2îi. štev. Novo Jiiesto, 1. decembra 11^08. XXIV. letnik. Izhajajo 1. in 15, vsacejra meseca. Cena jim je s iioštiiino vred za celo leto naprej 2 K, za jiol leta 1 K. Naročnina za Xciiiù'jo, Bosim in druge evropske države ziiaiia 2 K 50 h, za Ainoriko pa 3 K. — Dojiise sprojeuia nrtídnik, naroùnino în OKiiatiila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Cesar Franc Jožef I. 1848. * 2, dec. * 1908. In spet poji) zvonovi, neiitnnrno in veselo in slovesno ^onii ćez meato in vas, lirib in dol Praznik oznanjajo, avstrijski praznik, reciek praznik! Milijoni rok se gibljejo neutrudno, da dovrše zadnje priprave za jutrsni veliki dan. Celo leto 80 se vršile najrazličnejše slovesnosti v proslavo cesarjeve sestdesetletnice, in vsepovsod so se vršile prisrčno in navdušeno. Tu ni bilo najti nić naročenega, ukazanega, prisiljenega ; vse je prišlo iz hvaležnega, otrosko-udanega srca; vsi, ki so sodelovali, so sodelovali z veseljem, in veliko zadoščenje jim je bilo, da so kaj storili v proslavo ljubljenega vladarja. Pod pepelom tli žrjaviea, a železo se topi v nji, toliko silo* in moč ima. To je istinita podoba ljubezni avstrijskili narodov do cesarja-slavljenca! Sroa se topé radosti, koderkoli in kadarkoli zaori iz tisoč grl navdušen klie: Živijo cesar Franc Jožef! Kar oddahnejo se množice, da »o mogle dati odduška skriti, a zato nič manj silni, močni ljubezni do vladarja. Tako je bilo to celo slavnostno leto. Od vrhov snežno-belih gorâ doli po obljudenih dolinah in rodovitnih ravninah do sinjeg^a morja se je razlegalo to veselje, veličastno in gromovito iz src in ust junaških krepkih mož in žená, ljubko in milo iz src in ust nedolžne dece. f^vet pa se je strmeč čudil tej res prisrčni ljubezni in vdanosti. Kaj pa bo šele jntri, na praznik sam! bo radost! Saj je Bog rea nslišal nase prošnje, ko smo prosili za vladarja z besedami kraljevega pevca: „Dodavaj kralju niniige dnove, Podaljšaj leta na rodove ; Pred Taboj večno naj kraljuje, Nad njim naj Tvoja milost čuje!" Dobrotni Bug je res dodajal našimu cesarju dni in dni, leta in leta. In dva rodova avstrijskih narodov sta sla mimo njega, odkar je prijel žezlo staroslavné habsburške monarhije, 60 let bo jutri od onega slovesnega trenutka, ko mu je Gospod liog izročil časni in telesni biag(»r nincgih miljonov. Kako izvaiireden dan, kako važen praznik, kako lep spomin! Koprneče smo ga pričakovali in ga tudi dočakali: lep dan bo! Kako ga bomo praznovali, da gA praznujemo dostojno? Cesar sam nam je odkril Željo svojtga srca, iti sveta nam bodi! Posvetnega blišča in hrusča, dragocenega sijaja in bleska, pojedin in gostij, sprevodov in obhodov ne ždi vladar, pač pa hoče, da se njegov jubilej poslavi z dobrodelnostjo, predvsem da se obilno in zdatno poskrbi za dtco, duševno in telesno zanemarjeno. Kako plemenito in velikodušno in preblago srce odseva iz teh velemodrili vladarjevih besed! Spomin na njegovo vzvišeno osebo naj rodi sočutje in dobrodelnost z onimi, ki so najbolj pozabljeni in najbolj izpostavljeni nevarnostim življenja. Mogočni ljubljeni cesar želi svoj praznik posvetiti s tem, da pozornost in radodarnost odvrne od sebe na „otroka". Pa ravno s tem si je postavil neminljiv spomenik v zgodovini čI(j-veštva, si zagotovil trajno in globoko iivaltžnost svojih narodov do skrajnih dni. Ta želja vladarjeva bo izvir neizmernega blagoslova za avstrijske narode: raznovrstne dobrodejne naprave ia ustanove bado živa in zgovorna priča plemenitega srca cesarja Franc Jožefa I. ob sest-desetletnici njegovega blagodejnega in Ijudoniilega vladanja. Tu svet ve, zakaj ljubimo cesarja Franc Jožefa 1 kakor očeta. Storili bomo, kar želi za vse skrbni oče avstrijskih narodov, in zato bodo zunanje slovesnosti jutršnega praznika bolj mirne, skromne in priproste. Eno nam še preostaja, in tudi za to je jutri lepa prilika, Zalivalimo Gospoda nebes in zemlje za tako dobrodelnega in očetovsko skrbnega vladarja. Sam se ho udeležil zahvalne službe božje, da se zahvali nebeškemu Kralju za Čudovito pomoč, ki mu jo je delil v minniih 60. letih. Koliko hudih dnij in britkih ur je prebil vladar, vé le Gosped Bog in on sam A vedno je zaupal v previdnost božjo in ni bil osramočen. Pri slovesni zahvalnici priporočimo milega vladarja Bogu tudi mi vsi, da ga varuje, vodi in brani tudi se v prihodnje. Tako se bomo oddolžili Bogu in cesarju, tako pa praznovali jtitršni redki praznik res prav po volji cesarja samega. Vse pa, karkoli jutri storimo v proslavo cesarjeve 60-letnice, naj se strne v prisrčno prošnjo in navdušen vsklik ; Bog ohrani, Bog obvari Nam cesarja, Avstryo! Naznanilo p. n. naročnikom in čitateljem „Dofenjskih Novic". „Dol. Novico" iiiisťo)ii.jo / novim lei oni '^.i I (^t ii i co sv(i.i(>ira obiilttiikiu To Je zulo <;astn<» za skroDK'ii «Uiiiuu; list, Lo malo imuitio tako starili shiveiiskih listov. ThIiiJ iiusIhik^ vprašiiiijt': kako (liislojiin oliliiijati 'i.i Iťtiiíco listu, ki sejo kastno oliilrj^^al skoxi let mej hiiniimi rsisoviiimi razme-■■ami! >lisliiiio, «la )ii híla najlejiša leliiic^ii za Ust, kakor za vse ùastite naročnike iii ùitatelje, akit )ii Oni. Novice izliiijtiie knt tiMluik. Izšel Ui list vsak ]ieti'k, «lii lii ;>:a lahko imel vsak naročnik v nedeljo gotovo v rokali. Naročnina l)i znašala knme na leto, kar je z nzirom na tetlnik in er list jako malo. — se )ta ta namen nresniči, trelm je )trei] vsem Vaše pomoči, cenjeni naročniki, kajti v jirvi vrsti je razvoj vsa-ceça lista odvisen od naročnikov. Valiimo toraj danes vse ztivedite :;os])odarje, posetino na Dolenjskem, kakor tudi vse dosedanje častite naročnike Nedolenjce, da se z vso vnemo zavzamejo sta prav ^.ivaiino ai;it)ieijo za „Dol. Novice^ in z tïoreèim priporočanjem svojih sosedih, prijateljih in znaiifili ter, itn ntini v prvi vrsti ostanejo sami zvesti. >asprotno pa liiili uredništvo xa;;o1ovi, da noče Štediti n(> z žrtvami in ne s trndom, ja, da se hode ))otriHliIo še teinholj, dii ostanejo „Dol. No vio,e'* vsikdai- zvest domač in'ijatelj, dol)er učitelj in zahaven drnžahnik na versko-mornliu in narodni jiodla^i. — Delajmo tedaj skii])no za razširjanje lista, posehno po Dolenjskem; vsaj je pisan v prvi vrsti za naše domače ra;tmere. Kar le m(»pK;e srčno prosimo, naj nas podpira preč. diihovščina, slavno nčiteljstvo ier sploh vsi rodoljubi s tem, da nahirajt» naročnikov, — V /drnžeiijii je moč. ťim več nas t)o, toliko hii^lje hodo izspolnjevale .,]>ol. Novice" svoje kriiai;a današnji številki položnie.e poštne hranilnice /a vse one nai'očnike, kateri navadno pošiljajo naročnino po pošti. Vljndno prosimo še prav posebno letos, da bi blatrovolili takoj v]Mislati ki'one za celo leto ali vsaj krono 1'50 za jtol lela, da smo zaïïotovljeiti za izdajanje tednika, /a Nemčijo Itosno in drn^e evropske (hvave znaša celoletna naročnina krone ^{'•'iO in za Ameriko krone i-ÔO. — Xekatei-i naročniki so še vedno v zaoslaiikii z nai'očnino in te prijazno opomnimtp na dolžnost in pt-osimo nnjneu^a poi'avnanja in ponovitve naročila za drn^ro leto, — Kdor pa ima narf)čnino ]>lačano ía^ za leto napi'ej, naj ne zameri, če smo mn tudi poslali položnico, temveč naj jo blaicovoli ponuditi sosedu ali jnijateljn, da se tndi on naroči ter lahko hrez vseh dnn^ih poštnih stroškov naročnino v]tošlje. — Sploh pa velja tndi za .,D(tl. Novioe'^ jtravilo. da se plačnje list naprej. Uredništvo in upravnišivo „Dol. Novic". aOSPODARSTVO. Vinarski shod in vinski semenj v Novemmestu. V êetrtek dne 19. novembra je priredila novomeška kmiitijska podružnica v novozgrajenili prosturili liotela „Pri po ti" vinarski shod, ki je bil izvanredno dobro obiskan in ki je po miKigostevilni udeležbi jasno pričal, kako težko prićaknjejo vinogradniki, da se kaj stori za napredek domače vinske kupčije. Sliod je otvoril načelnik podružnice, vodja lioiirman, kije pozdravil navzoče in razložil na-meu slioda. V svojem govoru je navajal vzroke slabe vinske kupčije in priporočal, da Iščimo tudi na Dolenjskem boljše vinske kupčije v zadružnem delu. Za izgled je navajal zlasti tirolske vinogradnike, ki imajo zadružno vinsko trgovino mocno razvito, ki snujejo pivnice, nastavljajo vinske potnike, prirejajo razstave in vinake semnje, z eno besedo vse. kar treba, da se spravlja vino v denar. Pri nas vsega tega nimamo. Časi, ko so iskali gostilničarji vino po zidanica!), so skoro miuuli ; danes v času splošne konkurence treba je narobe delati. Vinogradnik mura iskati odjemalca! Vinotoči ne veljajo, ker sosedje drug drugemu izpijejo vino, tako da nazadnje ni ne denarja ne blaga. Govornik priporoča vpeljavo vinskih trgovin na zadružni podlagi po Viieh glavnili vinorodnili okrajih, pred vsem pa prirejanje shodov po deiĚell, da se vinogradniki otresejo raalouvaževanja in pridobe za zadružno delo, ki nas more edino rešiti in nam pomagati, da spravljamo tudi naša vina v druge dežele, slično kakor delajo drugi vinorodni kraji. Za njim je govoril adjunkt Zdolsek, ki je priporočal, da skušamo kupca privabiti z dobro kapljico in pošteno postrežbo. Potrebno je, da napredujemo v kletarstvu in da obiskujemo kletarske tečaje. Pri prodaji vina se moramo ravnati po okusu tistih krajev, kamor hočemo vino prodajati. Razširiti je pridelovanje boljših belili vin, ker ae jih lažje proda. Gostilničarjem je nastaviti primerne cene, a zalitevati je od njili, da ue točijo vina predrago in da opuščajo točenje piva, ki je hud sovražnik vina. Zlasti pa je delati proti vpeljavi ogrskih vin, ker nam ogrski židje delajo najhujšo konkurenco. Vinarski nadzornik Skalický opozarja, da se prideluje na Kranjskem toliko vina, da ga ni mogoče doma porabiti, ampak ga je treba izvažati v druge dežele. Na Kranjskem ae je pridelalo letos do 300 000 hktl. vina, veliko preveč za nase potrebe. Izvažati ga kaže v severne dežele, zlasti na t'eško, kjer se iztoči sedaj največ mažar-skega vina, ki prihaja iz židovskih rok. Dalmatinci so si na t!eškem že pridobili nekoliko tal, aH nase vino bo Cehom bolj ugajalo. Vipavci so že í^ačeli vpeljavati trgovino na Cesko. Slednjič priporoča govornik, da pridelujemo dobra vina in da ustanavljamo vinarske zadruge, da nastavimo potnika, da ustanovimo na Češkem, zlasti v bližini Prage zalogo vina, da ae udeležimo v Pragi mesca maja prihodnjega leta vinskega semnja in da se organizujemo po vinskih okrajih. Novomeška podružnica naj prične s tem delom in naj organizuje vse najvažnejše vinske okraje na Dolenjskem, da se ustanove po>'sod vinske zadruge In da se dela propaganda za vinski semenj v Pragi. Slednjič poprime za besedo kletarski nadzornik Gom-bač, ki pove, da bi se shoda rad udeležil deželni odbornik grof liarbo, ki Je pa zadržan. Deželni odbor se živo zanima za težnje vinogradnikov in želi vinogradnike v vsem podpirati, da se povzdigne vinska kupčija. Pri zadnji seji 18. t. m, je dovolil vipavski vinarski zadrugi ,500 K. llavno tako hoče podpirati tudi dolenjske vinogradnike. Zaradi pospeševanja vinske kupčije bodo vinogradniki povabljeni dne 3. decembra v Ijjubljano na razgovor. Tukaj se imajo lokalni odbori združiti v deželno zvezo. Po mnenju govornika je sedanja kriza le hipna in ae bodo razmere vinske kupčije zopet zboljâalç. Poudarja tudi, da so stroški pridelovanja na Dolenjskem večji kakor v Istri in daje višja cena dolenjskemu vinu že zaraditega opravičena. Slednjič priporoča vinske sejmove in vinske shode. — Zbrani vinogradniki so z vsem zanimanjem sledili tem govorom. Po končanem shodu se je pričel ob 11. dopoludne vinski semenj, ki je privabil toliko ljudstva, da ae je vse trlo in da se je bilo treba v pravem ptjmenu besede prerivati, da si prišel naprej. Kakor se je dognalo, se je ponujalo vina za 8500 hktl. Kupcev je bilo primeroma malo, valed česar se je tudi le 450 hktl. prodalo. Vinski semenj Je počastil s svojim obiskom tudi deželni predsednik baron Schwarz. Vinska cena je znašala od 30 do 44 h liter. Najdražje je prodala vino kmetijska sola na Grmu in sicer belo vino „veltlinec" za 48 ii liter. Politični pregled. Za priliodnje deželfiozborske volitve, ki se vrše v me-Becu decembru, poatavilo je vodstvo S. L. S. naslednje kandidate, kateri so bili po okrajnih organizacijah z ogromno veèlno odobreni : 1. Okraj Kranj, Škofja Loka : Evgen Jarc, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. — 2. Okraj Radeče-Litija-Višnja gora: dr. Ivan Zajec, zdravnik c, kr. tobaêne tovarne v Ljnbljani. — 3. Ljubljanska okolica: ilihael Dimnik, posestnik v Jariah in načelnik „Kmečke zveze" ljubljanske okolice. — 4. Okraj Ribnica, Žužemberk, Kočevje : dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani. — /j. Okraj Postojna, Vipava, Lož, Ilir. liiatrica : Jernej Kavnikar, naducitelj v Trnovem pri Ilirski Bistrici. — 6. Okraj Kamnik, Hrdo: Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku. — 7 Okraj Radovljica, Tržič, Kranjska gora: Janez Piber, župnik v liohinjski Histricl. ~ 8. Okraj Trebnje, Mokronog, Kostanjevica: Janez Nep. llladuik, župnik v Trebcinem. — 9. Okraj Novo mesto, Črnomelj, Metlika: Josip Zurc, župan in posestnik v Kandijî. — 10. Okraj Vrhnika, Idrija, Oirknica: Anton Kobi, posestnik in trgovec na Breg» pri Borovnici. Vse te kandidature so bile soglasno odobrene. Glede mesta Ljubljane je shod pooblastil vodstvo, da vodstvo samostojno sklepa glede kandidatur v Ljubljani Državni zbor »e je eežel dne 26. nov. ter imel svojo prvo sejo. Zbornici se je predstavilo novo uradniško ministerstvo. Oťski in nemški radikalci so v začetku seje priredili demonstracijo proti in za aneksijo liosne in Hercegovine. jiesiti ee imajo nujne stvari : proračunski provizorij, aneksi jska predloga in trgovinska pooblastilna predloga. MaŽarom se silno cedijo sline po Bosni in Hercegovini, strašansko se boje, da bi se ti dve deželi priklopili avstrijski državni polovici ali pa ogrski kroni ter odločno zahtevajo obe zaae. Trdijo, da pripadata Bosna in Hercegovina že od nekdaj s\eti ogrski kroni in da se morata tudi sedaj združiti z njo. Veliko jeze jim provzroča dejstvo, ker bo tudi avstrijski državni zbor razpravljal o priklo-pitvi, kajti ti ljudje so trdno prepričani, da Imajo samo oni to pravico. A krščanski aocijalci bodo pokazali, da podpirajo jugoslovanske želje in v razpravi povdarjali, da se morata Hosna in Hecegovina priklopiti hrvaški kraljevini. Mednarodni politični poloŽaJ je izredno poslabšan. Avstrija se noče udati Rusiji, da bi se vprašanje o aneksiji obravnavalo na konferenci. Avstrijski poslanik v Carigradu gre na dopust, kar se smatra za pretnjo. Avstrija stoji na stališču, da konferenca sploh ni mogoča, ako se Turčija glede na aneksijo nt začne z Avstrijo pogajati pred 2. dec. Turčija baje sklene zvezo z Bolgarijo in Srbijo in hoče, da se na konferenci obravnava o aneksiji in rekompen-zacijah za Srbijo in Črno goro. Izvolski je silno pobit in niti diplomatov ne sprejema. Ruska vlada ne ve, kaj bi storila. Vse velevlasti vedo, da bo Avstrija posegla po orožju, ako se aneksija postavi na dnevni red konference. Francoski listi in diplomati molče kot grob, na tihem pa marljivo delajo za sporazum, ker je drugače svetovna vojaka neizogibna. Zlasti pa dela za mirno rešitev italijanski minister, Tittoni. Srbi se vedno rožljajo z orožjem ter vpijejo po shodih in pozivajo vlado, naj začne vojsko z Avstrijo. Ker so pa Srbijo vse evropske države pustile na cedilu, zmajujejo modri ministri v Belgradu z glavami in ne vedo kako in kam. Srbija je na poziv avstrijske vlade sicer obljubila, da ne bo veČ pošiljala čet na mejo, a kljub temu se oborožuje in nadalje dovaža strelivo, popravlja ceste in stare trdnjave ter kliČe vojake pod orožje. Najbrže Srbi zato toliko vpijejo in pišejo o vojski, ker baje liočejo s tem ostale evropske velike države zastrašiti, da jim dado kar največjo odškodnino, do katere pač nimajo nikakoršnili pravic. Naša vlada je kot odgovor na vse to povišala vojaške oddelke v Bosni in Hercegovini za 6000 mož, a le zato, da ne uderejo v deželo bande, kterim je več do tatvine kot do njih bosanskih srbskih bratov. PÍHO se nam: iz Novega mesta. — (Otvoritev cesarice Elizabete ženske bolnice v Novem mestu.) — Une 1!». novembra t. 1., torej ua imcncian preblage pokojne cesaricc Klizabete, bo je slovesno otvorila nova cesarice Elizabete ženska Ijolnica v Novem mestu. K tej slovesnosti so na povabilo zastopstvu tukajšnjega zdravstvenega okrožja prihireJi gosjfod deželni ]irod-sednik Teodor baron Schwarz, deželni o(ll)oriiik in deželnega glavarja namestnik, gospod dr. Lain[>e, vladni svetnik in zdravstveni referent za Kraiijsko, g. dr. Zujianc, juozidiarDi tajnik in okr. glavar g. J. groi K un i g I. Goste so na kolodvoru pozdravili g. okrajni glavar baron Kecli bacb, g. piedsednik tu-kajšiyega zdravstvenega okrožja, mestni župan .), Ogorentz in g. primarij dr. Defrancescbi. Odjicliaii so se takoj v novo bolnišnico, kjer so se iticd tem (-asom zbrali mil. g. gro.št dr. Elbert s kapiteljsko (iiiliov.ščinO; vsi člani zdravstvenega okrožja, vodstvo novo bolnice, usmitjene sestre, na čelu jim generalna vizitatnrka, barouiniii ('aH, daljo mnogo slavnostnih gostov. V slavnostno okrašeni dvorani pozdravi g. župan Ogorentz zbrane goste, opozarja na potrebo to bolnice, spominja se hvaležno vseh dobrotnikov, pred vsem deželne podporo, kranjsko bra-nilnice, državno dobrodelne loterije itd. Novo bolnico izroča skrbi g, jirinjarija dr. Defrancescbija. Le-ta zagotavlja v svojem in drngih zdravnikov imenu, da hočejo posvetiti svoje moči v jwliiem obsegii i tej Olo veko Ijubni napravi. Gospod deželni predsednik kaže na to novo bolnišnico kot na veliko delo, ki ga je sezidala krščanska tjnbezen v času, polnem sovražnega egoizma, 'l'a popolnoma moderna zgradba ponienja za Dolenjsko lep najiredek. V toplih besedah so zahvaflnje vsem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli do srečne dogotovitve te zgradbe, pred'vsem neumorno delavnim: mil. g. ])roštu dr. Elbertu, g. primanju dr. Defran-ceschiju in vsem zustO]jnikom zdravstvenega okrožja. Bolnica nosi ime preblago pokojne cesarice; e to zpadbo je postavtjen Njega Veličanstvu presvetlemu cesarju ob Njegovi vladarski šestdeset-letnici gotovo najle[)ši spomenik: ustreženo je Njegovim preldagim nameram, da naj se praznuje ta jubilej z deli in uatanovand krščanske ljubezni, G. dežolin odbornik dr. Liimpe jiozdravlja v imenu zadržanega g. deželnega glavarja, obljublja, da bo deželni odbor tej bolnišnici vetlno naklonjen, prinaša veselo vest, da je deželni odbor javnosti bolnišnice že v zadnji seji pritrdil in obljubil, da se bo pokritje stroškov za revne raztegnilo tudi nazaj do dneva otvoritve. Nato jo mil. g. prost dr. En>ert )>oslopjo blagoslovil in daroval v bolniški kapeli sv. mašo; v cerkvenem govoru sc je nato v toplih besedah spominjal namena, ki mu ima služiti t& stavba, opozarjal na veliko za »oved Uubeiini, ki se kot ljubezen do bližnjega kaže v vsej lej>ot v duhovnih in telesnih delih usmiljenja, V sklepu jo prosil najobilnejšega božjega blagoslova clovekoýubnemn delu zdravnikov in usmiljenih sester. Po cerkvenem opravilu so si gostje pod vodstvom g. pri-marija dr Defranceschija ogledali posamezne i>rostore bolnice. Sezidal je stavbo g. stavbenik Olivo. Zgradba je irioderna, notranja oprema modernim zahtevam ])opolnoma odgovarjajoča. Slavnostne goste je ])oval>il mil. g. prost dr, lilbert v svojo gostoljubno hišo na skupen slavnosten obed, med kterim se jo mil, g. prošt v prisrčni napitnici spominjal Njegovega Veličanstva, presvetlega cesarja. Najjitnica je bila od navzočih z velikim navdušenjem sprejeta. /iasto])stvo zdravstvenega okrožja pa je poslalo že takoj po slovesnem biagoslovrenja Njega c. in kr, Aposiolskemn Veličanstvu udanostiio brzojavko. Iz Št. lerneja mescca novembra t. I. (Kmetijsko predavanje.) V naši krški dolini slovi šentjcrncjski okraj ne le kot najlepši in najrodovitnojši, ampak tudi kot najbolj skrbno in umno obdelovan. Odtod izvira tudi blagostanje, ki se nahaja tu od nekdaj. In v resnici, ako bi imela naša Kranjska pov.yod tako marljiv kmetijski stan, kakor prebiva tod, ponašati bi sc smela povsod z jcdiiakiiiii ua|iehi. Pojtflejnio si tukajšnjo konjerejo, živi-vinorcjo, vinarstvo, sadjarstvo aii potjcdclstvo, i>ovsod opazuješ isto uniiio ^osiiodarjenje, ki kužc napredek in ki je plod ninofjo-letnega trudapolneira dela. Kako vneti kîtietovalci pa prebivajo tuili tukaj! — V nedelo, dn« 15. novembra 1.1. je itilo najiove-diino. dii l)odo ob uri popoldne kmetijsko predavanje v ijudsko-šolskeni poslopji, kî j^a priredi novo[iie.ška kmetijska podružnica. In glej, zbere se k temu predavanju skoro aiKJ gospodarjev in kmečkih inladeiiičev, ki hoćejo prosti čas vporaltiti na tak koristen način. Z zaniniaiijem so poslušali nad eelo uro trajajoč ly^ovor f!:. pristava Zdolšek-a, ki je v poljudnem predavatrju govoril o povzdigi sadjarstva in o umnem kletarstvu. Dasi se prideluje ravno jíri nas nmojiO in lopeg-a sadja, zanimali so se vsi navzoči za strokoviijaski poduk in reOi se ame, da se bodo po lijem ravnali. Istotako zanimal jih je poduk o umnem kletarstvu, Enako zaniniatije za vsak kmetijski poduk jiokazali so se vedno, kadar se je vršilo kako kmetijsko predavanje. To je pač sad srečnega, koristonosnejia in doslednega skupnega delovatya cerkve in šole in njenih činiteljev, ki so v teku jedne človeške generacije storili ne le svojo stanovsko, anijiak tudi vso svojo narodno dolžnost. — Prisrčno se zahvaljauio tem potoui tako za občni biagor vneti novomeški kmetijski podružnici, ki nam je že večkrat preskrbela prekoristen kmetijski pouk|, kakor našim zavednim in za kmetijski napredek vnetim gospodarjem, ki so s svojim prihodom pokazali svojo zanimam'e za občni kmetijski bla^'or ter želimo, da bi povsod na Slovenskem postale enake misleče razmere. I. S. I; zavoda svetega Nikolaja v Trstu. — Va.še Blagorodje! — V proslavo cesarjeve 50 letnice revnim in bednim v pomoč in varstvo, ustanovil se je pred 10. leti zavod sv. Nikolaja. Brez posvetnega bogastva, a trdno zaupajoč v blaga srca človekoljubov iu domo^tibov začele smo težko delo. Bil je to mal neznaten člen v veliki verigi, ki spaja človečanstvo celo k skupni jiomoči revnemu in slabemu, kajti, ko trka v budi uri vbogo bitje na na.ša vrata, ne vprašamo tedaj po stanu in premoženju. Trudnim in bednim so odprta naša vrata na stežaj! Tu najde brezposelno dekle brezplačno stanovanje, ceno hrano, ter pouka in za življenje potrebnih navodil, — V imenu Vaše lastne krvi, ki so je napotila daleč v svet, brez sredstev, brez podpore in pomoči, prosimo Vas, pomagajte nam s kako podporo, da nam bo mogoče nada-ijeviUi zapričeto veliko človekoljubno delo. ýtevilo deklet, ki so našla zavetišče v tem zavodu, prekoračilo je 12.000. Pač ogromno število za naš mali narod in za naše skromne razmere. Cle smo jih resile med temi LOO telesnega in duševnega propada, tedaj je ot»ravičena prošnja, za obstoj in podporo tako eminentno ljudomile naprave. Osobito letošnje jubilejno leto, naj nam odpre Vaše srce in Vaše roke! Odbor, ♦ H ' ■» DomaČe vesti, (Cesarjev jubilej.) Po naročilu preč, knezoSkofijskega ordinariiita so bo cesarjev jubilej v naši škofiji tako-le obhajal; V torek, l.iiecembra, se zvečer po Avemariji pol ure slovesno zvoni; v sredo, decembra, naj ae opravi slovesna sv. maša z dvema blagoslovoma, potem „Tc Deum", nedeljo poprej pa naj se v patriotični pridigi ljudem razloži pomen tega dneva. — V nicstno-žujmi kapiteljski cerkvi novomeški bo 2, decembra t, 1, ob 10. uri dopoludne velika slovesna pontifikalna sv. maša, nato zahvalna pesem ,,Te Deum", (.lubilejska slavnost na Novomeški gimnaziji.) Vladarska šestdesetletnica se bode obhajala 2. decembra s slovesno sv. mašo ob pol osmi uri v frančiškanski cerkvi in po maši ,,Te Deum". Po dovršeni službi božji ho šolska slavnost v dvorani narodnega doma s tem-lc sporedom; 1.) slavnostni govor, a.) deklamacije, dijaški zbor poje pod vodstvom g. Ig. Hladnika: a) slavnostno himno za proslavlje vladarske 60 letnice uglasbil Ig. Hladnik, b) domovje moja Avstrija «glasbil A. Nedvcd, c) ce-carsko himno. (Poklonitev avstrijske duhovščine cesarju.) Dno 2ti. nov. t. 1. so se poklonili Njega Veličanstvu ob priiiki šeatde-setletnice slavnega vladanja avstrijski .škofje iu duhovščina. Ljubljansko škotijo so zastopali: prevz. g. knezoškof dr. Jeglič, mil, gg. prosta Sajovic in dr. Ell)ert, preč. g, opat pater Gerard M aier iz Zatičine in P. Placid Ka bi an i, provincial frančiškanski. (Cesarju pokloni) se iz mej novomeškega sodnijskega uradništva gosjiod c. kr. sodni svetnik Emil liizzoli, (tiOletnico presvitlega cesarja) proslavilo je tuk, kat, društvo rokodelskih pomočnikov v nedeljo dne 29. nov. b skujmo sv. ma.šo zjutraj ob 7. uri v frančiškanski cerkvi, pri kteri je pel pevski zbor tega dru.štva tako izvrstno, da že dolgo nismo imeli prilike, tako krasnega in preciznega, duba k Bogu vzdigajočega petja moškega zbora slišati. Družinski večer oi) 8. uri zvečer v društvenih prostorih vspel je nad v,se sijajno. Dnevu primeren govor načelnika g, dr. ,f. M ari n kota napravil je globok vtis na navzoče, nič manj temu sledeče cesarska [lesein in deklamacija „Triglav". .Iako je tudi ugajalo ubrano petje naših vrlih pomočnikov-pevcev. Pri prosti zabavi, ktere se je udeležila tolika množica novomeških obrtnikov s svojimi družinami, da jo primanjkovalo stolov in prostora, provzročil jo dokaj smeha šaljiv govor našega znanega komika g. Jjav, Ciglerja, kteri je s svojimi humora polnimi dovtipi mnogo pripomogel do tako sijajnega vspeha tega večeia, ki nanj ostane vedno v ljubkem Bjiominu. Konečno Še izrazimo srčno željo, naj ))i se društvo kat, rok, pomočnikov v teku letošnjo zime zopet okrepilo in potnnožílo z obilnim pristopom naših zavednih krščanskih pomočnikov njim v blagor in društvu v čast. V to jiomozi Bog! (.lubilejske dojiisnice) so bodo dne 2. decembra pečatile z novim posebno za to slavje (iO letnega vlailanja presv. cesarja Fran Josipa 1. po načrtu prof. Ivolomana M oser izdelanim dnevnim pečatom, in sicer v rdeči barvi. Pečatile se bodo te dopisnice le naglavnih poštnih uradih im sedežu političnih deželnih oblastev, v tukajšnjemu okraju Trst in Ljubljana. Stranke smejo že sedaj oddati take dopisnice pri glavni ])o.šti v Ljubljani, a pečatenje se ne sme vršiti pi'ed 2. decembrom t. I. Vsak najiiše lahko naslov na jubilejno dopisnico ali ])a če hoče več liopisnic prepečatiti, da jih spravi v zavitek, katerega mora opremiti z na.slovom in ))0trebnimi znamkauii. Seiiaj je lejta jirilika, da si vsakdo omi.sli lep in trajen spomin na to redko slavje, ker so jubilejne dopisnice dobe pri vsakem ])Oštnem uradu in tudi v trafikah. (Premeščen) je okrajni komisar g, Oto iMerk iz tlrnomlja v Kranj.— Naddavkar g. J, Buchta premeščen je iz Trebnjega v Kočevje. (Premenibe ])ri učiteljstvu.) Za proviz, učiteljico v Loškem potoku jo imenovana gdč. Pavla JJočevar, (Poročil) ae je dež. inženir g. Hndolf Potikrajšek z gosjdco ilici Kastelic iz ugledne tukaj.šnje trgovske rodbine. Bilo srečno! (Ministrstvo) jo dolenje I. razreda na tukajšnji gimnaziji dovolilo. Vsak oddelek bo imel po 3i učencev, (Umrl) je dne Ki, nov. ob 4. uri zjutraj v bolnici Usmiljenih bratov v Jûindiji i>o dolgotrajnem boiehanju gospod Nestor Nimrod, zasebnik in bivši gostilničar v Novem mestu, v 5B. letu svoje dobe ter previden s sv. zakrainenti za umirajoče. Pogreba pokojnika, kteri je bil vseskozi miren in blug značaj krščanskega nioža, udeležila ae je velika množica njegovih prijateljev in odličnega občinstva vseh slojev. Mir ryegovi blagi diišj! (Umrl) je dne 21. nov. ob fi, uri popoludne v St. Petru pri Novem mestu po širni Kranjski obče znan jiosestnik in gostilničar, g. Kranc Bojane, po dalj.šem boiehanju, večkrat previden s sv. zakramenti, v 70. let» svoje starosti. Kako priljubljen je bil rajnki, pričal je njegov pogrel» dne 23, nov., katerega se jo udeležila ogromna množica ljudstva vseh slojev od blizu in daleč. Bil je sprevod, kakoršnega St. Peter še tli videl. — Pogrebno slovesnost izvršil je novomeški iirošt, mil, g. dr. El bor t, z veliko asistenco. Spremili so dražega očefíi Bojanca k zadnjemu [)0čitku skoraj vsi obč. odborniki, gasilno društvo, več županov iz okolice in dokaj Novomoščanov z zastopstvom požarne branibe, Dii;*^ni bil ravno isti (lan v Novem mestu tedenski sejm, došlo bi iz mesta veliko jiogrcbcev iz najotiličncjših rodbin, ki bi še rade izkazale svojemu priljubljenemu znancu in prijatelju zadnjo čast, — Pokojnik si jo pa tudi za.služil tacoga pogreba. Ker bil je najboljši mož in sojirog in najskrbnejši oče, vzorni gosjiodar, ki je razumel s pridnostjo in mar-Ijivpstjo si jtridobiti precejšnje premoženje, ter zvest [jrijatelj vsakte-remu. Da je bil za šentpetersko župnijo velezaslužen mož, da no kmalu kdo tako, je dejstvo, da je sedel na žujmnskem stolu skozi 27 let, in sicer 24 let nc])rctrgoma in jiozneje še 3 leta, ter vladal in vodil občino z vso modrostjo krščanskega župana. — Svetila blagemu pokojniku večna Ifič! (Odbor „Narodne oitalnicc") je sklenil prirediti letošnje zimsko obdobje večje število poljndnih predavanj. Za mesec gruden so določena sledeča predavanja: V nedeljo, dnu 6, decembra ob 6, uri zvečer bo predaval g. dr. J. Schegula: „O občinski uj)ravi". V nedeljo, dne 13. decembra ob uri zvečer g. M, Majcen: „Zakaj pohajam v javno knjižnico?" V soboto 1Í), decembra ob 8, uri zvečer g. ilr, E. Volčič: „O ustnem po- 8to|mi]ji v dvilnili jiravdnih Ktuicvah", in v soboto 26, dcccmbra ob (i. uri zvečer ff. M. Kmler: „O razvoju in pomonu trgovino in denarja." (O 1) č i n H k a s e j a n o v o m e S k a,) ki je bila přetečeni petek, se jo liavibi vprvo •/. v])rasanjerii kako slaviti jubilej jtresvitlega iiašoyfa vladarja, ter sc je sprejel prodlOR starešinstva, tia se po i;csarjcvi žotji ta dan natîhoina i>rai!iinje in rajsc •/. (iobrodelniirii atvarnii vladarja počasti. — Toraj 8C !)0d0 po hišah zastave razobesile in mestni nbo^^i bodo obdarjeni. O tem več je v mestnem razřílafiu mej naznanili. Mestni zastop je tudi odobril nameravano razdelitev delnega ćiste^a dobička mestne hranilnice, klera odobritev je že dež. viadi v pritrdilo )»redložcna. Razdeliti se ima «5(J0 kron tako-le: obe'udiU 1.) Fenzijski zaklad mestne hranilnico . K 1000 K 1000 2.) Oasilno dru.stvo Novo mesto .... n 2i>0 „ 250 ..-t.) Dijaška knhinja........„ 300 „300 4.) De.ska sola: Za revno nčence . , . „ 100 „ 100 5.) Dekliška šola; Za revne učenke . . „ lOo „ 100 ■G.) Obrtni Soli za nčila.......« 100 „ 100 7.) Društvu za olepšavo mosta . , . . „ 100 „ 100 a.) DruStvu za varstvo otrok , . . . „ 100 „100 ii.) a) Mestnim ul)ojfini: Za ubožni zaklad „ 200 „ 200 H.) b) „ „ : na roko . . . „ iJOO „ 200 10.) Ljudska knjižnica......... loO „ 100 11.) Ginm, podporno društvo .......100 „ 100 12.) Mestni .....» 200 „ 200 13.) Prispevek za olejišavo kaj), ccrkve . „ 200 „ 200 14.) Za kanalizacijo in assanacljo mesta . „ 3000 „ 3000 15.) Vinccncijevo drtiStvo....... 100 „ 100 Ifj.) Ženska bolnica ........ „ 250 „ 250 K 6500 K 6500 (Opomba uredništva.) Pojasnili nam jc treba, da je mestna hranilnica po svojih pravilili obvezana, pri razdelitvi, ktero vis. dež. vlada potrdi, na občekoristnc in blaf^otvorno nameno občino novomeške sc ozirati, in da ni v oblasti hranilnico, razven toga kroga kaj dati. V volilno komisijo za prihodnjo deželnozborsko volitev sta bila voljena g, 1Í i hard Dolenc in Ivan Pintar. Dovolilo se jo dalje nekaj [lotrebSčin v tolovadnici. Telovadnica jc prešla pred nekaj leti v občinsko last. Za vporabo prispevata j^imnazija in društvo ,. Dol. Sokol" neko svoto. (Tudi deška šola se poslužuje mestno telovadnice.) Dalje se jo dovolila podpora za neko ne-ilolotne otroke in tudi nekim mestnim ubogim se jo ]>0(ieliia mesečna podpora. Poročalo se jo daljo o prizadevanju za stavbo nove gimnazije, za ktero sta so na Dunaj podala p. n. gg. prošt dr. Eibort in priniarij dr. Dcfrancoschi, — Potem je bila tajna seja, {V a h i 1 o) na občni zbor „Ljiid-ske knjižnice" v Kandiji, kateri se vrši dne 13. decembra 1908 v Řmihelu v dvorani stare kajdanije popoldne po litanijah s sleiiečim vsporedom: 1.) Poročilo odbora. 2.) Volitev odbora in 3.) Slučajnosti. (Trobentica) v tom času je gotovo izredna naravna prikazen. V našem urodnlStvti jo imamo, katero jo utrgal na kapiteljskem hribu naš vajenec Franc Pintar. (Pri občinskih volitvah v Dobrnicah) jo bil izrotjen županom g. Franc Kužnikiz Poillisca, svetovalcem pagg.: Kovač Anton, Kažnik ,Tožef. Z u pan či č Anton, Strojin Janez, Se-nica Jožef, Kresal Franc in Slak Jernej. (Nova pošta) je ustanovljena v Fari na Kranjskem. (Prepoved trganja ali izrezovanja poštnih znamk) 8 )>o5tnili flpremnic, postnih ali plačilnih nakaznic. Pri jirejemu zavoja aii denarnega zneska k poštni aH plačilni nakaznici sme prejemnik oluiržati le odrezok (ku]>on) poštno spremnice ali_ nakaznico. Ne smo ])a prejemnik na poštni spremuici ali poštni_ nakaznici ])nle]>ljenib znamk, niti vseh, niti posameznih odtrgati ali izrezati. Pošta si pridrži pravico, da odkloni izročitev zavoja ali denarnega zneska in da smatra pošiljatev kot nedostavijivo, ako je prejemnik proti tej določbi znamke s spremnico ali iioštne nakaznice odtrgal ali izrezal, ali ako so brani znamke vrniti ali njih nominalno vrednost nadomestiti. (Pisemsko znamke) s 1.novembrom iz ])rometa izločeno izdajo, je Se iiovoljono uporab^iati tio preklica za pnlopljaqje na poštiiD-hranilne liste (karte). (Ponarejeni 20-vinarski novci) krožijo po Ljubljani iu okolici. Letnico imajo 1894, so zelo podobni pravim, a _se razločujejo od istih v tem, da so narejeni iz )irav mehke, svin-ione zmesi. (Žaga na električno silo), katero je g. Jožef Košíček v Kandiji iz prejšiijCi f' acetilenskim strojem gnane žage, napravil, začela jo 26. novembra delati. Vodno kolo, takozvana Francijeva turbina, katera za to žago električno sijo ustvarja, nahaja se čez 6 kilometrov oddaljeno, pod gradom v Luknji. Elektrika napeljana je iz Luknje v da^avi 0400 njetrov po žici in drogih v zraku, 770 metrov daleč pa po takozvanem kabelnu pod zemljo (namreč skozi Kandijo) k žagi. Tu goni dve cirkularni in eno jarm.sko (gattor) žago. Poslednja žaga lahko tudi z dvanajstimi klinjami hkratu, in vse to goni električna sila z največjo lahkoto, J)a, sile preostaja še toliko, da bo gonila v enakem času mlin na .štiri pare kamnov v Luknji sami, in mogoče da popolnonja enak mlin tudi v Kandiji, namreč tik žage. Poslednji mlin namerava g. Ko-siček v tem slučaju postaviti, ako se občinska zastOj»stva Kandije in Novega mesta njini ne pogodit^i, za upeljavo električne razsvit-Ijave, kar je vzlic bodočnosti obeh krajev pač želeti, da to storite. (Deželni odbor Kranjski) jo od društva „i^ravnik" v Ljubljani zase nakupil več knjijf in izdal okrožnico od 28. okt. 1908 St. 12.693., ki slove: „Društvo Pravnik" v Ijjubljani izdaja knjige jiravniške vsebino v slovenskem jeziku. — Ker tako nastane priročna izdaja zakonov in veljavnih predpisov, ki so z njimi v zvezi, jo vso hvale vredno, da je društvo „Pravnik" naprosilo e. kr. deželnosodnoga svetnika dr. Edvarda Volčič-a v Novem mestu, da jo pričel urejevati napomínané knjige. Ni dvomiti, da tudi avtonomni uradi, kakor: občine, okrajnocestni odbori, zdrav-stveno-okrožni zastojii potrebujejo take knjige, ker jim dajo pojasnila v marsikaterih težavnih vprašanjih. — Zategadelj deželni odbor knjige priporoča v nakup, ker bodo olajšale uradovanje. Zaznamek teli knjig so nahaja večkrat v inseratnem delu našega lista, (Potres.) Dne 18. nov, ob 5. uri 7 min, čutili smo v Novem mestu močan potresni sunek, spremljan s šest do sedem minut trajajočim gromu podobnim bobnenjem in sicer v smeri od jugovzhoda proti severozahodu, i'^acih 15 minut pozneje čutil se je zopet manjši sunek. Škodo ni nai»ravil nobene. Potres čutil se je v več krajih po Dolenjskem. (Obrtniki,) kateri ste prejeli volilne glasovnice ort Delavske zavarovalnico j^roti nezgodam v Trstu, so Vas jirosi, da glasovnice takoj pošljete na Matko Malovič-a, mizarja v Novom mestu. Vso drugo, kar jo potreba, bode on ])reskrbel v Vašo korist. Postopanje Delavske zavarovalnice je neznosno. Le v slogi zamoremo kaj doseči. (Nesreča.) Ko sç je dne 26. novembra zvečer okolii 6. ure vračal mešani vlak iz St. Janža v Trebnje, zagrabil je stroj na državni cesti v istem hipu vozeči voz oglarja Kebesch in i ja, ga vrgel na levo stran proge in ga pojiolnoma razbil. Oglje, prazen sodič, kakor tudi voz, ležal je na enem konju, mej ti^m ko se jo drugi odtrgal in bežal proti domu. Konj je precej poškodovan in so ga morali pokončati, tudi hlapec, kterega je vrglo na stran, toži o bolečinah. Kakor čujemo, ni strojevodja kriv nesreče, pač pa dejstvo, da ni na mestu nesrečo nikake luči in tudi neoljhoduo jiotrolmih zatvornie, (Nevarna še neznana bolezen) se razširja v čateški fari. Pojavi so z bolečinami na jiljiičih in trebuhu, V Mravlivasi loži baje 30 bolnikov za to boleznijo. (Tatovi v Novem mestu in okolici.) Pretekle dni ukradel je neznan tat natakarici v hotel Jakac 210 K iz za-|)rtega polifona. Skril se jo v hiši in ko je videl, da vse spi, odprl jo s silo polifon, v katerem je imela natakarica denar shranjen in ko si je istega prisvojil, odkuril. V noči od 15. na 16. novembra bilo je pa vlomljeno v trgovino g. Avg. Jjakner-ja in v trgovino g.Appé v Kandiji. Pri prvemu nabral si je tat, ker denarja ni (iol)il, blaga za približno 80 K, gospej Appe pa je odnesel okolu 30 K. Orožniki so izsledili nekega Sušnika ter ga dejali pod ključ, kterî jo posestniku Josipu Barbo v Grčevju ukradel srebrno uro in tudi v gostilni pri Ilrastarju v Smihelu skozi okno udri v sobo in skušal s silo odpreti ]ire-dal, kjer ima gostilničar denar, a bil po istem prepoden. Je li ta tudi v trgovino vlomil se ni dognano. Da se izognemo enakim dogodljajem, bodimo skrajno )»az^ivi, kajti tatvine se ponavljajo! (Predrzna tatvina.) V noči od sobote na nedeljo ulomil je neznan uzmovič v prodajalno tukajšnjega urarja g. Fran Blazon a, najbrže s ponarejenim ključem, ter odnesel botj.ših ur in drugih dragocenosti za pribhžno 5000 kron vrednosti. Po neki natančno Idoiï uri, katero je tat na stran položil, najbrže ker mu ni ugajala in se jo pri tem ustavila, se sodi, da se je tatvina izvršila okolu polu 3. uro zjutraj. Na ostalem blagu so vidi, da ima tat okus, kajti zbral si je boljše stvari. Upajmo, da tička kmalu doseže roka pravice. Gospoda Blažona, kteri je tik pred prazniki vsieti te tatvino takorekoč uničen, priporoĚamo s), oti-ćinstvu. da (fa z naročili in nakupom jiodpira in mu s tem pri-[lomorc, da si zoiiet uredi svojo trj^ovino, Pre'1 tiskom lista nam je to-le porodilo: (Plemstvo jc podelil) prosvitli cesar kranjskemu deželnemu g'lavarju gospodu (ivornemii svetniku Fran S u ki je-ju. (Za Miklavža) se priporoma najraznovrstnejSe hla^fo, več ali manj primerno /a male in odrasle. Za slovenske j^ospodarje in gospodiiqe pa je najprimernejša in najcenejša jubilejna „Družinska pratika", ki bo gotovo razveselila vsakogar, ki jo bo nasel Miklavževo jutro v nastavljeni posodi, I\iikiavž naj torej nikar ne pozabi razveseliti svojih zvestih tudi s tem darom. (Sliki jtibilantov papež« in cesarja) si vsakdo labko preskrbi brezplačno v najlepši izvršitvi, ako si omisli za mali znesek 24 vinarjev letošnjo našo „Družinsko pratiko". Takih slik Vam ne poda noben letošími koledar. (Natančni zaztiamek letnih sejmov po Slovenskem) morete najti edinole v letošnji „Družinski pratiki"* s podobo sv. Družine na naslovni strani. Ti sejmi, posebno še za Kranjsko, so bili najtočnejše pregledani in izpopolnjeni z najnovejšimi podatki. Vsakdo naj si tedaj že zaradi tega zaznamka kupi to našo edino pratiko. Gospodarske stvari. — (Zadnji vinski semenj) je bil prav dobro obiskan. Prišli so vinogradniki od vseh strani s svojimi ponudbami. Tudi tíelokraiyci so se ga udeležili v lepem številu in prinesli ])rav dobra vina na prodaj. Lo žal, da jo bilo premalo kupca in da so ti hoteli priti.skuti na cene. Domačih gostilničarjev ni biio skoraj nič. Vina, ki so bila na prodaj, so vseskoz ugajala in tudi cene so bile ]»rimorne in znašala oil do .16 iu 4U h liter. Finejša vina so imela tudi dražjo ceno, po 44 tn celo 48 h liter. Kolikor se je moglo preceniti, se je prodalo vsega skiiimj okolu 450 hI vina, dokaj malo v primeri z množino, ki se je postavila na prodaj in ki je znašala po zapiskih 8500 hI. Pričakovali amo, da bodo domači gostilničarji posegli po vinu in tudi od vnaiijih gostilničarjev smo pričakovali več udeležbe in bo^še kupčije. — (Ne zanašajuio se na vinotoče!) Mnogi vinogradniki drže svoja vina previsoko v ceni, ker menijo, da jih bodo prodali v vinotoču, če ne pride dober kupec. Ker je cena vinu letos v obče padla, drugod še botj kakor pri nas, si ne smemo preveč obetati ! Bolje jo, tla ilamo vino po primerno nižji ceni sedaj kakor da bi ga pozneje točili pod vejo. Vino naj se proda gostilničarjem ali vinskim trgovcem, najliolje ven iz kraja. Mnogo več bi so ga lahko prodalo v uevinorodue kraje nase Dolenjske, potem na Gorenjsko, Spodnje Koroško, ko bi imeli urejeno vinsko trgovino iu dobre posredovalce, ki bi hoteli delati za naš i)rid. Ali vsega tega nam manjka! Na Gorenjsko bi se lahko dosti več vina prodalo, ^ ko hi stopili od naše strani v dotike z ondotnimi gostilničarji. Zalibog pa, da ne storimo v tem pogledu nič in da čakamo na kupca kakor ob suhem vremenu na dež, namesto da bi ga sami poiskali! Tu treha samopomoči! — (Shodi vinogradnikov za povzdigo vinske kupčije) l)i se morali prirejati po vseh glavnih krajih naše vinorodne Dolenjske, Treba je, da se ljudem oči odpirajo, ila iz-pregledajo svoj položaj in da so jim sedaiyo malobrižnost, ki jo pogubna v času današnje konkurence, precepi v živo zanimanje za naš neugodni položaj in za odpomoc, pa tudi v živo zanimanje za samopomoč, ki je nkogoča le v tetii slučaju, ako svoje sile združujemo in skrbimo skupno vsi do zadnjega za zboljšanje vinske trgovine, ťosnemajmo druge kraje in lahko bomo veliko dosegli! Taki shodi bi se morali prirejati v krškem, kostanjeviškem, mo-krono.škem, metliškem in črnomaljskem okraju. — (Sadna razstava na Dunaju) je pokazala, da bi pri nas lahko mnogo dobili za sadje, ako bi se sadna kupčija kaj uredila. Kranjsko sadje jo na Dunaju zelo ugajalo in se jo doi)ro prodalo. Mnogo sadja bi se lahko prodalo na Dunaj, v Trst in druge kraje, ako bi poiskali zveze in ako bi se kupčija doma nekoliko uredila. Koliko slogo v tem oziru po drugih krajih! Pri nas pa vse miruje. Žlahtno in dragoceno sadje se stolče v mo.št, ko bi ga zunaj radi kupovali. Seveda je treba dobrega namiznega sadja za tako kupčijo. Malovredne sorte l)0 treha precepiti v take, ki se v trgovini rade kupujejo. Treba bo pa tudi poduka v enem in drugem pogledu, da se bo s .sadjem pravilno ravnalo, kadar ga trgamo, spravljiimo in odpo.šiljamo. Kajti v tem oz'ru smo še daleč zadej, Ponmoževati kaže le izkušeno dobre sorte, malo sort pa tiste prave, da se lahko prodado. (Umetna gnojila za vinograde.) Nove nasade treba bolje gnojiti, kakor smo bili^ vajeni pri starih nasadih, drugače nam bo trta preje odrekla. Če manjka hlevskega gnoja ali kom-po.sta. si lahko pomagamo tudi z umetnimi gnojili, V tem ozir» so važna kalijeva gnojila, zlasti kalijeva sol, potem fosfatna gnojila ^ kakor Tomasova žlindra in .superfosfati in slednjič dušičnata gnojila, zlasti čilski solitar. Za 1 oralo vinograda je treba poprck 150 do 200 kg kalijeve soli, .100 kg Tomasove žlindre in 80 dO' 100 kg čilskega solitra. Kalijevo sol in Tomášovo žlindro jo raztrositi jeseni, čilski solitar spomladi, (Kigolanje vinogradov.) Sem in tja se opazuje, da so začeli vinogradniki preplitvo rigolati vinograde, češ, saj trta v.w eno dobro raste. To je velika napaka! Vinogradov ne delamo samo za i)ar let, ampak za več desetletij. 'Trta nam na plitvo zrigolani zemlji prva leta dobro raste ali potom nam veliko slabše vapeva in slaŠe rodi, ker ji manjka pripravne zemlje. Zato pa pripravimo zemljo jiojirek saj 70 cm globoko, da so zamore trta s svojimi koreninami dobro razvijati. — (Premovanje v St. Lovrencu.) K ])rcmovanju so prignali 30 bikov, 77 krav in Si7 telic. Premije so dobili naslednji posestniki: (Posestniki so razvrščeni po vrednosti premij; I)rvi je dobil prvo pretnijo, zadnji pa zadnjo,) a) Za Itike: Ivan Vehovec v Žužemhorgu, Alojzij Zlajjmh v Vel. Loki, Janez Sitmlič v Skuču, Alojzij Zajec v Potoku, Jakob Košuk v Mirni [-eči,. Alojzij Mežan v Korenitki, Frančišek Draksler na Primskovem^ Karol Planin.šek t Mirni, Mihael iiozina v Leskovcu, Frančišek Zujjan v Igleniku, Frančišek Zupančič v Korenitki, Ivan Koni'ina v Gorenji vasi, hj Za krave: Alojzij Bukovec v Vel, Loki, Alojzij Žlajpah v Vel, Loki, Frančišek Mrzel v Kačjem dolu, Martin Markovič na Dolgi njivi, Frančišek Selan v St, Pavlu, Ivan Hu-kovec v Mrzli luži, .Janez Planin,šok v Vel. Loki, Janez Omahe» v Stranjah, Ignacjj Urbančič v Jgleniku, Alojzij Zajec v Potoku, Jožef Korevec v (Ješnjici, Alojzij Urbančič v Urezi, c) Za te-lice: Mihael Kostelec v Zg, Praprečah, I van Bukovec v .Mrzli luži, Ivan Vehovec v Zužcjnberku, Frančišek Piškur v Mačjem dolu, Frančišek Jevnikar v lirhovem, Janez Žiirgo v Št, Pavlu,, Janez Dular v Krtini, Janez Omahen v Stranjah, Jožef Vehovec v Igieniki, F''rančiSek Omahen v Korenitki, Frančišek Gliha v Malem Vidmu, Frančišek Kastelec v Selu. — (Véhasto zelje,) kakoršnega se vidi letos Se sedaj po njivah, je pa .škoda čez zimo na njivah i)ustiti, V zitn.skem času bo segnilo, in tako čisto nič vredno postalo. In vendar bi se tako zelje kaj koristno za spomladansko krmljenje prešičcv porabilo, za katero bo gotovo prihodnje leto jiovsod krme jako jjomanjkovalo. Izkoristilo bi se pa tako zelje takole za spomladansko krmljenje prašičev. Pobrati ga je treba a trsi vred in potem prav na debelo sesekati 1 Se.sekano natlači se kakor kislo repo ali zelje v kako slabo kad, če je pa nimamo, pa v kako jattio, v katero voda ne sme zatekati, V kadi treba je tako zeljo z ili-lami in kamenjem obtožiti ter z vodo do vrha zaliti, V jami zadostuje, da se ga dobro stlači ter z zemljo zasuje. Do spomladi se tako spravljeno vêhasto zelje okisa in je za [irašičo kaj dobra krma, seveda v kuhanem stanu. lla/ne stvari. ameriških časopisih) trpeli so društvo „Narodni Slovenski Spolok" in bančni podjetnik P, V. Kovnianek zgube, s katerimi zavodi ima mnogo izseljencev v ameriške !ijedinjono državo kupčijsko in denarno zvezo. Osebe, ki stoje s temi zavodi v zvezi, zamorejo dobiti pojasnila in svet pri okrajnem glavarstvu. * (Stnrt naših rojakov) v pretnogovnikih na Nemškem, Prvo polovico prêt, m, so se v premogovni jami „liadhot" pri Hammu na Netnškem vneli jamski plini in se jo jionesrečilo rudarjev. Mrtvih je doslej izven jame 3i), ostali so v jami, katero so zazidali, da bi se požar ne razširil dalje, zgoreli. Med ponesrečenimi rudarji jo 20 Slovencev, 5 jih je iz Goriškega, ostali pa večinoma Štajerci, Iz Goriškega so se ponesrečili vsi štirje sinovi iz Kravaigovo hišo pri Bovcu. Trije ao zapustili vdove z otrod, —««ts^- Siiiesnice. (Kratko pa dobro.) Kapudn in poročnik jtotujeta skupno z vlakom. Naenkrat reče poročnik jwrogljivo kaimcinu; „O gospod pater, ko bi jaz imel vaš denar!" — „In jaz vašo pameti" odgovori smeje se kapucin, — „Kako mislite toV" vpraša poročnik. ,.Da l)i iiotciii oba nič-no imela!" odi^^ovori neustraseno pater. Hiiiioiiinšni poročnik odktiril je takoj vsioii glasnejša smeha so-jiotiiikov. (Čas in vcćriost.) Kcko iieticijo ])n(iifial Je v Londonu «mrli sloveči iiridi^ar Parker. Keki gizdalin v ccrkvî jtotegoval jt! v.sak čas svojo zlato uro iz že]m. Naenkrat preneha — ne-jevoycn radite(fa — l^irkcr imdijîovati, [lo^'leda g-izsiftlinu v ohraz in mirno reče; ^Utakiiite uro v žep, mladi mož, mi govorimo seibij o večnosti in ne o času." __ HAZaiiAS. Mostni (i(i))(ir tmvomešltl je sklenil v svoji seji dně 27. novembra 1908, da se pranntije iiestdBSBtletnicii uladanjii našega presvitlega cBSorjti ]>0 Xjcgovi lastni želji brez potratnih svečanosti. V ta namen -odredi mestno žuj)anstvo, da se jubilejni dan 2. decembra po Jiišah razobesijo »astavc. Namesto razsvetljave se mestnim iiboffiiti razdele juljilejne in druge me.stnc ustanove, kakor tudi od mestne liraiiilnicc poklonjeni dar. Mostna občina pristopi kot ustanovni ilaii društvu xii otro.ško varstvo in mladeniško skrb v sodnem «kraju Novomesto, Žtijřanatvo častite someščane uljudno prosi, namesto razsvetljave za milodare, ktere bodo mestni orj^ani pobirali, za kar «e uže naprej zahvaljuje v imen« mestnih ubogih, kteri bodo juhilejni dan ))0iiki ndbur družbe ar. Cirila in Metoda, draštvo ev. Vincencii» Pavl. i. t. d., j^a prekrasne žalostinke gif. dijake iu slavno ])ol, pevsko društvo, laiivalja prisrëno r svojem in svojih otri'k imeau dr. J. Vaupotič, (SÍ01 c. kr, Visj! okrajni zdravnik. ZAHVALA. Podpisana se najprsrŇiejše zshva'jnje za izkazano sointje iu zadnjo čast mojemu iskreno ljubljenemu soprugii, giisi>odu ISTes-feor-j-a Xfiasarodr predvsem ěČ. usmiljenim bratflra za njihovo Ijubeznjivo skrb in postrežbo v bolnV.i, kakor tndi vsem njegovim zvestim prijateljem, ki so ga v bnluiui obiskovali in tolažili mej boleznijo, — Nadalje prisrčna zabvala mil. Kosp. priištu dr. 3. Elberin, ter kapiteljski dubovlí ni. čč. uo, franiiSkanom, usmiljenim bratom. Kastupnik^m c. kr. žendarmerije, blagorodnim (;ospadom uradnikom ter vsem drngim, ki so «e v tako lepem števila udeležili pogreba. Bog plaÉaj víein! 223^ Ana Nimrod. ZAHVALA. Iskreno se ïaliraljnjemo z» izraženo milo sočutje in izkazana zadnjo £ast našemu blagemu soprogu, o&-tu, Biiicu itd, gOBpi>du Frančišku Bojanec, predvsem mil, g, profitu dr. Seb. Elbertn in g. zast ipniku ĆČ. uo frančiškanov, ûâ, usmiljenim bratom, prevastiti domači duliovSúini in soi-eduih žu)>uij, visokorodnemu gosp. gnifu Rndii'iii Margberijn, g zastopniku Ënanvne straže, slavnetiiu občinskemu zastopti, slavni poiarni hrambi, gg. pevueui za ganljive nagrobtiice in slavni mesi'ianski gardi, splub vsem prijateljem in znancem. Euneěno naj bode vsem iirečena srčna zahvala za iskapanu čast pokojniku. Bog Vam plačaj! (3241 Žalujoči ostali. ZAHVAL.V. Prisrčno ee zahvaljujemo za iskazano zadnjo čast povodom amrti naie iskreno l.jiiblietie sestre, ozir, popol-. sestry svakinje in tete, gospe PJ zlasti preiastiti dnhovSčini, slav, društvu požarne hrambe, vsem prijateljem iii znancem ter vsem onnlim, ki so našo sedaj v B:ign pnéivajoèo k zadnjemu počitku spremljali. v Škocijann, dne 4. novembra li)fl8. (220 Žalujoči ostali. IZJAVA. Podpisaiiec izjavljam, da nisem [ilaOnili nikakoršnih dolj^ov, katero bi kjerkoli napravil moj sin Janez Blatnik bodisi iia blagu ali v denarjih. Sin je že od 4. maja od očetove liiše na Goreigi Težki votli pri Novem mestu, star IHlet, ter se ne ve zu njegovo sedanje bivališče. 12321__JlolictiiVls (Bavarsko), 16. novembra lÍJíiS. DVA LEPA POSESTVA ima naprodaj Jernej Turk, župan na Mokrem polju. Enemu posestvu je cena 12.000 K, drugemu pa 5000 K. Nt«-ntij«in d» itr.m T iilcMtl riHttiii fr'»Tio in tr["li'0 Ip'fko Tl>lr » ÍKtlt* [iiltn»l( daboTniJK. Tnđi «lav. p. n. obiinitm na-nmijHm, dn imam v lAiogl raik« TMiB modem« itofe wr lađi onitre-moiljiv tirolitt lodon m h«Tllnkfl. Tudi tmnm narcji-iifl hurllak« TPBks vellkoatl m Et»ptKl«ln d«jk« po tiiiki csnl Djjakuni zoiiaa« u»l H krnjn kl mojfier. Smo mrtito, VfllUl tr» 6t. OK I- pnjioroi« M prei duliovšiilll v lidelovmjn vmikovinli.e oMtjliti, poneblio UlRTie, povrinikû itd. "^îj po nnJotdisaBjSiim in najnovcjAem kroju. — Izdoliijem vsako, t to itroko ípMiiiíjofle íietd iiatan.'Dii pc m^iri. ťriiKjroítim ae ireć. diilioviíini, da me blupovoli poíftstJti t oenje-niini naroĚíli, mçûIuv jajoí, da hodem vedno akrliel, da iztotiim Tsaio naroiilo v najiećjo zarlovoljnost |jlitih naroiniko*. îjlaT. p. n. obÈinBtïu priporuiani firojo dobro urujeno krojaáko delavnicc, T kateri daiajo nalholjjfl delavuke moći; ratnrej m jamći u slc^irantno, Ittjio in modiirno ixvntitev Biimi il, kakor tudi /.ato, da m viiaka T moji dduvuid uurujeua obluka lepo pniega. ^ M' Điibilo za nahup istp. vina. Fino pristno franiiitirano vino. več tisoč hektolitrov, holo, rudcčc, in črno od 36 v naprťj postavijono na tukajšnji drž. kolodvor [iroti trotovcitiu piadlu, je za »rodati in se ekapcdira iz vzorne kleti kršč. vinarske zadruge v Vodn anu. Cene za vafrone po dofrovoi u. Tro-pinovec in droženka (istr. konjak) od 70 do 80 novč. liter. Za kršč. vinar, zadrugo: 1131-13-1^) WtM i^M Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Istra. Dva lepa stanovanja so tilkoj (xidastîi pri JJ*i/jciii grobu v hiši, kterii jo tudi iinprinlaj, g. G*. OlivO- Obstojita iz dveh soh, sobe za služkinjo, kuhinje, shrambe, kleti, drvarnice, prostorne^ïa podstrcSja in velikoga vrta. 209-2-3) ■ n M If I I^upuje pšenico, orehe in Ir II ^ Il || I vse druge deželne pridelke 1 w SJ W I ■ po najvišji ceni vsaki dan ii!o+o3, Jakob Paučić v Uudolfoveiu. znieSaiie iti rezane ku[iH-m-g m ■ jem po najviŇji (itiii. J g ^^ ^^ Ifkfl^k Izil^lii.i"" >■"« vlamiljarska dela, V nalogi iiiiatii fina toaletna mila, jirave frrin-coske parfume itd. BAY-RUM t idn'iiia príiti izpa- datlju las iti jtrhut, odlikttvajia k 10 Klat.imi kolajnami. HAARPETROL »a rant p»-mladkH. NUSiOL iz OTeliovega iivisčka za litKe iu brade řtninvii uspeli, prekftia vna doseiiaJija barifila, Pole^ tega iripuriniam tnuj znani BRIVSKI SALON lia tmvo urejen z tiajimvejSimi liigijeuiin toi komlorti, s liitro, «isto iii dubro jHistrežiiii^ želei; inuogtibrojnega obiska. Spoitovanjem ae priporoism Ivan SvetSC, (b-24'3Ci brivec In vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mostno hlio.y 1 kg BiveRft «knbljeiiiffft perja K 2, polhelega K 2 80, belega K 4, finejia K 6. uajholjSefja ikabljeiiega K 8, siveaia pulia K 6, belega K 10. pMtiega imbft K Í2,--Od 5 kg nadalje poštnine pruato. Dovršene oostelie nipolnjeiie, h nelo gostega, jako --^ trpežnega rdečega, miidrega, belega ali riiiiietia tiankitiit-blaga, 1 pernica veliko»t. lT0Xn6cm z 3"hlazi-nsmtt, velikiist SuX^^ napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s piilpuhtmi K ÏO. « pnliom K 24, ponaniezne pernice K 12, 14, 16, blaeiie K 3, K 3 SO, K 4. F'roti povittjn raipošilj» pošiiine prosto l.ri uaroSiln od K )0 nadalje. 196-24-3J Maks Berger v Oesenici štev. 226. Češki les. Za neuga-ajoče de^iar nazaj. — Ceniki zaitouj in piistoine prosto. stavbeni, galanterijski in oriiu-iiientni klepar; uvoditolj vodovoda, strelovoda i. t. d, V Brežicah. (Štajersko) (21^-3-21 Vnajem se takoj odda v ŠmilM-lu lepo stanovanje v novi liiši obstoječe \z dveli sob, kutiinje in kleti. FrOda S€ tudi lliša. Natanćnejo ]»n upravi „Dol, Novic". •v; so (liijo tîikoj v Uiijom ali HO patuili prodiijo. Kje pove upravništvo Dol. Novic. {201-33) Dve hiši štev, 143 v Novem mestu, obstoječa iz 4 sob in pritiklin ter kosom vrta, je na prodaj. IVi l)iši tudi fjozd. Plača se v gotovini le eno třetino. Vse dru^fo se poizve pri g. LRopas-u, tajniku wcstnc hranilnico v Novem itiestu. (2i2-3-2r OdgoTonii urednik, izdajatelj in uloinik Urban Horvat Tiik J. Krajíc nasi.