L J U ID § IK E S T M A !N IK )E
GLASILO IKIKŠ ČADSKE
1- leto	V Celovcu dne 14. septembra 1949	Številka 1
H&$ tednik
Zopet nov list, se boste vprašali!
Res nov list, nov po naslovu in nov po vsebini. Tednik bo in tedensko nam bo prinašal novice iz naše domovine in nas vezal med seboj. Tudi vsebinsko bo šel list povsem novo pot.
Dovolj je bilo sovraštva in naproto-Vanj na vasi, v občini in v deželi.
Prijatelj! Ali si se že kdaj vprašal, iz Česa je izviralo to nasprotstvo, ali si sam pri sebi že iskal izhoda iz tega položaja ?
Ni li bilo lepše v družini in na vasi, ko je živel človek ob človeku, sosed ob sosedu?
Ni li bilo naravno, ko se je človek veselil tudi sosedove sreče in občutil njegovo nesrečo,
Ni li bilo naravno, ko si našel v so-iedu svojega prvega pomočnika?
Ni si li bil bolj srečen in sam s seboj 'olj zadovoljen, ko sta se s sosedom osedla in posvetovala o gospodarskih 'krbeh, o družinskih zadevah in tudi o ',vetovnem dogajanju ?
človek je stal ob človeku. Človeka je rezalo duhovno in duševno, gospodar-ko in družabno življenje na človeka, koliko je bilo teh medsebojnih vezi in ■ako globoke so bile te vezi!
Kaj je sledilo? Razdor, prepir, tožbe, boj ,nasilje! Nismo li vsi postali zveri malem? Nismo li vsi podlegli zuna-jim vplivom in tujemu prišepetavanju? iovraštvo se je ugnezdilo tam, kjer je lekdaj vladala ljubezen, nasprotstvo am, kjer smo poznali le vzajemnost. Na em razdoru so se okoristili drugi, mi T'si pa tako v družinah, kakor na vasi, 44 občini in deželi smo trpeli, h Prijatelj! Niso h sledila leta najhuj-'a trpljenja za vse?
Prijatelj! Smo se li česa naučili? Ali mo pa ostali slepi za vse, kar se je do-ajaio okoli nas?
Gotovo se ti zdi nekam nenaravno, a ti v času hude volilne borbe, v času, :o ti od vseh strani pridigujejo sovra-‘tvo, govorim in pišem o človeku, o sosedu, o medsebojni ljubezni.
Mogoče v nobenem času ne vidiš tako zelo razdora na vasi, občini, celo v družini kakor ravno sedaj. Mogoče te lastno opazovanje privede do razbijanja.
O svobodi ti govorijo, pa komaj ča-kajo, da bi zavladali.
. 9 demokraciji in enakopravnosti pi-fe.jom pripovedujejo. Poglej okoli sebe, in kakšna naj bo demokracaija, ko Se vsak veseli, da bi tlačil drugega. Kje J® enakopravnost, ko vidimo na eni trani ljudi, ki si v potu svojega obraza U2lJo svoj bori vsakdanji kruhek, na r.ugi strani pa vidimo, da živijo drugi kni?0°*lju in dostikrat brez dela. Kje in vi,0 naj bi pravica živela ob nasilju? je tudi ti ne odobravaš! Nove poti
ČLOVEK išče ČLOVEKA! bi lahko , Pisan kot geslo našemu listu. Če se je 1(31 ,,ebi zahotelo po človeku, pojdi z i am'' tokali in šli bomo isto pot. Maj-en spočetka naš krog, vsak dan pa o večji, če bomo mi sami v sebi nosili ^oyeka, ce bomo sami apostoli medsebojnega razumevanja, če bomo sami apostoli medsebojnega spoštovanja, če 0°mo znanilci ljubezni.
Na tej svoji poti pa imamo močnega ^emljevalca, kateri nam bo kažipot in
Najvažnejši nauk krščanstva „Ljubi Vojega bližn jega, kakor samega sebe“ ‘Uh bo zvezda vodnica in globoko smo verjeni, da bomo po tej poti zopet našli človeka k človeku, od Slovenca k Ijvencu, od Slovenca k Nemcu in tudi bu Nemca k Slovencu.
Naša smer in naše dolžnosti
Z velikega zbora zaupnikov naših občin in župnij od Šmohorja do Pliberka
NAŠA ZGODOVINA NAS OBVEZUJE!
Veliko zanimanje za predstoječe volitve 9. oktobra, ki vlada vsepovsod po naših krajih, je dokaz politično zrelega ljudstva. Naši volilci vedo, kolikega pomena so te volitve za veliki razvoj, za narod in državo. Še nedavno so mno-gokod premišljevali, ali naj ostanejo pri teh volitvah doma in pustijo politični razvoj vnemar. Danes o volilni abstinenci nikjer pri nas ni več govora. Vse naše ljudstvo se zaveda, da bo 9. oktober odločeval o največjih življenjskih vprašanjih. Dokaz temu je bil veliki zbor zaupnikov, ki so se v torek 13. septembra na povabilo Narodnega sve-
ta koroških Slovencev zbrali na odločilno posvetovanje.
DUHOVNIKI IN LAJIKI, MOŽJE IN ŽENE SO ODLOČEVALI!
Nad sto predstavnikov našega ljudstva smo našteli na tem važnem zborovanju, zastopnike vseh slojev in vseh stanov. Zbrani parlament je resnično predstavljal narod v malem in upravič-čeno lahko govoril za vse ljudstvo od Šmohorja do Pliberka, od Djekš do Bele. Važni, zelo važni so tudi njegovi sklepi, ki bodo klesali kulturni in politični obraz našega ljudstva v bodočih desetletjih.
Veliki naši ljudski voditelji so bili od vsega početka duhovniki, začenši od škofa Slomška pa do župnika in poslanca Starca. Naši očetje so bili odločni katoličani in jim je bila vera najdražja njihova svetinja. Te naše zvestobe ne morejo premakniti nobene nakane, ker je temelj naše ljubezni do materinega našega jezika in domače kulture. Trpljenje našega ljudstva v več kot pet-letju nacizma nam narekuje naše narodno dostojanstvo. Z jasno kulturno in politično smerjo hočemo spoštovati sveto našo tradicijo in dokazati, da smo vredni velikega časa, v katerem živimo. “
Sledeči razgovor, edinstven v naši narodni zgodovini, je dokazal zrelost in velikopoteznost našega človeka. Ni bilo vsakomur takoj možno se znajti v velikih nujnostih, ki jih narekujejo prilike okrog nas. V silnem trenju dolgih let bi se veliki narodi zamogli šele priboriti do take politične jasnosti, kot jo je prikazal zaupniški zbor na svojem posvetovanju. Ostro so sodili zlonamerne poizkuse nekaterih, ki hočejo zasejati razdor med ljudstvom in njegovimi duhovniki ,in viharno odobravali poziv sivolasega župnika iz Sel, da hočemo ostati zvesti Slomšku in njegovem nauku o zvestobi katoliški Cerkvi in spoštovanju materine besede. In ko je navzoči naš bivši narodni prvoboritelj Ogris Janko iz Bilčovsa, ki naglasa krščanska načela .nakazal smer k mogočemu sporazumu vseh naših vrst in je gospod župnik Ivan Starc povdaril, da je sporazum mogoč samo na jasnih katoliških načelih, so jima navzoči živahno pritrjevali. Odločno in samozavestno so brodile ob sklepu zborovanja dr. Tischlerjeve besede, ki veljajo posebno v teh tednih nam vsem:
„Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud na j nam Bog blagoslovi!“
(O naši kandidatni listi poročamo na drugi strani te številke. Op. ur.)
Kolini koledar:
Do 29. septembra javijo zaupniki po dve volilni priči za vsak volilni lokal svoje občine okr. glavarstvu. Formu-hirje zahtevajte v tajništvu Krščanske ljudske stranke, Celovec, 10. Oktober-strasse 27, 2. nadstropje.
Glasovnic^ Vam dostavimo tekom prihodnjega** tedna.
9. oktobra volite vsi: v dež. zbor Krščansko ljudsko stranko, v drž. zbor OVP.
CENTRALA KRŠČANSKE LJUDSKE STRANKE: Celovec, 10. Okto-berstrasse 27, 2. nadstropje, telefon 2069.
Zborovanja KrviisnvKc SMufshe slronki* \
Ib. s<'pi<‘iiibns
Šmihel nad Pliberkom ob 8. uri pri Šercerju.
Pri sv. Rozali ji ob 11. uri.
Sele po sv. maši.
Sveče ob 10 pri Adamu.
Št. Jakob v Rožu ob pol treh v Narodnem domu.
Št. Ilj ob 10 pri Lederhasu.
ROJAKI!
Vsi smo trpeli!
Je li vse trpljenje zastonj?
Z nami so kupčevali!
Tudi mi hočemo soodločevati o svoji lastni usodi!
Zato gradimo na krščanski obnovi
KULTURNEGA
SOCIALNEGA IN
GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA V NARODU DEŽELI IN DRŽAVI!
Smo: Za resničen mir v deželi Za dobro sožitje stanov
Za državno zaščito gospodarsko šibkih slojev!
Zato bomo strnjeno volili edino krščansko stranko naše lepe domovine:
V	deželni zbor
Krščansko ljudsko stranko
V	državni zbor OVP
Ivan Starc,	Dr. Joško Tischler,
bivši deželni poslanec	predsednik Narodnega sveta
Dr. Tischler Joško je govoril!
Predsednik Narodnega sveta in naš odlični boritelj za ljudske pravice je povzel besedo:
..Letošnjega 28. junija smo osnovali Narodni svet kot resnični odraz narodove volje. Na poziv zaupniškega zbora je nato njegovo zastopstvo izdelalo manjšinski statut in ga predalo zastopnikom velesil na Dunaju in avstrijskemu zveznemu kanclerju. V avgustu mi je angleški predstavnik v Avstriji sporočil, da so bistveni deli našega osnut-
"Krščanska ljudska stranka** v deželnih zbor
Tri točke smo posebej postavili v naš program:
1.	Zahtevamo krščansko ureditev kulturnega, gospodarskega in političnega življenja v narodu, državi in deželi.
2.	Terjamo v interesu pomirjenja v deželi popolno enkopravnost obeh narodov v deželi.
3.	Smo za mir v deželi, za mir na osnovah medsebojnega spoštovanja in zaupanja!
Zakaj gremo samostojno? Nobena avstrijska stranka si ni nadela naloge, da zaščiti koroške Slovence. Zaradi tega bi vsakršna druga parola za dež. zbor drobila naše vrste in bi rešitev našega vprašanja le še otežkočila. S samostojnim nastopom ne kršimo narodne edinosti, ker zbiramo samo to, kar je bilo doslej izmaličeno in razdrto. Smo za
ka odobreni in bodo del statuta avstrijske državne pogodbe.
S tem smo vzeli svojo usodo v svoje roke in bomo o njej odločevali tudi naprej izključno sami. Po mnogih posvetovanjih se je 6. t. m. zbor ožjih zaupnikov posvetoval o predstoječih volitvah in po dolgem, stvarnem in treznem razgovoru sklenil, da si moramo koroški Slovenci ustvariti svoje, politično zastopstvo tudi pri volitvah 9. oktobra. Sklep se glasi, da gremo 9. oktobra 1949 na volitve samostojno kot
resnični sporazum in naše ljudstvo ga je po občinah in farah že uresničilo. Ta sporazum moramo uzakoniti! Sporazuma med svetovnimi nazori pa ni in ga nikdar ne more biti!
V DRŽ. ZBOR VOLIMO: OSTERREICHISCHE VOLKS-PARTEI!
Drugi govornik je gornja izvajanja nadaljeval: „V teh velikih trenutkih dokažemo našo politično zrelost s tem, da volimo v drž. zbor OVP. Sklepi velesil o naših državnih mejah so za nas politična realnost in našo lojalnost potrdimo s tem, da damo svoje glasove v državni zbor stranki, ki je nosilka avstrijske državne ideje. S tem volimo katohško krilo te avstrijske stranke in se zavestno odmaknemo od skrajne desnice in levice.
OD ZAHODA DO VZHODA Našimožjezadeželnizbor:
DVA SVETOVA
Danes je svet resnično razdeljen v dva dela, ki se med seboj razlikujeta po načinu gospodarstva, po načinu propagande, po načinu dela in življenja. En del sveta je takozvani Zahod, ki obsega vso Severno in Južno Ameriko, vso Afriko in vso Avstralijo, večji del Evrope in večji del Azije. Drugi del sveta, to je Vzhod, pa ima Vzhodno Evropo, del Severne in del Vzhodne Azije.
Od celotnega števila prebivalstva na svetu, ki šteje okrog 2 milijardi in 500 milijonov ljudi, je pri zahodnih državah okrog 2 milijardi prebivalcev vsega sveta. Vzhodu ostane tako, ako prištejemo velik del Kitajske, okrog pol milijarde ali 500 milijonov ljudi.
Pri zahodnih državah imajo vodstvo Združene države Severne Amerike, ki štejejo okrog 150 milijonov prebivalcev; vodstvo vzhodnih držav pa ima Sovjetska zveza, ki šteje okrog 200 milijonov prebivalcev.
Med obema svetovoma je potegnjena takozvana ,,železna zavesa" ali „želez-ni zastor", ki svetovno-nazorno deli oba dela. Temelj .svetovnega nazora pri Za-padu je priznavanje krščanskih načel, četudi je v tem svetu sto in sto milijonov prebivalcev, ki so po veri muslimani, budisti, pogani itd. — Nadalje priznava Zapad načelo svobode posameznika in priznava načelo zasebne lastnine. — Vzhod pa jemlje kot svoj svetovno-nazorni temelj materializem, to se pravi zgolj snovnost, kakor je to učil pravi utemeljitelj komunizma in tudi današnjega socializma Marks; ne priznava Boga, posebej pa še nasprotuje katoličanstvu. Je proti osebni svobodi posameznika in proti zasebni lastnini. Človek je v tem delu sveta popolnoma podrejen državi in vsa lastnina je državna, država je vsemogočna, vlada pa v nji komunistična partija.
KDO JE MOČNEJŠI?
Zanimivo je, kako so razdeljene najvažnejše gospodarske dobrine med obema deloma, v katera je svet razdeljen. Vzhodne dežele imajo od vseh pridelkov na svetu (če vzamemo kot celoto 100 odstotkov = 100 % ): pšenice 25 %, rži 50%, ovsa 30%, koruze 3%, riža samo eno polovico odstotka, krompirja 25%, sladkorja 10%, kave, čaja, kakaoa in olja nimajo niti en odstotek, lana 75%, konoplje 35%, bombaža 10%, kavčuka skoraj nič, govejega in ostalega mesa okrog 8%. Vidimo torej, da v vseh žjvi-lih znatno prevladujejo zahodne dežele in sicer za večji odstotek, kakor pa je večje število prebivalstva teh dežel od prebivalstva na Vzhodu. Zato pa je tudi način življenja v Zahodnih deželah neprimerno 'boljši kakor pa v vzhodnih deželah.
Ako primerjamo še najvažnejše industrije, ki so zlasti važne za morebitno vojno, med Združenimi državami Severne Amerike in med Sovjetsko zvezo, dobimo:
Jekla in železa proizvaja Sovjetska zveza le 23% tega, kar proizvajajo Združene države, premoga 31%, petroleja 10%, prometnih sredstev (železnic, cest, avtomobilov) ima Sovjetska zveza komaj 3%, električnega toka proizvaja 18 %, cementa 18 % tega, kar proizvajajo Združene države Sev. Amerike. Vidimo, da je proizvodnja Sovjetske zveze
Matere, žene in dekleta! Tudi ve odločate 9. oktobra o naši bodoči usodi. Volite po svoji krščanski vesti!
v vsem znatno nižja od proizvodnje v Združenih državah. Ako pa bi k temu prišteli šp proizvodnjo in gospodarsko naravno bogastvo vsega ostalega Zahodnega sveta napram vsem deželam Vzhodnega sveta, bi videli, da so dežele Vzhodnega sveta še mnogo na slabšem.
ŽIVLJENJE TU IN TAM
Način življenja kaže, da zasluži delavec v Združenih državah 8’Js krat več kot pa delavec v Sovjetski zvezi. Ameriški delavec zasluži denar za eno volneno obleko v treh dneh (ako dela po osem ur na dan), sovjetski delavec pa
mora delati za obleko, ki pa ima le 50 % volne, cela dva meseca. Da si more kupiti en kilogram mesa, mora delati sovjetski delavec 5 dni, delavec v Združenih državah pa le 1 uro in 12 minut; za 1 kg kruha pa mora delati delavec v Združenih državah 10 minut. Delavec mora v vzhodnih deželah delati tam, kjer mu delo dodelijo, mora delati to, kar mu dodelijo in zaslužli toliko, kakor mu odredijo. Delavec v zahodnih deželah je svoboden, si more delo sam izbrati in se more tudi potegovati za višjo plačo;
Pri tem pa nočemo prezreti, da se je položaj delavcev v Rusiji v primeri s položajem pod carji bistveno izboljšal. V toliko lahko te ali slične primerjave številk vzbujajo v nas napačne predstave.
Kmečko prebivalstvo živi na Zapadu kot samostojni svobodni kmetje, ki se vedno bolj združujejo v svobodne, na pravi demokratski podlagi osnovane zadruge, ki bodo kos vsem gospodarskim krizam. Na vzhodu pa je bil kmet prisiljen, da se je odrekel sam svoji zemljiški lastnini ali pa so ga v to naravnost prisilili. Kmetje tu niso več svobodni, prisilno so zbrani v kolhozu, ki se lažno in nepravilno zaradi varanja javnosti imenuje večkrat tudi zadruga. Te prisilne, pod državnim nadzorstvom delujoče zadruge jemljejo kmetu vse pridelke in je kmet tam danes še na slabšem, kakor pa je bil pod graščaki, ki so mu jemali le desetino pridelkov.
KJE SMO MI?
Mi živimo ravno ob meji, ravno tam, kjer se stikata ob ta dva si nasprotujoča in po svoji mislenosti in po načinu gospodarstva in po načinu življenja tako različna svetova. Zato je toliko bolj važno, da ravno mi ta dva svetova dobro poznamo in se nato odločimo, v kateri svet mi spadamo. Pri tem pa ne poslušajmo nobene nove propagande, držimo se le starih izročil, ker so nas sa-
Zaupnik! AH si že sklica! za svoj okoliš vaške zaupnike in jim poveril njihove naloge?
mo ta obvarovala še do današnjega dne. Mi smo narod razmeroma malih kmetov, delavcev in obrtnikov ter trgovcev. Industrije je le malo med nami, tudi prevelikega bogastva med nami ni. Biti moramo pa pozorni ,da še tega, kar imamo, ne izgubimo in da tega sami ne zapravimo. Zato se zvesto držimo starih krščanskih načel, ki naj veljajo povsod: v zasebnem življenju, v odnosih med sosedi, v vsem javnem 'in gospodarskem življen ju in v odnosih med narodi in državami.
Vzela je Mlinarja ob Bistrici v Rožu mlada Podlipnikova Milka. Ne po lastni volji, ampak staršem na ljubo.
Mlinarjeva in Milkina mama sta vsako leto skupaj romali na Višarje. Pod-lipnica je peš prišla iz Glinj, gredoč obiskala Mlinarico, ki je bila nekdaj njena sošolka, ter sta šli skupaj dalje na romarsko goro. Kako sta se vedno veselili takih božjih poti! Peš je sicer daleč, saj je še od mlina na Bistrici celih 9 ur do tja, a česa ne zmorejo pogumne matere? Med pogovori in molitvijo sta se bližali kraju milosti. Naravnost v cerkev sta zavili in tam prekle-čali in premolili celo noč.
Mlinarica je bila bogata žena, vsega je imela dovolj, pa le enega otroka. Mali Mihec je zrasel v krepkega fantička in do mlina je kazal veliko veselja. Oče mu je umrl kmalu po prvi svetovni vojni. Na fronti je dobil majhen, neznaten izstrelek v pljuča, ki ni miroval, dokler ni uničil močnega mlinarja.
Podlipnica pa je imela pet hčera, brhkih in pridnih. Svetlih las in modrih oči so bile deklice kot angelčki. ,,Samo perutnic še nimajo", se je večkrat pošalil Podlipnik. Zrasle so v lepa dekleta,
1.	dr. JOŠKO TISCHLER, profesor in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev;
2.	JANEŽIČ JANKO, posestnik v Lesah pri Sv. Jakobu v Rožu;
3.	KOREN ŠTEFAN, delavec in posestn ik v Večni vesi pri Globasnici;
4.	ZUPANC TOMO, posestnik v Žrelcu pri Celovcu;
5.	KOVAČIČ FRANCE, mizar Podjerbcr gom, Škofiče;
6.	ŠVE0EL MIHA, pd. Ižep v Lobniku, železna Kapla;	1
7.	ŠTURM ANDREJ, pd. Toman v št. Tomažu pri Celovcu;	»
8.	MIKL KARL, pd. Mager v Maloščah;
Tem možem hočemo 9. oktobra po veriti nalogo, da bodo zastopali v koroškem dež. zboru naše katoliške in narodne interese!
9.	oktobra vsi na volišče 1
Darujte za volilni sklad Krščanske ljudske stranke!
iiiiiimiiiimiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiuiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiinimiiiiiimiiimmiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiimiiimiiiii
\ii Iflšarjah
Romanje je že od nekdaj pri Slovencih zelo priljubljeno. Stare ženice še pripovedujejo, ko so preko koroške dežele romali peš štajerski Slovenci in so se jim za osem dni pridružili tudi Korošci. V torbo so si nabasali živeža in pot jih je vodila od cerkvice do cerkvice preko vse dežele. Niso bili samo združeni v molitvi in pesmi, marveč so spoznavali tudi domovino. V starih časih, pravijo, pa jih je vodil na taki romarski poti k Mariji Pomagaj na sv. Višarjah poseben vojvoda, ki pa živi danes le še v spominu starih.
Sv. Višarje so videle v zgodovini gotovo največ Slovencev od vseh romarskih poti, ko so še nosili polena na goro in šli po kolenih po zadnjem hribu navzgor. Božja pot, ki je bila tako zelo povezana z verskim življenjem vsakega posameznika, je bila dobro desetletje zaprta in tako se ne bomo čudih, če so letos koroški Slovenci skorajda navalili na Sv. Višarje. Tudi za nje se je odprla meja do te božje poti. S 1. junijem tega leta so odpravili poseben vizum med Italijo in Avstrijo in tako se je prvemu povabilu dušnopastirskega urada odzvalo na tisoče pobožnih romarjev. Posamezne fare so bile z avtobusi že tekom poletja na višarski gori. 27. in 28. avgusta ter 3. in 4. septembra pa sta vozila posebna vlaka iz Pliberka oziroma iz Celovca do Žabnic. Pri
ki so imela tudi to dobro lastnost, da so bila še poštena. Podlipnica je računala in premišljevala, kako bi eno svojih hčera spravila k Mlinarju. O, pogovarjali sta se mami o otrocih, saj je to njihovo najdražje! Vsa skrb in trpljenje velja njim, velja obema domačijama.
Potolaženi sta se vračali z Višarij, le Podlipnico je nekaj tiščalo. Nak, svojih hčera pa ne bo ponujala nikamor. Vsaka zasluži res dobrega moža. Iz zadrege jo je rešila sama Mlinarica, rekoč:
„Miheju bo pa neveste treba. Ali bi vaših katera prišla k nam, nič hudega bi ji ne bilo. Mihej je pravi fant, nič še ni zbiral med dekleti in mene se ji tudi ne bo treba bati."
„Da, pri nas jih je pet, vse, razen Milke so godne za možitev. Milka pa je šele devetnajst in rada bi jo obdržala doma. Pa naj kaj v ves pride tvoj fant, bo kar lahko izbral najlepšo, pridne so itak vse.“
„Dobro, napeljala bom vse tako, da bo prav. V nedeljo pričakujte Miheja!"
Upanje je zraslo v Podlipnici, da morda najstarejša, Neži, pride za gospodinjo na mlin ob Dravi.
Prišla je nedelja, prišel je Mihej k Podlipniku. V veliki izbi so ga sprejeli tako lepo, da se je takoj počutil domačega. Podlipnik so za mizo kadili čedro in zraven brali. Nedeljsko popoldne jim
krasnem vremenu je bilo razpoloženje j obakrat izvrstno, čeprav je manjkalo I sedežev, ni bilo med romarji posebnega J godrnjanja.	I,
V vagonih je. odmevala pesem posa-i meznih fara in na Žabnicah je procesij?* zavila v žabni.ško cerkev in od tam šeB le na goro. V Žabnicah smo srečali tu« dekleta iz Trsta, ki ,so prepevala krasi« slovenske pesmi, ob drugem romanj« pa smo se srečali z romarji iz Gorice i« se tudi s temi poskusili v pesmi.
Pevski zbor organistov se je pod vodB stvom g. župnika Holmarja kar izredB no postavil, prepeval je na gori slovenB sko in latinsko mašo. Četudi latinskB sv. maša pomeni za nas podeželane pcB sebno redkost, pa je bila slovenska s\p. maša nekaj posebnega, kar večina ofl nas še ni slišala nikoli. Obakrat sm® napravili v mraku okoli cerkve proct-H sijo z lučkami, višarski ter žabnišk*® zvonovi pa so zvonili, da smo res bili n(|l Sv. Višarjah.
Da smo seve v Italiji mislili tudi n3 dobro kapljico, se razume. Organizaciji« romanja je bila brezhibna, za kar ji« treba pohvaliti tudi celovški tujskoprofa metni urad, poslovanje tako avstrijski« kakor italijanskih oblasti je bilo korektjB no. Mi romarji pa smo hvaležni vsem, k« so nam to romanje pripravili in omoll gočili.
je dalo vsaj malo miru in počitka. Velika miza se je košatila pod bogkovim kotom. Bel prt z velikimi rdečimi na- ! geljni jo jo pokrival in Mihej je kar na- j prej mislil na dekle, ki je s pridnimi prsti uvezlo v domače platno rdeče rože.
Kot da bi jih fant presenetil, sta se kazala atej in mama, v resnici pa so imeli že narezano suho meso, pogačo in nalit poln vrč mošta. ,,Neži!“ so poklicali mama, ..prinesi Miheju malo prigrizka!"
V belem predpasniku je urnih korakov, malo v zadregi, prihitela Neži. Mama ji je namignila, da bo v kratkem najbrže po njej vprašal. Neži je dolgo želela, da bi dobila resnega ženina. Ta- ^ ko rada bi sama gospodinjila, oskrbo- ! vala živino, gojila rože in zelenjavo-ter ; zibala otročičke. Že kot mala deklica je vedno hotela biti mamica. Zdaj je že čas, da bi stopila v zakon, saj so skoro vsa dekleta iste starosti že poročena.
Rezika je morala na mamino željo prinesti v sobo mošt. Nani je gostu pokazala hleve ,a ženin za nobeno ni kazal dosti zanimanja. Veliko dalj časa je porabil za ogledovanje hleva in skednja kot pa zanje. Tudi mati je to opazila in zato predstavila še četrto hčer, ki je na vrtu brala. Pa tudi ob Mojciki ni dalj časa postal.
(Dalje prihodnjič)
't ut uinin vsako sredo. — Naroča se pod naslovom „Naš tednik', Celovec-Klagenlurl, 10.-Oktober Strasse 27. — Lastnik in izdajatelj: Krščanska ljudska stranka, Celovec, lO.-Ok-J	toberstrasse 27. — Odgovorni urednik: dr. Valentin Inzko, Celovfec, 10.-Oktober Strasse 27. Tisk: „Carinthia“, Celovec.