NOVI TEDNIK
ŠT. 50 - LETO 58 - CELJE, 11.12.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
MILIJONSKI DOLG
RIMSKIH TOPLIC
Stran 4
FULL COOL
ZMAGOVALCI
Strani 20-21
ZLATOMASNIK
Z OLDTIMERJEM
Stran 8
USODEN PADEC
Z VRHA KAMNOLOMA
Stran 26
CELJE V PRAVLJICAH
Stran 12
2
DOGODKI
UVODNIK
IVANA
STAMEJČIČ
Kdo je pil in icdo
bo plačal?
Kaže, da je bilo kar se zadolževa-
nja tiče lansko volilno leto usodno kar
za tri občine na Celjskem. Pa dolg nik-
jer ni nastal zaradi volitev, le odkritje
za lokalne razmere nerazumno viso-
kih neplačanih zneskov je sovpadalo
v ta čas.
V šentjurski občini so potrebovati kar
nekaj mesecev, da so dokončno pre-
šteti, koliko novcev bo treba za popla-
čilo starih grehov KS Planina. Tožbe,
ki so se po sodišču vlekle leta, so ven-
darle dobile epilog, za Planinčane pa
so se stari spori razpletli tako, da jih je delno poravnala
mati-občina, delno pa jih bodo odplačevati sami v nasled-
njih petih letih.
Radečani, ki so prejšnji mesec dokončno izvedeti, da bo-
do za poplačilo svojega dolga do Savskih elektrarn potrebo-
vati kar pol stoletja, si še vedno niso opomogli. Kako bi si
tudi, saj jih je nenazadnje še sodstvo kar nekaj let podpiralo
v prepričanju, da si pač lahko z zaračunavanjem nadome-
stila za uporabo stavbnega zemljišča pokrivajo izpad ne-
plačane koncesnine!
Povsem svež, in zato tudi najbolj nejasen, je primer za-
dolženosti KS Rimske Toplice. Koliko so Rimljani sploh dolžni?
Kako se je moglo zgoditi, da so krajani pridno plačevati
prispevke za telefonske priključke, del njihovega denarja
pa naj bi kasneje poniknil in nikoli prišel v blagajno PTT-
ja oziroma kasnejšega Telekoma? Vsaj na ti vprašanji bo
treba najti odgovore, šele zatem se bodo v laški občini lahko
lotiti reševanja zapleta. A res je tudi, da bi jih, vsaj delne že
lahko imeti, saj so Rimljani tožbo izgubiti že lani in so z
revizijo postopka v zadnjem letu le lovili čas, da še ne bi
bilo treba seči v blagajno ...
Vzroki za zadolženost v treh lokalnih skupnostih na Celj-
skem so različni, a nekaj skupnega jih le druži. Najprej to,
da je dolgove (z vrtoglavimi obrestmi vred) vselej treba pla-
čati! Zatem pa še to, da do zadolževanja veliko lažje pride
tam, kjer je odgovornost zamegljena, kjer se ne ve čisto na-
tančno, kdo pije in kdo plača ... Glede na to, da so vsi trije
dolgovi nastajati skozi več mandatov, pa je ob dokaj ohlap-
ni zakonodaji, ki ureja odnose med občinami in njenimi
ožjimi območji, vsaj v zadnjem primeru aktualno zlasti to,
kdaj kdo ni plačal!
Priključek avgust^
V nekaj letih do Laškega skozi predor Košnica?
Celje bo avgusta prihodnje
leto dobilo nov, dobre tri ki-
lometre dolg sodoben cesti
priključek, ki bo mesto na
zahodu, pri počivališču Lo-
pata, povezal z avtocesto Ma-
ribor-Ljubljana. Priključek,
vreden dobre 3 milijarde to-
larjev, gradi država, pomem-
bno pa je, da se z njim odpi-
ra tudi možnost povezave de-
la tretje slovenske razvojne
osi v smeri od Koroške do Do-
lenjske.
V zasnovi gre namreč za
tranzitni obvoz, ki bo z nada-
ljevanjem gradnje od križiš-
ča v Medlogu preko novega
mostu čez Savinjo pri današ-
njem Ingradovem Gramatu in
skozi predor pod Anskim vr-
hom do Košnice omogočil
vožnjo vseh vozil v smeri od
Lopate proti Laškemu in na-
prej proti Dolenjski, mimo
Celja. Idejna študija je že na-
rejena, grob finančni predra-
čun pa se je ustavil pri dobrih
treh in pol milijardah tolar-
jev. Sledila bo študija upravi-
čenosti naložbe, postopek za
pridobitev gradbenega dovo-
ljenja in poskus, da bi se v pro-
jekt vključili tudi evropski
strukturni skladi. Po optimi-
stični različici bi se to lahko
zgodilo do leta 2006, bolj real-
no pa računajo na izvedbo v
letih 2007 do 2008.
Avtocestni priključek na Lo-
pati s priključki na avtocesto,
nadvozom in gradnjo krožišč,
izvaja za milijardo in 100 mi-
lijonov tolarjev podjetje GIZ
Gradiš. Priključno cesto do
križišča v Medlogu pa za 1,8
milijarde tolarjev gradi celj-
Na Lopati je že vse nared za gradnjo nadvoza in priključkov na avtocesto.
sko podjetje CMC. Na dobre
tri kilometre dolgi trasi so do-
slej opravili približno polovi-
co vseh del. Trasa, na kateri je
tudi en most, je dokončana,
najbolj zahtevna dela pa oprav-
ljajo pri zaščiti vodnih virov
in gradnji zadrževalnih baze-
nov, ki bodo preprečili kakr-
šnokoli možnost ekološke ne-
sreče ob morebitnem razlitju
nevarnih snovi. Kot je ob pred-
stavitvi projekta povedal pro-
jektant Milan Grabar iz pod-
jetja RC planiranje, je bil mo-
žen koridor le preko tega ob-
močja, zato pa so izvajalce po-
stavili pred težavna dela za zaš-
čito vodnih virov.
Vojko Kramer iz celjskega
CMC je na predstavitvi pove-
dal, da so pri gradnji priključ-
ne ceste operativno na prib-
ližno polovici vseh del. Ze-
meljska dela so končana, as-
faltiranih je že 1,2 km ceste,
še 600 metrov jo bodo asfalti-
rali še letos, pripravljajo pro-
tihrupne nasipe, ob cesti pa so
speljali tudi vse potrebne ko-
munikacijske kable. Konec je
tudi težav z odkupom zemljišč,
saj je Dars kot glavni investi-
tor odkupil vsa, le nekaj jih je
še v končnem postopku za raz-
lastitev.
Z dograditvijo novega av-
tocestnega priključka pa bo
postala kritična zahodna ce
ska obvoznica, ki je na pot
zu od podjetja CM Celje c
križišča v Medlogu dvopaso
niča. Kot je povedal Iztok Ur
njek iz komunalne direkc
je, se tudi tu premika. Posto|
ki za izgradnjo dodatnih dv«
pasov na tem potezu že teč
jo. Prihodnje leto naj bi (j
žava zagotovila denar za p
treben odkup zemljišč. V1
tih 2005 in 2006 naj bi tor
na tem delu dogradili še mai
kajočo dvopasovnico in s te
pridobili potrebno pretočno
prometa do zahodnega avti
cestnega priključka.
BRS
Ultrazvočni aparat
za novorojenčke
Odsek za neonatalno pediatrijo Ginekološko porod-
niškega oddelka celjske bolnišnice skuša z zbiranjem
donacij pridobiti sodoben ultrazvočni aparat za oprav-
ljanje pregledov pri novorojenčkih. Aparat stane prib-
ližno 8 milijonov tolarjev.
Ultrazvočne preglede no-
vorojenčkov delajo sedaj na
zastarelem aparatu, ki stoji
izven Odseka za neonatalno
pediatrijo in služi prvenstve-
no za pregledovanje gineko-
loških pacientk. Takih pre-
gledov opravijo približno
2.000 letno, ambulantno in
konziliarno pa še dodatnih
500 pregledov.
»Otroške zdravnice - neo-
natologinje se trudimo
zdravstveno varstvo novoro-
jenčkov izvajati po najso-
dobnejših strokovnih meri-
lih. To pomeni, da skušam
zmanjšati obolevnost, uni
Ijivost in invalidnost otro
z zgodnjim prepoznavanje!
in zdravljenjem bolezni, I
jih s samim kliničnim pri
gledom ne odkrijemo. K(
vseh bolezni in razvojnih ni
pravilnosti ni možno odki
ti že pred otrokovim roj
tvom, jih skušamo prepo
nati čimprej po otrokove
rojstvu. Pri tem uporablj
mo neboleče, za zdrav
otrok neškodljive preiskavi
Mednje sodi ultrazvočn
(UZ) preiskava, ki omog'
ča pri novorojenčku hit
prepoznavanje bolezni n{
nepravilnosti možganov, tr
bušnih organov, kolkov i
drugih organov,« opisu
prednosti ultrazvočne pr(
skave vodja odseka prim. c
Zlata Felc in se s prošn
obrača na vse, ki bi jim {
nakupu ultrazvočnega af
rata lahko pomagali, d.i d
nirana sredstva nakažejo i
podračun enotnega zakla
niškega računa SB Celje š
01100 - 6030276827 sklici
številko 932300 - 28270«
M^
Dobrna noče hmelja
Na Dobrni so od ponedelj-
ka korak bliže temu, da se
zdraviliški kraj čimprej re-
ši sumljivih hmeljskih na-
sadov. Hmeljišča, ki so le
nekaj metrov proč od šole
in vrtca, vznemirjajo obča-
ne že vrsto let, še bolj pa po
seznanitvi z žalostno sta-
tistiko iz bližnje Socke, kjer
hmelja nimajo več.
Občinski svet na Dobrni je
tako v ponedeljek dokončno
sprejel proračun za leto 2004
ter vanj naknadno vključil
možnost, da se bodo rešili
morebitne velike nevarnosti
za zdravje občanov. V prora-
čunu so zdaj z večmilijonsko
postavko pravočasno zagoto-
vili možnost, da lahko obči-
na od Konzorcija kmetov iz
KS Nova Cerkev, ki je najem-
nik hmeljišč, odkupi hmelj-
ske žičnice. S tem bi ji Kon-
zorcij zemljo predal v najem,
občina pa bi nato poiskala
podnajemnika, ki bi se lotil
okolju prijaznejšega kmeto-
vanja.
Kot je poudaril župan
Martin Brecl je to le ena od
možnosti, da se Dobrnčani
rešijo hmeljišč. O vseh po-
drobnostih morebitnega od-
kupa žičnic se bodo pogo-
varjali naknadno, pri čemer
bodo povabili neodvisne ce-
nilce. Sicer pa je občina pred
leti že sprejela odlok, ki ob-
novo nasadov hmelja v tem
zdraviliškem kraju prepove-
duje. Uvodni sestanek med
predstavniki občine in Kon-
zorcija je bil že pred spre-
jetjem proračuna za leto
2004.
BRANE JERANKO
KRATKE-SLADKE
Pet mesecev
prepozno
Kaj je prej: jajce ali kokoš,
temeljni kamen ali zgradba?
V primeru izgradnje čistilne
naprave Laško, bi rekli, da
je postopek takšen: najprej
postaviš objekt, potem čakaš
na prost ministrov termin in
šele nato položiš, bolje re-
čeno odgrneš, temeljni ka-
men. Vendar, če bi kokoš ča-
kala na jajce oziroma jajce
na kokoš, petelina še danes
ne bi bilo ... Ali drugače re-
čeno, če bi čistilna naprava
čakala na ministra Kopača in
temeljni kamen, bi bila leta
2005 še brez odpadkov.
Nestrankarski
človek v SMS
»Predsednik« celjskega štu-
dentskega kluba Danijel Ko-
ciper v vsakem pogovoru z
novinarji rad poudari, da je
zelo pomembno, da se štu-
dentski funkcionarji ne uk-
varjajo s politiko oziroma se
ne opredeljujejo za nobeno
politično stranko. No, sam
se tega očitno ne drži. Izve-
deli smo, da je bil julija 2002
izvoljen za člana častnega
razsodišča lokalnega odbo-
ra Stranke mladih Slovenije
iz Slovenske Bistrice. Mogoče
pa za SMS njegovo pravilo
ne velja. In, seveda, zanj tu-
di ne.
Friderik,
Veronika,
Zoran...
v športnem parku Celje so
trije večji objekti, ki pa še
nimajo imena. Pa so se hu-
domušneži domislili takole:
nogometni štadion Friderik,
rokometna dvorana Veroni-
ka in Mercatorjev trgovski
center Zoran!
Škarje in trak
»Pa na škarje ahtajte!« je
vzkliknil žalski župan Lojze
Posedel ob odpiranju nove-
ga krožišča v Levcu. Tega
vzklika ne gre pripisati nje-
govi savinjski naturi, temveč
bolj slabi izkušnji, saj je na-
mreč par minut prej parkelj
ministru Jakobu Presečniku
pred nosom ukradel škarje.
Seveda jih je parkelj vrnil,
ob trak pa se je zatem posta-
vilo toliko »pomembnežev«,
da je bil slednji skoraj pre-
kratek.
Kdaj se konča
februar?
v sredo bo Celje v pravljič-
nem duhu zaživelo tudi z dr-
sališčem na Trgu celjskih kne-
zov. Da bo drsanje mogoče
do 31. februarja, obljubljajo
organizatorji ... Za dva dni
podaljšanega meseca se ve-
selijo le drsanja željni Celja-
ni, vsi drugi pa se sprašuje-
jo, ali ni dovolj že to, da v
letu 2004 večina praznikov
pade na dela proste dneve ob
koncu tedna.
Št. 50 - 11. december 2003
DOGODKI
3^
Koncesije
ta domsko
varstvo
starejših
Zdravilišče Laško, dnev-
jo varstvo konjiškega Ka-
ritasa Čebela, ljubljanski
Comment domovi za dom
if Rogaški Slatini in Zavod
sv. Rafaela z Vranskega so
[jili izbrani za nove kon-
cesionarje institucionalne-
ga varstva v domovih za
starejše.
Na maja objavljen razpis
[ninistrstva za delo, druži-
no in socialne zadeve se je
prijavilo 22 ponudnikov,
med trinajstimi popolnimi
vlogami pa so v ministrs-
tvu konec tedna izbrali 10
ponudnikov, pri katerih bo
v prihodnjih dveh letih sku-
paj na voljo 906 mest za sta-
rejše. Prijavili so se lahko
ponudniki, ki bodo z dom-
skim varstvom starejših za-
čeli v letu 2004 ali 2005,
[ned desetimi izbranimi pa
50 trije takšni, ki že imajo
zgrajene domove in bodo
lahko prve oskrbovance
sprejeli takoj v začetku pri-
hodnjega leta; med njimi s
Celjskega Zdravilišče Laš-
ko in Čebela, dnevno vars-
tvo Karitas iz Slovenskih
Konjic.
Koncesionarje so izbrali
la osnovi potreb v regiji in
upravni enoti, ponujene ce-
ne storitev, kakovosti pro-
grama z vidika kadrov, or-
ganizacije dela, metod de-
a, pa tudi oblike in obsega
zvajanja programa. Večina
iomov, ki so pridobili kon-
:esijo, je oziroma bo manj-
ših, saj imata le dva med
[ijimi po 150 mest, kar po-
lovica pa bo imela manj kot
100 mest za starejše.
IS
Sotlar se je
vrnil na delo
Nadzorni svet celjskih Nepremičnin o vplivu kriminalis-
tične preiskave na delo v podjetju
Mesec dni zatem, ko so
celjski kriminalisti v druž-
bi Nepremičnine opravili hi-
šno preiskavo ter direktor-
ja družbe Slavka A. Sotlar-
ja osumih zlorabe položaja
in pravic, njegova sodelav-
ca Janka Arnuša in Zden-
ko Strašek pa pomoči pri
omenjenem kaznivem deja-
nju, se je Sotlar, ki je bil od
začetka preiskave v bolniš-
kem staležu, vrnil na delo.
Sotlar, ki je sredi novem-
bra popolna pooblastila za
vodenje družbe predal raču-
novodkinji Antonji Brus, ta-
ko od ponedeljka ponovno
opravlja vodenje podjetja v
100-odstotni občinski lasti,
katerega usoda še ni znana.
Kot je v ponedeljek povedal
predsednik nadzornega sve-
ta Nepremičnin Marjan
Krajnc, so člani ugotovili, da
delo kljub kriminalistični
preiskavi normalno poteka.
»Na sam potek kriminalistič-
ne preiskave ne moremo vpli-
vati, smo se pa seznanili s po-
dročji, ki so predmet prei-
skave,« je povedal Krajnc in
pojasnil, da naj bi bilo eno
od področij preiskave spor-
na dodelitev stanovanj. »Ven-
dar ne vem, kaj je pri dode-
litvi stanovanj sploh lahko
spornega - razen, da se nek-
do, ki je bil na 6. mestu,
povzpne na 5. mesto ... Si-
cer pa je za Celje pomembno
le, da je bilo v zadnjem času
zgrajenih veliko stanovanj,«
je povedal Marjan Krajnc. Na
vprašanje, ali bo Sotlar ostal
na položaju direktorja ne gle-
de na rezultate kriminalistič-
ne preiskave, je Krajnc po-
vedal, da bo Sotlar »na me-
stu direktorja najverjetneje
ostal do predvidene reorga-
nizacije družbe Nepremični-
ne«. Več o predvideni reor-
ganizaciji Krajnc v ponede-
ljek ni vedel povedati; dejal
je le, da so se člani nadzor-
nega sveta seznanili »z več
predlogi, povezanimi s pri-
hodnjim delovanjem družbe
Nepremičnine«.
Kot je dodal, je odločitev
o tem, v kakšni obliki bodo
Nepremičnine delovale v pri-
hodnje, v rokah mestnih svet-
nikov oziroma Mestne obči-
ne Celje. »Možnosti je več, o
njih se bodo člani mestnega
sveta seznanili na seji mest-
nega sveta, potem pa priča-
kujemo, da bo nadzorni svet
o predlaganih spremembah
v delovanju družbe bolj kon-
kretno obvestil tudi lastnik
oziroma Mestna občina Ce-
lje,« je še povedal Krajnc.
Da je kriminalistična prei-
skava v zvezi z delovanjem
podjetja Nepremičnine in
Gradbeništva Božičnik še v
teku, pa je v torek za Novi
tednik potrdil tudi vodja
Okrožnega državnega tožils-
tva v Celju Ivan Žaberl.
ALMA M. SEDLAR
KJE SO NAŠI
POSLANCI?
Ustavne muke
po izbrisanih
Ustavno sodišče bo v pri-
hodnjih petnajstih dneh
ugotovilo, ali je zahteva 30
poslank in poslancev za raz-
pis referenduma o t. i. teh-
ničnem zakonu o izbrisanih
morda protiustavna. Poslan-
ci so namreč v torek ponoči
sklenili (48:17), da bodo z
razpisom referenduma po-
čakali do ustavne presoje.
Ustavno sodišče tako po-
sredno odloča o tem, ali in
kako bodo poslanci uveljavi-
li njegovo odločitev iz letoš-
njega aprila, da so upravni or-
gani leta 1992 nezakonito iz
registra stalnega prebivalstva
izbrisali skupino ljudi, prise-
ljencev iz drugih nekdanjih
jugoslovanskih republik, ki so
do takrat zakonito prebivali
v državi, vendar pa konec le-
ta 1991 niso zaprosili za slo-
vensko državljanstvo. Sodiš-
če je v 8. točki svoje odločbe
odredilo, da jim mora notra-
nje ministrstvo za nazaj izda-
ti odločbe in vrniti status stal-
nega prebivalca ter tako po-
praviti krivice, ki so jim jih
storili državni organi.
Zahteva po ustavni presoji
temelji na prepričanju vlade
in njenih pravnikov, da je vse-
bina referendumske zahteve
v nasprotju z ustavo ter da bi
z odložitvijo sprejetja zako-
na, odložitvijo njegove uve-
ljavitve ali zaradi zavrnitve za-
kona na takšnem referendu-
mu lahko nastale protiustav-
ne posledice. Referendumsko
odločanje o že sprejetem t.i.
tehničnem zakonu o izbrisa-
nih bi pomenilo, da so pred-
met referenduma ugotovlje-
ne kršitve človekovih pravic.
Presoja kršitve človekovih pra-
vic pa ustavnopravno ni do-
pustna vsebina referendum-
skega odločanja, zato je tak-
šna zahteva v neskladju s te-
meljnimi ustavnimi načeli.
Podpisniki zahteve za refe-
rendum (SDS, NSi, SNS ter
štirje poslanci koalicijske SLS
in poslanec SMS) seveda mi-
slijo drugače, saj imajo držav-
ljani po njihovo pravico na
referendumu odločiti o tem,
ali jim je zakon všeč ali ne.
Prav tako so prepričani, da ne
bi prišlo do protiustavnih po-
sledic, saj je v proceduri še
t.i. sistemski zakon o izbri-
sanih, v katerem bi lahko enot-
no uredili omenjeno področje
in spoštovali odločbo ustav-
nega sodišča v celoti.
Pri vsej tej kolobociji je zelo
zanimiva vloga Stranke mla-
dih Slovenije. »V demokratič-
ni državi je nedopustno igno-
rirati odločbe ustavnega so-
dišča, saj lahko to zamaje sa-
me temelje državne ureditve.
Zato bomo s tem prepriča-
njem glasovali za omenjeni
zakon, saj bi bilo vse drugo
vprašljivo predvsem z veljav-
nimi pravili obnašanja v de-
mokratični družbi,« je njihov
poslanec Peter Levic pojasnil
stališče stranke ob sprejema-
nju tehničnega zakona o iz-
brisanih. Potem je njihov po-
slanec Bogomir Vnučec pod-
pisal zahtevo za referendum
o presoji taistega zakona, os-
tali pa so vse bolj »nevtralni«.
Šentjurski poslanec SMS
Marko Diaci v vseh glasova-
njih o izbrisanih ni pritiskal
na glasovalne tipke. »V skla-
du z 12. členom ustave po-
slanci niso vezani na strankar-
ska navodila, ampak odloča-
jo po svoji vesti. Naša stran-
Marko Diaci
ka in tudi poslanci podpira-
mo odločitev ustavnega sodiš-
ča, saj gre za zavarovanje člo-
vekovih pravic. Po drugi strani
pa se sam ne strinjam z vsebi-
no zakona, saj ta zagotovo ni
dovolj dorečena. Prepričan
sem, da bi moral zakon omo-
gočiti individualno presojo
vsakega primera posebej, ne
pa da na splošno podeljuje pra-
vico za nazaj,« svojo neopre-
delitev pojasnjuje Diaci. Po
njegovih besedah se je njihov
poslanec Bogomir Vnučec
podpisnikom referendumske
zahteve pridružil zaradi tega,
da bi se izognili zbiranju 40
tisoč podpisov. »Pri sprejema-
nju zakonodaje v začetku de-
vetdesetih so storili hudo na-
pako, nas pa zelo čudi, da je
niso razrešili že prej,« ugotav-
ljajo SMS-ovci.
Ana Marija Tisovic
Ostali poslanci iz naše re-
gije so glasovali po pričako-
vanjih. Jože Kavtičnik, Mi-
lan Kopušar (oba LDS), Bo-
jan Kontič (ZLSD) in Franc
Lenko (DeSUS) podpirajo za-
kon. Rudolf Petan, Franc Su-
šnik in Mirko Zamernik
(SDS) ter Ana Marija Tiso-
vic (NSi) so proti, Jurij Ma-
lovrh iz SLS, ki je še oktobra
podpiral zakon, pa si je do
konca novembra premislil in
prestopil med njegove nas-
protnike.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
V nedeljo nov
vozni red
v Slovenskih železnicah
je vse pripravljeno za nov
vozni red, ki začne veljati
v nedeljo, 14. decembra,
zjutraj. V letu vstopa v EU
prinaša precej sprememb v
mednarodnem prometu ter
kar nekaj v notranjem pro-
metu.
Slovenske železnice so naj-
bolj ponosne na nov vlak Eu-
rocity Ljubljana-Benetke, že
uveljavljeni pendolino, ki bo
omenjeno pot po tirih zato
bistveno skrajšal. V Celju,
kjer je druga najprometnej-
ša potniška postaja Sloveni-
je, je v mednarodnem pro-
metu med drugim novost do-
datna povezava med Budim-
pešto in Benetkami. Gre za
vlak Venezia Express, ki bo
vozil po novem namesto čez
Zagreb čez avstrijski Gradec,
pomeni pa seveda tudi dodat-
no povezavo med Štajersko
in Ljubljano.
V notranjem prometu bo-
do zaradi boljših mednarod-
nih zvez ukinjene kar tri po-
vezave s pendolinom med
Štajersko in Ljubljano, uve-
dene pa nekatere nove z vla-
ki Intercity. Lokalni potniš-
ki vlaki na progi Zidani Most-
Maribor (s povezavami pro-
ti Ljubljani in Dobovi) bodo
vnaprej vozili brez posebnih
sprememb, z izjemo jutra-
njega šolskega vlaka Sevni-
ca-Celje, ki bo prispel v knežje
mesto pol ure pozneje (ob
7.34).
Novi vozni red ne prina-
ša nobenih sprememb na
progi Celje-Velenje, v Ob-
sotelje pa eno samo pomem-
bnejšo. Tam bo po zadnji
odločitvi ukinjen le en vlak
na progi Rogatec-Sveti Rok.
Gre za povezavo z obmej-
nim Dobovcem, kjer so že-
lezničarji zabeležili, da je
vlak zaseden manj kot pe-
todstotno. Na vseh naštetih
progah je treba biti seveda
pozoren na morebitne spre-
membe za minuto ali dve.
Sicer pa so na celjski ter
drugih postajah podrobnejši
podatki o novem voznem re-
du že izobešeni. Železničarji
obljubljajo, da bodo kma-
lu na voljo tudi v knjižni ob-
liki.
Nov vozni red bo veljal vse
do 11. decembra 2004, pri
tem pa bo treba biti kot vsa-
ko leto pozoren na poletne
spremembe v zvezi s šolski-
mi vlaki. Te so že objavlje-
ne.
BRANE JERANKO
Ločeno zbiranje odpadkov
Na odlagališču komunal-
lih odpadkov v Bukovžla-
so predali namenu nov
enter za ločeno oddajanje
ieku udarnih surovin in ko-
nunalnih odpadkov.
Gre za enega ključnih ob-
ektov za okolju bolj prijaz-
10 ravnanje z odpadki in ene-
;a prvih objektov bodočega
'bmočnega Centra za ravna-
ije z odpadki. V centru lah-
ko ločeno zbrane odpadke -
(papir, lepenko, steklo, pla-
stiko, kovine, les, organske
odpadke, gradbene odpadke,
mešane ostale odpadke, gu-
me, pa tudi nevarne odpad-
ke) občani iz 12 občin, vklju-
čenih v organiziran odvoz od-
padkov, poslej odlagajo brez-
plačno.
Tudi Javne naprave same
na 400 zbiralnicah - ekološ-
kih otokih - v 12 občinah že
zagotavljajo zbiranje ločenih
frakcij odpadkov. Letos so ta-
ko zbrali že 590 ton papirja,
225 ton stekla in 268 ton ko-
vinskih odpadkov, primernih
za nadaljnjo predelavo. Let-
no v poprečju zberejo tudi
do 50 ton nevarnih odpad-
kov.
BRST
Foto G. KATIC
Center za ločeno zbiranje odpadkov je s simbolnim odmetom odpadkov v pripravljene kontejnerje odprl
župan Bojan Šrot.
Št. 50 -11. december 2003
3
AKTUALNO
V iskanju
čarobne svetilke
Poklicna pot Cvijete Pah-
Ijina, matere šestih otrok in
specialistke psihiatrije, ki je
z Raba v Slovenijo prišla pred
dobrimi tridesetimi leti, se
je začela v splošni ambulan-
ti v Ločah, od koder je odšla
v službo v Psihiatrično bol-
nišnico Vojnik. Potem se je
zaposlila v psihiatričnem dis-
panzerju celjskega zdravstve-
nega doma, kjer je leta 1985
ustanovila Klic v duševni sti-
ski in društvo prostovoljcev,
ki delajo na brezplačnih li-
nijah za pomoč ljudem v sti-
ski. Celjskemu Klicu v dušev-
ni stiski (pozneje se je prei-
menoval v Klic upanja), ki ga
je ustanovila Cvijeta Pahlji-
na, jih je sledilo še nekaj in
leta 1994 so se združili v Zvezo
slovenskih klicev v duševni
stiski, katere predsednica je.
Ob tem je tudi koordinator-
ka pri mednarodni zvezi te-
lefonskih mrež za pomoč lju-
dem v duševni stiski.
Leta 1995 je stopila na sa-
mostojno poklicno pot; od
takrat deluje v zasebni am-
bulanti na Gregorčičevi 3, ka-
mor hodijo po uteho števil-
ni nekdanji, pa tudi novi pa-
cienti.
Kot da vse, kar počne, ne
bi bilo dovolj, je pred tremi
leti pričela v mirnem ozrač-
ju Žičke kartuzije priprav-
ljati tako imenovane duhov-
ne tabore.
Trajajo po te-
den dni, se-
stavljeni pa so
iz delavnic, ki
jih vodijo
strokovnjaki
z različnih
področij - od
psihiatrinj do
duhovnikov
in slikarjev...
Letos, ob
mednarodni
konferenci
svetovalcev
telefonov v
duševni sti-
ski, ki je bila -i
poleti v Ljubljani, se je na|
njeno pobudo v Sloveniji pri-^
čel projekt, v začetku imeA
novan Leto veselja do življe-i
nja. Projekt se je iz predvi-^
denih nekaj mesecev v tre-|
nutku razširil v »brezkonč-^
nost«; pred časom preime--
novan v Veselje do življenja^!
je postal rdeča nit številnih?
delavnic, okroglih miz, prii
reditev in projektov, ki jih ^
namenom, da bi spomnili n^
optimizem in pozitiven od-:
nos do življenja, različni iz-^
vajalci pripravljajo po vsej;
Sloveniji. •
V ponedeljek je letošnji del
projekta Veselje do življenja!
v celjskem Narodnem domui
doživel sklepni del. S priz-1
nanimi slovenskimi strokov-
njaki ter njihovimi delavni-i
cami z naslovi kot so Iskali
nje čarobne svetilke, SpreH
jemanje in spreminjanje;!
Dober dan, življenje, Notra-^
nje rane in njihovo zdravlje-';
nje ter drugimi, je želela Cvi^
jeta Pahljina širši javnosti pri-
kazati osnovno idejo projek-*
ta in (ponovno) spomniti, dai
je življenje največja vredno-
ta, ki jo imamo - in da bi
Cvijeta Pahljina
bilo dobro, da bi se, še po-
sebej, ko smo v stiski, tega
zavedali.
Cvijeta Pahljina je prepri-
čana, da večina ljudi, ki obiš-
čejo psihiatra, tega ne stori,
ker bi bili bolni, temveč za-
radi povsem vsakodnevnih
težav, kakršne lahko v oko-
lju, v katerem živi in dela,
doživi prav vsak. Po njenem
mnenju je eden najbolj po-
membnih dejavnikov za do-
bro počutje posameznika
možnost, da lahko zadovo-
lji potrebo po delu. »Ljudem
je potrebno omogočiti, da se
lahko dokazujejo z delom,«
pravi za nekatere trmasta, za
prijateljem somišljenike pa
»simpatično svojeglava« žen-
ska. Ena od stvari, ki ji jo
očitajo tistih, ki njenih me-
tod dela ne zagovarjajo, je
menda (pre)pogosto predpi-
sovanje receptov oziroma
zdravil - čeprav, vsaj v zad-
njem času, tudi v javnosti vse
bolj poudarja, da ljudje svo-
je vedenje najbolje nadzo-
rujemo sami.
t)va dni pred sklepno pri-
reditvijo Veselje do življenja
se je v pismih bralcev osred-
njega slovenskega dnevnika
odločno zavzela za večjo svo-
bodo zdravnikov specialistov
pri pisanju receptov, in opo-
zorila na strokovne pomanj-
kljivosti, ki naj bi jih pri pra-
vilih v zvezi s
predpisova-
njem zdravil
naredili pri
Zavodu za
zdravstveno
zavarovanje
Slovenije. Po
njenem mne-
nju ta, za
zdravnike ze-
lo omejujoča
pravila, niso
usklajena s
strokovnimi
doktrinami,
jasno pa je
izrazila svoja
stališča tudi
glede sankcij oziroma pla-
čila, ki ga morajo zdravstve-
ni zavarovalnici poravnati
zdravniki, ki »neupravičeno«
predpišejo preveč (pre)dra-
gih zdravil.
Njen star pisalni stroj je
pred kratkim zamenjal raču-
nalnik in novinarji smo po-
tem, ko smo dolgo časa va-
bila na prireditve, ki jih pri-
pravlja, dobivali dan zatem,
ko je prireditev minila, o sled-
njih sedaj obveščeni redno in
pravočasno - za vsak slučaj
ob vsakem dogodku kar ne-
kajkrat ... Sicer pa je tako med
morebitnimi nasprotniki kot
med somišljeniki in prijate-
lji Cvijeta Pahljina znana po
tem, da večino svojih, na pr-
vi pogled neuresničljivih idej,
izpelje, pa čeprav v - zadnjem
trenutku. Kar se nameni, to
brez izjeme tudi stori.
Morda prav zato, ker svo-
jo trdno zakoreninjeno ve-
ro, prepleteno z vrednotami,
nesebično deli z ljudmi, ki
z njeno pomočjo iščejo poti
iz stiske. Predvsem pa, ker
se vrednot, o katerih uči,
brezpogojno drži tudi sama.
ALMA M. SEDLAR
Nov udarec za
Rimske Toplice
Dolg krajevne skupnosti naj bi presegal 50 milijonov tolarjev - Kam je šel dcJ
nar, zbran za telefonijo?
Kot da Rimske Toplice in
z njimi vred Rimljani še ne
bi bili dovolj potrti zaradi
opustelega zdravilišča, jih
je doletel še nov udarec. Za-
radi izgubljene tožbe z
družbo Telekom imajo od
oktobra blokiran transak-
cijski račun. Dolg, ki ga je
krajevna skupnost »pride-
lala« pred 12 leti in katere-
ga bo zdaj občutilo dva ti-
soč prebivalcev Rimskih To-
plic, znaša več deset mili-
jonov tolarjev.
Po neuradnih podatkih naj
bi dolg znašal celo več kot 50
milijonov tolarjev, kar je 10-
krat več kot KS Rimske To-
plice letno dobi iz občinske-
ga proračuna. Vzroki segajo
v leto 1989, ko je takratni pred-
sednik KS Andrej Mlakar s
PTT-jem podpisal 500 tisoč
nemških mark vredno pogod-
bo za izgradnjo telefonskega
omrežja. Znesek naj bi vse do
leta 1991 odplačevali po obro-
kih, potem pa je v vrhu KS
prišlo do zamenjave. V času
predsedovanja Jakoba Pod-
pečana dolga - ostalo naj bi
ga še za 4,5 milijona tolarjev
- niso več odplačevali, zato je
družba Telekom od PTT-ja
podedovano terjatev želela iz-
terjati.
Ko je junija 1996 predsed-
nik KS postal Drago Zupan,
je bil spor že tri leta na sodišču.
»Takrat so mi povedali,« se spo-
minja Zupan, »da KS dolga ni
treba plačati, ker PTT ni nare-
dil vsega, za kar so se dogovo-
rili. Vendar so sodni izveden-
ci kmalu dokazali, da je bilo
vse, kar je bilo navedeno v po-
Društva se bodo morala še naprej stiskati v pisarni KS, saj do večje
dvorane Rimljani (vsaj v naslednjih nekaj letih) ne bodo prišli.
godbi, tudi izpolnjeno.« Kot
župan Občine Laško je Peter
Hrastelj leta 1997 z vodstvom
Telekoma skušal najti kom-
promisno rešitev. Dolg z
obrestmi vred bi poravnali še-
le, ko bi Telekom krajanom
vrnil sredstva, vložena v izgrad-
njo telefonskih vodov. A kaj,
ko novo vodstvo v Telekomu
za sklenjeni ustni dogovor ni
vedelo in so zato leta 2000 po-
stopek znova vrnili na sodišče.
Končna sodba sodišča je bi-
la znana že pred letom dni,
vendar so »obtoženi« Rimljani
poskusili še z revizijopostop:
ka. Tudi ta ni spremenila
dejstva, da bo dolg, ki so ga
sicer zakrivili drugi, enkrat
treba plačati.
Breme zaradi blokade
transakcijskega računa je
padlo na zdajšnjo predsed-
nico KS Jelko Kapun in
občino Laško. »Svet KS bo
ostal, to lahko zatrdim, saj
smo tu zaradi ljudi,« pravi
Jelka Kapun. »Občina bo za
krajane zagotovila osnovne
potrebe, kot je vzdrževanje
javnih poti in delovni pro-
stori KS. Kaj pa bo blokada
dolgoročno Domenila za
kraj, si zaenkrat ne upaj
niti razmišljati.« ,
Prav tako nihče (vsaj ja^
no ne) še ne razmišlja, kdi
je kriv za nastali dolg. Kar
je šel denar, ki so ga od let
1991 pobrali krajanom ko
prispevek za izgradnjo tel«
Ionskega omrežja? Po en
verziji naj bi ga vložili v ce
ste, uradne razlage pa splol
ni. »Jasno je le,« pravi žu
pan Jože Rajh, »da so tisti
ki so prevzeli dolžnos
plačevanja izgradnje telefon
skega omrežja, to obveznos
kar odmislili.«
Posledice? i
Kako bodo reševali nasta
li zaplet v laški občini, še m
vedo natančno. Ali trenutni
stanje pomeni, da bodo mo
rali svetniki morda v pro
računu »odmisliti« še kakšni
naložbe? Zaradi izgradnje no
ve osnovne šole v Debru ži
tako ali tako trpiJD dolgo
ročni projekti občine. Pi
bežnem pregledu osnutk
proračuna za leto 2004 se dol
go pričakovani gasilski don
v naslednjih dveh letih še m
bo gradil, počakati pa bo mo
rala tudi Zdravstvena posta
ja Rimske Toplice.
Na kakšen način in čez ko
liko časa bo dolg poravnan
si nihče ne upa z gotovostji
povedati. Tudi o dolga
ročnih posledicah se še ni
razmišlja naglas. In čepra
je po toči zvoniti prepozne
bi bilo lepo vedeti vsaj t(
kdo je za nastale razmere od
govoren.
ROZMARI PETO
Izbrana občinska podjetja?
Nenavaden dopis direktorica občinske uprave Tine Gril vodjem oddelkov
Direktorica občinske
uprave Mestne občine Ce-
lje Tina Gril je vodje oddel-
kov občinske uprave v mi-
nulem tednu presenetila z
dopisom, v katerem zahte-
va, da so dolžni ob vsaki
uvedbi postopka izbire iz-
vajalca, kjer se kot ponud-
niki oz. možni izvajalci po-
javljajo bodisi Gradbeniš-
tvo Božičnik, Ekos Dram-
Ije ali Moliere d.o.o., o tem
pisno obvestiti njo, potem
pa župana Bojana Šrota.
Grilova v nadaljevanju zah-
teva, da morajo vsi morebit-
ni nosilci pooblastil pred iz-
biro izvajalca o poteku po-
stopka najprej poročati njej,
potem pa županu. Proti ti-
stim, ki tega ne bodo storili,
bodo disciplinsko ukrepali.
Dopis (napisan na podlagi
uredbe, ki jo je izdal župan
MOC Bojan Šrot) je nenava-
den predvsem zato, ker je bil
doslej končni podpisnik vseh
pogodb, ki jih je z izvajalci
sklenila Mestna občina Ce-
lje, prav Bojan Šrot. In ker
so se vsa tri omenjena pod-
jetja v minulih mesecih po-
javljala v domnevnih pove-
zavah s celjskim županom,
se je pojavilo tudi vprašanje,
ali so ta tri podjetja edina, s
katerimi mestna občina skle-
pa pogodbe oziroma, po kak-
šnem ključu je občinsko
vodstvo izpostavilo prav ta tri
podjetja.
Namen dopisa Grilove je
pojasnil Roman Repnik,
predstavnik za stike z javnost-
jo na MOC, ki poudarja, da
je »župan Bojan Šrot tudi do-
slej vedel za vse posle Mest-
ne občine Celje, saj podpi-
suje pogodbe z izvajalci.«
Vendar šele takrat, ko je po-
stopek izbire izvajalca že
pravnomočen oziroma do-
končen - kar pomeni, da o
izbiri izvajalca odloča neod-
visna komisija. »Vodje oddel-
kov lahko samostojno začne-
jo s postopkom izbire izva-
jalca za določeno delo, ob-
javijo javni razpis, izberejo
komisijo in opravijo ves po-
stopek oddaje naročila. Žu-
pana o tej fazi postopka ne
obveščajo in ga tudi niso dolž-
ni obvestiti. Ker pa se v me-
dijih v zadnjem času okoli
podjetij, ki so navedena v do-
pisu, dviga veliko prahu in
je očitno za mnoge sporno,
če kdo od omenjenih dobi de-
lo, je župan preko direktori-
ce odredil, da so ga vodje od-
delkov dolžni obvestiti, če se
v postopku oddaje naročila
pojavi katero izmed teh pod-
jetij in da ga je pred podpi-
som pogodbe potrebno sez-
naniti s samim postopkom
izbire.« Repnik dodaja, da to
ne pomeni, da se omenjena
podjetja ne morejo ali ne
smejo prijaviti na noben raz-
pis ali dobiti nobenega dela.
Prav tako ni sporno ali neza-
konito, če kot najugodnejS
ponudnik delo tudi dobij(
pojasnjuje. Obvestilo direl
torice pa je možno brati tud
tako, da je župan omenjen
odredbo napisal, ker bi že
lel, da bi bila ta podjetja iz
brana na razpisih, dodaja, ka
je narobe. »Župan je hotel 1
imeti vpogled tudi v sam p(
stopek oddajanja naročila
je razložil.
Sicer pa po zakonu, ko gl
za javno naročilo ali javi
razpis, o izbiri izvajalca o(
loča neodvisna komisija, n
pa župan. Slednji z že izbr<
nim kandidatom zgolj po(
piše dokončno pogodbo o d
lu. Kar pomeni, da je dop
oziroma uredba, po kate
morata biti župan in direl
torica občinske uprave pre(
časno obveščena o morebi
ni izbiri morebitnega izvaja
ca, najmanj težko razumlj
va - če že ne nesmiselna.
ALMA M. SEDLA
St. 50 - 11. december 2003
TEMA TEDNA
_5
Strah pred meritvami
izpušniii plinov
jjovi predpisi o izpušnih plinih so prizanesljivejši do starejših avtomobilov - Ekološko nesprejemljiv vsak tretji pre-
gledani avtomobil
I Prvi teden po uvedbi ob-
veznega merjenja emisij iz-
pušnih plinov so pri Avtu
Celje opravili okoli petde-
set tehničnih pregledov vo-
zil na dan, kar je za polo-
vico manj kot sicer. Med nji-
mi jih je morala kar slaba
tretjina na »popravni izpit«.
Lastniki vozil pa so morali
precej globlje seči v žep, kot
če bi svojega jeklenega ko-
njička pripeljali na pregled
pred prvim decembrom.
Uvedba meritev emisij iz-
pušnih plinov je namreč ce-
no tehničnega pregleda dvig-
nila za okoli 30 odstotkov.
To pomeni, da morajo last-
niki osebnih avtomobilov na-
mesto 5.500 tolarjev sedaj od-
šteti 7.200 tolarjev. Vnovič-
ni tehnični pregled (v roku
treh dni) pa sedaj ni več brez-
plačen, ampak znaša 30 od-
stotkov cene osnovnega pre-
gleda oziroma 2.160 tolarjev
za osebna vozila. To pa še ni
vse. Lastniki novejših avto-
mobilov, ki tehničnega pre-
gleda zaradi ekološke nespre-
jemljivosti ne opravijo v pr-
vo, morajo biti pripravljeni
na popravilo izpušnega siste-
ma oziroma na zamenjavo ka-
talizatorja, ki lahko stane tudi
nad sto tisoč tolarjev (odvi-
sno od razreda in znamke av-
tomobila). Preprosteje in ce-
neje pa pridejo skozi lastni-
ki starejših avtomobilov z mo-
torjem brez katalizatorja. Pri
teh je mogoče čistejši izpuh
z ustrezno nastavitvijo mo-
torja doseči za nekaj tisoča-
kov. Poleg tega imajo lahko
avtomobili, ki so bili prvič
registrirani pred 1. oktobrom
1986, v izpuhu kar za odsto-
tek več ogljikovega monok-
sida kot tisti po tem datumu.
Res pa je, da morajo avtomo-
bili, starejši od dvanajst let,
na tehnični pregled, in s tem
tudi na tako imenovani eko-
test, dvakrat letno.
Velik ekološki problem
predstavljajo izrabljeni ka-
taliztorji, ki jih bo treba od
sedaj redno menjavati. Tež-
ko jih je namreč reciklira-
ti, saj vsebujejo žlahtne in
težke kovine ter keramiko.
»Novejši je avto, strožja so
pravila,« je razložil vodja teh-
ničnih pregledov pri Avtu Ce-
lje Franc Cehner: »Toda,
kdor svojega jeklenega ko-
njička redno servisira in vzdr-
žuje, tudi pri ekotestu ne bi
smel imeti težav.« Redno
vzdrževanje motorja pa lah-
ko tudi bistveno podaljša živ-
ljenjsko dobo katalizatorja.
ki je pri večini avtomobilov
med 80.000 in 100.000 pre-
voženimi kilometri. To po-
meni, da bi ga bilo treba za-
menjati vsaj vsakih pet let.
Toda, »tega do sedaj nihče ni
počel, ker ni bilo nadzora nad
izpušnimi plini. Nekateri so
katalizator celo namenoma
odstranili in s tem nekoliko
povečali moč motorja. Sedaj
si tega ne bodo mogli več pri-
voščiti,« je povedal Cehner.
Pregled daljši
za deset minut
v Celju prvi teden ni bilo
daljših čakalnih vrst. Poleg
tega pri nekaj avtomobilih
meritve ni bilo mogoče iz-
vesti. Razlog za slednje naj
bi bila neustrezna delovna
temperatura motorja vozila,
ki mora biti 80 stopinj Cel-
zija, kar pomeni, da mora mo-
tor delovati vsaj deset minut
(pozimi pa še dlje), da se
ogreje na omenjeno tempe-
raturo. »Pri neogretem mo-
torju je izgorevanje nepopol-
no, takrat pa meritev zlahka
preseže dovoljeno mejo,« po-
jasnjuje Cehner. Zaradi me-
ritev izpušnih plinov se je čas
tehničnega pregleda v pov-
prečju podaljšal za deset mi-
nut, neustrezna temperatura
motorja pa stvar še podalj-
ša. Največ časa zahteva pri-
prava avtomobila na merje-
nje, medtem ko je sama me-
ritev končana v dobri minu-
ti. »Pri starejših vozilih traja
meritev 30 sekund, pri no-
vejših dvakrat po trideset; od
tega enkrat pri povišanem šte-
vilu obratov motorja, drugič
pri prostem teku. Pri dizel-
skih motorjih pa je postopek
nekoliko bolj zapleten. Mo-
tor mora kar šestkrat doseči
najvišje vrtljaje, kar je za mar-
sikateri avtomobil lahko
usodno,« razlaga Marjan Do-
beršek, tehnični preglednik
pri Avtu Celje. Pri slabo vzdr-
ževanih »dizelaših« se namreč
lahko zgodi, da avto meritve
»ne prenese«. Ravno zaradi
tega pa lahko preglednik av-
tomobil, ki je že na prvi po-
gled videti »utrujen«, prepro-
sto zavrne, saj mora biti vo-
zilo pred pregledom brezhib-
no v vseh pogledih - tudi či-
sto.
Ogroženi
pregledniki
z novimi meritvami so se
zelo povečale koncentracije
izpušnih plinov v prostorih
za tehnične preglede vozil.
Najbolj prizadeti pri tem pa
so seveda pregledniki, ki v
tem »zastrupljenem« okolju
preživijo večino dneva. Or-
ganizacije, ki opravljajo teh-
nične preglede, naj bi bile na
meritve dobro pripravljene.
Kako pa je v tem pogledu po-
skrbljeno za njihove delav-
ce? »Imamo več vrst odsesa-
vanja izpušnih plinov iz pro-
stora. En način je tako ime-
novana odsesalna cev, ki se
pritrdi na izpušno cev vozila
in ki naj bi posesala večino
izpušnih plinov. Poleg tega
smo poskrbeli tudi za prezra-
čevanje,« pravi Franc Cehner.
Toda meritve izpušnih plinov
v samem prostoru za tehnič-
ne preglede so pokazale, da
omenjeni način ni pretirano
učinkovit. Več kot polovica
izpušnih plinov gre namreč
mimo odsesalne cevi, ker pa
se v prostoru opravljajo me-
ritve hkrati za tri vozila (v
Avtu Celje imajo tri aparate
za merjenje plinov), se pro-
stor v resnici nikoH ne pre-
zrači. Po Cehnerjevih bese-
dah bodo v teh dneh poskr-
beli za še dodatno prezrače-
vanje, nove meritve pa bodo
pokazale, ali je delovno oko-
lje preglednikov dovolj »či-
sto«. »Delamo na tem, da bo-
mo dosegli maksimalno pre-
zračenje in odsesavanje izpu-
šnih plinov iz prostora,« za-
gotavlja Cehner, obenem pa
obljublja, da naj bi pregled-
niki zaradi ogroženosti
zdravja dobili tudi tako ime-
novano stimulacijo.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Največ časa traja priprava vozila na meritev, medtem ko je sama meritev končana v minuti ali dveh.
Meritve emisij izpušnih
plinov se ne opravljajo za
traktorje, kolesa z motorjem
in motorna kolesa, vozila
z dizelskim motorjem, re-
gistrirana pred 1. januarjem
1980, in za vozila z bencin-
skim motorjem, prvič regi-
strirana do 1. avgusta 1976.
Tehnični pregledi za
kombinirana in osebna
specialna vozila po novem
stanejo 9.150 tolarjev, za to-
vorna vozila do 6.000 kilo-
gramov 12.400 tolarjev, za
tovorna vozila nad 6.000
kilogramov 16.550 tolarjev,
za avtobuse 19.000 tolarjev,
za zglobne avtobuse pa
21.550 tolarjev.
Prevladuje skrb
za okolje
Meritve izpušnih plinov večina ljudi podpira, saj se
zavedajo, da je to eden izmed načinov za ohranitev či-
stega okolja. Niso pa nad meritvami navdušeni tehnični
pregledniki, saj so se za njih delovne razmere v zadnjih
desetih dneh bistveno poslabšale.
Roman Kropeč: »Ozračje
je treba ohraniti čisto, pogre-
šam pa brezplačne preventiv-
ne meritve izpušnih plinov.
Mislim, da bi jih morali kon-
trolirati večkrat na leto, kaj-
ti v enem letu se lahko mar-
sikaj zgodi. Moj avto je test
uspešno prestal, čeprav je star
petnajst let.«
David Podlesnik: »Zago-
tovo je merjenje izpušnih pli-
nov dobrodošlo pri skrbi za
čistejše okolje. Je pa veliko
avtomobilov, ki so ekološko
nesprejemljivi in bodo mo-
rali na popravilo - to pa ni
poceni. Moj avto je meritev
uspešno opravil v prvo.«
Alojz Plevnik: »Za nas pre-
glednike ni dobro poskrblje-
no, saj imamo zelo slabe de-
lovne pogoje. Kljub odsesa-
vanju in prezračevanju je v
prostoru za tehnične pregle-
de preveč izpušnih plinov. Tu-
di dela s samim pregledom
je sedaj veliko več ... Plača
pa je ostala nespremenjena.«
Miroslav Krstič: »Eko test
se mi zdi kar v redu, ker mo-
ramo skrbeti za naše zdrav-
je. Upam, da bo meritev pri
mojem avtomobilu uspešna,
saj sem tu na popravnem iz-
pitu. Padel pa sem ravno za-
radi izpušnih plinov.«
BA, foto: AŠ
Št. 50 - 11. december 2003
6
GOSPODARSTVO

Kdor riskira, prof itira ...
Slovenija ima še vedno slabo razvit trg tveganega kapitala - Celjski Contraco je prepričal NLB
Nova Ljubljanska banka
je pred kratkim s 180 mili-
joni tolarjev tako imenova-
nega tveganega kapitala
vstopila v celjsko podjetje
Contraco. Kot je običaj pri
takšnih oblikah lastniške-
ga financiranja, je nalož-
ba časovno omejena. Nova
Ljubljanska banka bo, kot
sta se dogovorila partnerja,
po letu 2007 upravičena svoj
poslovni delež kadarkoli
prodati Contracu, ta pa ga
je dolžen kupiti.
Podjetje Contraco je zgra-
dilo dom za starejše v Vojni-
ku in kot koncesionar od maja
letos opravlja tam dejavnost
institucionalnega varstva sta-
rejših. Kot je povedal direk-
tor in doslej edini lastnik pod-
jetja Dragan Žohar, je bila
Nova Ljubljanska banka tu-
di sicer njihov finančni part-
ner pri izgradnji doma, zdaj.
ko je v Contraco vstopila s
tveganim kapitalom, pa lah-
ko poslovanje podjetja nad-
zira tudi kot lastnik. »Zdru-
žili smo interese banke in
Contraca, ki mu ta hip, ko je
na začetku svoje nove poti,
lastniško financiranje zelo us-
treza,« pravi Žohar. Kakšen
donos pričakujejo v Novi
Ljubljanski banki od svoje na-
ložbe, ne želi povedati, go-
tovo pa ni takšen, na kakr-
šnega običajno računajo vla-
gatelji tveganega kapitala, to
je od 20 do 25 odstotkov.
Ob domu v Vojniku bo Dra-
gan Žohar prihodnjo pomlad
zgradil še varovana stanova-
nja. Objekt, za katerega tre-
nutno zbira vso potrebno do-
kumentacijo za pridobitev
gradbenega dovoljenja, ne bo
velik. »Gre bolj za pilotsko
gradnjo, ki bo pokazala, kak-
šne so resnične potrebe po
tovrstnih stanovanjih,« pojas-
njuje Žohar. Varovana stano-
vanja bo ponudil trgu, cena
pa bo približno takšna, kot
na Celjskem velja za »običaj-
na« nova stanovanja.
Na Celjskem
malo
tveganega
kapitala
Primer vstopa Nove Ljub-
ljanske banke v podjetje Con-
traco je eden redkih na Celj-
skem. Tudi sicer za Sloveni-
jo še vedno velja, da je trg tve-
ganega kapitala zelo slabo raz-
vit. Poleg Nove Ljubljanske
banke se s to obliko lastniš-
kega financiranja ukvarja le
še nekaj ustanov (Abanka, Ho-
rizonte, Slovenian Develope-
ment Capital Found, Prophe-
tes. Aktiva Group in Kmečka
družba), pred dvema letoma
pa so pri Pospeševalnem cen-
tru za malo gospodarstvo us-
tanovili Klub poslovnih ange-
lov. Klub naj bi bil neke vrste
posredovalnica med kapita-
lom, ki ga želijo vložiti posa-
mezniki, in dobrimi podjet-
niškimi idejami.
Podatkov o tem, koliko (in
če sploh) podjetniških idej je
na našem območju že našlo po-
slovnega angela, nam, žal, ni
uspelo izvedeti. Podjetij, ki bi
imela med lastniki tudi kate-
rega od skladov tveganega ka-
pitala, pa je tudi bolj malo. Naj-
bolj znano je žalski Juteks, kjer
je z nekaj več kot 14-odstotnim
lastništvom že nekaj let udele-
žen Slovenian Developement
Capital Found (SDCF), ki je bil
še do letos tudi eden od pomem-
bnejših lastnikov Term Olimia.
V skladu s poslovno politiko
se je namreč sklad po sedmih
petih letih umaknil iz zdravi-
lišča, svoj delež pa je prodal
Krekovi družbi.
Politika skladov, ki jih z
združitvijo kapitala običajno
ustanovijo ena ali več finanč-
nih institucij (v SDCF je, na
primer, tudi Banka Celje) je
običajno takšna, da kupujejo
delnice ali pa podjetja doka-
pitalizirajo. Področja, v kate-
ra vlagajo, se od sklada do skla-
da razlikujejo, tudi trajanje na-
ložb je različno, za vse pa je
značilno predvsem to, da od
svojih naložb pričakujejo do-
bre donose. Seveda pa se tudi
zgodi, da katera od naložb pro-
pade.
Prva je bila
Isabela
v tujini, kjer so poslovni
angeli in skladi tveganega ka-
pitala običajni viri financira-
nja predvsem mladih ali celo
novoustanovljenih podjetij.
poznajo tvegane naložbe ž
več sto let, pravi vzpon pa s
doživele šele v drugi polovi;
20. stoletja v ZDA. Malo z
šalo in malo tudi zares se z
prvega poslovnega angela štej
španska kraljica Isabela, kij
finančno podprla Columbc
vo iskanje morskih poti do Ij
dije. Tvegana naložba se ji j
več kot izplačala.
V razvitih tržnih ekonomi
jah ima danes sklade tvega
nega kapitala večina veliki
korporacij. Denar vlagajo
tehnološka podjetja in si n
tak način zagotavljajo neneli
ni razvoj novih produktov. Ni
so tudi redki primeri univen
ki z vlaganjem tveganega h
pitala spodbujajo podjetniš
ki duh in inventivne ideje štu
dentov, kar se je, sicer še ze
lo sramežljivo, zadnje čas
začelo dogajati tudi pri nas
JANJA INTIHAl
Delavci bežijo iz IVIerxa
v celjskem gostinskem podjetju dela le še za dober ducat ljudi - Različni inte-
resi lastnikov
Po podatkih območne sin-
dikalne organizacije je zad-
nje tedne celjski Merx za-
pustilo najmanj sedem lju-
di, tako da jih trenutno v
podjetju dela le še kakšnih
šestnajst ali sedemnajst.
Razlog za odpoved je pri ve-
čini enak neizpolnjevanje
obveznosti do delavcev. V
Merxu, ki je od septembra
v prisilni poravnavi, na-
mreč z izplačilom plač za-
mujajo že za več kot tri me-
sece.
Prisilni upravitelj Branko
Dordevič je pred dnevi skli-
cal skupni sestanek upniškega
odbora, nadzornega sveta in
največjih lastnikov. Predsta-
vil jim je trenutne razmere v
podjetje in povedal, kakšni
so možni izhodi iz krize. Na-
daljnja usoda Merxa, ki si-
cer v celjskem gospodarstvu
ne igra pomembne vloge, ima
pa kot gostinsko podjetje s
tradicijo za Celje vendarle ne-
kakšen simbolni pomen, je
namreč v precejšnji meri od-
visna od tega, kako se bodo
v postopku prisilne poravna-
ve obnašali lastniki. Ti se na-
mreč ne razumejo najbolje,
krajši konec pa bo potegnila
peščica delavcev, ki še vztraja
v podjetju.
Lastniki, med katerimi si
pid Trdnjava, Mesarstvo
Največja lastnica Mena je poravnala dolgove za hotel Astor.
Šentjur in Gruda Jurmes de-
lijo več kot 70-odstotni de-
lež, očitno od svoje nalož-
be v Merx ne pričakujejo več
veliko, saj ima podjetje le
še malo premoženja, pa še
to je pod hipoteko. Največ
je bil vreden hotel na Ljub-
ljanski cesti, ki ga je prejš-
nji direktor prodal Hypo
Leasingu, nato pa ga na li-
zing s 15-letno odplačilno
dobo zopet vzel nazaj. Ker
pa podjetje mesečnih obro-
kov ni plačevalo, mu je še
pred kratkim grozilo, da bo
hotel dokončno izgubljen.
Kot rešitelj se je zadnji hip
pojavila Trdnjava, ki je po-
sodila denar za plačilo vse
dosedanje obveznosti do
Hypo Leasinga.
Zaradi kadrovskih zame-
njav v vrhu podjetja je pri-
silni upravitelj sodišču pred-
lagal, naj rok za pripravo na-
črta finančne reorganizacije
podaljša do 24. februarja.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Gradiš povečal
dobiček
Predsednica uprave celj-
skega Gradisa Lidija Žagar
je zelo zadovoljna s poslo-
vanjem podjetja. Leto 2003
bodo zaključili z dobičkom,
za prihodnje leto pa imajo
sklenjenih že za 3 milijar-
de tolarjev poslov.
Gradiš, ki trenutni gradi
več v osrednji Sloveniji kot
na območju celjske regije,
bo letos imel 6,5 milijarde
tolarjev prihodkov iz proda-
je in skoraj 90 milijonov to-
larjev čistega dobička. Za
prihodnje leto Žagarjeva na-
poveduje približno takšne
poslovne rezultate kot letos,
število zaposlenih pa se naj
ne bi več zniževalo. Prav nas-
protno, okrepiti se namera-
vajo predvsem z mlajšimi
gradbeni inženirji, ki se bo-
do sposobni postaviti ob bok
konkurenci na odprtem
evropskem trgu.
Lidija Žagar več gradi v Ljubljen
kot v Celju.
Lidija Žagar upa, da bo Gn
dis glede na dobro poslova
nje v zadnjih dveh letih lah
ko sčasoma začel več gradit
tudi za trg. Trenutno namrd
skoraj vse prihodke ustvai
le z gradnjo za znanega na
ročnika. J
Regija bo načrtovala
razvoj kadrov
Direktor Emo-Orodjarne
Stanko Stepišnik je postal
predsednik Sveta za razvoj
človeških virov, ki naj bi po-
stal eden ključnih organov
Savinjske regije za sistema-
tičen in bolj načrten razvoj
kadrov v naslednjih dese-
tih letih.
Svet šteje 25 strokovnjakov
z različnih področij, ki naj
bi odslej usklajevali intere-
se med gospodarstvom in izo-
braževalnimi institucijami,
da bi se razvojni zaostanki
regije za slovenskim in evrop-
skim povprečjem zmanjšali.
Trenutno stanje gospodarstva
in ponudba kadrov namreč
ne zagotavljata dolgoročne ra-
sti. Regija ima še vedno vi-
soko stopnjo brezposelnosti,
rast števila študentov je niž-
ja od slovenskega povpreč-
ja, slabša kot na ravni repub-
Stanko Stepišnik
like je tudi izobrazbena stru^
tura zaposlenih, primanjki
je pa tudi mladih raziskova
cev in institucij, v katerih I
se lahko izobraževali.
JI, Foto:Gl
Odločitev o Banki Celje še v zraku
Nadzorni svet Nove Ljubljanske
banke je na zadnji seji, na kateri je
za novega predsednika uprave ime-
noval Marjana Kramarja, zopet pre-
ložil odločitev o zmanjšanju deleža,
ki ga ima v Banki Celje.
Kot je znano, je Banka Slovenije pred
izdajo soglasja k prodaji 34-odstotnega
deleža NLB belgijski KBC ljubljanski ban-
ki priporočila, naj najpozneje do konca
tega leta zmanjša svoj 36,56-odstotni delež
v Banki Celje tako, da bo imela v njej
manj kot deset odstotkov V nasprotnem
belgijska banka po 1. januarju 2006 ne
bo mogla povečati svojega deleža v NLB.
Ker uprava banke tega doslej še ni stori-
la, je bilo pričakovati, da bo njen nad-
zorni svet o usodi Banki Celje vendarle
razpravljal vsaj na eni zadnjih sej v tem
letu. Ali pa bo zaprosil za podaljšanje
roka, kar pa, vsaj v teh dneh, še ni storil.
V Banki Celje odločbe Banke Slove-
nije že ves čas, odkar se postavlja vpra-
šanje izstopa ljubljanske banke, ne že-
lijo komentirati, češ da z njo niso urad-
ni seznanjeni. Z Novo Ljubljansko ban-
ko jih še vedno veže pogodba o strateš-
kem partnerstvu in poslovnem sodelo-
vanju. Vodstvo banke prav tako nerado
odgovarja na vprašanja, h kateri bančni
skupini se bodo obrnili v primeru, da
ljubljanska banka res zmanjša ali proda
svoj delež. Predsednik uprave Niko Kač
je doslej večkrat poudaril le to, da se za
vstop v Banko Celje zanimajo mnoge
domače in tudi tuje banke. JI
Št. 50 - 11. december 2003
etUll parim i najboljšim okusom
GOSPODARSTVO
7 .
Evropa pošilja
špediterje na cesto
Med odpuščenimi v Intereuropi tudi Celjani - V Transglobu se bo število
zaposlenih prepolovilo
Zaradi vstopa Slovenije
I Evropsko unijo se bodo
jotrebe po carinskem po-
sredovanju precej zmanj-
šale, saj se bo ta dejavnost
)pravljala le še ne meji s
drvaško. Špediterska pod-
etja bodo zato s 1. majem
jrihodnjega leta morala
japreti vse pisarne na mej-
lih prehodih z zahodni-
ni državami, enako tudi
i^se notranje carinske iz-
jostave. Brez dela bo os-
alo veliko ljudi. Pogledali
iino, kako bo v dveh naj-
večjih špedicijskih podjet-
ih na Celjskem - v Inte-
europi in Transglobu.
Intereuropa bo imela bli-
m 300 presežnih delavcev
n prejšnji teden je 134 Iju-
li, zaposlenih pretežno v
ipediterskih službah, že do-
}ilo sklep o prenehanju de-
ovnega razmerja. Med od-
)uščenimi so tudi delavci In-
ereuropine filiale v Celju.
Kot je povedal direktor
;eljske filiale Marko Bre-
tigar, je odpoved dobilo
ivajset ljudi, od tega pet-
lajst v Celju, pet pa v po-
slovalnici v Velenju. Koli-
(0 bo še presežkov, Brezi-
Direktor intereurope v Celju Mar-
ko Brezigar ne ve, koliko bo po 20
odpuščenih še presežkov.
gar ta čas še ne ve, pravi pa,
da odpuščali ne bodo več.
Za odvečne delavce bodo
poskušali najti nova delov-
na mesta znotraj podjetja,
nekateri bodo šli predčasno
v pokoj aU pa jim bodo do-
kupili manjkajoča leta do
upokojitve.
Med dvajsetimi odpušče-
nimi jih je največ iz špedi-
terske dejavnosti, nekaj pa
je tudi takšnih, ki delajo v
drugih službah. Večina ima
peto stopnjo izobrazbe. Ker
so to ljudje, ki so v Intereu-
ropi (oziroma v podjetju
STC, ki si ga je Intereuropa
pripojila pred dvema leto-
ma) preživeli večino svoje-
ga delovnega veka, je raz-
burjenje med njimi precejš-
nje. Vsi odpuščeni, ki se jim
bo 6-mesečni odpovedni rok
iztekel konec maja prihod-
nje leto, bodo dobili od-
pravnino v višini 60 odstot-
kov povprečne plače, izpla-
čane v zadnjih treh mese-
cih, in to za vsako leto dela
v Intereuropi.
Transglob
zapira
velenjsko
izpostavo
Med špediterji, ki bodo
morali odpuščati zaradi
vstopa v Evropsko unijo, je
tudi Transglob, ki ima na
Celjskem poslovno enoto v
Celju ter izpostavi v Vele-
nju in Bistrici ob Sotli. Po
besedah direktorja celjske
enote Aleša Kosija, se jim
bo prihodek iz carinskega
poslovanja zmanjšal kar za
80 odstotkov, zato bodo v
celotnem podjetju število
zaposlenih v prvi fazi mo-
rah zmanjšati s sedanjih 175
na okrog 100. V celjski po-
slovni enoti se bo število lju-
di skoraj prepolovilo, saj jih
bo od 16 zdaj zaposlenih os-
talo le še devet. Velenjsko
izpostavo s tremi zaposle-
nimi bodo povsem ukinili,
v Celju pa bodo morali oditi
štirje. »Nedotaknjena« bo
ostala le maloobmejna pi-
sarna v Bistrici ob Sotli, ki
jo bodo z vzpostavitvijo
schengenske meje najverjet-
neje še okrepili.
Kosi pravi, da se bo šte-
vilo zaposlenih zmanjšalo
šele s 30. aprilom 2004, saj
morajo do takrat delati s pol-
no paro. Kdo bo moral za-
pustiti podjetje, še ne vedo,
saj so za sedaj iz sedeža pod-
jetja v Ljubljani dobili le ob-
vestilo, koliko delovnih
mest se bo ukinilo, ne pa
tudi, kateri ljudje bodo od-
puščeni.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Najlepši
.  tudi na
Celjsicem
že deveto leto zapored
je Gospodarska zbornica
Slovenije v okviru projek-
ta Urejeno delovno okolje
izbrala najlepše urejene
proizvodne obrate v Slo-
veniji.
Projekt Urejeno delovno
okolje je del vseslovenske-
ga projekta Moja dežela -
lepa in gostoljubna, ki ga
koordinira Turistična zve-
za Slovenije. Na ravni ob-
močnih gospodarskih zbor-
nic se je za priznanja pote-
govalo 164 gospodarskih
družb, v višji krog pa se je
uvrstilo 43 podjetij, od te-
ga 20 velikih in 23 malih
ter srednjih. Med nagrajenci
je tudi nekaj podjetij s Celj-
skega. Tako je v kategoriji
finalih in srednjih družb dru-
|o mesto osvojilo podjetje
iPuškarstvo Podkrižnik z
Ljubnega ob Savinji, prvo
mesto pa so podelili druž-
bi Gorenje Orodjarna iz Ve-
;. Med velikimi druž-
bi, i ii je tretje mesto osvo-
jila [lodjelje GKN Driveli-
ne Slovenija (bivši Atras)
iz /reč. Poleg tega je Gos-
podarska zbornica Sloveni-
je letos že drugič podelila
posebno obeležje za trajno
Urejenost delovnega okolja,
M ga je med petimi nagra-
jenci prejelo tudi podjetje
Biterm iz Bistrice ob Sotli.
US
Evropsici denar za
nove zaposlitve
s pomočjo programa Phare se je v Savinjski regiji spet
zaposlilo 293 ljudi
Območni službi republiš-
kega zavoda za zaposlova-
nje v Celju in Velenju sta
letos v okviru programa
Phare 2000 izpeljali 28 pro-
jektov izobraževanja in us-
posabljanja. Vanje se je
vključilo 1.138 brezposelnih
oseb, zaposlitev jih je za se-
daj našlo 293.
»Projekt je po številu no-
vih zaposlitev presegel cilje
zavoda,« je poudaril Uroš Pe-
šec, direktor celjske območ-
ne službe. »Pričakovali smo,
da se bodo na podlagi dodat-
nih usposabljanj, motiviranj
in izobraževanj zaposlilo naj-
več 150 ljudi.« Izmed osmih
uradov za delo najbolj izsto-
pa celjski, preko katerega je
novo zaposlitev našlo 68 de-
lavcev, sledita mu žalski s 56
in urad Šmarje pri Jelšah z
51 novimi delovnimi razmer-
ji. Številke pa se lahko, v prid
zaposlenosti, še povečajo.
»Zelo dobre rezultate bele-
žimo pri takšnih skupinah,
ki sicer najtežje pridobijo no-
vo zaposlitev,« je povedala Ta-
nja Pintar Korent, vodja
projekta Phare 2000. Med
vsemi na novo zaposlenimi
je bilo namreč kar 109 tak-
šnih, ki so se na trgu dela po-
javili prvič, nekaj več kot sto
oseb si je delo iskalo že več
kot leto dni, 36 je bilo sta-
rejših od 40 let, od tega so
bili štirje invalidi.
Projekti so bili usmerjeni
v izboljšanje kakovosti človeš-
kih virov na področju .turiz-
ma, kemične industrije, orod-
jarstva, poslovnih storitev in
v prestrukturiranje sektorjev,
ki so v zatonu. »S programom
Phare 2000 smo zmanjšali
razliko med tem, kaj podjet-
ja potrebujejo in kaj imamo
na spisku,« je projekt opisal
Srdjan Arzenšek, direktor
velenjske območne službe,
»sploh, če upoštevamo dejs-
tvo, da je Savinjska, vsaj kar
zadeva brezposelnost, depre-
sivna regija.« Savinjska regi-
ja, ki jo sestavlja 32 občin,
spada med območja s poseb-
nimi razvojnimi problemi, saj
je izobrazbena in starostna
struktura brezposelnih zelo
neugodna. Septembra je bilo
v njej brezposelnih 15.519
oseb ali 13,4 odstotkov, kar
je dve odstotni točki več kot
znaša povprečna stopnja brez-
poselnosti v Sloveniji.
Program Phare 2000 je bil
do sedaj najobsežnejši dona-
cijski projekt v Savinjski re-
giji. Za dvig konkurenčnosti
brezposelnih oziroma akti-
viranje lokalnih zaposlitve-
nih potencialov je prispeval
skoraj štiri milijone tolarjev
sredstev. Po mnenju Tanje Pin-
tar Korent se s takšnimi pro-
jekti na zavodu lotevajo no-
vega sistema dela, ki je bolj
podoben delu v Evropi in je
dober inštrument za zmanj-
ševanje regionalnih razlik.
ROZMARI PETEK
i])iMM M mm
SBI20 preico
4.000
Zadnji teden na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je
spet postregel z novimi rekordi. Največ prahu se je dvigova-
lo okoli naftnih delnic. Na koncu je v javnost res prišla
novica o nameri za prevzem. Vendar to ni bila namera za
prevzem nobenega od naftnih podjetij, ampak za podjetje
Terme 3000. Podjetje, ki je objavilo namero, je Sava d.d.
Vse dogajanje je imelo seveda posledice tudi na cene del-
nic. Te so proti koncu prejšnjega tedna skokovito rasle. In-
deks SB120 je spet beležil nove rekordne vrednosti in spekta-
kularno prvič v zgodovini prebil mejo 4.000 indeksnih točk.
Glavna krivca za rast indeksa sta bila Petrol in Istrabenz. Špe-
kulirati se je začelo o skorajšnjem prevzemu enega od »naf-
tarjev«, saj se takšne rasti naj ne bi dalo pojasniti z ničemer
drugim kot z bližajočim prevzemom. Na koncu se je izkaza-
lo, da prevzem res bo, vendar tarča ne bo nobeno »naftarsko«
podjetje. Sava d.d. je objavila namero za prevzem Term 3000,
prevzemna cena pa naj bi bila 2.200 SIT. Na borzi se je trgo-
vanje na delnici Term 3000 zelo hitro po objavi prestavilo do
polnih 2.200 SIT, kar je pomenilo, da so nekateri investitorji
začeli razmišljati o tem, da bo končna prevzemna cena višja
od trenutno določene pri 2.200 SIT. Trenutno se z delnicami
Term 3000 trguje pri 2.250 SIT, kar dodatno potrjuje mišlje-
nje investitorjev, da bo končna prevzemna cena višja. Ome-
njeni porast pri delnici Term 3000 pomeni 10,3% zvišanje
glede na prejšnji teden. Zaradi vsega tega je indeks SBI20 v
petek dosegel nov rekord pri 4.034 indeksnih točkah. Ko je
že vse kazalo, da je indeks suvereno prebil mejo pri 4.000
indeksnih točkah in ni pričakovati močnejšega prodajnega
pritiska, se je zgodilo ravno obratno. V začetku tega tedna sta
sledila dva zelo negativna dneva, v katerih je SBI20 izgubil
2,15% vrednosti in padel na 3.951 indeksnih točk.
Pregled tečajev v obdobju med 2. in 9. decembrom 2003
Najbolj zanimivo je bilo opazovati delnico Petrola. Del-
nica je bila vsekakor zvezda prejšnjega tedna, dokler ni prišlo
do objave namere za prevzem Term 3000. Petrol se je povz-
pel celo na 60.500 SIT, kar je predstavljalo skoraj 10% te-
densko rast. Po objavi o prevzemni nameri za Terme 3000
se je začela razprodaja na delnici Petrola, kar je ceno delni-
ce potisnilo navzdol vse do 57.900 SIT. Kljub omenjenim
padcem je Petrol na tedenski ravni pridobil 1,6%. Podobno
je bilo z delnico Istrabenza, ki se je povzpela celo nad 11.000
SIT za delnico. Kasneje je delnica padla nazaj na 10.441
SIT, kar je še vedno 4,4% več kot prejšnji teden. Ostale
delnice se niso odrezale tako dobro. Krka je padla za 1,3%)
na 51.300 SIT. Mercator je sicer pridobil slab odstotek, ven-
dar se delnica ni uspela prebiti nad 33.000 SIT. Delnica
Gorenja praktično ni spremenila svoje cene in se še kar
naprej trguje okrog meje 5.000 SIT. Luka Koper je izgubila
odstotek svoje vrednosti, Intereuropa pa se je glede na prejšnji
teden pocenila za kar 3,5%.
Zanimivo je bilo opaziti, da so se ta teden PID-i in ID-i
odrezali bolje kot delnice v kotaciji. Očitno je mnogo inve-
stitorjev začelo ocenjevati, da so delnice v kotaciji že kar
pošteno ocenjene in imajo manj potenciala kot PID-i, ki se
trgujejo z določenim diskontom glede na njihovo knjižno
vrednost. KD ID je pridobil 1,4%, Maksima 1 ID je poskočil
za 2,5%. Investicijski sklad Nove finančne družbe 1 se je
podražil za 1,4%, Zlata Moneta 1 pa za dober odstotek.
Indeks PIX je na tedenski ravni pridobil 1% vrednosti in se
trenutno nahaja pri 3.315 indeksnih točkah.
Očitno je, da so se nekateri igralci na trgu že začeli spraše-
vati o tem, ali so morda tečaji delnic v borzni kotaciji previ-
soki, kar odraža strm padec cen v ponedeljek in torek. Trend
je sicer pozitiven, vendar so cene visoke. Zato je treba biti
previden pri izbiri delnic.
GREGOR KOŽEU, Ilirika borzno posredniška hiša
gregor.kozelj@ilirika.si
Št. 50 -11. december 2003
8
AKCIJA
Zlatomasnik z
oldtimerjem
Pet let ilegale župnika s Svetega Štefana - Od pešhoje do hrošča
Za zlatomašnika Ivana
Smrekarja, župnika na Sve-
tem Štefanu (občina Šmar-
je pri Jelšah), ni prispelo to-
liko glasovnic kot za du-
hovnike iz večjih lokalnih
središč. V odročni župniji,
ki se širi po gričih Kozjan-
skega, živi vsega skupaj
blizu devetsto duš.
Njen dolgoletni župnik, ki
je že v 84. letu starosd, pa je
v kraju zelo priljubljen. To se
je med drugim izkazalo med
velikim praznovanjem njego-
vega zlatomašnega jubileja
(50-letnice duhovništva), ko
so mu pripravili preseneče-
nja gasilci, krajevna skupnost,
skupina Štefanski fantje, oba
župnijska zbora, šmarska god-
ba na pihala... Krajevna skup-
nost je za častitljivi jubilej celo
zgradila parkirišče pred cerk-
vijo, eno prvih takšnih v tem
predelu Kozjanskega. To je bi-
lo pred nekaj leti, letos je bil
dogodek leta prva nova maša
v 247-letni zgodovini župni-
je Sveti Štefan. Daroval jo je
Matej Užmah, sin družine,
kjer vsi po vrsti prepevajo v
župnijskem zboru.
»Ljudje so zelo verni, radi
hodijo k mašam. Vsi otroci,
ki jih je čez sto, hodijo k ve-
rouku,« je vesel njihov čili
župnik. Vsak dan vstaja ob še-
stih zjutraj, uro pozneje že da-
ruje redno delavniško mašo.
Ob nedeljah poskrbi kar za
dve maši, ob večjih prazni-
kih pa še v obeh podružnič-
nih cerkvah v Babni Gori ter
Šentjanžu nad Zibiko. Prav ta-
ko poučuje verouk, s tem da
mu v nižjih razredih pomaga
katehetinja Pavla Rupnik, ki
ima na skrbi še župnijsko gos-
podinjstvo, orglanje ter otroš-
ki župnijski zborček. Župnik
sodeluje tudi na mesečnih
mladinskih srečanjih, kamor
prihaja dvajset mladih; dija-
kov, zaposlenih in študentov.
Zlatomasnik ima posebno ve-
liko skrbi v božičnem času,
ko po stari navadi osebno obiš-
če vsa gospodinjstva. Za hišo
na vasi, ki bi se je župnik izog-
nil, bi to veljalo kot sramota.
Hriboviti Sveti Štefan je kraj,
kjer ure tiktakajo še po sta-
rem. »Tolčemo revščino. Raz-
košja pri nas ni, ni dragih av-
tomobilov,« opaža tamkajšnji
dušni pastir. V devetih vaseh
hribovite svetoštefanske fare
živi delavsko-kmečko prebi-
valstvo. »Vprašujejo me: kak-
šni pa so ljudje v tem kraju.
Odgovarjam jim: tu sem žup-
nik že 48 let, sicer ne bi vztra-
jal toliko časa.« Ljudje so po-
šteni, dobri Kozjanci.
Župnikov
nogomet
Korenine Ivana Smrekarja
so v Trbovljah, kjer je bil ro-
jen v rudarski družini. Ko je
oče zbolel, so se preselili v
zdravo okolico Sevnice. Tam
se je odločil za duhovništvo,
nato med drugim obiskoval
celjsko gimnazijo.
Kot gimnazijec je sodelo-
val na protinacističnih demon-
stracijah, zato se je pojavil na
črni listi. Ko so nacisti zased-
li Štajersko, je moral zbežati
v Ljubljano, od koder je od-
šel na študij teologije v Itali-
jo. Zaradi dolge roke nacistov
je živel v Italiji kar pet let ne-
prijavljen, vendar so ga v
cerkvenih krogih uspešno šči-
tili. »Italijani so bili do mene
zelo pošteni, nihče mi ni ni-
koli rekel žal besede.«
Po vojni, ko je bil vpisan
na univerzo v Padovi, se je
zaradi domotožja vrnil v do-
movino. Po vojaščini je teo-
loški študij nadaljeval na hr-
vaški Reki ter imel leta 1949
novo mašo. V službo so ga
poklicali nazaj na Reko, kjer
je bil duhovnik za italijan-
sko manjšino ter za manjšo
skupino Slovencev. Sledilo je
dve leti kaplanovanja v Škofji
Loki, kjer se je moral v »svin-
čenih letih« kot mlad ter zag-
nan duhovnik večkrat zago-
varjati pred politično policijo.
Ko je prišel leta 1955 na Sveti
Štefan na Kozjanskem, sta bili
tu le gostilna in trgovina, kjer
je pošto delila kar trgovka. Ni
bilo niti enega samega elek-
tričnega priključka niti me-
tra asfalta, z vodo so se oskr-
bovali iz vodnjakov.
Župnik je težke čase delil
skupaj s svojimi župljani.
Skoraj eno desetletje je sou-
pravljal še odročnejšo žup-
nijo Žusem, kamor je peša-
čil čez drn in strn dobro uro.
Pozimi so bili takšni zame-
ti, da si je moral pot med za-
sneženimi vejami utirati s pa-
lico. Prišel je premočen, v
mrzli cerkvi si je zato pred
mašo pod obleko podložil
časopisni papir. Sledila je ura
verouka, nato še pot nazaj...
K umirajočim je moral tu-
di ponoči, celo po dve uri peš
na mejo prevorske in olim-
ske župnije, kamor si je sve-
til s svečo. Kljub vsemu osta-
ja danes razmeroma dobrega
zdravja. Župnik Smrekar se
je šele po petnajstih letih na
Svetem Štefanu začel voziti s
fičkom, danes pa s hroščem
oldtimerjem (letnik 1976).
Ko so začeli svetoštefanski
fantje hoditi na delo v Štore,
Cinkarno in Alpos, se je za-
čel gospodarski razvoj. Leta
1974 je sledil potres, ki je poš-
Med dobrimi in poštenimi Kozjanci na Svetem Štefanu deluje 84-letni i
župnik Ivan Smrekar že skoraj petdeset let.
kodoval tudi vse tri svetošte-
fanske cerkve. Tako zelo, da
je bila uporaba prepoveda-
na. V Šentjanžu so se pojavi-
le takšne razpoke, da so lah-
ko prišli v zakristijo kar skozi
počeni zid. Danes so vse tri
obnovljene, v župnijski prav
tako notranjščina.
Je v tem, sicer prijaznem kra-
ju, morda kaj, kar bi župnika
posebej motilo? »Moti me nič,
le moja leta,« pove v smehu.
Kljub temu še vedno veliko in
rad bere, tudi v italijanskem,
nemškem in francoskem jezi-
ku. Izvedeli pa smo še za eno
zlatomašnikovo ljubezen, za
nogomet, ki ga redno sprem-
lja. Že od mladih let, ko je bil
nogometaš šolske ekipe.
BRANE JERANKO
Zamenjava v vrhu, ki se je zgodila prejšnji teden, je to-
krat ostala nespremenjena. Samo dober teden glasovanja
je še pred nami, zato pohitite s pošiljanjem svojih glasov-
nic. Sprejemali jih bomo do 20. decembra.
1. Janko Strašek, Dobrna (1.115)
2. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (1.033)
3. Milan Strmšek, Dramlje (735)
4. Marko Šraml, Slivnica pri Celju (604)
5. Rok Metličar, Sladka Gora (566)
6. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (476)
7. Jože Horvat, Laško (423)
8. Jože Kovačec, Polzela (358)
9. Izidor - Dori Pečovnik, Bedin (259)
10. Vinko Čonč, sv Duh Celje (209)
Nagrajeni bralci: Marija Zidanšek, Plinarniška 10, Celje;
Slava Mastnak, Molče 11, Šmarje pri Jelšah, Peter Oj-
steršek, Kopitarjeva 3, Laško. Prejeli bodo hišno darilo
NT&RC, ki ga dobijo na oglasnem oddelku naše hiše.
Voščilnice
2004
Zbirka vaših voščilnic, s
katerimi sodelujete v nate-
čaju izbiranja najlepših
voščilnic v organizaciji
NT&RC, se iz dneva v dan
povečuje. Največ jih seve-
da pričakujemo v drugi po-
lovici decembra, čeprav ver-
jamemo, da ste se zahtev-
nega dela izdelovanja voš-
čilnic iz različnih materia-
lov že zdavnaj lotili.
Komisija bo tokrat imela
težko delo, vendar smo pre-
pričani, da ga bo tako kot
vedno doslej zmogla pošte-
no in dobro opraviti. Letoš-
njega sopokrovitelja akcije ob
Občini Vojnik, Prometej
Art&Hoby Celje bo zastopa-
la Polonca Kovač-Veber.
Voščilnice za decembrske
praznike in novo leto bomo
v uredništvu sprejemali do 31.
decembra. Voščilnice, ki jih
zaradi različnih krhkih ma-
terialov ne bi kazalo pošilja-
ti po pošti, lahko osebno pri-
nesete v uredništvo. Pred-
vsem pa želimo take voščil-
nice, ki bodo enostavne, ori-
ginalne in praktične za mo-
rebitno nadaljno uporabo,
kar pomeni, da bi najlepše
primerke kdo odkupil.
Izbor bomo opravili v pr-
vi polovici januarja, takoj za-
tem pa pripravili podelitev
priznanj v Špesovem domu
v Vojniku, kot se je odločil
pokrovitelj, ki je z nami od
vsega začetka, občina Vojnik
z županom Benom Podergaj-
som. TV
St. 50 - 11. december 2003
REPORTAŽA
9
Vesna bi zamorca.
Zmago bi Rebeico
Novost z jedilnika Plesnega foruma Celje so Možgani z jajci - Veliko smeha,
vmes pa še malo greha, je prava receptura za lahko prebavljiv večerni
obrok
Iz že znanega cikla Večer
;... so si v celjskem Ple-
nem forumu izmislili nov
liz večernih mesečnih kle-
letalnic z zanimivimi go-
ti ter k sodelovanju pova-
lili najbolj pronicljivega in
irovokatorskega voditelja
la slovenski sceni, Saša
Iribarja. V soboto, ko so
lili možgani z jajci prvič na
orumovem jedilniku, sta
lili Hribarjevi poslastici Ve-
na Milek in Zmago Jelinčič
'lemeniti.
Zanimiv izbor, precej kon-
rasten. Vesna Milek, novi-
larka, pisateljica, kolumnist-
;a, nazadnje celo odrska
^ralka in sploh zanimiva žen-
ka, ki je trenutno vodilna na
nedijski lestvici povpraševa-
ija in visokozveneča na kla-
iaturi moških fantazij. Na
Irugi strani pa najbolj kon-
roverzna osebnost v Sloven-
ki politiki. Zmago Jelinčič
'lemeniti s svojimi bogati-
ni predpolitičnimi izkušnja-
ni baletnika, farmacevta, Iju-
litelja orožja ... A za preka-
ienega mačka, kot je Hribar,
s bilo žvrkljanje, stepanje in
mešanje teh dveh sestavin
nolončnice pravi izziv in
vojevrstni užitek. Seveda se
Iribar tudi ni pustil zmesti,
:o je na trenutke začelo
manjkovati mase, predvsem
3jc. Vonjave, ki so se, zara-
di začimb, mestoma prav os-
trih, širile po nabito polni dvo-
rani, pa so izzivale tisti smeh
naturale, ki nam ga v sivini
vsakdana vsem manjka.
O Vesni in Zmagu je pub-
lika izvedela veliko, Hribar
je pač odličen provokator, ki
sta se mu gosta, hočeš nočeš,
morala odzivati in parirati
njegovim intelektualnim in
lucidnim bravuram. Zmago
bolj, Vesna nekoliko manj us-
pešno, a se je proti koncu te-
Voditelj Sašo Hribar in gosta večera Vesna Milek in Zmago Jelinčič Plemeniti.
ga poldrugo uro trajajočega
salonskega klimaksa prav po-
gumno sprostila in razžive-
la.
In tako je publika o Vesni
Milek med drugim izvedela
to, da je v dekhških letih v
domači Cerknici, kjer se je
izobraževala med kravami in
brenclji, na vaški oder po-
stavila Lepo Vido. Nemara
prav od tod izvira njena že-
lja, da bi nekega dne preiz-
kusila tudi zamorca. Odkar
igra v Pandurjevi predstavi
100 minut, pa mora vsak dan
spiti dve vodki, je zaupala
Hribarju, igralka pa na bi bila
nikoli (več), ker je to stra-
šanska martrarija. V soboto
je opravila tudi intervju z Na-
talijo Verboten in od nje iz-
vedela, da ima ta diva resne
ponudbe za vstop v politi-
ko. Od naših politikov je Sašo
Peče tisti, v katerem vidi no-
tranjo lepoto, karizmo. In
zakaj so ji všeč starejši moš-
ki? »Zato, ker ti v tem pono-
relem svetu dajo vedeti, da
si lahko še vedno seksualni
objekt,« je odgovorila Hri-
barju.
In kaj je o sebi povedal
Zmago Jelinčič Plemeniti?
Da je zato zašel v farmaci-
jo, ker so ga vedno zanima-
le rož'ce, gobe in razni raz-
hudniki z močnimi učinki
in da ga je navdušenje nad
temi rož'cami pripeljalo do
navdušenja nad alkoholom.
To navdušenje je postalo naj-
bolj izrazito med osamosvo-
jitveno vojno, ko je bil, opr-
tan s kalašnikovim, ves čas
pijan. Bil pa je pripravljen
dati življenje za domovino.
Zmago bi s seznama prepo-
vedanih drog izbrisal mari-
huano, na njeno mesto pa
postavil nikotin. Povedal je
tudi skrivnost, da njegov
predsednik Barbika nosi Pal-
mersove tangice s čipkami
in še, da v parlamentu ni no-
bene lepe ženske. Tista, ki
je najbolj seksi, pa je po nje-
govem Rebeka Dremelj. Na
Hribarjevo vprašanje, kak-
šna mora biti zares lepa žen-
ska, je Jelinčič odgovoril: »-
Predvsem mora biti lepa.«
Na vprašanje, če se danes
splača imeti denar v banki,
pa je odgovoril, da se, če je
to tvoja banka, lahko je tu-
di semenska. In kako Zma-
go Jelinčič Plemeniti gleda
na celjsko regijo? »Moja že-
na je iz te regije, oblači pa
se pri Egoistu.« Da imamo
Slovenci rusko zastavo, da
ni nikoli udaril ženske in da
bi šel za veleposlanika v Sr-
bijo, še raje pa v Ukrajino,
ker ga tam podpira aktiv
mestnih žensk Kijeva ...
MARJELA AGREŽ
Foto: ALEKS ŠTERN
POZOR, HUD PES
Stanovska
hohštaplerija
MOHOR HUDEJ
Veseli december! Tako mu
rečejo. Jebenti, če je kaj bolj
butastega kot je veseli decem-
ber! Dozdeva se, da je ne-
kako družbeno »odobreno,
dovoljeno« biti vesel. Dosti-
krat se mi je zgodilo, ko sem
še kot dee jay delal po loka-
lih, da je od nekod, iz neke
sence sanka k meni priloma-
stil kakšen znanec, ki sem
ga imel že na pol v podzave-
sti zgodovine, zgolj še na ob-
veznem »seus« in mi pričel
nakladati. Običajno sem do-
bil vtis, da ima slabo vest,
ker je pijan in melanholičen,
da ga doma čaka rabuka, da
želi eno samo stvar, naj mu
dam odpustek, da mu dam
prav, da je ob meni takšen,
kot je. Nekaj časa sem to še
počel, potem pa se mi je vse
skupaj zdelo preveč pokro-
viteljsko (pa še njegovi bab-
nici bi se lahko zameril, če
bi ji le-ta v samoobrambi po-
vedal, kaj sem rekel) in sem
opustil svojo službo božjo,
ga odpravil s kakšnim šnop-
cekom za povrh, ter odkre-
sal za dee jay pult. Običaj-
no je ta znanec bil nekak-
šen ostanek zbrane sindikal-
ne družbe, kjer so se najprej
odpravile domov babnice, ti-
ste, ki nimajo varstva za pam-
že, za njimi so odšli tisti, ki
so ga inkognito »srali«, kar
jih je preostalo, pa se ga je
dotolklo. Včasih so me tudi
povabili k omizju, kjer sem
kar hitro spoznal, da ne so-
dim zraven. Običajno je bi-
la tema omizja »Pslužbene-
ga značaja« in zmeraj bolj
je izgubljala obvezen naboj,
erotičen, če že hočete, da bi
si ljudje še sploh kaj imeli
povedati.
Kot sem že omenil, sem
se tam počutil kot trinajsto
prase in nekako sem se mo-
ral zamotiti. Običajno sem
opazoval ženske in premiš-
ljeval o čudovitem narav-
nem naključju, da obstaja-
ta dva spola. Toda, znotraj
takšnih družb, se mi je več-
krat pripetilo, da se je moje
premišljevanje izkazalo za
pomanjkljivo. Spoznal sem,
da obstajata dva spola in raz-
lični stanovi, še bolje pove-
dano, stanovi, znotraj kate-
rih sta dva spola. Iz stanu v
stan se ne da prestopati, pa
čeprav mati narava v osnovi
veleva drugače. Ker me je to
spoznanje močno vznemiri-
lo, celo raztogotilo, sem vr-
tal še globlje in se pri tem
neizmerno jezil nad svojo to-
poumnostjo, saj vsakodnev-
ne izkušnje in življenjski tok
to potrjujejo. Poglejte,
športnik se običajno poroči
s športnico, zdravnik z
zdravnico ali medicinsko se-
stro, če je bolj takšen tip, ki
mu ne zadostuje zgolj pro-
fesionalno občudovanje nje-
gove persone in dela, pač pa
ga morajo častiti tudi kot oče-
ta, poslovneža ali pa celo po-
steljnega virtuoza, direktorji
imajo radi tajnice, filmske
zvezde imajo rade stanovske
kolege; ženske filmske zvez-
de se zelo rade poročijo s
kakšnim režiserjem (stari
Grki poznajo za to, čeprav
niso vedeli, da bo kdaj film
in pomp okoli njega sploh
obstajal, izraz »kalaikaga-
tos«, biti lep, usklajen in pa-
meten), ker je potem njuna
zveza nekakšen izraz popol-
nosti. Komercialisti se zelo
radi spajdašijo s komercia-
listkami, natakarji s kuha-
ricami, kuharji z natakari-
cami, novinarji z novinarka-
mi, knjižničarke s pisatelji,
pisatelji s knjižničarkami, le
kdo bi jih bolj razumel kot
te, večne prijateljice knjig.
No, vse to je nekako »nor-
malno«, kje je tu hohštaple-
rija? Ničkolikokrat se je moj
pogovor s kakšno damo kon-
čal v tistem hipu, ko sem npr.
kakšni finančnici omenil, da
nimam pojma, kaj jeobrest-
lUMibiestni račun ali pa ve-
liki R ali karkoli že je; ali
pa, ko sem se pred kakšno
šiHirtnico počohal po mojem
/aokroženem pivskem tre-
IniščkLi, ki se z niironovsko
klasično figuro njenega at-
leta ni uioniala! Dokaz? Da
bi nekdo ne zmogel preseči
teh fetišizmov, da bi se nek-
do ne mogel pristno čuditi
in občudovati tako popoln lik
kot je krožnica ali pa, da vem,
kaj je velik pir, ne pa veliki
R. Brez te zmožnosti je vese-
li december še ena laž, še ena
frustracija v nizu drugih!
Občina Dobrna
Na podlagi 28.člena Zakona o urejanju prostora (Ur. I. RS, št.
110/02 in 8/03) Občina Dobrna, Dobrna 19, 3204 Dobrna,
sklicuje
PROSTORSKO KONFERENCO
za namen izdelave Občinskega lokacijskega načrta No-
vi grad za izpeljavo ključnih razvojnih projektov na po-
dročju zdraviliškega turizma, za namen izdelave Občin-
skega lokacijskega načrta za športni kompleks za izpe-
ljavo ključnih razvojnih projektov na področju zdraviliš-
kega turizma, in za namen izdelave Sprememb in do-
polnitev Zazidalnega načrta za del Zdraviliškega kom-
pleksa v Dobrni na področju zdraviliškega turizma,
ki bo v ponedeljek, 15. decembra 2003, ob 12. uri, v
konferenčni dvorani »Vivat« v Hotelu Vita.
Na 1. prostorski konferenci bo predstavljen predlog izdelave
Občinskega lokacijskega načrta Novi grad za izpeljavo ključ-
nih razvojnih projektov na področju zdraviliškega turizma, pred-
log izdelave Občinskega lokacijskega načrta za športni kom-
pleks za izpeljavo ključnih razvojnih projektov na področju zdra-
viliškega turizma ter predlog izdelave Sprememb in dopolnitev
Zazidalnega načrta za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni
na področju zdraviliškega turizma.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da
zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno ose-
bo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in
usmeritve v zvezi s predlogom izdelave Občinskega lokacij-
skega načrta Novi grad za izpeljavo ključnih razvojnih projek-
tov na področju zdraviliškega turizma. Občinskega lokacijske-
ga načrta za športni kompleks za izpeljavo ključnih razvojnih
projektov na področju zdraviliškega turizma, ter izdelave Spre-
memb in dopolnitev Zazidalnega načrta za del Zdraviliškega
kompleksa v Dobrni na področju zdraviliškega turizma, v pisni
obliki ali ustno na zapisnik.
ŽUPAN OBČINE DOBRNA
Martin BRECL, l.r.
Štev.: 350-03-0009-9/2003-1
Dobrna, 1. december 2003
Št. 50 - 11. december 2003
10
AKTUALNO
Kamnolom pod Konjiško goro že zdaj presega dovoljene meje, s sanacijo pa bi se še bistveno povečal.
Pesek v oči, ne
pa sanacija!
Krajani za sanacijo, vendar proti nadaljnjemu izkoriščanju kamnoloma
v Konjiški gori - Kongradu ne verjamejo niti besede
Kamnolom pod Konjiško goro,
ki ga izkorišča Kongrad, je vzrok
za prah, hrup in tresljaje, ki ogro-
žajo bližnje krajane in njihove
domove. Kongradov direktor
Franc Lašič trdi, da zaradi raz-
streljevanja v kamnolomu ni no-
bene dokazane škode. »Če poka-
jo stene, če se lomi kritina, če se
med miniranjem zamaje celoten
objekt in zaškripa celotno ostreš-
je, je nemogoče, da je razstrelje-
vanje v kamnolomu Konjiška go-
ra v mejah normale,« ugotavlja-
jo krajani in na osnovi svojih iz-
kušenj ne verjamejo Kongradu ni-
ti besedice. Žal tudi ne glede pred-
videne sanacije kamnoloma.
Kamnolom se je zažrl že globoko
v goro in vse bolj kazi njeno podo-
bo. Sanacija je brez dvoma nujna.
O tem so si enotni tako v Kongradu
kot v KS Slovenske Konjice in obči-
ni. Vseeno pa Kongradu ne prižgejo
zelene luči za sanacijo. O razlogih
so veliko povedali prejšnji teden na
zboru krajanov, ki ga je sklical svet
krajevne skupnosti, saj noče brez
mnenja krajanov odločiti o tako po-
membnem vprašanju. •
Trikrat brez
soglasja
Uprava Kongrada je doslej pripra-
vila že tri različice sanacije. K prvi-
ma dvema svet krajevne skupnosti
ni dal soglasja, ob obravnavi zad-
nje, ki zajema bistveno manjše ob-
močje kot predhodni, pa so se v burni
razpravi prvič javno soočili pogledi
na eni strani zaradi kamnoloma naj-
bolj prizadetih krajanov ter na dru-
gi strani predstavnikov Kongrada,
ki so na zbor povabili tudi strokov-
njake z različnih področij.
Radovan Romih, predstavnik
podjetja Irgo consulting iz Ljublja-
ne, ki je pripravilo sanacijski pro-
gram, je podrobno opisal zadnji
predlog sanacije. Za razliko od
prejšnjih se nanaša le na delujoči
kamnolom, starega, opuščenega
brez sanacije, pa pušča pri miru.
Kljub temu zajema 14,7 hektara
zemljišč, ki bi bila vključena v sa-
nacijo, povečal pa bi se tudi sam
kamnolom. Sanirali naj bi ga po-
dobno kot kamnolom v Lukovici;
od zgoraj navzdol, po etažah, zato
pa bi morali urediti tudi osrednji
plato za mehanizacijo. »Pri tem bi
spremenili tudi tehnologijo. Mini-
ranje bi nadomestila odkopna me-
toda z buldožerjem (ripanje), s či-
mer bi se izognili tresljajem ter del-
no prašenju in hrupu,« je poudaril
Romih. Postopno, v 12 letih, bi to-
rej oblikovali kamnolom in ko bi
ga v določeni višini nehali izkoriš-
čati, bi ta del sproti ozelenili. Sliši
se logično in pametno. Zakaj torej
predloga krajani ne podprejo?
Lažejo že 30 let
»Kongrad se laže že 30 let, ves
čas, odkar ima v gori kamnoloma.
Sanacijo so nam obljubili že do kon-
ca leta 1997, pa iz tega ni bilo nič.
Kongrad naj samo neha izkoriščati
kamnolom, sanira pa ga naj kdo
drug, pa čeprav narava,« je v raz-
pravi poudaril bližnji sosed kam-
noloma Milan Brumec. »Varianta
o sanaciji kamnoloma je le način,
kako povečati peskolom,« je pre-
pričan, tako kot tudi večina bliž-
njih sosedov. »Kongrad bo moral
razmišljati še o eni varianti - po-
slovilni!« Če ne, se kaj lahko zgo-
di, da bodo prizaded krajani ure-
sničili že leta 1996 sprejet sklep o
zapori ceste.
Tudi Čedomir Pristovnik je pre-
pričan, da Kongrad, ki po njegovem
sistematično krši predpise, s pred-
logom sanacije samo izsiljuje nadalj-
nje izkoriščanje kamnoloma. »K sa-
naciji naj pristopi takoj, a brez na-
daljnje eksploatacije kamnoloma!«
To pa, tako Franc Lašič, ni mo-
goče: »Sanacije ne moremo nare-
diti brez odvzete kamenine. Skraj-
šali bi lahko samo čas, a to bi bilo
za okolje preveč obremenjujoče.«
Izgubljeno
zaupanje
»Občina je podjetju Kongrad de-
cembra 1979 izdala odločbo za iz-
koriščanje peska v kamnolomu Ko-
njiška gora. V skladu z njo bi smeli
pesek, gramoz in kamenje izkoriš-
čati samo na površini 2 hektarov
in do nadmorske višine 445 me-
trov. Kongrad je oboje že presegel,«
je v tehtni razpravi povedal Sašo
Šmalc. Opozoril je na določilo, da
je Kongrad dolžan po izvršeni eks-
ploataciji peskokopa izvršiti oze-
lenitev izrabljenih površin, kar ne
velja le za sedanji kamnolom, tem-
več tudi za opuščenega. Kot je po-
jasnil Lašič, starega kamnoloma ni-
so sanirali iz finančnih razlogov in
ker »naj bi star kamnolom postal
plezalna stena v okviru projekta
Trebnik«.
Občinski strokovni sodelavec
Igor Frim je potrdil, da je Kongrad
dejansko prekoračil mejo, določeno
v dolgoročnem planu občine: »Do
naslednje spremembe plana zato tu-
di sanacija ni možna,« je poudaril.
Nanjo pa bo treba še malo počaka-
ti, saj so zamudili letošnji rok, ki
je potekel 15. septembra.
Vse je V redu!
Krajane, ki jim pokajo hiše, očit-
no najbolj moti odločno zatrjeva-
nje Kongrada, da je vse, kar se do-
gaja v kamnolomu, povsem v nor-
malnih okvirjih. To sta na zboru
krajanov zatrdila tudi predstavni-
ka organizacij, ki izvajajo minira-
nje in opravljajo meritve. »Meri-
tve opravljamo že pet let. Letno je
v kamnolomu 30 do 40 miniranj,
vsa spremljamo. Nikoli ni bil pre-
koračen kriterij, ki velja za najbolj
občutljive spomeniško zaščitene
stavbe!« je zagotovil izvajalec me-
ritev Igor Kukec.
»Če bi se vsa ta leta pojavljale poš-
kodbe le na moji hiši, bi mogoče
celo razmišljal, da so lahko posle-
dica nesolidne gradnje, čeprav jo
je gradila gradbena firma. Ker pa
so se poškodbe in razpoke pojav-
ljale tudi v bližnji in daljni soseš-
čini sem trdno prepričan, da so po-
sledica razstreljevanja v kamnolo-
mu Konjiška gora, kljub trditvam
Kongrada, da je izkoriščanje kam-
noloma v mejah normale,« je pre-
pričan Sašo Šmalc. Strokovnjakom
navkljub so krajani prepričani, da
se v času meritev uporablja normal-
na količina razstreliva, ko pa me-
ritev ni, je uporabljena količina raz-
streliva bistveno večja.
Rešljivo?
Kamnolom je danes takšen, da
ga je očitno mogoče sanirati le ob
hkratnem nadaljnjem izkorišča-
nju. Krajani, ki ne živijo v bližini,
proti temu seveda nimajo nič, saj
bi bil tako pesek, iz katerega je
zgrajena večina konjiških hiš in
cest, še naprej na dosegu roke.
Pravzaprav tudi bližnji sosedje ne
bi bili tako odločno proti, če bi se
dejavnost v kamnolomu odvijala
pod normalnimi pogoji in ne bi
bil »Kongrad vsa dolga leta gluh
za upravičene pritožbe krajanov,
ki smo bili v mnogih primerih pri-
zadeti in oškodovani zaradi pre-
komernega razstreljevanja, škode
na naših objektih, prahu, divjanja
kamionov po regionalni cesti in
še zaradi mnogih drugih stvari.
Kongrad je zaupanje krajanov iz-
gubil za vedno.«
Svet krajevne skupnosti se na us
novi razprave na zboru krajanov ni
mogel odločiti ali sanacijo podpreti
ali ne: »Pred dokončno odločitvi h
bomo zahtevali še presojo vplivov
na okolje,« je povedal predsednilfl
sveta Božo Punčuh. Sicer pa se nii
kamor ne mudi, saj so predpogo
za sanacijo spremembe prostorskifl
sestavin dolgoročnega plana obči-
ne. Do takrat inšpekcijske služb«
kamnoloma, za katerega ima Kon-
grad koncesijo od leta 2001, ver-
jetno ne bodo zaprle, saj bi to že
lahko storile, pa niso. Pesek pa v
občini tudi potrebujejo ...
MILENA B. POKLIC
Franc Lašič: »Če ne dobimo soglasja lokalne
skupnosti, sanacije ne moremo izvesti.«
Milan Brumec: »Kongrad bo moral razmiš
Ijati še o eni varianti - poslovilni!«
Čedomir Pristovnik: »K sanaciji naj pristfr
pijo takoj, a brez nadaljnje eksploatacije
kamnoloma.«
Rudarska inšpekcija je za včeraj napovedala ogled poškodb na hiši Šmalčevih. Mira Šmalc ob eni izmed razpok v le pet let stari garaži.
Razpokana je dobesedno vsa, sicer 18 let stara hiša, pa tudi povsem nov, le dve leti star prizidek. Ob miniranju v kamnolomu se razpoke
širijo, nastajajo nove. Ploščice padajo s sten tako pogosto, da jih sproti lepijo nazaj kar z marmelado.
St. 50 - 11. december 2003
INFORMACIJE
11
Koledar
za pomoč
varnim hišam
Ustanova fundacija Hu-
maiiitarius deluje od leta
2000. V teh dneh zbirajo de-
flarna sredstva, ki jih bodo
namenili vsem varnim hi-
jjam na področju Slovenije.
»V enem letu želimo zbra-
li 15 do 20 milijonov tolar-
jev, kar je za slovenski pro-
dor dokaj velik zalogaj,« pra-
vi predsednik uprave Bojan
Ribezi iz Celja. Odločili so
se, da bodo želeni znesek naj-
laže zbrali s prodajo raznih
izdelkov. »Naše izdelke že-
limo prodati kot donacijo,
kar pomeni, da oseba oziro-
ma podjetje, ki odkupi naš
izdelek, lahko uveljavlja tu-
di davčno olajšavo,« še do-
daja Ribezi.
Prvi izdelek, ki ga ponuja-
jo, je koledar, ki je v mislih
Bojana Ribežla dozoreval
kakšno leto ali več. Je v čr-
nobeli tehniki, na njem pa
so dekleta, ki predstavljajo
vsaka svojo zgodbo. Fotomo-
deli so bile Marjana Šišari-
ca, Anja Johan, Slavica Sta-
nojevič, Tina Pulko, Nata-
ša Šilec in Dobrila Vučeno-
vič. Fotograf Gregor Katic jih
je ob asistenci Gašperja Dom-
jana poslikal v angleški so-
bi hotela Štorman v Celju in
znanem Pelikanovem stekle-
nem studiu. Za frizure je po-
skrbel Zoran Hair team, za
grafične storitve pa Katarina
Ta m še.
Dekleta s koledarja nosi-
jo srebrne prstane in obe-
ske, ki jih bodo začeli pro-
dajati prihodnje leto na
enak način, kot prodajajo
letos koledar. »Razmišljamo
tudi o tem, da bi prodajali
parfume z blagovno znam-
Med dekleti s koledarja je tudi Tina Pulko, ki si želi postati televizijska
voditeljica, rada pomaga in če lahko to naredi na tako enostaven
način, kot je fotografija na koledarju, jo to še bolj radosti.
ke ustanove fundacije Hu-
manitarius. V naslednjem
letu pripravljamo tudi spot
za vse varne hiše, s katerim
želimo ljudi ozaveščati, kaj
sploh so varne hiše,« pravi
Ribezi.
Koledar, prstane in obeske
bodo v prihodnjih tednih in
mesecih predstavljale znane
osebe, ki se bodo vključile v
akcijo in s tem pripomogle,
da bodo izdelki Humanita-
riusa bolj prepoznavni. Med
prvimi promotorkami sta Ce-
Ijanki pevka Hajdi in lansko-
letna miss Slovenije Nataša
Krajnc.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GREGOR KATIC
2 Velaninim salonom v Planetu Tuš je tudi celjska regija dobila največjo in tudi najlepšo
izbiro zaves. Poleg tega v trgovini nudijo tudi celostno storitev šivanja, svetovanja, izmere
in montaže na domu. Do konca decembra bodo vsi, ki bodo v novi trgovini kupili zavese,
deležni 10-odstotnega promocijskega popusta.
Št. 50 -11. december 2003
12
CEUE
Celje v
pravljicah
Prednovoletna dogajanja letos v celotnem mestu
Pravljično mesto, ki bo
Celjane popeljalo v novo le-
to, so letos organizatorji z
neumorno Vladimiro Ska-
le na čelu razdelili na tri
osrednja prizorišča, ki jih
bo povezoval božično-no-
voletni sejem in trasa prav-
ljičnih kočij, s katerimi se
bo mogoče popeljati tudi le-
tos.
K živahnemu dogajanju v
Celju bo znova največ pris-
pevala pravljična dežela, ki
jo bodo odprli v sredo. Za-
radi obnovitvenih del v Knež-
jem dvorcu, kjer je domova-
la prejšnja leta, bo četrto po-
novitev doživela na novem
prizorišču na Glavnem trgu.
Tudi letos bodo dopoldne
med 10. in 12. uro priprav-
ljali pravljična vodenja po
mestu, popoldne se bo pro-
gram začel ob 16. uri, uro ka-
sneje pa bo deželo obiskal
Božiček, po 25. decembru pa
dedek Mraz. Rajanja z dobri-
mi vilami bodo popestrili na-
stopi otrok iz celjskih vrtcev
in šol, nekaj pa bo tudi na-
stopov znanih estradnikov.
Spored pripravljajo v skladu
za kulturne dejavnosti.
Pravljični
cekini
Edino plačilno sredstvo v
deželi bo pravljični cekin,
vreden 200 tolarjev. Spreje-
mal jih bo Sladki Toni s svo-
jo ponudbo, mogoče se bo
pogreti z vročim čajem in ku-
hanim vinom, v hišicah prav-
ljične dežele pa bodo na pro-
daj tudi kape, ki se v trenut-
ku spremenijo v topel šal, čaj-
ne skodelice in tudi voščil-
nice z motivom pravljične
dežele. Novost bodo tudi
pravljične delavnice, v kate-
rih bodo najmlajši v sodelo-
vanju z Mladinskim centrom
Celje lahko sproščali svojo
ustvarjalnost.
Osnovno vodilo vsega bo-
do pravljice. Organizatorji si
želijo izvirnih pravljic izpod
peres otrok. Radi bi jih izbrali
vsaj 15, da bi jih prihodnje
leto, v sodelovanju s knjižni-
co pri Mišku Knjižku, obja-
vili v posebni knjižici. Za vr-
hunec obiska v pravljični de-
želi se bomo tudi letos lahko
popeljali po mestu s konjski-
mi vpregami. V celjskem skla-
du za kulturne dejavnosti pa
pripravlja vsak večer ob 18.
uri tudi adventno-božično pet-
je na mestni zvezdi.
Drsališče,
park in sejem
Na Trgu celjskih knezov
bodo v sredo odprli 10x15
metrov veliko drsališče, kjer
se bomo lahko med 10. in 22.
uro veselili vse do konca fe-
bruarja, ob drsališču pa si bo
mogoče izposoditi tudi drsal-
ke.
Na parkirišču za Knežjim
dvorcem te dni že nastaja prav-
ljični park, kjer bodo posta-
vili tudi veliko pravljično ko-
lo. Kot je povedal Robin Bo-
lič iz velenjskega podjetja
Nox, gre za največje potujo-
če kolo, celo nekaj večje od
onega v slovitem dunajskem
Pratru. Kolo je visoko 30 me-
trov in pol metra odmaknje-
no od nastopne rampe, ki je
visoka dva metra in pol. S ko-
lesa, ki ima 119 sedežev in se
bo zavrtelo v petih minutah,
si bo torej mogoče ogledati
Celje z višine 33 metrov. Pod-
jetje Nox, ki je sklenilo part-
nerstvo z Mestno občino Ce-
lje, bo postavilo tudi vse hiši-
ce za novoletni sejem.
Prihodnje leto bodo spom-
ladi objavili javni natečaj
za izdelavo celovite krasi-
tve mesta, vpadnic in domi-
nantnih objektov po enot-
nem načrtu.
Vsa prizorišča bo povezo-
val božično-novoletni sejem,
ki ga skupaj z Vrtnarstvom
Celje, podjetjem Nox in Celj-
skim sejmom prvič priprav-
lja Zavod za turizem Celeia.
Sejemske hišice bodo postav-
ljene na Stanetovi in Prešer-
novi ulici ter na treh prizo-
riščih pravljičnega Celja. Po-
skrbeli bodo, da se prodajne
vsebine ne bi preveč ponav-
ljale, sejem pa bo odprt do
vključno 31. decembra.
V pravljičnem parku bo-
mo Celjani tudi pričakali no-
vo leto. Silvestrovanje na
prostem se bo začelo ob 21.
uri z ansambloma Vitezi
Celjski in Happy band, spo-
red bo povezovala Simona
Brglez, za polnoč pa napo-
vedujejo ognjemet.
Ta teden, ko bodo posta-
vili še 15 metrov visoke no-
voletne smreke, bo zaključe-
na tudi praznična okrasitev
Celja. Zasnovali so jo enako
kot minula leta in dodali še
kakšno desetino okrasja več\
Napeljali so osem kilometrov
svetlobnih žic, svetilo pa bo
preko 10 tisoč žarnic. Okra-
sitev mesta bo stala okoli 11
milijonov tolarjev.
BRANKO STAMEJČIČ
Z velikega pravljičnega kolesa bo mogoč ogled Celja s 33 metrov višine.
Spet brezplačna sol
Božičnik pozimi ne bo solil cest na območju Celja
s 15. novembrom so tudi
v Celju začeli z izvajanjem
zimske službe, pripravlje-
nost pa bo trajala do 15.
marca prihodnjega leta.
Tudi letos bosta izvajalca
podjetji VOC (za pluženje
cest) in Ceste-Kanalizacije (za
vzdrževanje ulic, pločnikov
in ostalih javnih prometnih
površin). V prvem prioritet-
nem razredu, kjer se služba
aktivira, ko pade 10 centime-
trov snega, so mestno središ-
če, glavne mestne ceste, ce-
ste, kjer je speljan mestni av-
tobusni promet, parkirišča,
prehodi za pešce in promet-
ne poti do šol, vrtcev in po-
membnejših javnih in zdravs-
tvenih ustanov. Sistem zim-
skega vzdrževanja pločnikov
se ni spremenil in bodo še
vedno očiščene vse pomem-
bne povezave v mestu. Čiš-
čenje ostalih pločnikov pa bo-
do reševali tako, da bodo
predstavniki hišnih svetov in
posamezniki tudi letos lah-
ko dobili brezplačno sol, ki
jo bodo delili v vrečah po 25
kilogramov na sedežih mest-
nih četrti in krajevnih skup-
nosti.
V mestu so se zadnje dni
pojavile govorice, da naj bi
pozimi ceste solilo Gradbe-
ništvo Božičnik. V občinski
stavbi to zanikajo in hkrati
pojasnjujejo, da je sol resnič-
no uskladiščena v Božičniko-
vem skladišču na Ljubečni.
Komunalna direkcija je n
mreč nabavila sol na zalog(
Ker podjetje VOC Celje oprai
Ija zimsko službo tudi za dri
ge občine, so zahtevali, (j
morajo sol zaradi natančn
evidence skladiščiti tako, d
bo omogočeno tehtanje p(
rabljene soli in skladiščenj
na enem mestu. V VOC-u tal
snega skladišča nimajo, z;
to so poiskal novo. Občin
bo s skrbnejšim skladiščf
njem in podrobnejšo evidei
co pri nakupu 650 ton sd
prihranila približno 7 mil
Jonov tolarjev, glede na prec
videno porabo soli, ki znaš
letno okoli tisoč ton, pa b
prihranek približno 12 nt
lijonov tolarjev. B
Nekateri izdelki z razstave so prave mojstrovine in umetnine.
Lepe misli, lepa doživetja
živeti za današnji dan
in se veseliti vsakega tre-
nutka posebej - s to misli-
jo se je začelo družabno
srečanje starostnikov v
celjskem domu upokojen-
cev in se nadaljevalo s pri-
kazom ustvarjalnosti, ki
tudi v jesenskem obdobju
življenja ne zamre.
V Domu upokojencev Ce-
lje so se spet srečali upo-
rabniki storitev pomoči na
domu. Povabilu doma in
tamkajšnjega centra za po-
moč na domu so se odzvali
številni starostniki in njiho-
vi svojci. Bojana Mazil So-
line, direktorica Doma upo-
kojencev Celje, jim je izre-
kla toplo dobrodošlico in jo
zaokrožila z lepimi želja-
mi za bližajoče novo leto.
Program sta obogatila pri-
kaz bogate literarne ustvar-
jalnosti udeležencev in na-
stop pevskega zbora, ki ga
sestavljajo stanovalci in za-
posleni v Domu upokojen
cev Celje. Srečanje se je ni
daljevalo z druženjem o
zakuski gostitelja ter z oi
ledom razstave.
Mozaikova stojnica
vabi in obdarja
članice Lions kluba Celje Mozaik so sredi Celji
ponovno pripravile zdaj že tradicionalno božično
novoletno stojnico, kjer ponujajo najrazličnejše iz
delke, značilne za veseli čas pričakovanj in obdaro
vanj.
Vse, kar so in še bodo ponudile mimoidočim, so sa
me pripravile, naslikale, izdelale in okrasile. Na stoj
niči lahko najdete pecivo, potice in marmelade, pa tu(
okrepčilne napitke, med, voščilnice ter druge dariln
predmete in praznične okraske. Minulo soboto dopoh
ne je bila stojnica zelo lepo obiskana, zato je v naslec
njih treh sobotah pričakovati vsaj enak ali še večji od
ziv ljudi dobrih src. Ves izkupiček bodo članice klub
Mozaik namenile slabovidni deklici, osnovnošolki i-
Celja, za nakup elektronskega pripomočka, s katerin
bo veliko lažje sledila pouku ter lažje premagovala oS
tale vsakdanje naloge in ovire.
Mi
Št. 50 - 11. december 2003
CELJE
13
Celje bo počistilo za seboj
Začetek 200-dnevnega poskusnega obratovanja čistilne naprave
Celjska centralna čistil-
03 naprava, ki so jo za 7,5
piilijona evrov v dobrem le-
tu zgradili ob Savinji v Ri-
(engozdu, je konec minu-
lega tedna uspešno presta-
la tehnični pregled in zače-
la z 200-dnevnim posku-
snim obratovanjem.
Največja celjska okoljska
naložba, ki jo v biltenu Evrop-
ske unije (EU) razglašajo za
vzorčno, je tik pred zaključ-
kom in naj bi jo v redno obra-
tovanje predali še pred formal-
nim vstopom Slovenije v EU.
Napravo je kot prvo skupno
naložbo v državah pristopni-
cah v 60 odstotkih financiral
evropski sklad ISPA, partner-
ja pri naložbi pa sta bila še
okoljsko ministrstvo in Mest-
na občina Celje z denarjem,
zbranim s taksama na onesna-
ževanje voda.
Naprava obsega tri faze
(Siščenja: mehanskemu sle-
di biološko čiščenje z narav-
nimi mikroorganizmi, v tret-
ji stopnji pa odstranijo še ni-
trite in fosfate. Te dni napra-
vo polnijo s čisto vodo, da
bodo v prvih dneh preizku-
sili vse črpalke in vse faze
postopka. Nato bodo v na-
pravo prenesli okoli 200 ku-
bikov blata iz čistilne napra-
ve v Škofji vasi in tako nase-
lili potrebne mikroorganiz-
me za biološko čiščenje od-
plak. Zatem bodo začeli v
napravo dovajati celjske od-
plake in jih čistiti. Junija,
po zaključku poskusnega
obratovanja, bo napravo
prevzelo podjetje VO-KA, v
katerem bo za vseh pet či-
stilnih naprav v njihovem
upravljanju skrbelo vsega 6
zaposlenih delavcev. Čistil-
na naprava je zgrajena za čiš-
čenje 85 tisoč populacijskih
enot. Blato, ki ostaja po čiš-
čenju, bodo sprva odlagali
na komunalni deponiji v Bu-
kovžlaku, v perspektivi pa
naj bi ga sežigali, morda ce-
lo v bodoči celjski toplarni.
Vodja celjske centralne čistilne naprave Roman Kramer in vodja obratovanja čistilnih naprav Urša
Drugovič ob grabljah, s katerimi odstranjujejo iz odplak trdne delce.
Ker so gradili varčno, na
ključ, niso porabili vsega de-
narja, ki ga je za projekt odo-
bril sklad ISPA. Z aneksom
k finančnemu memorandu-
mu je zato ISPA odobrila še
nekaj manj kot tri milijone
evrov za dograditev kanali-
zacijskega omrežja in neka-
tera črpališča, za 4 in pol mi-
lijone evrov vredno tretjo fazo
zajemanja in čiščenja celjskih
odplak. Projekt bodo speljali
v letih 2004/5 in z njim do-
segli celo za evropske stan-
darde zavidljivo 75-odstotno
pokritost mesta s kanaliza-
cijskim sistemom.
Ker je projekt požel vse
pohvale EU, pričakujejo na
slavnostni otvoritvi v apri-
lu, še pred formalnim vsto-
pom Slovenije v unijo, vi-
soko delegacijo EU.
Po koncu poskusnega
obratovanja bodo vsi, pri-
ključeni na sistem, prene-
hali plačevati občinsko in
republiško takso na obreme-
njevanje voda (danes zna-
šata 180 tolarjev na kubik
porabljene vode), čiščenje
odplak pa bo stalo 140 to-
larjev na kubični meter po-
rabljene vode.
BRANKO STAMEJČIČ
Čila zlatoporočenca Pušnik
v letih po osvoboditvi se
je postavni strojevodja
Franc, ko se je vračal s svo-
jih voženj po vsej tedanji
domovini, pogosto ustavil
v železničarski restavraci-
ji na celjski postaji. Tam je
bila natakarica Anica, ki se
je zagledala vanj. Presko-
čila je iskra in pred dnevi
sta zakonca Anica in Franc
Pušnik v krogu domačih
praznovala zlato poroko.
Anica se je rodila leta 1928
v številni družini v Bistrici
ob Sotli, dve leti starejši Franc
pa je luč sveta ugledal v Šent-
lenartu nad Laškim. Del mla-
dosti jima je odnesla vojna.
Aničino družino so interni-
rali v Nemčiji, Franc pa je
kot 16-letni fantič pričel de-
lo na železnici, kjer so ga mo-
bilizirali v nemško vojsko in
ga poslali na rusko fronto. Po
osvoboditvi se je Anica naj-
prej zaposlila kot gospodinj-
ska pomočnica v Zasavju,
pozneje pa je postala nata-
karica na železniški postaji
v Celju.
Mlada zakonca sta si dom
ustvarila v Zagradu pri Ce-
Zlatoporočenca Anica in Franc Pušnik sta zlato poroko praznovala v
krogu družine.
lju, kjer sta se veselila roj-
stev hčerk Inke in Bebe.
Franc je vse do upokojitve os-
tal zvest železnici, Anica pa
je bila dobri dve desetletji,
vse do upokojitve, zaposle-
na v Celjskih mesninah. Oba
sta odslužila polno delovno
dobo, v jeseni življenja pa se
veselita družinskih srečanj,
zlasti obiskov treh vnukov.
Uživata tudi ob delu na zem-
lji v svojem drugem domu,
ki sta si ga zgradila v Šentle-
nartu.
Civilni obred zlate poro-
ke je v Savinovem salonu v
Žalcu opravil župan Tabora
Vilko Jazbinšek, cerkvenega
pa v cerkvi sv. Cecilije pater
Robert.
BS
Biotopicova otvoritvena donacija
Na Glavnem trgu v Celju so v soboto odprli nove prostore ob že obstoječi prodajalni
podjetja Biotopic ter razširili in obogatili svojo ponudbo zdravju prijaznih izdelkov
in pripomočkov.
Zanimanje za naravne proizvode, ki so koristni človekovemu zdravju, je iz leta v leto
večje. Zaradi tega se na tržiščih pojavliaio novi [iroi/vodi in v Riotopicu si [irizadevajo, da
bi z medicinskimi in farmacevtskimi raziskavami |H)(.ii)rte novosti na.šle mesto na njiho-
vih prodajnih [loHeah.
Otvoritev razširjene trgovine je bila tudi v znamenju donacije. Lastnik podjetja, prim.
Janez Tasič, dr. med., je mag. Naniki Škrabl Močnik, dr. med. in predstojnici kardio-
logije v Bolnišnici Celje, izročil ček v vrednosti sto tisoč tolarjev in tako želel spodbuditi
zbiranje denarja za čimprejšnji nakup aparata za koronarografijo, pomembne in načrto-
vane pridobitve v procesu posodabljanja kardiologije na Celjskem.
M. AGREŽ, foto: GREGOR KATia
CMC kupil delež v CE-KA
Občina je z javnim razpisom ponudila v prodajo 28-odstotni delež v podjetju CE-
KA in 36,58-odstotni delež v družbi Celjski sejmi.
Na javnem odpiranju ponudb, bilo je v petek na ZPI, so ugotovili, da sta v razpisnem
roku prispeli dve ponudbi, po ena za deleža v vsakem od podjetij. Vloga za nakup deleža
Celjskega sejma je bila nepopolna, vloga za nakup 28-odstotnega deleža lastništva v pod-
jetju CE-KA, pa popolna. Po izklicni ceni je bil CMC-ju delež v CE-KA prodan za nekaj
nad 32 milijonov tolarjev. BS
Miklavž v Klubu modrosti
Klub modrosti, ki ima se-
lež na Hudinji v Celju, je
etos že tretjič pripravil mi-
davževanje. Vendar je bi-
0 letošnje posebno, saj so
ja zaznamovali z dobrodel-
10 akcijo za pomoč druži-
li Šket, ki je v požaru iz-
;ubila otroka.
Da bi jim pomagali prebro-
liti najhujše, so v klubu zbi-
ali denar za obnovo pogo-
ele hiše. Zbrali so skoraj 250
isoč tolarjev, kar je precej-
ien znesek za popolnoma lju-
biteljsko društvo. Po besedah
Erike Hartman, predsedni-
ce kluba, bodo dobrodelno
akcijo še nadaljevali. Miklav-
ževanje sodi med stalnice de-
lovanja Kluba modrosti, saj
ga pripravljajo že od ustano-
vitve in denar zanj zbirajo čez
vse leto.
Veseli so, da tako dobro
sodelujejo z MČ Hudinja,
kjer so jim odstopili pro-
stor. Klub šteje že 217 čla-
nov, gre pa za medgenera-
cijski in ne klub starejših
občanov, kot jih radi ozna-
čijo. Člani izdelujejo roč-
ne izdelke, imajo najstniš-
ko plesno skupino Living
dream, pripravljajo prosla-
ve, zabavne prireditve in raz-
stave ter hodijo na izlete.
Člani so večinoma Celjani,
njihove privržence najdemo
po vsej Sloveniji, v svojih
vrstah pa imajo celo držav-
ljanko Teksasa.
GREGOR STAMEJČIČ -
GRIZLI
Foto: GREGOR KATIC
Erika Hartman (desno) je izročila zbrana sredstva družini Šket.
Št. 50 - 11. december 2003
14
ŽALEC
VELENJE
POLZELA
VRANSKO
TABOR
Stroki je le treba zaupati.
V Javnem zavodu Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu so prepričani, da pridelava hmelja ne ogroža okolja
Pred dobrima dvema me-
secema je vodenje Javnega
zavoda Inštitut za hme-
ljarstvo in pivovarstvo v
Žalcu (IHP) prevzel Darko
Simončič, prej sekretar v mi-
nistrstvu za kmetijstvo. Si-
mončič, sicer domačin, se
v teh dneh sooča z dokazo-
vanjem, da hmeljarji oziro-
ma škropljenje niso krivi za
smrti v Socki.
»Zavedamo se vprašanj,
vendar ne čutimo, da bi bilo
stanje alarmantno, kot se pri-
kazuje. IHP je bil med prvi-
mi, ki je začel z raziskavami
na tem področju,« zatrjuje
Darko Simončič ob »aferi
Socka«. »Vedeti je treba, da
je bilo hmeljarstvo vedno pod-
vrženo svetovnim trendom.
Večina hmelja gre v izvoz, na
svetovnem trgu pa se je tre-
ba prilagoditi standardom in
trendom. To podrejanje je us-
merjalo delo in svetovanje v
žalskem inštitutu, kjer je na
prvem mestu nenehno prisot-
na aktivna skrb, da pridela-
va hmelja ne ogroža okolja.
V IHP so se izoblikovali stro-
kovni kadri, začeli smo z
vzpostavljanjem opazovalnih
točk, imamo napovedi, kdaj
škropiti določena hmeljišča
glede na vremenske razme-
re in pričakovane okužbe ...
Tudi zato se je močno zmanj-
šala uporaba škropiv in šte-
vilo škropljenj, kar je po-
membno tako s stališča va-
rovanja okolja kot ekonomi-
ke. Rezultati vseh raziskav so
v okviru normativov, nikjer
ni preseženih vrednosti.«
Kaj pa se je dogajalo leta
nazaj, na kar se sklicujejo
v Socki?
Hmeljarstvo je panoga, ki
se je med prvimi srečala z med-
narodnimi izzivi in konkuren-
co. Že prej smo spoštovali
mednarodne standarde glede
škropljenja, vsebnosti pestici-
dov ... Zaradi zunanjih trgov
smo se v Sloveniji opremili z
aparaturami, s katerimi smo
zasledovali dejanske ostanke
pesticidov v hmelju. Že v osem-
desetih letih so bile prisotne
ostre zahteve nemških, ame-
riških in japonskih kupcev ter
zelo strogi kriteriji glede os-
tankov. Tudi zato je bil v os-
predju trend uporabe manj ško-
dljivih pripravkov. Vse to je
prisilo hmeljarje k striktnemu
upoštevanju navodil. Sloven-
ski hmeljarji na svetovnem tr-
gu niso imeli težav.
Bi torej rekli, da navedbe
in trditve iz Socke ne drži-
jo?
Pomembno je, da smo se
ves čas držali priporočenih
pripravkov, z vsemi registra-
cijami in potrebnimi dovo-
ljenji, nenehno pa smo skr-
beli tudi za pravilno upošte-
vanje normativov in upora-
be teh pripravkov. Izvajali
smo tudi testiranja pršilni-
kov, ves čas smo osveščali
vse, ki so delali pri pripravi
in uporabi škropiv. Zaradi
vseh teh strokovnih meril in
standardov se mi zdi, da bi
javnost morala bolj zaupati
stroki. Ta le dela v smislu,
da pridobivamo tako hmelj
Darko Simončič
kot druge pridelke v obliki,
ki niso obremenjeni z ostan-
ki, torej da pridelujemo zdra-
vo hrano. Že prej so se po-
javljala tovrstna vprašanja v
zvezi s pogostostjo raka - vsi
podatki, ki jim imamo na vo-
ljo, kažejo, da ni odstopanja
od števila obolelih. Potem je
pač treba upoštevati strokov-
na mnenja in merila, ki za-
gotavljajo neoporečno in var-
no hrano.
Kako ocenjujete stanje v
slovenskem hmeljarstvu?
V hmeljarstvu so vedno ob-
dobja, ko je odkupna cena
boljša ali slabša. Trenutno
smo v položaju slabše cene
hmelja na svetovnem trgu.
Znano je, da gre 90 odstot-
kov slovenskega hmelja v iz-
voz, torej se cena odraža tu-
di pri nas. Nizke cene prina-
šajo slabšanje ekonomskega
položaja, posledično manj
hmeljarjev (sedaj jih je 186),
manjšajo pa se tudi površine
pod hmeljem - sedaj imamo
približno 1600 rodnih nasa-
dov. Ti podatki kažejo, da de-
jansko prihaja do slabšanja
položaja. Glede na dane raz-
mere se je treba prilagoditi,
predvsem izboljšati tehnolo-
gijo ter upoštevati racionali-
zacije na vseh področjih.
Kaj pričakujete v hme-
ljarstvu v prihodnje?
Težko je reči za naprej. Le-
tos je velik odstotek hmeljišč
v premeni. Želimo si, da bi
se položaj ohranil, marsikaj
pa je povezano z novo sorto.
ki jo bo lahko IHP pripravi
v naslednjih dveh letih. Pre
ne moremo. Od tega je odv
sno nadaljnje sajenje in s(
veda tudi konkurenčno;
hmeljarjev. Hmelj je ena rec
kih sort, ki je še slovenski
V hmelju dejansko lahko pi
kažemo naše znanje, uspeh
in prizadevanja pri razvoj
sort. Tudi zato delo v IHP t(
melji na razvoju nove sort(
Ste se vživeli v novo de
lovno okolje?
Doma sem iz Žalca, tak
da je zaposlitev bližja. Bil sei
predsednik sveta zavoda,
hmeljarstvom sem se ukva
jal tudi med prejšnjimi zi
poslitvami, tako da vseskoi
spremljam problematike
Napel bom vse moči, da v IH
za razvoj hmeljarstva nan
dimo čimveč, da ponudim
novo sorto in pogoje, v kat(
rih se bodo hmeljarji lahk
uspešno kosali z mednaro(
no konkurenco.
URŠKA SELIŠNIl
»Pri stopnji, ki jo je dosegla analitika, je nemogoče kaj
prikriti ali skriti. Tega se zavedajo tudi hmeljarji. Lahke
se dvomi, vendar menim, da se pri Socki premalo upošte
va mnenje stroke. Hmeljarstvo je namreč panoga, kjei
se upoštevajo predpisi, normativi, varstvo okolja ... Prj
tem je bilo hmeljarstvo prvo, pred drugimi panogami,«
trdi Simončič.
NA KRATKO
Voščilnica velikanka v Eri
ŽALEC - V mesecu decembru kroži po Sloveniji voščilni-
ca velikanka, na katero obiskovalci trgovskih centrov piše
jo lepe želje, voščilnico pa bo slovenski Unicef posredoval
Kofiju Ananu. Voščilnica velikanka, ki je sestavljena iz os-
mih kosov, v dolžino meri več kot tri, v višino pa več kot dva
metra, je svojo pot začela na dobrodelnem koncertu v Ljub-
ljani, prva voščila otrokom pa so podpisali nacionalni am
basadorji Unicefa Milena Zupančič, Vita Mavric in Lado
Leskovar. V nedeljo so se lepim željam lahko pridružili tudi
obiskovalci žalske Ere. Program je vodila Modra vila, ki jfl
povabila prisotne otroke, naj ji pomagajo sestaviti magičra
svet želja.
Eko šola v Velenju
VELENJE - V Osnovni šoli Šalek so podpisali Eko listino
s katero so se vsi partnerji obvezali za sodelovanje pri gradi
tvi eko šole kot načina življenja. Gre za mednarodni pro
gram, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo. V okvi-
ru Načrta delovanja šole, ki je izdelan za triletno obdobjf
do leta 2005, bodo v OŠ Šalek poglobljeno delovali za manjšo
porabo energije, vode in količine odpadkov. Učenci šole v
Šaleku so kot zaobljubo, da bodo izpolnjevali vse dolžnost
ekošole, že posadili drevo ter pripravili več ekodelavnic ic
ekokrožkov.
Učenci o spolnosti
ŽALEC, POLZELA - V šolah se vrstijo zasedanja otroške
ga parlamenta, učenci pa letos razpravljajo o humanih od
nosih in zdravi spolnosti. V OŠ Polzela so na parlamenta
sodelovali vsi učenci višje stopnje, ki so omenjali težave i
odnosih med vrstniki ter predlagali nekatere spremembe
Njihova razmišljanja sta dopolnili ravnateljica Valerija Puk
in višja medicinska sestra Marjana Jager. Na zasedanju ^
žalski sejni dvorani je sodelovalo po osem učencev - po
slancev iz žalskih osnovnih šol. Učenci so kljub dokaj zah
tevni temi v razpravi odkrito spregovorili, izkazalo pa se je
da se o odnosih in spolnosti večkrat pogovarjajo s prijatelj
in vrstniki kot pa s starši. Po izboru poslancev bo žalsk'
šole v republiškem parlamentu zastopal Denis Robnik, uče
nec 8. razreda OŠ Petrovče. TT, U!
Dobrodelni
otroci
Osnovna šola in vrtec
Vransko-Tabor sta v torek
v telovadnici OŠ Vransko-
Tabor pripravila tradicio-
nalni dobrodelni koncert
in božični sejem.
Na dobrodelnem koncer-
tu so nastopili učenci osnov-
ne šole, Duo Venera, Čoko-
ladice in Polkapunce. Na
božičnem sejmu, ki se je
odprl po koncertu, pa so
obiskovalci lahko kupili
novoletne okraske, vizitke
in voščilnice, domače pe-
civo, skratka, vse, kar dom
potrebuje v božično-novo-
letnem času. Celotni izku-
piček dobrodelnega koncer-
ta in del izkupička božič-
nega sejma sta namenjena
za sklad Žarek upanja.
Sklad so ustanovili v šoli, z
njim pa pomagajo otrokom
iz socialno ogroženih dru-
žin, da se lahko udeležuje-
jo šolskih aktivnosti, za ka-
tere je treba dodatno pla-
čati. Letos bodo z zbranim
denarjem na torkovi prire-
ditvi nekaterim plačali in-
tenzivne pevske vaje. Ne-
kaj denarja so v skladu Ža-
rek upanja že zbrali s pro-
dajo božično-novoletnih
voščilnic, ki so jih izdelali
otroci. Največ, 300, jih je
tako kot lani, kupilo pod-
jetje KIV Vransko.
ŠO
Varnejši Leveč
Od sobote se Leveč tudi
uradno ponaša z novim
krožnim krožiščem, ki ga
je v rekordnem času treh
mesecev dogradilo podjet-
je CM Celje.
Krajani Levca so ob glavni
prometnici proti Celju dol-
ga leta čakali na krožišče, nji-
hove želje za večjo varnost v
prometu pa je opisal pred-
sednik sveta KS Leveč Mar-
jan Knez. Žalski župan Loj-
ze Posedel je dodal, da si v
občini želijo čimveč podob-
nih naložb, minister za pro-
met Jakob Presečnik pa je po-
drobneje predstavil prizade-
vanja vlade za večjo varnost
v prometu. Ob tem je pou-
daril, da je pri gradnji raz-
ličnih infrastrukturnih objek-
tov nujno dobro sodelovanje
med občinami in državo, saj
v nasprotnem primeru grad-
nja nemogoča.
Krožišča kot projektno re-
šitev v zadnjem času tako pro-
jektanti kot investitorji vse po-
gosteje predlagajo. Trenutno
je v Sloveniji 35 krožišč, v pri-
hodnje pa se bo njihovo šte-
vilo še povečalo. Najbolj učin-
kovita so krožišča, ki so na-
domestila klasična križišča,
saj se je število prometnih ne-
sreč razpolovilo, občutno
blažje so posledice, kar za tri
četrtine pa se je zmanjšalo šte-
vilo poškodovanih udeležen-
cev. V to kategorijo sodi tudi
krožišče v Levcu, ki je velika
pridobitev za kolesarje, peš-
ce in druge udeležence v pro-
metu. Vrednost celotne nalož-
be je 106 milijonov tolarjev,
k čemur sta 21 milijonov do-
dala Občina Žalec in Merca-
tor, ostalo pa ministrstvo ozi-
roma direkcija za ceste.
V Levcu sedaj računajo še
na pešpot in kolesarsko ste-
zo proti Medlogu, ki naj bi
ju dogradili hkrati z avtocest-
nim priključkom Lopata. Pri-
srčno slovesnost ob sobotnem
odprtju krožišča v Levcu so
zaokrožili najmlajši iz vrtca.
Savinjski oktet in Godba
Hramše, krožišče pa je bla-
goslovil petrovški župnik
Ivan Arzenšek.
US, foto: TT
Novo krožišče je v soboto pomagal odpreti sveti Miklavž, zavetnik žalske fare. Posnetek je nastal potem,
ko je parkelj ministru Presečniku že vrnil škarje. ^
St. 50 - 11. december 2003
BRASLOVCE
ŽALEC
LJUBNO
VRANSKO
ŠOŠTANJ
15
Krajanov
nič ne briga
po anteni v Trnavi gradijo še anteno mobilne telefonije v
Parižljah - Za postavitev gradbeno dovoljenje ni potrebno
Antene mobilne telefoni-
je in različne bazne posta-
je so že kar nekajkrat raz-
burile prebivalce Savinjske
doline. Minuli teden so za-
čeli s pripravami za posta-
vitev še ene, tokrat v Pariž-
ljah. Si.mobil bo z gradnjo
začel takoj, ko bodo njiho-
vi podizvajalci pripravili vse
potrebno, čeprav nima grad-
benega dovoljenja. Vendar
novi pravilnik, ki je vsto-
pil v veljavo v soboto, 6. de-
cembra, to dovoljuje.
Si.mobilova antena bo sta-
la na stavbi Kmetijske zadruge
Braslovče (KZB), za prostor
pa je KZB dobila letno na-
jemnino. Si.mobil je za za-
četek gradnje moral prido-
biti le lokacijsko informaci-
jo, ki jo je izdala Občina Bra-
slovče, projektno dokumen-
tacijo in študijo vplivov na
okolje. Tamara Valenčič iz
Si.mobilove službe za odno-
se z javnostmi pravi, da so
vso dokumentacijo pridobi-
li pravočasno, minuli četrtek
so se začela tudi že priprav-
ljalna dela podizvajalcev.
Študijo vplivov na okolje so
naredili in pokazala je, da te-
žav ni.
Tudi brez
uporabnega
dovoljenja
Po novem pravilniku sodijo
»bazne postaje, namenjene
javnim telekomunikacijskim
storitvam, ki so sestavljene
iz antenskega droga, anten-
skega nosilca z antenami in
telekomunikacijske opreme
oziroma naprav v primernem
prostoru ali zabojniku« med
enostavne objekte in zato za
njihovo gradnjo gradbeno do-
voljenje ni potrebno. Prav ta-
, ko ni treba pridobiti uporab-
nega dovoljenja, kar pome-
ni, da se bo antena v trenut-
ku, ko bo zgrajena, lahko za-
čela tudi uporabljati.
Krajani Pariželj so seveda
razburjeni. Nihče jih ni
vprašal, če želijo anteno ali
ne. Dejstvo pa je, da Si.mo-
bilu tega niti ni bilo treba.
»Lokalno prebivalstvo ni
stranka v tem pravnem po-
stopku. Seveda pa se Si.mo-
bil trudi, da bi obveščal lo-
kalno prebivalstvo, okoliš-
ke vasi, kaj postavitev baz-
ne postaje za kraj pomeni.
Vedno povemo, da stvar ni
škodljiva za zdravje, za
zdravje ljudi in za okolje,«
pravi Valenčičeva.
Med krajani je prišlo tudi
do govoric, da naj bi bila na-
jemnina za prostor, namenjen
anteni, dokaj nizka. Valen-
čičeva višine najemnine ni že-
lela komentirati, prav tako
tudi ne direktorica KZB Je-
lica Bizjak, ki pravi: »Viši-
na najemnine ne briga ne vas
in ne krajanov.«
ŠPELA OSET
Antena bo stala na zadružni stavbi v Parižljah.
Antena v Parižljah je že druga v občini Braslovče. Pr-
va je Mobitelova v Trnavi, ki je prav tako dvignila veliko
prahu, saj stoji v neposredni bližini šole in vrtca. Občina
Braslovče je naročila še dodatne meritve, ki naj bi poka-
zale, da je antena škodljiva. Dodatne meritve pa so po-
kazale isto kot Mobitelove. Neposredne nevarnosti ante-
na naj ne bi predstavljala, kljub temu pa se je Občina
Braslovče na Upravno enoto Žalec pritožila zaradi loka-
cije antene. Dostop do antene je namreč nezavarovan.
Glede vpliva in škodljivosti na zdravje pa vodja oddelka
za okolje in zdravje na Inštitutu za varovanje zdravja
Peter Otorepec pravi, da bo to vidno šele čez nekaj let. Do
sedaj tudi še ni bilo narejenih veliko študij, čeprav ob-
stajajo špekulacije predvsem v povezavi z boleznimi,
kot sta levkemija in možganski tumor.
Po korakih
do nove
šole
V torek je Občina Šoštanj
od Upravne enote Velenje
pridobila gradbeno dovolje-
nje za izgradnjo nove os-
novne šole v Šoštanju.
Dokument bo pravnomo-
čen v osmih dneh, takrat pa
bodo lahko pričeli z deli. Naj-
prej bo na vrsti rušenje stare-
ga Vegradovega obrata Lesna,
šele nato se bo pričela tudi sa-
ma gradnja. Kot je znano, bo
naložba v Šoštanju veljala prib-
ližno milijardo 370 milijonov
tolarjev, k čemur bo nekaj
manj kot tretjino prispevalo
ministrstvo za šolstvo in šport.
Tako se bo uresničila dolgo-
letna želja Šoštanjčanov, da tu-
di v svojem kraju dobijo os-
novno šolo, ki bo zadovoljila
sodobne potrebe osnovnega
šolstva. Nova šola bo nadome-
stila Osnovno šolo Bibe Ročka
in Osnovno šolo Karla Destov-
nika - Kajuha. Obe šoli sta sta-
ri več kot sto let, nobena pa ni
zadovoljevala standardov, ki
bi omogočili poskusno uvaja-
nje devetletne osnovne šole.
Še posebno kritične so razmere
v Osnovni šoli Bibe Rbcka, saj
v njej pouk zaradi slabega sta-
nja sploh ne bi smel več pote-
kati. Nova šola bo imela 30
učilnic, v njej bo prostora za
750 do 800 otrok. US
Z OBCINiHIH SVETOV
Brez avtodroma na Vranskem
VRANSKO - Svetniki so na seji minuli ponedeljek podali
odgovore in sklepe na pripombe, ki so prišle na občino glede
Parka tehnične kulture z avtodromom Čeplje. Vseh 11 pri-
pomb so upoštevali, tako da bo treba lokacijski načrt parka
tehnične kulture spremeniti. V novem načrtu zagotovo ne bo
avtodroma, saj lastniki svojih zemljišč niso želeli prodati. Prav
nihče pa ni nasprotoval gradnji hotela, avtokampa in poligona
varne vožnje. Javna obravnava o novem lokacijskem načrtu bo
od v začetku januarja, javna razprava pa 12. januarja 2004 v
Kulturnem domu Vransko. Župan Franc Sušnik pravi, da gre
pri parku tehnične kulture za velik poseg v prostor in zato je
pomembno, da se z njim strinjajo vsi. Dodaja še, da ga zago-
vorniki avtodroma nagovarjajo celo za razpis referenduma, ki
bi najverjetneje uspel. Kljub temu tega ne bo storil, ker bi to
pomenilo diktaturo večine nad manjšino.
Nov podžupan
VRANSKO - Na ponedeljkovi seji so svetniki sprejeli reba-
lans proračuna, sprejeli pa so tudi sklep o začasnem financi-
ranju občine Vransko. Proračuna za prihodnje leto namreč
po besedah župana Franca Sušnika najverjetneje ne bodo spre-
jeli do marca 2004. Na seji so opravili tudi nekaj volitev in
imenovanj. Svetniki so tako dali soglasje k imenovanju Anke
Krčmar za direktorico Medobčinske matične knjižnice Ža-
lec, izvolili pa so tudi podžupana, ki ga do sedaj sploh niso
imeli. Novi podžupan je postal Vladimir Rančigaj. Ker je
komisiji za volitve in imenovanja potekel mandat, so izvolili
novo, katere predsednik je postal Marko Brišnik.
Proračun 2004 tik pred
sprejetjem
PREBOLD - Svetniki so na seji minuli četrtek končali drugo
splošno obravnavo predloga odloka o proračunu občine Pre-
bold za prihodnje leto. Novembrska prva obravnava je pov-
zročila kar veliko hude krvi, saj tudi svetniki niso bili dovolj
seznanjeni s predlogom proračuna. Sledila je javna razprava, v
kateri so dokaj dobro porazdelili proračunska sredstva, tako
da je četrtkova druga obravnava minila brez težav. Pomembna
sprememba je le dodatek štipendiranja, ki bo 550 milijonov
težek proračun stala 3 milijone tolarjev. Sprejeti pa bodo mo-
rali še dodaten odlok, s katerim bodo svetniki določili, kdo bo
upravičen do občinske štipendije oziroma kakšni bodo krite-
riji za pridobitev štipendije. ŠO
Knjižnica za ponos občine
Na Ljubnem se od včeraj
ponašajo z novo knjižnico,
ki so jo zgradili v prostorih
stare šolske zgradbe.
Ljubenska knjižnica se raz-
prostira na 90 kvadratnih
metrih. Zaenkrat razpolaga
s 4 tisoč knjižnimi enotami,
vendar nameravajo število
enot skoraj potrojiti. V knjiž-
nici, ki ima poseben vhod in
je dostopna invalidom, bo-
do našli svoj prostor otroci
in pravljični kotiček, mladi
in čitalnica, postavljena pa
sta tudi dva računalnika z
brezplačnim dostopom do
Interneta. Prostore in opre-
mo je v celoti sfinancirala ob-
čina Ljubno, naložba pa je
veljala 15 milijonov tolarjev.
Slovesnost ob odprtju knjiž-
nice so obogatili malčki iz
vrtca z igrico Mojca Pokraj-
culja ter učenci Glasbene šole
Nazarje.
Sicer bo po napovedi Iju-
benske županje Anke Rakun
prihodnje leto na Ljubnem
minilo v znamenju zagotav-
ljanja dodatnih virov pitne
vode. Ob letošnji suši so na-
mreč iz proračuna za prevoz
vode plačali 3 milijone to-
larjev, kar je za občino s
2.800 prebivalci precejšen
znesek. Kakor kažejo raziska-
ve podjetja Irgo iz Ljublja-
ne, se v občini ne bodo odlo-
čali za nove vrtine, pač pa do-
datne vire pitne vode poiskali
v zaselkih Planina in Ter. Za
izboljšanje oskrbe z vodo bo-
do v občini prihodnje leto na-
menili 35 milijonov tolarjev.
Del investicijskega denarja
bodo porabili še za kanali-
zacijo Proda, Foršta in Rad-
mirja ter za gradnjo novega
športnega igrišča v zaselku Za-
razborje.
Kot zanimivost naj povemo,
da bodo na Ljubnem uredili
tudi muzejsko, tako imenova-
no Fašunovo hišo, kjer bo pri-
kazana arhitektura 200 let stare
zgradbe srednje premožnega
kmeta. V hiši bodo uredili več
prostorov, dve urejeni sobi pa
bo domačin Jože Mermal, di-
rektor BTC, ob osebnem praz-
niku in jubileju podjetja po-
daril kraju Ljubno.
US
Topovi
delajo tudi
na Golteh
Potem ko so na Golteh v
noči s sobote na nedeljo to-
povi bruhali umetni sneg,
so v torek zaradi visokih
temperatur prekinili zasne-
ževanje.
Do prekinitve so zasneži-
H progo pod dvosedežnico,
nato pa nameravajo topove
prestaviti na Stare stane. Po
besedah direktorja podjetja
Golte Ernesta Kovača bodo
zzasneževanjem nadaljeva-
li takoj, ko bodo tempera-
ture to omogočale, sezono
Pa naj bi uradno odprli 19.
decembra. Če bodo razme-
re dopuščale, bodo smučar-
jem omogočili smučanje že
l^ak dan prej, marsikaj pa je
odvisno od današnjega teh-
ničnega prevzema trisedež-
nice Medvedjak. US
Najstarejša na srečanju (prva na levi), 95-letna Rozika Zavasnik, zelo dobro skriva svoja leta.
Srečanje starejših
Kos veselja, ki ga prinaša december, v Žalcu že več let namenjajo tudi krajanom,
starejšim od 70 let.
Letos so člani Krajevne organizacije Rdečega križa povabili v žalsko 1. osnovno šolo 500
krajanov, na srečanju pa se jih je zbrala skoraj polovica. Dobrodošlico sta jim izrekla
žalski župan Lojze Posedel in nova ravnateljica žalske šole Tatjana Žgank Meža, prisrčno
pa sta jih nagovorila tudi predsednik sveta Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak in pred-
sednica KO RK Irena Potočnik. V krajšem kulturnem programu so nastopili učenci in
Kamniški koledniki, na srečanju pa ni manjkalo šal, obujanja spominov in pripovedi o
raznih zgodah in nezgodah. Skratka, starejša populacija v Žalcu je priložnost za druženje
z veseljem izkoristila. TT
Št. 50 - 11. december 2003
16
ŠENTJUR
LAŠKO
Čistilna do
leta 2005
čistilna naprava Laško, za katero so šele
konec tedna položili temeljni kamen, gra-
diti pa so jo začeli že avgusta, bo dokon-
čana konec leta 2004.
Nanjo bo priključenih okoli dva tisoč gos-
podinjstev, ostala pa bodo uporabljala sistem
mobilnega odstranjevanja iz greznic. Naložba
v omrežje in komunalni del čistilne napra-
ve, ki ju gradi podjetje WTE Wassertechnik
iz Essna, bo stala skoraj 11 milijonov evrov
ali 2,4 milijarde tolarjev. Svoj delež v obliki
priključnine bodo dodala gospodinjstva. Zne-
sek so izračunali na podlagi porabljenih ku-
bičnih metrov vode v letu 2001 in 2002. Šti-
ričlanska družina bo, na primer, morala od-
šteti od 155 do 160 tisoč tolarjev. Z naložbo
v sistem predčiščenja industrijskih odplak
se je čistilni napravi pridružila še Pivovarna
Laško.
RP, foto: MM
Temeljni kamen sta »odgrnila« okoljski minister mag. Janez Kopač in laški župan Jože Rajh.
Prost dan za
»knapeff
Upokojenci v Sedrazu sku-
paj z Odborom za etno de-
javnost Možnar že šesto le-
to obujajo staro šego tamkajš-
njih rudarjev. Na dan svete
Barbare, zavetnice rudarjev,
so imeli »knapi« prost dan,
zato pa so morali k sveti maši.
Praznik se je včasih in tudi
minuli četrtek končal z ve-
selico, svojo »dolžnost« pa
je v Sedražu opravilo okoh
150 rudarjev.
Prav tako že šesto leto se na
dan svete Barbare upokojeni
rudarji, ki so delovna leta pre-
živeli v rudniku Velenje, zbe-
rejo tudi v Dobju. Srečanje so
kot običajno začeli s sveto ma-
šo, nadaljevali pa z obujanjem
»knapovskih« dni v gostilni Pri
Urški. Od leta 1998 se v Dob-
ju vsako leto zbere pet rudar-
skih parov (Štefka in Miha
Planko, Darinka in Janko Grač-
nar, Milena in Gustl Omerza,
Olga in Milan Suhovršnik in
Nežika ter Franci Centrih), ki
se zahvalijo za vse lepo, kar
so kot rudarji preživeli, spom-
nijo pa se tudi tistih »kamera-
dov«, ki iz temnih rovov nik-
dar niso prišli ali pa upokoji-
tve zaradi napornega dela ni-
so učakali. Obujajo spomine
na uradni sprejem med rudar-
je, na skok čez kožo, pa na ves
premog, ki so ga prinesli iz ja-
me v očeh in ušesih.
NPF, RP
Laznik odšel iz Laškega
Samostojni podjetnik Mirko Laznik, ki je od julija 2002
skrbel za gostinsko ponudbo na gradu Tabor in v hotelu
Savinja, je ta teden zapustil Laško.
Pavli Teršek iz pravne službe Pivovarne Laško, ki je last-
nica obeh objektov, je zatrdil, da je bila odločitev spora-
zumna. Novi najemnik bo najverjetneje Zdravilišče Laško,
saj v pivovarni ocenjujejo, da ponujajo celovitejšo turistič-
no ponudbo in vizijo.
Trenutno sta oba objekta še zaprta; v hotelu Savinja pivo-
varna z Laznikom še ni naredila primopredaje, grad Tabor
pa bo zaradi prenove zaprt vsaj dva meseca. Več podrobno-
sti bo znanih naslednji teden, ko bodo tudi končana pogaja-
nja med pivovarno in zdraviliščem. RP
Alposov I
Abrahamouj
žur
šentjurski Alpos praz-|
nuje 50-letnico delovanjaj
v hčerinskem podjetju|
Ekološka peč pa so jubi-1
lej obeležili že konec ted-|
na z dnevom odprtih vrat.
V četrtek so vrata v proi-l
zvodne prostore odprii za po-|
slovne partnerje, v petek pa I
so na ogled dela v obratu na
Cesti Kozjanskega odreda
povabili Šentjurčane in vse.j
ki jih zanima njihov proi-l
zvodni proces. Po besedah!
direktorice podjetja dr, Ma-I
rinke Vovk je kakovost bi-|
vanja stalna naloga in odgo-
vornost vseh, še zlasti pa \ o-
dilnih v gospodarstvu ter po-
litiki. Obiskovalcem so
predstavili svoja prizadeva-
nja za čistejše okolje na pi i-
meru okolju prijaznega ]iro-
cesa čiščenja kovinskih de-
lov, ki so onesnaženi z laki,!
barvami in podobnim. Stro-
kovnjaki podjetja pa so obi-
skovalcem tudi svetovali, ka-
ko ravnati z odpadki doma,
da bo to kar najbolj gospo-
darno in hkrati okolju pri-
jazno. I
Osrednjo praznično prire-
ditev Žur za Šentjur, na ka-
tero vabijo vse Šentjurčane,
v Alposu pripravljajo v so-|
boto, prihodnji teden pa se|
bodo praznične slovesnosti
s predstavitvijo zadniih
naložb vrstile v podjetju. IS i
(Ne)prodaja
občinskega
premoženja
Občina Šentjur je na jav-
ni dražbi skušala prodati
kar nekaj nepremičnin v ob-
činski lasti. Prodajo so z let-
nim programom prodaje
odobrili občinski svetniki.
V občinsko blagajno so na
tak način želeli pridobiti
okoli 150 milijonov tolarjev,
izkupiček pa je bil zgolj
neverjetnih 2,9 milijona
tolarjev.
Na prodaj so bila neza-
zidana stavbna zemljišča
na območju Anderburga,
kjer je predvidena gradnja
za potrebe trgovinske in
proizvodno-servisnih de-
javnosti, na območju Loke
pri Žusmu pa več parcel,
na katerih naj bi zgradili
individualne stanovanjske
hiše. V občinski upravi so
pripravili tudi predlog z;
prodajo štirih stanovan
dveh manjših v Loki pri Ž\
smu, prav tako dveh, vei
dar večjih, pa v pred le
popolnoma prenovljei
stavbi na Ipavčevi 19a
Šentjurju.
Skupna vrednost nepr
mičnin, ki so jih želeli pn
dati, je bila ocenjena na oko
150 milijonov tolarjev. Dr
žitelji so morali vplačati o
vezno kavcijo in svoje ponui
be oddati dan pred dražb(
vendar pravega zanimanja i
bilo. V torek so po beseda
Brigite Škoberne uspe
prodati le parcelo za gradn
stanovanjske hiše v Loki p
Žusmu, zanjo pa so iztrži
2,9 milijona tolarjev.
I. STAMEJČl
Laško združuje
dobre želje
Dobrodelna prireditev z naslovom Laško združuje dobre
želje bo letos, že šestič zapovrstjo, 13. decembra v Kultur-
nem centru Laško. Letos bodo obdarili 55 oseb z motnjami
v duševnem razvoju, včlanjenih v društvo Sožitje. Kulturni
center Laško, Območno združenje RK Laško in Občina Laš-
ko bodo skupaj s centrom za socialno delo obdarili tudi
otroke iz rejniških družin. RP
^Enajstič
Žličarjeve
jaslice
Pod Vrbco v Šentjurju bo-
do od sobote pa vse do sveč-
nice, 2. februarja, na ogled
tradicionalne, 11. jaslice
Bernarda in Janka Žličar-
Žličarjeva sta začela
skromno, v dnevni sobi do-
mače hiše, in jaslice vsako
leto širila, tako da je posta-
vitev zdaj na ogled na 100 kva-
dratnih metrih v šestih pio-
storih nove hiše. Letos bosta
predstavila še šest slovenskih
pokrajin; med njimi tudi zna-
menito šmarsko Kalvarijo k
Rokovi cerkvi. S pripravami
sta začela pred dvema mese-
cema, za opremo pa sta med
drugim navozila šest traktor-
skih prikolic maha in zele
nja. Napeljala sta dober ki-
lometer žic, ki poganjajo po-
toke, mline, žage in osvet-
ljujejo več deset različnih ob-
jektov.
Bernard in Janko Žličar
pričakujeta velik obisk iz vse
Slovenije, saj sta s svojimi
jaslicami in pravljično deželo
(za postavitve sta letos pre-
jela krajevno priznanje) vse
bolj znana. Jaslice bodo na
ogled vsak dan, od jutra do
poznega večera, da ne bi bi-
k) [iievelike gneče, pa se lahko
gostje najavijo po telefonu
03/574-30-64.   T VRABL
»Da bo dlje prijetnolff
Vse, ki v Laškem slavijo 90,
rojstni dan, že po tradiciji obiš-
če tudi župan s sodelavci in
predstavniki društev. Gosti-
teljica enega teh prijetnih obi-
skov, s šopkom rož in koša-
ro dobrot, je bila prejšnji me-
sec tudi Panika Krašek iz Zgor-
nje Rečice pri Laškem,
Nasmejana in urejena je pri-
hitela naproti, ko so se gostje
ob valčku ljudskega muzikanta
Jake Krampla bližali hiši. Naj-
prej jo je pozdravil župan Jo-
že Rajh s soprogo Jožico, za-
tem pa še predstavniki dru-
štev. Tistih, ki so ji z veseljem
segli v roko, pa je bilo še mno-
go. »Da bo dlje prijetno!« se
je nasmehnila slavljenka, ki
je praznovanje razpotegnila
preko vsega meseca.
Vedno je bila rada v druž-
bi in ker je za ohceti pekla
slaščice, ki se jih, mimogre-
de, tudi sama ni branila, se
je živahnosti najbrž navzela
kar od svatov in ima energi-
je kljub visokemu jubileju še
danes dovolj. Panika je do-
brovoljna in izjemno topla,
prijetna sogovornica, čeprav
življenja ni imela postlane-
ga z rožicami. Že v rani mla-
dosti je izgubila mamo, kot
pravi, pa je bila najhuje kaz-
novana s tem, da ji mati na-
rava ni namenila otrok. Za-
to pa je toliko raje pestovala
druge malčke, predvsem bliž-
njih in daljnih sosedov ter
svoje nečake in nečakinje. Bili
so njeni varovanci, za kar so
ji mnogi še danes hvaležni in
kot je bilo slišati ob njenem
jubileju, je bila mnogim med
njimi več kot mama.
MOJCA MAROT
Fanika Krašek je svoj 90. rojstni dan praznovala večkrat. »Po malem,« je povedala ob prvem obisku, »zato,
da bo dlje prijetno.«
St. 50 - 11. december 2003
ROGAŠKA S.|
ŠMARJE P. J.
KOZJE
17
Optiki ali optometristi?
Janez Gobec, predsednik evropskih optikov in optometristov
Optik Janez Gobec je kot delegat Slovenije pogost udeleženec medna-
rodnih strokovnih srečanj. Po novem je celo predsednik Evropskega
sveta za optometrijo in optiko, ki ima sedež v Londonu.
Janez Gobec iz Rogaške
Slatine je dolgoletni pred-
sednik Društva očesnih op-
tikov Slovenije, po novem
pa tudi predsednik ECOO,
Evropskega sveta za opto-
metrijo in optiko. Gre za zve-
zo več kot petdesetih nacio-
nalnih združenj, iz skoraj
tridesetih držav. Za krovno
organizacijo optometristov
in optikov Evrope, s sede-
žem v Londonu.
Funkcijo predsednika več
kot stotih slovenskih optikov
opravlja že približno desetletje
in pol. Doma ima v predsed-
niški vlogi na skrbi predvsem
organizacijo izobraževanja
mojstrov očesne optike, saj za-
nje drugega dodatnega izobra-
ževanja ni. Srednja šola za op-
tike, ki deluje v okviru steklar-
ske šole v Rogaški Slatini, je
njihova edina izobraževalna
ustanova na sončni strani Alp.
V šoli je tudi sedež društva slo-
venskih optikov.
Kot predsednik daje zato
največji poudarek izobraže-
vanju optikov, kar je pri nas
nuja. »Ta stroka je bila v pre-
teklosti vedno pastorka. Izo-
braževanje za optike je bilo
do pred dobrim desetletjem
vedno na najnižji ravni,« ome-
nja. Tako je bila za optike,
ki naj bi skrbeli za človekov
vid, dolgo na voljo le trilet-
na poklicna šola.
Celo afriška Nigerija ima
v svojem izobraževalnem si-
stemu že dolgo časa izobra-
ževanje optometristov na fa-
kultetni ravni, tako kot v šte-
vilnih razvitih državah. Op-
tometristov, ki naj bi za raz-
liko od optikov opravljali tu-
di vse potrebne meritve vida
za očesne pripomočke. V Slo-
veniji je tako že v pripravi
projekt izobraževanja na viš-
ješolski ravni.
Kot predsednik slovenskih
optikov ima Gobec med dru-
gim na skrbi organizacijo nji-
hovega vsakoletnega strokov-
nega srečanja v Portorožu, s
strokovnimi predavanji ter z
razstavo novosti optične in-
dustrije. Po funkciji je nje-
gova naloga tudi zastopanje
naše optične stroke na med-
narodnem področju, med
drugim izmenjava izkušenj
s tujimi združenji.
Evropski
predsednik
Slatinčan deluje v Evrop-
skem svetu za optometrijo in
optiko ves čas, odkar je pred-
sednik slovenskih optikov,
kot njihov delegat. Za evrop-
skega predsednika je bil iz-
voljen na svetovni generalni
skupščini v Parizu. K njego-
vi izvolitvi je prispevalo dejs-
tvo, da govori štiri svetovne
jezike, zato je prejel podpo-
ro tako iz germanskega kot
romanskega jezikovnega po-
dročja, kot prvi Slovan na če-
lu evropskih optikov.
Predsednik ECOO je izvo-
ljen za obdobje dveh let, ven-
dar traja funkcija v bistvu šest
let. Dvema letoma uvajanja
v izvršnem komiteju sveta sle-
dita dve leti predsedništva,
nato pa še dve leti funkcije
»past presidenta«, bivšega
predsednika. »Poglavitna na-
loga evropskega sveta je har-
monizacija optike in optome-
trije z ozirom na izredno ve-
like razlike, kako opravlja-
jo poklic po različnih drža-
vah,« poudarja tudi novi pred-
sednik. »V manj razvitih dr-
žavah optiki zgolj prodajajo
in izdelujejo očala, v razvi-
tih se prav tako ukvarjajo z
odkrivanjem očesnih napak
ter z merjenjem vida.« ECOO
ima svojega svetovalca pri se-
dežu Evropske unije v Brus-
lju. »Tam si prizadevamo za
organizacijo izobraževanja
do te mere, da bi dosegli av-
tomatsko medsebojno priz-
navanje poklica.«
Sedež ECOO je v Londonu,
kjer deluje njegov generalni
sekretar. Predsednik Gobec je
z njim v stalnem stiku, veli-
ko s pomočjo elektronske po-
šte. Generalna skupščina
ECOO se sestaja dvakrat let-
no, njena glavna tema zadnjih
let pa je tako imenovana
evropska diploma, to je prej
omenjena harmonizacija po-
klicev optika in optometrista.
»Po podpisu bolognske dekla-
racije bomo z njo nekoliko
lažje dosegli izenačevanje po-
klicnih standardov v posa-
meznih državah.«
Z generalnim sekretarjem
imata na skrbi organizacijo
generalnih skupščin ter se-
stankov izvršnega komiteja,
ki se sestaja po petkrat ali šest-
krat letno, v različnih drža-
vah (pred štirimi leti je bila
letna skupščina tudi v Slove-
niji, na Bledu). Janez Gobec
je bil kot evropski predsed-
nik letos na povabilo italijan-
skega zunanjega ministrstva
na svetovni optični razstavi
v Milanu, pred nekaj dnevi
pa se je udeležil zasedanja ge-
neralne skupščine v Rimu.
Optiki tečejo
Janez Gobec je seveda naj-
prej prvi mož Optike Gobec,
ki ima lokale v Rogaški Sla-
tini, mariborskem City cen-
tru ter Termah Olimia v Pod-
četrtku. Prvi lokal, v Rogaš-
ki Slatini, je odprl pred prib-
ližno tremi desetletji. Tam
je med njegovimi strankami
več kot polovica gostov zdra-
vilišča, zato že dolga leta
dnevno utrjuje znanje sve-
tovnih jezikov. V obsotelj-
skem mestu pa ima v šoli za
optike na skrbi tudi pouče-
vanje bodočih mojstrov op-
tike.
Njegova odločitev za svet
optike je dokončno dozore-
la med delom v optičnem
podjetju v Nemčiji, pred tem
je bil nekaj časa v Franciji.
Po vrnitvi iz Nemčije se je
za optika izšolal v Celju. V
mladih letih je bil v javnosti
znan kot atlet, tekač na sred-
nje proge, saj je treniral kar
desetletje (v časih, ko je naj-
bolj slovel tekač Simo Va-
žič). Za kondicijo še vedno
teče po trikrat na teden, da-
leč ob reki Sotli. Med evrop-
skimi optiki in optometristi,
delegati, s katerimi se sreču-
je na mednarodnih srečanjih,
je še nekaj navdušenih teka-
čev. Včasih se nekaj delega-
tov odpravi celo na skupni
tek, tako kot pred nekaj dnevi
v Rimu.
Janez Gobec je v športnih
krogih Rogaške Slatine poz-
nan tudi kot vaditelj smuča-
nja v tamkajšnjem smučar-
skem klubu. V širši javnosti
je znana tudi njegova sopro-
ga Erna Marinc-Gobec, sku-
paj s Francijem Križanom
pobudnica oživitve in soor-
ganizatorka elitnega Anine-
ga plesa.
BRANE JERANKO
NA KRATKO
Skrb na domu
KOZJE - Za 14 upravičencev za oskrbo na domu v občini
Kozje trenutno skrbi podjetje KIP Vizija, ki ima pogodbo z
občino do 31. decembra. Do poteka pogodbe oskrbo na do-
mu sofinancira Zavod za zaposlovanje. Preko programa Phare
sta se za to delo usposobila dva delavca. Na občini pa so že
začeli s pripravami za razpis podelitve koncesije za oskrbo
na domu, s katero naj bi začeli prihodnje leto.
TV
Natura 2000
• KOZJE - Kozjanski regijski park je svetnikom predstavil
projekt Natura 2000 z direktivo o varovanju redkih vrst na
Kozjanskem še živečih ptičev. Gre za izjemne vrste ptičev,
med katerimi je na prvem mestu vijeglavka, ki živi v trav-
niških starih sadovnjakih. Na Kozjanskem naj bi s progra-
mom Natura 2000 skrbeli in zagotovili takšno kmetijstvo,
ki ne bi škodovalo ohranjanju redkih vrst ptičev, ki so v
Evropi že zaščiteni. V program so zajeli polovico območja
občine Kozje ter občini Podčetrtek in Bistrica ob Sotli.
TV
i\ia Kiiimandžaro
ROGAŠKA SLATINA - Planinsko društvo Vrelec Rogaška
Slatina pripravlja odpravo na najvišji vrh Afrike, na 5895
metrov visoki Kiiimandžaro. Od 10 do 15 udeležencev se
bo odpravilo na vrh konec februarja, pri čemer računajo,
da bosta trajala vzpon in sestop pet dni. Vodja odprave, ki
vabi tudi člane drugih planinskih društev ali nečlane, bo dr.
Jože Lipnik iz Rogaške Slatine.
BJ
Občina bo prodala 15 hiš
Občina Šmarje pri Jelšah
se pripravlja na prodajo pet-
najstih družinskih hiš, ki so
v občinski lasti. Gre za Mar-
lesove montažne hiše, ki so
jih zgradiU po potresu na Koz-
janskem s solidarnostnimi
sredstvi. Izkupiček namera-
va investirati v gradnjo blo-
ka z neprofitnimi stanova-
nji.
Razlogov za prodajo je več,
pravijo v občinski stavbi. V
hišah, ki so v novem šmar-
skem naselju ter na Svetem
Štefanu, plačujejo najemni-
ki enake neprofitne najem-
nine kot v blokovskih sta-
novanjih, čeprav so deležni
Večjih ugodnosti. Prav tako
omenjajo, da so te hiše za ob-
čino vse večje vzdrževalno
breme, zato jih bodo najem-
nikom ponudili v odkup. Ti-
sti, ki se za nakup ne bodo
odločili bodo imeli možnost
Selitve v novi blok v Šmarju
pri Jelšah. Pri tem pričaku-
jejo, da bodo nekateri starejši
najemniki sprejeli ponudbo
za selitev v blokovsko stano-
vanje z zadovoljstvom.
Občinski svet je s predla-
gano prodajo že soglašal. Ob-
čina namreč računa s proda-
jo na približno 130 milijonov
tolarjev, pomembnih za finanč-
no konstrukcijo novega blo-
ka. Blok bo v Cankarjevi uli-
ci, v bližini obstoječih. Obči-
na že pridobiva projektno do-
kumentacijo, začetek gradnje
pa je predviden konec prihod-
njega leta.
Najemniki stanovanj v mon-
tažnih hišah (med njimi je ne-
kaj stanovanj v dvojčkih) so
že imeli možnost odkupa pod
ugodnimi pogoji, ki jih je po-
nudil zakon iz leta 1991. Ta-
krat je za odkup odločila zgolj
približno ena tretjina najem-
nikov. Po zadnji cenitvi znaša
vrednost montažne enodružin-
ske hiše blizu 11 milijonov to-
larjev, kot bodo tudi morali
odšteti morebitni interesenti
(stanovanje v dvojčku je oce-
njeno na 6 milijonov tolarjev).
BRANE JERANKO
Veliki načrti komunale
OKP Rogaška Slatina
d.o.o., javno komunalno
podjetje šestih občin Obso-
telja, je slovesno obeležilo
40-letnico delovanja. Na
prireditvi v kulturnem do-
mu v Rogaški Slatini je o
jubileju spregovoril direk-
tor Anton Krivec, podelili so
zahvale nekdanjim zapo-
slenim ter pripravili kultur-
ni program.
Štiri desetletja minevajo v
času, ki je za OKP pomem-
bna prelomnica. V Obsote-
Iju uvajajo ekološke otoke za
ločeno zbiranje odpadkov ter
se med drugim pripravljajo
na nujno sanacijo centralne-
ga odlagališča Tuncovec.
Tam je treba do leta 2008 zgra-
diti čistilno napravo za izced-
ne vode, stari del deponije
pa pokriti. Med pomembni-
mi nalogami je tudi nadalje-
vanje gradnje kanalizacije, v
vseh šestih občinah.
Za prihodnje leto je predvi-
dena gradnja čistilne naprave
za odpadne vode v Belem pri
Šmarju. Po zadnji odločitvi bo
pooblaščeni investitor OKP,
skupaj s šmarsko občino. V
Podčetrtku naj bi prišlo še le-
tos do rekonstrukcije čistilne
naprave, prihodnje leto pa še
do rekonstrukcije glavnega ko-
lektorja iz Olimja. V Rogatcu
bodo leta 2004 nadaljevali s
priključitvijo vzhodnega dela
naselja na že zgrajeni glavni
zbiralnik, povezavo tega pre-
dela z novo čistilno napravo v
Rogaški Slatini.
BRANE JERANKO
Št. 50 - 11. december 2003
v Trebniku diši
po praznikih
v Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konji-
cah, ki že nekaj časa privablja vedno več-
je število gostov s svojo drugačnostjo, so
za prihajajoče obdobje pripravili božično-
novoletni darilni bazar z zanimivim sprem-
ljevalnim programom.
Poleg razstave, degustacij božičnih čajev
in pokušin domačih dobrot pripravljajo tu-
di kreativne delavnice, v katerih bo dvorska
oblikovalka prikazalo izdelavo okraskov in
drugih dekorativnih izdelkov.
Obiskovalci bodo lahko v knjigo želja za-
pisali vse svoje skrite želje in si privoščili
romantični sprehod v okolici z baklami os-
vetljenega Dvorca. Za najmlajše obiskoval-
ce so pripravili prednovoletni živ-žav, v ka-
terem bodo nastopili cvedica Maja, škrat Babi,
duhec Cvetko, miška in zajček Duhec. Za
ogled predstave se je treba najaviti, vse osta-
lo pa bo obiskovalcem na voljo kadarkoli
med 13. in 21. decembrom.
MBP
Št. 50 -11. december 2003
SL. KONJICE
VOJNIK
ZREČE
19
Knjiga, večen zaklad
Zaključek mednarodnega projekta OŠ Ob Dravinji
s prireditvijo v Kulturnem
domu, razstavo v šolski avli
in izdajo likovno-literamega
zbornika so prejšnji teden v
OŠ Ob Dravinji v Slovenskih
Konjicah zaznamovali za-
Idjuček ustvarjalnih in razi-
skovalnih dejavnosti v okvi-
ru projekta Rojstvo. Letos je
projekt z naslovom Knjiga -
večen zaklad postal medna-
rodni, sofinanciralo pa ga je
tudi šolsko ministrstvo,
V OŠ Ob Dravinji ustvar-
jajo v okviru projekta Rojs-
tvo že četrto leto. Letos so si
za temo izbrali Knjigo - ve-
ten zaklad in k sodelovanju
povabili učence in učitelje II.
Zakladne šole iz mesta Hlo-
hovec na Slovaškem. »Zakla-
de, ki jih prinaša mednarod-
no sodelovanje, smo začeli
v naši šoh iskad že pred 10
leti, ko se je naša šolska knjiž-
nica kot pridružena članica
Unescove mreže knjižnic
Unal začela povezovati s se-
strsko mestno knjižnico Hlo-
hovec na Slovaškem. Že pr-
vo srečanje s takratno direk-
torico Heleno Pekarovičevo
je pokazalo, da smo odkrili
velik zaklad, ki ga je potreb-
no skrbno negovati in obnav-
ljati,« je na slovesni priredi-
tvi v Kulturnem domu pou-
darila ravnateljica konjiške
šole Anica Vehovar.
Na prireditvi v Kulturnem domu so nastopili otroci iz Konjic in iz slovaškega Hlohovca.
Kot je bila pestra prireditev,
sta zanimiva tudi razstava v avli
šole, ki si jo je mogoče ogle-
dati še ves ta teden, ter literar-
ni in likovni zbornik. Učenci
so ob pomoči mentorjev v svoji
bogati domišljiji v pesmi, pro-
zi, dramskem besedilu, risbi
ali na plakatih iskali in tudi
našli večne zaklade.
MILENA B. POKLIC
Foto: MATEJ NAREKS
Konjice obiskalo
že 55 tisoč gostov
v Slovenskih Konjicah so v soboto pozdravili letoš-
njo 55-tisočo obiskovalko, zdravnico iz Ljubljane, Darjo
Babnik Peskar, sicer stalno spremljevalko prireditev,
ki jih pripravi Športno društvo kajak - kanu iz Krke na
Dolenjskem.
Člani tega društva so si za jesenski izlet izbrali ravno
konjiško občino. V Vinoteki Stari trg, ki deluje v okviru
TIC Slovenske Konjice, sta tako izletnike, med katerimi je
bila 55-tisoča obiskovalka, pričakala konjiški župan Ja-
nez Jazbec in direktorica GIZ Dravinjske doline Renata
Klančnik. Na krajši slovesnosti, obogateni s kulturnim
programom, sta spregovorila predstavnica TIC Martina
Ravničan in župan Jazbec, ki je slavnostni gostji tudi izročil
spominsko darilo. Ob tem je spomnil, da so Slovenske
Konjice lani gostile preko 30 tisoč obiskovalcev, za letos
pa so si zastavili cilj pritegniti 50 tisoč obiskovalcev. Zara-
di izjemno odmevne zaključne prireditve evropskega tek-
movanja v urejenosti mest Entente Florale, ki so jo gostili
septembra, pa so že mesec pred koncem leta cilj presegli
kar za 5 tisoč obiskovalcev. MBP
Podstrešja
skrivajo denar
v občini Vojnik so se us-
pešno lotili gradnje stano-
vanj na neizkoriščenih pod-
strešjih večstanovanjskih
hiš. V občinski stavbi so z
akcijo začeli pred tremi le-
ti, v povezavi z zasebnim
investitorjem.
Lastniki stanovanj, med ka-
terimi je ponekod občina, so
se s pogodbo odpovedali pod-
strešjem, investitor pa mora
v zameno poskrbeti za os-
trešje, streho ter fasado. Ta-
ko so v eni od hiš v občin-
skem središču že pridobiU
več manjših stanovanj, v dru-
gi stanovanja pravkar ureja-
jo, za podstrešja treh večsta-
novanjskih hiš pa trenutno us-
klajujejo pogodbe. Z akcijo
že nadaljujejo na Frankolo-
vem.
V občini bodo tako ubili
več muh na en mah. Prido-
bili bodo precej novih težko
pričakovanih stanovanj (po
štiri manjša na posameznem
podstrešju) ter hkrati olep-
šali izgled naselij. Posamez-
ne večstanovanjske hiše, kjer
so med solastniki ljudje z niz-
kimi dohodki, bodo tako
kljub vsemu uspeli obnovi-
ti.
Občina, ki bdi nad akcijo,
je porok, da ljudje ne bi bili
prikrajšani ali prevarani. Na
zapuščenih podstrešjih je na-
mreč skritega precej na pol
pozabljenega denarja; solast-
niški delež v večstanovanjski
hiši v Vojniku (v velikosti 51
kvadratnih metrov) je bil oce-
njen na 1,5 milijona tolarjev.
BRANE JERANKO
Z OBČINSKIH SVETOV
Hrup zmotil icrajane
ZREČE - Na zadnji seji so točko dnevnega reda, pri kate-
ri bi sprejeli spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta
druge industrijske cone, že drugič preložih. Pred mese-
cem dni je bil razlog v tem, da za širitev gradnje novega
objekta podjetje Atras še ni dobilo soglasje Elektra Mari-
bor. Tokrat pa se je delegacija krajanov pritožila zaradi
hrupa, ki bi ga povzročale nove proizvodne hale. Razširi-
tvi zazidalnega načrta se je namreč pridružil Unior, ki po-
trebuje novo proizvodno halo za montažo strojev. Odlok
bodo zato obravnavali na seji sredi meseca, skupaj s pro-
računom 2004.
Občina brez popustov
ZREČE - Svetniki so pred časom občinski upravi pred-
lagali, da bi občina na nepremičninah, pri katerih uve-
ljavlja predkupno pravico, upoštevala ceno uradnega ce-
nilca. Ugotovili so, da cene nepremičnin ponavadi sun-
kovito narastejo, ko jih želi odkupiti občina, zato so se
zavzeli, da se takšen predlog potrdi z odlokom. Iz okolj-
skega ministrstva so jim odgovorili, da zakon ne dopušča
takšne rešitve. Oblikovanje cen zato še vedno v celoti
ostaja v domeni prodajalca, res pa je, da lastnik nepre-
mičnine ne sme drugemu kupcu prodati ceneje kot obči-
ni.
RP
Lambrechtov glas
v Lambrechtovem domu
v Slovenskih Konjicah so
prejšnji teden slovesno
predstavili prvo številko
domskega glasila Lam-
brechtov glas. Na pot so ga
pospremili s kulturno pri-
reditvijo ob odprtju Miklav-
ževe razstave ročnih del.
Miklavževa razstava, ki jo
pripravljajo stanovalci in za-
posleni v Lambrechtovem do-
mu, je tradicionalna domska
prireditev. Zanimiva ročna
dela, ki pričajo o ustvarjal-
nosti starejših, so si v treh
dneh ogledali številni obisko-
valci, ki so lahko med raz-
stavljenimi izdelki našli tu-
di primerna darila. Razsta-
vo so na pot pospremili s kul-
turno prireditvijo, na kateri
so ob pevkah in pevcih dom-
skega zbora Beli cvet nasto-
pili mladi Konjičani; med nji-
mi flavtistka Tinka Muha. Sta-
rejše sta pozdravila tudi ko-
njiški in vitanjski župan, Ja-
nez Jazbec in Slavko Vetrih.
Med govorom direktorice Valerije Lesjak, v ozadju domski pevski zbor Beli cvet, ki ga vodi Irena Golob.
Na prireditvi so predsta-
vili tudi prvo številko dom-
skega glasila. Uredniški od-
bor je vodila kar direktori-
ca doma Valerija Lesjak, ki
je v nagovoru zajela bistvo
z besedami: »Skupaj in z do-
bro voljo zmoremo veliko.«
Pomagali sta ji Darinka Štro-
majer in Karolina Adamlje
ter lektorica Marija Menih.
Avtorji besedil so starejši iz
doma, ki opisujejo svojo
preteklost in življenje v do-
mu, zaposleni v domu pa so
glasilo obogatili s strokov-
nimi članki.
MILENA B. POKLIC
IVliklavž je v Špesovem domu obiskal tudi zakonca Mlinar. Jože bo čez
^ tri mesece praznoval 100 let.
Miklavž v Vojniku
Župnijski karitas iz Vojnika je v soboto pripravil miklav-
ževanje, na katerem je obdaril 146 otrok. Kulturni program
So pripravili mladi iz veroučne skupine in otroški zbor, ki
ga vodita Lea in Urška Jurgec. Miklavž s spremstvom je nato
obiskal še Špesov dom starejših in s programom razveselil
Varovance ter jih obdaroval, ti pa so bili še bolj kot daril
Veseli pozornosti in lepih trenutkov. MG
St. 50 - 11. december 2003
Novi upi I
sc
Na Full cool demo topu že sedmič izbrali
Slovenska glasbena scena je v torek v Memphis clubu
dobila nove mlade glasbene zvezde. Z javno finalno oddajo
se je uspešno zaključil že sedmi Full cool demo top (FCDT)
Radia Celje. V kategoriji do 14 let je zmagala Laščanka Ma-
nuela Brečko s pesmijo Da sutra umrem, v kategoriji nad 14
let pa Celjanka Alja Kroflič s pesmijo Whenever, vvherever.
Memphis club je bil poln mladih pevk (fantje še niso zbrali
dovolj poguma, da bi skušali konkurirati res dobrim dekletom)
in njihovih navijačev ter nabit s tremo, pričakovanjem, upanjem,
na koncu pa z veseljem in zadovoljstvom, čeprav smo videli tudi
nekaj razočaranih obrazov. Vendar imajo tudi ti še možnost. Da
vztrajnost tudi nekaj velja in se včasih splača večkrat poskusiti,
dokazuje prav Manuela Brečko, ki je tokrat tretjič nastopila na
FCDT. In ker gre v tretje rado, kot je na podelitvi nagrad dejal
predsednik strokovne komisije Vojko Sfiligoj, je Manuela (za-
služeno) zmagala. Drugo mesto v kategoriji do 14 let je pripadlo
MeUti Painkret, ki je zapela pesem Rdeč ferrari, tretja pa je bila
skupina deklet Katarina Borovnik, Sendi Selič in Maja Pinter,
ki so zapele pesem Prva ljubezen.
Zmagovalka kategorije nad 14 let Alja Kroflič je v finale
prišla po izboru strokovne komisije. V finale so se namreč
uvrstili zmagovalci po
enkrat mesečno, ob si
glasovanjem po telefoi
mladih, ki jih je izbral
demo posnetkov. Alja
komisija prav odločila,
ko je Alja navdušila ob
kategoriji nad 14 let j^
Tiho, tiho, tretje pa {
sonce.
Prireditev je, kot pon
»Kriva« za to je organij
tve FCDT, Simona Brg
od začetka, ko jih je ve
da iz oddaje v oddajo,
mo posnetkov v glasbe
dih glasbenih upov pn^
voljna je s prireditvijo,
več fantov.
Enako si je zaželela t
ka Godec, ki je ob pode
Na prireditvi je nastopil tudi mladi Domen Kumer, ki je dodobra ogrel mlada srca in seveda tudi Memphis club. Pri
eni izmed njegovih skladb so se mu mlade obiskovalke pridružile tudi na odru.
Glasovanje je bilo sestavljeno iz glasov strokovne komisije in občinstva. Obiskovalci so ob vstopu v Memphis club
dobili glasovnico za pevski in za scenski nastop. Glasovali pa so lahko tudi z SMS-i. In pri slednjem je bilo bolj kot
dogajanje na odru pomembno, da boš odtipkal pravo telefonsko številko.
Glavna zvezda FCDT je zagotovo organizatorka in voditeljica oddaje Simona Brglez, ki je izpeljala še en fantastičen FCDT.
Za dober zvok so v Memphis clubu skrbeli tehnika Mitja Tatarevič, Aljoša Bončina, lastnik glasbenega ateljeja
Coda Igor Korošec in njegov sin Rok. Igor Korošec je v Codi posnel tudi vse demo posnetke z mladimi pevci, glavna
nagrada pa je tudi prišla iz njegovih rok. V Codi bosta namreč zmagovalki brezplačno posneli svojo lastno skladbo.
Strokovna komisija v zasedbi Alenka Godec, Vojko Sfiligoj (na sliki) in HouseMouse je imela težko nalogoj
dve med 18 dobrimi pevkami res ni mačji kašelj. Kljub temu so dobro opravili delo, saj se je z njihovo
končno izbiro strinjalo tudi občinstvo.
Št. 50 - 11. december 2003
I glasbeni
ni
te
klanuela in Alja sta začeli živeti svoje sanje
aj (na sporedu so bile
ih izbrali poslušalci z
jopisnicami, ter devet
ornisija ob poslušanju
rmed njih in da se je
tudi na finalni oddaji,
iphisu. Drugo mesto v
ta Novačan s pesmijo
inčič s pesmijo Moje
brez težav in zapletov.
Jjica oddaje in priredi-
rke je vzpodbujala vse
I na prvi izbor. In seve-
[iljala na snemanje de-
,kjer se je večina mla-
iinanjem skladb. Zado-
}i naslednje leto prišlo
okovne komisije Alen-
;jala, da bi rada srečala
kakšnega novega Domna Kumra. Tako Alenka Godec kot
tudi Domen Kumer sta obiskovalce v Memphisu razveselila
s svojim nastopom, predstavili pa sta se tudi dve pevki, ki
jima je uspelo prav s pomočjo FCDT. Biljana Vilendetič, ki
si je nadela umetniško ime Miss Sparx, je lanska udeležen-
ka FCDT in takrat jo je opazil tretji član strokovne komisije
HouseMouse. Skupaj sta posnela pesem Sexplorer, ki jo je
Miss Sparx zapela na torkovi prireditvi. Letos je svojo na-
grado, snemanje lastne skladbe, izkoristila tudi Tanja Rav-
Ijen, ki je novoposneto skladbo Tvoja napaka prav tako za-
pela na finalni prireditvi.
FCDT je dobra priložnost za mlade in še neuveljavljene pev-
ce, da se predstavijo in s tem dobijo možnost za nadaljnje pev-
sko ustvarjanje. Finalna prireditev je pokazala, da je v Sloveni-
ji (dve finalistki sta prišli z Gorenjske, v predtekmovanju pa so
se preizkusili tudi iz drugih slovenskih dežel) veliko zelo do-
brih pevcev. Za pevski del slovenske glasbene scene se nam
tako ni treba bati. Še posebej, če vemo, da imamo Full cool
demo top.
ŠPELA OSET
Foto: GREGOR KATIC
ofiič ni bila le zmagovalka v kategoriji nad 14 let,
je imela po mnenju občinstva tudi najboljši scenski
■Za nagrado je dobila medveda, nad katerim je
vdušeno tudi občinstvo. Še bolj pa seveda nad
Aljo, njenim petjem in nastopom.
Manuela Brečko je s pesmijo Da sutra umrem zmagala v
kategoriji do 14 let. Tokrat je na FCDT nastopila tretjič
in splačalo se je!
so imele kar nekaj navijačev. Nekateri so prišli kar s transparenti, slišali pa smo tudi ragljo! Vsekakor
I   pa je trema manj prisotna, če so s tabo tisti, ki te imajo najraje. Alji je vsekakor pomagalo.
St. 50-11. december 2003
22
KULTURA
Dobra knjiga je
kakor domač icruh
Izšla je redna letna zbirka Mohorjeve družbe s štirimi novostmi     3
Pri Mohorjevi družbi Ce-
lje je pred kratkim izšla red-
na letna zbirka za leto 2003,
za katero je tudi letos pri-
pravil izbor urednik zbirke
Matija Remše. Potem ko so
rojstvo zbirke in bogato be-
ro Mohorjeve najprej pred-
stavili javnosti na blejskem
otoku, so jo 2. decembra v
Celjskem domu.
V zbirki so izšla štiri dela.
Priložena pa sta ji, kot je to
že v navadi in kar bralci vsa-
ko leto z veseljem pričaku-
jejo, Mohorjev koledar za
leto 2004 in namizni kole-
dar, s koristnimi podatki in
izvirnimi fotografijami in
pregovori.
Že prva knjiga iz redne
zbirke, Žongler naše ljube
gospe, bo pritegnila pozor-
nost bralca z aktualno prob-
lematiko skozi srednjeveške
krščanske zgodbe v sodob-
nem jeziku za naš čas, ki se v
mnogih potezah presenetlji-
vo malo razhkuje od davno..
minulega. Iz zgodb odmeva-
jo človeške usode in odpira-
jo presenetljive izhode in ra-
zumevanja. Delo je napisal
francoski avtor, profesor Mic-
hael Zink, prevedel ga je Bošt-
jan Zupančič. Posebej za slo-
vensko izdajo jo je ilustrira-
la Rosemary Garfitt.
Doživetja in spomini pa
je naslov knjige, ki je v red-
ni zbirki izšla kot Slovenska
večernica, izpod peresa Iva-
na Kordeža, zavednega, na-
prednega in vernega koroš-
kega kmeta, ki je doživel tri
države in bistro opazoval svet
okoli sebe. Kar je videl in se
mu je zgodilo, je tudi zapi-
sal.
V dolgih zimskih večerih
bo prav tako prijetno branje
dela v Združenih državah
Amerike znane avtorice Cat-
harine Marschall. Bila je pa-
storjeva hči, poročena s pa-
storjem in mati sina, ki se je
odločil za isti poklic. Življe-
nje ji ni prizanašalo, a se je
vedno odločala po materinih
naukih in po notranjem gla-
su. V svojem duhovnem živ-
ljenju si je zastavila tri vpra-
šanja:«Je Bog, ki skrbi zame?
Mi bo pomagal iz zmede in
mi bo odpustil in me krepil?«
Njen odgovor o vsem, kar je
preživela, bo bralec našel
skozi branje knjige Bog na
vsakem koraku.
Pri Mohorjevi družbi se pri
izboru tako del za redno zbir-
ko kot ostalih izdaj ne izmi-
kajo družbeno aktualnih in
žgočih tem, ki prizadenejo
vse sloje družbe. Nasprotno.
Kaj ko bi spregovorili o ha-
šišu je naslov branja franco-
ske novinarke in publicistke
Marie Christine d'Welles. Pre-
senetilo jo je dejstvo, da so
se mamila v tej ali oni obliki
tako zelo razširila med mla-
dimi, kakor so ji odkrili po-
govori s fanti in dekleti iz raz-
ličnih družbenih okolij po
Franciji. Da bi delo karseda
aktualizirali, ga je za sloven-
sko izdajo z razmerami pri
nas orisal in nakazal poti re-
ševanja odvisnikov dr. Bog-
dan Polajnar.
MATEJA PODJED
Mohorjeva družba Celje pripravlja tudi srečanja, pred-
stavitve, in pogovore z avtorji in Mohorjani. Tako je bil
minuli torek, 9. decembra večer z Jankom Modrom, An-
drejem Arkom in Jožetom Planinškom. Jutri, v petek,
12. decembra ob 19. uri, pa pripravlja Mohorjeva družba
v cerkvi svetega Jožefa nad Celjem Večer slovenske cerk-
vene glasbe ob izidu nove zgoščenke Marijinih in evha-
rističnih pesmi Marija in tabernakelj. Komornega zbora
Emanuel iz Celja, pod vodstvom Bernarde Kink in ob
spremljavi organista Mateja Podstenška.
OCENJUJEMO
Kaos na
Balkanu in odru
Plesno gledališče Celje, Naroden teater Štip: Balkan
Hardcore, The Heart Play. Tekst: Heiner Miiller, režija:
Pero Danilovski, koreografija: Jure Lukaščik, scenogra-
fija: Orhan Kamilov, nastopajo: Kristina Atanasova, Mi-
lorad Angelov, Metodija Koloski, Vladimir Tuliev, Bla-
goj Veselinov.
Informacija, da je predsta-
va Balkan Hardcore režiserja
Pera Danilovskega nastala v
produkciji Plesnega gledališ-
ča Celje, je nekoliko zavajala,
da gre za plesno predstavo, kar
pa ta nikakor ni. Prej bi re-
kla, da gre za poskus fizične-
ga gledališča v začetni in za-
četniški eksperimentalni fa-
zi, za katero pa se skoraj ved-
no izkaže - in tudi to pot je
bilo tako - da ni najbolj pri-
merna za predstavitev na gle-
dališkem odru. Takšne vrste
predstave se danes množično
producirajo, predstavljene pa
so običajno v bolj dinamičnih
in nenavadnih okoljih kot so
denimo industrijske hale, pod-
hodi, kleti - skratka na prizo-
riščih, ki prenesejo eksperi-
ment v neposrednem stiku z
gledalcem, saj je ta na nek na-
čin tudi del uprizarjanega do-
gajanja.
Na odprti sceni visi v ozad-
ju veliko človeško obličje pra-
vokotne glave, dolgih rok, pou-
darjenih prsi, okroglega tre-
buha, z nastavljeno cevko pod
njim, na trhlih nogah. Po tleh
so razmetane napolnjene vreče
iz polivinila, skratka, na odru
pod obešeno lutko je pravo
smetišče ... Kar nekaj časa -
pravzaprav dolgo in predolgo
se režiser na začetku posveča
zgolj statični sceni in osvetli-
tvi lutke.
Nato vstopi dekle, ki se
zabava z lutko, se zmrduje
nad smetiščem in se prisi-
ljeno smeje, ko se poigrava
z cevko, skratka - predsta-
va Balkanski hardcore ali
srčna igra se začne in se po
petdesetih minutah tudi
konča tako, da iz omeneje-
ne cevke, nameščene na zgo-
vornem mestu pritečeta cu
rek ah dva ...
Ko dekle odide, luči ugasnejo
in vidimo le silhuete, kako se
umeščajo med smeti. Ko se oder
razsvetli, gledamo čudno bor-
bo človeških figur s plastični-
mi vrečami na glavah. Očit-
no jim na smetišču primanj-
kuje zraka. Izkaže se, da so to
izmaličena, pohabljena človeš-
ka bitja, prebivalci smetišč,
kreature, ki med seboj komu-
nicirajo z neartikuliranimi
glasovi in se dokaj primitivno
vedejo. Spraševala sem se, za-
kaj? Morda zato, ker gre za pri-
kaz človeka, ki je brez govor-
ne komunikacije le nepopol-
no in nerazvito bitje? AU pa
preprosto zato, ker igralci-gi-
balci v tej začetniški fazi niso
zmogU preusmeritve v ustrez-
no kvaliteto fizičnega, oziro-
ma neverbalnega izraza ...Ka-
sneje se izkaže, da naj bi šlo
za prispodobo specifičnega ob-
likovanja osebnosti, ki se ne-
nadoma iz čudnih prikazni
spremenijo v navadne, glasne,
nasilne bojevnike s strelnim
orožjem v rokah, tudi še v kur-
ja bitja, pri čemer je enemu
od njih dano, da lahko nese
jajca, ta pa zatem ostalim na
sceni tudi dobro teknejo ...
Predstava je sestavljena iz
posamičnih segmentov, s ka-
terimi režiser skuša alegorič-
no poseči v nedavno balkan-
sko zgodovino, povezuje pa jih
prijetna, ponavljajoča se me-
lodija, obarvana z narodnim
melosom. Najbolj dorečen je
bil prizor večkratnega kirurš-
kega posega, z namenom pri-
ti do »čistega srca«. Za igralce
težko rečem, da so bih preprič-
ljivi. Pri oblikovanju svojega
fizičnega izraza so bili nesproš-
čeni, na začetku pa celo preti-
rano patetični. V trenutkih, ko
se je igra nagibala h klasični
formi, so bili nekoliko boljši.
Koreografija v dramski igri po-
navadi sledi režiji. Tudi tokrat
seje izkazalo, daje bila le del
obreda na smetišču, predvsem
pa v celoti odvisna od gibal-
nih zmožnosti izvajalcev. Pred-
stava je delovala konfuzno in
nedorečeno. Dopuščam seve-
da, da je to tudi odraz splo-
šnega kaotičnega stanja na ju-
gu Balkana, vendar naj bi bil
kaos na odru premišljeno
strukturiran in transformiran
- šlo naj bi torej za prikaz in
ne za kaos sam.
Videti je bilo, kot da se Na-
roden teater Štip prvič sreču-
je z gledališkim gibom v tak-
šni obliki, s »fizičnim« ali »gi-
balnim teatrom« in podobni-
mi trendi torej, kakršnim pri
nas sledimo že vrsto let in ki
v zadnjem času zavzemajo
vidno in kvalitetno mesto v
naši sodobni gledališki pro-
dukciji.
DALIBORKA PODBOJ
Fotografija na iiodniicu
v Galeriji sodobne umetnosti v Celju - Galeriji Hodnik
so odprli letošnjo IV. medobmočno fotografsko razstavo
umetniške fotografije. Natečaja se je udeležilo 47 fotogra-
fov.
Natečaj in razstavo sta pripravila celjska Območna izpo-
stava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Fotograf-
sko društvo Celje, pod pokroviteljstvom Fotografske zveze
Slovenije. Natečaj je vseboval dve temi: prosto temo in po-
čitnice, na natečaj pa je prispelo 289 črno belih in barvnih
fotografij, od katerih jih je strokovna komisija v sestavi: Sto-
jan Kerbler, Vinko Skale in Joco Žnidaršič sprejela 75 fo-
tografij, podelila pa je tudi nagrade in diplome. V kategoriji
prosta tema je prejel prvo nagrado Herman Čater, FD Celje,
drugo Ante Vrankič iz Celja, tretjo pa Gregor Katic iz Vele-
nja. V kategoriji počitnice pa so prva tri mesta zasedli: Boris
Skalin, FD Celje, Matjaž Čater, Celje in Silvo Slapar, Cer-
klje.
Razstava je v Galeriji Hodnik na ogled še do 13. decembra.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Proslavili
Prešernov
rojstni dan
Dijaki Gimnazije Celje-
Center so se odzvali povabi-
lu Gornjesavskega muzeja Je-
senice, ki uradno skrbi za Pre-
šernovo rojstno hišo v Vrbi
in pred množico obiskoval-
cev v hiši in izven nje izvedli
kulturni program ob 203. ob-
letnici pesnikovega rojstva.
Profesorica Darja Poglajen je
pripravila recitatorje, profe-
sor Sašo Sonc pa glasbenike.
Dijaki so predstavili delček
poezije CeJjanke Bine Štam-
pe Žmavc in tako ponesli
košček svojega mesta med
gorenjske hribe. Kulturni pro-
gram se je nato nadaljeval pri
čarobno osvetljeni cerkvici
svetega Marka in zaključil ob
dišečem šarklju, vročem ča-
ju in prijetnem klepetu šte-
vilnih ljubiteljev pesnika Pre-
šerna, poezije in slovenske
kulture sploh. AB
Da se ti sline
pocedijo!
z zgodovino prehrane so
povezani vsi gospodinjski
predmeti, pripomočki, em-
balaže, oprema kuhinj in
shramb in še kaj - na pri-
mer gostilna, kamor se je
šlo v nedeljo popoldne po
kosilu. To nam skozi ime-
nitno razstavo, v Stari gro-
fiji Pokrajinskega muzeja
Celje so jo pred številnim ob-
činstvom odprli na Prešer-
nov rojstni dan, pričara av-
tor, etnolog mag. Vladimir
Šlibar.
Zlasti za nekoliko starejše
obiskovalce je sprehod po
razstavi, ki jo je oblikovala
Ksenija Baraga, nostalgična
zgodba o tem, kako so kuha-
le gospodinje na Celjskem v
drugi polovici 19. in prvi po-
lovici 20. stoletja. Magistr-
sko nalogo Vladimirja Šlibar-
ja, ki je te predmete v muze-
ju zbiral skoraj 30 let, sprem-
lja še knjiga Kuharca, z re-
cepti, nasveti in o prehrani
nasploh, »da se ti sline poce-
dijo!« Oblikoval jo je Rado-
van Jenko, avtor fotografije
je Dragan Arrigler. Izšla je v
povečani nakladi 1.000 izvo-
dov in je v tem času še pose-
bej lepo novoletno darilo,
pravijo v muzeju, kjer so z
obiskom izjemno zadovolj-
ni.
MP
Foto: AŠ
Avtor Vladimir Šlibar vas s fotografije sprašuje: »Ali veste, za kaj se
uporablja predmet, ki ga držim v roki in kako se imenuje?« Pravilne
odgovore pričakujemo do 16. decembra na naslov našega uredništva.
Nagrada: dve vstopnici za ogled razstave, ki ju poklanja Pokrajinski
muzej.
Št. 50 - 11. december 2003
INFORMACIJE
23
/PODNJA /AVINJ/KA DOLINA: TAM,
KJER /EM DOMA
Ljudje, ki živijo v Spodnji Savinjski dolini, so na svoje
mesto Žalec, vasi, zaselke, hmeljišča, polja, griče in hribe
zelo navezani. Radi povedo, da so tam doma in želijo, da bi
se tako počutili tudi obiskovalci doline.
Žalec je upravno, politično, gospodarsko, vse bolj
tudi nakupovalno in kulturno središče Spodnje
Savinjske doline, katere lepoto, napredek in
bogastvo zelenega zlata opevajo tudi števil-
ne pesmi.
V zadnjih letih je mesto s svojim za-
ledjem naredilo skokovit razvoj, ki se
kaže na vseh področjih. Številne na-
ravne in kulturne znamenitosti pa pri-
vabijo v prijazno Spodnjo Savinjsko
dolino turiste, popotnike in ljubi-
telje narave. Vse več ljudi zna ce-
niti naravne danosti in gostoljub-
no gostinsko ponudbo. Za mnoge
so obiski doline zelenega zlata vsa-
kič lepo doživetje. Zato ne čudi,
da postaja občina Žalec vse bolj
prepoznavna tudi izven domačih
in slovenskih meja, o čemer pri-
čajo priznanja za urejeno podobo
mesta in vasi.
Savinjski biseri
Za celo ogrlico biserov je že kar v
Žalcu. Bleščijo se v podobi obeh cerk-
va; sv. Nikolaja in sv. Kancijana, rojstni
hiši Janeza Hausenbichlerja, ki mu pra-   ^
vijo »oče hmeljarstva«, ker je med prvimi
začel saditi hmelj in je svoje rojake poučeval
o hmeljarstvu. Prav tako ponosni so Žalčani
na rojaka Rista Savina. Njegova rojstna hiša je
sredi starega mestnega jedra, bolj znana pod ime-
nom Širčeva domačija, v kateri so danes Savinova spo-
minska soba, likovni salon. Galerija Savinjskih likovni-
kov. Galerija Doreta Klemenčiča - Maja ter razstavno pro
dajna galerija Oskarja Kogoja.
Zottlova kovačija iz prve polovice 16. stoletja v trgu. Hme-
ljarski in Gasilski muzej, vsak s svojo vsebino in poslans-
tvom, sta točki, kjer se ustavi mnogo obiskovalcev in ki prav
tako sodita med bisere kulturne in turistične ponudbe Žal-
ca, znanega tudi po tem, da je bil tam leta 1868 II.
slovenski tabor. Po njem se danes imenuje hram
kulture z veliko dvorano, ki gosti poklicna in lju-
biteljska gledališča, kjer se vrstijo filmske pro-
jekcije in kjer'je bogata knjižnica s svojimi
številnimi prireditvami za otroke in odra-
sle.
Turistični in kulturni delavci bodo se-
veda vsakemu prišleku radi pokazali
znamenito cerkev Matere Božje v Pe-
trovčah, ki je ena izmed petih Mariji-
nih bazilik na Slovenskem in dvorec
Novo Celje, zgrajen v slogu dunaj-
skega Schonbrunna. Vabi tudi po-
nikvanski kras s svojim biserom, zna-
menito jamo Pekel, ki je pravi ču-
dež narave sredi doline zelenega zla-
ta. Iz krasa pa se lahko popotnik pre-
seli v rimsko dobo, v Šempeter, ki
slovi po vsem svetu z Rimsko nekro-
polo.
Podobo Spodnje Savinjske doline
pa krasijo še številne druge znameni-
tosti, prireditve in dogodki, ki jih še
posebej v tem mesecu ne manjka.
iVIikiavžev rondo
Krožišče v Levcu bo prišlo v anale zgodo-
vine po tem, da ga je »prinesel« Miklavž in po
tem, da je bilo zgrajeno dobra dva meseca prej,
kot je bilo predvideno. Še en dosežek torej, na
katerega bodo med številnimi drugimi na področju
komunale in urejanja prostora v minulem letu lahko v
občini Žalec upravičeno ponosni. Zato k dobrim Miklav-
ževim in ministrovim željam ob odprtju krožišča dodajajo
še »Srečno vožnjo in srečno novo leto!«
^ MIKLAVŽ
y^INTEB3FARU
■ . ^^^^^
Pretekli petek je Miklavž s svojim spremstvom pozdravil in obdaril obiskovalce Inters-
para. Pridnim otrokom je razdelil sladkarije in kruhove Miklavže, tiste malo manj prid-j
ne pa je opozoril, da morajo mamice in očke v prihodnje bolj ubogati. Seveda je s seboj;
pripeljal tudi svoje zveste spremljevalce - parklje, ki so rožljali z verigami in vneto iskali:
poredneže, ter angelčke, ki so vso dogajanje nadzorovali. Obiskovalci Interspara so bilij
nad praznično karavano navdušeni, tako mladi kot tudi tisti malo manj mladi, zato se je;
Miklavž zadržal dlje, kot je pričakoval. A kot nam je prišepnil, je tudi on užival, saj redko!
najde toliko pridnih otrok na enem mestu. ;
Št. 50 -11. december 2003
24
ŠPORT
Pred dvema letoma je Renato Vugrinec v Golovcu zabil Ademarju 5 golov.
Četrtič v Leon
Rokometaši Celja Pivo-
varne Laško bodo v elitnem
evropskem tekmovanju odi-
grali že sedmo tekmo proti
Ademarju, ki so ga doslej
premagali štirikrat, izgubili
pa dvakrat.
Španski klub ima sedem
tujcev, dva Norvežana ter po
enega Danca, Jugoslovana,
Rusa, Hrvata in Slovenca Uro-
ša Zormana, ki je na zadnji
prvenstveni tekmi le dobil ne-
kaj priložnosti in dosegel za-
detek proti Cangasu. Ademar
je v 13. krogu zmagal s 36:24
in na 4. mestu zaostaja 5 točk
za vodilnim Ciudad Realom.
Največji spodrsljaj je bil prav
gotovo poraz proti Barakal-
du, podvig pa domači remi z
Barcelono. Na prvem obra-
čunu četrtfinala lige prvakov
pri Celjanih ne bo manjkal
Eduard Kokšarov. »Edi bi
zaigral, tudi če bi mu manj-
kal prst,« je pripomnil tre-
ner Miro Požun, kapetan De-
jan Peric pa napovedal igro
na zmago v Leonu. Zvesti
Florjani bodo z avtobusom
odpotovali že danes, moštvo
pa jutri zgodaj zjutraj s po-
sebnim letalom do Ovieda.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
Celjska lepotica
pripravljena
Prve prireditve v 1,5 milijarde tolarjev dragi novi športni
^ ^jlvorajni 19, ia^2^^ _ .
Potem ko je nova celjska
športna dvorana v petek us-
pešno prestala tehnični
preizkus, naj bi že v pone-
deljek dobila tudi uporab-
no dovoljenje. To smo iz-
vedeli v torek, ko so novi-
narjem predstavili dvorano.
Projektrant, Valter Ernst,
je povedal, da je v tlorisu
70x80 metrov velika dvora-
na varno grajena iz sodobnih
materialov, ima dvoslojno
streho, ogrevajo jo z vročim
zrakom in talnim ogreva-
njem, urejene ima dostope
za invalide in zagotavlja ime-
nitne pogoje za delo 150 no-
vinarjev. Dvorana je na sre-
dini visoka 16 metrov. Z iz-
vlečenimi teleskopskimi tri-
bunami premore 5 tisoč se-
dišč, za kulturne in zabavne
prireditve pa je mogoče na-
mestiti še tisoč sedišč. Dvo-
rana je večnamenska, primer-
na za vse dvoranske športe z
žogo, na osrednji igralni po-
vršini je mogoče postaviti ce-
lo teniško igrišče ali zelo hi-
tro zmontirati drsalno plo-
skev.
Dvorano so zgradili v re-
kordnih slabih sedmih me-
secih, je povedal direktor ob-
činskega Zavoda za upravlja-
nje s parkirišči in objekti v
občinski lasti, Ivan Pfeifer.
Župan Bojan Šrot pa je po-
novno povedal, da odločitev
za gradnjo milijardo in 650
milijonov vrednega objekta
marca letos ni bila lahka. To-
da priložnost, ki jo je ponu-
dilo bližnje evropsko roko-
metno prvenstvo je bila pre-
več mikavna, da bi se ji upr-
li. »Dvorano smo zgradili za
prihodnjih 30, 40 let, stroj
ki gradnje pa so ostali v zači
tanih okvirjih,« je povedal.
Prva prireditev v novi dve
rani bo 19. decembra kon
cert Dorda Balaševiča, dva
dni zatem bodo domači ro-
kometaši v njej gostili špan-
ski klub Ademar Leon v po-
vratni tekmi osmine finala li-
ge prvakov.
BRSli

Izbral je Maribor
Alen Mujanovič je po od-
hodu iz Rudarja postal naj-
boljši igralec Šmartna v je-
senskem delu prvenstva.
Preden je dobil družino, je
27-letni Velenjčan nogomet
igral za zabavo, zdaj pa je
v letih, ko si mora zagoto-
viti eksistenco, zato želi
čim prej oditi iz Šmartna v
večji in boljši klub. Najver-
jetneje bo to Maribor Pivo-
varna Laško.
Ali Šmartno še ohranja
upe po uvrstitvi v ligo za
prvaka?
Pritiskov doslej ni bilo. Res
se nam je ponudila prilož-
nost, a mislim, da smo jo z
visokim porazom proti Pub-
likumu tudi realno zapravi-
li.
Bi vaš zadetek z 11 me-
trov lahko naredil preobrat?
V tekmi, kjer so Celjani ves
čas prevladovali na igrišču,
je težko kar koli spreobrni-
ti. Res je, zapravil sem naj-
strožjo kazen, vendar bi tež-
ko prišli do preobrata. Ce-
ljani so bili dominantni in za-
služeno zmagali.
Alen Mujanovič
Cesto ste v zadnjih minu-
tah odločili tekmo v vašo
korist. Trenutno ste s 13 za-
detki tretji strelec lige. Od
kod vaše dobre predstave?
Pred začetkom sezone sem
se zelo dobro pripravil in mo-
je igre so plod tega. V odlo-
čilnih trenutkih sem res do-
segal zadetke, vendar mi brez
podpore soigralcev ne bi us-
pelo. Če moštvo nima kvali-
tetnih zveznih in bočnih
igralcev, napadalec sploh ne
pride do izraza.
Imate ambicije po kroni
naj strelca lige in posledič-
no morda reprezentančnem
vabilu?
Vsak igralec si želi lovori-
ke. S tem se ne obremenju-
jem, le tekmujem sam s se-
boj, da vidim, česa sem spo-
soben. Nedvomno bi rad na-
stopil za izbrano vrsto, a se
zavedam, da me čaka še ve-
liko dela in dokazovanja.
Kje boste nadaljevali ka-
riero?
Dokončnega dogovora še
ni, vendar bržkone pri se-
demkratnem državnem prva-
ku.
Kljub temu, da vas je že-
lel tudi Publikum?
S Celjani smo se enkrat do-
govarjali o morebitnem pre-
stopu, vendar je Darko Kla-
rič v medijih pogovor zani-
kal. To je zame pomenilo ko-
nec pogajanj in zdaj bom ka-
riero nadaljeval drugje.
PETRA ŠAFRAN
Odstop Jožeta Zimšica?
Druga letošnja skupščina atletskega društva Kladi-
var Cetis je bila sklicana brez vabil medijem. Zapleta na
njej predsednik Jože Zimšek ni želel komentirati.
Dogajanja je pojasnil bivši odlični atlet Stane Rozman:
»Po predstavitvi poročil se je razvila zelo živahna debata in
na dan je prišlo vse tisto, kar se v klubu kopiči že dlje časa.
Rezultati nekoč našega najboljšega kolektiva so iz leta v
leto slabši. Predstavniki trenerjev, atletov in tudi bivši atle-
ti smo izoblikovali predlog, po katerem bi v upravni od-
bor, ki ne deluje v popolni sestavi, priključili tri bivše atle-
te, Roka Kopitarja, Igorja Topoleta in mene. Zadeva je do-
bila slabo konotacijo. Predsednik je bil zelo užaljen, še
posebej, ko skupščina ni sprejela poročil (štetje glasov je
bilo potrebno ponavljati op.p.). Dejal je, da odstopa s po-
ložaja in nato v čustvenem izlivu, ki na trenutke ni bil pri-
meren nekoč uspešnemu županu in sedaj gospodarstveni-
ku, dodal, da zapušča klub. Videli bomo, če bo to res sto-
ril. Napovedal je sklic izredne skupščine v mesecu januar-
ju. To ni bil naš namen, le vključitev novih moči v kriznem
obdobju kluba, za katerega upam, da se bo ne glede na
razplet, vrnil na mesto, ki mu pripada v slovenski atletiki.«
DŠ
Ivo Reya podprvaic, Sanicalcu prvoiigaš
Celjski judoisti so navdušili s svojimi nastopi. Prvoiigaš Ivo Reya je
na zaključnem turnirju DP v Slovenski Bistrici v polfinalu izločil Oiim-
pijo s 5:2, nato pa v finalu klonil proti favoriziranemu Impolu s 5:1.
Za celjsko moštvo, ki je po osamosvojitvi dvakrat že osvojilo prvo mesto,
so v tej sezoni nastopali Vladi Drakšič, Damjan Mišmaš, Miha Pečovnik,
Edis in Denis Imamovič, Branko Holer, Mile Sadžak, Matjaž Ceraj, Darko
Petelinšek in Rok Južna. Predsednik Igor Vovk načrtuje preselitev kluba v
novo dvorano Top-Fita (pod »aerobiko«), kar bi omogočilo še kakovostnej-
šo vadbo.
Prijetno pa so presenetili tudi varovanci Marjana Fabjana. Sankaku je s
povprečno starostjo 17 let namreč osvojil prvo mesto v 2. ligi in se bo v nasled-
nji sezoni preselil med elito, najbrž okrepljen z bratoma Ferjan. Doslej pa so
breme nosili predvsem Roki in Toni Drakšič, Igor Trbovc, Rok Leskovšek,
Matija Erjavec, Boštjan Bevc in Damjan Lupše. DEAN ŠUSTER
Judo klub Ivo Reya
Judo klub Sankaku
St. 50 - 11. december 2003
ŠPORT
25
Nov poraz v zaključku
Laščani zapravili visoko vodstvo pri Krki - Prihaja rdeče-beli Sagadin
Minuli vikend je minil v
znamenju derbijev vseh pe-
tih moštev s Celjskega, ki
igrajo v najvišjih košarkar-
skih ligah. Laščani so neus-
pešno gostovali v Novem
mestu. V 1. A ligi pa smo
videli dva lokalna obraču-
na.
Skok in prosti
meti
Laščani so igrah zelo do-
bro večji del tekme, a so ena-
ko kot proti Ciboni pred ted-
nom dni sklonjenih glav za-
pustili parket. Po odličnem
začetku, v katerem so znali
izkoristiti utrujenost doma-
činov, ki so se šele v petek
vrnili iz Španije, so povedli
za 14 točk in kazalo je že,
da bodo nadaljevali tradici-
jo zmag proti Krki. Po 3. če-
trtini so Laščani, ki jih je vo-
dil razpoloženi Saša Don-
čič (32 točk, za dve 9:13),
še vodili za 6 točk in ga dr-
žali do 35. minute, ko so do-
mačini prvič na srečanju
sploh izenačili. V finišu so
imeli Novomeščani več raz-
položenih igralcev, še pose-
bej izkušenega Borisa Gnji-
diča in so v negotovi konč-
nici zabeležili četrto zmago
oziroma zadali moštvu Ale-
ša Pipana šesti poraz v ligi
Goodyear. Ključ tekme je bil
v skoku, ki so ga domači do-
bili z 31:19, pa tudi v 13
zgrešenih prostih metih Laš-
čanov, pri katerih se stvari
nekako ponavljajo. Gre na-
mreč za to, da je na vsaki
tekmi izredno razpoložen le
en igralec (morda dva), ki
pa nima prave pomoči. Od
tu tudi porazi in na tem bo-
do morali v Laškem nekaj
storiti. Morda jim bo to us-
pelo že do sobote, ko v Tri
lilije prihaja vodilno moš-
tvo lige, Crvena zvezda na
čelu z Zmagom Sagadi-
nom.
Velika serija
Elektre
Elektra in Rogla sta v 10
dneh odigrali kar tri tekme,
na vseh pa so slavili Šoštanj-
čani, ki so v velikem nale-
tu. Sedem zaporednih zmag
v prvenstvu in pokalu ima-
jo namreč za sabo, odkar je
krmilo ekipe prevzel Memi
Bečirovič. Ligaško srečanje.
bistveno pomembnejše od
pokalnega, je še enkrat po-
kazalo moč Šoštanjčanov,
ki so slavili kljub povsem
povprečni igri. Odločilna je
bila že 1. četrtina, ko je Mi-
ha Čmer s 13 točkami (skup-
no 20) popeljal svoje moš-
tvo do prednosti 10 točk. V
nadaljevanju sta nato ekipi
igrali na etape, vendar so Šo-
štanj čani vseskozi držali raz-
liko. Ta se je dvakrat spu-
stila na 3 točke, najvišja pa
je bila za 13 točk. Izkazal
se je tudi drugi novinec Da-
rio Krejič (25), omeniti pa
velja še boljši skok Elektre
(35:28).
V moštvu Rogle, ki ji
očitno manjka kvalitetnih
igralcev, je Samo Grum do-
segel 19 točk, a od tega 15
v prvem polčasu, še naj-
boljši pa je bil kapetan Bošt-
jan Sivka (19, 13 skokov).
Očitno je, da bodo morali
v Zrečah nekaj spremeni-
ti, kajti boj za obstanek bo
še zelo naporen, medtem
ko v Šoštanju povsem upra-
vičeno pogledujejo proti
četrtemu mestu, ki vodi v
doigravanje za naslov prva-
ka.
Osem
mesecev
posta na
gostovanjih
Tudi Polzelani in Šentjur-
čani so odigrali tri srečanja
v 10 dnevih, z 2:1 v zmagah
za Hopse. Prišli so v četrtfi-
nale pokala Spar, tudi v pr-
venstvenem obračunu pa so
še drugič v tej sezoni prema-
gali Alpos. Šentjurčani ne
poznajo zmage v gosteh že
osem mesecev, saj so nazad-
nje slavili aprila, zgodba s sre-
dine povratne tekme pokala
pa se je na Polzeli ponovila
tudi v soboto. Brez kaznova-
nega Ilije Petroviča (ena tek-
ma zaradi izključitve proti
Postojni) in obolelim Radom
Trifunovičem, ki ni treniral
cel teden, so odigrali dober
prvi polčas in ga dobili za
točko. Nato pa je ponovno
prišlo njihovih črnih 10 mi-
nut. Hopsi so jih zlahka zau-
stavili s kolektivno igro v
obrambi in po hitrih akcijah
polnili koš. Ta del so doma-
či dobili za 16 točk in že od-
ločili zmagovalca, kar so v
zadnjem delu ob suvereni igri
samo potrdili. Odličen je bil
Čeh David Steffel, ki je ob
79 - odstotnem metu dose-
gel 25 točk, imel pa je veli-
ko asistentov, kajti razigrala
se je celotna ekipa Vojka
Herksla. Na drugi strani ni-
ti 11 skokov več, za kar je bil
najbolj zaslužen Seid Hajri-
č (nov dvojni dvojček - 19
točk, 11 skokov), ni poma-
galo, kajti Šentjurčani so iz-
gubili kar 23 žog, nekaj zah-
valjujoč lastni neumnosti, ne-
kaj pa zaradi dobre obram-
be domačinov. Hopsi so se
prebili pod vrh tabele, Alposu
pa na zadnjem mestu že teče
voda v grio. V 12. krogu bo v
derbiju dna lestvice gostil
Kraški zidar, Polzelani in Šo-
štanjčani bodo na velikih
preizkušnjah v Domžalah in
Zagorju, Rogla pa domačin
Kopru.
JANEZ TERBOVC
Saša Dončič je svojim bivšim soi-
gralcem nasul kar 32 točk: »A ob
koncu mi je Gnjidič prevečkrat
ušel...«
Peterka kroga: Čmer, 1
Krejič (Elektra), Dončič
(Laško), Steffel, Finžgar
(Hopsi).
Igralec kroga: David i
Steffel (Hopsi).
Trener kroga: Vojko
Herksel (Hopsi).
Nekdanji odlični igralec
Roman Urbanija se je vrnil
na Polzelo, kjer je pričel s
trenerskim delom. Celjan
skrbi za delo z mlajšimi eki-
pami, istočasno pa je po-
močnik trenerju prve eki-
pe Vojku Herkslu.
PANORAMA
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
12. krog: Krka - Pivovar-
na Laško 75:72 (46:52,
29:37, 14:19); Dončič 32,
Joksimovič 14, Miškovič 7,
Jokič 6, Brolih 5, Jelesijevič
4, Dojčin, Rizvič 2; Gnjidič,
Rickert 14. Vrstni red: Crvena
zvezda 21, Gibona, Reflex,
Union Olimpija 20, Zadar,
Budučnost 19, Pivovarna Laš-
ko, Zagreb, Split 18, Krka,
Lovčen, Slovan 16, Banjaluč-
ka pivara. Široki brijeg 14.
1.SL
11. krog: Elektra - Rogla
91:82 (76:67, 49:40, 24:14);
Krejič 25, Čmer 20, Ručigaj
14, Nedeljkovič 13, Auer 10,
Nuhanovič 6, Goršek 3; Str-
nad, Grum 19, Sivka 17, Bro-
lih 12, Živanovič, Zinrajh 6,
Želj 3. Hopsi - Alpos Kemo-
plast 95:75 (65:50, 37:39,
15:22); Steffel 25, Finžgar 14,
Cizej 12, Josipovič 11, Bo-
žič 9, Geržina 6, Godler 5,
Arčan 4; Hajrič 19, Čebular
12, Ribezi 11, Kočar 8, Liva-
jič, Trifunovič 7, Sebič 6, R
Maček 5. Vrstni red: Zagor-
je, HeUos, Pivka 19, Triglav
17, Elektra, Hopsi, Koper, Ro-
gla, Kraški zidar 15, Alpos
Kemoplast 14.
POKAL SPAR
4. krog, povratne tekme:
Elektra - Rogla 75:69, Hopsi
- Alpos Kemoplast 98:83.
TROCAL LIGA
10. krog: Merkur - Croa-
tia 75:54 (57:39, 34:20,
16:13); Jocič 21, Markovič
14, Jereb 13, Maksimovič 8,
Jurše 6, Čonkova, Temnik 4,
Ramšak 3, Kvas 2; Šumano-
vac 16, Bedalov 10. Vrstni
red: Gospič 19, Šibenik, Uni-_
versiteti 18, Croatia 17, Mer-
kur 16, Željezničar 15, Ma-
ribor 14, Jezica, Jedinstvo 11,
Troglav 10., Wels 7.
SAVINJSKA LIGA
4. krog: Parižlje - Velenje
29:122, Gomilsko - Tweed
81:58, Ločica - Prebold
68:79, Celje - Polzela 64:80,
Žvajga - ŠK Žalec 68:103.
Vrstni red: ŠK Žalec, Polze-
la, Gomilsko 7, Velenje, Pre-
bold, Ločica 6, Tweed 5, Pi-
vovarna Laško, Celje, Žvaj-
ga, Parižlje 4.
ROKOMET
LIGA SIOL
9. krog: Termo - Celje Pi-
vovarna Laško 22:28 (10:16);
Rutenka 8, Milosavljevič 6,
Natek 4, Oštir, Bajram, Koz-
lina 2, Štruc, Brumen 1.
10. krog: Celje Pivovarna
Laško-Trinio 34:24 (13:11);
Rutenka 7, Štruc 5, Milosav-
ljevič 4, Kozlina, Natek, Bru-
men 3, Oštir, Bajram, Goren-
šek 2, Stopar, Mikanovič, Bil-
bija 1; Papež 7, Prce 6. Prule
67 - Gorenje 26:25 (14:11);
Cvijič 7, Matovič 6; Kavtič-
nik 7, L. Dobelšek 5, Sovič
4, Bedekovič 3, Sirk, Kovic
2, Tamše, Mlakar 1. Vrstni
red: Celje Pivovarna Laško 19,
Prule 17, Gorenje, Prevent 16,
Rudar, Termo, Koper 10, Tri-
mo 8, Ormož 6, Krka 4, Ve-
lika Nedelja 2, Inles Riko 0.
——!■ mmi ii 11 I w^—^^l^^B
ODBOJKA
1.DL
10. krog: Svit - Šoštanj To-
polšica 3:1 (22, 22, -23, 22).
Vrstni red: Kamnik 27, Sa-
lonit 25, Svit 22, Šoštanj To-
polšica 20, Bled 15, Krka 13,
Olimpija 12, Maribor 10, Fu-
žinar 5, Pomurje 1.
NA KRATKO
Žolnirjeva zlata
Cantania: Na tretjih svetovnih vojaških igrah v Italiji je
celjska judoistka Urška Žolnir (Sankaku) v kategoriji do 63
kilogramov osvojila zlato odličje, celjska atletinja Anja Va-
lant pa je bila v skoku v daljino četrta. PŠ
Vse Celjanke ostajajo v izboru
Celje: Na prvih dveh kvalifikacijskih tekmah za sestavo ženske
kegljaške reprezentance so med dvajseterico ostale vse tek-
movalke celjskega Miroteksa. Naslednji tekmi bosta 20. in
21. decembra v Tržiču in Dravogradu. Ta konec tedna pa bo
v Celju ekipno državno mladinsko prvenstvo, ki bo štelo
tudi za sestavo kadetske reprezentance za svetovno prvens-
tvo. Celjanke bodo poizkušale osvojiti naslov prvakinj v
boju z močnim Brestom. JK
Prvi poraz
Ljubljana: Rokometašice ŽRK Celjske mesnine Celje so do-
živele poraz pri Polju s 33:30. Pri Celjankah je odlično bra-
nila Polona Ipšek, izkazali pa sta se še Tara Filipovič (6
golov) in Maja Šon (8). JK
Anji Bratec srebro
Beograd: Na mednarodni ISU tekmi v umetnostnem drsa-
nju je Celjanka Anja Bratec osvojila 2. mesto. V mlajših
selekcijah je v svoji kategoriji zmagal Matic Hrovat, druga
mesta so osvojili David Kranjec, Pina Umek in Matic Ga-
briel. Z osvojenim tretjim mestom je na stopničke stopila
še Daša Grm. PŠ
Tkalec in Žalčani
Ptuj: Člani strelskega društva Dušan Poženel so v 3. krogu
državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem osvojili
ekipno 3. mesto. V streljanju s pištolo je bil najboljši posa-
meznik turnirja njihov član Peter Tkalec. V mlajših skupi-
nah so najbolje nastopili člani Strelskega društva Žalec. V
svojih kategorijah so zmagali Uroš Vogrinec, Polona Bitenc,
in Jan Vodovnik. V streljanju s puško pa je tudi ekipno 1.
mesto pripadlo žalskim mladinkam. PŠ
Hmelina naj športnica med
invalidi
Ljubljana: Zveza za šport invalidov Slovenije je nagradila
najboljše posameznike v letošnjem letu. Za športnico Slo-
venije so izbrali Celjanko Sabino Hmelina, ki je osvojila 2.
mesto v paralelnem slalomu na zimskih 01 gluhih na Šved-
skem. S Celjskega so priznanja prejeli še plavalec Danijel
Pavlinec, košarkarja Aleksander Boršič in Peter Horvat ter
njun trener David Paulič iz Mozirja, velenjski atlet Janez
Hudej s trenerjem Martinom Stepišnikom, bronasti znak
pa je prejela celjska kegljavka Marija Fras in njena trenerka
Silva Razlag. , PŠ
REKLI SO
Trenerji po lokalnih derbijih
Memi Bečirovič (Elektra):
»Obremenjeni smo bili z im-
perativom domače tekme in
nismo ujeli pravega ritma, a
vseeno smo nadzorovali po-
tek in zasluženo zmagali. To
nam uspeva tudi ob nekoli-
ko slabši igri in nadaljevali
bomo niz uspehov.«
Jože Hren (Rogla): »Ni-
smo znali izkoristiti nekoli-
ko slabše igre domačinov.
Imamo težave na branilskih
mestih, saj smo dovolili
Čmeru, da se razigra. Naša
realnost je boj za obstanek,
ki bo zelo negotov.«
Boris Zrinski (Alpos):
»Ponovno smo nerazumlji-
vo popustili v tretji četrtini,
ko smo naredili ogromno na-
pak in bili povsem neorga-
nizirani v napadu, saj se nam
je zelo poznala odsotnost Pe-
troviča. Nismo se vračali v
obrambo in domačini so
zlahka zadevali v protinapa-
dih. Ob vseh težavah s poš-
kodbami smo prišli v sila
neugoden položaj in zmaga
proti Sežancem je enostav-
no obvezna.«
Vojko Herksel (Hopsi):
»Šele v tretji četrtini smo do-
segli želeno. Osnovno je bi-
lo, da žoga prične bistveno
hitreje krožiti. Potem tekme-
cu delamo težave. Bal sem
se te tekme, saj smo prelah-
ko zmagali v sredo. Vsesko-
zi poudarjam, da smo v boju
za četrto mesto, vendar mo-
ramo to na igrišču dokazati.
V Domžalah nimamo česa iz-
gubiti, lahko pa veliko pri-
dobimo.«
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA 13. 12.
KOŠARKA
Goodyear liga, 13. krog:
Pivovarna Laško - Crvena
zvezda (17).
1. SL, 12. krog. Zreče: Ro-
gla - Koper (19), Domžale:
Helios - Hopsi, Zagorje -
Elektra.
Trocal liga, 12. krog, Ce-
lje: Merkur - Šibenik (18).
ROKOMET
Liga prvakov, osmina fi-
nala, prva tekma, Ademar
Leon - Celje Pivovarna Laš-
ko (16.30).
Pokal pokalnih zmago-
valcev, osmina finala, prva
tekma, Velenje: Kielce - Go-
renje (19).
NEDEUA 14. 12
KOŠARKA
1. SL, 12. krog, Šentjur: Al-
pos Kemoplast - Kraški zidar
(18).
PONEPEUEK 15.12
ROKOMET
Pokal pokalnih zmago-
valcev, osmina finala, dru-
ga tekma, Velenje: Gorenje
- Kielce (17).
Št. 50 - 11. december 2003
26
KRONIKA
Usoden padec z
vrha kamnoloma
Zaradi izjemno hudih poškodb 57-letniku ni bilo več pomoči
v ponedeljek, nekaj minut pred
opoldnevom, je v zasebnem kam-
nolomu v Teru pri Ljubnem umrl
57-letni Dušan Perhač iz Zgornje-
ga Pobrežja 26 pri Spodnji Reči-
ci. Usoden je bil padec z vrha kam-
noloma, saj je Perhač padel po
skalah okrog petindvajset metrov
globoko in obležal na kamniti po-
lici, delno zasut z zemljo in ka-
menjem.
Na policijski upravi Celje pravi-
jo, da je 57-letnik po miniranju želel
pregledati opravljeno delo in se pri
tem postavil na vrh kamnoloma.
Takrat naj bi se mu pod nogami udr-
la gmota kamenja in zemlje ter ga
potegnila s seboj v globino. V kam-
nolomu so bili poleg Perhača še štir-
je delavci in lastnik kamnoloma,
Miran Strgar. Slednji nam je tudi
potrdil tragično zgodbo. »Dušan je
pripravil vse za miniranje, sam pa
sem zaprl cesto. To vedno storim
zaradi varnosti. Po miniranju je od-
šel do moje hiše, kjer je imel par-
kiran avto, vanj zložil svoje orod-
je, nato pa se odpravil na vrh kam-
noloma. Videl sem ga, kako je stal
na vrhu,« nam je razlagal Strgar, ki
naj bi videl, kako se udira kame-
nje na vrhu. Zaklical naj bi, naj se
umakne, a je bilo prepozno.
Pred Perhačem, ki je stal na vr-
hu, naj bi bilo skoraj dva metra zem-
lje in trave, vendar je verjetno mi-
slil, da je podlaga trdna, ko je sto-
pil nanjo. Takrat naj bi se mu udr-
lo. »Nisem ga slišal, da bi zakričal.
Vse se je dogajalo tako hitro. Videl
sem, kako je padel ...« je v šoku
pripovedoval naš sogovornik.
Ravno Strgar je zatem takoj po-
klical policijo, ker pa je bil dostop
do ponesrečenca izjemno nevaren,
so morali na pomoč prihiteti tudi
gorski reševalci. »Še kar nekaj ča-
sa je z vrha kamnoloma letelo ka-
menje. Do poškodovanega Dušana
zato nismo mogli. Tudi policija, re-
ševalci in zdravnik so bili nemoč-
ni,« nam je pripovedoval.
»Okrog pol druge ure smo dobili
kUc o delovni nesreči v kamnolo-
mu v Teru. Naša ekipa se je takoj
odpravila tja. Ponesrečenec je le-
žal na eni izmed kamnitih polic in
videti je bilo, da gre za hude poš-
kodbe. Z nosili smo se nekako pre-
bili do njega in ga okrog pol četrte
popoldne odnesli do vznožja kam-
noloma,« nam je povedal Brane
Povše iz Gorske reševalne postaje
Celje. Dušan takrat ni več kazal zna-
kov življenja. V akciji je sodelova-
lo kar deset gorskih reševalcev, saj
Miran Strgar je videl, kako je umrl njegov delavec in prijatelj.
Dušan Perhač je bil tudi predsednik Slovenske lokostrelske zveze.
je bil dostop do ponesrečenca izred-
no nevaren zaradi kamenja, ki je
vseskozi padalo z vrha kamnolo-
ma.
Dušan je Strgarju v kamnolomu
pomagal že od leta 1995, prej je
bil zaposlen v velenjskem rudni-
ku: »Bil je dober delavec in izku-
šen. V kamnolomu je bil glavni in
vedno je svoje delo opravljal mak-
simalno uspešno, čeprav ni bil ved-
no tu. Prihajal je, ko so se oprav-
ljala minerska dela, saj jih je nad-
zoroval,« je pripovedoval Strgar, ki
svoje delavce vedno znova svari pred
nevarnostmi. Strgar s svojo ženo
že več let v kamnolomu pridobiva
apnenčev pesek in gramoz, do zdaj
pa se tam še ni zgodila nobena ne-
sreča. Tudi na inšpektoratu za oko-
lje in prostor pri obratovanju kam-
noloma niso našli nobenih nepra-
vilnosti.
Tuje krivde ni
v ponedeljek se je v Ter iz Ljub-
ljane pripeljal tudi rudarski inšpek-
tor z inšpektorata za okolje in pro-
stor, Anton Planine. Po ogledu kra-
ja nesreče podrobnejših informa-
cij ni mogel dati. Pravi, da natanč-
ni vzroki za nesrečo še niso znani,
saj njihova preiskava še ni konča-
na. Njeni rezultati naj bi bih znani
v štirinajstih dneh. Ob tem Planine
še dodaja, da delavec ni prekršil
predpisa o varnosti v času, ko si je
ogledoval teren po opravljenem mi-
57-letni Dušan Perhač je v smrt omahnil
zvrha kamnoloma.
niranju, tako da o tovrstnih krši-
tvah ne more govoriti. Celjska po-
licija pa bo na okrožno državno to-
žilstvo poslala poročilo o nesreči,
saj kot pravijo, je tuja krivda iz-
ključena.
Na poti od Spodnje Rečice do
Zgornjega Pobrežja skoraj ni kra-
jana, ki Dušana ne bi poznal. V
torek, ko smo spraševali po Per-
hačevi domačiji, nekateri sploh še
niso vedeli, da ga ni več. Novica o
njegovi smrti je pretresla mnoge.
Spominjajo se ga kot dobrega člo-
veka in izjemno uspešnega loko-
strelca. Ljubezen do lokostrelstva
ga je zapisala med najboljše slo-
venske, evropske in tudi svetovne
lokostrelce. Bil je predsednik Slo-
venske lokostrelske zveze, ki je na
svoji spletni strani že objavila tra-
gično vest in izrazili sožalje nje-
govi družini.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIC
V prvih desetih mesecih letos
se je na Celjskem zgodilo 62 ne-
sreč pri delu, v katerih je umrlo
kar šestnajst oseb. V enakem ob-
dobju lani pa je v 64 delovnih ne-
srečah umrlo pet oseb.
Čakal pred drugo
dvorano
Na okrožnem sodišču v Celju bi se v ponedeljek moralo začeti
sojenje Gorazdu Bombeku iz Celja zaradi poskusa umora in zane-
marjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, vendar tudi to-
krat sojenja ni bilo. Začetek obravnave so namreč 21. novembra
prestavili, saj je sodnik takrat opozoril, da od vročitve obtožnice do
začetka obravnave ni minilo osem dni.
Obravnava pa se tokrat ni začela zaradi obtoženčeve odsotnosti. Toda
obtoženi trdi, da je na vse obravnave redno prihajal in tudi tokrat, da je
na sodišču bil. S svojim odvetnikom naj bi čakal pred drugo sodno
dvorano, v kateri naj bi mu že 21. novembra povedali, da se bo sojenje
začelo v njej. Medtem ko je Bombek čakal pred drugo sodno dvorano, se
je sodnik v njegovem primeru v dvorani nadstropje višje odločil, da
sojenje prestavi za nedoločen čas. Ravno v tem pa vidi Bombek zaroto in
da se nima možnosti braniti, kot bi se moral: »Gre za politično ozadje!«
SŠ
Gorelo v podjetjih
v torek dopoldne je zagorelo v Sadjarstvu Mirosan v Kasazah. Požar
naj bi izbruhnil v hladilnici in se zatem razširil še na ostrešje. Ogenj so
opazili delavci, ki so ga sami večji del tudi pogasili. Do požara naj bi
prišlo zaradi napake na enem izmed grelcev za taljenje ledu, ki so
nameščeni na odtočnih ceveh strehe. Zagorel je novi objekt Sadjarstva
Mirosan, ki so ga začeli uporabljati šele avgusta letos. Kot nam je
povedal vodja proizvodnje Davorin Gamser, bodo nastale poškodbe
na objektu sanirali v najkrajšem času, streho pa šele spomladi. Gre le
za poškodbe na objektu, proizvodnja pa ni motena. Gmotno škodo
ocenjujejo na okrog osem milijonov tolarjev.
Prav tako v torek pa je gorelo tudi v konjiškem podjetju Konus Ko-
nex. Zagorelo je na delovnem stroju za proizvodnjo celuloze, kot vse
kaže zaradi obrabe materiala, kar je povzročilo iztekanje olja in sa-
movožig celuloze. Ogenj so pogasili delavci, škode pa je za več kot dva
milijona tolarjev.
SŠ
St. 50 - 11. december 2003
PISMA BRALCEV
27
Uredništvo objavlja pisma
bralcev po svoji presoji v
skladu z uredniško politi-
ko, razen ko gre za odgo-
vore in popravke v skladu
z Zakonom o medijih. Dol-
žina naj ne presega 50 vr-
stic, daljše prispevke kraj-
šamo v uredništvu oziroma
jih avtomatično zavrnemo.
Da bi se izognili nespora-
zumom, morajo biti pisma
podpisana in opremljena s
celotnim imenom, naslo-
vom ter s telefonsko števil-
ko avtorja, na katero lahko
preverimo njegovo identi-
teto. Nepodpisanih pisem
ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
KŠCR pod
očesom
komisije
V zvezi z navedbami gos-
poda Danijela Kocipra je po-
trebno izpostaviti naslednje:
problematika Kluba študen-
tov Celjske regije (KŠCR) je
večplastna. Mestna občina
Celje se je vključila v to za-
devo zaradi razreševanja
problematike ustanovitelj-
skega financiranja v Mladin-
skem centru Celje, ker sta ta-
ko Mestna občina Celje kot
tudi Klub študentov Celjske
regije, ki ima status društva,
ustanovitelja Mladinskega
centra Celje.
Dejstvo je, da MOC ne mo-
re mimo ustanoviteljskih pra-
vic in relacij s KŠCR urediti
zadeve v Mladinskem centru
Celje, prav tako pa tudi KŠCR
ne more mimo Mestne obči-
ne Celje, ker sta k temu za-
vezana s pogodbo o ustano-
vitvi Mladinskega centra Ce-
lje. Glede na več pobud, med
drugim tudi pobude gospo-
da Danijela Kocipra z dne 22.
9. 2003, s katero se je obrnil
na Mestno občino Celje, kot
tudi glede na pobudo mest-
nega svetnika Damirja Ivan-
čiča, je Mestna občina Celje
skupaj s svojimi strokovni-
mi službami poskušala kon-
struktivno prispevati in še
vedno poskuša prispevati k
razreševanju navedene prob-
lematike.
Zato je bilo predlagano ob-
likovanje posebne delovne
skupine, v katero bi naj bili
vključeni študenti, dijaki in
posamezni svetniki ter tudi
predstavniki KŠCR-ja s skup-
no nalogo, da ta delovna sku-
pina pripravi predloge za raz-
rešitev nastale situacije. To
je tudi največ, kar lahko MOC
glede na svoje pristojnosti po-
nudi in stori. Seveda se v tem
primeru pričakuje tudi pri-
pravljenost predstavnikov
KŠCR-ja za korekten in argu-
mentiran dialog, v katerem
bi se stvari lahko tudi uredi-
le. Glede na pristop gospoda
Danijela Kocipra pa se postav-
lja vprašanje, ali je s takšnim
načinom mogoče razrešiti
problem. Obtoževanje kar
vse povprek, pri tem pa so
krivi vsi drugi, zagotovo ne
bo obrodilo sadov.
Vsekakor bi bilo v korist
mladih, predvsem pa študen-
tov in dijakov, da se nave-
deni zapleti čimprej razre-
šijo. Zato je MOC predlaga-
la, da se oblikuje delovna
skupina, ki bi poizkusila oz.
nudila pomoč vsem zainte-
resiranim in bi v končni kon-
sekvenci poiskala ustrezne,
pa čeprav kompromisne re-
šitve. Iskren interes MOC je,
da pomaga mladim, v kon-
kretnem primeru predvsem
študentom, da čim uspešneje
razrešijo nastale težave, za-
to so navedbe g. Kocipra ne
samo nerazumljive, ampak
tudi žaljive.
ŽELJKO CIGLER
vodja oddelka
za družbene dejavnosti
MOC
MODRI TELEFON
Če imate težave in ne ve-
ste, kam bi se obrnili, lah-
ko pokličete številko naše-
ga Modrega telefona 031/
569-581, vsak dan med 10.
in 17. uro. Svoja vprašanja
za Modri telefon lahko med
ponedeljkom in petkom za-
stavite tudi po telefonu 42-
25-190.
Laško Čiščenje
Poklical je bralec iz Laš-
kega, ki ga zanimajo sreds-'
tva za gradnjo tamkajšnje
čistilne naprave. Povedal je,
da plačuje na položnicah
kanalščino, v zvezi z njo
pa tudi priključnino za ome-
njeno čistilno napravo. Pri
tem ga zanima, kakšno je
jamstvo, da bo zbrani de-
nar priključnine dejansko
namenjen za čistilno na-
pravo. Meni, da občani nas-
ploh premalo vedo o načr-
tih za čistilno napravo ter
da bi občina morala ljudi
več obveščati. Zloženka, ki
so jo prejeli, je premalo, me-
ni.
Župan Občine Laško Jože
Rajh odgovarja: »V zvezi z
načrtovano gradnjo čistilne
naprave Laško s kanalskim
sistemom je bilo danih že kar
nekaj informacij. Tako je od
leta 1999 v vsakoletnem Bil-
tenu občine Laško podana
kar obsežna informacija o tre-
nutnem stanju projekta. Ka-
nalščine, ki jo plačujemo že
sedaj ob plačilu vode, se let-
no zbere nekaj nad 2 milijo-
na tolarjev, kar se porabi za
najmanjša vzdrževalna dela
na že obstoječem kanalskem
sistemu. Bojazen, da denar,
ki se bo zbral s priključnina-
mi, ne bi bil porabljen v ta
namen, je nepotrebna, saj je
koncesionar z izgradnjo či-
stilne naprave že začel in pre-
pričani smo, da bo projekt
kot celota tudi končan v pred-
videnem roku.«
Gradnja v
Čreskovi
Bralko iz Čreskove pri No-
vi Cerkvi zanima, če je mo-
goča gradnja stanovanjske
hiše na nekaterih parcelah,
ki so v njeni lasti (navedla
je konkretne podatke).
Strokovni sodelavec za ure-
janje prostora v Občini Voj-
nik Bojan Trkaj odgovarja:
»Vse lastnike zemljišč na ob-
močju Občine Vojnik obveš-
čamo, da dobijo tovrstne in-
formacije na sedežu Občine
Vojnik, Keršova 8, Vojnik. To-
vrstne informacije so namreč
pogojene s pridobitvijo ko-
pije katastrskega načrta (ne
starejšega kot 3 mesece), za-
to informacije ni možno po-
sredovati po telefonu.«
Krvodajalske
ugodnosti
Prejeli smo vprašanje
bralca iz Celja, ki pravi, da
je delodajalec. Pri tem ga za-
nima, kako je mogoče, da
uživa njegov delavec, če se
udeleži krvodajalske akci-
je ugodnosti, on kot delo-
dajalec pa ničesar.
Sekretar Območnega zdru-
ženja Rdečega križa Celje Igor
Poljanšek odgovarja: »Za-
kon o delovnih razmerjih, ki
je začel veljati s 1. 1. 2003 v
169. členu določa: >Delavec
ima pravico do odsotnosti z
dela zaradi darovanja krvi na
dan, ko prostovoljno daruje
kri. V tem primeru izplača
delodajalec nadomestilo pla-
če delavcu v breme zdravs-
tvenega zavarovanja.< Za vi-
šino nadomestila se uporabi
1. alinea 2. odstavka 31. čle-
na zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem za-
varovanju, torej 100 % osno-
ve. Za dan odsotnosti se upo-
rablja Potrdilo o darovanju
krvi, ki ga izda in izpolni re-
publiški zavod za transfuzij-
sko medicino in posebno Po-
trdilo delodajalca, iz katerega
je razvidna osnova za nado-
mestilo plače. Ker zakon o
delovnih razmerjih ureja
oziroma velja le za delovna
razmerja, ki se sklepajo s po-
godbo o zaposlitvi med de-
lavcem in delodajalcem, se
določbe 137. in 169. člena za-
kona o delovnih razmerjih
uporabljajo le zanje. Torej ne
veljajo za takoimenovane sa-
mozaposlene, torej za kme-
te, samostojne podjetnike, sa-
mostojne kulturne delavce...
137. člen pa opredeljuje pra-
vico delavca do nadomestila
plače za čas odsotnosti od de-
la, kakor tudi trajanje te pra-
vice.«
Telekom
pojasnjuje
Bralcu, ki ni pravočasno
poravnal računa za telefon,
je Telekom priključek od-
klopil. Trdi, da je nato pre-
jel iz Telekoma račun za 25
tisoč tolarjev za ponovni pri-
klop, ki ga ni naročil.
V Telekomu pravijo, da to
ni mogoče ter da gre zelo ver-
jetno za kaj drugega. Že za-
to, ker znaša priključnina za
nov telefonski priključek 21
tisoč tolarjev, cena ponovnega
priklopa v primeru začasne
izključitve zaradi neplačanih
obveznosti pa 12 tisoč. Bo-
ris Ziherl iz Telekomove
službe za odnose z javnost-
mi pojasnjuje: »Na splošno
velja, da mora naročnik ra-
čun plačati v desetih dneh od
izstavitve. Če račun ni pla-
čan v tem roku, ga pisno opo-
zorimo na zamudo in na po-
sledice zamude ter ga opom-
nimo, naj račun plača. Če ra-
čuna kljub temu ne poravna
v 45 dneh od izstavitve raču-
na, ga še enkrat opozorimo,
da so nastopili razlogi za za-
časno omejitev. Naročnik
ima nato 15 dni časa, da po-
ravna svoje obveznosti. Če te-
ga tudi v tem roku ne štori,
ga začasno izključimo oziro-
ma mu omejimo vse odhod-
ne klice, razen na številki 112
in 113. Če pa dolga ne po-
ravna v 75 dneh od izstavi-
tve računa, mu prekinemo
naročniško razmerje, vendar
ga na to pred tem še enkrat
opozorimo in mu določimo
najmanj 15-dnevni rok, do
kdaj lahko to stori. V prime-
ru prenehanja naročniškega
razmerja dolg sodno izterja-
mo. Postopki in roki so to-
rej sorazmerno dolgi. Če ko-
mu naročniško razmerje za-
radi neplačila obveznosti pre-
kinemo, pa nato ponovno vlo-
ži vlogo za telefonski priklju-
ček, ga obravnavamo kot no-
vega naročnika.«
BRANE JERANKO
PLANINSKI
JCOTIČEK
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje vabi: 20. decembra
na tradicionalni pohod na Ja-
vornik. Odhod ob 6. uri z av-
tobusnega postajališča ob Gla-
ziji. Prijave do 15. decem-
bra na tel. 03 545 29 27 ali
040 324 669.
VELANA SIRI
PRODAJNO MREZO
Ljubljansko podjetje ima odslej trgovini tudi v Celju in Ravnah na Koroškem
Velana je v vseh večjih mestih
po Sloveniji spletla mrežo pet-
najstih lastnih in franšiznih trgo-
vin. Prodajna mesta so večino-
ma v trgovskih centrih Lesnine,
nove salone pa ima odslej tudi v
Tuševih centhh. Čeprav je nji-
hovo blago mogoče kupiti tudi
v trgovinah drugih ponudnikov
hišnega tekstila, v Velani načr-
tujejo še nadaljnjo širitev prodaj-
ne mreže. Vodja marketinga
Branka Mavretič pravi, da želi-
jo priti predvsem v tista mesta,
kjer jih doslej še ni bilo.
Kaj Velana ponuja v svojih
trgovinah?
V vsaki trgovini je na voljo vse
za dekoriranje okna, od boga-
te in pestre izbire modnega bla-
ga za zavese do dodatkov za
izdelavo dekoracije in različnih
sistemov za obešanje zaves.
Skratka, ponudba v Velaninih
trgovinah je popolna, saj poleg
blaga nudimo še storitev šiva-
nja, svetovanja, izmere in mon-
taže na domu stranke.
Kako uporabniki sprejema-
jo to vašo celostno storitev
svetovanja in izmere na do-
mu?
To je čedalje bolj iskana in sko-
rajda že nujna storitev. Ph nas
se število izmer na domu iz leta
v leto povečuje. Letos bodo na-
ši svetovalci opremili z zavesa-
mi več kot 400 domov po vsej
Sloveniji. Na ta način ustvari-
mo četrtino prodajnega prihod-
ka trgovin. Na terenu imamo
ves čas 3-4 ekipe, v katerih sta
montažer in svetovalec. Stran-
ke se lahko na to stohtev naro-
čijo na vsakem prodajnem me-
stu Velane. Storitev je brezplač-
na v primeru, da se stranka od-
loči za nakup zaves. Pri tem mo-
ram povedati, da se po oprav-
ljenem svetovanju na domu za
nakup in potrditev posla odloči
več kot 90 odstotkov strank,
kar dokazuje da so ekipe pro-
fesionalne in kakovostne.
Kaj si v Velani obetate od
odprtja nove trgovine v Ce-
lju?
V Celju smo že doslej imeli trgo-
vino, vendar je bila na neustrez-
ni lokaciji. Staro trgovino smo
zato zaprli in odprli novo v Pla-
netu Tuš. Ker je obisk v tem
centru velik, pričakujemo veli-
ko kupcev tudi v naši trgovini,
tako kot na vseh ostalih prodaj-
nih mest bomo poleg blaga za
zavese ponujali tudi vse dodat-
ke ter storitve šivanja, izmere
in montaže. Na ta način bomo
bolje pokrili celjsko regijo in se
bolj kakovostno približali lokal-
nemu potrošniku. Naš cilj je za-
dovoljen in verjamem, da bo ta-
ko tudi v Celju.
Kakšni so osnovni cilji pod-
jetja in kako jih boste dose-
gli?
Velana je proizvodno in trgov-
sko podjetje, ki te dni proslav-
lja častitljivih 55 let obstoja.
Vsa leta posluje uspešno in ima
zmerno rast. Izvaža v več kot
30 držav, kot blagovna znam-
ka pa je najbolj cenjeno in pre-
poznavno na območju bivše Ju-
goslavije. Temeljni cilj podjetja
je zato izkoristiti prednosti last-
ne proizvodnje, ki jo bomo
združili z verigo trgovin na tem
območju. Imamo kakovostno
in modno'blago. Zadnjih nekaj
let smo veliko lastnih sredstev
vložili v posodobitev proizvod-
nje. Med drugim smo kupili no-
ve stroje za tkanje najsodob-
nejšega blaga za zavese Or-
ganza, ki je stkan in iz kot las
tankih niti in je modni trend v
Evropi. 5.
Podjetje NT&RC d.o.o.
Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko
in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Ta številka je bila natisnjena v
15.797 izvodih.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka transakcijskega računa:
06000-0026781320.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije:
Gregor Katic
Telinični urednik:
Franjo Bogadi
Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-
ga uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Marjela Agrež, Milena
Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Špela Oset, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Dean Šuster, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Grabar,
Zlatko Bobinac,
Petra Vovk,
Viktor Klenovšek
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v
duševnem zdravju; Krekov trg 3,
Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA
DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03
427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje
za duševno zdravje - pomoč pri
socialni in psihološki rehabilita-
ciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje
Telefon 03 548-49-74
Št. 50 - 11. december 2003
28

Rojstni
dan
Minilo je leto dni: 12, december 2003 je bil datum, ko se
je Metropol preimenoval v Art kino in pričel s ponudbo
filmov z enim skupnim imenovalcem: nekomercialni.
Čakal je na vzpostavitev vseslovenske art mreže, se boril z
očitki, da je nekomercialen, čeprav je to sodilo v opis njego-
vega dela, pa preživel do svojega prvega rojstnega dne - kot
edina celjska mestna kinodvorana. Čeprav je v svoj klub pri-
dobil kar 150 članov, se mu obisk ni povečal; kljub temu še
vedno vztraja na svoji poziciji. Za obletnico svojega delova-
nja je poskrbel za DVD-verzijo filma Stanka Josta, nekdanje-
ga izredno aktivnega in plodnega celjskega filmskega amater-
ja, ki so ga občudovali tudi profesionalci. Film Na kmetih se
bo v četrtek, 11. decembra ob 20. uri zavrtel zastonj. V filmu
se med drugimi prvič na filmskem platnu pojavi Anica Ku-
mer, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana.
Na kmetih (SLO)
Režija: Stanko Jost
Igrajo: Anica Kumer, Marija Goršič, Bruno Baranovič
Vsebina: Prva leta osvoboditve nekje na Ptujskem polju
in Halozah, nasilno vključevanje v zadrugo, mati in hči ter
njun skupni ljubimec, povezani v plesu strasti in alkoholne
omame.
Nostalgija (Nostalghia, Italija)
Režija: Andrej Tarkovski
Igrajo: Oleg Jankovski, Erland Josephson, Milena Vukotič
Vsebina: Ruski pisatelj Gorčakov potuje po Italiji, kjer
zbira podatke o Pavlu Sosnovskem, ruskem glasbeniku iz
18. stoletja. Na potovanju po Toskani spozna razsvetljene-
ga Domenica, samotarskega vaškega čudaka, ki je pred leti
svojo družino za več let zaprl v hišo, da bi jo obvaroval pred
uničenjem sveta ...
Nostalgija
Ciiciuss O veri in religiji
Amen (Amen, Francija/Nemčija/Romunija)
Režija: Gosta Gavras
Vloge: Ulrich Tukur, Mathieu Kassovitz
Vsebina: Ko je Kurt Gerstein, kemik in SS-ovski oficir,
izvedel, da njegov izdelek, ciklon B uporabljajo za nemška
koncentracijska taborišča, je na genocid skušal opozoriti
tako zaveznike kot Nemce. Nihče se na opozorila ni od-
zval. Na drugi strani je mladi jezuitski duhovnik Riccardo
Fontana, ki je kot eden redkih imel srce za boj proti naci-
stični moriji in tudi cerkveni hierarhiji, ki kljub vedenju o
genocidu ni reagirala ...
Amen
Letošnje evropske
nagrade
v Berlinu so v soboto podelili nagrade Evropske filmske
akademije. 15-minutni slovenski film (AJtorzija režiserja
Štefana Arsenijeviča je prejel nagrado Prix UIP v kategori-
ji najboljši kratki film. To ni prva velika nagrada, ki jo je
kratki film prejel: na letošnjem 53. berlinskem filmskem
festivalu je (A)torzija prejela zlatega medveda v svoji kate-
goriji.
Nemški film Zbogom, Lenin! je s šestimi nagradami
veliki zmagovalec letošnje podelitve evropskih »Oskarjev«.
Nagrado za najboljšega režiserja je dobil Lars von Trier
za film Dogville. Nagrado za najboljšega evropskega igralca
je prejel Daniel Bruehl (Zbogom, Lenin!), za najboljšo
evropsko igralko pa Charlotte Rampling za vlogo v filmu
Bazen.
PZ
Dve zlati roli hkrati za
kajmak
v ljubljanskem Kbloseju so podelili dve zlati roli Kajma-
ku in marmeladi, filmu Branka Duriča-Dure. Po eno zlato
rolo - ki jo podeljujejo Ljubljanski kinematografi in DSFU
- dobi vsak domači film, ki preseže 25.000 gledalcev po
Sloveniji. Kajmak in marmelada je po gledanosti presegel
pričakovanja tudi najbolj optimističnih napovedi, glede na
to, da se še vedno s polno paro vrti po vseh večjih slovenskih
mestih, pa mu zlahka napovemo vsaj še eno zlato rolo.
PZ
Vabljeni
v Afriko!
O Larabnaga, srečna dra-
ga vas domača je naslov fil-
ma, ki ga je študent arhi-
tekture Filip Vilč snemal
pred dvema letoma in pol,
tam, kamor še vedno pride
le malo navadnih Sloven-
cev: v Gani. Film s sliko in
mednapisi, podobnimi ti-
stim iz časov neme kome-
dije, pripoveduje o ustanav-
ljanju knjižnice v vasi, obe-
nem pa prikazuje vsakod-
nevno življenje in običaje
prebivalcev.
V Gano ga je pripeljalo na-
ključje - povabila sta ga pri-
jatelja, ki sta obenem »pri-
pravila teren« za snemanje te-
ga filma. »V Afriko sem torej
šel z namenom, da posna-
mem film. Priznam pa, da bi
naslednjič raje šel samo s fo-
toaparatom - film zahteva pre-
več dela in pusti premalo ča-
sa za raziskovanje.«
Nekateri deli filma so čr-
nobeli in izgledajo izredno
starinsko. Je imel težave s
svetlobo? »Ne, svetloba je v
Afriki fantastična, nobenih te-
žav ni bilo s tem. Nagajala
nam je kamera, zaslonka ...
delati smo morali, kakor se
je pač dalo.« Upa pa, da film
ni dober le za obujanje spo-
minov na njegovo potovanje,
temveč je tudi vabilo gledal-
cem, da se sami lotijo podob-
nega potovanja.
Film so prikazovali že v
ljubljanski Kinoteki in na
Trnfestu. Nedavno prikazo-
vanje v Galeriji sodobne
umetnosti je bilo premierno
za Celje.
PETER ZUPANC
Pod njenim
oknom
Piše: PETER ZUPANCI
»Ona pleše sama«, ple-
še sama in uči ples, pleše
med zrcali, u katerih se ne-
nehno ogleduje - in v kate-
rih vidi le sebe. Ljubezen
pride v njeno življenje kot
kriminalka, kot vdor, kot
voajerstuo, kot nekaj eksce-
snega, skorajda nelegalne-
ga. Ljubezen pride in ji pri-
nese videokasete, na kate-
rih lahko gleda sebe, kak-
šna je videti s tujim očesom.
Kakšno jo vidijo drugi. Kak-
šna je, ko je sama. Šele ta
vdor - šele ta drugi pogled -
jo razdre in odpre. In ji po-
maga ugotoviti, kaj v resnici
hoče. Vsaj za sedaj.
Dogaja se tukaj. Dogaja
se zdaj. Je izredno intimen
- in obenem univerzalen.
Pod njenim ok-
nom je umetnost
v snemanju tiste-
ga, kar se posneti
ne pusti, v snema-
nju duše - ali dru-
gače povedano,
režiser in scena-
rist Metod Peuec je
mojster v psihologizaciji
svojih karakterjev in obe-
nem mojster v najdenju na-
činov, kako psihi najti sli-
ko. To je pokazal tudi z pre-
finjeno izbiro igralcev. [Po-
lona Juh, ki ne zna držati
vajeti življenja v rokah, pa
jezična in neposredna Mar-
jana Brecelj sta filmu dali
meso in kri, kakršna noben
film ne bi smel pogrešati.)
In še: Pod njenim oknom
je eden redkih filmov - pa
ne samo v slovenskem pro-
storu - ki zna tako kot nje-
gova glavna junakinja ple-
sati z gledalcem; ki si drzne
z gledalcem stopiti v enako-
praven odnos, ne da bi se dvi-
goval nadenj ali pa ga zrl od
spodaj, da mu vzbudi obču-
tek samozadovoljstva. Eden
redkih filmov, ki diha - tudi
zaradi nekaterih nepopolno-
sti, kot je pozna osebna iz-
poved Saše Tabakoviča ali
malce počasen začetni ritem
- in dopušča gle-
dalcu, da diha z
njim. Zdi se, da je
Metod Pevec leta
hodil naokoli ne le
s kamero, s katero
bi posnel neulov-
ljivo zelenonogo
tukalico, temveč
tudi z magnetofonom in ste-
toskopom, na katera je sku-
šal ujeti ritem modernega dia-
loga in srčni utrip slovenske-
ga mesta. In njegovih navadi
ter razvad dvorjenja. (Pod
njenim oknom = v bistvu po-
doknica, ne?) Vse te podrob-
nosti, ves ta trud in pravilne
izbire so se zlile v komedi-
jo, ki ni površna ali površin-
ska, v dramo, obrito z ostri-
mi dialogi, pa v romantični
film, ki, zna stati tudi na tr-
dih realnih tleh. Tankočut-
no, prefinjeno, toplo.
PETER ZUPANC
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (1.12. do Z 12.)
St. 50 - 11. december 2003
NASVETI
29
Aerobika med
nosečnostjo
Nadzorovana redna vad-
ba med nosečnostjo zelo ko-
risti bodočim mamicam in se-
veda tudi otroeičku. Ob red-
ni vadbi so ženske pravilo-
ma krajši čas hospitalizira-
ne, mamice si po porodu hi-
treje opomorejo in nenazad-
nje se tudi otrok bolje poču-
ti. Vadba je manj obsežna in
manj intenzivna, vseeno pa
je dobro, da se o njej vedno
najprej posvetujete z zdrav-
nikom. Pri vadbi med noseč-
nostjo vam bo veliko lažje,
če ste se že prej ukvarjali s
kakšnim športom.
Pri vadbi med nosečnostjo
gre zlasti za ohranjanje funk-
cionalnih sposobnosti. Sestav-
ljena je iz lažje aerobne obre-
menitve, ki lahko neprekinje-
no traja največ 15 minut, in
vaj za krepitev, pri katerih
uporabljamo lahka bremena
(od 30 do 50 odstotkov mak-
simalne teže) in delamo raje
več ponovitev. Ker se ves čas
vadbe nosečnicam meri viši-
na srčnega utripa, morajo med
vadbo uporabljati merilce srč-
nega utripa (oddajnik - pas,
ki si ga pritrdijo pod prsi, in
sprejemnik v obliki zapestne
ure), ki jim jih posodijo v fit-
nes centru, ali pa morajo upo-
števati načelo, da se lahko
med vadbo še vedno normal-
no pogovarjajo. Na koncu
vadbe se dodajo še dihalne va-
je, vaje sproščanja, masaža ter
nekaj vaj iz joge, ki so pri-
merne za nosečnice.
In še nekaj nasvetov za ti-
ste, ki želite vaditi same. Ko-
ličino vadbe ne povečujte pre-
hitro, izogibajte se intenziv-
nejšim aktivnostim, vedno se
dobro ogrejte in po vadbi po-
časi ohladite ter umirite, nad-
zorujte srčni utrip, redno pij-
te dovolj tekočine, izogibaj-
te se vajam, kjer ležite na hrb-
tu na tleh, ne menjavajte po-
ložaja prehitro, ker se vam
lahko zvrti ...
Pred začetkom vadbe se
vedno posvetujte s svojim
zdravnikom. Bodite pazljivi
pri izbiri programov in va-
diteljev. Izberite takšnega, ki
ima s tovrstno vadbo veliko
izkušenj in primerno izo-
brazbo.
Naslednjič: Aerobna vadba
NM
Nagrajenki prejšnjega
tedna, ko je bilo treba na-
šteti vsaj tri skupinske vad-
be, sta: Marija Topličanec,
Galicija 85, Žalec, ki bo pre-
jela kupon za tedensko
brezplačno vadbo aerobike,
in Marija Kronovšek, Pa-
rižlje 65, Braslovče, ki bo
dobila kupon za 14-dnev-
no brezplačno vadbo Senior
klub ali Fit-nosečnica.
Nagradno vprašanje:
Kako se imenuje vadba za starejše v Top-Fitu?
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi ted-
nik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami
bomo izžrebali dva nagrajenca: dobitnika kupona za teden-
sko brezplačno vadbo aerobike in kupona za 14-dnevno brez-
plačno vadbo Senior klub ali Fit-nosečnica v Top-Fitu, cen-
tru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.
POGLEJMO V PRIHODNOST
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
Šifra:
»OKTOBER -
APRIL«
v sodni zadevi, po kateri
sprašujete, bo še nekaj težav.
Konec koncev pa bo razplet
ugoden in pozitiven za vse vas.
Vaše zdravje ni najboljše.
Težave imate s krvnim priti-
skom. Svetujem vam redne
posvete z zdravnikom in ni-
kar ne zanemarite tega.
Vnuk bo za zdaj ostal v se-
danji službi, v prihodnosti pa
bo še imel možnost za me-
njavo službe. Sčasoma si bo
tudi uredil življenje. Ustva-
ril si bo trdno čustveno zve-
zo in tudi družino. Nikar ne
bodite preveč zaskrbljeni. Ra-
je mu povejte kaj vzpodbud-
nega, s kritiko in grajo ne bo-
ste dosegli ničesar. Tudi nje-
gova družba naj vas preveč
ne skrbi. To je trenutna mu-
ha, kmalu pa se bo zaljubil
in zaživel drugače.
www.lovetemple.net/zoya/
Zoya bo v naslednjih številkah Novega tednika odgo-
varjala na vaša vprašanja, ki jih zastavite čim bolj
natanačno z opisom vaših trenutnih razmer. Na ku-
pon napišite šifro, pod katero boste lahko prebrali od-
govor in ga priložite. Svoja vprašanja pošljite na na-
slov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripi-
som »Zoya«.
Št. 50 - 11. december 2003
30
NASVETI
Z lokomotivo v novo modo
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Najboljše, kar trenutno ponuja slovenska moda, pred-
staviti na prašnem delovišču Slovenskih železnic, med
tračnicami, zemljo in praznimi sodi? Ob tem pa na vabi-
lo zapisati še opozorilni nasvet: »Da vas ne bo zeblo!?«
Drzno! Kljub trendom, ki tudi predstavitve najbolj zve-
nečih blagovnih znamk postavljajo v neugledna skla-
dišča in opuščene tovarne.
Ko so se zadnjo novembr-
sko nedeljo zvečer v ljubljan-
skem Zalogu čez nebo ple-
šoči laserski žarki usmerjali
na prizorišče, ko si sedel ob
modni pisti z nogami na čr-
ni zemlji in so se sodi spre-
menili v impozantne bakle.
je bilo vse jasno. Scenarij za
modno revijo Modne Jane z
naslovom Zemlja in ogenj,
rdeče in črno, je bil pod tak-
tirko Saše Radoviča in Bar-
bare Žnidar bombastičen!
Obetaven pa je bil tudi v uvod
v predstavo: »Izbrani bodo
preživeli.«
In nato nas ni nič več zeblo,
saj je Lisca s svojim ognjeno
rdečim spodnjim perilom in
atraktivnimi modnimi dodat-
ki opazno dvignila tempera-
turo. Navdušili so še: Krznars-
tvo Eber s svojo novo barvito
kolekcijo, Mura, ki je poka-
zala, da zna biti tudi zelo ne-
formalna, Devetka, Cliche, Ple-
tenine Ros, Labod, Akultura,
Nika Urbas, Petra Grmek, Zo-
ran Garevski, Nataša Peršuh
in JSP, pri modnih dodatkih
pa sta med drugim blestela s
torbicami Marjeta Grošelj in
s čevlji Rudolf Lopatec.
Opazna pa so bila tudi ime-
na s Celjskega. Urša Draž ozi-
roma Pletilni studio Draž iz
Velenja in Ljubljane je pre-
senetil z nosljivo kolekcijo.
V spominu je ostal črno-beli
odstop od vajenega, oblači-
lo v mešanici vzorcev pepi-
ta, ribje kosti in satovja.
Urška Drofenik se je pred-
stavila z dih ustavljajočimi
večernimi kreacijami, z rde-
čo nitjo, stkano iz prosojne
čipke, črne in rdeče barve.
Tomaž Jastrobnik, celjski
oblikovalec, ki je že nekaj let
razpet med življenjem v Celju
in Londonu, je tokrat skreiral
senzibilno žensko kolekcijo v
pudrasto roza odtenkih za mod-
no hišo Egoist iz Celja.
Za zaokrožen všečen vtis
pa je poskrbel defile; vozeča
se in piskajoča lokomotiva
manekeni, ki je simboliziral
prodorno pot slovenskih ui
tvarjalcev v modni jutri.
Foto: STANE JERK(
Pletilni studio Draž iz Velenja in
Ljubljane
Večerna kreacija Urške Drofenik
iz Šmarja pri Jelšah
Tomaž Jastrobnik iz Celja za
blagovno znamko Egoist
St. 50 -11. december 2003
NASVETI
31
KAJ BI DANES KUHALI
Za počitek in pomenelc
Piše: MAJDA KLANŠEK
Mandeljnove
tortice
Za 8 modelčkov za tortice
jotrebujemo: 300 g listna-
fga testa, 125 g olupljenih
JI zmletih mandeljnov, 120
^sladkorja, jajce, 4žlicemle-
:a, 2 žlici ruma, naribano
liipinica cele limone, 12
olupljenih mandeljnov.
Listnato testo se odtaja v
30 do 60 minutah. Plošči Ust-
jatega testa položimo drugo
na drugo in ju razvaljamo na
pomokani deski 3 mm debe-
lo. 8 modelčkov za tortice op-
laknemo z mrzlo vodo. Za
\fsak modelček izrežemo
okroglo dno in ga položimo
f modelčke. Dno z vilicami
večkrat prebodemo, nato pa
naj listnato testo 15 minut po-
tiva. Pečico razgrejemo na
220 stopinj. Mandeljne zme-
šamo s sladkorjem, jajcem,
mlekom, rumom in limoni-
no lupinico. Nadev damo na
listnato testo v modelčku, ga
zgladimo in okrasimo s tre-
mi mandeljnovimi polovica-
mi. Tortice pečemo na drugi
višini od spodaj 25 minut, da
postanejo lepo zlato rume-
ne. Nekaj minut naj se ohla-
jajo v modelčkih, nato jih
previdno poberemo iz njih
in položimo na rešetko, da
se dodobra ohladijo.
Florentinci
Sestavine za 42 florentin-
cev: 200 g surovega masla,
2 žlici medu, 175 g sladkor-
ja, 1/16 I smetane, po 50 g
sesekljanega citronata in
oranžata, 125 g mandeljno-
vih lističev, 100 g moke, 2 I
češenj za krašenje, 200 g sred-
nje grenke čokolade, za pe-
kač: alu folijo, moko, 6-12
obročkov za cvrenje jajc na
oko.
Surovo maslo, med, slad-
kor in smetano pristavimo
na srednje vročo ploščo in
nenehno mešamo, dokler
zmes ne zavre. Primešamo
chronat, oranžat in mandelj-
nove lističe. Vse skupaj ku-
hamo 2 minuti, odstavimo
s plošče in zamešamo v zmes
moko. Ohladimo. Pečico raz-
grejemo na 200 stopinj Cel-
zija. Pekač obložimo z alu-
folijo in jo potresemo z mo-
ko. Na pekač razvrstimo
obroče za cvrenje jajc. V vsak
obroč damo žličko mandelj-
nove zmesi in na sredo vsa-
kega kupčka potisnemo češ-
njo. Piškote pečemo na sred-
nji višini 8-10 minut. Peče-
ne florentince ohladimo na
rešetki. Čokolado razpusti-
mo v vodni kopeli, nato pa
florentince po spodnji stra-
ni na debelo premažemo z
njo. Posušimo jih na rešet-
ki.
I        Nadevani podplati
' Za 16 kosov potrebujemo: 300 g zamrznjenega listnate-
ga testa, 2-3 žlice sladkorja, 100 g grobega sladkorja, 1/4
litra smetane, zavojček vanilijevega sladkorja.
Listnato testo odtajamo, ga razvaljamo ga v ploščo, debelo
1 cm in izrežemo iz nje 16 krogov s premerom 6 cm. Desko
potresemo s sladkorjem in na njem razvaljamo piškote v prib-
ližno 12 cm dolge podplate. Piškote enkrat obrnemo in jih z
eno stranjo pritisnemo na debeli sladkor. Pekač oplaknemo z
mrzlo vodo. Podplate polagamo nanj s tisto stranjo, ki ni
posladkorjena. Pustimo jih, da 15 minut počivajo. Pečico
razgrejemo na 180 stopinj. Podplate pečemo na srednji višini
10 minut. Smetano čvrsto stepamo z vaniljinim sladkorjem.
Vsakič namažemo ohlajen podplat s smetano oa neposlad-
korjeni strani in jo pokrijemo z drugim podplatom.
Št. 50 -11. december 2003
32
RADIO
Turbo Simona
Simona Šolinič je tista radijka, ki ne pre-
nese mirovanja, ki se najbolje počuti, ka-
dar njen motorček deluje v najvišji pre-
stavi. Ta radovednica bi najraje v enem
samem dnevu obšla svet, ob tem pa poku-
kala v vsako špranjico, da bi se prepriča-
la, če ni česa zamudila, spregledala. In
potem bi vse, kar je videla in doživela, po-
vedala vsakomur, ki ga sreča in prava sreča
je, da lahko sede za radijski mikrofon in
govori, da jo slišijo tisoči. Najraje govori
o prijetnih rečeh, slabe plati življenja jo
potrejo, a mora tudi to potrtost deliti z ne-
kom, se zjokati in potem spet odhiteti no-
vim dogodivščinam naproti. Prava sreča
zanjo, da je novinarka.
Že kot otrok je bila rada med ljudmi, ved-
no je opozarjala nase s svojimi norčijami in
fantazijami. S sanjami, takrat še precej ne-
prepoznavnimi, se je prvič srečala kot sred-
nješolka, ko je na televizijskem zaslonu gle-
dala oddajo o pevki Celine Dion, o njeni po-
ti proti zvezdam, prepleteni s sanjami. Naj-
bolj ji je ostala v spominu pevkina modrost,
da mora človek, če hoče uspeti, vedno sa-
njati prave sanje in jim slediti. In je začela
sanjati svoje sanje. »Imela sem to srečo, da
sem vedno srečevala prave ljudi, takšne, ki
so mi bili vir za motivacijo. Eden takšnih je
bila novinarka in zdaj moja dobra prijatelji-
ca Nada Kumer, ki me je vpeljala v svet no-
vinarstva in me naučila marsikaj, kar mi je
pri delu in v življenju nasploh koristilo,« ra-
da pove o svojih novinarskih začetkih na TV
Celje. Kako je prišla tja? »Spremljala sem
neko polemično oddajo o celjski mladini,
pa sem se po telefonu vključila vanjo in po-
vedala, kaj si jaz mislim. Potem sem se og-
lasila še enkrat in goreče izrazila svoje ne-
strinjanje z nekaterimi ocenami gostov v od-
daji, pa so me kar na hitro odrezali. Ko sem
se oglasila še tretjič, pa me sploh niso hoteU
spustiti v eter. Ker mi žilica ni dala miru,
sem naslednji dan pisala uredniku Urošu
Krajncu in mu sporočila, da me zelo jezi, da
se na televiziji tako grdo in posplošeno go-
vori o mladih v Celju. Potem pa sem prejela
pismo, v katerem me je urednik povabil na
pogovor in na tem pogovoru sva se dogovo-
rila za sodelovanje,« se je Simona spomnila
dogodkov izpred štirih let. Na TV Celje je
delala kot novinarka in voditeljica ter se po
štirih letih poslovila, ko jo je k sebi poklica-
la takratna urednica Radia Celje Nataša Ger-
keš in ji ponudila delo. Simona Šolinič je
postala novinarka na Radiu Celje, o tem pa:
»Najprej sem bila bralka besedil in spomi-
njam se, kako so se mi na začetku tresle ro-
ke in kako me je po celem telesu oblival
pot. Tremo imam še danes, a ne vedno, od-
visno od tega, kaj počnem, o čem poročam.
Včasih so v ozadju tudi močna čustva. V zad-
njem času me je najbolj presunil dogodek
na Sveti Emi, ko je v plamenih zgorela de-
klica. Ob takšnih in podobnih dogodkih in
poročanjih ne moreš ostati neprizadet, tra-
gedije in sploh vsi žalostni dogodki me spra-
vijo v jok in me preplavijo z adrenalinom.«
Simona se s temnimi platmi življenja redno
srečuje, saj je zadolžena za poročanje o po-
licijskih in sodnih zadevah, tako na radiu
kot v Novem tedniku.
Simona je tudi radijska moderatorka in
tista šaljiva punca, ki na ulici in potem v
radijski oddaji zganja besedne norosti, ki
izvirajo iz zakladnice slovenskega jezika. Vča-
sih je soavtorica v oddaji Odmev, najbolj pa
uživa, ko je v sproščeni navezi s poslušalci
in z njimi kramlja o lahkotnih, vsakdanjih
temah. Vmes pa sanja in sanje postajajo re-
sničnost, ker verjame vanje.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIC
Veliko poslušalcev zanima, kdo so us-
tvarjalci radijskega programa, kdo se skri-
va za mikrofonom in mešalno mizo, kaj
ti ljudje počnejo v zasebnem življenju in
kako izgledajo. Delček te radovednosti vam
bomo potešili v naši rubriki z naslovom
Radio Celje - osebno, v kateri bomo v na-
slednjih mesecih predstavili vse radijske
moderatorje, tonske tehnike, novinarje in
ostale sodelavce Radia Celje. Tokrat vam
predstavljamo novinarko Simono Šolinič.
NE PRESLIŠlf E NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 11. DECEMBRA, OB 12.15:
_ODMEV
Živeti ob anteni mobilne
telefonije
Tokrat bomo v Odmevu govorili o baznih
postajah in antenah mobilne telefonije. Zad-
nje čase antene rastejo kot gobe po dežju, z
novim pravilnikom, ki je začel veljati 6. de-
cembra letos, pa sodijo bazne postaje in an-
tene mobilne telefonije med enostavne ob-
jekte, ki ne potrebujejo ne gradbenega in
tudi ne uporabnega dovoljenja. Oddajo pri-
pravlja Špela Oset.
SOBOTA, 13. DECEMBRA, OB 16.30:
_ŠPORTNI PRENOS
Pivovarji spet v Španiji
Rokometaši Celja Pivovarne Laško bodo
še četrtič odpotovali v Leon, kjer bodo odi-
grali prvo tekmo osmine finSla lige prvakov
proti Ademarju. Tudi tokrat jih bo sprem-
ljal naš reporter Dean Šuster, ki je doslej
prenašal že sto tekem Celja Pivovarne Laško
v evropskih pokalih.
SREDA, 17. DECEMBRA, OB 18.00:
POP ČVEK
Keramičarska lirika 6 Pack
Čukurja
Hip hoper 6 Pack Čukur bo tokratni gost
v oddaji Pop čvek. Simona Brglez se bo z
njim pogovarjala o polaganju keramičnih
ploščic, predvsem pa o »ploščici«, ki je že
na glasbenih prodajnih policah. Pri sestav-
ljanju Keramičarske lirike je glasbenik iz
Velenja k sodelovanju povabil številne glas-
benike, tudi iz popolnoma drugih glasbe-
nih zvrsti, saj pravi, da k hip hopu vse pa-
še.
20 VROČIH
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1. MEAGAINSTTHEMUSIC-BRITNEV
SPEARSFEAIMADONNA (8
2. HOLEINTHEHEAD-SUGABABES (7
3. TROUBLE-PINK (6
4. FEELGOODLIES-NOANGELS (7
5. TIMEOFOURLIVES-PAULVAN
DYKfeat.VEGA4 (2
6. CRASHEDTHEVVEDDING-
BUSTED (3
7. JUMP (POR MY LOVE)-GIRLS
ALOUD (1
8. LGVEISONOURSIDE-FRANK
POPPEIMSEMBLE (3
9. EVERYDAYGIRL-PRELUDERS (1
1G.IVIANDY-WESTLIFE (t
DOMAČA LESTVICA
1. REPUBLIKA BANANA-KINGSTON (8
2. V OGENJ ZDAJ OBLEČI ME-
NUŠADERENDA (3
3. JOJ-6 PACK ČUKUR (2
4. TISOČ LET-VLADO KRESLIN (8
5. JULIJA-MIRAN RUDAN (4
6. ŽENSKA-POVVERDANCERS (1
7. DAJ, DA SPET ČUTIM TVOJ
POUUB-SOUNDAHACK (5
8. BREZ MEJA-BIGFOOT MAMA (4
9. PATRICUA-ZABLUJENA
GENERACUA (2
10. NISEM LAHEK PLEN - PIKA BOŽIČ (|
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: i
LIVE AND LEARN - THE CARDIGANS
IWONTCHANGEYOU- -
SOPHIEELLISBEKTOR
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVI«
TH.O.R.-SIDDHARTA
ŠNOPSI-KLEMEN KLEMEN
Nagrajenca:
Franc Mihelc,
Cesta na Roglo 44, Zreče
Franci Bombek, Udarniška 2, Štore
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podaij
ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radt
Celje.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
CEUSKIHBplus
I UJELASEMŠOPEK-VESELE
ŠTAJERKE (8)
2. PLES ZA VSE-DRUŽINSKI
TRIOPOGLADIČ (3
3. PO PRAZNIKIH DIŠI-ANS.ZUPANd
4. PUSTITE MOJEGA OČKA-
ZVONČKI (2
5. TOČAJKA-SUAJ (S
Predlog za lestvico:
PO PRAZNIKIH DIŠI-ANS. ZUPAN
SLOVENSKIH 5 plus
1. ZLATI ČASI-ŠIBOVNIKI (10
2. NAJLEPŠI CVET-NAJLEPŠI CVET (3
3. BOŽIČNA PESEM-GAŠPERJI     (1
4. OB KONCU LETA-ANJA
BURNIKSPRIJATEUI (2)
5. Z ZBRANO DRUŽBO-ROŽMARIN (4)
Predlog za lestvico:
KAJ NAM PRINAŠA SVETI VEČER -
SICER
Nagrajenca:
Milan Leber, Želče 2, Vojnik
Tone Sotlar, Jenkova 23; Velenje
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Št. 50 - 11. december 2003
ZA AVTOMOBILISTE
33
A8v
podaljšani
izvedbi
Nemški Audi je letos
•redstavil novi audi A8,
voj največji avtomobil,
frg je avto dobro sprejel,
■e zlasti pri nas, kjer je v
em razredu AS najbolje
ifodajano vozilo.
Tovarna zdaj predstavlja
lodaljšano izvedenko z oz-
nako L in z nekoliko dopol-
njenim 12-valjnim bencin-
skim motorjem. Pri gibni
prostornini 6,0-litra ima
{50 KM in 580 Nm navo-
[3, pri čemer je skoraj 95
odstotkov navora na voljo
ped 2.300 in 5.300 vrtlja-
j. To je nekaj več kot je imel
prejšnji 12-valjnik. Avto
ima seveda stalni štirikole-
sni pogon quattro in 6-sto-
penjski samodejni menjal-
jik tiptronic in vse udob-
f, ki se ga lahko pričakuje
?tem razredu. Ob tem je to
iidi prvo vozilo z 12-valj-
lim motorjem, opremlje-
10 z lučmi, ki se prilagaja-
0 zunanji sveUobi. V tovarni
ugotavljajo, da to nič ne
/pliva na morebitno pora-
)0 goriva.
Pri nas bo audi A8 L 6,0
luattro na voljo od marca
)rihodnjega leta, ta hip pa
e znana zgolj cena v Nem-
čiji, kjer je na prodaj za 117
isoč evrov.
Prihaja chrysier crossf ire
Chrysler, ki je sestavni del
koncema DaimlerChrysler,
je letos predstavil dvosedežni
športni kupe zanimive po-
dobe crossfire, ki ima veli-
ko skupnega z mercedesom
SLK (kar je razumljivo, saj
je Mercedes Benz del kon-
cema DaimlerChrysler).
Po tedanjih napovedih naj
bi izdelali vsako leto vsega
20 tisoč vozil in v skladu s
temi načrti je le kakšnih 15
odstotkov proizvodnje name-
njene evropskim državam. V
Sloveniji sta trenutno na vo-
ljo dva avtomobila, kar je pač
v skladu s prodajnimi načrti
tovarne. Avto je opremljen z
velikimi kolesi (spredaj 18,
zadaj 19-palčna), sprednji del
je skoraj že izjemno dolg, po-
vsem drugačen in samosvoj
pa je zadek. Serijsko je
opremljen s spojlerjem na
zadnjem delu, ki se pri hi-
trosti več kot 90 km/h dvig-
ne iz svojega ležišča. Za po-
gon so namenili 3,2-litrski
bencinski 6-valjni motor V
postavitve, ki ponuja 160 k-
W oziroma 310 Nm navora.
Po tovarniških podatkih zmo-
re avto do 100 km/h pospe-
šiti v 6,5 sekunde, najvišja
hitrost pa je 242 km/h.
Crossfire sicer izdeluje
nemški »krojač« Karmann,
ponujajo pa ga v petih raz-
ličnih barvah zunanjosti. Avto
je opremljen bodisi z ročnim
bodisi z avtomatskim me-
njalnikom, pri čemer je tre-
ba za prvo izvedenko odšteti
10,9, za drugo pa 11,2 mili-
jona tolarjev.
V Sloveniji sta trenutno na prodaj le dva dvosedežnika chrysler crossfire.
Evropski avto leta 2004 je
panda
Stara celina že 38 let izbira evropski avto določenega leta. Tokrat je lovorika pripad-
la fiatu pandi, ki je v finalu prehitel VW golf, mazdoS, toyoto avensis, opel merivo,
BMW 5 in nissan micro.
Fiat je v zadnjih desetih letih osvojil pet naslovov, zadnjič, leta 2001, z alfo 147. Fiat
panda (na sliki) bo na slovenske ceste pripeljal prihodnje leto, na nekaterih evropskih
trgih pa avto že prodajajo. Doslej je italijanska avtomobiUstična tovarna dobila kar 95
tisoč naročil za pando.
Št. 50 -11. december 2003

Bivša
mišica bi
odnesla
sliko?
»Pazite, da nam Rebeka Dremelj ne bo ukradla slike,« je
v šali dejala Vladimira Skale, simpatična voditeljica pet-
kove dobrodelne prireditve v celjskem Narodnem domu,
kjer so razni poslovneži, ugledneži in gospodje za revne
otroke zbrali lepih pet milijonov tolarjev. Večer v režiji no-
vinarke Damjane Seme so popestrili različni glasbeniki,
dražbo sta vodila zabavna Rebeka Dremelj in preveč statič-
ni Sebastian. Bogati Franc Riemer je nesebično podaril
Romea in Julijo, sliko pa so na dražbi glede na njeno vred-
nost prodali za premalo denarja.
IZTOK GARTNER
Foto: GREGOR KATIC
Glavna organizatorka Damjana Seme, za prijatelje Mati Tereza, Vladimira
Skale, za naše občinarje gospa Repnik, in Polona Rifelj, ki skrbi za
informativni program Radia Fantasy.
Pevka Hajdi Korošec je najprej majhne kužke zame-
njala za velike fante, simpatične rdeče oblekce za
čipkasto spodnje perilo, poraz na Popstarsih pa za
nadaljevanje svoje odrske kariere.
Konjiški poslovnež Franc Riemer je takole zagnano
iskal Rebeko Dremelj, ki je na odru izdala načrt za
krajo njegove slike.
Zakonca Lea in Bojan Borštner, lastnika celjskega Leonarda, sta po novem redna gosta
družabnih prireditev. Kaj vemo, morda pa jima zaradi dela zmanjka časa za druženje in ta
nadoknadita na raznih zabavah. I
Plača Radka Komadine, prvega stetoskopa kontroverzne celjske bolnišnice, očitno le ni taki
zelo velika, kot nekateri mislijo, saj ni niti za trenutek sodeloval v dražbi.       1
Pika Božič in Čuki so resda simpatični, toda zdi se nam, da bi bil že čas, da končno najdeji
komarja, si najamejo najbližji hotel, kupijo pips in si privoščijo vse tisto, kar nam na odn
ne upajo pokazati.
7 X PO RESNICI
Čedomir Fabjan, direktor Cen-
tra za rehabilitacijo invalidov
Celje, rojen leta 1950, simpati-
čen, prijazen, zabaven na svoj
način, rad gleda filme Kirka
Douglasa, obožuje šport, red-
no konzumira enolončnice, nor
na snemanje dobre glasbe na
svoje kasete, doma ga vsak dan
objameta žena in hčerka.
Kdaj ste nazadnje parkirali na prostoru
za invalide, čeprav ste vedeli, da ne bi sme-
H?
To dejanje me je že večkrat zamikalo, parki-
ral pa doslej še nisem, ker se mi ne zdi pošte-
no.
Vam je katera od vaših sodelavk še pose-
bej privlačna?
Vse ženske so privlačne. Vsaka na svoj na-
čin. Enako velja tudi za moje sodelavke.
Kako se razumete s svojo taščo?
Je še vedno najboljša tašča na svetu. Kot da
ne bi bila tašča.
Ste res velik oboževalec Pamele Anderson?
Pamela je le kamuflaža, saj so mi v resnici
všeč stare francoske igralke.
Kaj najbolj pogrešate v življenju?
Sem človek, ki ne pogreša prav ničesar.
Kaj vam je najbolj všeč pri vaši ženi?
Sem tradicionalist. Tako kot pri trgovini - če
je dobra, se vanjo vedno vračam z velikim ve-
seljem.
Je za invalide v Celju dobro poskrbljeno?
Vedno boljše.
IG
Št. 50 - 11. december 2003