0090666,10 Knjižnica sp ZASAVC 2008 352(497.12 Zagorje ob Savi) ŠTEVILKA 10, LETNIK 19 05. 2008, CENA 1,13 €/270 srr COBISS l ZANtSU.VE INFORMACIJSKE REŠITVE Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si EE02s 333J UMähimm n r.- r^ ^tkSStkt ms ,N GREMO v kini Vsako številko Zasavca imate možnost dobiti o! 2+2 brezplačni Idno vstopnici s ®sGaö EP©ti©[p C3amB©cp «Bv VMIh aga Blata Bizjaka ^7 II jdcIxtü praomev^amj k Dobro zane! 25% CENEJE 18% CENEJE Majoneza Thomy v tubi, 165 g Dobra kot kruh! SPAR beli kruh rezan, pakiran, SPAR pleskavice pakirano, Dobrodošli v hipermarketu S RAR <$> ZAGORJE! Ponudba velja do 20.5.2008 oz. do prodaje zalog. Cene so v EUR. SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 SUZUKI - AVTOHISA KRŽIŠNIK POMLADNA AKCIJA VOZIL SUZUKI -NA ZALOGI TUDI 4x4 POGON VSI MODELI IMAJO KLIMO, ABS, AUDIOSISTEM VSI MODELI IMAJO MOŽNOST POGONA 4x4 Swifi MT\ m v -,v" Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov MAZDA 3 c ' \ Novosti pri AH Kržišnik: PRENOVLJENA MAZDA 5 Z EL. DRSNIMI VRATI -že v našem salonu MAZDA 2 Čisto nov malček EuroNCAP 5 zvezdic Mazda 3 in Mazda 5 AKCIJA - POPUST ali FINANCIRANJE NAKUPA BREZ OBRESTI QUALITÄT! REPORT Tretja Mazdina zmaga na testu kakovosti mama Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. ©n Morate prebrati: Dnevi praznovanj Zasavski gurman Najboljši zaposlovalci Irena Medvešek-Intervju Natečaj Evropa Naša akcija Janez Miša Knez v Hrastniku Olimpijski center Teniški turnir m @0 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 siti, polletna 13,52 EUR (3.240,00 sm. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. wm\t Maj brez zadržkov napreduje. Nič mu ne morejo niti naši majhni, kaj šele potresi na Kitajskem. Sicer so pa lahko ti potresi zelo različni. Najbolj se bojim tistih, ko se neusmiljeno trese zemlja. Tu rešitve ni, če se bogovi matere Zemlje resnično razjezijo. Mrtve duše, porušeni domovi, lačni, žejni, ranjeni....to je bilanca, katere bi se vsak z veseljem odrekel. Potresi so tudi politični.V Srbiji so bile volitve...za evropsko Srbijo! Se veliko dela jih čaka, a nekje je vendarle treba začeti. Pri nas so pretresljivi potresi kar se inflacije tiče. Cene Strokovnjaki ob-zgodilo tudi to. prosim! Seveda datuma vam morem zago- Kaj pa čustveni je vendar! ladni potres kar prav prišel, i zdravilen, ker bi biti na vse druge, ki vsakem koraku. bi radi umirili. Ijubljajo, da se bo Malo potrpljenja bo, le točnega čisto zares ne toviti. Še ni dovolj? potresi? Maj Kakšen pom-bi vam verjetno Lahko bi bil celo vam pomagal poza-se vam dogajajo Na primer: Dogodki na Dobu, pomor čebel, pa gradnja pomurske avtoceste... Eden najnovejših politični, citiram MMC rtv.slo: Zmago Jelinčič je pozval obrambno ministrstvo, naj čez Dragonjo postavi pontonski most. Joras v tem ne vidi smisla. In še posladek-potres: Rebeka Dremelj bo v svojem nastopu na Evroviziji uporabila vrtečo kletko z zelenimi diodami, odeta bo v plašč, za dodatek pa še vklenjena z verigo. Dolgčas nam pa le ni! . Martina namestnica Stanislava M$L£MHČ$£ SNIDEMO 24. 2009 Naslovnica: Jaro žito Avtor: Branka Lešnjak ŽENIN: ROT FRANC NASLOVrTABORNIŠKA POT 21, HRASTNIK PRIČA: ZDENKA BOHNEC, LJUBEČNA NEVESTA: ROT SILVA NASLOV:TABORNIŠKA POT 21, HRASTNIK PRIČA: FRANCI ROT, HRASTNIK - SIN KRAJ IN DATUM PRVE POROKE: HRASTNIK, 19.04.1958 KRAJ IN DATUM OBLETNICE ZLATE POROKE: : HRASTNIK, 19.04.2008 URADNA OSEBA PRED KATERO JE BILA SKLENJENA ZAKONSKA ZVEZA: PODŽUPAN OBČINE HRASTNIK: KNEŽAK Vida (pred poroko Jamšek) in Kilijan Trotovšek sta se poročila 15.5.1948 in takratne priče so jima bile Jamšek Milena in Jože - Kilijanu ter Dolanc Anica in Ludvik-Vidi. Za biserno poroko 10.5.2008 sta bili priči - Kilijanu bo vnuk Primož Bebar.Vidi pa vnukinja StrgaršekVesna. Opravičilo Na delu je bil fotografski škrat.V 9. številki Zasavca je zamešal slike na 25. strani. Na fotografiji s podnapisom »pobratena zbora sta ob koncu prireditve družno zapela, je samo zbor Loški glas iz Zagorja. Da se odkupimo, objavljamo fotografijo, na kateri sta zares oba zbora - RPZ Loški glas in zbor Fran Venturini iz Domja pri Trstu. Za neljubo napako se opravičujemo. fUNŠfERC © -----------1 ^ Prvomajski kresovi Kres na Marnem Tudi na hrastniškem področju so na predvečer praznika povsod zagoreli kresovi. Manjši ogenj so pripravili ponekod kar za domačo hišo, bolj organizirano pa je bilo spet v Prapretnem, kjer so gasilci že dvajsetič ob gasilskem domu zakurili mogočen kres. Kot navadno ga je spremljalo veselo rajanje. »Letos so poskrbeli za glasbo člani ansambla Štajerskih pet, še prej pa je igrala rudarska godba na pihala,« je povedal Rok Jenko, ki R. Jen ko in S. Kožar je s Stanetom Kožarjem, predsednikom gasilcev iz Prapretna »nadziral« dogajanje. Veliko domačinov se je nabralo tudi na Marnem, kjer so pripravili kres ob vrtnariji Napret pa v Novem Dolu, kjer so za veselo vzdušje poskrbeli krajani kar sami. Omenimo še mlaj, ki so ga postavili v KS Dol letos ob novem parkirišču in še enega v Novem Dolu. Slike in besedilo: Fanči Moljk Kdaj bo normalno stekel promet skozi križišče? Križišče ob nekdanjem Riklovem mostu v Hrastniku počasi dobiva končno podobo. Dela so praktično končana, zato smo v petek, 9. maja 2008 vprašali Tomaža Sihurja, direktorja direkcije za prostor, okolje in javne gospodarske službe, kdaj bo promet lahko normalno stekel. »V ponedeljek, 12. maja bo opravljen interni pregled s strani prometnega inšpektorja, policije, investitorja in izvajalca. Po uspešno opravljenem pregledu bo promet lahko stekel...,« je povedal Tomaž Sihur. Datum uradne otvoritve pa zaenkrat še ni znan. A Q milega Dnevi praznovanj Dan upora proti okupatorju Na lepe senene nedelje, 17. aprila so se litijani in okoličani zbrali na Javorškem Pilu nad Litije, kjer so že tradicionalno slovesno obeležili praznik upora proti okupatorju. Slovesnost je potekla ob spomeniku padlim borcem v narodnoosvobodilni borbi točno na mestu, kjer se je septembra 1944 spopadla Cankarjeva brigada z okupatorskimi oboroženimi silami na nemško-italijanski meji, ki je takrat potekala ravno v teh krajih.Tekla je kri za svobodo in mnogo borcev je padlo... Proslavo vsakoletno pripravijo litijski Socialni demokrati in Združenje borcev za vrednote NOB. Tokratni slavnostni govornik je bil predsednik litijskih Socialnih demokratov Matjaž Aškerc, ki je v govoru orisal pot slovenskega naroda in bitke za svobodo od 2. svetovne vojne preko osamosvojitve do dandanašnjega časa. Na slovesnoti so sodelovali številni praporščaki, učenci Osnovne šole Gabrovka, moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj in litijski pihalni orkester. Prav vsako leto pa se shoda slovenskih domoljubov udeleži tudi Jaka Rozman — Ciko, eden še živečih borcev Cankarjeve brigade, ki se dogodkov izpred več kot šestdeset let zelo živo spominja. Skoraj uro trajajoča slovesnost je minila izredno hitro in se končala s koračnico litijske godbe. Spomine na pretekle dogodke, ki so zaznamovali zgodovino slovenskega naroda, so udeleženci obujali v lovskem domu Gabrovka ob tovariškem srečanju, kjer so jih postregli s pravim partizanskim golažem in domačimi dobrotami, ki so jih podkrepili z rujno kapljico. Prihodnje leto pridemo zopet na Javorški Pil, točno 27. aprila, so si bili enotni. Svoboda narodu! Besedilo in slike: Boštjan Poglajen Padei v znamenju orientacije V soboto 16. aprila je bilo v Padeiu 4. občinsko gasilsko tekmovanje v orientaciji, ki ga je organizirala mladinska komisija Gasilske zveze Zagorje ob Savi v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom (PGD) Padež. Na njem je 43 ekip starejših in mlajših pionirjev in pionirk iz 11 društev opravilo z dobra dva kilometra dolgim orientacijskim pohodom s šestimi kontrolnimi točkami. Začelo se je z vezanjem vozlov Med 14 ekipami starejših pionirjev je zmago odneslo PGD Kotredež II pred PGD Kolovrat in PGD Padež IV.V kategoriji šestih ekip starejših pionirk je slavilo PGD Padež III pred PGD Padež II in PGD Čemšenik III. Pri mlajših pionirjih si je za čim boljši uspeh prizadevalo 17 ekip. Najboljša je bila PGD Padež I, takoj za njimi se je uvrstilo PGD Zagorje — mesto, tretje mesto pa je pripadlo PGD Kotredež I. Med šestimi ekipami mlajših pionirk se je najbolje odrezalo PGD Čolnišče II pred PGD Loke in PGD Kolovrat.Vse sodelujoče ekipe so dobile priznanja za udeležbo, najboljše tri ekipe v vsaki kategoriji pa so bile nagrajene še s pokalom. Tekmovalke in tekmovalci ter njihovi mentorji so pohvalili progo, za katero se je porabilo približno eno uro časa. Pohod se je odvijal tekoče, ekipe so si sledile v časovnem razmaku treh do štirih minut.Tako mlajše kot starejše ekipe so imele na kontrolnih točkah opravka z vezanjem vozlov, vajo z vedrovko in teoretičnim testom iz gasilske preventive. Na preostalih treh Razpletlo pa z vajo z vedrovko Zmagovalni ekipi v obeh mlajših kategorijah in zmagovalke med starejšimi pionirkami s spremljevalci Zmagovalna zasedba starejših pionirjev kontrolnih točkah pa so tekmovalke in tekmovalci mlajših ekip metali vrv v krog, streljali na prazen gol in na loparju prenašali teniške žogice, medtem ko so imeli starejši za nalogo spraviti žogico skozi cev, zadeti čim več košarkarskih prostih metov in zviti cev. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj © mišmi Izvaja se redni remont v TET S prvim majem so v zasavskem energetskem objektu Termoelekrarni Trbovlje pričeli z rednim letnim remontom in sicer 125 BMW bloka . Za nekaj pojasnil ob tem smo poprosili tehničnega direktorjaVojteha Logarja. Kdaj ste pričeli z remontom in kako je v tem trenutku? Letošnji remont bo eden najkrajših doslej. Pričeli smo ga s prvim majem in končali 25.maja, ko se bodo po remontu izvajali funkcionalni preizkusi in že naslednji dan naj bi elektrarna začela z rednim obratovanjem. Predpriprave so stekle že tudi pred remontom na kritičnih poteh. Z aktivnostmi, pa katere zahtevajo večji obseg pa smo začeli takoj l.maja. Se bodo poleg bloka aktivnosti remonta izvajale še kje drugje? Trenutno se aktivnosti izvajajo le na bloku VI, to je premogovni blok, kjer se bodo opravila običajna remontna dela, ki zahtevajo večji obseg del.To je predvsem obnova mlinov šamotne obzidave kotla. Veliko dela imamo na zamenjavi električnih zaščit bloka, zaščiti generatorja, blok transformatorja in transformatorja za lastno rabo. Pri plinskih blokih pa se delajo samo letne revizije glede na majhno število obratovalnih ur pa te opravimo v jesenskem času. Koliko izvajalcev del bo na letošnjem remontu? Remont letos izvaja več kot 30 firm z okrog 270 delavci. Potem je tu še 100 domačih delavcev. Večinoma so domači-slovenski - imamo pa tudi eno poljsko in eno hrvaško. Menjavo električne zaščite izvajajo domače firme in strokovnjaki ter zasavski remonterji. Remont turbo-agre-gata opravljajo kot vsako leto izvajalci iz Poljske in pa hrvaške firme za diagnostične meritve. Kakšna je cena za letošnji remont? Cena za letošnji remont je slabih 3 milijone evrov Kako se bodo stvari odvijale naprej? Letos pač to opravimo in potem naslednje leto predvidevamo krajši remont in v letu 2010 pa daljši remont, kjer se bo izvajala obnova revitalizacija srednje - nizko tlačnega dela in visoko tlačnega dela turbine. Kakšna je bila proizvodnja električne energije v prvem četrtletju? Proizvodnja je bila nekaj giga watnih ur nad planom je pa v letošnjem letu predvideno 630 Gvvh in pa pogovarjamo se s Holdingom Slovenske elektrarne še o dodatni količini, glede na krajši remont razpoložljivi čas obratovanja še za 60 Gwh dodatno proizvedene energije v jesenskih dnevih. Kot zanimivost pa naj dodam še neka iz zgodovine TET pred 70 in 40 leti: Obnova in razširitev elektrarne v letu 1938 in 1939 Potem, ko se je svetovna gospodarska kriza z vsemi posledicami, tudi v primeru razširitve in povečanja zmogljivosti trboveljske elektrarne, umirila in se je proizvodnja tako premoga kot tudi porabe električne energije vnovič normalizirala in so rudniki pričeli normalno obratovati vse dni v tednu, je lastnica rudnikov in elektrarne TPD preko rudnika Trbovlje v letu 1934 in 1935 dokončno pristopila k rekonstrukciji obstoječih zmogljivosti ter njih povečanju v elektrarni Trbovlje. Po izvedenih pripravljalnih delih so glavna dela potekala v letih 1937 in 1938, povsem končali pa so jih novembra 1939. Povečana in modernizirana elektrarna Trbovlje je pričela obratovati, sicer ne s polnimi zmogljivostmi, v začetku leta 1939. Rezultati so se pokazali hitro. Učinki velike investicije so se kazali v raznih oblikah, predvsem v večji proizvodnji električne energije, večji porabi premoga, predvsem prahu in premogovega mulja - gošče iz usedalnega bazena, čistoči reke Save, večjemu številu zaposlenih, možnosti hitrejše elektrifikacije Slovenije, posebno nekaterih predelov, ki dotlej še niso bili elektrificirani, zagotovljeno pa je bilo tudi normalnejše delo rudarjev trboveljskega rudnika oziroma rudnikov - premogovnikov, ki so sodili v okvirTDP. Druge prednosti pa so se pokazale še v kasnejših letih. V okvir velike investicije v trboveljsko elektrarno v teh letih so sodili predvsem: novi parni kotel, novi turbogenerator, novo stikališče, usedalni bazen- zgošče-valec(imenovan tudi mamut naprava), postavitev daljnovoda Trbovlje - Podlog, priključitev kranjskih deželnih elektrarn - KDE na elektrarno Trbovlje, pokrita deponija premoga in druge spremljajoče naprave - sesalke, dimnik, skladišče, upravna zgradba in drugo. Gradnja in obratovanje v letih 1964 do 1968 3 I. maja 1964 se je začela gradnja termoelektrarne Trbovlje 2. Na prostoru, kjer sedaj stoji termoelektrarna, je predsednik delavskega sveta Ivan Kukovič orisal dotedanjo delo in priprave na gradnjo tega pomembnega objekta, tako kot za rudarje, kot za Trbovlje, Zasavje, Slovenijo in celotno jugoslovansko elektroenergetsko omrežje. Poudaril je nujnost in opra-vičljivost gradnje s posebnim ozirom na velike zaloge manj kaloričnega premoga, ki leže na območju zasavskih revirjev. Dotedanje zmogljivosti pa niso mogle vsega tega razpoložljivega premoga pokuriti in oplemenititi v obliki električne energije. Najmočnejši argument za zgraditev nove termoelektrarne je bil v velikih zalogah premoga, posebno na območju Trbovelj. Sicer bi ves ta premog ostal v jami neizkopan, kar bi bila za narodno gospodarstvo velika izguba. Ta premog naj bi zadoščal za potrebe termoelektrarne za naslednjih 80 let. Objekt so pričeli graditi sredi porabnikov in ob minimalnih transportnih stroških. Ko je bila termoelektrarna dograjena in s slavnostno otvoritvijo predana v obratovanje, so kmalu po začetku rednega obratovanja nastopile velike težave. Kazale so se predvsem s pričetkom žlindranja pepela v kurišču kotla, nastopile pa so tudi prekomerne vibracije ter ekscentričnost turbo-generatorja. Po daljšem ugotavljanjem vzrokov so pooblaščeni strokovnjaki ugotovili, da so dobavitelji opreme TE Morava niso dimenzionirali kotla za termoelektrarno Trbovlje glede na dostavljene vzorčne pošiljke premoga na Poljsko, predvsem pa niso upoštevali tališča pepela.Tako je bila termoelektrarna prisiljena obratovati z obremenitvijo od 105 do I 10 MW, namesto projektiranih 125 MW, kar je bilo odvisno od žlindranja v kurišču. Posledice so se začele kazati v raznih oblikah. Največ pripomb je bremenilo trboveljski in hrastniški premogovnik zaradi slabše kakovosti premoga, pa tudi zaradi številnih negorljivih elementov (kamenje, železo, glina,...). Na temelju številnih pogovorov odgovornih strokovnih delavcev so se zadeve sčasoma normalizirale in kakovosti premoga je bila namenjena večja pozornost na od-klopnih deloviščih, transportu, odbiranju in drobljenju premoga. Besedilo: Rudi Špan Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne zdravstvene službe na področju splošne ali družinske medicine na območju občine Trbovlje Občina Trbovlje objavlja javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne zdravstvene službe na področju splošne ali družinske medicine na območju občine Trbovlje. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Trbovlje www.trbovlje.si, v rubriki razpisi in v Oddelku za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, soba št. 44. Ponudnik za podelitev koncesije lahko zahteva pojasnila in informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo po pošti, elektronski pošti do vključno 7 dni do poteka roka za oddajo ponudbe, e-pošta obcina.trbovlje@trbovlje.si.Vloge morajo biti oddane na naslov Občina Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje, do 04.06.2008. Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem Občina Trbovlje, v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem na območju občine Trbovlje. Predmet razpisa so stanovanja, ki bodo vseljiva v času veljavnosti tega razpisa, predvidoma v letih 2008 in 2009 (lista A). Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem lahko vloge dvignejo v sobi št. 12 Občine Trbovlje, Mestni trg 5,Trbovlje, in sicer v času uradnih ur (vsak dan od 800 do 1100 ure, v sredo tudi od I 130 do 1630 ure). Obrazec za prijavo na javni razpis je dostopen tudi na spletnih straneh Občine Trbovlje (www.trbovlje.si), rubrika razpisi. Vloge je možno oddati do vključno 04. 06. 2008 v pisarni za sprejem vlog, št. 13, občine Trbovlje ali posredovati po pošti na naslov: Občina Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje. Deprofesionalizacija direktorja gzs Območne zbornice Zasavje in prestavitev njenega sedeža Upravni odbor GZS Območne zbornice Zasavje je na svoji seji 5. maja 2008 sprejel sklep o depforesionalizacije direktorja OZ Zasavje in preselitvi njenega sedeža. Na ta način se znižajo stroški OZ Zasavje na letni ravni za preko 63.000 €.To daje možnost, da območna zbornica Zasavje še naprej deluje v svoji formalni organizacijski in vsebinski obliki tudi z zagotovitvijo finančnega pogoja. Statut prenovljene Gospodarske zbornice Slovenije s prostovoljnim članstvom v svojem 23. členu navaja, da morajo biti za delovanje združenja oz. zbornice zagotovljeni pogoji na podlagi kriterijev: interesa glede na območje oz dejavnost, število članov in finančne sposobnosti za delovanje. V 25. čl. pa Statut navaja, da če združenje oz. zbornica ne izpolnjuje pogojev za svoje delovanje po 23. členu Statuta GZS, sprejme Skupščina GZS na predlog upravnega odbora območne zbornice oz. združenja sklep o njenem prenehanju oziroma preoblikovanju. V kolikor organi združenja oz. zbornice ne delujejo več, poda predlog za prenehanje ali preoblikovanje le-tega generalni direktor GZS. Območna zbornica Zasavje je pri pripravi finančnega načrta za leto 2008, v novembru 2007, izpolnjevala prva dva pogoja (interes in število članov) finančne sposobnosti pa ne. Takšno stanje je povzročilo znatno znižanje članarine glede na leto 2006 in oteženo pridobivanje dodatnih virov, kljub temu, da ima OZ Zasavje v svojem članstvu glavnino zasavskega gospodarstva, ki predstavlja preko 70 % vseh zaposlenih in čistega prihodka regijskega gospodarstva. To kaže na problem ekonomije obsega, ki je značilna za gospodarstvo v Zasavju. Smotrnost in koristnost obstoja ter delovanja OZ Zasavje, ki omogoča organizirano in vplivno delovanje in uveljavljanje interesov njenih članov na področjih pomembnih za zasavsko gospodarstvo, poleg nekaterih drugih pospeševalnih poslovnih nalog, sta bila v procesu preoblikovanja GZS večkrat opredeljeni in poenoteni. In da bi se zagotovili pogoji za ohranitev in nadaljevanje dela OZ Zasavje tudi z zagotovitvijo njene finančne sposobnosti, je Upravni odbor OZ Zasavje že v novembru 2007, ko je sprejel finančni načrt OZ za leto 2008 z nespremenjeno višino članarine, sprejel opredelitev o potrebnem znižanju stroškov dela Območne zbornice Zasavje za enega zaposlenega in možnostjo preselitve OZ v manjši najemniški prostor. Po sklepu upravnega odbora bo GZS OZ Zasavje z avgustom 2008 delovala z enim redno zaposlenim strokovnim delavcem in nepoklicnim direktorjem. Funkcijo nepoklicnega direktorja je upravni odbor zaupal Staši Baloh Plahutnik, zaposleni v Regionalnem centru za razvoj, kot vodja mrežnega podjetniškega inkubatorja v Zasavju. Sedež OZ Zasavje pa se bo prestavil v najemniški prostor v RCR v Zagorju. Dosedanji direktor OZ Zasavje Rado Perger v avgustu 2008 zaključuje delo na zbornici. GZS Območna zbornica Zasavje S I. majem spremembe cen poštnih storitev v notranjem poštnem prometu Pošta Slovenije bo I. maja letos v skladu s soglasjem Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS spremenila cene nekaterih poštnih storitev v notranjem poštnem prometu, ki spadajo v obseg univerzalne poštne storitve. Tako se bosta ceni standardnega pisma in dopisnice, ki sta sedaj med vsemi evropskimi državami najnižji, po povišanju izenačili s cenama pisma in dopisnice v Makedoniji in na Malti - s čimer bo Slovenija z omenjenima državama še vedno najcenejša v Evropi. Prenos pisem višjih masnih stopenj v notranjem prometu pa se bo precej pocenil. Z zvišanjem cen za prenos pošiljk z nižjimi masnimi stopnjami in znižanjem prodajnih cen za prenos pošiljk višjih masnih stopenj se bodo odpravila določena nesorazmerja med cenami poštnih storitev v notranjem poštnem prometu. I® fŠ£FTI_____ Zasavski gurman na Delu odprt Odprtje lokala v manjšem kraju je vedno dogodek z veliko začetnico. Tudi na Dolu, kjer so v četrtek, 24. aprila 2008 odprli v prostorih bivše Jutranjke gostinski lokal Zasavski gurman. O njem se je govorilo že dobro leto in nekateri so bili že kar nestrpni, kot lahko beremo na hrastniškem forumu. Pa se je splačalo čakati, komentirajo zdaj obiskovalci. »Tako lepega lokala ni od Ljubljane do Celja,« sta prepričana lastnika Miran in Mija Vidmar, zakonca, ki sta mu dala dušo in srce. Dobesedno, saj sta idejna avtorja notranje opreme in sploh celotne izvedbe. V vsakem kotičku se vidi, da je narejen z ljubeznijo in smislom za drobne, prisrčne, avtentične, zgodovinsko zanimive detajle, značilne za Zasavje. Rudarski in kmečki elementi si nevsiljivo podajata roke. Prevladujeta opeka in star les, kar daje lokalu še posebno toplino. Za obiskovalce so privlačni ločeni kotički za majhne družbe, dobrodošel je poseben vhod v prostor za zaključeno družbo, večji prostor pa sprejme okoli 120 ljudi. Poseben vhod imajo tudi invalidi z vsemi pripadajočimi sanitarijami, kot redkost pa je v notranjih prostorih tudi kadilnica. Za mlade je pub Caballero, ločen prostor, ki je odprt ves dan, ob petkih in sobotah pa do tretje ure zjutraj. Prostorna in lepo urejena je tudi terasa, ki je posebno v tem letnem času zelo privlačna. Poleg picerije, ki je na dobrem glasu že od prvega dne, imajo tudi krušno peč, kuhinja pa nudi poleg običajnih, klasičnih jedi, tudi specialitete kot so bizon, noj, jelen... Ob nedeljah pa imajo nedeljska kosila po konkurenčni ceni. Da so prevzeli v kuhinji komando odlični kuharji, je bilo jasno že na otvoritvi. Hladno-topli bife je nudil okusno hrano in brezplačno so jo lahko preizkušali vsi obiskovalci. Tako ni čudno, da se je novi lokal na Dolu »prijel«. Odprto je vsak dan od 8. do 23. ure, prav tako ob nedeljah. Lokal ima 400 kvadratnih metrov površine in velik parkirni prostor v neposredni bližini dvorane Dolanka. »Da bi le tako ostalo...,« jim iz srca želijo Dolani. Prav tako župan Miran Jerič, ki je zakoncema Vidmar ob otvoritvi čestital za podvig in zaželel, da bi postal gostinski objekt Zasavski gurman s svojo ponudbo in privlačno podobo ponos občine in celotne zasavske regije. Njihov telefon: 56 42 707 Slike in besedilo: Fanči Moljk (71/1 ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 40 let z uatnil ' elektroinstalacije 1 strojne instalacije 1 projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij 1 geodetske storitve 1 daljinsko ogrevanje z lesno biomaso 1 kabelsko komunikacijski sistemi 1 grafitne ščetke ' trgovine EVJ Center ' delovni stroji in nizke gradnje - barSedmica 6 SPEKTER |Trg revolucije 7, 1420 Trbovlje SPEKTER d.o.o. je dne 8.5.2008 v Uradnem vestniku Zasavja (št. 14) objavil JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Z JAVNIM ZBIRANJEM PONUDB Objavo in pogoje razpisa je mogoče dobiti na spletni strani www.spekter-trbovlje.si, ter v tajništvu podjetja Spekter d.o.o., Trg revolucije 7, vsak dan od 7.30 do 10.00 ure. Zaprte vloge sprejemamo do 9.6.2008. NSO SPEKTER d.o.o. Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 O produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z g m ti možnostjo sponzoriranja postanita. "VLcllI S trženje in produkcija za gospodarsko m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 10 muAm Najboljši zaposlovale! leta 1001 Časopisna družba Dnevnik je konec aprila na Ljubljanskem gradu razglasila najboljše zaposlovalce v letu 2007.V kategoriji malih podjetij je ta naziv pripadel podjetju Microsoft d.o.o., v kategoriji srednje velikih podjetij podjetju Halcom d.d., in v kategoriji velikih podjetij Krki d.d. Posebno priznanje za inovativnost je prejelo podjetje Trimo Trebnje d.d., priznanje za gazelo med najboljšimi slovenskimi zaposlovalci pa podjetje Elektronček d.d.V finalni del izbora so se podjetja uvrstila upoštevaje uspešnost poslovanja in na podlagi obširne raziskave, v kateri je sodelovalo kar 10.517 zaposlenih iz vse Slovenije. O zmagovalcih v posamezni kategoriji je izborna komisija odločala po poglobljenih intervjujih z vodstvi teh podjetij. Najboljši zaposlovalec v kategoriji malih podjetij: Microsoft d.o.o. Pristop podjetja Microsoft temelji na praktičnem izobraževanju novih kadrov, oblikovanju razvojnega načrta za vsakega posameznika in mentorstvu iz tujine, na položaj prvega med najboljšimi zaposlovalci v kategoriji malih podjetij pa se je povzpelo z uspešnim uresničevanjem načrtov. Dodana vrednost na zaposlenega, ki dosega 156.770 eur, dinamična, več kot 15% poslovna rast in najvišje ocene zaposlenih med vsemi sodelujočimi v izboru zapo-slovalca leta 2007 so ključni razlogi za zmago podjetja Microsoft v kategoriji malih podjetij. Najboljši zaposlovalec v kategoriji srednjih podjetij: Halcom d.d. Podjetje Halcom predsednik upravnega odbora Matjaž Čadež opiše kot »sproščeno ter zelo delavno in razgledano osebo z veliko znanja, ki ostaja zvesta tisočletnim vrednotam - medsebojnemu spoštovanju, postavljanju človeka pred dobiček in medsebojni pomoči«. Po mnenju izborne komisije Zlata nit kaže Halcom najbolj svež in najbolj inovativen pristop k upravljanju človeških virov. Interno lastništvo, smeh v odnosih, kakovost dela posameznika, nizko hierarhična organizacijska kultura in soustvarjanje več generacij, vse to gradi zadovoljstvo zaposlenih v podjetju. Najboljši zaposlovalec v kategoriji velikih podjetij: Krka d.d. Odločitev, da se naziv prvega med najboljšimi zaposlovalci v skupini velikih podjetij podeli Krki, utemeljuje ocena zaposlenih v tem podjetju. Položaj najboljšega zaposlovalca je sad dolgoletnega zavzetega in predanega dela z zaposlenimi, ki ga med drugim izkazuje tudi podatek, da je imela v nekem trenutku več štipendistov kot zaposlenih. Krka je v sklopu raziskave Zlata nit dosegla najboljše ocene zaposlenih, dosega najnižjo fluktuacijo zaposlenih, je izrazito mednarodno in globalno usmerjena, čeprav deluje lokalno, inovativnost pa je v njeni dejavnosti nujnost in stalnica. Trimo d.d. - prejemnik priznanja Zlata nit za najbolj inovativno podjetje med najboljšimi slovenskimi zaposlovalci Podjetju Trimo drznost in pogum za ustvarjanje lastnih poslovnih modelov razvoja nista tuja. Pod vodstvom Tatjane Fink se ni balo novih in nenavadnih potez; ko so vsi govorili o financah, borzi, kapitalu, so v Trimu poudarjali radost. Prav na področju novih pristopov v voditeljstvu je to podjetje prejelo prvo evropsko nagrado poslovne odličnosti in postalo zgled drugim. Trimo se z inovativnim voditeljstvom danes smelo postavlja ob bok najbolj naprednim svetovnim zaposlovalcem. Elektronček d.d. - prejemnik priznanja Zlata nit gazeli med najboljšimi slovenskimi zaposlovalci Podjetje Elektronček je priznanje gazele med najboljšimi slovenskimi zaposlovalci prejelo zaradi skladnosti nadvse dinamičnega in obenem trajnostnega razvoja. Želja lastnikov in vodstva podjetja, v katerem dodana vrednost na zaposlenega dosega kar 236.000 evrov in ki se je uvrstilo tudi med finaliste izbora najboljših za-poslovalcev Zlata nit, je bila v svojem podjetju ustvariti nekakšno napol socialistično, družinsko ureditev z relativno visoko stopnjo samoupravljanja. »Okoli sebe želimo imeti uspešne ljudi. Naša usmeritev niso le bogati lastniki, temveč bogati zaposleni,« pravijo v tej slovenski gazeli. V podjetju ne uvajajte preveč sprememb hkrati Zaposleni s svojim delovanjem vplivajo na ugled blagovne znamke podjetja, zato je pomembno, da podjetja posvetijo več časa upravljanju organizacijske kulture, velik vpliv nanjo pa imajo osebnost in vrednote glavnega menedžerja. Pogosta napaka je hkratno spreminjanje preveč stvari.Torej, če se trgovci vedejo skladno z vrednotami podjetja in upoštevajo osnovna načela standardov vedenja podjetja - bontona, psihologije in tehnik prodaje -, potem bodo kupci zadovoljni in rezultati vidni. Pomembno je ozaveščanje Povezanost zaposlenih z blagovno znamko lahko podjetje izboljša predvsem z dobro organizacijo procesov, dobrim sistemom komuniciranja, najpomembnejše pa je osveščanje in izobraževanje zaposlenih v skladu s cilji podjetja. Ko zaposleni razumejo te vsebine in se z njimi poenotijo, potem jih dnevno upoštevajo ter izvajajo pri svojem delu.Velik vpliv pa imajo tudi slog vodenja in osebne vrednote predsednika uprave, ki najbolj zaznamujejo in definirajo delovanje celotnega podjetja. Neuspešno upravljanje dolgoročno zelo škoduje Če je v podjetju organizacijska kultura dobro urejena, to omogoča večjo učinkovitost in izrabo osebne zmogljivosti vsakega zaposlenega. Krepi se tudi njihova zavzetost in pripadnost ter posledično inovativnost. Vendar pa se vrednote vsakega posameznika spreminjajo in ravno zato je proces upravljanja organizacijske kulture tako zahteven in zamuden. Včasih je proces tudi neuspešen ter tako odločilen za dolgoročno stabilnost in poslovno uspešnost vsakega podjetja. Zaposlene pripravite Če podjetje uvaja preveč sprememb, še posebej, če so revolucionarne, na katere zaposleni niso pripravljeni, lahko to povzroči odkrit odpor in ogrozi normalno delovanje podjetja. Podjetje bi se nato preveč ukvarjalo s svojimi težavami namesto s kupci, kar bi pomenilo začaran krog. Zato je pomembna vloga kadrovske službe in kako ta upravlja glavna procesa, torej usposabljanje in izobraževanje zaposlenih ter interno komuniciranje. Besedilo: Irena Meterc Mažorete popestrile konec tedna in praznik Tokratne prvenstvo je letos potekalo v malem mestu ob Savi, v Radečah od 15.-17. aprila 1008, kjer je sodelovalo 19 društev in preko 800 tekmovalk in tekmovalcev iz celotne Slovenije. Letošnje prvenstvo je še posebej zanimivo tudi po tem,da so ga organizirali v Radečah, kjer društvo radeških mažoret slovi po 25 letni tradiciji te dejavnosti. Udeležba je bila letos rekordna, saj so morali v januarju izvesti predtekmovanje in v marcu polfinale. Mažorete so, prvič odkar poteka državno prvenstvo, tekmovale v paradi na prostem. Prvenstvo ni bilo prvič izvedeno v kraju Radeče, saj je bila leta 2001 zveza ustanovljena prav tukaj in kjer so še istega leta oktobra organizirali prvo državno prvenstvo. V nedeljo so mažorete dokazale ves trud in napor, ki ga leta in leta vlagajo v ta šport, saj so se pomerile v skupinah pa tudi v paru in solo izvedbi. Najprej so tekmovale v dvorani, kjer smo lahko videli in občudovali mažorete iz Brd, Nove Gorice, Lenarta, Pernice, Ruš, Laškega, Trebenjega, Železnikov, Radovljice, Novega mesta, Logatca, Kranja, Komende, Jesenic, Horjula, Cerknice in Radeč. Proti večeru so se skupine pomerile še v paradi, ki je potekala na prostem v centru Radeč, ob bučni spremljavi izbranih glasbenih taktov, ob katerih so zaplesali še navijači in obiskovalci. V skupini kadetinj so bile mažorete iz Laškega tretje, druge Logatec, zlato pa so si zaslužile kadetinje iz Radeč. V skupini senior so bile tretje Radeče, druge mažorete iz Trebnjega prve pa so bile Laščanke. Radečanke so letos v medaljah ugnale vso konkurenco saj so jih dobile 12, med njimi tri zlate. Zaključek državnega prvenstva je nebo nad Radečami razsvetlil velik ognjemet. Vsem zmagovalcem je čestital župan Radeč Matjaž Han in jim zaželel veliko uspeha še naprej. Za nekaj odgovorov pa smo poprosili operativno vodjo in trenerko Tadejo Rozman Kakšno je bilo letošnje prvenstvo v Radečah? Mažoretna in tvvirling zveza obstaja že osem let in ustanovljena je bila na našo pobudo, saj je bilo naše društvo eno od ustanoviteljic in tako se v bistvu vsako leto pripravlja državno tekmovanje Prvo tekmovanje je bilo v Radečah pred osmimi leti in tako nam je pripadal čast, da smo spet dobili organizacijo prvenstva. Tako lahko rečem, da je to kar neka ustaljena praksa, da Mažoretna in tvvirling zveza vsako leto organizira državno tekmovanje. Je pa to odprto državno tekmovanje, kar pomeni, da se lahko prijavijo skupine tudi iz drugih zvez ali pa iz drugih držav, čeprav so na tem prvenstvu tekmovale v glavnem slovenske ekipe. Je bilo prvenstvo že zaključni oz finalni del tega prvenstva? Mažoretna in tvvirling zveza Slovenije, kot že ime pove, se ubada z dvema dejavnostima. Po eni strani je mažoretna po drugi pa tvvirling dejavnost. To tekmovanje je potekalo dva dni, v soboto in nedeljo, tako se je v soboto dogajalo prvenstvo v twirlingu in za ta del lahko rečem, da je šlo za finale, ker smo ietos prvo leto zaradi velikega števila tekmovalcev že prej izvedli polfinale in pa še prej same kvalifikacije Pri ma-žoretni dejavnosti pa je bilo to državno tekmovanje kot samo tekmovanje. V kolikšni meri je bilo to prvenstvo podlaga ali izbor za evropsko ali svetovno prvenstvo v obeh panogah? Pri twirlingu gre za svetovna tekmovanja in pri mažoretah, kjer smo tudi me tekmovale, pa gre za evropska tekmovanja. Sicer tako, da se prve tri v posamezni kategoriji uvrščene ekipe avtomatsko uvrstijo na evropsko prvenstvo in tudi mi med njimi, kar nekaj let zapored Na koliko kategorij je razdeljeno evropsko prvenstvo? Pri nas je v bistvu to ena zveza, ki združuje obe dejavnosti. Twirling ima svetovno prvenstvo in svetovno zvezo v twirlingu. Pri mažoretah pa je višja instanca evropska mažoretna zveza, ki pa prirejata evropska tekmovanja. Kakšna je tvoja ocena samega letošnjega prvenstva ? Zagotovo se raven tega tekmovanja dviga, pri strokovnem delu, pri delu s palico, v sami organizaciji prvenstva. Vedno je več in več tekmovalk, vedno večje so potrebe in zahteve mažoretne in twirling zveze Slovenije. Tako, da se na vseh področjih kot strokovnih in organizacijskih ta stvar nedvomno z veliko hitrostjo pomika naprej. Si ti zadovoljna z nastopi in uspehi radeških tekmovalk na prvenstvu? S tekmovalkami sem zagotovo zadovoljna, saj so pokazale svoj maksimum in to ne samo 100 ampak kar 120 odstotno. Tudi sam domači teren jim je dal elan. Bile do enkratne po rezultatih in po razvrstitvi Moram reči da nimam besed in sem izredno zadovoljna. Sicer je bilo veliko dela veliko priprav, ogromno ljudi je bilo angažiranih, vendar se je vse izteklo kot smo načrtovali in smo bili zadovoljni z obema dnevoma. Kakšna je razlika med twirlingom in mažoretami in se katere od mažoret odločajo za twirling? Pri samem twirlingu in mažoretah gre za podobne elemente.V bistvu je pri obeh osnova palica, neki osnovni element, ki ga mora poznati kot twirlerca, kot mažoreta. Je pa naša zveza organizirana tako, da imamo obe stvari dobro pokrite. Tako ni večjih razlik pri obeh in dekleta rada izvajajo oboje. Ostala društva so se več ali manj odločila za eno ali drugo stvar. Mi smo se odločili za to mažoretno dejavnost, kar mislim, da je tudi prav. Nam je to nekam bolj blizu in po mojem mnenju so mažorete tiste, ki so pobudnice in ustanoviteljice te dejavnosti. Večjih težav ni, saj se lahko odločijo za eno ali drugo stvar. Stvari se med seboj povezujejo, odločitev pa je njihova. Kako pa se bodo stvari odvijale naprej in kje še nastopate? Sicer je pred 9. odprtim prvenstvom, ki bo naslednje leto v Kranju, pred nami še kar nekaj drugih stvari. Ena najpomembnejših zadev, ki nas čaka, je evropsko prvenstvo, kamor smo se uvrstile na podlagi odličnih rezultatov na državnem prvenstvu. Evropsko prvenstvo bo septembra v Romuniji, tja smo se uvrstili z obema ekipama, kot tudi z veliko deklet, ki so plesale solo in duo in so zasedle prvo, drugo ali tretje mesto. Priprave se počasi pričenjajo. Poleg tega smo v zadnjem času pričeli z gostovanji. Že v februarju smo gostovali v Franciji, v mesecu juniju pa nas čaka še gostovanje v Marseille, v Franciji, v Barceloni v Španiji .Tako da je tem evropskim prvenstvom v Romuniji še kar neka stvari, ki jih bo potrebno dodelati in narediti. Motoristi pri budnici in na blagoslovu -rekordno število Tradicionalno prvomajsko budnico motoristov smo bili deležni Zasavčani tudi letos. Že ob šestih zjutraj so budili na Izlakah, potem pa so nadaljevali pot proti Zagorju,Trbovljam in Hrastniku.V baru Štulm v Zagorju so jih s krofi pogostili člani Moto kluba Klukhena. Ob 10. uri pa so prispeli na dolsko parkirišče, kjer sta jih pozdravila predsednica KS Vojka Rovše Krasnik in predsednik Moto kluba Schlossberg Janez Činžar, župnik Franc Ornik pa je opravil blagoslov - že osmič zapovrstjo. Prireditev so popestrili tako kot lansko leto steklarski godbeniki pod taktirko Jožeta Rusa. »Letos je bilo rekordno število motoristov,« je povedala Tina Kirn, članica MK Schlossberg, »pa tudi občinstva je bilo veliko.« Vreme je bilo naklonjeno, zato se je druženje nadaljevalo v popoldanske ure. Zaželimo jim varno vožnjo ! Slike: arhiv MK Schlossberg Besedilo: Fariči Moljk Matjaž Kirn v Radovljici, štirje v inkubatorju V prostorih hrastniške-ga inkubatorja bodo v maju lepšali stene štirje člani FK Hrastnik. Od 30. aprila do I. junija 2008 namreč v predavalnici razstavljajo svoje fotografije Simon Tan-šek, Andrej Zdovc, Jernej Biderman in Matjaž Kirn. Matjaž Kirn skoraj v istem času razstavlja tudi v Radovljici, v galeriji graščine, kjer bodo njegove fotografije pod skupim naslovom Med barvami in kontrasti vse do I. junija. Ta njegova razstava je bila premierno postavljena že decembra 2007 v Litiji . Besedilo in fotograf je : Fanči Moljk Oskar v Zasavje? V torek, 27. aprila 2007 so v Los Angelsu razglasili pet finalistov, ki se bodo potegovali za oskarja med študentskimi filmi. Med nominirance se je uvrstil tudi film Zagorjana Matevža Luzarja Vučko, ki ga je posnel Simon Tanšek iz Hrastnika. Študentskega oskarja na 35. podelitvi si je želelo pridobiti 29 držav, ki je poslalo 45 svojih izdelkov. Podelitev nagrad bo na slovesnosti 7. junija na Beverly Hillsu. Za mednarodnega oskarja se potegujejo še filmi iz Nemčije, Španije, Izraela in s Češke. Že za nominacijo si zaslužita vrla Zasavčana iskrene čestitke. Fanči Moljk mßMNO © Prvi veiranski pohod na Kum Na podlagi listine o medsebojnem sodelovanju so Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje, Združenje borcev za vrednote NOB Hrastnik, Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje, Združenje borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi v soboto 26.4. organizirali I. veteranski pohod na Kum v počastitev praznika Dneva upora proti okupatorju. Na pohod so se odpravili iz različnih smeri. Krenili so iz Hrast- nika, Trbovelj, nekateri od razvaline Potjorkove graščine, tretji od Boriškove žage, četrti z Malega Kuma..., vsi pa so se ob enajsti uri zbrali pred Planinskim domom na Kumu na svečanem delu proslave. Slavnostni govornik je bil zagorski župan Matjaž Svagan. Pohod veteranov in družabno srečanje so omogočile občine Zagorje,Trbovlje in Hrastnik. Besedilo in sliki M Al Dpm NOVIČKE Za nami so uspešno izvedene prvomajske počitniške dejavnosti. V povprečju se je aktivnosti udeleževalo 25 otrok, česar smo bili zelo veseli.Tudi vreme nam je bilo večino časa naklonjeno, tako, da smo uspešno izvedli pomladne tekmovalne igre na igrišču in iskanje skritega zaklada, prav tako pa smo se uspeli odpraviti tudi na izlet v Klek. Malo nam jo je zagodlo slabo vreme le v torek, ko so zaradi dežja odpadle planirane aktivnosti na prostem.Tako so otroci ta dan v prostorih društva izdelovali puzzle ter se igrali razne družabne igre. Tako po odzivu otrok kot prostovoljcev lahko zaključimo, da je za nami še en uspešno izveden projekt. NAPOVEDNIK za mesec maj: Humanitarna akcija “Lutke na obisku” - petek. 9.maj Naše društvo v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in podjetjem Slovenica življenje, pripravlja humanitarno akcijo »Lutke na obisku«. Namen predstave je približati lutkovne igrice vsem otrokom, ki si zaradi oddaljenosti kraja, teh predstav ne morejo pogosto ogledati. Lutkovno gledališče Ljubljana bo v ta namen v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje v petek, 9. maja 2008 ob I I .uri, izvedlo brezplačno lutkovno predstavo »Bober in njegov odmev« za varovance trboveljskega vrtca. Mnenja smo, da ima ponujena predstava poleg razvedrilnega tudi velik vzgojni in izobraževalni pomen. Ob lutkah se bodo otroci zabavali in se hkrati naučili marsikaj novega, projekt MCT “Delujmo lokalno" - petek. 9.maj Med 10. in l7.uro bomo sodelovali pri projektu “Delujmo lokalno”. Projekt bo potekal v Domu svobode pod koordinacijo Mladinskega centra Trbovlje. Naše društvo bo v tem času na sejmu predstavilo kako poteka prostovoljno delo z otroki in mladostniki. Teden družin - 15. do 22. maj Med 15. in 22. majem poteka Teden družin, letošnje leto na temo “Očetje in družine”. Pri akciji “Za družine brezplačno” bodo letošnje leto sodelovali: - Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, ki ponuja brezplačen ogled filma “Ni vse zlato, kar se sveti” (20. maj ob 18. uri) - Muzej Trbovlje, ki ponuja celotedenski ogled razstave - Konjeniško društvo Retje bo v ta namen organiziralo brezplačno jezdenje konj. Natančnejše informacije bomo posredovali naknadno Vse navedene aktivnosti so namenjene družinam. Druženje družin - 16. maj V petek, 16. maja ob c ca 17.uri bo v mestnem parku potekalo druženje družin s kulturnim programom, ustvarjlanimi delavnicami in družabnimi igrami. DPM Trbovlje Sekretarka Lavra Izgoršek I® m$MNO Grad Rajhenburg bo obnovljen Prvič je bil grad omenjen leta 895 in velja za najstarejšega na Slovenskem. Kralj Arnulf je podelil veliašu Valtonu posesti v Brestanici in Krškem.V bojih z Madžari je bil grad v 10. stoletju porušen. Med leti 1131 in I 147 je salzburški škof Konrad grad nanovo pozidal. Rodbina Rajhenbur-ških je živela na gradu od leta I 141 do 1570. Grad je dobil dokončno podobo v 17. stoletju, ko so bili lastniki Gallenstein!. Leta 1881 so grad kupili Trapisti, francoski menihi in ga preuredili v samostan. V njem so bili do začetka 2. svetovne vojne, ko so Nemci pregnali menihe, grad pa so preuredili v preselitveno taborišče, od koder jih je pot vodila v izgnanstvo. Od leta 1947 so bili na gradu zapori, leta 1968 so grad spremenili v muzej. Danes je tu Muzej novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica. Da bi grad še dolgo kljuboval času, krška občina pričakuje razpis evropskih skladov za financiranje objektov nepremične kulturne dediščine, ki naj bi bil objavljen v drugi polovici letos, kamor se bodo prijavili. V ta namen imajo že pripravljen projekt. Ocenjujejo, da bo za obnovo potrebno zbrati pet milijonov evrov. Zadnji lastniki gradu menihi Trapisti so gradu in njegovi okolici zapustili poseben pečat. Leta 1896 so začeli industrijsko izdelovati čokolado in likerje po svojih posebnih recepturah, ki jih na žalost ne pozna pri nas nihče več. Izdelovali so tudi sir trapist. Njihovo čokolado in likerje je kupoval tudi cesar Franc Jožef. Leta 1912 jim je podelil priznanje za kakovost izdelkov in podelil za čokolado naziv Imperial in leva kot zaščitni znak proizvodov. Njihova čokolada je bila resna konkurenca danes slavni Milki. Stroje v tovarni je poganjala elektrika iz prve elektrarne z enosmernim električnim tokom na spodnjem Štajerskem. Že leta 1896 so imeli telefon.V lastni tiskarni so tiskali knjige, brošure, razglednice, ovitke za čokolado in nalepke za likerje. V okolici gradu so imeli sadovnjake, vinograde in v hlevih okoli sto glav živine, pretežno krave. Tiskarske stroje so po drugi svetovni vojni preselili v Krško, kjer še danes nadaljujejo njihovo delo v AERO Papiroti.tudi sadjarstvo in vinogradništvo je ohranilo v teh krajih močne, trdne korenine. Od leta 1993 dalje imajo na gradu stalno razstavo o življenju in delu menihov trapistov. V obnovljenem renesančnem delu je na ogled razstava o zgodovini gradu in kraja Brestanica. Svoje mesto je do- bila tudi razstava o slovenskih izgnancih. Razstava o političnih zapornikih in internirancih prikazuje okupatorjev teror v Sloveniji. Na obnovo čakata še naša najstarejša romanska kapela iz 12. stoletja in gotska kapela. V gradu je ostalo še veliko skrivnosti, ki jih bo treba razkriti. Po obnovi bodo na ogled prostori, kjer so bivali Trapisti, načrtujejo se večnamenski prostori in gostinska ponudba. Obnovili so tudi bližnje hleve, kjer so trapisti imeli okoli sto glav živine, v začetku druge svetovne vojne pa so postali preselitveno taborišče za izgon Slovencev, ki so jih s transporti vozili v živinskih vagonih v Nemčijo. Trapisti so živeli v samoti, pridno so delali, se postili in molili.Vendar so s svojim prihodom prinesli v to okolje mnogo napredka, sofinancirali so izgradnjo bazilike v Brestanici, pri njih so se lahko izobraževali tudi domačini, pomagali so jim na različne načine, a so kljub temu ostali uganka, saj jih niso razumeli. Grad je mogoče nenapovedano obiskati od torka do petka med 9 in 15 uro, ob sobotah in nedeljah med II in 15 uro. Besedilo in slika: Irena Vozelj DRi/Snero @ Gasilske tekmovanje Dne 27.04.2008 je Gasilska zveza Trbovlje izvedla že tradicionalno meddruštveno delovno športno in družabno srečanje - tekmovanje za vsa gasilska društva v občini Trbovlje. Društva so se pomerila v balinanju in malem nogometu. Balinanje je potekalo na balinišču rekreacijskega centra AMD na Neži, mali nogomet pa na igrišči Partizan v središču Trbovelj. Ob 14.00 uri se je zbranim pridružil podžupan ObčineTrbovlje Mitja Rozina, ki je skupaj z predsednikom GZTrbovlje Pavlom Nemetom podelil tekmovalnim ekipam pokale in priznanja. Tudi vreme je bilo prekrasno tako da smo preživeli lep nedeljski dan. Čestitamo vsem udeležencem za dosežene rezultate. REZULTATI MALI NOGOMET: 1. PIGD RUDNIKTRBOVLJE 2. PIGD TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE 3. PGD DOBOVEC 4. PGD KLEK 5. PGD TRBOVLJE-MESTO BALINANJE - ČLANI 1. PGD KLEK 2. PGD DOBOVEC 3. PIGD LAFARGE-CEMENARNATRBOVLJE 4. PGD ČEČE BALINANJE - ČLANICE 1. PGD DOBOVEC 2. PIGD TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE I. EKIPA 3. PGD TRBOVLJE-MESTO I. EKIPA 4. PIGDTEERMOELEKTRARNATRBOVLVJE II. EKIPA 5. PIGD LAFARGE-CEMENTARNA TRBOVLJE 6. PGD KLEK 6. PGD TRBOVLJE-MESTO I. EKIPA 8. PGD ČEČE I. EKIPA 8. PGD ČEČE II. EKIPA BALINANJE -VETERANI 1. PGD TRBOVLJE - MESTO I. EKIPA 2. PIGD LAFARGE-CEMENTARNATRBOVLJE 3. PIGD TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE 4. PGD TRBOVLJE-MEST GZ Trbovlje: Srečko Kerin Kmečke igre v Turju PGDTurjetudi letos vabi na 19. Kmečke igre, ki bodo 14. junija 2008 ob 15. uri pred gasilskim domom.Tekmovalne skupine s petimi člani se bodo morale prijaviti do 2. junija na telefonsko številko: 03 I 505 246 (Melita) ali na internetni naslov: melita. jovan@gmail.com Seveda bodo po uradnem delu in podelitvi nagrad tekmovalce pogostili, družabno srečanje pa bo popestril ansambel SHOW BAND KLOBUK. Natančnejša navodila bomo objavili še v naslednji številki Zasavca — 29.junija. Fanči Moljk imesmt H------ Irena Medvešek, direktorica knjižnice Mileta Klopčiča pravi Moje delo je tudi moj konjiček založništvo še nista nikoli cvetela kot sedaj, tek, da je bilo knjižnici v Zagorju namenjeno Ljudje so vse bolj osveščeni in spremljajo no- 15,68 € na prebivalca, slovensko povprečje vosti na knjižnem trgu zato si v knjižnici pri- pa znaša 20,60 €. Zato vedno ravnamo kot zadevamo, da bi jim lahko ponudili čim več. dobri gospodarji in skušamo narediti največ Danes postaja knjižnica zbirališče kar se da. Veseli smo vsakega donatorja, ki za različne namene. nam nameni kakšno rariteto. Irena Medvešek se je v knjižnici Mileta Klopčiča zaposlila pred dvajsetimi leti.V tem času je spoznala vsa dela, od prihoda knjige v knjižnico do odpisa in odstranitve knjige. Zato je ena od tistih, ki jo je težko prepričati kaj je mogoče in česa ni mogoče narediti. Kako vidite sami svoje delo v knjižnici? De/o z veseljem in korektno opravljam. Knjižnica je moj drugi dom. Zahteva celega človeka. V dvajsetih letih sem spoznala vsa dela, ki jih je treba postoriti. Vseskozi spremljam novosti v knjižničarski stroki in informacijski tehnologiji. Ob delu se tudi izobražujem, saj obiskujem magistrski študij biblotekarstva na smeri informacijska znanost, da bi lahko v knjižnici še kvalitetneje delala. Se delo knjižničarke danes razlikuje od nekdaj? V zadnjih letih so knjižnice zelo napredovale. Z razmahom interneta in elektronskih virov, smo knjižnice dobile nove naloge. Danes lahko poleg tiskanih gradiv, cedejev, deve-dejev, naši člani uporabljajo najete koristne elektronske vire na spletu.Tako smo naročeni ali smo kupili na primer zbirke strokovnih člankov, enciklopedije, slovarje, elektronske časopise, zanimive podatkovne zbirke, ki jih imajo na voljo naši člani. Knjižnica današnjega dne mora biti opremljena z zadostnim številom sodobnih računalnikov in hitro komunikacijsko povezavo. Kljub temu, da so napovedovali knjigam črno prihodnost, današnja knjižna produkcija in Pri prireditvah se trudimo biti raznoliki: imeli smo že tematske večere o zdravilnih zeliščih, imunski odpornosti, o žrtvah nasilja, drogah itd. Zagorjane zanimajo tudi potopisna predavanja in predstavitve avtorjev knjižnih novosti na literarnih večerih. V Knjižnico Zagorje še posebej radi povabimo domačine, ki imajo kaj zanimivega povedati. Kot vemo vse to stane. Knjige in prireditve so povezane z denarjem. Trudimo se, da ponudimo čim več. Denarja nimamo toliko kot bi ga potrebovali. Znani so podatki statistike NUK za leto 2006, kjer je poda- Katere knjige se znajdejo na policah bukvarne in kolikšna je njihova prodajna cena? Knjižnica mora skrbeti za relevantnost svoje zbirke. To pomeni, da je potrebno gradivo, ki je poškodovano, umazano, v slabem stanju, nepopolno ali zastarelo, izločiti in odpisati. Odpisati je potrebno tudi izvode, ki glede na povpraševanje ne ustrezajo več potrebam uporabnikov. To gradivo najprej ponudimo NUK, nato Osrednji knjižnici Celje, če bi slučajno izbrali katero za arhivski izvod. Sicer jih damo na razpolago v našo mini bukvarno v zameno za »prostovoljni prispevek«, ki pa nikoli ni večji kot l€ za I knjigo. Utrujene knjige, ki jih nihče ne posvoji, gredo potem v reciklažo. V knjižnici si ljudje ne izposojajo le gradiva, da pridobijo iz njega informacije. Sodeluje tudi pri vseživljenjskem učenju, tu preživljajo svoj prosti čas in se medsebojno družijo. Ljudje se danes učimo ves čas življenja in knjižnica je mesto komunikacije, točka srečevanja, delovno in življenjsko okolje. Zato vabimo številne predavatelje, prirejamo tematske in literarne večere, organiziramo predstave za otroke, ustvarjalne delavnice, ure pravljic, lutkovne predstave in še kaj. Katera gradiva in katere prireditve zanimajo največ vaših članov? Kakor smo si različni ljudje, je različno tudi gradivo, ki si ga izposojajo. Približno 60 % izposojenega gradiva je strokovne literature, 40 % leposlovja. Izposoja je odvisna tudi od letnega časa - poleti zelo poraste izposoja leposlovja, ljudje vzamejo knjige s seboj na dopust in preberejo tisto, za kar čez leto ni bilo časa. WTÖSWU -------h Koliko je s članov knjižnice ? Povejte nam koliko gradiva si izposojajo in kako so obiskane vaše prireditve. Zagorjani knjižnico potrebujejo, cenijo in radi prihajajo k nam. V knjižnici je vpisanih 5951 članov ali 34 % prebivalcev. Lani si je gradivo redno izposojalo 3248 članov oziroma 19% prebivalcev, na vseh naših prireditvah smo našteli za 23% prebivalcev. Trend povečanja članstva, obiska knjižnice in obiska naših prireditev štejemo za uspeh. Kako organizirate delo knjižničarjev? Biti knjižničar je lepo, ni pa lahko. Poleg mene je zaposlenih še šest knjižničarjev. Poleg strokovnega knjižničarskega dela opravljajo tudi izposojo v naših dveh oddelkih v Zagorju in enotah v Kisovcu in na Izlakah. Delo je v turnusih, marsikaj je treba tudi udarniško narediti, zamenjati kolega ali pomagati na prireditvi. Pri nas nimamo prostih sobot in mnogokrat moramo dati prednost pred družino, žrtvovati svoj prosti čas. Dobro, da je vedno vsak pripravljen pomagati. Nenehno se moramo izobraževati, da ostajamo v koraku s časom. Vsega tega ne bi zmogli, če ne bi bili tako dober team, zato svoje sodelavce zelo cenim. Samo iznajdljivost vas rešuje, da zmorete premostiti vsaj delno prostorske težave. Že večkrat so vam bili obljubljeni večji, primernejši prostori. Prostorski problemi so že dolgo naša nerešena stalnica. Najbolj pereče je stanje v osrednji knjižnici, na oddelku za odrasle. Knjige so naložene na okenskih policah in na hodniku, ker na prenatrpanih regalih ni več prostora. Knjižnica nima urejenega dostopa za invalide, kaj šele dvigala. Naša največja želja, vizija, razvojna naloga In cilj so vabljivi udobno urejeni prostori, ki omogočajo pregledno ureditev gradiva in opreme, skratka, dostojna knjižnica na katero bodo Zagorjani ponosni in jo bodo radi še pogosteje obiskovali. Vesela sem, da ste opazili našo iznajdljivost, saj si večamo prostor za različne prireditve na mladinskem oddelku osrednje knjižnice s prestavljanjem regalov na kolesih. Tudi našo zbirko CD- ske knjige in tako smo knjižnice in knjigarne skupaj začeli organizirati čajanke, ki potekajo v vsej Sloveniji z namenom, da babicam in dedkom olajšajo izbiro, jim svetujejo ter predstavijo najboljše nove knjige za otroke in mladino. Vodijo jih mladinske knjižničarke iz domače knjižnice. Ob predstavitvi knjig mimogrede vpletejo še nekaj informacij o pomembnih dogodkih iz knjižnega sveta, dodajo nekaj namigov o tem, kako brati najmlajšim in kako se z mladimi pogovarjati o prebranih knjigah, vse skupaj začinijo s sproščenim klepetom in kronajo s skodelico čaja ter piškoti in pecivom. Projekt, s katerim knjigarne in knjižnice spodbujajo bralno kulturo na Slovenskem, predstavlja model zglednega sodelovanja med knjižnicami in knjigarnami na lokalni ravni, katerega vrednost že vrsto let potrjuje tudi podpora ministrstva za kulturo. Čajanke omogočajo promocijo knjig in branja, kot tudi vzajemno promocijo knjigarn in knjižnic. jev smo bili prisiljeni preseliti na hodnik, letos pa bomo na hodniku uredili nekaj knjižnih regalov. Drugače žal več ne gre. Četrto leto že v knjigarni Mladinske knjige organizirate knjižne čajanke. Kdo je dal pobudo za tovrstno druženje in spoznavanje knjig? Pobuda je prišla iz Mladin- Irena Medvešek živi za knjižnico.Trudi se, da bi njihovi člani in tudi naključni obiskovalci zadovoljni odhajali od njih. Upamo le, da bo zagorska občina poskrbela za ustreznejše prostore, da bodo lahko pripravili svojim članom tudi tisto česar danes sploh še ne upajo naglas povedati. Zavedati se moramo, da je znanje edini zaklad, ki ga vsakdo vedno nosi s seboj in ne more propasti. Le z znanjem bomo lahko dosegli sanje. Besedilo: Irena Vozelj, slike : fotoarhiv Irena Medvešek I® mmišM Natečaj Evropa v šoli zaključen Tudi letošnji natečaj Evropa v šoli so zaključili na Krcu v Hrastniku, kjer so v dvorani DD podelili v torek, 8. aprila 2008 prvo uvrščenim nagrade in priznanja z literarnega, likovnega in raziskovalnega področja. »Ustvarjali so na temo Medkulturni dialog - druge kulture me bogatijo,« je povedala Lilijana Oplotnik v imenu OZPM, organizatorja. Dogodek so popestrili člani dramskega krožka OŠ Litija, ki so uprizorili »srečanje« ravnatelja neke šole s Primožem Trubarjem, ki mu ob letošnji 500. obletnici rojstva posvečamo več pozornosti. Duhovit prizor v arhaičnem jeziku je sestavila njihova učiteljica in mentorica Jana Štojs iz Hrastnika. Nagrajenci: LITERARNI NATEČAJ: *2.TRIADA: I .NAGRADA: EVA KLEMENČIČ, OŠ LITIJA mentorica JANA ŠTOJS 2. NAG RADA: IRIS ZAJC, OŠ GRADEC mentorica MARTA KLOPČIČ 3. NAG RADA: JAN STARC, OŠ GRADEC mentorica MARTA KLOPČIČ *3.TRIADA: 1. NAGRADA: METKA MOKOTAR, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik -podružnična šola Dol mentorica VERONIKA RISTOVIČ 2. NAG RADA: LARA DRNOVŠEK, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, podružnična šola Dol mentorica VERONIKA RISTOVIČ 3. NAGRADA: LEA GAŠPARIČ, OŠ IVANA SKVARČE ZAGORJE mentorica MATEJA PRAUNSEIS in BARBARA AGREŽ, OŠ IVANA SKVARČE ZAGORJE mentorica MATEJA PRAUNSEIS LIKOVNI NATEČAJ: *1.TRIADA: I .NAGRADA: NIKA ŠPAJZER, OŠ NHR HRASTNIK mentorica MATEJA ZAKRAJŠEK 2. NAG RADA: URŠA HABERL, OŠ NHR HRASTNIK mentorica ALEKSANDRA JAGARINEC *2.TRIADA: 1. NAGRADA: TILEN STRMLJAN, OŠ IVANA KAVČIČA IZLAKE mentorica LJUDMILA ARTNAK 2. NAG RADA: MARUŠA FRAJLE, OŠ TRBOVLJE mentorica MIROSLAVA KOVAČIČ 3. NAG RADA: KLARA ŠLENC, OŠ NHR HRASTNIK mentorica MARINA KMET *3.TRIADA: I .NAGRADA: MATEJA MOHAR, OŠ GRADEC mentorica DANIJELA KUNC 2. NAG RADA: ALEŠ STUŠEK, OŠ NHR HRASTNIK mentorica MIRA MARINKO 3. NAGRADA: TINA HACIN, OŠ TRBOVLJE mentorica MIROSLAVA KOVAČIČ Na državno komisijo bodo poslali še naslednja dela: -TANIA HRIBERŠEK, OŠ IVANA KAVČIČA IZLAKE -SANJA PEJIČ, OŠ LITIJA -ALEŠ PLANINŠEK, OŠ IVANA KAVČIČA IZLAKE RAZISKOVALNI NATEČAJ: *3.TRIADA: I.NAGRADA: VIOLETA DOMAZET, OŠ GRADEC HARIS GROŠIČ, OŠ GRADEC KAJA BELKO PARKEL, OŠ GRADEC KATJUŠA PREMK, OŠ GRADEC MAŠA ŠTEH, OŠ GRADEC mentorica AMALIJA KADUNC Besedilo: Fariči Moljk Skupina Bit poroča: BREAK DANCE BiTKA Že 3.leto zapored bo 23. in 24. maja v Trbovljah mednarodno plesno tekmovanje, ki bo tokrat potekalo v domu Svobode od 19h dalje. Letos pričakujemo plesalce iz Maroka, Slovaške, Italije, Srbije, Madžarske, Hrvaške, Bolgarije in Slovenije, ki se bodo pomerili v Hip-Hopu in Break Danceu solo in skupinsko. Kot veliko čast pa si štejemo, da letos prihaja k nam legenda uličnega plesa Niels. Robitzky - STORM iz Nemčije, ki bo vodil plesne delavnice. Da pa bo vzdušje pravo, bo za vse obiskovalce na sobotnem finalu še glasbeni nastop pevke Alye. Za več informacij www.skupina-bit.si KUD B-BOY NA DP V MODERNIH TEKMOVALNIH PLESIH RADOVUICA 11.05.1008 BiTovci so odplesali še zadnji del DP v modernih tekmovalnih plesih. Zaradi velikega števila plesalcev v Sloveniji je bil le ta razdeljen na tri dele, zadnji pa se je zgodil v nedeljo 11.05.2008 v Radovljici. Letos so na tekmovanju prvič nastopali tudi njihovi najmlajši člani in s tem prebili led. Domov pa so prinesli kar nekaj lepih rezultatov. Luka Mravlje je v kat. Hip-HOP solo pionirji zasedel 3. mesto v kat. Disco dance pa 2.mesto. Hip-Hop pari pionirji pa sta Tajda in Ina zasedli 7. mesto, mala skupina pionirjev v Disco danceu je bila osma, Disco par Nika in Tina pa prav tako 8.mesto. Janez Vozel pa je med člani v Hip-Hop solo zasedel 12.mesto. To je zelo dobra vzpodbuda za nadaljnje delo in upanje na še boljše rezultate. /3Möa StoOfe 0£ß fö to SisnEß Popolna preobrazba Cvetka Poglajen iz Litije je zadovoljna. Njena preobrazba je očitna, kljub temu, da so že prej njeni lasje bili lepi in urejeni. Cvetka prej... ... in potem. Naša nova izžrebanka je Marija Grošelj, Ulica talcev la/3, Zagorje. Čestitamo! Marija naj se čim prej javi Brigiti na telefon Studia Las 040 164 396, vi pa nam še naprej pošiljajte vaše kupone na naš naslov in ne v Studio Las, ker se takšni kuponi ne bodo upoštevali. Pa veliko sreče v naslednjem žrebanju! Na kuponih ne pozabite na telefonsko številko! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! V enem dnevu vam omogočimo podaljšanje las na željeno dolžino in barvo. Uporabljamo izključno izdelke najvišje kakovosti, pri izbiri podaljševanja pa upoštevamo kakovost vaših las, debelino lasu in barvo, da se lasje kar najbolje zlijejo v eno.Tako se pri najrazličnejših pričeskah podaljški ne opazijo in se povsem zlijejo z naravnimi lasmi. Naši podaljški so izdelani iz naravnih las, na voljo pa so v najrazličnejših dolžinah, debelinah in barvah. Na poti k popolni prenovi brez agresivnih kemikalij se tako STILSKA PREOBRAZBA Ime:_____________________ Priimek: Ulica:__ Kraj:___ Telefon: : GRAFIKA GRACER | - — J ohranijo vsi dragoceni elementi, ki jih imajo pravi lasje. Oblikovanje pričeske, pranje las in vsa ostala nega potekajo po samem podaljševanju povsem enako kot sicer. Družinski studio Las je eden prvih salonov v Sloveniji, I začel s podaljševanjem la leta 1999. Bogate večletne izkušnje vam zagotavljajo največjo kakovost tako pri samem procesu podaljševanja kot tudi pri vsakdanji negi. Zagotavljamo 6 mesecev garancije. DOLŽINE: 20 cm, 30 cm, 40 cm, 50 cm, 60 cm, posebna dolžina 75 cm. BARVE: Na voljo je več j kot 50 različnih barvnih odtenkov po barvni paleti. STRUKTURA: Naši prameni naravnih las gladki, z lahko, naravno skodra-nostjo. Nudimo pa tudi trajno skodrane lase. © mogJAŽA Slovenec po domovini, Evropejec po duhu: Bsainiiteeiia Razstava o Valvasorju in Royal Society ob slovesni predaji digitaliziranih posnetkov Valvasorjevih pisem» ki jih v originalu hrani Royal Society in jih bo ob tem dogodku predala predstavniku Republike Slovenije. Valvasor je bil leta 1687 z razpravo o Cerkniškem jezeru, glede na svoj bogat opus, sprejet v angleško Kraljevo družbo, ki je bila ustanovljena 1660 in je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.V sodelovanju Javnega zavoda Bogenšperk in Tehniškega muzeja Slovenije. Dogodek so podprli tudi: Urad vlade za komuniciranje,Veleposlaništvo RS v Londonu,Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za kulturo. Razstavo » Slovenec po domovinstvu, Europejec po duhu - J.V. Valvasor z Bogenšperka« so v Javnem zavodu Bogenšperk ob sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije zasnovali kot celostno predstavitev osebnosti in dela enega najpomembnejših mož v slovenski zgodovini, ki je s svojim raziskovalnim delom že pred 320 leti postavil Slovenijo na znanstveni zemljevid Ev-rope.V ospredju predstavitve je ohranjena VALVASORJEVA korespondenca z Royal Society s poudarkom na razpravi o Cerkniškem jezeru, ki je Valvasorju prinesla članstvo v najstarejši in najuglednejši znanstveni družbi te vrste na svetu. Ohranjena korespondenca J.V. Valvasorja z Royal Society je izreden dokument, ki nam priča o Valvasorjevi predanosti raziskovanju in znanosti z mislijo predstavitve največjih znamenitosti naše domovine Evropi. Za Javni zavod Bogenšperk sta razstava in dogodek predaje digitalnih kopij Valvasorjevih pisem RS v prostorih Royal Society, neprecenljivo srečanje z odmaknjenim delom Valvasorjeve dediščine, ki bo po dogodku dobila svoje mesto tudi v muzejskih zbirkah na gradu Bogenšperk. Besedilo in slike: Boštjan Poglajen QWfl 0 Dobrodošli v NLB v Zasavju! $ Z majem je NLB Banka Zasavje d.d. postala sestavni del NLB d.d. Veseli nas, da vam lahko ponudimo še celovitejšo paleto nlbO ŠPARGLJI NA STO NAČINOV« najnovejša uspešnica Andreja Frica! GRAFIKA GRACER d.o.o., Celje 'Več tiat kcdtauke knjige! l' Knjige O MARTINU, MOŠTU, GOSKI IN VINU, PO BOŽIČU DIŠ ter PLANETI V LONCU v tem mesecu , za več informacij pokličite: 03 5452 666 Novo v Trbovljah! Prodajalna MERKUR Elkoplast je 8. maja 2008 v Trbovljah sprejela svoje prve kupce in jim postregla predvsem z bogato ponudbo iz prodajnega programa za spretne mojstre -MERKURMOjSTER, na voljo pa so tudi izdelki iz prodajnega programa MERKURDOM. Ne spreglejte aktualne ponudbe iz najnovejšega letaka »Vse, kar si želim«. Ponudba velja od 15. do 31. maja 2008, oz. do prodaje zalog. MERKUR Elkoplast, Bevško 3a, Trbovlje Delovni čas: pon. - pet.: 07.00 -19.00, sob.: 07.00 -17.00 MERKUR Od srede, 13. aprila do 11. maja 1008 bodo stene hrastniške galerije DD krasila dela slikarja, grafika in kiparja Janeza Miša Kneza. Na ogled bodo vsak dan od 18. do 20. ure, po dogovoru pa tudi ob drugem času. Formati v oljni tehniki so iz leta 2006 in 2007 in nosijo naslov Obiskovalke. So refleksija umetnikovih razpoloženj in pogledov na današnji kaotični svet. Njegove podobe izražajo namreč negotovost, strah, včasih pa tudi hudomušnost in napetost. Slikarja Janeza Miša Kneza so poleg številnih hrastniških ljubiteljev umetnosti spremljali še prijatelji in znanci iz drugih zasavskih logov. S like in besedilo: Fanči Moljk KONCERT Marko ZUPAN, flavta Luka LOŠTREK, saksofon Cecilio PERERA, kitara Marko Zupan je z odliko diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Mateja Zupana. Študij je nato nadaljeval na ENM »Alfred Cortot« v Parizu pri prof. P.-Y. Artaudu, kjer je osvojil Diplome superieur de concertiste ter na ENMC pri prof. G. Alirolu, kjer je prejel Diplome des etudes musicales. V času študija je sodeloval v raznih orkestrih, komornih skupinah ter nastopal kot solist. V sezoni 2003/2004 je bil član orkestra SNG Opera in Balet v Ljubljani. Izpopolnjeval se je pri vrhunskih svetovnih flavtistih. Dosegel je tudi več nagrad na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih.Trenutno je podiplomski študent na Mozarteumu v Salzburgu v razredu prof. Irene Grafenauer. Po zaključenem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je Luka Loštrek diplomiral na Conservatoire National de Region de Verssailles leta 2003. Podiplomski študij je zaključil v Amsterdamu na Konservatorium van Amsterdam, pri prof. Arnu Bornkampu. Izpopolnjeval se je na mednarodnih seminarjih v Sloveniji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem pri priznanih saksofonistih C. Delangle, J. Y. Fourmeau, J. D. Michat, E. Rousseau, D. Gauthier. Je nagrajenec domačih in mednarodnih tekmovanj: I. nagrada na državnem tekmovanju 1998, 2. nagrada na državnem tekmovanju 2004, 3. nagrada na Evropskem tekmovanju mladih saksofonistov Gap 1997 (Francija), 4. nagrada na mednarodnem tekmovanju saksofonistov Nova Gorica 2003. Sodeloval je z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoniki RTV, orkestrom Musik Hochschule Koeln, igral v kvartetu 4saxess in kot solist nastopil na mnogih recitalih in koncertih. Cecilio Perera prihaja iz Mehike, kjer se je z devetimi leti začel učiti kitaro. Študiral je na akademiji za glasbo v Xilapi pri prof. Consuelu Bolio in prof.Alfredu Sanchez. Leta 2005 se je odločil nadaljevati študij na Mozarteumu v Salzburgu pri prof. Eliotu Fisk in Ricardu Gallen. Igral je že kot solist z raznimi orkestri in je dobitnik številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih (mednarodno tekmovanje za kitaro “Leo Brouwer” na Kubi, mednarodno tekmovanje “Julian Areas" v Španiji, Mednarodna kitarska konvencija in tekmovanje v ZDA..). Leta 2003 mu je bivši predsednik Mehike Vincente Fox Quezada podelil Državno priznanje za mlade glasbenike. Svoje znanje je izpopolnjeval na mojstrskih tečajih za kitaro pri Johnu VVilliamsu, Davidu Russellu,Joaquinu Clerchu, Remi Boucher, Juanu Carlosu Laguni, Juliu Cesaru Olivi in številnih drugih. Njegov repertoar obsega dela od renesanse do moderne glasbe. Po virih Vabljeni na Komorni koncert MATEJ GRAHEK - FLAVTA TVRTKO SARIČ - KITARA Sreda 14. maj 2008 v Glasbeni šoli Trbovlje ob 19.30 vstop prost |Q USPEŠNI________ ¥ Zasavju in Litiji Delujemo lokalno Mladinski center Trbovlje je skupaj z Mrežo Mama v petek, 9. maja 1008 organiziral peti sejem »Delujemo lokalno!«, katerega namen je predstavitev projektov, v katerih mladi lahko sodelujejo. Delež mladih med celotnim prebivalstvom pada. Da pa bi pripomogli k doseganju večje gospodarske rasti, je Mladinski center Trbovlje v sodelovanju z Uradom RS za mladino, Skupnostjo občin Slovenije, Zavodom Movit na mladino in Mladinskim centrom Litija v I l-ih občinah pripravil sejem, na katerem so sodelovali mladinski delavci in voditelji, prostovoljci mladinskih organizacij in med 15. in 29. letom, aktivni na mladinskem področju. V okviru le-teh pa se je predstavilo Mladinsko društvo iz Jevnice, Društvo prijateljev mladine Trbovlje, Kliše klub v sodelovanju z Kulturnim šokom, Klub B (Klub trboveljskih študentov). Vdih- društvo za osebni razvoj, Kulturni šok, Alternativno društvo, Društvo za zaščito živali Šnofla Zagorje, Evropska skupnost mladih. Društva so se prikazala v najboljši luči.Vsako društvo je imelo svojo stojnico in prijazne animatorje, ki so predstavljali dejavnosti. Ob prostovoljnem počitniškem in animacijskem delu so razlagali pri Društvu prijateljev mladine Trbovlje. Kultura in prireditve povezane z njo, kolesarski izleti in tradicionalna Škisova tržnica so bile teme kluba litijskih in šmarskih študentov pod imenom Kliše klub. O organiziranih aktivnih počitnicah dijakov v taboru, kjer bodo počeli zanimive stvari od raftinga, kajaka, tenisa, šole kanuja, obiska adrenalinskega parka ter imeli diskusije na temo »vrzimo problem v škatlo!«, so razlagali priVdihu-društvu za osebni razvoj. Klub B (klub Trboveljskih študentov) je predstavil napovednik za svoj program, ki je obsegal pohod na Kum, v okviru kluba pa bodo izvedeni še izlet v Gardaland, javna vaja skupine Hiša in podobno. Društvo za zaščito živali Snofla Zagorje je predstavila nekatere živali, ki se nahajajo v društvu. Evropska skupnost mladih je spregovorila o življenju mladih v Evropi. Mladinsko društvo Jevnica pa je predstavila le teme s katerimi se ukvarjajo, namreč podrobnejši opis bi bil predolg. V popoldnevu so bile organizirane delavnice, katerih namen je bil analizirati delo na mladinskem področju lokalne skupnosti v preteklem obdobju in si zastaviti cilje s konkretnim akcijskim načrtom za nadaljnje boljše in uspešnejše delo. Sledila je še konference, na kateri so bili zbrani podžupani Zagorja,Trbovelj in Litije, direktorica Mreže Mama Patricia Čular , strokovna sodelavka Rada Drnovšek, katera je predstavila EVS (europen voluntary Service, evropski prostovoljni servis) -program za prostovoljno delo mladih v tujini, dr. Albert Mrgole, vodja Urada RS za mladino Zorko Skvor, direktor Nacionalne agencije Programa Mladi v akciji ter drugi obiskovalci. Patricia Čular je predstavila projekt »Delujmo lokalno!«, s čim vse se ukvarja in kaj pravzaprav je. Rada Drnovšek je poleg programa EVS predstavila tudi kakšne priložnosti za mlade in okolje ta predstavlja. Dr.Albert Mrgole je nakratko predaval o tem, kako pomembni so mladi kot skupina družbe ter kako pomembni so mladinski centri. O Mladinskem delu sta spregovorila Zorko Škvar in Janez Škulj. Sledila je še predstavitev dopoldanskih delavnic. Konferenca se je končala s podpisom Listine o vključevanju mladih v lokalno življenje s podžupani občin. Popoldne je sledil čas za višjo pre(d)stavo in sicer so nastopile skupine Kasper, Perkašns, Red Five Point Star, Corus Down in Mladinsko gledališče svoboda Trbovlje. Upajmo, da bo ta dogodek resnično vplival na razvoj mladih v Zasavju, saj priložnost ni nikoli zamujena, le izkoristil jo bo nekdo drug. Besedilo: Sara Bavdek Olimpijec Peter Kauzer mlajši Zadnji vikend v aprilu, natančneje 26. aprila 2008 smo v Zasavju dobili olimpijca, kar je velika čast in redkost, kot vemo. Olimpijsko vozovnico si je v soboto namreč priveslal Peter Kauzer ml. na drugi izbirni tekmi v Tacnu. Naslednji dan je bila izbrana kompletna reprezentanca za nastop na evropskem prvenstvu v Krakovu. Kakšen je boj za mesto na olimpijskih igrah nam lahko pove tudi to, da je Peter olimpijsko kvoto v K-1 dosegel za Slovenijo na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Braziliji, vendar do končanih izbirnih tekmah, ki so vsako leto, ni bilo jasno, kdo od tekmovalcev bo letos član olimpijske odprave. Olimpijsko mesto si je v Tacnu priveslal samo Peter. »Še zdaj ne morem dojeti veličine tega dejstva,« je bila skoraj solzna od sreče mama Anita.Tudi oče Peter st.,njegov trener,je nadvse vesel, saj najbolj ve, koliko truda je sin vložil v priprave, kako dolgo že sanja o olimpijadi. Na pet tedenskih pripravah v Avstraliji se je lahko Peter primerjal z drugimi svetovnimi asi,kjer je na tekmi za World series dosegel prvo mesto. Do Pekinga ga zdaj čakajo naporni meseci. «Če sem se že uvrstil na Ol, bi rad pokazal, kako sem napredoval, kaj zmorem... Nadvse se veselim poletja,« je dejal simpatični Hrastničan. Če smo odkriti, pravzaprav nihče ni dvomil o tem, da Peter ne bi izpolnil pogojev za nastop na letošnjih Ol. Zal si na EP v Krakovu, ki je potekalo od 8. do II. maja, ni nihče drug priboril olimpijske kvote. Trikratni zmagovalci EP ekipe 3xK-l slalom(Kralj, Kauzer, Meglič)se niso uvrstili v finale. Peter pa je za las zgrešil zlato, saj je imel najboljši čas prvenstva. Kazenski dotik tik pred ciljem ga je postavil na peto mesto EP v Krakovu.Tudi dobro. Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv KZS Od Trubarja do podarjene knjige Učenci 8. razreda na OŠ Vitka Pavliča Hrastnik so izvedli projekt z naslovom Od Trubarja do PODARIMO KNJIGO. Sami so izdelali knjige in iih razdelili v vrtce, šole in v Knjižnico Antona Sovreta Hrastnik. »V knjige so bralci odložili kupone z naslovom najljubše knjige in s svojimi podatki,« je povedala mentorica projekta Helena Kreže. »23. aprila pa smo na oddelku splošne knjižnice v Hrastniku izmed vseh oddanih kuponov izžrebali bralca, ki mu bomo podarili knjigo...« Lep način, da spomnimo bralce, kako imenitno obletnico Primoža Trubarja slavimo v letošnjem letu. Besedilo: Fariči Moljk Slike: arhiv šole mmw\ @1 Knjižna čajanka Knjigarna Mladinske knjige in knjižnica Mileta Klopčiča v Zagorju že četrto leto pripravljata knjižno čajanko. V prenovljeni knjigarni Mladinske knjige je bila tema predstavitve Avstralija, Nova Zelandija in nekaj knjig, ki so jih napisali njihovi avtorji. Knjižničarka Romana Bizjak je številnim obiskovalcem najprej predstavila nagrajeno izvirno slovensko slikanico Klobuk gospoda Konstantina, naj knjigo mladih bralcev Primoža Suhadolčana Košarkar naj bo in Francesce Sahnan Grozni Gašper in spodnjice. 23. april je svetovni dan knjige, zato je povabila obiskovalce, da pridejo v knjižnico in najdejo kakšno knjigo zase. V letošnjem načrtu je bila tudi predstavitev avtorjev južne poloble, ki živijo na nam nepoznan način življenja, ki ni toliko stresen in pod pritiskom, a kljub temu predstavljajo svetovno velesilo.V delih, ki jih je predstavila so glavni liki domačini, Abo-ridžini, Maori in priseljenci. Takšno druženje izven knjižničnih prostorov je zanimivo in koristno, saj obiskovalci kar mimogrede lahko vidijo kaj nudi knjižni trg, se pogovarjajo in na koncu, ob pitju dobrega, domačega čaja, še kramljajo med seboj. Besedilo : Irena Vozelj ULIČNA ČETVORKA V LITIJI V petek, 16. maja 2008, točno ob 12.00 bo mladina zopet zaplesala po ulicah slovenskih in evropskih mest za dosego svetovnega rekorda v plesanju sinhronega plesa Četvorke za Guinnessov rekord. (Projekt Plesne zveze Slovenije »SLOVENIJA PLEŠE - EUROPEAN QUADRILLE DANCE FESTIVAL«), V starem mestnem jedru Litije bodo četvorko zaplesali maturanti Gimnazije Litija pod strokovnim vodstvom Plesne šole Bolero v sodelovanju z Občino Litija in Mestno skupnostjo Litija. Litija se bo priključila več kot tridesetim slovenskim mestom in več kot dvajsetim mestom v tujini, ki prispevajo k rekordu. Na prireditev vabimo tudi bivše dijake Gimnazije Litija. V programu bo sodelovalo Društvo upokojencev Litija, ki bo organiziralo sprevod narodnih noš ter skupina tamburaškega orkestra iz Šmartnega pri Litiji z vokalno skupino študentov LIPA. Okvirni scenarij prireditve: 09.30 - 10.00: zbiranje plesalcev 10.00 - 11.20: plesna generalka, evidentiranje plesalcev, delitev majic in dežnikov 11.25 - 11.45: sprevod narodnih noš in sprevod maturantov na prireditveni prostor ter nastop tamburašev in vokalne skupine 11.45: razglasitev neuradnih do tedaj zbranih podatkov o udeležbi 11.45: pozdrav (predsednik mestne skupnosti Martin Brilej, župan Litije Franci Rokavec) 11.50: preklop na frekvenco Radia Ognjišče (moderator Jure Sešek pozdravi udeležence v osmih jezikih z naštetjem vseh mest EQDF 2008) 12.00: fanfare, Gaudeamus, četvorka ... 12.20 -14.00: čestitke, plesna animacija in veselo plesno druženje Na prireditveni prostor ste vabljeni od 11.25 dalje. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Plezalski vzpon v severni triglavski steni V soboto, 26. aprila, sta se v popoldanskih urah odpravila v Julijske Alpe člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič in Veronika Viltužnik. Njun cilj je bila Slovenska smer v 2864 m visokem Triglavu. Ob razmeroma lepem vremenu sta v smer vstopila ob pol dveh popoldne in po skoraj treh urah sta že stala na vrhu 800 m visoke smeri, to pa je na Triglavskem ledeniku. V smeri sta naletela na odlične snežne in ledne razmere, ki so dovoljevale hiter vzpon ob vsej obvezni previdnosti predvsem v prečnih prehodih, kjer je strmina hujša. Po krajšem postanku na vrhu smeri sta se napotila proti Staničevi koči in dalje proti Cmiru. Po snežnih vesinah sta se previdno spustila v dolino Vrat. Slovenska smer ima naklon 65/55-45°. Ob 20. uri sta se plezalca srečno vrnila v dolino.Tudi ta vzpon sodi v okvir intenzivnih priprav na julijsko odpravo v Kirgizijski Pamir, kjer nameravata osvojiti 7134 m visoki Pik Lenin. Zadnji tedni so bili pogosto deževni, v gorskem svetu pa je bilo dosti novega snega. Kljub temu plezalca nista počivala.Tako sta 20. aprila do pasu gazila sneg v spodnjih Bohinjskih gorah. Osvojila sta vrh Lanževica z višino 2003 m. Še prej, 12. aprila, sta se odpravila v 2418 m visoko Lipanco v Julijcih. Vstopila sta v I 300 m visoko smer Lipanski graben.Tu pa so jima večji snežni plazovi prekrižali račune in vzpon sta po dveh tretjinah sten končala in se srečno vrnila v dolino. 5. aprila pa sta Sebastijan in Veronika skupaj z Matjažem Čukom iz Kranja plezala v 1715 m visokem Tolstem vrhu. Na severni strani gore so plezali v odličnih snežnih razmerah po poledenelih vesinah, ki so dosegale naklon 50°.Vreme je bilo lepo in v popoldanskih urah so se dobre volje vrnili v dolino. Sicer pa treningi obeh plezalcev potekajo zelo pogosto z velikimi obtežitvami na Mrzlico in nazaj.To pa seveda po delovnem času, v popoldanskih urah. Tine Lenarčič Zagorski Pondokwanovci odlični na Alpskem pokalu v Nemčiji Člani kluba borilnih veščin P0N-D0-KWAN Zagorje so se udeležili malce manjšega mednarodnega turnirja »ALPSKI POKAL« na Bavarskem v Nemčiji. Tekmovanja so se udeležili predvsem najmlajši tekmovalci kluba. Na turnirju je sodelovalo 107 tekmovalcev iz S držav :Nemčije, Avstrije, Lichtensteina, Grčije in Slovenije. V glasbenih katah so zagorski klub zastopali: -mlajše deklice: Eva Barteime, I. Mesto - deklice: Tjaša Vozelj, I.mesto - kadetinje: Ines Durič, 2. mesto Ter dečki, kjer je I.mesto zasedel Miha Drnovšek, ki je tekmoval tudi v borbah in se izkazal z 3. mestom. Med članicami je blestela Tina Koder, ki je osvojila I.mesto v glasbenih katah, prav tako je bila nepremagljiva tudi v borbah, saj je med članicami osvojila I.mesto. »Kar zmore Tina zmorem tudi jaz« si je dejala Tjaša Krajnik in ravno tako končala tekmovanje v borbah na odličnem I .mestu. Obe tekmovalki sta na svojo željo tekmovali med članicami, čeprav bi še vedno lahko tekmovali med mlajšimi kadetinjami. Dobro pripravljenost športnikov iz Zagorja je potrdil tudi Nejc Taškar, ki je zaključil uspehe Zagorjanov z odličnim 3. Mestom v borbah. Po lepi borbi iz prvega kola tekmovanja je moral v naslednjem kolu premoč priznati Tomaž Groboljšek, ki se tokrat žal ni uvrstil na stopničke. PDK Zagorje r Natečaj »suša« V torek dne 1.4. 2008 je v Trbovljah potekala regijska podelitev v okviru natečaja “Naravne in druge nesreče na temo SUŠA” v šolskem letu 2007/2008. Uprava republike Slovenije je maja 2007 razpisala natečaj »Likovna in literarna dela na temo SUŠA«. Namen natečaja je informiranje predšolske in šolske mladine z naravnimi in drugimi nesrečami, z reševalnimi enotami in številko 112 - klic v sili. Komisija za izbor najboljših likovnih in literarnih del je meseca februarja 2008 izbrala 21 najboljših izdelkov, katerih avtorji so prejeli nagrade. V komisiji za izbor najboljših del so sodelovali: Alenka Radoševič, Bojan Čoki in Urška Koren Grošelj. Izbrali smo tudi najbolj aktivno šolo in vrtec, ki sta prejela naslednje nagrade: OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak je prejela kovček z opremo za prvo pomoč, Vrtec Zagorje -enota Kekec iz Izlak pa je prejel lutkovno predstavo gledališča Fru-Fru z naslovom »Pikee Ježek in gasilko Jež«. Na regijski podelitvi, ki je potekala v prostorih PGD Trbovlje mesto so nagrajenci in mentorji prejeli nagrade za 4 kategorije. Kulturni program na podelitvi je izvedla Glasbena šola Trbovlje in osnovna šola Trbovlje - podružnica Alojza Hohkrauta. Po podelitvi so si otroci, mentorji in gostje ogledali prostore in dejavnosti Društva podvodnih dejavnosti Trbovlje in Gasilskega zavoda Trbovlje. SEZNAM NAGRAJENCEV IN MENTORJEV: 1. KATEGORIJA: AN E A KLOPČIČ, mentorica:Dušanka Lokar, Vrtec Zagorje - enota Kekec; NIKA RAVNIKAR, mentorica: Dušanka Lokar, Vrtec Zagorje - enota Kekec; LUKA TOMAŽIN, mentorica: Slavi Nahtigal,Vrtec Zagorje - enota Kekec; EMA VETRŠEK, mentorica: Slavi Nahtigal,Vrtec Zagorje - enota Kekec; MAJ KOS, mentorica: Dušanka Lokar, Vrtec Zagorje - enota Kekec; 2. KATEGORIJA: JERCA POLC, mentorica: Marjana Mizori-Grobin.OŠ Ivana Skvarče, PŠ Čemšenik; SELMA SEMIČ, mentorica: Pavla Grobin.OŠ Toneta Okrogarja Zagorje; NINA KNEZ, mentorica:Andreja Medved, OŠ Ivana Kavčiča Izlake; TILEN KRALJ, mentorica: Nuša Rahne, OŠ Trbovlje - PŠ Alojza Hohkrauta; KLEMEN ŠUŠTAR, mentorica: Irena Ravnikar-Hriberšek, OŠ Ivana Kavčiča Izlake; 3. KATEGORIJA: NINA MURN, mentorica:Joži Zupan, OŠ Toneta Okrogarja Zagorje; NIK ZUPAN, mentorica: Miroslava Kovačič, OŠ Trbovlje; ALENKA RAZBORŠEK, mentorica: Magda Kovač,OŠ Ivana Kavčiča, PŠ Mlinše; MIHA KLANČIŠAR, mentorica: Meta Čop, OŠ Toneta Okrogarja, PŠ Šentlambert; MARUŠA IZLAKAR, mentorica: Ljudmila Artnak, OŠ Ivana Kavčiča Izlake; 4. KATEGORIJA: LUCIJA NOVAK, mentorica: Ljudmila Artnak,OŠ Ivana Kavčiča Izlake; PIKA GAČNIK, mentorica: Miroslava Kovačič, OŠ Trbovlje; SARA ŽAGAR, mentorica: Marta Marn, OŠ Ivana Skvarče, Zagorje; PETRA AVBELJ, mentorica: Ljudmila Artnak,OŠ Ivana Kavčiča Izlake; BARBARA LAPORNIK, mentorica: Mira Marinko, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik; JURE BOROVŠAK, MELITA TURKOVIČ, UROŠ PERKO, ROBERT PERIKIČ in MARINO LENDERO, mentorica: Helena Kreže, OŠ Vitka Pavliča, Hrastnik. Nagrajene izdelke smo posredovali Upravi RS za zaščito in reševanje, ki je opravila državni izbor. Na državni podelitvi, ki je potekala 13. maja 2008 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu so nagrade prejeli naslednji otroci in mentorji iz naše regije: 1. NIKA RAVNIKAR, mentorica: Dušanka Lokar, Vrtec Zagorje - enota Kekec; 2. MIHA KLANČIŠAR, mentorica: Meta Čop, OŠ Toneta Okrogarja, PŠ Šentlambert; 3. LUCIJA NOVAK, mentorica: Ljudmila Artnak,OŠ Ivana Kavčiča Izlake; 4. NINA MURN, mentorica: Joži Zupan, OŠ Toneta Okrogarja Zagorje. Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Trbovlje www.sosll2.si J Pet na Slemenškovo špico In življenje naše, ki tak hitro teče, al so same sanje? Sanje, jek mi reče. (Simon Jenko) Smo klapa. Smo upokojenci. Da ne bo pomote Senjorji PD Kum Trbovlje. In vsako sredo se odpravimo v naravo, v hribe. Poleti in jeseni bolj ali manj v visokogorje, pozimi in spomladi pa obiskujemo „kukerlje“ po širni Sloveniji. Bolj ali manj pomembne, bolj ali manj znane. In zmerom kadar pridemo na vrh, smo srečni in si rečemo: Nismo še za odpis! In tako pride sreda, takšna oktobrska z jutranjo meglo po dolinah. Mi pa se napokamo v Nestlov kombi in hajd proti Gorenjski. Napoved je lepa, toda v zaspanem jutru se zdi, kot da sonce ta dan ne vstaja. Med strumnim čvekanjem Nesti že pridrvi do Rateč in tam zavije proti Planici. Pa hitro, da ne plačamo vstopnine. Bi imeli denar raje za liter vina bi rekla naša Berti. In že se smelo izkrcavamo pred domom v Tamarju. Zupanka in Betka sta najbolj veseli prvega žiga, vsi pa oskrbnika in prve kave. Dom stoji na lepi planinski jasi imenovani Tamar. Prva koča je bila tu zgrajena že leta 1899. Kasejo so jo dograjevali in obnavljali, danes je stalno oskrbovana. Iz te slikovite alpske doline se lahko odpraviš na izvir Nadiže, na Malo Mojstrovko, na Srednjo in Visoko Pončo, na Jalovec ali na Slemenovo špico, ki je bila cilj naše današnje poti. Ko se končno spokamo iz koče, rinemo nekaj časa po ravnem nestrpno še vedno skozi meglo, ki jo noče in noče biti konec. Da ni, vrag poberi vse skupaj, tale zadevica kamor se odpravljamo prenizka in ne seže iz megle.Ko se zmerom hitreje za Brinčitom, Betko in gospodom Viki-tom pehamo navzgor, kar mencamo od nestrpnosti, čim prej moramo vedeti kaj se bo iz zadeve izcimilo. In se izcimi, megle ni več.Toda nebo je bolj kislo in oblačno. Nič ne de. Na desni imamo Ponče, pred sabo koluar Jalovca, levo pa se vzdiguje vznožje našega cilja. Pot počasi zavija levo, hodimo po razdrapanem koritu hodournika Črne vode, kjer se med velikimi skalami bleščijo majhni tolmunčki. Peščena pot je kmalu urezana v strme srpentine.Treba je paziti, kajti na strmih rjavih travnatih pobočjih, kjer še tu in tam lahko uzremo kakšno zakasnelo gorsko cvetko, ki radovedno kuka na nas, je lahko še tako majhna napaka usodna. Zato Zupanka raje utihni, in ti Betka ne jej kifeljcev. Na strmem melišču na naši desni ugledamo starega gamsa samotarja, ki nas kar nekaj časa opazuje ter se nato počasi umakne. Dospemo do položnejšega sveta, do prvih flik snega in do prvih macesnov. Do tu, do sedla Slat-nica (1815m) smo rabili dve uri.A splačalo se je. Nato še dobrih 15 minut do Sle-menove špice z najvišje rastočimi macesni v Sloveniji.Tu najprej ugledamo motiv , ki krasi toliko koledarjev z gorskimi motivi. Zasnežena očesesca mlakužastih kotanj, ki so bivališče planinskega pupka z ribjim repom in oranžno rdečim trebuščom in vratom, hrano pa si išče tudi po kopnem, ter skozi jesensko pozlačeno macesnovo vejevje ozremo značilno piramidasto obliko Jalovca, gore, ki krasi zastavo slovenskih planincev. Na prepadnem robu Slemenove Špice imamo dolino Tamarja čisto pod svojimi nogami. Noro in enkratno. Nato se spravimo malo nižje od roba, se masovno spreoblačimo, šaramo po ru-zokih in vlečemo na dan paštete, salame, kruh, paradajz in celo flašo in plastične kozarce. Jemo, čvekamo. Obletavajo nas kavke, ki so v pričakovanju zime popolnoma neplašne.Tudi one se goste pri naši mizi.V zameno za hrano se nam razkazujejo v vsej svoji črni lepoti z živimi očesci, rumenimi kljunči in oranžnimi nožicami. Opazujem macesne, kakšna paša za oči. Macesni zeleno-zlaturujavih barv, z nanizanimi rosnimi kapljicami megle na iglicah, ki jih otira veter. Še nekaj časa bodo takšni ti viharniki gora, nato pa bodo v deževnih poznojesenksih dneh posiveli, zlato bo izgubilo svoj sijaj, postali bodo prašni in izgubili bodo svoj lesk. Z njih bodo viseli le gosti lišaji. A tudi takrat se ne moreš jeziti nanje. Saj smo takšni tudi mi, ki sedimo tukaj vsak s svojimi vrlinami in napakami. Janez,Viki, Betka, Džula, Ivan, Marjan in Majda. Minevanje nas zalezuje na vsakem koraku. Zato je treba loviti takšne dni, dokler smo. Prijatelevati pod macesni z živimi prijatelji. Zato se splača veseliti skupaj z njimi, se z njimi prepirati in odpuščati, občudovati lepo Slovensko deželo in nenazadnje prazniti skupaj tudi ribje in paštetne škatle, če že ne tudi steklenic z vinom. Pride čas odhoda. Pospravimo in glej ga zlomka še škatla, a brez štampilje je tu. Škoda.... Že se spuščamo po zasneženi dobro uhojeni stezi proti Vršiču, preko kraške planote porasle z rušjem, nato pod severnim ostenjem Male Mojstrovke dosežemo Sedlo Vratiča (1799m) ter se pod stenami Glave nad Šitom zložno spuščamo na Vršič, kjer nas pričaka naš zvesti Ernest in njegov kombi. In štampilja ter kava in vino v Erjavčevi koči. Iz ostenja Prisanka zre v nas resni obraz ajdovske deklice. In ne spominjam se prav dobro koliko serpentin v zlato-rjavih in oranžno-rdečih barvah nas je spremlajo tisith I I km, mimo prečudovite ruske kapelice do Kranjske gore. Ne vem ali sem že dremala ali sanjala o prehojeni poti z odprtimi očmi. Tako se je končala naša pot te zgodnje oktobrske srede. In vem samo pot je in zadoščenje. Ko prideš do cilja se utrujen in potešen vračaš tja od koder je stekla pot. In prav je tako. In če me za konec vprašata zakaj sem tako nora na štampiljke s katerimi opremljam svoje transverzale in planinske dnevnike vam povem, da zato ker mi bo nekoč mogoče dano, da bom prebirala te spomine, ter so ob zapiskih in štampijlkah spominjala kako hodila in prijateljevala po zemlji sem naši vse od Rudnice prek Slomnika do Murovice in Kamen vrha. Vse od Pohorja preko Alp do Kraškega roba. In spominjala se bom naših hribov in gričev, jih ponovno vonjala in podoživljala, občutila ob kakšni štampijlki tudi strah preplavljen s prijetnim telesnim naporom. Videla gamse, svizce, kavke, duhala rože. Videla sence in sonce, meglo in blešečeče macesne na Slemenu. ZATO! Majda ZUPAN X- 15. maj 2008 _______spm ®| Solidni rezultati na drugem turnirju za državno prvenstvo UNIKATOV ; : -S V soboto, 25 . aprila, so se izlaški Pon Do Kwanovci udeležili drugega turnirja za državno prvenstvo v kikboksingu, ki ga je organiziral klub iz Postojne.Tekmovanje je prvič potekalo na tej lokaciji, toda organizatorji so se kljub temu dobro odrezali. Kot prvi je v kategoriji dečkov do 135 centimetrov nastopil najmlajši med Iz-lačani, Aleksander Maselj. Prikazal je solidno borbo, vendar je na koncu vseeno izgubil. Naslednji je bil v isti kategoriji na vrsti prav tako eden od mlajših članov, Dolinšek Matic, ki je začel dobro, nato pa zaradi padca koncentracije izgubil z minimalno razliko. Za njim je imel borbo Tilen Zajc. V kategoriji mladincev do 57 kilogramov si je z zmago proti Janžekoviču zagotovil finale, v katerem je nato slavil z rezultatom 8:6. V Tilnovi drugi kategoriji, dečki nad 165 centimetrov, kjer je bila konkurenca močnejša, se je prav tako prebil do finala z maksimalno razliko, kjer pa je žal klonil proti Jaki Hudalesu. Sledili sta kategoriji mladincev do 63 in do 69 kilogramov, v katerih je nastopal Gregor Razpotnik.V obeh se je prebil do finala in v kategoriji do 63 kg proti Šker- gatu po težki borbi tudi zmagal.V kategoriji do 69 kg pa je v finalu zaradi utrujenosti oz. pomanjkanja kondicije, izgubil in tako osvojil drugo mesto. V kategoriji dečkov do 145 cm je nastopil mladi Izlaški borec, RokVrtačnik, ki je dosegel vrhunski rezultat. Prikazal je tri precej dobre borbe, v finalu pa je v kratkem času nasprotnik borbo predal. Po vsem videnem lahko pričakujemo od Roka še veliko. Gregor Ocepek je zaradi objektivnih razlogov predal polfinalno borbo in dosegel 3. mesto v kategoriji članov do 84 kg. Kot prva deklica je v kategoriji do 145 cm nastopila Ana Marija Maselj. Izgubila je z majhno razliko, ne smemo pa pozabiti dejstva, da je bil to šele njen drugi nastop. MajaVetršek pri članicah in Neva Ocepek pri mladinkah pa sta bili brez konkurence, tako da sta bili vsaka v svoji kategoriji prvi. Izlakar Maruša se je v kategoriji do 155 cm pomerila s precej izkušenejšo nasprotnico in žal izgubila, zopet pa pridobila prepotrebne izkušnje v borbah na turnirjih. Suzana Lazar, mladinka do 65 kg, je v svoji krstni borbi dosegla nekaj lepih točk, toda vseeno klonila proti prekaljeni Zagorjanki Tjaši. Pri deklicah nad 155 cm pa smo imeli prijavljene kar štiri tekmovalke. Kot prva nastopajoča je bila Sara Smrekar, ki je prvo borbo zmagala z veliko razliko 7 proti I, naslednje nasprotnice pa ji žal ni uspelo premagati. Lucija Dolinšek je med borbo štirikrat prestopila mejo borišča in bila zaradi tega diskvalificirana.Tudi ona potrebuje še nekaj izkušenj, da dobi občutek za borišče. Vita Hudi je v prvem kolu dobila precej močnejšo nasprotnico, a jo je po srditi borbi kljub temu premagala. Prav tako je v četrtfinalu zmagala Nives Sakelšek. V polfinalu sta se med seboj pomeriliVita in Nives. Po tesni borbi je zmagala Vita z eno točko razlike. Nives je bila s tem tretja ,Vita pa je izčrpana začela s finalno borbo in izgubila proti Nuši iz Ormoža. Omeniti je potrebno tudi prvo preizkušnjo za novega Izlaškega sodnika Martina Polca, ki se je pri dodeljevanju pravice pridružil izkušenejšemu kolegu Mitji Železniku. V splošnem smo Izlačani zadovoljni z doseženim, upamo pa, da bo tako oziroma še bolje tudi na finalu za državno prvenstvo. g/zec @ mm mo P. L SARAJEVO OMLATEN SNOP ŽITA SKART KOSILO (KNJIŽ.) EDEN OD ČUTOV NEMŠKA INDUSTRIJSKA NORMA KRAJŠO BESEDILO, KI KAJ POJASNJUJE POLOŽAJ TELESA POŽELENJE SLA NASVET (EKSPR.) RIMSKI CESAR NEPRE- TRGANO, NENEHNO MESTO V BAČKI FRANCOSKI PISATEU GUYDE TOLMA- ČENJE LASTNIK ZEMLJIŠKE POSESTI GIBALO AM. IGRAL DILLON ROMUNSKA DENARNA ENOTA NEKDANJI PRED.SFRJ JOSIP BROZ PALIČASTA BAKTERIJA SLOVENSKI IGRALEC MARKO GL ŠTEVNIK POKRAJINA NA PIRINEJ. POLOTOKU NEIMENOVANA OSEBA HOKEJIST ZUPANČIČ ŽIDEK IVO PREPOVE- DANA TEMA ELEMENT VZHOD (ANG.) AVTO. OZN. FILIPINOV POSMEH- UIVEC PRVINA ROTACUSKO TELO SPODNJI DEL STOPALA LEKARNAR PREBIVALKA IRSKE PRIPR.ZA VZPENJANJE UDELEŽENEC ALKE NIZOZEMSKI SLIKAR VAN DER NIZEK, RAZMEROMA RAVEN SVET IT. AVTO-MOB. KONSTRUKTOR FERRARI UPODAB- LAJOČI UMETNIK VEČ SADOV RAZDELITEV NA DELE LUKSEMBURŠKA TV INSTINKT ZABAVNO ODRSKO DELO KAVBOJSKA VRV OKUSNE MORSKE RIBE PRILOGA DELA KmŽANKE & U G A N REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. f ik 2T ~lilül= PEKA š e H A % S E N G E L S } S S T 0 B R A T äd .. J bij O N O 1 N E S E • C T O A N r]b. H,E= B. U R ¥ ° Č i M -sr i S E R ~ A T E N E s K M E R;1 P l! i N A R sr R R JEJ L O R e!n A Tl ES ZL A D M I R A l im s o K ajšn. E R o ~ Š c I G 0 E P L A Z Iäi N J | E j G O Š s R 1 M H; N I A G A R A 22 S K O B E C ss E T E R s T A R I F A ~! L I K A 5 2 4 7 6 1 3 9 8 6 8 3 2 5 9 1 4 7 7 1 9 8 3 4 5 2 6 9 3 1 4 7 6 2 8 5 4 6 7 5 8 2 9 1 3 2 5 8 9 1 3 6 7 4 8 7 6 1 2 5 4 3 9 1 4 5 3 9 8 7 6 2 3 9 2 6 4 7 8 5 1 SUDOKU 9 9 5 6 1 6 8 8 4 5 4 6 2 9 6 1 9 8 3 7 5 7 5 NURIKABE Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 24. maja 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 10/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 9/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Senčar Fani, Podkraj 75, Hrastnik - bon za 20,86 € - Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje/S - bon za 12,52 € - Rosanda Medvešek,Trg revolucije 16,Trbovlje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.y. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO SPET SAMO ZA VAS V TRGOVINI JAKA V ZAGORJU BELI KRUH 800 g SAMO 1,25 € OD 15.05. DO 28.05.2008 VABLJENI Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Ja, prav vi ste na tej fotografiji obkroženi. Zdaj pa nič ne odlašajte in takoj polkličite na GSM 040 267 41 I in povejte Petru svoje podatke, da vam bo lahko poslal bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Pa ne pozabite, da je petek, 23. maj zadnji dan, če se ne boste oglasili, bo bon počakal naslednjega. PIZZERIA ČEBEIICA YRAÖEYIÖ matej Valvazorjeva % IZLAKE, Tel.: 03/56-74-137 Kuhamo s Stašo Fižolova mineštra Potrebujemo: • pločevinko fižola 800g • prekajeno klobaso • 2 pora • 1 papriko • jušno kocko, sol, poper majaron, timijan... • polžke Priprava: V lonec zlijemo vodo, vanjo pa damo prekajeno klobaso, odcejen fižol, na kolesca narezan por in na kocke narezano rdečo papriko. Dodamo še jušno kocko, sol, poper, majaron in timijan. Vse skupaj premešamo in kuhamo 20 minut. V mineštro nato stresemo še nekaj testenin. Kuhamo toliko časa, da se testenine zmehčajo. Staša Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Omamni majski dnevi nas včasih zasanjajo v občutek, da živimo raj na zemlji. Pri tem pozabljamo, da nam to omogoča mir. Ljudje, ki so maja izkusili vojno, imajo na tisti čas najbrž povsem drugačne spomine. Iz tega sledi, da je v miru vsak dan in vsak mesec lep. Kdor je doživel vojne strahote, lahko tej ugotovitvi samo pritrdi. Kdor ni izkusil vojnih grozot, pa temu ne more verjeti v polni meri. Podobno zna samo človek, ki ve, kaj je lakota, iz srca spoštovati kruh in skladno s tem tudi ravnati.V našem delu sveta lakote praktično ne občutimo več, zato je veliko malomarnosti do kruha. Želim nam, da bi se bolj zavedali njegovega pomena. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) SPET Spet našim košeninam nasipa sonček regratov cvetove, razpenja češnjam bele pajčolane, spet dihajo hoste eterične vonjave. K igrivim travam legam spet. Ves zelen in mlad. Srčno me objema ljubica - pomlad. Vlado Garantini USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pravi naslov zanje: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3. 1410 Zagorje ob Savi. POETI(NJE), OTRESITE SE SPON STRAHU IN PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! SAMO DA JE KRUH Včasih so pekli kar doma, za cel teden peka je bila. Nismo spraševali, a je ‘frišen’, a je suh, samo da je kruh. Čist’za ‘gvišno’ pa drži, nobena skorjica stran se vrgla ni. Naši predniki bi ‘fejst’ jokali, če bi na odpad danes se peljali. Tam je kruha in peciva, to je žita cela njiva. “Če pade kruh na tla, poberi in poljubi ga.’’ Tako so včasih nas učili in vse najlepše o kruhu govorili. Zdaj pa to drži, ne bomo ga jedli, če ‘frišen’ ni; svoje doda še zdravnik, saj vendar stroga je dieta: pesem o kruhu ti je odpeta. Andrej Režun TIŠINA Spomin ne nese več nazaj v čase, ko cvetel ni maj, ko poljane krvave so bile, ko so roke tresle se. Zaslišal se pok je granat, otroci nehali so se igrat’, puško v roki ima vsak, ki misli, da je junak. Se krvava vojna je začela in s tem ljudem ljubljene vzela. Otroci so ostali sami, brez očeta in matere, kolikor jih je. V tej vasi obmolknil je zvok zvonov, zvok odbijajoče se žoge, glas matere, ki kara otroka. In najhuje: obmolknil je smeh otrok. Sara Bavdek “V vojni ni zmagovalca; izgubi tudi stran, ki se proglaša za zmagovalca.’’ (NevilleA. Chamberlain) Aleksij Porednih: DOVOLJENJE ZA ZLOČIN Če so navedbe E ko kroga resnične, potem država in občinski veljaki v Trbovljah dopuščajo zločin nad prebivalci, ki jih doseže vpliv strupenih izpustov trboveljske cementarne. Onesnaževanje z nekaterimi snovmi se je sicer zmanjšalo, toda najbolj nevarne rakotvorne spojine naj bi ostale na enaki ravni kot pred nekaj leti. Do neke mere lahko verjamemo prizadevanjem podjetja za sledenje evropskim ekološkim standardom, čeprav je po mnenju zagnanih okoljevarstvenikov doslej storilo bistveno manj, kot je sposobno glede na svoje dobičke. Tako je njegova nedavna oglaševalska akcija lahko le pesek v oči. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, zakaj se ljudje pustimo ‘farbati’. Saj ni potrebno, da se cementarna zapre ali začne odpuščati. Naj se kakovostno sanira in poskrbi za prekinitev verige onesnaževanja, ki dolgoročno uničuje določen delež zasavske populacije. Če bo ostal zdrav oče, to še ne pomeni, da bo imel enako srečo tudi sin ali vnuk. Če se emisije rakotvornih snovi ustavijo zdaj, se bodo posledice njihovega izpuščanja v okolje čutile še precej časa, toda vsekakor bo njihov obseg manjši kot v primeru, da se cementarniška idila nadaljuje brez dodatnih korenitih ukrepov za okolju prijaznejšo proizvodnjo. Pa naj bo dovolj o cementarni, da ne bo izgledalo, kot da je samo ona “hudičeva” tovarna in vir vsega zla, ki ga morata prenašati človek in narava v Zasavju. Kdor predolgo bere sporočila E ko kroga, namreč lahko prične verjeti prav to, kar pa je spet zavajanje, ki ga to ekološko gibanje tako vneto pripisuje cementarni. Kar zadeva propagando, sta torej oba igralca zasavske ekološke drame odlično podkovana, le da je cementarna v boljšem položaju zaradi neprimerno več denarja za predstavljanje svojih stališč javnosti. Slednja pa je v glavnem brezbrižna, saj ima večina ljudi preveč opravka z vsakdanjimi problemi. Če smo nekoliko zarotniški, je strategija kapitalizma (in tudi vseh drugih družbenih sistemov, vključno s socializmom, ki ga nekateri nostalgiki še danes objokujejo) delavce plačati ravno toliko, da ne izbruhne splošna stavka. Enako je s politiko, ki daje ‘folku’ le toliko zraka, da se ne upre. Skratka, kapitalizem in politika gresta z roko v roki, demokracija pa je samo krinka za ohranjanje vladavine elit. Mali človek je revež, kakor se že obrne. Ker je revež, je tudi žrtev. Z njim lahko pometajo oblast, delodajalci in onesnaževalci. Hitler je življenjski prostor širil z vojaškimi sredstvi, elite ga z onesnaževanjem.“Samo da so tiho, tudi če zbolijo!” Množice malih ljudi pa kar kimajo, čeprav to vodi v njihov predčasni propad. Dokaz za to je recimo kršenje človekovih pravic na Kitajskem, če omenimo samo eno žarišče svetovne nepravičnosti. Plačujejo se uradniki OZN-a in drugih organizacij, da mlatijo prazno slamo. Govori ne bodo rešili svetovnih problemov. Edina rešitev je v ukrepanju. Predpogoj za učinkovito ukrepanje pa je v koncu hinavščine, skrite za lepimi besedami o miru, svobodi in pravičnosti za vse. Toda človeški rod je okužen s hinavščino, zato problemi ostajajo. To vodi v malodušje, zato se ljudje zapirajo v svoje ozke kroge, kjer se jim “jebe” za svet. Nastane začarani krog, ki ga spretno izkoriščajo pohlepna podjetja. Zavedajo se, da večina ljudi ne bo šla na ulice zahtevat pravice do življenja v zdravem okolju, če problema neposredno ne občutijo. Rakotvorne spojine npr. grizejo počasi, nevidno, grozljive so le njihove posledice. Slednje je mogoče pripisati tudi izpustom avtomobilov in tovornjakov, zato prelaganju krivde za zastrupljanje bivalnega okolja ni videti konca. Na srečo se zaradi okoljskih sprememb ekološka zavest dviga, saj se začenjamo zavedati, da lahko segrevanje ozračja prizadene prav vsak del sveta. Bojimo se za svoje riti. Kljub temu bodo bogati še bogatejši, revni pa še revnejši. Nič čudnega, da marsikdo ne vidi obetavne prihodnosti in se številni mladi ne odločajo za otroke. “Nočem, da me preklinja, v kakšen svet sem ga rodil.” Gonilo optimistov je samo iracionalna komponenta, imenovana upanje. Če pogledamo skozi prizmo današnjega življenjskega standarda, je to celo upravičeno. Kakor koli obračamo, nam ni bilo nikoli tako dobro, kot nam je sedaj, čeprav ljudje še vedno izdajamo dovoljenje za zločin nad seboj. Morda bodo pa naši potomci ustvarili bolj zdravo okolje in pravičnejšo družbo, o katerih govorijo vizionarji in se zanju borijo razni aktivisti. ® mo/omsmA Kino Delavski dom Zagorje Petek 16.5. ob 20.00 NEODGOVORJENI KLIC grozljivka Sobota 17.5. ob 20.00 PUNCA MOJEGA BRATA Nedelja 18.5. ob 20.00 rom.kom. NEODGOVORJENI KLIC Ponedeljek 19.5. ob 20.00 PUNCA MOJEGA BRATA Torek 20.5. ob 20.00 Film teater: LJUBLJENA Ponedeljek 26.5. ob 20.00 JANE rom.drama P.S. LJUBIM TE rom.drama Torek 7.5. ob 20.00 Film teater: ODVETNIK Kino Izlake Nedelja 18.5. ob 20.15 TERORJA dokum. PUNCA MOJEGA BRATA Nedelja 25.5. ob 20.15 rom.kom. P.S. LJUBIM TE rom.drama Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 15.5. ob 18.00 POZABI SARO rom.kom. petek 16.5. ob 18.00 POZABI SARO nedelja 18.5. ob 20.00 ob 18.00 OČKA BREZ NAČRTA OČKA BREZ NAČRTA ponedeljek 19.5. ob 20.00 ob 18.00 POZABI SARO POZABI SARO torek 20.5. ob 18.00 NI VSE ZLATO, KAR SE sreda 21.5. ob 18.00 SVETI pust.rom.kom. NI VSE ZLATO, KAR SE četrtek 22.5 ob 20.00 ob 18.00 SVETI SKRIVNOST MEGLE groz. 21 - RAZPAD LAS petek 23.5. ob 20.00 ob 18.00 VEGASA krim./drama SKRIVNOST MEGLE NI VSE ZLATO, KAR SE ■ U sobota 24.5. ob 20.00 ob 18.00 SVETI SKRIVNOST MEGLE NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI nedelja 25.5. ob 20.00 ob 18.00 21 - RAZPAD LASVEGASA 21 - RAZPAD ponedeljek 26.5. ob 20.00 ob 18.00 LASVEGASA SKRIVNOST MEGLE 21 - RAZPAD torek 27.5. ob 18.00 LAS VEGASA LJUBLJENA JANE sreda 28.5. ob 18.00 rom.drama NEODGOVORJENI KLIC četrtek 29.5. ob 18.00 groz. LJUBLJENA JANE ob 20.15 KRALJI ULICE akc.krim. drama Kino Delavski dom Hrastnik četrtek 15.5. ob 20.00 SKAKAČ am.akc. petek 16.5. ob 20.00 WILSONOVA VOJNA am.drama sobota 17.5. ob 18.00 ob 20.00 SKAKAČ WILSONOVA VOJNA nedelja 18.5. ob 18.00 ob 20.00 WILSONOVA VOJNA SKAKAČ sreda 21.5. ob 20.00 HUDIČEV BRIVEC am.groz. muzikal četrtek 22.5 ob 20.00 HUDIČEV BRIVEC petek 23.5. ob 20.30 NI POROSTORA ZA STARCE am.akc.drama sobota 24.5. ob 18.00 ob 20.00 HUDIČEV BRIVEC NI POROSTORA ZA STARCE nedelja 25.5. ob 18.00 ob 20.00 NI POROSTORA ZA STARCE HUDIČEV BRIVEC Kino Dol pri Hrastniku SKAKAČ am.akc. petek 16.5. ob 18.00 petek 23.5. ob 18.00 HUDIČEV BRIVEC am.groz. muzikal http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO!| Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah. št. 8 | Seveda pa morate odgovoriti na tokratnje nagradno vprašanje: | Kdo je glavni igralec v filmu KRALJI ULICE? I Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter I pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite | na: Grafika Gracerd.o.o.-ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna I dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona I boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na | I blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo. \ Tokratna srečna izžrebanca sta: Gašper Križnik (Zagorje) in Anja Poljšak (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. Kulturni center DELAVSKI DOM Zagorje predstavlja ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Ljuba Prenner / Dejan Spasič KDO JE UMORILANICO L.? avtohtona slovenska kriminalka po motivih malomeščanske kriminalne povesti Ljube Prenner: Neznani storilec GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN ČETRTEK, 15. maj 2008, ob 19.30. uri Režija: Gojmir Lešnjak-Gojc Vljudno vabljeni ! MM OGM ® mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! jARis ZAIOSIIMO več oseb za različna dela pri lesenih hišah (montaža plošč, strojna vgradnja izolacije, prevozi s kombijem ipd.) Kontakt: ise@jaris.si, 040 414681 Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa Ivana Sajevic iz Hrastnika. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo de torka pred izidom naslednjega Zasavca. Prodam Prodam les za ostrešje hiše. Špirovci, trami, deske. GSM: 040- 185-103 Prodam 10 m3 mešanih drv. Cena po dogovoru. GSM: 040- 185- 103 KUPON ZA ST. 8 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 B-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:..... Naslov:............. Podpis:............. Telefon in e-pošta: Davčna številka:.... Številka TRR:........ S .. lis CL O LU 3 c Q ® g Š § © O .2. *= ~U5 O O [Z s- - CD §3 O "E (D □j 9 o ^ o o o OJ I . o £ II O. Gl *vsi podatki so obvezni* EJ WHKAMO Slavica Majcen -vedno odprtega srca Slavica uživa v naravi Na svetu živimo različni ljudje in brez te različnosti bi bilo naše vsakdanje življenje precej dolgočasno. Mogoče se nekateri tega premalo zavedajo, vendar tako je.... Obstajajo tudi takšni, ki v različnosti še posebej uživajo in Slavica Majcen je prav gotovo med njimi. Ko je še bila učenka osnovne šole v Benediktu je kaj takega le slutila in slutnja je ostala tudi v času njenega izobraževanja v Mariboru. Potem pa se je zaposlila v srednji šoli, kateri je posvetila kar nekaj let svoje delovne dobe in pridobila prve usodne izkušnje, ki so jo dokončno usmerile. Spoznala je, da jo privlači drugačnost. Našla je sebe, zavedajoč se, da želi pomagati, razumeti zakaj je nekdo drugačen, izhajati iz drugega...vsega kar ljudem še prevečkrat primanjkuje. Odločila se je, da svoje izobraževanje še dodatno usmeri in postala je specialni pedagog. Komu želi pomagati? Tistim, ki so nesamozavestni, pretirano občutljivi, nemirni, prestrašeni, ki se bojijo izpostavljati ali pokazati, da so tudi oni tu, z vsemi potrebami, željami in hrepenenji. Ko spozna takšno osebo se vedno najprej vpraša: Zakaj je temu tako, kaj se skriva v ozadju? Zakaj je počasen, prehiter, žalosten, nezaupljiv? Od kod težave? In takrat se prične njena borba, katere cilj je pomagati in zopet pomagati. Vedno je v gibanju Sedaj dela na OS Ivana Skvarče, torej se ukvarja z otroci, ki so v osnovnošolskem obdobju. Že zgodaj zjutraj potuje iz okolice Žalca, kjer je njen dom, proti Zasavju. Vsak otrok je za njo neki novi svet, ki ga je treba raziskati in mu dati priložnost, da se odpre in pokaže svoje dobre lastnosti, le vzpodbuditi ga je treba. Potem se skupaj veselita malih korakov na poti k uspehu in se hrabro spoprijemata z novimi izzivi. Čez leta pride tudi priznanje, tako, ob slučajnem ponovnem srečanju, ko se pozdravita in Slavica izve, da je njena usmeritev bila dobra. Za njo je pravo bogastvo njena družina. Z možem Darkom imata tri bisere.To so:Vito, star 16 let, Mitja, 10 let in njihova najmlajša, lepotička Klara. Eden od sinov ima tudi določene težave v šoli in tu je Slavica nezamenljiva. Njegovo močno področje pa je šport, kjer ga domači zelo spodbujajo in ni čudno, da je dosegel odličen plasma tako v hitrostnem, kot tudi v umetnostnem drsanju. Otroci so načrtno rojeni v tem razmaku zato Slavica in njen mož Darko, uživata v vsakem od njih ob spremljanju trenutkov njihovega odraščanja in razvoja v odrasle ljudi, ko se bosta lahko s ponosom in zadovoljstvom ozrla nazaj. Domači vrt in sadovnjak Slavici predstavljata veliko veselje in urice sproščenosti, a rože so še za posladek. Vsi skupaj si radi privoščijo izlet v hribe, gredo na obiske in uživajo v njihovi majhni in prijetni skupnosti. StR. Slavica in sončki _________fizgec ® Ponovno pomor čebel Stroške analize za ugotavljanje vzrokov mora plačati čebelar!! Čebela ima v naravi izjemno pomembno in večplastno mesto, še posebej v povezavi z različnimi kmetijskimi kulturami. Kakor vse žuželke, so tudi čebele zelo ranljive na uporabo večjega dela insekticidov, ki jih za uničevanje škodljivih organizmov uporabljajo pridelovalci sadja, zelenjave in ostalih kmetijskih poljščin. Na žalost moramo ponovno poročati o pomoru čebel, ki se je zgodil v torek, dne 29 . aprila 2008 v občini Pesnica na območju Dragučove oziroma lokacije Pesniški dvori.Tu se nahaja ogromen kompleks oljne ogrščice kamor so čebelarji na pašo pripeljali svoje čebele. Med njimi je tudi priznani prekmurski čebelar in vzrejevalec matic g. Danilo Bedek. Omenjeni čebelar je v torek, 29 .aprila pred svojim prevoznim čebelnjakom opazil polno mrtvih in umirajočih čebel.Vse čebele, ki so bile mrtve so imeli iztegnjene rilčke, kar je splošni znak suma zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi. Ugotovljeno stanje je g. Bedek sporočil veterinarki, sodelavki VF NVI, mag.Vidi Lešnik, ki je pregledala vseh 84 čebeljih družin v njegovem čebelnjaku in ocenila 30-40% padec pašnih čebel.. Pri ogledu sta sodelovala dr. vet. med. Helena Dolajš inšpektorica VURS-a in kmetijski inšpektor mag. Boštjan Stefančič.V neposredni okolici zastrupitve je še nekaj čebelarjev, zato končno število zastrupljenih čebeljih družin ni znano. Vzorci odmrlih čebel na žalost niso bili odvzeti, kajti vsi stroški povezani z analizami in civilno pravdni stroški glede dokazovanja škode zaradi zastrupitev z FFS gredo v breme čebelarja !!! Vlado Auguštin - Čebelarska svetovalna služba Pred desetimi dnevi se zgodil pomor čebel v Pesniškem dvoru na Štajerskem, pred dnevi pa pomor čebel v okolici Novega mesta. Oba pomora čebel sta se zgodila zaradi nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Nekaj podobnega se je v soboto 10.maja 2008 zgodilo tudi v okolici Domžal, kjer je bilo po poročanju RTV Slovenije, na področju nekaj kvadratnih kilometrov pomorjeno približno 7 % čebeljih družin. Čebelarji sumijo , da se je to zgodilo zaradi škropljenje oljne ogrščice. Na Čebelarski zvezi smo na nevarnost strupenih fitofarmacevtskih sredstev za čebelo, odgovorne v Republiki Sloveniji opozarjali že lansko leto. Kljub nasprotovanju ČZS in ostalih ekološko usmerjenih nevladnih organizacij, je državni zbor 31.1.2007 sprejel novelo Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih. S to novelo so pesticidi, z zdravju in okolju manj škodljivimi snovmi, postali dostopnejši vrtičkarjem in manjšim kmetijskim pridelovalcem, vrtnarjem, urejevalcem parkov, grobov, igrišč za golf. Posledica takšnega nepremišljenega dejanja naši odgovornih ljudi v državi pa so že skoraj vsakodnevne zastrupitve čebel. Da ne bi bili priča novim zastrupitvam čebelarji še enkrat pošiljam aple vsem uporabnikom FFS: -škropijo v skladu s dobro kmetijsko prakso (fitofarmacevtski tečaj, testirana škropilnica, itd .) -pred načrtovano uporabo FFS natančno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele.V glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi (FFS , ki zatirajo žuželke) in imajo to tudi napisano na etiketi, -priporočena sredstva uporabljajo v najnižjih priporočenih odmerkih, -uporabljajo za čebele manj nevarne pripravke, -škropijo v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju -se izogibajo prašiv in raje uporabijo pripravke oz. iz njih narejeno škropilno brozgo ali granulate, -pravočasno obvestijo čebelarja o nameravanem škropljenju s FFS strupenimi ali škodljivimi za čebele. Vsakršno zniževanje številčnosti čebel, lahko povzroči v naravi ekološko in gospodarsko katastrofo še posebej v kmetijstvu. Zato slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni. Saj veste kako nam lahko pomagate.. Z osveščanjem v vašem mediju. Za vsak prispevek smo vam neizmerno hvaležni vsi čebelarji, naše čebelice in OKOLJE. Maligni melanom Melanom je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Včasih je bil redka bolezen, v zadnjih dvajsetih letih pa incidenca (zbolevanje) in umrljivost strmo rasteta. Nekoliko pogostejši je pri ženskah kot pri moških, v otroški dobi in adolescenci pa je relativno redka bolezen. Dejavniki tveganja za razvoj malignega melanoma so pigmentna znamenja, sončni žarki, posebej občutljiv tip kože (svetlejši tip kože: tip I in 2), rasa (belci), starostne pigmentne spremembe in dedna obremenjenost. Nastanek malignega melanoma lahko povežemo s pretiranim sončenjem, vendar še vedno ni jasno kateri del ultravijoličnega spektra (UV-A in UV-B) je najnevarnejši. Se posebej nevarno je pretirano sončenje pred SO.Ietom, saj se odmerki sončenja seštevajo ter kratkotrajno izpostavljanje soncu brez zaščite s posledičnimi opeklinami. Med dejavnike tveganja štejemo tudi pigmentna znamenja, tveganje pa se razlikuje glede na vrsto znamenja in njihovo število. Ljudje s številnimi pigmentnimi znamenji (več kot 50) bi se morali vsaj enkrat letno pregledati tudi pri strokovnjaku. Maligni melanom je rakasto obolenje, ki zelo hitro naredi razsevke, zato je nadvse pomembno, da ga odkrijemo dovolj zgodaj. Kaže se lahko na različne načine Maligni melanom in lahko posnema druge nenevarne kožne spremembe.Včasih lahko dermatolog postavi diagnozo na prvi pogled, v drugih primerih pa je diagnostika precej težja. Raziskave so pokazale, da samo 25% melanomov odkrijejo zdravniki, v ostalih primerih si bolniki že sami postavijo pravilno diagnozo, ko opazijo spremembo na koži. Zdravniki za diagnostiko uporabljajo ABCDE-sistem opazovanja pigmentnih sprememb, kar je kratica za asimetrijo, robove, barvo, velikost ter dvig znamenja. Sumljive so vse tiste spremembe, ki so nesimetrične oblike, imajo nepravilne robove, so neenakomerno obarvane, so na novo nastale s premerom večjim od 5 ali 6 milimetrov, se nahajajo nad nivojem kože, krvavijo ali srbijo. Ker s temi merili odkrijejo le četrtino primerov, se uporabljajo bolj natančna diagnostična merila kot so dermatoskopija (pregled sumljive spremembe pod posebno napravo, ki se jo prisloni direktno na spremembo in se jo pregleda pod povečavo) ter odstranitev spremembe, histološka diagnostika z določitvijo globine invazije (po Clarku) ter določitvijo debeline tumorja (po Breslowu). Najpomembnejši prognostični dejavnik je debelina melanoma. Maligni melanom je zahrbtna bolezen. Če ga ne odkrijemo v zgodnji fazi razvoja (debelina manj kot 0,75 milimetra), preživetje strmo pada. Zdravljenje je primarno kirurško, včasih je potrebna še radikalna odstranitev področnih bezgavk. Tumor se odstranjuje vedno z varnostnim robom, ki pa ni natančno določen. Zdravljenje z obsevanjem je pomembno kot dopolnilno zdravljenje, kadar sumimo na mikroskopski ostanek pri odstranitvi tumorjev oziroma zasevkov v bezgavkah ter v smislu lajšanja težav pri neozdravljivih tumorjih. Standardno zdravljenje s kemoterapijo se uporablja pri bolnikih s sistemsko razširjenim melanomom, vendar s slabimi rezultati. Petletno preživetje v Sloveniji se giblje med 70 in 80% in je nekoliko višje pri ženskah. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Simon Tansek - nagrada občinstva v Linzu Režiser in scenarist Stefan Arsenijevič je v sodelovanju s slovenskim producentom Arkadena pa še nemškim in avstrijskim producentom dobil prvo nagrado za režijo filma Ljubezen in ostali zločini na festivalu GoEast, ki se je odvijal od 9. do 15. aprila 2008 v Weisbadnu. 26. aprila pa je dobil film na mednarodnem filmskem festivalu v Linču nagrado občinstva. Film omenjamo seveda zaradi direktorja fotografije v tem filmu - Hrastničana Simona Janška. »Snemali smo ga lani februarja in marca,« je povedal Simon Janšek, »slovenski igralci pa ne nastopajo. Med znanimi srbskimi igralci pa sta na primer Milena Dravič in Dušica Zegarac...« je še dodal. Bravo Zasavčani! Slika in besedilo: Fanči Moljk J2ju(jz najuEafLxat ni aifj, amfiatl yis.di.tuo. 24 dušic se je rodilo zadnjih 14 dni po naslednjem vrstnem redu v trboveljski porodnišnici. Zopet vodijo dečki s 13:11. Nina Blažko, Draga 3, Hrastnik - sin Jure Andreja Rančigaj, Ulica talcev 6, Žalec - hči Neža Mateja Lovrinc, Klanec 3, Gabrovec-Litija - hči Pia Okrogar Jasmina Felicijan, Kardeljev trg 2,Velenje - sin Gal Polona Smrkolj, Vrh pri Mlinšah 3, Izlake - sin Matej Čop Violeta Horvat, Narof 7, Izlake - sin Potrebuješ Mark Sabra Smajlovič, Vrtna ulica 3, Zagorje - sin Mersed Sara Mlakar, Cesta I .maja 2, Hrastnik - sin Tai Kiar Nataša Osredkar, Zavrtnik 43, Šmartno pri Litiji- sin Mai Hrnčič Ines Paradižnik, Kajuhova I I, Celje - sin Nal Paradižnik Darja Marinšek, Smlednik 38a, Medvode - hči Ula Fertak Petra Karba, Grajski trg I .Vitanje - Nejc Laporšek Sabina Mešič, Brod 25,Vransko - hči Ana Petra Mravlje, Pod Ostrim vrhom 28b,Trbovlje - hči Sara Brouda Saša Odlazek, Partizanska 34,Trbovlje - sin Matjaž Saša Kovač, Šuštarjeva 3,Trbovlje - hči Sara Vesenjak Ziza Muqaj, Petelinkarjeva 4, Kisovec - sin Ardid Maja Juvan,Topovlje 10, Braslovče - hči Nika Bosilj Sabina Knaus, Naselje Laz 9, Dol/Hrastnik - sin Maj Tanja Peternel, Vinharje 5, Poljane nad Škofjo Loko - hči Neja Liljana Koban, Cesta zmage 16, Zagorje - hči Lea Tadeja Cigala Jezovšek, Krajnčiča 34, Šentjur - hči Eva Je- zovšek Katja Vister, Studenčice 12, Medvode - hči Zarja Ivanka Rozman Ravnikar, Dolenji Boštanj 63, Sevnica - sin Noet ISKRENE ČESTITKE! Tudi to je bodočnost... REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA POLICIJSKA UPRAVA LJUBLJANA POLICIJSKA POSTAJA TRBOVLJE Obrtniška cesta 12, 1420 TRBOVLJE Telefon: 03 565 31 50; telefaks: 03 565 31 68 E-pošta: pp_trbovlje.pulj@policija.si; http://www.policija.si AKCIJA “HITROST -POČASNEJE JE VARNEJE” V času med 16. 5. 2008 in 18. 5. 2008 bo na celotnem območju Republike Slovenije potekala preventivno-represivna akcija HITROST - POČASNEJE JE VARNEJE, katere namen zmanjšanje povprečne hitrosti na slovenskih cestah. Glede na namen akcije so opredeljeni naslednji cilji: - zmanjšanje števila mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah, - povečanje spoštovanja predpisov o omejitvi hitrosti. Policija bo v tem obdobju: 1. Intenzivirala nadzor hitrosti na kritičnih odsekih, kjer se zgodi največ prometnih nesreč in so kršitve hitrosti najpogostejše. 2. Zagotavljala čim večjo uporabo vseh merilnikov hitrosti in vozil, ki so opremljena s sistemom pro-vida ter tudi s civilnimi vozili in drugimi sredstvi. 3. V vseh primerih kršitev zaradi hitrosti bodo policisti vozniku odredili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom. 4. Policisti bodo ugotavljali tudi hitrosti tovornih vozil in avtobusov, s pomočjo tahografov. Blaž Bizjak zmagal turnir I • kategorije Prvomajske praznike je Tenis klub AS Litija znova preživel delovno v Umagu, kjer smo organizirali že sedmi teniški kamp. Letos se ga je udeležilo 47 tekmovalcev in njihovih staršev, tako, da je bilo skupaj preko 130 udeležencev. Med tekmovalci so bili tudi vsi najboljši igralci TK AS Litija in sicer Nik Razboršek, Nastja Kolar, Blaž Bizjak in Pia Čuk, pridružilo pa se nam je tudi nekaj najboljših teniških igralcev iz ljubljanskih in mariborskih klubov. Med najbolj motivirani na pripravah pa so bili najmlajši upi TK AS Litija, ki so tik pred pripravami v Novem mestu osvojili lepo število novih pokalov. Na turnirju v Portovaldu je Lara Jamšek osvojila I. mesto v kategoriji MINI TENIS, Mark Mesarič je osvojil pokal za 2. mesto v kategoriji MIDI TENIS, Filip Stritar pa je prejel kar dva pokala in sicer je bil 3. v MINI TENISU in 3. v MIDI TENISU. Da so bile priprave več kot uspešne je prvi potrdil Blaž Bizjak, ki se je takoj po pripravah udeležil Odprtega prvenstva do 14 let, ki je bil I. kategorije, v Kopru. Blaž je na turnirju ugnal vso konkurenco in prepričljivo zmagal. V polfinalu je premagal I. nosilca turnirja, v finalu pa 2. nosilca turnirja. Rezultat je vsekakor dober obet za Blaža pred dvema mednarodnima nastopoma na evropskem turnirju do 14 let, ki bosta v Mariboru, ter seveda tudi pred bližajočim se državnim prvenstvom. Na turnirju v Kopru se je odlično odrezala pri dekletih tudi enajstletna Pia Čuk, ki se je uvrstila v drugo kolo. Lara Kralj, Mark Čuk in Tim Steferl so dobili premočne nasprotnike že v prvem kolu. V kategoriji do 12 let bo mesec maj v znamenju ekipnega državnega prvenstva. Mlada ekipa TK AS Litija, ki je v povprečju leto dni mlajša od ostalih ekip, je odlično začela. Na prvi tekmi so kar s 7:0 premagali ekipo iz Idrije. Za ekipo TK AS Litija so zmagali pri dečkih Grega Kokalj, Tim Štefer, Nejc Ster, pri deklica Pia Čuk in Lara Kralj, pri dvojicah pa dvojica Ster Nejc, Gal Novak in dvojica Eva Kolman, Žana Lukač. Na turnirju od 08-1 I let v Portorožu je 3. mesto osvojila Lara Jamšek, 2. mesto v kategoriji TENIS DO 10 let Žana Lukač, Grega Kokalj pa je znova gladko zmagal v svoji kategoriji in že postaja pravi naslednik Nika Razborška in Blaža Bizjaka. Nik Razboršek je nastopil v Mostarju na ITF turnirju do 18 let in tesno, v treh nizih izgubil v prvem kolu.V maju ga čakata še dva mednarodna nastopa v kategoriji do 16 let, ki bosta v Mariboru. Turnirjev v Mariboru se bodo udeležili tudi tekmovalci iz Španije, iz teniške akademije Global tennis, kjer občasno trenirajo Nik Razboršek, Pia Čuk, Mark Čuk, Blaž Bizjak in Lara Kralj in, ki jo vodi Jofre Porta, trener Carlosa Moye. Tokrat so španski tekmovalci( dve dekleti in dva fanta ) prišli s svojim trenerjem v Litijo in se 14 dni pripravljali skupaj z našimi tekmovalci na evropska turnirja do 16 let. Povezovanje in sodelovanje se poglablja in krepi, bistveno pri tem pa je, da imajo od tega največ prav tekmovalci, kar je tudi glavni namen. Tenis klub AS Litija se zahvaljuje družini Razboršek, ki je sodelovala pri organizaciji teh priprav in poskrbela, da so se gostje v Litiji in Sloveniji dobro počutili. Anja Poglajen je nastopila v Pragi na WTA turnirju z nagradnim skladom 145.000 $. V prvem kolu kvalifikacij je naletela na 6. nosilko Rusinjo Ivanovo, ki je bila premočna nasprotnica. Na turnirju je nastopala tudi Katarina Srebotnik ki je bila 3. nosilka turnirja in je klonila v polfinalu. Anja je trenutno na 640. mestu WTA. Zaključila se je tudi zimska rekreacijska liga AS. Na sporedu bodo le še tekme za obstoj in izpad iz posameznih lig, ki se bodo odigrale v maju. Dne 07.06.2008 bo Veliki zaključni turnir lige AS. To pa ne bo edina ogleda vredna prireditev na AS-u. Že v dneh od 3 1.05. do 02.06. bo v Tenis centru AS Odprto prvenstvo Slovenije za fante do 18 let in v klubu upamo, da bo nastopil tudi Nik Razboršek. V dneh od 12.06. do 15.06.2008 pa se bo na AS-u odvijalo Državno prvenstvo za dečke in deklice do 12 let. Vabljeni na ogled tekem ! Tenis klub AS Litija obvešča vse zainteresirane, da je še nekaj prostih mest za poletne letne karte. Zaradi nove razsvetljave na zunanjih igriščih so odlični pogoji za igranje tudi v večernih urah, zato vabljeni! Center * Gradnja in vrt Cesta Krških žrtev 145a, Krško, tel.: 07 48 --HO PLANTtLLA Gnojilo Pla^tella y . Viri organsko gnojilo 1 liter, primemo za vse vrste vrtnin, jagodičevja, sadnega dre^ in zunanjih okrasnih rastlin nega orevja 3,49 EUR pAudba velja do 4.6.2008 oz. do prodfll zatai Obiščite novo VELANINO trgovino v TPC SPAR TRBOVLJE in se prepričajte o pestri ponudbi čudovitih zaves, karnis, trakov, čipk, magnetov, panel, rolojev... in skupaj z nami poiščite rešitev za vaše okno www.velana.si 30. april 2008 1001 'za NLB Super depozit Pospešite rast svojih sredstev s sklenitvijo NLB Super depozita z: • letno nespremenljivo obrestno mero 5 % • dobo vezave 13 mesecev • minimalnim pologom 1.000 EUR financiranja po ugodnejši obrestni meri: Vpisno obdobje je omejeno od 1. 4. do 31. 5. 2008, z možnostjo predčasnega zaključka. Če boste v tem obdobju vseeno potrebovali svoj denar, vam na podlagi tega depozita nudimo možnost Za dodatne informacije se oglasite v kateri koli NLB Poslovalnici ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 15 85. nlbO www.nlb.si/superdepozit