STRAN 5
STRAN 5
Pandemija novega koronavirusa
Zgornjesavinjčani cepljeni nad slovenskim povprečjem
fk
Boštjan Gorjup zaključuje s predsedovanjem največji gospodarski asociaciji
TIC Mozirje v prvi vrsti	Karmen Rovšnik kot	Med prvomajskimi prazniki
na pomoč turističnim	prostovoljka pomagala	skozi Mozirski gaj skoraj
ponudnikom	v času epidemiološke krize 3000 obiskovalcev
STRAN 10
STRAN 12
STRAN 14
Oglasi
2
Savinjske novice št. 18, 7 maj 2021
Vsebina
Tema tedna
Reja živine v naši dolini se zaradi katastrofalno nizkih cen opušča.....................
Javni zavod Center Rinka
Direktorica Blanka Kovačič podala odstopno izjavo..........
Krožišče v Soteski
Zaključek gradnje predviden do 2. oktobra........
......4
......4
......6
Trgovine Jager
Družinsko podjetje, v katerem so lastniki zgled zaposlenim.......8
Območno združenje Rdečega križa
Lani pomoč prejelo več kot 500 Zgornjesavinjčanov.................9
Hiša Raduha
Prvi prejemnik zelenega ključa v Lučah .
.....14
Projekt Čebela bere med
Nastala slikanica in potujoči didaktični pripomoček o čebelah ........
.... 15
Šolski center Velenje
Srebro za Lauro Pečnik Budna in Gabra Čuješa.................................18
Pevka Sara Lamprečnik
Vsak teden prepeva v oddaji V petek zvečer.....
Spomini Janeza Rihterja
Po 77 letih obiskal jamo rešitve...............................
Zavod Stanislava
Udeleženci izbora za najboljšo potico dobili privlačne nagrade ....
Golte
Mlajši medved poškodoval krmišči ...............
.... 18
... 20
.....21
.... 22
Tretja stran
Prilagodljivost - »nova konkurenčna prednost«
Ljudje imamo - za razliko od živali - sposobnost razmišljati o prihodnjih dogodkih. Razmišljanje »vnaprej« pomeni, da predvidevamo možne ovire in probleme, kar nam hkrati daje priložnost za iskanje možnih rešitev. Če nam to pomaga pri doseganju naših ciljev, je takšno razmišljanje prednost, če pa gre za razmišljanje, katerega edina posledica je zaskrbljenost, seveda ni prednost temveč slabost in lahko tudi vzrok za zdravstvene težave.
Ko smo pretirano zaskrbljeni, razmišljamo o najslabšem možnem scenariju in imamo občutek, da situaciji, ki prihaja, ne bomo kos. V takih primerih zaskrbljenost pogosto ni prisotna samo v našem umu, ampak jo občutimo tudi na telesni ravni kot napetost v mišicah, nezmožnost sprostitve, težave s koncentracijo, slabo spanje, utrujenost ...
Toda če izhajamo iz dejstva, da je prihodnost neznana vsem, po čem se od večine razlikujejo tisti posamezniki, ki so uspešni tudi v takšnih negotovih razmerah? Odgovor na zastavljeno vprašanje je visok količnik prilagodljivosti (AQ), ki - podobno kot količnik kognitivne inteligence (IQ) ali količnik čustvene inteligence (EQ) - ni neka konstanta, ampak ga je mogoče meriti in tudi izboljšati.
Po definiciji je AQ »zmožnost prilagajanja in uspevanja v okolju sprememb« oziroma »sposobnost prilagajanja kot odziv na nepričakovane spremembe v okolju«. Količnik prilagodljivosti je tako povezan predvsem s psihološko stabilnostjo in odpornostjo na stres.
Vse hitrejši tempo sprememb je AQ dvignil med veščine, ki si jih delodajalci sedaj najbolj želijo pri zaposlenih. V eni od najuglednejših poslovnih revij Harvard Business Review so AQ označili za »novo konkurenčno prednost«, vendar količnik prilagodljivosti sam po sebi ni nič novega. Gre za nekaj, kar je dokazal že Charles Darwin, ko je ugotovil, da skozi evolucijo ne preživijo največji, najhitrejši ali najboljši. Preživijo tisti, ki so se sposobni dovolj hitro prilagoditi novim okoliščinam.
Kot že omenjeno, je AQ mogoče izboljšati, če se tega ustrezno lotimo, ni pa to povsem enostavno in samoumevno, kar dokazuje visok porast duševnih obolenj v času razvoja novih digitalnih tehnologij. Danes smo soočeni z »vrzeljo v prilagodljivosti«, ki pri številnih posameznikih povzroča veliko stresa in negotovosti.
Več o stanju na področju duševnega zdravja pišemo v tokratni številki Savinjskih novic, v kateri lahko preberete tudi zgodbo o 85-letnem Janezu Rihterju, ki je po 77 letih ponovno vstopil v kraško jamo, v kateri je med vojno leta 1944 preživel dva tedna in začasno oslepel. Če si vsaj za trenutek predstavljamo njegov takratni boj za preživetje, se zdijo današnji izzivi takoj nekoliko manj zahtevni.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 18, 7 maj 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884.
E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063
Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884	Savisjske nvvice št. 18,7 maj 2021 3
Tema tedna, Aktualno
VELIK POTENCIAL GOVEDOREJE NI IZKORIŠČEN
Reja živine v naši dolini se zaradi katastrofalno
• I «I	v v
nizkih cen opušča
Slovenski kmetje se že leta spopadajo s težkimi razmerami na trgu, epidemija pa je razmere zaostrila do te mere, da so se odločili celo za protest. Razmere so se v večini kmetijskih panog tako poslabšale, da številni kmetje brez državne pomoči, sploh pri govedoreji in prašičereji, sploh ne bi mogli nadaljevati s svojo dejavnostjo. Od leta 2002 se je število rej goveda zmanjšalo za 38 odstotkov. Na zelo nizke odkupne cene goveda opozarja tudi Štefka Goltnik, svetovalka mo-zirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje (KGZC).
NEUREJENE RAZMERE ŠKODUJEJO GOVEDOREJI Število predvsem malih rejcev goveda v Sloveniji upada, trend je še pospešila epidemija, ki je okrepila uvoz in predelavo s prodajo na črno. Danes je več kot tretjina govejega mesa in mesnih izdelkov, ki jih zaužijemo v Sloveniji, iz uvoza. Kmete motijo predvsem neurejene razmere v verigi in nizke odkupne cene.
Mediji prav v tem času pišejo o ugotovitvah agrarnega eko-
Za 38 odstotkov se je od leta 2002 zmanjšalo število rej goveda.
(Foto:IS)
nomista dr. Aleša Kuharja, ki je v svoji sveži študiji slovenske oskrbne verige z mesom opozoril, da z vidika reorganizacije verige in ponudbe v zadnjih dvajsetih letih na področju govedoreje ni bilo narejenega kakovostnega premika. In to kljub temu, da je po njegovem prepričanju »govedoreja neizbru-šen diamant slovenskega agro-živilstva glede na potencial, ki ga ima država z naravnimi in geografskimi danostmi«.
REJCI NE POKRIJEJO NITI STROŠKOV DELA
Problematika cen govedine je v tem obdobju zelo aktualna. Terenski svetovalci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ugotavljajo, da dobi živinorejec za svoje delo tako malo, da s tem ne pokrije niti stroškov reje govedi. Tudi Štefka Goltnik pravi, da kmetje takšnega razkoraka med cenami ne pomnijo. Posledično se v Zgornji Savinjski dolini reja živine opušča.
di ne vidijo prihodnosti na kmetijah in se zaposlujejo izven kmetijstva. Dokler se odkupne cene živine in mleka ne bodo zvišale, ni pričakovati izboljšanja stanja oziroma zaposlitvenih možnosti na kmetijah.« ZADRUGE DELAJO KORAK V
PRAVO SMER Na zbornici ugotavljajo, da predelava in trgovina kot vmesnika med pridelovalcem in končnim potrošnikom pobereta preveč. K sreči nekatere zadruge že delujejo v pravo smer, saj se lotevajo lastnega razseka, predelave in prodaje mesa ter mesnih izdelkov, tudi odkupa, prodaje in predelave ekološkega mesa.
Na našem območju Kmetijska zadruga Šaleška dolina odkupuje domače goveje meso in ekološko meso ter izdelke iz njega tudi ponuja v svojih trgovinah. Kot pravi Goltnikova, je na območju mo-zirske izpostave za razsek in predelavo mesa registriranih dvanajst kmetij.
Tatiana Golob
Kmetje so ustanovili protestni odbor, v katerega so vključeni predstavniki kmečkih organizacij, med drugim Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije.
JAVNI ZAVOD CENTER RINKA
Direktorica Blanka Kovačič podala odstopno izjavo
Direktorica Javnega zavoda Center Rinka Blanka Kovačič je
na svet zavoda podala pisno izjavo o nepreklicnem odstopu z mesta direktorice.
Svet zavoda je na izredni seji obravnaval odstopno izjavo, svet Občine Solčava pa je na aprilski seji podal soglasje k predlogu
sklepa o njeni razrešitvi. Sklep o razrešitvi bo predvidoma podan na naslednji seji sveta zavoda sredi maja.
Kovačičeva je bila od 1. junija 2019 vršilka dolžnosti direktorice, od 1. avgusta 2020 pa direktorica Centra Rinka.
Barbara Rozoničnik
Štefka Goltnik,
svetovalka mozirske izpostave KGZ Celje:
»Na področju reje živine imamo zelo težavno situacijo. Večina kmetij redi govedo, odkupne cene pa so zelo nizke. Kmet dobi za kilogram govejega mesa dobra dva evra, kakšne so cene tega mesa v trgovini, pa vsi vemo. Marsikdo pravi, da bo opustil živinorejo, saj mora izven kmetijstva poiskati sredstva, da lahko gospodari na živinorejski kmetiji. Cene goriva in repromateriala so dolgo sta-gnirale, sedaj tudi te rastejo.
Lahko ponazorim na primeru, ko rejec kupi teleta za pitanje po ceni okoli 600 evrov. Čas pitanja do zakola traja leto in pol, nato kmet za spita-no žival dobi približno 1200 evrov. Za leto in pol oskrbe živali ter krmo dobi zgolj 600 evrov. To je odločno premalo, sploh če pomislimo še na stroške vsega repromateriala in vzdrževanja objektov ter strojev, ki jih kmetija rabi, da sploh funkcionira.«
4
Savinjske novice št. 18, 7 maj 2021
Aktualno
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Boštjan Gorjup zaključuje s predsedovanjem največji
gospodarski asociaciji
V sredo je potekala seja skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), na kateri je bil izvoljen nov predsednik za obdobje dveh let. Sedanjemu predsedniku GZS Boštjanu Gorjupu, sicer direktorju BSH Hišnih aparatov v Nazarjah, se mandat izteče 26. maja. ŠTIRI LETA VZPOREDNEGA VODSTVENEGA ŽIVLJENJA DOVOLJ
Za ponovno kandidaturo se ni odločil, čeprav so ga številni gospodarstveniki nagovarjali, naj nadaljuje z vodenjem največje in najvplivnejše gospodarske asociacije v Sloveniji.
»Po razgovorih v koncernu BSH, pogovorih s sodelavci in tehtnem premisleku sem sklenil, da so štiri leta vzporednega vodstvenega življenja dovolj,« je zapisal v sporočilu sodelavcem na zbornici. »Ponosen sem na našo skupno prehojeno pot, na kateri smo sanirali poslovanje GZS, posodobili in povečali zbornično infrastrukturo, skrbeli za boljše poslovno okolje za naša podjetja in zasledovali naše strateške cilje. S konstruktivnim sodelovanjem in medsebojnim zaupanjem smo uspeli napisati marsikatero uspešno zgodbo.«
Boštjan Gorjup se po dveh mandatih ni odločil za nadaljnje vodenje GZS.
SOOBLIKOVANJE GOSPODARSKEGA OKOLJA IZJEMNA IZKUŠNJA
Sodelovanje pri razvoju GZS kot tudi pri sooblikovanju gospodarskega okolja v državi je bilo za Boštjana Gorjupa, kot se je sam izrazil, »izjemna izkušnja. Prepričan sem, da GZS tudi na nadaljnji poti ne bo zmanjkalo volje in zagona za nove uspehe in krepitev pozitivnih trendov«. V roku sta kandidaturi za predsedniško funkcijo oddala Tibor Simonka iz SIJ - Slovenske industrije jekla, in Simon Franko iz trgovskega in proizvodnega podjetja BASF Slovenija.
Franci Kotnik
PANDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA
~J	•	. . v •	I**	II	I*	v«
Zgornjesavinjčani cepljeni nad slovenskim povprečjem
Po vsej državi so ob testiranju na okužbo z novim koronavirusom dovoljene nekatere svetovalne in izobraževalne storitve. V rumenih regijah veljajo milejši pogoji omejitev števila strank v lokalih in trgovinah, a Savinjska je minuli teden ostala oranžna. Dovoljene so tudi terapevtske storitve.
SAVINJSKA REGIJA ORANŽNA V rumeno obarvanih regijah veljajo po novem milejši omejitveni pogoji za število strank v notranjih prostorih. Tako je dovoljena ena stranka na 20 kvadratnih metrov površine oziroma ena stranka na prostor, če je poslovni prostor manjši od 20 kvadratnih metrov. Savinjska regija je bila v preteklih dneh oranžna, zato na tem področju ni bilo sprememb - v za-
prtih javnih prostorih je dovoljena ena stranka na 30 kvadratnih metrov.
V IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH OB UPOŠTEVANJU UKREPOV BREZ OMEJEVANJA
Od prejšnjega petka so dovoljene kulturne prireditve in kolektivno uresničevanje verske svobode. Omejevanje števila oseb na kvadratni meter zaprte površine ni več potrebno v primerih, ko se upoštevajo ukrepi, veljavni za zavode s področja vzgoje in izobraževanja, na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ter pri izvajanju verske oziroma duhovne vzgoje.
COVIDNO POTRDILO NAJ BI OLAJŠALO POTOVANJA Na ravni Evropske unije medtem nastaja evropski sistem za »covidno potrdilo«. Le-to naj
bi olajšalo potovanja, s tehničnega vidika naj bi bilo pripravljeno do 1. junija. Slovenija se bo preizkušanju predvidoma pridružila konec maja. CEPLJENA PRIBLIŽNO PETINA SLOVENCEV Stevilo cepljenih z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je doseglo petino prebivalstva Slovenije. Polovica od teh je cepljena z dvema odmerkoma. Največ, 255.258 ljudi, je prejelo en odmerek cepiva proizvajalca Pfizer-BioNTech, 128.431 jih je cepljenih s cepivom AstraZeneca in 43.700 z Moderno. Začelo se je tudi cepljenje s cepivom Janssen.
V Zgornji Savinjski dolini je trenutno s 1. dozo cepljenih 22 odstotkov prebivalcev doline, kar je bolje od povprečja na ravni države in tudi bolje kot v Savinjski regiji. Iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje so sporočili, da je cepivo na razpolago v zadostnih količinah. Trenutno cepijo prebivalce nad 50 let, veliko večino starejših od 60 let so že cepili (seveda tiste, ki to želijo).
ZARADI PRAZNIKOV MANJ TESTIRANIH Zaradi minulih praznikov je bilo v Zgornji Savinjski dolini s PCR testom testiranih manj pacientov kot v prejšnjih tednih, so pa beležili bistveno višji delež pozitivnih (58 odstotkov). To pomeni, da se razmere v naši dolini v zadnjem tednu niso izboljševale. Stanje je približno enako kot v zadnjih treh tednih.
Po podatkih Covid-19 sledilnika so bile v nedeljo, 5. maja, v dolini 96 skupno aktivno potrjene okužene osebe s covidom-19 v 14 dneh.
Nastasja Kotnik
Delež cepljenih v Zgornji Savinjski dolini (1. doza, 3. maj 2021)
Vir: Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje
Savinjske novice št. 18, 7. maj 2021
5
Iz občin
KROZISCE V SOTESKI
Zaključek gradnje predviden do 2. oktobra
Občinska uprava Občine Mozirje se je skupaj z županom Ivanom Suhoveršnikom več let
trudila, da bi se na državni cesti Mozirje-Šen-trupert v Soteski zgradilo novo krožišče. Po izdelanih projektih, pridobitvi vrste dovoljenj in s strani državnega proračuna odobrenem začetku gradnje se je slednja v minulem tednu ven-
darle začela. Za izvajalca del je bilo izbrano podjetje Tegar iz Velike Pirešice.
ZA RONDO Z INFRASTRUKTURO 484.000 EVROV
Projekt izgradnje krožišča Soteska je ovrednoten na 484.000 evrov, vključno z DDV. Izvajalec se je obvezal, da bo skrajni rok za zaključek grad-
Prva faza gradnje novega krožišča je izdelava obvozne ceste v smeri Mozirje-Gorenje.
nje 2. oktober 2021. Krožišče bo klasično trikrako z dodanima pločnikom in stezo za kolesarje. Objekt bo razsvetljen z javno razsvetljavo, širine cestišča bodo zadovoljevale gostoti prometa. Uredili bodo strugo Skrubovega potoka in odvodnjavanje meteornih voda. Predvidena višina je določena na osnovi izračuna stoletnih voda.
NA SREDINI LIPA IN GRBI SEDMIH OBČIN
Krožišče ne bo zgolj vhod v občino Mozirje, ampak v Zgornjo Savinjsko dolino. Zaradi tega je bila sprejeta ideja iz lokalnega okolja, da bo na sredini krožišča stala lipa, okoli nje pa bodo grbi vseh sedmih zgornjesavinjskih občin.
POPOLNE ZAPORE PROMETA NISO PREDVIDENE
Večjih zastojev se zaradi gradnje ne pričakuje, prav tako niso predvidene popolne zapore prometa. Ravno zato sedaj izdelujejo začasen obvoz za vožnjo v smeri Mozirje-Gorenje, gradnja pa bo naenkrat potekala zgolj na polovici objekta. Kljub navedenemu bo potrebna strpnost voznikov.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
OBCINA MOZIRJE
Odlok o financiranju letnega programa športa v javni obravnavi
V	mozirski občini so za obravnavo pripravili odlok o financiranju letnega programa športa. To financiranje je do sedaj urejal pravilnik iz leta 2002. Na pobudo pristojnega ministrstva in ugotovitev računskega sodišča je treba ta predpis sprejeti kot odlok. Najprej je bil odlok predstavljen na občinskem svetu, ki ga je obravnaval in ga potrdil. Odlok je sedaj v 30-dnevni javni obravnavi.
POBUDE IN PREDLOGI
Sportna društva so seznanjena z osnutkom odloka in bodo v času javne obravnave nanj lahko dala pripombe. Po preteku 30 dni sledi druga obravnava in sprejem odloka. Občinska uprava bo pregledala podane pripombe in jih argumentirano vključila v odlok za drugo obravnavo ali pa jih bo argumentirano zavrnila.
V	osnutku odloka so zajete postavke, ki se lahko sofinancirajo preko letnega programa športa in so določene v nacionalnem programu športa. Kot priloga so osnutku odloka dodani pogoji in merila za izbiro in vrednotenje letnega programa športa v občini.
28 TISOČ EVROV LETNO NA RAZPIS
Letos je občina za izvajanje programov športa namenila 28 tisoč evrov, tako kot lani. Razdeljena bodo na razpisu. Največ 375 odstotka sredstev je namenjenih za športno vzgo-
jo otrok in mladine, usmerjene v kakovosten šport. 25 odstotkov je namenjeno kakovostnemu športu in upravljanju športnih objektov dobrih 21 odstotkov. Dobrih 14 odstotkov je planiranih za športno rekreacijo, športne prireditve in
delovanje športnih organizacij, Dobra 2 odstotka sredstev pa gre za šport starejših in invalidov. Sredstva so bila lani na podlagi razpisa razdeljena med dvanajst prijavljenih društev.
Štefka Sem
OBCINA RECICA OB SAVINJI
Zaradi obnove ceste proti Dol-Suhi občasne zapore
V občini Rečica ob Savinji izbrani koncesio-nar, podjetje VOC Celje, pričenja z rekonstrukcijo ceste proti Dol-Suhi. Sledile bodo delne in popolne zapore cestnih odsekov. Promet bo potekal izmenično enosmerno, ob občasnih popolnih zaporah pa bodo urejeni obvozi in dostop za stanovalce ter intervencije. Dela bodo izvajali od ponedeljka do sobote od 7 do 17. ure, končana pa bodo predvidoma do 1. julija. Občina in kon-cesionar prosita občanke in občane za strpnost in razumevanje.
Barbara Rozoničnik
Ob občasnih popolnih zaporah bodo urejeni obvozi in dostop za stanovalce ter intervencije.
6
Savinjske novice št. 18, 7 maj 2021
Zdravstvo, Iz občin
i
DUŠEVNO ZDRAVJE V OBČINAH
Gre nam bolje, a kakšne posledice bo prineslo leto 2020?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos šesto leto zapored izdal publikacijo o zdravju prebivalcev v posamezni občini. Natančni podatki so dostopni tudi na spletnem portalu Zdravje v občini, da občinam pomagajo prepoznati izzive in njihovo vlogo na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Rdeča nit letošnje objave je tematika duševnega zdravja, optimističen je podatek, da se je stopnja samomorilnosti tako na državnem nivoju kot nivoju Zgornje Savinjske doline v šestletnem obdobju zmanjšala.
POZORNOST NAMENILI DUŠEVNEMU ZDRAVJU
Na NIJZ so zapisali, da je potrebno duševnemu zdravju nameniti še toliko več pozornosti zaradi težkega obdobja, ki ga ljudje preživljamo s prihodom bolezni covid-19. Osrednja vsebina je zato posvečena načinom varovanja, izboljšanja in krepitve duševnega zdravja državljanov. Med kazalniki, ki kažejo na postopno izboljšanje stanja, sta kazalnika umrljivost zaradi samomora in prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj.
Zdravje v občini 2021
Enota: število/100.000 prebivalcev
ŠTEVILO SAMOMOROV V DOLINI UPADA
Na NIJZ postopno zmanjšanje števila samomorov opazujejo že šesto leto zapored. V primerjavi z objavo iz leta 2016 se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v 118 slovenskih občinah, kar predstavlja 56 odstotkov vseh občin. Optimističen je podatek, da se je število samomorov v zadnjih šestih letih (podatki za 2015) zmanjšalo tudi v naši dolini. Slovensko povprečje v 2021 (to zajema povprečje obdobja 20152019) znaša 18,6 primera samomora na 100.000 prebivalcev, naša dolina kot celota temu povprečju zelo natančno sledi (18,2).
VISOK DELEŽ SAMOMOROV V TREH NAŠIH OBČINAH V dolini so pod tem povprečjem štiri občine (Solčava 0, Rečica ob Savinji 9,3, Nazarje 13,7 in Mozirje 9,7 osebe). Ostale tri občine so visoko nad slovenskim povprečjem. Najvišji delež je zabeležen v občini Luče (34,8 na 100.000), sledita občini Ljubno (32,3) in Gornji Grad (279). Kljub temu se v občinah Luče in Ljubno zaznava trend upadanja. Občina Gornji Grad pa je edina obči-
OBČINA	Umrljivost zaradi samomora	Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj
Gornji Grad	27,9	12,7
Ljubno ob Savinji	32,3	19
Luče	34,8	15,8
Mozirje	9,7	16,6
Nazarje	13,7	17,3
Rečica ob Savinji	9,3	15,4
Solčava	0	13,5
Slovenija	18,6	14,4
Vir: NIJZ
na na našem območju s porastom števila samomorov v tem obdobju (v 2016 18,6 na 27,9 v 2021).
UPADA TUDI UPORABA ZDRAVIL ZA DUŠEVNE MOTNJE
V koraku z zmanjševanjem števila samomorov se je tako v celotni državi kot tudi v naši dolini zmanjšalo število izdanih receptov za duševne težave. NIJZ je upad v šestletnem obdob-
Že 6. leto zapored
na NIJZ opažajo zmanjševanje samomorov.
ju zabeležil v 198 občinah oziroma v 93 odstotkih slovenskih občin. V slovenskem povprečju tovrstna zdravila prejema 14,4 oseb na 100.000 prebivalcev, v naši dolini v povprečju odstotek več. Pri tem je razmisleka vreden podatek, da je najmanj prejemnikov teh zdravil v naši dolini ravno v Gornjem Gradu (12,7), kjer je hkrati zabeležen edini poskok samomorilnosti v naši dolini od leta 2015.
STANJE PRED PANDEMIJO DOBRO, OBETI SLABŠI Strokovnjaki, ki urejajo portal Zdravje v občini 2021, opozarjajo, da podatki kažejo stanje v obdobju pred pandemijo covida-19, zato je povsem mogoče, da bo prihodnje leto slika na področju duševnega zdravja veliko bolj zaskrbljujoča. Dobro duševno zdravje je po prepričanju strokovnjakov NIJZ »temelj našega zdravja, pa tudi socialne, družinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti našega življenja. Zato je poudarjanje načinov varovanja, izboljšanja in krepitve duševnega zdravja oziroma blagostanja v lokalnem okolju, kar je glede na posebne razmere, ki smo jim zaradi pandemije covid-19 izpostavljeni v zadnjem letu, še posebej pomembno.«
Tatiana Golob
OBČINA SOLČAVA
Po rebalansu proračun v višini 1,8 milijona evrov
Solčavski svetniki so na aprilski seji sprejeli rebalans občinskega proračuna za leto 2021 ter podali soglasje k imenovanju županje Katerine Prelesnik v Razvojni svet Savinjske regije.
VEČ ZA CESTE, KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO
Občina Solčava je leta 2019 sprejela proračun tudi za leto 2021, na nedavni seji pa so svetniki obravnavali in sprejeli rebalans proračuna. Ob prvotnih 1,3 milijona evrov proračunskih sredstev po rebalansu proračun za tekoče leto znaša 1,8 milijona. Razlika je nastala predvsem
zaradi pridobljenih sredstev za odpravo škode po naravnih nesrečah in dodatnih državnih sredstvih za uravnoteženje razvitosti občin.
Med drugim načrtujejo sanacijo ceste proti domačiji Račnik, asfaltiranje javne poti do kmetije Gradišnik, dokončanje ureditve pločnika v centru Solčave, ureditev projektne dokumentacije za vodovodno črpališče proti Podolševi in izgradnjo telovadnice. Več sredstev bo namenjenih tudi športnim programom, programom za mladino ter kmetijski in gospodarski dejavnosti.
PRELESNIKOVA V RAZVOJNEM SVETU REGIJE
Svetniki so na seji podali soglasje k imenovanju županje Prelesnikove v Razvojni svet Savinjske regije za obdobje od 2021 do 2027. Svet v sestavi predstavnikov mestnih občin in občin regije, predstavnikov gospodarstva, sindikatov, nevladnih organizacij in drugih razvojnih partnerjev koordinira sodelovanje med občinami in razvojnimi akterji Savinjske regije ter državnimi službami na področju regionalnega razvoja, gospodarstva, turizma, človeških virov, inovacij in varstva okolja.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 18, 7. maj 2021
7
Gospodarstvo, Iz občin
TRGOVINE JAGER
Družinsko podjetje, v katerem so lastniki zgled zaposlenim
Pisalo se je leto 1989, ko sta Franc in Marija Jager odprla prvo trgovino Jager v Tržišču v Rogaški Slatini. Vse od začetka je bila v poslovanje podjetja vpeta vsa družina. Iz mikro podjetja je v treh desetletjih zraslo veliko družinsko podjetje Jagros, prepoznavno pod imenom Trgovine Jager. Prihodnji mesec odpirajo nov nakupovalni center v Mozirju. VODENJE DRUŽBE PREVZELA
DRUGA GENERACIJA Glavna dejavnost podjetja Jag-ros je maloprodaja živil, tehnike in tekstila. Leta 1989 so začeli s štirimi zaposlenimi, danes njihov ko-
odprtja novega kanala spletne trgovine,« je povedal Boštjan Jager, ki je kot eden od direktorjev pristojen za področje živil in tekstila ter za marketing, finance in kadre.
UREJENA LASTNIŠKA STRUKTURA Najstarejši brat Aleš je odgovoren za področje tehnike, logistiko in naložbe, najmlajši Miha pa za IT, računalništvo in varovanje. Oče Franc je 46-odstotni delež trgovske verige prodal družbi, Boštjan in Aleš imata vsak 20 odstotkov podjetja, Miha deset, mama Marija pa štiri odstotke in v podjetju deluje kot prokuristka.
v politiki poslovanja. »Seveda pa so razlike v pristopih in nekaterih pogledih. Kot družinsko podjetje smo bili glede zadolževanja vedno previdni in smo se financirali predvsem iz lastnih sredstev, kar se je zrcalilo tudi na stalni, a razmeroma počasni letni rasti, predvsem prvih deset let delovanja,« pojasnjuje Boštjan Jager.
ORGANSKA RAST VODILO TUDI V PRIHODNJE
Organska rast bo tudi v prihodnje njihovo vodilo pri širitvi ponudbe in odpiranju novih prodajnih mest, poudarja Aleš Jager: »Letos načrtujemo posodobitve nekaterih
poslovno leto, saj se posledice epidemije kažejo v težavah z dobavami, naraščajočih logističnih stroških, dvigu cen surovin in končnih izdelkov. Ne glede na to pričakujejo podobne poslovne rezultate kot lani.
V KRIZNIH RAZMERAH ŠE POSEBEJ POMEMBNE HITRE
ODLOČITVE Prednosti družinskih podjetij sta tudi zavzetost in odzivnost, ki sta zaradi potrebe po hitrih odločitvah še posebej pomembni v kriznih razmerah. Slednje po mnenju Franca Jagra dobro vpliva tudi na sodelavce: »Ko drugi zaposleni vidijo, da
Gradbena dela na Jagrovem nakupovalnem centru so v zaključni fazi, odprtje je predvideno v mesecu juniju. (Foto: Nastasja Kotnik)
trgovin in odprtje novega nakupo-	družinski člani in solastniki delajo s
valnega centra v Mozirju z vso na-	polno energijo in vnemo, potem tu-
šo ponudbo. Pripravljamo tudi novi	di sami poskušajo slediti takšnemu
lokaciji v Hočah in Kamniku.«	zgledu.«
Aleš sicer pričakuje zahtevno	Franci Kotnik
OBČINA SOLČAVA
Občinski prostorski načrt dopolnjen s predlogi občanov
lektiv šteje preko 800 sodelavcev. Podjetje je vseskozi zavezano k spoštovanju poslovne etike in se prednostno oskrbuje v lokalnem okolju. Vodenje so predlani, po umiku očeta Franca Jagra, ustanovitelja in idejnega vodje, prevzeli bratje Aleš, Boštjan in Miha Jager, v podjetju pa so že aktivni tudi predstavniki tretje generacije družine.
V LETU EPIDEMIJE ZRASLI ZA 14 ODSTOTKOV
2e v drugem letu nadaljevanja družinske tradicije so se bratje Jager morali spopasti z izzivi epidemije covida-1 9, kar jim je očitno dobro uspelo, saj je lani rast poslovanja znašala več kot 14 odstotkov. Tako so presegli načrtovanih 150 milijonov evrov prihodkov. »Rasli smo zaradi povečanih nakupov, nekoliko zaradi povečanja drobno-prodajne mreže, nekoliko pa zaradi
IZVRSTEN KOLEKTIV IN ODPRTA KOMUNIKACIJA
Dobro lansko poslovanje bratje Jager pripisujejo tudi dejstvu, da trgovine prednostno oskrbujejo v lokalnem okolju, zato dobava blaga nikoli ni bila prekinjena. Na njihovih policah ni zmanjkovalo moke, olja, toaletnega papirja, kruha in kvasa, kar so ljudje v začetku epidemije najbolj kupovali. V Jag-rosu sicer ne skrivajo, da so razmere še vedno zahtevne in da se morajo sproti prilagajati. »A ker imamo izvrsten kolektiv sodelavcev in odprto ter ažurno komunikacijo, smo kos vsem izzivom tudi v teh časih,« ocenjuje Boštjan Jager.
BREZ VELIKIH SPREMEMB V POLITIKI POSLOVANJA
Vsi trije direktorji Jagrosa so enotnega mnenja, da po prevzemu vodenja podjetja zaradi generacijskih razlik ni bilo velikih sprememb
V prostorih Centra Rinka je 21. aprila potekala 15. redna seja sveta Občine Solčava. Svetniki so obravnavali pripombe in predloge javnosti, podane v času javne razgrnitve občinskega prostorskega načrta. 21 PRIPOMB IN POBUD OBČANOV Javna razgrnitev prostorskega načrta je potekala od 18. novembra do 18. decembra 2019 in je bi-
la namenjena seznanitvi javnosti z dopolnjenim osnutkom. Na aprilski seji je občinski svet sprejel stališča do 21 podanih pripomb in pobud občanov. Občina je sedaj pristopila k pridobivanju drugih mnenj pristojnih organov za izdajo potrebnih soglasij pred sprejetjem načrta.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 18, 7 maj 2021
8
Organizacije, Iz občin
OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Lani pomoč prejelo več kot 500 Zgornjesavinjčanov
Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Zgornje Savinjske doline je na dopisnem občnem zboru pregledalo delovanje združenja v lanskem letu in si zastavilo podobne cilje za letošnje. Organizaciji predseduje Irena Semprimo-žnik, delo sekretarke pa opravlja Ilka Kramer Marolt.
KRVODAJALSKE AKCIJE USPEŠNE V OZRK z veseljem ugotavljajo, da so tudi v neobičajnem letu 2020 uspešno izpeljali osem krvodajalskih akcij (enako kot v 2019) in na njih zabeležili 808 krvodajalcev. Število teh je nekoliko nižje kot v letu 2019 (936), a glede na razmere še vedno zadovoljivo.
VEČ POMOČI DRUŽINAM S
ŠOLSKIMI OTROKI OZRK je v času epidemije več pomagal predvsem družinam s šolskimi otroki, ki so se zaradi ukrepov šolali od doma. Lani so sicer razdelili 304 paketov hrane in vreč pralnega praška. Vred-
nost razdeljene pomoči je bila 9120 evrov. Ljudem so pomagali tudi s hrano iz sklada Evropske unije, ki so jo prejeli v treh dostavah, v celoti je bila vredna 13.634 evrov.
Ob pričetku šolskega leta je pomoč za nakup šolskih potrebščin v vrednosti 2840 evrov prejelo 119 otrok. Lani je zaradi epidemije odpadlo brezplačno letovanje na Debelem rtiču za starostnike iz na-
še doline, letovanja pa se je lahko udeležilo 15 otrok, osem med zimskimi in sedem v času poletnih počitnic.
MED EPIDEMIJO OPRAVILI 700 PROSTOVOLJNIH UR
OZRK je na različne načine pomagal več kot 500 Zgornjesavi-njčanom v skupni vrednosti dobrih 33 tisoč evrov. V času razglašene epidemije so prostovoljci med dru-
Lani je z območnim združenjem Rdečega križa sodelovalo 62 prostovoljcev. (Foto: arhiv OZRK)
gim pomagali pri delitvi hrane, dostavi potrebščin na dom, izvajali so pogovore po telefonu, pred trgovino so ljudi osveščali in razkuževa-li. Skupno je sodelovalo 62 prostovoljcev, ki so opravili 700 prostovoljnih ur.
304 paketov hrane
in vreč pralnega praška so družinam razdelili lani.
Tudi letos si bodo tako v vodstvu OZKR kot vse krajevne organizacije prizadevali za zmanjševanje socialnih stisk najbolj prizadetih skupin prebivalstva. Aktivno se bodo vključevali v pomoč ljudem, ki jih je ali jih še bo prizadela epidemija in poskušali izpeljati vse začrtane aktivnosti. Predvsem med mladimi bodo širili spoznanje, da so humanost, prostovoljstvo in solidarnost spoštovanja vredne lastnosti in vrednote, ki jih velja posnemati.
Tatiana Golob
OBČINA GORNJI GRAD
Storitve na področju oskrbe, čiščenja in odvajanja odpadnih
voda malenkost dražje
Na aprilski seji gornjegrajskega občinskega sveta so svetniki potrdili poročilo o poslovanju Komunale Gornji Grad v lanskem letu in nove cene oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode. Povprečna mesečna poraba za družino je 14 kubičnih metrov vode. Na območjih brez kanalizacije bo povprečna položnica na mesec višja za 70 centov, to je 23,53 evra. Na območju Gornjega Grada in Bočne, kjer je urejena kanalizacija, bo pri isti porabi družina plačala 37,40 evra oziroma 1,63 evra več kot doslej.
POZITIVEN POSLOVNI IZID
Gornjegrajska Komunala je lansko poslovno leto zaključila pozitivno. Poročilo je podal Zdenko
Purnat, direktor do lanskega septembra. Povedal je, da je bilo leto specifično zaradi izbruha novega koronavirusa. V prvem valu spomladi so delali normalno, v drugem nekoliko manj. Veliko dela so opravili pri prenovi novih občinskih prostorov in urejanju komunalnih prostorov na območju nekdanjega podjetja Smreka. Konec leta je vodenje Komunale prevzel takratni predsednik nadzornega odbora Komunale Dominik Peč-nik in bo podjetje vodil do zaključenega razpisa za direktorja.
VODARINA IN OMREŽNINA Računovodkinja Komunale Mojca Rihter je obrazložila podatke v elaboratu o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vo-
do in o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Na osnovi izračunov je prišlo do sprememb posameznih cen storitev.
Cena vodarine za leto 2021 znaša 0,7820 evra na kubični meter in je za 4,88 odstotka višja od cene v letu 2020. V ceni vodarine je vključen strošek vodnih povračil v višini 0,0824 evra/m3. Cena vodarine je enotna na območju cele občine. Omrežnina vključuje poleg stroškov najema infrastrukture še stroške zavarovanja, vzdrževanja vodomerov ter vzdrževanja in obnove vodovodnih priključkov. Predračunska cena omrežnine se zviša za 3,6 odstotka in je enaka za območje cele občine.
Cena odvajanja odpadne komunalne vode se zviša za nekaj manj kot deset odstotkov oziroma iz leta 2020 potrjene cene 0,3475 evra/ m3 na 0,3814 evra/m3 v letu 2021. Cena čiščenja odpadne komunalne vode se zviša za 3,93 odstotka oziroma iz leta 2020 potrjene cene 0,6798 evra/m3 na 0,7065 evra/m3 v letu 2021. Cena javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je enotna na območju cele občine.
Za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti se cena omrežnine za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ne bo spremenila, saj je subvencionirana s strani občine. Cena omrežnine je enotna na območju cele občine.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 18, 7. maj 2021
9
Organizacije
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER MOZIRJE
V prvi vrsti na pomoč turističnim ponudnikom
Preteklo leto je bilo specifično tudi v delovanju mozirskega turistično informacijskega center. Ob začetku epidemije so svoje moči preusmerili v iskanje ukrepov za blažitev posledic na področju turizma. Vključili so se v aktivnosti Razvojne agencije SAŠA, Turistične zveze Slovenije in ostalih, ki so iskali načine pomoči turističnim ponudnikom.
V DOLINI IZKORIŠČENO OGROMNO TURISTIČNIH BONOV
Junija so se s ponudniki turističnih storitev dogovorili o možnostih koriščenja turističnih bonov. Z njimi so oblikovali vrsto programov aktivnosti in doživetij za stacionarne goste. Nova v ponudbi so tako jamska doživetja, preživetje v naravi, vrsta programov v sodelovanju s kampom Menina in podobno.
Njihov odziv na ponujeno je bil pozitiven in dobro sprejet, kar kaže ogromno v dolini izkoriščenih bonov. Precej je bilo tudi dnevnih gostov, ki so na tem prostoru iskali doživetja. Našli so jih v programu, ki so ga skupaj pripravili zgornjesa-vinjski TIC-i in Razvojna agencija SAŠA.
Okoli 800 obiskovalcev
je obiskalo TIC Mozirje v lanski poletni sezoni.
DELO V DRUGEM VALU EPIDEMIJE NI ZASTALO
Delo v centru je normalno potekalo do jesenskih počitnic, ko so se epidemiološke razmere znova zaostrovale. Odtlej so se trudili biti stalno na tekočem z aktualnimi ukrepi in o njih obveščali turistične ponudnike. Pomagali so pri tolmačenju ukrepov in po potrebi pridobivali dodatna pojasnila s strani NIJZ. Center je bil sicer fizično zaprt, tamkaj zaposlena pa je bila kljub temu ves čas prisotna in na razpolago za kakršno koli pomoč.
V predbožičnem času so zavoljo velikega povpraševanja po lokalnih izdelkih vzpostavili sistem naročanja polnih košaric slednjih in njihov prevzem. V sodelovanju z Mozirskim gajem in Goltmi so organizirali nagradni natečaj na temo doživetja cvetočega Mozirja, ob tem pa so se udeleževali vseh spletnih prireditev in izobraževanj, ki so bila na voljo. Povezali so se s srednjimi šolami in fakultetami, da lahko dijakom in študentom omogočajo opravljanje obvezne prakse.
SKOZI TRG KMALU S ČEBELICO GAJO
Potrjena je bila njihova ideja o digitalizaciji Mozirja in muzejske zbirke s čebelico Gajo, ki je šla nato v izvedbo in pričakovati je skorajšnji zaključek tega projekta. Njegov namen je skozi
Eva Nežič je preko lanskega poletja v prostorih TIC-a sprejela kar 800 gostov.
(Foto: Benjamin Kanjir)
igrifikacijo, na interaktivni način z likom čebelice Gaje, mlajšim in starejšim predstaviti zgodovino kraja, znamenite tržane in zanimive trške zgodbe.
NOVI PROGRAMI NA OSNOVI IZKUŠENJ
LANSKEGA LETA V tem času oblikujejo nove in posodabljajo stare turistične programe glede na izkušnje iz preteklega leta. V začetku marca so se z virtual-no stojnico udeležili mednarodnega turističnega sejma ITB Berlin. V tem mesecu so priskočili na pomoč tudi Planinskemu društvu Mozirje pri zbiranju sredstev za gradnjo nove planinske postojanke. Pri njih je zato mogoče kupiti majice in podobne izdelke, katerih izkupiček gre v
sklad za gradnjo. Sodelovali so tudi pri organizaciji dobrodelne kmečke tržnice v namen zbiranja sredstev.
LANI SKOZI VRATA OKOLI 800 OBISKOVALCEV V lanski poletni sezoni od junija do septembra je TIC obiskalo okoli 800 obiskovalcev, od tega v mesecu avgustu 360. Lani, ko je bilo številčno absolutno največ slovenskih gostov, tudi zaradi koriščenja turističnih bonov, je bilo zelo veliko dela opravljenega predhodno, po telefonu in elektronski pošti, saj so za bodoče goste iskali proste namestitve, rezervirali aktivnosti in jim dajali druge informacije
Benjamin Kanjir
Jasmina Roter Jager, vodja TIC Mozirje:
»Kljub epidemiji v TIC Mozirje nismo nikoli počivali. Takoj po zaprtju v marcu lansko leto smo intenzivno pristopili k pripravi in izdelavi novih promocijskih kanalov, raznih promocijskih akcij, postavili spletno stran, razvijali nove vsebinske programe, se povezovali z novimi partnerji, razvili nova doživetja, se povezovali s turističnimi ponudniki, se dobro založili z materiali in drugo ponudbo na TIC.
Marsikaj smo izboljšali. Posledično smo bili povsem pripravljeni na ponovno odprtje in poletno sezono. Ravno zato smo lahko takoj prvi dan pričeli z dobrim in kvalitetnim delom. Sezona pa je bila odlična in na TIC Mozirje je bilo pestro kot leto poprej.
Pomembno je, da v času krize ne počivaš, temveč da iščeš nove poti, priložnosti, razvijaš ideje in si pripraviš stvari za takrat, ko zopet odpiraš svoja vrata. Kljub vsemu lahko rečem, da je za nami dobro in uspešno leto.«
10
Savinjske novice št. 18, 7 maj 2021
Iz občin, Organizacije, Gospodarstvo, Informacije
OBČINA NAZARJE
Grad Vrbovec prejel potomko 450 let stare trte z Lenta
Nazarski občini je Mestna občina Maribor podarila sadiko potomke 450 let stare trte z Lenta. Trto sta na dan Zemlje, 22. aprila, prinesla mestni viničar Stane Kocutar in njen varuh Alojz Jenuš - Slavek. Gosta sta trto posadila skupaj z nazarskim županom in gospodarjem trte Matejem Pečovnikom ter skrbnikom trte in grajskim viničar-jem Mihaelom Fajfarjem.
Slovesnost, vključno s prisego Fajfarja za grajskega viničarja, je vodil plemič Konrad I. Vrbovški (Bojan Štrukelj). Za glasbo je skrbel grajski godec Amadej Kolenc, ki je dodajal žlahtne viže na temo vina in prijateljstva iz Slakove zakladnice.
KOCUTAR POZITIVNO OCENIL KRAJ ZA POTOMKO
Kocutar je povedal, da s trto vseh trt na svetu ravnajo modro in preudarno. Vinsko kulturo in žlahtno zgodovino širijo po svetu in naši deželi ter hkrati dober glas o vinogradništvu. »Trta bo imela tu zares idealno lego,« je še dodal Kocutar.
PRISEGA GRAJSKEGA VINIČARJA
»Jaz, Mihael Fajfar, prisegam, da bom opazoval, vahtal, obrezoval, bral to žlahtno trto, modro kavčino potomke najslavnejše trte na svetu z mariborskega Lenta. Ko bo obrodila, bom z največ-
Potomko so posadili Miha Fajfar, Stane Kocutar in Alojz Jenuš (z leve).
KNJIŽNICA MOZIRJE
Knjižne novosti
LEPOSLOVJE:
Durrell, Lawrence: Aleksandrijski kvartet, Filipčič, Emil: Nepočesane misli, Vlaj, Ana: Zabubljena, Skubic, Andrej E.: Krasni dnevi, Heath, Lorraine: Vojvoda na preizkušnji, Matiš, Alfred: Potočnjekovi, Emily E.: S teboj so same težave, Ross, Louise: Smrt pod platano, losivoni, Bianca: Upaj si poleteti, Vojnovic, Goran: Bordic se vrača. STVARNA LITERATURA:
Schlogel, Karl: Vonj imperijev : Chanel n°5 in Rdeča Moskva, Jung, C. G.: Razvoj osebnosti, Liebscher-Bracht, Roland: Laž o artrozi, Jurgec, Brane: Galaktična pravljica : reševanje planeta Gaja, Mardetko, Aleš: Trdnjava na jugu tretjega rajha : Celje med okupacijo 1941-1945, Ware, Timothy: Razodetje osebe : od posameznika k občestvu. MLADINSKA LITERATURA:
Griffiths, Andy: 26-nadstropna hišica na drevesu, Woltz, Anna: Zobje morskega psa, Cowell, Cressida: Nekoč so bili čarobni, Antične olimpijske igre, Shepherd, Andy: Fant, ki je gojil zmaje, Košuta, Miroslav: Božaj veter : pesmi za mlade, Skubic, Andrej E.: Amor in strašne stvari, Palacio, R. J.: Chrisova zgodba, Janisch, Heinz: Pravljično potovanje Hansa Christiana Andersena.
Stane Kocutar (levo) je predal listino o
jim spoštovanjem iz grozdja iztisnil žlahtno kapljico ...« je med drugim povedal Fajfar.
PLEMIČ VRBOVŠKI RAZGLASIL
GRAJSKEGA VINIČARJA »V Vrboških krogih smo se odločili, da naziv grajski viničar podelimo znanemu vinogradniku, ki se je že do zdaj dokazoval, da zna in ve, kako se ravna z žlahtno trto in se iz nje najboljše vino streže. Prvi in
županu Mateju Pečovniku uradno poreklu trte.
edini primeren za to delo in čast je po mnenju grajske uprave in mojem osebnem mnenju prav član evropskega reda vitezov vina, Fajfar z vinogradi v vinorodnem kraju Ljubija. Skrbel bo za potomko in iz nje donegovano grajsko vino ter kulturo uživanja te žlahtne modre frankinje,« je zapovedal plemič Konrad.
Tekst in foto: Jože Miklavc
JAVNA AGENCIJA SPIRIT SLOVENIJA
Priložnost za oblikovalce izdelkov iz lesa
Javna agencija Spirit Slovenija v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije in direktoratom za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo z javnim natečajem išče izvirno oblikovane izdelke iz lesa, ki bi lahko uspešno nastopali kot prepoznavni slovenski izdelki na globalnih trgih. Rok za prijavo je 20. maj.
IŠČEJO SE OBLIKOVALSKI PRESEŽKI Namen natečaja je identificirati obstoječe in pridobiti predloge za nove lesne izdelke ali družine izdelkov, ki lahko predstavljajo reprezentativno in globalno uspešno ponudbo slovenskega lesarstva. Zamisel ali izdelek mora vsebovati večinski delež zaključno obdelanega lokalnega lesa s čim manjšim deležem oziroma minimalno uporabo drugih materialov. Izdelki naj bi predstavljali oblikoval-
ske presežke in odpirali nove tržne niše ali pa imajo potencial, da se znotraj obstoječe globalne ponudbe lahko prebijejo v vrh.
NAGRADE NAJBOLJŠIM NA DNEVU SLOVENSKEGA LESARSTVA Znotraj posameznih sklopov javnega natečaja bodo najboljšim projektom podeljene nacionalne nagrade in priznanja. Podelitev bo potekala na zaključni prireditvi na dogodku Dan slovenskega lesarstva 9. junija v Ljubljani. Strokovna komisija bo prijavljene zamisli in izdelke med drugim presojala po kriterijih koncepta, okoljske učinkovitosti, razumevanja sodobnih tržnih okoliščin in prilagojenosti globalnim logističnim trendom, verodostojnega izvora iz lokalne tradicije s sodobno izvedbo ter odziva na nove potrebe.
KF
Savinjske novice št. 18, 7. maj 2021
11
Ljudje in dogodki, Organizacije
KARMEN ROVŠNIK, ČLANICA EKIPE PRVE POMOČI OZRK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Kot prostovoljka pomagala tudi v času epidemiološke krize
V	preteklem letu se je izkazalo tisto, kar številne prostovoljske organizacije trdijo že leta dolgo. Prostovoljci so mašilo v družbeni mreži, na katerega lahko država in njeni prebivalci najbolj računajo v času krize. Leto 2020 je bilo leto preizkušenj tudi za tiste, ki kot prostovoljci v običajnih razmerah delajo že vrsto let. Med njimi je tudi Karmen Rovšnik, ki letos obeležuje deset let kot aktivna članica ekipe prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Zgornje Savinjske doline.
PODPRLI SO JO TAKO DRUŽINA KOT SODELAVCI
V	času visokega števila bolnih za covidom-19 so številne slovenske bolnišnice pozivale prostovoljce k delu, da bi z njihovo pomočjo razbremenili medicinski kader in ga preusmerili za delo na covid oddelku. Poziv iz Splošne bolnišnice Celje je prejel tudi OZRK Zgornje Savinjske doline, v okviru katerega deluje ekipa prostovoljcev, izobraženih za delo bolničarja pri nudenju prve pomoči poškodovani ali oboleli osebi.
»Ker sem članica ekipe prve pomoči, je že s tem nekako samoumevno, da pomagam tudi v času, ko se naša država nahaja v epidemiološki krizi. Pomoč sočloveku oziroma prostovoljstvo zame predstavlja bistvo naše človeškosti.« Kot pravi Rovšnikova, je morala biti njena odločitev za delo v bolnišnici v času največje zdravstvene krize dobro premišljena.
»Moj prvi pomislek je bila varnost mojih bližnjih, predvsem starejših članov družine. Ker imam dva šoloobvezna otroka, je bilo težko uskladiti šolanje na daljavo, posebej za najine-
Karmen Rovšnik (levo) je prepričana, da pomoč sočloveku predstavlja bistvo naše človeškosti. (Foto: osebni arhiv)
ga prvošolčka. Organizirati je bilo potrebno tudi mojo odsotnost od dela, vendar delam v računalniškem podjetju in trenutno od doma, zato je bilo to lažje. Poleg tega sem s strani delodajalca in sodelavcev dobila zelo pozitivno podporo.« BOLJ KOT STROGI UKREPI JO JE PRETRESEL
STIK S PACIENTI Potek dela, ki ga je v bolnišnici opravljala Rovšnikova, po njenih besedah ni bil zahteven. Prostovoljci RK so bili dodeljeni oddelku transporta Splošne bolnišnice Celje, kjer so pomagali pri prevozu in spremstvu pacientov po bolnišnici.
»Potrebno je bilo le nekaj občutka za orientacijo in spretnosti pri vožnji vozičkov in bolni-
šničnih postelj. Stikov s covid oddelkom nismo imeli. Sama sem pomagala samo teden dni, nekateri prostovoljci so bili tam dlje časa.«
V celjski bolnišnici so vse prostovoljce sprejeli odprtih rok, pomoč je zdravstvene delavce razbremenila, da so se lažje preusmerili na delo s covidnimi in ostalimi bolniki. »Če ne bi bilo povsod veliko opozorilnih napisov in ne bi vsi nosili mask, bi lahko med delom tudi pozabila na epidemijo bolezni covid-19. Bolj kot vsi zaščitni ukrepi in strogi protokoli so me pretresli stiki s pacienti na intenzivnem, travmatološkem in nevrološkem oddelku. Nekateri izmed njih so obtičali nekje med življenjem in smrtjo. V telesih, ki nimajo več veliko skupnega s človeško podobo. Po drugi strani pa sem lahko le občudovala neverjeten pogum in voljo do življenja otrok hospitaliziranih na pediatričnem oddelku.«
TRUD OSEBJA IN POTRPLJENJE PACIENTOV
Pri prostovoljskem delu v bolnišnici je Rovšnikova lahko opazila kadrovsko podhranjenost ustanove, ki se tako kot večina slovenskih bolnišnic ubada tudi s finančnimi težavami. A kot poudarja, je opazila tudi, da se osebje trudi po svojih najboljših močeh, prav tako po njenih izkušnjah pacienti covid situacijo sprejemajo z veliko mero razumevanja in potrpežljivosti.
Tudi zato, pravi Rovšnikova, bo v primeru potrebe spet na voljo za nadaljnjo pomoč v bolnišnici. Pri tem pripominja, da lahko po svojih močeh pomaga še marsikdo, Splošna bolnišnica Celje na svoji spletni strani še vedno vabi prostovoljce na delo k njim.
Tatiana Golob
TURISTIČNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI IN DAN ZA SPREMEMBE
Čistilna in delovna akcija za večjo kvaliteto domačega okolja
Slabe epidemiološke razmere in nato še neugodno vreme so krivi za zapoznelo očiščevalno akcijo članov Turističnega društva Rečica ob Savinji. Skupaj z domačo občino so se prijavili v vseslovensko akcijo Slovenske filantropije Dan za spremembe, v kateri je bila osrednja akcija načrtovana za 10. april. Na ta dan se prostovoljci po vsej Sloveniji lotevajo konkretnih dejanj, s katerimi izboljšujejo življenje v svojem okolju in v širši družbi.
Zaradi slabih epidemioloških razmer je bila skupna akcija odpovedana, organizatorjem posameznih dogodkov pa so v Slovenski fi-
Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so poskrbeli, da je ograja v Blatah spet varna za obiskovalce. (Foto: arhiv društva)
lantropiji prepustili odločitev, kdaj bodo izvedli svoj dogodek. Člani turističnega društva so se svojo prostovoljsko akcijo odločili izpeljati zadnji četrtek v aprilu.
Prva ekipa se je lotila odstranjevanja odpadkov ob lokalnih potokih, druga pa urejanja prizoriščne-ga prostora v Blatah. Ena od tamkajšnjih mlak je namreč zaščitena z leseno ograjo, ki je bila precej poškodovana, nekaj prečnih drogov pa je bilo pozimi uničenih. Zato so prostovoljci zamenjali drogove in pritrdili ter učvrstili ograjo, ki je tako spet varna za obiskovalce.
Tatiana Golob
12
Savinjske novice št. 18, 7 maj 2021
Zgodovina in narodopisje
Marija in Jaroslav v Solčavi: skupni grob z dvema nagrobnikoma
PETER WEISS
Smrt je tako dokončno dejstvo, da so razlage ob njej čisto odveč. Radovednost seveda sprašuje, kaj jo je pri človeku povzročilo, celo če je bila naravna, in o okoliščinah, če je bila nesrečna ali nasilna: nešteto oblik ima in eno samo posledico. Pri samomoru lahko zaradi storilčeve prekinitve življenja ostane več vprašanj, kot je na razpolago odgovorov, izmed katerih pa je končnega (če je sploh obstajal) pokojni tako ali tako odnesel s seboj.
Najbolj razumni, sploh če smo le zunanji opazovalci, se izkažemo s preprostim molkom, ki nam ga ne bo očital nihče: posmrtno opravljanje je nespoštljivo do mrtvega in do že tako prizadetih svojcev, izmišljanje in širjenje govoric pa priča o vprašljivih strasteh pri njihovih tvorcih in prenašalcih.
Pred več kot 80 leti sta se nova zaljubljenca iz Zagreba odločila, da svojih življenj ne bosta več nadaljevala, ker se jima skupna pot ni zdela mogoča. Ker sta že prej obiskovala naše kraje in gore, sta si Solčavo izbrala za kraj zadnjega skupnega srečanja in druženja. Tu sta 27. februarja 1938 skupaj prostovoljno umrla in s tem dala pokopati ljubezen, ki ju je povezala (in to tako močno, da ju je v domnevni brezizhodnosti zadušila). - Če želi ljubezen obstajati in obstati, se mora izkazati in uresničevati, to pa je možno le
v življenju. Smrt je črno črn privid in zanikanje upanja, ljubezni in življenja, ki nas delajo ljudi -čuteča, ljubeča in misleča bitja.
Solčavani so njuni trupli sprejeli na pokopališče med mrtve svojce, sosede in znance (in čez čas tudi v svoje grobno sosedstvo), in sicer v črni jami na dvojni parceli desno od vhoda v cerkev v Solčavi. Ko postojimo ob obeh grobih in preračunavamo datume, zapisane na nagrobnikih, pomislimo na vzorno posmrtno človečnost, ki jima jo izkazujejo Solčavani, to pa je zaveza življenju, ki sta si ga zaradi ljubezni vzela.
Pri tem ni mogoče prezreti izrazito različnega, kvadratastega in okroglastega oblikovanja obeh grobov v kamnu in betonu, pogled pa v nezim-skih časih pritegujeta razpuščeno rastlinje, ki priča o pretresljivi in preprosti lepoti, ter rjavi mah na kamnu in betonu: zmaguje življenje, pa čeprav na nikakršni podlagi. Ob tem samomoru se da pomisliti na Romea in Julijo iz Verone zaradi bližine usod obeh parov, ki sta bili prav strašljivi zaradi tako dokončnega dejstva za vse udeležene - zaradi smrti. V poročilu o pogrebu, ki nam je ostalo, je ob tesnobni mrakobnosti še najbolj romantična podrobnost cvetje, s katerim da so ljudje v Solčavi zasuli oba groba, in to prvi dan marca.
O uboju in samomoru (ali glede na poslovilna pisma: o odhodu v sporazumno smrt) je dan po pogrebu, 2. marca 1938, v ljubljanskem dnevniku Jutro poročal nepodpisani dopisnik. Drugi časopisi - celo slovenski v Združenih državah Amerike - so dodali še kako podrobnost.
Pretresljiv pogreb v Solčavi: ljudje so oba groba zasuli s cvetjem
Celje, 1. marca 1938 O ljubezenski tragediji v Solčavi, katere žrtvi sta 28-letni veterinar Jaroslav Sigur in 22-letna
gospa Marija Susiceva, soproga banovinskega uradnika 9. skupine iz Zagreba, so ugotovljene naslednje podrobnosti.
Gospa Marija Susiceva je dne 19. februarja rekla svojcem, da odpotuje na Reko, kamor da
Groba Marije Susič, roj. Joris (1915-1938), in Jaroslava Sigurja (1909-1938) na pokopališču v Solčavi (foto: Bernarda Prodnik)
jo vabijo nekatere prijateljske družine. Jaroslav Sigur pa je rekel prijateljem, da odpotuje v Bohinj. Nato sta skupno odpotovala v Slovenijo. Susicevi so po nekaj dnevih vprašali na Reko, ali je Marija že prispela tja. Ko so dobili odgovor, da je tam sploh ni, jim je bilo jasno, da je odpotovala s Sigurom, v katerega se je slepo zaljubila. Njen mož je 23. februarja pisal svoji ženi na Reko, da se je odločil dati ji popolno svobodo in da je pristal na ločitev, seveda pa Marija tega pisma ni prejela. Iskali so jo po Jezerskem in še po raznih letoviščih po Gorenjskem, a je nikjer niso našli.
Jaroslav Sigur in Marija Susiceva sta se takoj po nastanitvi v Solčavi podala na farno pokopališče in sta pozneje v teku tedna na sprehodih še večkrat zašla tjakaj. Pred smrtjo je Marija Susiceva napisala možu pismo, v katerem mu je sporočila, da ga še vedno ljubi in da mu je v Zagrebu bila zvesta, toda zdaj ne more več drugače, ker se je zaljubila v drugega in bo zato temu neznosnemu stanju napravila konec.
Jaroslav Sigur in Marija Susiceva sta se zastrupila z močno dozo ciankalija. Pred uso-depolno odločitvijo je Sigur vbrizgal svoji iz-voljenki precejšnjo dozo morfija, da ji je ublažil smrt.
Včeraj dopoldne so prispeli v Solčavo oče, mati, brat in mož pokojne Marije Susiceve. Danes dopoldne so prispeli še Sigurjev brat in svakinja in 10 zvestih prijateljev športnikov. Sigurje-vega očeta in mater je vest o tragediji v Solčavi tako potrla, da nista mogla na pot.
Jaroslav Sigur kakor tudi Marija Susiceva sta bila vneta športnika. Sigur je bil blagajnik kajak kluba in znan planinec. Znal je svojo izvoljenko Marijo navdušiti za lepote planinskega sveta in tako sta oba imela tudi v Sloveniji lepo število prijateljev. Oba sta bila iz uglednih in premožnih zagrebških družin.
Danes dopoldne sta bila Jaroslav Sigur in Marija Susiceva položena k večnemu počitku. V poslovilnem pismu sta izrazila željo in prošnjo, naj jih ne prepeljejo v Zagreb, marveč naj ju pokopljejo v Solčavi, v planinskem raju, ki sta ga srčno vzljubila. Njuna groba naj bosta sicer ločena, a vendar naj bosta oba v Solčavi.
Pogreb je bil pretresljiv. Udeležilo se ga je mnogo prebivalstva, ljudje so oba groba zasuli s cvetjem. Moža Marije Susiceve je žalovanje tako prevzelo, da se je ob grobu onesvestil. Po pogrebu so svojci obeh pokojnih skupno zapustili Solčavo in se pripeljali v Celje, od koder so se z večernim vlakom ob pol osmih zvečer vrnili v Zagreb.
Savinjske novice št. 18, 7. maj 2021
13
p	Ljudje in dogodki
V MOZIRSKEM GAJU ZACVETELI TULIPANI
Med prazniki skozi park skoraj 3000 obiskovalcev
Park cvetja ob reki Savinji je 27 aprila na široko odprl svoja vrata vsem, ki so željni miru in lepote spomladanskega cvetja. Kljub vmesnim deževnim dnevom je upravljavcem parka z Darkom Beletom na čelu vreme dobro služilo. Največ ljudi je Gaj obiskalo 29. aprila in 1. maja, ko so našteli skoraj 2000 obiskovalcev, skupaj pa skoraj 3000.
PARK ODET V VSE BARVE MAVRICE Glave je dvignilo preko 200.000 tulipanov. Hladen april je zavrl rast in poskrbel, da je bil višek cvetenja ravno v času praznikov. Na nekaterih gredicah pa se cvetenje šele začenja. V parku so se zato odločili, da uraden zaključek pomladanske razstave, ki je bil običajno takoj po 1. maju, prestavijo na 16. maj.
Ob koncu tedna so otroke razveseljevali junaki risanih filmov, velik trampolin je vabil na poskok. Oživela je začarana vas, polna vil in ostalih bitij iz sanj. Ob tulipanih so cvetele narcise, mačehe, japonske češnje in vrsta drugih dreves ter drugo spomladansko cvetje.
1. maja je park obiskalo skoraj 2000 obiskovalcev, ki so prihajali skozi ves sončen dan, zato
gneče ni bilo.
ZADOVOLJNI OBISKOVALCI IN UPRAVLJAVCI
Z letošnjim obiskom so v parku zelo zadovoljni. Bele ugotavlja, da se gosti počasi vračajo in da so pogrešali Gaj v času, ko je moral biti zaprt. Seveda je obisk daleč od tistega iz časa izpred epidemije. Manjkajo predvsem organi-
Spomladansko razstavo so obiskali tudi člani Društva za želve Slovenije.
zirane skupine, ki so se na ogled pripeljale z avtobusi. Manjkajo tudi tujci, ki so park prej množično obiskovali.
»Ob prijetno presenečenih in zadovoljnih obiskovalcih smo zadovoljni tudi mi. Naprej gremo smelo in verjamemo, da bo Mozirski gaj kmalu zopet dosegal takšen obisk, kot smo ga vajeni,« je povedal Darko Bele.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
HISA RADUHA
Prvi prejemnik zelenega ključa v Lučah
V Hiši Raduha so obstoječo zeleno politiko nadgradili s pridobitvijo znaka zeleni ključ. Svoje trajnostno naravnano delovanje so preverili preko mednarodnih standardov in kriterijev na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja ter kot prvi v občini Luče pridobili prestižni znak.
VKLJUČENOST OBISKOVALCEV V TRAJNOSTNE UKREPE Znak zeleni ključ je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in traj-nostnega delovanja v turistični industriji. Velik poudarek namenja obveščanju in vključevanju obiskovalcev v trajnostne in okolju prijaznejše ukrepe, ki jih v obratih izvajajo. Hkrati zagotavlja, da je osebje ponudnika dobro obveščeno in primerno usposobljeno na področju okolju prijaznih in trajnostnih praks ter nenehno išče nove - trajnostne - načine poslovanja ter uporabe tehnologij za bolj smotrno porabo virov in manjše količine odpadkov.
Barbara Rozoničnik
14
Savinjske novice št. 20, 21. maj 2021
Organizacije, Ljudje in dogodki
PROJEKT ČEBELA BERE MED
Nastala slikanica in potujoči didaktični pripomoček o čebelah
LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline je skupaj z LAS Mežiške doline, LAS Spodnje Savinjske doline, LAS Raznolikost podeželja, LAS Mislinjske in Dravske doline prijavil na 5. javni razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano projekt oziroma operacijo z imenom Čebela bere med.
IZOBRAŽEVALNO-DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK IZDELALA ZGORNJESAVINJČANA
Operacija predstavlja doprinos k razvoju lo-
kalnih knjižnic, k povečanju njihovih vsebin in prenosu inovativnih znanj in dobrih praks. Z operacijo sodelovanja želijo med otroke in njihove starše prenesti pomen čebel na naše okolje.
Da so čebele res pomembne za naše okolje, bodo otroci in starši lahko spoznali v izdelanem čebelarskem kotičku - izobraževalno didaktičnem pripomočku, ki bo gostoval v vseh vključenih knjižnicah pri partnerjih v operaciji. Didak-
Didaktični pripomoček sta od ideje do izvedbe oblikovala in izdelala zakonca Urška in Miran Verbuč. (Foto: Medijales)
tični pripomoček sta od ideje do izvedbe oblikovala in izdelala zakonca Urška in Miran Ver-buč iz zgornjesavinjskega podjetja Medijales. Tekom operacije je nastala tudi slikanica, ki jo je ilustrirala Velenjčanka Urška Stropnik Šonc. Slikanica bo po knjižnicah spremljala čebelarski kotiček.
DOGODKI IN DELAVNICE BODO POPESTRILI VZDUŠJE V KNJIŽNICAH
Na območju LAS Zgornje Savinske in Šaleške doline sodelujejo občine Šmartno ob Pa-ki, Mozirje in Ljubno, Knjižnica Velenje z izvedbo v Šmartnem ob Paki ter Osrednja knjižnica Mozirje. Najprej bodo potekale predvsem investicije v knjižnice in nato različni dogodki, delavnice, ki bodo popestrili dogajanje na posameznih območjih.
GOSTOVANJE TUDI NA LJUBNEM IN V MOZIRJU
Na območju LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline bo v mesecu maju 2021 čebelarski kotiček gostoval v knjižnici na Ljubnem, julija 2021 v Šmartnem ob Paki, novembra 2021 pa v mo-zirski knjižnici. Več o operaciji lahko preberete na spletni strani www.savinja.si.
Nastasja Kotnik
ZMAGOVALNA ZGODBA MARJETKE LEVAR IN KATJE PINTER
Napisali najboljšo kratko zgodbo v lahkem branju 2020
Zavod Risa, center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, je v okviru projekta Jezik pride naproti, ki ga financira kulturno ministrstvo, konec lanskega leta zaključil natečaj za najboljšo kratko zgodbo v lahkem branju 2020. Najboljšo zgodbo sta po mnenju komisije zapisali Marjetka Levar iz Nazarij in njena prijateljica Katja Pinter, nosi pa naslov Vesela cvetka -Marica. Zgodbo bo mogoče prebrati v zborniku Zavoda Risa, ki bo izšel v letošnjem letu. ZMAGALI Z ZGODBO SVOJE VELIKE VZORNICE
Zgodba je bila za najboljšo izbrana med petdesetimi prispelimi zgodbami v lahkem branju, pripoveduje pa o življenju in delu v lanskem letu preminule Marice Albreht iz 2irov, učiteljice klekljanja. Marjetka je za spletni portal www.do-stopno.si povedala, kako je zgodba pravzaprav nastala. Za natečaj je izvedela preko direktorice Zavoda Risa Tatjane Knapp in se za sodelovanje takoj navdušila.
Marjetka je k sodelovanju povabila še Katjo, skupaj sta preučili pravila in se lotili pisanja. Ker sta se v tistem času veliko pogovarjali o svoji profesorici klekljanja, ki je malo pred tem preminula, sta se odločili zapisati njeno zgodbo.
Velika želja Marjetke Levar je, da bi bralci njene zgodbe spoznali plemenito življenje učiteljice klekljanja Marice Albreht (na sliki). (Foto: arhiv ML)
»Gospo Marico Albreht smo imeli vsi zelo radi in smo jo zelo spoštovali, saj je bila izredna ženska. Zelo lepe spomine imava na tečaje klek-ljanja, ki smo jih preživeli skupaj. Na Facebooku sem poiskala informacije, veliko sva napisali po spominu in tako je hitro nastala luštna zgodba.« Kot je še dodala Marjetka, je njena velika že-
lja, da bi bralci spoznali plemenito življenje gospe Marice in jo v njenih dobrih delih posnemali.
Marjetka Levar se je z lahkim branjem srečala pred dvema letoma. Takrat jo je Sonja Bercko Eisenreich, direktorica inštituta Integra, strokovnega in neprofitnega zavoda za izvajanje socialnih storitev, izobraževanja, rehabilitacije in trga dela, povabila k sodelovanju v Društvo za prilagojeno obliko komunikacij Labra.
Preko društva je Marjetka opravila usposabljanje za lahko branje, poleg tega se je udeležila mednarodnega srečanja za lahko branje v Mariboru in Pragi. Kot pravi, ji je lahko branje všeč, saj ima prednost, da od bralca ne zahteva velike koncentracije, bistvo sporočila je lahko razumljivo in zato dostopno vsakemu, tudi manj veščemu bralcu.
Pri tem Marjetka poudarja, da si za dostopnost lahkega branja prizadeva veliko strokovnjakov, med njimi tudi Tatjana Knapp in Sonja Bercko Eisenreich. Kljub lepemu uspehu z zgodbo o gospe Marici in zanimivi izkušnji s pisanjem, Marjetka in Katja s tem delom vsaj za sedaj ne bosta nadaljevali.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 18, 7. maj 2021
15
Organizacije
TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE
Epidemija oklestila dolg seznam načrtovanih aktivnosti
Tako kot delo večine društev je epidemija novega koronavirusa lani krojila tudi usodo Turističnega društva Mozirje. Del ob začetku leta načrtovanih aktivnosti so sicer izvedli, a je večina njih zavoljo strogih ukrepov odpadla oziroma bila prestavljena.
UPRAVNI ODBOR SESTANKOVAL NA DALJAVO
Konec lanskega januarja je društvo skupaj s Turistično informacijskim centrom predstavilo Mozirje in Zgornjo Savinjsko dolino na turističnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Na stojnici društva so se predstavile tudi mozirske zeli-ščarke. Občnega zbora niso mogli izvesti, upravni odbor pa je sestankoval na daljavo.
NADALJEVALI S PROGRAMOV MOZIRJANI POTUJEMO
V spomladanskem času so se tradicionalno pridružili pobudi Turistične zveze Slovenije o urejanju in ohranjanju naravnega okolja in v sodelovanju z Občino Mozirje organizirali društveno čistilno akcijo. Marca ni bila izvedena, zato so jo prestavili na junij. Nadaljevali so s programov Mozirjani potujemo. Načrtovano potovanje v Severno Makedonijo so prestavili, spoznavali pa so lepote Slovenije. Junija so se odpravili v Zasavje, na jesenskem tridnevnem potepanju pa so uživali v lepotah Jeruzalemskih Goric,
Udeleženci očiščevalne akcije iz vrst mozirskega turističnega društva (foto: Andrej Klemenak)
Prlekije, Prekmurja, Goričkega in avstrijske Štajerske. Organizirali so tudi pohod in se podali do Šmihela. Jeseni pa jim zaradi znanih omejitev ni uspelo speljati tradicionalne prireditve ob svetovnem dnevu turizma.
VRSTA NAČRTOV ZA LETO 2021 Pred letošnjimi velikonočnimi prazniki so v društvu pripravili očiščevalno akcijo, na njihovo pobudo pa se je odzvala vrsta ostalih društev, katerih člani so očistili velik del kraja in okolice. Mozirjane vzpodbujajo, da čim bolj skrbijo
za svoje bivalno okolje, da bo komisija projekta Moja dežela lepa in gostoljubna kraj zapustila s čim boljšim občutkom. Komisija v okviru društva bo v poletnih mesecih ocenjevala zunanje bivalno okolje v občini.
Društvo bo poskrbelo za vrsto ekskurzij in pohodov, s katerimi bodo udeleženci spoznavali okolico kraja. Pred novim letom se bodo podali na par izletov, vse načrtovano bo tudi letos v prvi vrsti odvisno od epidemiološke slike.
Benjamin Kanjir
ČEBELARSKA DRUŽINA LUČE
Za delovanje plemenilne postaje si obetajo več sredstev
Delovanje Čebelarske družine Luče so v preteklem obdobju spremljale številne aktivnosti, preventivni ukrepi za zajezitev epidemije pa so tudi njihovo delo nekoliko otežili. Kljub manj srečanj v živo in več komunikacije na daljavo so si prizadevali za pospeševanje zdravstvenega varstva čebel in izobraževanje čebelarjev.
Veliko njihovih dejavnosti je bilo usmerjenih tudi v ohranjanje čiste kranjske sivke, kar je poglavitna naloga plemenilne postaje za vzre-jo rodovniških čebeljih matic v dolini Lučke Bele, ki deluje v okviru Čebelarskega centra SAŠA.
Donosi čebeljih pridelkov so vremensko pogojeni, čebelarji pa se soočajo še z drugimi nevšečnostmi. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih spremljajo neurja in pozebe, so bili priča slabim
Trotarji ob plemenilni postaji za vzrejo rodovniških čebeljih matic v
dolini Lučke Bele (foto: Franc Šmerc) letinam, pestila jih je kristalizacija pred leti iskali lokacijo za posta-
medu že v satju in zajedavec va-roja. Posledično nekateri čebelarji zmanjšujejo število čebeljih družin ali dejavnost celo opuščajo, je povedal predsednik čebelarske družine Anton Kumer. OBETAJO SI VEČ PODPORE ZA
PLEMENILNO POSTAJO S Čebelarsko zvezo SAŠA so
vitev plemenilne postaje. Po testiranjih kmetijskega inštituta se je za najprimernejšo izkazala dolina Lučke Bele v Podvolovljeku. Postaja tam deluje že od leta 2015, ob izdatni pomoči Občine Luče so jo opremili z vso potrebno infrastrukturo. Letos si čebelarska družina s strani Čebelarske zveze
Slovenije in kmetijskega ministrstva obeta več podpore za delovanje postaje.
VODENJE PLEMENILNE POSTAJE PREVZEL TOMAŽ LESNJAK
Na plemenilni postaji so v preteklih letih pod vodstvom Antona Kumra vzrejali in odbirali najboljše matice kranjske sivke, ki so se nato na postaji oprašile, na testiranjih pa prejemale najvišje ocene. V lanskem letu je vzrejo matic in skrb za plemenilno postajo ob pomoči domačih čebelarjev prevzel Tomaž Lesnjak.
Leta 2019 je družina 100. obletnico delovanja praznovala v okviru tradicionalne etnografske prireditve Lučki dan. Takrat so slovesno razvili društven prapor in za svoje delo prejeli zlato plaketo Občine Luče.
Barbara Rozoničnik
16
Savinjske novice št. 19, 14. maj 2021
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
KULTURNO DRUŠTVO FRANC HERLE SOLČAVA
Kaj s kulturo, ko nič ne smeš?
Lani februarju, ko je življenje še teklo po običajnih tirnicah, so člani Kulturnega društva Franc Herle v Solčavi pripravili otvoritev meseca kulture za Zgornjo Savinjsko dolino in s programom navdušili obiskovalce iz celotne doline. Pod streho so spravili še pustno prireditev Vinarska, potem pa se je ustavilo.
EPIDEMIJA USTAVILA PRIREDITVE
Zaradi epidemije so morali odpovedati proslavo ob materinskem prazniku, ki jo vsako leto pripravijo skupaj s POS Solčava. Svojih vrat na velikonočni ponedeljek ni mogla odpreti niti gostilna Pod Turnci, osrednja točka prireditve Fletn dupoudni, ki jo v Solčavi pripravljajo od leta 2005.
NAMESTO ŽIVIH JASLIC NOVOLETNO VOŠČILO PO SPLETU
Decembra so kulturniki priskočili na pomoč Miklavžu pri raznašanju daril po domovih solčavskih otrok. Tik pred novim letom so namesto uprizoritve živih jaslic v Logarski dolini posneli novoletno voščilo za Solčavane in ga objavili na spletu. »Tako smo zaključili čudno leto 2020, v katerem pa smo z velikim veseljem dočakali vpis solčavskega govora na seznam nesnovne kulturne dediščine,« je kulturni utrip v Solčavi povzel vidni član društva Nejc Slapnik.
VINARSKA NA DALJAVO Ko je po novem letu postalo jasno, da s tradicionalno pustno prireditvijo Vinarska ne bo nič,
Člani KD Franc Herle so z lončnicami razveselili solčavske mame in dekleta, tudi na najvišje ležeči solčavski in slovenski kmetiji Bukovc. (Foto: arhiv društva)
PROF. KUZMAN MLAJŠI NASMEJAL SOLČAVANE
Ob delnem sproščanju ukrepov so člani društva avgusta sodelovali pri programu ob prazniku občine Solčava. Ta je bil posvečen kmetijstvu kot trajnostnemu viru. Prireditev je bilo mogoče preko spleta spremljati tudi v živo. Ob spoštovanju vseh ukrepov so poleti v goste povabili matematika in stand up komika Uroša Kuzmana z monokomedijo.
so izdali Vinarski vestnik. V njem so na podoben način, kot bi to storili na odru, obravnavali solčavske prigode. Dotaknili so se aktualnih ukrepov, v verzih šli od gostilne do gostilne, objavili male oglase in celo nagradno križanko.
230 ROŽIC ZA SOLČAVSKE MAME IN DEKLETA Da bi solčavske mame tudi letos ostale brez pozornosti, preprosto ni šlo. Člani KD Franc Herle so združili materinski praznik in dan žena ter 230 solčavskih mam in deklet razveselili z dostavo lončnic na dom. V dani situaciji je na velikonočni ponedeljek že drugo leto zapored odpadla solčavska prireditev Fletn dupoudni. To je najbolj razžalostilo oštirja Turnca, ker spet ni mogel odpreti vrat svoje gostilne. Da vse le ni bi bilo tako brezupno, je vsem Solčava-nom na dom poslal dopis, v katerem jih je »po-troštal«, jim malo »pojamral« in obljubil: »Vsake reč' je enkrat kon'c, pa tud šte kurone b', pa pika, amen, šlus!«
Barbara Rozoničnik
Maja
Pred 50 leti
DELOVNA KONFERENCA MOZIRSKIH PLANINCEV
V soboto, 13. marca 1971, so mozirski planinci imeli v veliki dvorani Skupščine občine Mozirje delovno konferenco. Poleg številnega domačega članstva, bilo je 96 navzočih in je bila dvorana skoraj premajhna, so se konference udeležili predstavniki drugih društev. Povečali so članstvo za 34 članov, tako da društvo šteje 318 članov in je najmočnejše v dolini. Če ne bi bili podeželsko društvo, to se pravi, da iskanje zaslužka ljudi ne bi vleklo v druge kraje v mesta, bi število članov bilo precej večje. Po slovenski planinski transverzali hodi 22 članov, dva drugič, eden to pot opravlja tretjič, šest članov naj bi jo končalo v tem letu.
Pred 40 leti
ŠTEVILKE V TURIZMU DOKAZUJEJO
Za uspeh v turistični dejavnosti se še vedno poslužujemo enotnega kazalca, to so nočitve. Če primerjamo te številke med seboj, vidimo, da je v Lučah v letu 1980 manj nočitev kot v preteklem letu, medtem ko je povsod drugod število nočitev v rahlem porastu. Če bi prikazali številke skupno, potem je bilo v naši dolini leta 1978 19 525, leto kasneje 22.653 in leta 1980 26.903 nočitev. Ta podatek bi bil na prvi pogled razveseljiv, če ne bi vedeli, da je na našem območju v letu 1939 bilo 30.644 nočitev. Primerjava uspeha iz let pred drugo svetovno vojno s sedanjim je torej jasna.
Pred 30 leti
OKUŽENA ZEMLJA?
Prebivalce naše doline močno skrbi, če je med poplavo poplavljena zemlja morda nasičena z nevarnimi snovmi, ki bi lahko povzročile škodo zdravju ob uživanju vrtnin. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga je poslala Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor vzorce poplavljene zemlje v analizo, ki ni poceni! Izvid analize poslanega vzorca je pokazal, da tla niso prekomerno onesnažena in nasičena s škodljivimi snovmi, takole so zapisali: »Iz rezultatov preiskav tal na vsebnost toksičnih kovin je razvidno, da so izmerjene koncentracije nižje od mejnih vrednosti za onesnažena tla.« Iz ugotovitve lahko sklepamo, da so vrtna tla do te mere uporabna, da ne bodo povzročala obolenj, ki so posledica težkih kovin v zemlji.
Pripravila Tatiana Golob
Savinjske novice št. 18, 7. maj 2021
17
Šolstvo, Kultura
MEDNARODNO TEKMOVANJE MLADIH RAZISKOVALCEV ICYS
v
Srebro za Lauro Pečnik Budna in Gabra Čuješa
Dijaka zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje, Laura Pečnik Budna iz Nazarij in Gaber Ču-ješ iz Velenja, sta se septembra lani udeležila 54. državnega srečanja mladih raziskovalcev, ki je v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) potekalo v Mariboru. Za svojo raziskovalno nalogo z naslovom Uporaba simulatorja letenja v letalski industriji, ki sta jo v šolskem letu 2019/2020 izdelala pod mentorstvom inženirjev Uroša Remeniha in Sama Zeleznika, sta prejela zlato priznanje s pohvalo.
PRIMERJAVA S PROFESIONALNIMI SIMULATORJI LETENJA Laurina in Gabrova raziskovalna naloga je potekala v treh sklopih. Najprej sta simulator gradila in raziskovala, koliko lahko s svojim znanjem sama prispevata k izdelavi simulatorja, ki bi bil primerljiv s profesionalnimi simulatorji letenja. Sproti sta beležila stroške izdelave,
Laura Pečnik Budna in Gaber Čuješ med preizkušanjem simulatorja letenja
ki sta jih kasneje primerjala s kup- primerjala s številom pilotov v ča-
ljenimi profesionalnimi simulatorji.
VKLJUČENI PILOTI IN PROSTOVOLJCI
Nato sta se povezala z izkušenimi piloti, ki so simulator ocenili in preverili, če je primerljiv s profesionalnim simulatorjem in koliko je primeren za učenje letenja. Preverila sta tudi statistiko uporabe simulatorjev skozi leta in podatke
sovnemu obdobju, poleg tega sta s pomočjo prostovoljcev preverila marketinško moč simulatorja in opravila pogovor z njimi pred in po uporabi simulatorja. KOT NAJBOLJŠA Z DRŽAVNEGA NA MEDNARODNO TEKMOVANJE Odlično pripravljeno raziskovalno nalogo so prepoznali tudi na ZOTKS. S prepričljivo predstavitvi-
jo in demonstracijo sta se Laura in Gaber kot najboljša državna raziskovalca v svoji kategoriji uvrstila na mednarodno tekmovanje v organizaciji ICYS (International conference of young scientists), ki bi v živo moralo potekati v Braziliji, a je zaradi pandemije potekalo preko spleta v soboto, 24. aprila.
ODLIČNA TUDI V GLOBALNI
KONKURENCI Na tekmovanju je sodelovalo 142 predstavnikov iz 23 držav. Komisijo je sestavljalo 42 članov in pet opazovalcev. Laura in Gaber sta odlično izvedla tudi predstavitev v angleškem jeziku in se uvrstila na drugo mesto med vso mednarodno konkurenco. Tako sta pridobila še eno izkušnjo več na področju, katerega sta v letu dni temeljito spoznala. Mladima raziskovalcema gredo za dosežen uspeh čestitke in želje za še veliko uspehov na njuni raziskovalni ter izobraževalni poti.
Irena Budna
PEVKA SARA LAMPREČNIK
Vsak teden prepeva v oddaji V petek zvečer
Saro Lamprečnik kot glasbenico spremljamo že dolgo. Najprej kot nadarjeno violinistko Glasbene šole Nazarje in kasneje kot pevko. Leta 2015 je zmagala na festivalu FeNS, kar ji je odprlo pot kot tekstopiski za svoje skladbe in spremljevalni pevki številnih slovenskih glasbenikov. Pred kratkim je izšla njena nova pesem Ko sem s teboj. Vsak petek pa jo kot back vokalistko lahko spremljamo v oddaji V petek zvečer na TV Slovenija. Petja se je konec osnovne šole začela učiti pri mag. Alenki Gotar in potem še pri Boštjanu Korošcu v Vocal BK Studio POVABILO BLAŽA ŠVABA V oddajo V petek zvečer jo je lani decembra povabil Blaž Švab. Ker še niso točno vedeli, kako bo oddaja potekala, je šla na avdicijo, če bi morala v oddaji včasih tudi koga napovedati. Do zdaj ji to ni bilo potrebno, saj je Blaževa sovo-diteljica Melani Mekicar, Sara pa lahko uživa v tem, kar najraje dela - poje.
VAJE IN SNEMANJA Priprave na posamezno oddajo so kar pestre, je povedala. »Po navadi oddaje snemamo ob ponedeljkih in torkih, včasih tudi ob sredah. Vikend pred snemanjem se z bendom dobimo na
Sara Lamprečnik rada spremlja pevke in pevce kot back vokalistka, uveljavlja se tudi kot solistka. (Foto: osebni arhiv)
dvodnevnih vajah, kjer zvadimo vse pesmi za oddajo. Pestro pa je zato, ker včasih zadnji trenutek izvemo, da je kdo od nastopajočih odpovedal in se še zadnji dan učimo nove pesmi.« IGRANJE V ŽIVO Oddaje se posnamejo vnaprej. »A vsa glasba, ki jo slišite v oddaji, je odigrana v živo. Občutek
je fenomenalen, saj so v bendu sami res dobri glasbeniki in vse res super zveni. V tem času pa je vse še bolj posebno, saj smo že skoraj eno leto brez koncertov in sem res vesela, da se nekaj dogaja in igra.«
ŠTUDENTKA GLASBENE PEDAGOGIKE Ker zaradi epidemije novega koronavirusa nastopov ni, je sodelovanje v oddaji za Saro pravo zadovoljstvo. Drugače se trenutno največ posveča študiju. Obiskuje prvi letnik glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Zeli si, da bi se življenje čim prej vrnilo v stare tirnice in bi lahko glasbeniki in kulturniki zopet zaživeli.
NOVA PESEM
Aprila je izšla njena nova pesem z naslovom Ko sem s teboj. Avtor glasbe je Alen Kovše, avtorica besedila pa je Sara. Za pesem je posnela videospot, ki ga je možno videti na spletni platformi YouTube. Videospot je ekipa posnela v Kranjski Gori, kjer so hoteli ujeti še zadnji sneg in zimsko vzdušje, nato so se preselili v Radisson Blu Plaza Hotel v Ljubljano, scene v naravi pa so posneli na Ljubljanskem barju.
Štefka Sem
18
Savinjske novice št. 18, 7 maj 2021
Šolstvo, Oglasi
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Živahen utrip kljub posebnemu šolskemu letu
Ekipa GIMVEL je dosegla velik uspeh z uvrstitvijo v državni izbor desetih ekip, ki se potegujejo za sodelovanje na zaključnem delu 4. Evropskih statističnih iger.
Čeprav je velik del šolskega leta potekal na daljavo, je utrip Šolskega centra Velenje kljub temu živahen. Med drugim so se dijaki gimnazije uvrstili na Evropske statistične igre, praktično izobraževanje kljub vsemu predstavlja pomemben del srednješolskih in študijskih programov, poln izvirnih vprašanj pa je njihov PlonKviz, v katerem ne pomaga prav noben »plonk ceglc«.
DIJAKI GIMNAZIJE NA EVROPSKE STATISTIČNE IGRE
Ekipi GIMVEL iz gimnazije je uspela uvrstitev na 4. Evropske statistične igre. Dijaki so med 74 prijavljenimi nalogami dobili za svojo raziskovalno nalogo v javnem glasovanju največ glasov. S tem so se uvrstili med štiri najboljše ekipe, ki se bodo udeležile tekmovanja na evropskem nivoju. Uspeh je še toliko večji, ker je njihova raziskovalna naloga po oceni strokovne žirije zasedla drugo mesto na državnem nivoju.
V nadaljevanju se bodo pomerili z vrstniki iz 15 evropskih držav. Njihova naloga je pripraviti dve minuti dolg video na temo informacije in dezinformacije: uradni statistični podatki v svetu, preplavljenim s podatki. Rezultati evropskega tekmovanja bodo znani konec maja.
STIK Z DELODAJALCI IN PRVE DELOVNE IZKUŠNJE
Praktično izobraževanje študentov v delovnem procesu predstavlja pomemben del višješolskih študijskih programov. Stu-dentom omogoča vzpostavitev stika z delodajalci in pridobivanje prvih delovnih izkušenj, ki so še kako pomembne ob vstopu na poklicno pot. Praktično izobraževanje omogoča pridobivanje in razvijanje strokovnih kompetenc,
ki zagotavljajo boljše zaposlitvene možnosti in enostavnejši prehod na trg dela.
V tem študijskem letu je izvedba praktičnega izobraževanja predstavljala dodaten izziv zaradi epidemije, ki je tudi v podjetjih močno vplivala na delovne procese.
DAVID ŠKULJ PRAKSO OPRAVLJAL V ZAVODU MESTO
NA VASI David Skulj, študent 2. letnika
programa informatika, je praktičen del izobraževanja opravljal v zasebnem zavodu Mesto na vasi, ki se ukvarja z ohranjanjem in re-interpretacijo naravne in kulturne dediščine. Izdelal je virtualno predstavitev gornjegrajskih muzejskih zbirk in vzpostavil spletno trgovino za prodajo naravnih zelišč.
David Škulj: »S prakso sem bil zelo zadovoljen, saj so bili moji
nadrejeni zelo prilagodljivi in zelo prijazni. Všeč mi je bilo to, da sem lahko sodeloval pri različnih tehnoloških rešitvah. Na praksi sem ugotovil, da sem izbral pravo smer študija, ker sem uspel urediti vse, kar je bilo potrebno. Imel sem veliko predznanja iz srednje in višje šole, če pa mi je kje kaj zmanjkalo, sem se hitro naučil.«
Mentorici Amanda Kladnik in Maja Žerovnik sta bili zelo zadovoljni in hvaležni za priložnost.
KVIZ, V KATEREM TUDI »PLONK CEGLC« NE POMAGA PlonKviz je čisto nov kviz, za katerega pravijo, da pri njem ne pomaga prav noben »plonk ceglc«. Pripravijo ga dijaki ob pomoči pro-
Preko 1600 dijakov,
okrog 350 študentov in 500 odraslih oziroma drugih udeležencev izobraževanj izobražujejo na centru.
fesorjev in ga sestavljajo povsem običajna, a tudi najbolj nenavadna vprašanja. Voditelja kviza sta iz studia preko spletnih konferenc povezana s tekmovalci. Pred začetkom kviza se tekmovalci predstavijo in opišejo svoje taktike »plon-kanja«. Ostali dijaki kviz spremljajo v živo preko pametnih naprav. Za projektom stoji prava medijska ekipa, od moderatorjev, snemalcev do mešalcev zvoka. Kot pravijo na Šolskem centru Velenje, je bil odziv zelo dober. Z njim želijo dijakom pokazati, da se lahko tudi v času omejevanja stikov zabavajo in čas koristno preživijo skupaj, čeprav na daljavo.
Barbara Rozoničnik
Oddaja PlonKviz kljub epidemiji povezuje dijake na zabaven in obenem poučen način.
Šolski center Velenje, v okviru katerega delujejo štiri srednje šole, višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center, razpolaga z 27.000 m2 funkcionalnih površin. Izobraževanje poteka na 26-ih srednješolskih in šestih višješolskih strokovnih programih, kjer izobražujejo preko 1600 dijakov, okrog 350 študentov ter 500 odraslih oziroma drugih udeležencev izobraževanj.
Savinjske novice št. 18, 7. maj 2021
19
Ljudje in dogodki, Organizacije
SPOMINI JANEZA RIHTERJA NA KRUTE VOJNE ČASE
Po 77 letih obiskal jamo rešitve
Po zaslugi planinskega vodnika in člana jamarskega kluba Tirski zmaj Rafaela Žerovnika ter nekaterih drugih je po 77 letih prišla na dan še ena od bridkih zgodb iz 2. svetovne vojne. Ze-rovnik je poiskal jamo rešitve, v kateri so si takrat osemletni Janez Rihter, njegova mama Frančiška ter stric Matevž zelo verjetno rešili življenje.
Z JAMARJI PO SLEDEH SPOMINOV Nekatere jame na Menini in v okolici so bile, nekatere pa so še delno ali v celoti zasute, preraščene s podrastjo in drevjem. Tako ostajajo skrite očem. Skupina jamarjev, predsednik kluba Bernard Štiglic, njegova hči Ksenija, Klemen Volovšek in Zerovnik, so z Rihterjem na velikonočni ponedeljek vstopili v jamo, streljaj nad Smiklavžem.
DO LETA 1944 JIM JE ŽIVLJENJE TEKLO SKORAJ NORMALNO Janez Rihter se je rodil leta 1936 na domačiji Rihter (Spodnje Vrtače) v Smiklavžu. Takrat so ga klicali še Ivan. Oče mu je umrl leta 1938. Na kmetiji sta poleg njega in mame živela še teta Marija in stric Matevž Rihter. Do leta 1944 je življenje kljub vojni potekalo za tisti čas skoraj nor-
Janez Rihter (desno) je na velikonočni ponedeljek po 77 letih spet stopil v jamo rešitve s člani Jamarskega kluba Tirski zmaj.
so le raziskovali in pritiskali na domačine, da bi izdali, kje so partizani. Naslednji dan, ko starejših ni bilo doma, so trije okupatorski vojaki Janezovo mamo in njega s prisilo pospremili na domačijo Zgornje Vrtače, kjer so se poleg domačinov zadrževali še nekateri sokrajani. Vse so postavili pred zid in eden od vojakov je ostro za-vpil, da bodo vse bandite postrelili. To se na srečo ni zgodilo, saj so po kratkem posvetu vojaki razgnali ljudi na domove. Eden od treh Nemcev naj bi bil slovenskega rodu in je preprečil tragedijo.
Danes 85-letni Janez Rihter je bil ponovno v jami, kjer je med vojno leta 1944 preživel 14 dni in začasno oslepel.
(Foto: Ksenija Stiglic)
malno. Tega leta so si partizani na njihovi kmetiji uredili delavnico, v kateri so trije čevljarji izdelovali čevlje za potrebe partizanske vojske. Na domačiji Zgornje Vrtače, sedaj pri Golobovih, pa so imeli delavnico krojači.
STRAH PRED SMRTJO V tem obdobju je bil Gornji Grad svobodno ozemlje. Ne glede na to so neke noči decembra 1944 na Janezovo domačijo prišli Nemci. Takrat
Rafko Žerovnik vrta po jamah in spominih, da bi zanamcem ohranil čim več zanimivih zgodb. (Foto: Jože Miklavc)
JANEZ V JAMI OSLEPEL
Mami Frančiški in stricu Matevžu se je po tem dogodku zdelo prenevarno še naprej bivati v hiši. V jamo pod Malim vrhom, za katero je vedel samo Matevž, sta vzela Janeza, nekaj kruha in oblačil. V jami ni bilo vode, kuriti pa tudi niso smeli. Imeli so le kruh in sneg. Tam so v temi, osami in hladu preživeli dva tedna.
Ko so presodili, da je varno, so odšli na mamin dom na Podmenino. Teta Marija je bila kmalu za tem pogrešana. Njene posmrtne ostanke so našli nedaleč stran šele čez čas, ko je skopnel sneg. Nemci so se kmalu po prvem poizvedovanju in grožnjah vrnili v Smiklavž in kmetijo Spodnje Vrtače požgali do tal. Ostanki zidov so vidni še danes.
Janez je v mrzli in vlažni jami zbolel na očeh za boleznijo trahom. Precej za tem so sorodniki iz Amerike poslali zdravila za oči. Z njihovo uporabo je ob zdravniškem nadzoru spet spregledal.
TIRSKI ZMAJI PREISKUJEJO MENINO
»Pod Menino je še kar nekaj votlin, ki so med vojno dajale zavetišče domačinom. To so manjše jame, ki jih nismo označili. Naj ostanejo skrite, a vsaka bi lahko povedala svojo zgodbo. Je pa tako, da se pozabi, kar se ne zapiše. Naša zgodovina je dovolj pomembna, da smo jo dolžni ohranjati. Povezani z jamarstvom in izjemnim okoljem dajemo nekaj od sebe tudi mi, člani kluba Tirski zmaj, ki smo ponovno najdeno jamo pod Menino spet vrnili ljudem in v evidenco jamarstva na Slovenskem,« je za zaključek zgodbe povedal Zerovnik.
Jože Miklavc
20
Savinjske novice št. 18, 7 maj 2021
Kultura, Organizacije, Oglasi
KULTURNO DRUŠTVO LOJZE SAVINSEK NOVA ŠTIFTA
Upajo, da bo kultura kmalu oživela
V preteklem letu je bila kultura tista dejavnost, ki je mirovala skoraj celo leto. Kulturna društva še sedaj čakajo na boljše čase in na ponovno organiziranje dogodkov. Predsednik novoštiftnega kulturnega društva Franci Ugovšek je povedal, da so letos na občinski razpis prijavili le tri dogodke v jesensko-zimskem času, in sicer glasbeni večer, prireditev Zapoj z menoj in izdelovanje adventnih venčkov.
JAVNE VAJE GLASBENIKOV Lani so občasno, ko je bilo to do-
voljeno, povabili glasbenike na javne vaje. Dvorano so nekajkrat uporabili športniki za igro namiznega tenisa. Zupan občine Gornji Grad Anton Špeh je lani ponudil vsem trem kulturnim društvom v občini, da prenesejo lastništvo kulturnih domov na občino. Razlog je v tem, da društva sama nimajo sredstev za večje investicije in jih težko pridobivajo.
KRAJANI ŽELIJO DOM OBDRŽATI
Krajani Nove Štifte niso izkazali želje po tem, da bi lastništvo prešlo na občino. Njihovo mnenje
je bilo, da so dom zgradili udarniško, s prostovoljnim delom in da je prav, da se za vzdrževanje kulturnega in gasilskega doma najde del sredstev v kraju, je povedal Ugovšek. Trenutno večjih vzdrževalnih del na domu ni. Z novim lastnikom gostinskega lokala in trgovine so se tudi uspešno dogovorili za uporabo sanitarij ob prireditvah.
Tekst in foto: Štefka Sem
Predsednik Franci Ugovšek: »Do jeseni prireditev ne načrtujemo.«
ZAVOD STANISLAVA
Udeleženci izbora za najboljšo potico dobili privlačne nagrade
V Zavodu Stanislava so ob zaključku velikonočne razstave pripravili podelitev priznanj in nagrad za najboljše v peki potice. Prvo nagrado, naročnino na Savinjske novice, je dobila Margareta Atel-šek za ajdov kolač.
NAGRADE PREJELI VSI Drugo nagrado, vikend paket za eno osebo v Čateških toplicah, je prejel Matej Štrukelj za orehov
kolač, nagrado je prispevala Občina Gornji Grad. Tretjo nagrado, vstopnice za Mozirski gaj, je prejel DEOS Center starejših Gornji Grad, prav tako za orehov kolač. Nagrade za udeležbo so prejeli tudi vsi ostali sodelujoči. Nagrade so prispevali Kamp Menina, Mozirski gaj, Apartmaji in wellness center Korošec ter Tina Gosar.
Letošnjo velikonočno razstavo
Margareta Atelšek je prejela prvo nagrado za ajdovo potico.
so v Zavodu Stanislava obogatili s kulinarično, humanitarno in tekmovalno noto. Komisija je izbirala najboljšo potico, potice so kasneje razdelili starejšim občanom, ki ži-
vijo sami, in tako v dogodek vnesli dobrodelno noto. Odziv starejših je bil odličen, saj niso pričakovali takšnega velikonočnega darila.
Tekst in foto: Štefka Sem
V DEOS Centru starejših Gornji Grad so se razveselili tretje nagrade.
Hotel Plesnik
Logarsko dolino 10,Solčava
Pomoč za delo v strežbi
v Hotelu Plesnik m/ž
Nudimo:
•	zaposlitev za določen Čas pogodbeno ali študentsko delo
•	dvoizmensko delo, 5 dni v tednu
•	delo v dobrem kolektivu
•	možnost bivanja v času deta
Pričakujemo:
•	pripravljenost za delo
■ čistočo
•	za željen e delovne izkušnje
Več informacij: Hotel Plesnik, Logarska dolina 10. 3335 Solčava Gsmi041 352 813 E-naslo v: n ina. p Lesn i k@ple s ni k. s i
Savinjske novice št. 18, 7. maj 2021
21
Ljudje in dogodki, Zahvale, Oglasi
GOLTE
Mlajši medved poškodoval
Na južnem pobočju Golt v lovišču Lovske družine Rečica ob Savinji so konec aprila kamere ujele medveda, kar je za to območje neobičajno. Slo naj bi za mlajšega medveda, ki je na svojem obhodu
čamo le v redkih primerih, saj nas običajno opazi prej in se umakne, zanj namreč predstavljamo naravnega sovražnika. Do težav lahko pride, če medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni
Kamere Lovske družine Rečica ob Savinji so ujele mlajšega medveda med postankom na enem od krmišč. (Foto: arhiv LD Rečica)
poškodoval krmišči za divje prašiče, druge škode po besedah gospodarja lovske družine Klemena Šimenca ni povzročil. MEDVED NA MENINI STALNO
PRISOTEN V lovišču Lovske družine Dreta Nazarje je največ srnjadi, gamsov in divjih prašičev, stalno je prisotna jelenjad, na območju Menine pa se zadržuje tudi medved. Starešina LD Dreta Nazarje Milan Cajner je povedal, da se v zadnjih letih na območju lovišča v povprečju nahajata dva medveda, letos marca pa so evidentirali prisotnost štirih.
MEDVED SE ČLOVEKU UMAKNE Medveda v gozdu načeloma sre-
bližini, ko nima časa za umik. Prav tako je lahko nevarno, če se znajdemo med medvedko in mladiči.
V GOZDU PSE NA POVODCE
Med hojo po gozdu, kjer bi se lahko zadrževal medved, ga na svojo prisotnost opozorimo z govorom in glasnejšo hojo. Ob morebitnem srečanju z medvedom ne delamo hitrih in sunkovitih kretenj in gibov. Najbolje je mirno obstati ter se počasi in brez hitrih in nenadnih gibov mirno umikati v smeri svojega prihoda. Nikoli ne bežimo, saj s tem povečamo možnost napada. Ob sprehodu po gozdu naj bo pes na povodcu.
Barbara Rozoničnik
\
I i
Ljubil si naravo, ljubilgore,
a skala usode je hotela, da spodnesla je noge.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi partner, ljubeči očka, sin, brat, zet, svak in boter
Jaka GOLOB
Iskrena hvala za vsa izrečena sožalja. Posebna zahvala podjetju BSH Nazarje, Jakovim sodelavcem, prijateljem, sošolcem, Bojaninim sodelavcem, prijateljem, sošolkam in sosedom. Hvala tudi g. župniku San-diju, g. Čretniku za govor, pevcem za zapete pesmi in odigrano tišino ter pogrebni službi Morana.
Vsem še enkrat hvala.
Partnerka Bojana, sinova Job in Ožbej, mama Marija, oče Janez, brat Jure, sestra Urška, tašča Boga, tast Jože,
svak Boštjan z ženo Špelo ter nečaka Timijan in Tanej
Močno ga bomo pogrešali.
Jaka, počivaj v miru!
Pogrebna služba - cvetličarna
MORA NA
N/^ TeL: 03 7000 640
GSM: 041 536 408 ^ nJ	GSM: 041 672 115
«muiAi.mordMj.ii E-mail: info(Simarana.ji
Aleksander Steljluv<i* s ^ . ?Jarjilje 11c, 3314 Srasrmte
^t^Vl? nepremičnine
Radmirje 10, 3333 Ljubno ob Laumji, T: OSI 353 021
Prodajate ali kupujete ne premic ni no? Ne veste, kako bi se tega lotili?
Kakšne dokumente potrebujete? Kakšno t eno bi nastavili?
Katere davke je treba plačati in kdaj?
Nudimo pravna n pasovna svetovane pri cometu i nepremičninami |n svedri ¡7p?!i<iuo vseti pcKlapknv, d.n Ihj vosa nepremičnina vama pnJdanA ¿11 kupljena.	iMiivitMi
22
Savinjske novice št. 18, 7 maj 2021
Zahvale

Z najlepšimi spomini v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
V 93. letu se je poslovila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra
Terezija MATEK
1927 - 2021
Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku Davidu Zagorcu za opravljen obred in pogrebni službi Morana.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
K nebeškemu Očetu je odšel
Srečko DOBROVC
1. 7. 1939 - 14. 4. 2021
Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev.
Žena Erna, sin Boštjan in hči Mateja z družinama

ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega sina in brata
Jaka GOLOBA
1980 - 2021
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, tolažbo in sočustvovanje v teh težkih trenutkih.
Golobovi
Vse na svetu mine,
vse se spremeni,
le spomin na tebe ostaja in živi,
ker dom je prazen in molči.
V SPOMIN
4. 5. 2021 je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Stanislav ŠPEH
30. 12. 1965 - 4. 5. 2020
z Ljubnega ob Savinji
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče v njegov spomin.
Žena Jožica, hči Saša, zet Toni, vnučki Nina in Klara
Vabljeni na savinjske.com
Savinjske novice št. 18, 7. maj 2021
23
Za razvedrilo
SLAVNA TRTA IN SLAVA GRAJSKEGA VINIČARJA
Ob sajenju potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, letos so podarili le tri, je Miha Fajfar (levo), zdaj še uradno grajski vini-čar pod prisego izjavil, da bo pazil na trto, jo negoval in iz njenih grozdov prideloval rdeče vino za plemiča, gospodarja Vrbovca, Konrada I. Vrbov-škega. Ob strani sta mu stala outar (čuvaj vinogradov) iz Malečnika, tudi »vahtar« matere trte z Lenta, Alojz Jenuš - Slavek (v sredini) in gospodar te legendarne, svetovno znane brajde Stane Kocutar, novinar iz Maribora. Mihu je svetoval, kako naj se vede v novi vlogi, saj da je čast sladka, a pot do nje ni vedno gladka.
Z LIPO IN KOPRIVO NAD AKTUALNE RAZMERE
Le kdo ve, zakaj dopisniki Savinjskih novic med rastlinami najbolj obožujemo cvetke in koprive. A ko bodo številne lipe lepotice po zaslugi podjetja BSH Hišni aparati Nazarje zacvetele po vsej dolini, bomo mogoče pozabili na koprive. Verjetno pa bi nas upokojeni zdravnik Anton Žunter, ki je kot zaveden čebelar tudi sam posadil nekaj lipovih dreves, opomnil, da sta obe rastlini v trenutnih razmerah zelo aktualni. Čaj iz kopriv velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in mogoče bi pomagal tudi pri pandemski utrujenosti, lipov pa med drugim niža krvni tlak, predvsem, kadar je ta povezan z živčno napetostjo. Napeto pa je tudi tako, da se kar iskri ..., predvsem na političnem parketu.
24
Savinjske novice št. 19, 14. maj 2021
Križanka, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
muarstvo
Prihova 45 Nazffte 333T l^t^^V jif1 tel./faks: 03 533 18 25
ZAPOSLIMO
voznika v lokalnem prometu s kategorijo C in E, za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave na mail nastov remic.jani@t-1 .si ali pokličejo na tel. št. 041 810 435.
Slovarček: ADOR ■ nekd Švicarski potok (Gustave* AGAM zreški; -.i;1 (Jaakov] ŠTORA - lika na Oar.fiem:
Reši lev prejšnje križanke (vodo ravno):
MAOPRmSK. ITALIJANKA. VELE2 SELJL OK IT. KASTA, BERA. MM SUHOVERŽNIKJRHAR ZATIKA, KLAVŽAR, DOTIK. RAKA, NATA^J ROKA STANIČ. E MER I TU 5, TEN. M ELi DRAGI JA, ANT, EKRAM P ANAM
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19. številki SN
Ime in priimek:_
Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed): -
Savinjske novice št. 18, 7. maj 2021
25
Napovednik, Čestitke, Zahvale, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Ponedeljek, 10. maj	ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Paradižnik - sadež ljubezni (predava Jernej Mazej)
Torek, 11. maj	ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
Sreda, 12. maj	ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delvnico
Četrtek, 13. maj	ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Rezervirano za ženske (predava Mateja Kreuh)
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče, vrhunske mesnate selekcije za dopitanje na večjo težo. Fi-šar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam telico simentalko, brejo, pregledano; gsm 031/617-532. Telico lepo ls, brejo 7,5 meseca prodam; gsm 041/783-440. Telici lim in simental, visoko breji, pašni, prodam; gsm 051/200-060. Prodam breji pašni telici 9 in 75 meseca, LS/LIM;RJ/LIM. V račun vzamem manjše pašne; gsm 041/324371.
Prodam prašiče domače vzreje različnih tež, nad 120 kg, cena zelo ugodna. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam pajka 350 sip; gsm 031/520-220.
Ugodno prodam jesenove hlode za drva; gsm 041/950-946. Sip rotacijska kosilnica roto 185, na dva bobna, l. 2007, prodam za 950 eur; gsm 051/346-768. Prodam 2 cisterni za kurilno olje in peč za ck; gsm 041/600-647. Prodam puhalnik tajfun; gsm 041/316-648.
Prodam goveje 041/519-643.
meso; gsm
Prodam alu platišča z gumami 185/55 R15; gsm 068/691-924. Prodam mešana metrska drva, možen razrez in dostava; gsm 031/501-250.
Prodam tračni sistem (jermen z nosilci in roglji) za obračalnik sip 160, za 60 eur, Mozirje; gsm 031/642-353. Gorsko kolo ghost, novo, okvir XL, prodam zaradi bolezni; gsm 070/870-321.
DRUGO - PODARIM
Podarim starejši barvni tv grun-ding; gsm 041/324-352.
VOZILO - PRODAM
Ugodno prodam hyundai i30, di-sel, l. 2008, odlično ohranjen; gsm 041/691-938.
Citroen saxo 1,0, l. 1999, 138.000 km, garažiran, cena po dogovoru; gsm 041/526-275.
ZBIRATELJSTVO
Star denar - bankovci in kovanci, iz celega sveta, menjam, prodam ali kupim; gsm 031/608-282.
NEPREMIČNINE
Prodam fantovsko gorsko kolo ghost, 27 prestav, 26 col, velikost okvirja 48, zelo lepo ohranjeno, cena 250 eur; gsm 041/783-528.
V okolici Mozirja oddam stanovanje z lastnim vhodom; gsm 041/433-204.
Iščem 1- ali 2-sobno stanovanje za najem z odkupom; gsm 068/646460.
Oddamo košnjo v najem; gsm 051/253-690.
Dvo- in polsobno stanovanje v bloku na Ljubnem ob Savinji (opremljeno) prodam ali oddam v najem; gsm051 371 690.
ZAHVALA
Zahvaljujem se gasilcem PGD Ljubno ob Savinji za hitro posredovanje v požaru 21. marca, na stanovanjski hiši na naslovu Ter 32 (pr Jordan).
Brane Lap
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
26
Savinjske novice št. l8, 7 maj 2O2l
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 14. maj 2021
27
VPIS
2021/2022
Prijavnica za prvi vpis v glasbeno šolo /i
ioisko leto 202V22 je objavljena na spletni strani Glasbene šole Nazarje ivvmv.asnazsrie.-^v. Prijavnico oddajte najkasneje do 19. maja 2021.
1. Sprejemni preizkus za vpis v program:
RAZRED INSTRUMENTA IN PETJE
rrpbema pozavna-, rog, bariton klarrnel, flavta, kljunasta "¡.svta, saksofon j violina, viola, violonceäo. Orgle klavir, harmonika, d fat harmonika, tolkala, kitara, cit^e, i-^rf^. p at je Priporočiva it tir oaz z-a na insttuifjent. je ód 7 tet dalje
Priporočljiva üfVüi.' s J vpis k pouku petja je od 17 m dalje.
BALET - T RAZRED
nad stand ard ni program
Pouk se izvaja dvakrat teetensko po 60 minut dalje
°hnnročl/iva srarost za vpis kpoiiku baleta je ■j d 9 te i dalje!
Kandidat:, ki se vpisii|e|c; v program qlasba (Instrument ali petje> tn ples (balet) prejernejo na elektronski naslov vabilo k opravlianju sprejemnega preizkusa Vsi kandidati prejme|p odločbo o vpisul
2. Vpis brez sprejemnega preizkusa v program:
PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA
l-^uk	enkrči tadermko pa mrnut-,
traja eno i^to in |t- namenjen otrokom v starosti 5 let.
(pouk !xjmo i^yajsh oö zadostnem fievilu Vpisanih Učencev)
GLASBENA PRIPRAVNICA
Pcukso izvejo éftkrüt tedenske po 60 mii ul, tr.-jja eno leto in je namenitin otrokom V starosh 6 let
(pouk bomo izvajati ob zadostnem stevtlu Vpisanih učencev)
BALET - PLESNA PRIPRAVNICA
nadstandardni program
Pouk se izvaje dvakrat tedensko po 43 minut in je namsn|&n otrokom v starost h, |n Í3 Ifi-t
k» 1,1
¿a
NAZARJE
®<§)
GiAtb^nji ioiji Naiarji
Zodrfčkn tssh 37
3J3T NMPfJ* \ t 05 839 42 TO
m 070 744 574 \ iti i [j ll gihAZ Jf [£'. si
CLAstJEMA SOLA
www.gsnazarje.si