OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER • ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 17, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 162 BRAIDIC ^0 daljši bolezni je preminila svojemu domu na 1019 E. 145 sta Gradič, rojena Kavran, Kut ^ let. Doma je bila iz sela ske^' Moravica na Hrvat-kjer zapušča več sorodni-iji () je bivala 48 let p- je pred leti vodila , trgovino ha Addi- Ty-t je clanica društva Ug2 Bistrička št. 47 1927^^*^® Andrew je umrl Tukm- • ^^P"®ca sinova An-Več George, dva vnuka in v Pogreb se vrši popoldne ob 1.30 uri iz torek in zavoda Joseph Žele Žinsk ^52 St., v dru- Ln, . ^''obnico na pokopališče Review. %^INADACAB preminila na svo-jejj Katarina Dacar, ro- la i 71 let. Stanova- Dqqj^ 15434 Calcutta Ave. ^fair vasi Klanec, fara Dug J Gorenjskem, kjer za-sestre, Francko, Joha-SotQj . brata Toneta in več liaiai V Ameriki se je na- ^®iha • ^oproga. Blaž, skgjjj ^^re Tržic na Čorenj-tian otroke; Frank, Chris-Vjj in Mrs. Christine vnukov in več so-isjutj. . ^^S'^eb se vrši v sredo Zavo^j ^'45 uri iz pogrebnega i58 J, 'Joseph žele in sinovi, Jei-oi«-- ^t., y cerkev sv. fta 9.30 uri ter nato Calvary. bolezni je preminil v deli ^ bolnišnici Frank Rad- SAMOMOR ZDRAVNIKA V Clevelandu je izvršil samo mor v svoji ordinacijski sobi na 13525 Euclid Ave. zdravnik dr, Benjamin Kimmel, star 83 let. Pognal si je kroglo skozi glavo. Njegova žena je samomor pojasnila s tem, da je pokojni mož tožil o slabem zdravstvenem stanju. 1025 star 59 fi, let, stanujoč na 4 j> ' St. Doma je bil iz P''! Trebnjem, kjer kar, Vrši popoldne ob MOSSADEGH GOSPODAR POLOŽAJA TEHERAN, Iran, 16. avgusta—Ker je zadnji plebicist izpadel ugodno za Mossadegha, je Mossadegh razgnal ostanke opozicije v spodnji zbornici in jo tako tudi resnično razpustil. Mossadegh je dobil popolno kontrolo nad iransko oboroženo silo. Povodnji na Japonskem TOKYO, 16. avgusta—Reka Kizu je prestopila ponoči bregove in poplavila okolico. Posledice poplave: 143 mrtvih, 170 ranjenih, 234 pogrešanih; prebivalstvo je bilo zaloteno po nesreči v spanju. 506 domov porušenih, 444 močno poškodovanih, 168 mostov odnešenih in polje v nepreglednosti poplavljeno. Ta poplava, je zadela Japonsko v kratkem času že tretjič. Tragika je tem večja, ker je prebivalstvo dan popre je imelo \% *ik^at, IvO Xiaj S0 Ti6k ta dan vračajo duhovi na obisk k svojcem. Vojaške spremembe WASHINGTON, 16. avgusta —Greneral Omar Bradley je kot šef ameriškega zveznega štaba odšel v pokoj. Na njegovo mesto je stopil admiral Arthur Radford, ki je znan iz zadnje svetovne vojne kot vojaški mornariški poveljnik ameriškega brodovja na Pacifiku. Z nastopom Rad-forda se napovedujejo tudi vojaške obrambene spremembe, spremembe strateških načrtov, sploh neka samostojnost. ^ Omar Bradley je doslužil svoj vojaški rok. Polnih 43 let je nosil vojaško uniformo. V civil-neni življenju ne bo počival, marveč sodeloval pri privatnih podjetjih. TUDI AMERIŠKI REKORD V manj kot 48 urah je prišlo ob življenje 11 ameriških, otrok, ki so se igrali s hladilniki, ki so bili stavljeni izven uporabe. Rekord je, četudi se pri jemljemo za glavo, kako je mogoče, da ga dopustimo. Otroci se igrajo, odpirajo in zapirajo vrata hladilnika, nazadnje se v njem ujamejo kot v pasti brez rešitve in se zadušijo. Dobro je, da nemarnosti ne moremo dolžiti samo ene države. Začelo se je z Arkansasu, nadaljevalo v Virginiji in končalo v Massachussetts. v V tej zvezi se poroča, da bo za 14. september, ko začne zasedati v Clevelandu mestni občinski svet, na dnevnem redu predlog občinskega svetovalca Mar-shalla, ki bo ukazal, da se morajo vrata vsakega opuščenega hladilnika sneti, tako da opuščeni hladilniki ne bodo mogli biti nevarni. Kako že pravi angleški pregovor? Boljše pozno, kakor nikdar. ' Danes naj se sestavi komisija ZN, ki naj reši politično vprašanje Koreje SAMO DRŽAVE, KI SO BOJEVALE* BOJ NA KOREJI NAJ ODLOČAJO! ^i. -! in opravka ., t)va ' okupacijskimi oblast-letalca stot > '" «° ju so l(i'®^^Jenia '' obema ko->' se .^"^eriškim in rus-^^stiti oVi Pogajanja, kako ^ ameriška letalca. Novi državljani Prošli teden je vsa družina Rudy Videtiča dobila ameriško državljanstvo in to po petih letih bivanja tu. To so Rudy Vide-tič, njegova žena in njun sin Silvan, ki je služil pri ameriški armadi na Koreji, a je moral vseeno sedaj iskati državljanstvo. Družina biva na 696 E. 160 St. Čestitamo! PRIMERILO SE JE NA ŠKOTSKEM GLASGOW, Škotska, 16. avgusta—Alexander Brown je bil v gledališču. Nekaj se je moralo zgoditi in Brown se je moral obnašati proti predpisom, ki veljajo za gledališče. Poklican je bil namreč glelališki nameščenec, ki je imel nalogo sprejeti in odpremiti gledališke goste ter Browna prisilil, da je zapustil gledališče. Brown je temu na-stavljencu, ker drugega ni imel pri roki, vrgel v obraz svoje umetne zobe. Stvar se je končala pred sodiščem in je Brown moral plačati $14 denarne globe. Sodnik je pripomnil, da v svoji dolgi sodnjiški praksi podobnega slučaja še ni imel. Tudi žena Browna je pričala, da je bil njen mož, ko je odšel od doma, sicer popolnoma trezen. DULLES NA DOPUSTU WATERTOWN, N. Y., 16. avgusta—Tu se mudi ha dopustu ameriški državni tajnik John Foster Dulles. (Dulles očividno smatrk, da njegova prisotnost v New Yorku, kjer zasedajo Združeni narodi, ni potrebna.) TUJCI ŠTUDENTJE V AMERIKI WASHINGTON, 16. avgusta —Trenotno je na ameriških univerzah 34,000 tujih študentov Od teh 4,636 Kanadčanov, 2,611 Kitajcev, 1,371 Nemcev in 53 Rusov. NEW YORK, 17. avgusta—Na današnjem zasedanju Združenih narodov je na dnevnem redu prva točka—sestava politične komisije, ki naj reši vprašanje zedinjene ali deljene Koreje. Načelno stališče Združenih držav je naslednje: Komisijo, ki bo nastopala v imenu Združenih narodov, naj sestavijo le tiste države, ki so v borbi na Koreji aktivno sodelovale. Teh držav je 16. Če se pošljejo na Korejo tudi^ drugi delegati, ti ne bodo govorili v imenu Združenih narodov. V podkrepitev tega stališča* navaja ameriška delegacija, da je povsem razumljivo, da ima besedo v političnih vprašanjih le tisti, ki se je materialno in človeško aktivno zoperstavil komunistični agresiji. Zakaj ne Indija ? Indija zahteva članstvo pri komisiji, češ, da morajo biti pri razgovorih navzoči tudi azijski nevtralci. Indija ima v Združenih narodih svoje pristaše, predvsem anglosaksonski blok. Amerika ogovarja indijskemu članstvu in pravi: Indiji je dana vloga, da s svojimi četami nadzoruje taborišča vojnih ujetnikov, ki se ne marajo vrniti domov. Ta vloga Indije mora biti strogo nepristranska, dočim se bodo v po-itični komisiji dajali med seboj zastopniki dveh taborov, komunističnega in zapadno demokratskega. Zdi ae pa, da je pravo ozadje, zakaj Amerika odklanja Indijo povsem drugo in da niti vodijo v južno Korejo, prav do predsednika Rheeja. Rhee smatra Indijo bolj za pristašinjo sovjetskega bloka, kakor pa Zapada. Rhee se je o Nehruju ponovno izjavil, da sim-patizira s komunisti. Grozil mu je celo, da bo otvoril ogenj zoper tiste indijske čete, ki bi se upale priti na Korejo. Da se Rhee, ne spravi v slabo voljo, Amerika ne mara Indije v politični komisiji in ji od svoje strani tudi očita, da je odklonila pomoč zapadnemu svetu, da je poslala na Korejo le nekaj bolniškega osobja, v ostalem pa vedno povdarjala svojo nevtralnost. Če se je izogibala doprinosov žrtev, ji sedaj ne gre pravi ca soodločevati o Koreji. Razširitev zavarovanja za starost WASHINGTON, 16. avgusta —Kongresu je Bela hiša predložila zakonski osnutek o razširitvi socialnega zavarovanja za starost. Gre za pokojnine. Če bo to zavarovanje sprejeto, bo pokojninskih upravičencev kakih deset milijonov več. Pod to zavarovanje bi spadajo kratko-malo vsako umstveno in telesno delo, razen članov ameriške oborožene in civilne sile na službi pri federalni vladi, in železničarjev, ki imajo že svoj posebni zavarovalni sistem. Pokojninsko zavarovanje za starost bi se razširilo na državne in krajev- ne javne nameščence, na tako imenovane svobodne poklice kot so zdravniki, zobozdravniki, pravniki vseh strok in podobno (zdravniki in pravniki so zavarovanje in plačevanje prispevkov za sebe odklonili in so med drugimi razlogi odklonitve navedli tudi tega, da ne morejo in ne marajo prenehati z delom, ko dosežejo starost let.) Dalje bodo pod to zavarovanje spadali kmetijski delavci, uslužbenci raznih cerkva, ribiči in pa moči, ko opravljajo tako imenovana hišna dela, kot so pranje, čiščenje in druge posluge. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Joseph Dolan na 124 Tioga Trail, Willoughby, O., in jima pustile v spomin devet funtov in devet unč težko deklico. Dekliško ime matere je bilo Dorothy Haffner, ter je hči Mr. in Mrs. Jerry Haffner iz New Smyrna Beach, Fla., ki sta postala sedaj 12-tič stari oče in stara mati. Čestitamo! Tudi moški pred novo modo? LONDON, 16. avgusta—Za prikrojevalci nove ženske mode, da se nosijo le kratka ženska krila in da odpadejo vsi moder-ci, so se oglasili prikrojevalci moške mode. Začetniki nove mode za ženske so se pojavili v Parizu; prikrojevalci nove mode za moške so se pojavili v Londonu. Kakšna bo ta nova moška moda? Predlagajo se tako ozke hlače, da se naravnost opfijem-Ijejo telesa. Rokavi suknjiča naj sežejo točno do zapestja. V Londonu so se že poskušaU z novo modo. Razstavljena je tudi v izložbenih oknih. H kritiki so se oglasile ženske in ena od njih ko je videla moškega v novi modi, jo izrekla kritiko z eno samo besedo: Gnusno! PROPAGANDA Z NEMČIJO WASHINGTON, 16. avgusta —Vlade Amerike, Velike Britanije in Francije so dobile noto Sovjetske zveze s sledečimi predlogi Moskve: Sestane naj se konferenca štirih velesil, ki naj napravi mirovno pogodbo z Nemčijo. Nemčija naj se zedini. Nemčija naj od 1. januarja 1954 dalje ne plačuje več vojne odškodnine. Sestavi naj se skupna vse-nemška vlada. Washingtonski krogi pravijo, da gre le za sovjetsko propa^n-do, ki si hoče na diplomatski način pridobiti Nemčijo zase. V septembru so državne zborskc volitve v zapadni Nemčiji in hoče Moskva s pomočjo zapadno nemških socialistov te volitve preprečiti, preprečiti pa tudi, da bi se zapadna Nemčija nagnila na stran zapadnega bloka. DRUGA ŽRTEV POLIJA V univerzitetni bolnici v Clevelandu je umrla na poliju 25 letna Marion Atwell, stanujoča na 1214 East 146 St. Gre za drugo letošnjo žrtev polija. Ni čudno, če se dolžimo! WASHINGTON, 16. avgusta —Demokratski senator Douglas iz Illinoisa je odkril v senatu, da sedanja federalna vlada zapravlja, kjer bi morala pravilno gospodariti. Federalna vlada je dala 12,000 ameriškim bankam $6,500,000,000, da s tem denarjem banke obratujejo, ne plačajo pa nobenih obresti. Banke bi morale plačati za ta denar najmanj $150,000,000 letnih obresti. Za korak federalne vlade pa je na driigi strani značilno, da sama plačuje za svoje obveznice-bonde dva in pol odstotka obresti! Ko je senator Douglas zahteval od zakladnega tajnika pojasnilo, mu je tajništvo tega urada odvrnilo, da zakladni tajnik Humphrey ne more dati nobenega pojasnila,. Ogromni dobički v Ameriki NEW YORK, 16. avgusta — Pregled nad ameriškimi podjetji in industrijami je pokazal, da znašajo dobički v letošnjem letu skoraj povprečno 25% več, kot pa so bili lansko leto. Katera industrija največ nosi? Prva je industrija jekla, ki izkazuje kar 167% več dobička kot je bil to slučaj lanskega leta. Lepe dobičke donašajo televizija in radio industrija. Dobiček se je dvignil za 128%. Letalstvo zaznamuje povišek 70%, električna industrija pa 50%. Po tem pregledu so se v dobičkih slabše odrezale industrije, ki proizvajajo različne droge, poljedelske stroje in filmska industrija. Pri zadnji gre za dokaz, da filme in kine spodriva televizija. V avtomobilski industriji je dosegel Ford najvišjo zaposlitev—193,874 delavstva. Na višku septembra 1943 je imel Ford 191,863 delavcev. DVOJČKA, KI STA KOMAJ ŠE DVOJČKA HASTINGS, Nemčija, 16. avgusta—Lala Malloy je porodila dne 13. julija v porodnišnici Eastbourne. Po porodu se je Lala. vrnila domov in mislila, da je vsa zadeva s porodom končana. 12. avgusta 30 dni po porodu prve hčerke se je Lala nahajala v Hastingsu na obisku. Popadli so jo porodni krči in porodila je drugo hčerko. Angleži pa pravijo, da presledek v porodu obeh dvojčkov Malloy ne znači angleškega rekorda. V Avstraliji je neka porodnica prvič porodila 16. decembra 1952 drugi dvojček pa je prišel na svet dne 10. februarja 1953. Razlika je tudi ta, da sta se v avstralskem slučaju pričakovala dvojčka, dočim je Lalo' Malloy drugi otrok izne-nadil. Revolucija v Iranu TEHERAN, 16. avgusta—Državni poglavar šah Pahlevi je s svojim privatnim letalom z ženo vred pobegnil v sosednjo državo v Irak in to v glavno mesto Bagdad. Iranski dvor je zasnoval zaroto, da se ukine režim Mossadegha. V resnici so aretirali zunanjega ministra Fatima, katerega je dvorska straža imela zaprtega šest ur, dokler niso ga osvobodile čete Mossadegha, nakar je Pahlevi pobegnil. Mossadegh je postavil začasni regentski svet, ki naj vodi posel šaha, oziroma kralja. Komunisti so priredili v Teheranu manifestacije, zahtevali, da se Pahlevi odpove prestolu, da ga kot narodnega izdajalca privedjo nazaj in stavijo pred sodišče. Od svoje strani je Pahlevi v Bagdadu zatrdil, da se ne mara odpovedati prestolu. Pella sestavil vlado RIM, 16. avgusta—Krščanski demokrat Pella je sestavil začasno poslovno italijansko vlado. Glavna naloga nove vlade, če bo dobila zaupnico v spodnji zbornici in v senatu, bo državni proračun, ki mora biti spravljen pod streho do 31. avgusta, na kateri dan zgubi stari proračun veljavo. O zaupnici ali nezaupnici bo italijanski parlament glasoval ta torek in to,sredo. Pella zatrjuje, da ima zasigurano podporo italijanske desnice, sam pa prizna, da je njegova vlada le začasna. De Gasperi ni stopil v vlado. Posle italijanskega zunanjega ministra bo vodil Pella sam. Skupna vožnja Prihodnjo nedeljo se vrši vrtni koncert pevskih zborov Triglav, Adrija, Glasbena Matica in Slovan na farmi SNPJ. Iz za-padne strani mesta se bodo pevci zbora Triglav in prijatelji skupno odpeljali z busom ob 12.30 uri izpred Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. S farme se vrne ob osmih zvečer. Na razpolago je še nekaj sedežev na busu in kdor se želi pridružiti naj poklice predsednika Jack Jesenko, AT 1-7776. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ii ENAKOPRAVNOST IJ Qwned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEaderton 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—{Za tri mesece) .$10.00 _ 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countriea: (Za Kanado, Evropo in druge Inozemslce države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .112.00 , 7.00 . 4.50 Entered as Second-Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187». 104 POGLAVJE, KI ŠE NI KONČANO (1) Namreč ko gre za to ali zahtevajo narodne potrebe ameriških naprednih, vobče Slovencev, da se združi razbiti napredni tisk v eno telo, v en skupni časopis. Uredništva imajo še vedno dolžnost, da se s tem vprašanjem bavijo. Ponovimo star pregovor, da če gresta dva skupaj, eden od njiju vidi dogodke, pa tudi stvari pred seboj pred drugim. Z drugimi besedami, daje naravno, da dva ne bosta nikdar popolnoma enaka in da je dano enemu od njiju, da po svojem položaju ali karkoli že nakaže pot. V debati o potrebi skupnega glasila, ali za obstoječe razmere kot so, se je "Prosveta" v Chicagu razpisala z zgodovino ameriškega naprednega gibanja, posebno kar se tiče tiska. Koncem koncev je vse skupaj izzvenelo v sledečo trditev, ki je tudi bridka resnica: Polagoma je vse, kar se je ločeno in kakor otočički v morju ameriškega življenja pojavilo od slovenske strani, šlo k vragu. Počasi, toda sigurno. Kakšna misel je vodila uredništvo "Pro-svete," da je smatralo za potrebno, da naniza cel razvoj ameriškega slovenskega popisanega življenja, uredništvo ni končno izrecno povdarilo. Logika sklepanja pa nas vodi mimo njega do edinega logičnega zaključka, da če ne bo združitve, se bo z ostankom slovenskega naprednega tiska kakršnekoli vrste že, zgodilo isto. Polagoma bo ločeno šlo vse skupaj k vragu! Pravimo, da je ljudski glas—božji glas. Dejansko tol-mačeno pomeni ta stavek, da ima ljudstvo v svojem zdravem jedru, ko se za kaj odloči, prav! Obstoja še druga slovenska trditev, da gre stvar,, kakor glas po deželi. Z drugimi besedami, da se kaka ideja širi s hitrostjo glasu, pa tudi, kakpr poplava. Glede zadnje debate o skupnosti naprednega tiska veljata gornja stavka za ameriške Slovence dobesedno. Karkoli je bilo objavljeno dopisov bralstva, naročnikov v enem ali drugem časopisju, vsebina vseh je bila brezizjemno ta, da je dana potreba, da se napredni tisk združi. Pri tem niso manjkali stavki kot da se jim je sprostila tudi njihova notranjost, pa neka samozavest, "ko se je zapisalo in bralo: Jaz sem že pred dvemi leti predlagal isto! Obstoja dejstvo, daje temu res tako. Članki in dopisi o tem vprašanju so se vrstili in zdi se, da četudi ni bilo takrat velikega odmeva, je šlo vendarle za vodo po malih kanalčkih, ki se sedaj združuje v pravo reko. Znamenje, da je potreba po uresničenju zasnovane misli pač iz dneva v dan večja. Bilo je nemogoče pričakovati, da bi se naročniki v velikem številu oglašali in se izjavljali o potrebi skupnosti. S psihološke strani vzeto postaje tako pisanje sčasoma dolgočasno in se samo v sebi ubije. Te resnice nam ne bo nihče ovrgel. Nekaj pa je, kar moramo tudi mi takoj v tej zvezi pribiti—da namreč krpanje in podaljševanje življenja tega tiska na umetni način z raznimi "angleškimi sekcijami" nas ne bo rešilo gotove smrti: Prvič: Slovenski časopis je namenjen Slovencem radi slovenske besede; podrejeno pa tudi radi tega, ker rod, za katerega gre, ne razume angleščine tako, da bi se lahko udomačil s komplicirano angleščino tukajšnjih angleško pisanih listih. Če ni čutil zadnje potrebe v mladosti svojega življenja in gibčnosti možganov, je ne bo čutil na svoja stara leta. Ce pa mislimo, da bi s temi "angleškimi sekcijami" v slovenskem časopisju obdržali ali celo privabili mladino, ki izhaja iz slovenskih staršev, pa je šla preko ameriških javnih šol z edinim jezikom—angleščino kot učnim jezikom, se motimo. Zdi se nam, da je upravičena primera, da si s pestmi zapiramo pogled v' sončni dan, ker hočemo temo. Niti eden od otrok slovenskih staršev, ki je predelal ameriške šole z angleščino kot učnim jezikom, ne bo več obvladal, vsaj v Ameriki ne, slovenščine v goVoru in pisavi. Niti eden od (fpisanih pa ne bo čutil potrebe, da bi se zadovoljil s par stranmi angleške sekcije v tednu, ko pa ima na razpolago ogromne in odlično urejevane angleško pisane časopise. Neglede na to, da je v tem valovanju postal sam val! Ce bi si pa kdo domišljal, da ga bo privabila naša' angleščina, kot jo pišemo v teh angleških sekcijah, se zopet brez nadaljnjega moti. Slovenec, ki naj piše dobro angleščino in poleg tega še privlačno žurnalistično, je menda več kot bela vrana. Domišljati si, da se lahko rodijo še drugi Adamiči, pa zopet nima pomena. V tej točki je torej zopet logičen zaključek, katerega narekuje zdrava slovenska pamet le ta, da se tudi z angleškimi sekcijami ne bomo rešili. L.C. Nova tovarna avtomobilov Ob vznožju Biča ob Limu v Sandjaku gradijo že tri leta novo tovarno avtomobilov. Dolge in svetle stavbe se vrstijo druga za drugo v divji kotlini, iz katere se odpira v smeri rečnega toka pogled proti Priboju. Čemu novo tovarno v Priboju, ko pa že imamo drugo v Mariboru? No, mariborska tovarna avtomobilov se je že specializirala za izdelavo lahkih voz z nosilnostjo do 3 ton, nova tovarna v Priboju pa bo izdelovala lahke in srednje kamione z nosilnostjo do 5 ton na diesel motorje, dalje lahke in srednje avtobuse, srednje in lahke specialne vozove ter prikolice. Železo in avtomobilske gume bo dobivala dz domačih tovarn. Vareš bo dajal surovo železo, valjarni v Zenici in Nikšiču bosta dobavljali jeklene, valjane in vlečene izdelke. Iz Sevojna bo prihajal valjan baker, iz Beograda in Borova pa avtomobilski pribor in gume. Pri tem je pomembno, da bo večji del vsega tega materiala prihajal v Priboj z železnico, po novi progi Beograd—Bar. Tudi električno Energijo bo imela tovarna skoraj v neposredni bližini. Trenutno sicer prejema to energijo iz hidrocentrale Seljaš-nica, toda v bližnji bodočnosti bo tovarniške stroje poganjal tok iz hidrocentrale Kokin brod, ki je že v načrtu. Doslej je sprejela tovarna na delo nad 200 delavcev iz bližnje m daljnje okolice, ki so že prestali enoletno prakso v naših /ečjih podjetjih sorodne industrije. Letos bodo zaposlili vsaj še toliko delavcev. Industrijali-zacija tega kraja bo izredno velikega pomena za ves okraj, v Katerem znaša danes narodni do-nodek na leto komaj 250 milijonov dinarjev. Ta narodni dohodek se bo potem, ko bo tovarna v polnem obratu, povečal na 2 in pol milijarde dinarjev. Skupno bo tovarna proizvajala na leto 2,000 pet tonskih tovornih avtomobilov, po 500 šasij za avtobuse in specialne vozove, razen tega pa se 1,000 prikolic m zadostno količino rezervnih delov za vzdrževanje vseh vozil. Obratovati to začela tovarna jredi letošnjega leta. Za začetek se bodo omejili le na montažo že gotovih delov, ki jih bo dobavljala tuja tvrc^ka, od katere so kupili licenco. Toda leta 1955 bo tovarna sama začela proizvajati posamezne dele, tako da bo naraščalo število teh delov z vsakim naslednjim letom za 10 do 15. Tako se bo okrog leta 1960 v naši državi pojavila nova avtomobilska tvi'dka FAP—fabrika avtomobilov v Priboju. ROŽA IZ ŠARONA V juliju in avgustu, ko niti povprečna drevesa niti grmiči ne cvete jo več, vzbuja po javnih parkih in zasebnih vrtovih pozornost cvetje lepo pokončno raslih grmov, ki so znani pod imenom Rose of Sharon. Po naše bi to lahko preimenovali v rožo šaronsko, dasi nima nič skupnega z biblijsko rožo iz šarona. Znanstveniki sploh ne vedo, kakšno rastlino so pisci biblije imenovali rožo šaronsko. Kar mi v tej deželi poznamo pod imenom Rose of Sharon, nosi botanično ime Hibiscus syriapus. Priljubljen jo ta grm posebno zato, ker cvete v sezoni, ko je drugo grmič je in drevje že davno ocvetelo, in ker uspeva skoro povsod, razen v prav severnih krajih. Cvetje je raznih barv, belo, rožnato, rdeče ali bledo višnjevo, lijakasto in zelo vidno. Naši parki in vrtovi so v poznem poletju mnogo bolj prijazni z "rožo šaronsko" kot bi bili brez nje. —NEW ERA, glasilo ABZ Don.t gcinilii« w ijL ftio ^ thcp^ld. are qgainit yoi^!' šk Pred 500 leti je padel Konstantinopel Beseda zgodovina ne pomeni zmeraj samo naštevanja dejanj, ki so jih storili nad kakim narodom drugi narodi. Zgodovina je prej nepretrgana veriga dogodkov, ki so jih povzročili ljudje, kot socialna bitja v svojem razvoju. Zgodovina ni nič stalnega, nič trajnega, stalne so samo spremembe. Iz tega vidika zdaj, po 500 letih, ne moremo več presojati turškega vdora v Konstantinopel, zgolj kot začetka tiste strašne dobe, ko so Turki tudi po naših krajih plenili in pustošili. Seveda ne bi bili nikoli prišli tako daleč, da niso zavzeli Kon-stantinopela. Kralj Dardanos se je 600 let pred našim štetjem zavedal strateškega pomena novega mesta, ki je dobilo grško ime Bizanc. V 4. stoletju po našem štetju je dobilo to mesto, most med dvema kontinentoma, ime Konstantinopel, približno tisoč let pozneje pa so ga kot sedež turških sultanov preimenovali v Istambul. Dolga stoletja je bizantinsko cesarstvo ščitilo Evropo proti Perzijcem, Mongolom in Turkom, že prej pa proti islamski ekspanziji. Za to močno državo so se lahko evropske države mirno razvijale. Bizanc se je boril, dokler ga ni zadela žalostna usoda. Mogočnemu navalu Turkov notranje oslabljena država ni več mogla kljubovati. Vplivna duhovščina je bila preveč zaverovana v lastno blaginjo in se za koristi skupnosti ni dosti zmenila. Znaten del grškega prebivalstva je bil orientaliziran, s Turki povezan v sorodstvu ali pa pripravljen sprejeti turško vladavino. Turški element je bil moralno in politično močnejši od grškega. Orientalski vladarji so pošiljali namesto pomoči prazne obljube, ali pa na sultana naslovljena svarilna pisma, ki usode te močne trdnjave niso več mogla spremeniti. Zaliv Zlatega roga je ščitila takrat vrsta močnih zapornih verig proti sovražnikom. Sultan Mohamed II. je bil primoran Konstantinopel obkoliti in del turškega ladjevja po improvizirani drči prepeljati v pristanišče. Ta presenetljivi načrt se je posrečil. Dne 29. maja 1453 so začele turške čete naskakovati Konstantinopel in s svojo zmago so zadale bizantinski državi smrten udarec. Zadnji bizantinski vladar je v bitki padel in njegovo glavo so za svarilo javno izobesili. Tisoč let je bil Konstantinopel glavno mesto svetovne države. Zjutraj po zavzetju je bilo že spet glavno mesto. Sultan Mohamed II. je svojim vjpjakom dovolil, da so po Konstantinopelu nemoteno ropali in plenili. Na Balkanu so ee kmalu pokazale posledice padca lega mesta. Turki so zavzemali čedalje večja področja Grčije, Srbije, Bosne in Albanije. Potem sta prišla na vrsto Krim in Moldava. S tem pa so se začele razprtije med Turčijo in Rusijo, ki so trajale tja do Napoleonovih časov. Toda Anglija je po-- tala sredozemska sila, Anglija ni hotela tvegati nevarnosti, da bi podjeten ruski vladar poslal j Črnega morja ladjevje, kar bi pomenilo konec "ravnotežja." Zato je London Turke skrivaj podpiral. Prek Ogrske so Turki v zgodnjem 16. stoletju prodrli do Dunaja. Turška nevarnost je bila dolgo v središču pozornosti in naporov takratne Avstrije. Celih tri sto let so Turki straho-vali ves Bližnji Vzhod. (PO "LJUDBKI PRAVICI") SHOD v AARONSBURG-U Oglatojte v En akopr a vnosti Skupina raznih ljudi v pode-želnem okraju Center, Pennsylvania, skuša vstanoviti stalno organizacijo, ki naj bi kazala potom razgovorov in vzgledom pot k boljšim človečanskim odnosa jem po Združenih državah. Podlaglo za tako organizacijo se je že početkom poletja položilo na sestanku v vasi Aaronsburg v Center okraju in v bližnjem Pennsylvania State College. Na tem shodu, nazvanem Shod v Aaronsburg, se je sestalo v tri-dnevi konferenci sto vodilnih državljanov oAaja in sto odličnih gostov iz raznih krajev Združenih držav. Za razpravljanje se je razdelilo shod v šest skupin, tako da sta razpravljala skupno po en državljan okraja in en državljan izven okraja, zastopane so pa bile vse veroizpovedi in vsa plemena. Razpravljalo se je o problemih predsodkov, ki vplivajo na vero, vlado, omiko, industrijo in delavstvo, počitnice, dom, in pota kako jih rešiti. To zborovanje, na katerem je lahko razpravljal vsak povprečen Amerikanec poljubno in prosto z voditelji na vsakem polju življenja v deželi, je naslednik proslave, ki se je vršila v Aaron-sburg-u 1. 1949—proslava, katero je navdahnila kasneje naz-vana "Zgodba Aaronsburg-a." Pred več kot 150 leti je Aaron Levy, judovski priseljenec i^ Holandske, podaril obširna zemljišča v osrednji Pennsilvaniji svojim sosedom za cerkve, šole in pokopališča. Prispeval je nadalje z obhajilno opravo Salem Luteranski cerkvi, ki je bila prvo poslopje, katero se je zgradilo v Aaronsburg-u. Ta dar, katerega se še vedno vporablja, se je proslavilo pred štirimi leti ko se je sestalo v Aaronsburg-u na tisoče ljudi, da praznujejo 150. obletnico Salem cerkve. Nav^gči so poslušali govore narodnih voditeljev in gledali zanimive prizo- re, ki so slikali zgodbe ameriške prostosti kot jo zrcali Aaron Levy-jevo darilo. Sedanji shod v Aaronsburg-u je tudi proslavil Levy-jevo darilo in sicer v prizorih, ki so slikali kako se je podarilo verski skupini Congregation Shearith Israel v New York-u posnetek 150 let starega keliha v obliki Kiddish keliha,—katerega se judovska vera poslužuje pri svojih obredih. Ta skupina, vsta-novljena 1.1654, je najstarejša v Novem svetu. Večina delovanja shoda se pa ni vršila v Aaronsburg-u temveč v Pennsylvania State College, katerega je dal v to svrho na razpolago predsednik Dr. Milton S. Eisenhower. Da se vdeleži shoda in da pozdravi in sprejme goste, je Dr. Eisenhower odložil potovanje v Južno Ameriko. Glavni predsednik shoda je bil general William J. Donovan, za časa vojne direktor urada Office of Strategic Services. Med stotinami znamenitih gostov so bili: gov. države Pennsylvania Fine; Michael Francis Doyle, direktor Katoliške Misijonske Družbe; Dwight R. G. Palmer, predsednik General Cable Corporation, New York; senator James H. Duff, Pennsylvania; Fleur Cowles, so-ravnatelj lista "Look;" Ronald Reagan, so-ravnatelj lista "America"; Walter White, glavni ravnatelj družbe Association for the Advancement of Colored People. Vspored je zarisal Lester J. Waldman, član družbe Anti-Deflamation League of B;nai B'rith. Vspeh shoda v Aaronsburg-u je bil tako velik, da upajo vsta-novitelji istega, da postane vsakoleten dogodek kot tudi način, ki bo kazal ostalim Ameri-kancem pot, kako doseči v njih občinah boljše odnošaje med ljudmi neglede na pleme, vero ali narodni izvor. (Common Council) KITOV KMALU NE UO VEC V Londonu so imeli nedavno v ministrstvu za kmetijstvo in ribištvo konferenco Mednarodne komisije za lov na kite. Udeležili so se je predstavniki 17 držav. V imenu angleške vlade je udeležence pozdravil parlamentarni tajnik ministrstva za kmetijstvo in ribištvo Nugent, ki je rekel, da se pridružuje ministru glede njegove izjave o tovarištvu mornarjev vsega sveta. Tudi tuji delegati so menili, da skupne koristi povezujejo mornarje vsega sveta. Glede lova na kite so posamezni delega ti trdili, da te panoge industrije 'tmalu pc bo več, če ne bodo kmalu ne bo več, če ne bodo ne-'lali kitov ubijati. Lov na kite se je zadnja leta i.ako razmahnil, da je čedalje /ečja nevarnost, da bo ta največja morska žival kmalu izgi-lila. Kite iščejo z letali in pobijajo z električnimi harpunami. L^i-edstavnik angleškega ministrstva je rekel, da bodo kiti popolnoma izginili, če se bo lov lanje šs nekaj sezon nadaljeval 7 sedanjem obsegu. Konferenca je trajala teden dni in na koncu "lo objavili o njej uradno poročilo. Mednarodna komisija za lov aa kite je bila ustanovljena leta 1946. V njej so včlanjene Avstralija, Brazilija, Kanada, Danska, Francija, Islandija, Japonska, Mehika, Holandska, Nova Zelandija, Norveška, Panama, Švedska, Južnoafriška unija, Sovjetska zveza. Velika Britanija in ZDA. Načelnik Community fonda FRANK A. KOLB Harry F. Burmester, ravna telj letošnjega kampanjskega odbora za zbiranje prispevkov za Community fond, je pred kratkim imenoval Frank A. Kolb-a za načelnika metropoli-tanske divizije. Kolb je poslovodja oglaševalnega oddelka Standard Oil Co. of Ohio. Kampanja za zbiranje prispevkov se letos vrši od 19. do 29. oktobra. Lansko leto je ta oddelek prispeval v skupni fond $469,026 ali 103.7 odstotkov določene kvote. Letos se bo skušalo pridobiti 8,000 prostovoljnih delavcev v 106 sosedščinah sirom Clcve-landa. NI PREPLAVAL JEZERA ERIE WINDSOR, Ont., 16. avgusta —William Sadlo je poskušal 3. avgusta preplavati jezero Erie iz kanadske na ameriško stran. Radi slabega vremena je moral odstopiti; plaval pa je že šest ur. Sadlo ni odnehal. Poskusil je s kanadske strani, da bi preplaval do Cedar Point, O. Paval je 15 ur in 20 minut in je preplaval 30 milj. 15 milj pred ciljem so mu zmanjkale moči in ;je odnehal. ŠKRAT Grafolog Balzac se je ukvarjal tudi z grafologijo in na to je bil zelo ponosen. Znanka mu je nekoc prinesla rokopis nekega 12 starega dečka. "Ali je to vaš sin?" je vprašal Balzac, ko je pregledal pisavo. "Ne." "Tedaj vam lahko povem resnico : ta deček je precej zabit in len, iz njega ne bo nič." Balzacova znanka je počila v smeh. "To ni spodobno, gospa" jo pokaral Balzac. "Oprostite, gospod, saj to j® vaš zvezek iz ljudske šole, ki J® slučajno ostal pri meni." + Napoleon in Fulton Izumitelj parnika, Fulton, r svoj izum ponudil francos' mornarici. Napoleonu pa se J® zdel tako fantastičen, da ga J® takoj odklonil. "Pomislite," 3® 1'ekel pozneje, "ta človek mj J® predlagal,- naj bi se v nekakšni segretih loncih vozili po morjU- Čez več let, ko je Napole"" že več let živel kot izgnanec ^ otoku Sv. Helene, je slišal, ® je Fulton zgradil prvo ladjo, ^ da ima njegov izum veliko bo dočnost. In Napoleon je reke ^ "Cesarstvo sem izgubil v trenu ku, ko sem zavrnil Fultona. -f Marjanca je prišla k Vikci i® ji potožila, da je njen stal preveč hladen donje. Vi c ji je dala recept; - "Mal ^mai;iave vDune, mal použevih dlak, baš vidla Marjanca, kak bu garak." Ker pa Marjanca ni najti nikjer črmljeve volne polževih dlak, pravijo, da njo in njenim možem vladajo dandanes hladni odnosi, manjkata Marjanci še celi leti do devetdesetih. ■■V5. u ... ' . Vsaj nekaj , —Gospod direktor, ponoci tatovi odnesli iz tovarne ves nar. —Kaj pa nočni čuvaj —Tega so pustili, 49 Med šolarji ^ Šolarčok je potožil sošolcu: "Prej sem ostal prehlada lahko kar ves t doma. Zdaj pa moraš zarad| prekletih novih zdravil že ^ dan v šolo." Vsiljivec Ji —Res mi je žal, toda v tovarni je že vse zasedeno. . —Pa vendar, saj tisto kar bi jaz delal, se ne bi to poznalo. -4- še zardcva —Vi gotovo še niste dolgo (akar v tej restavraciji' —Zakaj, proBim? —Ker še zardevate, ko P račun! Odkritosrčnost Direktor: "Zakaj vas ^ ne vidim pri delu, ko stopi vašo sobo?!" gu- Uradnik: "Zato ker intia^ niijaste podplate." DoImt odKovor j, V vlaku iz Ljubljane v ^ bor se vozi debeluhar i'^ " stano zabavlja nad njo. In ko pride sprevodni nahruli: "Zakaj pa t^° % gto vozite; tako go vozili p»® leti!" , Zato, ker vozi tako te ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Lojze Zupan: Krvavi zid t«"#" se je po petnaj-letih vrnil iz Amerike, že M vojno je pisaril domov pi-®a in obljubljal ženi, da se bo k ^ pod jesen zares poslovil od erike, toda v dolino Kolpe je leto za letom, vrstila ji^Ben za jesenjo, prihajala ni bSo pisma, le njega ti ^ Pod morava postavi-J fVanica," je pisal in se opra- Še ni odločil za veiii°y^^°" je tukaj čas trd ^^služkov, doma pa je a za vsak dinar. Toda k letu ^ 2ares pridem." njegova pi-ženi' •) Jokala. Deset let je bilo odšel. Njej je trifi« . petindvajset, njemu kiip^' pokojnem očetu, rišlfii, let pregaral v ame-Iški je bil Mike ame- ' ^zavljan, zato mu v letih najobupnejše m J^Glnosti v stari domovini težko dobiti pravice za predolgo s po-fiica g 7 je odpisala Fra-pWati f utrujeno roko je hišo ip u P"^^lednje pismo. Pod Koipa ill klopotajoč drla ICrai^jv lazarski jez mimo 1%) malenice z enim sa-zgodnje- Vgeii b ' je ovijala Laze, v h že ^^^^^kih bajtah so Ijud-sejgg ^v^aj spali, Franica pa = pxmes ^Poslal' ®^ikokrat amstin ' K ^šeč ^ ^°bene mu niso % tist ^ ^^^i »li je dejal, da jil), ^^'^uzike zares lepe, ki prinesel, kadar D, ' ■ ■'" ^Gčer%T° je napisala ti-' C?rr"«'vo^o- k °PomiaH vojakov se Fra P° mestih ■ V a„_, 'limine domovine Požlr^ nk nepo- lil. ®e Dw„ .'. oborožene divizi- iH zapada in si- >n .T^at Ha t^A I L-B- 'ednja zašel v Laze 0 bili toda Breža- bralci. Mož-rt S dojMn ^ mobilizaci »v,. %ey, _ »a že rin ^asopi pis jo res- Hi Rti '""u Yg, ^cipaaa m si m ija ili, -je i Dii 80 ^ ^ po treh, šti Po ^8eh\r* ® puška-^®čeiiQ rn ® ®^"skih vaseh . ^*ar\r**wbu: "" ^°jne konec! Le kdo bi se jim mogel upreti! Saj bi nas zmleli, toliko jih je. Dva dni smo čepeli v Karlovcu, švab-ska letata pa so nas razkropila ko jastrebi piščeta." Ukajoč so se porazgubili po bajtah, naslednji dan pa metali puške in šl^me v naraslo Kolpo, ker jih je nekdo kar na lepem pričel strašiti, da bodo zdaj preiskave po hišah zaradi orožja. A vsi le niso zavrgli orožja! Nekateri, pogumnejši, so puške in naboje zakopali ali poskrili po zidanicah. Potlej so se v Lazah nastanili fašisti in obmejni financarji. "Nostra terra!" so Brežanom kazali naselja na levem bregu Kolpe in trtja nad Lazami. ter lozo pod Kožicami, "Fiume confine. Croazia — Pavelič!" Lazarci niso ničesar razumeli. A ker poslej niso smeli nič več s čolnom na nasprotni breg v Kavrane, kjer je bil stari ko-lar Arbanas, ki jim je delal kol-ca za plužne in znal popraviti vsako orodje in posod je, so spoznali, da je odslej na nasprotnem delu Kolpe druga država. Spoznali so to tudi po pretnjah tujih vojakov, ki so nenehno grozili, da bodo ustrelili vsakega, ki bi poizkusil zaveslati čez Kolpo; razodelo se jim je to po besnem streljanju, ki jih je sleherno noč prebujalo, kadar so tuji vojaki streljali iz strahu, če je le voda malo glasneje potekla čez lazarski jez. Spoznali so to po tem, ker tudi stari Arbanas ni smel na njihovo stran. A on jim je smel vsaj kričati preko reke. Drl se je, da bi prevpil šu-mot Kolpe na slapu; "Hej, kume, čujte: Mi smo zdaj Nezavisna država Hrvatska. Včeraj sem bil v Završju in so mi tako povedali. In novega kralja imamo. Paveliča. Oni beograjski je ušel. Dakaj, vaš kralj pa je v Rimu, ne? Pred hišo, kjer so bili nastanjeni obmejni financarji, je počila puška. Stari Arbanas je v trenutku utihnil in stekel v svojo bajto tako urno, kolikor so mu le dale stare noge. Tako je noč prinesla nove ljudi v dolino Kolpe. Nov čas, trd in neusmiljen, ko človek ni upal v mraku stopiti iz svoje hiše, je pričel počasi, a zanesljivo daviti Brežane s strahom pred nejasno bodočnostjo. Franica ni dobila odgovora na svoje pismo. Prišel je čas, ko bi se rad tudi Mike vrnil iz Amerike, ker je zdaj imel privarčevanega že toliko denarja, da bi bilo dovolj tudi za nov pod, a domovina je bila razdejana, izdana, ranjena, prodana. Poti nazaj ni bilo.---Desetim letom bivanja v tujini je moral Mike prišteti se pet let. Ko je^ bilo konec vojne, je prišel. Vrnil se je, ko se ga je Franica najmanj nadejala. V vojnem času je v Ameriki menjal bivališče. Prvo pismo, ki mu ga je bila Franica napisala takoj po vojni, ga ni več našlo. Ker ni prejela odgovora, ni vedela, ali je še živ ali mrtev, saj vsa vojna leta ni bilo glasu od njega, on pa tudi ni vedel, kaj vse so Breža-ni prestali v času okupacije, kakšne spremembe so nastale na njegovem domu. Vrnil se je utrujen od trdega življenja in petnajstletnega garanja v jamah in ob vročih plav' žih, a v srcu je nosil vehko vero in upanje, da bo zaživel doma lepo in zadovoljno. Nič ni pisal domov, da se vrača. Presenetiti je hotel ženo in sina. Obema je nosil darila v štirih velikih kovčkih. V trgu je najel voznika, ki je njega in kovčke prepeljal v Laze. Voznik je bil star dedec, naglušen in redkobeseden. Zato se z njim ni spuščal v razgovor. Franice ni bilo doma, ko se je pripeljal pred hišo. Mračilo se je, pri podružnični cerkvici sv. Vida je stari Bižal pravkar od-zvonil ugašajočemu dnevu, z meglo vred se je iz Kolpe dvigala noč, ki je počasi razgrinjala svoje temne ponjave čez brežanske bajte, le Ura, visoka pečina vrhu Kožic, se je še medlo svetlikala v izgubljenem žarku že zdavnaj zašlega sonca. (Dalje prihodnjič) The latest news in easier ironing HOOVER Newest, most modern iron on the market. Designed with the care of new fabrics in mind. The ideal iron for "steam finishing" your prettiest dresses and blouses—for pressing suits—faster, easier. For all your regular ironing, too, because it's as light as an ordinary iron^easier to use than any you've ever tried. ' Alllv I .s «•' J * Vlll^ 18" A few of its many features Instant change-over, dry to steam, steam to dry at the flick of a switch. Big safety-set dial (with including excise tax ill lilt VI a a n j »■ \...... mor^ fabric settings than any other iron) ends guesswork. Comiortable Koolzone handle. New steam principle (water turned to steam a drop at y time) — never any buildup of pressure. Kven-heat soleplate. FRANK (ERNE JEWELRY (O 6412 ST. CLAIR AVENUE yET-S/TEXPLORE .................—.......... — .........wiiMiujmi.'''""'*'" I'A* StamtttrU Oil Co. iOhioi Serpent Mopnd, on State Route 73 near Locust Grove in Adams County, is one of the more than 10,000 mounds and earthworks in Ohio which arc relics ol the prehistoric Indians commonly called the Mound Builders. ' This is the largest and most remarkable effigy mound in 'America and has been visited by nrchaeoIoRists from all parts of the world. The body of the serpent is 1,330 feet lone and in its open mouth is a large oval earthwork in the shape of on egg. The scenic porge area In (he 60-acre Serpent Mound park has picnic facilities that arc enjoyed by thousands ol \jiUor3 ci'.eh rcacon. Društveni koledar AVGUST 33. avgusta, nedelja—Vrtni koncert Združenih pevskih zborov na farmi SNPJ. 30. avgusta, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ. SEPTEMBER 5. septembra, sobota—Veselica Slov. nar. čitalnic v SND, St. Clair Ave. 6. septembra, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi SNPJ, 13. septembra, nedelja—Proslava Prog. Slovenk Amerike na farmi SNPJ. T 20. septembra, nedelja—Klubov piknik na farmi SNPJ. 27. septembra, nedelja—Piknik in južina Ženskega odseka farme SNPJ. OKTOBKR 4. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi SNPJ. 17. oktobra, sobota—Veselica društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave. 17. oktobra, sobota—Kokošjo večerjo servira društvo Dank ca št. 34 SDZ v SDD, Prince Ave. 18. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 24. oktobra, soboto — Veselica društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ, v SND, St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. do- mu, Stanley Ave., Maple Heights, O. 31. oktobra, sobota—Maškerad-na zabava na farmi SNPJ. NOVEMBER 1. novembra, nedelja—Glasbena Matica poda opero "Cavalleria Rusticana" in "Pagliacci" v SND. DECEMBER 6. decembra, nedelja—Koncert zbor^. Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave. NOVOPOROČENCA iščeta stanovanje s 3 ali 4 sobami, z garažo. Na severno-vzhod-ni strani mesta. Kdor ima za oddati, je prošen, da pokliče PO 1-9214 Pri nas radevolje POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. HIŠE NAPRODAJ V fari Marije Vnebovzete na E. 159 St. blizu Holmes Ave. Dohodek-donašajoča hiša za eno družino. 4 sobe na prvem nadstropju. 3 sobe na drugem nadstropji. Hiša je v zelo dobrem stanju. Cena $10,500. KOVAČ REALTY 960 East 185th St. KE 1-5030 NAZNANILO Cenjenemu občinstvu, Slovencem in Hrvatom naznanjamo# da smo prevzeli od dobro poznane Rosie Kern gostilno ROSE'S CAFE na 4304 St. Clair Ave. Vsem gostom bomo vedno postregli z najboljšim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. Se loplo priporočamo za obisk. ELIA KARLOVICH, lastnik ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo po CENAH, Kt JIH VI DOLOČITE pokliči!# AX3RWNAt