POLITIČEN LIST Zfl SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. J9k V JUjubljatii, v petek, 16. septembra 1904. Uhaja vsak dan, isvsemši nedelje in praznike, ou polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia celo leto 26 K, sa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V up ravniš tvu prejeman: sa celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je uostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah 5tev. 2. Viprejema naročnino, Inserate In reklamacij*. I ■ ■ e r ali »e računalo enostopna petitvrsta (dolilna T9 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, ia Irlkral « b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna farmondvrila ae b. — Pri večkratnem objavljen|n primeren popust. Uprarnlikega telefona iter. 188. Italijanski delavci v /Vvsfriji. Zii vtč mesecev se vrSe obravnave glede trgovinske pogodbe med Italijo in našo državo. Opetovano Brno ie naglašali in dokazovali, da mora naša država drago plačati politično zvezo z Italijo, in sicer na gospodarskem polju na škodo našega poljedelstva. Italijani vedno prete, da bodo zaprli mejo našemu lesu ia konjem, ako se odpravi vinska klavzul«. Nikdar pa ne upoštevajo, koliko novcev znesejo vsako leto italijanski delavci iz naše države. I a vendar atatistika dokazuje, da samo italijanski delavci več za ■lužijo v naši državi, nego znaša ves do biček avstrijske trgovine, o katerem se vrše dolgotrajna pogajanja. Vsako leto prihajajo iz gorenje Italije goste trume italijanskih delavcev v našo državo, kjer iščejo dela in zaslužka. Po italijanski statistiki je število italijanskih začasnih izseljencev v Avstrijo od 1. 1892 do 1901. narailo od 21.610 na 69 328, dočim je število izseljencev na Odrsko v tem času padlo od 12 625 na 7119. Leta 1902. je bilo v naši državi nad 80 000 italijanskih delavcev. Gotovo pa so te številke preje prenizke, nego previsoke. Čim bolj sa pri nas grade železnice in druge javne ter zasebne stavbe, tem več prihaja vsako leto italijanskih delavcev. Dokazano pa je tudi, da raste vsakoletni skupni zaslužek, ki ga odnašajo italijanski delavci v svojo domovino. Prav natančnih podatkov ni mogoče dobiti, kakor n. pr. o zaslužku avstrijskih izseljencev v Ameriki. Italijanski delavci večinoma že tukaj zame njajo zasluženi denar v italijanske bankovce, ki jih nesejo seboj ali pa odpošljejo v priporočenih pismih. Poštna statistika pa tega ne more dognati, kar je merodajno v tem oziru. Gotovo pa je, da od leti do leta rastejo denarne pošiljat?« v Italijo. Pač pa je avstrijska statistika pri domačih podjetnikih dognala vsaj približno, da si italijanski delavec povprek na leto prihrani okroglo 300 kron. Po tem precej zanesljivem računu so si italijanski delavci od I. 1892. do 1. 1901. povprek na leto pri hranili in torej v domovino odnesli, oziroma pcslali 13 do 14 milijonov kron, leta 1901. pa vsaj 22 milijonov. Po italijanskih podatkih si prihrani boljši italijanski delavec 250 do 500 lir, srednji delavec 175 do 325 in pričetniki 100 do 200 lir. Torej tuli po italijanskih podatkih si delavec prihrani povprek 250 lir. Torej odnese 80 000 italijanskih delavcev na leto najmani 20 milijonov lir iz naše države v svojo domovino, kjer si izboljšujejo svoja posestva. Zakaj to navajamo ? Kakor smo že omenili, pri sklepanju nove trgovinske pogodbo z Italijo ne smemo upoštevati ie blaga, ki ga izmenjujeta obe d;žavi> marveč je za presojo tega vprašanja važen faktor tudi ljudsko izseljevanje, četudi le začasno. Z ozirom na to izseljevanje je Italija letos s Francijo sklenila pogodbo, ki naj varuje v socialnem oziru italijanske, pa tudi domače delavce. In taka pogcdba ali pa vsaj primerna »delavska klavzula« bi bila potrebnp tudi v trgovinski pogodbi med Italijo in našo državo. Ravno to ljudsko izseljevanje iz Italije v našo državo ie bilo že večkrat povod mednarodnim spletkam, ki so motile politične odnošaje med državama. Gotovim krogom v Italiji so te neurejene razmere jako všeč, ker jim napeljujejo vodo na politične mline. Z3 iz tega railoga bi bila nujno potrebna tudi socialno politična pogodba, ki bi ugajala obema državama. Rusko-japonska vojska. Kuropatkinovo poročilo o bojih pri Ljaojanu. Peterburg, 15. sept. (Uradno.) Kuropatkin je 11. t. m. carju brzojavil sledeče: Po dožlih mi podrobnih poročilih posameznih armadaih vojev, o težkih bojih od 26 avgUBta nadalje pošiljam Vašemu Veličanstvu sledefie poročilo: N^ša armada v Mandžuriji je bila 26. avgusta razdeljena v tri dele. Prvi del je bil razp stavljen med Pegoonom in Ampinom, sreuišče je bilo pri Ljandjazjanu in desno krilo pri Ašanšjanu. Jijjorc. so 23. avgusta pričeli s prodiranjem na celi črti. Naše aredišče pri Ljan djazjanu je odbilo vse sovražnikove napade. Tudi na levem krilu so naše čete po hudem boju vzdržale našo glavno postojanko pri Ampinu, a sovražnik je zavzel tu eno našo postojanko, vsled česar je bilo umikanje naše armade po Linho dolini v nevarnosti. Vae armadne voje sem združil na naj-sprednejši naši postojanki pred Ljaojanom in aem ob enem izrabil naši postojanki pri Ljandjazjanu in Anpinu, da sem pridobil čas ter zadal sovražniku velike izgube. Za r »belim vlakom« bo voziji tisti bolniki, ki gredo v Lurd prosit zdravja za-se. Spremljajo jih zdravniki. Lekarna je v vlaku. Prostovoljni strežaji in Btrežnice spremljajo bolnike. Huda je njihova služba, to si lahko vsakdo misli! Koliko samozatajevanja je tu treba. Kako velika, kako trdno zasidrana mora biti ljubezen, ki premaga vse ovire, ki izvirajo iz naravne mržnje zoper tako službo. Toda tukaj je prilika opazovati, kako resnična je beseda velikega apostola, da ljubezen vse premore! Po srečno prestani vožnji pride služba v Lurdu samem. Bolnike je treba z naj- večjimi težavami in največjo skrbnostjo spra viti iz vagonov, prenesti v bolnišnice, streči jim v bolnišnicah, prevaževati jih k svetiščem, k cerkvenim opravilom, k čudežni jami, h kopeli. Kako težavna in čestokrat — pri gotovih boleznih, kakor rak, lupuB itd. — naravnost ostudna je služba pri kopanju bolnikov. Pri ženskah in otrocih opravljajo poslednjo službo dame, pri moških seve goapodje. In potem zopet iznova vse težave popotovanja nazaj. Zare«, katera vera, katero niziranje, katera 4 načela vobče morejo proizvajati kaj enacega ? Kaj tacega ne vidiš kratkomalo nikjer na vesiljnem Bvetu — to potrdi ^sik, ki pride v Lurd iz katerogakoli dela sveta. Vera brez dol je mrtva — tu, v Lurdu, vidiš živo vero, polno najplemenitejših del krščanske ljubezni. — V prvih časih krščanstva gotovo ni bilo drugače. V torek, 23. avgUBta, videl sem „beli vlak« odhajati iz Lurda. Dolg vlak je bil, na katerem jo vihrala bela zastava z rdečim križem na sredi. Sel sem nalašJ zato na kolodvor, da vidim ta vlak odhajati, in mislil sem, da bode prizor silno žalosten, kajti mnogim, mnogim ubogih bolnikov ae nade niso izpolnile. Težko bolni, kakor so prišli, so morali zopet nazaj. Toda varal sem se. Ča tudi reveži niso dobili zdravja, ao vendar potolaženi in še utrjeni v svojih nadah vračali se domov. Saj jih je vae še obvladal čudežni dub, ki veje nad svetiš3i Matere Božje v Lurdu. In saj so aami bili priče tolikih vidnih milostij, ki ao jih sprejeli trpeči bratje in sestre od včeraj! Kar se poslednjih tiče, srečnih ozdrav-ljencev, so seve z veselimi, radosti polnimi obrazi zapuščali kraj, ki jih je rešil mnogoletne, s človeškimi sredstvi neozdravljive bolezni. Prizadevali bo si po svojih močeh, pomagati pri postrežbi boluikov, ki niso bili tako sreSni, kakor oni. — Razume se, da aem med ozdravljenci videl marsikateri znan obraz, znan iz zdravniškega urada, z lurške klinike. Ob 3. uri 15 minut popoldne se je »beli vlak« odpeljal. Ko se je začel premikati, zapeli so romarji Marijino pesem. Občinstvo, ki je prišlo k slovesu na kolodvor, je pozdravljalo odhajajoči vlak, — moški so spoštljivo sneli klobuke. Sa nekaj trenotkov se je čulo slovesno petje romarjev, potem je bil zadnji prizor veličastnega narodnega romanja za letos pri kraju. Zidnji »znanec«, katerega sem videl v odhajajočem vlaku, bil je 131etni deček, ki je bil ozdravel dan poprej pri procesiji z Najsvetejšim. Stal je pri oknu kupeja in veselo prepeval Blavo nebeški kraljici. — — Pariškim vlakom se pridružijo potem romarski vlaki iz drugih francoskih pokrajin, ki tudi pripeljejo svoje bolnike. Lotos so to bili zlasti romarski vlaki iz Neversa, i i Provence, iz Moulin^a, iz Campagnes do 1'Ande. Mnogo oseb je prišlo se posebe z navadnimi vlaki v Lurd, da se udeležujejo narodnega romanja, ali vsaj opazujejo ma-nileaticije teh dni. Razume Be, da ob teb dnevih narod iz okolice lurške trumoma hiti v Lurd. Saj bo to veliki dnevi Lurda. Množica tujcev, zbrana v Lurdu, cenila se je 20. lom proti jugu. Z dvema baterijama ja pri* čel a sovražnikovim topništvom boj. Sovražnik je stal oddaljen nekaj vrst. Prednji del armadnega voja ie bil na levem krilu, približno 2 km. oddaljen od desnega krila Or lovega oddelka. Da pride na pomoč našim četam pri Sinkvvantunu, je generalni major Oilov šel i enim delom svoiega oddelka z gora ter je prodiral proti vasi Sahuntvan. Čete so morale iti skozi visoko žit*, sovražnik jih je sprejel s hudim ognjem. Čete so izgubile smer ter so se umaknile. Na gorah ostali oddelki so ae istotako umikali v zahodni smeri. Spred nji del voja na levem krilu je bil tedaj oddaljen le dre vrsti od Orlovih čet. V tem boju sta bila ranjena generalni major Orlov in general Tomin, ki je skoro nato umrl. Ko smo zapustili ta stališča na višinah, ki so nam slutila sa oporo prodiranja levega krila, so se Japonci razvili proti severu in so zasedli ob 5. uri popoldne vse višine in jantajske oglenice. Sibirske kosaške stotoije so peS junaško branile naša stališča, a so bile prisiljene se umakniti. Tako bi moral mimo se pomikajoči voj na leveoa krilu na skočiti močne sovražnikove postojanke na gorah. To je bila za ta armadni voj, ki je v zadnjih petih dneh imel velike izgube, pre težavna naloga in umaknil se je proti vasi Lilieng. Ker so naše čete imele pri vasi Sink-vantun zasedena stališča, na katera se je opiralo desno krilo mimo se pomikajoče armade in so bile v noči od 2 do 3. septembra pri siljene zapustiti te važne pozicije, b k 1 e -nil sem umakniti se proti Mukdenu ter sem to izvršil do 7. septembra. Zapuščati smo začeli Ljaojan dne 3. septembra, v jutro dne 4. septembra pa je bilo umikanje it Ljaojana izvršeno. Vse zaloge naših čet so bile odpeljane, le v intendant urnih skladiščih nahajajočih se zalog nismo megli odpeljati ter smo uničili potrebščin približno za osem dni. Čete so Be umaknile v polnem redu. Neko od sovražnika začeto zasledovanje smo odbili. Dne 3 in 4. sept. sem ukrenil posebno proti sovražnikovim poizkusom nas obiti. Sovražnik nas na jugu ni odločno za sledoval, na vzhodu pa so Kurokijeve čete pričele napad. Naše čete pri Talinu so morale v noči 5. sept. izvojevati vroč boj. Vzdržali smo pozicije, a samo izgube enega polka, ki je bil v najhujšem boju, so bile 500 mož. Na večer 5. sept. je bila nevarnost istočasnega napada na fronti in na levem krilu odstranjena. Z nepopisnimi težavami za topništvo in tren so korakale čete proti Mukdenu. Dne 7. septembra je bilo umikanje končano. V vaeh bojih od 30 avgusta dalje sovražnik ni zaplenil nobene zastave. Pionirski oddelki so ves čas armadi odlično služili ter so na umikanju peta preiskavah, napravijali mostove in podpirali tren. Položaj na bojiifiu. O nadaljnem Drodiranju Japoncav se ničesar ne čuje, V Harbinu so mnenja, da ie tako prodiranje za nekaj časa če izključeno vsled izgub katere so imoli Japonci pri Ljaojanu. Tudi ni znano, a k o in do kam so Rusi izvršili umkanie iz Mukdena. Barotinski »Lokal-Anzeiger« poroča ic Tokia : RuBi utrjujejo Tienlin, kamor doha' jajo ruske čete. Tu so mienja, da bo ondi prihodnja večja bitka. Ruske četa stojo tudi še južno od reke Hun tar večkrat pridejo v dotiko z ondi se nahajajoČimi japonskimi predniimi stražami. Na Angleškem so nakrat nekateri časopisi spremenili svoje mnenje, nezadovoljni in 22. avgusta ca 30 000 do 35 000, v ne deljo, 21. avgusta, pa na 50.000 glav. Lurd ima velikansko kolonijo hotelov. Poleg tega dajo zasebniki stanovanja na raz polago. Vkljub temu te dni ne morejo vsi tujci dobiti v Lurdu prenočišča. Mnogo se jih vozi v sosedna mesta, v Tarbes, Pau itd. prenočevat. Železnica prireja v ta namen posebne vlake. Drugi spijo na kolodvoru v vlakih, ki so nalaSČ v ta namen sestavljeni, kakor je to n. pr. bilo ob potresu 1. 1895. v Ljubljani. Drugi končno ne iščejo preno čišča in prebijejo noč in dan v svetiščih in poleg njih. In higijena? Preskrbljeno je v tem po gledu čudovito dobro. Nisem čul o nikakih pritožbah. Zdravstvene razmere so v Lurdu in okolici najboljše. Epidemij ne poznajo Kot bivališča za bolnike, ki pridejo v Lurd iskat zdravja, obstoje dve bolnišnici: ena redovniška z okroglo 700 posteljami, in druga, občinska, z okroglo 300 posteljami. Če te ne zadostujejo, se še romarska hiša na esplanadi začasno uporabi kot bol nišnica. Toblach, 10. septembra 1904. Dr. Ivan S ust eršič. so z japonskimi .»uspehi« pri Ljaojanu in ie dvomijo, da bi zmagala Japonska. London, 15. septembra. Kakor poroča Reuterjev urad izL aoianaod 11. t. m., ostane japonska armada v Ljaojanu in popravi mostove. Med zaplenjenimi rečmi je mnogo topov, streliva, voz, pušk, plaščev in druge obleke ter tudi krma. London. 15. septembra Kakor po roča „Morning Post" iz Sangaja, je došel namestnik Alelekseie* v Mukden. Rusko kitajsko banko v Makdenu so zaprli. Tokio, 15. septembra. Maršal O jama brzojavlja: Postojanke Rusov v smeri proti Mukdenu so neizpremenjene. Število po bitki pri Ljaojanu pokopanih Rusov znaša 3100 London, 15. septembra. »Standard« poroča iz Sangaja: Tu krožijo vesti, da delajo Rusi utrdbe na kitajskem ozemlju, za hodno od Ljaoho. London, 15. septembra. Ii Ottavve poročajo : Japonska vlada se pogaja v Ka nadi glede nakupovanja ponijev za simsko vojsko v Mandžuriji. Pariz, 15 septembra. D opisnik pariškega »Journal-a« v Mukdenu brzojavlja, da je baje Aleksejev d e m i s i j o • n i r a 1. Pariz, 15 septembra. Vseh ruskih ranjencev v Harbinu je baje 35 000 mož. Mesto je podobno veliki bolnici. Cerkve in gledišča so z ranjenci prenapolnjena. Gane ral R e n n e n k a m p f se je ozdravljen vrnil v Mukden, kjer je že nastopil kot po veljnik konjeniške divizije. Port Artur. Peterburg, 15. Bept. Tu krožijo senzacionalne vesti, da je položaj v Port Arturju kritičen. Zaloge municije baje ne zadostujejo za dolg odpor. Vendar je posadka odločena za najtrdovratnejši odpor do zadnjega in imavse pripravljeno, da bivBlučajuzadnje lile pognali v zrak trdnjavo in mesto. — Zadnje Stesljeve brzojavke poročajo o nekaterih japonskih napadih, ki so bili zo pet uspešno odbiti. Portarturska posadka je imela pri tem le neznatne izgube. London, 15. sept Kitajci poročajo, da se dne 10. sept pričakovani napad na Port Artur ni izvršil. Oskrbovanje vojakov postaja slabejše; meso dobivajo le najvišji častniki. Japonci so na severni obali Golob-jega zaliva sezidali veliko utrdbo. Pariz, 15. sept. Ii Tokia poročajo, da mnogo japonskih vojakov pri napadih na Port Artur oslepi vsled tega ker jim iz rua-kih utrdb brizgajo wrelo vodo v obraz London, 15. sept Sem doš a poro čila javljajo, da vlada v Port Arturju še vedno jako veselo življenje. Godba igra vsak dan na odprtih prostorih; 1. septembra so obhajali slovesno rojBtni dan ruskega prestolonaslednika. Peterburg, 15. sept. Brzojavka admirala Aleksejeva carju poroča včeraj : O i generalnega poročnika Steslja sem dobil sledeča poročila: ,31. avgusta. Kitajci poročajo, da so Japonci zasedli goro Samson in položili pred njo mine. Pri Port Arturju postavljajo močne utrdbe ter po noči nameščajo nove baterije. V proklamacijah poziv ljajo naše čete, naj Be udajo. General Ste-selj razvidi iz tega, da si je sovražnik svest slabtgi uspeha svojih akcij. — Garnizija je sprejela vest o rojstvu prestolonaslednika Aleksija z nepopisnim navdušenjem in vidi v imenovanju gen. poročnika Steslja za gen. pcbočnka ter polkovnika Semena za poboč-nika carjevega dokaz oarske naklonjenosti branittljem trdnjave. — 3. sept. Sovražnik ;e dobil na zab. fronti trdnjave pomoč ter nadalje bombardira utrdbe, notranje mesto ter pristanišče. Zvečer in ponoči je izstrelil okoli 260 granat proti mestu. Brodovje je vedno v bližini mesta. Port Artur, 15. septembra. Ruski strelci so nedavno naredili izpad na japonsko obiežno armado. Posrečilo se jim je, potisniti Japonce iz njihovih postojank ob vo-dcvolni črti. Japonski ogleduhi. I i Petrograda Be poroča, da so tam aretirali dva japonska pomorska častnika, Sa ratori in Tokuti, ki sta žive a tam kot ogle-duha. Bila Bta uslužbenca v skladišču čaja. Saratori je rekel, da hoče iz ljubezni do neke deklice ostati v Peterburgu. Prestopil je v pravonlavje in Ee oženil. K njemu se je priselil Tokuti in živeli so skupaj. Poli cija je našla pri njima važne listine, ki dokazujejo, da sta oba japonska pomorska častnika in imata nalogo, v Peterburgu opravljati ogleduško službo. Car na potovanju. Pariz, 15. septembra. »Eolair» poroča: Cor odpotuje v nekaj dneh v Odeso, jemat slovo od čet, ki imajo oditi v Vzh. Aiijo. V Odesi bo ostal tri dni. Vsled revolucionarnega gibanja v mestu se pripravljajo velike varnostne odredbe. Lvov, 15. septembra. «Slowo Polskie« trdi, da pride car Da rusko Poljsko. VKiel-cih in v Modlinu bo pregledal topništvo. Velik del topništva bo iz ruske Poljske odšel na bojišče. Kitajska. London, 15. septembra. »Morning.« poroča od včeraj iz Sangaja: Kitajska vl-vda je imenovala posebno odposlanstvo, ki naj bi začelo pogajanja z Japonsko in Rusijo, da bi Kitajska zopet dobila nazij Mandžurijo. London, 15. septembra. Reuterjev urad poroča iz Pekina, da rabi K tajska nujno denarja, da izvede rvforme v armadi. Vzroki za to tiče prvič v tem, ker želi Kitajska imeti močno armado, da preskrbi Mandžurijo s posadkami in jo brani, ako jo bo dobila od Japonske, in drugič, ker želi zoperatavljati se predlogu, naj se Kitajska razdeli, kar se kaj labko zgodi ob koncu vojske in pred čemur ima Kitajska velikanski strah. Japonci streljajo na »Rdeči krit«. Peterburg, 15. sept. Dopisoik lista »Birševija Vjedomosti« v Čilu poroča avo-jemu listu, da je ruski konzulat od zastopnika »Rdečega križa« v Port Arturju B a -1 a h o f a dobil poročilo, v katerem prosi, naj javnost izve o ravnanju Japoncev, ki Btreljajo na osobje »Rdečega križa«, četudi je razebetena zastava .Rdečega križa" na onem kraiu, na katerem oaobje spravlja ra njence. Mnogo članov ruskega sanitetnega osobja je bilo že na ta način usmrčenih. Ravnanje Japoncev vzbuja tem večjo ogorčenost, ker so Japonci celo na bojiščih pu stili pisma na ruske oblasti b prošnjo da pokopljejo pred ruskimi utrdbami padle Japonce. Razpust (lržavuega zbora. »Pilsener Tgbl.« poroda: Kakor zagotavljajo vodilni politični krogi, vlada prav resno misli na razoustitev državnega zbora. A predno bo ministrski predsednik razpustil državni zbor, hoče poizvedeti, kako stališče bo zavzela mladočeška stranka v prihodnjem državnotborskem zasedanju. Voditelje mladočeške stranke je Korber povabil na razgovor o položaju in se bode tudi od zvali temu vabilu. Vlada hoče že to jesen razpustiti državni zbor. Posledice Korberjevega potovanja po Galiciji. Sirijo se govorice, da Oo sedanji poljedelski minister G i o v a n e 111 odstopil. Poljedelski minister postane kaki poljski po litik. Potrjena ta vest še ni, a ni izključeno, da so Pollaki vplivali na imenovanje polje delskega ministra. Kakor poroča »Zeit«, bo poljedelskim ministrom imenovan groi Adam Goluchowaky, brat ministra za vnanje zadeve. Sprejem bolgarskega kneza pri cesarju Franc Jožefu. V aifijikih političnih krogih so zelo zadovoljni s 'prejemom bolgarskega kneza pri cesarju Franc Jožefu. »Večerna pošta« piše: B)iganja smatra knezovo počeščenje za počtš5enje kneževine. A zato mora biti tudi vsa dežela hvaležna avstrijskemu vladarju. Uradni »Novi Vjek« pa piša: Sijajni in prijateljski knezov sprejem mora z ozirom na zveze kneževine z Avstrijo navdati srce vsakega Bolgara z odkritosrčnim veseljem in zadoščenjem. Sprejem vzbuja upanje, da se je od celega sveta visoko spoštovani vladar prepričal o miroljubju in napredku Bolgarije pod vlado kneza Ferdinanda. Sestanek tvori zadnji in najvažnejši čin v utrjenju mednarodnih in političnih razmer, kakor tudi v pridobitvi ugleda in simpatij cele E?rope, katero si je priborila Bolgarija. Iredentizem. Znani vseuJiliški profesor Paskal Villari v Florenoi, ki je bil v Rudinijevem ministr stvu italijanski naučni minister, je v »Neua Fr. P i'« priobčil Članek o irodentizmu Čla nek je zanimiv zlasti zato, ker priznava v protislovju z raznimi uradnimi in neuradnimi italijanskimi izjavami popolno važnost iredenta. Villari dela Avstrijo odgovorno za iredentistične pojave. Zlasti je Villari zavzet za italijansko vseučilišče v Tratu. V članku tudi priznava, da raete vsak dan nisprotstvo med obema državama. Kronanje srbskega kralja. V Belgradu se že pripravljajo za kro nanje srbskega kralia. Oirasujejo ulice in hiše. Bolgarija in Crnogora bo^ta zastopani s posebnimi odposlanci. Italijo, Rusijo, Fran-eosko in Grško bodo zastopali stalni posla niki. Pravijo, da bo prišlo pred kronanjem še do škandala, ker bodo objavljena pisma, katera so zarotniki pisa!i pred umorom kralja Aleksandra med seboj in sedanjim kraljem. Nova vsenemška stranka. Že več mesecev Be snuje natihoma nova vsenemška stranka, v kateri bi bili tako Schonererjevi, kakor tudi Wolfovi pristaši. Kakor poročajo vsenemški listi, se bo nova stranka ie pojavila v prihodnjem deielno-zborskem zasedanju. Jeseni bodo sklicali shod zaupnikov, na katerem bodo določili Btrankin program. Pripravljajo tudi oklic na somišljenike na podlagi na linškem shodu sklenjenih sklepov, katere hočejo predelati. Italijanske vzporednice v Inomostu. Vlada je končno v Inomostu kupila hišo, kjer bo namestila italijanske vzporednice. V Stojalovskega stranki ie r a z p o r. V tej stranki so bili poslanci Vik, Szajer, Kubik, Bomba in Fijak. Kakor poročajo iz Lvova sta sedaj v stranki le še poslanca Szajer in Fijak. Črnogora in Turčija. Kakor poročajo iz Kotora, je črnogorski vladni liat priobčil o zadnjem napadu Arnav-tov na Črnogorce sledečo uradno izjavo: Prevzetni Arnavti so pri Četi napadli naše mirne pastirje in enega ubili ter ranili Sest pastirjev. Vsled tega napada je položaj resen,in kritičen! — Vlada kneževine, katero, kakor vemo, vodi želja vzdržati mir in dobre odnošaje s sosedom, se je obrnila na turško vlado in jo pozvala, da odredi resne varnostne odredbe in kaznuje krivce ter tako prepreči, da se ne bodo ponovili naoadi. Kneževa vlada je trdno prepričan«, da bo Turčija izpolnila črnogorske zahteve. Ce pa n e b o p o -polnega zadoščenja, bo črnogorska vlada prisiljena ukreniti potrebno, da sama kaznu« je na turškem ozemlju a r n a v t-s k e hudodelce! Loubet namerava odstopiti. Predsednik francoske ljudovlade se je v razgovoru z neko odlično osebo izjavil, da se bo z vso požrvtovalnosjo, katere je zmožen, posvetil domovini. A po 16 mesecih upa, da bo lahko počival, ker ima, po svojem mnenju, pravico do počitka. Spopad med italijanskimi vojaki in kmeti. Laško notranje ministrstvo je dobilo obvestilo, da so v Cistelluzt', pri Trapanih pričeli orožniki in d »a vojaka s člani kmečke zveze prepir, med katerim so rabili orožje. Več kmetov je bilo ranjenih in tri so odpeljali vsled dobljenih ran v bolnico. M*d potom je eden umrl. Vojake, ki bo se udeležili prepira, bo zaprli. Obstanek Avstrije. V inozemstvu pišejo o razpadu Avstrije kakor o stiar1, ki je neizogibna. Angleški listi so o tem vprašanju razposlali vprsšalne pole. Nekateri odgovori so trdili, da bo po smrti sedanjega cesarja razpadla naša država. Izšlo je celo nekaj letikov v tem smislu. A resni politiki sodijo drugače. Francoz Aaatole Leroy Beaulieu piše : Stara Avstrija je neko stvor narave, kakor tudi zgodovine in politike. Kakor bo tudi različni dali, iz katerih je sestavljena država, bi bilo težko, raztrgati posamezne dele. Vse, kar bi se storilo namesto avstrijskega narodnostnega B>biIona, bi bilo Se bolj umetno, ne da bi koristilo narodom. Upajmo v korist Francoske, da se Avstrija pomladi. Kdor proučuje habsburško državo, mora priti do zaključka, kakor je Palacki pisal ie 1. 1818.: „Če bi ne bilo Avstrije, bi jo morali ustanoviti«. Francoska ostane le toliko časa ve* levlast, dokler obstoji ob Donavi mogočna Avstrija. Izseljevanje v Ameriko. V Zedinjene države se je od 1. julija 1902. do 30 julija 1903. izselilo približno en milijon oseb. Število avstrijskih izseljencev je iznašalo 206011 oseb, medtem kc seje prejšnje leto iz Avstrije izselilo 171 989 oseb. Po narodnosti se je izselilo 9577 Čehov, 4227 Srbov. 32.892 Hrvatov in Slovencev, 1723 D«lmatincev, Bošnjakov in Hercegov-cev, 23.597 Nemcev, 18 759 iudov, 2146 Italijanov, 27 113 Mažarov, 37.499 Pollakov, 4173 Rumunov, 9819 Rusinov, 34 412 Slovakov in 74 drugih narodnosti. Vsi ti so se vozili medkrovom. A poleg teh je še bilo 3282 izseljencev, ki so ae vozili v prvem ali drugem razredu — Med 9577 Čehi je bilo 3771 ženskih in 1856 otrok, ki še niso bili 14 let stari. Denaria so imeli in prinesli v Ameriko: Cehi 217459, Hrvatje in Slovenci 407.117, Mažari 341.401 in Slovaki 413.235 dolarjev, a te številke niso zanesljive, ker marsikdo ni pokazal naselniškemu komisarju vBega svojega denarja. Ameriška izseljevalna komisija ni dovolila naseljevanja 156 Hrvatom in Slovencem, 170 Mažarom, 79 Rusi-nom in 151 Slovakom. Zaradi nalezliivih bolezni so odklonili 41 Hrvatov, 16 Mažarov, 9 Rusinov in 42 Slovakov. Kmetov se je izselilo v Ameriko: 478 Cehov, 487 Srhov, 3937 Hrvatov in Slovencev, 221 Dalmatincev, Bošnja« kov in Hercegovoev, 1807 Mažarov, 593 Rusinov, 3193 Slovakov, 119 Rnmunov, torej je zapustilo Avstrijo 12.835 poljedelcev! Štajerske novice. & Volilni fhodi Katol. politično diu itvo »Pozor« v Ptuju priredi v nedeljo, dne 18. sept. t. 1., ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Finžgerja pn 8 v. Lovrencu na D r » v. polju volilni shod za občine Jup-nije S/. Lovrenc, C rkovce, G Ta, M-jsperg, Stoperce, Hijdin, Sv. Tniioa. Na rbilno udeležbo vabi odbor. — Volivni shod priredi ptujsko kat. polit, društvo »Pozor« dne 18. septembra naZavrču po večernioah v gost lniSkih prostorih g. Murkovida. Priglašenih je več govornikov. — Volilni shod priredi »slovensko društvo« v nedeljo, dne 18. kimovca 1904 ob 3 uri pop. na .Tedloneku na Pesnici v gostilni g. Mihe Hlade p. d Suiba. Voli«ci, udeležite se shoda v velikem Številu! — Kandidat F r. Thaler bo imel v nedeljo, dne 18 t m. v naslednjih kraj h volivne shode: V Poljčanah po rani maši, v Laporju ob 2. uri popoi. in v Mo v. Bistrici v posjjilnici ob 3 uri popoldne Volivci, pridite ! — V Središču priredi v nedeljo društvo »Soga« po večernicah volivni*shod v Šolskih prostorih. Govorita gg. dr J u r • t e 1 a in Iv. K o č e v a r. i Ustrelil se je v Zagrebu mizarski pomočnik Fr. Gobec s Pristave. Prepeljali ao ga v bolnico, kjer bo pa skoro gotovo umrl. š Pred mariborskimi porotniki je bil vimčar Frano Harz obsojen na smrt na vešalih, niegova žena na dva meseca in njuna 16 let stara rejenka L,ud- mila Dietrioh na štiri maseca ječe. Harz je imel s svojo rejenko z vednostjo svoje žene grešne zveze ter je umoril otroka, ki je bil \. Ltvrič je naj prvo v vznesen h besedah po zdravil navzoče občinstvo, nato je v k>at kem, a jedrnatem govoru navduševal mla deniče, češ, tudi ložna dolina se mora pri-klopiti mladeniškemu gibanju. Po končanem givoru so zapeli mladeniči dr Ltmpetovo »Mladen ško budnico«. MeS»ni zbor ie zapel pod spretnim * dvski kestumi. Vsakdo je zadovoljen zapuščal dvorano. — Na željo občinstva se je igra ponavljala dne 11. sept, v nedeljo popoldne. — Poročil se je gospod F r. Lam-p r e h t, uradnik c. kr. državne železnice v Beliaku, z gdč. Gustiko Rodičevo iz Maribora — Nagrado 52 K 50 b j a dobil od vlade Anton Krieger iz Krškega, ker je rešil iz vode Franca KostanjSeka v Kr škem. — Tifus se je pojavil v vasi Bač, okr. Pcatojna. Obolelo je 11 oseb. — Prememba posesti. Gosp. G u -stav Murn v Novem mestu je kupil hišo Rudolfa Muhviča na Ljubljanski cesti v Novem mestu za 22 000 kron. — Sneg. V zadnjih dveh dneh je padlo po kamniških planinah obilo snega. — Nesrečna smrt Iz Shryocka v Ameriki poročajo : Tukaj se je 20. avgusta pripetila groina nesreča Ponesrečil se je v tukajšnjih gozdih naS rojak Janez Kavčič Padel je na sekiro, katera mu je naredila na glavi tako globoko rano, da je par minut posneje izdihnil svoj 1 blago dušo. Star je bi še le 39 let Doma je iz Horjula pri Vrhniki. — Tatje vlomili so v Koprivi na Goriškem pri ar. Klavru. Najbrže bo ta sto rili cigani. Prekopali bo zid in vlomili v sobo, ko je ravno g. Klas vzel denar seboj, da izplača delavce pri trgatvi. Pobrali bo pa zbirko Btarega denarja, vredno do 300 K Na tem denarju se bodo seveda izdali, če ga na bn^o pouki ili. — Velik naliv je bil včeraj vG>rici Gioresna cesta je pod vodo. Ljudje bo si s ceste do vrat naredili mostičke. — Komisija aa znižanje davkov radi suše je obšla gn d ško okolico. Do gnala je, da je pri ti ti Siede do polovioe pri turš oi (airku) tr> četrtine, — Uboj v Ameriki. Osam milj or Jolieta je v prt uradih v pijanosti ubil Peter Pečovar iz R žit ga dola pri Semiču Frana Strniša iz Žužemberka. Na sumu, da so ubijalcu pomagali, so Se Stifan Gravok, Jurij Pet°k in Fr. Vidmar. — Za stavbenike. Rzoisana so dela za vist ka stavbe n. goriški pcsfaji nove bohinjske proge Podbrdo-Gorica St Peter. Ponudbe sprejmo do 6. oktobra opoldne c. kr. žaleč, ravnateljstvo na Danaju, VI Gumpendorf^rstrasse 10 Pogoji pa sa zvedo tudi pri stavbanem ravnateljstvu v Girici. — Stavbeni raapis. C. kr. železniško stavbeno ravnateljstvo na Dunaju je nazna ni!o trgovski in obrtniški zbornioi v L;ub liani, da je na postaji Gorici delne proge Podbrdo Gorica St. Peter v gradbi nahajajoče se Bihinjske železnica izvršitev vrhutalmh zgradb po ponudbi od Jati. Ponudbe je najkasneje do 6. oktobra t. I. da 12. ure opoldne vlož ti v vložni zapisnik s. kr. železniškega stavbenega ravnateljstva na Dunaju (k. k. Eisenbahndirektion in Wien, VI Gum-pendorferstrasso 10) Natančnejše določbe za vložitev ponudb, seznam cen i. t. d. bo pri imenovanem ravnateljstvu in pri c. k. želez niškem stavbenem vodstva v Gorici na vpogled. — Policaja je vrgel v morje v Trstu pleskar Lukanič. Policaj Vaecotto se je le s tnža"o rešil na suho. — Ii Št. Jerneja. Prelepim marijan skim svečanostim, ki se letos po deželi vrSe v čast Brezmadežni, se sme po pravici vredno prišteti tudi lepa slovesnost, ki se je pri nas vrš.la v nedeljo 11. t. m. Ta dan je Marijina družba dobila novo društveno za-s avo Blagoslovljen je bil pa tudi nov pre-ep kip Brezmadežne, katerega je oarkvi omislila dobrotnica, ki noče biti imenovana. Ko je domači g. župnik vernikom pojasnil pomen zastav« ter čtščenje podob, je ail. ij prošt. dr. Seb E bert ob asistenci slovesno blagoslovil kip ia zastavo. Na to pa se je z zastavami in novim kipom razvrstila dolga prrcesija okrog dirkališča po državni cesti v cerkev nazaj. Krepki mladeniči so nosili podobo Marijino, društvena dekleta pa so s m t le ob strani. Bil je to prelep spre vod, ki o«tme dolgo vsem udeležencem v spominu. Nova zastava je krasno delo gosp. Ane H hauerjeve. Blago, kakor tudi delo je jako fno m solidno. Bila je nova zastava takoj v ponedeljek pri svečanosti v Kosta nievici, pa vsi so jo pohvalili kot najlepšo. i p pa nam je oskrbel trgovec gosp Julij Klein. B di š* mil. g. proštu ter drugim gv. udo ežencem izreSena srčna sahvala! Ljubljanske novice. Afera Malitsch Radi »fere Malitsch je Hal o»n» - preiskovalni sodnik aretirati dijake S 'eteh, Ham, Lavstek in Balič, ki so b li v torek zvečer navtoči na kolodvoru. Kakor se j« nam prioovedovalo, so hoteli dijaki v splc fini razburjenosti občinstvo odvrniti od nasilr>^>t . Zmagujoči ljubljanski domobranski polk. Iz Št Ruperta pri Velikovcu pišejo: Jako zanimivemu vojaškemu prizoru smo imeli dne 31 avgusta 1.1. priliko tukaj prisostvovati. Ta dan so se namreč tukaj sklenile letošnje vojaške vaje z velikim manevrom. Deželnobrambovskemu polku št. 27 (Ljubljana), kateremu je bila prideljena tudi ena baterija topničarstva in ena eskadrija ko-njištva, je bila dana naloga iz Trušenske strani udreti v Velikovec. Bramba mesta je bila poverjena deželnobrambovskemu peš-polku št. 3 (Gradec), kateri je bil postavljen nad gradom Kohlhofom in po Št. Rupertu, njemu prideljeno topničarstvo pa je zasedlo travnik nad Kuštrom. od katerega mesta se more obstreljevati vsa šmarješka cesta. Iz Kohlhofovske višave so opazovali razvoj manevra komi poveljnik pl. Succovaty, fml. pl. Lačer in general pl. Papenheim. Ljubljanski polk je svojo nalogo sijajno izvršil; zakrit po lesu in grmovju priplazil se je, med tem ko je njegovo topničarstvo, postavljeno pri lačnici za Mrzlovodo, obstreljevalo nasprotne vrste, čez Mrzlo vodo v dolino, skozi katero se vije šmarješka cesta. V tem hipu ga zapazi sicer nasprotno topničarstvo, ki je bilo nad Kuštrom postavljeno, ali ono ga ni moglo obstreljevati, ker se je nahajalo v dosegu njegovih pušk. Tako je ljubljanski polk mogel doseči Šatenhofovski les in priplazil se pri Nemcu na vinogradske višave, ki obvladujejo grad Kohlhof in mesto, in presenečil nasprotni polk. Nasprotno topničarstvo je zdaj sicer postavilo svoje topove na Ricinju, da bi odtod obstreljevalo nasprotnika na Vinogradih, ali v tem hipu, bilo je ob 10. uri zjutraj, se je dalo vojaško znamenje, da je manever končan, in ljubljanski polk je zmagal. Zanimiv prizor je privabil silno gledalcev iz mesta; ves čas manevra je bilo čuti silno streljanje s puškami, vmes se je pa razlegalo gromenje topov, da se je zemlja tresla. Judovska nesramnost. Med judi, ki na cesarj« J z«la trgu < srečujejo pri semn u ljudi z »uajbol.šim in najcenejšim blagom«, je tudi eden, ki prodaja nemSčino, vredno ravno tolik', kakor nj^ova preležana roba. Pnde k njemu slovansko dekle, da kupuje. „1 h vtr<*"h n'cht f aa tulesno poškodoval. Tat pobegnil Noeoj je bilo ii Jurkovi-čeve veže ukradenih Mariii Medic okoli 20 parov črevljev. Danes zjutraj sta dva poli cijska stražnika zasačila pod Bavdekovim kozolcem nekega nepoznanega človeka, kateri je tid > spal poleg sebe je imel dva velika zavitka, v katerih so bili črevlji. Nepoznanem pa m čakal, da bi bila stražnika imela čai ga zgrabiti m ie pobegnil. Kanalizacijska dela. Za šentpetersko vojašnico so zgradili nov betonski kanal, ki vodi od Zaloške ceste do Ljubljanice. Učne knjige za vse srednje _in ljudske šole =— v najnovejših, odobrenih izdajah, pisalne in risalne kakor tudi druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah ——— priporoča ——————- L. SCHWENTNER, knjigotržcc v Ljubljani, Dvorski trg št. 3. (Od 1. novembra nadalje: Prešernove ul. 3.) -OP -00-- 1520 6—5 | Pijte f f Klauerjev f 1 »Triglav"1 najzdravejši seh likerjev. 644 150-74 Poduk v klavirju z* zač^tuki, >■ li n« č« so s« eno le o ie učiii, se sprejme po nizki ceni. K|e, p.. 6 upra/nut o »Si v^nca* 1526 6—4 ■ ■ ^ I- se sprejme pod prav SM I I |r Ugodnimi pogoji na jr ■ M ^^ dobro hrano in lepo BH|||||BH^BHaa|M|a|||| stanovanje v zdravi legi. Na razpolago je tudi glasovir. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slovencau. 1496 6—5 (S t p ^i cetliii 50 f pitporocata Stičat & SlCcjač Sju&Cjana, ^ešei-uoue. -nfice toa .ato zatocjo tarnooiJ tu i k oL tači t za dcč-lie a-n deliti icc x> tviePi -ec- ■CiHoatifa- in cenaIi, otavEjajoča £>0- 535 52-24 Samo 6 dni I Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ame^ko* !Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znaue gostilne pri »Figovcu«. [ = fine = oljnate barve dr. Fr. Schonfeld-a & Komp za poučno in dekorativno 1409 g_8 slikarstvo v tubah po 20 vinarjev se dobivajo pri tvrdki Adolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, fir-neža, laka in steklarskega kleja v Ljubljani, Resljeva cesta. Imenovanje č. gosp. Anton R a • t a 1 e o , i-r tesorski kandidat ie imenovan pnfpbtnm v knezoSk. AlojzijevišJu. Umrli so: Terezija M ar in če, lena kotlarjcta; Ana Rozman, delavka; Luka T o m i n o , davčni dugt. Lovski pes z belimi progami se nahaja pri Aioiziju Tatkariu, portirju na >u*. kolo dvoru. Pes nosi grafiko marko št. 1233 Razne stvari. Najnovejie od ranih strani. L e n o umoril je 33 etni posestnik J. Ha ek iz Barača na Moravske^. Hajek ]e bil sedaj že tretj č ožemen. — Nesreča z srakoplovom. V sredo »e je zgodila pri vojaških vatah okoli Stol. Belgrada ve lika nesreča. Pri vajah je sodeloval tudi arakoploMii oddelek z Dunaja Po vaji je prištsl zrakoplov 15 me trav nad zemljo in 64 topmčariev g> je vltkio k shrambi. Ne nadonna pa se zrakoolov dvigne in potegne seboj tudi vojake. N kateri so hitro prtre zali vrvi, a nekatere je v'ekel zrakoplov seboj ter jih treščil ob neko s'» i m« „Hebtoiu slušaiof, se je dne 14 t. m. zatekel Najditelj se orofi, da 1 d la p-a cr t> nagradi v B