rubrika: Belo in črno
21.15	Film: Una donna tutta sbagliata (biog., It. 1988, i. Ombretta Golli)
22.45	Nočne vesti
23.15	Rubrika: Morski šport
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila;
11.00	Osebnosti iz gledališkega sveta;
12.00	Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Komedijant; 16.00-17.30 Sanje o počitnicah; 17.35 Jazz; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souve-nir d'Italy; 19.00 Lepe, najlepše.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba.
Pomemben dogodek za slovensko šolstvo v Gorici
Višje srednje šole od včeraj kljub težavam vendarle v novem šolskem centru
i ’ JU . m		
« - 'y j		
		i i . v
Osemnajsti september bo nedvomno ostal zabeležen v kroniki slovenskega šolstva na Goriškem. Dijaki višjih srednjih šol so se namreč, končno, vselili v novo šolsko poslopje v Puccinijevi ulici. Dogodek je pomemben, mimo težav in zamud, ki bodo pogojevale še kakšen teden kolikor toliko redno delo na šoli in mimo tega, da gre v bistvu za selitev v sili, saj bo slovesnost ob predaji objekta šele čez kakšen mesec. V vsej zgodovini slovenske šole v Gorici, je namreč drugič, da javna ustanova poskrbi za nove šolske prostore za manjšinsko šolstvo. Prvi
tak primer je bila pred leti, osnovna šola, oz. vrtec v ulici Brolo.
V vseh prejšnjih časih so Slovenci v goriški občini sami poskrbeli za šolske stavbe. Na to nas še zmeraj spominjata zlasti Šolski in Mali dom.
O gradnji novega šolskega centra v južnem delu mesta je bil govor že skoraj dve desetletji, konkretno pa je stvar dozorela v zadnjih štirih letih. Objekt so pričeli graditi marca leta 1988, nared pa naj bi bil že za naslednje za šolsko leto 1989/90. Težave so se kopičile, zamude tudi. Novi šolski center, ki je last goriške občinske up-
rave, je zgradilo podjetje Venturini iz Humina, za projekt pa sta poskrbela načrtovalca inž. Marian Cefarin in arhitekt Marcello D'01ivo.
Včeraj zjutraj so dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol z izjemo tistih, ki obiskujejo slovensko sekcijo informatike na bližnjem industrijskem zavodu Galilei, in maloštevilni profesorji, z radovednostjo stopili v nove prostore. Verjetno so ostali nekoliko razočarani spričo dejstva, da je poslopje še nedokončano in to v taki meri, kakor ni nihče pričakoval. Tudi mi smo si ogledali notranjost poslopja. Opazili smo, da ni nihče poskrbel za očiščenje
podov, stranišč in vhodnih vež.Povsod je bilo videti še prah, školjke v straniščih pa so bile zamazane z malto. V prostorih dodeljenih zavodu Ivan Cankar je skupina delavcev še pleskala strope in nastavljala zadnje električne priključke. Vse to pa nas ne sme čuditi, saj so npr. uslužbenci mestnega podjetja za storitve priključili elektriko in vodo šele v torek popoldne.
Dijaki so na začetku nekoliko zbegano iskali svoje prostore (le na dveh šolah so namreč ravnateljstva poskrbela za priložnostna napisa), v vseh razredih pa je treba še pritrditi table. Kaotičen položaj bo najverjetneje trajal še več dni, morda več tednov. Iz pogovora z ravnatelji smo zvedeli, da šolski skrbnik niti ni bil uradno obveščen o selitvi. Pritožbe je bilo slišati s strani neučnega, oziroma pomožnega osebja, saj jih je menda premalo, da bi hitro in primerno očistili vse prostore v novem centru.
Sicer se je pouk ob 8.30 redno pričel, ob 11.30 pa so dijaki imeli šolsko mašo v cerkvi pri sv. Ivanu.
To kar zadeva nove prostore in pogoje dela.
Vse kaže pa, da se bodo kar še lep čas nadaljevale težave z osebjem. Šele 25. t.m. bo namreč šolsko skrbništvo imenovalo vse letne suplente in teh ni prav malo. To pomeni nujno okrnjenn pouk.
Medtem se nadaljuje premeščanje opreme v nove prostore. Do včeraj so namreč srečno prepeljali v Ul. Puccini le klopi, vse ostalo je še v ulici Alvia-no. Tudi tajništva delujejo v prostorih bivšega malega semenišča oziroma v Ul. Morelli, kar seveda povzroča nemalo tehničnih preglavic.
Svečanost ob odprtju novega šolskega centra napovedujejo nekje decembra. Upati je, da bo do tedaj le vse nared.
Na sliki (foto Čubej): zbiranje dijakov prvi dan pouka v novem šolskem centru v Ul. Puccini.
Občina naj podpre Karavano miru ki bo šla 25. t.m. v Sarajevo
Goriška občina naj bi se pridružila pomembni mednarodni mirovni pobudi — Karavana za mir, ki naj bi prispevala k prekinitvi sovražnosti v Jugoslaviji. Gre za pobudo organizacije HCA (Helsinki citizens Assembly), ki ima kot osnovni cilj spodbujanje demokracije, varstvo človekovih pravic, skrb za varstvo okolja. Ta ustanova bo od 25. do 29. septembra organizirala karovano miru iz Trsta do Sarajeva in iz Skpja do Sarajeva. Doslej so pobudo podprle številne ustanove in združenja v naši deželi in tudi pristopile k organizaciji.
Predlog o sodelovanju goriške občine na tej pobudi je na zadnji seji občinskega sveta posredoval predstavnik SDL Busolini. Podoben predlog so predstavniki te stranke dali tudi v pokrajinskem svetu, še prej pa tudi na Deželi.
razna obvestila
Mešani pevski zbor Oton Župančič
vabi na prve vaje v novi sezoni, jutri, v petek, 20. t.m. ob 20.30 v domu Andreja Budala. Prav tako vabi na omenjeno srečanj vse, ki bi se radi pridružili zboru.
ZSŠDI obvešča, da bo v soboto, 21. t.m. ob 15. uri, tekmovalni spust s kajaki po Vipavi, med Gabrjami in Pečjo. Informacije na sedežu ZSSDI v Gorici, ul. Malta 2 (tel. 33029).
Upokojenci in sekcija VZPI-ANPI iz Doberdoba obveščajo vse udeležence izleta v Munchen, naj poravnajo stroške izleta do sobote, 21. t.m. Istočasno opozarjajo vse, naj pregledajo veljavnost dokumentov za čez mejo.
SKPD Mirko Filej prireja jutri, v petek, 20. septembra ob 20.30 Večer o Peruju in njegovih zgodovinskih zanimivostih. Prerivanje, opremljeno z diapozitivi, bo v Katoliškem domu. Prerival bo Tone Zrnec.
V ponedeljek razprava o Statutu Goriške občine
V teku priprave za sprejem beguncev Na letališču postavljajo zbirni center
V goriškem občinskem svetu se bo v ponedeljek začela razprava o osnutku Statuta. Župan je te dni že razposlal vabila za seje, ki bodo 23., 24., 25., 27. in 28. septembra.
Istočasno je županstvo objavilo obvestilo, da je osnutek Statuta, ki ga je pripravil odbor na osnovi besedila komisije, razgrnjen in torej na vpogled vsakomur, v tajništvu občine od 9. do 13. ure ter od 14. do 19. ure.
O vsebini osnutka bomo spregovorili v prihodnjih dneh. Danes bi radi opozorili na, sicer za goriški občinski odbor značilno prakso ravnanja, ki v bistvu onemogoča sleherno resnejše sodelovanje s strani občanov. Sodelovanje občanov pa je eden od osnovnih ciljev, ki ga zasleduje zakon št. 142, ki med drugim uvaja Statute.
Občani imajo tako le kakšen dan časa, da se seznanijo z osnutkom Statuta in da predložijo morebitne amandmaje in pripombe.
Kako namerava občinska uprava v bodoče upoštevati sodelovanje obča-
nov in mnenja rajonskih svetov pa je razvidno iz ugotovitve, da bodo predstavnike rajonskih svetov šele danes uradno seznanili z osnutkom statuta. V enem ali dveh dneh naj bi nato izdelali (ali ne) pripombe in amandmaje. Kaj takega je nemogoče. Zato amandmajev s strani rajonskih svetov najbrž ni pričakovati. Stara pesem, ki se ponavlja ob različnih priložnostih, kaže pa na raven delovanja in organizacije dela pri mestni upravi, čeprav bi človek pomislil tudi na druge vzroke. Rezultat je sicer enak: odločanje ostaja domena ozke skupine ljudi ali strank.
Prav to pa je v nasprotju z duhom zakona št. 142. Kljub vsem tem nespodbudnim ugotovitvam pa občanom in vsem, ki so kot posamezniki ali predstavniki društev, skupin ali organizacij zainteresirani za odobritev dobrega Statuta, zavestno priporočamo, naj osnutek preučijo in tudi predstavijo amandmaje ali naj svoje predloge in ugotovitve posredujejo članom občinskega sveta.
Včeraj sredi dopoldneva je v Gorico prispela kolona tovornih vozil Italijanskega rdečega križa, s tovorom šotorov in drugega materiala, ki je ponoči odpeljala iz Verone. Vozila so usmerili na goriško, oziroma mirensko letališče, kjer so včeraj že postavili prve velike šotore zbirnega centra za begunce. Šotorsko naselje z oznakami Rdečega križa bo obsegalo v končni fazi 38 šotorov, kamor bodo lahko namestili 1.140 oseb, opremljeno pa bo tudi z ambulantami in drugimi neobhodno potrebnimi objekti. Ni znano, kdaj bo zbirni center, v katerem naj bi se begunci zadrževali največ dva dni, pripravljen. Vsekakor bo potreben še kakšen dan.
V kolikor bo potrebno, bodo za namestitev beguncev uporabili tudi letališko halo, kjer naj bi namestili menzo. Oskrbo s hrano bodo poverili, kot se zdi, zadrugi. Zbirni center bodo upravljali funkcionarji Rdečega križa, ob sodelovanju službe civilne zaščite. Be-
gunce naj bi v tem zbirnem centru zadržali največ dva dni, nakar naj bi jih usmerili v druge kraje. V naši deželi naj bi bili to hoteli v Gradežu.
V primeru množečnega prihoda beguncev, bi lahko za njihovo začasno namestitev poskrbeli v opuščenih vojašnicah in še nekaterih drugih objektih na območju dežele.
Po dosedanjih informacijah je že več desetin oseb iz po vojni prizadetega področja našlo zavetišče v našem mestu. Vendar le teh ne gre jemati kot begunce, saj so se začasno namestili pri sorodnikih, prijateljih in znancih.
Včeraj popoldne je bil na Prefekturi sestanek, kjer so razpravljali o številnih vprašanjih pretežno tehničnega značaja.
Podobno stanju na Goriškem, je stanje na območju sosednje Nove Gorice, kjer so nam pri Rdečem križu posredovali informacijo, da naj bi bilo oseb, ki so nastanjene pri sorodnikih in pri-
jateljih okrog 40. Včeraj so iz Nove Gorice odpremili prvo pošiljko pomoči (obleka in hrana) beguncem v Umagu. Pomoč sta zbrala RK (obleka) in Caritas (hrana).
Danes bo v Ljubljani sestanek predstavnikov vseh občinskih odborov RK, kjer bodo preučili, tudi ob sodelovanju predstavnikov RK Hrvaške, stanje in se dogovorili o najbolj ustreznih oblikah pomoči, spričo sedanjega stanja in zelo neposredne nevarnosti totalne vojne na celotnem območju Hrvaške.
Za mir in svobodo v Jugoslaviji
V pokrajinski sejni dvorani bo jutri, ob 20.30, na pobudo Združenja za mir. okrogla miza na temo Za mir, svobodo in demokracijo v Jugoslaviji. Govorili
V okviru neposrednega seznanjanja s problematiko občin
Saccavini na obisku v Doberdobu
TEČAJI
ANGLEŠKEGA
JEZIKA
Anthony Bradford
Tečaji angleščine vseh stopenj, za odrasle, mladino in otroke od 4. leta dalje
Diplomirani predavatelji v materinem jeziku.
GORICA Ul. Morelli 38 Tel. 0481/34784
Predsednik goriške pokrajinske uprave Gino Saccavini nadaljuje krog obiskov pri upraviteljih občin s ciljem seznanjanja in boljšega poznavanja številnih vprašanj. V ponedeljek je bil tak sestanek v Doberdobu. Udeležila sta se ga Gino Saccavini in podpredsednik pokrajinskega odbora Di Mer-curio. Gosta je sprejel župan dr. Lavrenčič s sodelavci in načelnika svetovalskih skupin Karlo Ferletič in Maks Gergolet.
Ker je bilo to prvo srečanje, oziroma prvi obisk Predsednika Saccavinija v Doberdobu, je pogovor zajel širšo problematiko, od prometnih povezav, var-
stva okolja, do načina financiranja občin s strani Dežele in tudi nekatere specifične zadeve, ki se nanašajo posebej na doberdobsko občino.
Tako je župan Lavrenčič opozoril na potrebo, da se, tudi s posredovanjem Pokrajine, vendarle uredi vprašanje razmejitve med doberdobsko in na-brežinsko občino. Občutiti je nadalje zelo rahlo sodelovanje med pokrajinsko upravo in Kraško gorsko skupnostjo.
Pogovor je segel tudi na nekatera že zdaj, še bolj pa v prihodnjih mesecih aktualna vprašanja. Predstavniki do-
berdobske občine so Saccavinija seznanili s stališčem glede nameravane posodobitve ceste skozi Dol. Trasa mora ostati nespremenjena, sprejemljivi so le manjši posegi na najbolj kritičnih točkah. Tovorni promet med avtoportom in tržiškim pristaniščem naj bi usmerjali proti Vilešu in od tam na avtocesto.
Predsednik Saccavini je zagotovil, da Pokrajina ne bo ukrenila ničesar, ne da bi se pred tem posvetovala z upravitelji občin. Načrt posodobitve državne ceste skozi Dol zadeva tudi sovodenjsko občino.
Glede reševanja vprašanj s področja prometa in storitev, je tekla beseda o preureditvi javnega avtobusnega prometa. Po besedah Saccavinija, se vprašanje poenotenja, oziroma reorganizacije podjetij rešuje.
Delegaciji sta izmenjali tudi poglede glede odobritve Statutov. Dr. Lavrenčič je bil v odnosu na listino, ki so jo odobrili na Pokrajini precej kritičen, zlasti do tistega dela, ki obravnava prisotnost slovenske narodnostne skupnosti. Po njegovem je Pokrajina zapravila priložnost, ne glede, kako bi se potem končal celotni proces odobritve statuta, da zelo jasno dokaže politično voljo po drugačnem načinu (od dosedanjega) reševanja te problematike. Predsednik pokrajine je na kritike odgovoril, da je Statut, tako kakor je bil odobren, največ kar je bilo mogoče doseči po obsežnem in napornem pripravljalnem delu s predstavniki raznih skupin.
(Na sliki — foto Čubej — srečanje na občini v Doberdobu).
bodo Darko Bratina, Augusta De Piero Barbina, Ačlexander Langer, Antonio Papisca, Boris Peric, Loredana Poljun, Fulvio varljen, Marino Vocci in Franco Juri.
kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Scappatella con h morto«.
VERDI 18.00-22.00 »Italia — Germania 4 ' 3«.
VITTORIA Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30 in 20.3° »Planine meseca«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Bratska kri«.
DESKLE 20.00 »Karin in Barbara super-zvezde«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine — Trg sv. Frančiška 4 — te' 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale - Trg Republike 26 — te ’ 410341.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERD
Lekarna "Pri Jezeru" — "Al Lago Vrtna ulica 2 — tel. 78300.
___________pogrebi
Danes ob 9.45 Italia Devetta, vd. P®*^ so iz bolnišnice Janeza od Boga v 1	'
ob 10.10 Santa Vignut, vd. Nicoli iz nišnice Janeza od Boga v Tržič, ob 1 • Antonio Tomadin iz splošne bolnišnic Marjan.
Na Repentabru v okviru glasbenih popoldnevov
Ramovševe improvizacije
Galebov šolski dnevnik spet med našimi učenci
V nedeljo so se na Repentabru pričeli glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe, ki jih že desetič zapored organizira znani tržaški komorni ansambel Gallus Con-sort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in Tržaško pokrajino.
Prvi koncert tega glasbenega festivala je pripadal slovenskemu skladatelju Primožu Ramovšu (na sliki, foto Magajna), ki se je na njem predstavil kot ustvarjalec in hkrati tudi kot interpret. Na obnovljenih orglah repentabrske cerkve je namreč izvajal improvizacije na glasbene teme, ki so mu jih neposredno pred izvajanjem predložili trije skladatelji: Giam-paolo Coral, Aldo Kumar in Fabio Nider. To je na koncertu ustvarilo pomembno doživetje ustvarjalne moči koncertanta, ki je neposredno iz glasbenih tem razvijal široko grajene kompozicije sodobne zvočnosti ter jih na orglah tudi izvrstno interpretiral. Pa čeprav so
osnovo njegovega spontanega ustvarjanja oblikovale že določene teme, je Ramovš upošteval njihov vsebinski in ritmični značaj, im-
pulzivno ter s predanostjo glasbi sami nizal njihov zvočni tok v zaporedju lastnega logičnega in čustvenega sveta. V skladu s svojim ustvarjalnim procesom je tako z veliko sproščenostjo in obenem intenzivnostjo oblikoval kompozicije, v katerih je združil največjo možno intenziteto samega zvoka s presenetljivo spevno zanesenostjo. Številne poslušalce je z njimi navdušil, saj so v enem najuglednejših slovenskih skladateljev, Primožu Ranovšu, spoznali tudi izvrstnega organista ter njegove sposobnosti imporviziranja.
Zmožnosti imporoviziranj a so bile v glasbeni poustvarjalni umetnosti vselej dokaz izjemne glasbene nadarjenosti. In če je v današnji poustvarjalni umetnosti improvizacija le redkost, je bil koncert Primoža Ranovša v Repentabru zagotovo enkraten glasbeni dogodek. ANNA FINK
Knjiga o zgodovini katoliške Cerkve
Potem ko je minilo dobro leto, odkar je med bralce prišla prva knjiga »Zgodovine Cerkve«, ki jo izdaja založba Družina, je zdaj na voljo še drugi del tega velikega knjižnega in založniškega projekta. Celotna zbirka obsega namreč kar šest zajetnih knjig, v katerih različni avtorji in strokovnjaki obravnavajo zgodovino Cerkve od prvih začetkov do današnjih dni. Ko je izšel prvi del, ki obravnava najzgodnejše cerkveno obdobje, od začetkov pa do Gregorja Velikega, je knjiga pritegnila veliko zanimanja, saj takšnih poglobljenih del o krščanski kulturi in zgodovini pri nas ni bilo. V zadnjih časih pa so se stvari spremenile, spremenili sta se najbrž tudi občutljivost in radovednost bralcev, tako da si z izdajo publikacij s krščansko tematikokar nekaj založb obeta dobiček. Žal je tako, da je največkrat na prvem mestu zalužek, šele za njim pa vprašanje kvalitete.
Projektu Cerkvene zgodovine česa takega res ne moremo očitati, saj sledi svoji začrtani poti ne glede na trenutne vzgibe tržišča. Bralci pa bodo prav gotovo rade volje posegli po najnovejši knjigi. Drugi del (postopoma naj bi v slovenščini izdali vseh šest knjig) obravnava obdobje od leta 600 do približno leta 1500.
Opraviti imamo torej z izčrpnim pregledom celotne srednjeveške cerkvene zgodovine, ki spada med naj zanimivejša obdobja, saj je Evropa v tistem času doživljala svojevrsten razmah krščanske kulture na vseh področjih. Nasploh si je težko zamisliti katero-
koli dejavnost, ki bi v tistem času na tak ali drugačen način ne bila prežeta s krščanstvom. Seveda je po eni strani to čas neljubega cerkvenega vmešavanja v politične zadeve, razkolov v papeški državi, z druge strani pa smo priča globoki in iskreni duhovnosti med številnimi meniškimi redovi, širjenju krščanstva na vzhod med Slovane, razmahu umetnosti in zahtevne teološke misli. Vsa ta številna množica dogodkov, oseb, poti, pomembnih dokumentov, predmetov in človeških iskanj, zavoljo katerih je srednji vek eno naj zanimivejših in najbolj pestrih zgodovinskih obdobij, je zdaj zbrana v eni knjigi. Poleg strokovne tehtnosti je ena največjih odlik ravno preglednost. Knjiga je razdeljena na pet delov (kronološko, po letnicah), vsak od njih pa je razčlenjen na manjša poglavja. Zadnji del obravnava Cerkev bizantinskega obreda pri Vzhodnih Slovanih. Ta del je napisal C. A. Bouman, sicer pa sta avtorja celotne druge knjige M. D. Knowles in D. Obolensky. Slovensko izdajo projekta vodi France M. Dolinar.
Kako je potekala zgodovina krščanstva na Slovenskem tu žal ni prikazano. Vendar smo Slovenci prav v zgodnjih srednjeveških stoletjih stopili na oder zgodovine, omenja v Predgovoru France Dolinar, saj je naš prostor, takrat seveda še brez prave nacionalne identitete, postal del skupnega evropskega verskega in duhovnega zaledja; ki je oblikovalo današnjo podobo narodov stare celine.
Kaj bi še pisali, saj vsi čutijo na lastni koži: včeraj se je začelo novo šolsko leto, obred, kateremu so podvrženi vsi mladi, ki obiskujejo obvezno šolo in tisti, ki so se odločili za nadaljevanje študija. Devet mesecev jih bodo spremljali knjige in zvezki ob njih pa tudi — Galebov šolski dnevnik 1991 -1992. Pravkar je prišel iz tiskarne v lični opremi, katere novost so mehke platnice (na željo učencev, ki so menili, da je bil dnevnik lani »pretežak«). Pa tudi vsebinsko je Galebov šolski dnevnik lepo oblikovan in prenovljen in bo nepogrešljiv pripomoček pri šolskem delu. Kot vsakič, je tudi letošnjo izdajo oblikoval Graficenter.
Galebov šolski dnevnik bodo razdelili danes in jutri, to pa ne bi bilo mogoče, ko ne bi sredstev prispevali slovenski denarni zavodi v Italiji, in sicer Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Kmečka banka Gorica, Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, Kmeč-ko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, Kmečko obrtna hranilnica Doberdob in Tržaška kreditna banka.
Marijan Zadnikar: Z mojih poti, spomini slovenskega umetnostnega zgodovinarja in konservatorja - Opremila Marija Prelog -Uredil Vital Klabus - Založila Državna založba Slovenije - Tiskala Tiskarna "Jože Moškrič" Ljubljana 1991, 370 str.
Če za koga med znamenitimi Slovenci našega časa (ta oznaka mu zavoljo velike °sebne skromnosti, ne bo ravno všeč) velja niisel velikega rimskega modreca, cesarja ^1arka Avrelija, "vir bo neprestano žuborel, če boš ti neprestano kopal", potem je to brez dvoma dr. Marijan Zadnikar, eden naših najuglednejših umetnostnih zgodovinarjev, znan in visoko cenjen tudi v mednarodnih znanstvenih krogih. V poklicnem ,n zasebnem življenju je vsa leta bil in °stal goreč, pokončen in zaveden Slovenec. To potrjujejo njegove besede, ki jih je že Prad izidom svojih spominov zapisal v monografiji Slovenska znamenja: »Ko me je Gospod poklical z mojih življenjskih poti na tisto, s katero ni vrnitve, bodo vsa slovaška znamenja stala na mojem grobu, Prav vsa, kar jih je po moji ljubljeni domo-v'ni, saj bo pod vsakim pokopan del mojega srca in moje ljubezni do najlepše dežele na svetu in do mojega ubogega naroda...«
Pred menoj je zajetna knjiga Zadnikar-levih spominov resnice, poštenja in iskre-f?e9a rodoljubja. V memoarski pripovedi slovenskega umetnostnega zgodovinarja Jn konservatorja" gre pravzaprav za sliko-lto obarvan esej - tako ga je označil tudi rednik spominov Vital Klabus - o življe-lu neke družine od še idiličnih staroav-trijskih časov naprej, pa do silovitega raz-r°ia v času po drugi svetovni vojni. Po • ru9i strani pa so Zadnikarjevi spomini is-Jena izpoved umetnostnega strokovnjaka n P°sebnem položaju slovenskega kultur-ye9Q delavca v letih totalitarnega režima. , 1 smo priče upadanja kulturne ravni, neperspektivnosti, zapostavljanja kulturna delovanja, skrajno neodgovornega sj n°sa do propadanja dragocenih vrednot nunske naravne in še posebej kulturne nikisčjne (to v veliki meri velja za spome-čq 6 saTralne umetnosti), skratka, bili so si, ko so odkrivali kulturno vlogo zgolj v p/yezenlančni okvir. Zato so še posebej W). rešljiva Zadnikarjeva pričevanja o polnem uničevanju cerkvene arhitekture
Zadnikarjevi pogledi na umetnost
Spomeniki, freske
na Slovenskem, še zlasti na Kočevskem. Zato tudi poglavje Kočevska umetnostna topografija, ki mu je v spominih odmeril 26 strani, sklene kot "žalostno kočevsko zgodbo, čeprav bi jo lahko raztegnil še na mnoge cerkve, ki sem jih kmalu po vojni še sam videl, pa jih danes ni več. Brez sramu in ne, da bi se ozirali na ljudi, na katere so se sicer tako pogosto demagoško sklicevali, so jih podivjani oblastniki podirali in skrbno zabrisovali vse njihove skledove, da bi vsaj v tem delu Slovenije pričarali podobo boljševiškega raja. Res je očarljiva". In ne samo to, tudi druga poglavja, ki pričajo o brutalnem režimskem odnosu do kulturne dediščine in ki je bil po drugi svetovni vojni več kot štiri desetletja v mnogočem ideološko opredeljen, imajo dragoceno dokumentarno vrednost.
Spominom o materini in očetovi rodovini, ki se z Zadnikarjevimi otroškimi in mladostnimi leti ter univerzitetnega študija in priprav na življenjski poklic, raztezajo od Novega mesta do Ljubljane, sledi "glavnina", ki je kajpak vezana na umetnostnozgodovinsko stroko. Na Zadnikarjev življenjski poklic, ki mu je bil 45 let predan z vsem znanjem ter z velikim srcem in ljubeznijo. Zato nam njegova doživetja "s terena, iz neposrednega življenja stroke, ki si jo je izbral", mnogo manj pa "iz službe", s katero avtor nima posebnega posluha, ponujajo kopico dragocenih informacij. Podatkov, bolje rečeno osebnih doživetij, ki so velikega pomena za boljše, predvsem objektivnejše presojanje in razumevanje stanja kulturnih spomenikov in našega odnosa do kulturne dediščine na Slovenskem. Za naše bralce bo zato zelo zanimivo poglavje o Hrastovljah, kjer so se po avtorjevih zapisih "po letu 1953 lotili sistematičnega odkrivanja srednjeveških stenskih slikarij, ki je potem zaradi velikih poslikanih površin trajalo dolgo vrsto let. Vsak kulturni Slovenec in vsakdo, ki se je za
takega vsaj imel, je hotel videti Mrtvaški ples, na katerem ni nobenega svetnika in morata celo papež in kralj ubogati koščeno smrtačko, ki ju vodi proti odprtemu grobu".
O Hrastovljah morda še tale značilna Zadnikarjeva ugotovitev: »Za tiste obiskovalce Hrastovelj, ki jih poleg Mrtvaškega plesa zanima še kaj drugega, ves ikonog-ragfski sestav stenskih slikarij, ki pokrivajo vse stene in oboke, morda še romanska arhitektura istrskega tipa in visoko taborsko obzidje, sem že leta 1961 napisal o Hrastovljah posebno knjižico. V boljši opremi je potem spet izšla čez dvanajst let hkrati s krajšim spomeniškim vodnikom. Zadnja leta ni bilo na našem knjižnem trgu ničesar več in skrbna Marija, ki obiskovalcem odklepa in razkazuje cerkev, ni imela kaj ponuditi, ko so jo spraševali po kakšnih knjigah ali vsaj knjižicah o tem spomeniku, da bi jih vzeli s seboj za spomin. Ali se res tako zelo branimo denarja, ki se nam ponuja v kulturnem turizmu? No, leta 1988 so moje "Hrastovlje" le spet izšle.«
Dr. Marijan Zadnikar je kot umetnostni zgodovinar svoje znanstveno delo nad 40 let posvečal (in ga kljub zasluženi upokojitvi še vedno posveča) slovenski srednjeveški umetnosti. Raziskal in v več knjigah je obdelal štiri velika poglavja iz umetnostne zgodovine na Slovenskem: celotno romansko sakralno arhitekturo z okrog 200 ohranjenimi spomeniki (Romanska arhitektura na Slovenskem, Romanska umetnost, Romantika v Sloveniji), romansko Stično kot evropsko pomemben spomenik sočasne cistercijanske arhitekture (Stična in zgodnja arhitektura cisterijanov, Križni hodnik pripoveduje, Stična-Znamenitosti najstarejšega slovenskega samostana), ob študiju slovenskih kartuzij je postavil temelje za raziskave njstarejše evorpske arhitekture tega reda (Srednjevška arhitektura kartuzi-janov in slovenske kartuzije, Žička kartuzija, Pleterje, Pleterska stara cerkev), zbral in tipološko pa je opredelil tudi starejša slo-
venska znamenja (Znamenja na Slovenskem, Ljubljana 1964 in Slovenska znamenja, Ljubljana 1991). Bogatemu opusu 38 samostojnih knjig in nad 300 strokovnim razpravam v domači in tuji periodiki, se pridružuje še nekaj Zadnikarjevih monografij in vodnikov po najpomembnejših umetnostnih spomenikih (Predjamski grad, Hrastovlje, Stična, Selo v Prekmurju, Ptujska gora, Slovenj Gradec, Pleterje, Gospa sveta, monografije Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti v dveh delih. Po starih koroških cerkvah, Lepote slovenskih cerkva, Koper 1985 itd.).
Spomini Marijana Zadnikarja torej bolj kot z besedo govorijo, kako se je modrečev vir, ki mu je avtor dela Z mojih poti z neupogljivo voljo, vnemo in ljubeznijo ter sončno stranjo svojega značaja, izkopal globoko in široko strugo, razbohotil v mogočno reko. Z zanimivo pripovedjo, ki se po slogu marsikje prevesi v esej ali tudi v literarno pripoved s čisto poetičnim podoživljanjem minevajočega časa. Z odkrito izraženim krščanskim etosom ter ljubezni do slovenske zemlje, izročila prednikov, lepot dragocenih sakralnih spomenikov, predvsem pa velike srčne kulture in ljubezni do vsega, kar je tako ali drugače povezano s slovenskim žitjem in bitjem. Tak je bil in tak ostaja dr. Zadnikar, ki je s svojimi spomini poskrbel tudi za majhno novost v izdajanju memoarske literature na Slovenskem. Kakor je sam zapisal, je svoje spomine opremil z dokumentarnimi fotografijami. Po Zadnikarjevi sodbi bodo posebno tiste med njimi, ki zadevajo različne dejavnosti, s katerimi se je v življenju ukvarjal, zlasti pa stroko, ki se ji je več desetletij poklicno posvečal, z leti samo pridobile na pričeval-nosti. Teh slik bi bilo lahko sveda mnogo več, a potem bi se po avtorjevem prepričanju njegova knjiga spominov spremenila že kar v kritično in ilustrirano zgodovino slovenske umetnostne zgodovine in povojnega konservatorstva. To pa bi razumljivo preseglo življenjepisni okvir enega človeka. Tako misli avtor, a vendarle so Zadnikarjevi spomini občudovanja vredna pripoved z vednostjo strokovnjaka, s pronicljivostjo intelektualca izjemnih razsežnosti in z razumevanjem velikega humanista in narodnjaka. Da bi bilo več takih med nami...	IVAN VIRNIK
10 □ šport
V okviru srečanj 1. kola v evropskih nogometnih pokalih danes še Parma, Genoa in Torino
Sampdoria brez težav v pokalu prvakov
POKAL PRVAKOV rUI\AL rnVAIVUV		
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Union.'(Luks.) - Marseille (Fr.)	0:5	2.10.
Brondby (Dan.) - Zaglebvie (Polj.)	3:0	2.10.
Honved (Madž.) - Dundalk (Irska)	1:1	2.10.
Sparta Praga (CSFR) - Rangers (Škot;)	1:0	2.10.
Barcelona (Sp.) - Hansa Rostock (Nem.)	3:0	2.10.
Universitatea (Rom.) - Llmassol (Ciper)	2:0	2.10.
C. zvezda (Jug.) - Portadawn (S. Irska)	4:0	2.10.
IFK Goteborg (Sve.) - Flamurtari (Alb.)	0:0	2.10.
Sampdoria (It.) - Rosenborg (Nor.)	5:0	2.10.
Hamrun (Malta) - Benfica (Port.)	0:6	2.10.
Arsenal (Angl.) - Austria Dunaj (Av.)	6:1	2.10.
HJK Helsinki (Fin.) - Dinamo Kiev (SZ)	0:1	2.10.
Besiktas (Tur.) - PSV Eindhoven (Niz.)	1:1	2.10.
Fram (Isl.) - Panathinaikos (Gr.)	2:2	2.10.
Anderlecht (Bel.) - Grasshoppers (Švi.)	1:1	2.10.
Kaiserslautern (Nem.) - Etar (Bol.)	2:0	2.10.
POKAL UEFA rUIVAL, v er M		
Dvaintridesetina finala	1. tekma	2. tekma
Cork City (Irska) - Bayern Mun. (Nem.)	1:1	2.10.
Izzo (Madž.) - Dinamo Moskva (SZ)	1:0	2.10.
Aberdeen (Škotska) - BK 1903 (Dan.)	0:1	2.10.
Gand (Bel.) - Lausanne (Švi.)	0:1	2.10.
Slovan Bratislava (CSFR) - Real (Sp.)	1:2	2.10.
Eintracht (Nem.) - Spora (Luks.)	6:1	2.10.
Sturm G raz (A v.) - Utrecht (Niz.)	0:1	2.10.
0porto (Port.) - Cannes (Fr.)	danes	3.10.
Fc Reykjavik (Isl.) - Torino (It.)	danes	2.10.
Stuttgart (Nem.) - Pecsi Munkas (Madž.)	4:1	2.10.
Celtic (Škotska) - Ekeren (Bel.)	2:0	1.10.
Lione (Fr.) - Oester (Šve.)	1:0	3.10.
Ikast (Dan.) - Auxerre (Fr.)	0:1	2.10.
Halle (Nem.) - Torpedo Moskva (SZ)	2:1	1.10.
Bangor (S. Irska) - Sigma (CSFR)	0:3	2.10.
Liverpool (Angl.) - Lahti (Fin.)	6:1	2.10.
Hamburg (Nem.) - Gornik Zabrze (Pol.)	1:1	2.10.
Ajax (Niz.) - Orebro (Šve.)	3:0	2.10.
Mikkelin (Fin.) - Spartak Moskva (SZ)	0:2	3.10.
Tirol Insbruck (Av.) - Tromso (Nor.)	2:1	2.10.
Paok Solun (Gr.) - Malines (Bel.)	1:1	2.10.
Anorthosis (Ciper) - Steaua Buk. (Rom.)	1:2	1.10.
CSKA Sofija (Bol.) - Parma (It.)	danes	2.10.
Sporting Gijon (Sp.) - Partizan (Jug.)	2:0	3.10.
Boavista (Port.) - Inter (It.)	2:1	2.10.
Neuchtel (Švi.) - Floriana (Malta)	2:0	2.10.
Slavia Sofija (Bol.) - Osasuna (Šp.)	1:0	2.10.
Hask Gradjan. (Jug.) - Trabzon.fTur.)	2:3	2.10.
Sporting (Port.) - Dinamo Buk: (Rom.)	1:0	2.10.
Groningen (Niz.) - Rot VVeiss (Nem.)	0:1	2.10.
Shkoder (Alb.) - Aek Atene (Gr.)	0:1	3.10.
Real Oviedo (Sp.) - Genoa (It.)	danes	2.10.
Pokal prvakov: finale bo 20. maja 1992 (prvak je Crvena zvezda); pokal pokalnih zmagovalcev: finale bo 6. maja 1992 (prvak je Manchester United); pokal UEFA: finale bo 29. aprila in 13. maja 1992 (prvak je Inter).		
POKAL POKALNIH ZMAGO'		/AL.
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Omonia Nik. (Ciper) - Bruges (Bel.)	0:2	2.10.
Hajduk Split (Jug.) - Tottenham (Angl.)	1:0	2.10.
Ifk Norrkoping (Sve.) - Jeunesse (Luk.)	4:0	2.10.
Glenavor (S. Irska) - Tampere (Fin.)	3:2	2.10.
Katovvice (Pol.) - Mothervvell (Škotska)	2:0	2.10.
Odense (Dan.) - Banik Ostrava (CSFR)	0:2	2.10.
Svvansea (VVales) - Monaco (Fr.)	1:2	1.10.
Valur Reykjavik (Isl.) - Sion (Švi.)	0:1	2.10.
Levski (Bol.) - Ferencvaros (Madž.)	2:3	2.10.
Athinaikos ((Gr.) - Manchester (Angl.)	0:0	2.10.
Eisenhut. (Nem.) - Galatasaray (Tur.)	1:2	2.10.
Bacau (Rom) - VVerder Bremen (Nem.)	0:6	2.10.
La Valletta (Malta) - Porto (Port.)	danes	2.10.
Fyllingen (Nor.) - Atletico Mad. (Sp.)	0:1	2.10.
Partizani (Alb.) - Feyenoord (Niz.)	0:0	2.10.
CSKA Moskva (SZ) - Roma (It.)	1:2	2.10.
POKAL PRVAKOV
SAMPDORIA - ROSENBORG 5:0
(2:0)
STRELCI: Lombardo v 11' in 83', Dossena v 26' in 56', Silas v 75’.
SAMPDORIA: Pagliuca, Manni-ni, Orlando, Pari, Vierchovvod, Katanec (v 46’ Lanna), Lombardo, Cerezo, Vialli, Dossena (v 57' In-vernizzi), Silas.
ROSENBORG: Rise, Husby, Tangen (v 57’ Bragstad), Eggen, Henriksen, Ingebrigsten (v 51’ Brattbakk), Hansen, Skammelsrud, Loeken, Soerloth, Strand.
SODNIK: McCluskey (Škotska); GLEDALCEV: 25 tisoč.
GENOVA — »Srečanje je bilo enosmerno, na terenu je bila ena sama ekipa.« Tak je bil žalosten
Brošln v dvoboju s Carbonijem (desno) na srečanju CSKA Moskva -Roma	(AP)
Tri baltske republike spet v MOK
BERLIN — Izvršna komisija mednarodnega olimpijskega komiteja, ki te dni zaseda v Berlinu, je včeraj ponovno sprejela v mednarodni olimpijski odbor tri baltske republike, Litvo, Latvijo in Estonijo. Sklep stopi v veljavo takoj, tako da bodo lahko s svojimi reprezentancami nastopile na igrah, ki bodo prihodnje leto v Albertvillu in Barceloni.
Uradno sporočilo je sinoči prebral senegalski sodnik in podpredsednik MOK Keba Mbaye, ki je med drugim dejal: »Te republike so suverene in neodvisne države, ki jih priznava mednarodna skupnost (predvčerajšnjem so bile sprejete v OZN) in nihče ni bil proti njihovi ponovni vključitvi v mednarodno olimpijsko gibanje. MOK jih sedaj vabi na zimske igre, ki bodo v Albertvillu, in letne, ki bodo v Barceloni.«
Ponovno vkjljučitev treh republik mora sedaj ratificirati MOK, kar pa je gola formalnost. Vsaka od treh republik mora namreč postati članica vsaj petih mednarodnih federacij, a že prejšnje dni sta jih medse sprejeli mednarodna plavalna ter namiznoteniška zveza.
Sklep o vključitvi v MOK je bil sprejet soglasno, saj ga je podprl tudi sovjetski olimpijski odbor.
Panatta izbral
BARI — V prvem dvoboju srečanja za obstanek v svetovni skupini Davisovega pokala med Italijo in Dansko bo nastopil Omar Campo-rese, v drugem dvoboju pa Claudio Pistolesi. Tako je včeraj sporočil selektor italijanske teniške reprezentance Claudio Panatta, ki je moral izbirati med Pescosolidom in Pistolesijem, a se je odločil za slednjega, ker je bolj v formi. Pescoso-lido namreč igra slabo, kar je tudi sam priznal, a vrhu vsega je manj izkušen od Pistolesija. V dvojicah naj bi igrala Camporese in Nargi-so. Danci svoje postave niso sporočili.
. komentar norveškega trenerja Eg-gena, ki je glede povratne tekme dodal: »Nemogoče je nadoknaditi pet golov, vendar upamo vsaj na zmago.«
. Sampdoria je res dobro začela svojo pot v pokalu prvakov, vendar treba tudi povedati, da je bil nasprotnik dokaj skromen, o čemer pričata tako rezultat kot igra, ki jo je pokazal.
Trener Boškov je s svoje strani menil (očitno iz vljudnosti), da je Rosenberg dobra ekipa, vendar je razlika s Sampdorio očitna. »Mi pa moramo spoštovati vsakega nasprotnika. Tak rezultat pa nam pride kot naročen,« je pristavil, »visoke zmage vnašajo sproščenost med igralci in navdušenje med navijači. Povratno tekmo bomo vzeli zares, čeprav ne bomo imeli velikih težav.«
POKAL
POKALNIH ZMAGOVALCEV CSKA - ROMA	1:2 (0:0)
STRELCI: Fokin v 46’ (avtogol), Sergejev v 52’, Rizzitelli v 72’.
CSKA MOSKVA: Karin, Kuzne-cov, Kolotovkin, Bistrov, Fokin, Kolesnikov (v 46’ Dmitrev), Korne-jev (v 75’ Masalitin), Brošin, Sergejev, Tatarčuk, Gal j amin.
ROMA: Cervone, De Marchi (v 46' Garzya), Carboni, Piacentini, Aldair, Nela, Haessler, Di Mauro, Rizzitelli, Giannini, Bonacina.
SODNIK: Karlsson (Šve.); OPOMIN: Aldair; GLEDALCEV: 40 tisoč.
MOSKVA Roma je na dobri poti, da si izbori uvrstitev v drugo kolo. Moskovski CSKA je sicer začel silovito, vendar je Bianchijevo moštvo zdržalo pritisk z odlično igro v obrambi, nakar je samo
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za eno kolo diskvalificirala Costacurto (Milan) in Schillaci-ja (Juventus).
V B ligi bo eno kolo počival Vignini (Lucchese).
Gascoigne se pritožuje
LONDON — «Časopisi me spravljajo v težave, plačujejo ljudi, ki so za denar pripravljeni karkoli povedati na moj račun.» Tako pravi Laziov nakup Paul Gascoigne, ki sicer ne igra vse od maja, ko se je poškodoval na finalni tekmi za angleški pokal.
Gascoigneja je neki poslovnež obtožil, da se je spečal z njegovo ženo. Sedaj ga nogometaš namerava tožiti, istočasno pa se bo tudi sam moral zagovarjati na sodišču, češ da je napadel dva moška, ki naj bi bila žalila njegovo sestro.
Poraz Vilasa
BOGOTA — Po dveh letih je Guillermo Vilas spet nastopil na teniškem turnirju za profesionalce
prevzelo pobudo. Sovjeti pa so si v bistvu sami skopali jamo z napakami v obrambi. Že v 1. minuti drugega polčasa so namreč zakrivili avtogol, zatem so sicer izenačili, vendar sta Kolotovkin in Bistrov v 72. minuti dopustila Rizzi-telliju, da je prišel do žoge, preskočil vratarja in zabil usnje v prazno mrežo.
(za pokal Chevrolet), vendar ni imel dosti sreče. Že v 1. kolu je 39-letnega Argentinca s 6:2, 6:2 izločil rojak Nicolas becerra.
Odigrali drugo kolo v alpski hokejski ligi
GORTINA D’AMPEZZO — V 2. kolu alpske hohejske lige so tako igrali:
SKUPINA A: Varese - Fiemme 9:3, Branico - Villach 4:5, Fassa -Innsbruck 3:5, WEV (Dunaj) -Olimpija Hertz (Ljubljana) 5:2.
SKUPINA B: Alleghe - Bled 5:1, Asiago - Klagenfurt 3:4, Feldkirch - Zoldo 10:2, Bolzano - Devils Me-diolanum 2:7; Acroni Jesenice -EC G raz 6:2.
Holmu dirka Pariz-Bruselj
BRUSELJ — Na kolesarski dirki Pariz - Bruselj (253 km) je zmagal Danec Brian Holm, ki je pred glavnino imel 7" prednosti. Holm si je odločilno prednost priboril v zadnjih kilometrih poti. Na drugo mesto se je uvrstil Nemec Olaf Ludwig, ki je ostale prehitel v sprintu.
Se Colo Colo odreka medcelinskemu pokalu?
SANTIAGO — Pri čilski enajsterici Colo Colo, zmagovalcu »pokala libertadores«, razmišljajo o tem, da ne bi nastopili na medcelinskem pokalu v Tokiu proti beograjski Crveni zvezdi. To naj
bi storili iz solidarnosti s svojim trenerjem, Hrvatom Mirkom Jozi-čem.
Boniek trener Piše
PIŠA — Zibi Boniek je novi trener Piše. Do nedelje je Piso vodil Luca Giannini, ki je odstopil.
Državno mladinsko jadralno prvenstvo
Ferfoglia četrti
Čupin jadralec Adriano Ferfoglia je na državnem mladinskem prvenstvu v razredu »laser« v Neaplju dosegel lep podvig, saj je bil na končni uvrstitvi odličen četrti.
Ob stalnem močnem vetru je naš jadralec na šestih regatah dosegel naslednje uvrstitve: na prvi 11., na drugi 6., na tretji 5., na četrti 8., na peti 4. in na šesti 5. mesto, kar mu je omogočilo končno četrto mesto, kar predstavlja za Čupinega jadralca zares lep podvig.
Državni mladinski prvak je postal Travison z otoka Elbe pred Sartorellijem iz Rima in Casalejem iz Genove. Četrti je bil Adriano Ferfoglia in peti Simeoli iz Trenta.
Balinarsko državno prvenstvo v C kategoriji
Dvojica Sokola izvrstna
V soboto in nedeljo je bilo v kraju Farze di Piave pri Coneglia-nu državno balinarsko prvenstvo za dvojice C kategorije, na katerem je nastopil tudi nabrežinski Sokol in kot edino društvo v Italiji s kar dvema postavama, ki sta si priborili pravico do udeležbe z odličnimi igrami na pokrajinskem prvenstvu, kjer sta zasedli celo prvi dve mesti. Ob prvem žrebanju je celo naneslo, da bi se obe postavi Sokola med 64 nastopajočimi morali srečati že v 1. kolu, ker pa tega pravilnik ne predvideva, je sodnik Godeas žreb ponovil.
Tudi tokrat sta Gigi Cortese in Bruno Guštin pokazala vse, česar sta sposobna, in upravičeno izpolnila vlogo pokrajinskih prvakov. Predvsem je prišla do izraza njuna uigranost, saj nista skoraj nikoli istočasno oba odpovedala. In to je tudi največja vrlina vseh dobrih ekip. V prvem nastopu sta kljub ne preveč prepričljivi igri v izenačenem srečanju strla odpor Cor-dovada iz Veneta. V drugem kolu pa jima je stala nasproti dvojica ekipe Canada iz okolice Vercelli-ja, torej iz Piemonta, prave zibelke balinanja, ki razpolaga s kar 534 balinarskimi društvi. Njuna naloga je zgledala malodane brezupna, kot bi marsikdo tudi sklepal po rezultatu 5:12 v korist nasprotnikov. Sokolovca pa sta dokazala, da puške nikoli ne gre vreči v koruzo: ob začudenju vseh prisotnih sta na koncu, po podvigu Corteseja, ki je zadel balinčka za odločilne tri točke, neverjetno obrnila rezultat v lastno korist in zmagala s 13:12.
Vsekakor je po njuni zaslugi Sokol v letošnji rekordni sezoni vknjižil še en odličen dosežek, saj 9. mesto v državi predstavlja enega največjih uspehov slovenskega balinanja doslej.
Žreb pa dragi postavi Sokola (Skupek in Simoneta) nikakor ni
bil naklonjen, saj sta že v prvem kolu naletela na dvojico iz Bra pri Cuneu in že iz njene stilistično dovršenega stila je bilo jasno, da bosta naša predstavnika pred izredno težko nalogo. Skupek in Simoneta sta na začetku nepričakovano povedla s 5:0, komaj pa sta gosta "ujela" igrišče, zanju ni bilo več pomoči.
Ista usoda je doletela tudi dvojico Nabrežine v postavi Abrami-Santagati, ki je bila na državnem prvenstvu D kategorije v Castigli' oneju (Turin) prav tako izločena v prvem nastopu.
Ženski turnir v Repnu
V nedeljo je bil v Repnu tradicionalni, 7. mednarodni ženski balinarski turnir z udeležbo 6 četverk. Podoben turnir bo v soboto v Sežani, a teden dni kasneje na Kozini. Obeh se bodo med drugimi udeležile tudi balinarke Kraškega doma. V prijetnem razpoloženju, ki označuje podobna tekmovanja, so balinarke nežnega spola Pod Rupo dokazale, da jih odlikujejo odlične bližalske sp°' sobnosti, nekatere pogumne pa s° poskusile srečo tudi v zbijanja Prvo mesto so osvojile balinarke iz Povirja, ki so se v finalu oddolžile sežanskim upokojenkam za poraz v izločilnem delu. Rezultati'
SKUPINA A: Kraški dom - Upokojenke Sežana 8:7, Upokojenk6 Sežana - Majcni 6:3, Majcni Kraški dom 8:5.	.
SKUPINA B: Jadran - Povir 6:b, Povir - Burja 11:4, Burja - Jadran 11:5.
POLFINALE: Upokojenke Sežana - Burja Vipavski Križ 7:4, Majcni Štorje - Povir 6:4.
FINALE ZA 1. MESTO: Upokojenke Sežana - Majcni Štorje 4: • FINALE ZA 3. MESTO: Burja Vipavski Križ - Povir 9:3.
VRSTNI RED: 1. Majcni Štorje. 2. Upokojenke Sežana, 3. Burja 1 pavski Križ, 4. Povir. (Ž.S.)
Včeraj na kotalkarskem EP v obveznih likih
Samu Kokorovcu srebro
ROSETO DEGLI ABRUZZI — Poletov kotalkar Samo Kokorovec je včeraj rta evropskem prvenstvu v Rosetu degli Abruzzi dodal svoji bogati beri kolajn še eno srebro. Naš najboljši športnik si ga je namreč včeraj prislužil z nastopom v obveznih likih.
»Samo bi lahko dosegel še več, če bi normalno izvedel vajo. Žal pa je naredil v prvih dveh likih nekaj napak in tako mu je ušla zlata kolajna. Samo je bil na začetku malce nervozen in to mu je bilo tudi usodno pri prvih dveh likih, nato pa je ujel pravi ritem in povsem zasluženo osvojil srebrno kolajno,« nam je po telefonu dejal Samov trener Peter Brleč.
Zmagal je Francesco Cerisola iz Trevisa, ki pa nastopa za tržaški klub Jolly, drugi je bil, kot rečeno Samo Kokorovec, tretji Nemec Markuš Kaiser, peti pa Massimo Giraldi iz Pesara). Naj omenimo, da se je včerajšnji zmagovalec Cerisola izključno pripravil za nastop v obveznih likih, in to se mu je resnici na ljubo tudi izplačalo.
Skupno je nastopilo 15 tekmovalcev iz sedmih držav. Prvih pet tekmovalcev, kot nam je dejal Brleč, pa je bilo izredno dobro pripravljenih.
Poletov kotalkar je včeraj opravil trening za današnji kratki program. Samo je pokazal odlično formo, kar je seveda zelo spodudno za današnji nastop.
Jadran ZSŠDI na pionirskem prvenstvu Slovenije
Naši izločeni v polfinalu
V promocijski ligi
Tudi Sokol!
V letošnjem košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem bosta poleg Bora in Brega, ki je suvereno napredoval iz prve divizije, nastopila še Cici-bona in Sokol. Če se je glede Cicibone že ves mesec »šušljalo«, da bo deželna košarkarska zveza zaradi združitve med Ferroviariom in Radioguattrom sprejela v promocijsko prvenstvo, pa je vse naše koašrkar-ske privržence razveselila vest, da je zveza sprejala v to ligo za sezono 1991/92 tudi nabrežin-skega Sokola.
Popoln seznam letošnje promocijske lige na Tržaškem pa zgleda takole: Autosandra, Bar-colana, Stella Azzurra, CUS Trst, Fincantieri, Scoglietto, BOR, Ferroviario, Lega Nazio-nale, BREG, Lavoratori del Porto, CICIBONA, SOKOL.
Pri nabrežinskem društvu so na tihem upali, da jih bo zveza le uvrstila v promocijsko prvenstvo in na to možnost so se tudi pripravili. Kaže namreč, da bo nabrežinsko člansko moštvo v tej sezoni vodil bivši Jadranov trener Valter Vatovec.
Mladi košarkarji Jadrana ZSŠDI letnika 1977 so v soboto v Ljubljani izgubili obe tekmi in tako bili tudi izločeni iz pionirskega prvenstva Slovenije.
V prvi tekmi so varovanci trenerja Vascotta gladko izgubili, saj jih je zajela trema pred zelo visokimi ljubljanskimi košarkarji. Jad-ranovci so takoj na začetku (v 7. minuti) že izgubljali z 0:20 in nasprotniki so kar naprej nizali koše z vseh pozicij in tako je postala razlika v točkah vedno večja. Upali smo, da bo našim v drugi tekmi uspel podvig kot v četrtfinalni tekmi v Postojni proti Iskri iz Nove Gorice. Žal so tokrat naši morali priznati premoč nasprotnikov in še tako odreči sanjam, ki bi jih pripeljale do finala.
Selekciji ZSŠDI torej ne bo mogoče ponoviti velikega uspeha, ki ga je dosegla pred dvema letoma. Pod vodstvom trenerja Kovačiča so skoraj isti igralci tega letnika dosegli drugo mesto v Sloveniji. ILIRIJA - JADRAN ZSŠDI 83:35
(45:13)
JADRAN ZSŠDI: Spadoni 2 (2:4), Jogan 8 (4:4), Rizzante, Uršič 11 (4:9), Štoka 2 (0:2), Oberdan 2 (0:2), Colja 4 (0:2), Taučer 2 (2:2), Lapelj 4 (0:3).
PM: 12:28.
JEŽICA - JADRAN ZSŠDI 28:41
(39:21)
JADRAN ZSŠDI: Spadoni 17 (2:6), Jogan 3, Rizzante, Uršič 7 (3:4), Štoka, Oberdan 10 (2:7), Colja, Tavčar 2, Lapelj 2.
PM: 7:17. TRI TOČKE: Jogan 1, Spadoni 2.
M. JOGAN
Turnir F. Grillo
Na nogometnem igrišču špor-tno-kulturnega središča na Vrhu se nadaljuje turnir v malem nogometu, ki ga prireja domači športni odsek KD Danica, za 6. memorial Flavjo Grillo. Danes bodo na sporedu četrtfinalni boji, jutri od 20. uri bodo igrali polfinalisti, v soboto, 21. t.m. pa bomo lahko sledili malemu in velikemu finalu (ob 20.00 oziroma 21.00).
OSMINA FINALA: Vrh - Renče 2:5, Slavna - Banjščice 5:3, Cockta-il bar - Slap 10:1, Vrh veterani -Komen 5:4, Podnanos - Štandrež 7:2, Gabrje - San Martino 4:3, Gorjansko - Taipana 9:4, Dobra mrha -Vogrsko 4:6.
CETRTIFINALE (danes, 19. t.m.): 19.00: Renče - Slavna, 20.00: Cocktail bar - Vrh veterani, 21.00: Podnanos - Gabrje, 22.00: Vogrsko - Gorjansko.
_______ iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Jesenska številka Planinskega vestnika
Prva jesenska številka Planin-skega vestnika je še vedno pod bočnim vtisom vojne v Sloveniji, Sq/ je uvodni članek posvečen Prekinitvi stikov med Planinsko ZVezo Slovenije in Planinsko zve-z° Jugoslavije. Nuša Romih piše o ^kmovalnem plezanju, zelo zani-pa je članek o nesreči, ki se le zgodila pred 55 leti v Skalaški Srneri v severni steni Triglava. In-ervju Planinskega vestnika je to-
posvečen alpinistu, planin-
skernu pisatelju in sedaj založni-u Ante Mahkoti, ki je pred krat-lrn objavil drugo razširjeno izda-0 svoje »Sfinge«.
. Vojko Arko nadaljuje svoj cik-*jfs člankov o slovenskem planin-društvu v Argentini, zdrav-*k Damjan Meško pa piše svoje P°mine s Himalaje. V zbirki Do-Qce in tuje gore, ki jo izdaja ^ arrborska založba Obzorja, izi-s? fe dni knjiga našega zamej-e9a rojaka dr. Rafka Dolharja jo,>e v Julijce«. Vestnik ob-sl 1° dva utrinka s te knjige in tu-er »Zahodni raz Viša« in »Zad-
izlet«.
Nova knjiga Sergia De Infantija
Vrfjn?n' furlanski alpinist iz Ra-Qletta Sergio De Infanti, ki je
Planinski vestnik štev. 9
Naslovnica De Infantijeve knjige
AViA.NI EDITORE
tudi zamejcem dobro znan, saj se je med drugim udeležil lanske mednarodne odprave Alpe-Adria na Everest, ki jo je organiziralo SPDT, je pred kratkim pri videm-
ski založbi Aviani Editore objavil knjigo svojih alpinističnih spominov z naslovom »Io per primo non lo avrei mai pensato« (Jaz bi prvi ne pomislil). S tem je mislil na svojo dolgo, pestro in raznoliko
Solkanec Z. Oblokar
uspešen na Finskem
SOLKAN Zlatko Oblokar, ki bo ta mesec dopolnil 28 let, je med ljubitelji športa na Goriškem znano ime. Ta solkanski kajakaš je bil dolga leta reprezentant v spustu na divjih vodah, njegova najboljša uvrstitev na naj večjih tekmovanjih pa sega v leto 85, ko je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji zasedel 16. mesto. Vendar se je kmalu pokazalo, da Zlatku veliko bolj od klasičnih razdalj za spust, ustrezajo daljše, maratonske preizkušnje. Tako se je prav leta 1985 prvič podal na dolgo, več kot 4000 km pot na sever Finske, na najdaljši kajakaški maraton na svetu, nastopajoči morajo namreč v šestih dneh preveslati kar 537 km.
»Ta maraton je bil zame seveda velik izziv. Vendar pa sem, zaradi okvar na starem avtomobilu, s katerim smo potovali, zamudil na štart prve etape,« se spominja solkanski kajakaš. »Potem sem sicer bil najboljši v vseh preostalih petih etapah, a mi je skupna zmaga le ušla. Bil pa je to velik izziv za naslednje leto. Vendar se je spet zataknilo. Tokrat me je, po uspešnem štartu, v tretji etapi zaustavila poškodba. Bolečine v zapestju so bile prehude, moral sem odstopiti. A se nisem predal. Leta 1989 sem se znova podal na sever Evrope, na tromejo med Švedsko, Norveško in Finsko na štart te, tam zelo cenjene, preizkušnje. In v tretjem poskusu sem le uspel in zmagal v konkurenci kajakašev. Lani sem zasedel drugo mesto, letos pa sem končal na tretjem mestu,« je pripovedoval Zlatko Oblokar.
»Zame je ta preizkušnja vedno nov izziv, poleg tega pa sem v tem času spoznal na Finskem kar nekaj prijateljev, tako da se človek tam počuti zelo prijetno.«
Zlatko, kako pa se sploh odvija vse skupaj.
»Maraton je razdeljen na šest etap, pri čemer je že prva najdaljša in to kar 130 km. To pomeni, da smo nastopajoči v čolnih tudi po 12 ali še več ur. V glavnem vozimo po bolj mirni vodi številnih tamkajšnjih rek in jezer, tako da je potrebno kar pošteno veslati. Zato mora biti vsak nastopajoči dobro pripravljen, predvsem psihično, saj je potrebno veliko volje, vztrajnosti in tudi trme, da zdržiš ves ta napor in si ure in ure v čolnu. Med etapo pravega postanka ni, saj imamo takorekoč vse v čolnu. Po posebni cevki pijemo tekočino, ki jo imamo v čolnu, nekaj malega hrane pa imamo kar nalepljene na vrhu kajakov oziroma kanujev.«
Omenil si, da ta maraton spremljajo poškodbe. Je bilo tokrat vse v redu?
življenjsko pot, ki ga je popeljala s trebuhom za kruhom v Piemont, v Iran in nato končno spet v domači Ravascletto, kjer ima prijazen hotelček. Ta življenjska pot pa je nerazdružljiva z njegovim alpinizmom, saj je kot plezalec osvajal gore po celem svetu, od domačih Karnijskih Alp in Dolomitov pa do južnoameriške Cor-dillere Blance in seveda Himalaje.
Tako je eno poglavje z naslovom »Su alto in cielo« (Tam visoko na nebu) posvetil lanski odpravi na Everest, med katero je dosegel Sedlo na višini skoraj osem tisoč metrov. Knjiga je polna črnobelih in barvnih fotografij, branje pa je nadvse tekoče in prijetno.
Orientacijska tekma z gorskimi kolesi
V organizaciji tržaškega športnega društva La Marmotta in ob sodelovanju tržaške športne ustanove UISP bo 29. t.m. zanimiva orientacijska tekmaz gorskimi kolesi (»Bike orienteering«).
Start dirke bo izpred športnega centra pristaniških delavcev »M. Ervatti« ob 9.30.
zainteresirani lahko dobijo vse potrebne informacije na sedežu UISP v Trstu, Trg Duca degli Abruzzi, 3 (tel. št. 362776).
»Letos sem prvič končal maraton brez najmanjše poškodbe. Niti žuljev na rokah nisem imel, saj sem tokrat prvič vozil s posebnimi rokavicami. Žulji so namreč kar zoprna zadeva. Sicer pa so razna vnetja mišic, zapestij ali poškodbe ramenskega sklepa kar pogost pojav.
Si se na maraton odpravil sam?
»Ne, to ni mogoče. Z mano sta bila dva prijatelja eden iz Nove Gorice in eden iz Bovca. Sam se ne da tekmovati, kajti eden te mora spremljati z avtomobilom od Starta do cilja vsake etape, drugi pa ureja vse ostale stvari in mi pomaga. Sicer pa je letos nastopilo več kot 100 tekmovalcev iz 13 držav, prvič pa je bila na štartu tudi ena ženska, in sicer iz Anglije. Med udeleženci pa je tokrat bil tudi sloviti tekač na smučeh Juha Mieto.«
Dodajmo še to, da je Zlatko Oblokar to poletje nastopal na finskem maratonu pod slovensko zastavo, tako da je zbudil še več zanimanja tamkajšnje javnosti in medijev. »Očitno so na Finskem kar dobro obveščeni o stanju pri nas,« je po vrnitvi s slikovitega dela Evrope povedal "soški samotar".
Sicer pa se Zlatko pripravlja tudi že za sloviti triatlon na Novi Zelandiji v začetku prihodnjega leta, kjer je poleg teka in kolesarjenja tudi dolga kajakaška preizkušnja. To je očitno zanj nov izziv, nova pustolovščina, kajti pri takih preizkušnjah o športnem tekmovanju skoraj 'ne moremo več govoriti. A očitno je vse skupaj dovolj privlačno.
ERVIN ČURLIČ
obvestila
PLAVALNI KLUB BOR organizira tudi letos v bazenu pri Alturi plavalne tečaje za neplavalce, tehnike plavanja za plavalce in vadbo rekreativcev.
Vpisovanje vsak dan od .23. do 27. t.m. od 18. do 20. ure po telefonu št. 51377.
ŠZ SLOGA
organizira tečaj otroške telovad-beV ki bo vsebinsko vezan na osnove MINIODBOJKE za fante in dekleta osnovnih šol. Tečaj bo vodil strokovnjak prof. F. Drasič s sodelavci in bo potekal v telovadnici nižje srednje šole na Opčinah. Tečaj bo ob sredah (14.45 — 16.30) in sobotah (14.45 — 16.45) od 25. t.m. dalje.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK
vabi na sestanek, ki bo v telovadnici v Dolini v ponedeljek, 23. t.m. ob 20.30. Vabljeni simpatizerji in starši otrok, ki jih smučanje zanima.
KK BOR
SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da so treningi v mini-basketu na stadionu Prvi maj, kot sledi: ob torkih in petkih ob 16.00 za letnike 1982-85; za letnike 1980 in 1981 pa ob ponedeljkih in torkih ob 16.30 v telovadnici osnovne šole pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio in ob petkih ob 15.30 na stadionu Prvi maj.
ZSŠDI
obvešča, da v soboto, 21. t.m. ob 15. uri, prireja tekmovalni spust s kajaki po Vipavi med Gabrjami in Pečjo. Informacije na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029).
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
J.	dnevnik
četrtek, 19. septembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Drugi logistični center za italijanske vojake bodo odprli jutri v bližini Valone
V Drač prispel prvi del kontingenta za pomoč albanskemu prebivalstvu
DRAČ — Prvi del kontingenta italijanskih enot, ki bodo pomagale albanskemu prebivalstvu, je včeraj s trajektom Golfo del Sole prispel v Drač, kjer jih je sprejel vladni komisar iz Tirane Shane Korbeci in pa predstavniki italijanskega veleposlaništva. Izkrcalo se je 450 mož, skupaj z njimi pa še oficirji in medicinske sestre. S trajektom je prispelo tudi 200 posebnih transportnih vozil, s pomočjo katerih bodo v 27 centrov po vsej Albaniji prepeljali živila in medi-
enot v
Albaniji poveljuje general Antonio GJuintana, ki si je včeraj najprej ogledal logistični center v bližini Drača, zvečer pa ga je v Tirani sprejel albanski ministrski predsednik Bufi. Prebivalci Drača
cinske pripomočke. Kontingentu itali
so tudi toplo sprejeli italijanske vojake, že jutri pa bodo v Valoni odprli še drugi logistični center, v katerem pa bodo vojaki, ki bodo tja prispeli iz Ancone.
V zvezi z albanskimi begunci v Italiji je Rdeči križ iz Tirane pozval italijanski RK, naj pomaga pri vzpostavljanju stikov med begunci in njihovimi družinami v Albaniji. V zvezi s tem je italijanski Rdeči križ sporočil, da je po razmestitvi beguncev v različnih deželah prišlo do prekinitve stikov med albanskimi prebežniki in njihovimi najožjimi sorodniki v domovini. Zato je italijanski RK že naslovil poziv vsem beguncem, naj takoj pišejo ali telefonirajo svojim družinam, »ki so v skrbeh za njihovo usodo.«
Prvi del kontingenta italijanskih sil za pomoč Albaniji je včeraj s trajektom Golfo del Sole prispel v Drač	(Telefoto AP)
Mavadona obsojen v zapor pa ne bo šel
NEAPELJ — Slavni argentinski nogometaš in še do lani ljubljenec navijačev Napolija je bil včeraj na neapeljskem sodišču obsojen na leto in dva meseca zapora zaradi posesti in posredovanja mamil drugim osebam. Za tako kazen sta se dogovorila nogometašev branilec Siniscalchi in javni tožilec Bobbio. Nogometnemu asu pa ne bo treba v zapor, saj so mu takoj po izreku kazen spremenili v pogojno.
Skupaj z Maradono sta bila zaradi iste obtožbe na eno leto in pet mesecev zapora obsojena še Giuseppe Suarato in Felice Pizza, ki pa se bosta morala zagovarjati tudi zaradi omogočanja prostitucije, saj sta Maradoni priskrbela ženske za njegove »vesele« večere po tekmah.
V Šangaju se Andreotti posveča v prvi vrsti verskim problemom
Giulio Andreotti (Telefoto AP)
ŠANGAJ — Preden je ministrski predsednik Giulio Andreotti včeraj zaključil štiridnevni obisk v Pekingu, kjer je imel vrsto srečanj z najpomembnejšimi kitajskimi voditelji, je premiera Li Penga povabil na uradni obisk v Italijo. Peng je vabilo sprejel, datum obiska pa bodo določili kasneje.
Gre za prvo tovrstno vabilo neke zahodne vlade po znanih krvavih dogodkih na Trgu Tienan-men, ki pa je v Rimu že sprožilo prve reakcije. Naj ostrejša prihaja iz vrst liberalcev, ki zahtevajo, naj se datum obiska ne določi oziroma naj se odloži za nedoločen čas, ker kitajska vlada doslej še ni uresničila pomembnejših korakov na poti zaščite človekovih pravic. Samo to - je opozoril podtajnik PLI Patuelli - bi lahko upravičilo vzpostavitev tesnejših prijateljskih odnosov s tistimi, ki nosijo
odgovornost za omenjeni pokol, medtem ko skrb za italijanske ekonomske interese ne zahteva avtomatične in osamljene navezave prijateljskih vezi s Kitajsko.
Iz Penkinga se je Andreotti včeraj odpravil v Šangaj, kjer je poleg nekaterih industrijskih objektov obiskal tudi glavni budistični tempelj, od koder je pozval k zaščiti verske svobode. Nato pa se je sestal s tamkajšnjim katoliškim škofom Jinom Luxianom, s katerim sta za zaprtimi vrati razpravlja o izredno težkem trenutku v odnosih z Vatikanom, saj pekinška vlada in uradna katoliška cerkev ne priznavata papeževe avtoritete. Luxian po vsem sodeč upa v Andreottijevo neformalno posredništvo pri tem problemu.
Andreotti se bo v Šangaju mudil do sobote, nato pa se bo odpravil še v Hongkong.
Padel je pred domačim pragom v Reggiu Calabrii
Uboj mestnega redarja
REGGIO CALABRIA — Pod zahrbtnimi streli iz mimovozečega avtomobila je včeraj zjutraj pred hišnim pragom umrl 42-letni mestni redar Domenico Filocamo iz Reggio Calabrie. Smrt ga je doletela medtem ko je vžigal motor svoje pande, s katero je bil namenjen na delo v centralo mestnih stražnikov, kjer je opravljal notranje funkcije v prometnem sektorju. Filocamo, ki je v prostem času delal tudi kot zavarovalec, zapušča ženo in dva otroka. Preiskovalci o vzrokih umora še nimajo nobenega indica.	(Telefoto AP)
ZDA grozijo Bagdadu z letalskim napadom
NEW YORK — Medtem ko se posebni sovjetski bližnjevzhodni odposlanec Jevgenij Primakov v Teheranu pogovarja z iranskim predsednikom Rafsandžanijem (na sliki AP), pa se nad Zalivom ponovno zgrinjajo oblaki vojne. Washingtonu je namreč pošlo potrpljenje in je postavil svoje letalske sile v predalarmno stanje. V Pentagonu zatrjujejo, da bi lahko sprožili letalski napad na iraške vojaške in telekomunikacijske objekte »že v roku nekaj dni«, če Sa-dam Husein ne bo dovolil opazo-
valcem OZN nemotenega preverjanja sporazuma o prekinitvi ognja, ki določa uničenje vsega iraškega kemičnega, jedrskega in raketnega potenciala. Načrt za novi napad je že pripravljen, vse je sedaj odvisno od Sadama Huseina. Varnostni svet je namreč od Bagdada zahteval pismeno zagotovilo, da bo dovolil nemoten prelet in pristajanje helikopterjev OZN v krajih, kjer se domneva, da Irak skriva svoja jedrska, kemična in raketna orožja.
ENTE F! ER A UDI NE ESPOSIZIONI VELESEJEMSKA USTANOVA V VIDMU
ČASA MODERNA 1991: MODERNO STANOVANJE 1991 ODPRTA VRATA 150.000. OBISKOVALCEM
Ponovno se odpira velika sejemska prireditev »Časa Moderna«:
450 razstavi)alcev predstavlja vse novosti
stanovanjske opreme 150.000. obiskovalcem na naj večjem vsakoletnem tovrstnem sejmu.
Od 20. do 29. septembra - Videmski sejemski prostor Sobota in nedelja od 10.00 do 23.00. Delavniki od 16.00 do 23.00