Leto VI.
Szombathely, 16. septembra 1917.
Štev. 37.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Ja na leto vsakoml na njegov naalev 6 K. Sküpno v edne fare..................... 4 K
Sena Novin v Ameriko je nn leto..............12 K.
Ceni ednoga droboa je doma 6 tlerev.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Creasovoib, CSERF0LD, Zahunegye.
K tomi se mora pošllatt naročilno I vsi doplel, nej pa v tlskarno.
Vsi naročniki tak domači kak Amerikanski dobijo k NOVINAM bresplačno vsaki mesec „ Marijin List* i na konci leta „ Kalendar Srca Jezušovoga.“
Bojna.
Bilje na Monite San Gabrieie.
Aug. 30. Na Ruskom fronti so Nemci prostor zadobili, pri Foksani so ves Iresti pozajeli.
Na Taljanskom fronti veliko Isonzo bitje se s najvekšov britkostjov nadal-java. Branilci se branijo zmagovalno proti najvekšim napadom. Pri Podlesce, Madoni, Britof je sovražnik celi den notri do kesne noči novo vnožine lüČo proti našim postojankam. Taljan je novo šker vojno začno nücati, štero smo ne čakali. Na Karsti pri Britof so konjeüíki napadali naše jarke. Vu ognji naših strojnih püšk so poničani.
Na hfonte San Gabriel se borüvajo-dam juuakom so teške vöre prišlé. Proti večari se posrečilo sovražniki od sevra vu naše jarke priti. Kda je kmica postanola vu velkom viheri so je naši napadli i je vözfiili.
San Marco je znovič na sredini bitja bio. S nožicami i s ročnimi granatami smo zdržali prve postojanke. Vu teh bitjah zvün drügih regimentov oddelkom 48. (Velka Kaniža) regimenta je dana bila prilika, da so pokazali svoje viteštvo.
Vu tom bitji od začetka mao smo zgrabili 10.000 Taljanov.
Na Trst so letalci iz nova bombe metali. Več prebivalcov je mrlo. Dosta hiš je poškodovanih. Med njimi va-raška hiša.
Na Flatídrskom velko strelanje s štü-kami.
Posebno velko je pri Verduni.
Aug. 31. Na Taljanskom bojišči. Na Trst so sovražni letalci že strtokrat bombe metala
Na krajini Gorice je zgüba Taljane na vojhi pokoj prisilila, med tem so naši nisterne ostale Taljanske gnezde vőzdignoli.
Tem véksi so napadi pri Podlesce,
Madoni, Britov i že 7 dnih pri Monte San Gabrieie. Tü je sredina bitja. Tü se bije človek proti človeki.
Na Tirolskom so naši pozajeli eden stan Taljanov.
Vu Flandriji s štükami strelajo. Tak i pri Verduni.
Sept, 1. Na Taljanskom bojišči med Tolmin i Vippach iz nova gori bitje. Pri Monte san Gabrieie, kak prvle, tak i zdaj besno borüvanje s(oji. Naši so vsaki napad viteško gori prijali. Pri Gorici so naši pozajeli eden Taljanski jarek, vlovili 6 Taljanska častnikov, 140 vojakov. , ,I ¾' Na Tröt1so Táljá¾j¾iz hova bombe metali. Püšpekova palača je poskodüvana.
Vu Flandriji je i na dale močno bitje stalo s štükami.
Na Chemin des Dames so Francozi močno napadali. Za ništerne járke je celo noč stalo bitje.
Taljanje javijo, da so vu íí. bitji vlovili naših 720 častnikov, 26.585 vojakov.
Sept. 3. Na Taljanskom bojišči bitje na Monte san Gabrieie li stoji.
Na Ruskom bojišči so Nemci pri Üiküell na dva kraja prek stopili Düno.
Sept. 4. Nemci so pozajeli na Ruskom varaš Riga.
Na Taljanskom bojišči se li bije za Monte San Gabrieie. Letalci sovražni^ so iz nova napadali Trst.
Riga ma 325.000 prebivalcov, skoro polojno jih je Nemcov. Inda sveta je varaš slišo k Nemčiji.
Sept. 5. 19. dneva 11. Isonzo bitja je velko borüvanje bilo.
Monte San Gabrieie je z nova na sredini bitja bio. Sovražnik je nepre-stanoma napado proti vrti, šteri je večkrat vu njegovo roke prišo, nego naši pešaki, so ga vsikdar nazaj vzeli.
Napadi na Karsti so deli streti bili. 100 častnikov, 4000 vojakov smo vlo-vili. Od začetka mao to je že 15.000
Trst so' letalci iz nova dvakrat napadali.
V noči od sept. 3-ga na 4 ga so so-vražni letalci na Polo okoli 100 bomb vrgli, vu varaši so ništerne hiše po-skodüvane, zvüna varaša se je skla-dišče slame vužgalo.
Nemci so od Rige na dale Dünamünd pozajeli.
Na Flantfrskom bitje s štükami. Tak i. pri Verduni.
Nemci so doli streIili 22 letalov, lajdinant Voss je 39. sovražnika doli strelo.
Odgovor Združenih držav na poelanstvo mirovno Sv. 0če.
Wilsonov odgovor se ne spomépe Austrije-Vogerskoga. Se ne čÜdüjfen6o, da so Zdrüžene države vu bitje sple-tene s Nemčijov, a s nami so samo diplomatske zveze vtrgojene.
Wilson žele, da bi se skleno mir s demokratizanov Nemčijov.
Američani tak sodijo, da more biti mir na pravicah narodov i ne na pravi cah vlad ; na pravicah narodov, naj si bodo veliki ali mali, slabi ali močni; naj vsi majo enak opravno pravice do sloboščine, váraosti i samov!ade.
Krivica, štero jo je včinila bojna z divjajoćov brutalnov silov, more dobili zadoščenje, ne na škode višnjé oblast! kakšega naroda, tem več vsi naroči, slabi močni ¾držijo svojo su-vereniteto.
Reč tistih, ki zdaj Vlada jo v Nemčiji, ne morémo sprejeti v poroštvo za to, naj stalno bode, či očivesno ne skaže vola i namen nemškega naróda sa-moga, da bi zagvüšalo drüge narode sveta, da jo sprejmejo.
Brezi takšega poroštva se ne more ni eden narod vezati na skrite pogodbe, na pogodbo od razorožbe, na pogodbe, štere bi postavile razsodišča na mesto sile, od delitvi zemle i obnovitve malih narodov, či bi se te pogodbe skle-
2.
NOVINE
1917 septembra 16.
nole s nemškov vladov. Počakati Moremo nikaj novih dokazov od narodnih: Nemčije i Austrij e-V ogerskoga. .Bog da j, da jih preci i tak dokažejo, da bode mogoče iz nova ponovite vtipanje vseh narodov ino da bode mogoče ponoviti! mir s sklenjenov mirovnov pogodbov.
Kornilov od Ruskoga bitja.
Najvekše bitje stoji na Rumunskom bojišči, kde vu kratkom vremeni se velka dela zgodijo. Na drügih frontah se ttidi vekše bitje začne.
Tak i Prancozi pravijo, da za volo pozajimanja Riga na vse kraje se dffen-zive začnejo.
Velike naše zmage.
Na talijanskom bojišči smo na gori Sv. Gabriela Talijane premagali 6500 jih vlovili. Pri Hermadi smo vse nazaj do rok dobili, kaj so nam Talijani v '11. bitki pri Soči (Isonzo) vzeli. V toj {11. bitki smo že do 20 jezere Talijanov vlovili. Lepa Slovenska inesta ne da tlačo zemlje lačen Talijan. V teh zmagah so se posebno odlikovali ma-djarski, slovenski (47. Mariborske česki, horvacki i bošanski polki. Slava vsem tem junakom, Bogi pa srčna hvala. Zmagajo tüdi Nemci. Ruse so od Rige daleč že porinoli i dozdaj so jih že 8700 zgrahili pa 180 topov (štükov) zaplenila — Rusi se doma tüdi kolejo. V Kazani so puntarje strlivo vužgali i 1500 oseb tak osmrtili.
Bom i svet — Glási,
Novi slovenski njühovnik, šteri je postao vojni duhovnik, je Kés Vince, gradški kaplan. Zdaj že osem slovensko dühovnikov mamo (deveti je na-zajna svojoj fari) v vojnoj slüžbi: štiri redovnike i štiri svecke dühovnike. Naša mala Slovenska krajina kak veliki dar je štera ponüdila domovini. Želemo pa i tomi najnovejšemi našemi voj-nomi dühovniki kak ovim prvejšim, naj ga vodi i blagoslavlja v rešenji mnogih düš Srce Jezusovo.
Krono dühovniško je do!njelendavska ešperešija zdaj v Bogojini držaía. Spra-višče to dühovniško kak lani tak i letos je počaštio Z svojim visokim obiskom Dr. Boda Janoš, kanonik, cerkveni šolski nadzornik (inspektor). Za pisača krone je ednoglasno zvőljen Čačič Jožef, črensovski plebanoš,
Skoro nesreča-. Beltioski gospocki kočiš se je pelao 7. po Črensovcih. Na Dolnjem konci pri tyiši Rós Marka, kde je ravno cesta zavita, je tá vdaro z rudom mimo ceste idočega Rós Marka. človek je malo glühi i ne čüo ropota kočij. Če bi rud malo bole vdaro človeka, bi taki mrtev postao, zdaj njemi je samo bolečiuo i oteklino napravo. Ta pa vsaki kočiš, gospocki tüdi more znati, ka kde je cesta na zavoj,. naj tám ne tifa.
Povrnenje v Ameriki. V Ameriki se jako dosta jjüdi povrača iz 1titeranske vere na katoličansko. Samo v New-Jorki,
glavnom mesti se jih je letos 800 po-vrnolo, kak glasijo sami püšpek, ki so povrnjene fírmali.
Novi čas! Pazka! 17. zajtra ob 3. se vüre edno vüro nazaj porinejo.
Vmro je od glada po dugom vmi-ranji 57-letni vrtnarski delavec Efajdi-njak Ivan v Ljübljani, Cesta na Ru-dolfovo želežnico št. 16. Kranjsko. Za-püsto je v najvekšem siromaštvi do-vico i dvoje male dece. Zadnji dve leti je, živela družina z nezabelenov mrkev-cov, potrošenov s tistim praškom mele, štero dava mestno prehranjevalno drü-štvo. Siromaštvó. je od dneva čfo dheva vekše postajao, kajti s 40 korone mi t tom Časi ne more ena drüžina v mesti e¾n mesec shajati. Po dugom diiševnom i telovnom trplenji je moža rešila bele smrt vseh nadaljnih skrbi in bridkosti. Pokojni je rojea v našoj Slovenskoj Krajini v Prosečkoj Vesi. Prosimo njegovo rodbino i znance, naj pomagajo ostaloj dovici i sirotikama pokojnoga. Dari se lehko naravnoč dovici pošljejo ali pa č. g. Kerec Jožefi, salezijanskomi kleriki Ljübljana, Rakovnik.
Naznanjam svojim prijatlom, da sem premeščen. Moj naslov je Vindisch Štefan, desetnik, k. u. k. Untoffiz.-Kürs der 11. Armee, 7. Zug. Feldpost 224/111.
Slovo vzemejo: Kocijan Štefan, hu-szár, z Martjanec, Rajner Ferenc, tele-foništa, z Rakičana, Ziško Šandor, desetnik 18. domobranskoga pešpolka z Goričkih Adrijanec, Barbarič Gregor z Sebeborec, Žohar Janoš od Sv. Jürija,
Listek.
Kukurco trgajo.
Pred bojnov je pri meni bio blagoga spomina gospod. Zadržavo sam ga, znao sam, da rad ma goričke kraje.
Ne je mogoče — mi je pravo. Znate, ka vütro do kukurco trgali, večer do jo lüpali, raorem domo, to je hišno veselje.
Razmo sam. Ne sam ga nazaj več držo.
Iz nova trgamo kukurco. Meji gori-čanci so se posebno popaščili. Komaj sam vpamet vzeo, že je kukurca vse povsedi pred oknami visila. Ne majo kukurčnjakov, ne je vredno, malo po-vajo. Kak je lepo to tak pred oknami.
Pito sam je, te ste pa že pobrali.
Ja, hüdoba vse ščé pozesti. Hüdoba je po našem Dolensko goričkem vrana, sraka, jastreb, jazbec — kokoš, vsáka stvár, štera kvar dela.
Tak, je tak. Pa znamkar, hüdoba na dveh nogah tüdi ta nosi.
Trganje, lüpanje, vse tak po tihoma. Skoro bi ne v pamet vzeo.
Vse po tihoma, vse žaIostno. Smeh, veselje nam na obraz! zmrzne, obtrdne, kda čüjemo lagoje glase od ednoga ali drügoga, da ga že zemla zakriva.
Kak bi meli veselje, da tisti, ki so orali, sejali, sadili — so daleč od nas, vu smrtnoj pogibelnosti?
#
Tam na našem bregi je edna kuča. Marljivi lüdje vu njoj stanüjejo. Moški so se vu bojni, samo žene se doma mantrajo.
Sprotoletje se odpiralo. Mati je pravila: Delo se začinja, domo mo pro* sila moža pa sina Jožeka. Odposlane so molbenicé.
Pri obed! so sedeli. Na okno so po poti vidili ednoga soldaka.
— To pa eden soldak.
— To je pa Jožek. ,
Pa zaistino je Jožek bio, na sloboščno je domo odpüščeni bio iz Galicije.
Bilo je velko veselje, nego dnevi so hitro ta ščuknoli, mogo je nazaj iti.
Nazaj je mogo iti. Liki bi on sam znao, da več pri nas ne de hodo. V noči kda se je na želežnico spravlo, je tri-krat so k posteli, kde je njegov braček sladik sen spavo. Ne se je mogo od njega odtrgnoti.
Mile pisma je domo piso. Vlaka réč je slobod jemala: Mati, nikdar več vas ne mo vido.
Proso jé peneze, krüh. Pa bi njemi
mati slednji filer, slednji falat krüha tüdi ta poslala.
Augusta 12-ga piso, da je vse v roke dobo. Zahvalo se je.
Augusta 13-ga pa je že njegov paj-daš piso materi.
Jožeka je granata zadenola, več jih je včasi spomoio, on je živ, nego preveč ranjeni, noge njemi strgala, nego zato edne črevlje de lehko neso.
Pride pismo od vračitpla, da je Jo-žeki preveč lagoje.
Na slednje pride pismo od vojnoga popa, da je Jožek 15. átigi pokopani na katoličanskom cintori.
Nemški je bilo zapisano. Mati je s skuzami pobita k meni prinesla, s globo-kim pogledom me je prosila, naj nijoj nika lagojega vő ne čtem. Pa bi nijoj rad vö prečteo, da Jožeki je že dobro. Nego mogo sam njoj pravico povedali, da je Jožeki lagoje... preveč lagoje... zna mreti... je mro... je že pokopani...
Jožeki smo vö zazvonili, sveto mešo dali za njega slüžiti.
On je že na miri, več ga nika ne boli, nika ne briga.
Samo materi je velka žalost. »Tri leta že sama delam, se mantram, vüpala sam se, troštala sam se, da njemi delam...“
1917. septembra 16.
NOVINE
3.
Beznec Janoš, z Bodonec, Žökš Anton z Kovačavec dmbr. 18. dpp. od starišov, sester, bratov, roda, žene, dečice, so nešteri mladi še kak rosa med njimi pa vendar vsi radi ido, naj obranijo vogrsko domovino i svojo milo slovensko krajino, šteroj celoj se v pobožne molitve zročijo. Teško se njim je ločiti od miloga doma i še podati v tüjino v smrtno nevarnost, a krepi je Jjtibav do dcmače grüde, do tistih nedužnih angelČkov, šteri komaj znajo lj"übljeno ime povedali ,ajtek*, do vernih tova-rišic, dragih staršov i vseh domačih. Ta ljübav de je vodila,i njim v düšah donela ali do groba ali do srečnoga povrnenja v domovino; bodi pa kakšté, edno le želejo i prosijo, naj na njibovo ljübezen mcČno odgovarja tüdi njihovih domačih ljübezen do njih v vernoj mo-litvi, dobroj prošnji do BI. D. Mati je za nje i v najpoštenejšem obnašanji.
Vojaki za naše slovensko čtenje. »Novine redno vdablam pa Marijin List sem tüdi dobo v roke. To nam je na veliko tolažbo eti med pokvarjénim svetim. Dosta nas je tü z našega kraja, vsaki nas rad čite, je katoličanec ali evangeličanec, kajti vsakomi je draga materna reč posebno pa zato, ka nas naši spisi po dobrih navukah k Bogi vodijo. Ne bi smelo ' na Slovenske^ hiše biti, kje bi te dragi kinč: naše Slovenske čitenje-nej prebivao. Hiša brez toga čtenja je slabša kak kuče Afri-kancov, ki božje reči nigdar ne čüjejo. Zato je tak pokvarjeni narod, ka nešče dobroga čteti. Dobro čtenje je dober penez, za šteroga se vse dobi küpiti. Zato če bi tak močen glas meo, ka bi se po celom sveti Čüo, to bi kričao: čtite dobre reči. Iz srca pozdravimo vsi, moški i dečki svoje ljübe domače, vse Slovenske dühovnike i se njeni v molitev priporočimo. Tüdi iz srca radi so mi dali iz svojih siromaških krajcarov nekaj podpore na naš slovenski tisk, naj se širi v ljüboj domačini*. Antolin Andraš, z Beltinec. Darüvali smo te znesek dobrovoljno: jaz, Kühar Ivan z Bratonec, Balaško Jožef z Noršinec po 1 kor., Lebar Štefan z Brezovice, Kozlar Ivan i brat z Trnja po 1 kor. 20 f., Ferenčak Mihalj z Odranec 50, Kozak Jožef z Beltinec, Meserič Jožef z Lipovec, Sukič Jožef z Prosečke vesi po 30, Zver Ferenc od Lipe, Žižek Peter z D. Bistrice po 20 fil. — Bog Iepo plati *na tom i drügom sveti, dragi vojaki.	Vrednik.
K pošilanji sočive (zelenja) i sada je tüdi potrebno transportno dóvoljanje. Od 1-ga septembra soČiva i sad samo do 200 kgr. se samo slobodno posilja, od 200 kil više na1 železnici, na la-djah, na motorah že more biti dovoljenje.
Junaška smrt. 8. aug. je omorila Ruska granata Matus Filipin Števana, 18. Reg.Jz V. DoIenec.
Zgoro je na poli. Kiselak Ferenc, štiri let star pojbarec je v DoIičah — Gradška fara — s svojimi bratami ži-vino paso na poli. jZajtra je ešče hla-dno bilo — pa je tüdi paštirska navada — so si ogen naložili, da bi se pri njem segrevali. Poleg ognja maloga Kiselaka gvant se je vužgo i dokeč so njegovi bratci pomoč prizvali, je dete celo zgorelo.
V Miajtenci so 1-ga t. m. 3 falate remena vkradnoli vu vredhosti 2.100 koron. Žandarje tovaje iščejo.
Gvant iz papira. Da se ,stoff* napraviti iz papira. Močen je, dež njemi ne škodi, da se zaprati. Mehki je. Platno se že tüdi redi iz papira.
Iz Dalmaoije v Slavoniji. Dalmatince velka sühoča i po njoj slabi’ pov žene v Slavonijo. Vu krajini Drniser je 400 držin prosilo dovoljenje za preselitev, ar že več tam živeli ne morejo. Velka nevola more biti,* da paver povrže svojo zemlo,
30.000 falatov rožene živina iz Vogr-skoga. Vogrska Vlada je dopüstila, da v Austrijo se slobodno poštje do 13. sept. 30.000 rožene živine. Cena po kilah 4*30 — 5’60 kor.
Küpüvanje silja. Kda iz ednoga kraja — pravi novi red vödani — strošek vojakom samo tak bode zagvušeni, či silje Akcijalno Društvo Vojnoga Pova (Hadi Termény R. T.) prek vzeme, iz drügoga kraja pri küpüvanji po sebim dosta nepravičnoga naprej pride, na priliko' dragše cenijo i küpijo, več kü-pijo,, kak bi hodilo — zato dopüščenje se ne da, da bi se silje zvüna vesi vu drügoj vesi smelo küpiti. — Podžupani (alispán) je zapoved dana, da gor stavi küpüvanje vu drügih vesnićah; naj da opazovati vožnjo silja na Rolah. Nazaj so prišle prošnje i ne sme jo küpiti zvüna vesi med drügimi Kermedin, Sobota, Monošter.
Grah. Što eden metercent greha ma ali više, more ga zglasiti pri veškom poglavarstvi. Ki menje ma od ednoga metercenta, ne je dužen glasiti. Či je grah ne zmlačeni, poprek se more notri-glasiti, kelko se vüpá veri dobili.. Do 20. septembra se more notri glasiti.
Ječmeno malc kavo do mogie Vertinja kühati, da pravo kavo že žmetno dobiti. Do zdaj so že tüdi pražile ječ-men, pšenico. V nisteroom mesti ešče kukurco. Ječmena kava je ne žmahna, farbe tüdi ne ma. — Ječmen trbe skli-cati dati. Vzememo. ništerne kile ječmena, ga zaperemo, smeti doli pobe-remo. Potem telko vode vlijemo na
ječmen, da ga voda pokrije. Tak se moča ječmen 24 — 36 vör, dokeč se zrno med prstami ne da razmožiti. Potem ječmen se doli scidi pa vu le-senih ladah se vőprestre, da se sldica. Klice morejo dobiti dužino zraa, to se zgodi vu 8 dnevah. Ječmen moremo vsaki den zmešati, či je sühi, malo ga poškropiti. Ječmen tak sladki grata. Potem se dobro posühši. To je malc. Prvle, kak mo ga kühali, ga spražimo, more gratati žuto-brnkasti. Klice pre-sejamo. Sühi malc na sühom mesti je dugo dober.
Takša jo bojna. ,Jutarnji List* pise: Onegin PopoviČ je paver bio v Knini v Dalmaciji. Mladi, zdrav človek, bistre pameti. Radi so ga meli, več let je porgarmeister bio. Kda je bojna ^vdarila, so ga notri záprli, nego so pa odpüstiii i so ga vzeli za vojaka. — Teda ga je nikak tožo, dá je, prej, nika gučo. Pred vojniškov sodnijov je na smrt osodjeni bio i so ga streIili. — Na dva meseca je obetežao on, ki ga je tožo, dao je popa zvati i je vadlü-vao, da je Popoviča on krivo glaso. Kda je to branilni fiškališ Popoviča to čüo, znovič je gori vzeo pravdo i je Onegin Popovi£ zá nedužnoga spo-znani bio -j- po smrti.
Naš jiretroll v Nemčije. Kak Austri-janske novine pisejo, iz Austrije de se v Nemajo vozilo vsaki mesec 240 va-gonov, do zdaj je iz voz znašao 1100 vagonov na mesec. Drügi petroli dobi iz Rumunskoga. — Vu mirnih časah se je v Austriji pridobivalo mesečno 7000 vagonov petrola, zdaj pa komaj 1400 vagonov, iz šterih 250 dobi ar-mada, 240 Nemčija, 200 država, 700 vagonov samo ostane na nas.
Drüštve Vertov vu Vasvármegye. Drüštvó je 1-ga sept. spravišče držalo. Tajnik je notri pokaže najnoveši red od pova, potem prošnjo drüstva Ver-tov vu Békésmegye, štero prosi, naj se kvota — ključ — na glavo po-digne — ovak vu štrik stopijo. I naše drüštvo prosi od ministrá, naj žene s moškami edno kvoto majo, štera na glavo naj bode 18 kil. Mauto — vamo — vu mlini so Odločiti 10 procentno. Pogučavali so si od cene krme. Pre-poračali bodo sledeče cene :
Seno I. SO — 52 kor.
Seno H. 40 — 42	„
Seno IIL 30 — 32	„
Sprotolešnja slama 28—30 kor.
Jesenska slama . 14 — 16	„
Guč je bio i od toga, da samo na tri mesece se da dovoljenje mlénja.
4.
NOVINE
1917. septembra 16.
Rumanske šole Ijudstva na voger-skem bodejo deželne, je odločo Apponyi minister. Dosta vučitelov se je proti domovini obrno!o, kda so Rumani na Vogersko vdarili. Deželne postanejo ob prvim one šole, šterih vučitelje so prek stopili k sovražniki ali proti šterim je tožba notri spelana. ...	*
Mak je pod zapor vzeti. Maksimal cena 100 kile 250 koron. '	.
Močajte pšenice s galicom! Letos je na kraje dosta setnive pšenice bilo. Poznate snet? Setniva pšenica je sivo brnkasta, mesto mele s snetjov napunjene. Je i kamena snet. Snet pri mla-titvi pride na zdravo pšeničo, pri se-jatvi pa vu zemlo, tam vküp rase s pšenicov i se spravi vu vlat i Zrnje, štero na nikoj’ spravi. Stari lüdje so pšenićo na sunci sühšili. To tüdi vala. Nego več vala s kufrenim galicom mo-čati. Na što litre vode 2 kili. Na 10 litrov 2 deki. Či je vu sejatvi sühoča, morete pšenico posühšiti. Tak znate, ka či mokro Zrnje, kakše steč, vu süho zemlo pride, zdögue, či na hitroma dež ne'pride. — Dober je tüdi formalin (40% Formaldehyd). Na 300 liter vode vzeme 1 liter formálina, doide za 2—3 metercent pšenice. Vu tekočino siplje pšenico, za en čas jo vözagrabi. Či jo dugo mcča ali močno napravi tekočino, pšenica ne zide. Edno tekočino dvakrat samo lehko nücamo za močanje, — sledi moč zgübi. —, Formalin se dobi vu vsakoj apoteki.
. Silje Sobtóancov. Soboto, kda njoj je ne žraslo zadosta silja, je prosila, da bi vu okolici slobodno küpila silje. Nego ne so dobili dopüščenja. Lüdje so ne zadovolni. Nišče nešče več mele jesti Vojnoga Pova. Vsaki je že do guta pun žnjim. Sobočanci so zdaj .na tom, da takšó mele dobijo, štero do dŐnok mogli pojesti.
Jabočnica. Letos je dostaf sada. Po-štüjte ga. Delajte jabočnico. Prvo je,, da posoda more. čista biti, ne pisniva. Jaboka dobro trbe skučti. Sprešani most se vleje vu lagev, šteri se vsaki den dvakrat naiije, da zna vövržti. Lüknjo od zgoraj ne trbe zateknoti. Či je jabo-čnica za 8—14 dnih zavrela i je tiha gratala, lüknjo zateknemp, za prva lehko, síedi močno. Večkrat poglednete lagev i ga naKjete. Meseca novembra ali decembra jabočnico pretočite. Na sprotoletje jo znovič pretočite. Či te tak delali, ne de vam iz jabočnice jesi.
Jesi. Stari lüdje pravijo, da po Velkoj Meši je vsako jaboko dobro. Dobro je za jesi. Jaboka skučete. Vu od-preto posodo siplete tropinp. Na toplom more biti. Či do vam tropine od zgo-raj sühe, da se vam ne vužgejo, malo vode gori vlejete. Što šče močen jesi meti, dosta vode gori ne leva. Či so jaboka bolje zrele, jesi je tüdi krepši. Zvüntoga kda se tropine z moštom vred vu posodo siplejo, se vleje k njemi gotovi jesi. Za 3 — 4 tjedne te že go-tovi jesi meli. Ga lehko vu lagev spra-vite. Samo od sebe se razmi, da či štoj šče dober jesi meti, ga more pretakati. Slab jesi ovak zvunja.
Vojaške pozdravi.
Pozdrav pošilájo : Smodiš Frapc p. 83. pp. z G. Rakiča, Gjörek Franc, č. sluga z Mar-tjanec, Celec Ivan p. 12. pp. z Krajne, Po-zvek Franc z D. Slaveč, Bratec Karol, Grlec Ferenc z Motovilec, Ficko Alojz z Vidonec, Vogrinčič Alojz z Gerlinec, p. 64. pp., Špilak Jožef, 12. dbr. z Brezoviee, Lazar Matjaš, to-pničar z Gradca, Jerič Ivan, sanitec, z Dokle-žovja, Szegéri Štefan, 18. dbr. od Sv. Jeléne, Gjörkös Janoš, topničar, Kovač Štefan, top-ničar, z Garešnice, Štefanec Matjaš, topničar, z Bratonec, Horvat Jožef, topničar, z Kükeč-koga, Zsoldos Marko 20. dbr. z Trnja, Koštric Jožef 20. dbr., Gašpar Viljem, poddesetnik, 6rebenar Augustin, Repnjek Karol, Kühar Štefan, Rogač Rndolf, Ficko Štefan p. 83. pp.. Cigan Matjaš, topničar z Žižkov, Zver Ignac, 20. dmbr. i pajdaši, Karh Ferenc, de-setnik 18. dpp., Frank Matjaš, p. 48. pp. z Štrigové, Horvat Anton, p. 83. pp., Men-cigar Štefan, p. 104. b. z D. Slaveč, Pücko Martin, dombr. 20. dpp., Gaal Jožef, p. 83. pp., Stauko Mihal, topničar, z Trnja; Šerfec Jožef, p. 83. pp. z G. sinika, Báthori Matjaš,. sanitec, z Küpšinec, Kosednar Anton, p. III. 104. bat., Skafar Ivan, trenski vojak z Žižkov, Lukač Franc, od delavec stotnije, Magyar Štefan, v. pri stro,jui1i' pnškah, Toplak Štefan, dmbr. IV/13. bat. z Renkovec, Stevanec Ivan, vojni delavec, Bokah Franc, p. 1046., Lukač Martin, topničar, z Dokležovja, Sabjan Jožef, 18. dmbr. z Bogojine, Kovač Jaooš p., 104. b., Koštric Štefan p. 48. pp. z D. Bistrice i pajdaši, Grüškovnjak Martin, 20. dmbr. z Žižkov, Sobočan Štefan od M. Nedelje, Horvat Ivan, p. 48. pp., Gabor Ferenc i pajdaši, slovenski sap*rje z Bogojine, Hozjan Jožef, Bohanec Štefan, topničarje, Prša Mihal, sapör, z D. Lendave, KoIenko Jožef, sanitec, z D. Bistrice, Andrejek Janoš, podd., Magdič Pavel, 11. stre-lec, z V. Polane, Cipot Mikloš, z Mlajtinec, Krčmar Štefan p. 59. pp. z Jžekovec, Vindisch Štefan, desetnik, z Dokležovja, Ssruga Jožef, železničar, Sinkee Kalman, desetnik 18. dpp., Gonza Janoš, Balažic Ivan, domobranca 20. dpp. z G. Bistrice, Fürst Jožef, 20. dmbr. z Bratonec, Hozjan Martin p. 29. pp. z Črensovce, Horvat Gregor 20. dmbr., Ropoš Gabor, 34. dmbr., Plej Martin, trenski vojak z Iva-nec, Novak Frane, huzár, Magdič Jožef p. 48.' pp., Kerpič Mihalj, 34. dmbr. od Grada, Zsol-dos Marko, 20. dmbr. z Trnja, Oiglt Ivan, Horvat Štefan, bet. Vojak z V. Polane, Ber-dén Štefan od tesarske stotnije z Filovec, Mertük Marko, vojni delavec, Kavaš Balaž z Beltinec, Karika Ferenc z Tőrnišča, Kiric Ivan, z Hotize, vojni peki, Meričojak Ferenc, OšIáj Martin, ■ Kerman Peter, Berden Janoš, desetnik z Filovec, Lončar Štefan z D. Lendave, Farkas Jožef z Hotize, p. 48. pp., Držanič Mihal 18. domobr., Gomboc Anton, p." 83. pp., Žerdin Štefan, topničar z Vi Po-lane; Klovar Jožef, 20. dmbr., Edšidt Jožef, p. 26. pp. z Gederovec, Gombosy Janoš, železničar, z Salamenec, Ferenčak Mihal, top-ničar, Antolin Jožef, topničar,. z Beltinec, Buzetti Ferenc, p. 83. pp. z Bakovec, Kalec Martin p. 105. pp. z Trnja, Ferenčak Martin, p. 28. pp. od Lipe, Lah Janoš, v. 14. str. z Cankove, Gerič Štefan trenski vojak, Hozjan Ivan, betežen, vojak z Trnja, Kohek Mihal, bromi. vojak,- z D. Bistrice, Kos Ivan, 31., dmbr. z Bakovec, Mesarič Štefan, p. 29. pp.,
Zver Štefan, 20. dmbr. z 6omilic, Puhan Janoš, p. 48. pp., Bokan Janoš, p. 48. pp. z DoIičov, Kerec Mihal, topničar, z Vidonec, Berdón Ivan, p. 48. pp. z Filovec, Koren Jožef, metalec nam, z Renkovec, Camplin Štefan, p. 47. pp. z Filovec, Kavaš Jürij, p. 48. pp. z Adrijanec, Kovač Ferdinand, p. 12. pp., Kardinar Jožef, Trplan Mirko, četov. 83. pp. z Markovec, Casar Jožef, topničar, Stertak Ferenc, 34. dmbr., Gergoree Janoš* trenski vojak, z Petanec, Botjak Franc. 34. dmbr. z Krajne, Balažic Matjaš, Žerdin Jožef, Ko-tjek Jožef, p. 48. pp. z V. Polane, Lebar Štefan 20. dmb. z V. Polane, Réceg Matjaš, p. 83. pp. od Sv. Jürja, Lovrenčič Jožef i pajdaši, slovenski topničarje, Godina Jožef, telegram z D. Bistrice, Hari Ludvik, p. 104. bat., Gomboc Tiktor, desetnik 83. pp., Jerič Ivan, četov. tel. z Dokležovja, Žalik Ivan, pa-zitel voj. z Rakičana, Bagar Ivan,* p. 104. pp. z ćrensovee, Domjan Ferenc p. 83. pp. z Koga, Edšidt Štefan, p. 83. pp. z Gederovec, Lukač Frane, p. 71. pp. z Kroga, 8karjat Ivan, trenski vojak, Celec Andraš, topničar od Grada, Kranthaker Ferene, bezár, Horvát Anton, p. 83. pp;, Smolko Štefan, p. 26. pp. z Beltinec, Kovač Janoš, p.'104. bat.g z Kroga, Sükar Mirko p, 104. bat.: vsem svojim dragim domačini, starišom, sestram, bratom, rodi, že-nam, deci, poznaneom, dobrotnikom, posebno dühovnikom svojim i vsem farnikom. Naznan-jajo, ka mesto svoje matere, od štere so oddaljene ali štero že grob pokriva, njim je mili slovenski Marijin List drlgo mater pokazao, BI. D. Morajo, k šteroj v nevolah pribežijo i se njoj z vüpanjom potožijo, pa vsele je olejsano njihovo srcé. Zato pa majo i bodo i nadale radi meli. Marijin List, šteroga kak i Novine visoko častijo, iz srca Ijübijo, komaj čakajo i z vsov zahvalnostjov svojega srca pozdravlajo kak pravi, kinč vogrskih Slovencov. '
Naznanjajo dale domačini i ?ojakom, naj si ne želejo dalje boja, čeravno bi tomi miljone haska prineseo, zato ka rešenje edne jedine düše je več kak milijon svetov, te boj pa vnogo-vnogo düš pogüblja. — So kak bratje Slovenci na bojišči, vküp Si sedejo i tak na glas čtejo Novine, kak da bi doma pod domačini drevom je öteli po nedelah.
Prosijo končno pajdaše-vojake, naj samo istinske glase pošilájo domo; domači naime vse verjejo' i poIeg toga večkrat nastane svaja, i trpi dostakrat koga poštenje nedužno iz sklenjenimi rokami se obračajo do vsako düše, -posebno do mladine z tov milov prošnjov: oj vzemite, vzemite, vzemite Jezuaa parkrat k sebi za nas.
vkrepčevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za mala stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta dómača pijača se pije po leti mrtlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 pošt-nine prosto proti povzetji. Za1 kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavmce, tovarne i. t. d. je to, sredstvo Velikansko vrednost^ ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavskoj zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko.
Nroraaltott a* Egybázmeg>-ej Könyvnyom<ía gyorssaytóján, Saoznim*i*¾CCn.