Ivan Grafenauer: LITERARNOZGODOVINSKI SPISI Izbral in uredil Jože Pogačnik Slovenska matica, Ljubljana, 1980 V knjigi, k ije izšla ob stoletnici avtorjevega rojstva, je objavljen iz­ b o r njegovih razprav in člankov, združenih v tri dele z naslovi: s red ­ njeveška kultura, koroške zasnove, tem eljne po b u d e (tj. polem ike in načelna stališča). Knjiga je o p rem ­ ljena z dvem a študijam a, z bibliog­ rafijo G rafenauerjevih spisov in z o pom bam i k izbranim tekstom . Biografska uvodna študija je p re ­ vzeta iz G rafenauerjeve Kratke zgo­ dovine starejšega slovenskega slov­ stva (1973; napisal jo je avtorjev sin, zgodovinar Bogo G.; prav tam je objavil tudi bibliografijo, ki je v naši izdaji dopolnjena); poleg nje je na uvodnem m estu študija Jožeta Pogačnika o vsebinskih in teoretič- no-m etodoloških vidikih Grafe- nauerjevega literarnozgodovinske­ ga dela. Skratka, izdaja hoče kom ­ pleksno predstaviti enega izmed klasikov slovenske li terarne vede. O po trebnosti in koristnosti takš­ n ih izdaj ni dvoma, ne le zato, ker spet omogočijo ekonom ično delo s spisi, ki so raz tresen i po težko do ­ stopnih publikacijah, tem več tud i zato, k e r odpirajo stroki kritičen pogled na n jeno lastno preteklost, na razvojne faze, ki so sicer že p re ­ sežene, pa jih navzlic novim stvar­ nim dognanjem ni m ogoče k a r p re ­ pustiti pozabi, tem več jih je treba osvetljevati z novih vidikov. Glede n a to m oram o izdajo vsekakor po ­ zdraviti. V prašati pa s e je treba, ali izvedba, se pravi vseb ina in u red i­ tev izdaje, v celoti u resn iču je ta n jen nam en. Ob tem se oglašata dva pom is­ leka. Prvi zadeva, n a k ra tko reče ­ no, p rob lem ljudskega slovstva m ed li terarno zgodovino in e tnolo ­ gijo. K ot je znano, s e je G rafenauer nekako od konca tr idesetih let če­ dalje bolj ukvarjal z ljudskim slov­ stvom in je pozneje ne le z znan ­ stvenim i spisi, tem več tudi z o rga­ nizacijskim delom pom agal vzpo­ stavljati etnologijo kot sam ostojno disciplino, tako da njegov opus bistveno posega tudi na to po d ro č ­ je. Ob tem sta se založba in urednik odločila, b ržkone predvsem zaradi om ejenega prostora, sam o za izbor literarnozgodovinskih spisov, ki naj bi jim kdaj pozneje sledili še folkloristični (prim. urednikovo utem eljitev na str. 682-683). Ven­ d a r se zdi, d a je ta kriterij ravno pri G rafenauerjevem delu bolj zuna­ nje narave in d a ga ni m ogoče uve­ ljavljati b rez težav. G rafenauerjeva s troka je pravzaprav filologija v s tarejšem p om enu besede, ki obse ­ ga jezikoslovje, literarno zgodovi­ no in etnografijo. M ed njegovimi spisi na etnografske tem e je sicer res nekaj takih, k ijih n ikakor ne bi mogli uvrstiti v literarno zgodovi­ no; večinom a pa se v njih e tno ­ grafski vidiki tako p rep le ta jo z lite­ rarnozgodovinskim i, zlasti p ri ob ­ ravnavah srednjeveškega slovstva, da jih tako rekoč ni m ogoče razlo­ čevati. To dokazujejo tud i spisi in odlom ki v naši knjigi, ki ob ravna ­ vajo najstarejše slovenske zagovo­ re, »kirjelejsone«, nabožne oziro­ m a cerkvene pesmi, zlasti pa raz­ prava o slovenskem slovstvu na K oroškem , kjer je ljudsko slovstvo docela vključeno v literarno zgo­ dovino. (V zvezi s tem prim. članek Jožeta K oruze Ivan Grafenauer kot literarni zgodovinar, JiS 26, 1980/81, št. 2, str. 45-50; navsezad­ nje tud i študije in o pom be v naši knjigi navajajo kot posebno Grafe- nauerjevo zaslugo, da je obravna ­ val srednjeveško k u ltu ro kot več­ p lasten pojav, v katerega sodi tudi ljudsko slovstvo.) D ruga naša p rip o m b a zadeva izbor spisov o srednjeveški kulturi. M ednje je uv rščena tud i doslej še neobjavljena razprava Delo m eni­ hov sv. Benedikta in 'sv. Bernarda za staro slovensko književnost iz let 1936/37, o kateri v ap a ra tu zvemo, da je prvi G rafenauerjev poskus sin tetične obravnave srednjeveš­ kega p ism enstva in ljudske nabož­ ne te r cerkvene pesmi, d a pa je av­ to r ni dodelal ozirom a ga ni zado­ voljila in da se n jena snov u jem a z nekaterim i drugim i njegovimi ob- KNJIŽNI ZAPISKI IN OCENE javam i iz približno istega časa. Pri odločitvi so torej p re teh ta le stvari, ki govorijo v prid objavi: dejstvo, da gre za doslej nepoznan tekst, še bolj dejstvo, da se v njem nakazuje s in te tična obravnava srednjega veka. Na žalost so te p rednosti po ­ vezane tud i s pomanjkljivostmi. Ne gre le za to, d a je takšna objava v nekem sm islu n asp ro tn a avtorjevi volji (saj je sam zadržal razpravo v predalu). Poleg tega očitno zaradi nje nista prišli v poštev razpravi Poglavje iz najstarejšega slovenske­ ga pism enstva (ČJKZ 8 , 1931) in O pokristjanjevanju S lovencev in po- četkih slovenskega pismenstva (DS 47,1934), ki vsaj delno obravnavata isto snov. To sta n am reč glavna G rafenauerjeva prispevka v po le­ miki s K idričem. Polemika, ki je imela poleg vsebinskih tudi sve­ tovnonazorske razsežnosti in je do ­ bila celo prizvok osebnega rival­ stva, je bila v endar dogodek o sred ­ njega pom ena, ob ka terem se je o b ­ likovala in usm erja la zgodovina stare jšega slovenskega slovstva v času m ed vojnama. (Ta strokovni sp o r je obravnavan tudi na več m estih v študijah in o pom bah p ri­ čujoče knjige, v en d a r fragm entar ­ no in ponekod nekoliko en o s tra n ­ sko. To velja m dr. zlasti za u re d n i­ kovo trd itev n a str. 690: »Grafe­ n au e r je imel širši razgled v latin ­ ski, starocerkvenoslovanski in s rednjevisokonem ški p rob lem ati­ ki, Kidrič je imel d ružbeno moč, ki je mogla zavreti svoji viziji n asp ro t­ ne osvetljave.« K idrič je tak ra t p redvsem zahteval od n asp ro tn i­ ka, naj p o d p re svojo tezo z do k u ­ m entiran im i dokazi; prim . Kidrič, »Stoletja beležk brez literarne tradi­ cije« v slovenski literarni zgodovini, LZ 1935 in Izbrani spisi III, 1978; Ob petem sešitku, v: Zgodovina sloven­ skega slovstva, 1929-38; naspro tje je bilo torej najprej vsebinsko-me- todološko in Kidričevi ugovori so dajali G rafenauerju eno izm ed po ­ b u d za poznejše pod robnejše razis­ kovanje srednjega veka.) K er se to ­ rej u red n ik knjige v študiji in o pom bah ustavlja ob tej polemiki, se m o ra nu jno sklicevati tud i n a om enjena G rafenauerjeva spisa in s tem tako rekoč iz d ruge roke n a ­ dom eščati tisto, če m u r se je o d p o ­ vedal v izboru. V erjetno bi bilo le bolje dati p red n o s t Grafenauerje- vim lastnim form ulacijam , torej uvrstiti v izbor ta dva njegova sp i­ sa, ki sta bila ob svojem času re le ­ van tna in odm evna tako v stvar­ n em kot v po lem ičnem oziru - zlas­ ti g lede na to, d a izdaja sicer posve­ ča precejšnjo pozornost avtorje ­ vim načelnim in po lem ičnim stališ­ čem. Izdaja je torej p o treb n a in do ­ brodošla, saj bo napoln ila eno iz­ m ed vrzeli v naši s trokovni litera­ turi. Zdi pa se, da bi n em ara bilo bolje, ko bi bila že od vsega začetka zasnovana kot izbor iz celotnega G rafenauerjevega opusa in bi tako ustreg la potrebi, ki se je kajpada zaveda, a se ji zaenkra t odziva le z napovedjo m oreb itnega nadaljeva­ nja v ne povsem opredeljeni p ri­ hodnosti. U pam o lahko, da bosta u redn iš tvo in založba zbrala dovolj moči in odločnosti in d a se bosta v podobn ih izdajah postavila po ro b u tud i tiskovnim napakam , ki jih je v tej knjigi odločno preveč. Darko Dolinar Anton Ocvirk: LITERARNA UMETNINA M ED ZGODOVINO IN TEORIJO Drugi del Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1979 Ob izidu študij, zbranih pod naslovom Evropski roman (DZS, 1977), še ni bilo m ogoče videti, da je to p rva m ed štirim i p redv iden i­ mi knjigami Ocvirkovih izbranih znanstvenih, kritičnih in esejistič­ nih del. Celotna zamisel izbora se je pokazala šele ob nadaljnjih dveh knjigah, ki s ta s skupn im naslovom Literarna um etnina m ed zgodovino in teorijo zapovrstjo izšli v nas led ­ njih dveh letih (DZS, 1978, 1979), in ob napovedi četrte, Miscellanea, ki jo je av to r že priprav il za tisk in za­ ložba uvrstila v p rogram za leto 1980, ven d a r doslej še ni izšla.