PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXV. St. 105 (7299) TRST, sreda, 7. maja 1969 POD PREDSEDSTVOM RUMORJfl IN S SODELOVANJEM FINANČNIH MINISTROV V ozračju sporov med ministri sestanek o reformi državne uprave Zbornica in senat sta pričela z delom - Neuspešno posredovanje ministra za delo glede stavke uslužbencev INPS - Še danes se nadaljuje stavka uslužbencev PTT ~ Predsednik vlade Ru-nU Je danes vodil sestanek o za-žanfnem vPrašanju reforme dr-dplovruprave’ katerega so se u-Podpredsednik vlade De ,'n°. minister za zaklad Co-ti «?■' .m'n*ster za proračun Pre- niste mStel’ za finance Reale- mi' e Hr za reformo državne uprave ~ t0 >n generalni Stamrr _____ računovodja mat'- V uradnem poročilu je „7®°' da so iz in zaključke, obravnavali potek ki izhajajo ni7a„.z.®ov.or.ov s sindikalnimi orga-dn n1Jam* 'n da bo prišlo z njimi t P°nov_nega sestanka. Dov. Konlčn° uradno poročilo ne ra,iunmn.og0, čeprav se čujejo naj-do,nJse govorice, da je prišlo "'inistr3 minisl'rom Gattom in nister ,rorn Colombom in da je mi- za reformo državne uprave grg ,'"crai neuradno izjavil, da ne no ,fa f*nančno vprašanje, odnos-W n3 ??ocbttiv zahtevam sindika-nih f a Pornenila poloma držav- Danes je bil Gatto bolj oprezen in je samo dejal, da so govorili na sestanku z Rumorjem o reformi in da se bodo jutri ponovno sestali s sindikalnimi predstavniki ter da bosta na sestanku prisotna minister Preti in minister Colombo. Minister je optimistično dodal, da meni, da se je pričel odvijati za-mršen klobčič in da gre za vprašanje dobre volje s strani vlade ter sindikatov. Minister Colombo pa je izjavil, da so poročali o poteku razgovorov s sindikati, glede rezultatov pa je bil bolj pesimist, češ da je težko reči, če so stališča med vlado in sindikati zelo oddaljena, ker vprašanje ni samo finančnega ampak tudi normativnega značaja in zaradi tega zapleteno., Minister za notranje zadeve Re-stivo je bil danes v poslanski zbornici zelo odločen v zvezi z manj pomembnim in obrobnim dogodkom v Reggio Emilii, kjer je menda pet komunističnih mladincev raz- ŽljgJI ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ Sprejet predlog ° pokojninskem sistemu Prva seja nove skupščine bo sredi maja •o našega dopisnika) red]0„' ^ruga važna novost je n&čjjj *' da se v bodoče na nov in t0 alorizirajo osebni dohodki, canje Upoštevajoč vsakoletno pove-baiH, ^vijenjskih stroškov in gi-ka t- yealnih osebnih dohodkov. Po ačin bi se v bodoče občut-in novi Jšale razhke med starimi Zagotovo111 P°kojninami. Da bi se Pokojni^ sredstva za uskladitev *6'btah Za Povečanje realnih o-Njanip °hodkov’ se predvideva a°dkov 0sebnega prispevka in do ^^dložer, de|°vmh organizacij. S {Utn0 spremembami se ob- ^^Prav ai° tudi pristojnosti sa v8nju ® zavarovancev pri ureje-Vat0vani °Sov 0 Pokojninskem za-Ju- S predloženimi spre-........ membami se ne menjajo ugodnosti, ki jih uživajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne. Večina govornikov v razpravi je zahtevala, naj osnovo za valorizacijo pokojnin sestavljajo povečanje nominalnih osebnih dohodkov a ne povečanje življenjskih stroškov. Skupščina je končno sklenila dati v javno razpravo predlog skupno s predlogi poslancev, ki so jih dali med razpravo in da javna razprava traja do konca aprila prihodnjega leta. Zvezni zdravstveni svet pa je na koncu seje sprejel poročilo o delu skupščinske komisije za probleme borcev in vojnih invalidov in sklenil, da mora zaščita borcev in invalidov vedno biti v skladu z doseženo stopnjo razvoja družbeno-gospodarskih odnosov. Z današnjo skupno sejo se je končalo delo dosedanje skupščine. Prva seja novoizvoljene skupščine bo sredi maja. B. B. Kmetijski sejem v Novem Sadu NOVI SAD, 6. — Na letošnjem mednarodnem kmetijskem sejmu, ki bo v Novem Sadu od 9 do 19 maja, bo sodelovalo nad 1300 razstavljavcev iz 25 držav Evrope, A-zije in Afrike. Na sejmu bodo domači in tuji proizvajalci razstavljali stroje in opremo za kmetijstvo in prehrambeno industrijo ter plemensko živino. Med Jugoslovan skimi proizvajalci bodo zastopani vsi največji kmetijsko . industrijski kombinati in zadruge, osnovna združenja ter tovarne kmetijskih strojev in opreme. Zainteresiranim kupcem inozemskih strojev, ki razpolagajo z dinarskimi sredstvi, bo na razpolago sejemski devizni kontingent 3 milijonov dolarjev. bilo šipo na izložbenem oknu liberalne stranke in menda izreklo nekaj žaljivk na račun nekega liberalnega poslanca. Pri vsem tem ni bil nihče ranjen, ni prišlo do nobenega pretepa, niti ni intervenirala policija. Vendar pa je minister govoril dokaj dolgo in je ugotavljal, da gre za nezaslišno kršitev svobode mišljenja, ki je uperjena proti delovanju politične stranke in zagotovil, da bo vlada z vso odločnostjo zagotovila republikansko legalnost. V poslanski zbornici se je danes pričela razprava o krizi agrumov in to na osnovi številnih resolucij. V resoluciji vladne večine je rečeno, da je zaščita SET v tem primeru delovala za Italijo v 0-bratni smeri in da so dejansko zaščitene pomaranče in drugi a-grumi afriškega izvora na škodo Sicilije in italijanskega juga. Komunisti pa so podčrtali ta aspekt vprašanja, ugotovili pa so, da gre istočasno za izredno zaostal sistem distribucije, ki je v rokah nekaterih monopolistov. Tudi senat je danes po daljšem premoru pričel z delom in niso bila na dnevnem redu pomembnejša vprašanja. Jutri bodo izvolili novega podpredsednika senata po smrti senatorja Macaggija. V Battipaglii je prišlo do krize občinske uprave, ker so vsi občinski svetovalci sklenili podati 0-stavko po novem sestanku načelnikov skupin v občinskem svetu. Do sedaj je bil občinski odbor sestavljen iz demokristjanov, ki so jih od zunaj podpirali trije od petih socialističnih svetovalcev. V občinskem svetu v Battipaglii je 13 svetovalcev KD, 5 PSI. 5 MSI, 4 KPI, 2 PDIUM in 1 PLI. Na ministrstvu za delo je danes prišlo do ponovnega razgovora s sindikalnimi predstavniki uslužbencev INPS vseh ustreznih sindikalnih organizacij jutri formalno odgovorile, dejansko pa ni dvomov, da se bo stavka nadaljevala najmanj do 9. maja, ko je predviden na ministrstvu nov razgovor o reformi in ureditvi položaja vseh pol-državnih uslužbencev. Za neposredno delo in za 2,4 milijona upokojencev je važno, če se stavka konča do 11. maja, ker je do takrat zadnji rok, da pošljejo iz u-radov INPS nakaznice za njih pokojnine. Ostali upokojenci pa so pokojnine prejeli redno, ker so bile nakaznice poslane že prej. Na današnjem sestanku so sindikalni predstavniki zahtevali, da se spoštuje sporazum od 18. aprila.. Danes se je pričela povsem e-notna in učinkovita stavka uslužbencev pošte, telegrafa in telefona in so bili vsi poštni uradi po Italiji zaprti. Stavka se bo nadaljevala še jutri in se bo jutri ob polnoči končala. Sindikalne organizacije so v zvezi s stavko izdale sporočilo, v katerem pravijo, da so stavko proglasih, ker je minister v celoti zavrnil zahteve glede dodatnih del, delovnega tednika, boljšega delovnega sistema in nekaterih drugih vprašanj. U-službenci PTT ugotavljajo tudi, da jih je približno tretjina premalo. Nadaljuje se 48-urna stavka u-službencev trgovinskih zbornic. bruhnil upor proti indonezijski vladi. Uporniki, katerim se je pridružil tudi del krajevne policiie, so onesposobili pet letališč. Proti njim je vlada poslala petsto padalcev. «Uporniška plemena — je poročal Sudjarvvo — so se poslužila terorističnih metod. Pred dvema tednoma so s pregradami iz bambusa zaprli vojaško letališče v mestu Enaratoli na planotah. Pozneje so na vojaškem letališču blizu mesta Waghete izkopali široke jarke ter tako onemogočili pristanek letal. Podobno so štorih tudi na drugih treh letališčih.* Zahodni Irian šteje 35.000 prebivalcev in se je do pred kratkim imenoval Zahodna Nova Gvineja. Po mnenju indonezijske vlade so uporniki pristaši «gibanja za svobodno Papuazijo», ki se bori za neodvisnost Zahodnega Iriana. Upor v Zahodnem Irianu DŽAKARTA, 6. — Predstavnik indonezijske vlade za Zah. Irian Sudjarvvo je danes potrdil, da je med plemeni Zahodnega Iriana iz- """»IIIIIIIIII........imunimi.minm.min.. Potrebna bo še dolga pot» glede srednjega vzhoda Predstavniki štirih velesil nadaljujejo posvetovanja ,„kew Francosko zagotovilo Jordaniji in ZAH JORK, 6. — V New Yor- Volitve indijskega predsednika NOVI DELHI, 6. — Volitve novega predsednika republike bodo verjetno na zasedanju parlamenta, ki se prične 21. julija ob času, ko pride v Indiji do velikega deževja Po ustavi morajo izvoliti novega predsednika v roku šest mesecev od 3. maja, ko je umrl predsednik Husain. Zelo verjetna je kandidatura dosedanjega ministra za kmetijstvo Jagjivana Rama, ki spada v najnižjo indijsko kasto, pripadnike katere je Gandi nazval «otroke bo-ga», saj se je odločno boril tudi za ukinitev kast. S to izvolitvijo bi hoteli dokazati, da vodilna kongresna stranka nima nobenih predsodkov. DVEURNA PROTESTNA STAVKA IN ZBOROVANJE OB 10.30 V MILJAH Preteklo noč so fašisti oskrunili spomenik padlim borcem v Miljah Protestne izjave naprednih strank, partizanskih, sindikalnih in mladinskih organizacij, ki izražajo ogorčenje in pozivajo prebivalstvo k budnosti Napis «DUX» na sedežu Italijanskega partizanskega združenja API Prejšnjo noč, med 3. in 5. uro, so neznani fašistični podleži o-skrunili spomenik padlim borcem v Miljah. Iz avta, ki je vozil mimo spomenika, je nekdo zalučal v spomenik vrč črne oljnate barve, ki se je razlila ter prekrila napis v slovenščini in italijanščini, s katerim so se antifašistične Milje pred nekaj leti oddolžile spominu padlim za svobodo. V dejanju neznanih skrunilcev miljskega spomenika nad tristo miljskim slovenskim in italijanskim padlim borcem ni težko spoznati roke fašističnih izzivačev, ki so podlo izkoristili nočno temo in se v njej proslavili. Podobno je prav tako neznana in do sedaj še neodkrita roka fašističnih izzivačev oskrunila s podobno črno oljnato barvo na večer pred 25. aprilom spomenik padlim v Ron-kah pri Gorici. Madež na spomeniku je prvi odkril Sergio Tremul, tajnik delavske zbornice, ki je bil v tisti pozni uri na poti proti domu. Takoj je odhitel na komisariat javne varnosti v Miljah, kjer je zadevo prijavil. Policija je ugotovila, da je bil ob treh, ko je šla mimo spomenika izvidnica, ta še popolnoma nedotaknjen. Začeli so preiskavo, o kateri pa nam komisar dr. Nicolosi ni hotel dati nobenega točnega podatka. Ni nam hotel povedati niti krogov, v katerih vodijo člani komisariata preiskavo, ki pa do sedaj — kljub očitni pripadnosti skrunilcev spomenika — ni imela še nobenega uspeha. Že v prvih jutranjih urah, ko so se miljski delavci odpravljali na delo, je bilo ogorčenje v Miljah na višku. Skupine ljudi so pred omadeževanim spomenikom ogorčeno komentirale dogodek in izražale splošno zahtevo, da se sicer anonimni, a hkrati dobro znani skrunilci, takoj najdejo in kaznujejo. Marsikdo je dejanje nočnih skrunilcev povezal s podobnimi atentati in skrunitvami, ki se še posebno v zadnjih tednih v Italiji še kar neovirano množe. Poleg miljskega spomenika so isti fašistični skrunilci pomazali tudi table pred vhodom v sedež združenja družin padlih in pogrešanih v vojni v Trstu, v Ul. Genova pa so pred sedežem italijanskega partizanskega društva API pustili svoj podpis. S črno barvo so na podboj vrat načečkali besedo «DUX». Prvo ostro reakcijo so popoldne napovedali miljski sindikati iz Nove delavske zbornice, ki so za danes oklicali enotno splošno stavko vseh kategorij od 10. do 12. ure. Ob 10.30 pa je bil sklican javen shod na Trgu Marconi, kjer bosta pred oskrunjenim spomenikom spregovorila tajnik miljske delavske zbornice Tremul in član pokrajinskega tajništva CGIL Livio Saranz. V letaku, ki ga je v ta namen izdala Nova delavska zbornica, se policijske oblasti pozivajo, naj «takoj in e-nergično nastopijo proti izziva-čem». V prvih večernih urah se je sestal miljski občinski odbor, ki mu je predsedoval župan Gasto-ne Millo. Izdal je proglas, s katerim se miljska občinska uprava pridružuje protestni stavki in u-gotavlja, da so ((skrunitev spomenika izvedli elementi, ki jih ni težko odkriti. Skrunitev spome- aiiimlliinaaiiiiaiaiiaiaaiiaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaiaaiii»iiriiiiliiaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa|aaa'aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa,,aaaaaaa» ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV V LONDONU Evropski svet odložil odložitev o izključitvi Grčije iz organizacije Govor italijanskega zunanjega ministra Nennija Nadaljevanje razprave o odnosih med Vzhodom in Zahodom LONDON, 6. — Današnje zasedanje sveta ministrov evropskega sveta v Lancaster house v Londonu, ki mu je predsedoval zahodno-nemški zunanji minister Willy Brandt, je bilo skoraj v celoti posvečeno položaju v Grčiji po vojaškem udaru 21. aprila 1967 ter vprašanju morebitne izključitve Grčije iz organizacije. Po živahni diskusiji, v katero so posegli številni ministri, je bila dokončna odločitev o tem vprašanju odložena na prihodnje redno zasedanje sveta, ki bo 12. in 13. decembra v Parizu. Uvodno besedo je Imel Brandt, ki Poziv brata Aleksandra Panagulisa RIM, 6. — Stathis Panagulis je . ■ . o , .... , __,- naslovil danes na mednarodne or- državi. Svet se. je tudi obvezal, ; ganizme ter na vse verske, politič-da bo o vprašanju sklepal na pri- j ne jn intelektualne sile sveta po-hodnji seji ter izrazil upanje, da : ajv> ru n,štirih veleposlanikov v Hi OZN. Predstavnik Predstavnik ameri-6ari*Sanie Vn.?ea departmaja je na 1» Se ir c*. je res- kar se trdi, t?. jetska zveza približa- h^ie nni^u11 stališču, odgovoril, P lrebno prehoditi še dolgo V jr fjKa je predstavnik jordan-vjf1 > da r'anjeka ministrstva spo- la rdenjal,ie Srednjega vzhoda ne Itjv Tudi v zakadi ostavke de Gaul- izjavi,-airu so v P°ueenih spoJ}'; da je francoski po Mm0?'1 egiptovskemu zOhn-S|JU Riadu, da sc fran coska politika na Srednjem vzhodu ne bo menjala. Francoski po- slanik se je pogovarjal z Riadom dent med oboroženo skupino pale- Libanonski vojaški predstavnik je sporočil, da je bil danes nov inci- 90 minut. Jordanski kralj Husein je danes zapustil Kairo in odpotoval v Sau-dovo Arabijo. Egiptovski časopisi pišejo, da Izrael pripravlja večjo vojaško akcijo proti ZAR. «A1 Ahram* piše, da so diplomatski opazovalci OZN mnenja, da bo Izrael začel močno akcijo v bližnji prihodnosti proti ZAR. Neuspeh izraelskega napada prejšnji teden na Naga Hamadi je psihološko porazno vplival v Izraelu. «A1 Ahbar* piše, da vse kaže, da se Izrael pripravlja na veliko vojaško akcijo proti Egiptu. List dodaja, da v Izraelu narašča vojna mrzlica in da izraelski tisk pripravlja javnost na veliko bitko. Včeraj je izraelski minister za o-brambo Moše Dajan v spremstvu visokih častnikov pregledal izraelske čete na Sinaju. stinske organizacije «Al Saika», ki jo podpira Sirija, in libanonskimi rednimi četami v južnem Libanonu. Pri spopadu so bili ubiti en libanonski vojak in dva arabska gverilca, trije vojaki in trije gverilci pa so bili ranjeni. TEHERAN, 6. — Iranski odbor za človeške pravice je pozval glav-nega tajnika OZN U Tanta, naj pošlje svojega izrednega predstavnika na mejno področje Sat El Arab. Zatrjuje se, da iraške oblasti še dalje izganjajo iranske državljane. BAGDAD, 6. — Vzhodnonemški zunanji minister Otto Winzer je prišel danes v Bagdad na vodstvu delegacije dvanajstih oseb. Obisk delegacije bo trajal pet dni in sledi iraškemu diplomatskemu prizna, nju Vzhodne Nemčije. je v glavnih obrisih obrazložil posamezna stališča o grškem vprašanju. Predstavnika Francije in Turčije sta zavzela v tem pogledu zelo prej vidna stališča, medtem ko je bolj odločno nastopil italijanski zunanji minister Pietro Nenni, čigar predloge so v bistvu sprejeli. V svojem govoru je zunanji minister Nenni uvodoma dejal, da ne gre samo za vprašanje notranjega položaja V tej ali oni državi, ampak da gre za samo bistvo evropskega sveta pred evropskim javnim mnenjem. Nenni je omenil prifio-ročilo posvetovalnega odbora, po katerem mora svet sprejeti o grškem vprašanju primemo odločitev ter pripomnil da sam potek dogodkov v notranjosti grškega režima, ki je v popolnem nasprotovanju s statutom in konvencijo o človečanskih pravicah, nalaga svetu dolžnost, da o tem ukrepa. Italijanski zastopnik je nato na kratko orisal delo podkomisije za človečanske pravice, ki j-e na predlog danske, norveške, švedske in nizozemske vlade prevzela nalogo, da prouči položaj v Grčiji ter o tem poroča svetu. Delo te podkomisije je grška vlada močno ovirala, tako da se ni mogla prepričati o resničnosti nekaterih izrečenih obtožb. Kljub tem oviram pa bo podkomisija nadaljevala svoje delo ter bo predložila svetu svoje zaključke v doglednem času. «Zdl se mi — je nadaljeval Nenni — da je naša dolžnost jasna: če hoče evropski svet ohraniti demokratično verodostojnost, če hoče ohraniti svojo silo moralne atrakcije, tedaj imamo mi nalogo, da sprožimo politične in moralne sankcije, ki jih predvideva statut.® Z juridičnega vidika pa je Nenni priznal potrebo, da se počaka na rezultate preiskave podkomisije za človečanske pravice, ter’v tej zvezi predlagal, da se podkomisiji določi rok za predložitev njenih zaključkov. Predstavniki Švedske, Danske in Norveške so podprli Nennijeve predloge. Podobno stališče je zavzel tudi nizozemski minister Luns, ki je obžaloval zadržanje atenske vlade proti preiskovalni komisiji. Grški predstavnik pa je dejal, da bi bilo napačno sprejemati v tem trenutku kakršnokoli odločitev, ker je »položaj v Grčiji v razvoju®. Svet je nato o grškem vprašanju odobril resolucijo v štirih točkah: v njej je izražena zaskrbljenost sveta zaradi položaja v Grčiji ter potreba po takojšnji zopetni vzposta- svoje poročilo. I Popoldne je svet nadaljeval razpravo, ki se je začela včeraj, o odnosih med Vzhodom In Zahodom. V poročilu, ki so ga objavili po zasedanju, je rečeno, da je svet izrazil svoje obžalovanje zaradi poteka dogodkov na Češkoslovaškem, ki ne pripomorejo k pomiritvi v Evropi. Politiko pomiritve pa je treba nadaljevati. Svet je prepričan — pravi še poročilo — da bodo večstranski stiki med evropskim svetom in državami vzhodne Evrope na tehničnem, pravnem in kulturnem področju, učinkovito pripomogli k pomiritvi v Evropi. Kot smo omenili, bo prihodnje zasedanje evropskega sveta od 12. do 13. decembra v francoski prestolnici atensko izredno vojaško sodišče obsodilo na smrt zaradi atentata na takratnega vladnega predsednika Papadopulosa. Stathis Panagulis, ki obiskuje rimsko univerzo, trdi v svojem pozivu. aa je dobil iz Grčije tajno poročilo, po katerem nai bi njegovemu bratu grozila skorajšnja smrt. Obsojenec živi v izredno ozki in nerazsvetljeni podzemski celici. ((Diktatorji —■ je rečeno v pozivu — ki so zaradi reakcije mednarodnega javnega mnenja morali odložiti Izvršitev smrtne obsodbe, so se odločili za drugi način usmrtitve: gre za način naravne smrti, do katere pride postopno in ki spominja na najbolj grozovite prizore iz Srednjega veka« •iniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiumiiiiiHmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiitiiiniiiiiinniiii ZAČASNI PREDSEDNIK SE ŠE NI ODLOČIL Pozivi na Poherja naj sprejme kandidaturo Še polemike proti Defferru ■ Ustanovljeno v Parizu združenje «prisotnost golizma» PARIZ, 6. — Začasnega predsednika francoske republike Alaina Poherja iz več strani pozivajo, naj sprejme kandidaturo za predsedniške volitve. Zadnji tovrstni poziv je sprožil danes izvršni odbor radikal - socialistične stranke, ki se je skoraj enoglasno izrazil za kadtdaturo predsednika senata Radikal - socialistična stranka bo skušala tudi prepričati socialiste, naj umaknejo kandidaturo Gastona Defferra. Njen voditelj Rene Biellers se bo v ta namen sestal z delegacijo SFIO. Gaston Defferre pa je danes po radiu izjavil, da se ne namerava odreči kandidaturi v korist neki drugi osebnosti. Glede Poherja je dejal, da gre za ((častivredno o-sebo, ki ima vso pravico, da predloži svojo kandidaturo*. Tudi centrlstičnl voditelj Jacques Duhamel je danes obiskal Poherja ter ga znova pozval, naj sprejme kandidaturo. Predsednika senata je obiskal danes tudi Antoine PJnay. Vsedržavno tajništvo skupin «te-moignage chretien* se je danes izrazilo proti Defferrovi kandidaturi. V poročilu, ki ga je izdalo, je rečeno, da je župan Marseilla «samo kandidat dela SFIO, nikakor pa bi ne mogel biti predstavnik ljudskih množic, ki po vsej Franclji zahtevajo, da bi en sam mož prenesel njihova upanja v volilni boj*. Po mnenju tajništva bi tak mož utegnil biti Pierre Mendes - France ali Francols Mitterand. Pod predsedstvom zunanjega ministra Debreja so danes v Parizu ustanovili združenje, katerega namen je ohraniti koncepcijo Francije, ki jo je razvil general de Gaulle. Združenje, ki nosi ime ((prisotnost golizma*. se bo borilo za ohranitev ((politike narodne neodvisnosti, upravne prenovitve in gospodarskih ter družoenih reform v sklopu ustanov pete republike*. Sopredsednika združenja sta minister za vojsko Messmer in bivši minister Joxe. nlka je huda žalitev za antifašistično mesto, ki je dalo nad 300 padlih, stotine internirancev in deportirancev v odporniški borbi za svobodo*. Zato je občinski odbor naslovil na vse občane poziv. naj bodo budni in naj se u-prejo proti tistim, ki bi «radi obnovili pretekle čase, niso pa dovolj pogumni, da bi se postavili pri belem dnevu In se zato, kakor- krti; pojavljajo ponoči*. Miljska občinska uprava vabi v svojem pozivu oblasti, naj strogo ukrepajo proti odgovornim in njihovim mandatarjem, da se kaj podobnega ne bo več pripetilo*. V pogovoru z županom smo izvedeli, da je škoda, ki so jo fašistični ' podleži prizadejali spomeniku, še precejšnja, črno oljnato barvo je namreč cementni podstavek spomenika vpil. Občinski uslužbenci bodo morali počakati, da se nosuši in šele nato bodo preklesali ploščo, še prej bodo seveda morali odstraniti dvoje-. žični napis Iz kovinskih črk. Takoj ko sta zvedela o nezaslišanem dogodku v Miljah, sta poslanec Albin škerk in senator Paolo Šema naslovila na vlado zadevni interpelaciji. Skupno interpelacijo pa so v deželnem svetu predložili levičarski deželni poslanci Ouffaro (KPI). Bettoli (PSIUP), Dal Mas in Pit-, toni (PSI), Calabria, Bacicchi in Zorzenon. V njej vprašujejo pred--sednika deželne vlade Berzsntiju." če namerava obsoditi podlo dejanje, izreči svojo solidarnost miljskim demokratom in zahtevati, naj se krivci takoj odkrijejo in, kaznujejo. V imenu vseh italijanskih >n slovenskih partizanov Je zvečer obsodil dejanje fašističnih podle žev pokrajinski odbor ANPI, ki j* med drugim poudaril sledeče: »Dolžnost pristojnih oblasti je, da se krivci odkrijejo in kaznujejo Medtem pa pozivamo vse part,- j zane in antifašiste, naj bodo budni, da se onemogoči in zatre vsa« možen nov poskus izbruha fak' zrna.* V svojem protestnem sporočilu je tržaška federacija KPI ugotu j vila, da je »zadnji dogodek po zan s številnimi drugimi v raznih italijanskih mestih in je v skladu i z vzdušjem toleriranja lašističm ■. pustolovščin povojnih vlad ter od | nosom sil javnega reda in vat-; nosti, ki puščajo krivce nekazno j vane in ravnodušno sledijo desničarskim demonstracijam.* Sporočilo avtonomne tržaške fe ! deracije KPI našteva nato več | dejstev in omenja med temi delitev lašističnega materiala v vojašnicah in ((mobilizacijo fašist--v v našem mestu in na slovenskem Krasu, ki jo oblasti popolnoma ignorirajo*. Avtonomna tržaška federacija KPI zaključuje svoje sporočilo s pozivom prebivalstvu in lastnim članom, naj bodo budni in naj ((organizirano in enotno nastopijo* proti vsakršnemu izbruhu krajev nega fašizma. Zveza komunistične mladine pa je izdala kratko sporočilo, v katerem se poudarja, da se nevar-, nost fašističnih pustolovščin v Italiji ni razblinila in da se zaio ((odporništvo, ki pomeni danes revolucionarno budnost in boj za demokracijo in svobodo, nadaljuje*. Zvečer se je sestal tudi izvršni odbor tržaške socialistične stranke PSI, ki je odločno obsodil dejanje fašističnih izzivačev V tem smislu opozarja izvršni odbor PSI, da so se že v dneh 25. aprila in 1. maja pojavili žaljivi napisi na lepakih, in zato izraža «upanje, da bodo krivci odkriti in kaznovani, da ne bo prišlo do hujšega izzivanja*. V Repentabru pa so svetovalci leve opozicije (Baiss Egidij. Pu-rič Milan in Guštin Albin) zahtevali, naj se nemudoma skliče re-pentabrski občinski svet in naj obsodi dejanje fašističnih podležev. Protest SKGZ Fašistična tolpa je oskrunila spomenik padlim partizanom v Miljah. To pomeni skrunitev padlih v narodnoosvobodilnem boju in obnavljanje starih fašističnih metod. Morda smo si že delali utvare, da so taka dejanja že preživela, ker jih je zgodovina dokončno obsodila. Žal, temu ni tako in potrebna je še vedno največja budnost, na katero nenehno opozarjajo vse napredne sile v Italiji. Nas Slovence so fašistična grozodejstva in tudi skrunitev spomenika v Miljah še zlasti prizadela, ker smo bili pod fašizmom dvakrat pod udarom: kot Slovenci in kot delovni ljudje. Gre za spomenik, na katerem je napis v italijanščini in slovenščini: «Padlim v antifašističnem in narodnoosvobodilnem boju®, ki je bil postavljen že leta 1965, slovesno pa so ga odkrili šele leto pozneje, ker so oblasti odklanjale dovoljenje za dvo-ezični napis. To kljub temu. da je od 300 padlih, katerim je spomenik postavljen, 180 slovenske narodnosti. Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki je zrasla na partizanskih tradicijah in idealih ter se naslanja hkrati na ideale odporniškega gibanja, ob tej skrunitvi odločno zahteva, naj se krivci najdejo in kaznujejo. Hkrati poziva vse svoje včlanjene organizacije, naj zavzamejo odločno stališče proti tej skrunitvi in se pridružijo pobudam, ki jih bodo s tem v zvezi sprejele odporniške organizacije. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA KJE JE PRAVZAPRAV UMRL ERMANNO LAVOKIM: Na plaži Marina di Vecchiano ali v zasebnem stanovanju? Včeraj soočenja med Baldisserijem, Benedettijem in Della Latto FIRENCE, 6. — Sodna oblast, vsaj kolikor je znano, še ne ve komu verjeti: Marcu Baldisseriju, ki je trdil in še vedno vztrajno trdi, da je on nehote ubil mladega prijatelja Ermanna Lavorinija na plaži Marina di Vecchiano ali Rodolfu Della Latti in Andreu Be nedettiju, ki pravita, da je Lavo-rini umrl v nekem stanovanju v Viareggiu ob koncu «domače zabave«, med katero so fantku, ker mu je postalo slabo, dali injekcijo. Da bi prišli zadevi do repa so danes izvedli več soočenj in to v prisotnosti preiskovalnega sodnika, državnega pravdnika in višjih karabinjerskih častnikov. Vsi trije obtožujejo, pa čeprav za različna dejanja, Adolfa Mecianlja, ki je na razpolago sodnim organom v zaporu v Piši. V istem zaporu je bil tudi Rodolfo Della Latta, katerega je preiskovalni sodnik danes zjutraj ponovno zaslišal. Med zasliševanjem Della Latte je bil Adolfo Meciani «na zraku« v notranjem dvorišču jetnišnice Don Bosco. Della Latto so pripeljali v Firence, kjer sta v zaporu-šola Marco Bal-disseri in Andrea Benedetti. Fanta so pripeljali v Firence s karabinjerskimi avtomobili, v katerih so bili tudi sodni preiskovalni organi. Soočenje je bilo potrebno, ker so preiskovalni organi upali, da bo Marco Baldisseri končno le izpovedal resnico. Nihče ne pozna izid soočenja, ker ni nihče hotel radovednim novinarjem, ki so se zbrali pred jetnišnico, odgovarjati na njihova vprašanja. Samo državni Med procesom «Vajont» Po hitrem postopku obsojen inženir zaradi lažnega pričevanja L’AQUILA, 6. — Med procesom, kjer sodijo graditeljem jeza Va-jont, je predsednik odredil aretacijo dveh prič, ki so jima sodili po hitrem postopku. Predsednik sodišča dr. Marcello Del For-no, se je naveličal čudnega obnašanja prič v zvezi s poskusom na modelih o vzdržljivost; jeza v gradnji. Temu poskusu sta prisostvovala dva visoka funkcionarja iz Rima in da ju ne bi «prestraši-11», je baje inž. Šestini naročil kolegu Benediniju, naj sproži manjše pravdnik iz Piše dr. Raoul Tanzi' va^ove; ^f®r^je.Benec*in* je novinarje zaprosil, naj mu pustijo čas za premislek. Baje je karabinjerski polkovnik izjavil, da so «prota koncu in da bo zadeva čim-prej rešena.« maja priprli, še vedno vztraja pri trditvi, da je nedolžen. Isto trdi, njegova žena, ki je potrdila njegov alibi in sedaj vsi pričakujejo kaj se bo zgodilo v petek opoldne, ko bo zapadel rok pripora. Nekateri menijo, da bodo Mecianija, seveda če se jim ne bo posrečilo dokazati kakršno koli krivdo, izpustili na svobodo. Medtem ko so Baldisseri, Benedetti in Della Latta ostali v ločenih celicah v florentinskem zaporu, so preiskovalni sodinik dr. Mazzocchi, državni pravdnik dr. Tanzi, karabinjerski podpolkovnik Caroppo in načelnik kriminalpola v Toskani vicekve-stor dr. Gerunda odpotovali kmalu po 21. uri v Piso. Adolfo Meciani, katerega so 2. ve potrdil, Šestini pa zanikal, je predsednik sodišča vzrojil in je dal oba aretirati. Takoj so začeli razpravo proti njima, ki je trajala eno uro. Ob koncu so obsodili inž. Sestinija na leto dni zapora brez pogojnosti, Benedinija pa so opro- stili zaradi pomanjkanja dokazov. Tožilec je za oba predlagal 8 mesecev zapora. Benedinija so izpustili na svobodo, Sestinija pa so odpeljali v jetnišnico v L’Aquili. Z letalom «Boeing 707» Nov hitrostni rekord na progi Bruselj-N. York NEW YORK, 6. — Letalo «Bo-eing 707» družbe «Panamerican Airways» je včeraj doseglo nov hitrostni rekord na progi Bruselj - New York, ki jo je preletelo v 6 urah in 36 minutah, kar je za 18 minut boljši čas od prejšnjega rekorda, ki so ga dosegli septembra lani. Letalo je upravljal kap. Paul Ridley, ki je že lani zabeležil s 7 urami in 49 minutami rekord na progi Rim - New York. Obtoževaleč Mecianija — Rodolfo Della Latta miiimiiiiiiimiiuiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,||||||IIi„l|,ll|ll„llll„|l,ll„llllll,iaillllllllaillllllllllllnlllauil||||||||||||l|ai||||||||lu||||l|||||IIM|aumi||||||| KLJUB STROGIM ZAHTEVAM MORNARIŠKE PREISKOVALNE KOMISIJE Nobenega disciplinskega ukrepa proti posadki vohunske ladje «Pueblo» Komisija je predlagala, da bi poveljnika ladje in častnika odseka za zveze prijavili najvišjemu vojaškemu sodišču WASHINGTON, 6. - Poveljstvo ameriške vojne mornarice je sklenilo, da ne bo disciplinsko postopalo proti posadki «Puebla» in drugih, ki so bili kakorkoli zapleteni IIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIllIllIllIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllilllllUIIIIIIIVIIIIlIlIlllllllIllllinMlIlllllllllirillllllMIIIIIIIIIIIIIMIlUIllllllUIIIIIIIIIIIIIII NA CESTI MED MILJAMI IN LAZARETOM V # Štiri osebe močno ranjene pri čelnem trčenju avtov Avto, ki je vpzil proti Miljam, je na ovinku zaneslo na levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri prihajal drug avtomobil Na cesti med Lazaretom in Miljami se je pripetila v včerajšnjih zgodnjih popoldanskih urah hujša prometna nesreča, ki je terjala štiri ranjence. Nekaj pred 14. uro se je 31-letni geometer Fabio Mastrogia-como iz Ul. Ananian 7 z veliko br-zino peljal s svojim avtom fiat 850 coupe (TS 108320) v smeri proti Miljam. Na nekem ovinku je avto zaneslo na levo stran ceste. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri prihajal avto znamke sinica 1100 z registracijo TS 110503. ki ga je upravljal 45-letni uradnik Teodoro De Lindeman, stanujoč na Tenkem rtiču 6. Čelno trčenje je bilo neizbežno Mimoidoči avtomobilisti so takoj priskočili ponesrečencem na pomoč, jim pomagali iz razbitih avtov ter jih s privatnimi avtomobili odpeljali v splošno bolnišnico. Teodora De Lindemana, s katerim sta se peljala tudi njegova dva sinova 14Jetni Giuseppe ter 17-letna Ingrid, so sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v desetih dneh zaradi ran in udarcev po obrazu, prsih, levi roki in kolenih ter šoka. Na istem oddelku so sprejeli tudi Mastrogiacoma, ki se je precej potolkel in porezal po vsem telesu, ter Ingrid, ki se je. potolkla po obrazu in novah. Oba bosta okrevala v desetih dneh. Malemu Giuseppu pa so dali te prvo remoč zaradi udarcev po novah, nakar so ga odpustili iz bolnišnice. Podlegla je hudim poškodbam Upokojenka Giovanna Rutter vd. Hlad, stara 82 let, stanujoča v Ul. Madonnina 24, je včeraj zjutraj ob 8.25 umrla za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo v Ul. del Bosco. Priletna ženska je omenjenega dne zebrastega prehoda, kjer se je vanjo zaletel s svojim avtom NSU prinz (TS 82180) 42-letni mehanik Lucio Ra-detich iz Ul. delTEremo 109. Pri nesreči si je Hladova zlomila desno nogo in so jo zato sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh, toda vsa zdravniška nega je bila zaman. V trenutku duševne zmedenosti se je ulegel pod tovornjak Neuravnovešeni in zaradi kroničnega pijančevanja duševno prizadeti Livio Chert. star 31 let in doma od Sv. Ivana, Ul. Timignano 53, se je sinoči okoli 23. ure v trenutku zmedenosti in duševne depresije ulegel pod tovornjak, parkiran v Ul. Sorgente, s katerim se je šofer pravkar nameraval odpeljati. K sreči je mladeniča pod vozilom zapazil mimoidoči prometnik, ki je pravočasno priskočil in preprečil nesrečo. Nesrečnega Cher-ta so odpeljali z avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili psihične motnje in ga zato pozneje prepustili svojim kolegom iz svetoivanske umobolnice. iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii KONCERTNI VEČER SLOVENSKEGA KLUBA V KULTURNEM DOMU V Flavtista Čampa in Pahor ter čembalistka Dina Slama Dognano, tehnično in interpretacijsko kvalitetno muziciranje Slovenski klub je sinoči pripravil svojim zvestim obiskovalcem v mali dvorani Kulturnega doma koncertni večer s sodelovanjem flavtistov prof. Borisa Čampe iz Ljubljane in Miloša Pahorja ter čembalistke Dine Slama iz Trsta. Koncertante je predstavil predsed niku kluba prof. Vlado Turina, ki je med drugim dejal, da je hotel klub s tem koncertom ustreči ljubiteljem komorne glasbe pri nas in da bo tudi v bodoče vključeval med svoje «večere» take kvalitetne koncertne prireditve. Zahvalil se je vsem trem izvajalcem, da so se vljudno odzvali vabilu, zlasti pa prof. Čampi, ki je prišel iz Ljubljane. Prof. Čampa, ki je profesor na Akademiji za glasbo, je kon certant evropskega slovesa in danes najuglednejši slovenski flavtist, Miloš Pahor in Dim Slama - Pahorjeva pa sta se tudi že uveljavila s svojimi koncerti ne samo pri nas temveč tudi v osrednji Sloveniji. prečkala ulico izven S Ponteroša pred Silos Spored, ki so ga umetniki izvajali, je zajel skladbe od klasike do modemih, bil je vsebinsko zanimiv in tehnično zahteven ter je nudil izvajalcem priložnost, da so uveljavili vse svoje velike tehnične in interpretacijske vrline. Tako v triu kot v duu je bilo muziciranje skladno v vseh odtenkih, tonsko čisto in toplo, dinamično in po potrebi graciozno in lahkotno. V prvem delu je bila najprej na sporedu Telemannova Sonata v g-molu za dve flavti in čembalo v štirih stavkih, nato Monsieurja Naudota Trio v c-duru za dve flavti in čembalo v treh stavkih, od katerih je bil prekrasno podan zlasti drugi stavek «Graciaeusement», Famabpjeve štiri značilne skladbice za čembalo in še Bachova Sonata v c-duru za dve flavti in čembalo. Drugi del je obsegal Beethovnovo skladbo «Allegro e minuetton za dve flavti, Hindemithovo moderno delo «Kanonische sonatine» prav tako za dve flavti, Petrassijevo moderno skladbo «Dialogo arugelicon za dve flavti in za zaključek še Sammartinijevo Sonato v f-duru za dve flavti in čembalo. Zlasti sta ugajali Petrassijeva vsebinsko in kompozicijsko zanimiva skladba ter Sammartinijeva praznično vedra so. nata. Zal ne preveč številni ljubitelji tovrstne glasbe so bili deležni vseskozi dognanega in zelo kvalitetnega muziciranja ter so vse tri izvajalce nagradili z dolgotrajnim a-plavzom, čembalistiko pa še s šopki cvetja. j. k. Avto podrl žensko Živobarvne stojnice in živžav, različni jeziki in narečje kramarjev in kupcev so dolga leta dajali poseben pečat Ponterošu. Tržačani sami niso kupovali kdo ve kaj. za izletnike - kupce iz Jugoslavije, Avstrije itd. pa je bil o-blsk in nakup na Ponterošu skoraj neizogiben. Po dolgih letih bodo te dni izginile stojnice s Ponteroša, izpodriva Jih namreč motorizacija in zahteve mestnega prometa. Po sklepu občinske uprave, čeprav so prizadeti protestirali, bodo stojnice premeščene na Trg Li-berta, pred Silos, zraven železniške postaje. Premestitev se začne jutri. pri zajetju vohunske ladje s strani severnih Korejcev. To je izjavil tajnik ameriške mornarice John Chafee, ki je pripomnil, da je mornariško sodišče, ki je vodilo preiskavo, priporočilo, da bi poveljnika ladje kap. Lloyda Bucherja in ravnatelja odseka za zbiranje informacij por. Stephena Harrisa prijavili vojaškemu sodišču. Preiskovalna komisija, ki so jo sestavljali visoki mornariški častniki, je nadalje predlagala u-kor za visokega častnika na ladji Edwarda Murphyja, za tedanjega poveljnika ameriških mornari ških sil na Japonskem kontraadmirala Franka Johnsona in za tedanjega poveljnika mornariškega varnostnega oddelka na Pacifiku Everetta Gladdinga. Chafee je izjavil, da ne bo upošteval priporočil preiskovalne komisije in da ne bo disciplinsko postopal proti- posadki, ki je že dovolj trpela, zaradi česar kazni ne bi bile. upravičene. Kot je znano so severni Korejci zajeli vohunsko ladjo «Pueblo» 23. januarja leta 1968, posadko pa so izpustili po enem letu. Mornariško sodišče, ki je v San Diegu vodilo preiskavo, je priporočilo višjim mornariškim organom naslednje: Poveljnika Lloyda Bucherja bi morali prijaviti glavnemu vojaškemu sodišču zaradi nemarnosti. Odtod tudi pet obtožb, in sicer, da je dovolil, kljub možnosti odpora, da so severni Korejci prišli na ladjo, da ni odgovoril na napad ladje, da je ubogal na ukaz, da odpluje proti severnokorejskemu pristanišču, da ni pravočasno uničil tajni material na ladji in dovolil, da je del tega prišel v roko severnim Korejcem in da se ni pravočasno prepričal, če je posadka sposobna uničiti v primeru nevarnosti tajne podatke. Poročnika Stephena Harrisa bi morali prav tako prijaviti glavnemu vojaškemu sodišču, ker ni obvestil poveljnika Bucherja o pomanjkljivih napravah za uničenje tajnega materiala, da ni izvežbal svoje skupine za ta posel in da ni ukrenil ničesar po Bucherjevem ukazu za uničenje materiala. Preiskovalna komisija je nadalje predlagala pismeni ukor por. Edvvardu Murphyju ter pismene opomine kontraadmiralu Johnsonu in por. Gladdingu, ki sta bila na ključnih položajih na Pacifiku. Poveljnik ameriških mornariških sil na Pacifiku ni sprejel priporočil preiskovalne komisije in je priporočil pismene opomine vsem petim častnikom. Istega mnenja je bil tudi načelnik mornariškega štaba. Tajnik vojne mornarice Chafee pa se je odpovedal tudi temu zelo milemu ukrepu s pripombo, da se posadka, ki je bila 11 mesecev v ujetništvu, tega ni zaslužila. Chafee je pripomnil, da bo mornariško poveljstvo vprašalo Bucherja kakšne namene ima. Od njegovega odgovora je odvisno, če mu bodo še poverili kako ladjo. Harris, ki je z veseljem sprejel Chafeejev sklep, je zaposlen pri mornariškem odseku za zveze v Washingtonu. AFRIŠKI I.EH V JUGOZAHODNI AFRIKI - REZERVOARJI DELOVNE SILE V Pretorii «bantustani» ne bodo ničesar pridobili s «samoupravo» Jugovzhodna Afrika ■— Namibija — ima kakih 800.000 kv. kilometrov površine in približno pol milijona prebivalcev Afričanov. Poleg njih živi in vlada 85.000 prebivalcev evropskega rodu. Pusto, skoraj puščavno območje se vleče na zahodu ob Atlantiku, na vzhodu pa leži Kala-hari, ena najstrašnejših puščav na svetu. Vmes se dviga širna planota, kjer pomanjkanje vode povzroča največ težav predvsem živinorejcem. Toda glavno bogastvo dežele — vsaj za zdaj — so redki minerali: diamanti in zlato. Tudi bakra je obilo. Leta 1964 je na primer družba De Beers, ki ima v rokah 80 odstotkov svetovne proizvodnje diamantov, iztržila 400 milijonov dolarjev samo s prodajo diamantov, ki so jih izkopali v Namibiji. Za primerjavo naj zadošča, da je približno v istem času bela uprava izdala za zdravstveno «službo» za Afričane celih 50 tisoč dolarjev — na teto! Južno A-friko, ki mora uvažati nafto, močno zanimajo tudi pribrežne plitvine ob namibijski obali, ki so baje bogate z nafto. Že gospodarski potencial Namibije — poleg njenega strateškega pomena za obrambo rasistične trdnjave na jugu — je tako velik, da se mu Pretoria ne bo odpovedala. Vsekakor ne ob takšnem «pritisku», ki ga velesile v OZN izvajajo nanjo. Nasprotno Južna Afrika je sklenila, da si bo to ozemlje popolnoma podredila in ga vključila v svoj sistem. Politika Pretorie do Namibije je izražena v dveh osnovnih zakonih. Zakon o razvoju samouprave za domače narodnosti v Jugozahodni Afriki je bil sprejet sredi lanskega leta, zakonski osnutek o zadevah Jugozahodne Afrike pa je govorniki zahtevali zasliševanje biv- zdaj prfd Pa[la™ntom v Capetovv-ševa ™ 'nu- Belcl- ki vladajo zdaj skoraj neodvisno, bodo morah del pristojnosti prepustiti južnoafriški vladi Pompidouja in njegove žene, ki naj bi potrdila, da sta bila v prisotnosti Markoviča na večerji pri De-lonu. Madžar, Id je ubil prijatelja Da bi se izognil obsodbi 23 let sam na podstrešju BUDIMPEŠTA, 6. — Madžar Gyu-la Dorghazi, ki je 1946. leta pri 25. letih ubil med sporom prijatelja, se je skrival 23 tet na podstrešju in se tako izognil obsodbi. Vest je objavil časnik «Estri Hir-lap». Po umoru so Dorghazijevi svojci govorili, da je sin izginil brez sledu. V resnici pa se je morilec 6krival na podstrešju v pričakovanju zapadlosti sodnega pregona. Po madžarskem zakonu zapade sod. ni pregon za umor po 20 letih. Dorghazi je izjavil, da je živel samo ponoči in da je 23 let samo čital knjige časnike ter študiral zemljepis. Njegov oče je zamenjal nekaj strešnih opek s šipo, da bi imel njegov sin vsaj nekaj svetlobe. Po 20 letih je Dorghazi iz previdnosti počakal še tri leta v svojem skrivališču. Po tem obdobju se je njegov oče pozanimal pri oblasteh kako je s sinovim primerom in ko je dobil zagotovilo, da ga po zakonu ne morejo več sodno preganjati, je Dorghazi končno zapustil skrivališče Sedaj je zaposlen kot mehanik v neki kmečki zadrugi. toda vse kaže, da se jim ne bo godilo nič slabše kot dotlej. Vsak beli naseljenec bo tudi poslej dobil velike površine zemlje zastonj in brezobrestne kredite. Mešanci, ki jih je kakih 30.000, bodo prišli narav- nost pod odsek za zadeve mešancev v Pretorii. Največ sprememb se obeta Afričanom, toda ne na bolje. Osnova vladne politike do Afričanov je zakon o tako imenovani samoupravi, ta pa temelji na priporočilih Odendaalove komisije za Jugozahodno Afriko, ki je poročala leta 1964. Ta je predvsem predlagala ustanovitev desetih »etničnih ozemelj*. Poročilo vsebuje tudi štiri glavne predloge, ki so pravno zapleteni in imajo predvsem namen zamegliti bistvo južnoafriške politike: ustanavljanje tako imenovanih »bantustanov«, ozemelj, na katerih živijo posamezna plemena, v bistvu plemenskih getov, nad katerimi ima Pretoria popolno nadzorstvo in so v bistvu rezervoarji delovne sile, če jo bodo in kadar jo bodo beli gospodarji potrebovali. Zdaj kaže, da bodo ustanovili sedem takih »bantustanov* in prvega so že ustanovili. Lani oktobra je v Ošakatiju v deželi Ovambov na severu ob meji z Angolo že zasedal zakonodajni svet Ovamba v navzočnosti južnoafriškega ministra za bantujske zadeve Michiela Coenrada Bothe. Ta je lastnoročno ogrnil prvega črnega predsednika bodočega ovambovske-ga parlamenta s škrlatnim plaščem. V navzočnosti 42 plemenskih delegatov v začasni plenarni dvorani v Ošakatiju je Botha izjavil: «Odslej ste gospodarji v svoji deželi.* To je bila čista komedija, ki najbrž ni nikogar preslepila, najmanj Združene narode in svetovno javno mnenje. Toda Pretorii ni toliko do tega, da bi prepričala svetovno javno mnenje. To je dolga teta poskušala, pa ni šlo. Pretorii je predvsem do tega, da ustvari tako upravno ogrodje v Namibiji, da bo lahko čim bolj izkoriščala deželo, jo naseljevala z belim «herenfolkom» in jo v celoti izenačila po režimu z «matico». «Kdo se ne bi branil pred roparji?* je vprašal južnoafriško vrhovno sodišče v Pretorii član premena O-vambo, eden izmed petintrideset «teroristov», članov Ljudske organizacije Jugozahodne Afrike (SWAPO), Stala bo 1.250.000 lir? Autobianchi predstavil novo berlino «A 111» MONZA, 6. — Tovarna Autobianchi je danes predstavila specializiranemu tisku nov model ber-line «A 111». Vozilo, 1.438 kub. cm., je primerno za prevoz petih oseb, ima izreden pospešek, lahko ohranja tudi na daljših progah visoko hitrost, bo verjetno stalo 1.250.000 lir. Novi model dosega hitrost 157 km na uro. Maria Mangione je na trgu pred predsedniško palačo v Rimu skušala v znak protesta napraviti samomor. Z njo je bilo na Piazza del Quirinale, kjer so pričakovali generalnega tajnika OZN U Tan-ta, osem otrok. Zenski so v bolnišnici rešili življenje . m m, minul m m BLAZNI POLETI'» OD LONDONA DO NEW Y0RKA IN OBRATNO Kar štirje svetovni rekordi angleške prvakinje S. Scott Eno letalo prisilno pristalo na morju, drugo pa je strmoglavilo v Kanadi Izročili so ga preiskovalnemu sodniku «Važno pismo» v Marcantonijevih odvetnikov ? rokah Včeraj ob 17.55 so z avtom Rdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico 49-letno likalko Solideo Steffe por. Amolaro iz Ul. Orlan-dini 51, kjer so jo nemudoma sprejeli na nevrokirurškem oddelku zaradi možganskega pretresa ter 'SoS.*"*« “m”*?, >»* VERSAILLES, 6. — Zagovornik Francoisa Marcantonija Jacques Isrorni je danes izročil Reneju Pa-:a pretresa ter tar(ju vodi preiskavo o skriv-obrazu in udah. I ’ ne nastopijo komplikacije. Iz podatkov prometne policije, ki je opravila vse potrebne formalnosti, je razvidno, da je prišlo do nesreče, ki je žensko privedla v bolnišnico, ko je ta malo prej prečkala državno cesto št. 14 v višini Marinelle. V tistem trenutku jo je namreč podrl avto fiat 500 (UD 139724), ki ga je v smeri Ses- že Alaina Delona Stevana Markoviča, »važno pismo«. Vsebina pisma ni znana. Isomi je izjavil, da bodo odvetniki «budno pazili, da ne bi Francois Marcantoni postal žrtev obračunavanja med političnimi o-sebnosti«. Edino ime politične osebnosti, ki je prišlo na dan v tej zadevi, je Ijana upravljal 62-letni Antonio Pompidoujevo. že 4. marca je Pa-Michelini iz Vidma Ul. Batistella 8. tard javil, da so Marcantonijevi za- LONDON, 6. — že tri dni trajajo »blazni poleti* od londonskega do newyorškega središča, ki jih je organiziral londonski dnevnik «Daily Mail*. Ti poleti čez Atlantski ocean so že rodili številne rekorde, a tudi precej smešnih situaciji. Skupina londonskih poslovnih ljudi je izrabila to priložnost za polet v New York. Tudi oni, na glavi so imeli cilindre v rokah pa dežnike, so v teku zapustili zadnje nadstrop-je stolpa londonske pošte kot vsi «tekmovalci* in se vsedli v letalo redne proge. Nekateri precej drzni letalci bi kmalu poskus poleta drago plačali in malo je manjkalo, da ni prišlo do tragedije. Tako se je Ben Garcia, ki je odletel iz Nevv Yorka s starim Piperjem Colt rešil brez poškodb kljub temu, da je strmoglavil z letalom na neko kanadsko kmetijo. Kanadske oblasti so prepovedale Garciji polet čez njihovo ozemlje prav zaradi slabega letala. In res je kmalu po prepovedi strmoglavil na tla. Mladi kadet David Wynne-Davles, ki je letel na progi Nevv York London je imel ob pristanku zmrznjene roke In noge. Davles je letel čez Groenlandljo In ker ni bil primerno oblečen, ga je neverjetno zeblo, saj je bilo v njegovem letalu «Piper Atzec* nič manj kot 20 stopinj pod ničlo. Padlo je tudi nekaj rekordov. Tako je letalka Sheila Scott Izboljšala s svojim «Piper Comanche* lastni rekord. Celotno progo je prevozila v 26 urah In pol, kar je za celih pet ur boljši čas kot pri njenem prejšnjem poletu. Pilot angleškega vojaškega letalstva Tom Lecky-Thomson pa je s svojini lovcem Harrler z navpičnim vzletom preletel progo od središča Londona do nabrežja East Rlverja v Nevv Yor-ku v 6 urah In 12’. Tekmovanja se udeležuje tudi opica Tina, ki so ji v ta namen oblekli popolnoma belo pilotsko obleko. Tina se udeležuje tekmovanja s spremljevalko miss Mollv Bradljam. Na startu je vneto pogubljate funkcionarja britanskega letalskega kluba, se napila čaja in sc nato podala z avtom rolls royce, ki ga je upravljal zelo resen šofer, do letališča. Michael VVelllngs, ki je znan kot »leteči gladiator* je zapustil start na starodavni bigi. Oblečen je bil v gladiatorsko opremo. Welllngs, ki je funkcionar družbe Alitalia v Londonu, je odpotoval v Nevv York z rednim potniškim letalom, pot od letališča do cilja pa bo nadaljeval na rimski bigi, ki so jo uporabljali za film »Ben Hur* Bilo pa je tudi nekaj nesreč, ki niso zahtevate žrtev. Američan Fred Clauser je moral pristati na morju. Na pomoč so mu prišli ribiči, ki so ga še pravočasno rešili. Precej nevšečnosti je Imela med poletom Sheila Scott. Na letalu «Plper Comanche* se je pokvaril hitrostni merilec ln tudi radijske naprave so umolknite. «Z drugem letalom bi gotovo ne prišla do cilja* je rekla Sheila Scott, »toda to letalo Ima za seboj 67 svetovnih rekordov.* Z današnjim poletom je Angležinja dosegla štiri nove rekorde. NEVV YORK, 6. — Znani ameriški pilot Max Conrad, znan tudi kot «leteči ded*, je danes odpotoval Iz Nevv Yorka z dvomotornim turističnim letalom. V Nevv Yorku pričakujejo ameriškega pilota češkega porekta Vladimirja Kazana, ki je že prevozil v 23 urah in 35 minutah progo od Nevv Yorka do Londona. Takoj po pristanku v Londonu je Conrad odpotoval v Nevv York. Tekmovalcem na tej »transatlantski letalski dirki* je na razpolago 21 denarnih nagrad. ko so jim sodili lani zaradi rizma*. »Trdno smo prepričani nas je Južna Afrika oropala vine,» je nadaljeval «Vem, da bo boj dolg in trd. 1 moje ljudstvo ga bo nadalje''3* dokler ne bomo svobodni.* ’ < Boj bo res dolg in trd, zakaj in oblast sta v rokah Pretorie, svojo roparsko politiko spreffl J zdaj v roparski sistem in strukt®® Štiri točke v Odendaalovem P° Čilu določajo: , Prvič: v afriških plemenskih” . vicah naj bi veljal sistem osi*®3 vlade, Sestavljene iz zakonodaj® in izvršnega sveta, poleg slst . krajevne uprave v pristojnosti rejenih oblasti*. . Drugič: osrednja vlada bi ™, splošno oblast nad »podrejenim* lastmi*. Tretjič: zakon pooblašča svete, da lahko — po posvet0',,, z južnoafriškim ministrom 23 j, tujske zadeve — določi predS'3 ke v južnoafriških mestnih in , gih središčih, da bi bili delavci stega plemena, ki delajo v J ^ Afriki, lahko povezani Z vlado. , Četrtič: glavna pristojnost os njih vlad bodo prosveta, socj*"J varstvo, trgovina in industrija. tijstvo, vodna politika, pravos®0 delovni odnosi in davki. . u. Sodeč po teh predlogih, “ zalo, da bodo Afričani zdaj čili velik korak naprej v ^ upravo. Naredili pa bodo sa®° ^ lik korak v točneje opredeljen® še neznosnejšo odvisnost od torie. ^ Kljub vsem pravnim ukanam^ Pretoria obdržala v svojih vso oblast. Vse zakone, ki j® * do sprejeli parlamenti vlad« bantustanov, bo morala ^ briti Pretoria. To pomeni, da ^ imel predsednik Južnoafriške ^ publike pravico veta. Poleg bo imela Pretoria odločno be ^ pri sestavi zakonodajnih svet°T^,? naključje, da zakon poudarja ^ go »plemenskih poglavarjev, Ijakov in drugih priznanih v°® Ijev«. Prihodnost je temna za Afr*^ Svet ima preveč svojih skrbi 1 žav, da bi se dosti menil 23 p mibijo, velesile pa imajo sv0*eKiJ terese, ki jih varujejo. In v®* svetu se Pretorii ni treba niš ® pi, več najvišja zgradba na ^ pa čeprav ima človek sp°s. z nje do 320 metrov kovine, pnejo pred njim v nebo. Eifflov stolp je bil dolc jjiji 31. marca 1889. Pri tej F jft je sodelovala cela skuph“L jt ženirjev in tehnikov, ki J vodil seveda Eiffel. KOi/ Stolp je bil dokončan že ^: marca 1889, vendar so S8 pc> 11 občinstvu šele pet tedn°' pf neje in od tedaj se štel gova starost. Čeprav so P* ^ kateri pariški kulturnik* ^ njemu, ga je preprosti vzljubil in če je res, c*a v p*' število obiskov na stolpu ^ vih letih manjšalo, se v 2 p? letih naglo veča, kot se P8 ča svetovni turizem. ^ei 1! Trenutno stolp pleskajo. 8 bil potreben «nove Pre°a pt\ Ker pa je turistična sezon pragom, bodo pleskanje P p*j li in ga nadaljevali jesen - p) slej je stolp doživel 2© sprememb, ker so mu ria p* dvigala in namestili na nj v-t® kaj naprav za TV in rad* tega so najvišjo ploščad _^r občinstvu, kar je tudi ra tP vo, kajti stolp nosi tudi 2 j“ prijetno dediščino: z njeg8 pognalo doslej v smrt p! oseb. Seveda to ni rešit® s>' ti če hoče nekdo napi'8'* pr® momor, mu zares ni lt,nyo ? na vrh stolpa ln se za80t,.e P’ bije, tudi če se vrže s ks je ploščadi. KO ZAČNO MARŠALI POSEGATI V POLITIKO Kaj lahko zaključimo iz albanskega primera Komu služijo nekatera potvarjanja dejstev ■ Prehod polemičnih spopadov med sovjetskim in albanskim tiskom z idejno - političnega na vojaško področje ■ Vloga vojakov v sovjetski politiki ■ Kakšna je prevladujoča doktrina hi?fiav^amo v skrajšani o ‘W! tale zanimiv članek zna-ne9a jugoslovanskega časnikar-19 Frana Barbierija, ki je iz-e v beograjski ((Politiku pod ^dslovom «Albanski slučaj», in 0 zaradi njegove informativ-osti v zvezi z nekaterimi važ-.. ter značilnimi mednarod-dogodki, obeležujočimi Predvsem nadaljnji razvoj od osov v socialističnem svetu p označujočimi najprej obe-em tudi nekatere nove poli lične premike v SZ sami. razvidne iz sovjetskega yal ’ S° met* Tirano, Dračem in JoC,v izgradnji vojaški objekti -=eano kontinentalnih dimen-ce so rakete, atomske koni-. ■ Podmornice itd. Grade pa vse vesti jCi’ W so - če naj drže Soni;-u°bjavliene v sovjetskih ča ““i »Novoje vremja» in •'. '""•IIIIIH munist« — sem že poslali ne sa mo orožje in vojaški material, temveč tudi svoje čete. Omenjena časopisa tudi poudarjata, da je SZ spričo tega upravičeno zaskrbljena, ker da so v tem primeru od strani Kitajske resno o-grožene sovjetske pozicije na Sredozemlju Postavlja se vprašanje, zakaj je sovjetski tisk zagnal ta preplah in s tem sprispeval k novi zaostritvi medsocialističnih odnosov, če pa je znano, da so Kitajci v Albanijo predvsem poslali velikanske količine knjižic z Maocetungovi-mi mislimi, precej manj pa n. pr. žita in orožja. Sicer pa so sovjetski časopisi pred časom poročali, da imajo kitajske rakete v Albaniji zelo omejen domet, pri čemer se človek vprašuje, katera so neki potemtakem, sovjetska o-«Ko- I zemlJa v bližini, ki bi v tem pri-' meru bila od njih ogrožena. ......Med sovjetskim in albanskim ti NE ZMOREJO POLITIKI... Thyssen bo gradil tovarno Moskvi *N'6 ~ ki. Cesar ne zmorejo Mori ?norsj° gospodarstvenj-hocino MSovlstsko zvezo in Za-Prea ipf'r8n:ieij0 so bili odnosi, ties. »n 1 veUko boljši kot da-bodo tsdai je kazalo, da se da v dnhZmere ®s izboljšale. To-•tlanteVo 1 Adsnauerja je bil vpliv Je n0],, zveze tako močan, da fevanjo ari* zafi2tne korake zbli-^ahodnr, n?ed s°vjetsko zvezo in btezšivn Nemčijo. Povod so bile Pa NeJ*--Cevi’ 111 -)ih Je Zahod-s ClJa dobavljala Sovjetski ^szi za Sibirijo - - - ------------ ------ Pe. TPri ln hiejami zahodne Evro-Nem^b k° se -I8 biIa Zahodno hrC1-a °bvezala za večjo dozi, i€ ezšivnih cevi Sovjetski zveze ob,-- adoma prišel ukaz, da vzhod 1 ne smeJ° pošiljati na '“Kdtovii-?1' “ v kr°ših NATO " strateiL S° brezšivne cevi Kaže ek blag0- \ j,, ’ aa so sedaj našli nov našita od m°6el utreti pot k holj-je trpT10S0m. Sicer je resi Vda se vjet5kn^ska izmenjava med So-io v zvezo in Zahodno Nemči-Pa je ,Cas nadaljevala, vendar ta ind bda ta Preveč skrbrnna kebičiiUStrijsk: potencial Zahodne te, j,Potrebe Sovjetske zvezke zv»,_ za možnost Sovjet- ‘»•ve ouvjcv kiji , 2e' ba dobavi Zahodni Nem-Pfedvtp0 Potrebne surovine in Pred Prehrambeno blago, ba vahii °brim tednom je prišel, Sa kol sv°jega zahodnonemške-tt8o-vij1ega’ sovjetski minister za Kapp.8 Patoličev na velesejem v obisk *n ta obisk je bil prvi dajstjv, , a sovjetske vlade po e-Je .tih v Zah. Nemčiji, ko kojfp110^110 Nemčijo obiskal Mi-‘ ’ ** Je tedaj utiral sovjet- ski toii<^adi POt na Zabod. In Pa kodbo Je ob tem svojem obisku tovarno Thyssen po-velikanske to- varpe Z3 gradnjo V nenr,rezšivnil1 cevi> ki bo stala ki paj atedni bližini Moskve in začela ov,* po dosedanjih računih tev, q bratovati že čez 22 mese-Jatp za podjetje, ki bo po svojo ^ vSe.j?u ln vrednosti verjet-bilov JT kot tovarna avtomo-^fadp10!0 fiat gradi v Togliat-fl°bave unajo, da bodo samo Jači)e strojev in naprav preko-•'Oflp0 redn°st ene milijarde ta-okoh K?akib mark, to se pravi *btl, _ u thilljard lir v naši va-da b0rl CePrav se hkrati govori, lstOčaL investicije manjše. JM, a n° so se razširili gia-Jd te rtbi S°vjetska zveza ra-^etphjj, dobave plačala Zahodni da, 2 izvozom sibirskega pli-i °tilaga b° v Prihodnjem letu %rd itv ^^odno Evropo 10 mi-va itha Ub' utetrov, medtem ko ‘!iard v razPolago kar 34 mi- da jfiKUb- m. Hkrati pa se ve, ^djeti,. Pripravljena plačali ^gitp Thyssen in nekaterim ">b, ki zab°dnonemškim podjet-fti tei b°d° s tem sodelovala ‘»tl. J veliki akciji, da Pa v tuji va- šo se razširili glaso- din Jr>ed Bonnom in Moskvo Kerp^bl za to, da bi Zahod-Pomagala pri gradnji rfiJSapj,, bolje povedano pri podi JU naftovoda «Prijateljstvoi>, gfg . —»w*UUO v^12 ®0vJ^tske zveze v sko-b sicer Vzb°dnoevropske država, na Ceškoslo- Naftovod Pjkko inna Poljsko, na kbJateliT?8 Madžarsko. V.kj n0ri , 0>> so nameravali žo bo, kar jSati v Zahodno Nem-adl hr(. ,Pa je preprečil spor za-,®bili ylvnih cevi, ki smo ga o-a QdnQn Vezi 2 vplivom NATO na Se £vr za Dijaško matico in V nLa'1* spomenik seku. Lučano Gulič daruje - pujj, za športno društvo Korito^e .j sto cvetja na grob pok. 'l jj IBS sarja daruje Centralsped s ; Dijaško rnafco. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zaPuS naša draga mama in stara mama MARIJA UDOVIČ vd. ČOK _ o” Pogreb drage pokojnice bo danes v sredo, 7. t. h1” 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči sin Mario, snaha Anica, vnukinja lE*1,r|fy z možem Pinom, pravnuk Darko, sestra 'E*”1 ter družina Bradač - Bradassi Trst, Podlonjer, 7. maja 1969. IZPRED TRŽAŠKEGA OKRAJNEGA SODIŠČA Zagonetna očetova smrt povzročila spor z mačeho Ukinjen kazenski postopek proti obtoženki, ker je žalila mačeho v inozemstvu sodiščem (sodnik Es« _ "“»J«™ sodiščem (sodnik 2? JKK. SSS1..V5 tojhA **fvala neposredno le ob-Meon«?ie7)lul? žalitev posredno pa W i« n Pfimer nekega Tržačana, J Predlani umrl v Zagrebu. letna klopi se le znašla 41- skl Petl-onio, rojena v Ilir- šem n?;1?01' toda stanujoča v na-10 iem®ftu v Ul. Ghega 15. Tožila ca mačeha. 53-letna Dani- stanujp ?, vd; Petronio, ki sedaj bivala J nažfm mestu, prej pa je troninmS Pokojnim Albertom Pe-mom v Zagrebu. dogodivščina je potekla Alberto J?ko-. L- 1960 ie Tržačan T Zav^v,Pet«onio Poročil Savičevo Umrlo Bu' Prva žena, ki je že prej je pustil “na medtem je že prej la dva otroka, hčerin oiia- medtem že odrasla: **m° in sina Sergia, ki sta se&ie^la v Trstu, medtem, ko Stebu °Ce nase111 za stalno v Za- hčerka*3^118^'11 Predlani sta sin in ga, ki«* •■’6la brzojavko iz Zagreje oče mačeha sporočila, da sta toi,r?11! zaradi srčne kapi. Oba se urt«uL.odpotovala v Zagreb, da ci reti*«* a pogreba. V mrtvašnico n«i?S Pokopališča pa je prišlo tionio 'jo Ea dogodka. Sonia Pe-daini- naPadla mačeho z bese-% 'ti Tars' ven- tl si Sa nmo-Polastiln i ga. ?astrupila... ti si se nem milijona lir.» Po besed-krst« j5:adu. ie Sonia zmetala s nesla n?ec ln rože, ki sta jih pri-RiiliCa jAtPoa in njen sin. Reška Poer«L-Uk?zala tak0' nat0' da R ebru obred odloži. bia°pitle se ie zvedelo, da je So-bedela ravnala tako, ker je Cttiri -..brata Sergia, da oče ni tastrunit adl kaPi. temveč zaradi tdravniu s Phnom. Policijski oijo tni„,na iteki ie opravil obduk-berto p?t a t.er ugotovil, da je Al-Pitve e“romo umrl zaradi zastru-ogljikovim monoksidom, t fehr?, P?tr°nio je vse to zvedel zjutraj, tik pred pokom ' ®el je bil skupaj s sva-va» d Prevozniško podjetje «Dra-Prgj d , s® zahvali osebju (oče je bralno o vv. •tem Podjetju) za na-v:;»a ,,.5C11° za ureditev očeto-D Alh««' ®ef mu je povedal, da Tlkoi P?Ah mrtvega v kuhinji, s.ajo *v,.° ie mladenič šel na po-?a'ie n-’ ki€r so mu potrdili. ,uce umrl ne zaradi srčne Nagradni natečaj za izdelke iz kovnega železa Konec meseca zapade rok natečaja «Obeski iz kovnega železa«, ki sta ga razpisala deželno odbomi štvo za turizem in ustanova za razvoj obrti v sodelovanju s pokrajinskimi turističnimi ustanovami in združenji trgovcev v Furlaniji -Julijski krajini. Doslej so določili nagrade v vrednosti 2 milijonov lir, sedaj pa so dodali še nekaj nagrad. Zanimanje za to pobudo, ki teži po ovrednotenju stare obrti izdelkov iz kovnega železa (krc-parskih) je zelo veliko tudi izven dežele. Izdelke te vrste je razstavila na mednarodni razstavi obrti v Florenci tudi ESA. Odbornik Giust sprejel senatorja Montinija Deželni odbornik Giust je včeraj sprejel predsednika uprave za italijanske in mednarodne podporne dejavnosti senatorja Montinija, ki ga je spremljal glavni ravnatelj dr Savini Nicci. Med srečanjem so obravnavali sociološke in kulturne probleme mladine v zvezi s pobudo ustanove o naselitvenem področju v Fomi di Sopra, Pri tem so omenili tudi nove pobude za mladino v deželi v sodelovanju s Slovenijo in Koroško Pred tem sta sen. Montinija sprejela predsednik deželnega odbora Berzanti in podpredsednik Moro. Pogovori Stopperja s podtajnikom Malfattijem Na ministrstvu za proračun in načrtovanje sta se predvčerajšnjim sestala podtajnik Malfatti in d: želni odbornik Stopper. Na sestanku sta pretresla vprašanje, do kcd so doslej uresničili načrte CIPE v prid tržaškemu gospodarstvu. Odbornik Stopper je orisal stališče dežele do raznih vprašanj, ki so sedaj pereča, ter je predvsem govoril o zaposlitvi in velikih infrastrukturah. Podtajnik Malfatri pa je povedal, kaj so storili doslej na državni ravni za uresničenje načrtov CIPE. Vlada je posredovala tudi pri avstrijski vladi za uresničenje načrta za zgraditev predora pod Monte Croce Camico (Ploeckner Pass). Nadalje bodo proučili gospodarsko vlogo naše dežele v okviru EGS, in sicer na sestanku, ki bo v Bruslju. Odbornik in podtajnik sta se sporazumela, da bodo sklicali na ministrstvu dva sestanka, da proučijo vprašanja tržaškega pristanišča v zvezi s prometom s kontejnerji ter možnost novih stvarnih industrijskih pobud, da se zviša število zaposlenih v Trstu. liiiiiiHiniuitHimmiiiimiiMmiiiiiiiiiiiiniiiniiiiHmimmiiiiiiiiimiiiniiimiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiii PISMA UREDNIŠTVU zaradi zastrupitve. je n„5 seveda povedal sestri, i em napadla mačeho za- S vet išče na Vej ni in slovenščina Spoštovano uredništvo! Prejšnjo soboto, 3. t.m. me je prekrasen majski dan izvabil na sprehod okrog Proseka in tako sem obiskal tudi novo cerkev na Vejni ali na «Monte Grisa«, kot so jo samovoljno krstili v tržaški škofiji. Ob tej priložnosti sem kupil tudi nekaj razglednic v barvah in med njimi tudi priloženi zemljevid, za katerega je na hrbtni strani razglednice rečeno, da je vzet «dalla carta automobilistica allT:200.000 T.C.I.». Razglednico pa prilagamo zato, ker so naši kraški slovenski kraji, ki spadajo danes pod Jugoslavijo označeni samo z italijanskimi imeni, kot npr. Clanzi, Valle-grande, Opacchiasella itd., le za nekatere večje kraje je milostno dodano med oklepaji še slovensko i-me kraja, kot npr. «Sesana» (Sežana), «Comeno» (Komen) itd. Seveda s te strani meje na karti slovenska imena sploh ne obstajajo, celo Opčine so označene takole: «Poggioreale (Opicina)«. Z družbo sem si novo cerkev o-gledoval skoraj eno uro (od 16. do 17. ure) in med tem časom sem opazil, da so prišli izletniki romarji s štirimi avtobusi, od katerih je eden nosil tablico «PA» (Padova), eden «UD» (Udine), kar dva pa «KR» (Kranj, Slovenija), od petnajstih osebnih avtomobilov pa jih je bilo pet iz Jugoslavije (Koper, Reka, Ljubljana in Pulj). Iz drugih držav ni bilo nobenega avtomobila. Tudi v včerajšnji številki tukajšnjega italijanskega dnevnika je bilo v^nekem članku o omenjeni cerkvi zapisano, da poleg izletnikov iz Italije obiskujejo to cerkev največ izletniki iz sosednje Jugoslavije. ..»■•■■■■■lini.. *° Peti-Aer-’etno -1e- da se je Alber-Mihojn o? ,res sam zastrupil s krat n 'la' ie menda že prej dva-Pejstvn “Ausal napraviti samomor. Mi v in,i5a .so Policijski organi na-V° truni5m-,i> k'er -ie ležal° njegovo Df"°' zaprto plinsko pipo, sa-verjetn . 1 ni pomembno. Zelo trla -,e sama Danica Savič za* s8ihoroor°' da zabrisala sled za Eh j ^vič vS}, 0° pogrebu je Danica Jttanv Trst. in v bančni 'rito d “Sanca nazionale« del la-^ 811115 večjo vsoto denarja. fPor tiod,08°dki so povzročili hud s°nio in Sergiom Pe- tič na J*3, eni strani ter Danico Sa-!° karah^1' .Ta ie Prijavila zade-vse riri-f,rin;|er-lern' ki so zaslišali v' Priia*d,ete ter P° dolgi preiska-temu jarin. Sonio Petronio okraj-Akočio ir?11111 zaradi žalitev na °bt astne mačehe. «*>ka .ie bila prisotna na Stopnik • obravnavi. Savičin za- 'tlno n«?, zahteval 1 liro za mo-jPdba (.a8kodnino. Sodnikova raz-E«! Pletla s sporom, ker je troti Srmbklni1 kazenski postopek . Sa i« nker Rte «za prekršek. ?resii v • ltallianski državljan za-^zensiri lnozemstvu in za katerega zakon predvideva le de-kazen.« ... ^Sanek konzulte kmečke bolniške blagajne hni visoki izdatki za oskrbo varovancev in nizki dohodki Poprečni izdatek za zavarovanca je znašal “6.715 lir, osebni prispevek pa 3.764 lir Zakaj še vedno komisarska uprava? ?fc«ranriureds*dstvom dr. Oliviera še naprej izkazovala svojo solidar-n.,1la Se .ie te dni sestala kon-ll bovnS^atoske kmečke vzajem-Vavl.iak Ae i»agajne, ki je razili sVoi« ° obračunu za leto 1968. L °Msa? 2°,roCilu ie dr. Degran-v l deIovanje bolniške bla-stmn0rist kmetov in poudaril, ),ra'bia° naraščajo izdatki za ,,'be v'jSravniško oskrbo in spre (Ls° lm«i-niSnlce- v preteklem le Sv’^, skupno 48 mil. Ur iz 2%ce katerih 42 mil. za bol »ho 'Pr.e-1Snie leto 37 mil.). Sn 2a 'e zvišal poprečni stro-lCe.ieteooD0sameznega zavarovanca, 'eta i(M»6olrvišnico: (lani 155.188 ftS!»no *967. Pa 29.202 Uri manj). *5bcah 'e lani zdravilo v bol- ha Cah čh 5.2oo , zavarovancev za skup-5°v Tukajšnje poprečje h.^ho v«^av ',enia v bolnišnici ie nost. Tržaška bolniška blagajna je že od svoje ustanovitve pod komisarsko upravo. Kmečka zveza je že večkrat izrazila zahtevo, da se razpišejo voUtve, toda vse kaže, da na pristojnem mestu imajo glede tega gluha ušesa. 0 lJnan! kot leta 1967. Za lir 2-500nnnVniško oskrbo 'e S1° J-Več kn?0^ llr' ln sicer 400-000 Jeta 1967. to pa zaradi (2avhikia bolniškimi blagajnami in ša> p°Prečni izdatek za po- 3)(u26-7is ,?avar°vanca je lani zna-3.0nš' kaw!r' osebni prispevek pa ka Or ie treba še dodati latu^aziiu« avneRa letnega prispev-S ?1 ie ,a ,med Prispevki in iz-k>Ciimjv tržaški pokrajini med %iVsako T državi, toda to razil-tafjkenj« . »«to krije vsedržavno Zarad?U?klh bolniških bla-2 t« ,teRa izkazuje lanski ha^biemn vke bolniške blagajne HA,Mn0a br pribitka in blagai-zw?la?u.1e vse svoje obvez-ttiii^hiih ^(bolnišnicam, toda v &m.' Ur se je nabralo 100 K?1* (ipUman.l Idjaja. ki ga je zahvalU tu »»Pikom za sodelovanje lobanje, da bo vsedržav-sn'ečkih bolniških blagajn V okviru edinstvenega izbora vrhunskih dosežkov slovenske književnosti NAŠA BESEDA je izšlo še izbrano delo SLAVKA GRUMA (1 knjiga) JANEZA TRDINE Montebelluni, kjer deluje kak®,, lastniku podjetja «La Dolomite* za stilno industrijsko oblikovanje 40 večjih in manjših tovarn ® in izdelavo smučarskih čevljev. delavo čevljev. iiiiitiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiisiiiititiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiir(iifiiiiiiifiiiiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiim1,lir,>1 V NEDELJO V inču; mmm* Tekmovanje za «PokaI Schnabl ni uspelo posebno dobro Manjkali so številni vidni atleti iz naše upravne dežele ■ Borovec Švab 4. na 400 m z ovil Kot skoraj vedno v Gorici, tudi tekmovanje za pokal Schnabl ni bilo dobro obiskano od deželnih atletov. Vzrok za zelo mlačna tekmovanja v Gorici je nedvomno pomanjkanje močnega domačega društva. Tekmovanja na šolskem stadionu prireja navadno atletska zveza sama in predstavljajo večkrat le spoštovanje tradicije. V nedeljo je na tekmovanju za pokal «Schnabl» z lahkoto zmagala ekipa Libertas iz Vidma, čeprav n; bilo na sporedu nekaj panog, kjer so atleti tega kluba posebno močni. Dobrih rezultatov je bilo sicer nekaj, ne pa toliko kot na zadnjem tekmovanju v Trstu teden dni prej. Najboljši tehnični rezultat lahko prisodimo metalcu kopja Casarsi, ki je orodje vrgel 04.10 m daleč. Casarsa ima sicer nekoliko boljši osebni rekord, v lanski sezoni pa je zaradi poškodbe na rami metal bolj malo. Od bratov Defranzoni iz Gradiške je bil prisoten samo starejši Claudio. Po vrnitvi iz vojaške službe ta atlet, nt več v taki formi kot nekdaj. Osvojil je .drugo mesto z metom točno 59 m pred Fučko. ki je b'l s 54.80 m soliden, Zanimiv je Oj! tudi skok.s palico. Dannisi iz Vidma je preskočil 4 m, Rezoftat \ni. za ajleta nobena senzacija, v, debeli pa predstavlja še vedno viden atletski dogodek. Posebno sedaj, ko so najboljši skakalci s palico iz Vidma pri vojakih in nastopajo za druge klube. Od1 «asov» je pokazal . nekpliko manj srednjeprograš Bramuzzi, ki je nastopil v teku na 400 m z ovirami. Deželni rekorder je dosegel čas 56". V primerjavi z mnogimi drugimi odličnimi dosežki videmskih atletov na letošnjih prvih tekmovanjih sezone je čas 56’’ samo poprečen. Atlet sicer dosega skoraj vsako leto najboljše rezultate na koncu sezone. Na tej progi je tekel tudi borovec Švab, ki se je uvrstil na četrto mesto s časom 61”. švab z doseženim časom ni preveč zadovoljen. Po rezultatu 54’5 na 400 m iz prejšnjega tedna je upal, da se mu bo končno posrečilo preteči isto razdaljo z ovirami v manj kot eni minuti, kar bi predstavljalo za njega važen psihološki uspeh. Skok v daljino je bil slab; več kot zadovoljen pa je bil z znamko 43,78 m v metu diska Mazzoli iz Tržiča. Fučka je nastopil tudi v tej panogi, dosegel pa je presenetljivo slabo razdaljo komaj 37,48. Po odličnih rezultatih v metu krogle in metu kopja smo od njega pričakovali rezultat okoli 42 m. V ostalih tekih se je posebno izkazal Blasig na 800 m, kjer je dosegel čas 1’58”5 pred znanim Buttazzonijem in Rizzijem. Zanimiv je posebno uspeh sledniega. čas 2T”4 dokazuje, da so v Vidmu odkrili novega sohdneva atleta. Na 5000 m je Mtlocco nedvomno trpel v soparni vročini in tekel je le za zmago. Tržaški sorinter Marlon je nastopil na 200’ m. Zma‘gal /je gladko z rezultatom 23”1, ki je sam P° Z,. zelo dober, a je le nekoliko r*L| čarujoč. Atlet je pred kratkim J® krajšo razdaljo v 11” in ustr®,, dober čas, okoli 22’’5 - 22”7. s® ,«, pričakoval tudi na dvojni ra®®“p štafeto 4x400 m so osvojili ® ^ Libertasa iz Vidma, Sestavu' j kar dve ekipi in se uvrstili na p u dve mesti. Za ekipno lestvi®0 bilo to zelo važno. Rezultati: . 400 m z ovirami: 1. Bramuzzi “ t gio (Libertas Videm) 56”, *■ s (Bor) IT”: i# 200 m: 1. Marion Davide Triestina) 23”1; -o- 800 m: 1. Blasig Lucio d1®1 tieri Tržič) 1’58”5; . 5000 m: 1. Milocco Domeni®0 bertas Videm) 16’7"7; palica: 1. Dannisi Giorgio ^ tas Videm) 4,00 m; , i kopje: 1. Casarsa Franco Udinese) 64,10 m, 3. Fučk® ^ dovan (Ginn. Triestina) daljina: 1. Pianan Fulvio Triestina) 6,33 m; . disk: 1. Mazzoli Otello d**!,#« tieri Tržič) 43,78 m. 3. p (Ginn. Triestina) 37,48 štafeta 4x400 m: 1. Libertas «A» (Bramuzzi, Buttazzohi’ Meri, Valent) 3’35’’5. .jr« Na ekipni lestvici so zmagali atleti Libertasa iz v.5t)(l1 * * Zbrali so 76 točk. pred Gin" , !' Triestino 42 točk, Italcanti® ^ točk, Torriano iz Gradiške 1° itd. _ im 21. MAKS ZADNIK 3 Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB • Istrski odred v Brkinih in Istri 1. GABERK: zgorele so 3 hiše in 13 gospodarskih poslopij. Sovražnik je pobil tri domačine, in sicer: 1. IVANA FRANKA, starega 64 let 2. JOŽETA FRANKA, starega 63 let in 3. MIRKA TOMAŽIČA, starega 24 let, ki je bil slaboumen - epileptik, in so ga fašisti pobili, ko je ležal v globoki nezavesti. 2. HUJE: požganih 8 stanovanjskih hiš in 26 gospodarskih po- slopij, tri poslopja delno zgorela. Sovražni vojaki so o-ropali 8 ovac in 2 prašiča. Človeških žrtev ni bilo, ker je vse prebivalstvo pobegnilo iz vasi. 3. PODBEZE: Zgorele so vse hiše in gospodarska poslopja, razen 7. Te pa so požgali 19. 5. Podatkov o poropani ži vini in imetju ni. Pobili so 23 domačinov: 1. ANTONA BASA, starega 48 let 2. ANTONA BARBA, starega 59 let 3. ANTONA BARBA, starega 58 let 4. IVANA BARBA, starega 47 let 5. RUDOLFA ČUŠA, starega 16 let 6. FRANCA ČUŠA, starega 47 let Požig Lipe pri Jelšanah 17. aprila 1944. Nemci vlečejo prašiča 7. JOSIPA FABJANČIČA, starega 47 let 8. IVANA FABJANČIČA, starega 50 let 9. IVANA GUSTINČIČA, starega 48 let 10. JOŽETA KRIŽMANA, star. - očeta 11. ANTONA KRIŽMANA, sina 12. RUDIJA KRIŽMANA, vnuka 13. ANTONA LAKOTA, starega 30 let 14. JOŽETA MAVRICA, starega 60 let 15. RUDOLFA MAVRICA, starega 30 let 16. PETRA MRŠNIKA, starega 47 let 17. JOŽETA PRIMCA, starega 55 let 18. IVANA ŠAJNA (ni podatkov o starosti) 19. PETRA ŠIRCLJA, starega 56 let 20. IVANA VALENČIČA, starega 44 let 21. ANTONA VIČIČA, starega 40 let 22. IVANA ZADELJA, starega 46 let 23. IVANA LOGARJA (ni podatkov o starosti) Poročilo navaja na strani 93, da so zaprli v dve hiši 22 moških in jih zažgali, da je bilo žrtev triindvajset; Rudolf Mavrič je iz goreče hiše bežal kot živa plamenica, vendar so ga podrli streli. 4. PREGARJE: požgali 108 hiš in gospodarskih poslopij (po- žigali so trikrat), pobili: 1. JAKOBA LEVERJA, starega 80 let, in 2. IVANKO BUBNIČ, staro 72 let Ostalo prebivalstvo je pobegnilo iz vasi, sicer bi bili vse pobili. Poropali so mnogo živine, živeža in imetja. 5. TOMINJE: požgali 40 hiš in gospodarskih poslopij, pokrad- li vso živino in pobili naslednje vaščane: 1. JOŽETA JAGODNIKA, starejšega 2. JOŽETA JAGODNIKA, mlajšega 3. IVANA JAGODNIKA, sina 4. IVANA JAGODNIKA, Starega 55 let 5. IVANA BOŠTJANČIČA, starega 44 let 6. FRANCA CETINA, starega 46 let 7. ALOJZA BOŽICA, starega 41 let C. IVANA KOCIJANČIČA, starega 55 let 9 SREČKA KOCIJANČIČA, starega 15 let 10 JOŽETA KOCIJANČIČA, starega 25 let 11. JOŽETA KOCIJANČIČA (ni podatkov o starosti! 12. ANTONA KRESEVICA, starega 18 let 13. JOŽETA LOGARJA, starega 78 let 14. ANTONA LOGARJA, starega 43 let 15. JOŽETA LOGARJA, starega 28 let 16. FRANCA LOGARJA, starega 55 let 17. JOŽETA LOGARJA (ni podatkov o starosti) m 18. IVANA LOGARJA (Logarja so prisilili, da jim .cjf paj z Josipom Fabinčičem iz Podbež nosil «,un do Hrušice, kjer so oba ustrelili). 19. JOŽETA MATKA, starega 56 let * 20. MARIJO NARTNIK (ni podatkov o starosti) 21. IVANKO NARTNIK, staro 24 let 22 ALOJZA NARTNIKA, starega 18 let 23. ANTONA PRIMCA, starega 80 let 24. MARIJO PRIMC, staro 70 let 25. ANDREJA TOMCA, starega 70 let 26. ANDREJA TOMCA, starega 45 let 27. JOSIPA TOMCA, starega 50 let 28. JOŽETA URHA, starega 45 let 29. IVANA URHA, starega 56 let 30. MILANA URHA, starega 14 let 31. ANTONA URHA, starega 46 let 32. JOŽEFA URHA, starega 50 let 33. IVANA URHA (ni podatkov o starosti) 34. MILANA URHA, starega 14 let. (Nadaljevanje sle$ I i,k’i>M4Tvn' TRSI - UL MONTECCH1 6 H rELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečno®00 »nn»i četrtletna 2250 Ur polletna «400 lir celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (l.ooo stanh dinarjev), letno 100 din (lO.OOO starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo trtaškes5 4p vnaprej, Dzs Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 32-207, tekoč) račun pri Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 15J), llnančnpupravnJ 250, osmrtnioe 150 Ur - Mal) ogla*' irst u-oo - b rt'n _ oJjlas) Šj tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri «So«etž> PubUcitš ItaUanaa — Odgovorni urednik: SIANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst