Cena 1C din lïTO XIV., ŠTEV. '230 SLOVENSKI f Direktor; ■k / Tiske Izdaj*» ca:»opu»no-zalo2a»*ki! prüiet Je 5¿DL »Mai tUk« Radi janhob« / Odgovorni urednik: Sergej Vočnjak tiskarna »Slov. poročevalca« J Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva elica 5. telefon 23-522 do ?8-526 / Uprave: Ljubljana, Čopova •lica 50-Ш., telefon 21-575 in 22-621 i Oglasni oddelek: Ljnbijana, Kardeljeva alice 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 2t-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račon Narodne banke 60t-»T«-l 4 * Mesečna naročnina 209 dl» JUGOSLOVANSKA NOTA BOLGARIJI Novi dokazi sovražnosti proti Jugoslaviji Ravnanje bolgarske vlade ni in ne more biti pot k normalizaciji odnosov med obema drža vama Ob desetletnici ustanovitve vojvodinskih brigad je v nedeljo gofvoril maršal Tito na velikem z bo rovanju v Rumi, kjer se Je zbralo nad 300.000 ljudi Beograd, 28. sept. (Tanjug) Državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ je izroči) danes po bolgarskem veleposlaništvu v Beogradu naslednjo noto ministrstvu za zunanje zadeve Ljudske republike Bolgarije: »V nasprotju z izjavami najvišjih voditeljev Ljudske republike Bolgarije, da želi Bolgarija dobre sosedne odnose z ostalimi državami na Balkanu, zlasti pa s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, kar je bilo s formalne strani podprto s predlogom vlade Ljudske republike Bolgarije za zamenjavo veleposlanikov s FLR Jugoslavijo, govore spodaj navedena dejstva, da vlada Ljudske re- Odgovop vlade FLR«I sia predlog italifanske vlade o plebiscitu na STO Plebiscit ob sedanjih pogojih u pomenu odobritev In uzakonitev zatiranja Slovencev Beograd, 28. sept. (Tanjug). Državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ je izročal danes italijanskemu poslaništvu v Beogradu odgovor na noto italijanskega ministrstva za zunanje zadeve z dne 13. t. m., v kateri je italijanske vlada predlagala plebiscit na STO in konferenco zasto-paiikov ZDA, Velike Britanije, Francije, Jugoslavije in Italije, na kateri bi določili način plebiscita. »Stališče vlade FLRJ glede izvedbe plebiscita na STO,« je rečeno v noti, »je znano itali- Preiikava zločina pri Velikovcu ubijana, 23. sept. (Tanjug). Kakor poroča »Slovenski vestnik«, glasilo demokratičnih Slovencev na Koroškem, avstrijski varnostni organi dose-daj še niso našli sledov za atentatorji, kj so dvignili v zrak spomenik padlim partizanom v St. Rupertu. Na kraj zločina je bila poslana posebna komisija dunajskega ministrstva za notranje zadeve, k; bo preiskala primer. Podatke o dosedanjem delu je komisija poslala državnemu tožilstvu. »Slovenski vestnik* piše, da slovenski narod na Koroškem in vsa demokratična javnost z velikim zanimanjem spremljata preiskavo organov varnost; 1er nestrpno pričakujeta izid preisfkave. Za obnovo jugoslovanskega poslaništva na Madžarskem Beograd, 23. sept. (Tanjug). — Zvedelo s» je, da je Jugoslavija zahtevala privolitev za novega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na Madžarskem. Zadnji jugoslovanski poslanik je zapustil Madžarsko maja 1950 in od tedaj je Jugoslavijo zastopal na Madžarskem odpravnik poslov. Grška gospodarska delegacija v Beogradu Beograd, 28. sept. Grška gospodarska delegacija, ki se mudi že nekaj dni v naši državi, je danes prispela iz Zagreba v Beograd. Predpoldne so člani delegacije obiskali Č!an3 zveznega izvršnega sveta Osmana Karabegoviča, s katerim so s? dlje razgovarjali. Opoldne jim je predsednik zvezne trgovinske zbornice S*ane Pavlič priredil obed v pros‘orih kluba gospodarstvenikov. Jutri odpotuje delegacija v Atene. Med bivanjem v naši državi je delegacija obiskala zagrebški velesejem in s2 razgovar-ja!a z jugoslovanskimi gospodarstveniki o nekaterih vprašanjih jugoslovansko-grške blagovne menjave. Obisk grške delegacile j? obenem vračanje obiska, ki ga je pred kratkim naredila Grčiji jugoslovanska delegacija, katero je vodil člen zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič. janski vladi že od prej. To stališče smo nadrobno razložili v spomenici vlade FLRJ, izročeni italijanskemu poslaniku v Beogradu g. Martiniju 28. marca 1952, na katero italijanska vlada tío danes ni odgovorila. Vlada FLRJ Je tedaj Izjavila, da bi bil plebiscit opravičljiv samo ob pogoju, če bi se odpravile vse krivice in posledice italijanske raznarodovalne politike od leta 1918 dalje, ker je ta politika bistveno spremenila etnično sestavo na področju STO. Pri tej priložnosti je jugoslovanska vlada predlagala tudi dejanske ukrepe, ki bi bili potrebni, da bi se ustvarili pogoji, ki bi upravičili rešitev tržaškega vprašanja s plebiscitom. Jugoslovanska vlada je predlagala kot posebno važne ukrepe, ki bi imeli naslednje smotre: 1. izvesti popolno strpnost in enakopravnost italijanskega ter slovenskega in hrvatskega prebivalstva na vseh življenjskih področjih; 2. popraviti posledice potujče-vaäne politike, storjene na škodo jugoslovanskega prebivalstva med italijansko vladavino na teh ozemljih. Odstraniti bi bilo treba vse potujčevalne ukrepe in omogočiti popoln narodni ln kulturni razvoj ter pouk v materinščini za Slovence In Hrvate, zlasti pa omogočiti uporabo materinega jezika Slovencem in Hrvatom, ki mora postati enakopravni Jezik v javnem In zasebnem življenju; popraviti posledice preganjanja in omogočiti vrnitev tistih prebivalcev in njihovih potomcev, ki so Mii izgnani ali prisiljeni zapustiti svoje domove; popraviti posledice, povzročene z gospodarskim zatiranjem in diskriminacijo, s prisilnim odvzemanjem premoženja s kolonizacijo pripeljanih oseb itd., kar Je bilo storjeno z namenom, spremeniti " ne le nacionalno sestavo, temveč tndl duha prebivalcev tega ozemlja. Ti in podobni ukrepi so bili v škoda slovenskemu značaju področja STO ter so ustvarili umetno sliko o etnični sestavi tega ozemlja; 3. popraviti je treba krivice in posledice administrativnih ukrepov, ki so ostali od prej ali pa so bili naknadno uvedeni med STO (cono A) in Italijo in ki v nasprotju s smislom mirovne pogodbe iz leta 1947 omogočajo Italiji enostranski in privilegiran vpliv na javno in gospodarsko življenje tega ozemlja, s čimer je le-to prišlo v njeno odvisnost in je dana Italiji možcost, da Romunski pilot prosil za azil Beograd, 28. sept. (Tar.jug). — Romunski vojaški pilot Diaconu Mjhai, ki je 24. julija pribežal v Jugoslavijo na romunskem vojaškim letalu na reaktivni pogon, je prosil za azil v Jugoslaviji. Diaoonu Mihai se je danes javil romunskim diplomatskim zastopnikom v Beogradu in izjavil, da se ne bo vrnil v Romunijo. narekuje gospodarski in politični razvoj na tem področju v škodo Jugoslovanskih Interesov; odpraviti je treba take pogodbe in ukrepe, ki podpirajo pridobljeni položaj na škodo slovenskega prebivalstva v coni A STO. Jugoslovanska vlada zastopa šie danes gocci omenjeno stališče. Sodi, da bi izvedba plebiscita ob današnjih pogojih, se pravi, ne da bi poipravili škodo, storjeno jugoslovanskemu prebivalstvu, — pomenila odobritev im uzakonitev vseh krivic in zatiranj slovenskega prebivalstva v dobi, ko je bilo pod italijansko oblastjo. Za izvedbo gori navedenih pogojev pa hi bila potrebna sorazmerno dolga doba taike uprave na STO, ki bo porok, da bodo navedeni smotri doseženi. Jugoslovanska vlada pa ob sedanjih pogojih in glede na dosedanje stališče italijanske vlade žal ne vidi nobene možnosti, da bi mogel hiti ta pogoj izpolnjen. Zato je prisiljena izjaviti, da ne moire sprejeti predloga o plebiscitu, ki ga vsebuje nota italijanske vlade z dne 13. septembra 1953. V skladu z navedenim zastopa vlada FLRJ stališče, da bi bila pri sedanjem položaju vsaka pogajanja »za določitev načina plebiscita« v okviru konference, kakor predlaga italijanska vlada, naprej obsojena na neuspeh, in sicer tako dolgn, dokler ne bi bili ustvarjeni prej navedeni pogoji. Sploh meni jugoslovanska vlada, da bi bila sleherna mednarodna konferenca o vprašanju STO neuspešna in bi celo otežkočala možnost, da bi se našla sporazumna rešitev, če se stališči vlad ne bi zbližali * prejšnjimi diplomatskimi stiki. Razen tega želi vlada FLRJ zlasti poudariti, da ozračje, ki je bilo ustvarjeno z aradi italijanskih vojaških demonstracij ob italijansko-jugoslovanski meji, otežkoča sporazumevanje sploh in da samo miroljubno sodelovanje lahko privede do ureditve medsebojnih spornih vprašanj med obema državama«. publike Bolgarije še nadalje vodi sovražno politiko proti FLR Jugoslaviji. Sedemnajstega septembra 1953 ob 19.30 je z ozemlja Ljudske republike Bolgarije poslani diverzant Radomir Mladenovič, imenovan Adžija, s še enim diverzantom hudo ranil dva jugoslovanska miličnika, in sicer Ratka Zivadinoviča in Ljuba Stoilkova, ki sta bila po službeni dolžnosti v bližini Soko banje na ozemlju Ljudske republike Srbije. Po tem napadu na jugoslovanska organa Ljudske milice so se diverzanti premaknili na odsek Beli potok okraj Timok kjer so ponoči med 20. in 21. septembrom 1953 ubili Tomislava Valjoviča, miličnika, v službi v Knjažev-cu, ter Dragoslava Nikoliča, kmeta iz Belega potoka, Steva-na Rajkoviča miličnika, Vinka Milenkoviča, vojaka obmejnih enot, pa hudo ranili. Jugoslovanski organi Ljudske milice so takoj intervenirali in v spopadu s poslanimi diverzanti ubili Radomira Mladenoviča, ki je v tem kraju znan kot zločinec še iz dobe, ko je aprila 1949 ubil zadružnika 2i-vadina Mitroviča iz vasi Mozgova. Mladenovič je tedaj, boječ se ljudskega sodišča, zbežal v LR Bolgarijo, kjer so ga spre- Prcgram slavnosti ob tO. obletnici Zbora odposlancev slovenskega naro da v Kočevju 3. oktobra, ob 11.: Zbor terenskih političnih aktivistov iz narodnoosvobodilne borbe na Pugledu pri Kočevju Program: 1. Otvoritev 2. Govor 3. Partizanski miting. 4. oktobra, oh 9.: V Seškov em domu slavnostna seja izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS ob nazočnosti preživelih odposlancev I. Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Fred začetkom slavnostne seje odkritje spominske plošče v avli doma. ob 10.: Odkritje spomenika in slavnostno zborovanje na Glavnem trgu v Kočevju. Ker jeAFZ izpolnila svojo nalogo, je kongres v skladu s sedanjo stopnjo socialističnega razvoja sklenil njeno prenehanje in je bila ustanovljena Zveza ženskih društev Jugoslavije ki se bo v tesne m sodelovanju s Soc ialistično zvezo delovnega ljudstv a in ostalimi organizacijami zavzemala za reševanje konkretnih ženskih vprašanj in vodila borbo za vsestr ansko uveljavljanje ženske enakopravnosti Beograd, 28. sept. IV. kongres AFZ Jugoslavije Je danes končal svoje delo s sprejetjem sklepov, ki so plod po. drobnih razprav v posamez nih skupinah ter sprejel ustrezajoče resolucije. Poročila o sklepih in predlogih posameznih skupin so podale M ilka Kufrin, Lilijana Colovska, Dušanka Kovačevič im Nad a Božmovič. O delu žena na vasi orga- Koogres je nato sprejel resolucijo o delu žena na vasi, ki jo je brala tov. Tadič. Résolu. cija poudarja med drugim: Skupščina Zveze ženskih društev Jugoslavije smatra, da Je dosedanje delo za izobraževanje žena na vasi doseglo velike uspehe zlasti na tečajih o zdravstveni vzgoji ženske mladine, v zdravstvenih akcijah in različnih drugih tečajih za izobraževanje žena, gospodinj in mater. Skupščina Pa poudarja, da bi se z večjo povezavo vseh prosvetnih činiteljev s podpira, njem in razvijanjem iniciative vseh, k¡ delajo na vasi ter s sistematičnim delom ženskih organizacij samih lahko doseglo mnogo več. Zenska društva In žene v drugih organizacijah lahko imajo v izobraževanju žena zelo važno vlogo, ker bo slonelo delo na interesu žena samih ter na prilagoditvi vsebine in metode borbe v skladu z njihovimi konkretnimi problemi. Ta društva in organizacije lahko izvr. še važno vlogo pri dviganju pismenosti in splošne zdravstvene kulture, pri izboljševanju higiene prehrane in stanovanja, pri negi in vzgoji otrok, v seznanjanju vaških delovnih žena z nji. hoviml pravicami in obveznostmi, kakor tudi z dviganjem njihovega znanja na področju kmetijstva. Prosvetno delo bo vneslo naprednejše pojmovanje v odnose med ljudmi in bo odigralo ve. liko vlogo pri oblikovanju nove družbene morale. T0 bo hkrati onemogočilo tudi sovražnikom socializma, da se poslužujejo neznanja vaških žena in verskih čustev za svoje sovražno In protiljudsko delo. Ta aktivnost in uspehi pri kulturnem dviganju bodo omogočili ženam na vasi, da se bodo boljše in aktivnejše udej. stvovale kot državljanke nase socialistične domovine v nih družbene samoupravo. Razvoja okrajev, občin in bodočih komun si ni mogoče zamisliti brez sodelovanja žena v delu ljudskih odborov, zborov volivcev, svetov in komisij, ker se rešujejo tam vsa vprašanja skupnosti in posameznikov. Volilna kampanja za volitve 22. novembra, ki se bo razvijala v smislu pojasnjevanja globokih družbenih sprememb pri nas, lahko služi aktivistom na vasi za še krepkejše delo na aktivizaciji vaščank. Volitve 22. novembra, pudarja na koncu resolucija, naj postanejo mečna politična manifestacija žena Jugoslavije, manifestacij, n j bo. ve politične zrelosti, zavesti in predanosti svoji socialistični domovini in tovarišu Titu. ostvaritvi njihove enakopravnosti. Vprašanje ženske enakopravnosti pa je skupno družbeno . p aj-nje, vprašanj? politične borba vseh sil socializma, ki jih vodila Zveza komunist ;v in Socialističn zveza doinvn ga ljudstva, rosilic socialistične vzgoje množic. Po it čno vzgojo žena j; tr-Чза v še večji meri izvajati s pomočjo rajraznovrst. rej in roe*od v okviru Sociali, stične zveze d lovnega ijudrtva. Pravilno funkcioniranje samoupravnih družbenih organov in njihovo pravilna organiziranje zahtev?, ne le njihovo stalno povezanost in odgovornost svojim volivcem, marveč tudi aktivnost dr'av janov v raznih drežbenih crea racijah z raznimi kon. kre.nimi cilji. S pomGčjo teh bodo državljani lahko razvijali svojo iniciativo pri reševanju vrst® družbenih vprašanj, za katere ni treba ali pa se še ne more angažir Kočevju Smo na pragu velike politične aktivnosti vseh političnih organizacij posebej pa še organizacij Socialistične zveze. Ce so se doslej omejevale priprave na volitve ljudskih poslancev v zvezno in republiško ljudsko skupščino ter zborov proizvajalcev bolj za odbore SZ in ožji akliv teh organizacij, bo odslej to razpravljanje šlo v širino. Na zborih volivcev in sestankih članov vseh organizacij SZDL se bodo državljani podrobno pogovorili ne le o nalogah ljudskih poslancev v novih ljudskih skupščinah ter o novi m: tod] dela teh naj. višjjh predstavniških teles, tem. več tudi o dosedanjem delu ter nalogah, ki nas čakajo, da si bo. mo ustvarili tako življenje, v katerem bomo imeli vsi čjmbnlj zadovoliene materiaine in kul. turne potrebe. Prav ta širina po. litičn ga dela, ki naj zajame sto ln stotisoče volivcev tako. da bo. do aktivno sodelovali v teh razpravah. nujno zah eva, da naš politični in gospodarski aktiv vsebinsko poglobj svoje delo, zahteva od tega aktjva velikega znanja ¡n poznavanja naše zmogljivosti, zahteva skra ka ljudi, ki jih nobeno, še tako zamotano vprašanje ne preseneti. Prav od kvalitete političnega d ia v teh tednih je mnogo od. vjsno, ali se bodo načela Ustavnega zakona in metode dela ljudskih skupščin ostvarjali s prvim dnem njihovega poslovanja, ali pa se bomo morali potem šele boriti za ta načela Brez dvoma je uspešno delo najvišjih pred. stavni’kjh teles odvisno pred. vsem od kar najtesnejšega sode. lovanja ljudskih poslancev z volivci ter od zavesti teh volivcev, kj naj jim omogoča, da vedno gledajo dogajanje v njihovi ne. posr.dni okolici, v okviru skup. noeti. Zato ima Socialistična zvg. za prav v teh tednih do volitev veliko in odgovorno nalogo, da vse to pojasni državljanom že «daj, ko se bodo odločali za ljudi, ki naj jih zastopajo v ljudskem parlamentu. Gre za to, da postane vse, kar je zajetega zla. s i v materialu z zasedanj Glav. n-ga odbora SZDL Jugoslavije jn Slovenije, dalje s poslednjega zasedanja zvezne in republiške ljudske skupščine tor proglasa Glavnega odbora SZDL Jugoslavie, saj v bistvu jasno vsake, mu volivcu. Gre za to, da je vsakemu volivcu jasno, da gre za njegovo aktivno in konstruktivno sodelovanje v upravljanju svoje države N? gre torej zgolj za volilno agitacijo, za agitacijo za udeležbo, za formalno izvo. li ev predstavniških teles. Gre za politično šolo, za vzgojo, ki naj bo v teh tednih mnogo bolj intenzivna, kvalitetna, torej taka. fa bomo imeli od nje trajne sadove. Socialistična zveza kot organizator politične predvolilne aktivnosti se te odgovornosti v Grška vojaška delegacija odpotovala Davi je OQ’potovaia iz Beograda grška vojaška delegacija z da grška vojaška delegacija z gena čelu. V imenu JLA se je od nje poslovil na železniški postaji generalni major Žarko 2gonjanin z drugimi višjimi oficirji. Pri slovesu sta bila navzoča tudi grški veleposlanik v Beogradu g. Spiros Kapeta-nides in vojaški ataše brigadni general g. Epaminondas Vre-tos. Poveljnik beograjske vojne oblasti genevalni podpolkovnik Favle Jakšič je priredil sinoči večerjo na čast grške delegacije, ki se je je udeležil poleg gostov in domačih vojaških funkcionarjev tudi grški vojaški ataše v Beogradu, brigadni general Epaminondas Vretos. Iz Amerike bomo dobili 1-5 milijona kg mleka v prahu Beograd, 28. sept. V začetku oktobra bo prispela z ladjo »Crna gora« prva pošiljka mleka v prahu, ki jo je organizaciji CARE dala vlada ZDA, da jo razdeli jugoslovanskim otrokom. Skupno bo ta organizacija razdelila milijon in pol kg mleka v prahu v vrednosti okrog 60U.U00 dolarjev. Sest mesecev bo 226 000 otrok dobivalo mleko v šolskih kuhinjah. Mleko bo delilo podjetje »Ju-gesanitaria«, pomagala pa mu bosta dav opazovalca organizacije CARE, ki sta pred kratkim v ta namen prispela v našo državo. Določeni so že kontingenti za posamezne republike- Največ bo dobila Hrvatska, in sicer 353.000 kg, Slovenija pa je po količim četrta. Organizacija CARE Se vedno deli tipizirane pakete in pripravlja akcijo za pomoč univerzam in drugim ustanovam v obliki raznih strokovnih knjig. V teku so pogajanja z vlado ZDA za dobavo nadaljnjih količin m'eka v prahu in surovega masia. Ce bodo ugodno zključena, bodó dobíjeúe količine razdelili med šolske otroke in «-azne socialne in zdravstvene ustanove. polni meri zaveda. Zoori volivcev, članski s. stanki, seje, konference, predavanja — prj čemer bodo sodelovali ■ vsi najvidnejši m najbolj razgledani tovariši iz zveznih in republiških ter okrajnih vodstev — bodo poleg prepričljive agitacije potom časopisov, brošur, plakatov itd. najbolj pogoste oblike politično vzgojnega vpliva Socialistične zveze r.a volivce Konference, seje, potovanja in tisk pa zahtevajo tudj znatnih denarnih sredstev, česar ne more nadomestit: še tako velika požrtvovalnost aktjva Naš skupen ‘Interes pa je, d3 bodo ta sredstva n* razpolago Socialistični zvezi Zato naj v tem pogledu pomaga vsak član Socialistične zveze in zaveden državljan, da bodo ta sredstva zagotovljena in da se bo politično delo nemoteno razvijalo. Zato je na zadnji seji Glavni odbor skler.il, da osnuje volilni sklad Zbiranje sredstev za volilni sklad je postavljeno na najširšo osnovo. Vsak državljan naj prispeva po svojih močeh v ta sklad Zbiranje teh sredstev pa ne bo samo po organizacijah Socialistične zveze, temveč tudi preko organizacij mladine, že-r.a, sindikatov itd. To delo ne bo težavno, če bo politična aktivnost vsake organizacije Socialistične zveze v skladu s splošnimi nalogami SZDL pred volitvami. Zato zbiranje sredstev za volilni sklad ne predstavlja zgolj finančne akcije, tamvjč je treba, da se ob tem razvije kar najbolj razgibana individualna agitacija. Zato je nuj- no, da so zbiratelji sredstev za volilni sklad politično razgledani ljudje, ki bodo istočasno znali tudi s prepričljvo besedo pojasnjevati pomen volitev ter vlogo naših bodočih pedsiavniških teles v nadaljnem razvijanju naše demokratične skupnosti. Glavni odbor je te dni že razposlal okrajnim in mestnim odborom SZDL posebne bloke volilnega sklada i s po 10, 20, 50 in 100 din Osnovne organizacije obdrže za kritje stroškov, ki jih imajo v zvezi s svojo politično aktivnostjo 10 odstotkov, okrajni oziroma mestni odbori pa 25 odstotkov. Taka razdelitev je seveda razumljiva, če upoštevamo, da bo imel Glavni odbor z organizacijo in osrednjim pripravljanjem in izdajanjem propagandnega materiala za vse organizacije največ izdatkov. Predvidena pa je tudi pomoč ekonomsko šibk;jširn7 okrajnim odborom SZDL. Vkljub temu, da je razpečavanje blokov volilnega sklada oziroma zbiranje sredstev postavljeno na najširšo osnovo, pa Glavni odbor te dni vani še s posebnim pismom vsa podjetja, delovne kolektive, zadruge in ustanove, da tudi kolektivno podpro to akcijo. Ker pa je znano, da morajo tudi naša podjetja, zadruge itd. varčevati in da ne razpolagajo z neomejenimi denarnimi sndstvi, bo Glavni odbor imena vseh podjetij, zadrug itd., ki bodo vplačali v volilni sklad večje zneske, objavil v prazničnih številkah dnevnikov, ki bodo izšle v tednu po volitvah v počastitev Dneva repub- bo vprašanje, kako omogočiti ženi, da postane s svojim delom v družbi gospodarsko samostojna, ker je to osnova njene resnične enakopravnosti. Smatrajoč, da bi nadaljnji cb. sloj AFZ kot enolične in edine ženske organizacije, enako organizirane od spodaj do navzgor, na tej stopnji družbenega razvoja preveč odvajal žene od skupnih naporov pri reševa. nju družbenih problemov, vzdrževal napačno mnenje o tem, da J* vprašanje položaja žeme nekakšno ločeno žensko vpraša, nje, ne pa vprašanje naše družbene skupnosti, vprašanje vseh borcev za socializem, «prejema IV. kongres AFZ sklep, da se namesto AFZ ustanovi Zveza ženskih društev. Prevzemajoč funkcijo usta. novne skupščine Zveze ženskih društev sprejema skupščina sklep, da se v okrajih, mestih, republikah, na skupščinah delegatov vseh organizacij, društev in delavcev na družbenih vprašanjih v zvezi s položajem žene, matere In otroka izvolijo upravni m nadzorni odbor Zveze ženskih društev. Potem, ko je bila sprejeta še resolucija o dečjih ustanovah, je bil izvoljen odrbor Zveze že n alci h društev Jugoslavije, ki šteje 37 članov in nadzorni odbor sedmih članov. Predsednica odbora Zveze ženskih društev je Bosa Cvetič, podpredsednica Mara Načeva, tajnica pa Marija Kos. Kongres je sklenil, da bodo sprejeta pra. v ia Zveze ženskih društev na I. plenumu te organizacije. like. To bo obenem tudi najlep. še voščilo k Dnevu republike. Morda зе bo kdo vprašal, čemu Socialistična zveza ne dobi teh sredstev od države. To bi bilo seveda v ostrem nasprotju z duhom ustavnega in volilnega zakona po katerem postavljajo kandidature zbori volivcev, torej vsi državljani, ki imajo volilno pravico ¡n ne samo člani Socialistične zveze. Socialistična zveza torej ne more biti Priviljgi-rana organizacija, ki jo finanč. no podpira država, temveč nastopa enakopravno z vsemi organizacijami in državljani in ob enakih pogojih v volilni kampanji. Sicer pa tudi doslej ni dajala država Socialistični zvezi denarnih sredstev. Vzrok, da Socialistična zveza ni ustanavljala prj večini dosedanjih volitev volilnega sklada je bil v prejšnjem gospodarskem sistemu, v katerem so družbene organizacije pa tudi Socialistična zveza imele določeno število podjetij in so razpolagale z njihovimi dobički. Nov gospodarski sistem pa je odpravil tudi to nasprotje, da vzdržuje organizacijo v glavnem le nekaj podjetij, namesto, da je to stvar nas vseh, ki nam je ta organizacija za družbeni vzpon nujno potrebna. Prepričani smo, da bo zato vsak državljan, zlasti pa vsak član Socialistične zveze, ter vsako podjetje, zadruga, ustanova itd. po svojih zmogljivostih in zavesti podprl volilni sklad ter s tem omogočil neomejeno aktivnost organizacij Socialistične zveze. Beograd, 28. sept. Po končanem kongresu AFZ je nekoiik0 predstavnic ženskih organizacij iz tujine izneslo sodelavcu Tanjuga svoje vtise s kongresa: Delegatka Združenja turških žena Umran Delmir je izjavila, da je zelo srečna, ker je imela priliko obiskati Jugoslavijo in spoznati njene žene. »Sedaj, ko se med našima dvema državama poglabljajo prijateljski odnosi na vseh poljih, smatram, da bi bilo zel,, koristno vzposta. viti čim boljše odnose med ženami Jugoslavije in Turčije.« Na koncu je predstavnica turških žena izrazila zadovoljstvo zaradi prisrčnega in toplega spre. jema, ki so ji ga izkazali na vsakem koraku. »Resnost vaših žena in njiho. va zrelost v obravnavanju raznih problemov sta pust'li na meni globok vtis,« je dejala predstavnica organizacije socialističnih žena Belgije Alex intergentne, vedre in prijetne Borguet. »Vaše žene So mlade, inteligentne, vedre in prijetne ter prevzemajo smelo svojo odgovornost. Mi «e y Belgiji zelo interesiramo za izkušnje Jugoslavije v izgradnji socializma, posebno še za delavsko upravljanje.« Gospa Alex Borguet je nadaljevala, da so v Belgiji imeli velik odmev članki o Jugoslaviji, ki jih je napisal predsednik socialistične stranke Bel. gije Max Buset po svojem povratku iz Jugoslavije pred letom dni. Tj članki, ki so bili objavljeni v organu socalistič. ne stranke »Peuple«, so bili čitani z velikim zanimanjem. Fedanji obisk je mnogo doprinesel k razumevanju za probleme, ki stoje pred jugoslovanskimi ženamj in se v mnogočem skladajo s problemi belgijskih žena. Gospa Borguet smatra, da ti prvi kontakti ne bodo ostali edini. Dr. Aristi Payataki iz Soluna je izjavila, da odnaša s kongresa najboljše vtise. Ona je posebno zainteresirana za probleme kmečkih žena in želi zvede- Gospodarska razstava v Kočevju, ki so jo odprli v nedeljo v poslopju osnovne šole h bo odprta vse do proslave 10. obletnice Zbora odposlancev, prikazuje gospodarski razvoj kočevskega okraja po osvoboditvi. V dveh sobah v pritličju osnovne šole so razstavljeni izdeik’ domače obrti, zlasti suhe robe, ki jo razstavljajo kme- fronte izlet do Smedereva, kjer so si ogledale tamošnjo železarno, kmečka posestva in okoliške vi. nograde. ti čim več o naporih, ki jih podvzemam0 v Jugoslaviji za dv g žene na vasi. »Smatram, da bi skupni obiski kakor tudi razprave o skupnih vprašanjih doprinesle mnogo boljšemu medsebojnemu spoznavanju in da bi bili taki nb:ski zelo ko. ricini,« je končala gospa Paya. takd. Predst. organizacije franco, skih žena »Združenje žene«, Marianne Rause, je izjav la, da misli, da je bil IV. kongres eden najvažnejših kongresov te vrste, katerim je dosedaj pri. sostvovala. Dodala je, da so posamezne delegatke francoske delegacije vedele malo o značaju organizacije jugoslovanskih žena. Sedaj so ga spoznale in So navdušene nad tem, kar so videle. Na koncu svoje izjave je izrekla željo za vzpostavitev čim širšega sodelovanja med organizacijo jugoslovanskih in francoskih žena. Ce’je, 28. septembra Davi se je, kmalu po 6. uri zjutraj pripetila na železniški postaji v Zidanem mostu huda prometna nesreča, ki je doslej terjala 1 smrtno žrtev. Pri premikanju vagonov zagrebške kompozicije pri vlaku št. 514, ki je iz Ljubljane v Zidani most pripeljal kmalu po 6. uri in ki je nato po 40 minutni zamudi nadaljeval pot proti Mariboru, se je zaradi napačno postavljene kretnice 1 vagon prevrnil, 2 pa sta se močno poškodovala. Po nepopolnih podatkih je bilo okoli 20 potnikov ranjenih, ena potnica pa je po prevozu v celjsko bolnišnico umrla. ☆ Takoj, ko smo prejeli od našega dopisnika v Celju gornje poročilo, smo se pri železniški direkciji y Ljubljani zanmali za tiiske zadruge Ribnica, Jurjeviča, Karlovica, Rob, Velike Lašče, Do-Icnjevaščani pa razstavljajo njih znamenite lončarske izdelke. Kovinarsko dejavnost okraja zastopa podjetje »Ključavničarstvo« Kočevje, ki razstavlja okovja za pohištvo, namizne svetilke, kovinsko garnituro mizo s stoli, mestno kleparstvo Kočevje pa razstavlja kotel za žganjekuho, razne kadi in drugo. Podjetje »Planica-sport« iz Ribnice razstavlja nekaj izdeikov telovadnega orodja — drog, 'bradljo ¡n odskočno desko. Mnogo zanimanja vzbujajo tudi izdelki upokojenega rudarja, nekdanjega izseljenca v Franciji Martina Kranjca iz Kočevja. To so različne vaze in pokali, izdelan: iz granatnih tulcev in bogato gravirani, kar pomeni dragoceno ročno delo mojstra — samouka. Razstavna soba okrajnih lovskih družin je vedno polna obiskovalčev. V njej so razstavljene bogate lovske trofeje lovcev kočevskega okraja — rogovja srnjakov in jelenov, nagačene glave volkov, medvedov in divjih prašičev, neštete kože divjačine, s katero so kočevski in ribniški gozdovi tako bogati. Posamezni razstavni oddelki prikazujejo pravilno gojitev divjadi, zimska hranilca in drugo. Lovska zadruga razstavlja vse lovske potrebščine in opremo, diagrami na stenah pa govorijo 0 prirejenih lovih v zadnjih letih o po-končevanju volkov in o škodi, ki so jo volkovi povzročili v gozdu in na poljih v okraju. Proizvode lesne industrije raz-siavljajo stolarna iz Sodražice, kočevska mizama ter podjetje mizar-na, pleskarna in tapetništvo iz Kočevja tet nekateri zasebni mojstri. Bogato razstavo tekstilnega blaga je razstavila tudi kočevska tekstilna tovarna »Tekstilana«. Telovadno društvo »Partizan« iz Kočevja pa je razstavilo svoje rekvizite ter diplome in pokale z različnih nastopov in tekmovanj v zadnjih letih. Poseben razstavni oddelek napolnjujejo proizvodi kočevskega Pripravljalni odbor za proslavo 10. obletnice Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda opozarja vse, ki se nameravajo udeležiti proslave, da bodo vse enosmerne ceste Ljubljana—Kočevje, Postojna —Kočevje, Novo mesto—Kočevje, Črnomelj—Kočevje (samo čez Nemško loko; cesta čez Koprivnik zaprta za vsa prometna sredstva) in Delnice— Brod na Kolpi-—Kočevje odprte od sobote do 12. ure, v nedeljo samo v smeri proti Kočevju, po 12. uri pa bodo odprte za povratek v vse smeri. Motorna vozila (avtobusi, kamioni, motorji), ki bodo pri- uradne podatke ln dobili naslednje poročilo: Davi ob 6.20 uri je na postaji Zidanj most pri sestavljanju potniške garniture mariborski dei potniškega vlaka, ki j» bil namenjen, v Zagreb, naletel na potniško garnituro iz Ljubljane in so iztirili 3 vagoni. Eden se je nagnil. Pri tem je bilo 11 potnikov laže poškodovanih, 2 težje. Sest izmed njih je iskalo zdravniško pomoč. Ob 10. uri je bil promet normalno vzpostavljen. Preiskava je ugotovila, da je nesrečo zakrivilo prometno osebje zaradi nesporazuma pri delu. Glede smrtne žrtve, o kateri govori poročilo iz Celja, so na direkciji železnic v Ljubljani neuradno pojasnili, da je nastopila smrt med prevozom, ker se je avtomobil, ki je peljal potnico v bolnico, zaletel v kamion. kmetijsko-gozdarskega posestva. 2e grafikoni na hodnikih, ki p..-kazujejo sestavo travnikov in ko» šenic ter njih floristično sestavo, dajo slutiti, da se uprava posestva resno bavi s svojimi problemi, kako izboljšati zemljo, da bo dajala več krme, paše :n pridelka. Bogata in pestra je zbirka razstavljenih kmetijskih proizvodov, zlasti sadja (najlepše razstavlja uprava posestva Borovec), krompirja, vrtnin in zelenjave, mlečnih izdelkov, jajc, medu, žganja, sena, žita in drugega. Povečane fotografije na stenah kažejo krasno plemensko živino posestva, grafikoni pa pripovedujejo obiskovalcem razstave, da je prav v živinoreji dosežen na kočevskem posestvu največji uspeh. Močno se je povečala v zadnjih treh letih proizvodnja mleka. Leta 1950 je imelo ¡sosestvo 3S7 krav, ki so dale 55C.353 litre mleka, oziroma po kravi 1422 litrov mleka na leto, letos pa imajo že 898 krav, ki so dale že doslej 861.674 litrov mleka, oziroma 1918 litrov vsaka. 2e lani je dalo posestvo 69 odstotkov vsega mleka v prodajo, letos pa že čez 70 odstotkov. Dalje prikazuje posestvo na razstavi sortne poskuse s krompirjem, brez gnojenja in škropljenja, v katere so zajeli 32 različnih vrst krompirja. Lani so pridelali na 173 ha 272 vagonov krompirja ali 157 ‘ stotov na ha, letos pa na 188 ha 300 vagonov predvsem semenskega krompirja. Tudi oddelek gozdarstva je pester. Razstavljajo različne vrste leta in različne oblike — hlode, prage, tesani les, drva, jamski les, nato pa še gozdna semena, zdravilna zelišča, način pogozdovanja, boj proti lesnim škodljivcem in tako dalje,. pa rudi načine obdelave lesa — žago venecianko, polnojarmenik in druge. Razstavijaici so kmetijsko-gozdarsko posestvo Kočevje ter LIP Ribnica m Kočevje in trgovina z lesom in suho robo. Pred šolo so v parku razstavljeni različni kmetijski stroji, ki jih ¡e razstavila Okrajna zveza kmetijskih zadrug. — vš. zbora peljali udeležence na proslavo, bodo parkirala po naslednjem redu: Vsa vozila iz smeri Ljubljana nasproti Juaopetrol, izven mesta; iz smeri Novega mesta na prostoru pri »Novogradnji«, izven mesta; iz smeri Delnice—Brod na Kolpi na prostoru Dijaškega doma; iz smeri Koprivnik na prostoru za Seškovim domom in iz smeri Rog na prostoru za Salko vasjo. Na vseh teh prostorih bodo pripravljene tudi shrambe za kejesa, ki jih bodo čuvali za to določeni reditelji. Naáaije bodo parkirala vsa vozila z vprežno živino na določenem mestu v Dolenji vasi in Stari Cerkvi, oziroma v Željnah in Cvišler-jih ter pred starim pokopališčem v Kočevju. Ti prostori, kjer bodo parkirala motorna vozila, bodo oskrbljeni z bencinskimi črpalkami ter zasilnimi mehaničnimi delavnicami za morebitne primere okvar. Udeležence Zbora aktivistov na Pugledu v soboto 3. oktobra obvešča pripravljalni odbor, da bodo imeli na Pugled oskrbljen prevoz z avtobusi, oziroma po potrebi s kamioni z železniške postaje Stara Cerkev in Kočevje ob prvem jutranjem vlaku in sicer iz Stare cerkve ob 8. zjutraj in iz Kočevja ob 8.15. Povratek v Kočevje na proslavo Zbora odposlancev bo najkasneje do 18. ure. Cena prevoza na Pugled in nazaj je 50 dinarjev. Člani socialistične zveze in vsi volivci segajte po blokib volilnega skladal IV. kongres Antifašistične žena Jugoslavije končan Zastopnica tržaških antifašistk Alma Reschita pozdravlja IV. kongres AFZ Jugoslavije Tuje predstavnice na kongresu AFZ poudarjajo željo po vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja x našo žensko organizacijo in veliko zanimanje naprednih ljudi v tujini za Jugoslavijo (Nadaljevanje s 1. strani) kodno združevanje d žavljanov bo poslalo tudi močan č.nitslj za oblikovanje novega pojmovanja, nove družbene marale. čery ne morejo doseči nobeni administra ivni ukrepi. Vedro bolj b-.do družbena organizacij» državljanov iredno vžijv oblika svobodne socialistične iniciative delovnih množic. v\ Jim n-š sistem na široko odpira pit tako v borbi za hiter napredek, kakor tudi v borbi zoper sovražnike socializma, zoper reale, clonarne elemente. Iti bi ho-te'i soeia'i7em In deraokraci'o izkoristiti za svoje umazane protiljudske namene. Kongres poziva vse ž»ne, naj razlijejo čim večjo aktivnost v vseh probiemih. Vi se tičejo žena, mater in ot-ok in to v poeo. Jih kra a in v skladu s po ra. ba-ni žena. bodi s s s"delov -njem v obs*oj-čih društvih in organizirah ali pa z ustanovi, tvlio novih društev, s pomočjo katerih boda najtažj» porterie kuFurao-nrosvptnn in zdravstveno izobraževanj- žena dvig njihove osebne ku'fure, njihov. strokovne iz-brazh« izboMšapJe pog-j-v življenja v njihovem domu podporo v gosp-dinistvu ln materinstvu seznanjanje z njihov mt pravicami itd., z - o besedo na vseh takih p-dročjih, s čimer b-do s voje strani pri. spevale da se spremen) pojmovanje « žej ln njeni vlogi ter k ustvaritvi mnt-ri Inih po»o1»v z» izbolJ5anje o bnega žril'e-nja žena. življenja njihovih druži • n s tem vse družb » V s edišču pozornosti pa naj Kongres je na koncu obsodil agresivno politiko italijanske vlade do naše države »Preveč je še svež spomin na žrtve naših sinov in hčera, poudarja resolucija, na strašno razdejanje in z'očin.e, ki so jih v najbližji preteklosti zagrešili italijanski okupatorji, da bi mogli danes mirno in ravnodušno gledati povamnirenje istega zla. V miru, svobodi in Obsodba italijanskega izzivanja ostro Zagotovilo maršalu Titu Z dolgotrajnimi ovacijami je bila sprejeta brzojavka tovarišu Titu, v kateri ga kongres obvešča o svojem delu in o bodo. čih nalogah 2veze ženskh društev Jugoslavije. Kakor smo »e aktivno borile in podpirale našo osvobodilno vojno,« sporočajo delegatke kongresa maršalu Titu. »in kot smo vsestransko de. late v letih po vojni, tako bomo tudi danes v našem razvitem političnem in (fružbenem življenja znale najti svoje mesto, s katerega bomo kot aktivne sodelavke v po'itičnih in družbenih akcijah krepko poprijele Ljubljanskim aktivistom iz narodnoosvobodilne borbe! Vsem, ki so se prijavili za sZbor aktivistov iz NOB na Pagledn pri Kočevju«, sporočamo, da bo skupni odhod z avtobusi dne 3. oktobra ob 6. uri s Trga revolucije. Cena prevoza 300 din. Vse. ki so prejeli vabila in se še niso prijavili, prosimo, naj najkasneje do 1. oktobra sporočijo Pripravljalnemu odboru pri MO SZDL, Resljeva 9, ali se bodo Zbora udeležili ali ne. PRIPRAVLJALNI ODBOR PRI MO SZDL o. sreči žetim0 graditi svoja «ool. alistično domovino in vzgajati svoje otroke v ljubezni do redne grude in vsega naprednega človeštva, želimo mir in delamo z vsemi s rimi za to, da ga ohrmimo. Toda če bo potrebno - in to naj vedo in slišijo vsi — bomo z enako ognjevitostjo, kot gradimo svojo socialistično državo, znali braniti tudi njeno svobodo in nedvisnest.« prizadevajoč si neprestano, da vprašanje žene, matere in otroka rešuje celotna družba. V prizadevanju, da izpolnimo vse naše naloge se bomo, poslužujoč se v polni meri svojih pravic, zavedale tudi vseh naših dolžnosti in obveznosti pri graditvi socialističnih družbe, nih odnosov. Kongres je izbral nato še posebno delegacijo, ki je popoldne obiskala predsednika republike maršala Tita. Ostale udeleženke kongresa so napravile popoldne z ladjo Žetezmštiu nesreću v Zidanem m as tu Cesino-prometna navodila udeležencem proslave Kočevskega _u Uradno sporočilo O britansko- Konferenca britanske A ,r , laburistične stranke egiptovskem sporazumu glede Sueza Kairo, 28. sept. (AFP). Danes ■o v Kairu uradno sporočili, da sta Velika Britanija in Egipt dosegli v neuradnih razgovorih sporazum o umiku britanskih čet iz območja Sueškega prekopa. Po doseženem sporazumu bi se britanske čete umaknile v 18 mesecih. Obe delegaciji sta se sporazumeli, da bo po evakuaciji ostalo na območju sueškega prekopa 4.000 britanskih strokovnjakov tri leta. Britanska delegacija je poleg tega zahtevala privolitev za še 3.000 drugih strokovnjakov za dve leti in pol, Egipt pa je privolil samo nekaj sto nekdanjih strokovnjakov, in Ponovna britans ka zasedba sueške cone bo dovoljen a samo v primeru neposrednega'jia pada na eno izmed držav Arabske H ge sicer ne za dlje kot 18 mesecev. Dosežen je bil tudi sporazum, po katerem bodo oporišča v Sueškem prekopu, vštev-ši britanske strokovnjake, pod egiptovskim vrhovnim poveljstvom. Egiptovskemu poveljstvu bo pomagal britanski svetovalec, ki bo neposredno odgovoren za tuje strokovnjake. Velika Britanija se zavezuje, da ne bo ničesar odstranila pri vojaških napravah in opremi v oporišču ves čas sporazuma, ki bo trajal šest ali sedem let. Delegaciji sta se sporazumeli tudi glede pogojev za morebitno ponovno zasddbo Sueškega prekopa po britanskih četah. Ponovna zasedba je dovoljena samo v primeru neposrednega napada na eno izmed držav Arabske lige, ne pa v primeru vojne nevarnosti. Popolno nesoglasje med delegacijama pa je še glede obleke, ki jo bodo nosili britanski strokovnjaki na območju Sueškega prekopa. Britanija je zahtevala, da bi britanski strokovnjaki nosili obleke svojih polkov, Egipt pa zahteva, da so v civilu, češ da bi vojaška uniforma pomenila »ovekovečenje tuje zasedbe tega egiptovskega področja«. Po mnenju zastopnikov egiptovske vlade utegne biti to, na videz malenkostno vprašanje, povod, da bi se prav na njem razbila pogajanja. Margate, 28. sept. (Reuter). — Danes dopoldne se je začela 52. konferenca britanske laburistične stranke. Konferenco je otvo-ril predsednik stranke Arthur Greenwood. Pozval je laburiste, naj strnejo svoje vrste, ker bi po njegovem mnenju razkol pomenil »izdajstvo stvari«. »Ni nam se treba bati sil izven naših vrst,« je dejal Green- Zasedanje Generalne skupščine OZN New York, 28. sept. (Reuter). Politični opazovalci na sedežu Združenih narodov pričakujejo, da bo danes ali najpozneje jutri končana debata v Generalni skup,čini. Pc splošni debati bo začel zasedati politični komite. Na njegovih sestankih bodo razpravljali o sestavi politične konference o Koreji. Pričakujejo, da bo sovjetski delegat Višinski ponovne zahtevrl debato o Koreji in da naj se razprav v političnem komiteju udeležujejo tudi zastopniki Kitajske in Severne Koreje. wood, »kajti te nat lahko tamo sramote, uničile pa nas ne bodo nikoli. Ta velika skupščina stoji pred preizkušnjo, končala pa se bo s popolnim zaupanjem«. Te besede predsednika laburistične stranke se nanašajo na spor med levičarji Bevar-ove skupine in umerjenimi. Greenwood je nato podprl predlog predsednika britanske vlade Churchilla za sklicanje konference s Sovjetsko zvezo. Izjavil je, da so se britanski laburisti vedno trudili, da bi pri. šlo do miru med narodi na podlagi spoštovanja zakonov in zgraditve sistema kolektivne varnosti proti napadalnosti. Greenwood je nato govoril o politiki laburističnih vlad od le. ta 1945 do 1951, za katere je dejal, da so dale nadaljnji dokaz socialističnega prepričanja s tem, da so razširile meje svobode v okviru britanske skupnosti narodov. Na koncu je dejal, da mora laburistična stranka pozdraviti čedalje večji odpor imperialističnemu izkoriščanju in podpreti želje narodov za samo. odločbo. Dvoličnost italijanskega predloga o plebiscitu (Od našega tržaškega dopisnika) Nesoglasja v italijanski krščanski demokratski stranki ¡T; Desničarji so zavrnili vsa pogajanja s strankami levi ce V »ueški comi zaposleni delavci na poti v pristanišče Rim, 28. sept. (Tanjug). Čeprav so se člani nacionalnega sveta krščanske demokratske stranke prizadevali, da bi kolikor mogoče prikrili notranja nesoglasja v stranki, zlasti spor med De Gasperijevo skupino in vlado Pelle, se je vendar na včerajšnji in današnji seji sveta pojavilo več dokazov notranjega nesoglasja in razdora med posameznimi strujami. Bivši podpredsednik vlade Piccioni je obtožil Go-nelio, s tem pa tudi de Gasperijevo skupino, da mu je one- Avstrija in Velika Britanija Izjave bivšega britanskega državnega podtajnika Ernesta Daviesa Na obisku v Avstriji je poslanec britanske laburistične stranke, in nekdanji podtajnik v zunanjem ministrstvu zadnje laburistične vlade Ernest Davies. Ta britanski politik je bil v Avstriji po svoji službeni dolžnosti že v začetku leta 1950 in 'je zdaj pri svojem drugem neuradnem obisku izjavil, da je Avstrijski kancler v Parizu Pariz, 28. sept. (Tanjug). Davi sta prispela na uradni obisk v Francijo avstrijski kancler ing. Julius Raab in minister za zunanje zadeve doktor Kari Gruber. Na železniški postaji sta ju sprejela predsednik francoske vlade Joseph Laniel in minister za zunanje zadeve Georges Bidault. Danes dopoldne sta avstrijska državnika napravila obisk pri predsedniku francoske republike Vincentu Aurioiu. V francoskih političnih krogih se je zvedelo, da bodo avstrijski in francoski državniki poleg splošnega političnega položaja proučili tudi vprašanja, ki neposredno zadevajo Francijo in Avstrijo, zmanjšanje števila okupacijskih čet v Avstriji, možnost in način priključitve Avstrije mednarodni organizaciji za premog in jeklo ter razne probleme v zvezi z gospodarskim in kulturnim sodelovanjem. \ nekaj vrstah Berlin, 28. sept. (Tanjug). — Vzhodnonemška agencija ADN poroča iz Moskve, da je Vrhovni sovjet ZSSR imenoval sovjetskega visokega komisarja v Nemčiji Vladimirja Semjonova za sovjetskega izrednega in pooblaščenega veleposlanika ZSSR. pri viadi Vzhodne Nemčije. Semjonov bo še naprej opravlja! svojo dosedanjo dolžnost kot visoki komisar ZSSR v Vzhodni Nemčiji. Berlin, 28. sept. (AFP). Podkancler Zahodne Nemčije in predsednik liberalne demokratske stranke Franz Blücher je izjavil o saarskem vprašanju, da njegova stranka ne bo privolila na odcepitev niti najmanjšega delca nemške države. Preden se bo konstituirala nova zahodnonemška vlada, je dejal Blücher, želimo videti besedilo vladne deklaracije. Ta dokument mora po mnenju naše stranke vsebovati nedvoumno izjavo glede nemškega ozemlja. London, 28. sept. (Tanjug). — Britansko ministrstvo za prehrano je danes odpravilo vse omejitve glede nakupa in cene sladkorja. Od začetka 1940 so v Veliki Britaniji delili državlj.arom sladkor ra nakaznice. V zadnjih mesečin je vsaka oseba dobila po 450 gramov sladkorja na teden Sporočilo ministrstva za prehra. no pravi, da ima Velika Britanija danes večje zaloge sladkor, ja kot pred vojno. Avstrija od takrat tudi v gospodarskem oziru dosegla pomembne uspehe. Poudaril je, da spremlja britanska javnost z velikimi simpatijami ne samo gospodarska, temveč tudi politična prizadevanja Avstrije. Velika Britanija je pozdravljala vsa znamenja, ki so kazala, da so st od noša j; med Avstrijo in ZSSR nekoliko zboljšali in Velika Britanna je zdaj tudi reducirala svoje okupacijske čete v Avstriji na nekakšno simbolično vojaško okupacijsko oblast v pričakovanju, da bodo to storile tudi druge sile. V Veliki Britaniji, je naglasil Ernest Davies, je Avstrija deležna velikih simpatij tudi zaradi tega, ker sta na vladi dve stranki, ki imata sicer različne programe, a sta vendar složni pri delu za gospodarsko obnovo in napredek države ter pri prizadevanju za popolno neodvisnost in samostojnost države. Posebnega priznanja občudovanja je vredno dejstvo, da je do te vladne koalicije prišlo po volji delovnih množic ter da so v vladi Avstrije dobro zastopani interesi velikih množic delavcev in nameščencev. Upamo, je naglasil Davies, da Zahteva senatorja Mc Carthyja Washington, 28. sept. (Reuter). Senator Mc Carthy je zahteval v nekem govoru, naj ameriška vlada ustavi pomoč vsem zaveznikom, ki trgujejo z državami sovjetskega bloka. Zlasti je napadel Britanijo, tr* deč, da so zavezniki ZDA, ki trgujejo z vzhodnoevropskimi državami in Kitajsko, »samo napol zvesti«. Me Carthy zameri tudi predsedniku ZDA Eisenhowerju, ker noče odklo* niti pomoči takim državam. »New York Times« o konferenci namestnikov ministrov v Rimu New York, 28. sept. (AFP). Ko komentira konferenco na" mestnikov ministrov šest za" hodnoevropskih držav v Rimu, piše »New York Times«, da je končni uspeh te konference problematičen. Časopis pa me" ni, da najnovejši razvoj dogodkov utrjuje zamisel o zahodnoevropski enotnosti. Kot činitelje, ki delujejo v tej smeri, našteva Adenauerjevo zmago, izjavo generalnega sekretarja francoske socialistične stranke o pogojni podpori evropski obrambni skupnosti in težnje za zbližanje z evropsko skupnostjo, ki so prišle do izraza v Veliki Britaniji. Kairo, 28. sept. (AFP). Policija Je dane* izo-dla preiskavo o stannoaniu biDšeea albanskeea kralja Zo/tuja. Pri preiskavi so staili kovčeg. poln z lata Hannover, 28. sept. (AFP). Do konca pretek’eea tedna se je iz ZSSR ornilo trOO nemških ujetnikov, ki so Uh sedai namestili o taborišču Friend-land. Omenjeni ujetniki so prišli is taborišča Soerdioosk na Uralu ter so izjaviti, da je Se nad 6000 Nemcev o tem taborišču. bodo Rusi 15. oktobra prišli na predlagano konferenco štirih v Lugano, ter da bodo takrat tudi pristali na sklenitev državne pogodbe z Avstrijo. Samo ZSSR ie odgovorna, da do te pogodbe še m prišlo. Britanski laburistični poslanec Davies pri predsedniku Trgovinske zbornice FLRJ Beograd, 28. sept. (Tanjug). — Britanski Laburistični poslanec in bivši podtajnik za zunanje zadeve g. Ernest Davies je obiskal danes predsednika jugoslovan. ske Trgovinske zbornice Staneta Pavliča. G, Davies je prispel v Beograd v soboto in bo ostal v Jugoslaviji do četrtka. Pred volitvami predsednika francoske republike Pariz, 28. sept. (AFP). Šestnajstega januarja 1954 izteče mandat Vincentu Aurioiu, ki je bil 16. januarja 1947. leta izvoljen za predsednika francoske republike. Po nekaterih Vincent Au rio l napovedih naj bi bile nove predsedniške volitve 17. decembra letos, kar pa še ni gotovo, kajti datum bodo določili šele na sestanku predsed-ništev obeh zbornic in predsednikov parlamentarnih skupin. Verjetno bodo volitve že meseca oktobra. Sedanji predsednik Auriol je že nekajkrat izjavil, da noče vnovič kandidirati. V parlamentarnih krogih že dolgo razmišljajo o njegovem nasledniku in imenujejo med njimi tudi sedanjega predsednika vlade La-niela. Doslej še ni nobena politična skupina imenovala svojega kandidata. Atomske letalonosilke Denver, 28. sept. (AFP). Pomočnik ameriškega ministrstva mornarice James Smith je izjavil, da proučujejo možnost za uporabo atomske energije za pogon letalonosilk. Dejal je tudi, da so mislili na to, ko so delali načrte za deset novih orjaških letalonosilk, od katerih bi imela vsaka nosilnost 60.000 ton. mogočil sestaviti vlado iz štirih strank centra ter da mu je tajništvo krščanske demokratske strank« postavilo nemogoče omejitve, ko je skušal sestaviti novo vlado. De Gasperi je skušal braniti Gonello in njegovo, s tem pa tudi svojo politiko ter je med drugim napadel tudi skupino sindikalistov, zlasti tajnika »Svobodnih sindikatov« Pastoreja zaradi sodelovanja s kominfor-movskimi sindikati ob zadnji splošni stavki. Sodeč po začetku konference, se bodo nesoglasja še naprej zaostrovala. Precejšen prepir je tudi v zvezi s predlagano izvolitvijo De Gasperija za generalnega sekretarja stranke. Ena struja meni, daje De Gasperi previsoka politična osebnost, da bi mu poverili to strankino funkcijo. Potemtakem sta, bodisi odkrito bodisi prikrito, dve resni frakciji v stranki, ki se upirata izvolitvi De Gasperija na čelo krščanske demokratske stranke. Danes bo končano zasedanje nacionalnega sveta. Izvolitev Ameriški časopisi o sporazumu med 2DA in Španijo New York, 28. sept. (Reuter). Današnji komentarji ameriškega tiska o sporazumu med ZDA in Španijo so zelo različni in se gibljejo med globokim obžalovanjem in odobravanjem tega sporazûma. Obžalovanje je izrazil tudi »New York Times«, ki v uvodniku poudarja, da so bile velike možnosti za strmoglavljenje Francovega režima, da pa so sedaj propadle. S tem, da povečujejo Francove vojaške sile, utrjujejo ZDA tudi njegov položaj, ameriška ekonomska pomoč pa bo imela podoben politični učinek. »V drugi svetovni vojni smo se borili, da bi uničili fišizemc, piše ta časopis, ssedaj pa sklepamo sporazum, če ne celo zvezo s fašistično vlado«. Haer-stov tisk pa odobrava sporazum in izraža simpatije za Francov fašistični režim. novega vodstva in končni uspeh razprave bodo objavili nocoj. Voditelja italijanskih socialistov Saragat in Nenni sta ponovno pozvala vodstvo krščanske demokratske stranke, naj doseže levo koalicijo v parlamentu. Odgovor desnice v krščansko demokratski stranki je bil to pot odločnejši kot do sedaj. Zavrnila je vsako »sumljivo vmešavanje države v ekonomiko« in sleherna poga-junija s strankami levice. V referatu na konferenci nacionalnega sveta krščanske demokratske stranke je tudi Gonella praktično zavrnil levo usmeritev vlade, češ da vladna stranka ostane na pozicijah De Gasperijevega centra. Ker pa ta center ne more podpreti vlade s svojimi glasovi brez sodelovanja Saragata, sodijo socialni demokrati, da bo nacionalni svet krščanske demokratske stranke molče potrdil sodelovanje vlade z desnico. Predlog italijanskega ministrskega predsednika Peile o rešitvi tržaškega vprašanja s plebiscitom je bil povod, da so ponovno ozi-vele stare težnje Južnih Tirolcev v Italiji, naj se reši pripadnost njihovega ozemlja > pieDiscitom. S tem je g. Pella sproi.l pri Južnih Tnolcih za italijanski imperializem nevarno vprašanje, katerega so se dosedaj izogibali. Leta 1946 sta Avstrija in Italija s pariškim sporazumom rešili vprašanje optantov :n avtonomije za Juž. Tirolce, italijanska vlada je takrat obljubila Juž. Tiro.cem avtonomijo, da je tako obdržala mejo na Brenerju in si zagotovila to ozemlje. Avstrijski zunanji minister Gruber pa je bil zaradi takratnega mednarodnega položaja Avstrije prisiljen sprejeti kompromisno rešitev. Toda po stari italijanski navadi, da ne spoštujejo obveznosti, so začeli izigravati pariški sporazum, še preden se je posušilo črnilo, ter ga navzlic vsem obljubam izigravajo še danes. Ob povratku iz Pariza je De Gasperi izjavil, da bo avtonomijo razširil tudi na pokrajino Trente, kar ni bilo v sporazumu. Na ta način je vključil v avtenemsko ozemlje tudi pokrajino, kjer imajo večino Italijani. Nato je izšel zakon o avtonomiji, ne da b: vprašali Južne Tirolce za mnenje ali soglasje. Njihov pokrajinski parlament ne more sprejeti nobenega važnejšega zakona, ker ima vladni komisar, ki ga namešča italijanska vlada, pravico veta. Manjšinski tisk Južnih Tirolcev piše, da se morajo Južni Tirolci hudo boriti. da si ohranijo še tisto malo pravic, ki jim jih daje avtonomija. Leta 1939 sta se Hitler in Mussolini sporazumela za množično preselitev Južnih Tirolcev v Rajh, da bi ostala »italijanska zastava na Brenerju«, kakor so pisali takrat listi. »Velika zaveznika in prijatelja« pa sta skušala drug drugega prelisičiti pri reševanju tega vprašanja. Hitlerjanci so ž vsemi sredstvi skušali doseči, da bi Južni Tirolci 100 odstotno opti rali za rajh in tako dokazali nemškost te pokrajine, Italijani pa so zopet pri-riskali, da bi se jih čim več izjavilo za Italijo. Med ljudmi so širili parolo: »V rajh ali čez reko Po«. Kdor se je odločil za Nemčijo, so mu obljubljali ekonomski položaj, kot ga je imel do sedaj; tistim pa, Tržaški župan na „razstavi iredentizma“ Trst, 29. sept. (Tanjug). Med neko militaristično svečanostjo, ki je bila včeraj v Vicenzj ob zaključku tako imenovane »prve nacionalne razstave iredentiz. mat, je predsednik tržaške ob. čir.e Bartoli obljubil množici, da »bodo prav kmalu imeli srečo Stavke v Italiji Rim, 28. sept. (Tanjug). Sekretariata krščansko demokratskih »svobodnih« sindikatov in informbirojske konfederacije dela sta izrazila v posebnem sporočilu pripravljenost skupno nadaljevati boj za uresničitev delavskih zahtev. V torek bodo izvedli 24-urno stavko vsi tekstilni delavci, kmetijski delavci in delavci pri napravah za plin pa so že napovedali stavko. Konfederacija indu-strijcev je sporočila, da je sindikati ne bodo »zastrašili« s svojimi stavkami in da noče proučiti delavskih zahtev. Spor med delavskimi organizacijami in delodajalci se bo po splošnem mnenju še naprej zaostroval. _ in v Trstu videli italijanske ai-pince in druge vojake«. Na tem zborovanju so sodelo. vali zastopniki oblasti, vojske, raznih vojaških in polvojaških organizacij in organizacija ita. lijanskih beguncev jz Jugoslavi, je in jugoslovanske cone STO. Najprej so odkrili neki vojaški spomenik, nato pa je bila manifestacija. V sprevodu so kora. kali oddelki italijanske vojske v orožju, manifestanti pa so nosili transparente z zahtevo po ponovni priključitvi jugoslovan skega ozemlja. Nosili so tudi za stave jugoslovanskih mest iz dobe, ko so bila pod italijansko okupacijo, vojaške godbe pa so igrale italijanske šovinistične koračnice. »Prva nacionalna razstava Ire. dentizma« je bila prirejena г namenom »dokazati«, da sta »ne le Trst ali STO italijanska«, temveč, da so »italijanski tudi Istra, Reka, Zadar in več drugih jugoslovanskih mest ter vsa dal matinska obala do Boke Kotor, ske.« Med trajanjem razstave so oblasti organizirale tudi poseb ne kolektivne obiske vojakov, katerim so oficirji pojasnjevali smoter razstave in njen pomen. Ж nizozemskih sipin Štitdenfi ljubi ja nske ekonomske fakultete dijski praksi v H olandiji (Konec), in zagrebške so bili na štu- Delfth s starim magistratom in s cerkvijo s sto zvonovi, velikimi in malimi, z ozkimi ulicami in številnimi delavnicami znanega »Delfth blue« smo si ogledali drugič. Tu se izdeluje pod strogim pečatom poslovne tajnosti svetovno znani porcelan z modro slikarijo, ki ga mnogo izvažajo bodisi v obliki plošč za luksuzne kuhinje, bodisi v obliki krožnikov, skodelic, posode sploh in spominčkov raznih vrst Vse to izdelujejo mojstri v posebnih cehovskih združenjih, ki imajo svoje skupne delavnice, način izdelave pa je strogo zaščiten in delftska tajna. Tu je tudi znana tehnična visoka šola. V Leidenu je najstarejša holandska univerza, tudi z ekonomsko fakulteto, medtem ko je v Rotterdamu ekonomska visoka šola. Razlika med njima je v gledanju na obračun stroškov proizvodnje po nazorih obeh glavnih profesorjev: Polaka in nekega drugega profesorja, čigar kompliciranega nizozemskega imena si nismo mogli zapomniti, medtem ko je teoretična osnova ista — zahodnoevropska smer. O tem bomo v bodoče poizkusili izvedeti več. V pisani družbi samih ekonomistov na inozemski praksi: Švedi, Nemci, Danci, Izraelci, Indonezijci in celo en Zamorec iz Juž. Amerike — se je razvila glasna diskusija o našem socialist, gospodarstvu, čigar zanimivosti in prednosti so že zdavnaj prodrle semkaj, in smo kolikor toliko ugoden odziv videli že v tem, da tudi zanje podržavljenje proizvodnih sredstev v korist skupnosti ni več tak bav-bav kot doslej. Marsikaj smo jim razložili in v prijateljskem razpoloženju smo se razšli. Amsterdam je največje mesto Holandije z okoli 1 milijon prebivalci. Moderni del je precej evropski, visoke hiše (seveda iz opeke, neometane). Široke ulice, ogromen promet s sYetlc>bnimi znaki na vsakem križišču, stari del mesta pa tvorijo kanali in mostički. Napravili smo krožno vožnjo z nizkim motornim čolnom s stekleno streho in z napovedovalko, ki je že pri nakupu vstopnic poizvedela, kakšni tujci so na krovu, in je nato razlagala znamenitosti mesta po mikrofonu v holandščini, angleščini, francoščini in nemščini, Je študentka, ki si tako služi kruh, kot nam je to med vožnjo sama povedala v privatnem razgovoru. Začela je nekako takole: »Amsterdamu pravijo »severne Benetke«, pa ni tako. Benetke imajo mnogo mostov, toda Amsterdam jih ima nad 400.« — To bo kar držalo, saj si slede drug za drugim; tako nizki so, da smo komaj prišli skozi. Mesto je v sezoni slavnostno razsvetljeno v holandskih nacionalnih barvah: rdeče —; belo — modro. Kanali so ozki, le sredi mesta so širši. Hiše so v različnih slogih — renesansa, barok in moderni slog. Stoje v vodi in se vrata odpirajo v vodo. Na nizkih oknih sede ljudje in se pogovarjajo s prebivalci v hiši, s hrbti obrnjenimi proti vodi. V nekih delih mesta so hiše zelo ozke in visoke (zaradi manjših davkov v 17. in 16. stoletju), so pa to hiše holandskih multiti, .o-nerjev z ogromnimi okni. Cerkve so stare celo iz 12. stoletja! Ogledali smo si ekspresno restavracijo, kjer pa smo pri mizi dolgo čakali na ananas sladoled s smetano. Dobi se v globokih kozarcih, na dnu je tekoč ananas ekstrakt bel sladoled s smetano, kar je treba premešati z dolgo žlico, da se dobi okus. Holandci so pili limonado ali pa paradižnikov sok. B. P, k; so se upirali opciji, so grozili ( taborišči na Siciliji, s prisunun delom v albanskih rudnikih in deportacijami v iibijske puščave. V takih okoliščinah se je izselilo okoli Г0.С0С Južnih Tirolcev v rajh. 81 odstotkov jih je optiraio za Nemčijo, 19 odstotkov pa za Italijo. De Gasperi .n avstrijski minister Gruber sta se v Parizu sporazumela, da se lahko vrne večina optantov z izjemo znanih fašistov. Tuti. ta dogovor rimska vlada izigrava. Ker v sporazumu ni bil postavljen rok, do kdaj mora biti rešeno vprašanje vračanja optantov, italijanska vlada rešuje te prošnje individualno m tako počasi, da še sedaj leži v Rima več tisoč nerešenih prošenj. Rimska vlada ni tudi storila ničesar, da bi vrnil» optantom stare gospodarske pozicije. Optantom, ki se hočejo vrniti v Južno Tirolsko, izstavljajo italijanske oblasti potne liste z veljavnostjo nekaj tednov in ob pogoju, da smejo ostati v Južni Tirolski samo, če najdejo stanovanje in delo. Ker pa v tako kratkem času ne morejo dobiti ne enega ne drugega, se morajo vrniti. Stanovanja, ki jih gradijo iz javnih sredstev, pa dobijo priseljen: Italijanu Mnogo Južnih Tirolcev je prišle ilegalno čez mejo in ko so hoteli na svoje stare domove, so našli tam nove gospodarje — Italijane. Tako se v Južni Tirolski vzlie vsem obljubam o zaščiti narodnostnih pravic nadaljuje raznarodovanje z »demokratičnimi« sredstvi. Rimska viada pa si na vse mogoče načine prizadeva, da bi sc ta proces še pospešil. V kratkem razdobju štirih let se je razmerje med Tirolci in Italijani začelo spreminjati v italijansko korist. Leu 1948 so na volitvah glasovi južnih Tirolcev dosegli 68,1 odstotkov skupnega števila glasov, na volitvah 1952 je število padlo že na 64,7 odstotkov. Na parla-meatarnih volitvah leta 1948 so dosegli 62,8 odstotkov glasov, leta ¡953 pa samo 59,9 odstotkov glasov. Število italijanskih volivcev se je povečalo v zadnjih l*-ih za 11.125 glasove Samo v pokrajinskem mestu Bocnu se je v tem času naselilo 5754 italijanskih volivcev. Po govoru predsednika italijanske vlade je manjšinski list »Dolomiten« pisal, da občudujejo demokratske principe g. Pelle o samoodločbi narodov, sprašuje se pa, zakaj niso hoteli italijanski odgovorni politiki ničesar slišati o teh pravicah leta 1945 in 1946, ko se je reševala usoda Južne Tirolske. Takrat so se na vse mogoče načine borili proti zahtevam Južnih Tirolcev po plebiscitu. »Južni Tirolci zato danes«, poudarja list »Dolomiten«, »slišijo lažni prizvok v besedah g. Pelle.« Značilna je izjava Južnotirol-ske ljudske stranke (krščansko demokratska), ki je bila objavljena v »Dolomiten« na prvi strani: »Izjava ministrskega predsednika Pelle o načelnem pomenu in neodtujljivi vrednosti pravice do samoodločbe je naletela med vsem južnotirolskim prebivalstvom na največji odmev. Vodstvo južnoti-roiske ljudske stranke dobiva neprestano vprašanja vseh vrst o tej zadevi. Prebivalstvo naj bo prepričano, da bomo vprašanje, ki ga je vodstvo stranke na izredni seji temeljito proučilo, tudi nadalje zasledovali z največjo pozornostjo »i .4 anos .c voastvo s ’amie bo prav tako v primernem trenutku obvestilo prebivalstvo o podvzetih korakih«. Rimska vlada se je znašla v težavnem položaju, kako zagovarjati plebiscit za tržaško ozemlje, kjer ga večina odklanja, odrekati pa plebiscit Južnim Tirolcem, ki ga zahtevajo. Italijanski tisk je našel formulo, da ¡e samoodločba lepo načcio, ki pa ni veljavno povsod; samoodločba narodov ni absolutno načelo. Za Južne Tirolce to načelo ne pride v poštev, ker govorijo proti geografski in ekonomski razlogi. S Trstom pa je drugače — piše italijanski tisk — kajti »vsi tržaški pogoji« govorijo za vrnitev Trsta Italiji, nobeden pa za pripadnost k Jugoslaviji«. Vse to razkrinkuje dvoličnost in hinavstvo Pellovega predloga o plebiscitu, kajti še tako naiven človek mora razumeti, da se za vsem -em skriva umazana in podla igra italijanskih imperialistov. Z ozirom na stopnjo raznarodovanja je velika razlika med Južnimi Tirolci in Slovenci. Za italijanske imperialiste raznarodovanje v Južnem Tirolu ni še doseglo tiste stopnje, da bi bili dozoreli »pogoji« za plebiscit, kot je to v Trstu. V Trstu so preganjali, ubijali, preseljevali in raznarodovali Slovence nekaj manj kot štiri desetletja. Ta proces raznarodovanja in zatiranja Slovencev se ni ustavil tudi po voini, ker angleško-ameri-ška vojaška uprava podpira italijanske iredentiste. Dosedaj se še tudi niso popravile krivice, ki so b:Ie napravljene Slovencem v teh desetletjih. V takem položaju bi pomenil plebiscit samo potrditev fašističnih krivic in nasilja. Prav tako do danes še nihče ni pobil dejstev, da govorijo geografski, ekonomski, zgodovinski in narodnostni razlog: za pripadnost Trsta Jugoslaviji. In kljub temu, da govorijo vsi razlogi proti plebiscitu, se rimska vlada poteguje za tak »demokratski princip samoodločbe«, kier bi Italijani, ki jih je naselil Mussolini, odločali o pripadnosti ozemlja, o katerem vedo vsi pravi demokrati, da pripada Jugoslaviji, S. L. i Ob razpravi o načrta uredbe o organizaciji, poslovanju in upravljanju železnic Kakšna bo letina v okraju Maribor-okolica Pripombe kolektivov in sindikatov V razpravi, ki traja že dalj časa, eo kolektivi, posebno pa komisiji pri direkciji in Republiškem odboru sindikata, dali k posameznim določbam več pripomb in predlogov, ki bodo koristna pobuda pri sestavljanju dokončnega osnutka uredbe. Med značilnejšimi predlogi je prvo, naj bi direkcija bila upravni organ, ne pa podjetje, kot smo že omenili v prejšnjem sestavku, dalje glede ločitve transportne dejavnosti od vzdrževanja, ki je v načrtu predvideno do poslednje enote. V transportni dejavnosti naj bi ostalo le tisto nujno delo, ki se lahko opravi v podjetju za prevoz brez posebnih obdelovalnih strojev in delavnic, ostala dela pa naj se organizirajo v podjetjih za vzdrževanje osnovnih sredstev. Čeprav je to načelo pravilno, ga v sedanjih tehničnih pogojih v strojni stroki ni mogoče povsod izvesti. Kolektivi v kurilnicah so zato mi-šljenja, da bi ne kazalo deliti tekočega vzdrževanja lokomotiv od vleke, temveč le v skladu v lokalnimi možnostmi, kjer so za to dani pogoji. Postaje in kurilnice, ki na območju ene direkcije tvorijo skupaj podjetje za prevoz, niso kot obratovalne enote s samostojnim gospodarjenjem predvidene v načrtu in so kurilnice in postaje izenačene med seboj, čeprav je med njimi razlika. Kurilnica kot enota lahko opravi določeno transportno delo določene kvalitete in cene v odvisnosti od neto dela, medtem ko ga postaja kot enota ne more, temveč le več postaj skupno na določenem progovnem odseku. Kljub nekaterim težavam pri uvedbi kurilnic kot obratov s posebnim gospodarskim računom, bi jih lahko kot take organizirali, podobno kakor gradbišča v sestavu gradbenih podjetij. To stališče zagovarjajo tudi kurilniški kolektivi s tem, da naj kurilnice prevzamejo tudi gospodarjenje s premogom. Zato pa morajo imeti pravilne norme goriva. Če so danes te norme pravilne — o tem je bilo veliko diskusije in v kurilnicah jih imajo za take — potem ni vzroka, da bi tega ne izvedli. Postaje pa bi se lahko organizirale v določene sektorje prog, ki bi predstavljale obratovalne enote. Pri teh je stvar bolj zamotana in nekateri postajni kolektivi menijo, naj bi se to odločilo kasneje, ko bi praksa določneje pokazala, kako naj se stvar uredi. V načrtu ni jasnosti, kako je zamišljeno ugotavljanje deleža skup- Knjiga o organizaciji metod dela organov delavskega samoupravljanja Pred kratkim je izšla aktualna knjiga »Organizacija sestan" kov delavskega sveta in upravnega odbora podjetja«, .ki sta jo napisala dr. Pavle Kovač in Zoram Cenič. Avtorja sta se trudila, da bi na razumljiv način razložila nekatera osnovna vprašanja v zvezi z upravljanjem podjetja po delovnem kolektivu, delavskem svetu in upravnem odboru. Poskušala sta, da bi v knjigi strnila dosedanje izkušnje iz dela kolektivnih organov podjetij. Pri tem je treba poudariti kot to tudi sama avtorja nagla-šata, da se v knjigi objavljena načela in postopki v delu kolektivnih organov podjetij ne smejo jemati kot neke forme dn šablone, ker bi to utegnilo zavreti svobodo razpravljanja in pobude v iskanju novih in boljših organizacijskih oblik in metod dela. Delo avtorjev je zato treba jemati samo kot kažipot in sredstvo za zagotovitev pravilnega, učinkovitega in ekonomičnega funkcioniranja kolektivnih organov podjetij. nega dohodka postaj in kurilnic in s tem v zvezi, kako naj se deli gibljivi del plač in dobiček; ali naj se to opravlja po določbah tarifnih pravilnikov za vse postaje in kurilnice ali pa za kurilnice, za katere je to možno, po internem obračunu. Za postaje bi bilo to izvedljivo — analogno prejšnjemu, samo po sektorjih prog, ne pa za posamezne postaje. Kurilnice in postaje imajo premalo pristojnosti. Tako ¡e določeno, da zanje sestavlja tarifne pravilnike podjetje, medtem ko ima n. pr. po uredbi o gradbenih podjetjih podjetje samo pravico sestavljati okvirne tarifne pravilnike. To bi bilo mogoče izvesti tudi pri železnici še posebej, ker bodo osnovne plače določene po strokovnostih in službeni dobi ter bodo podjetja odrejala le dodatke. Tudi direkcije bi morale imeti ne- kaj pristojnosti glede tarif in voznih redov, seveda v majhnem obsegu za svoje območje in s soglasnostjo oblastvenih organov. Pripombe so bile tudi glede razpolaganja s fondi, s katerimi razpolaga direkcija, ki jih ustanovi z delom fondov podjetij. Direkcija naj bi kot upravni organ imela samo pravico odrejati način uporabe teh fondov, a tudi prenos od enega podjetja na drugega. — Vsako podjetje naj bo za svoje kapacitete samo investitor, direkcija pa le izjemoma, kadar bi dobila tako nalogo od izvršnega sveta republike. V načrtu manjka tudi določba glede kritia primanjkljajev podjetja za prevoz, ki bi nastali zaradi nujnosti obratovanja in enotnosti tarif, predpisanih od državnega organa. Tarife bi sicer lahko pokrivale eksploatacijske stroške celotne mreže in dobiček, toda di- rekcije imajo različne naravne pogoje dela zato imajo nekatere prednost in lahko dosežejo rento. Pravilno bi bilo, da bi direkcije z ugodnejšimi naravnimi pogoji plačevale davek na rento, one z negativnimi (gorske proge) pa bi po potrebi dobivale dotacije iz republiškega predračuna. Inšpekcijo v prometni službi ne bi bilo treba organizirati od generalne direkcije navzdol, ker jo zastopajo že direkcije, temveč naj bi generalni direkciji pripadala samo direkt!vna naloga glede teh poslov. V splošnem naj bi se generalna direkcija ne vpletala v drobno delo podjetij, zlasti ne v delo podjetij za vzdrževanje, katerim naj bi bila direkcija poslednja direktivna in koordinacijska instanca. Pripombe pa so bile dalje tudi še glede materialne službe, obratnih sredstev postaj in kurilnic. — br. ZA RESNICO GRE! Pred časom sem zvedel, da bo za Bežigradom v Prekmurski ulici v kratkem prosto dvosobno stanovanje, ker si je dosedanji najemnik že skoraj dogradil lastno hišo. S svojo 6 člansko družino živim v majhnem, enosobnem stanovanju. Zato je žena odšla na stanovanjski urad s prošnjo, da nam dosedanje stanovanje zamenja z omenjenim stanovanjem za Bežigradom, ko se ho dosedanji najemnik izselil. Ko se je po nekaj dneh ponovno zglasila na tem uradu, so ji povedali, da je to stanovanje že precej časa nakazano neki drugi 6 članski družim. Vedoč, v kakšnih nemogočih stanovanjskih razmerah še žive mnoge družine, smo bili trdno prepričani, da jt bila dodelitev pravilna in poštena. Ze po nekaj dneh pa sem se prepričal, da izjava stanovanjskega urada ni bila točna, saj ima družina, ki ji je bilo stanovanje dodeljeno, samo tri člane, od katerih je eden star komaj dve leti. To sem vse preveril in sporočil stanovanjskemu uradu. Tu pa so mi izjavili, da ni nobene pomoči, ker ne morejo preklicati že izdane odločbe. Vse v redu in prav, le da neresnica ne bi smela biti zaščitena. Mislim pa, da je razlika pri dodelitvi dvosobnega stanovanja, ali gre dejansko za 6 člansko družino ali pa samo za 3 člansko ter bi moral stanovanjski urad to tudi preveriti. Če pa je že nasedel, smatram, da je v Tako uničujejo planinsko cvetje Letna sezona hoje po gorah je zaključena in večina visokogorskih postojank je že zaprta. Planinska društva so ugotovila da je bil obisk letos le za malenkost manjši od prejšnjih let, medtem ko je finančni uspeh znatno boljši. Zanimivo ie, da ie imela letos Vodnikova koča tako velik obisk kot še nikoli. Ljubitelji pianinskega cvetja moramo na žalost ugotoviti, da so mnogi planinci temeljito gospodarili med planinskim cvetjem. Koliko tisoč planik ie bilo letos iztrebljenih z naših gora ne vemo točno, videli smo jih pa nastlane in pozabljene po gorskih stezah. Ce prisluhnemo pogovorom turistov v planinskih kočah lahko sklepamo, da je vsako leto za našo floro pogub-nejše. Ni pretirana trditev, da bo v desetih letih planika v naših gorah velika redkost. Naši zanamci io bodo lahko občudovali le še na slikah. Le nekaj primerov. Ob nefci planinski koči nad 2000 m visoko rastejo bujne planike. Na vprašanje planincev, kje bi lahko trgali te lepe cvetke, ni oskrbnica nikomur izdala, kje so. Celo pazila je nanje in hodila gledat za turisti, da }lh ne bd potrgali. Ce jih je kljub temu kdo našel, ga je takoj opozorila na zaščito, vendar je mnogokrat doživela celo surov odgovor. V to kočo je prišla nekoč skupina turistov, ki ji je sledil zdravnik dr. T. K. iz Ljubljane. Kmalu jim je začel razlagati kje rastejo planike. Oskrbnica pa je namenoma prekinila pogovor. Vendar je kmalu nato znova vprašal eden izmed turistov, naj zdravnik točno pove. kje so pla- nike. Mož je sedel za mizo družbi nasproti, oskrbnica pa je za hrbti turistov s kretnjami dopovedovala možu naj molči. Tedaj pa je ta na glas izjavil: »Saj bi vam povedal, a mi oskrbnica daje neke znake za vašim hrbtom, naj vam ne povem.« Drugi primer: Po alpski cesti je pripeljal kamion v gore okrog 30 izletnikov. Vstopili so v kočo. Med njimi je bilo več čednih deklet. Direktor neke vajeniške šole iz Ljubljane D. C. se je kmalu znašel pri njih in Volivci Ljubljane! Ce ste se v zadnjem letu preselili ali na novo prmi v Ljubljano, ali če ste izpolnili 18 leto starosti letos, uredite takoj svoj vpis v volilni imenik. Vpis in popravke lahko nredite dopoldne od 7. do 12. nre in popoldan od 16. do 18. nre na Magistratu soba 44, najkasneje do 15. oktobra, da ne bo nepotrebnega čakanja pred volitvami. , interesu poštenosti sedaj to dolžan popraviti, Jože Bartolj šofer, Ljubljana SPOMENIK HEROJU K upravičenemu vprašanju v tej rubriki 22. t. m., glede spomenika heroju Joži Gregorčiču spada tudi vprašanje, kdaj bo dograjena grobnica 32 jelovškib junakov, ki so jih leta 1949 v naglici in na tihem prenesli v skupni grob v Radovljico. Ko sem tedaj vprašal Zvezo borcev NOV, okrajni odbor Jesenice (med padlimi je tudi moj sin), zakaj niso postavili skupne grobnice na kraju zgodovinskih dogodkov, so mi zagotovili, da bodo leta 1930 postavili ličen spomenik. Kolikor sem zvedel, je grobnica še danes v prvotnem stanju, brez spomenika in tudi brez vsakega napisa in imen padlih, kakor da je to grob neznanega junaka. Kdaj torej se bodo s spomenikom oddolžili spominu mrtvih junakovi Ing. Mirko Šušteršič, Ljubljana Kljub slani in dežju več žita in krompirja kakor lani, toda manj grozdja in sadja ¿ali kmetovalci, da se izplača saditi semenski priznani krompir. Saj so v istih okoliših dosegli umni poljedelci s priznanimi sortami za 100 odstotkov večji pridelek kot tisti, ki so sadili neprimerne sorte. V Hočah, kjer je povprečen hektarski pridelek 150 centov, je pridelal kmet Klinc 320 centov krompirja. Državno posestvo Fala pa je doseglo celo 420 centov na hektar in s tem verjetno tudi slovenski in državni rekord. Lep je tudi uspeh mladega posestva KZ Hotinja vas, ki je na površini 15 hektarjev imelo hektarski pridelek 240 centov. Tudi sena letos ne bo primanjkovalo, saj so pokosili povprečno 30 centov na hektar, marsikje pa znatno več, celo do 60 centov. Letos so v raznih predelih okraja opravili prve travniške poizkuse, da ugotovijo, kako vpliva na rast travnika gnojenje s fosforjem in kalijem. Priznati je treba, da kaže OLO veliko skrb za uvedbo priznanih semenskih vrst v poljedelstvu. Čeprav pridelek povsod sam najbolj potrjuje ekonomičnost tega prizadevanja, med kmetovalci še ni dovolj zanimanja za nabavo priznanih semen. Delno so temu krive tudi poslovalnice kmet. zadrug, ki se ne zavedajo svoje vloge pri pre-skrbovanju kmeta. To je pokazal Zaskrbljenost, ki se je lotila kmetovalcev ob letošnji pozni pomladanski slani, ni bila odveč, saj je občutno prizadela vinograde in sadovnjake, poljedelska letina pa je kljub temu dobra. Pred slano so vinogradi obetali velik pridelek, ostalo pa je od vsega le 70 odst. Kar je pustila slana, je načela še peronospora, ker so kmetje vinograde po nesreči še zanemarjali. Nič boljše ni v sadovnjakih, čeprav je kazalo, da bo v vsem okraju nadpovprečna sadna letina. Tudi poljedelci so zaradi slane prikrajšani, predvsem sta prizadeta rž in ječmen na Dravskem polju, kjer so bili s setvijo zgodni. Vendar je v okrajnem povprečju letos pridelanih več žit kot lani. Gojitelji priznanih vrst pšenice, ki je bila zasajena na površini 50 ha, so dosegli tudi do 30 centov pridelka na hektar. Posebno ' bogato klasje je dala sorta pšenice Ul in »bavarska kraljica«. Krompirja bo letos v mariborskem okoliškem okraju tudi več kot lani, čeprav po kvaliteti zaostaja za lanskim. Obilen dež je pospešil razvoj krompirjevih bolezni in škodil rasti gomoljev. To so občutili predvsem Slovenjego-ričani in Dravskopoljci, ki imajo težko zemljo. Kot pri žitih pa so se lahko tudi pri krompirju prepri- odmev na okrožnico, ki je bila nedavno dostavljena vsem kmetijskim zadrugam za nabavo semenskega krompirja, katerega je na razpolago čez 80 vagonov. Seveda je še čas. da se kmetijske zadruge oskrbijo s semeni. Če bodo prihodnje leto kmetje bolj pridno segali po raznih semenih, ki so na zalogi, bodo lahko dosegli polovico boljši in večji pridelek kot letos. (jp) Nova cesta v Beli krajini Cesto na Kvasice in Stari trg so začeli graditi že pred vojno, a so dela nato prenehala. Nanjo so se spomnili že leta 1947, a ker za to ni bilo potrebnega materiala, niso nadaljevali z delom. Cesta, ki ji le malo manjka do dograditve, je morala čakati do letos. V aprilu pa so se del lotili z vso vnemo. Treba jo je samo še posuti z gramozom in opraviti nekaj očiščevalnih del, pa bo cesta izročena prometu. Delo na cesti bi hitreje napredovalo, če ne bi sproti naleteli na več ovir. Glavna je ta, ker delajo na cesti predvsem fantje in dekleta iz okolice, kj so v času največ j ih kmečkih del ostajali doma. Težave so tudi z drobilcem, ki se večkrat pokvari. O plačah, ki jih delavci na cesti zelo neredno prejemajo, in drugih napakah pri delu na cesti, pa naj razmisli uprava cest v Črnomlju. J. D. Ker ne morejo drugače, poskušajo škoditi skupnosti s kriminalom V kmeti jaki zadrugi v Slovenski Bistrici so bile v zadnjem času odkrite oelike malverzacije. Knjigovodja omenjene zadruge Marjan Bizovičar, predsednik upraonega odbora loan Jerovšek in upravnik Nande Korpnik ter še nekaj večjih kmetov je oškodovalo skupnost za velike vsote. Osnova za malverzacije je bilo omenjenim ljudskim škodljivcem izigravanje posebnega navodila gospodarskega sveta vlade FLRJ, po katerem uživajo kmetovalci pri nakupu poljedelskih strojev in umetnih gnojil o kmetijskih zadrugah 60% popusta tako da plača kmetovalec samo 40% polne prodajne cene kupljenega kmetijskega blaga. Regres 60% pa plača država preko Narodne banke, ki ta regres odobrava. Te regresne zahtevke je o kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica izstavljal knjigovodja Marjan Z VELIKIH MANEVROV JLA’ шшшшш .. u jm kalp je odšel v kuhinjo in prinesel knjigo, kjer je bilo vloženih še kakih deset planink. Tudi te je razdelil reko«: »Zaradi teh planik ne bo še konec cvetja -po gorah!« V neko planinsko кобо sta pridirjala dva alpinista — gorska reševalca, od katerih je eden zelo vnet »zaščitnik« planinske flore. Na mizo sta položila vsak svoj šopek po deset krasnih planik, obdanih od enakega števila murk. Na vprašanje, ali se jima ne zdi škoda trgati te lepe cvetlice, sta odgovorila: »Midva sva jih natrgala v steni, kjer jih ne more trgati vsak.« Četrti primer. Bilo je še zgodaj zjutraj, ko sta se dva Mariborčana odpravljala iz koče na turo. Tedaj je vstopil oskrbnik planinske postojanke (že več let je bil odbornik planinskega društva) in pozdravil turista rekoč, da je sam že napravil turo, s katere je prinesel — velik šopek dišečih murk. a. a Mi tarai ježka zaseda Bizovičar, ki pa je omenjene zahtevke tudi sam overavljal s svojim podpisom in žigom zadruge. Ugotovilo pa se je, da je izstavil kopico fiktivnih regresnih zahtevkov in sicer po doslej ugotovljenih podatkih nad 40. Izstavil je regresni zahtevek, iz katerega je n. pr. razvidno, da je zadruga prodala kmetu Antonu Avguštinu iz Slovenske Bistrice en brzoparilnik. Polna prodajna cena tega brzoparil-nika je 50.000 dinarjev, s 60% regresom pa stane 12.000 dinarjev. Tako je Bizovičar ustvaril regres 18.000 dinarjeD samo o tem primeru. Kajti zgoraj imenovani kmet brzoparilnika 'sploh ni nabavil. Denar, k± je bil pridobljen s fingiranimi regresnimi zahtevki, so deloma izkoristili privatniki in sicer 156.626 dinarjev, z drugim delom d znesku 520.256 dinarjev pa se je okoristila zadruga, Omenjeno navodilo Gospodarskega sveta vlade FLRJ izrecno poudarja, da uživajo posamezni kmetovalci 60% popust samo pri strojih na ročni in vprežni pogon, ne pa pri strojih ki imajo ograjen motor ali tudi ne za sam elektromotor. V kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica pa so to uredili drugače. Tako je predsednik upravnega odbora Ivan Jerovšek nabavil za svoje privatne potrebe elektromotor v vrednosti 44.000 dinarjev, kar je kmetijska zadruga tudi plačala dobavitelju. Jerovšek pa je dal zanj le 17.600 dinarjev. Poleg tega je nabavil preko zadruge raznega instalacijskega materiala v vrednosti 52.061 dinarjev in to je zadruga tudi plačala, Jerovšek pa je plačal zadrugi za to le 14.960 dinarjev. Bizovičar je kril te mahinacije sporazumno z Jerovškem s tem, da je izstavil fingir ani regresni zahtevek, v katerem je navedel, da je Jerovšek nabavil v zadrugi razne kmetijske stroje, za katere je dejansko dovoljen regres. Samo s to mahinacijo je Jerovšek Ivan oškodoval državo z neupravičenim regresom za 57.954 dinarjev. Na tak način so nabavili elektromotorje tudi mizar v Slovenski Bistrici Blaž Koropec, velik kmet Rozman iz Zgornje Bistrice, velik kmet Leopold Pušnik iz Spodnje Ložnice in prav tako velik kmet Anton Fajs, ki je tudi član upravnega odbora kmetijske zadruge Slovenska Bistrica. V navedeni zadrugi je bila prav tako odkrita še ena podobna mahinacija, ki je šla v škodo države. Kmetijske delovne zadruge uživajo za svoje člane pri skupinskih izletih 50%-ni popust na železnici, medtem ko splošne kmetijske zadruge tega popusta nimajo. Da bi izkoristili tudi to možnost in oškodovali državo se je Bizovičar povezal s predsednikom kmetijske delovne zadruge Kovača vas in izposloval, da mu je ta zadruga izstavila lažno objavo za skupinsko potovanje na Bled in o Sežano. S to mahinacijo je bila oškodovana država za skupno 65.018 dinarjev. Glavni cilj tega potovanja pa je bilo romanje na Brezje. Pravo barvo omenjenih kriminalnih dejanj lahko spoznamo, če pogleda- mo, kdo so njihovi povzročitelji. Predvsem je treba pripomniti, da jt celotno vodstvo navedene zadruge sestavljeno večina iz velikih kmetov, ki so vsi do zadnjega zagrizeni klerikalci. Na splošno je vodstvo zadruge, posebno pa njen predsednik Ivan Jerovšek, pod močnim opliocm župnika Sulinca, ki je znan reakcionar in sovražnik ljudske oblasti ter je moral prav o zadnjem času pod pritiskom poštenega javnega mnenja zapustiti Slovensko Bistrico. Nič čudnega ni, da se je v tej druščini hitro znašel glavni nosilec malverzacij Marjan Bizovičar. Ta je bil že o letu 1945. obsojen od okrožnega sodišča o Ljubljani na 15 let strogega zapora zaradi sodelovanja v civilni policiji zločinca Hacina. Bil je namreč aktivni poročnik belogardistične policije v Ljubljani. Kasneje je bil v zaporu dvakrat pomiloščen, tako da je izdržal le 5 let strogega zapora. Nekaj mesecev po izdržani kazni je dobil službo v >Impolu< v Slovenski Bistrici. ker pa je uvidel, da tam ne bo mogel izvrševati mahinacij, je stopil v službo kot knjigovodja kmetijske zadruge Slovenska Bistrica. Očitno je potemtakem, da se jfe omenjena klerikalna druščina, ker drugače ne more škoditi skupnosti, poslužila v ta namen kriminala. Državni zavarovalni zavod naj dobi konkurenčno podjetje Na nedavnem sestanku gospodarstvenikov iz Celja, celjske okolice, šoštanjskega, krškega ter trboveljskega okraja, ki so se ga udeležili tudi člani republiške komisije za sestavo predlogov novih gospodarskih uredb tov. Ingolič, Jamar ter dr. Gei" zinič je v plodni razpravi vzbudil precej pozornosti predlog zastopnika Državnega zavarovalnega zavoda., ki je najpreje ugotovil, da osnutki novih gospodarskih uredb ne predvidevajo, kakšna bo bodoča zavaro" valska politika. Državni zavarovalni zavod je važna gospodarska panoga, ki pa je tudi doslej ostalo izrecno monopolistično podjetje. Brez konkurence je lahko po mili volji predpisovalo premije itd. Tem ugotovitvam je sledil predlog, da naj bi merodajni činitelji proučili tudi to vprašanje in ugotovili umestnost ustanovitve konkurenčnega podjetja, M. B. Slovenska ovčereja in njeni problemi Zakaj pada reja ovac v planinskih krajih Slovenija na splošno ni ovče-lejska dežela. Ovčereja je manj pomembna in zato tudi manj znana panoga našega kmetijstva. Slovenija je imela po popisu 15. januar; a 1953 122.000 ovac, kar je približno 1 odstotek vseh ovac v Jugoslaviji. Na 100 prebivalcev pride v Sloveniji 8,7 ovac, povprečno v vsej Jugoslavaiji pa 63.5 ovac. Pomen ovčereje v Sloveniji s »tališča narodnega gospodarstva ni toliko v tem, koliko daje volne in mesa, ampak predvsem v tem, da ovce pomagajo popolnoma izrabiti vse kmetijske površine. Pri enakih pogojih je govedoreja rentabilnejša kot ovčereja. To pa zato, ker da govedo rejcu pri enaki količini krme več dohodkov kot pa ovce. Zato pri ses vse krmske površine, ki jih le moremo, izrabimo za govedorejo. Kljub temu ostaja dosti pašnikov, predvsem planinskih Ja kraških, ki jih govedo re more izrabiti, ker so prestrmi, preveč kamniti, brez vode itd. Te plgnike lahko izrabi le ovca. Ov-je torej nujno dopolnilo govedoreji, če želimo, da govedu iz tega ali onega vzroka nedostopni pašniki ne propadejo brez vsake gospodarske koristi. Zato je ovčereja tudi najbolj razvita v tistih krajih, kjer ležijo take pašne površine: okrog Pohorja, Savinjskih planin. Karavank, Julijskih alp, na Krasu, na Kočevskem itd. Ovčereja, kot edini oziroma najrentabilnejši način izrabljanja teh pomembnih pašnih površin, zasluži več pozornosti kot pa se ji je poklanjajo do sedaj. Zasluži jo tako s strani rejcev, kakor tudi od tistih, ki so odjemalci njenih proizvodov. Ugotoviti тотето, da se ovčereja po osvoboditvi lepo razvija. Od 66.000 ovac leta 1939 se je število ovac povečalo na 125.000 lani. Letos jih je bilo 3000 manj, predvsem zaradi lanske suše. Le. ta 1910 smo imeli 70.000 ovac, a leta 1S57 182.000. Toda ta razvoj po osvoboditvi ne kaže enake slike, če ga opazujemo v posameznih okoliših. Število ovac je relativno najhitreje ngrajčjlo y ravnjn&ik tea» jih ob Muri in Dravi. Nekaj se je povečalo tudi na Primorskem in Dolenjskem. Toda tam, kjer So zaradi Obsežnih ovčjih pašnikov najboljši naravni pogoji za ovčerejo — na Gorenjskem in v zahodnem delu Štajerske — tam pa ovčereja številno nazaduje. Opaža se tudi, da je vedno več malih rejcev, a da se število rejcev z večjo tropo ovac bolj in bolj zmanjšuje. Vzrok temu, da se reja ovac oprijema vedno več gospodarstev, je povojno pomanjkanje tekstila in visoka cena volne v trgovinah. Z nekaj ovcami pa krijejo člani gospodarstva svoje potrebe po volnenih pleteninah. Kljub temu, da je praviloma reja malih trop ovac v normalnih tržnih razmerah nerentabilna, se v navedenih pogojih izplača. To nam pojasnjuje, zakaj se reja malih trop ovac širi celo tam, kjer sploh nimajo ovčjih pašnikov (Prekmurje in ravninski predeli oh Dravi). V čem pa j* vzrok, da istočasno opuščajo rejo ovac gospodarstva v naših za ovčerejo naj-prikladnejših krajih? Kot so povojne razmere silile kmetovalce drugod, da se ovčereja v manjšem obsegu oprimejo, so te razmere vplivale na kmetovalce v izrazitih ovčerejskih okoliših, da J0«#* ---1—..:-j Predvsem je treba poudariti, da daje v teh okoliših ovčereja več proizvodov kot pa jih rabijo gospodarstva za sebe; ovčereja torej ustvarja določen tržni presežek volne in klavne živali (ponekod tudi sir). Razmere na tržišču pa so danes take, da rejec ni ekonomsko zainteresiran, da bi rejo ovac razširil in popolnoma izrabil vse pašne površine, ali pa vsaj obdržal rejo ovac na isti ravni. Vzrok je torej v razmerju stroškov reje ovac in cen, ki jih dosegajo proizvodi ovac. To razmerje pa je za rejca neugodno. Kot že rečeno, je ovčereja najbolj razvita v gorskih predelih. Z njo se najbolj pečajo gorski kmetje. Po osvoboditvi je na gorskih kmetijah vedno manj delovne sile. Preostali komaj zadostujejo za delo na polju in za oskrbovanje goveda. Ovčereja rabi relativno največ delovne sile poleti, ko je najbolj primanjkuje. Takrat je treba pastirjev in tudi ljudi za pripravo vejnika za zimo. Kako naj si kmet pomaga iz te stiske? Ker ne zmore izdatkov za najeto delovno silo, spušča ovce v planino brez pastirja, vejnika pa ne pripravlja ali pa le malo. Seno porabi pozimi večinoma govedo. VejnI ka, ki bo ovcam nadomestil seno, ni. Posjçdica pomanjkanja zim- t?o- pe. To zmanjševanje bo šlo sčasoma tako daleč, da bo tropa tolikšna, kolikršno rabi rejec za kritje lastne potrebe po volni in mesu. A posledice? Zmanjšal se bo dohodek gorskega kmeta. Se večje pašne površine bodo stale neizrabljene. Ze danes črpa gorski kmet komaj polovico svojega dohodka iz kmetijstva, osta, lo pa mora plačevati gozd. Nadaljnjega zmanjšanja dohodka iz kmetijstva pa gozd ne more kriti, ker je zaščiten. Kakšna je perspektiva gorskega kmeta? Ali se bodo morale gorske kmetije opuščati, kot se že začenjajo tu in tam? To naj bi bila zdrava rešitev. Gorski kmet ima težje delovne pogoje, a manjši dohodek iz poljedelstva kot ravninski kmet. Gozd mu ne more več kriti nadaljnjega primanjkljaja dohodkov iz kmetijstva. Izhod je edino le v povečanju njegove kmetijske proizvodnje, predvsem živinoreje, če hoče obdržati dohodke na dosedanji ravni. Večjo pozornost je treba posvetiti mehanizaciji gorskih kmetij in to s stroji, ki so primerni za tak teren! To bi olajšalo pomanjkanje delovne sile v poljedelstvu in jo usmerilo v živinorejo, ki je za gorskega kmeta poleg gozda najvažnejša. Omogočiti pa mu je tudi treba, da bo živinorejske proizvode lahko oddol po takih pogojih in cenah, ki bodo stimulirale to prizadevanje za povečanje živinoreje. Pomanjkanje in visoka cena delovne sile pa ni edini vzrok zmanjševanja reje ovac pri gor. skih kmetih. Vzrok vse manjšega zanimanja za ovčerejo so tudi nizke odkupne cene volne in klavnih ovac ter negotova prodaja. Odkup proizvodov bi moral biti organiziran tako, da bi rejo ovac spodbujal. Zal pa dejansko ni tako. Cena volne, ne glede na to, da je za rejca prenizka, je nerealno postavljena. Ker se vsa volna jezersko-solčavskih ovac odkupuje po isti ceni, ne 'glede na rendement in kakovost, Vpliva to na rejce neugodno. Cista ali umazana, slabša ali kvalitetnejša volna, za vso je ista Cena. Razumljivo je, da se rejec pri takih pogojih ne bo trudil izboljšati kakovosti volne svojih ovac, ker mu ta trud ne bo poplačan. S prodajo klavnih ovac, 'ki so prav za prav glavni tržni presežek ovčereje, je še slabše. Rejec ni nikoli siguren, ali jih too sploh lahko jeseni prodal in kakšna bo cena. Lani so na primer v Lučah in Solčavi odkupovali klavne ovce po 30 din kg ïn še ceneje. Istočasno pa je bilo ovčje meso v Ljubljani po 420 din kg. Normalno je cena mesa približno enkrat višja kot pa cena žjvg teže. Torej bi sme- la znašati okrog 60, največ 80 din kg. Ali so prevozni stroški iz Solčave do Ljubljane 20 do 30 din za kg žive teže, ko je med odkupno in prodajno ceno razlika 90 din? Najbrž ne. Nujno je, da se ta vprašanja čimprej uredijo, če želimo ustvariti pogoje za razširjenje ovčereje v krajih, kjer je dovolj ovčjih pašnikov. Zato bi bil potreben neposre. den stik med predstavniki ov-čerejcev in prdstavmiki podjetij, ki so zainteresirana pri odkupu produktov ovčereje. Napake in pomanjkljivosti, ki zavirajo razvoj te panoge živinoreje, se lah ko sporazumno odpravijo. Tudi podjetja, ki odkupujejo volno in ovce, bi verjetno vedela marsikaj povedati, o pomanjkljivostih produktov. Tak dogovor je potreben, da st razjasni rejcem, kaj in koliko tr» žišče rabi, kakšna mora biti kakovost proizvodov itd., da bo rejec lahko prilagodil rejo ovac zahtevam tržišča. Po drugi strani pa naj trgovina upošteva potrebe in želje ovčerejcev na tak način, da bodo oni stimulirani za svoje delo. Le v tesnejšem sodelovanju med proizvajalci in trgovino se lahko rešijo probi©! mi slovenske ovčereje. .j Ing. y. Križnik J KULTURNU RAZGLEDI Mac Gilbert Sauvajon: Trinajst jih bo Kot literarna zvrst je komedija pri nas priznana in cenjena. Seveda se razume, da so priznane in cenjene le dobre komedije s primerno umetniško vrednostjo. Položaj komedije kot gledališke zvrsti pa je nekoliko drugačen. Zdi se mi namreč, da jo oficielno več ali manj vsi štejejo za nekoliko manjvredno, za domeno ljudi z ne ravno najboljšim okusom. Čeprav stvarne osnove za tako mnenje navidez so — še vse premnogo ljudi najraje obiskuje gledališke predstave, kjer je vse resno in težko čim manj vidno — je vendar napačno, da zarad- tega postanejo sumljiva vsa dela, ob katerih se človek nasmeji, saj je več kot očitno, da za tako stanje niso krive komedije na sploh, ampak plehke komedije oziroma primitivna, nevzgojena publika, kj jih nekritično sprejema, predvsem pa gledališča, ki z uprizarjanjem takih del nudijo možnost, da prideta primitivizem in nevzgojenost do izraza. Skrajni čas bi že bil, da bi stvar začeli reševati od pravega konca in bi se namesto naknadnega opravičevanja slabo izbranih lotili raje uprizar-zanja dobrih komedij — in to ne šele na izrecne želje publike, ampak ker bi se sami zavedali, da je zdrav, sproščen smeh vsakemu normalnemu človeku potreben in ga ne more nadomestiti še tolika množica z vso resnostjo prikazanih problemov, in ker bi se spomnili, da nam marsikaj osvetljuje in preko marsičesa pomaga prav' tista svojevrstna perspektiva, v kakršni vidimo življenje s pomočjo komedije. Doslej je v tem pogledu ljubljansko Mestno gledališče pokazalo več širine od Slovenskega narodnega, čeprav ni imelo vedno najsrečnejše roke pri izbiri. Uspeh je vreden vse pozornosti: največ ponovitev so dosegli »Srečni dnevi«, ki so imeli med vsemi predvajanimi komedijami najglobjo vsebino. Tudi če številke še niso dokončne, ker bodo nekatera lanska dela še ponavljali, in tudi če primerjava ni »enakopravna«, ker so »Srečne dneve« igrali že dve sezoni, je to dokaz, da se je prav okus povprečnega občinstva občutno dvignil. To pa pomeni, da mu v bodoče lahko tudi bolj zaupamo. In zdaj preidimo h komediji, za katero pravzaprav gre. To je spretna, lahkotna trodejan-ka, katere dejanje teče v »boljših« krogih sodobnega Pariza na sam Silvestrov večer. Gospod in gospa Villardier sta povabila k sebi nekaj prijateljev, s katerimi naj bi preživela prijeten večer — a naenkrat se izkaže, da bo družba sestajala iz trinajstih ljudi. Ko celo sluga, »svobodomislec« in ateist«, prizna, da to ni kar tako, je praznoverna gospa Madeleine na robu obupa. Odslej velja le eno: ali znebiti se trinajstega ali pa dobiti še štirinajstega. Toda usoda je proti njej — vsi domiselni načrti se izjalovijo, kadarkoli z največjo težavo pridobiti novega gosta, je kdo drug odpove, kadar pa se koga uspe iznebiti, se kak drug spet vrne. Nazadnje bi celo neko žensko pri porodu raje pustila brez zdravniške pomoči — eden izmed povabljenih 'je namreč doktor, in ljubše bi ji bilo, da bi si neki prijatelj na poti k njim zlomil nogo, zato ni čudno, da do konca sploh ne opazi, kaj se dogaja pred njenimi očmi. Vročekrvna, eksaltirana Španka Consuela Koukouwsko, ki se gc-spe Madeleine izdaja za pisateljico, je namreč stara Vilr lardijeva ljubezen iz mladih let, in se mu je prav zdaj z revolverjem in bombo prišla maščevat za nezvestobo njej in republiki Santa Rosalini, kjer so ga zaradi njegovih izrednih dejanj častili kot največjega narodnega junaka. Teda Villardier jo še pravočasno uspe prepričati, da je njegova slava m----—vl-.... - : г—д Druga premiera v lju bljanskem Mestnem gledališču temeljila na »kolektivni halucinaciji«, da je bil od nekdaj »navadna reva«, in je tudi od nje pobegnil zato, ker se je je bal. To Consueli zadošča, da iz prezira maščevanje opusti — toda ob njenem odhodu jih je pri Villardijevih spet ostalo trinajst. S tem zgodbe sicer še ni konec, kljub temu pa je vse bistveno povedano. Upoštevajoč, da je bilo delo krščeno v Parizu šele pred osmimi meseci, da je bržčas značilen predstavnik svojega žanra, da je pisano zelo spretno in duhovito, in da so nastopajoče osebe označene zelo ostroumno, je prav, da ga imamo priliko videti tudi pri nas. Kljub temu pa se zdi, da je bila izbira i Pugeta i Rous-sina ustreznejša, kajti Sauvajon ostaja mnogo bolj pri površju, oziroma smeši slabosti, ki so konec koncev v primeri z nešteto hujšimi vendarle precej malenkostne. Delo zapusti vtis, da je snov za obdelavo v treh dejanjih preskromna, oziroma da so tri dejanja za neprestano variiranje istega motiva nekoliko preveč. Režiser Jože Gale se je tega zavedal in je tekst umestno skrajšal, poleg tega pa povezal zadnji dve dejanji v celoto, s čimer je dosegel nujno potrebni hitrejši tempo. Skupno z inscenatorjem Nikom Matulom je iz dela naredil domala vse, kar se je v danih priliKc:* úaio narediti. Igralski koletiv je imel težjo nalogo, kot bi sodili na prvi pogled, saj zahteva Sauvajon našemu temperamentu popolnoma tuj, zunanje virtuozen stil igre, pa tudi vsebinska stran nastopajočih oseb ni najenostavnejša. V očitni težnji za izpolnitev prve zahteve, je bila druga nekoliko zanemarjena — mnogo več koncentracije je zavzela brzina kot pa izoblikovanost govora in kretanja. J. Rohaček je pokazal izredno inteligentno igro, vendar je bil izrazito boljši v prizorih, ko predstavlja »pravega« Antoine Villardiera, medtem ko je bil v nastopih s Consuelo nekoliko preveč karikiran. Tudi Alenka Svetelova se je v vlogo prazne modne dame in spretne gostiteljice dobro vživela, le proti koncu ji je prisodila potezo, ki jo gospa Madeleine najbrže le ni premogla — nekakšno heroično tragičnost. v Simčičeva je bila kot Consuela na trenutke odlična, v celoti pa je bila vloga ne povsem izdelana in je pustila nekatere možnosti neizkoriščene. To je velika škoda, ker bi težko našli igralko, ki bi tej vlogi bolje ustrezala. J. Hah-nova in F. Presetnik sta kot Véronique in dr. Peloursat igrala domiselno in z velikim čutom za pravo mero kar je bilo na več mestih hudo potrebno, obenem pa sta se izognila togosti. To je vsega upoštevanja vredno zlasti zato, ker vlogi nista bili iz njunega osnovnega žanra. Lavrihov sluga Frédéric je bil nekako zadržan, Bezlajev Jean-Charles pa po nepotrebnem povsem neizrazit. Kot »deus ex machina« v podobi Dupaillona je nastopil M. Veber. M. S. Kongres slovenskih zgodovinarjev v Ptuju Ptuj je bil počaščen z VIII. kongresom slovenskih zgodovinarjev v dnevih 18. in 19. septembra, ko je ptujsko muzejsko društvo praznovalo častitljivi jubilej — svojo 60 letnico. V počastitev te obletnice so slovenski zgodovinarji izbrali Ptuj za svoj VIII. kongres. Lepa viteška dvorana na ptujskem gradu je bila zborovalcem prostor, ki nudi prijetno razpoloženje za razpravljanje o zgodovinskih dogodkih in problemih. Kongres je otvo-ril predsednik Društva slovenskih zgodovinarjev, univ. prof. dr. Fr. Zwitter. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni: Jože Hainz, ravnatelj VPS v Ljubljani, Tepiy Bogo, ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Mariboru, in Gumilar Franjo, ravnatelj ptujskega muzeja. Prvo v dnevnem redu je bilo predavanje J. Maučeca, prof. v Ptuju, o zgodovinskem razvoju Ptuja, ki je trajalo poldrugo uro. Popoldan so se zborovalci udelžili odkritja spominskih plošč pomembnima ptujskima kronistoma, S. Po-vodnu in F. Raispu, nato so položili venec na grob V. Skrabarja, notarja in konservatorja. Akademik dr. M. Abramič je orisal življenje in delo pok. Skrabarja, zaslužnega člana Muzejskega društva v Ptuju. Drugi dan je univ. profesor dr. Б. Grafenauer podal poročilo o delu slovenskih zgodovinarjev v zadnjih letih in njegovo problematiko. E. Tumher, ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo LRS, pa je obravnaval vprašanje spomeniškega varstva v Sloveniji, kar je izzvalo živahno diskusijo. Predavanje E. Tumherja je bilo lepo izpričevalo o velikih delih in pomembni vlogi, ki jo opravlja zavod za ohranitev naših kulturnozgodovinskih spomenikov. Popoldne je imel predavanje republiški prosvetni inšpektor prof. Stupan o problematiki zgodovinskega pouka na srednjih šolah, ki je svojo temo vsestransko obdelal. Z resolucijo je kongres zaključil svoje delo. Udeleženci so tudi brzojavili maršalu Titu, predsedniku republike, v kateri so slovenski zgodovinarji obljubili, da bodo neutrudno sodelovali v odločilni borbi za naše zahodne meje proti italijanskemu imperializmu. V nedeljo so se slovenski zgodovinarji poslovili od Ptuja z ogledom III. mitreja. Za zaključek so se udeležili izleta na grad Bori, na Ptujsko goro in na grad Štatenberg. Pomembnost kongresa je y reševanju vprašanj muzejev, spomenikov NOB, kulturnozgodovinskih spomenikov, zgodovinskega pouka na srednjih šolah ter drugih zgodovinskih problemov. F. G. Ustanovljena je Zveza prevajalcev Jugoslavije V nedeljo, 27. t. m. je bil v Beogradu kongres, na katerem so jugoslovanski prevajalci ustanovili Zvezo prevajalcev Jugoslavije. V njej so včlanjena vsa obstoječa republiška društva oziroma združenja. Zveza bo usmerjala delo teh organizacij. Prizadevala si bo za prevajanje in širjenje velikih znanstvenih in literarnih del svetovne kulture pri nas, skrbela bo pa tudi za populariziranje naše knjižne ustvarjalnosti po svetu. Po izčrpni diskusiji o funkcijah in pomenu Zveze je bila izvoljena uprava. Predsednik je 2ivojin Simič, podpredsednika pa sta Gustav Krklec ter slovenski književnik Fran Albreht. Uradni list FLRJ objavlja v Številki 39 z dne 23. septembra 1953 med drugim priporočilo zvezne ljudske skupščioe o dajanju imen krajem, ulicam in gospodarskim organizacijam iu ustanovam, spremembe in dopolnitve uredbe o prekrških, odlok o vpisu učencev v peti razred gimnazije, odločbo o povečanju dela deviznih sredstev, ki ostanejo avtomobilskim transportnim in filmskim podjetjem na prosto razpolaganje, odločbo o cenah za zdravila ter sprcmeml>e in dopolnitve pravilnika o potnih stroških ptt-uslužbencev iu delavcev. Brusimo tehniško besedo m. Pri vejanju tehniškega besedja sta prišia na drobnejše sito tudi izraza proizvod in izdelek. Za splošno rabo sta pojma kolikor toliko opredeljena, se pravi malone istovetna, saj je proizvod Atenah, kjer bo poleg grških nastopili tudi naši in finski atleti, je spet pokazal odlično formo Sarčevič v metu krogle, ki je dosegel uekaj metov nad 15 m, zmagal pa je brez težav. 5 13.39 m, medtem ko je njegov najnevarnejši tekmec Jatagan is ostal pri 14.46 m. Zagrebški Tekstilac se mora ornili o podzoezno tekmooanje. Izvršni odbor nogometue zveze Hrvatske je na zadnji sej* sprejel sklep, da se mora NK Tekstilec, ki je do sedaj tekmoval v hrvatsko-slovenski nogometni ligi, vrniti v podzvezno tekmovanje, namesto njega pa bo stopila v to ligo Segesta iz Siska, in sicer zaradi tega, ker je zveza mnenja, da sta «« kluba Saobraćaj in Tekstilac fuzioni-rala ob neprimernem času. Dinamo in Partizan nameravata svojo pokalno četrtfinalno tekmo na dan 4. oktobra odigrati v Bjelovaru, kjer bo takrat spominska proslava 104etnice ustanovitve X. zagrebškega korpusa. Zagrebčani čakajo santo še na pristanek Partizano. Mednarodna nogometna tekma t> Oslu. Norveška je premagala Holandsko s 4:0 (0:0). Svetovne avtomobilske tvrdke si obetajo o letošnjem letu precejšen nadaljnji razmah avtomobilizma. Po zadnji statistiki je na vsem svetu 71 milijonov avtomobilov. Največ jih je seveda o ZDA. Ce ožamemo skupno število avtomobilov o ZDA, ne l« osebnih, pripada posamezen avto na malo manj ko 3 prebivalce. Kje je v Evropi največ avtomobilov? Statistika je muhasta: na Islandu. Tu pripade po Í avto na 15 prebivalcev Anglija je prva za Islandom: 15, v Franciji 16. V Jugoslaviji imamo po en avto na 652 prebivalcev. O državah in-formbiroja ni zanesljivih podatkov. Vsekakor prednjači CSR. Na najslab-iem pa je Kitajska, kjer pride po en avto šele na 8745 prebivalcev. 4:52 4 postavil« celo nov jugoslovanski rekord. V waterpolu je jugoslovanska reprezentanca odločila tudi drugo tekmo z 12:7 (6:5j v svojo korist. Končno stanje točk je bito 141:104 za Jugoslavijo. SAH Brez sprememb v Curihu V 16 kolu so bili na turnirju kandidatov v Curihu doseženi tile rezultati: Brouetcin — Tajinanov remi, Re-shewsky — Najdorf remi. Smislov — A verbali remi in Kotov — Euwe remi, medtem ko so bile partije Keres — Petrosjan, Geller — Szabo in Boleslavs ki — Stahiberg prekinjene. Gii-goric je bil v tem kolu prost. Prekinjena partija iz prejšnjega kola K« res — Najdorf at jt končala remi. Stanje na tabeli: Smislov 9.5 (t)t Rèshemsky 8 5 (2), Najdorf 8.5, Eurve 7.5 (1), Petrosian, tìoleslaoski in Bronsfein ? (2), Tajmanop, K eres 7 (1j, Kotov 7, Averbah 6.5, Gligorič 6 (i), Geller, Szabo 6 (1). Stahlberg 5.5fi). Gligorič je igral eno partijo manj kakor drugi. Matanovič vodi v Opatiji Na mednarodnem mojstrskem turnirju v Opatiji so biÚ v 11. kolu rezultati takile: Douucr — Porecca 1:0, Udovič — dr. Vidmar 1:0, Go-loinbek — (Jnzicker 0:1, Njkolas — Bertok 1:0, Fu derer — Matanovič 0:1. Partije Bemni — Ivkov, Rabar — Vidmar ml. in Küpper — Wade so se končale remi. Prekinjena je bila patrija Milič — Pirc v izenačeni poziciji. Prej prekinjene partije so se končale 7. žmagamj Matanoviča nad Kupperjem, Unzickerja nad Udovči-čem iu Udovčiča nad Bertokom. Stanje na tabeli: Matanovič 9. Fu-derer 8,5, Rabar 7.5, lokov, Vrni— cker Г, Donner 6.5, Pirc 6 (Î), Vidmar ml. 5.5, Porecca in Vdovčič 4.5, Milič i (t), Bertok, Golombek, Küpper. Wade, Beni in Nikolac 4. Med šahistkami je v 11. kolu Velimi ro vicev a premagala Bcninijevo, Ku-drna Vukovičevo. Nedeljko vi če v a Pudrjevo in Hemskerk Kozakovo, med tem ko je bila igra med Hau«sner;evo in Lazarevičev© remi Ostale partije niso bile končane. Na tabeli je stanje tatole: Nedelj-kovič Í0, Benini 9, Lazarevič 8, Bussers ? (1), Hems.kerk 6,5, Velimironič 6, Nagy 5 (2), Vasic, Delak 5 fl), Kazakova 5, Timet. Pnzant 4.5 /fi, Timotejeva 4 fl), K ud m a 4. Karff 5.5 (2), Hausner, Vukovič 3.5, Rudar brez točke. Germek vodi pri poštarjih Na turnirju poštnih uslužbencev na Bledu so bili od 9. koia dalje doseženi takile rezultati: 9. kolo: Volkar : Orno rac 1:0, Mi-lišič : Cižmešinkin 0:1, Germek : Trebše 1:0, Lazarevski : Tosi c 1:0, Ko>uc : Lubkov 0:1, Kubovič : Bra-jovič 1:0, Milič : Buzoiič 1:0, Lihte-neker : Maslo 1:0. 10. kolo: Omorac : Maslo 0:1, Buzoiič : Lihteueker 0:1, Brajovič : Milič remi, Lobkov : Kubovič 0:1, Tosió : Kostič 1:0, Trebše : Lazarevski remi, Cižmešiokin : Germek 0:1, Volkar ; Miiišič 1:0. 11. ’ kolo MiliŠič : Omorac remi, Germek : Volkar remi, Kostič : Trebše 1:0, Kobovič : Tosič 1:0, Milič : Lobkov 0:1, Lihteneker : Brajovič 1:0, Maslo : Buzovič prek., Lazarevski : Cižmešinkin prek. Prekinjene partije iz 8. kola so se končale takole: Laza reski : Lobkov 1:0. Buzoiič : Kubovič 0:1, Trebše ; Miiišič remi. Slanje na tabeli: Germek 10., Ku-Booič 8.5, Volkar 8, Lobkov 7.5, Lihteneker 6 5, Lazarevski 6 (I) itd. KUHINJSKO KREDENCO dobro ohr*n:eno prodani Celovške c 95 Lovše 16585 -A DOBRO OHRANJEN GRAMOFON” a ploščam- prodam Ne slov v Offvasn*«« oddelku 16586-4 PRODAM MANJŠE POSESTVO S HIŠO ¡n novim gosoodeT&k m pos!opr|etra oddelteoo 12 km od glavne Že linice Z deni rno<— Zagreb. Cecia po dogovoru Vse natfeljn» informaci ie dale Kmetijska zsdrusa Pšec* 16592-7 LOKAL NA TTTOVI CESTI d?m v Tvaiem tistemu k' preskrbi «noeotno novan je blizu sredi- co mesta Naslov v oddelku 16579-8 OPREMLJENO SOBO lSč*m za študente Naslov v ©gtarr-fn odd*Hcu 16581-9 ZAMENJAM ENOSOBNO STA. NOVA NJE Nas’ov v o*’**-*" m Oddelku 16597-9 V SOBOTO 26 sept e vleku Reka — T iubMape poTeV.ien nahrbtnik :n p-^Vn vrniti n9 žel postaji Liub-lien* г'г/ч-m »tri’ odd SVARIM PRED NAKUPOM ZENSKEGA Šoortrtrge (rvO benre z zre*ko •G’srlt — MP an o* s srninem svetem m zadp'm Črrr'm š*'m k; m; 1» h4’o uVred«** & ser-t ne dvor-*43 rvr« »FrPnr? I?.aVd:te1 nal tavi рто+< rtg «n.ac’ov. — Medved Zern 'v~-va 4/TT lPVW-ie Z VOZ A MT TE PADEL PTOT> Г-ГЕТ,Т ne «ricere cesti Nei- d* tel 4P prosim đfl m » iavi nr«ti ru» 'tn4» Kadunc Erepc. na Požaru 24 Ljubljana GOZDNEGA т>т?Е?ГП».ТА S Р^-ç-o v îrk«r:«^n1u 'г- !e-m~:ndustrTsko TV*4ietje *Pr»r- j.g* p’«?« т-л /»rver.-rrvnj Starry. «a pDJ »BORJA« NR B H RUDARSKO TOPiUIŠKI БА2ГН BOR IŠČE USLUŽBENCE eüonc tnsko-Homer-came stroke s fakultetno izobrazbo ali dolgo prakso, in sicer: enega foznavalea mednarodnih špedicijskih poslov, dva poznavalca prometnih tarif, predvsem železniških, a po možnosti tudi rečnih in morskih (domačih in tujih), tri strokovnjake za zunanjo trgovino, dve stenodaktilografinji, več daktilografinj prvega razreda. Vsi navedeni uslužbenci morajo obvladati enega od tujih jezikov (nemškega ali angleškega). Stanovanje je zagotovljeno. Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na: Rudarsko topilniški bazen BOR, Personalna služba. i Tudi ». (««Vilka glasil, PZS »Planinski vestnik« je, kakor že v*e dosedanjih, posvečena 6(Metnemu jubileju slovenskega planinstva V tem znamenju prevladuj» « njej predvsem zgodovinsko gradivo o enem najstaretiih planinskih društev pri nas in si. cer v Kamniku, v ostalem pa je v to Številko uvriieno Je mieto drugega, pretežno zgodovinskega čtiva, in sicer n»jobvrneišeca o Cehih In naših planinah, ki so imeli v zgodovini slovenskega pia. nimstva znatno vlogo Cehi so v prvi dohi organiziranega ulanàn. stva med Slovenci pomagali pri ustanavljanju olanmskih društev, širili zanimanje za obisk natih planinskih krajev « svoji ožji domovini In se z carni vred trudili za ohranitev slovenskega značaja nal h gora. Dr. Ivan Grašič piše v tej številki o dveh sorskih ptičkih — skalnem pleza’čku ali pečniku ter gorskem škrlsnčku Ciril Debe'Jak je popisal svoie poti po zasneženih stenah S i v o skih alp. Branko Zemljič Da ob-novil spomine na znaneaa planinskega delavca in buditelja Kn-he. ka. Stevi’Ko zaključujejo društvene novice in poglavie ir piani«, ske literature, v katerih te zbrio zelo pester pregled o vsem. kar so nlaninci pretresali ki reševali, tìe'no Da tudi resili v zadnjih nekaj mesecih. V razgledu po svetu bo našel brale« še mnogo drugih zanimivosti o drianju *n nehanju planincev v tniini. Planinski vestnik Ich a ta dva. najstkrat na leto In stane za vse leto 358 din. plačljivih tudi v štirih obrokih. Bi AU OGLAS/ GOSPODINJ POMOČNICO sprej. mi*n Konic Celovška 130. OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM POSTOJNA raz-pisuje mesto farmacevta. zdrovniSkefie pomočnika (m*d»ic;*is1ce sestre) tli bol. ničarke v^šče adnrnistrac-riL dantista in zobote-hnika P’.ača ¡ po uredbi odroma po do^ovo- \ tv. Ponudbe poslati na .eo-mji ¡ naslov 16593-1 : SA?.fOSTOJNO GOSPODINJSKO * POMOČNICO SDrPjm*m s 1. X « Zglasiti poo^'d-n« Briîly Dal. i matinova 13/íII 16578-3 GOSPODINJ. POMOČNICO po- « štemo veščo kub»1 spreim^m ta. 1 ko j Trubarjeva 12 (Sv Petr# < cesfca.) 16596J « IŠČEMO tri dob-ro izvežbane po- ; močnike za parno pikamo v 1 večjem industrijskem centru v « okolici Celia Naslov v podruž. • n:ci SP v Celju. 15558-1 : UPRAVNIKA filiale zastovstva ] inozemskih tvrdk verzicane«® v * poslih župani« trgovine z zna- ; njem tujih 1 er’.kov. snre-m mo. : Plača po uredbi z dodatki po * siporazumu Sedež fil ale v L1ub. « liani Pimene ponudbe postat: j v ogl odd. pod »Stalna zanositev« 16473 1 . FRIZERSKO VAJENKO Sa- * Ion Ivanuša. Pasaža — neb^t č- i nik. 16683-3 : STAR ŠIVALNI STROJ Singar ¡ prodam Naslov v oglasnem od- * delim 16R91-4 ; ročni Štirikolesni voziček .j In kolovrat prodam. Šolska 5 FLAUTO sistem Bohm prodam. 1 Ponudbe v oetaeni oddelek ood < »Bohm« 16605-4 • VPREŽNI GUMI VOZ do 4t prodam Vodnikova c. 123 1 na. 15504-4 i UGODNO PRODAM leseno pred. \ sobno steno z« obešanje oblek ; in odiasen je d“ir»?kov ,Oeledati . Kersnikova ul 8/Ш. Prešeren. « od 11 do 13 ure 16577-4 ; KREDF-NPO POwT prod-çm Vele- : pič Tiskam« rorp. . čevs-os (pri vrata-rHO 16596.4 < ELEKTROMOTOR »SKODA« i ral nerabljen. 13 : čpm prodam ponudbe ped »Gotovina« v Oigl odd. 16598.4 ! Opozorilo! • Današnji številki našega dnevnika srno priložili t položnice in prosimo naročnike, da čimprej na- • kažejo naročnino ra mesec oktober. S tem si • bodo ragotovili tudi pravico do nezgodnega za- • varovanja po pravilih DOZ. • • Pravkar je USla knjiga • • • i „Kartuzija Pleterje | I in partizani” J • »••«i «•••••£•• в» V njej je Josip Edgar Leopold-Lavov, ugledni prior kartuzijskega samostana v Pleterjah, nanizal, kakor sam pravi, »razne dogodke, doživljaje in dejstva objektivno, stvarno, mirno, sine ira et studio«. Ti »SPOMINI« so eno najzanimivejših pričevanj o slovenskem partizanstvu, o izdajalskem početju bele garde in o vlogi, ki jo je imela kartuzija Pleterje v naši narodnoosvobodilni borbi. Nabavite si takoj to knjigo, ki je izšla v zelo lepi opremil Dobite jo v vseh knjigarnah, v časopisnih kioskih ter v podružnicah »Slov. poročevalca«. V kartonirani izdaji stane 290 din, vezana v celo platno s ščitnim ovitkom pa 395 din. čeprav tem izrazom a priori ne bi mogli odrekati pravice ob-sloja_ moramo vendarle upoštevati okoliščino, da navaja Slovenski pravopis izvedenki iz vijaka — vijačnik in vijec, ki ne pomenita nič drugega kakor prav to orodje. Sicer pa je iz istega gnezda še glagol vijačiti, ki bi bil po jezikotvomih pravilih sprejem, ljiv, saj poznamo n. pr. podobne tvorbe: prosjačiti, junačiti itd. Pri tem pa nas zadržuje pomislek, da ga ni mogoče uporabljati v pomenu: pritrjen z vijaki, ker z njim ni mogoče povedati dovršenega dejanja (Zavijaëén je seveda napak) To »e pravi, da bomo morali v vseh takih primerih vendarle posegati po opisovanju — kakor zgoraj. Slaba in neživa je tudi pridevniška tvorba vijačen, pri kateri bi se morali odločiti za uporabo tistega pravila, da se nekateri pridevniki moškega in srednjega spola delajo s pripono -ov alj -ev, tako da bi n. pr. tkzv. vijačnemu spoju pravilneje dejali vijakov spoj, kar pa spet pomensko ni prav zadeto. Tako se sama po sebi ponuja naša. zmerom dobra predložna zveza: spoj z vijaki, ne glede na to, da nas posiljeni pridevnik vijačen morda lahko zavede celo v dvoumja. Skozi rešeto smo pretresli tu-,di trojico izrazov: poskus (po izkns), preizkus in preiskava. Pojmi poskus ozir. poizkus (ta dva sta istovetna) ter preizkus oziroma preiskava so sami po sebi različni, opredelitev te razlike pa je skoraj težja od upoštevanja. Pri preizkavi gre za celoto raznih dejanj, ukrepov. da celo poskusov in preiz" kusov, ki imajo vsi skupaj ta namen, da bi preiskovalec prišel do dna nekemu pojavu ali stvari vobče, medtem ko je poskus in tudi preizkus (v tem primeru) vsak posamezni posto, pek z enakim namenom. Za opredelitev poskusa in preizkusa navajamo, da govorimo v kemiji o poskusih, pri preiska- vi materiala po o preizkusih, n. pr. glede na določene ali zahtevane lastnosti, tako da jih držimo vsaksebi — oprti na do-ber jezikovni čut. Glede na gornje tudi nimamo pomislekov proti preizkusni palici. Kurišče je kraj, kjer gorivo gori ali z drugimi besedami: (odprt) prostor v peči. v katerem sežigamo kurivo (pri normalnem barometerskem tlaku). Kuriv ne kurimo, pač pa kurimo z njimi: zato pa kurimo prostor, ki je tedaj kurjen, in kurimo tudi ogenj. Kurilna površina je površina, na kateri sežigamo kurivo, torej površina rešetke. Za razliko pa so ogrevalne površine (kotlov) tiste, ki jih ogrevamo in ker na njih ničesar ne sežigamo, jih s kurilnimi ne smemo zamenjavati. V tej zvezi sta nam zašla v pero še dva tehniška izraza, s katerima jezikovšlovci niso najbolj zadovoljni- Mimo tega pa le kaže tako, da bomo morali tehniki v svojem besedišču kar obdržati pojma vroče (ne toplo) in hladno (ne mrzlo) stanje, ki sta potrebna v tehniki oblikovanja kovin. Vsaka adaptacija v prilog lepše besede bi lahko škodovala jasnosti izraza. Za primer naj služi samo tale sta. vek: V prostorih hladne valjarne n. pr. jeseniške železarne) je pozimi mrzlo, ker ni kurjena. Potemtakem velja: vroče stanje kot nasprotje hladnemu v tehnologiji, mrzlo pa naj bo nasprotje toplemu, v splošni rabi, kadar jezikovni čut in pa temperatura ne zahtevata, da ga stopnjujemo v vroče! O vleku bi dejali, da je dej. stvo (učinek) vlečenja, vleka (tr2kcija) pa način vlečenja, da potemtakem razlikujemo močan vlek, vzkrižni vlek itd., po drugi strani pa električno, parno ali mešano vleko. Zamen, java obeh pojmov ni opravičljiva. Tehniška sekcija terminološka komisije SAZU Organizacije SZDL v ptujskem okraju so premalo storile za razmah predvolilne delavnosti Krivico bi delali organizacijam SZDL v občinah in vaseh ptujskega okraja, če bi dejali, da so v predvolilni kampanji odpovedale — čeprav bi za posamezne to morda veljalo. Tudi vrsta neuspelih sestankov, neuspelih zaradi tega, ker je bila slaba udeležba, še ne upravičuje takšne obtožbe. Saj ni bilo nikjer v okraju aktiva SZDL, ki ne bi imel proste razprave o bližnjih volitvah in o tern, kako bo k uspehu predvolilne kampanje doprinesel svoj delež. Vendar je čas zadnjih tednov pokazal, da občinski aktivi niso znali v zadostni meri pritegniti k delu vaških organizacij, da so slabo razvili drobno politično delo na vasi. Brez tega dela pa zdaj — ko so ljudje, ki so ostali doma brez bratov in mož v času manevrov, preobremenjeni s pospravljanjem poljskih pridelkov, seveda ni zaželenih uspehov. Z napisi na občinskih deskah, ki jih ob delovnih dneh ljudje nimajo časa brati, jih ne privabiš na sestanke. Se nekaj je postalo v ptujskem okraju očitno — slaba udeležba v občinah, kjer so v večji meri pričeli z delom za odpravo viničarskih odnosov. Opaziti je, da lastniki vinogradov, oziroma gospodarji še prihajajo na sestanek, viničarji pa ne. Premor, ki je nastal po zasliševanju in ugotavljanju viničarskih odnosov, je dal sovražno razpoloženim razlaščencem priložnost, da v viničarjih omajajo vero, da se bo stvar zanje dobro iztekla. Lastniki z nad 10 hektari zemlje so že skorajda vsi prejeli odločbe o odkupu, viničar pa še nobeden. Viničar, ki je bil vseskozi nezaupljiv, kaj hitro podleže namigavanjem in grožnjam »danes meni, jutri tebi« in marsikateri si zdaj niti ne upa več na sestanek. Zato bi bilo res nujno, da končno dobe okrajne komisije potrebna tolmačenja k zakonu in začno izdajati tudi viničarjem odločbe. Da bo končno vsem jasno, komu je odzvonilo . . . Čeprav se je zgodilo, da so marsikje morali setanek sklicati ponovno, so imeli tudi uspele sestanke, zlasti v Gorišnici, v Ormožu in Cirkovcih, kjer je govoril tov. dr. Jože Potrč. Tudi v Grajeni so ljudje našli čas za sestanek, v Vurbergu se je zbralo lepo število ljudi. Ne more pa biti govora o uspelih sestankih tam, kjer v vasi sploh ni odbora Socialistične zveze — takšnih vasi je v okraju pet! Pa tudi tam ne, kjer se domači aktivisti zanašajo predvsem na pomoč z okraja. Predvolilna razgibanost bi bila brezdvoma mnogo bolj živa, če bi v njej sodelovali tudi sindikati v tolikšni meri, kot bi lahko. Izkušnje s področij, kjer so večje tovarne in obrati, Ptuj, Majšperk, Kidri- čevo, kažejo, da se sindikalne organizacije še niso lotile predvolilne agitacije. V vaseh okrog teh centrov ni videti na sestankih delavcev, temveč predvsem kmete, ki potem skrenejo v razpravi na takšna pota, da trdijo, kako prejemajo delavci visoke plače na račun njihovih žuljev itd. Odgovor pa jim delavci seveda ostanejo največkrat dolžni... Organizacije SZDL bodo morale tudi glede tega ukreniti potrebno — povedati delavcem, da so tudi oni člani organizacije SZDL, da ni njihovo mesto samo v sindikatu. Na sedanji položaj pred volitvami ne kaže gledati preveč brezbrižno zlasti še, če upoštevamo, da bodo od 4. oktobra dalje prvi zbori volivcev. Na te zbore morajo priti ljudje že pripravljeni in odločeni, komu bodo zaupali svoje glasove, da ne bo neaktivnost organizacij SZDL voda na mlin sovražnim elementom. (jp) Toplice pri Fraaklovem. Na s liki voda iz mrzlih in toplih vrelcev bazen, v katerem se zbira Ali bo Frankolovo dobilo svoie zdravilišče? Približno en kilometer o-d Frankolovega, v smeri proti Mariboru, ležijo ob desni strani glavne ceste »Toplice«. To ime je zvezano s toplimi vrelci, ki nedaleč od kamnoloma izvirajo in zaenkrat napolnjujejo le majhen bazen, ki si ga je pred mnogim; leti Za svojo uporabo zgradil nekdanji tamošnji grof. Okrajna konlevenca ogledalo njene dela mosti Neposredno pred okrajno predkongresno konferenco AFZ so bili po večjih občinskih središčih Goriške zbori vseh nekdanjih bork in aktivistk iz NOB. Zborov so se udeležile tudi matere padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Ti zbori so ob obujanju spominov na sodelovanje žena v NOB vnesli v organizacijo AF2 novega borbenega duha in vedrine za nadaljnje delo. Tudi okrajna konferenca AFZ je bila nenavadno živahna pri obravnavanju političnih in gospodarskih problemov na vasi. 2ene so tako prišle do zaključka, da mora žena v še večji meri kot doslej sodelovati na vseh področjih za IV. kongres V celjskem okraju so odkupili že 419 ha zemlje Delo komisije za kmetijski zemljiški sklad gre Л koilCU državna kmetijska posestva. V teh krajih odkupljene parcele so večji del tudi arondirane ali pa vsaj večji kompleksi. Večje težave glede dodeljevanja odkupljene zemlje pa bodo nastale aa področju ob Sotli ter v krajih niže Celja do Rimskih toplic, zlasti ob Savinji. Tu so odkupljene parcele raztresene. Zato kaže, da Pretekli teden je bila seja gospodarskega sveta pri okrajnem ljudskem odboru Celje-oKoiica, na kateri je med drugim poročal tudi tov. Rudi M&rkovic o dolu okrajne komisije za kmetijski zemljiški sklad. De io k omisi je gre h koncu. Trenutno rešujejo še zadnje primere in je pričakovati, da bo komisija v na-slednjih desetih clcetih končala odkup zemlje. Od -40 občin v okraju ie komisija pregledala zemljiški sklad v 35 občinah. Trenutno je na čelu še v Dramljah, Jurkloštru in Rimskih toplicah. Poleg tega bo v naslednjih dnevih obiskata se najbolj hribovite predele okraja in to Breze, Dobruo, Vitanje ter Žreče. Pri svojem delu se je komisija odločno drž.nia načela maksima 10 ha obdelovalne zemlje. Od tega določila je morala odstopiti le v hribovitih predelih, kjer je travnike 6 razreda po večini uvrstila v košenice. Ko je kombija začela z delom je tiio v celjskem okraju 4'56 kmetov, ki na; bi imeli nad 10 ha obdelovalne zemlje. Od teh je bilo doslej na terenu obdelanih 270 primerov, 12? primerov pa je po izločitvi travnikov 7. in S. razreda ter po predložitvi posertnib listov (her so izkazovali pod 10 ha ob delo value zemlje,', odpadlo. Tako, da čaka komisijo še 43 primerov. Doslej se je zakoniti odkup izvršil v 116 primerih e 419 ha obdelovalne zemlje. Povpreček odkupljene ’osier v zemlje na en primer je doslej 'v“lrskem okraju 3,13 ha. Najnižji empetni s 1.30 ha. absolutno naj- višji v Kozjem s 11,87 ha, relativno pa v Podčetrtku s 7.69 ha. Pri reševanju vseh primerov je komisija težila za tem, da je v občinah. kjer so državna posestva, odkupila ono zemljo, ki je bita posestvom mejaš ali pa aajbližta. To načelo so po večini podpirali tudi prizadeti kmetje sami. Sicer pa so zastopniki drž. posestev (Žovnek, Založe,«Arja vas, Šentjur:j itd.) nudili komisiji s predlogi veliko pomoč. Na sploh se je pokazalo, da so državna posestva pri tem odkupu odigrata pozitivno vlogo tudi v tem, da so njihovi zastopniki z največio voljo skušali doseči sporazume s prizadetimi kmeti. Kar se tiče odkupljene zemlje v Savinjski dolini, nadalje v Konjicah, Šentjurju, Šmarju, Ponikvi in v Planini z njenim dodeljevanjem ne bo težav, ker tu delajo ho moral okraj ai ljudski odbor v teh primerih oddati to zemljo v uživanje prejšnjim lastnikom in to do časa, ko bodo zreli pogoji za njeno priključitev h katerikoli kmetijski organizaciji. Pri delu, zlasti pa še na začetku, je komisija poleg tehničnih zaprek naletela še na druge, ki pa so bile plod delovanja šibke reakcije. Zgodilo se je, da so nekateri kmetje elane komisije pozdravljali: »Kdaj nam boste odvzeli pa še ostalo zemljo?« in podobno. Ko pa so kmetje uvideli in spoznali, da je komisija delala le po zakonitih določilih in da je upoštevala njihove pametne predloge, so spremenili tudi svoje mnenje in stališče. Razen redkih iziem (Žalec, Dramlje in občinski ljudski odbori ob Sotli) so skoraj vsi ljudski odbori in njihovi člani delo komisije bolj otežkočili, kot pa olajšali. Nenavadno oportunističen odnos do te uredbe je n. pr. pokazal odbornik Škorjanc iz Braslovč, ki je posestnici Remičevi »svetovale »Kaj dajete v ta sklad. Pomislite raje na otroke!« Ta odbornik je vedel povedati tudi to. da do izvajanja te uredbe ne bi prišlo, če bi obstojala nekaka združitev kmetov. Kot nekdanji vaški mogotec je hotel svojo voljo uveljaviti še kmet Štefan Gajšek iz Ponikve. Ko mu je komisija odkupila del zemlje skrajno zanemarjenega posestva, na katerem ima še okoli 150.000 dinarjev davčnega zaostanka, je zagrozil, da bo prei>aral trebuh tistemu, ki bo prvi stopil na njegovo zemljo. Tudi Jože Grilc, bivši trgovec iz Pristave sprva ni kazal dobre volje ra rešitev tega vprašam ja. Zatajiti je hotel vinograd na Sladki gori. Toda, našli so se pošteni ljudje, ki so komisijo opozorili na nameravano utajo Takšnih in podobnih izpadov je bilo še nekaj V primeri z njimi pa je bila močnejša vrsta kmetov, ki so uredbo sprereli z raznmevanjem. Med temi je vredno omeniti kmeta Gvida Plaskana iz- Braslovč, ki je sam predlagal za odkup dobre parcele. M. B. AF2 Jugoslavije pa so izvolile Cvetko Vodopivec in Tončko Neškudla. ZENA MORA POSTATI VZGOJITELJ IN SVETOVALEC je dejala na okrajni konferenci delegatka iz Branika, 2ene na množičnih sestankih še vse premalo posegajo v javno razipravo. Zato je razumljivo, da so moški prevzeli iniciativo v svoje roke in nas ne upoštevajo tako kot bi morali. Zadnji zbor vseh nekdanjih bork in aktivistk pa je poživil našo organizacijo. ŽENE MORAJO ODLOČNO SPREGOVORITI TUDI NA ZBORIH VOLIVCEV Zastopnica iz Nove Gorice je dejala: »Naš delovni človek- kmet se ne pritožuje zaradi odkupnih cen svojim pridelkom. Kritizira pa cene, po katerih mora delavec plačati njegove proizvode na trgu, ker ve, da si tu nekdo prisvaja velike dobičke. Odkupna podjetja tudi niso v dovoljni meri oskrbovale trga. Tako na primer je primanjkovalo zelenjave v času, ko je kmetom na njivah in vrtovih takorekoč gnila. Verjetno odkupna podjetja niso slutila dovolj dobička, brez katerega si ne morejo misliti trgovine. Kritizirala je tudi nekatere druge pomanjkljivosti v trgovinski mreži in postrežbi, katera še ni na primerni kulturni višini. Tako na primer bi si lahko uredila svoje, doslej docela nehigienske prostore v trgovini. KMETIJSKE ZADRUGE SO DOLŽNE PODPIRATI IN POMAGATI PRI ORGANIZACIJI TEČAJEV ZA MLADINO »Zima se bliža in je čas, da povsod začnemo z organizacijo Za vinogradnike na Dolenjskem je letošnja jesen žalostna Zmeraj tako mikavna Trška gora pri Novem mestu je letošnjo jesen izredno pusta in žalostna. Po celi gori težko zagledaš en sam lep grozd. Podobno je tudi na Tolstem vrhu, Debencu, Semiški in Doblički gori ter Veselici pri Metliki in drugod. Spomladanska slana je uničila pridelek vinogradov in tudi sadovnjakov po bolj izpostavljenih krajih. S tem je dohodek vinogradnikov hudo zmanjšan. Okrajni ljudski odbor Novo mesto je s pomočjo posebnih komisij ocenil približno škodo po spomladanski slani in ugotovil, da ta škoda v vsem okraju presega vsoto 300 milijonov dinarjev. (r) večernih izobraževalnih in praktičnih tečajev za vzgojo mladine«, je dejala delgatka iz Godoviča pri Črnem vrhu. Glede kritja stroškov pa naj bi se organizacija AFZ obračala za pomoč na Splošne kmetijske zadruge. Hkrati pa naj bi se žene bolj množično včlanjevale v te zadruge. ŽENE SE MORAJO BORITI TUDI ZA ZAŠČITO SVOJIH PRAVIC Ista delegatka se je dotaknila tudi vprašanja zaščite žena, zlasti vdov. Po raznih uradih namreč še sede birokrati, ki ne razumejo težav, s katerimi se mora boriti žena-mati, ki ostane sama s številnimi otroki. Ona je čakala osem mesecev na izplačilo otroških dodatkov za svojih 7 otrok. ORGANIZACIJA SZDL ZKJ MORA NUDITI ŽENAM VEC POMOČI IN Ko so žene, ki so se zbrale iz vseh koncev sončne Goriške, tako obdelale nekatera vprašanja, ki jih že dolgo tiščijo, so se še pomenile o splošni vzgoji mladine, o vzgoji žena in utrditvi organizacije AFZ ter vlogi, ki naj jo ima žena v družini in družbi. Člani ZKJ pa morajo v smislu VI. kongresa ZKJ organizaciji AFZ nuditi več pomoči pri njenem delu. Tudi tu se namreč v posameznih primerih pojavlja da organizacija AFZ nima dovolj opore s strani članov ZKJ v borbi proti zaostalosti, ter verskemu fanatizmu. 2ene na svojih množičnih sestankih čestokrat pogrešajo v svojih vrstah baš žene vodilnih političnih in oblastvenih funkcionarjev na vasi m občini. —jp. IZ SLOV. KONJIC Te dai so imeli v Ločah skupen sestanek vseh predstavnikov organizacij, na katerem so se pogovi-rili o delu v času pred volitvami. Sklenili so, da hodo še pred zbori volivcev po vseh vaseh sestanki članstva SZDL in drugih organizacij. Odborniki so bili tudi mnenja, da bi občina Loče, ki spada v konjiško volilno enoto, postavila na skupno listo tudi svojega kandidata. Ljudski odbor konjiške mestne občine bo v kratkem dal na licitacijo več stanovanjskih hiš, splošno ljudskega premoženja. Večina teh hiš je ocenjenih na okoli milijon dinarjev, od katerih jih je nekaj potrebnih popravila, zlasti streh. Zaradi visoke cene, ki je delavcem težko dostopna, izgleda, da ne bo dosti interesentov. Nekateri so tudi mnenja, naj bi se te hiše dodelile borcem in aktivistom iz NOB na isti način, kot se je svoje-časno dodeljevalo zemljo potom agrarne reforme. L. Г. Lani izvoljeni novi občinski ljudski odborniki v Frankolovem pa so začeli misliti, kako bi to zdravilno vodo, ki je po svoji kemijski sestavi enaka vodi v zdravilišču Dobrna, zajezili m seveda zgradil; tud; ustrezajoče zdraviliško poslopje. Misel je rodila že prve načrte in našla tuda odgovorne funkcionarje, ki so predlog podprli in vse kaže, da ga bodo tudi izvedli. Kaj bi za Frankolovo pomenilo takšno zdravilišče in to ob glavni cesti, je spoznal tudi kandidat te volilne enote za republiškega poslanca tov. Vinko Sum-rada. V njem imajo domačini zaenkrat močnega pobornika, da prvi načrti ne bodo ostali prazne besede Ln da se bodo bržkone tudi v doglednem času uresničili. Nedaleč od kamnoloma privrejo na dan vrelci tople in mrzle vode. Temperatura tako pomešane vode znaša okoli 21 stopinj Celzija. Vsa ta voda, ki prihaja na površje v množini približno 300. litrov na sekundo (!) se zbira v majhnem bazenu in nato odteka v potok. Trenutno edino korist od teh toplic imajo domačini, ki s; lahko na ta račun kopalno sezono precej podaljšajo. Topla voda pa pride prav tudi gospodinjam, zlasti še pozimi, ko stojijo v njej do kolen globko in perejo ne da bi se jih lotil revmatizem ali druge nevšečnosti. Površna raziskovanja so pokazala, da bi s potrebnimi vrtalnimi deli lahko ločili izvirke mrzle vode od toplic. Ta raziskovanja so tudi pokazala, da bi samo topla vo-da prihajala na dan v množini okoli 120 litrov na sekundo in da bi njena temperatura znašala okoli 36 stopinj Celzija. Vsa ta dejstva so imela dovolj osnove, da so prebivalci Frankolovega začeli misliti o graditvi zdravilišča. Po njihovih načrtih bi tople vrelce odvedli po cevovodu do nekdanje graščine, ki b; jo preuredili v zdravilišče. Zdi se pa, da so v okvir teh načrtov vzeli še gradnjo odprtega bazena. Uresničitev tega načrta bi pomenila za Frankolovo in njegovo okolico lep napredek, ki bi se poznal ne samo v povečanju narodnega dohodka tega kraja, marveč tudi na zdravju vseh, ki iščejo v podobnih toplicah novih moči za delo. M. B. ft A RlBOH Dežurna lekarna Torek. 29. sept Lekarna »Center«. Gosposka ulica 12. RADIO MARIBOR Torek. 29. sept.: od 12 do 16 prenos sporeda iz Ljubljane, vmes ob 13 oddaja v madžarščini; ob 16 malo za šalo malo Za res; ob 16.20 Pablo Sarasate »Ciganske melodije«; ob 16.30 poslušajte domača poročila; ob 16 40 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi; cd 17 do 23 prenos sporeda iz Ljubljane. KINO MARIBOR »PARTIZAN«: iitaL film »Vrag vzemi slavo!« »UDARNIK«: franc film »Vsi smo morilci«. »POBREŽJE«; amer. film »Aretacija«. »STUDENCI«: amer film »Afera na Trinidadu«. MURSKA SOBOTA »MESTNI KINO«: mehiški film »La Malquerida«. PTUJ »MESTNI KINO«: francoski film »Pariz poje«. * мшш KOLEDAR Torek, 29. eeptambra: Miha. Stojan. Sreda. 30. septembra: Jelka. Hieronim. Diplomirala je iz klasičnih jezi. kov Osana Mira. Čestitamo! 1. Jugoslovanska razstava embalaže nam kaže razne vrste em. balaie.* proizvedene v FLRJ toi važnost dobre in ustrezne embalaže v notranji m zunanji trgovini — Razstavlja okrog 40 podjetij raznih strok (les papir, kovina. steklo, tekstil, umetne mase itd.). — Ogled te razstave Je važen za vsakogar Na vprašanja glede tombole mestnega odbora Rdečega križa, ki je bila 13. septp-nic od 17. dalje. LliObiRCJ: _a;er. barvni film »Rudrriiki kralja Salamon2« cb 17,30. Ob 20. amer. f lm »Mreža«. CELJE UNION: ameriški film »Dolgo je pomnil«. CELJE DOM IN LETNI: amer. film »‘Veliki grešnik«. 3LED: franc, film »Najsrečnejši dnevi vašega življenja«. KAMNIK: jug oslov, film »Vsi na morje«. ŽALEC: francoski film »Otroški vrtec«. KRANJ »STORŽIČ«: ameriški barvni film »Onstran Missou. rija« im tednik ob 16, 18 in 20. Radia Ljubljana in orkestrom Philip Green — sodeluj 'ha Sonja Hočevar in Stane Minchii: Filipe-: Vesela Maja — Adamič: O Celje meso beilo — Rose: Vesela godala Adamič: Brda brda — Green: Ser<-ada — Adamič: Prelepa »i bela Ljubljana — Richardson — Po železnici — Adamič: Cri. čri — Green: La Golondrina — Adrmiič: Princeska; 18.30 Iz bojev naših narodov — Zbor aktivistov na Pugledu: 18 40 Samospeve poje sopranistka Derrca Škrtac: pri klavirju Marjan Lipovšek; 19 00 Radijski dne^Tvk: 20.90 Okno v svet: Afera Latimoref: 20.19 Ob tednu Radia — T s krat In danes; 21.00 Iz sodobne Švedske književnosti — Liteeamo-ese-i'stična oddaja: 21.30 Melodije 'iz fi'Vnov — »S pesmijo v srcu« — »Broadwayska zazibaIka« »Skrivnostna tema« »Amerikarrd v Parizu« »Serenada v mesečini«. »Nancy ore v Rio*. »Lavra in ve-"ilici Caruso:« 22.C9 Poročna: 22 15 L. v B°ptv>ov‘'n: GodrJn: kvartet v a-molu št. 15 oo. 132; 22.55 do r? on Lahko noč: 23.00 do 24 00 Oddaja Radia Jugostaviia za tu-’Tro ra valu 327 l m (prenos iz Zagreba). KONCERTI Koncerta* poslovalnica o tv a rja sezi.ta ioltat'čnih k^-p-tov s konci ;v-trra na d^h klavirjih Erike Frieser in Fauta Trauta. plarr-stov iz Kö'na. Na mp.redu so deta S trav-'nekega, Schumanna. Brittna. Coptamda in Hs^m'rr-va. Vstopnice cd 120 din navzdol v Koncertni poslovalnici UMRLI Žalostnega src a nasomjamo ~o-rodnitketn. prijateljem in z.::: a. с*тп da nas je zapor J! v £3. * u starost-; naš predragi mož. còlia, star j očka tast biatrsnsc 'n stric gospod IVAN KOŠČAK. upokojence Predrag ra pokoja:k« bomo o tremili na cvegov: zadnji poti 30. sept. ob 25. u-; z Zal — kapelice sv. N ko'sin. — Žalujoči: žena Francò*ka. hrérki: Ela in Marica z-t Milan SuVrk vnuk Marjanček :'n ostalo sorodstvo. — Ljubljane. Zagreb Statale. Postojna St Catharines 28 s“pt. 1933. Uprava pcd.ta-t.ia :n sndikataa rcdmžnica RTF »TESAR« Ljubljana. Parmova 45. sooročats žalostno \est d.i je umrl njun člen tov. ing. FRANC ZUPANČIČ. Pogreb bo v torek 29. sept. ob 15. iz Jožefov^ mrliške veže. — Ohranili ga bomo v le-pem spominu 6595-0 Umrla je naša ljuba, nepozabna mama io sosí ra MARIJA TAVČAR, roj. Jerie. Pokopali jo borno v torek 29. IX. 1953 ob 17.30 z Zal — Mar'line mrliške vežice. Žalujoči: hčerka Lea por. Jakič, zet Ataš vnuk Marjan sestra Ida Prebave brat Lojze Jerše in o-te lo sorodstvo Ljubljena Postojna Dobmč. 6597.a * ¿ó WE Napoved za torek dne 29. septembra 1933: Oblačno vreme z v m cerimi padavinami Hladneje. -SLAVOLOK I 105 KKtCH MARIA REMARQUE ZMAGE“' »Tu vidiš,« je zavzdihnila Rolande. »Prècej je nesramna! Vedo, da jih potrebujemo.« »Točno,« je rekel Ravie. »Kdaj pa naj bodo? Kaj pomeni ta marmelada?« »Madamin ponos. Sama jo dela. Na svojem posestvu na Rivieri. Zares je dobra. Jo želiš pokusiti?« »Sovražim marmelado. Posebno, če jo knhajo milijonarke.« Rolande je zavrtela stekleni pokrov, vzela nekaj žlic marmelade iz njega, jo namazala debelo na kos papirja, dodala kos masla in nekaj koščkov prepečenca, vse skupaj trdno zavila in dala Ra vicu. »Vrzi to potlej stran,« je rekla. »Stori to nji na ljubo. Pogledala bo, ali si kaj vzel. Zadnji ponos postarane ženske brez iluzij. Stori to iz vljudnosti.« »Dobro.« Ravie je vstal in odprl vrata. »Precèj trušča,« je rekel. Spodaj je bilo slišati glasove, muziko, krohot in klice. »So to vsi že Francozi?« »To ne. To so večidel inozemci.« »Američani?« Ne, to je najbolj čudno. Večinoma so Nemci. Še nikdar nismo imeli toliko Nemcev tukaj.« »To ni nič čudnega.« »Večina jih govori zelo dobro francoski. Čisto drugače kakor Nemci pred nekaj leti.« »To sem si mislil. Ni tudi veliko vojakov vmes? Rekrutov in kolonialnih vojakov?« »Saj teh imamo vedno veliko.« Ravie je pokimal. »In Nemci potrošijo veliko denarja, kaj?« Rolande se je zasmejala. »Res ga. Vsakogar povabijo, ki hoče kaj piti.« »Posebno vojake, bi mislil. Pri tem ima Nemčija, zaporo marke in meje so zaprte. Ven je mogoče priti samo z dovoljenjem oblasti. In nihče ne sme vzeti več kakor deset mark s seboj. Čudno, ti veseli Nemci s celimi kupi denarja, ki tako dobro govor é francoski, kaj?« Rolande je skomizgnila z rameni. »Zastran mene — dokler ni njihov denar ponarejen —.« Po osmi uri zvečer je prišel domov. »Me je kdo klical?« je vprašal vratarja. »Ne.« »Tudi popoldne ne?« »Ne. Ves dan ne.« »Je bil kdo tukaj in vprašal po meni?« Vratar je odmajal z glavo. »Živa duša ne.« Ravie je krenil po stopnicah navzgor. V prvem nadstropju je slišal zakonski par Goldbergov, ki sta se prepirala. V drugem nadstropju je vpil otrok. Pil je francoski državljan Lucien Silbermann. Bilo mu je leto dni in dva meseca. Za svoja roditelja, trgovca s kavo Siegfrieda Silbermanna in njegovo ženo gospo Nelly, rojeno Levy iz Frankfurta na Meni, je bil svetinja in predmet špekulacije. Bil je rojen v Franciji in upala sta, da bosta z njegoyo pomočjo dve leti prej dobila francoske potne liste. Lucien se je na podlagi tega z inteligenco enoletnika razvil v družinskega tirana. V tretjem nadstropju je cvilil gramofon. Bil je last prebežnika Wohlmeierja, prej koncentracijsko taborišče Oranienburg, ter igral nemške narodne pesmi. Mostovž je smrdel po zelju in mraku. Ravie je šel v svojo sobo. da bi bral. Kdo vé, kdaj je bil kupil nekaj zvezkov svetovne zgodovine in poiskal jih je. Ni bilo posebno razvedrilno branje. Edino, kar se je izcimilo iz tega, je bilo čudno deprimira joče zadoščenje, da ni nič novega, kar se dogaja dandanes. Vse je bilo že stokrat na svetu. Laži, verolomnosti, umori. Jernejeve noči, korupcija iz želje po oblasti, nepretrgana veriga vojn — zgodovina človeštva je bila pisana s krvjo in solzami in med tisoči s krvjo omadeževanih kipov preteklosti se je le poredkoma našel kateri, na katerem se je blestelo srebro dobrote. Demagogi, sleparji, očetomorilci in morilci prijateljev, moči pijani sebičneži, fanatični preroki, ki so pridigali ljubezen z mečem; bilo je vedno isto in vedno znova so se našla potrpežljiva ljudstva, nagnana v medsebojno brezumno ubijanje za cesarje, kralje, veroizpovedi in blazneže — brez konca in kraja Položil je knjige v stran. Skozi odprto okno pod njim so prihajali glasovi Spoznal jih je — bila sta Wiesenhoff in gospa Goldberg. »Zdaj ne,« je rekla Ruth Goldberg. »On se kmalu vrne. Čez kako uro.« »Ura je cela ura.« »Morda pride tudi že prej.« »Kam pa je šel?« »Na ameriško poslaništvo. Vsak večer gre tja. Zunaj stoji in strmi vanj. Drugega nič. Nato se vrne.« ;