Kmetijſke in rokodélſke novize
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
M 18.
V ſrédo 1. liſtopada.
1843.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Poſtave pogorelſke drushbe
ali bratovſhnje ſ. Florjana na Shtajerſkim,
Koroſhkim in Krajnſkim tiſtim, kteri va-njo
ſtopijo, kratko rasloshene.
Konez.
VIII. Kako ſe k drushbi plazhuje?
53. Kakor je bilo rezheno, de vſak, kteri
v drushbi pogori, v ſhtirnajſtih dneh pol denarja
sa ſvojo ſposnano ſhkodo dobi, ſe tudi lahko sa-
ſtopi, de bi drushba bres denarja ne mogla pla-
zhovati.
54. Sa tega voljo mora vſak, kteri v drush-
bo ſtopi, pervi davek po verſtni vrednoſti naprej
plazhati.
55. Is tega perviga davka ſo ſe prezej per-
sazhetku drushbe mogle pergodene ſhkode in
drugi potroſhki per napravi drushbe plazhati.
56. Vſako leto ſe pa sa naprej le toliko
letniga plazhila da, koli kor ſe med udi drushbe
pogorelſke ſhkode pergodi.
57. Sa tega voljo to, kar ſe sa eno leto od
ſto goldinarjev plazha, ni vſako leto enako —
vzhaſih je 9, 12, 15, 16 ali pa 20 krajzerjev od
ſto goldinarjev. Shkode naj ſe pa eno leto sgodi,
kolikor hozhe, letno plazhilo vender ne bo ni-
koli vezh, ko z0 krajzerjev od ſto goldi-
narjev verſtne vrednoſti sneſlo. 15 ali 16 kraj-
zerjev je she od vezh letih navadno plazhilo.
58. Kar bi kdaj utegnilo od letniga plazhila
na povrazhilo pergodêne ſhkode smankati, ſe bo-
od leshezhiga perviga davka vselo, in ob bolj
ſrezhnih letih povernilo.
59. Ker niſo vſe pohiſhtva enako poſtavljene
in pred ognjam obvarovane, tudi ne vſe enako
perloshne; sato tudi ne morejo per sapiſi ena-
kiga perviga davka in sa naprej ne enakiga let-
niga plazhila dajati.
60. Sato ſo vſe pohiſhtva, ktere ſe v drushbo
v savarvanje sapiſhejo, v ſheſt verſt rasdeljene,
po kterih ſe plazhilo preſodi, kakor je pohiſhtvo
v vezhi ali manjſhi nevarnoſti ognja.
V pervi verſti ſo tiſte pohiſhtva, ktere ſo
is kamnja ali zegla sidane, s zeglam, s pleham
ali s kuſram krite, in na ſamim ali pa 30 klaf-
ter od drugih pohiſhtev ſtojé.
V drugi verſti ſo pohiſhtva, ktere ſo ravno
tako sidane in krite, kakor une v pervi verſti,
in na ſamim ſtojé, pa ſe v njih s ognjam dela.
V tretji verſti ſo pohiſhtva, ktere ſo sida-
ne, ali is leſa narejene pa s ſlamo ali s ſhintelni
pokrite in na ſamim ſtojé.
V zheterti verſti ſo pohiſhtva, ktere ſo
kakor une v tretji verſti narejene in krite in na-
ſamim ſtojé, pa ſe v njih s ognjam dela.
V péti verſti ſo pohiſhtva po meſtih, ter-
geh in vaſeh, ktere bliso vkup ſtojé, ſo s ſhin-
telní ali s ſlamo pokrite in imajo sidane opashe,
(Feuermauern).
V ſheſti verſti ſo pohiſhtva ravno tako, ka-
kor v péti narejene in krite, pa imajo leſene
opashe, ali pa ſe v njih s ognjam dela.
61. Med na ſamim ſtojezhe pohiſhtva
ſe ſhtejejo tiſte, ktere ſo nar manj trideſet ſe-
shenov ali dunajſkih klaſter od drusiga pohiſhtva
s drugo hiſhno numero poſtavljene.
62. Med déla s ognjam ſe ſhtejejo: farbar-
ſko, pekovſko, prajarſko (vólarſko), shganjarſko,
glashutarſko, zeglarſko, lonzharſko, ſvezharſko,
kovaſhko, ſhloſarſko, shebljarſko, ovnarſko, ſu-
shinaſko, mlinarſko, shagarſko; med take po-
hiſhtva ſe ſhtejejo tudi na zeſtah oſhtarije, poſhtne,
ſhtale, ali pa tudi take pohiſhtva, kjer ſo ſhta-
le pod ravno tiſto ſtreho.
63. Kdor ima kakſhno tako delo v ſvoji hi-
ſhi, je smeraj v vezhi nevarnoſti, kakor kdo
drug; sato je tudi po pravizi, de sa ſvoje po-
hiſhtvo od vezhi verſtne vrednoſti plazhuje, ka-
kor kdor je bolj obvarvan.
64. Vſako leto ſe bo od visharſtva drushbe
rajtinga dala in ozhitno osnanila, de bo vſak,
kdor je v drushbi ali ne, svedil koliko ſe je to
leto ſkos ogenj ſhkode sgodilo, in koliko ſe je
moglo v drushbo sapiſanim plazhati. *)
65. Ravno tako ſe bo osnanilo kdaj in koliko
je treba per komiſijonarji letniga plazhila odrajtati.
66. Ker drushbina kaſa drusih perhodkov
nima, kakor letni denar, pogorelzam pa mora
vſako leto plazhovati, sato mora vſak brat ſker-
beti, de ob osnanjenim zhaſu letni denar plazha.
67. Ko bi bil kter ud drushbe tako posab-
ljiv ali nemaren, de bi letniga denarja ob osna-
njenim zhaſu ne odrajtal, bi ſe mu moglo sgo-
diti, de, ko bi on prezej potem zhaſu pogorel,
bi od drushbe ne dobil povrazhila sa
ſvojo ſhkodo.
68. Vſak brat je dolshan na -ſe vselo dolsh-
noſt dopolniti; ako je pa on ne dopolni, tudi
drushba ni dolshna ſvojih dolshnoſt do njega
ſpolnovati.
69. Kdor kako pohiſhtvo poerba, ali kupi,
ktero je v drushbi savarvano, ni perſiljen v drush-
bi oſtati; ſamo sa tiſto leto, ki takrat tezhe, mora
letni denar plazhati, potlej pa ſtori, kar hozhe.
Tode vſak, ki is bratovſhnje ſtopiti hozhe, mo-
ra to ſadni zhaſ v meſzu kimovzu komiſijo-
narju na snanje dati; zhe poſnejſhi to pove,
mora perhodno leto ſhe v bratovſhnji oſtati.
70. Kdor ſvoje poſhiſhtvo proda, mora no-
vimu goſpodarju drushbine bukvize isrozhiti; ta
pa mora tudi sa zhaſa komiſijonarju napovedati,
ali hozhe v drushbi oſtati, ali odſtopiti. Zhe pa
tega ne ſtori, aſekuranzia vezh ne velja.
)Te osnanila ſe bodo na ſnanje dale.
(Na dalje.)
Devéto nedeljo.
Od shivinſkiga gnoja.
1. Goveji gnoj.
Govejiga gnoja ſe per vſaki kmetiji nar vezh
dobi. Ta vſaki semlji, vſakimu ſadu ſlushi. On
teshko in debelo semljo rahljá; gorko, lapornato
apnenko hladi; po njem ſe preráhlja peſhena
semlja ſtèrne. Mozh govedjeka v semlji nar da-
lje dershi, in enakomerno shène. Bolji klaje zhe
je, dalje ſe kashe mozh shivinſkiga gnoja. Nar
bolj gnoj da pitana, in ſploh dobro rejena shi-
vina. Medela shivina, ktera le ſlamo sa klajo
dobi, da tudi ſlab gnoj, kteri v semlji hitro mine.
2. Ovzhji gnoj.
Ta je slo mozhan; memo shivinſkiga je
ovzhják ſuhljiv, satorej je s prizho gorkote, ke
jo v ſebi ima, sa teshko, in merslo semljo do-
ber, sato, ker jo rahlja, in jo ogreje; ſhe bolj
bo, ako mu doſti in dobre ſtelje dajeſh. Viſhji
je mozh ovzhjiga gnoja v pervim letu v semlji,
pak hitreji bo jenjela, kakor mozh shivinſkiga.
Ni dobro s ovzhjim gnojem shito gnojiti,
ker rado polèshe, bolj ſlushi vſakimu drugimu,
le bilkaſtimu ſadu ne.
Pivovari ali vòlari pravijo, de jezhmen na
ovzhjim gnoju malo moke, tadaj tudi malo ſladja
da, ter ga radi ne kupijo.
Dobro bi bilo, drobnizi, s perſtjo naſtilati,
to je perſti nameſt druge ſtelje v hlev vositi,
ker perſt drobnizhni gnoj zhiſto povsame in po-
pije, de ſe ga zlo nizh ne sveſhí; tako ne ſtori
druga ſtelja. Kar bi voshnja perſti vezh persa-
dela, bi obilnoſt in prava mozh dobriga gnoja
she povernila.
She na drugo visho s ovzhjim gnojam gnojiti.
Namrezh: trume ovaz na njive in travnike
goniti, in jih tam ograditi, de goſtó pobobkajo;
kumernimu shitu, ko je ſhe v travi, de od tal
nezhe, bo na to visho pomagano. Tako tudi
retki in peſheni semlji ſlushi, ker jo ovze po-
gnojijo in pozeptajo, de ſe bolj vkup dershi.
Ovzhje bobkaliſhe, zhe ni saſjano, ſe mora
koj, pak plitvo podorati, poſebno ſe mora s tém
delam ob gorkim vremenu podvisati.
3. Konjſki gnoj.
Viſhji shene mozh konjſkiga gnoja, kakor
mozh ovzhjiga; hitreji pak preide v semlji konj-
ſki, kakor ovzhji. V mersli semlji dobro dela
konjſki gnoj, ne tako v peſhéni. Konjſki gnoj
je vrozh, na kupu ſe vgréje; de ſe koj vjé, ali
sgori, satorej ga s gnojnizo polivaj. Zhe ga s
ſvinſkim gnojam meſhaſh, mu vrozhino tolashiſh.
KMETIJSKA SHOLA.
T1
Kdor sgolj konjſki gnoj v gnojno jamo ſpravlja,
naj ga po vſaki legi s perſtjo potreſe, de mu
od vrozhine ne sgori. Snano je, de je mozhneji
gnoj od konj ki sobanje dobijo, ko od konj,
ki ga nedobijo.
no povernilo. Savoljo ſmradu pak ſe ljudje dela
bojijo. Temu ſe pa tako pomaga: Potreſite
vezhkrat v sakritnike ſuhe perſti ali
pepela; te ſuhotne rezhi, popijejo mo-
krotnoſt gnoja, in potegnejo ſmrad na ſé
bres teshave bote lahko sakritnike trebili, gnoj
zhiſto pobirali, in ga bres ſmradu isvosili.
4. Svinſki gnoj.
Kjer ſvinje doſti vodéne oblodbe dobijo, je
gnoj od njih tudi vodén, in bo savoljo tega mersel Nariſano poduzhenje in raslaganje,
kako ſe pinja nove forte dela*)
gnoj imenovan; s konjſkim gnojam nameſhan,
Figura I. kashe maſhino (to je narejeno pinjo) od
bo semlji dobro teknil. S shitam, s krompirjem,
ſtrane, Figura 3. kashe pa njeno ſtajalo. Figura.
s shelodam pitane ſvinje dajo bolj gnoj, kakor
kashe, zhe ſe maſhina od ſpredej, kjer ſe goni — in
s domazho oblodbo pitane. Ker ſvinjam vézhdel
Figura 4. kashe, zhe ſe od verha doli pogleda.
lahke in plevelnate rezhi v korito dajejo, torej
Sdaj ſe popiſhe in pokashe vſak koſ te maſhine
ſvinſki gnoj ni dober po njivah, ker plevelno
poſamesno:
ſeme kalí poshene, bolj pa bo, zhe ſenosheti
A. kashe ſtajalo, ktero je kakor krish is dvéh leſov, po
dva zhevlja dolgih, narejeno ; kakor ſe v 1, 2, 3 in 4
s njim pognojiſh.
Figuri vidi. Ravno na ſredo na ta krish ſe poſtavi pinja
kakorſhna ſe potrebuje, velika ali majhna, in ravno per
pinji na vſakim kraju ſe isdolbite dve podolgaſti luknji
C. C., v ktere ſe ſtebrizhi B. B. terdno in tako
vſtavijo, de pinja napolno med nje gré, kakor ſe v 1. in 2.
Figuri vidi.
D. kashe leſ pozhés, kakor ſtebrizhe B. B. na verh
terdno vkupej dershi, kakor ſe v 1, 2 in 4 Figuri vidi.
E. kashe pinja, v kteri ſe veſlo ali ſhprugla F. snajde,
od rame noter do dna ſeshe, in ſe prav hitro naprej in
nasaj ſukati mora, kakor ſe v 1, 5 Figuri vidi.
kashe vertilo na kterim ſe pol malinſkiga koleſa
. terdno dershati mora, ktero je ravno tako narejeno
kakor je snotrajno malinſko kolo, kakor ſe v 1, 2, in 4
Figuri vidi Na prednim konzu ima vertilu vinto L.,
na sadnem konzu pa viſí prezej teshek bit, ali kem-
belj K. na ſhtilu L. kakor ſe v 1. in 2. Figuri vidi.
M. kashe preſeljzo (triba) ktera mora dva perſta nad
pinjo, na veſlu tako narejena biti, de ſe kolo s ſvojimi
sobmi v njo lepo ubira, in kader ſe kolo s vinto ſim
ter tje goni, ſe zelo veſlo ſhe hitreje sdej naprej sdej
nasaj, vertiti mora. De pa nepride preteſhko sa goniti,
kadar je pinja polna ſmetane, je na sadnim konzu kem-
belj K. na ſhtilu L. obeſhen in na vertilu G.
dobro nataknjen, de ſim ter tje maha kakor podol-
gaſte pikze v 2. Figuri kashejo, in bit s ſvojo tesho
toliko pomaga goniti, de otrok lahko v pinji umede, zhe
ni prav veliko ſmetane.
N. kashe, kako morajo biti lopate navertane, de ſme-
tana ſkos leti, in pa kako noter udobljene, in savertane,
de terdno ſtoje.
D. kashe pa, de mora veſlo ſpodej tezhaj imeti, dno pa
naſred jamizo, de ſe tezhaj lahko noter obrazha. Na
verh pa mora veſlo imeti shelesen ſhtekel I. de
tezhe v roki O. v saresi S. ktera je v prednim
ſtebrizhu I. pod vertilam terdno udobljena, kakor ſe
v 5, 6 in 7 Figuri vidi.
˛Sheſta Figura kashe veſlo in njegove naluknjane
lopate N. od ſtrane.
6. Zhloveſki gnoj.
Prav bi bilo, ki bi ljudje ta gnoj ſkerbnej-
ſhi ſpravljali, in ga k boljimu pridu obrazhali,
kakor dosdaj. Po navadi le malo kdo kaj od te-
ga gnoja koriſtno oberne. Slabo je, de ſe vezh
del toliko nar boljiga, nar mozhnejſhiga gnoja
v nizh pogubi, de per kmetovanju ſkorej nizh
ne doneſe.
Veliko sgubo ima kmet, ki na zhloveſhki
gnoj nizh ne porajta.
Moder vedeſh je srajtal, de bi v ſakimu kraju
ſvoje polje le ſamo s zhloveſhkim gnojam dovolj
gnojiti samogli, ko bi ga tako ſkerbno ſpravljali,
in perpravljali, kakor ga v jutrajnih kraljeſtvih,
v Kini, in v Japanu ſpravljajo. Kmetijſk vzhitel
piſhe: ko bi per naſ veſ zhloveſki gnoj
ſpravili, de bi ſe ga nizh ne sgubilo, in
de bi mu nekoliko koſhene moke, ali
pepela permeſhali, bi ſkorej she sadoſti
gnoja imeli.
Skuſhnja je she vezhkrat pokasála, de od
zhloveſhkiga ſilno mozhniga gnoja je nar viſhji
semljſko perdelovanje. Ni ga boljiga gnoja me-
mo zhloveſhkiga sa vertno selenjavo; ſamo to je
vediti, de ſe mora le zhes simo s njim po ver-
tih gnojiti, in ga s vodo smeſhati, ſizer bi bil
prehud, in bi ſad preshgal.
Ako imaſh ſlabótno osimino, polivaj jo na
ſpomlad s zhloveſhko gnojnizo; hitro bo oshivela.
Koliko drasiga gnoja bi ſe po meſtih lahko
napravilo, de bi ljudje le hotli. Trud in per-
sadevanje bi bogato semeljſko perdelovanje obil-
5. Gnoj od perotnine in kuretne.
Ko porotnina le shito, zhervizhe, in drugo
golasino, tudi nekoliko selenjave, pobira, da do-
ber in mozhan gnoj, kteri v semlji naglo she-
ne; po mokrotni semlji s njim gnojiti je prav.
Golobnjake, in kurnike s ſuho perſtjo, s peſkam,
ali pa s ſlamnato resanzo potreſaj; to bo dalo
doſti dobriga gnoja. Menj vréden je gnoj od
goſi in raz.
*) Opomba. Kjér mora pri vſaki hiſhi na kmetih po potrebnofti
vezhji ali manji pinja biti, ſe ne mora ſploh mira dati, ko-
likſhna maſhina mora biti. Po pinji ſe ravna velikoſt zéle
maſhine; torej mora tudi vſe ſkup vezhji ali manji, mozhneji
ali ſlabſhi biti. Vſak mojſter jo bo po ti podobſhini lahko
naredil. Le to ſe mora opomniti, de ſe vinta previſoko
ne naredí; toliko viſoko nej bó, de je k roki, ktera jo goni
perpravna.—
V ſpodnimu Berniku (v Zerklanſki fari) ſo ſhe ne-
ktere pinje te nove ſorte po 3 goldinarje naredili. Duhoven
goſpod M. Ferlan bodo vſakimu radi povedali, kter delavz
Vzhrédniſhtvo.
ſe ſiim pezha.
☞
V ſtebrizhe B. B. ſo per R. R. tolikſhne sa-
rése narejene, de ſe vertilo (. veſlo F. in pinja
E. po potrebi lahko noter dene in vunkaj vsame.
Poduzhenje, kako ſe mora v ti pinje meſti.
Od sazhetka ſe mora hitro goniti; potler pa sméraj bolj
pozhaſi. Kadar ſmetana sazhne nekoliko erjavkaſta perhajati
in ſe kmalo potem sazhnó jagodize delati, takrat ſe mora
nekoliko mersle vode va-njo vliti, de ſe bolj zhiſto raslo-
zhi in ſe mora zlo pozhaſi goniti. — Kadar je ſmetana taka,
de ſe v navadnih pinjah en dan, dva ali tri dni ali pa ſhe
zlo ne naredi, ſe bo v tej pinji v eni ali v dveh urah go-
tovo naredila, to de puter ali ſrovo maſlo je takrat bolj
mehko; ſizer ſe pa prav hitro naredi in je prav lepo.
M. Ferlan.
Vſakimu ſvoje.
(Sa natiſ poſlano.)
(Is Shelesnikov). Farmanov bogabojezhnoſt in vnem ne
vsdiguje ſamo Ljubljanſkih zerkvá, ampak od dobriga ker-
ſhanſkiga duha tudi prebivavzi Shelesniſke fare v Loſhki
komeſiji prizhajo. Pred ſhterimi letmi ſi napravijo ſami lep
koſitarſki svonik (turn) per ſarni zerkvi ſvetiga Antona,
prelijejo svonove in povikſhajo njih tesho. Letaſ ſi umiſlijo
orglje s deſetimi regiſtri in lep koſitarſki svonik na podrush-
nizi ſ. Franzhiſhka Indijanſkiga apoſteljna. Zhe premiſlimo,
kako hude neſrezhe ſo pred nekoliko letmi Shelesnike ſkos
pogoriſha sadele, ſe bomo lahko preprizhali, de pravi ker-
ſhanſki duh ne praſha po obilnoſti, in de ravno tako rad
v od hribov mejenih dolinah kakor na ravnim polju in pla-
ninah prebiva.
J. D.
Domazhe povéſti.
(Is Vipave.) Vinſka létna naſ je letaſ sareſ neko-
liko saposnila, de ſmo ſhe v sazhetku meſza kosaperſka,
kakor je bilo v teh novizah Nr. 10. prav prerokvano, ter-
gali; tode — kar ſmo jagod potergali, ſo bile vſe sdrave.
Nogreſhko grojsde ali grojsde is malih tert, je poſebno dobro
dosorilo in zhes vſe upanje perverglo, tako, de ſmo prav
dober moſht, ſploh ſizer nekoliko mènj, pa ſhe tako dobriga
ali ſhe kmalo boljſhiga od vlani ſkupej ſpravli, kjer je bilo
vreme tergatve ſuho in lepo. Deſiravno pa ni moſhta tako
obilno, kakor pretezhene leta, pa vender zena, kakor ſe
je bilo bati, ni viſoka, kjer ſe od 4 — 6 goldinarjev kvinzh
ali 6o bokalov moſhta dosdej prodaja.
J. N.
naredili, bo is Sagroba do Ljubljane lahko priti in popot-
niki ſe bodo od tódi, kamor ſe jim bode poljubilo, proti
jugu ali proti ſeverju, lahko obernili. — Tako bó „Sava
veliko obveljala, kadar ſe bo vezh bark po nji vosilo in
shelesna zeſta bliso nje is Dunaja v Terſt peljala.
(Koladvor (Bahnhof) v Gradzu) Kadarkoli ſo she-
lesni kolovosi narejeni, ſo bliso meſt, tergov in drugih velikih
krajev ſhtazioni, to je pohiſhtva s velikimi dvoriſhi naprav-
ljeni, v kterih hlaponi s vosovlaki oſtajajo, de ljudjé, ki
ſe prepeljavajo, odſtopijo, drugi perſedejo; de blago odloshijo,
in drugo naloshijo; de novo salogo vode in oglja vsamejo.
Tako pohiſhtvo, bodo ſadaj tudi v poglavitnim meſtu ˛Shta-
jerſkiga, v Gradzu, na novo issidali, ker shelesni kolovos
od Dunaja ſkosi ˛Shtajerſko ravnajo.
To bo velik koladvor (Bahnhof) okoli in okoli s
velikim poſlopjem ograjen. Sa vſe to issidati in poſtaviti,
je navdarjena zena od ſto in ſheſtdeſet tavshent, oſem ſto
in devet goldinarjov :
Eno poſlopje bo velika isba sa
ljudi, ki ſe bodo po kolovosu
pripelavali.
zena gold. 14,283 kr. 23
.
Drugo bo hiſha, kjer ſe bodo ljudje
sa popotnizo sapiſovali. .
„ 16,452
„ 41
Tretje bo ſtanje zeſarſkih ſlu-
shabnikov in piſarjev . .
 „ 21,438 „ 22
10.954 „ 21
Zheterto bo klaniza sa vosove „
„
10.293 „ 20
Peto bodete dve ſ-hrambi sa hlapone
Sheſto bode hiſha sa rokodelſtvo
58.999 „ 56
˛Sedmo bode ſtanje sa rokodel-
ze in njih mojſtre tudi sa ſhram-
barjovo piſarnizo . . . . .
Poſlednizh. Sa nektere poſebne
dela, kakor sa vodnjake ali
ſhterne, sa vertila (Drehschei-
ben) sa ograje koleſnika, sa
shlehe, in druge rezhi, kar jih
k temu gré .
Soſhtevk . . gold. 160,809 kr. —
Kdor hozhe dela vseti, je vabljen, de naj piſano po-
nudbo v ſviſhi dvorno kanzlijo na Dunaj poſhle; kteri bo
od navdarjene zene nar bolj ponudbo dal, bo delo prejel.
L.
„ 12,970 „ 44
6,425 „ 13
Urno, kaj je noviga?
(Vaporji na ˛Savi.) Brali ſte unidan v novizah od
shelésnih zéſt in de po teh zeſtah ne vosi shivina vosov .
temozh ſopuh. Kakor ſo na shelesnih zeſtah shivino she
ispregli, tako ſo tudi, pa she veliko pred, na morju in
na velikih rekah brodnarje is ſlushbe djali; sakaj tudi barke
in ladje po morju in velikih rekah ravno taki ſopuh, kakor
vosove po shelesnih zeſtah, góni. Tudi po Savi ſo sazheli
she tako brodnarſtvo. V meſzu ſuſhzu tekozhiga leta je
perva ladja is Semuna (Semlin) v ˛Ѕiſek priſhla in ſe sopet
nasaj peljala. Ker ima pa po Savi in Kopi (Culpa) in
novi zéſti (Louisenstrasse) kupzhija is Ogerſkiga in is Gra-
nize proti tershaſhkimu morju in druge kraje veliko pót,
bodo gotovo prihodno ſhe vezh takih bark, pri naſhih ſoſe-
dih parobrodi imenovanih, na ˛Savi naredili. Blagá in
ljudi je dovolj, kteri ſe bodo téh parobrodov poſluſhili. Gori
bodo gorſhizo, pſhenizo, konoplje, vovno, ſalo, vóſek, ko-
she, tobak in veliko drusih rezhí, nasaj pa veliko drusiga
blaga vosili. Popotnikam is jushnih deshel ſe bo v ſeverne
kraje nova kratka pot odperla. Po ˛Savi do Sagreba ni
teshko priditi in kadar bodo shelesno zéſto is Dunaja v Terſt
Vganjka.
Nr. 2.
Herbet ima — trebuha ne,
Roke ima — nog ne,
Laſe ima — glave ne.
Kaj je to?
Snajdba vganike Nr. 1. v prihodnimu liſtu je:
POKOp.
U Ljubljani
U Krajnu
Shitni kup.
25. kosaperſka
23. kosaper-
ſka.
kr.
fl. kr.
1 mernik Pſhenize domazhe
„ banaſhke
1 „ Turſhize
1 „ Sorſhize
1 „ Ershi .
„
Jezhmena
Proſa .
Ajde
Ovſa
1
I
1
1
30
30
3
1
1
1
—
—
32
16
12
37
42
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.
I
I
A