Let© UOL ft. Hl Qs*Qm* Mit* fe s*9**»m*ta i« Cm* Ufa i- Iznaja vsa* das popoMM, tzvnmai nad** to prasrtk* — tasmtt do 10 petit vrst A Din 2, do 100 vrst ■ Dto UO, od 100 do 800 vi* ft Ota &, reftjl tnseratl petit vrsta Dio 4.—» Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej. — „Stoveoald Narod** velja meeećno v Jugoslaviji OtD 13.—% sa tuus*»islvu Dio »•—. RotoopM m os vraoajo. tTKCUMUTVO IM OTPRAVNlftTVO LJUBLJANA, sT—UJiia sJfaa It I Tuiufuti: «-». «i-». nf«. si-» !■ n-w Pođrotnlos: MARIBOR, Plu—mjuijnis 8b — IfOVO MESTO, Ljubljanska c* telefon st. 26 — CELJE, celjsko ttređnlstvo: Sti«s*nsyerjeva ulica 1, telefon st. 65; podruinica oprave: Koeenova oL *, telefon št. 180 — JBSENICK: Ob kolodvoru 101. Postna hraB&nlca v Ljubljani it. 10.151 čeScoslovaSka iala|c: T. C. Masaryk na mrtvašfcem odra Drevi bodo krstio prepelJaU iz Lan ▼ Prago, k}er bo poloiena »a katafalk na Hradčanih, odkoder bo svečan pogreb ▼ ponedelfek tfopoldne ob IO. T. G. Masaryk na mrtvaški postelji Praga, 16. septembra r. Prvič v svojem ob-•toju pr^življa prestolnica češkoslovaške republike splošno narodno žalost. Ta žalost ni f>amo zunanja. marveč je spontan feraz piptete vsejza prebivaletva do prvega ve!i-kefja preaide.ntn Osvoboditelja. Praga, sicer tako živahno mesto, je s^daj postalo tiho, Neravno se ogromni promet na ulirah ni prav niČ zmanjšal, marve? &e je ćelo pove-3al. Crne zastave, med katerimi vihrajo državne zastave na pol droga, dajejo m?stu poleg ie tišine tužno, a svečano lice. Sko-raj v weh izloži*.ah fto razstavljene v crno ovite slike in kipi pokojnoga prezidenta Ovoboditelja, pr.*vi njimi pa gore lučke. Tuđi tramvaji, avtobusi, avtotaksiji in relo zasebni avtomohili imajo Crne zastavice. Le ma'o \o ljudi, ki niraajo v crumbnici Crno crvite fe^koslova^ke trobojkf*. Po ulieah pro-dajajo slike nokojnega Masaryka z datumom njegove tsmrti. Cesta iz Prage v Lana, po kateri je toli-kokrat potoval Tomaž Masarvk, odzdravlja-joc z njemu Lastnim smehljajem na prisre-ne pozdrave prebivalstva, je sedaj pusta in pra-zna. VRes-nica zmagujec. Pod prezidentovo zastavo ee vije vzdolž katafalka državna trobojnira, po kateri j^» rasprostrto cvetje. Na f^istni Mraži ob katafalku stoje Sokoli ni l^gionarji. Ves dan romajo mimo katafalka velike množice, ki prihaja.io od blizu in dale£, da ee zadnjih poklonijo velike-mu borcu in Osvohoditelju. Prevoz v Prago Drevi bodo krsto 6 telesninii ostanki pre-peljali v Prago. V Pragi pripravljajo vel'-ke svečanosti. Na Witeonov^m trgu bodo krsto prevzeli Sokoli, legionarji in oddelki vojake ter jo bodo z bakljami spremili na Hradoane, kjer bo položena na katafalk. Tu bo ostala vse do pogreba, ki je eedaj dafi-nitiviK) določen za ponedeljek dopoMne ob 10. uri. Za pogreb se vrše velike priprave in raČunajo, da bo v žalnem »prsrvodu in žpalirju veČ milijonov ljudi. Najavljene so tuđi Žt Jtevilne deputacije iz inozefnstva, zlasti iz driav Male antante. K je bo pokopan CeSkoelovaSka pokopi je zdaj svojega pr-vega i>rezidenta in zato je težko urediti to vpraSanje zlasti ko grre za tako veltkega. moia kot je bil Masaryk. TradicijonaJni pogreb bivSlh pogrlavarjev češke države iz Svetoviciskega velehrama ne priđe tu v pofitev, zato je bilo treba najti nov naćjn. Glavna odločitev je zdaj prepušćena mi-nistrskemu svetu, kl bo pa moral upodte-vati blag-opokojnikovo op>oroko in Želje nje-g-ovnh srvojcev. Obenem se bo pa moralo ozirati na to, da gre za vsedrfavni đogo-dek mednarodnega, pomena. Masaryk pr\t>tno ni imel enotne zelje o svojem pogrebu in govoril je zdaj o tem, da bi bil rad pokopan v mavzolej spomenika Narodnega osvobojenja na 2ižkovu med leglonarji, zđaj asopetf da bi rad po-dival ob strani svoje soproge na skromnem lanskem pokopali4ću. O stvari se Se od-loča. Vlada je ustanovila poseben med-ministrski odbor kot tennidii organ, ki bo določil in odredll vse potrebno glede po-gTeba. Komemoracija Jć lige v Ljubljani Ljubljana, \f> septembra. J£ Ivga v Ljubljani je snoCi sklicaJa žal-no sejo v počastitev spomina prezidente Osvobod;telja T. G Masaryka, Slovesnosti so se udeležili številni odborniki, češkoslo-vaški konzul inž. Minovsky in senator dr. Gregorin. Komemoracija je bila v društve-nem prostoru v Kazini. Soba je bila slovesnosti pr'merno okraš^na. Masiirvkov kip in slika sta bila ovita v žalne trakove. Zal-no sejo je vodi! predsedniJc dr. E. Stare. N'avzočni so najprej počastili državni zastavi, nakar je predsednik prečita' soialno pismo, ki ga je posial predsednik mestne obč;ne dr Adlešić v imenu mestnega sveta JČ ligi. Dr. Stare je predocil prisotnim veliki človečanaki in državniški lik T. G. Masarvka v lepem govoru. Naglašal je. da ni r^ir! s*ffio veliki človek, temveč največji sin bratske ga čeakosJovadkega naroda 5n eden Tvajvečjih Slovanov. T. G. Masarvk je bil eden največjUi svetovnih duhov po svoji notranji uravnovešenoati, pravičnasti. morali in človečnosti. V sebi je združeval ideal filozofa vn vUdarja, b:l je vladar na demokratićnem prostoru in hkrati eden n»j-večjih mislecev našega časa. Masarvkove velike ideje so žc pred voino ogrevale sret naše mladine in njegove globofce miMi so silno vplivale rta mentaliteto Jugoslovanov. Masarvka prštevamo med svoje največje borce za osvobojetije pred in med vojno. Jugoslovensko-čeŠkosIovaŠk« liga, ki je ii-gubila z velikim prezidentom svojega naj-veijega vzornika, hoče tuđi v bodočnosti delova.ti v smislu njegovih velikih nauko*. V imenu :zvr3i1nega odbora JC lig dmv-ske banovine in JC Lige v Ljubljeni »o od-poaUli aožalne bnojaifce prodaedniku dr. Beneiu, Janu Masaryku in Masarvkovi rodbini. Po svečanosti je bila seja lige. Na nji so sklenili, da prredi liga v ponedeljek med pogrebom T. G. Maaarvka veliko žal-no slovesnost za javnoat. oHcirfev L>ibi>an«ki pododbor Združen ja rezervnih ofidrjev je anoći po svoji slavi poda-stil apomin blagopokojneg-a prezidenta Masarvka. Naključje je naneslo, je dejal predeednik in^. Bevc, da leži cianes na mrMađkem odru dr Tomaž G. Masarjrk, prezident osvobocntelj ćeškoslovadkeg?3. naroda, velik mislec in osvoboditelj malih slovansJcih n&rodov iz Avstrtje. k; je bila njihova jeca. Dr. Masarvk je odločilno pooeg^al v razvoj vojiih dogođkov s te~». da ie stop51 med vojno na čelo borbe spvo-jega. naroda za njegx>vo eksistenco. Ko je to borbo častno iavojeval, je kot suveren 6e-ako0k>vaske republike dokanCal ogrtraano zgTadbo nove države, ki je steber alovan-ske misli in jamstvo svobode slovanaikih naixxkw. Spominu velikoga poko^tiilca bodi večna slava! Črsko^'ovenski obec v Lublanj nctl p»-tnat^u sveho prveho, velikeho presdrnta Osvoboditele Pr. T. G. Masaryka smutećni schftzj ve čtvrtek dne 16. zafi 1937 o 20. hodine v male dvorane »Kazina c (1. poseho-df) h zve k teto dostojne smiite£ni »rhuzj vAerhno člen^tvo i os tat ni čecho*lovaky.— Sliva pre&identu Osvoboditeli T. G. Masa-rykor?! Pariški atentator pterije so letala obstre-ljevale in zdi se. da so tri uporni-Nka letala rade ta. Pokanje iz protiletalskih topov m grmenje bomb je bilo strašno. Na sevemem boji^ću, t vzhodnem odse-ku Asturije, »o se naše čete pr Elcabezu umaknile pred sovražnim napadom. Odbiti pa so bil napadi sovrainika pr Bisi in Villi Simplex. Z nen«dnim naakokom v odseku Argan-de so republikanske čete zavzele v;sine ve-like^a strateskega pomena. Na madrkiskem bojršču, v odsekih Parda m Carabanchela je sovražnik poskupi izvesti napad, toda bil je zavrnjen na svoj prejšnji položaj. Nacionalističiia porobila Saiamanca. 16. septembra. Porodilo vrhovnoga povelj6tva pravi, da so nacsionalv sti na leonsJccm boji-šču /lomili odpor so-vražnika in zavzeli prve zgradbe v Villa-sumi in Exu ter vrh Fransa. Na vzhodnem odseku astunjskega bojišča so r-avzeli gre- ben Penas Blancas in greben C«aria ter va«; Mi jer Ales in Bario. Napredovanje s« na-dal>uje. Na m*d>idfikem bojišču je bil v odseku Jarome odb;t sovra/ni na,pad. Na bojišču pri Pcnaroji je sovraižnik rvapadel z oklo>pnimi a.vtomobili in tank;, a je bil odbit z velrJktmi izgubami. Za$>lenjeni so trije tanki. Španifa odplajhiie stare dolgove Wa»hington, 16. aeptembra. VaJencijska vlada je sporočila, da se prične z odpia-čevanjem ameridkim tvrd kam njihovih v Spaniji blokiranih kredi tov. Huli je v zvezi s tem obvestilom izjavil, da gre za. zasebne kredite Se izza predvojne dobe. Sche-rover, predstavnik Spanske vlade, smatra, da je ameriSkih blokiranih kredi tov v Spaniji okoli 50 milijonov dolarjev. Hullu je Scherover poslal pisno predaednika 4pan-oke vlade Negrina, v katerem pravi, da bo to dejanje valencijske vlade Se en dokaz veft za njeno dobro voijo glede izpomitve njenih mednarodnih obveznosti. Scherover >e izjavil, da se bodo enaki razgovori za-čeli v kratkem tuđi z ostalimi đrzavami. Del izpl&čil bo takoj izplaCan. ostanek pa v dolooenem Stevilu let. Na Dal jnem vzhodn teče kri v potokih V teko je aafvečj* Utka od začetka aovražnortl Peipina;, 16. septembra. Na 130 km dol-gi fronti ae vodi eoa izmed najbolj ogor-£enih bitk, odJcar so se začele sovraznosti. Japond poročajo, da ao prebili kita jake bojne crte na dolžini 15 km in na neka-terih drugih meatib na dolzini do oaem km. Na drugi strani pa Kitajd odlodno demantirajo, da bi bik) mesto Kuan padlo v japonske roke. fracrv«, 16. septenvbra. Sprico n&stopa k>ta.jslcegra delegata Welingtcnia. Coa. na skupMini DruAtva narodov. kjer je obtožU Japonsko zaradi oboroten^ga napada na Kitajsko, ao Japonci. ki imajo v Zenevi svoje opazovalce, laročili te anoči vsem delegBcijam svoj odgovor, v katerem rax-lagajo vzroke spora in objavljajo bcsedilo govora zunanjega ministra Hirote v parlamentu z dne 5. septembra. Svoj odgovor zaključuje jo Japonci a toJe kratko izjavo: Kitajska izzivanja ao prisilila Japonsko, da podvzame vse potrebne korake za za-varovanje svojih interesov. taagnaj* 15. septembra, o. Japonci ao na sBnghajski fronti v pretekli noći in davi zopet izvojevali znatne uspehe. V smeri od Vuaunga so se približan sanghajBko-nan-kinJJci železniMci progi na 3. km. Zavzeli ao Ljupong in Kasang, ne ds, bi naleteli na većji odpor Kitajcev, pa« pa so imeli velike izgube zaradi min, ki ao jih Kitajd postaviU po vsej tamkajanji okolict Velir ka bitka se je pričela tuđi na deanem obre-žju Jangcekjanga. V neposredni blizini ViMunga so Japonci zavaell podrocje. kl m«ri 9 kv. kilotnetrov. Na vsefa severnih in severo—podnih postojankah ao se Kitajd drMjo le ie a te*avo. Japonci pravijo, da jim je malone uanalo ohkoliU 50.000 Kltaj-oer. V blizini Hongkonga ao Japonci, ki ao ae pređvcerajsnjira tam iadercali, zavzeli kraja Vuansu in Makao, kit&jska letala pa so tam potopila dva japonaka rusUca. Ja-ponake vojne lodje so bombardirale kitaj-ske postojanke v zalivu Bijas in poru*)« radijako postajo v Ptikijenu. V čaharsfci deželi so Japonci včearaj aaav-želi mesto Culopo, ki je 30 km oddaljeao od Tatunga. Borba ob zelezni&ki proti Peiptng—Haitkau se traja. Nemcija bo posredovala? Flriz, 15. septembra. ^A.. s^enevski oo-\t*nfk ijooiic poroe« svojemo WHn, dm. Je v dobro ponoenlli kroa^k Isvedet, e-ra temelj državne uprave. 5. Ako držasmt zakoni nasprotujejo veri ali rulijo a\*tori-teto poglavar ja katoliške cerkve, je dolž-nomt venikov, da st jim ne pokore, in zločin bi bitt ako bi se jim pokoriti. 6 Brak (zakon) spada izključno v področfe kat. cerkve. 7. Vzgoja pripada izključno kat. cerkvi, ker ji je bila izročena po nadnarav-nem ukazu Boga samega. 8. Katoiiiki duhovnik Je nedotakljiv... Iz mrve dne ga sledi: Smno en čtovek, Jo je papci z vse-mi svojimi konstitudonalnimi svojstvi ži~ vega bitja odločat kaj je dobro, kaj zlo, kaj je prav in ksf ni prav. Katoiiiki ver-niki so popolnoma podrefeni samo cerk\>eni oblmti, državni oblamti pm temo v toliko, SfnroZ "nancoTairsKf trtstn*, *■«* t& 4***» m. Ođpiranje in zapiranje obratov iVčer*) Je Mta p# toUMfci upravi iklicuM anketa o 1 naMbi n*** aaredbt Ljubljen«, 16 icptembt*. Odpiranj* in a«piranj« trgovinskih in obrtnih okna tov tor v zveei • tem vpraianje nočn&ga in neddjikega dtit &e vedno ninu vsestrantko zadovoljivega ukontktga okvira, Lahko pm apt€vidimo takoj, da j« ako-raj nemogoče urediti to vpratnjc z zakon-akimi predpisi idealno — zmdovoljivo %m delodajalce, delojemalce in se končno za konzumente. To se je pa! najbolje pokazalo letos, ko ie stopila v veljavo banova naredba o otipirsHiju in zapiranju *rgovinskih in obrtnih obratov. I/dana je bila v okviru ministrstva za socialno politiko. De-lodajaki so kmaki začeli pošil>ati na bansko upravo pritožbe ter resoluc;je 7 za-htevo po spremembi nove naredoe f^elo-jemalci so v splo^inerii pozdravili naredbo. čapr«v so od nje prieakovali nekoliko več. Najhujši odpor proti novi naredbi se je zbudil med pekovskim obrtniki. ker naredba omejuje noćno delo v pekarnah. Čim so delav&ke orjjatii/acije spreviuele, da si de-lodajalci zelo prizadevajo doseli spremem-bo naredbe, so »e začtfse pripravljati na odločen boj v zaščito delavskih interesov. Zadnje čaše so bile na banski upravi spre-jete številne deputacije in pritisk organiza-cij je bil čedalje močnejSi. Zato je barska uprava včeraj sklicala v dvorani Zbornice 2a TOI anketo o spremebi nove naredbe. Ankete so se udeležile ustanove in organizacije, ki so predlagale pismeno spremem-bo naredbe, odnosno organizacije, ki so jo aagovarjale. Zastopaaa je bila tuđi ZTO1. Pred&edoval je načelnik trgovinskega in obrtnega oddelka banske uprave dr. Rataj. Ra/en številnih /astopnikov delodajalcev in delavcev »o anketi prisostvovali tuđi ra-»topniki Ijufel Unske in mariborske občine. Za bansko upravo ie poročr! o nredlo^ih za spremembo naredbe dr. Fajfer. Z nevo naredbo je banska uprava hotela predvsera odpnaviti neenotnost odpiranja in 7apira-nja trgovinskih obra-tov po ^osame/nih okrajih in krajih. Po predlogih trgovskih združenj 7A spremembo naredbe, bi se pa zopet uvedla škodljiva neenotnost. Ražen te^a fio neka-tera 7d ruženj« predlagala po-dal imanje delovnega cad zastopniki delo-jemalcev in delodajalcev. Za&topnik De-lavske ?4>ornice !. Tavčar je odločno za£o-varjal interese nameščencev In naglasi!, da je povsem ncsprejemljivo, na) bi se de- kmiš čas nt kfil w odpiranjtai te sipini-njem obratom. D«j*l je tuđi, Če skupaj 4 člane kot r>osvetovalni organ banske uprave za redakcijo nove naredbe o od pi ran ju in zapi ran ju obratov. Prav tako so bile določene komisije za poeameMie obrtne »trake, brivce, mesar je. slasčičarje in peke. Najbolj živahna, pa tud; precej ostna razprava je bila o omejitvi nočnega dela v pekaroah. Zastopniki posameznih združenj pekovskih mojstrov so oštro kritizirali naredbo, ki omejuie nočno delo v pekarnah tako. da se pripravljalna dela smejo sa«eti v pekamah ob 24., glavna dela pa ob 3. Pekovsdci mojstri so se skl'cevali, da pe-karne ne morejo speci kruha ob pravem oasu, ker se delo začne prepozno ter da zato tuđi kruh ni dobro pe£et» m ne ohU-jen. Konzumenti pa zahtevajo zjutaj svež kruh. Ražen tega so rudi naglašali, da so za stari delovni čas sami pekovski pomoćnik i, češ da so sami s podpis; zahtevali, naj stopd v veljavo zopet no&ii delovni čas. Zdaj baje pomočnrki zelo trpe v pe-karnah, ker morajo tem bolj hiteti, čim pozjieje za5no ponoći delati. Tajnik Zveze živils^cega delavstva Tome je ugovore mojstrov prot; naredbi odločno pobijal ter se skl:ceval predvsem na to, da je vse pekovsko delvastvo složno za naredbo ter omejitev nočnega deLa, kar je izrazilo s številnimi podpisi. Pekovsko delav-stvo se zavrema ne Ie za omejitev, temveč za popomo odpravo nočnega dela. in sicer že ćela desetletja. Peicovski mojfitri se b«je ne drže predpisov o omejitv4 nočnega dela ter nišo poskusili, ali je naredba v re&nici tako škodljiva, kakor se sklicujejo, in če res ne morejo prilagoditi delovnega časa po nji. Neko večje podjetje v Ljubljani je pa prilagodbo ab^ato^'*anje predpisom naredbe in ima baje od tega ćelo dobiček, ker prihrani nrno^o pri razsvetljavi. Mojstri se baje upirajo omejitvi delovnega časa predvsem zaradi konkurence: gre za to, kdo prvi postavi na trg kruh. Naredba zelo ovi-ra ko-nkurenco, ker nekatera podjetja ne morejo dostavljati zjutraj kruha v rajone drugih pekovskih mojstrov. Korono je podprl deiavskc zahteve š« zastopnik DZ I. Tavčar, ki je ugotovil. da so delevne razmere v pekovsJci obrti n«j-manj urejene, kar ka«ejo zlas*ti 5tevilni primeri asocialnega ravnanja z vajenci, pa tuđi razširjenost nekaterih nevarnih bolezni med pekovsk;m dela\"»tvom. Ureditev rttz-mer v pekovski obrti ni samo socialno vpra-šanje, temveč se tiče kulturnega ter ćlove-čanskega ugleda stanu. Načelnik dr. Ra taj je ob zaključku Izjavi!, da bo banska uprava raziskala. kdo ima prav in ali res ni mogoče prilagoditi abra-tovania predpisom naredbe. Omej:tev noč-ne&a dela je predpisana y smislu nainistr-ske uredbe in hans&a uprava sama ne more nicesar spremeniti. Vsa vprašanja bodo proučili v ožji komisiju preden bo padla CKiločitev 0 doiočil'h naredbe. Atentat histerične služkinfe Angela, kl Je natneravala ustreliti uradnlka šušteršiča, otM^ojena tta leto dni robije Ljub)jftfia, 1G. septembra 26 let Mara shifckinja Hribfjan An»ela, rojena v Ravnah pri Cerknici, se je na Rt-tožfli klopi nervozjK> pre«*dala. vstaj«la ie in f=© 2m»d«»no ozirala zdaf na e*vojega I rn-nilca 4t. i)rušltev&a, Rdaj na «>4h*Kp 111a-lega *en«t« s predsednikom ?.o.s. Javor-skom. 0r2avn! (ožil^r \o je obtoail zlmMn-fitva rof.er živVj^ftjp in 1ek>, Ufr j<* 1$. jttli-ja 54reyalA v Kr^siji na maui?tratnt»«a uradnika Su^terSira AHdr?fa. Anjfela je v»oko drohno đ**k)*» prlkupno-pa obraza. ZaffOAarjala se \e »a kratko m>-▼edano hi^terirno. Kadar «e je izpraševa-nje tikak> nj«»ne l>oln<» idaje, da jo je u. Suiteriič osleparil za 10 din. o p
ei. na jo J2 njen cospodar SuMeriir- ^pravil v «voj žep. Na vsa dru^a vpra.vinja pa jp od^rovarjala mirno in trezno. GOSPOD JE BIL VSEGA KRIV Anđela je bila nekaj fasa služkinia pri feu*šter5icevih. Bila >e pridoa in varCiia. Opalili oo pač, da je bol] iivč«e naravi, toda 21a duševno lx>lezen oiaO imeli povoda sklepati. Njena bolua oarava *=e je {.^kazala l?le pozneje. ko je Autela prosila za pod-poro tan^ke uprave. Luiela je neke tož.l>e z okroinuii uradom v Zagrebu in pisala ie na bansko upravo za poniot- in |uxi^»oro. Kdo ve, kako in zakaj jo je ob^tnita misel, da ji je bila potpora v suesku 1000 din ua-kazana iu d« jo je poneveril njen jjospod. Resnica je Lila ta, dia \e Ajigeli g. Su5t?r-Ši? res kolikor }e ujoj^I pomagal, »ia bi dobila svojo pravdo i 11 po-lporo. Nekega le-pega dne je Anđela doma ji- ^»ušter^i^u za-brueila v obraz, da ui nihče drugi dvignil lijena podpore kot on. Su^leršiceva gospa se je razburiLa in maza vprasala, kako je s pod poro. Su^teršiču se je zdelo vse skupa j ze preneumno ih je v šali Lako nekako od-govoril. da je ^lužJiinja, ki je razgovor po-eluSala, dobila vtis, da je ^ospod priznul sleparijo na nj^no žkodo. S tem dogodkom je postala Angela v hiSi fteveda netnogo^a in dali 00 ji slovo. Anđela je 51a na policijo, kjer je g. 6u§teršič po-jasnil, zakaj ji j© službo odpovedal. Okle-vetala ga je in ima! je pravico takoj odpo-vedaM taki »JuJkinji. Vložil je tud; toibo proti njej zaradi klevete, sodnik je pa An-gelo oprostil na podlagi mnenja peibijalra, da n! piiStevrta, ker kaZe vse znake dušev-nega raikroj*. S tem pa zadeva še ni bila y Icrajp. Angela je bila na gospođa §e ha4i je«ia in v nje] se Je rodila mise! za budo msMevaBje* CMBlej je bll^ tuđS prepriomoa^ da je soifMđ Mt, di fe )6 fHOii]ater *po- mal za duševno bolao. Ž? nekaj tednov pred zločinom je g. Su^teršifu zagrozila, da bo že videl, kaj bo neredila. IH. julija dopoldne je neki tovariš pokli-cal v Kresiji g. šužteršiča iz pisarne. Po-ved.il mu je, da olnišnici. Zdravnik je ugotovil, da je v dekletu bolna misel, da sa je ves evet larolij proti njei. Nm sumu je imela vse urade in vs? urad.»tke, da eo se dogovorili in jo oeleparili za podporo. Prepričana je, da ji je bila storjena velika Vrivica in za-čela je tkati pravico. Izvor njene bolne peibe pa je najbrž dedna otcemenj?noet. S}m\ ode se je zdravi 1 na dermatolo&kem od-delku, njena sestra je hndo živfcno bolna, njen brat je bo£jast?n. Po 17. letu je An-^eU začela fairati. V gtaro bi je vtepla. da ima spolno bolezen. Bečala je od »dravnika do zdravnika pri OUZD v Ljubljani io ▼ ZapretrtL Vti zdravniki eo jo pa po njeneni mnenju vodili za nos. Začela se je totUriti in ja izdubila vse pravde. Zavest, da se ji godi kriviea, je bil glavni vzrok veeh njenih bolnih misli. Dr. Žvokelj je v svoji raa-po?navi označil njeno bolezen za hipohon-drijo in psibogeaije, k> je dudersm razkro-jenost lalje s*opnje, ki je v zvezi z Angeii-no pod?dovano histerično kouetitucijo. Sa-vziic temu isvedenci siso mogli spoomati Anrolo 2* kazensko Deodfo^ornd, pt4null eo fo n\en* znaajijitno rastodneet T«di pišam ki fg j« Anđela ptek o* bansko upravo, kaše njeno mkiojenost Y tem pismtl je natanČno popisala, kako 1e tboteia, kako 99 je zdrariia, kako je čitala lenjifi • tfolnifc bot«aiik lm ^poaiiU, odpeljal v neko restavracijo, kjer je izvedeh da ima doma mlado 23 let staro h?erko. Pa ^ta r.e odpsljala naravnost pod okno in mati je poklicala svojo Miciko, ki je bila zaradi prostitucije že kaznovana. Namesto stare, je fiedla mlada v avto ir. se odpeljala z gospodom v neko gostilno na Jezici. Vse bi-bilo v redu, ako bi gospod mojster proti jutru ne pogre^il svoj^ denaruice. Oglasil se je zaradi tega na policiji, kjer je pove-dal svojo nočno dogodivsoino. Pa se je pre-naglii, kmalu nato so našli namreč v tišti goetilni njegovo denarnico pod posteljo z vsem cUnarjem vred. Stara je pa Ie prišla v akte in*državni tožilec je vložil proti ni^j tožbo zaradi zvodniJtva lastne hfere. Obtoženka je bila zaradi {»omanjkanja dokazov oproSfena, državni tožiJec pa je zahteval revizijo procesa. Hoja za Kristusom je ^redkemu šotekemu referentu Franu Hr-javcu taio pri srcu, da (ie!a v »Slovencu« z dne 14. t .m. reklamo za drugo Udajo to >lepe knjige« Tomaža Kempčana, ki jo je za Slovence priredil jr. Kalan. Kemfičanova kitjLtra je morda res lepa. a iz e. Komandir oroiničke stanice, narednik g. Bahar ju je loćeno sa&UŠal in ker sta prizadeti zašli v protislovja, je kmalu dosege 1 priznanje. Rog-ljiva trdi, da je bila mešanica nedol-žna, kapljice prav ni£ nevarne, da si je ranjka tekočino sama vbrizgala. Vse to bo morala dognati točna praskava in najbrž bo Bebarjeva jutri izkopana v svrho po-trebnih u gotovi tev. Rogi je vo so spremili orofcniki v Litijo. doćim je ftuštarjeva, ker je v rvezi samo posredno, ostala doma. Za dane* bi radi opozorili samo na to, da ae mnogo govori o odpravljanju te-leanih plodov. žene naj pomislijo. da jih lahko stane to življenje, ali težko oško-duje za rte življenje in da je odprava te-leanega plodu kažnjiva. — OtasbcM dr«giv«» f K*eevjn vabi v«e svojm San« na izredni obtoi zbor, ki se bo vriil dae 21 t. m. ob pol 20. v ljudski 5o-li v Kotevju; t primeni nesk!ep?nosti bo ob vsaki udeležbi pol ure pozneje. Dnevni red: Volitev odbora. Odbor. Spomin na zmago na solunski fronti Lf«M|Misld potmđhm* UBOJft |e ta#«i le»# proslavu Ljubljana, 16. eeiptombrft Udniieaje rezervnih ofl«trjev in ratni-kov praznu je -vvako l«io »voio slava 15. aep-tembra, ob obrtnici odloeilne zrnate tavei-niškflfi orožjt na solunski fronti. Tuđi loto© jje ljubljanski pododbor UROIR lepo pro-slavil spomin na egodovineke dofzodke nm elanaketn sestanku. ki je bil mioci v društvenih prostor ih v Kazini, V lepem številu zbrane rezervna častnike je pozdravil pred-sedTitk pododbora in^. Ladislar Bevc. Dragi toveri&i, je dejal prsdsednik. V naših pravilih Je dokrfb«. da p*a«nuje Udruženje svojo slavo vsafco leto na dan 15. »ep-teuibra ob oble trn ci pr?bitja solunćke fronte. Prebitje solunske fronte je bil za osvobo-ditev odlo^ilen, dok:o pritakovan dotjodek po sto in stoletnem suzenjstvu naŽe^a naroda. Ustvari tev solunske frontd je zahtevtla mnogo tehtnih prizadevanj na voja^kera in diplomatskem polju. Po umiku čez albanske gore je ostalo 160.000 naftih voj«kov, ki m> bili prepeljani na Krf in sosedne otoke. Ta vojska je bila brez bojn? opreme ter je po etrahotah, ki jih je do&vela na umiku le% Altanijo, potrebovala tuđi zdravstveno in n»oralno obnovo. V tako težkem času je imel nad narod genija, ki ie spoznal odlo^ilen ponien solunske fronte kot i&hođi^je za. napore, ki naj bi dovedli do oevoboditve vse^a za&edenega ozemlja in do uresnifienja narodnega oilja: do zedinjenja. Ta »3iiij je bil takratni re-ir^nt in pres^olonaslednik Aleksamier, ki je po več kot dveletnem prizadevanju pre»pri-ral zavezjiike. da je treba solunsko fronto ne Ie vzdržati, teuiveč tako ojaiiti, da bo na nji moizoce doseči odlo&lne uspalhe za v*o zaveznisko stvar. V marcu 1916 eo tavezniki sicer odločili, da se obnovljena naša vojaka prepelje ▼ Solun. Hkratu pa so odločili, da se solunska fronta Še ne ojači. V novembru 1916 so lavezjiiki fticer na nalo zahtevo đovoliU ojafenJR, ki pa v novih prilikah »i*r> za legla. Med letocn 1017 jonavljan^ zahteve po zado9tn: pomoli ni«o naile oe ie vrtrajnosti \ rhovnejia kom:iadantaf regenta in prestoJo-nasiednika AK-k«andra ter vrhovni komandi in vladi Ie posrbilo dobiti na solunski fronti toliko ojafeuja, da je bila 15. septembra 19tS solunska fronta prH>ita. Zrnaca na siolunski fronti je bila pri?e-iek porn?a nalih isovrn?.nih<>v. To je dokumentirano tuđi v Hindetihuri»ovem rmsojava z dne X oktobra 1918 na aeiu^ke^a driavn«*-^ra kancelarja. V t?m brzojavu *e utemeljuje prenilo«; za prekinitev 1 <>rl>e predv^enn £ polomoin voj«ke centralu ih *i\ Qg »ohin-ftki fronti. Za tolikSen \ispoh gre najvefja raslu^ra t*kratmniu pcestolonai=ltMlniku Al^ksandni, ki je kot vrhovni komandant s svojim vpli-votn d(>^e>;avil! in kon^no tuđi ojačili *H)lunKko fronto. Prestolonaslednik je s svojo stalno prujotno^tjo med t>orci v jarkih obdrial vojsko na tišti moralni visini, ki je bila potrebna za odlonlni trenutak, ki nas j? po Ptol^tjih }H>štavil pred najvisji cilj, sen najboljih naAih velikih pretinikov: o»voboje-nje in zedinjeitj«. Oddolzimo k« ob tej priliki Ajvointnu bla-gofiokojneca viteftk^tra kralja Aleksandra I. Zedinitelja kot ustvaritelja solunske frontu in zmagovalca, o*!dolži?uo «*e tuđi ^paminu vswh junakov, ki so pad I i v gigantskih b<>-jih e nino^jo premoćnim ftovraŽnikom, ir-tvujo? «voje tivlieni«-1 ?n najvi^ie narodne ideale tcT Jlm zakl <%imo >Slava!c Zbrani reuervni ofirirji so #e pridrulili predeednikorvemu kli«*u, potem so pa r»oAa«»ti-li £e spomin Ma^opokojne^a ^»svoboditelia čefikoslova^kega naroda Ma*aryka. Tujski promet v Mariboru Maribor, 16. 6ept3mbra LetaŠr.ja tuj^koprometrLa bilanca je ta naše m.:.*o zelo razveseljiva. Od 1. januarja do ?>1. av^custa je obiskalo Maribor 14.000 go?tov. od teh 6.019 iz inozemetva. Ražen te^ra je bilo v poslovnih zadevah ▼ Mariboru £e nadaljnjih 4.068 tujc^v, skupaj torej 18.118. Za gospodarski efekt so naj važnej*e nocnlne. število nočnin v navedene-ru Času je precej visoko in znade 56.509, od fce^ar od pade na turiste 48.218, na tujce pa 8.291 noćni n. Ako primar jamo lansko itevilo cočnin z letožnjim, vidimo, da zna^a porast preko 10^/u, kajti lani je bilo Ie 2*2.597 noc-nin. Ta L»rmerjava nam ponovoo dokazuje, da se Maribor od leta do teta bolj uveljav-Ma kot priljufcljeno letovi^ko me>sto in kot iihodišče zimskega sporta. Ako upo*ie»ramo, da porabi vaak tujec na dan povpr36no 100 din, predstavlja ta postavka sa naAe gospodarstvo dohodek od 5,650.000 din. Pri tern pa nit*o upoStevani izletnifci, ki prihajajo k uam iz zdraviliJž Rogažke Slatine, Dobr-ne. Slatine Radenci in iz na£ih tstoviič s Fo-horja in Dravske doline. Tuda ti izletniki, ki prihajajo v Maribor na kratke islMe, krijejo pri nas m-arerkatero potrebo in po-menijo ti zneski pray l©pe dohodke. Poudariti je treba, da ima za tako lep napredek v tujskem prometu velrk? saetu-ge marilK>rska Tujskoprometna areza s svojim sistematično urejenim propagandnim delom v vseh važnejSih centrih uaaribor-skega okrožja. Ni dvoma, da bo tujakopro-metai pomsn Maribora zopet izrodno iiara-stel, kakor hitro bo i*p#l|aiia moderua transverzalka št. lij—Maribor—Sušak, oxi-roma St. lij—Maritor-— l*la»ina, za kax se vse naše tujskoprometue ustanove kar najbolj borijo. Naše gleđalllče OPEBA Začete* ob 2>). wn Sobo ta, 18. septembra: Ajn*c*a*»fce. Izvcn. Xedelja, 19. septembra: Sveti Ajiton, vse>h zaljubljeaih p&tron. Izven. C«ie od 24 Din navzdd. Ponedeljek, 20. septembra: TJtnetniSki večer diseuse gre. D«J© Lipte^ke. Izven. Cene od 40 Eto navBCloi. TTmetiii^ki ve^er dineuse ge. Dele Lipln- ske bo v ponedeljek dne 20. t. m. Umetni-ca, ki je našemu občinstvu že znana od svojega nastopa pre<\ nekaj leti, ima to pot pupolnoima nov učinkovit spoired. Iz\-a-jala bo različne irsurodne p&asni, chajLsone in prizore. Inozemske kritike yo smatrajo za najboljšo diseuso ter hvalijo njeno muzikalnost, čar njene umetni§ke oaebnosti, nenavadno ritmično obfiutje in neprekoaJji-\*o prednašanje ehansonov. Njen nastop je veliko ujnetnlSko doživetje. Tatvine se množe Ljubljana. 16. acptemlir« Iz delavnioe 6e\lju,rj[i Franca Pov.ara v Dravljah eo odneeLi tatovi v torek pOđio^i za okrogr 3W0 dinarjev uenja. V podstrešje hiže St. 3 na Aleksandrovi cesti se je te dni splazil n«ki brezpoaelnež, ki ie odnesel Zori PreLnarievi tri vaze, en kip ter tri kose svile, v akupnl vrednoeti 1400 din. — Iz delavnice krznarja Josipa Smole ta v šelenburg-ovi ulici 7 je nekdo ukradel dve koži perzijakih ove, vredni nad 1000 din. — Cirilu Mal&važi£u je bila ukradena iz avtomohila —******+ FiAt, ki je stal pred velesejmišč€im 500 din vredna avto-mobilska ura. — V stanovanju Alojzije Homarjeve na zab>«Jnj 6 je bilo oni dan vlomljeno. VlomUci »o odneali dvokrovno moško zla,to uro, JumKo v«rUUoo 8 fttiri-og:latim obeskom, L*c+ko zlato uro m 200 din v drobižu. Romar^anra je oftkodovana za blizu 3000 din. — Mirku Potokarju je nekdo odnesel s kiopi v Zvtadi W00 din vre-den fotoaparat znmsnkm »Voigtl*Lnder<. — V zadnjem času je fctio prijav!j€fiih policiji tuđi veliko tatvin koles. veodar je ostalo zasledovanje tatov brez uspaha. Včeraj poaoči je nekdo ukradej Rudnlfu Terčelju na Aleievčevi eeeti dva 5o dia vredna zajca, Fran&8;i Ziyec ▼ Zg. &ifk\ so bili ukradeni tri je zaj&l, Gabrijelu De-iutelju v Kos^zaii *m m^mmmitki i*Jkiji» branj^vki FraTi^iški Anžurjevi h Stidne \*& j»* nek«li> ukradel n« Vo-koSi. vreln h okroij 4"0 din. Brlvi-kemu moititru E. Franrhottiju jf 'Irv.en topur Vr-makni! denarnioo. v kateri >J im^! W) din, Bo/i4arju Ix>tri^u ma je nckd-k>£ oi^rar^f nidi ,S00 d?fi. KOLRDAK Danes: CetKak, 16 #eptewbra katnUCa- ni: Lju«1mila DANAŠNJE PRIREIHTVE Kino Zlatica: LoCena žena Kino Ideal: Koncert na dvon-u. Kino Slo^a: Tovarlfić Kino Tnion: Otroci s ceate Rlno &l*ka: Za vedno tvoja Zborovanje 2en»ke zve«« ot) 20. ▼ Tim- lav*ki zbornici R*z»tava Kluba neodvisnih v Jaknpi«-«-vem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet. Tvrševa ce.«*ta 43 Trn-kocsy ded., Mestni trg 4, U«tar, dele.ibur-gova ulica 7. Jmt»cJ mitm Gospod urednik! O novi organizaciji sto poročali včeraj. Organizirali so ne slepi intelektualci in »privrednici« Vi prmite pri-urednikom pridobitniki, drugi jim prm-iio gospodarstvenik i ali Gospodarski krofti. Kd<* Ima prav, ne \*em, ker nisem ne pridohii-rtik, ne gospodarski krog. Zdi se mi pa prav. da se tuđi slepci organiziralo, saj je v slfy-gi moć in s somopomočjo $e lahko pri nos ČIovek še najbolj tolaži. Je pa čudno, da so v skupni organizaciji slepi intelektualci in slepi pridobitniki ali gospodarski kro~ gi. Se vam ne zdi, da je to zelo čudno? Slepota je rarlična. Poznamo tuđi kurja slepnta in na vsakem koraku srečavamo ljudi, ki gledajo. pa ne vidiio. To ie posebna kategorija slepcev in v to spada jo intelektualci, vsaj po pretežni većini. Xe mogli bi pa prištevati v to kategorijo prido-bitnike. \' kolikor sto ti spfnh *lepi. jim je vzela \*id nartrv tama. da ne ftledajn in ne vidijo. a tfepota jim prnv nič ne Škodu je pri n'fihovcm pridohitnem ugledu. Intelektualci imajo pa tdrarve oči, mnogi nosi }n celo očala, da bi čfovek mhlil. da nišo kratkovidni, pa so celo slepi. će bi namreč viđeli, bi v tako organizacijo ne Sli. .Vova organizacija ima človekoljuben na-men. Skrbeti hoče ta vse slepce v naši državi. Bojim se, da tej nalogi ne bo kos. Slepce\r je namreč pri nj? toliko, da bi niti vse organizacije, kar jih imamo, ne mogle nositi skrbi za nje ln pa ke nekaj je, kar se mi zdi takisto važno. Organizaciji s/e-pih intelektualcev in pridobitnikov bo treba točno zacrtati meje delovanja, da jfh ne bo prekoračila. Kaj pa če bi jela slep-cem od pirat i oči? \evarnosti sicer ni, saf je ta skrb za slepce pri nas iz pre\'idnosti prepoAredrna, venJar bi se pa Uthko zgodilo, da bi v novi organizaciji ta ali oni član poskusi! odpreti knteremu slepcu oči. To morajo pravočasno preprečiti tišti, ki nati-kajo pri nas na zdrave oči očala. Eden, ki vidi. I Adi ^CfllllrCl Zadnje čaae se govori po vsej Bek>kr&-jini o velikih vojaSkih mane\-rih. Najbolj so v skrt>eh vinoi^radniki, ^e*. vse nam bodo vojaki uniCili. In najdejo se Ijudje, ki ie nekoliko prilijejo razbijene Era olja, namestu da bi razložili ljudem, da vojak ne priđe, da bi kradel ko sraks, temveC nasprotno! In tako so Ijudje t.e po većini potrpaii polovico gTozdja. ka" ** velika škoda na kvaliteti. Vinofcradniki ne bodo mogli spraviti vtna v denar ti to Ie po zasluzi tistih. ki se kažejo nn videz dobre Jug-oslovane, v re^nld ao pa hbim.vei in škodljivci države. P#»ta*l ln o«t&At filan V*4aik*y*đgmlbml DNEVNE VESTI — Gluhoneml grtde ▼ tottani V ufaoto 18. t. m. ob fO. Basiopiio v Sokoiekem domu v šopanju član i Druttva giuhooemih v Ljubljani i &elo lanimivo priredit vijo. l>ruštvo giuhonemih v LjtAlitm bo po uspelih naetopih v Ljuhijaai, Mariboru, Celju, Kranjti in Novera Biettu zopet prii»-jalo kulturno-propa^rarjđae iiastope po mao>-&h krajih naše banovine, Zant«>rcuc— &i!©igri v enem dejanju __ pokažfjo bivSi jrojenci ljubljanske g-luhonomniee tnaraikaj tnnimivegra. Prireditev, katero vodi p. Vinko Rupnik. etrokovni učitelj na ljriMjflneki jrluhonemnici, je *vo)evTptna in zanimiva; 7ato pokažimo svoje razumevanje !■» jim napolnimo dvorano. — Otvoritev brzojava in telerona »Ailie-Siči«t Dne 1. avjrur*ta je bi! pri poMi Ad-lešiei otvorjen brzojav in telefon e CHnejeno drevno službo. Film iz življenja ruskih beguneev v Parizu 1OVABI8C WmAE£JmLmJrJk3l IEJL vF jlV Nenadkriljiva blestefia vloga pred kratkim umrle JEAN HARLOVV v filmski šlager- komediji LOČENA ŽENA Sodelujejo: Myrna Lov, VViUiam Povveil, Spencer Tracy r^p/b/f,! ■■■JD ■ ■■ t ■■ ■■ ■ ■■ » ~ Mmh ^^^ m Tu^JBBBL—^_JB^ %■, Br ^t. ™ Br m. BJJ Mladinski film OTROCI 6 CESTE V glavni viogi Freddie Bartholomru dobro poznan iz filmov >Davld Coperfield« in »Ana Karenina«. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Nova zračna proga Zagrob—Beograd. Da se omog-oči Zagrebćanom v enem dne-vu posetiti Beograd je uvede! Aeroput posebno zračno progo, na kateri imajo pot-niki 20% popusta v obeh sm€reh. LetaJa o<:ihajajo iz BeogTada vsak dan jOb 7 s prihodom v Beograd ob B.16, iz Beograda se pa vračajo ob 15.30 in so v ZogTebu ob 17.45. I^etaJa bodo do 21. t. m. — Redn«f >pisovantr > dri. fc«u. tr^ovgko n^jliŠf'e 1 hnstofcM uf ni zavnd > Ljubljani, Domobranska v. 15 *e vrši do US. t. m. dopoldne. Enoletni trgovski tečaj zavoda je patrjen od mini^retva tnjo vine in indugrije U?posablja svoje «b»*ol-vente xa vsakovrstno piearniSko službo. Prav tako služijn od ministrslva odot-rena spričevala krjt loknz da\T*pnp vajeniŠke dobe in eno t?!o in pol pomočniške prakse. Na zavodu, ki je organiziran kot «n«-telna tren^^k« «»la poučuif«ie profe^orji trgov?kih in o>laiih ?redni»b *^. Vsa pojii«-nila dnu1 ravnateljstvo uMno in pi?m«no. — - Visoko i>riznanje knjigi: »Dobrovoljci Ktadivarji in^o^tavijec. Po dvorni dami gospe Franji i^v^arjevi je bila isro-čcna Nj. VeJ kraljici Mariji knjiga ^Dobrovoljci ktaJivarj, Jugoela\ijet. Z zahvalo za knjigo /. najvigjeg*a mesta je bila sreska org-ani za ci ja vojnih dobrovoljcev v Ljubljani obveSćena. da je Nj. Vel. kraljica MarTja blagovolila odrediti, da ae 10 knjig razdeli med viSje razrede ljubljanskih srednjih 361. Razdelitev bo isvrSil pros\-etrii oddeleK barune uprave. Poleg že Stevilnlh najlepSih ocen Ln pohval doma ia na tujean so dobili vojni dobrovoljci za svoje krantio. znajnenito in rea monumentalno delo lepo priznanje z najvifi-jega mesta. — Umejitev > pittui^kem prometu dne 19. in 26. septembra. V nedeljo dne 19. in 26. septembra izostaneta na progi Ljubljana gl kol. - Jesenice itletniška vlaka, ki od-hajata iz Ljubljane gl. kol. ob 6. in ob 6.47 in prihajata na Jesenice ob 7.35 in ob 8.53 in bo vozil samo izletnički vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5,10 in prihaja na Jesenice ob 7.20 ter ima zvezo pioti Bistrici Boh. jez. in Ratečam - Planici. Na progi Ljubljana gl. kol. - Novo mesto izostane pot-niški vlak. ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7.30 in prihaja v Novo mesto ob 10 05. V obratni smeri izostane potniftki vlak, kl odhaja iz Novega mesta ob 18.15 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 20.37 min. Nadalje izostane na progi Noro mesto - Straža Toplice potniški vlak. ki odhaja ir. Novega mesta ob 10.15 in prihaja v Stražo Toplice ob 10.33 ter v obratni smeri vlak, ki odhaja iz Straže Toplice ob 8 23 in prihaja v Novo mesto ob 8.41. — Putnik priredi sledeče izlete 1 Tlakom: o50— v Napoli ?a ceno 1000 d*n. od 14. io IP. oktobra v Milano za. c«-no aw diti. V oeni pri irletih Ra Rim, N"a-poli in Milano je ukljboepo prenofe'Sfe, prehrana, vožnja, potni list in prevoz v hotele V?e ostale informacije v biletArnicah Putnika in v izletni ptsarni Okorn v hotelu Slon. — ObstreHen ii fittSke. v torek so pre-peijali v epJošno bolnico m«d drncimi po-skodovanci posestnikoveira Rina M a t e j a Kambioa iz Cerovca v Beli Krajini, ki ima težke po^koihe na ?1avi. Kambtć ;e stal oni dan doma na dvorišču, nenadoma pa je počila puška in ^e je x$rni—Dubrovnik bi rabil motorni vlak 16 ur, Će bi se ufftav-ljal na. vseh postajah po voznem redu. — Vreme. Vreanenska napoved pravi, da bo spremenljiv© vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in ZagTebu. Naj-višja temperatura je znašala v Skoplju 24, v Beogradu 23. v Mariboru in Splitu 22, v Zagrebu 16, v Ljubljani 15.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.2, temperatura je znaSala 8.8 — V tr>fo\-«ko učilišče »Chrifttofov u^itl zavod«, potrjen od Ministrstva trgovine in industrije se sprejme še nekaj dijakinj in dijakmr, ker je leto« otvorjena Se ena no-vg učtlnlca. — Vpisovanje vsak d?3in do-poldne in popoldne do 17. t. m. v pisarnl ra\Tiateljstva na Domobranski cf«tJ 15. — Samomor mlađega hotelirja. V Ru-dem blizu Sarajerva se je ustrelil 231etni hotelir Tihom ir Bajčetij. V poslovilnem pismu prosi srvojega o6et&, naj mu oprosti ta korak. Obe^em pa pro»i? nej mu igrajo na pogrebu nisko romanco »Z bogom tovarig«. — Z letalom «0 prepHjali oplco Iz I*a-riza. Veliko francoeko letalo je izkrcalo oni dan na ae»iiwwkem letaliddu poleg potnlkov tuđi čimpanza. Oplco so kirpiH v pari5kem živaJskem vrtu sa beograjski živalski vrt 4n do SeTTuma Je poto\^ala z letalom. __ Dva poftkodovanca. v bolnico so davi prepeljali 4ktnega sinčka posestnika Avgnsta Kocjančiča z Brezij. ki ga Je udaril konj v glavo ter ga težje poškodo-val. posestnikovega sina Jo4eta Zgonca iz Fare pri Blok&h pa je na cesti blizu Gra-hoveg»a podrl neznan avtomobilist. da je dobil hude poškodb? po glavi In po vserm životu. — 2cna in mož v borbi z valovi. Včeraj zjutraj se je prevrnil na Savi pri Zagrebu čoln, v katerem sta ae hotela prepeljati čez reko MiSko BeljaJt in njegova Žena Janja. Sava je moćno narasla in Coln je udaril ob lesene stebre. Prevrnil se je in žena se ga je oprijela. Tako se je resila. Mož pa je hotel odplavati do brega. pa ga je močan tok odnesel in kmalu je izginil v valovih. Iz Uubliane i_ Spored Masar^Uov© laln« svečanosti 17. t. m. ob pol 21. uri na Taboru je na sleduji: 10 B. Smetana: Tahor, ©infoniena slika iz cikla »Moja domovina«. Izvaja or-kek-tert dirigent Dies irae«; izvaci pevski 7lx>r Gla^'^ne Mati,-e in or~ kester. dirigent ravnatelj Polič. Spominska pveća-nojtt je dobila vsenarodni značaj 6 tem. da se je udelež^ tmir o^taia narodna, iri kulturna dništva. predv^em pevski zl»or Glae-bene Matice in eelotni orkeFttr l-juhljan-«ke filharmonije, ki izvaja*a točke eporp^ia pnd ose^nim vodstvom ravnatelji ^r. Polica in kapelnika g. A. Neffata. Sokolska društva pozivamo, da Be spomineke svečanosti udele/.ijo e prapori, članetvo in nara.ičaj v rlavn^tnih krojih z failnimi trakovi. Vabimo tii'li ostala narodna kulturna in narod-noolirambaa društava, da se svečanosti ude ležijo 5 svojimi prapori in v svojih unifoT-mah, Praporščaki se zbirajo na Taboru do 30. ure. — Sokolska župa Ljubljana. —lj Prosto voljna gasilsk* žeta Ljuhljana-m<*sto rešuje že skoraj 70 let imetje svojih §oiiierK'.ar!Ov, kadar uničuje o^enj njihove domove. F>a bi r»t'a oeta v v^arkem pogled »i kji cwl*rovorni nalopri, »i Jrpopolnjuje ifMtiiiski ifil»or in si po6toj>omfl naHavljn moderne tehnične pripomoC-kp za *odoono gašenje poza rov, po vzoni velikih me«=t. V tn namfn jo poranila ?eta vs,a ?voj;\ razpo-ložljiva denaniA sredstva. Ker letna nod-pora, ki jo prfjeana četh ii jrafiilske^a t^la-da ne zad **tuje niti za vidržcvanje orodja in opreme. «?i četa ne more kompletirati potrebne količine oevi, niti ei ne more nabaviti zimskih oblek in obutve za ^elo pri pož«rih, Ker jp hnelo ljubljansko roeSčan-st\To vedno polTio raiurneva-nja *a procvit tn napre izravnan* # ceeto. Ceiavci zdaj ie dova* iajo matertal ta bftaDinnJ« in M^mHirm-aje podaljika Atarfere nhm od T«h»ifc« •re^Je lole Co]»ove ea»te, 1 oaebnim vlakom t Brezij 730 romarjev iz Italije, večina Slo-veneev, pod vodstvom gorižkeg* nad^kofa dr. Mar?otti>a. Na postaji fo romarje pri-čakovati italijanaki koncul Guerini MaraWi 5 tajnikom, magrr. Viktor Ste&k* ter zaetop-nika Zveze ta tu^ki promet trg. Cernovic in Pipenbacher. Romar>i »o odšli v met-to in »i ogledali njegove lAnimivoeti, a nad-škof Margotti ee je že ob 11.48 odpeljal na-zaj. Ob 16. se romarji s posebnim vlakom vniejo r Italijo. —]j Preloži te v tramvajskih postajali^ pred poSto? Včeraj je »SlužIVni li^t« obja-vil ra/plap ^nske uprave, d,a bo^ta p«^*«-jališei cestne železnice pce-i pošto v .^elen-burprovi in PreJemovi uliei plede na velik promet preloženi pre»i kavarno Emono na na TvrSevo cei^to in da bo to vpra^an>e ^e temeljito proučila pope^ma komisija, ki ee sestane v pone<5eljek 20. t. tn. 00 9. prtd kavarno »Emono«. Križi?č> pred pošto i« rep ze!o nevarno 7.1a?ti odkar podirajo hotel >Slon«, pa tuđi promet se ne more vržitl v redu. ker v Ljubljani nimamo predpi^^v. dn dniira vozila, avt<*i^bili in vo«>vi, ne *mejo prehitevatl ali votiti mimo tramvaja, kadar stoji rta po stajali Mu. Ii tega vi-dika in glede na ozki grli SelentouTROve in PreSernove ulice bt bilo rce treba obe po-stajališc-i preložiti, a na drug-i strani rtasta-ne'K> pomKleki. zlasti Č4» upoštevamo. da v primeru hu-iih narivov, ki po v Ljubljani 7 do pogosti, ljudje nimajo kje vel rit i, do-Čim 6O idaj Inhko »tali in čaksli na tramvaj preke organizacije vojnih ftobro-voljcev v Ljubljani, kl je v Frančiškaneki ulici 5t. 10. posluje ol septembra dalje ^•Pak dan ražen nedelj in praznikov od 18. do 19. ure. Pne 3. aktohra od^rijemo vojni dobrovoljci spomin&ko pk>*6> ivoj«Tiu pokf»j-nemu tovarišu. dolMY>voljcu-herojti inženfr-ju Ivanu Gosarjn na njefpovi rojsini hiii ▼ Stari Loki. Opozarjamo ie Sedaj vbc vojjne dobrovoljce in našo jarnost na to spornin-sko prireditpv. Pokojni Goear je bil med dobrovoljci in vjerni Slovenci, ki so pomagali u*tvariti Jucoslavijo, eden najvecjih herojev. Znamenita knjiga: >Dobroro!jci kJadivarji Juga-lavijec — beo«rraj&ko »Vreme« jo naziva v avoji oceni: »Kapitalno delo na slovenačkojn jeziku« se naroda pri srećki organizaciji vojnih dobrovo4}cev v Ljubljani in se lahko o&ebn© dviga© ? društveni pinami v xgwaj aaznao©n«n fmm. <"*ni, ki &o knjigo že dobili, pa je ni»o pla-5ali. ^e vlju^no na.proža}o, da. ta »tore čim prej. lj Uprava Narodnoga giedaMMm Javlja, da sprejema prigrlale xa abonma v -wm-H dramskegra g-ledaJiSča samo ae dane« v ***m m*m* m* od jo, *>i* i» fd 1* <*• itTira. Vatrimtalh A lm hm $* na imspolASO ugodni aadetl, premierski, are4n ia CcUrtek pa ao te polinoma, za-aedeni FMpotoeatno, da ai reflektantl p~-VnriMM ja^iit..... pgoflny». W jiA *«!•- —lj Ditavnl upokojene! (-ke) v Ljubila-fei ia akaliet se napreda jo, da se udelefijo ttorovasja 2eneke zveza v Ljubljani dancs ▼ fotrtet H. t m. ob 20. uri ▼ Jvorani Delavske zbornice, da se solidariziramo z akcijo Jugoeioveztfke ženske zveze za povi-lanje prajemkov dri. nameičencev in upo-kojencev zaradi naraSčajoČe draginje ra iivljenski minimum. — lj foihodnje lefo bo v Ljubljani medna-rodni kongres katoličkih esperantistov. Ti-•oči delegatov iz vseh delov sveta nas boio poeetilL Pokažimo jim, da ne zaostajamo za druffimi narodi in učimo se mednarodnega jezika — esperanta. Novo praktično u£no knjigo, pripravno za Sole in samouke je za* loiH in ražpožilja Klub esperantistov, Ljubljana. Cena 16 din. —lj Putnik prirtdi 19. t. m. i7.1et z vlakom do Skofje Lok« in avtohuaom v Poljane nad Skofjo Loko k o 9. se je pripetila na Mestn*-ni trgu prometna nesreća. Pred KoUmancvo trgovino, kjer se Mestni trg prečej aoži, je stal voz. na.to<\'orjen z za-boji. Ko je prifvoeil miano tramvfLj proti ma^latratu, je zadel v preblizu proge stojeći voob ter ga potegnil s Joonjem vred s aeboj. Pred KoUmanoMD trgovino pa. je kofij odskoćlk in pot^gnil za seboj tuđi voz, nakar je odlete lo nekaj žabo Jer v izložbo, razbilo sipo ter »trio razstavljene ure in drugre dragfocenosrti. PoUdja je uve-đla prefekaro. Iz Celja —c Komemoraeijo za preiidentoni Masa-rjkom bosta priredila JČ ll^ra in Sokolsko društvo v Celju v zve^i z druginii narodni-mi društvi v petek 17. t. hl ob 18.30 v veliki dvorani Narodnega donia. Sokoli, ki ima jo kroj, naj se udeleže kometuoracije v krojih, ostali pa v civilu z znak!. —c Za petje pri konn moraciji za prezi-dentom Masarykom bosta imeli Celjsko pov sko drultvo in pev^ko društvo >OIjka* dane^ ob *20. skupno vajo mo^kega zbora v Obrtnem domu. —c Umrla je v torek na Lavi pri Celju 30!etna klesparjeva lena PavLa Napotnikova. —c Uhođen pade? 1 voia. V torek je pa-del 701*tni po.-estnik Gre^or ZalKvjnik iz Stopnika pri Vranskem e vo«a in si r.k>mil nofro. Prepeljali so sja v celjsko bolnico. —e Nesreća pri gašenju. Pred dnevi je zgorela niža 5Pletneca pose«tnika Janeza PremTla t Z^v^ha pri Tobrni. Pr*mrl ee je pri gajenju liudo jx>nesre?il. Dobi! je ne-varne opekline po ^^eein teleeu. Zdravi *e v celjski bolnici. * —c 5apadalec ga je •butrelil. V ponMe-ljak 90 nemani mofiki napadi i 251etne£a sina pDseetnice Martina Kokli^a v Oporev-«1 pri .*:. Juri ju ob jui. žel. Eden i^med napadale pv je iKvlekel iz i*pa samokres in ustrelil KokliČt v levo no^o. Hudo pofcko-(krvane^a Kokliča so oddali t celjsko bolnico. I«taafrtflaki|tK7MlA6 tdrraUt kak«r notrit. Zobno prevlako zoprne barve, ki polagoma načenja zobno aklenino, lahko odstranimo na najenostavnejši način. Zjutrai kot prvo, očistimo si temeljito zobe s Chlorodontovo zobno pasto. Chlorodont, ta prijetno osve-žujoča metvična zobna pasta, napravi s svojo močno, toda neškodljivo čisti 1-nostjo zobe bleščeče bele tn s tem vsak obraz privlačen in lep. Zve£er kot zadnje, očistite si brez pogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako ie trikrat vbnz^nemo ustno vodo Chlorodont v kozarec s čim se poveća osvezujoči učinek redne zobne in ustrte nege s Chlorodontonu Izboljšan]e za trboveljske rađarfe Ljubljana. 16. septembra Trboveljski rudarji so ue 24. julija skle-niii na konferenci aaatopnikov rudarskegn dedavstva v Trbovljah. da zahte\Tajo povl-sanje prejemkov ter izboljAanje gmotneg« položaja v splosnem, glotie na naraficajooo draginjo. Zato je bila vč^raj v Ljubljani pri generaJnem ravnateljstvu TPD rai-parava. ki so se je udelefcli laatopniki oblasti, delotiajalcev in detavstva in ki Je na nji prifilo skoraj v vseh vprađenjih do sporazuma. Največji uspeh ttelRvstvm je pr©tivt«em, da bo TPD 1. oktobra izlagala delavstvu, zarx)slenemu v rudnikih oerrventaame ta v apnenieah. p>oseben drasinjskl priapevek. in sicer vaem delavcem, ki ao biH iaf>o»l«-nl vsaj tri meaece pred 1. oktobrom. Po-roCeiii delavci I. kategorije dobe 300 Din, neparočeni 250; II. kategorije 250 «210). III. kategorije 210 (180) in IV. in V. kategorije po 150 Din. Delavstvo, ki j« bilo zaposleno pred 1. oktobrom le 6 meaecev. prejme polovico ten prispevkov. Družba rjo nudila rudarjem v Kodevju pomoć z t&-\-lli iz rutlniškepa konmima. Družba je pristaia na delavski predloff. da je treba revidirati akT»lerd kot ^rofe-adjonistt. Dru*ba bo po muirio^i upo&te-vala lelje poaazneznih \-pokojet\cev, da prejmejo po znizanl ceni na leto dva va-g«mćk& premota, in sicer onih, lo im&jo sinove zapoalene v rudnikih v onih ka*#-gorijah, ki nimajo pravica do deputatnega ptremogu. Delavski aaatopnlX1 «o predla-gaJi, naj bi se uvedla ataina dokl&đa, so-raamerna đraiglnji, kaj je pa đruftba ođklo-nila, čeć, da je že 25ara
  • m«, b*rm. — lft.00: ca&, vreine, porobila, !*pored. o*t^wit1W. — 19.30: Nar uTa: 9pomin m ote* «»* 1. 1916 (dr. Veselin Ou\ć). — 19.50: Bmwh4©« Lucienne lk>yer (p»n»re). — 9010: Žoaih ura: Vzgoja otrokovega rnaMJa ffftU V4«-rija Kovačeva). — 20.30: Konoerrt, SodMu-je: dre^orčev plhalni kvintet lu terc^ tHriUr. — 22.00: Caa, vreme, poroflAa. •pored. — 22.30: Angleike pio«©. SOKOL — Vadit«4)9fci vbor LfoM)»ftaae«ia fH*o- Ia narznanja. da bo od dianee •■!»•) ▼ d*u-Hveai telova do 19.90, ftlanioe od 19.80 do 20.80 ur«. Vpdsovanje pri v»eh oMelkih ho 7j»iključeno Sit. oActo-Kra. rve kar «w» opo«trja>> prav pnw»bno BtarM in v#nihi deoe in nariifjajR,. Po t«m roku se redom a ne bodo v«č •pr«J^iia^ t«lovadci in t-ekw»dke. MALI OGLASI Bese** 50 par. darek pombmy Pn^UoI. *jmw bneđi Ote U—> dHu pQMMQ Za plamene odgovore gied« mailU ogUaov Jt trate prUotlti siamfta - Popusta* m huOb ec*m M prtsnama. BesećM 80 p«r, asvelr (meta* Najmanj« vamm* S Din PUSTIMO SkOVES ONEMU, Kl OA ZASUJ2I Res je, da toči Kajfei v Bjegovi gostilni v Ftorijaneki ulici in v buffetu nasproti glavnega kolodvora v*dno najboljži cvi-ček. Sedaj pa je nastaftt por- to^alko iz rmosraiia arfenir^a Rataja « Trske gore, ki je za- res iz> ratna. Sirokovnjak * vinu. :_______________ gice oblHie, perfto. Hubcrtus plafida 8t. Petra eetU U Nijmmnjto bmI S ĐIb UCEVK0 zm modno trgovino spremu? M. PirMt, Poijntfka certa l. 3100 WAjA3fU8Kk CVRVB GOMOUE bijadoL tulipanev, uarcijL kro-Itdsov t\(L nudi Se-ver & Komp. Ljubljana. 2161 NARODNA IiŠKARNA LJUBUAN* UUA||*|^ ft bvkSuje vm vBsrs im^mm PRMPROSTM IM MAJPIMMJŠM I —»»■••! Makulaturni papir proda vprara „Storenskega Hat*đa* tittbl|aaa9 Knafliera ttitca šutv. 5 ^Crsn ™ *BOT»WKi inoat —»* m ■■—*■ m* -- ' wtm. m Za boljši železniški promet Predlogi Zveze za tujski promet v Slovcaifi, kakor so bili doSočeni na okroinih sestankih taiskeprametalli -*- organizacij U. DOLENJSKA 1) Prosimo, da. se uvede večerni vlak od Ljubljane do Karlovca bodisi s tem, da se vlak St. 9219 podaljša do Karlovca aU pa s tem, da se vlak 9217 preloži na poznejži čaus, tako. da. bi odhajal iz Ljubljane okrog 18. ure. Prednja, zveza Bele Krajine z Ljubljano je nujno potrebna iz gospodarskih in kulturnih ozirov. Vse bolj pa prihajajo v poštev tuđi tujoko prometni oziri, radi katerih prosimo, da se ta vlak podaljša vsaj do Metlike dnevno, ob nede« ljah in praznikih pa do Karlovca z zvezo v Zagreb. 2) Prosimo, da se vlaki 9211 iz Novega niesta do Karlovca in 311 iz Karlovca do Zagreba preložita tako, da bo ime! prvi v Karlovcu zvezo na drugega. S tem bo dana od Novega mesta ugodna zveza z Zagrebom, ki je do pred nekaj leti obstojala, dodim se mora sedaj čakati v Karlovcu tri ure. Vlak 9211 bi brez škode odhajal Iz Novega mesta med 4. uro in 4. uro 15 min. docim bi vlak 311 lahk'> peijal iz Karlovca 15—20 minut pozneje. 3) Predlagamo, da se jutranji vlak na progi Ljubljana -Karlovec pospeši ali pa, da odhaja brez izgube zveze — iz Ljubljane prej. da bi imelo obeinstvo več časa za opravke pri oblasteh in za nakupe v Novem mestu. 4) Prosimo, da se uveo izgraditve dveh Urov na progah Zagreb—Zidani most in Ljubljana—Jeseni- ce, pa prosimo, da se hitrost vlakov pospeši in možnost zamude smanjsa z preuredi tvijo in razdiritvijo raznih postaj dalje z izgraditvijo novih izogihali&& ter z uvedbo odjavnic med postajami, ki so zelo oddaljene. 3) V zimskem času se redno doga ja, da so vlaki pred odhodom v Ljubljano, v Ra- teće—Planico, itd. premalo kurjenl. KJjub izjavi 2el. direkcije, da vsak prijavljen slučaj preiskuje, se ni moglo odkloniti, da ne bi potniki v vagonih zmrzovali. To je posebno važno za zimsko tujskoprometno sezono. Prosimo, da se najde nafiin in pota, da bodo vagoni v vseh izhodiščih za obi&k Julijskih Alp, Karavank, Kamni&kih (Sa-vinjskih) Alp in Pohorja pravočaisno, t. j. Vi ure pred odhodom ie dovoljno kurjeni. Nadzorni organi na postajah bi »e morali osebno prepričati, da se kuri pravočasno in z dovoljnim pritiskom. 4) Radi udobnosti potnlkov, ki potujejo dalje v kurznih vagonih prosimo, da se obnovi naredba Gen. direkcije drž. železnic, da se potniki na krajše daljave pustijo v te vagone Se le, Če ni dovoljno stevilo pot-nikov na več je razdalje. 5) Radi potrebe tujskega prometa prosimo, da se v stranišcih ima vse higlenske naprave v polnem redu in da se na obrnejnih postajah oprem i jo vsaj s papirnati mi obrisati. 6) Sedanja ureditev nedeljsklh (wee-ckend) kart je v škodo same železnice in v škodo tozadevnih krajev, ker se v slu- čaju, da »ta dvm, pvmsiika okupaJ dru^l dan 1 ne more izkoriatiti. Telave radi mnogih praaiikov vsled raznih ver bi se dale prebroditi na ta način, da se važnost wee-ckend kart omeji na državne praznike, glede Božića, Velike noći in Binkoeti pa odredi, da veljajo katoliski in pravoslavni. Za poadine direkcije bi se dolotili se posebni praznik! dotične pokrajine tako na or. ramazan za sarajevsko direkcijo. Sv. JoSef, Sv. Trije kralji, Vel. in Mali fimaren pa za zagrebAko in ljubljansko direkcijo, ker so to res dnevi, ko so se že v prejtnjih Casih vrftili razni izleti. Ob tako doloćenih praznikih pa naj vel ja weeckend karta od sobote oz. dneva pred praznik! opoldan do opoidan dneva po praznikih na pr. pri Vel. noći do torka opoldan. 7) Isto tako je glede oUJteve po § 11. ftel. tarife nastala zares tetka situacija, ker 00 kraji, ki so proglašeni za tin-istiene kraje v smislu uredbe o pospeAevanju tujskega prometa, prepričani da a tem dobe olajsave po § 11» To vprasanje se mora na vsak način resiti ter bo Zveza za tuj-ski promet v posebni predstavki stavila svoje toradevne konkretne pređoge. V zgornjih predlogih nišo zapopadeni oni iz okrožja Tujsko prometne zveze v Mariboru, kl je končne predloge glede Iokalnega prometa predložila s svojo posebno predstavko. Zgoraj izneSeni predlogi so zelo ob&rni in vendar so se na predkonferencah tujsko-prometnih organizacijah označili kot minimalni. Edino z najširokogrudnejso ureditvijo iz-nesenih precOogov, bo kolikor toliko zado-ščeno potrebam tujskega prometa, ki se je v celokupni naši javnosti označil kot naj-važnejda panoga narodnega gospodarstva. Zato prosimo, da 2el. direkcija izvoli svoje predloge Gen. direkciji drž. Železnic staviti tako, da se omogoči izpolnltev gornjih zahtev in potreb. Počasi izroca večni sneg svoje tajne Se ena sled ponetreiene Andreeve ekspedicije z balo« notn na severni teiai Zadnje bivaUSče nesrečne Andreeve ekspedicije Blizu SpitzbeTgov je našel ribič tulec, v katerem je bilo poročilo ekepelicije S. A. Andree in njegovih tovarišev z balonom na severni tečaj, Andree je poročal, da «e premika balon le počasi in da ee je po novosti in drzno^ti misli, tem-več y prvj vrsti s tem, da je ekspedicija iz-trinila in da već let ni bilo 0 nji duha ne tduha. Ekspedicija je izg-inila leta 1897 in Sele leta 1030 so naMi telesne ostanke njenih Članov. Misel, prispeti na severni tečaj z balonom, je pozira vilo takrat č-loveštvo nav^iu-šeno. čeprav ^o se osla.šali tuđi ekeptiki. [{.izmeroma hitro je^zbfal Andre 300.000 šveiiskih kron. Tuđi švedski kralj je mno- go prifepeval. Na Spiteber^rib no 7gTadili hangar 24 m v premeni in 20 m visok. Balon je imel s seboj fotografske aparate^ ki so omog'očal-i posn^tke dotlej neznanih kraje v in tako bi bili tahko napravili zemlje-vid. Kmalu go pa vsi jrlž^ovi o ekspediciji utihnili in dol^a leta večni snejr ni hotel izroditi svoje tajne. Rub« na ledeni gx>ri bi lahko poklicali za priče, da. eo letala Amosrocila Slove St vu ne samo najti, temveč tuđi osvojiti peverpl tečaj. Ali pa, ni izginil v teh belih lelenih pustinjah in v megli L^vanevski? Tšč-ejo ?a letala. NM60, N-l?0, N-171 in N.l7i?. Ali pa. bodo naSa? Zive^ra? Ali pa w bo ponovila Andreecva tragedija.? Tu4i tu vilimo, da ima narava, prisiljena izroičiti evoje tajne, £e mnogo eil in premoći, da. uniči Člove-ška prizadevanja, čeprav imajo moČne^a pomočnUta v tehnični opremi. Steklene hiše Iz Amerike poročajo, da se je steklena opeka tako dobro obnesla, da začno v kratkom graditi v New Yorku prvo se-demnadstropno hišo za pisarne vso iz steJtla. Samo nosile i in tanke vezi med poedinimi steklenimi bloki bodo kovina-ste. In velika steklarska industrijska pod-jetja pravijo. da bodo lahko v kratkem iz-delovala tuđi stekleno pohiStvo, v katerem bodo ćelo naslanjači ^tapecirani« s steklom in tuđi vložki za postelje bodo stekleni. namreč iz tankih proznih vla-ken, ki se iz njih lahko izdelujejo tuđi tkanine. Američani so prepričani, da postane steklo v doglednem Času nS'jbolj razžirjea grad beni materijal. Pa tuđi 耚koslovaško steklarsico ne za-i ostaja po tehniki za ameriSkim. Po vsem svetu, tuđi v Ameriki ljudje radi fcupuje-jo krasne steklanske izdelke iz Ccškoslo-vaške. Zadnju novost 6eSkoslovaSkegra ste-klarstva so bili lani o božicu tanki umilni* mehurCki iz stekla. Teh izdeikov je izvozila CeSkoolovadka samo v A me riko za dva milijona. Novost, ki se ji obeta si-jajna bodoćnost, je steklo, ki propuftfta s\Tetlobo, psi pa prestreza toploto in izolira sobo. Posrećilo se je izdelati steklo, ki propušča devetkrat več svetlobe, nego toplote. To je pa zeleno steklo in se ne da povsod uporabiti. Pač je pa steklo, ki zadrži Stirikrat več toplote nego svetlobe, samo za spoznanje zelenkasto. To steklo se pod vplrvom toplote raztegne samo neznatno in zeto je prikladno za gradtsiiie namene. Zanj se zanimata zlasti Azija in . Afrika. Amerika se pa zanima, za žolto češkoslovaško steklo, prikladno za okna lmjinic, ker fittriim sumbJo aveOobo In aato papir v knjlgah ne poataae lolt. de-ike steklarne so lađekde tuđi poaetao zelenkasto in rdećkaato steklo sa zelezni-ftke Mssal«. Na Ceskcm delijo tuđi poaku-se a stekieoo opeko, ki so se dobro obn«s-U. Steklena opeka *• ne razlikuj« mnogo od bele temotn«. Shawova stntpenost Bernard Shaw s* je seznanil v družbi z mlad im pisateljem, ki je rad kadil tu je cigarete. Zdaj je «topil k enerau, zdaj k dru-gerou gostu, rekoč: >Zdraynik mi je pre- povedal kaditi, toda izkušnjava je tako velika, da je na morem premazati. Bodi te ta- ko prijazni in dajte mi cigareto.« Ko ee je obrnil eleđnji^ tuđi na Shawa, je Blednji lakoj spoznal njegovo taktiko in smeje ga je zavrnil, rekoi: — Na važem mestu bi fei poi^kal drugega zdravnika. Poznam sieer mnopo zdra\*nikov, ki prepovsdujejo bolnikom kajo, nikoli pa Še nisem sliSal o zdravniku, ki bi prepove-dal floveku kupovati cigarete. Rusija zas+dla otok Henrietto Sovjetska Rusija je razSiriia svojo zemljišta posest v Arktidi s tem. da je priključila k svojemu ozemlju otok Henrietto, pripadaj oč De Longovim otoikom. Ti otoki leže severovzhodno od Novosibirskega otoČ-ja. Otok Henrietto je odkril American De Long, ko se je napotil leta 1879 v polam« kraje z ladjo »Jeanette« iskat pogreSano NonJenskjoIdovo ekspedicijo. Njegova iad-ja je obtičaU med ledenimi gorami, ki »o jo vlačile skoraj dve leti po Ledenem oceanu. Zaneslo jo je tuđi k neznanima otoko-ma, ki ju je nazval De Long »Henrietta« in »Jcanetta«. De Lonjg je razvil rva o+okih ameriško zastavo, toda Amerika se za ta dvi otoka ni nikoli brigala. De Longovo ladjo je 13. junija 1881 strl led in De Long j« našel pozneje tragično smrt zli tovariši ob ustju reke Lene, kjer so umrli od taleote, ko so hoteli priti pe« do obljudenih krajev. Dru0 del njegove ekspedicije pod vodstvom Melvilla se je rešil na čolnih. De Longova otoka sta ostala brez gospodarja, dokler ni zdaj priplul do njih sovjetski ledolomilec »Sadko«. In Rusi so razvili na otokih sovjetskih zastavo v znak, da ju smatra Rusija odslej za svoje ozemlje. Iz Maribora — Maribor žaluje. Vest o nmrti prvojra prezklenta bratske češkoelovaške repiuhlike OsvolMMiifelja Masarvka )o tuii Marilior jrlo-boko pretresa. R»z državnih poslopij eo za[>!apola!e žalne zastave. Tukaj.*nja nacionala:! društva prif>ravlj:ijo fipomin»*ke in žalne prireiitve. MariJm t^ki Češki klub in Jupotvmeniska ČeškosJr.va>ka lijra v Mariboru ter >k>kol po odfm-lali sn>žalne brzojavke. — Službo dobe. Tukajšnja Borza dela nudi 7i poslitev tapetniku, vinitarju, se-dlarskemu pomoćniku, mlinarju, pečar-skemu ipomodiiiku, ćevljaxskemu pomoćniku, steklarskemu brusaću, sodarskemAi pomoćniku, dvema restavracijskima kuharicama, trem privatnim kuharicam z znanjem nejnščine, pođn=takarici in dvema služkinjama z boljSimi spričevali. Informacije dobe interesenti med dopoldan-skimi uradnimi urami. «- Hmt« poUtthi „» poti »ko«i Maribor. V torak popoldne mtm. a« x hraovlm-kotn p^lJaU AobI Maribor za#re**ka politika dr Vikier in dr. Krtaman, pnraita SkfrMMtojoe demolcratike »tranke v Zagrebu Na kotodvoru v Mariboru *o me me-etali z njima nekAteirt »lovenakl »omJAlj^ niki KaJcot doBaavamo, *ta zagrebAka po-MGka odpotomtai v ĆJeAkortavaAko. __ Hada p««ineti» m^reč*. ve«raj z>i-traj se je peijal kaJcor običajrio banćni urtutoik Ivan Ulm z motornim koleaomifc Kamnice v mesto. Blizu Racerrctvora >e v motociklisu trCila mlajfia koi^sarka, ki kl ae je Sele ueiia voziti- Motocikli«ta Jfc vrg-lo v obeostni jarek, kjer j« obl^Žal % razbilo lobanjo in pretresenimi možgani. Na pomoć so priUlteli redenici, ki »o px>-ftkodovanca pre^eljaU v bolnico __ Slovenska Bl»trica potrebuie bolnl- oo v Slovenski Bd«trici so pokrenili ak-cdjo za lastno bolnico. Mariborska bolnica ie tako oibremenjena ,da skoraj ne more sprejeti v«e4i bolmkov, ki dnevno priha-jjBO. Ker Je zlasti iz Slovenske Bistr** in okolice velik dotok bofaiikov aa mari-toreko bomico .bi bilo potrrbno, da »• meroda^ii «nltelji reano bavijo z vpra-ftanjem bolnice v Sknenski BiMrici. Zto-sti na področ^u Pohorja, ki teži na Slovensko Bistrico, se doga ja jo mnoge neare-te ki zahtevajo baš zaradi preoddalj«io-sti bolnice će«to tuđi smrtne žrtve. đvi«i bi to ne biJo potrebno. Zato je zahteva SlovenjebiMriCanov P° lastni bomicd *e tembolj upravi'ćena. __ Mariborska industrijalka okradena. 2enao tufcaj&ijega industrijalca Greta Sonski je prijavila oblastem. đa )i .* oekdo iz avtomobala, ki pa je pusUla na tezenakem letaliAću, ukradel v^ bnljan-tov nakita, tn zlatnine v vrednoati preko 30.000 din. Gospa fczplača 3000 din nagrade onemu, ki iasledi tatu. _ Zračni napad na Maribor. o.ibi.r ^ Obrambo proti xra6nim napadom pnprav-IW velike vaje ?a obrambo proti Mjv^m iT traka. Prva taka taja ho v petek ob 10. uri dopoldne. Tej vaji *»« kmal» ^1;1 no&iavaja, ki pa ni napovedana. ^1«^ ništvo me^tne polirije v Mari^m je ndflo podrobna navodila, ki naj jih prebivalutvo ob priliki improviTiran^ra T-rafne^a napada na Maribor upost^va. Prijek napada bodo narnanilr mrene. Petkov ira^m napad je ineiU^m prakti^n^a Tnafcija. Pokaxab ChIo učinke t*.teo*epa iperita. ^ katernribn poškropljen novi del Olavnejra trja. »>« nadalci« boka xaK kako e* je treba varovati tah ^mb m kak^ne ukrepe je treha noh-reti. da ne priđe do požapov. _ Slara mariborskih rezervnih ča^tnikov. Včemi dopoldne se je vrSila nn Trpu fvo bode slava mariborskih rezervnih Wtnikov v epomin proboja na *»oluwki fronti 1 oleu feastne vojaSke 6ete in <> ^niikepa »hora •■ porkovnikom CordaMo f*™-ve udeležlli tuđi mnopi prt-lstavniki drfav-nih in eamoupravnih oblasti ter Sol«k:i mladina Po cerkv©nih ohrfslih je pksiil *]*)-minski govor precteftlnika 7>lruženja lezerv-nih Castnikov majnrja Prelovra, ki «*e j© v lepih besedah spommjal pad!ili junak«v r\% soluneki f roji ti. — Abonma t rledaU&ću Je t*ko pocenl In plaćilnl pOfrojj tako uffodnl, da je vm kom'ir oniopoi-e-no al-»n:nM *^e tu-ii m naj-boljši ložni »e-1«ft. I>otenot*t ^ke?i uloven-fik^ra int©li2»nta, ^c »wl.i P« slovenskih pmotno Mije Moj^ih »lojev je, da pn<1rr» najvažnej.^o mar:l»or^ko kulturno *tnnovo ft po'nofttevilnimi prijavanii ahonmana! Na,j-cen^jSi mps^ni ohrok ve-lja za unadnikn ie p d-in, tsl kar prejme kar tri pr^l*tav*». Oprvzarjajno tuđi na hli»ke. ki omosrortajo obipk jrle«1aliM» pri pol)ubnlh 14 dramskih. 7 glazbenih predstavah tpr pri en^m koncertu! — Za lanske plf^ali&ke abonente so rezervirani dosedanji sedeii le do Robote 18. t. m. Zato si naj vnakdo ttmprej 7-aniuniTA fivo)e cnef*to, ker bo frled. bl^r^jna p<> tem roku oidajaJa ve;a mestA novim r^flektan-\om, ki jih je leto« veliko Stevilo. _ Dečck utonil v mlaki. Na Ruti^kftni vrhu pri Sv. Juriju ob Sftavniri ^ je pri-petila Pmrtna nesreća. Tik velike mteke j« vozil filetni Fran^ Mir »svojfifra 41etn«ra brata Feliksa na dvokolf*nem vnzi^ku. N>-prefta je hotela, da pe je vo7.j^k prevrnil in mali Feliks je pade] v vodo. Starejfti Krater* se je preiMrašil in prepusti] dW-ka U6O>1i. Ker ni bilo pnmoM, jt. Feliks utonil. — Mariborski harnionikarji na turneji. V torek zvp^er so z bpzovlakom olpotovali mali harmonikarji pod vodMvom jr. SuM*kih novinarjev. Za v»e nastope mariborekh harm<»nikarjev vlada iz.redno zanimanje. — Češki rokoborec Mrna v Mariboru. Te dni je pri^pel v Maribor znani ^e^ki rokoborec Mrna, nazvan čeiki lev. Tukaj s^ je eestal z nekaterimi atleti z namenom organizirati već rokoborb v Sloveniji. Andrm Annanđjr: 90 Princesf! Symianoua Rftrr «a ■ Po teni vprsšanju se Robert ni upal pogledati Kitajcu v oči, tako se je baJ. da bi slednji ne opa-zil njegeve zadrege. Toda Lova zgovornoet je naenkrat usahnila. — Oženjen ... da ... — Ali poznate njegovo ženo? — Vidim jo zelo redko Robert je moral povzdigniti svoj srlas, sicer bi mu bil odpovedal. — Ali je ta zzkon srećen ... ? — Lady Hawkstonova ie vzorna žena, — je odgovoril Lo. Potem je pa vstaJ. — To ^ me spominja, da bo gotovo kmalu tu. Moja doižnost je pozdraviti jo ob prihodu. • Grof se je zaćudil, da Lo odheja, ne da bi se bil primerno poslovil. V njegovih kaotičnih mislih je bila samo ena jasna: Stasa bo tistega večera na svecanostih v Krožku. Tuđi de Merventa je ta vest presenetila, toda njegovi razlogi so bili dru-gačni. — Dragi moj, — je d-ejal, — poč^ščenega se lahko čutite, da imate privilegiran prihsd. čeprav je lady Hawkstomova povsod povabljeaa, se ne more nihče pohvaliti, da bi prišla kot gost na njegovo svečanost. Vpra&ujem se, kaj jo je n:.potilo, da se je cdločila za ta koraik. — Najbrž tiči za tem samo njena muhasta natura, — je odgovoril Robert z zamo'đdim glasom. De Mervent ga je vprcšujoce pogledal, ni pa hotel izgovoriti vpražanja, ki mu je sililo na jezik. — To pot moram pokskati tciazula, — mu je dejai. — Ne ođpustil 1» mi, da nisem bil navzoč, da bi pozdravil takega gosta. Ali me spremite? — Hvalo, raje poca&azn tu, da se vrnete. — Kakor želite, — je dejal de Mervent presenećen nad to odklonitvijo. V družbi na terasi je završalo in zdeio se je, da se je obrnila vsa njena pooornost na glavno stop-nišče. OI ust do ust je Slo ime, vzbujajoče naj-prej presenečenje, potem pa i-sdovednost. — Ladv Hawkstctiova? — Ona? In ptuvite, da je tu? — prav kar da je priapeda? No, to je pa res nekaj izrednega! Vprašanja in odgovori so se kriiaii. Prihod odlične dame je bil velik dogodek. Robert je moral napeti vse sile, da je pranag&l svojo raaborjenost — Ne — poj — dem, — je zanumral sam pri sebi. Toda mnciica je že hitela k stopnisču na teraso in se umJkala ugleini dami v apremstvu franco-skega konzula. Ves v ognju je stopal de Mervent njima ob strani. Na terasi so lady Hawkstonovo takoj obko'ili. Konzul je smatral za svojo prijetno dolžnost predstaviti jo najvišji gospođi. Laidy Hawkstcaovota se je s tem le še povećala. ... In pri misli, da. pripada to draiestno bit je zsa vse življenje drugemu, pri spominu na najmanj-še podrobnosti izdajstva, ki naj bi ga bila Stasa zak.il/ala nad njim, je Robert začuti 1, kciko se oglasa v njem silna mržnja. — Ah, če bi jo mogel kaziKvati, če bi ji mogel zalučati v obraz... je zašepetal zamotlklo — Premagujte se, dragi moj! Taki pogledi se kaj labko izpremene v ljubezen, Če je res, da jih n-Efrekuje mržnja. Ne da bi vedel, kdaj je prišla, je sta^a lađy KiU-fenorova za njim in se je dotaknila s pahljačo njegove rame. V istem trenutku sta se sreČala Ro-bertov in Stašin pogled. Oba sta n?enkrat strašno prebledela. Grof je vstal, se gtoboko priklonil lady HelemJ in ji podal roko. — Svečanost je postajala brez vas đolgočasna, draga moja. Toda o kaksni ljubeztri ste govorili prav kar? Skoraj nežno se ji je nasmehnil. Lađy K£Ilfeno-rova je vešče občudovala njegovo igro. — Čudovita moČ! — j© izgovorila med zobmi. Potem se je naslonila na njegovo roko. Lzzivajo- 5e se ga je dotaknila s svojo golo ramo, ga oare-3J* z nasmehom svojih krasnih zobčkov in z lju-bezni po Inim pogledom je strupeno zaaepetala: Or^)q|t Jootp ftipanftld — ^a »Narodno fliliraor* Fina Jtna — Ba upoto ta tBtmrmžai dri Itata«"»—» ^fc-*—~+. «. vm « f^M«—«