Stev. 43. V Trstu, v soboto 12. februarja 1916. Letnik XII Izhaja vsak dan, tudi ob nedelja* in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrmčiSka Asiflccga SL 20, L nidstr. — Vd dopisi naj se pošiljajo uredništvu li«u. Nefrankirana pisma se nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsortij Usta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge $ omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega it. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -......... • • • s 12.— za trt mesece................. za nedeljsko i r d a j oza celo leto....... 5.20 za pol ieta................. 2.60 Posanesaa številka .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računao na mili metre v Sirokostl ene koloni* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za* vodov............. . mm po 20 vin, Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K vsaka nadaljna vrsta.......: ... „ 2— Mili oglasi po 4 vinarje beseda, nsjmanl pa 40 vlmrje* Oglase sprejema lnseratni oddelek .EdtaasK'. Naročnfce to reklamacije se p-šiljsjo opravi Usta. Plačuje se Izključno 1» upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in lnseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PraiSIJH Aiiškega SL 20. - Poštnohranilničal račun 5t 841.55? Pregled najnovejših dosođkou. Ruska bojišča. — Delovanje ruskih poizvedovalnih čet v Voliniji se nadaljuje. Naše čete povsod odbile Ruse. Severno Drisvjatskega jezera odbit močnejši ruski napad. Balkansko bojišče. — Naše čete zasedle Tirano in Bazar Sjak. Pred padcem Drača. Italijanska rronta. — Nobenih posebnih dogodkov. Zapadno bojišče. — Vsi napadi Francozov v svrho zopetne osvojitve izgubljenih postojank pri Vimy in južno Somme izjalovljeni. Dogodki na morju. — Nemci potopili v Severnem morju angleško križarko »Ara-bis« in torpedirali še eno drugo križarko. Turška bojišča. — V Iraku in pri Kute-lamari v splošnem nobene izpremembe. — Nova ponesrečna ruska ofenziva na kavkaski i'ronti. — V Dardanelah običajni streli sovražnih vojnih ladij. Razno — Grška zbornica. — Briand in Bourgeois v Rimu. — Konferenca Son-nina z grškim in rumunskim poslanikom. [ dirati z desnega brega, je bil po đveurnem I bolj svesta odgovornosti in da naj izrabi Hale uradno poročilo. DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se objavlja: 11. februarja 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Delovanje sovražnih poizvedovalnih čet proti fronti armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda se nadaljuje. Naši varnostni oddelki so Ruse povsod odbili. Poljske straže ogrskega pešpotka št. 82 so razpršile par ruskih stotnij. Jugovzhodno bojišče. — V Albaniji prodirajoče avstrijske sile so dne 9. t. m. zasedle Tirano in višine med Prežo in Bazar Šjakom. Italijansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Cmtorne. DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-ne 8. februarja. Topovsko delovanje kakor običajno. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala veliko cesto v dravski dolini v bližini Sil-vana in motila železniški promet na postajah Caldonazzo v Suganski dolini in St. Peter pri Gorici. Sovražna letala so vrgla par bomb na Borgo in Castel Telvana v Suganski dolini, a <=0 napravila le majhno škodo. _ Hemllio uradno poročilo. BERLIN, 11. (Kot.) Veliki glavni stan, 11. februarja 1916. Zapadno bojišč če. — Severovzhodno Vimy so Francozi po večurai topovski predpripravi ponovno izvršili poizkus, da bi zopet pridobili tamkaj izgubljene jarke. Njihovi napadi so se vsi izjalovili. Tudi južno Somme niso mogli priboriti nobene izgubljenih postojank. Ob Aisni in v Šainpanji mestoma živahni topovski boji. Eden naših priveznih balonov brez moštva se je nenadoma odtrgal in odplul pri Vailly čez sovražno črto. Vzhodno bojišče. — Severno Drisvjatskega jezera je bil odbit napad močnejšega ruskega oddelka. Balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Dogodki no morliL BERLIN, 11. (Kot.) Wolffov urad poroča: V noči od 10. na 11. t. m. so naletele naše torpedovke na dogerskl sipini, okoli 120 morskih mili vzhodno angleškega o-brežja, na več angleških križark, ki so takoj pobegnile. Naše torpedovke so jih zasledovale in potopile novo križarko »Ara-blsa ln enkrat zadele s torpedom neko drugo križarko. S pomočjo naših torpe-dovk so bili rešeni: poveljnik, dalje 2 oficirja in 21 mož. Naše pomorske sile so se vrnile nepoškodovane. Sef admiralnega štaba mornarice. s mm bojišč. CARIGRAD, 8. (Kor.) (Zakasnelo.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Nobene izpremembe. — Kavkaska fronta: Sovražnik je tudi 6. februarja n* raznih delih fronte obnovil svoje napade proti našim predpostojankam, ne da bi dosegel kak uspeh. V centru so naši prednji oddelki s protinapadom ubili nad 300 Rusov in jih 40 ujeli, med njimi 2 oficirja. — Dardauelska fronta: Dne 7. februarja je bil sovražni rušilec torpedovk, ki je obstreljeval Teke Burnu, po naših baterijah pregnan. CARIGRAD, 10. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Pri Felahie lopovski ogeni v presledkih in pehotno streljanje. Sovražnik, ki je poskušal pro- boju prisiljen, da se je umaknil v stare postojanke. Pri Kutelamari nobene izpremembe. — Kavkaska fronta: Srditi napadi sovražnih sprednjih oddelkov so se vsled našega močnega protistreljanja izjalovili. — Dardanelska fronta: Dne 9. februarja popoldne je neka križarka izstrelila na Teke Burnu 5 strelov, nakar se je umaknila, obstreljevana od anatolskih baterij, proti Imbru. Dva monitorja, ki sta križarila pred vhodom v morsko ožino, sta bila prisiljena, da sta se oddaljila. Sprejemi pri sultanu. CARIGRAD, 10. (Kor.) Sultan je danes popoldne sprejel saksonsko misijo pod vodstvom saksonskega poslanika na Dunaju, grofa Rexa, ki mu je izročila veliki križec reda sv. Henrika in reda za vojaške zasluge, ki ju je saksonski kralj podelil sultanu. Nadalje je sprejel sultan v privatni avdijenci soprogo Arnulfa Bavarskega in njenega sina princa Henrika, ki se mudita že nekaj dni tu. Jutri dospe semkaj bavarska misija, ki izroči sultanu neki bavarski red. _ Položaj v Albaniji. CARIGRAD, 10. (Kor.) »Tasvir i Ef-kiar« priobčuje poročilo svojega skadr-skega dopisnika, ki se nahaja sedaj v Skoplju in opisuje dogodke v Albaniji tekom vojne, zlasti pa preganjanje musul-manskih pristašev, ki jih je bilo 111 obe šenih. Postopanje Esad paše se smatra sedaj, ko je vstal mohamedanski svet proti svojim sovražnikom, za izdajstvo proti islamu. __ Ofenziva proti Solunu? LUGANO, 10. (Kor.) Poročila italijanskih lisov iz Soluna se vračajo zopet k mnenju, da tam ni zasedaj pričakovati o-fenzive od nobene strani. Poročevalec »Corriera della Sera«, ki mu običajno daje podatke francosko - angleško poveljni-štvo, ceni bolgarsko - nemške sile, o katerih se je poizvedelo, da stoje od Bitolja do bolgarske Tranje, na 300.000 mož, in izjavlja, da so glavna dela za popravo vardarske železnice že storjena. Most in predor pri Demir Kapu sta že uporabna in proga Veleš Strumica funkcijonira tako popolno, da so mogli odpraviti pet težkih topov v Hudovo. V okraju Xaxithi so Nemci napravili letališče. Poročevalec obžaluje končno, da se je sovražniku pustilo toliko dragocenega časa za utrditev m zgradbo črt in da je tako izgubljena prednost, da se je Solun uredil militari-čno. Će bi se končno poizkusil ofenzivni udarec iz Soluna, bi moral zadeti ob največje zapreke. ______ Izmišljotine o Bolgarski. SOFIJA, 10. (Kor.) Agence tel. Bulgare poroča: Francozi hočejo neprestano držati javnost v zmoti o pravem položaju na Bolgarskem. Sedaj so preko Lyona razširili vest, da se je vršila na Bolgarskem cela vrsta demonstracij za ustavitev sovražnosti, da so nosili manifestanti table z napisi »Doli z vlado! Doli z izdajalcem Radoslavovom! Doli s tujo dinastijo, ki hoče uničiti deželo!«, da je bilo pri tem več ljudi ubitih in ranjenih, da je bil izvršen v zadnjem času atentat na bolgarskega generala Todorova itd.. Ni potrebno, posebej naglašati, da ni na vseh teh pripovedkah niti ene besede resnice. Griko zbornico. ATENE, 9. (Kor.) Na seji zbornice so bili navzoči vsi poslanci. Ministrski predsednik S k u 1 u d i s je prečital vladno izjavo o politiki vlade, ki obstoja predvsem v tem, da se ohranijo sile naroda nedotaknjene in varujejo narodni interesi. Ta politika, je rekel ministrski predsednik, je odobrena od večine naroda in se bo na-dab'evala kljub pritisku, ki ga bo prenesel narod hrabro. ATENE, 10. (Kor.) Zbornica je izrekla vladi zaupanje z 266 glasovi od 272. Tekom debate je minister za notranje zadeve G u n a r i s izjavil o vprašanju nevtralnosti: Mi bomo izstopili iz nevtralnosti, če bodo zahtevali to narodni interesi. Marca 1915 nismo opustili nevtralnosti, ker so zahtevali interesi dežele, da ostanemo nevtralni. Sedaj še ni čas, da se poda zgodovinska presoja politike vlade. Minister je zaključil z besedami: Vlada mora ohraniti mobilizacijo. Ako se pozneje morda pokaže kako znamenje možnosti demobilizacije, bo vlada razmotrivala o umestnosti.__ Diplomatska posvetovanja v Rimu. RIM, 10. (Kor.) Minister zunanjih stvari Sonnino, se je včeraj dvakrat razgo-varjal z grškim poslanikom in potem z romunskim poslanikom, ruskim veleposlanikom in deputacijo srbskih parlamentarcev. _ Briand v Ubil LUGANO, 10. (Kor.) Iz glasov italijanskih listov povodom prihoda francoskega ministrskega predsednika Brianda v Italijo, je naglašati nujna svarila »Messagge-rax, »Secola«, .Popola d' Italia« in sorodnih listov italijanski vladi, da nai si bo težke, odločitev italijanske usode pripravljajoče ure za faktično trden in popoln sporazum s Francijo. RIM, 10. (Kor.) Ministrski predsednik Briand in njegovi spremljevalci so posetili kraljico in kraljico-mater, kakor tudi namestnika kralja. Briand, Bourgeois in poslanik Barrere so imeli konference s Sa-landro in Sonninom, Thomas In genera Pellet z vojnim ministrom. Pri večerji consulti, ki so se Je poleg francoskih gostov in članov poslaništva udeležili veleposlaniki Rusije, Anglije in Japonske, poslanika Srbije in Belgije, več italijanskih ministrov, uradnikov in oficirjev, so se vršile napitnice Sonnina in Brianda. Sonnino je rekel: Vesel sem, da zamorem pozdraviti med nami načelnika francoske vlade, s katero nas spajajo tako številne stare tradicije in obnovljeno orožno bratstvo. Navzočnost Vaše ekscelence je nov porok našega trdnega zaupanja v zmagoviti konec boja, ki ga vojujejo zavezniki s silo neomajne edinosti za stvar svobode in pravičnosti. Dvigam svoj kozarec na zdravje predsednika francoske vlade francoskega naroda in zaveznih vladarjev kakor tudi Vaše ekscelence, pozdravljajoč Vas v imenu italijanske vlade in naroda. — Briand je odgovoril: V imenu vlade republike pozdravljamo jaz in moji kolegi kraljevo vlado in celo Italijo prisrčno. Z največjim občudovanjem smo zapazili, da je zavzela Vaša dežela, sledeč pozivu narodne vesti, svoje mesto v taboru zaveznikov, da brani pravico in svobodo. Oba naša naroda sta prepričana, da je odvisna končna zmaga od trdne volje, da se združijo vsi skupni viri, energije in življenjske sile z zavezniki. Opirajoč se na neomajno nado, nadaljujete Italija in Francija v ožjem bratstvu plemena in orožja gigantski boj, v katerem se odloči usoda narodov. S temi čustvi dvigam svoj kozarec na čast Vašega Veličanstva kralja in kraljice italijanske in zveznih vladarjev in pijem na zdravje Vaše ekscelence in kraljeve vlade, katere visoko vrednost in velikodušno gostoljubnost mi cenimo_ Car odpotoval k armadi PETROORAD, 10. (Kor.) Car je odpotoval včeraj k armadi. Nadaljne nredstoječe izpremembe v ruski vladi. BERLIN, 10. (Kor.) »Berliner Tagblatt« poroča iz Petrograda, da hoče bivši minister Kokovcev stopiti v Sturmerjev kabinet Kokovcev je bil pred kratkim v avdijenci pri carju, ki ga je imenoval takrat za predsednika železniškega oddelka. _ Rusko posojilo na Japonskem. PETROGRAD, 9. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Tokia: Pogodba glede najetja ruskega posojila na Japonskem v višini 30 milijonov jenov v svrho pokritja ruskih državnih naročil, ie bila podpisana. Posojilo je 5% in se mora amortizirati v enem letu. Carp se vrnil v Bukarešt. BUKAREST, 10. (Kor.) Bivši ministrski predsednik Peter Carp se je vrnil semkaj. _ 701etnica feldmaršala princa Leopolda bavarskega. MONAKOVO, 11. (Kor.) Imenom avstrijske vlade je ministrski predsednik grof Stiirgkh čestital generalfeldmaršalu princu Leopoldu bavarskemu povodom njegovega 701etnega rojstnega dne. Princ Leopold se je zahvalil za čestitko s prisrčnimi besedami._ Potopljene ladje. ROTTERDAM, 10. (Kor.) Pilotski par-nik »X« je zvečer dospel v Hoek van Holland s posadko norveškega parnika »Varle«, ki je trideset milj severozapadno Terschellinga zadel ob mino in se potopil. Najbrž so kapitan, prvi strojnik in drugi krmilar utonili._ Nevtralna mirovna konferenca. STOCKHOLM, 11. (Kor.) Nevtralna mirovna konferenca je pričela zborovati včeraj. Stockholmski župan Lindhagen je bil soglasno izvoljen za predsednika. Ker zastopniki Norveške, Danske, Holand-ske in Švice še niso prišli, velja konferenca za enkrat samo za provizorično. Prihod Forda se pričakuje vsak čas. Podlaga razpravam ima biti odprava oboroževanj zaeno z uvedbo mednarodnega pravnega reda, ki bo ščitil narode in posameznike ter jim nudil politično, gospodarsko in duševno svobodo. Bolgarski vojni minister o položaja. Neki sotrudnik sofijskega lista »Litra« se je obrnil na bolgarskega vojnega ministra Najdenovega, ki mu je na tozadevna vprašanja glede akcij pri Solunu in Valoni odgovoril tako-Ie: »Naj pripravljajo Angleži in Francozi, karkoli hočejo, ne pomaga jim nič, kajti uničenje naših sovražnikov se more s tem le zakasniti, nikakor pa ne preprečiti. Solunska akcija je, ko ni dosegla svojega i namena, da bi rešila Srbe in preprečila I direktno železniško zvezo med Belgra-dom in Carigradom, z vojaškega stališča postala za Angleže in Francoze nesmotrena, da, škodljiva. Soudeležba en-tentnega brodovja nam ne bo delala posebnih težav in nevarnosti, kajti so havbice, ki glede dalekosežnosti nikakor ne zaostajajo za ladijskimi topovi, poleg tega pa ima artiljerija na kopnem še prednost, da mora streljati iz zakritij. Kakor hitro bo končana solunska akcija, bo vojna za Bolgarsko končana v toliko, ker se bolgarska armada ne bo u-deleževala vojne na drugih frontah. Zlagane so vesti, da pošiljamo vojake v Kavkaz, v Egipt, na vzhodno in zapadno fronto, ali da bi jih pošiljali v bodoče. Mi se bomo borili dalje le tedaj, če bi bili napadeni na našem balkanskem ozemlju. Valona, mali Solun Italijanov, nudi v primeri s Solunom še manj težav. Italija še ni dala jasno razumeti, ali bo Valono branila za vsako ceno. Kakor hitro pa bodo videle avstrijske čete, da je zavzetje Valone potrebno, jo zavzamejo. Vsa italijanska armada stoji kot prikovana pred Sočo in vkljub ogromnim žrtvam ni mogla pridobiti niti pedi zemlje. Ce bi sklenili Italijani, da branijo Valono, bodo morali premagovati stokrat težje ovire kot pa ob Soči. Grška se nahaja v najtežavnejšem položaju. Glavna skrb Grške je sedaj preživljanje armade in prebivalstva. Angleži in Francozi imajo v rokah prometna sredstva in dopuščajo prevoze živil samo za tri dni. Ententa ne more skloniti Grške, da .bi se ji priključila. Dokler vlada na Grškem kralj Konstantin in dokler bo cesar Viljem zmagovalec, bodo v Atenah vzdržavali rajši, če ne drugega, vsaj neprijazno razmerje napram ententi. Romunska, za katero se silno prizadeva ententa, da bi jo pridobila zase, bo ravno tako kot Grška predvsem čuvala svoje lastne koristi. Ententne vlasti upajo, da se Romunska, če zadene centralne vlasti ali Bolgarsko kak neuspeh v bližini romunske meje, priključi Rusiji. Temu upanju je pripisati zadnjo rusko ofenzivo v Besarabiji. Zato oslabljajo Rusi druge svoje fronte in porivajo velike mase čet na besarabsko fronto. Jaz pa mislim trdno, da Romunska ostane nevtralne do konca vojne, kajti ogromna moč centralnih vlasti vpliva zelo na naše sovražnike in tudi na nevtralne .države. Perzija je že na strani centralnih vlasti in bo pomagala, da se zlomi sovražna moč. Nimamo še poročil, kako se razvijajo dogodki v Perziji, morem pa izjaviti, da je Perzija po svojem zemljepisnem položaju dragocena zaveznica in da pripomore veliko k hitrejši kapitulaciji naših nasprotnikov. Izborne odnošaje, ki vladajo med nami in našimi zavezniki, takorekoč cimen-tirajo za nas uspešni dogodki. Na bojišču žive bolgarski vojaki po bratsko z našimi zavezniki in na to se gradi neomajna trdnjava bodočega nerazrešljivega sporazuma med zveznimi narodi. Ententne vlasti so že prepričane, da se jim mora ponesrečiti njihov poizkus, da bi s sestradanjem prisilile centralni vlasti, da bi kapitulirali. Uvidevajo tudi, da je duh, ki vlada med četami četvero-zveze, ves drug kot pa oni, ki vlada med armadami četverozaveze. Vsi tozadevni računi naših sovražnikov so se izjalovili popolnoma. Će pa vzlic temu nadaljujejo vojno, vzroki za to niso v veri na možnost. da bi se jim Ie še znala posmehljati vojna sreča, temveč v upanju, da dosežejo kak majhen krajevni uspeh, ki bi jim omogočil pričetek mirovnih pogajanj in dosego nekaterih ublažitev mirovnih pogojev. Položaj. 11. februarja. Stagnacija v delovanju traja dalje na vseh bojiščih. Na nobeni fronti ni prišlo te dni do dogodkov, ki bi bili kake večje važnosti. »Pester Lloyd« naglaša, da takega zastoja v vojevanju, ni bilo še v nobeni prejšnjih vojen. Nov pojav je to, ki ga je rodila sedanja vojna. Kakor je ta vojna velika v oblikah izražanja, tako je impozantna tudi v sedanjem svojem lipnem mirovanju, ki se razteza po vsem vojnem področju. Uprav velikanski je ta fenomen, ko si stoji nasproti do 20 milijonov oboroženih bojevnikov, ne da bi prišlo do kakih večjih spopadov. Povsem gotovo pa je, da to abnormalno stanje ne more trajati dolgo. Kdo bi mogel slutiti, kaj bo sledilo potem? Računati pa je z verjetnostjo, da prva močneja akcija prinese za seboj vrsto nadaljnih akcij in tako se oživi zopet vojna na vsej iniji. To pavzo porablja ententa za delo, ki j e res zelo nujno, za delo — krpanja. Ententa je po svoji sestavi podobna slabo zgrajeni stavbi. Ali so bili delavci slabi, ali je bil materijal neprimeren, ali pa — obojno. Sedaj se prikazuje razpoklina tu, sedaj tam. Stavba ni solidna. Zlasti vezi, ki naj spajajo dele z glavnimi stebri, se zde zlite iz snovi, ki ne spadajo skupaj in zato od-jenjujejo ter ne dopuščajo večjega obremenjenja. Zato imajo graditelji velike skrbi in vse roke polne dela s — krpanjem. Zlasti francoski državniki, ki imajo pri tej stavbi nalogo nekakih po-iirjev. Ali oni sami, ali njihovi zaupniki in agentje so na vedncin potovanju, da zasledujejo razpokline na stavbi, ki se zdi za oko toli veličastna, in da krpajo in maše. Sedaj v Solunu, sedaj v Atenah, sedaj v Rimu, sedaj v Londonu. Poleg tega dela v lastni hiši se mučijo in trudijo, da bi take razpokline povzročili v tuji solidni hiši, kjer so jim sedaj slučajno nasprotniki. Posebno v Sofiji. Pa še kako mogočni in dobri računarji so, ki znajo z bistrim očesom zasledovati pomanjkljivosti na domu entente in jih izkoriščati. V torek je dospel v London francoski finančni minister Ribot, kjer je imel dolge konference z angleškim zakladnim ministrom. Tu sta se moža gotovo posvetovala, kako bo mašiti luknje financijelne naravi. Brzojavna poročila v današnjem izdanju pa so nas obvestila, da sta francoski ministrski predsednik Briand in minister Bourgeois dospela v Rim. Čitatelje prosimo, naj še enkrat prečitajo tozadevne brzojavke, in videli bodo — krpanje. Sedaj je prišel čas — bodo čitali —, ko mora četverosporazum začeti z odločilno fazo vojne in prenehati s pomotami in spori v političnem in vojnem življenju. Odkrito da si morajo zavezniki poročati o silah, pomanjkanjih, potrebščinah, da pride do edinstvenosti, do enotnega političnega in strategičnega vodstva! Ali ni dragoceno, klasično priznanje to, da so delali doslej pomote, da vladajo med njimi spori vojne in politične naravi?! Priznanje torej, da ni pri njih edinosti ne v političnih ciljih ne v vodstvu vojevanja! Sedaj šele iščejo za že dovršeno in zavrženo stavbo tega, kar bi jej bili morali dati na, začetku, ker je to prvi pogoj za uspeh in točno funkcioniranje sosebno pri takem velikem in kompliciranem mehanizmu, kakršen je četverosporazum! In pa delikatnem, ker je sestavljen iz elementov, ki so si bili še včeraj stari tradi-cijonelni in zgodovinski nasprotniki, kakor n. pr. Rusija in Anglija. Sedaj, ko je bržkone že prepozno — zavožene stavbe se s krparijami težko popravljajo — in se nedostatki v konstrukciji ne dajo več odpraviti. ^ Te nedostatke je priznal tudi Lloyd Georges nekemu italijanskemu poročevalcu, ko je miril in tolažil, da je sedaj — jo tolikih in ogromnih pogreškah prošlosti — dosežena popolna harmonija. Neki pregovor pravi sicer, da je spoznanje storjenih grehov prvi korak do poboljšanja. Bo že tako. Ali stvar je pač taka, da je za resnično poboljšanje treba tudi pokore in obžalovanja storjenih grehov, in njih posledic drugim na škodo. Četverosporazum pa hoče vztrajati v grehu in posledice njegove večati v neizmerno ?? Temu namenu naj služi tudi Briandovo potovanje v Rim. Gospoda v Londonu in Parizu so menda izprevideli, da so Angleži vendar malce preveč po — angleško postopali z Italijo, ki je danes ob vsej svoji dvomljivi kvaliteti vendar-Ie ententi nujno potrebna. Tudi to je bila ena tistih > pogrešk prošlosti« ki jo hočejo sedaj popravljati. Londonska ugledna lista »West-minster gazette« in »Times« sta ravnokar v očividno po vladi inspiriranih izjavah govorila tople besede Italiji na dušo, govoreč laskavo o veliki važnosti Italije. Priznavala sta sicer, da so Angleži res malce navijali cene oglja za Italijo, da pa se vse to popravi, čim — zopet angleška klavzula! — bo zadoščeno potrebam angleških tovarn za municijo!! Iz današnjih brzojavk pa doznajemo, da je tudi Briand sprejel nalogo, da gasi v Italiji ogenj ozlovoljenja. Tudi Briand je zatrjeval dopisniku »Secola«, kako visoko cenijo prijateljstvo in sodelovanje Italije! O tem da priča njegovo potovanje v Rim. In nujno potrebno je bilo to gašenje. Iz Rima javljajo namreč, da je dala italijanska vlada v Rimu razumeti, da se ne bo mogla dolgo upirati nasprotnim strujam in da je namigavala na neizogibno ministrsko krizo, a vsaka izprememba v ministrstvu da bi pomenjala izjavo vsega naroda — proti vodstvu vojske in proti vojni šanci. Sploh je zavladalo sedaj v Rimu veliko diplomatično vrvenje. Vse, kar je v di-plomatični službi, je na nogah in si brusi pete od pogovora do pogovora: italijanski ministri, francoska gosta, ruski veleposlanik Giers, romunski poslanik knez Ghika, srbski poslanik Ristič, grški poslanik Coromilas stiskajo glave in se mučijo. Posebno naglašajo poročila iz Rima, da so grške stvari predmet posebne pažnje italijanskega ministra za vnanje stvari Sonnina. To vrvenje in beganje diplomacije v ententi je značilno v trenutku »impo-zantnega mirovanja« na bojiščih, ki ni nič drugega nego štadij priprav za bodoče velike akcije na bojiščih, ki bodo potem sledile dru^a drugi. 2e začetek pomladi nam utegne orinesti obilico velikih do- * Sfrn H. »EDINOST* štev. 43. V Trstu, dne 12. februarja 1916. godkov na Balkanu, na ruskih frontah in na Francoskem. Centralni vlasti pa ste imeli že takoi na začetku jasne račune in načrte, ugotovljene cilje in določene poti. Teh se držite. V tej jasnosti in stal nosti je jamstvo za njiju uspehe._ Mm politične vesti. Uredba našega političnega razmerja đo Ogrske. V svojem velikem govoru o bodočem gospodarskem razmerju med našo in nemško državo se je predsednik praške trgovske in obrtne zbornice V. Nemec o uredbi našega gospodarskega razintrja do Ogrske izjavil tako-le: To razmerje je sicer do konca 1. 1917 urejeno, obnovljenje torej ni neposredno nujno. Treba pa že sedaj resno razmišljati o njem in je pripravljati, ker je to prva in neizogibna podlaga za našo vna-njo trgov iako politiko in ker se mora torej ta podlaga ustvariti čim prej, da nas dogodki ne presenetijo. Stališče naše zbornice napram temu vprašanju je znano. Mi želimo, da se ohrani skupno carinsko in gospodarsko območje, ker se Avstrija in Ogrska srečno izpopolnjujete v gospodarskem pogledu in ker je veliko in skupno območje koristneje za oba dela, nego bi bila ločitev. Želimo torej varne in trajne zagotovitve te skupnosti, ki mora sloneti na Čim popol-nejem zenačenju gospodarske zakonodaje in uprave, da bo obema deloma jamčila enake pravice in nalagala enake dolžnosti. Ta enotnost, katere potrebg je ravno sedanja vojna prepričevalno dokazala, js po našem mnenju edina podlaga, na kateri se more trajno ohraniti skupno carinsko območje. Naša zbornica je v tem pogledu v popolnem soglasju z o-stahmi trgovskimi zbornicami Avstrije m njiovim udruženjem. Trgovsko-politič-na centrala je dala s soglasnim sklepom izraza temu mnenju. Razi d *>ar0češke stranke. V nedeljo 0 t. m. se je se«e! v Pragi izvrševalni odbor staročeške stranke, da se posvetuje o zedinjenju vseh čeških političnih strank. Seji je predsedoval predsednik izvrševaluga odbora dr. Matuš, ki je poročal o pogajanjih med češkimi strankami, kate rili se je v imenu stranke udeleževal on in pa dr. Slavik. Pojasnjeval je namen zedinjenja strank, ki naj bi tvorilo podlago in prvi korak za dosego ožje organizacije čeških strank, v katero se, Če se posreči ta namen, pritegnejo potem tudi češke stranke na Moravskem in v Sfeziji ter ostale češke stranke na Češkem. Dr. Alatuš je poudarjal važni mo- ralni moment, ki se nahaja v povzdigi političnega nivoja češkega življa kot posledica politične discipline, ki bi jo vzdrževala nova organizacija. Nato so se pre- čitale načelne določbe o političnem zedinjenju štirih političnih strank, nakar se je vršila daljša razprava. Vsi govorniki so se izrekli za ta smoter, ki je tako zelo važen za češko politično življenje, in so označali v ta namen izbrano pot za pravo. Nato je bil soglasno sprejet naslednji predsednikov predlog: Izvrševalni odbor staročeške stranke je na podlagi poročila o pogajanjih med zastopniki staročeške, mladočeške, narodnosocijalne in napredne stranke odobril pogajanja in dogovore, ki so šli na eni strani za ze-dinjenjem imenovanih strank v eno samo stranko pod imenom »narodne stranke« na podlagi dogovorjenih sklepov, ob svobodnem pridržku pristopa narodnosocijalne stranke, na drugi strani pa za u-stanovitvijo zveze vseh čeških političnih strank v čeških deželah, in je sklenil, da naj se kot posledica dogovora smatrata izvrševalni odbor sedanje narodne stranke (staročeške stranke) in s tem stranka sama za razpuščena, kakor hitro se sestavi izvrševalni odbor nove narodne stranke. Izvrševalni odbor pozdravlja in odobrava nadaljna stremljenja po ustanovitvi nove zveze vseh čeških političnih strank v čeških deželah. — V Izvrševalni odbor nove narodne stranke odpošlje izvrševalni odbor tri Člane iz svoje srede. Izvoljeni so bili: dr. Ma-tuš, dr. Josip Slavik in karlinski župan Brabec. — Tako torej uspešno napreduje zedinjevalno delo na Češkem in ob trdni volji zastopnikov češkega naroda, da naj nove razmere najdejo češki narod edin in složen, je tudi pričakovati z vso gotovostjo, da bo tudi tako. Predstojeća rekonstrukcija ruskega kabineta. sRuskija Vjedomosti« smatrajo, da pride najbrže v kratkem do važnih iz-prememb v ruskem kabinetu. Trdovratno se zatrjuje, da bodo odstopili: notranji minister Hvostov, poljedelski minister Navmov in trgovinski minister Šahovski. Kot nasledniki se imenujejo: knel GaliČin, Tatiščev in Bjelecki. Stiirmer je imel daljšo konferenco tudi z bivšim notranjim ministrom Maklakovom. V petek je odpotoval Stiirmer k carju, da mu poroča o položaju. Ker so nastale med petrograjskir metropolitom in višjim prokuratorjem sinoda hude diference, odstopi najbrže tua višji prokuratov Volšin. Deputacija rao-narhističnih organizacij namerava posetil Stiirmerja in mu pojasniti naziranje mo-narhistov o sedanjem političnem položa ju. Goremijkinu se očita, da ni vojeva' vojne proti Nemčiji, ampak samo ovira1 razvoj ruskih sil, posebno pa delovanje dume. Vlada, ki se hoče vzdržati sedaj na Ruskem in imeti oporo v narodu, mor^ skrbeti predvsem za to, da je stalno v stikih z dumo. 9 Razglas. Nanaša je se na razglas z dne 3. decembra 1915 ste daje na občno znanje, da se bo vršila klasifikacija konj za meste Trst in okolico sledeče dneve ob 9. uri dopoludne v Rocolu, piazza dei foraggi: 1. Za mestne okraje: I: Sv. Vit, II: Staro mesto, V: Stara mitnica, IV: Sv. Jakob in za okolico dne 19. februarja 1916. 2. za mestni okraj III: Novo mesto in IV: Nova mitnica dne 20. februarja 1916. 3. za predmestne okraje I: Skedenj, II: Sv. Ana, III: Farneto, IV: Sv. Ivan, V: Kojan in VI: Barkovlje dne 21. februarja 1916. Z ozirom na kratki, za klasifikacijo določeni čas, se pozivljejo lastniki konj, da privedejo konje točno in posamezno ob zgoraj določenih dnevih, in to v ogib prevelikega navala ob posameznih dnevih. V posesti lastnikov konj nahajajoče se evidenčne liste je s seboj prinesti. lstotako naj lastniki kobil prineso s seboj eventualne zaskočne liste (uradna potrdila državnega ali deželnega živino-zdravnika), nagradne liste in liste plemenskih knjig za kobile, katere so v njih zabeležene. Za take kobile se ne izdajo evidenčni listi. Lastniki konj, ki ne morejo biti sami navzoči pri klasifikaciji konj, naj pouče irimerno one osebe, katere privedejo kolje. ako se zadovole z onimi cenami, ki bodo pravočasno razglašene, ali pa ako zahtevajo cenitev konj. Prošnje za dovoljenje sicer prepovedane prodaje ali za premestitev konj z evidenčnimi listi iz okraja klasifikacije, naj se vlo/e pri c. kr. ministrstvu deželne hrambe, prošnje za sprejem konj z evidenčnimi listi o© Kupuje vole In krcue! sssrts, rojene vole in krave po primernih cenah. Zadoik Tomaž, mesar, Trst. trg sv. Ivana (za Sv Ant.) <63 TlfftflNliffl ^CHELE KOKSA, Trst, Corso irlkUUUIIlli 6t. 87. Kupnje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in briljante po najvišjih cenah. tis Gostilna Doberdd, domača jedi a. Najboljša vica. Pivo J. vrste. Nizke cene. — Postrežba točna. G7 Umetni zobje z fn fcrez CeUasfl. zlate Krone In obrobkl VILJEM TUSCHER konces. zobofehntk TRST, oL Caserma št 13, il n. Ordinira od 0 zjutraj do 6 zvečer. v ! t ♦ : Na debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-n ke, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, p'semski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, rasna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledal:«, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe', in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicoio štev. 19. 62 ZOBOZDRAVNIK »Slovenec« konstatuje, kako je tudi Hofer izpočetka razvrščal in hvalil polke po kronovinah — po sedanji ustavi: kranjske, Štajerske polke itd.. Sedaj pa je omenil »plemena monarhije« »Slovencev« člankar, nadovezuje k temu nastopna, zelo umestna razmotrivanja: »Sicer smo bili veseli njegovih pohval ^kranjskega« polka, ampak naša misel je ta, da ni več veliko ljudi, ki so služili »pr kranskmu rogoment«, ampak mnogo več je takih, ki se zavedajo, da so služili pri tem ali onem slovenskem ^polku. To je velik razloček! Kranjec in Stajerc živita sicer še vedno v črkah ustave, v resnici pa izumirata! To je prav lepo razložil socijalist Renner v članku, katerega smo svojčas objavili tudi mi. Dežele so mrtve, narodi pa, ali pa, da govorimo s Hofer jem, plemena, to so ž i v e energije, so tvoreče in gibajoče sile, ki mogočno učinkujejo na mišljenje in čuvstvovanje ljudskih mas. In če v časih, ko je res treba do zadnjega izrabiti in izkoristiti vsako, tudi najmanjšo energijo, pameten človek to tudi izvršuje — ali se naj zaradi tega huduiemo, če se v svojem besedilu ni ravna! po nazorih davne prošlosti, ampak je upošteval vsaj nekoliko tudi moderno življenje, da doseže svoj dobri, lepi in koristni namen? Zakaj nc bi ravnali tako, kakor ravnajo inženirji, ki naravnih sil ne uničujejo, ampak jih po pametnih preračunih izkoriščajo v splošen blagor? Spominjam se, da sem pred nekaj tedni čital v »Slovencu«, kako je častnik na ogroženi soški postojanki za-klical svoji in vojakom: »Držite se, saj ste Slovenci!« Ali je bil dotični častnik neumen, ker jim ni rekel: Držite se, ker ste Kranjci ali Istrani? Prepričani smo, da je dosegel s »protiustavnim« izrazom Slovenec mnogo boljši in večji učinek in ime! je popolnoma prav! Da doseže svoj vojaški cilj, se ni oziral mnogo na mrtve črke, ampak na živega duha in na živo mišljenje svoje mase. Tudi Hofer bo imel popolnoma prav, če se bo bolj oziral na »plemena« nego pa na ustavne »deželane«. Z Ogri se pa že kako poravna, da se »orszag« ne podre.« I. P- Pozdrav z bojišča. Enoletni prostovoljci iz tržaške okolice: Pertot Janko, Keber Karol in Metlika Anton pošiljajo vsem znancem, prijateljem in prijateljicam iskrene pozdrave z visokih snežnikov. »Akadetnično društvo slovenskih tehnikov na Dunaja« je imelo 29. prosinca t. L svoj občni zbor, na katerem so bili izvolili v odbor sledeči člani: predsednik: Fugina Vojteh, cad. Ing., podpredsednik: Kregar Franc, cand. arch., blagajnik: Sonc Stanislav, cand. ing„ tajnik: Cerni-vec Josip, stud. arch., knjižničar: Pfeifer Metod, stud. arch., preglednik: Molka Viktor, cand. ing. V poročilo o Igri v Skednju se Je poročevalcu vrinil neljub »lapsus calami«. Brati je tamkaj (»Edinost« 9. II.) namreč mlade igralke in ne: »male«, ker so poleg šolskih otrok pri igri vrlo sodelovale fnhfl meblirana z dvema posteljama, na željo «111111 tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin. 300 Rfflfffflft M no£avic®» moške in Ženske obleke DUIV UJU brez razpare po zmernih cenah. Dela se izvršujejo teke m 8 dni. Barrarnica ulica Salice 6 (Piazza Barriera ve c ch i a) 40 ZDRAVNIK Med. Dr. Karol PerniClt ordinira o« 11-1 pop. Trst, ulica Glulla št 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne). IlilHIB Gospodarsko društvo na KonMiu registr. zadruga z on. zavezo vabi na občni sbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. svečanu 1915 ob 10 fiop. v zadružni« mmiH ni Kontovellu. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za I. 1915. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Na fontove Iju, dne 9. svečana 1916. t | Dr.J.C ermak I se Je preseli! ]n ordinira sedaj Iv Trstu, ul. Poste vecciiie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zotavtaiz Jsolsčioe. Plombiranj?. e UMETNI ZOBJE, j Omstno-fotosraflčn! atelje Trst ulica del Rivo it 42 Mltle) Trst IzrrŠBje v*ako fotografično dalo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalor, porcelanast* plošče za TsakoTrst. spomenike. POSEBNOSTI POVEtANJS m VSAK* FOTOORAFIJS m Kadi udobnosti gosp. naročui kor sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, er. tudi zunaj mesta po najzmernejiib cenah Trst, ul. M Rivo M. hI Zaloga tu io inozemskih vin, špirita, likerjev In razprodaja na drobno In debelo Trst, Via cteiS« Jtccguo it. & (Nasproti CaK6 Centrale). Velik izbvx francoskega šampanjca, penečih £eztr-tnib italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux. Burgundtr, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni trop: no ves slivovec in brinlavec. Izdelki L vrste, doSIi iz dotičnih kraisv. Vsaka naročba se takoj izvrSI. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtc\o In iranfco. Razprodaja nun od pol litra Novo pogrebno potfjeije, Corso 47. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daje nada pteljnb-Ijeoa mati, tašča, in stara mati gospa URŠULA vdova ŽIVEC danes, dne 11. febmaija po do'gi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaapala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil Jutri, 12. februarja ob 2V, pop. iz hiše žalosti Vrdela-Farneto 1374. TRST, dne 11. febmaija 1916. Mihael, Franc (odsotna), sinova. Justina, hči. Ivanka, sinaha. Dušan, Nada, Bogdan, vnuki ZAHVALA. V dno duše prešinjeni po tolikih izrazih sočutja ob priliki sartl našega sina, brata In svaka gospoda ALOJZIJA STARC Izrekamo tem potoni našo zahvalo vsem onim blagim osebam, ki so na ta ali oni način lajšali našo neizmerno bol. Naša prisrčna zahvala bodi izrečena prečast. g. kanoniku in g. kapelanu, g. županu, gg. starešinom, nositeljicem •vencev in šopkov, g. prijateljem preminulega, ki so ga nesli k zadnjemu počitku, ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili oa zadnjem potu in Izražali osebno ali pismeno svoje sočutje. Sv. Kri i pri Sežani, 11. februarja 1916. 2alujo£a druiina Stare.