Leto LXXm«, št. 30 a
LJubljana, sreda 7* teainafla 1*4»
Cena Din
LOVENS
cznaja  vsa a  Jao popoldne izvzerafii  aedelje in praznike.  —  tnserati do 80 petit vrst a um z, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Oie 4.—   Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« cnc v lugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva o Hm štev. S
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-28
Podružnice:  MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. »o podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani 5t   10 351
Francija ima pod orožjem
in pol milijona vojakov
P© mnenju nemških generalov Nemčija ne sme voditi vojne na dveh bojiščih, zato se po sodbi angleškega strokovnjaka pripravlja na veliko ofenzivo v Po-saarju — Obrambna moč Maginot ove linije
London,  t   febr. AA. (Havas s.) Član
frajicoj>kr vojne misije je <lal včeraj novinarjem izjavo o vojnem položaju. Predvsem j«' primerjal prvih pet mesecev sedanj* vojne z Isto dobo Leta lPli. Naglasii je razloge, zaradi katerih Nemci na zapadnem bojišču ne podvzemajo iniciative. Omenjeni častnik je izrazil mnenje, da nemško poveljnistvo proji očividno upanje, da bo nastala med zavezniki demoraliza-ker Nemci vodijo v tem smislu ob-sežj t agando. Drugi razlog je očividno ta. da nemški generali eastopajo mnenje,
da Nemčija ne sme voditi borbe na dveh
bojiščih. N~emčxja očividno upa na uspeh svoje taktike. Obstoja tudi možnost, da se Nemci želijo boriti proti Angliji na morju in v zraku, da bi mogoče na ta način demoralizirali Angleže.
Nato je isti strokovnjak dal angleškim novinarjem nekaj novih podatkov o francoski vojski in Maginotovi liniji. Dejal je, da je bilo v Franciji že prve dni vojno mobiliziranih 5 milijonov vojakov, sedaj pa ima Francija pod orožjem že 6 in pol milijonov vojakov. Angleška in francoska vojska skupaj sta v prvih 5 mesecih vojne izgubili 1500 mož. V svetovni vojni 1. 1914
pa je imela francoska vojska sama v istem času  720.000  smrtnih žrtev.
Stroški gradnje Maginotove linije so znašali približno 600 milijonov angleških funtov, t. j. toliko, kakor za 100 največjih bojnih ladij. Maginotovo linijo tvorijo sedaj dejansko tri zaporedne linije. Pred utrdbami samimi je napeljanih okrog 18 milijonov metrov bodeče žive. Dalje je bilo uporabljenih za utrdbe pred Maginotovo črto 26 milijonov kub. čevljev cementa.
London, 7. febr. e. Vojni strokovnjak »Vorkshire Post« cigar dobre zveze z ge-
neralnim štabom so znane, misli da Nemčija pripravlja veliko ofenzivo za mesec marec v Saarski dolini. Opažati je koncentracijo težkega topništva med Saarlau-ternom in luksembursko mejo. Tu so močne utrdbe prve linije, ki varuje Maginotovo črto In zaradi tega ko pač potrebne močne topniške priprave za vsako eventualno akcijo.
Sidncv. 7. febr. s. (Reuter). V Avstraliji se je prijavilo za službo v letalski vojski že 60.000 oseb. samo v Sidnevu so znašale prijave po 2000 na teden. Skupno bc sprejetih v avstralsko letalsko službo 50 tisoč mož.
£n ' ® Nemčija posredovala v Moskvi?
Klfi^b zatvkanju v Beri?mi se vzdržujejo vesti, da hoče Nemčija s svojo po-src:*s?r~ko akcijo v finsko sovjetskem sporu preprečiti izgube sovjetskega
prestf/ža
Pariz, 7. febr s. iHavasi. Mnoga poročila iz Moskve dajejo slutiti, da hoće sovjetsko vrhovno poveljstvo izvojevati odločilno zmago n.i Finskem do 23. februarja, dneva obletnice ustanovitve rdeče armade. Na drugi strani pa se v evropskih prestolnicah množe govorice o nemškem posredovanju v sovjetsko - finskem konfliktu. Deistvo je. da se je gotovo Nemčija že prepričala o neuspehu rdeče armade na Finskem in da nikakor ne želi, da bi bil ta neuspen v prihodnjih tednih še povečan. Vojaški strokovnjaki vedo, da bodo nastopile na Finskem take vremenske prilike, da bodo postale vojaške operacije za dva meseca nemogoče. Tako hoče sovjetska vojska pospešiti do tedaj svoje operacije. Nemčija pa sru>tra sovjetsko stvar očividno že za izgubljeno. Da bi preprečila odločilno izgubo sovjetskega prestiža, ki bi škod tudi  Nemčiji, hoče sedaj vpli-
vati, d,H bi bil dosežen med sovjetsko Rusi-., in Finsko sporazum. Zdi se. da je bil prvi poskus posredovanja podvzet že pred
več tedni, vendar ga je tedaj maršal Voro-šilov odbil.
Berlin, 7. febr. e. V zvezi s prihodom grofa Schulenburga nemškega veleposlanika v Moskvi, in Bliicherja, nemškega poslanika v Helsinkih, so krožile včeraj vesti, da je treba obisk službenih predstavnikov Nemčije v Rusiji in na Finskem spraviti v zvezo z novo akcijo posredovanja s strani Nemčije. Rečeno je bilo. da je Blu-cher nrišel v Berlin s sprejemljivimi predlogi finske vlade za likvidacijo sovjetsko finskega spora. Mislijo, da v neslužbeni obliki sondira teren pri sovjetski vladi za to intervencijo.
Glede vseh domnev pa so tukajšnji službeni krogi zavzeli odločno negativno stališče. Z njihove strani izjavljajo, da v današnji situaciji ni misliti na kakršnokoli posredniško akcijo, vsaj ne s strani Nemčije. Na pristojnem mestu je bilo rečeno, da nemška vlada ne vidi možnosti, za tako akcijo.
med oddeTki pehote. Sovjetske letalske sile so izvršile več izvidniških poletov.
Manevri v Sibiriji
RIGA. 7. febr. A A. (Štefani). Po vesteh
:z Moskve so se začeli v Sibiriji zimski manevri, da bi se precejšen del sovjetskih
čet naučil smučati ter bil nato lahko poslan na finsko bojišče.
Ni vzroka za pesimizem
BRUSELJ. 7. febr. s. (Reuter). Angleška delavska delegacija pod vodstvom sira Waltera Citrina. ki se je mudila na Finskem, je dospela včeraj z letalom iz Stockholma v Bruselj. Citrin je izjavil po svojem prihodu novinarjem, da po njegovem mnenju ni vzroka za pesimizem glede izgledov borbe Finske s sovjetsko Rusijo, če nudijo vse države Finski takoj z vso odločnostjo vsako možno pomoč.
Jugoslavija — najmočnejša vojaška sila na Balkanu
Tako pravi italijanski vojaSki strokovnjak — Velik interes Švice za Jugoslavijo in Balkan
Pg neuspeha savjet ske Senzive na Mannerhefmovo črto
Maršal Voroš K*3v prevzel poveljstvo nad sovjetskimi četami na finskem bojišču? — Finci iz-fiofroltsiujejo svoje pc/.zaje
RIM. 7. iebr. e. Po nepotrjenih vesteh iz službenih krogov v Helsinkih se izve, da so sovjetske Čete kljub težkim izgubam včeraj prvič prišle direktno v stik z nekaterimi utrdbami na Mannerheimovi črti. Včeraj so poslali sovjeti v boj sveže čete, ojačene s tanki, topništvom in letali. Pri napadu na mesto Summo, najboljšo utrdbo Manncrheimove črte, je sodelovalo 400 letal. Isti polslužbeni krogi zatrjujejo, da je prev/.el osebno poveljstvo nad sovjetskimi četami maršal Vorošilov, ki se hoče na ta načT'n rehabilitirati in si pridobiti ponovno naklonjenost Stalina.
STOCKHOI^I. 7. febr. (Havas). Posebni poročevalec lista Stockholm Tidnin&en• na finskem bojišču ceni. da imajo sovjeti sedat med Ladoškim jezerom in Pečengo na finskem ozemlju 16 divizij. 5 od teh med Ladoškim jezerom in Ajtojokijem. Kdino ugodne terenske razmere omogočajo Fincem, da se zmagovito upirajo tej ogromni premoči. Sovjetske čete se zadaje čase novsod utrjujejo na svojih posto-ankah. Kopljejo rove in postavljajo avtomatično orožje. Tanki so stalno v akciji, pa se zaradi minskih polj slabo obnesejo. Nasprotno pa misli finsko vrhovno poveljstvo da sovjeti kljub dosedanjim neuspehom ne bodo prenehali uporabljati skakalcev s padali. Ce se namreč posreči spustiti za fronto oddelke skakalcev s padali, bi mogli novzročiti veliko škodo na vojaških objektih.
Poročevalec pravi dalje, da pri Summi na Karelijski ožini sedaj nastopa v bojih nova sovjetska divizija, in sicer na 20 km široki fronti. V bojih sodeluje 200 sovjetskih letal, ki so zlasti mestece Summa že popolnoma uniči!a. Sovjeske izgube zadnje dni na tem odseku fronte cenijo na 4500 mož. Finske izgube so zelo majhne. Finski uspehi pri Summi so občudovanja vredni, z ozirom na izredni sovjetski pritisk. Tudi finski generalni štab se je v vodstvu dosedanjih operacij zelo izkazal.
HELSINKI, 7. febr. A A. V pokrajini Summa so izvršile sovjetske čete v teku včerajšnjega dneva več napadov po 48 urah relativnega miru. Ob treh zjutraj se je začel strahovit topniški ogenj, ki je trajal do devetih dopoldne, nakar je prešla sovjetska pehota v napad. Artilerijske-
ga streljanja se je udeležilo okoli 300 poljskih topov. Zadeta je bila med drugim am-bulanca Rdečega križa ter je bila ob tej priliki ubita neka bolničarka. Napad pehote je podpiralo čez 100 sovjetskih tankov. Napad pa se je končal z neuspehom, ker so tanki zadeli na ovire, ki jih niso mogli obvladati. Finsko topništvo je uničilo 22 sovjetskih tankov. Istočasno so sovjetske čete izvršile tudi napad čez zamrznjeno jezero Hatjalahti. toda napad je bil odbit zaradi odlične finske obrambe, ki je uporabljala avtomatično orožje.
HELSINKI, 7. febr. s. (Reuter). Z nor-veško-finske meje na skrajnem severu poročajo, da je opaziti zadnje dni izredno aktivnost sovjetskega letalstva. Eskadra za eskadro letal leti od Murmanska oziroma Pečenge proti jugu. Glavni cilj napadov je cesta, ki vodi iz Pečenge proti Botniškemu zalivu. Dalje proti jugu je še vedno mesto Rovanjemi najbolj izpostavljeno sovjetskim letalskim napadom. Po zadnjih poročilih so glavne električne napeljave v mestu razdejane. O človeških žrtvah še ni poročil.
Letalec Rasmussen strmoglavil
HELSINKI, 7. febr. s. (Fin. t. a.) Znameniti danski letalec Fric Rasmussen, ki je bil aktivni oficir danske vojske, pa se je o božiču prijavil kot prostovoljec v finsko armado, je umrl junaške smrti, ko je njegovo letalo strmoglavilo na fronti. Pasmussen je bil star šele 28 let.
Se ena Nobelova medalja za finsko vojsko
STOCKHOLM, 7. febr. (Fin. t. a.) Pisatelj Sillanpaa, ki je prejel lani Nobelovo nagrado za literaturo, je izročil svojo medaljo, ki jo je prejel ob tej priliki, finskemu poslaniku v Stockholmu Erkku, da jo porabi za pomožni fond za finsko vojsko.
Sovjetsko poročilo
MOSKVA, 7. febr. AA. (DNB): Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja z dne 6. februarja se glasi: Udej-stvovanje patrol. Severno od Ladoškega jezera je bilo v toku torka več spopadov
RIM. 7. febr. A A. Ves italijanski tisk l-ilnašu obširne komentarje o beograjskem sestanku držav Balkanskega sporazuma. Vsi listi soglasno izražajo priznanje Balkanskemu sporazumu zaradi modre politike nevtralnosti in odločnosti, da se Balkan zavaruje pred vsemi tujimi vplivi. S posebnimi simpatijami piše list »Regime Fascista«, ki prinaša članek znanega vojaškega strokovnjaka Mavricia Claremo-rija. Claremori se je dotaknil v svojem članku zunanje politike ter pravi, da je Italija prispela prva na Balkan s svojo politiko ravnovesja in pomirljivo akcijo v sporazumu z Jugoslavijo, za katero pravi, da je najmočnejša vojaška sila na Balkana.
RIM. 7. febr. AA. (Havas). Rumunski zunanji minister Gafencu je izjavil so-trudniku agencije Štefani v Bukarešti: Zadovoljen sem z rezultati Balkanske konference ter sem prepričan, da smo izvršili svojo dolžnost. S tem smo konsolidirali mir, red in varnost na Balkanu. Zavedamo se, da branimo ne samo interese naših štirih držav, temveč da izvajamo tudi politiko, ki jo morajo vse velesile, ki imajo interese na Balkanu, odobriti.
SOFIJA, 7. febr. s. (Reuter). Turški zunanji minister Saradzoglu se je mudil včeraj v bolgarski prestolnici 8 ur. Njegov razgovor z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Kjoseivanovom je trajal tri ure.
Sofijski list »Slovo*: piše o priliki obiska turškega zunanjega ministra, da je eden izmed rezultatov beograjske konference Balkanske zveze še ožje prijateljstvo med Turčijo in Bolgarijo.
SOFIJA, 7. febr. AA. (Reuter). Romunska trgovinska delegacija prispe jutri v Sofijo.
ŽENEVA, 7. febr. AA. »Neue zurcher Zeitungc komentira v svojem uvodniku uradno sporočilo Balkanskega sporazuma ter stališče Madžarske hi Bolgarije, ki smatrata, da so na beograjskem sestanka bile odstranjene mnoge nejasne točke in dvomi Vse jasno dokazuje, da se vojna na Balkana in v jugovzhodni Evropi danes ne more pojaviti zaradi samega ir Zu-
nanje nevarnosti, ki pretijo balkanskim državam so bile ^redmet zadostnih razprav ter razčiščene v Beogradu. To se čuti tudi v samem uradnem sporočilu. Zelo važno je dejstvo pravi list, da so balkanske države sklenile nadaljevati gospodarsko sodelovanje ter to sodelovanje še bolj poglobiti. Beograjska konferenca je poglobila tudi Čut solidarnosti, bratstva in neodvisnosti Balkana, kar še bolj zagotavlja politiko miru na evropskem jugovzhodu »Der Bundc objavlja uvodni članek Alfreda Kellerja; ki pravi, da balkanska kooferen-
f ca ni prinesla nobenih senzacij. Toda ono, i kar je važno in najpomembnejše za seda-; njost in bodočnost Balkana, je to, da so i balkanske države manifestirale željo, da j ostanejo združene in složne. Balkanska an-tanta ni uperjena proti nikomur. Glavna j točka sporočila je ona, ki se nanaša na i gospodarsko sodelovanje balkanskih držav  in  članic  Balkanskega sporazuma. I Vesti, ki prihajajo iz Rima. dokazujejo razpoloženje, ki ga goji Italija napram balkanskim državam glede njihovega stremljenja za ohranitev miru. Zelo oportuno in modro je, da je Balkanski sporazum pod vodstvom Jugoslavije tudi v Beogradu naglasii  svoje  prijateljsko  stališče napram Italiji, ki je prispevala za ohranitev miru in nevtralnosti na Balkanu. Kar se smatra Madžarske in Bolgarije, smatra Keller, da bosta ti dve državi ostali tudi nadalje lojalni napram Balkanskemu sporazumu in to tembolj, ker obstojajo odnošaji sodelovanja in  prijateljstva med Jugoslavijo, Madžarsko in Bolgarijo ter med Bolgarijo in Turčijo.
»La Tribune de Lausanne« piše o izrednem uspehu Balkanske konference. List pravi, da je zelo pomembno, da so sklepi konference zadovoljili ves svet. Balkanske države so na osnovi naukov iz krvave preteklosti razumele, da bi nadaljevanje medsebojnih sporov služilo samo tretjemu, ki bi našel način in možnost priti na Balkan. Danes je jasno, da želijo balkanski narodi ostati izven spopada velesil in izven vojne.
>Journal de Geneve«.- objavlja uvodnik, v katerem naglasa, da so bili rezultati beograjske konference sprejeti enako dobro od zapadnih velesil, kakor od Nemčije. Zmagala je politika nevtralnosti. Danes v Berlinu, Parizu in Londonu kažejo svojo zadovoljnost glede rezultatov konference.
»Courier de Geneve« objavlja uvodnik, v katerem pravi, da je rezultat beograjske konference zelo velikega pomena za se dan j ost in nadaljnji razvoj razmer na Balkanu. Balkanski narodi ostanejo zvesti ideji miru in nevtralnosti. List posebno naglasa vlogo jugoslovenskega ministra za zunanje zadeve Cincar-Markovića ter politiko Jugoslavije za pomiritev držav balkanskega sporazuma z Bolgarijo in Madžarsko.
LONDON, 7. febr. s. (Reuter) Danes prično angleške radijske postaje z redno oddajo poročil tudi v bolgarščini. Bolgarska poročila bodo oddajana vsak dan ob 20. na valovnih dolžinah 30.96 m in 49.5! m. Doslej oddaja angleška radijska družba poročila poleg angleščine v 13 jezikih
Iz notranje pobiti c
PRED  NOVIMI   rOUTl« MMI ZAKONI
Danes se bodo /brali v Beogradu vsi elitni vlade Predsednik vlade t'v«-lkovl*S SO je že vrnil snoci v Beograd, |>odpredsednlk vlade dr. Maček pa je prispel danes. Za danes »e pričakuje seja političnega odbora ministrov, ki bo razpravljal o načrtu ure<l-be o političnih miru/.njih.
Kakor se je zvedelo, Ih» ta uredba •/.♦•! o kratka. Imela bo samo nekaj določb, ki bodo v glavnem obstojale v tem, da lahko poslujejo vsa politična udruženja, ki se pri javijo oblastem. Stranke in udruženja, ki bodo prijavljena oblastem, se smejo ndej-stvovati v javnem življenju. dokler jih ne prepoved«* oblasti. Obhist ne sme prepovedati nobenega političnega udruženja« 6e se ni pregrešil«* proti kazenskemu rokoma ali  zakonu  o  zaščiti države.
PREDSEDNIK ZIVKOVIC V  BEOGRAD l
Po skoraj enomesečni odsotnosti s«* jo
le dni vrnil ix Pariza v Beograd predsednik Jugosl**venske nacionalne stranke IV-ter Zivkovič, ki je imel včeraj daljSl razgovor h strankinim podpredsednikom dr. Andjelinovičem   in   glavnim   tajnikom dr.
Kramarjem, s katerima je razpravljaj o
političnem |»oložaju in o bodoči taktiki stranke.
PKED OBNOVO
K AD1K A EJN E Si 21A N K E Vodja radikalov Aoa Stanoj«\ič je 17-javil včeraj po obisku predsednika vlade Cvetkoviča, tla mu je predsednik vlade predložil naknadne predloge za obnovo radikalne stranke. V«*a Stanojevič je naprosil Dragišo Cvetkov.ea naj mu te predi« ge izroči napisane, da bi jih lahko proučil s svojimi prijatelji.
SRBI V  BANOVINI HRVATSKI
»Hrvatski <lnevnik« obja\lja informativni člam*k t* tednikoma »Srpska M-ampau. in »Srpska Kije«"-«, ki sta pričela Izhajali \  Zagrebu, ter pravi na koncil:
»Pripominjamo samo to. da srbski kmetje na Hrvatskem niso niti malo zapostavljeni preti hrvatskimi kmeti, si i \a int« -ligenea in polmt«'ligenca ima tudi sedaj položaj«* sorazmerno svojemu številu in svojim kvalifikacijam. Ce je t«* komu premalo in če zahteva, <la s«- ta položaj še ojači na temelju »borbenosti«, ta l*o imel priliko prepričati se, da znajo Hrvati vzli«* uvaževanju pravie srbskega življa na Hrvatskem čuvati tudi svoji* pravice«
VOLILNE PRI PR A VE
ZA HRVATSKI SABOR Mestno načelstvo v Zagrebu ž«* pripravlja prve volilne liste za hrvatski sabor. Kakor znano, mora biti vsak volih-c v hrvatski sabor pristojen v kako občino na Hrvat-sk«*m. Zat<» mora im«*ti vsak volil«'«* SVOJO domovnico, s katero se mora na poziv prijaviti pri mestnem načelstvu.
BORBA ZA SUBOTICO Te dni je bil v Subotici ustanovni občni /.bor Srbsk«*ga kulturnega kluba, katerega so »e udeležili kot delegati osrednjega odbora v Beogradu vseučiliski profesor' dr. Vlada Ćorovič, kasačijski sodnik Dan«* Danic in senator Kosta Popovic. Občni zbor je bil otvorjen s pesmijo Zmaja rlovaaa
»Srbi na okup!« Na prodlog predsednika udruženja rezervnih oficirj«*v dr. Dimitrija je bilo sklenjeno, da se v znak manift'sta-eije narodnega «*dinstva Srbije in V o j votline izvolita dva predsednika in sicer Jovan Manojlovie in dr. Miodrag Aeimovič,
V svojem govoru je predsednik dr. Ači-movič rekel: Komaj enkrat, da se bn k bojazni pozdravimo s srbskim imenom. P«h trebno je, da se vsi Srbi brez strankarske razlike zberemo pod srbskim imenom. Srbi morajo preprečiti, da bi se ti kraji pridružili banovini Hrvatski. Srbstvo ima pravico odločevati o usodi teh krajev.
Za njim je govoril dr. VI. Corovič, ki jj> dejal med drugim: Mislim, da bi se žrtve v grobovih obrnile, ako bi zvedele za grabežljivost onih, ki so menili, da smo izgubili ono, kar je Srl>e delalo za Srbe. Dr. Dimitrijevič je v svojem govoru poudarjal srbstvo Vojvodine ter je med drugim rekel: Oni črnožolti elementi, ki so priftli v Vojvodino, da sejejo tu razdor, naj se čimprej umakn«*jo. Vojvodina je bila tn bo vedno srbska.  Suboticu je  dobila svoj
srbski karakter v časti carja Jovana.
Občni zbor je slednjič sprejel resolucijo, v kateri je rečeno, da Hrvati nimajo pravice do Vojvodine In da so posamezniki začeli sejati razdor m«*d istokrvniml brati Srbi in Bunjevci. Z zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. Kralju, Nj. Vls. knezu namestniku in predsednikn Srbskega kluba v Beogradu dr. Slobodan« Jovanovičo.
OSTAVKE V ORGANIZA^MAMA HSS EV SDS V SPLIT!1
V Zagreb je dospel predsednik mestne organizacije HSS v Splitu uit. Vekoslav Ivaniševlč, ki je podal ostavko na svoje predsedniško mesto. In*. Ivaniaevič je razložil vodstvo stranke razloge, ki so ga do-vedli do odstopa. — Nadalje porc-tajo -'' Splita o ostavki treh odborni:;(;v mestne organizacije SDS, ki so odstopili, ker se niso hoteli udeležiti plesa samostojnih demokratov.
Inozemske borze Ctarlh, 7. februarja. Beograd 10.- , Pe-iiz 10.07, Lcudon 17.7725, New York 446 Piuselj  75.25,   Milan  22.50, Amsterdan 2C7.25, Berlin  178.70. Stockholm 106.175, Oslo 103.35, Kodanj 86.10, BukareSt?. 3.30.
Stran 2
>SLO VENSKI NAHOD« sreda, 7. februarja 1**©.
Stev. 30
3 milijone na leto za turistično propagando
če kje, so izdatki za tujsko prometno propagando neobhodno potrebni
Maribor. 7 januarja V teh časih je te/ko načenjati tujsko-prometna vprašanja, ko so nekateri napravili križ nad to sicer izredno pomembno -rroko našega gospodarstva. 1'ravijo, da jc tujskemu prometu bdklenkalo, odkar je izbruhnila vojna v Evropi Vendar nekateri drugi strokovnjaki, odnosim pospesevateki tujskega prometa mislijo, da bo treba prav zaradi mednarodnih Sprememb posvetit: v novi sosom našemu turizmu posebno pozornost; tem več bo treba propagandnega dela in ukrepov za pospeševanje turizma. .Manjši dotok gostov i/ tujine naj nado .neste turu številnejši domači jjosti. Privabljati bodo morali tu<li tem bolj «»ostc iz nevtralnih držav, k? diokj nC niso bile dovolj udeležene v našem tujskem prometu.
Toda v ukrepih, ki jih predlagajo strokovnjaki za bodočo sezono. botno spregovorili prihodnjič. Oh tej priliki naj le opozo-rimo na zanimive Številke o i/datkih za tujskoprometnp   propagando i Sloveniji.
Žal še nis. ■ zbrani vsi podatki za lani, a. številke iz prejšnjih let so prav tako poučne, /lasti še, ker ni velikih razlik. Glavna značilnost pa je. da izdatki za propagando naraščajo, a moramo upoštevati, du m' tudi dohodki tujskega prometa od leta do leta večji.
".»■ imamo lahko, da hrutto dohodki tujskega prometa pr. nas znašajo na leto okrog 100 milijonov din. Če kje. so izdatki zu tu jskopromctn« propagando neobhodno potrebni. Da so pa dobro porabljeni, jih ic seveda treba tudi primerno razdeljevati. V tem pogledu so seveda mogoče napake tudi pri nas. vendar, vsaj upajmo, niso neod-Tuistljive. že zaradi tegfl ne. ker je sredstev malo. Izdatki sieer niso majhni na prvi po-?lcd. Tako je bilo 1. 1937 2,952304 din izdatkov za propagandne namene in I. 1938 1,113.561 din v naši banovini. To znaša približno V' dohodkov tujskega prometa, kar ni preveč. Po mnenju strokovnjakov bi smeli izdati za propagando do 6% dohodkov od tujskega prometa. Seveda, pogoj je, da je propaganda dobra, sieer ni donosna, nc glede na visino izdatkov. Torej: za uein kovito propagando smejo izdati do 6' fe dohodkov.
Nc moremo pa trditi / vso zanesljivostjo*, da s*i v znesku nad  ; milijone din všte-
ti vsi izdatki za propagando, ker vseh podatkov ni mogoče zbrati. Kljub temu skup-n, ./da t ki za reklamne namene niso bili mnogo višji, saj zasebniki nc žrtvujejo v te namene tobko. Uradno so bili zbrani podatki o propagandnih stroških po 47 društvih in hotelskih podjetjih.
Največ* izdatkov so naraćunali za časopisne oglase: L 1937 540.421 din. L J0>8 P* celo 667320 din. Za prospekte, folderje. revije in brošure odpade celo manj: predlanskim 579.497 din. I 1937 pa 595.510 din. z^elo visok znesek jc pod naslovom »razni ostali izdatki«: 1. 1937 1.401 776 in predlanskim 1.330.440 din Sorazmerno zelo malo i/dajo za tilrnsko propagando, predlanskim
Ic 21.275 din. Marsikdo dvomi, da bi ne mogli izdelovati tudi pri nas dobrih turističnih filmov, ki bi prikazovali svetu lepote naših krajev in bogastvo folklore. Nekateri mislijo, da bi bilo treba izpodbudrti amaterje z razpisom tekmovanj za najboljše, krajše filme o naših naravnih lepotah. Takšni filmi bi najbrž koristili mnogo bolj, kakor n. pr. sama predavanja po radiu. Zanimivo je. da so izdatki za fotografije višji kakor za filmsko propagand^, čeprav prt fibnaki propagandi najbrž odpade največ stroškov za navadno projiciranje negativov med drugo reklamo; za fotografije so izdali predlanskim 62.776 din, 1. 1937 pa 51.096 din. Denar za lepe slike jc pa nedvomno vselej dobro naložen. Zakaj ustanove in občine ne razpisujejo natečajev za najboljše posnetke, kakor je ob neki priliki ljubljanska občina? Uspeh ljubljanskega natečaja je bil popoln in pri njem so sodelovali naši najboljši fotoamater j i.
Zanimalo vas bo. da jc bilo s poročanjem o vremenu zelo malo stroškov glede na velik pomen vremenskih poročil za tujski promet: 1. 1938 samo 3.227 din. Zadnja leta se poročevalci lahko poslužujejo ! brezplačno telefona in brzojava.
Med posameznimi    izdatki je treba še 1 opozoriti na stroške za tujskoprometne razstave, ki s<> znašali 1. 1938 182.731 din, da-i i je za propagandna potovanja  153.193 din in na izdatke na račun subvencij za propagando 69.483 din. In kaj je vračunano med »raznimi ostalimi izdatki«, da je znesek i tako visok, okrog 1,400.U00 din? Sešteti so
številni manjši stroški, n. pr. za letake, lepake, propagandne znamke, tiskovine, vabila, sporede itd. Največ teh izdatkov odpade za razstavne prireditve ljubljanskega velesejma, »mariborskega tedna« in '»celjskega kulturnega tedna*.
Se bolj kakor ra/členjanje izdatkov za posamezna propagandna sredstva, jc zanimivo, kdo pri nas največ žrtvuje za tujsko-prometno propagando. NTa prvem mestu je omenjeno zdravilišče Slatina Radenci z zneskom 695.650 din. Vendar je treba upoštevati, da jc v tej vso Ji všteta tudi reklama za mineralno vodo. Na drugem mestu je Zveza za tujski promet v Mariboru s 492.468 din izdatkov, na tretjem pa ljubljanski velesejem s 313.300 stroškov. Zdra-
viLiščc Rogaška Slatina ima celo manj stroškov, 221.033 din, a zdraviliška komisija na
Bledu je po višini izdatkov za propagando šele na 8. mestu s 148.000 din. Sam »Park-hotel« na Bledu jc pa žrtvoval 131.978 din za propagandne namene. Omeniti je treba
tudi, da je Združenje gostinskih podjetij v Mariboru izdalo 153.825 din za tujsko prometno propagando. Precej žrtvuje tudi Slov vensko planinsko društvo, glavni odbor: 93.820 din. Mostni turistični odbor v Ljubljani očitno nima mnogo sredstev za propagandno delo, saj znašajo izdatki le 51 tisoč 528 din.
Toliko nam povedo same številke o naši tujsko prometni propagandi, a nam bolj kažejo propagando po njeni kvantitetni strani kakor kvalitetni; vendar je n. pr. s tem rečeno zelo mnogo: naklada prospektov, folderjev, brošur itd. znaša skoraj pol milijona na leto. ko vemo, da znašajo stroški okrog 580.000 din: to se pravi posamezen izvod velja le nekaj nad dinar. Zato med temi izdajami ni mnogo kakovostnega blaga, kar je pogosto zelo škodljivo, kajti slaba propaganda je slabša, kakor če bi je
sploh ne bilo. Mimogrede naj omenimo, da jc notranje ministrstvo zahtevalo, naj bi mu pošiljali propagandno gradivo v pregled, vendar tega mnogi nc store ali pa ne upoštevajo nasvetov. Letos bodo morali biti na pristojnih mestih rudi v tem pogledu mnogo strožji, da bodo preprečili vsaj najbolj grobe napake, kakršne so se ponavljale prejšnja leta.
Gospodarska pomoč
štrigovi
Ljutomer ji je vsa leta posvečal vso pozornost
š»trig*»va,  4. f*-br.
Odkar jo štrigova priključena ljutomerskemu s rezu, se ji je od strani Ljutomer.'«.
redno posvečala vsa pažnja za vsestranski ii.i-.voj. Ti fco so se v teh le-»ii dozidale 3 £o!e in zgradila se jc nova. banovinska cesta, ki veže Žtiigovo z Ljutomerom.
Poleg tepa pa se je rešilo mnogo manjših gospodaraklh in Kulturnih vprašanj od Katerih jo imela štrigova in njena okolica vidne koristi. Vse te koristi je okolica Sfcri-
govc uvidela in je z dosedanjo upravo zadovoljna ter naravnost srečna, da se ji z ljutomerske strani posveča toliko pozornost. V nedeljo 28. januarja dopoklne je ŠtrigOVa ponovno doživela novo zadovoli-
nost. skotaj presenečenje, ker ji bo sreski kmetijski odbor dal na uporabo novo sadno škropilnico, ki jo bodo mogli uporabljati vsi okoliški sadjarji. V ta namen je za nedeljo dopoldne sklicalo sresko nacel-stvo sestanek ladjarjev, ki se je vi^il v
soli in ga je početilo nad 90 sadjarjev. Na
sestanku sta predavala ing. g". Vinko Urbane iz Maribora in kmetijski referent iz
Ljutomera g. Lipovec. G. ing. Urbane je Kmetskim sadjarjem pmločil opasnost sad-
nega škodljivca kaparja, ki je že napadel npkatei p   sadovnjake   našega   sreza. Ome-
nil jc tudi njegovo bivališče pozimi ter je
govoril o pomenu škropljenja sadovnjakov. V ta namen je po novi banski naredbi za to leto obvezno škropljenje sadovnjakov spomladi, Kar naj uniči Kapar ja ali
pa vsaj prepreči, da se ne bo s tako naglico množil   po  naših   sadovnjakih. Predavatelj
je pokazal številnim sadjarjem sadje in drevesa, ki jih je napadel kapar, ter podčrtal nevarnost kaparja za sadovnjake, čc bi  istega ne zatirali.
DrugI del predavanja je imel sreski kmet. referent iz Ljutomera, ki je govoril o gojenju sadovnjakov in obrezovanju dreves, kron itd. Po predavanju je bila seja obč. kmetijskega odbora, ki sta mu prisostvovala tudi oba predavatelja. Sklonjeuo je bilo. da se bo s prispevki občine, sre-skega kmetijskega odbora in banske uprave kupila nova škropilnica, ki se bo prevažala od sadovnjaka do sadovnjaka. Z
novo vozno skiopilnieo se bo moglo spomladi škropiti sadovnjake občine Strigove,
s katero se bo prebivalstvu mnogo pripomoglo, štrigovčanf pa bodo upravičeno še dalje zahtevali, da ostanejo v ljutomerskem
srezu, kjer se jim stalno posveča dovoljna pažnja,
Letošnji ruski večer v Mariboru
Prirejen je bil pod geslom „Nod na Volgi" fyl <tO*€Cc*
je lep uspeh
S Va r .ht> r.   7. februarja
Kuska maticu \ Mariboru organizira vsako leto svoj tradicionalni ruski večer. Ru-*ki večeri v Mariboru uživajo sloves kvalitetne prireditve, ki Jc med najelitnejšimi v Mariboru. Na sporedu vsakoletnega ruskega večera so bile Številne točke klasične glasbe, ki so privabile številne prijatelje lepe glasbe v Maribora* Spričo izrednih lcto>-niih prilik in s posebnim ozimni na rdtni preostali datum pustnega torka ni bilo mogoče prirediteljem sestaviti programa
v strogo klasičnem glasbenem duhu. četudi so obudile tudi letošnje pevske in baletne rovke izredno zanimanje in tudi toplo priznanje martoorr-kega občinstva.
Letošnji VI ruski večer je bil organiziran pod geslom »Noč na Volgi". Dvorana Narodnega rtoma je bila polna občinstvu, med katerim je prevladovalo članstvo tukajšnje precej številne ruske kolonije. N.i-vaočj so po/nrno in /. odobravanjem poslušal; pevske točke   k: sta jih z vnemo ;n
dognano tehndko podajala znamenita pevca Suzana Belobekova in Boris Popov. Prodoren uspeh pa sta žela tudi s svojimi skrbno pripravljenimi ter izbranimi baletnimi točkami solista beograjske opere Tarnam Maksimova m Nrikolaj Tarnovski. Pevske in baletne točke so tvorile osrednjo točko snočnje^a večera, ki je znova izpričal lepa prizadevanja Ruske matice v Mariboru, ki vrSi s čistim' dohodki vsakoletnega ruskega večera svoje znano kulturno m socialno poslanstvo v kro^u ruske emigracije.
Potem pa je sled'la prav prijetna »Noč
na Volgi« v razkošno okrašenih prostorih Narodnega doma. Pojavile so se tudi čedne narodne noše, ob poskočnih zvokih godbe bi tipične ruske melodioznosti se je zavrtelo staro in mlado, sledilo je neprisiljeno, prijetno pustno rajanje v okviru decentne solidnosti in razgibane dostojnosti. Prrre-<lite!ji »Noči na Volgi« so z uspehom svojega truda lahko zadovoljni.
Sokolski smučarji na Pohorju
Nove pobude lokolfckemu smučarstvti oh naii
meji
Maribor. 6. februarja
V nedeljo so Imeli sokolski smučarji mariborske župe svoj veliki dan. zimski zlet
na Pohorju s smučarskimi tekmami. Že v petek se je pričel polniti Sokolski pla-
ninalci dom s Sokoli - - smučarji, ki so nato prihajali se tekom sobote iz Maribora, r*tu-
ja, Slov. Bistrice, izpod Pece in Urške in drugod in do vrha napolnili svoj novi planinski dom ln deloma Rusko kočo. Kljub nenadnemu vremenskemu preobratu, ki je prinesel jug* in de£, se je udeležilo tekem nad 200 Sokolov-sinucarjov. čez noč je padlo nekaj snega, tako da so se mogle
v smuku z vrha Sokolske planine 11230 m) do cilja pred domom, na 1.5 km dolgi progi z višinsko razliko 130 m. Popoldne se je vršila tekma v smuku z liki (veleslalom), ki je pričela ob % 14. uro s spustom pri Ruški keči na 3 km dolg* progi z viSinsko razliko 350 m in s lo vratci. Za to tekmo
je bilo prijavljenih 136 članov in nara-ščajnikov,   a   jih  je   nastopilo  82,   ki so
pokazali veliko znanje in napredek. Po končanih tekmah so odsmučali vsi udeleženci v RuSe, kjer »o jim ruski Sokoli
pripravili veselo presenečenje s krasno okrašeno, toplo zakurjeno dvorano, s svojim orkestrom in izvrstno ter ceneno po* »strežbo. Razvila se je animirana zabava
do odhoda vlakov. r*o pozdravu domačina doma staroste K rejci ja je razglasil vodja
tekem /latko Zei uspehe, ki so naslednji: Člani izmenski tek *X6 km: 1- GuStanj
2:12.10, 2. Maribor matica 2:14.54, 3. Studenci 2:17.38. 4. Ptuj 2:28.40, 5. Mlar'bor I 2:29.40. 6. Maribor III 2:36.28, 7. Maribor matica (2. štafeta) 2:46.40.
Moški naraščaj 4X5 km: 1. Ruse 2 0934, Maribor I (2. štafeta) 2:13.30, 3. Maribor matica 2:13.43, 4. Maribor I (3. štafeta) 2:19, 5. Maribor III 2:22.39, 6 St-idenci 2:25. 7. Maribor I (1. Štafeta) 2:28.19.
Člani — »muk z liki na 3 km: 1. Lesk o-vec Franjo, Mežica 6.44,V5, 2. Trbovšek Štefan, Guštanj 6.55, 3. Pavlec Ivan, Sv.
Lovrenc na Poh 7.03.Vs. 4. Mlinar Franc, Žerjav 7J9M/* 5- KlemenCič Konrad, Studenci 7.07, 6. FecovniK Florijan, Mežica 7.12,*/».  7. Koler Franc. Gustanj 7.17,-/^.
8. Ule Mirko, Tezno 7.28. 0. Berlic Srečko, Ptuj 8.0S7-/&, 10. RlDftriC Ivan, Maribor m 8.1»,Vs-
MoUd aanltel smok sc liki na S Um z 1.  Oesar Pavel. Žerjav  6.55.Vs. 2- Knlfic
Jož«. Ruše 6.57. 3. Mejoviek Rado. SUvnica 7.04,«/b> 4. Hojnik 2lvan. Maribor matica
7^4,V5j ^- Kofcal Ervtn, Maribor matica 7.30, 6. Srebotnjak Ivan, Maribor matica S.03.V*, 7. fieraoviek Branko. Maribor matica 8.05, 8. Petovar Mirko, Ptuj 8.0T,Va,
9. Jankovič Mojmlr, Maribor m. 8.14V5,
10. Vclunaek Ivan, Slovenjjrradec 8.16,«/5. V smuka članic jc zmagala Bari ca o»r-
uicev* s 5.30, prt narašćajnicah Novak Neva s 6.28. obe Maribor matica.
Tako jc tudi letošnji ztrnaki »let poka« zal moč sokotakega amučaratva v mariborski župi, ki je dobUo ž njim nove pobude.
_lj V Stritarjevi ulici št.« v Ljubljani
pri frančiškanskem mosta M sedaj nahaja optik in nrar FB. P. ZAJEC, torej no več na Starem trpi- — Samo kvalitetna optika.  S. L-
Radgone
— Izredno lopa postna prtrodHov. Na pustno soboto Je priredilo tukajšnje ob-mepo sototoko društvo v vaeh prostorih taflodvottto reatfcvMCije Httaer tradicionalno sokolsko inoffcarado, katera slovi že od nekdaj kot ona najbolj privlačnih- in prS^etnm prireditev. Letošnja svojevrstna vabila so po svoje pestri vsUkri privabila od btoi m daleč številne goste. Poleg številnih. tefJBu mađk 90 priSi na raeun tudi ostali n» 1 Miri ker Je bil aphasno priliubljealri valček v enaflti. meri upoštevali kakor modemi pieal Med iaredriim atevHom lepan naatc se je tudi to lato od-
tftovsJ* kot originalna maska gtasm Kotel je
tekme izvršiti se ob zadovoljivih snežnih raonerah.
Ob pol o. je bU zbor pri Sokolakem planinskem domu, kjer je zbrane tekmovalce po dvigu državne zastave pozdravil župni
podnačelnik br. Ciril Hočevar z navdušu-jočimi besedami. Nato je v polminutnih
presledkih odbrzelo 19 prvih tekačev Štiričlanskih štafet na tekmovalno progo, ki je
vodila ta člane in naraščaj od doma proti i
Kazglednlku in čez Oaetovo frato po sever- j
nem pobočju nazaj prod dom, kjer je bila i
prodaja, tako, da so mogli gledalci is do- 7
ma zasledovati potek napete borbe. Med- '
tem so tekmovale članice in narasćajnice i
to. V aprarnatvii prtoca Karnevala t hl Harana te Radeooev sta tali kot dvorni dssnl asvmjsni Se gdfc. awisa^a*m «bb Maribora Sb Kumikova m Gornje Rard-gone. Ker js bU ves čisti AaJaosfc nrire-drtbve namenjen fondu za ctosjraditev društvene dvorane, za katero se je tudi tokrat pslosssas zopet nujna nsSjBBha, so vm ismetinlii prirettteve priMpeveH po svojfh močeh tako. da ho truriu m pnmt^ovssho-sti prlredUeljav uatreieno tubi s zadovoljivim §iiMaia>u nafilaan. vsem m vssjoo-
nsar, ki je pripomogel do tako lupsaa uapeha te priredir\'e. izreka sokert^o dru-
ie je lovila. V Lovišču g. Kola-riča Antona na ščavnici je lovski paznik Horvat Franc že del j časa opažal, da divji lovci na svojevrsten način love fazane, zlasti v gvjsjdru črnka Jakoba, kjer je prirejen potreben prostor za Krmljenj« fazanov. Tu in tam so bili najdeni tudi sledovi fazanov* c m perja. Lovski čuvaj Horvat je postal resoren ter je večkrat po cele ure žrtvoval na straži dokler se mu ni te dni posrečilo ujeti divjega lovca v
osebi služkinje Marije Horvatovo ;ia Piit-
vičkem vrhu. Maiija -e je priplazila do krmišča z veliko pa&tjo v reki. katero jo hotela nastaviti fazanom. Ko je tl.n : -lotena, se je pričela »lcei iz^oviujat., da je hotela loviti siimo vrane in srake, to-
^ia sled faz' novega perja proti njenem u domu je pričala, se  Horvatov:.   nI zp-
clovolje\-ala z vianami in siakami. OrOŽ-nistvo jo je ovad.l<> sodHKu
Mariborske in okoI?$ke novic
— Iz vrst prizadetih. Pišejo nam s prošnjo za objavo: V nedeljo zvečer in ponoči j.mo videli, kako je pri nas, kadar se pojavi na mah poledica. Vestni in marljivi
hišniki sicer takoj opravijo svojo dolžnost. So pa tudi nešteti primeri, ko so ostali hodniki in pločniki neposuti in neposipani. Znano je. kakSne so posledice za primer, če si mimoidoči pri padcu na neposutem hodniku zlomi nopo aH roko. V tem o žiru se opaža v Mariboru vse premalo čuta odgovornosti. Pa tudi mestna obCina nc oprav
lja svoje naloge tako. kakor bi bilo potrebno. Ljudje, ki so bili po kavarnah in
drugih javnih lokalih, so se na mah znašli na poledici, čim so stopiU na cesto. Ce je te naneslo srečno naključje, da so lahko nadaljevali svojo pot po posipanih hodnikih, pa so se znašli v nesigurnom položaju, čim so prispeli do večjih prehodov, kakor n. pr. na Grajskem trgu, ob velikem hodniku ob Trgu svobode itd. Mariborska mestna občina bi bila dolžna poskrbeti, da se v takšnih primerih vsi važnejši prehodi takoj posipljejc. Stvar organizacije je, da so takoj pri roki mestni delavci, ki bodo proti upoštevanim laduram prav gotovo radi opravili to delo. Cas bi že bil, da bi se v Mariboru vendarle odpravile te in slične pomanjkljivosti, ki nam niso v čast.-
— Dobro si bo zapomnil! Bilo ie 20 marca leta 1938. ko je stražnik v Ptuiu zalotil na ptujskem trsu nekeaa moškesa. ki je prodajal ukradene kokoši. Stražnik ie hotel možakarja aretirati, todn neznanec se je temu zoperstavlial ter se ie dejansko lotil stražnika. S oomočio nekaterih na&an-tov pa je stražnik neznanca obvladal ter fia spravil v zapore. Izkazalo se ie. da cre za 34 letnega posestnika Ludvika Farkaša iz Dragučeve, ki ie bil deli časa OSOmllen, da je kradel svojim sosedom kokoši ter lih prodajal na ptujskem trsm. Farkaš se ie zaradi tega moral zagovarjati ored malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki sa ie obsodilo na 5 mesecev in 10 dni strogega zapora ter na IzfUbo
častnih drŽaviiariskih pravic za d^bo 5 let.
— Za vojne oškodovance. Društvo »Ju-
dran-Nanos^* priredi v Četrtek 8. t. m. s pričetkom ob 20. v mali dvorani Narodnega doma predavanje o vojni od^ko^inini Primorcev in Korošcev. Predaval bo o vojni odškodnini g. dr Slavko Fornaza-rič, ki bo obenem tudi dajal na vprašanja in želje podrobna pojasnila. Za poučno predavanje je zlasti v kioglh Primorcev in Korošcev živahno zanimanje.
— Mari bo r> kii  opažanja.   Star naročii'k
našega lista nam piše: 2»Te dni sem obstal pred trinadstropno stavbo na Trgu svobode štev. 6. Mariborčani so si ogledovali novo napisno tablo, kj ima sledeče besedilo:   Deutsches   Konsulat   Laibach, Zvveigr-
stelle Marburg:.*.
mm Najfttarej&j mariborski mladenič ic znani in popularni Blaž SafošniK, ki slu vi
ob tej priliki 45 let, kar je uslužben pri »Slaviji«. Njegovo 801etnieo bodo proslavili tudi Jutri zvečer ob 20. v Narodnem domu v okviru > Stari bora c Vrlemu siav-
Ijencu, ki je najstarejši mariborski fant in Se zmerom poln življenjske energije, ob lepem življenjskem jubileju naše naj-prisrčnejse čestitke.
— Mariborsko vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno vreme, toplota se ne bo mnogo spremenila. Najvišja temperatura je včeraj znašali 1.3, davi —O.S.
— Umrl je Franc PišoK. Danes ponoči je preminul v Ulici Kneza Koclja 18 ravnatelj tukajšnje podružnice celjske posojilnice g-- Fran Pišek, star 57 let. Pokojnik je bil znan narodnjak, že pred vojno se je
živahno udeleževal društvenega življenja v mariborskih drufitvih, pri SoKolUj zlasti
pri lučki podružnici SFT>, Ob previatu mu  je  bila   kot  ravnatelju   posojilnice v
Narodnem domu, ki je kakor znano financirala pokret generala Maistra, pripadla važna naloga, vzornemu narodnjaku ohranimo trajen in  svetal spomin! - Luku Orešnik je odpotoval v Beogrrod.
Poročali smo o prizadevanjih našega i-o-
jaka laike OreSmka, ki je ob izbruhu vojne na Finskem pribežai a svojo družino
iz Helsinkov preko Nemčije v Maribor, da bi dobil v Mariboru ali bližnji okolici primemo zaposlitev. Luka Orešnik. ki je bil edini na Finskem fciveči Slovenec, pa žal nI mogel dobiti nikjer primerne službe. Nazadnje je s svojo družino odpotoval v Beograd, kjer upa dobiti primerno mesto.
— »Toti Ust« na obisku v Studencih. Jutri v četrtek ob 19. bo predaval v Ljudski univerzi v Studencih urednik sTotega lista« g. Bozo Podkrajsek. ki hoče razveseliti Studenčane z vedrim, zdravim humorjem. Jutrišnji šaljivi večer se vrši pod naslovom >Toti list Studenčanomr. Na sporedu so tudi tedenske slike. Vstop je. kakor običajno, prost. Za predavanje se opaža med Studenčani izredno živahno za-
nimanje,
— Malo drobiža. Zadnje dni se opaž < \ Mariboru, da primanjkuje drobiža. Vzroki trenutno niso znani.
— Ob slovesu dr. Iva šorlija. Te dni zapušča Maribor nas popularni književnik in ooUični družabnik notar dr. Ivo šorli. V teku svojega bivanja v Mariboru si je dr. Ivo goril pridobil s svojim ljubezni vi m. toplim nastopom simpatije neštetih prijateljev in čeatileev. Vsi, ki so prišli z njim v dotiko, so spoznali v njem plemenitega.
dobrosrčnega moža. Mariborski umetniki in kulturni delavci, organizirani v tukajšnjem Umetniškem klubu, se z bero d revi ob 20. pri Orlu k poslovilnemu večeru, ki ga priredi na čast odhajajočemu g. dr. Ivu S orli j u tukajšnji Umetniški klub.
— Obsojen ropar. Veliki kazenski senat niAriboi-skega okrožnega sodišča je obsodil 321etnega zidarja Franca StepiSnika na 3 leta robi je ter na izgubo častnih državljanskih pravic aa dobo 3 let. ker je lani dne 31. avgusta ponoči v Zamosanskem gozdu
a silo odvzel posestniku Jakobu Vssenjaku 1200 din s^rtovine. stepidnik je prt razpravi tajil vsako krivdo. Zagovarjal se je s tem. če* da mu je Vesenjak denar sam
izročiL ^
— rosedtia terja žrtva. V Ciril Metodovi uflet v Studencih je Mletni postredoek Ivan Kajser tako nesrečno padel na poledici, da ari je alormil 1 urina. -- Podobna
usoda je doletela Sietne^^ Ivana L«\_;ariea is Studencev, ki si je zlomil desno nogu.
- Desno nogo »i je zlomi! pri padcu na poledenelih tleh tudi GOlctni i-: :derlk Dvor-
šak iz PipuSeve ulice, 551etni poštni z\a-ničnik Jurij Bratušek p.r. desnico. — Na-dalnji žrtvi poledice sta postala 321etni potujoči godbenik Oton Omejc, ki si je zlomil levo nogo, in Olrtni Anton Pazon, ki si je
»lomil desnico. Vsi poškodovanci se Bdra-vijo v mariborski splošni bolnici.
— Skoraj zgorel je SOlotni preužitkar Janez Vogrin iz Sv. Antona v Slovenskih goricah. Naalonil sc je bil namreč ob vročo peč, pa se mu je vnela Obk ki. K sreči so mu takoj priskočili na pom< C domačim ter mu strgali gorečo obleko s telesa. VOgrin jt* dobil tako hude opekline, da so gfa morali odpraviti V mariborsko bolnico.
— Drobne vesti. V stanovanje poštnejra služitelja Josipa Fidlcrja v Delavski ulici St. 24 se je vtihotapil neznan zlikovci' ter ukradel iz kuhinjske omare 200 din gotovine. — Z dvorišča na Koroški cesti 7 odpeljal neki tat otroške sani in ima zaradi tega hišnica Frančiška Korošec 150 din škode. — žile si je prerezala v samomorilnem namenu lTletna Hermina K. Prepeljali ao jo V bolnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje. — Čevljarskemu mojstru Francu Miklu iz SpHvarske ulice 7 so odnesli razno čevljarsko orodje ter zlato verižico v skupni vrednosti okoli 400 din. Nekemu tukajšnjemu ti vcu je ukradel pomočnik 10 kg petro, \ ki ga je hotel prodati Petrolej so zapa aili, pomočnik pa je bil takoj odpuščen. Zadeva bo imela svoje posledice pred sodniki.
— Nočno lekarniško službo imata tekočI teden Albanežeieva lekarna pri SV. A::-tonu na Frankopanovi 18. tel. 27 01, tel Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti tel. 21 70.
— T*it-si>ecialist. Lani v oktobiu so na
Pobrežju in na Teznem izginjala tamošnjim kovaškim mojstrom kovaška nakovala, ki so jih potem izsledili pri nekem trgovcu s starini železom. Tudi tatu so kmalu izsledili v osebi 301etnoga Avgusta
Paka iz Maribora, ki se je moral z tatvine zagovarjati pred malim kazenskim
senatom mariborskimi okrožnega BOdiS« '. ki gra je obsoJ'1 na -l mesece znpoia.
— Brez ribarskih kari sla hotela loviti ribe v Dravi pri Zgornjem Dupleku ;:•>'* t-ni Josip Kopčič in 4&letni Franc K
Bila pa sta sasačens in ovadena mariborskemu državnemu tožilstvu zaradi poskusne tatvine. Včeraj dopoldne sta se morala
zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem. Jo.sip Kt'j»i<- je bi] obsojen ' I mesec dni nepogojno, Frar.<- fCrap&e p
mesec  ch\i  zapora,   pogojno  xu.  dobo  3 let.
— [Mariborčani so pe.Kopali   1 »m * * * ai .
Kurenta na bolj sKronien način, po večini
v kro^u soroonik')v in Svojcev, Kurentu m princu   Karnevalu   je   bila.   posvečena   pr • l-
v»sem pustna nedelja, oziroma pustna sobota z neštetimi priredi
»mo  žc   poročali.   SnoCi   so  bUe. RialO
po   vseh   večjih   javnih   lokallb   intinun j.-'"
karnevalske prireditve s pustnimi programi in pustnim rajanjem. Ljubitelji g] , -liSča. so se zbrali K predstavi • r i-
čene ure-:, ki je spet m ogibala dobio voljo številnega občinstva. Prijetno jc- lilo tudi v Narodnem domu kjer je bil trs -eionalni ruski večer s pestrim In slikovitim sporedom. Pa tudi na periferiji .so bila po gostilnah običajna predpu tns vijanja, ki so potekla v prijeti* m razp ženju. Nikjer ni bilo večjega Inclden i. Fo mestu so sp pojavile tudi maske, v> n-
dar pa v manjšem številu, kakor p' "i-a i leta.   Nedvomno   gre   to   tu<-5i     t. •
okolnosti, da ni bilo letos aa pusti
V Mariboru posebne maakaradne redute.
rustne razgibanosti ni nuinjhalo, pač p '
se je opazilo, da. so bilt- cene že.
«*» tSmrtna nohrcea, ki se je pripetihi oKtobni 1939 v popoldanskili urafi n;
novinski  cesti   pri   LlmouSu,   je ]■;• met  kazenske  razprave  pred mariborskim
okrožnim sodiščem. Na satošni klopi je
se<lel 21 letni trgovaki pomočnik NU
Urbane, ki $a. y. di^nJ toUlec obtožil,
ker ,je kot vodja, osebnega avtomobila tn-ko neprevidno vozil, da je k sprednjim de-
lom avtomobila zadel bOlttnega tesa»ja Antona Sauperla \r. UmbUia B tako lilJ da je vrglo ftauperia na hladilnik avtomobila, pa obrnilo in vrglo na tla pod avtomobil. Pri tem je avto slomi] ftauperlu obe nogri. Bauperla so takoj odpremili v bolnico, vendar je bila vsnkn pomoi man in je nesrečnik podlegel poškoir , Obtoženi Nikola Urbane je bil obsojen na 2 meseca zapora, pogojno za dobo   3 iet in sicer zaradi prestopka varnosti javnega
prometa in Viudi
- -Tatvine v HutU-rje\lh  tekstilnih tvor-
nicah so se obravnavale pred malim kazenskim senatom mariborskega 0k sodišča. Kakor smo že avojčn.s poročali |e lani oktobra izginilo iz akladiSca tuKai-šnje tekstilne tvornice Hutter <t drug* raa-no blago, vredno okoli 2500 tim. Kmalu so izsledili storilca in sicer kletnega Josipa Fersa in 37lctnega Franca Moborka, ki stase morala zagovarjati pred sodniki. Vsk je bil obsojen na 'A mesece stro#i±£h zapora ter na izgubo častnih državljan-skiii pravic za dobo 2 let, pogojno na 3 leta.
— Letošnji r*dni obenl  /l»t»r podrutuU-e
JugoHlovaiiKkeiia turin^ kluba v Mariboru bo v četrtek 8. februarja ob 20. uri v lovski sobi hotela >Orel* z običajnim dm -nim redom. Udtdežba za članstvo obvezna, prijatelji turing-a iskreno vabljeni! Uprava. 9- M.
Mariborsko ttle4alt$čf
Četrtek. 8. febr ob 20.: OtheUo. Red A.
Petek, 9. febr. Zaprto.
Sobota, 10. febr. ob 20.:        i g a n baro n.« Red C. Premiera.
Oledahske abonente reda A lil C opozarjamo, da so tehnični razloga zahtevali spremembo njihovega, 4e v nekaterih dnevnikih (zasedba v »Ciganu baronu«) objavljenega vrstnega reda v tem tednu. Torej bo >Othello« (za red A) v četrtek, Cip'an baron   (za red C) pa v goboto.
%