294. fleullkfl.
V UiHIodl v Četrtek. 19. decembra 1997.
XL leto.
Bfti|a r shk uai «tf«?er, ixun*i uvoei)* m »»aiK*, « **ua #o fO*H prejeman m aistie epiifci dese* aa raa lato 25 K, am pol leta i3R,n četrt leta 0 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|aM|ano s pošiljanjem na dom za vse leto M K,n pol leta 12 K, za četrt leta 6 K,m m Mtsec 2 K. Kdor hodi sam poni plača aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — 2a tale detel« toliko več, kolikor anala poštnina. — Na naročbe fcrez istodobne vpošiljatve naročnine se|ne ostra« - Za oiaaalla se plačuje od peterostopne pettt-vrste po 12 h, Če se oanaaUa tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovari-' - Rokopisi se ne vračajo  - Uredništva sa mfrisvvlatva je v Knaflovib ulicah it 5. In sicer uredništvo v IJaadstr* Bpmvnlitvc pa vfpritilčju. — Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, omenila, t j. administrativne stvari
•r#4Blitva talaloa it S4 PieisMissf itsjvllko pp M. ki OpravnUtra telefon it 85.
LoudflMliter je su&lectt.
V razpravi o dr. Masarvkovem nujnem predlogu v varstvo svobodnega pouka na vseučiliščih je govo-ril, kakor je znano, kot glavni proti-govornik dr. Janez Evangelist Krek.
Mož je hotel s svojim govorom briljirati, zato je slekel za trenotek črno sutano ter govoril tako, kakor da bi bil navzlic* svojemu katoličanstvu prožet s svobodomiselnimi in naprednimi idejami. Delal je globoke poklone socialni demokraciji ter se celo postavil na stališče, da ločitve države od cerkve tudi s katoliškega pogleda ni zametavati.
Z emfazo je takrat vzkliknil: »Moje mnenje je, da je skrajni čas, da verni katoliki prično razmotri vati vprašanje ločitve cerkve od države . . Države s kardinalom na čelu tudi mi ne gu t i ramo.«
V tem smislu je govoril v zbornici malokateri katoliški duhovnik, za to se ni čuditi, da je vzbudil dr. Krekov govor dokaj pozornosti tako med svobodomiselnimi poslanci, ka-kor med klerikalci samimi.
Socialno demokratski postanci, ki kaj malo poznajo Janeza Evangelista, so smatrali Krekove besede za suho zlato in so mu frenetično pritrjevali, meneč, da so meti garje vi mi ovcami vendarle našli kapitalnega zdravega kozlička.
Mi, ki poznamo Kreku srce in obisti, pa smo takoj vedeli, pri čem da smo, in smo popolnoma pravilno taksirali njegovo in usum Delphini konstruirano svobodomiselnost.
Naglašali smo, da je bil Krekov govor proračunjen v to, da preslepi javnost o pravem mišljenju njegovem in da zavije njegovo do kosti in mozga reakcionarno stranko v iiimbus modernih naprednih idej.
Povedali smo, da ne verjamemo čisto nič lepo donečim frazam dr. Evangelista, ker smo se že često imeli priliko prepričati, da dela spoštovani učitelj bogoslovne »vede« na ljubljanskem duhovniškem vzgoje: vališču kaj rad na Dunaju politične skoke, ki mu dajejo sijaj moderno mislečega sociologa, dočim je doma na Slovenskem ponižni oznanjevaiec tistega ortodoksnega, intransirgent-nega klerikalnega evangelija, ki ga propoveduje pravoverni fanatik Anton Bonaventura.
Za ortodoksne klerikakv Jegli-čevega kova so že besede »ločitev cerkve od države« prava grozota in obide jih mrzla polt, če se kdo v javnosti, ako tudi samo mimogrede, dotakne tega perečega vprašanja.
Naravne je potem, da so ti junaki pali skoro v omedlevico, ko so slišali, da je od svete rimske stolice proklete prevratne ideje o ločitvi cerkve od države zastopal celo pravoverni dr. Janez Evangelist.
V klerikalnem taboru je zavladala konsternacija, ki se je javljala v mučnem molku vsega klerikalnega časopisja. V prvem momentu ni klerikalna gospoda vedela, ne kam, ne kodi: ali naj Janeza Evangelista javno obsodijo radi njegovih uogub-nih idej, ali ga naj primorajo, da napravi svoj kotav pred kardinalno točko rimske politike: »Kdor zahteva ločitev cerkve od države, bodi proklet«?!
Tako se je pričela prikrita borba pod površjem.
Med tem pa je Janez Krek z vidnim zadovoljstvom na tolstem svojem obrazu sprejemal ovacije socialnih demokratov, ki so ga v vseh tonih slavili kot pametnega, moderno mislečega »katoliškega znanstvenika«. Da bi tega ne bili nikdar storili! Prihranili si bi sedanjo blamažo.
Skof Bonaventura in episkopat naravno niso mogli trpeti, da bi učitelj »katoliške vede« in vzgojitelj naraščaja »vojskujoče se cerkve« javno zastopal načela, ki jih je kot pogubne proklela njegova svetost rimski papež sam.
Prišlo je pismo, v katerem so stale besede: »Quousque tandem abn-tere, Catilina, patientia nostra?<-
In Janezu Evangelistu je takoj padlo junaško srce v tresoče se hlače in na migljaj se je osvobodil vseh hudičevih izkušnjav ter se odpovedal eatiliiiarskini svojim nagnenjem.
V »Konservative Korrespon-denz« čitamo sedaj ta-lc komentar njegovega govora o ločitvi cerkve od države:
»Interes cerkve zahteva možnost, da neovirano izvršuje dušno pastir-stvo. Vse drugo, tudi vprašanje, ali ima cerkev v državi javno- ali zaseb-nopravno stališče, je stranska stvar. Zato so katoličani dolžni, da pazijo na eventualnost, da bi se hotelo razmerje cerkve do države izprenieniti, in da so pripravljeni za slučaj, če bi nasprotniki nastopili z ločitvijo cerkve od države. Zlasti je pred vsem potrebno, da se vsestransko pojasni zamotano vprašanje verskega zaklada.«
Bravo! Tako se spremeni rjoveči lev v pohlevno ovčico!
Pričakujemo sedaj še, da priobči glasilo rimske kurije »Osservatorc Romano« notico: »Doctor Joliarmes Euangelista Krek laudahiliter se subiecit.«
Poslansko zbornico.
Na Dunaju, 18. dec.
V kuloar jih poslanske zbornice se govori samo o ministrski krizi In o premembah v ministrstvu, dasi ne ve nihče nič gotovega in se zdi, da so najbrže vse samo pobožne želje. Posebnega edinstva med ministri pač ni, saj so pa v ministrstvu združeni največji politični nasprotniki in da v ministrstvu zastopane stranke ne drže prave discipline, je pač tudi naravno, saj ne more nobena prodreti s svojimi zahtevami in se vsled tega krha.
Danes sta potom nujnih predlogov prišli na vrsto dve »državni potrebi« proračunski provizorij in redni proračun. Obe zadevi se skupno obravnavata. Nujnost je bila obema priznana in začela se je tudi že meritorna debata.
Koncem seje je grof S t e r n -b e r g v konfuznem govoru vprašal podpredsednika Žačka, če je res ministrski predsednik podal demisijo in je zahteval, naj se to zbornici naznani. Žaček seveda ni mogel dati odgovora.
Memla se reducirajo vse govorice o ministrski krizi na to, da se je današnji ministrski svet temeljito bavi 1 z včerajšnjim zborničnim sklepom, da se naj otvori debata o izjavi, barona Becka, da se vlada ue bo vtikala v notranje zadeve Ogrske in da tudi parlament nima*te pravice. Predlog, naj se otvori debata, je podal češki radikalec Choc, glasovali so x>a zanj tudi Luegerjevi pristaši in vsled tega je bil predlog sprejet. Vladi je to seveda skrajno neprijetno. Cuje se mnenje, da je Lueger nalašč to pro-vzročil, da bi vrgel Gessmanna, ki je zdaj kot minister strašansko zavzet za vlado. Vsi člani klerikalnega kluba pač niso glasovali za otvoritev debate, a večina, in to je vladi skrajno neprijetno. Cuje se tudi, da je Lueger vse to uprizoril kot komedijo. Lueger in njegovi ljudje so več let rohneli zoper Ogrsko, obetali so, da uničijo nagodbo, če ne bo dobra in grozili s pravo vojno zoper Madžare. Zdaj pa so zlezli pod klop in se zavzeli za nagodbo, ki je očitno slaba, a da bi to prevaro volilcev prikrili, so poskusili zdaj po sprejetju nagodbe uprizoriti mal špektakel.
V večerni seji je zbornica volila delegacijo. Za Kranjsko je izvoljen kot delegat dr. Š u s t e r š i č , kot njegov namestnik dr. Krek. Za Istro kot delegat dr. L a g i n j a , kot namestnik M a n d i č , za Dalmacijo kot delt^gat V u k o v i e , kot namestnik D u 1 i b i ć. Goriško, Trst, Štajer-
sko in Koroško zastopajo sami itali jani oziroma Nemci.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 18. decembra. Gosposka zbornica je v današnji seji najprej volila v delegacijo, nato pa je začela razpravljati o zakonskem načrtu glede jamstva za škodo, ki jo provzročajo avtomobili. Več vplivnib aristokratov se je sicer zarotilo proti zakonu, toda nastopil je proti njim justični minister dr. Klein tako prepričevalno, da so bili vse predlogi velikašev odklonjeni ter se je takoj pričela podrobna razprava. Po kratki debati je bil zakon sprejet tudi v tretjem branju. — Jutri začne gosposka zbornica razpravljati o nagodbi.
Pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov.
Dunaj, 18. decembra. Po skoraj celoletnih pripravah so danes vendar izšle izvršilne določbe* k zakonu o pokojninskem zavarovanju, nadalje pravila splošne penzijske zavarovalnice in obrazec poslovnika za vse državne penzijske zavarovalnice. Naredbe k zakonu so prav pregledne ter je natančno razloženo, kak«) daleč sega zavarovalna dolžnost, in sicer je izrecno povedano, da so podrejene zavarovalni obveznosti le osebe, ki imajo uradniški značaj. Pod gotovimi pogoja je dovoljeno, da se službena leta prikupijo, oziroma da se skrajša zakonita čakalna doba desetih let od 1. januarja 1909.
Hrvaška kri2a.
Budimpešta, 18. decembra. V včerajšnjem ministrskem svetu se ni dosegla odločitev glede hrvaške krize. Ban R a k o d c z a v ostane še v Budimpešti, da nadaljuje pogajanja z ogrsko vlado. Danes s«1 ministrski svet nadaljuje.
Z merodajne strani se odločno zanikajo vse vesti o predstoječi demisiji bana dr. pl. Rakodczavja. Ogrska vlada nima baje prav nobenega vzroka, spreminjati kaj pri hrvaški vladi. V sedanji hrvaški politiki ae ne namerava prav nobena sprememba, temuč ogrska vlada še vedno popolnoma zaupa vsem predlogom in načrtom dr. Rakodczavja.
Hrvaščina v magnatski zbornici   in   v ogrskem parlamentu.
Budimpešta,  18. decembra. Magnatska   zbornica je razpravljata i danes o pooblastilnem zakonu. V ime-
nu Hrvatov je govoril proti predlogi pl. T o m i č i č. Koncem svojega govora je izjavil, da hrvaški člani ne sprejmejo pooblastilnega zakona in carinskega tarifa, in da si pridrže še nadalje pravico, govoriti \ zbornici hrvaško. Tudi v poslanski zbornici je prišlo danes na vrsto vprašanje hrvaškega jezika. Pri nekem vprašanja poslanca dr. Magdiea na predsednika so mu klicali madžarski poslanci, naj govori madžarsko, češ, da se k poslovniku sme le madžarsko govoriti. Predsednik J u s t h je izjavil, da so bili to le individualni nazori obeh podpredsednikov. Po njegovem mnenju s m e jo h r v a š k i p o-s 1 a n c i tudi k poslovniku govoriti hrvaško. — Potem je zbornica nadaljevala razpravo o kvoti.
Umor Sarafova in Turčija.
Carigrad, 18. decembra. Turška vlada je izdelala pojasnilo za svoja poslaništva v inozemstvu in za tuja poslaništva v Carigradu. V pojasnilu se proglaša vest, da je Turška dala Sarafova umoriti, za hudobno laž. Nadalje pravi pojasnilo, da sijajni pogreb in udeležba treh ministrov priča, da oficialna Bolgarija podpira macedonski odbor.
Dogodki na Ruskem.
P e t r o g r a d , 18. decembra. V Vazilijevem Ostrovu ji- hotela policija izvršiti hišno preiskavo. Iz dotične hiše sta dva mlada moža streljala na policaje, usmrtila podpolkovnika Kolčaka ter ranila dva policijska uradnika. Potem sta ^napadalca bežala ter streljala na preganjalce. Pri tem sta zopet ranila dva policijska častnika in več policajev.
Odesa, 18. decembra. V Vladi-vostoku so dobili vsi Židje ukaz, da zapuste mesto v štirih dneh. Zidje, ki so v mestu posestniki, imajo 14 dni odloga, da svoje lastnine prodajo.
Revolucija v Perzij.
London, 18. decembra. V perzijski prestolnici v Teheranu je položaj čimdalje opasnejši. Parlament se je od godil. Vojaštvo je zasedlo vso okolico šahove palače, dočim so pristaši parlamenta in duhovniki zasedli parlament in njegovo okolico. Na vse zgodaj se je na ulicah začelo zopet streljati. 15—20 oseb je bilo zopet ustreljenih. Oba sovražna tabora se pripravljata ocividno na boj. —
Sporazumno s parlamentom se je razposlala na vse velesile izjava perzijskega naroda, da na mladega šaha vplivajo osebe, ki SO vajene starega despotizma ter kršijo ustavo. V izjavi se pozivajo vsi narodi sveta, naj pod-
LISTEK.
Francosko čosnlhorstuo.
(Pismo iz Pariza).
VI.
Će je človek le nekaj tednov v Parizu in se je le količkaj udomačil na Montmartru in je v različnih zabaviščih, spozna hitro, da živi na pariškem tlaku kakih 4000 moških in 1550 žensk, ki so po poklicu žurnalisti in žurnalistke, ki žive takorekoč od zraka. Pariški listi potrebujejo vsi skupaj kakih 800 žurnalistov moških in žensk. Za vsako mesto se jih oglasi na stotine, kar jih ne pride pod streho, tistim največkrat — gorje.
Od česa žive ti ljudje? Tako se vpraša vsakdo, kdor vidi to armado brezposelnega proletarijata, a odgovora ne ve nihče.
A vsi ti ljudje žive in malokdo misli, da bi se posvetil kakemu drugemu poklicu.
Zurnalist, ki nima službe, skuša najprej, da kaj zasluži pri literarnih listih. Toda revij in literarnih listov je preklicano malo na Francoskem in še ti plačujejo svoje sotrudnike prav slabo. Kolikor mi je znano, plačuje »Ljubljanski Zvon« po 4 krone od strani. Tak honorar dobi pri franco-
skih revijah samo kak jako ugleden pisatelj," kadar uredništvo ve, da bo Že vsled njegovega imena razprodalo toliko več iztisov dotičnega sešitka, kolikor bo imelo več izdatkov s honorarji. Najrajše imajo pri revijah pisatelje, ki pišejo — zastonj. Pokojni Brunetiere, urednik v inozemstvu visoko čislane, na Francoskem pa jako uvaževane »Revne des deux Mon-des« je načeloma stal na stališču, da začetnikom ničesar ne plača, češ, da je že to zanje neprecenljive vrednosti, da je njih ime natisnjeno v njegovem listu. Povrh morajo revije gledati, da ne pišejo vedno eni in isti ljudje, ker se občinstvo tudi najboljših pisateljev naveliča.
Žurnalisti, ki so zmožni tujih jezikov, iščejo zvez z inozemskim časopisjem in če imajo srečo in dobre zveze, si zagotove vsaj za nekaj časa eksistenco. Ta zaslužek pa pojema vse bolj, ker imajo inozemski listi raje svoje posebne dopisnike v Parizu.
Dalje se bavijo brezposelni žurnalisti z literarnim tlačanstvom za druge. V »Bibliotheque nationale« imajo poseben register takih ljudi, ki so pripravljeni izvršiti vsakovrstna raziskovanja. V tem registru so največ opisani sami brezposelni žurnalisti. Včasih dobe zaslužek, ki traja več let, če na pr. za kakega zgodovinarja zbirajo in izpisujejo materijal.
Drugi love inserate in reklame, da dobe od listov kako provizijo, zopet drugi stopijo v službo kakega politika, kar se jim ob času volitev prav dobro izplača. Kdor potrebuje v Parizu agitatorjev, jih poišče med brezposelnimi žurnalisti.
Će se takemu revežu posreči dobiti kje tisoč frankov, je pa včasih kar čez noč — lastnik in urednik posebnega lista. Seveda, če bi hotel imeti list, kakor je »Figaro« ali »Matin«, »Journal«, ali »Petit Journal«, bi moral imeti kapitala najmanj pet milijonov frankov. A majhen list si ustanovi lahko s 1000 franki na jako preprost način, in če ima srečo, si zamore prislužiti toliko, da je vsaj zavarovan za vse slučaje.
V Parizu so namreč različne velike tiskarne, ki so nekak zadnji re-fugij propadajočih* listov. Kadar list ne more več stati na svojih nogah, se zateče v tako tiskarno, kakor ranjenec v bolnico. Umirajoč list ne umrje v Parizu nikdar. Tudi če nima nobenega naročnika, izhaja še vedno. Nekatere tiskarne imajo kar po dvajset in trideset listov te vrste. Tiskar da v vse te liste en in isti tekst. Ti listi se razlikujejo samo po imenu. Le izjemoma da tiskar kakih sto vrst na razpolago, da se v kateri teh listov kaj posebnega natisne. Samo da list izhaja pod  starim  imenom in da se
vedno pošilja bankam i 11 železnicam, velikim industrijalcem in politikom — pa ima nekaj malih dohodkov za-siguranih. Gledališča dajejo vsakemu dnevniku proste vstopnice — lastnik jih proda in je zopet nekaj zaslužil. No, in oborožen s svojim peresom obiskuje tak časnikar banke, kadar se imajo javnosti bati, politike, ki so v stiski in pravi: denar ali življenje. Ce se končno možu še posreči nastopiti v kakem kritičnem trenutku v ministrstvu ,dobi lahko iz tiskovnega fonda podporo. »Biti ravnatelj ali lastnik časopisa, ki ne izhaja ali ki komaj izhaja, je v Parizu še eksce-lentna situvacija«, je rekel nekoč nemški Žid Albert Wolf, ki je iz malih začetkov postal eden prvih francoskih žurnalistov.
Popisal sem razmere francoskega časnikarstva, ker sam vem, kako vprav otročje in smešne nazore imajo celo inteligentni Slovenci o njih.
Umestno bi bilo, da pojasnim še kako je s kvalitativno stranjo francoskih časopisov. To bi pa bilo preobširno delo, kajti navesti bi bilo preveč detajlov, brez detajlov pa si nihče ne more napraviti jasne slike o stvari. Zadostuje naj torej, če povem, da nimajo Francozi ne enega takega lista, kakor je ua primer »Neue Freie Presse«. Fr. Z.
Kdo je miv ?
Ako sem prav razumel člankar-ja, ki je napisal v eni zadnjih številk »Slovenskega Naroda« feljton »P r e-pi r z a r adi 1 e p o t e«, je hotel povedati sledeče: Krivda, da današnje občinstvo nima več smisla za umetnost, leži ua občinstvu samem in na umetnikih: na občinstvu, ker mu ne nudi užitka to, kar je lepo, nego samo, kar je praktično — na umetnikih, ker stoje poti vplivom impresijoniz-ma, ki je baje pravi umetnosti so-v razen.
Marsikdo, ki je odšel nezadovoljen iz kake moderne umetniške razstave, bi si znal po prečitanju omenjenega feljtona misliti, da ga opraviči sedanja »praktična doba« v kateri živi, ako je prišel do spoznanja, da o umetnosti nič ne razume, ali celo — kar je še verjetnejše, — da so vse slike, ki jih je videl v razstavi kratkomalo za nič — in to ker so moderne. V resnici pa je stvar malo drugačna.
Poglejmo natančneje, kje more tičati vzrok nerazumevanja umetnosti, ali pri umetnikih sedanje dobe ali pa pri občinstvu.
Ako je pri umetnikih, bi bil to dokaz, daj je sedanja umetnost na najboljšem potu do propada. Jeli to re-
pirajo perzijski narod pri njegovi obrambi pravic. V političnih krogih se zatrjuje, da šahovo postopanje proti parlamentu in ministrstvu inspirira rusko poslaništvo, ki ima šaha popolnoma v oblasti. Take vesti pa se širijo z očividnim namenom, da bi se splošno razburjenje naščuvalo proti Rusiji. Diplomatični zbor je poslal k šahu deputacijo, da protestira proti nezadostnemu varstvu za Evropejce za časa nemirov.
Francija v Maroku.
London, 18. decembra. Prvi minister maroškega sultana prida prihodnji teden v Pariz,, da najme 150 milijonov državnega posojila. Za jamstvo zastavi Maroko vse svoje carinske dohodke, pristaniške pristojbine in tobačni monopol. Posojilo prevzame francoski finančni konzorcij. Vsled tega zapade cela dežela francoski kontroli. To je hud udarec za Nemčijo, ki izgubi v Maroku ves vpliv.
0 ozgofl otrok k resnicoljubnosti.
Učiteljski zbor slovenske dekliške šole pri Sv. Jakobu v Ljubljani je priredil snoči v risalni dvorani te šole predavanje o vzgoji otrok k resnicoljubnosti. Predaval je g. Janko Mlakar pred nabito sobana občinstva vrlo zanimivo o tem tako važnem delu delovanja staršev in odgojitelj ev.
Govornik je izvajal bledeče: Na Tirolskem sta trg Mals in vas Tartsch, katerih prebivalci so posebno lažnjivi. Imeli so nekdaj poseben »lažnjiv dan« v letu, ko so se sešli in se lagali na vse pretege. Kdor je najbolj lagal, je dobil darilo. Dajanje tega darila je pa prenehalo, ko so nekega takega lažnjivega dne vaški prebivalci lagali, kolikor so mogli, nato pa je vstal predstojnik iz Malsa in izjavil, da njegovi sotržani še niso nikoli lagali, kar so Tartschaui proglasili za največjo laž. Takrat je predstoj nik iz Malsa dobil dotično darilo.
Tudi pri nas bi dobil darilo tisti otrok, ki bi rekel, da se ni nikdar lagal. Sicer se trdi, da otroci navadno govore resnico, a to ni res, ker bolj lažejo nego odraščeni. Naši otroei lažejo v sili in ker imajo bujno domišljijo ter ne znajo razločevati, kaj so n. pr. res videli in kaj ne. (Govornik je navedel tukaj dva drastična slučaja, ko so štiri deklice II. razreda z vso gotovostjo trdile, da je njih součenka ukradla čepico in ko je razred 60 otrok v četrtem razredu pripovedoval, da je njih součenec puščico prinesel v šolo, a se mu je izgubila, dočim je bilo oboje od konca do kraja zlagano.)
Odgojitelj najbolj prav stori, če otrokom ne verjame dosti. Otroci lažejo radi iz škodoželjnosti in imajo navado, da svoje laži silno napihnejo. Starši, ki ljubijo svoje otroke, pa imajo navado, da so prepričani le o tujih otrocih, da lažejo, njih ljubljenci ne lažejo nikdar! Zato so starši in odgojitelji pogosto sami krivi, da otroci lažejo. Plevel lažnivosti je treba puliti iz otročje duše. To je dolžnost staršev in odgojitelje v, ki pa to svojo dolžnost zanemarjajo in še celo sami sejejo tak plevel.
Že majhen otrok rad laže. Ljubeči materi se zdi prva otrokova laž znak prebrisanosti in ko pride k prijateljici, je prvo, da pripoveduje z veseljem, kako je njen sinko premeten!
So starši, ki kaznujejo otroke, čc govore resnico, če so odkritosrčni in
snica? V čem propada sedanja umetnost? Ali moderni umetniki niso zmožni več najti idej za svoje umotvore? To vendar ni mogoče. Saj se je polje, na katerem dela moderni umetnik, izdatno razširilo. Stari italijanski slikarji na primer, ki so mnogim ideal, so poznali skoraj samo cerkveno umetnost. To vendar ne more biti edini ideal umetnosti, vsaj za moderno občinstvo ne. Sedaj ko smo videli umetnike predstavljati razun motivov, ki jih srečamo že v starejši umetnosti, kakor lepo zaokrožene »pokrajine, portrete in stokrat ponavljajoče se alegorične, mitologične in zgodovinske sižeje, tudi druge nove probleme, med katerimi v prvi vrsti omenjam podajanje takozvane »štimun-ge«, t. j. pogojenje resničnih barv, pejsažev in drugih slik iz narave v jutranji, v mračni, v solnčni in deževni, v poletni in zimski razsvetljavi; sedaj, ko smo videli slikati kot pokrajinske slike moderne tehnične naprave, kakor n. pr. kasarnska predmestna poslopja, tvornice s slikovitim črnorjavim dimom, železniške postaje s čarom mnogobarvnih lučic, velikanske parnike, majestetično ležeče v moderni morski luki, mostove (gl. Jamov krasni most v tržaški izložbi) in sto drugih takih snovi: sedaj ne moremo dvomiti o tem, da je slikarjem odprta mnogo širša pot, nego kdaj prej in da mora biti tem
ne znajo lagati, kot bi starši hoteli. Obsojati je mater, ki je kaznovala svojo hčer, ker je povedala pri sosedu, da ima mama nove sobe. V takem slučaju je otrok prepričan, da odkritosrčnost ni potrebna in da se mora lagati, saj mati zastopa to načelo.
Nekateri starši kaznujejo otroke, ker ne lažejo tako, kot/jih oni uče. N. pr. K materi pride prijateljica ua obisk. Mati pa pošlje k vratom hčer, naj pove, da je ni doma. Hčerka pri-šedši k vratom pravi: Mama pravi, da je ni doma. Zato je bila hči tepena, kajti napravila je s svojo odkritosrčnostjo prepir med drugače dobrima prijateljicama.
V nekaterih družinah se laže vse vprek. Oče ukaže otroku, naj laže materi, ta pa, naj nalaže očeta. Posledica tega, da otrok laže obema tudi takrat, kadar mu nihče tega ne veleva. Dobe se celo starši, ki uče otroke, naj lažejo v šoli učiteljem. S tem gube otroci spoštovanje do resnice in mislijo, da je ta kot dežnik, ki se rabi, kadar je ravno treba, drugače či je pa pomagati z lažjo.
Istotako je grajati -»tarše, ki svoje otroke pitajo z raznimi tepci, če so n. pr. pri sodišču izpovedali resnico in s tem starše pripravili v neprijeten položaj.
Dobri otroci ljubijo starše, jih primerjajo z drugimi ter prihajajo do zaključka, da so njih najboljši. Otroci so potem prepričani, da je kot pribito res, kar je rekla mati. Majska slana pa ne napravi toliko škode, kakor če jo zasledi otrok na laži. Ako mati laže, se laže tudi otrok in težko ga je odvaditi tega. Kakor prirojena mu ostane ta grda napaka v nadalj-nem življenju.
Kar se tiče reči, ki jih ne pripovedujemo otrokom takoj prvi dan, ko razumejo, kaj se jim pripoveduje, je pomniti, da se otrokom povedo skrivnosti, kadar je čas za to. Prikrivati otrokom, da jim nosijo starši in ne Miklavž o tega prazniku, je nesmiselno, kadar otroci pridejo do spoznanja, da jih obdarujejo starši, ali če kod zvedo, kako je s to stvarjo v resnici. Sicer pa otrok, ki ve, da njegovi starši nikdar ne lažejo, tudi ne bo smatral za laž staršev, ko zve, da dajo ti darove.
Kako so otroci prišli na svet, začno ti kmalu popraševati. Nespametno je trditi jim, da so jih kupili ali da jih je prinesla štorklja. Naj se jim sprva na vprašanje, odkod da so, reče, da jih je dal Bog staršem in naj obljubijo, da o čem takem ne bodo več vpraševali (?!) Kadar pa otrok nekoliko odraste in večkrat poprašuje o tem, povej mu resnico, kolikor mu ne škoduje na njegovi nravnosti.
Matere škodujejo svojim otrokom, ko jim več obetajo, nego jim potem dado. Potem se zgodi, da tudi otrok reče, da bo priden in ubogal, dasi se to ne bo zgodilo. Zvest bodi odgojitelj v obljubah, in resen v žaganju! Zažugano izpolni! Seveda bodi to žuganje pametno  in premišljeno!
Otroci se vržejo po starših, zlasti njihovih lastnostih. Hinavski starši imajo večinoma hinavske otroke, ki 60 sprva hinavski proti tujim ljudem, nazadnje pa tudi proti lastnim staršem, kateri naj se potem nikar ne čudijo tej lastnosti svoj i b hčera in sinov.
Starši silijo otroke k laži s tem, ko jih kaznujejo potem, ko so resnico izpovedali. Drugikrat otrok ne bo povedal resnice, da ne bo kaznovan.
Grajati je starše, ki s preveliko strogostjo in s preveliko milobo izsilijo priznanje kakega pregreška iz otročjih ust. Ako vidiš, da otrok ne bo resnice govoril in se ne moreš natanko prepričati o njegovi krivdi ali
ložje, da se izmed občinstva sestavljenega iz raznovrstnih individualitet vsaki zanima vsaj za nekaj izloženih slik. Tu torej ne more biti vzrok »prepadu«.
Ali tiči v formi? Pojdimo v eno onih znanih, galerij s stotinami slik starih umetnikov. Velik del občinstva hodi s katalogom v roki brez zanimanja mimo vseh teh slik in si pogleda le one, kjer opazi to ali ono mnogocitirauo ime kakega znamenite jšega umetnika. Kaj je temu vzrokf Vse slike skoraj so oljnate, vse imajo isto rjavkastočrno patino na sebi in nudijo za nestrokovnjaka le malo raznoličnosti, kar se zunanjosti (barvnih in tehničnih efektov) tiče. Tega ni v moderni razstavi. Sedanje izložbe s plein-aire-slikami, s pointilira-nimi, z dekorativnimi, z impresionističnimi in detajliranimi oljnatimi slikami; z akvareli, s pasteli, z gona-che — in tempera-slikami; z risbami izdelanimi z grafitom, črno in belo kredo, ogljem, peresom, barvami risali; z monotipijami, bakro in lesorezi, bakropraski (Radierung); koliko raznovrstnosti nam nudijo, kako velikanski napredek nam predočnjejo v tem obziru v primeri s starimi galerijami. — Torej tudi tu ne more tičati vzrok odtujenja občinstva od umetnikov.
Bes je, da je le mal del vseh onih umotvorov, ki vise v modernih raz-
nekrivdi, potem ga pusti, ker je bolje, da ostane pregresek nekaznovan.
Ne vprašuj otroka, o čemer nerad govori, sicer se ti začne lagati.
Tudi ni prav, vprašati otroka za več, nego je res, zlasti pri tatvinah.
Napačno je mnenje, da je rdečica znamenje laži, kakor tudi ni res, da je znak odkritosrčnosti, če ti gleda otrok v oči. Tudi največji lažnjivec stori to, kar je znamenje izredne premetenosti in prebrisanosti
Istotako ni pametno, otroka kaznovati, če je prišel povedat, da je kaj napačnega po nesreči storil. Drugikrat ne pride pravit in bo utajil, čeprav je kriv in potreben kazni.
Napačna je govorica, da se laž-njivcu tudi takrat ne verjame, kadar govori resnico.
Govornik je navedel nato pripomočke, s katerimi se otrok navaja k resnicoljubnosti.
Že prav majhnega otroka mora mati opozoriti, da govori resnico. Kadar pretirava, ga je opomniti nato, posebno ko spozna razloček med resnico in lažjo. Ako vkljub temu laže, mora nastopiti kazen, ki bodi vedno enaka. Otroka, ki sprva laže, da je kaj storil, potem pa prizna pregresek, ga je vkljub temu kaznovati ne zaradi pregreška, ampak zaradi laži. Vcepiti se mora otroku ljubezen do resnice in stud do laži, pripovedovati mu je treba pripovesti, kako škodo je kdo trpel zaradi laži in koliko je dosegel kdo, če je resnico govoril.
Tudi verski nagibi naj bodo nic-rodajni.
Na ta način bodo starši in vzgojitelji položili v otrokih temelj za druge dobre lastnosti. Ako bodo zlasti matere upoštevale ta navodila, bodo največje dobrotnice otrok in bodo uživale same dobre sadove prave vzgoje, hvaležni jim pa bodo za to najbolj otroci sami.
Foersterjeva JOletnlca.
Odlični slovenski skladatelj in glasbenik g. Anton Foerster bo jutri praznoval svojo sedemdesetletnico.
Porojen je bil jubilar 20. decembra 1837. 1. v Osenicah na Češkem. Njegov oče je bil učitelj. Po '.'vršenih pravnih študijah na vseučilišču v Pragi se je pripravljal za državne izpite, a ljubezen do glasbe je bila tako močna, da je popustil študije in šel 1. 1865. v Senj kot organist na ondotno stolno cerkev. L. 1867. se je g. Foerster preselil v Ljubljano. Tu je bil najprej pevovodja čitalničnega zbora in dramatičnega društva in postal potem kapelnik stolne cerkve.
Cerkveni krogi mu pripibujejo v veliko zaslugo, da je vse cerkveno petje v stolni cerkvi reformiral v ce-cilijanskem kmislu in da je v tem smislu kot ustanovitelj orglarske šole in njen učitelj vzgojil tudi ves naraščaj organistov.
Mnogo let je bil jubilar tudi učitelj petja na ljubljanskih srednjih šolah.
Nepozabno pa ostane Foerster j e-vo ime slovenskemu narodu zaradi znamenitih skladb, s katerimi je sedanji jubilar obogatil slovensko glas beno literaturo. Kar je ustvaril Foer ster kot skladatelj je trajne vrednosti in spada med one slovenske umotvore, ki stoje na višku.
Ne glede na veliko število cerkvenih pesmi in maš je zložil Foerster opero »Gorenjski slavček« in celo vrsto posvetnih pesmi, o katerih je sodba strokovnjakov soglasno, da so to najboljše slovenske kompozicije. Vrh tega je jubilar spisal tudi več učnih knjig iz svoje stroke.
Čil in zdrav stopa g. Foerster v svoje 70. leto,   Vse svoje življenje je
stavah, res dober, vse drugo je majhne ali srednje vrednosti in redki so veliki umotvori. Ali je pa to drugače, nego je bilo kdaj prej? Kdo je tako naiven, da bi mislil, da je bil pred 300 leti vsakdo, ki se je pečal s slikanjem, velik umetnik?- Ohranjena je pač le smetana, vse drugo se je pogreznilo v morju pozabnosti, ker ni imelo v sebi življenske moči. Če pa sedaj gledamo umetniško razstavo, ne smemo pozabiti, da čas še ni posegel kot jury v izložbo, da je marsikatera razstava le prodajalna izložba, na kateri razni psevdo-umetniki prodajajo svoje blago. Redki so dandanes pravi umetniki, kakor so vedno bili, a procentualno število dobrih umotvorov se je gotovo znatno povečalo, ker je sedaj marsikomu dana prilika, umetniško se izobraziti, ki bi v prejšnjih časih ostal morda mizarski pomagač.
Ne, ne, niso umetniki vzrok navedenemu odtujenju, nego vzrok tiči drugje.
Vzrok je občinstvo, ki sodi umotvore.
To občinstvo razdelim v dve vrsti: v umetniško izobraženo in umetniško neizobraženo ne glede na umetniško čuteče in ne čuteče občinstvo, ki stoji v enem in v drugem taboru.
(Konec prihodnjič.)
bil posvetil umetnosti in lahko ga navdaja zavest, da je več storil Iv o t svojo dolžnost in da se mu slovenski narod hvaležno klanja ob njegovi 70. letnici, želeč mu iz vsega srca: Na mnoga leta.
Dnevne vesti
V Izubijani 19. deoemma
— Maiden speech je imel včeraj poslanec Jaklič v državnem zboru. To se pravi, pokazal je, kako dobro zna čitati slovensko diktando. — Zgodil se je pa ta epohalni dogodek pri razpravi o belokranjski in dalmatinski železnici. In zakaj se je poslanec Jaklič pravzaprav oglasil k besedi? Zato, da zbornico iznenadi z zahtevo, naj vlada zida t r a n s v a 1 s k o železnico. Tako je namreč modrijan Jaklič krstil transverzalko Brežiee-Novo mesto-Zužemberk-Dobrepolje, katero zgradbo je pred njim - seveda v agitačne namene o priliki predsto-ječih deželnozborskih volitev priporočal dr. Šusteršič.
— Stranke vse zbornice so ga poslušale. Koga? No, seveda dr. Su-steršiča! Tako vsaj poroča Slovenec«. Naši čitatelji vedo itak, koliko so — kar se resnice tiče vredna poročila, s katerimi »Slovenca« zalaga znani mož častne besede. V tem slučaju je resnica le to, da je govor dr. Susteršiča poslušalo — dobro šteto — kakih 30 poslancev. Če torej odštejemo njegovih šestnajst hlapcev, je predstavljalo kvečjemu 14 poslancev »stranke vse zbornice«. Zares, neresnica ni nikjer tako v čislih, ko pri naših klerikalcih!
— Nadučitelj Germek in komend-ski kaplan Rebolj. Iz kamniške okolice se nam piše: Komenda dobi novega nadučitelja. Pa Komendčanom baje ta ni po volji, ker čuje na ime - (2er-mek. »Germeka ne!« Tako je brzoja-vil iz Kamnika v predvčerajšnjega »Slovenca« komendski kaplan, ki cuje na ime Blaž Rebolj. Krajni šolski svet v Komendi je imel že svojega izvoljenega moža za nadueiieljsko mesto. Imel je le to napako, da je vestno izkazoval — šolske zamude. To so mu do zdaj zamerili, pa upali so da s časom poboljša, ker je bil sicer > priden«, v politiki pa ne »krop ne voda«! Tako bi bili tekli dnevi in leta Komendčanom nemoteno v sanjah naprej, da ni »božja volja« hotela dru-g iče! Dež. šolski svet je imenoval za Komendo novega nadučitelja, in tamošnjega, ki je za Predoslje prosil, je pa za Predoslje imenoval. Zdaj pa se Komendčani — puntajo!? Kaj, Ko-mendčani? Ne! Te Komendčane predstavlja par — dva, trije — klerikalnih backov in vse skupaj, tri ali štiri všolane občine zraven všteto, pa predstavlja kaplan Rebolj, ki se tolče po svojih lemenatarskih prsih in preti, da bo zaropotal zdaj tudi proti faktorjem v deželnem šolskem svetu, ker je za Komendo imenovan nadučitelj Germek. Ali meni Rebolj, da je svet s plankami zabit? Kaplan Rebolj sicer ni vreden, da bi se bavili / njim, toda škofu svetujemo, naj ga kroti, drugače mu bo kdo drug — ušesa navil. Pokojni nadučitelj Mesner ie bil blaga duša, ki ni imel sovražniki na svetu, toda — komendski kaplan je duhoven, ki ni prišel tega uaduči-telja-poštenjaka niti med boleznijo obiskat niti — pokropit. Mesto da bi se šel ta kaplan olike učit, kakršno ima vsak komendski »špitalar«, pa litijska nerazsodne kmete k rogovi -ljenju in uporu. Sevedii bo to imelo samo uspeh, da bo Rebolj blamiran.
— Gospod mlekarski nadzornik Leg v a rt in hudomušnost »Katoliške bukvarne«. »Katoliška bukvama« privoščila si je šalo, ki je precej hudomušna, ker je njen namen mogel biti leta osmešiti gospoda Legvarta, česar pa ta za svoj veliki trud v prid klerikalne mlekarske organizacije res ni zaslužil. V izložbi »Katoliške bukvarne« visela je drobna knjižica: »Gnojenje in razna gnojila. Spisal Jakob Legvart, mlekarski nadzornik za Kranjsko.« V Ljubljani 1906. Samozaložba. Tiskal D. Hribar. Poleg te knjižice visela je in menda še visi — druga knjižica: »Nauk o gnojilih, kratko navodilo, kako je rabiti umetna gnojila.« Spisal dr. R. Skazil. Droga povečana izdaja. Gradec. Založil pisatelj 1907. Veseli, da se dobe v slovenskem jeziku kar naenkrat dve knjižici o gnojenju, kupili smo obe. Najprej smo prebrali dr. R. Skazilovo knjigo, ki pa ni nič drugega, kot re-
, klamna knjižica za umetna gnojila, kakor je izdajajo tovarne za umetna gnojila in je razširjajo navadno brezplačno, le pri nas se mora knjižica plačati. Vzeli smo v roke drugo knjižico t. j. »Gnojenje in razna gnojila.« Spisal Jakob Legvart. Vsa vsebina beseda za besedo zdela se nam je zelo znana; — iz knjige dr. R. Skazila. Pričeli smo primerjati in v svojo največje začudenje našli, da je vsebina knjižice J. Legvarta dobesedno (— z malimi spremembami) ista, kakor knjižice dr. Skazila. O resnici ta trditve se lahko vsakdo sam prepriča
Pričakujemo, da mlekarski nadzornik gospod Legvart ta res Čuden slučaj, na katerega je opozorila hudomušnost »Katoliške bukvarne« temeljito pojasni zaradi tega, da prepreči vsak sum, da je knjižica: »Gnojenje in razna gnojila — Spisal Jakob Legvart, mlekarski nadzornik na Kranjskem« — tudi le reklamna knjižica sindikata za umetna gnojila.
— Izza zadnjih volitev v celjski okrajni zastop. Piše se nam dne 18. decembra t. 1.: Vse, kar leze in gre nemčurskih kortešov, je bilo po koncu ob zadnji volitvi za skupino vele-posestva v okrajni zastop celjski. Se ve ta skupina odloči in naši »Nemci« so se trudili na vse pretege, priboriti si večino. Ochs, Riha, Krell, prosi uli Smartschan, mestni kasir Lang e tutti quanti so pošteno letali po celjski okolici ter obdelovali naše ljudi, znani ekonom, — rodom Hrvat Drganc, pa je prevzel vlogo izvošče-ka. — Žalostno pa je, da je celo Slovenca Janiča sin, katerega 3mo vendar daslej smatrali za našinca, t. j. M a k s e 1 J a n i č , tudi opravljal posle agitatorja v prilog našim celjskim nemčurjem. — Z a d n i k o v J u 1 j č e , veleposestnik na G robiji (Savinski most), ki obenem učitelju-je v Št. Pavlu pri Preboldu, si tudi ni mogel kaj, da bi ne bil pokazal svoje »nemške« narave. Je bolj nobel tako! Savinčani pa naj si dobro zapomnijo tega moža. Prežalostno pač, če človek na stare svoje dni presedla. Vojniški V r e č a r pa ni prišel na volišče. On je povzročil poraz. Pravijo, da je bil baje v Zagrebu ter vlak
zamudil. Vsled tega ni mogel prit' v Celje.   A kdo   verjame   to? - — Najbolje pri vsem je še to, da te volitve itak obveljale ne bodo ter da bo demo volili še enkrat. Kdaj? No, pre dolgo menda ne bode do tega. — Spoznali pa smo ob tej priliki v pravi luči nekoje naših ljudi; in to tudi kaj velja!
— Puljski socijalni demokrat je in dr. Laginja. Puljski socijalni de-mokratje se ob vsaki mogoči priliki prav strupeno spravijo nad dr. Lagi-njo. — Ni ga shoda ali demonstracije, da bi med drugim, ne ropotali tudi proti njemu. Posebno se odlikuje f tem neki »šoštar« Petejan. - Z prav bestijalno strastjo besni to bledo člo-veče ob vsakem sestanku proti temn za revno ljudstvo toli zasluzenemu možu, kojemu on — Petejan — niti do členkov ne seže. Sicer so pa socijalni demokrat je v Pni ju najzadnji poklicani, grajati poslansko delovanje dr. Laginje, ker so ravno oni ob času državnozborskih volitev strastno proti njemu — ljudskemu dobrotniku — agitirali in oddali svoje glasove kapitalistu in strastnemu italijanskemu šovinistu dr. Rizziju. — Dr. Laginja je izvoljen od samih kmetov na pazinščini in le tem je odgovoren za svoje delovanje. Puljski socijalisti pa naj kličejo na odgovornost onega, komur so pripomogli na Dunaj in ta je kapitalist dr. Rizzi. — Tam je kost, na kojo naj se spravijo Petejan in družba in naj jo glodajo.
— Kakšne elemente vzgaja irre-dentistično društvo »Giovane Pola«. V nedeljo zvečer je »nadebudna« mladina iz »Giovane Pola« na javni ulici napatila urednika lista »Luce« gosp. Senizzo, edinole za to, ker piše proti perfidni kamori. — V torek zvečer je pa ta drhal na trgu »Forro« s kamenjem navalila ua dr. Loffinjevega koncipijenta g. Skaljerja. Ta poslednji se je rešil s tem, da je /bežal v neko zaprto kočijo in se dal prepeljati v »Narodni dom«. To so res prave podivjane razmere, koje vladajo v Polju. In »Giornaletto« ima še že tesno čelo, pisati »odprto pismo« na namestnika, da naj naredi v Pulju red. — Da, da, čas bi bil, da bi vlada naredila že enkrat v Pulju red, ali nnjpoprej mora pričeti pri »Giorna-lettu« in njegovih somišljenikih.
— Iz živinozdravniške službe. Okrajni živinozdavnik v Slovenjem -gradcu g. Edvard B 1 a b a je premeščen v Bruk na Muri, v Slovenji gra dec pa pride g. Jakob P i r n a t od uamestništva v Gradcu.
— Iz šolske službe. Ahsolviraua učiteljska kandidat inja gdč. Marija H a b e je imenovana za provizorično učiteljico in votli tel j ico šole V Poljš-niku. — V III. i n IV. razredu šole v Studencu liri Igu ter v II. razredu šole v Morovcu se uvede nerazdeljeni šolski pouk.
— Vojaška vest. V artiljerijski štab je premeščen polkovnik Jos. pl. T o m š e.
K »roparskemu umoru« v Šiški. Prebivalstvo Šiške in tudi Ljubljane je zelo razburjeno, ker je prepričano, da je bil Alojzij Prašnikar, ki s<> ga v ponedeljek zjutraj našli na kamniški progi mrtvega in pretrga -nega na dvoje, žrtev roparskega morilca. Sprva je bilo res misliti na kaj takega, posebno ker se je govorilo z vso gotovostjo o 150 goldinarjih, ki jih je imel Prašnikar baje pri sebi dan pred svojo smrtjo. Poizvedovanja so pa dognala sledeče: Alojzij
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 294., dne 19. decembra 1907
Prašnikar, krojač iz Šmartna v Tuhinjski dolini pri Kamniku, je že okoli štiri tedne kazal znake umobolno-sti. Bil je v svoji bolni domišljiji uverjen, da ga preganjajo, in sicer sosedje, da bi se maščevali nad njim, gosposka pa, da bi ga kaznovala. Zato mu ni mogoče več živeti. Bil je vedno zelo žalosten, živel je le zase in se bal ljudi. Govoril je malo, kolikor pa je, je bilo o skorajšnji smrti. V soboto je šel v domači cerkvi k spovedi in hotel nato napraviti oporoko, češ, da itak ne bo več dolgo živel. V nedeljo popoldne ob 3. se je Prašnikar poškropil. z blagoslovljeno vodo, se pokrižal ter se poslovil od družine z besedami: »Bog vas obvari, meni ni več živeti.« Odšel je v Kamnik po zdravila in če bi jih tu ne dobil, poj-de še' v Ljubljano ponje. Seboj je imel 3 K 60 vin. denarja. Kod je hodil potem, ni znano. Prašnikar je bil zelo zadolžen, vdan žganju, kar je bil vsekakor neposredni vzrok njegove zmešanosti, ter je zapustil osem otrok. Najstarejši izmed njih je star 11 let, eden je pa baje še na potu. Iz teh podatkov, dobljenih na podlagi povsem zanesljivih izpovedb, sledi jasno, d a Prašnikar ni bil roparsko umorjen in da najbrž tudi umorjen ui bil, ampak se v blaznosti sam usmrtil. Za to govori zlasti okoliščina, kakšne ere vi je je imel Prašnikar, ko so ga dobili mrtvega. Videlo se je, da je dolgo hodil po rosnati travi, kjer so se mu podplat je črevljev tako osnažili, da ni bilo niti najmanjšega znaka blata na njih. V blaznosti je taval čez polje in travnike in ko je zagledal bližajoče se železniški stroj, se je vlegel preden j, željno pričakujoč smrti, o kateri je vedno govoril, da ga vzame. Da je imel roko zlomljeno, se da razlagati iz tega, da je v trenutku, ko ga je stroj zgrabil — pre-mikalni stroj kakor znano vozi počasi semtertja — instinktivno steguil desnico, ki mu jo je pa trenutek pozneje že pritisnila nazaj strojeva sila in mu jo zlomila. Poškodbe po obrazu mu je pa prizadjal strojev pepelnik, ki sega precej nizko na tir.
Iz gledališke pisarne. Nocoj (par) se vpr i zorita dve najnovejši glasbeni deli slovanskega izvora, namreč „Poslednja stražah po Anton Aškerčevi baladi spisal Rihard Bat k a in u glasbil Bisto Savin, ter „Božično drevo", spisal Sergij Ivanovič Plaksin, nglasbil Vladimir Ivanovič Rebikov. Glavni vlogi sta v rokah gospice Collignonter g. Jastrzebskega. — Za soboto (nepar) se pripravlja Cankar j e v a tridejanska farsa „Po-hujšanje v dolini Šentflor-janski". — Skladatelja Savin in Bebikov ter pisatelj Cankar so vodili osebno zadnje vaje in bodo prisostvovali uprizoritvi svojih del.
Koncert „Pevske zveze mo ravskih učite je v" dne 29 decembra- Ustanovnik in artistični vodja te znamenite pevske zveze je g. F e r d. V a o h, c. kr. prof. na učiteljišču v Brnu, rojen leta 1860. v Jažlovcih. Njegova Čarovna taktirka razume izvabljati iz skladb ognjevit, prelep izraz, ter igraje obvladuje svoj „instrument ljudi". G. prof. V a c h vzbuja povsod, kjer je dosedaj koncertoval, pravo občudovanje. On je tudi znan kot skladatelj. Ker zboruje ta dan v Ljubljani kranjske učiteljsko društvo, društvo slovenskih profesorjev in skupščina „Zveze slovenskih pevskih društev" in se je nadejati velike udeležbe, se slavno občinstvo vljudno opozarja, da si preskrbi začas a vstopnice, ki se dobivajo v trafiki gospe Cesar ko ve v Selenburgovih ulicah in se že prav pridno prodajajo. Sedeži so po 6, B, 4, 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 40 h, dijaške vstopnice po 60 h. Češko besedilo s slovenskim prevodom in razlago se dobiva od sobote naprej istotam brezplačno.
Dražba sv. Cirila in Metoda ▼ LJubljani naznanja, da je poslal nekdo po poštni nakaznici 10 kron za narodni kolek in božične razglednice. Pozabil pa je napisati svoj naslov, ravnotako je tudi poštni urad pozabil pritisniti svoj uradni pečat na nakaznico. Prosimo vljudno, da častiti g. naročnik lastnoročno pisani naslov pošlje.
Javno predavanje. „Splošno slovensko žensko društvo" priredi v nedeljo, 22. t. m. ob 8. zvečer v „Mestnem domu" javno predavanje. Predava g. profesor dr. Fran II e-Sič o temi ^Podedovano s t in vzgoja" (Smo li plod voditeljev ali plod vzgoje). Opozarjamo že sedaj na to velezanimivo predavanje.
„Društvo slovenski prolesor-lov-. Glavna skupščina „Društva slovenskih profesorjev" bode v nedeljo, dne 22. decembra ob 10. dopoldne v mali dvorani „Nar. domau V Ljubljani. Dnevni red: Nagovor predsedniŠtva. Volitev predsednika in dveh odbornikov namestnikov. Porodilo tajnikovo, blagajnikovo in poročilo preglednikov. Poročilo o šolskih knjigah. Besoluoija o slovenskem srednjem šolstvu. Predlog o snovanju
strokovnih odsekov. Matura. Slučajnosti. — Prejšnjega dne, v soboto bo v gledališču prvič uprizorjena Cankarjeva satira „PohujSanje v dolini šentflor j anskiu. V nedeljo zvečer ob 9. bo prijateljski sestanek v hotelu „Ilirija".
Odlikovanje. Ivan Zupan, delavec pri ntavbni tvrdki Falesohini & Sohuppler v Ljubljani je dobil za 401etno zvesto službovenje Častno svetinjo. ^
Driavna subvencija. Društvo za pospeševanje poljedelstva na ljubljanskem barju je dobilo za leto 1907 4000 K državne subvencije.
Dostavljanje po sinih poilljatev Ob nedeljah. C. kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se s 1. jan. 1908 opusti dostavljanje denarnih pisem, poštnih nakaznic, plačilnih nakaznic poštnega hranilnega urada, poštnih nalogov in povzetnih pošiljatev ob nedeljah, Če ta ne pade na 1., 2. ali B. dan v meseou. Poši-ljatve pa, ki se imajo po posebnem selu vročiti stranki takoj, ko pridejo, se bodo dostavljale slej ko prej. Takisto ima tudi prejemnik zgoraj označenih pošiljatev pravioo, da vzame svoje pošiljatev tudi na nedeljo med dopoldanskimi uradnimi urami, ne da bi mu bilo sreba v to posebne izjave, ali plačati kake pristojbine.
Gasilstvo. Kranjski deželni odbor je iz stražno-gasilnega zaklada podelil podpore nastopnim gasilnim društvom, a) Slovenskim, v deželni zvezi združenim prostovoljnim gasilnim društvom: Ljubljana 800 K; po 200 K dobe: Bohinjska Bela, Bled, Cerklje (okraj Krško), DobraČeva, Dravlje, Kamna gorica, Kamnik, Kostanjevica, Kropa, Ledine, Ljubno, Mirna peč, Moravče, Pijava gorica, Postojna, Bibno, Rudolfovo, Sora, Stob, Studeno, Zgornja Šiška, Škofja Loka, Škofljica, Tomišelj, Trzin, Vače, Val-ta vas, Velika Loka, Vinica, Vodice, Vrhnika in Žabnica ; po 175 K: Ga-meljni, Godovič, Predoslje, Ribnica, Rovte, Šmartno Tao^n in Stepanja vas; po 150 K: Bizavik, Breznica, Dobre-polje, Dolsko, Duplje, Gorje, Horjul, Jezica kranjska gora, Gornji Loga tec, Mokronog Motnifc, Pirniče, Planina, Polhov gradeo, Razdrto, Semič, Sodražica, Sreduja vas v Bohinju, Stara Loka, Stražišče, Studenec, Sv. Križ pri Kostanjevici, St. Beter pri Rudolfovem, še Rupert, Vižmarje in Verbljene; po 100 K: Koroška Bela, Bloke, Borovnica, črni vrh, Dol, Dolenja vas pri Ribnici, Hote drsi ca, Hrušica, Krka Leše. Dolenji Logatec, Mengtš, Moste, Mošnje, Orehovica, Poljane, Radovljica, Slavina, Sorica, Sv. Gregor, Št. Jernej, Št Juri pri Grosupljem, Št. Vid nad Ljubljano, Spodja Šiška, Šmarje, Šmartno pri Litiji, Trata, Trebnje, Vrd, Vič-Glince, Železniki in Žiri; po 75 K: Brezovica, Cerknica, Črnomelj, Leskovec, Lukovica, Radeče. Senožeče, Št. Vid pri Vipavi in Žuženberk. Skupno 16450 K. b) Nemška h kočevski okrajni zvezi spadajoča društva: po 200 K Maverl in Zdihovo ; po 170 K: Knežja lipa in Spodnji log; po 150 K: Poljanice in BelapeČ; po 140 K: Kočevje, Oaek, Mozelj in Reintal; po 100 K: Stari log, Hrib in Orni potok ; po 80 K: Svetli potok, Stara cerkev, Morovec, Koprivnik in Nemška Loka. Skupno 2300 K. V stražno-gasilni zaklad so vplačale zavarovalnice, oziroma zavarovanci: 1.) „ Slavij a" 4050 K 55 h, 2) „Graška vzajemna" 3450 K 96 h, 3) „Vzajemna v Ljubljani" 2054 K 51 h, 4) „Assicurazioni Generali- 1895 K 85 h, 5) „Phonix" 1841 K 93 h, 6.) „Riunioneadriatica" 1314 K 44 h, 7.) „Donau" 1057 K 20 h, 8) „Franco Hongroise" 758 K 19 h, 9.) „Dunajska" 747 K 48 h, 10.) „Za papirno industrijo" 453 K 94 h, 11.) „North British" 448 K 04 h, 12.) „Fonciere" 341 K 36 h, 13.) „Concordia" 282 K 43 h, 14) „Družba za tovarne, rudnike in stroje" 204 K 76 h, 15 ) „Industrijska zveza" 163 K 75 h, 16.) „Proti nezgodam* 49 K 01 h, 17.) „Občnadomača" 6K 94 h, 18.) „Lipska" 2 K 48 h, 19.) „Moravsko-Slezijska" 1 K 15 h, 20) „Sladkorno-industrijska" 68 h, 21.) „Koroška" 65 h, 22.) „Gorenje Avstrijska" 26 h in 23.) „Nižje Avstrijska" 14 h. Skupno 19.126 K 70 h
Moka ao le zopet podražila za 2 vin. pri kg.
Tamburašbo društvo „Sloga" v DOL Logatcu ima svoj redni občni zbor v nedeljo 22. t. m. ob 7. zvečer v prostorih g. F. Hladnika na Brodu. Prijatelji društva dobrodošli!
Savinsko učiteljsko drultvo poživlja učitelja g. S a dni k a, ki je volil z Nemoi v celjski okrajni zastop, da takoj izstopi iz društva!
„Nemikl dom" zgrade Nemci v Slov. Bistrioi. S stavbo pričao prihodnje leto.
Skupna smrt dveta zakoncev. V Dogosah pod Mariborom sta umrla zakonska čir i 6 v teku ene ure. Mož je umrl ob po 12, žena pa ob pol 1. Pred tremi leti sta obhajala zlato poroko.
Najlepši gozd na Pohorju, ta
kozvani Radejski gozd v St. Lovrencu nad Mariborom je kupil lesni
trgovec v Celju pl. Zandonati sa 600000 K. Vsako leto bo posekal in isvosil 40.000 kubičnih metrov lesa.
Zaradi poneverjanja uradnega denarja je stal pred mariborskimi porotniki 481etni Blai Bratuia, bivši posestnik in občinski predstojnik na Turškem vrhu pri Ptuju. Pri pregledovanju obč. blagajne se je našlo 2946 K primanjkljaja, dasi so knjige izkazovale, da ima občina toliko denarja. Ker je pa Bratuia dal primanjkljaj vkojižiti na svoje posestvo, ki je bilo prodano za nekoliko manjši znesek, in mora diferenco plačati od občine nastavljeni blagajnik — je bil Bratuša oproščen. Zgu bil je itak vse svoje premoŽenje in oškodovanci niso trpeli nobene škode.
Potres na Goriške«- V Dol. TrebuŠi v tolminskem okraju so čutili dne 15. t. m. ob 7i/2 zvečer precej močan potres, katerega je spremljalo podzemeljsko bobnenje.
V Otaleiu na Goriškem (Cerkljansko) je izvolilo tamkajšnje napredno „Bralno društvo" za svojega častnega člana učitelja Andreja Sattlerja v Ljubinju, ki je bil, ko je služboval v Otaležu, ustanovitelj in prvi predsednik omenjenega društva.
Neka Kranjica, po imenu Frančiška Drenovec, je izgubila 800 kron, ko se je hotela odpeljati iz Gorice domov v Kranj. Morda pa da jo je kdo okradel!
Štrajk tržaških letakov. Tudi
včeraj so Šcrajkovoi skušali na nekaterih krajih onemogočiti delo, a se jim nikjer ni posrečil njih namen. Le par voznikov se je pridružilo štrajku.
Zavraten umor kočijaia na Opčinah. Tržaška policija je zaprla več oseb, ki so sumljive, da so v zvezi z umorom koči jaza Vidava. Tudi v Gorici so prijeli nekega sumljiv ca, o katerem se z vso gotovostjo trdi, da ima ravno tak obraz kot morileo, le površnik ima nekoliko drugačen.
Poskusen samomor. V Trstu
je 50letni Gašper Olivo skočil popolnoma nag iz III. nadstropja in padel na 46 letno Uršulo K o delo, ki je bila na dvorišču. Učinek je bil, da sta se oba pobila in ona skoraj bolj nego on.
Življenja se je naveličala v Trstu 14letna Lea T i m e n s in skočila v samomorilnem namenu v morje. Potegnili so še živo na suho. Najbrž je nesrečna ljubezen vzrok poskušenega samomora.
Rop. Pred tržaškimi porotniki je stai včeraj 191etni delavec Marij Fuser iz Trsta, ker je 11 novembra s tremi tovariši v neki tržaški ulici napadel in oropal plinarskega delavca Ju rja Terbižana iz Vipave. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe, a se je pritožil.
Na tedenski sele m dne 18. t.
m. je bilo prignanih 146 volov, 103 krav in telet, skupaj 249 glav. Kupčija je bila srednja. Cene goveji živini so bile 56 v. do 66 v. kg. živa vaga.
K vlomu v Jebačinovo trgovino. Kakor čujemo, policija vkljub obširnim in intenzivnim poizvedbam dosedaj še nima nobenega sledu po krivcih. Po delu je soditi, da so bili pravi veŠčaki in sicer najbrže tujci. Vlom se je moral izvršiti okoli dveh ponoči, kajti nekako ob tej uri je neka stranka v hiši čula ropot in tudi pekovski pomočniki, ki so delali v pekarni, nahajajoči se v hiši, so čutili, ko je pri stranišču zažvenke-tala Šipa, za katero pa ni bilo nobenega povoda jo ubiti, ker je okno omreženo. Tatovi so z vitrinom odklenili v vežo vodeča predskladiŠČna lesena vrata, potem pa takoj za temi potrgali z železnih vrat, vodečih v skladišče, oz. vlomili tri močne ključavnice in tako prišli v notranje lokale, s katerimi je v zvezi pisarna. Stransko steno Wertheimovke so razparali na ta način, da so jo z nalašč za to napravljenim orodjem z močnim sunkom predrli, potem pa deloma rezali, deloma parali tako dolgo, da so napravili tako veliko luknjo, da so skozi njo lahko iz blagajne potegnili torbico, v kateri je bil papirnat denar, nato pa Še vrečice z drobižem in potem zopet po isti poti odšli. Ali so vezna vrata odprli tudi s ponarejenim ključem ali pa Če so se dali zapreti v vežo, še ni znano. Razumno je, da je moralo biti vlomi-teljsko orodje zelo močno in dobro napravljeno, ker so z njim tako naglo odprli močna železna vrata pri skladišču in razparali steno pri blagajni. Drobiž z goldinarji in kronami je tehtal 10 kg in ga bolo tatovi gotovo izkušali kje zunaj zamenjati v papirnat denar, na kar občinstvo posebno opozarjamo.
Samomor na pokopališču. Včeraj popoidue se je na pokopališču pri s v. Krištofu ustrelil neznan, elegantno oblečen gospod. Zadel se je v desno sence in na lice mesta došla komisija je mogla konstatovati le smrt. Nesrečnež je zapustil pismo, v katerem je povedal, da je rojen 1. 1841 in da se je ustrelil vsled neozdravljive bolezni. V tem pismu tudi prosi, da b
se odposlali dve zaprti pismi, kateri je naslovil prvo na dr. Neumaverja v Gradec, drugo pa nekega generala v Berolinu. Oba sta bila o smrti tudi brzojavno obveščena. Pri sebi je imel okoli 135 K denarja, srebrno žensko uro in več lastnoročno pisanih poset-nio, kakor tudi podpis v pismu in se še sploh ne ve, kdo je bil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Nesreča. Včeraj je padel v Dovjem hlapec Jakob Potočnik pod voz, ter mu je kolo zlomilo nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Vračanja iz Ameriko. Danes, 19. t. m. peljalo se je skozi Jesenice 700 potnikov iz Amerike. Peljali so se na Zagreb, na Reko in celo na Srbsko.
Izgubljeno In najdeno reči.
Služkinja Marija Ribičeva je izgubila v žepnem robou zavitih 10 K. — Šolska učenka Albina Hafnerjeva je izgubila srebrno žensko uro, ki je imela na pokrovu črki A. H. Nadalje je izgubljen zlat ščipalnik, 5 K vredna krtača za lase, zelena denarnica z manjšo vsoto denarja, črna denarnica s srednjo vsoto denarja, črno pero za ženski klobuk in take pase ter zavoj raznega blaga za šivilje, vrednega 6 kron. Gospa Ana Pollakova je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez 10 K denarja in znamko za 10 vio ar je v.
Sveti večeri Ni ga lepšega večera, ki ga prežive zakonski v krogu svoje rodbine ali pa sameo v krogu svojih prijateljev in znancev kakor je poezijski sveti večer. Splošno radost ia razpoloženje pa obudi običajni čaj in punš, ki ne smeta manjkati ta večer v nobenem še tako skromnem gospodarstvu. Zato si vsaka gospodinja pravočasno oskrbi izvrsten Čaj in pristen Jamajka rum. V tem ozirn postreže s solidnim blagom vsestranskim željam edina specijalna trgovina s čajem, rumom in likerji Avgust Benigar Ljubljana, oelenb argove u 1 i o e.
Slovenci v Ameriki. V rudniku je u b 11 o v Llovdellu Jakoba Krajca, doma iz Grahovega na Notranjskem. _
* Drobno novice. Pravda
Moltke H ar d en. Zatrjuje se, da vplivajo na Moltkeja z najvišjega mesta, naj odstopi od tožbe proti Hardenu.
— Šest anarhistov so zaprli v Kolinu. Njihov vodja je mizar Hormann z Dunaja.
— Prepoved ženskega dela v industrijskih podjetjih je izdal švicarski zvezni svet. Istotako je prepovedana poraba belega in rumenega fosforja pri izdelovanju vžigalic.
— Crnogorska skupščina je sprejela trgovinsko pogodbo z Nemčijo.
— Pasivna resistenca na Severni železnici je preprečena, ker se je doseglo popolno sporazum-ljenje med ravnateljstvom iu uslužbenci.
— Umrl je na Dunaju znani akademiČni slikar K. Jobst.
— Škofijska rezidenca zgorela. Rezidenca bolgarskega metropolita v Strumici je popolnoma zgorela. Metropolit se je komaj rešil.
Književnost
— »Najhujši  sovražniki" je
naslov knjižici, ki jo je spisal Rado M u mik in ki izide v kratkem.
— Zbirka znamenitih povesti.
Pod tem skupnim naslovom je „Nar. založba" ravnokar izdala drobno knjižico, ki obsega štiri ruske slike izpod peres najznamenitejših ruskih pisateljev. Cena 60 v.,  s pošto 10 v. več.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu Št. 3.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Vse, kar vidiš,  ukradeš je
zaklioal Jenko Antonu Ančniku in bil za to in še par drugih žaljivk danes pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obsojen 40 K globe oziroma 4 dni zapora s postom.
Zaspal je mlinar Strle iz Ižioe, tako da so po noči prazni kamni tekli in je bil za to obsojen na 10 K globe oziroma 24 ur zapora.
Ljubosumna Je bita na svojega
moža Andreja 561etna branj evka Urša Zakotni k iz Radeokega vasi. Tako je očitala Poloni Dimnic in Heleni Pergolj, da sta imeli ljubavno razmerje z njenim možem Andrejem Zakotnikom. Zmerjala jih je s k .... in drugimi takimi
fsovkami. Zakotnik pa je vrhu tega oloni Dimnio še v zobe pljunil. Oba obtošenoa sama vse priznata. Ko eo podale Še razne priče ob teže -valne izjave, je sodišče obsodilo An-
dreja in Uršo Zakotnik, vsakega na 48 ur zapora in v plačilo kazenskih stroškov.
Telefonsko in Brzojavno Doroflln
Dunaj, 19. decembra. Nemški poslanci so imeli danes sejo, na kateri je dr. C h i a r i predlagal resolucijo, v kateri se vlada poživlja, naj čim naj preje izdela projekt, kako bi se dalo doseči sporazumi j en je 'med narodi, pred vsem med Čehi in Nemci. Navzoči naučni minister dr. M a r -c h e t je toplo priporočal Ch i ar i j evo rosolucijo.
Dunaj, 19. decembra. Danes je prišel v zbornico novoizvoljeni socialno demokratski poslanec D a -s z y n s k i. Vsi socialno demokratski poslanci so imeli v gubnicah rdeče nagi je ter so z burnim aplavzom pozdravili svojega tovariša, ko je zasedel svoj prostor. Predsednik dr. Wei»skirchner je prečital izjavo poslanca Bučinskega, v kateri se opravičuje, da ni imel pri znani aferi namena zadeti koga izmed predsedstva ali kakršnegakoli poslanca. Predsednik je pripomnil, da dejanje, ki ga je zakrivil Bačinski, ni pod zaščito imunitete. Ministrski predsednik baron B e c k je naznanil, da se delegacije otvorij o jutri ob 9. dopoldne. Na to se je nadaljevala razprava o proračunskem provizoriju. Govorila sta Brunner in dr. S t a u d. Prihodnja seja bo jutri. V današnji seji je pol jedel j ski minister dr. K b e n -h o c h odgovoril na interpelacijo glede vtihotapljenja srbske živine preko bosanske meje na avstrijski trg.
Dunaj, 19. decembra. Načelniki klubov so imeli danes sejo, pri kateri se je konstatovalo, da so češki radi-kalci vmaknili vse svoje nujne predloge, ki jih je bilo 37.
Dunaj, 19. decembra. Poslanec Breiter je sklical vse svobodomiselne poslance, ki so pravniki, na posvetovanje, na katerem bi se naj razpravljala afera znanega Žida Hiils-nerja.
Dunaj, 19. decembra. Cesar pride jutri prvič po prestani bolezni na Dunaj, da otvori osebno zasedanje delegacij. >
Dunaj, 19. decembra. Slovanski poslanci nameravajo tudi v delegacijah spraviti v razpravo znane p r o -t i p o 1 j ske pred 1 o ge pruske vlade. Poljaki sami so za to, da se ta stvar sproži v glavnem delegacij-skem zasedanju.
Kotor 19 decembra. Iz urne-gore se poročajo grozne vesti: Policija je aretovala starega vojvodo Radovi ća, očeta bivšega ministrskega predsednika Andreja Radovića, z njegovim sinom Milošem, ki je bil preje sekcijski načelnik v vojnem ministrstvu. Oba sta bila vkovana v težke verige in vlada jih je dala zapreti v ječo na Cetinju. Vladni pristaši so"v Nikšiču razdejali vse hiše, katerih lastniki so bili opozicionaloi. Vladne bande so napadle tudi hišo vojvode Plamenoa v Černioi, (Mam-šica v Danilovem gradu in posestvo bivšega poslauoa Piletića v Piperih. Piletičeva rodbina se je postavila v bran. Dva napadalca sta bila ustreljena, eden pa težko ranjen. Končno se je četi posrečilo zlomiti odpor PiletiČev, ki so jih vklenili in odvedli v ječo v Podgcrico. Piletičeva hiša je bila razdejana. Takisto je bila demolirana tudi hiša bivšega poslanca Markovića. Pet Markovićevih hčera je junaško branilo domačo hišo, ter ranilo več napadalcev. Končno jih je vladna banda le premagala ter jih odvedla, vklenjene v verige v zapor.
Budimpešta, 19. decembra. V današnji seji poslanske zbornica je bilo podano poročilo imunitetnega odseka o imunitetni zadevi hrv. delegatov S a p i 1 a in dr. Dušana Popoviča. Govorih' so hrvaški de egati Banja-nin, dr. Mažurani č in Supilo, dr. Wekerle in bivši ministrski predsednik S zeli.
Budimpešta! 19 decembra. V političnih krogih zatrjujejo, da se razpišejo volitve v hrvaški sabor 28. januarja 1908 Volitve bo še vodil ban Rakodozav, ki pa bo takoj po volitvah odstopil, ako se mu ne bo posrečilo dobiti zanesljive vladne večine.
Petro grad, 19. decembra. Vlada je izdala ukaz, da morajo vsi Židje nemudoma zapustiti Vladivostok.
Odesa, 19. decembra. Vsled poročila nadzornika Kusminskega je vlada odpustila 20 liberalnih profesorjev na vseučilišču, te Msnelj, 19. decembra. Nemški tvrdki Martin & Baum je bilo iz blagajne ukradenih 100 000 frankov. O tatovih ni siedu.
Berlin, 19. decembra. Danes se je pričel znova prooes Moltke-Har-den. Dasi je Harden še bolan, vendar je prišel k obravnavi Predsednik je obljubil, da bo vodil razpravo z največjo obzirnostjo Harden je b'ei n upadel ia se jedva drži pokonci.
flosprtiiTstuo.
Dobavni razpis. O. kr. poštno gospodarstveno oskrbniitvo na Dunaju naznanja trgovski in1 obrtniški zbornioi v Ljubljani, da razpisuje dobavo raznovrstnega brzojavnega stavbnega materijala, kakor velike množine železne žioe, vlakov, žebljev in dr. Ponudbe je vložiti pri navedenem oskrbništvu najkasneje do 2. januarja 1908, 12. ure opoldne; Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani' na vpogled.
Dušljivi kašelj
ta strah otrok, oadravi aspeano t vaeh prime tti Scottova emulmija. Scottova emtirslt« Je izmed najboljših pomočkov xa »labotne, bol h h are
otroke, ki jim hitro preskrbi        XI 8969-8
rožnato, okrosta lin.
Pristna mM t ti ZMZto — HM-fi.n - kot jamstvenim zMion
Ictttvfifa nrt-Dana!
Scottova emnlxl|a ima i»-
redno zdravilnost in krepilnost
odtod, ker Je sestavljena samo ii Dajboljših, najbolj finih in najuspešnejših snovi, ki Jih poseben Scottov način pripravljanja spaja v okusno in docela lahko prebavno smetano. Seat*
tOVa' esralzljar je ođraallm in   starcem   takisto dobrega
učinki kakor otrokom
Izvirna steklenica
Vtaprodaf po vseh lekarni cah,
Se dobi povsod I
neo&Iiođno potrebno zoUiid Creme
vzdržuje zobe Olsis, bela in zdrave.
Bonna poročila«
Ljubljanska
„Kreditna baitric* v LJubl^".
Uradni kurzl dan. bone 19. decembra 1907.
r*uoso«xu papirji.
4-2° # majska renta . . . . 4*27, srebrna renta . . . 4° # avstr. kronska renta . . 4% > zlata , . . 4f/0 ogrska kronska renta .
4*U m *lata » * 4°/# posojilo dež. Kranjske 4V»7» posojilo mesta Spljer 4Vic/ w » Zadar 4»/!°/o bos.-hefc. železniško posojilo 1908- . . . 4% češka dež. banka k o.
•%       m m 9       £. O.
47, •/. zast pisma gat. del.
hipotečne banke . . 47,7, pest kom. k. o. z
107, pr. . . . i a 17,7, zast pisma Innerst.
hranilnice.....
4Vi*/0 zast Pisma cctftr' dež. hranilnice.  . .
47,7, z. pis. oer. hip. ban.
47,7, obf. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
47,70 obl. češke ind. banke
47e prior. lok. želez. Trst-Poreč ......
47, prior, dolenjskih žel. .
17, prior. juž. žel. kup. «/i7t
47t7t avstr. p os. za žel. p. o.
Srečke od 1. 1860V, .  . -m    od 1. 1864 ....
„ tizske......
.   zem: kred. L emisije
l     -     • -
_    ogrske hip. banke .
.    srbske a fre. 100*—
9 turške......
Basilika srečke. . . Kreditne * ...
Inomoške •    • • •
Krakovske »     •  . •
Ljubljanske • ... Avstr. rdeč. križa'»    . . .
OgT.      p       m    m      •   • •
Rudolfove m    • • •
Salcburške , ... Dunajske kom.  „    • • •
Delnice.
Južne Železnice.....
Državne železnice.... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ » • • zivnostenske » . • Premogokop v Mostu (Brfltf) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   . . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe Avstr. orožtte tovr. družbe Češke sladkorne družbe .
Valuta.
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 marke.......
So vereigns.......
Marke........
Laški bankovci .....
Rublji   ....... ^
Dolarji .,.♦»#»•
Dana*	Blago
96 45	V666
98-35	98-6 5
»6^5	9676
11430	114*60
9?86	>  98 05
11O70	11' 90
97*90	89 90
iOreo	101 6u
99V	1C0-86
98-80	99SO
96 26	9725
9635	97*85
9*-	9960
101*80	.(2 30
97 -	9«-
97M6	9615
»8 85	9016
9860	. 99'5C
99 60	100 —
99 90	
98 76	99*76
195-60	197 60
9&-	100*-
147 76	161 75
M17fc	26675
14185	14635
168 76	174-76
27*-	«P8-
243 —	249*—
102 60	10860
180 rK	181 60
20 B5	1185
468 -	46V—
91 _	96 —
97 tO	103 60
C4-50	70 60
48 6T	60 65
26 26	18 25
e*-	70 -
*)	94'-
481-	491 -
148 50	149*60
«7850	674? 60
1768--	ms-—
6W7e	62176
!M>*-	76 f—
239-	23)60
721'-	?87
618 25	6791.
1864—	2864 -
610-41	61140
843'—	«46-
4o0-—	454. -
47-	149 -
11'*«	1189
1917	i 19*0
2i'68	i 23 67
241*	24 18
11770	117 9/
98*-	96 15
i %bi	2 68
484	6 -
Žitne cene v Budimpešti.
Dna 19. decembri 1907:
Plenic« sa april ...» za 60 k^ rt 1819
Plenica sa oktober .  .  . sa oO kg K 11*11
Bi       iS april .... »a 60 kf K 1*17
Komat M mej 1908   .  . sa 6U kg K 7*33
Ovea    sa april .... n 50 kf K 8*49
EtvitUv.
6 vin. ceneje.
Stooenct hf StoMnfctf Ne ziftUt dntZlie so. Cirilo In Hetoda!
huusidsm porotno.
Mak m-e mm,
18.
19. t
fij
I« Tanja
S. IT.
7. aj.
a. vn
7468
7428 7408
6
a>
-4 3 al. aaabod
-8-9   ai. snh. 6 0 al. Jaahod
Srednja tcerajlnja tamperatira
Jasno
oblafino pol. obla«
57* aoi-
1 ¥. -
00»
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
deluje aimJBMlJie prlinani
Taio-cMiiin Mtura
mol ISLmm
I fatf»lLle>aalt)m ■ nttodom t brona.
Razpošilja m ■ obratno poŠto ne manj kot dve iteklenici.
Zslogs vseh preizkušenih zdravil, medio. mil, medieinsl. vin, ftpeo*]sli tet, nsjflnejšlh parfumov, kirurgisklrt obvez, sveZih mineralnih vod 1.1 d
Dež. lekarna M Jana Lenstek,
v LJubljani, R sl|m cista it. I
poleg noToagraJene^ja Pran Joie/ovega
InbU. moata 10 5
Preklic.
Obžalujem in  prekl Čem  vse, kar sem govoril zoper Ksrla Černete,
mesarja v Ljubljani.
Ivan Ivane
42(4 mesar.
Iftče se
U reČOJB za večjo restavracijo. Vstop
-takof ali po dogovora.-
Naslov    pođ    „naiabariea" na
uprav. MSlov. Naroda*1. 4212
Dobro ohranjen
klavir
se po zttp nizki cesi prod«.
Naslov pove upravni!tvo „Slov. Naroda1-. 4209—1
obstoječe iz 2 sob la piitiklln, se odda se februarjev termin.
- Harao tam se odda —
svetlo kamrica ali mrdnuo šolan.
Vpraša se pri hišnici v Florl|an-salh ulicah itsv 24. 4*io-i
SUKNA
In modno ™l Nato za obleke
Karel Kocian
sef Pred
pri-
o ftampolca
znano uspešna spec. proti odebclelosrJ, Sar. neškodljiv. Zavitki po 2 K se dobivajo v Aaialerl lshsnl v Cslerem.
gostilna
¥ Liubljaal se iiie v usleai evept. na rainn. V oljem se vzame tudi SostllMlika koueealla.
Ponudbe pod n0ostlluau na sprav-
4C61 7
ništvo „Slov. Naroda*-.
Trge vel I Posorl
Obeski
SaMbalkll
za božična drevesca
vseh vrst, najkrasnejši, fini, vsi užitni in ce-n«f« kot povsod drngod; ter razno fino pecivo itd. vse v kartonih lepo zloženo, se torej ne polomi, razpošilja direktno   4i7& 4
E BB4NDT, tvornica slaščic, Kranl.
Preliupotelel znani popust!
Blasolne,
varne
proti potura in vlomu, nFoxu pisalni stroji, ameriško pohištvo sa pisarnice ceneje nego
kjerkoli. — Bečho aUadiste blagafna, d*luiearsko društvo, Zagreb, Hloa 22. 3424—^2
Prodaja
mobilarnega blaga ae vrši po sodnijskem potu nepreklicni »o 21 dec t. 1. od 9. ure naprej dop. y hiši št. 9 na Cojzovi cesti, pritličje na dvoriču, dssno.
4213 -X
VABILO
na
občni zbor
I. okr. hranilnice in posojilnice
registrovane zadruge z omejeno zavezo
v mestu Kamnik
ki bo dne 28. decembra 1007 ob S. popoldne v posojUniški pisarni.
Dnevni red:
1. Odobrenje rac. zaključka za uprav, leto 1907.
2. Sklepanje o likvidaciji zadruge.
Pripomba: Ker prvi občni zbor, kije bil sklican, da sklepa o likvidaciji zadruge, ul bil sklepčen, se v smislu § 35 zadružnih pravil pri tem občnem zboru veljavno sklepa, ne oziraje se na zastopane deleže. 4205
Načelstvo.
Iftem službe.
Vojaššine prost, 25 let star mladenič, vešč obeh jeiikov, želi kake službe ns pr. v kaki trgovini! banki, lekarni itd. kot Sluga. 4202
Prijazne dopise prosim do 1. |a* nuarja 1S08, Stati trg 20, III. nadstr.
Uradnik s detele, btm otrok, išče sn mesec februar 1008
stanovanje
a tremi sobami in prltiUiaaml s
soiilčno lego in prostim razgledom.
Ponudbe sprejema uprav. „Slov. Naroda44. 4207_2
PPl 11 h *a Prijatelje rilllid umetnosti .%
Zbirka beliogravur, reprodukcije najslavnejšib mojstrov, v 2 mapab, velikost 18 x 25, verske In zgodovinske slike, skupaj 140 slik, se odda tudi posamezno. Nakupna cena 300 Kf proda se pa za 00 K«
Ponudbe pod „TJmetnost" Ljubljana, peste restante. 42u4— 1
Izjava in preklic.
Midva Ferdinand  in Helena
Vode sva  tefcom   n iv^mlra  o oorti
gospoda Andreja Mejača, trgovca z vinom v Komendi, pojavila lainjive govorce, boteč mu kot konkurenta škodovati na njegovi trgovini.
Ker so dotične vesti neresnične, obžalujeva vse najine glede gosp -da MejaČa izrečene neresnične govorice in se mu zahvaljujeva, da je nama valed najine prošnje odpustil razžalitev ia da ni vložil proti nama tožbe. Obenem obljubajeva, da ne bodeva kaj slabega govorila o gospodu MejaČu, ker ga poznava kot poštenega, vestnega iu solidnega trgovca.
V Kaplji v a s i pri Komendi, dne 15. decembra 1907. 4211
Ferdinand Vode
posestnik in trgovec z vinom.
Helena Vode
soproga prvega.
5000 Kron zaslužan
plačam onemu, ki ml dokaze, da mola
čudesna zbirka
600 kosov samo za fl. 250
nI priložnostni nakup In sicer: Pristna Švicarska pat slst Roskopf iepna
ura, točno regul. in ki natančno gre, s Sletno tvorniško pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. doub.e-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manšetni, ovratniški in naprsni gumbi; bdelni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želi i; prekrasna naprsna igla s aimili-briljantom; mična damska damska broža, poslednja norost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno nanj. denarnica; par amer. bntonov z imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 ometu, ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali ▼ lase ii pristnih jutrovskih biserov; 5 indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 360 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj s eleg. sist. Roskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50« Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja
S. URBACH. svetovna razpošiljulnica
Krakov štev. &9.
N. B. Kdor naroči 2 zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali fj najfln. žepnih robcev. Za neugnjajoče denar takoj nazaj, vsak rizik o terej izključen. 4208
4200—2
7
Najboljša
CM
prilika
.*. za božični nakup po globoko znižanih cenah
je v
konfekcijski trgovini za dame, :: gospode, dečke in deklice:;
A. LUKIČ
fni ita>| K tt 19.
Sedlarja za komate
sprejme takoj
FRAHC EH6ELE 0 ROčeuJU.
Većja trgovina aa Dolenjskem
== išče ==
U
n
Ponudbe pod »Dolenjsko 100"
na oprav. nSlov. NarodaM. 4ih8~3
Slama in seno
v balah-
je ceno naprodaj v skladišča na Martinovi cesti štev 10.    4076 6
Vedno sveže
srne in zajci
se dobe v Gosposkih ulicah it 15, v pritličju desno.   4206 -1
— Išče se ——
dobro obranjena, oziroma tudi nova dvosedežns polkrita d'ovpreina
kočija
Ponadbe naj se pošljejo na uprav. „Slov. Naroda"* 4189 8
Gostilno
iščem v najem ali na račun, oziroma jo tudi --kupim. —=
Ponadbe na naslov: „Slovenka" v kantini Ugljenik, Pitomaca na Hrvaškem- «86- -a
Iščem za svoj paromlin
knjigovodja, skladiščarja in prodajalko
za trgovino ieleznine:
liorespondentD,
ki mora biti tudi stenograf.  Od re-
flektautantov   se   z. hteva znanje slovenščine iu nemščine. Ponudbe naj se naslove na 4187—3
PETER MAJDIČ v Celju.
pri vporabi najnovejšega barvila za lase iz orehovega izvlečka
Jfnisol
Bergmanna&Ko. DeČin n. L.
Ta izvleček prekaša po svojem prirodnem barvanju las in brade vsa dosedanja barvila.
Napredaj v steklenicah po E 2*50 pri: O. Fettich- Frankheim v LJubljani, m 2103 13
Podružnici u SpUeto. „UuMlonska Kreditno banka 0
Podružnico o Celovcu.
1
as
IS—14S
Stritarjeve ulice *t. 2.
priporoča
fg<— žrebanje 2. ]a.xiaa.a.rja-, ssiii 104— n      a. 9
5 50 fl ^ II 99 99 99
Vso trt promese sknps| samo 32 Icrozi.
Obrestuje vlogo na tajhttop in na teko61 račun od dne vloge do dne vidiga po 0|o*
telco61 robč-ura. proti tridL©©e>t<a.n.e>^-CLi edLoo^rodll po S°|0.
99
87
35
Oes. kr. avstrijske    tj|j|    državna železnice.
Izvod iz voznega reda.
vnjavcn od dne 1. Oktobra 1907. leta
is Linbltaae jat, tal..
y-oo zjutraj. Osebni rlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica, d. ž., Trst, ckr. drž. Žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
r*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9-O0 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
U-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Trbiž, Beljak iuf žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žet., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
t-OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8.46 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
?-lO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7 SO zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
to-ao ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak juž.^žel., (čez Podrožčico).
Odkod Is Mabljane dri, kolodvor:
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. ar-OB popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik tOeso ponoći. Osebni vlak v Kamnik. (Satu; ob nedeljah In praznikih v oktobru.)
m
5-08 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka juž
žel., Trbiža, Jesenic, (Jerice, Trsta. 8-3« zjutraj. Osebni vlak Is Kočevja, Straže*
Toplic, Rudolfovo«, Grosuplje, ii-is predpoldne. Osebni vlak is Prase,
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic 2-32 popoldne.  Osebni vlak is Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 4-36 popoldne. Osebni vlak is- Beljaka
juž. žel., Trbiža  Celovca, Beljaka (čez
Podrožčico) Gorice drž. žet. Trata drž
žel Jesenic, evso zvečer. Oseb. vlak is Prage, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 * veder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 8 45 zveoer. Osebni vlak Iz Beljaka Juž
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel.
Jesenic.
u no ponodl. Osebni vlak Is Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst« drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v Llasllano dri. kolodvor i
«46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IOB9 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika a* O xve6er. Osebni vlak iz Kamnika. 9*59 ponoOl. Osebni vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.]
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
G. kr. svaateijs.vo državnih želaaaic v Trstu.
POKORNEGA
PELIHKOOEC
najboljši želodčni liker sveta.
Od    zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jacajoč
Osti biljni destilat.
Eksportira se na vse kraje sveta.
Odlikovan a 60 zlatimt, srebrnimi In častnimi kolajnami.
Dobiva se povsod.
Zastopnik za Kranjsko:
FRAN REMIC, Ljubljana.
JlOpomba!!
Izvrsten glas našega eli-zira „Pelinkovca" dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali slienim 'menom alabše — ČOStO zdravja škodljivo — pijače. Radi tega pazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte izrecno S529—29
Pelinkovac Pokorny.
Vso ostalo naj so kot ponaredka zavrne.
Edini proizvajalec:
Kralj.DOvLdion.tvornica likera
preje FRANJO POKORNY,
Ustanovljeno 1862.
Št. 45.899.
Poziv
vojaški taksi zavezanim osebam, naj se zglase.
Po zakona z dne 10. februarja 1907. 1. drž. zak. št. 30) se morajo vse vojaški taksi zavezane osebe dot ej, da prestane njihova dolžnost vojaške takse, zglasiti vsako lOtO V mesecu Januarja na tisi občini, v kateri imajo dne 1. januarja tega leta svoje bivališče 4179-2
Oprostitev osebne dohodnine ali Dadomestilne takse za službo, ki se pričakuje ali ki je nastopila v prejšnjem leta zaradi tega, ker dohodek ne presega 1200 K, ali iz drugih vzrokov, ne odvezuje dolžnosti zglasiti se.
Zglašati se je moči ali pismeno ali ustmeno.
Pismene zglasitve se morajo opraviti tato, da se vpošljeta občini dva v vseh razpredelkih z razločno pisavo popoloo in resnično izpolnjena zglasilna obrazca. Zglasilni obrazci se dobivajo brezplačno p i tukajšnjem mestnem magistratu Zglasila se vpošiljajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, poštnine prosto.
Zglasilni obrazci so tako urejeni, da se lahko, zloženi in naslovljeni, < ddajo na pošto, ne da bi se uporabil poseben ovitek.
Ustne zglasitve vpisuje občina v oba zglasilna obrazca. Zglasitve, ki se podajo po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasilnega zavezanca odgovornosti za izpolnjeval je naložene mu dolžnosti.
Zgla-ulaim zavezancem, ki predpisane zglasitve ne podajo pravočasno ali ki jo p« dajo v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 K denarne kazni. Vojaški takti savezane osebe, ki v svoj h zglasilih vodoma kaj zamolče ali se zakrivijo neresničnih napovedi, zapadejo, ako dejanje ne osnuje nčina kaznivega deiaoja, ki naj se kaznuje po občem kazeoskem zakonu — denarnim kaznim do 500 K, Če so dace posebne obtežilne ok lnosti, do 1000 K. Naložene denarne kazni se i/premene v zaporne kazni, ako se ne dajo izterjati.
Vrbutega je tedaj, Če se zglasitev ni pedala pravočasno ali če se je podala nepopolno, političnemu oblastvn dano na voljo na podstavi znanih podatkov ali pa takih, ki se poizvedo uradoma, brez obotavljanja prirediti vojaško takso.
Jttsstni magistrat ljubljanski
dne 6. decembra 1907.
Za župana: Vončlna s. r.
Ivan Jax in sin
w I^mUfHdJ} Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj tofato zalogo
voznih koles.
oo ! šivalni stroji
Pisala! stroji ,ADLER'.
Učenca
sprejme takoj v klapom Alojzij «f oko eesta et S v LJuklJanL Sun, vsnje in hrano dobiva prosto. 4166—8
PitrboTeljstiinilolenjsti
kosovni prenos srednokosni premog orehovnl premog Sruttni premo*
po nsjattjlk cenah, na cele vagone po
premogokupnih  cenah,  priporoča lastnik premogovnikov 4 7.->—6
J. Poulln, G*VHMEXl
Najprimernejše
so
A Uiti C papir jam ..
ki jih ima v veliki .\ izbiri na prodaj .*.
jam m.&M".
Najlepše in najcenejše vizitke, voščila, vabila sa veselice in
druge merkantilne
tiskovine
::  ::  ::  dalje najlepše  ::  :: ::
božične in novoletne
Hiiliiiift
od 2 kr. naprej
se dobe edino le pri
L. PEVALEKU
LJubljana, Židovske nI. 4.
akcidentna tiskarna in trgovina s papirjum.
4091 6
Za
božična in* # novoletna
darila'
::   ::   ::   :: priporočam ::   ::   :: ::
Vlllrn* Brefjoreic, Jwclc9 Lev-dlllit« • stik, Prešeren. Na bronit papirju, v velikosti 50: *%8 cm,' z modernim okvirjem vred a K 22'—.
Vnhn Simon Gregorčiča, mode-tMJiiU li ral gosp. Repič, velikost 49 cm, K 8. 41/< - S
t mM Prešerna in Vodnika, v
JUllI isti velikosti, a K 7.
Doprsne kipe SSa^
stik, Prešeren in Slomšek a K 3.
Zaboji se računajo za lastno ceno.
Jernej Bahovec
v LJubljani.
Poleg Prešernovega spomenika.
izSel le težko pričakovani
r^oledar
4142-5
za
I I
uredil dež. m. nadzornik J. Leg var t.
III. zelo popolnejši letnik z vsebino:
Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje
živine in prašičev. Reja domače perutnine, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja. Zivinozdravništvo.
Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in se mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Osma s peste ■ 1-S0, in se naroča pri Iv. Seasfta v/ LfaSl|aaL
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopoilje.
I I
Razne prevode
Iz namS&lne v olovoničlno
cirkularjev, pisem in dragih tiskovio oskrbi oono v tej stroki izveibaa a radni k
Naslov   v   atiravoiitvn »Slov, Naroda".
Št. 46.870.
Razglas.
4184-2
Ker se je v Stopanji vasi, občina Dobrunje ter v Materiji, občina lika Loka
smrkavost no konjih
uradno konštatovalo, se lastniki onih hlevov v Ljubljani, v katere se konji iz teh občin ustavljajo, opozarjajo, da pazijo na te konje in naznanijo takoj vsako sumijivost, ki bi jo opazili pri njih, mestnemu magistratu.
JUtestni magistrat v Cjubljani
dne 12. decembra 1907.
Angleškem skladišču
oblek
4101—8
Bernatovič
Ljubljana, Glavni trg št. 5.
»Velika božična prodaja'
čudovito znižane cene!
Harodno knjisarna .
v Cjubljani, Jurčičev trg štev. 3 j
priporoča naslednja dela: |
WtllMiaiMIH<IIIIIIIIMMIHWIWI>8MliMMIIIl'
I lo. Cankar: AleS Iz Razora, f
V Ta povest is narodnega življenja je vele- 1
a zanimiva in spada med naj bol ia dela 6
X tega pisateija. Broš. K 1 5 J, vez. K 2 bO; {
Upo poŠti 20 v već. |
S Ivan Lah: Vtika kronika. -
t Ta knjiga obsega več izvrstnih z god o vin-
v skih povesti is slovenske preteklosti in
A aicer  iz   dobe turških vojsk, kmetskih
) vstaj,  reformacije  in  renesance. Bros.
v K 17U. vez. K »70, po poŠti 2   v več.
\    Ljubljanski Zoon. j
Tega prvega in naiodličnejšega slovenskega literarnega časopisa }e dobiti že naslednje letnike: IbOl, 1902, 19 3, 1904, lX)f>, l*K>ri in 1907. Vsak letaik velja broširan K 9'£0
I
1
b
Josip Jurtu: Zbrani spisi.
V 11 zvezkih so zbra i najlepši romani in povesti tega znamenitega pisatelja, ki ae  le   s  svojimi   deli slovenskemu
Iobčinstva tako priljubil, kakor samo malo I v   dragih avtorjev.  1. Deseti brat. t Jari { Kozjak.    Spomini    starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec. Grad Rojinje.   Kloštrski žolnir.  5 Hči mestnega sodnika.  Nemški valpet. Sin kmečkega cesarja i. dr.   o* Sosedov sia. Moč in pravica i. dr. 7 Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. 1 . KokovnjaČi i dr. ) i. Tagomer. Veronika Deseniška i dr   Vsak sveiek velja broširan K I'i O, vezan 2 K, po pošti 2* v več.
itea^b^^f^v^v^^tr^
! Dr. Jos. Vodnjak: Zorani dra-j i matični In pripovedni spisi.
X II. Doktor Dragan, drama t petih de-V janjih Broš. 1 K, po poŠti 20 vin. več. t III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. } Bros. < K, po pošti 20 v več.
Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden naj* boljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sla dosegli na odra naj U p še uspehe. Ves čisti dobiček X je namenjen dražbi sv. Cirila in Metoda. I
Drosotln Jesenko-Doksoo: | Pesmi.     . I
V najlepši moški dobi umrli Jesenko je * bil velenadarjen pesnik, s bil je pri tem skromen človek, ki zase nI delal reklame Njegove pasmi, priobčene v rasnih listin, so vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti so sile isnane is je čisti dobiček ssmtajtr msogoitevilni nepreskrbljeni rodbini, ki Jo j« sspsatll Jesenko. Ves. srvod velja S K, s pošto 10 v več.
i l
lfe+3t**? v. ii&r,
1 Fr.Lipič:Strahovalci dveh kron.
♦ Zgodovinski roman is dobe velikih bojev
} med beneško republiko in turškim cesar-
^ stvom, v katerih so igrali hrvaški in slo-
X venski pomorski roparji znamenito vlogo
¥ S sveska. Bi oš. oba 2 K, po pošti 40 v več
m
!  * * *
v Roman is ljubljanskega gledališkega šiv-t ljenja v polpreteklem časa Broš. 80 v, I po pošti i • v več.
•te^v^f^^tv^r^^
1
Korlstka.
H. KlrchsteKer: Pod spo-oednlm pečatom.
Ta roman iz dubovskega življenja odkriva skrivnosti iz župnišč in dahovskega stana sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva 1 zvezka. Broš. oba K 4 6' , po pošti 4« v več. |
Koledar družbe sv. Cirilo in Metoda
ss 1 lb( a Bros. K liU, po pošti 2 J v več.
Sokolski koledar
sa k. 1908. Vei. 1 K, po pošti 20 v več.
!       Dljoški almanah
{ mL 1908. Vezan 1 K, po pošti 20 v več.
i       Trgovski koledar
l zal. 19; 8. Vezan 1 K, po pošti tO v več. j
Rovi obrtni red.
Slovenska izdaja. 1 K, po pošti 10 v voč.
Kazenski zakon.
Vezan 6 K, po pošti 10 v več.
Razenshopravdnl red.
Vaua K 6 60, po polti SO t .oo.
Dr. L Volili: CtvUnopravdol red In sodni pravilnik.
Broi. 7 K, Te.. H K, po polti 4) t ni.
Dr. E- Volčič: OdvetnlJka tarifa.
Bral. K 1-80, po polti SO * ni.
36
3A
Primerna božična darila
kakor
4m- 2
Go;z pnzemska poljih kukala
daije gladallika tolkala, zlaati nunanJU in otala
ao na ogled, ne da bi se koga sililo, da kaj kupi, v. o   o   o   o   o   o   optiSkem zavoda  o   o   o   o   o o
JOS. PH. GOLDSTEIN, Pod Trančo 1.
A#ntlllf)Mll wmm,ut«Jwwililoprihranitvijo HlBiyiBllU Petrolelo dole neki prašek.
Cena 30 vinarjev—--=
o o o o o  •>   za 20 litrov petroleja   o o o o o o
Dobiva se samo pri kemiku Mr. Ph. Mardetschlagerju
Orlova lekarna i
o  o   v Ljubljani na Kranjskem. Jurčičev trg*,   o "o
Književna novost:
A. Aškerc: Jadranski biseri.
::   ::   :: Balade in romance slovenskih morskih ribiče?. ::
Aškerc je spletel iz snovi, ki jih je nabral med slovenskimi morskimi ribiči v Bark. »vi j a h, v Kontov el ju, potem pri Sv. KriŽn, na Breiini, na Proaekn, v Devion in drngod v tržašti okolici poetičen venec, obsegajoč 53 utirmb balad in romanc, ki morajo zanimati vsakega
:: ljubitelja slovenske moderne poezje.     ::   ::   :: ::
Cena: Brv š. K 3     po p. šti K 3 10, eleg. v platno vezano K 4*50, p3 poitt K 470.
Založništvo L. SCHVVENTNER
&8-79 O EJubiJaai, Prešernova ulica štev. 3.
♦
Premijera
v „Deželnem gledališču" v Ljubljani 21. decembra 1907.
rsj<
^— j5<
Ki
Farsa v 3 akt lb
Cene brez konkurence!
Cene brez konkurence!
Ljubljana
Mestni trs st.ll
priporoča največjo zalogo
in
trato z
8468- 16 a ■
i
\m\m hitra ln
primarna
božična darila.
(P nedello. g. decembre ao trsovinu odprto.)
Vae to pri paro ca v nalbogatelil iabiri obna|postenej*i poatroibl
trsovina s perilom, modnim Nosom in Klobuki
C.
Podpisani se nsojam javiti ve le cen j enemu občinstvu v Ljubljani in na dešeli, da sem si nabavil
nov voz za prevažanje pohištva.
ter se priporočam la aolitVO ter vse drage vožnje po najniiji ceni. Dalje se priporočam za prodajo
2460—22
Z veleapoštovanjem
Jftartin tampert
LJubljana, Kolodvorske ulica it. 3L
. Jfenavadna prilika! £
Zo božični nakupi
posebno znižane cene! I
rz
I Vse vrste perila za dame in gospode, po-■ steljne in namizne oprave, vse izdelano v I - lastni šivalnici.
Sifon, platno, vezenje, nogavice, kravate in mnogo drugih predmetov.
Sv. Petra cesta štev. 8.
Prvovrstni, avstrijski izdelek.
m
Kleinoscheg Derby m
napravljen iz francoskih vin.
KlfiiiflSClBi Gflllirte
napravljen iz domačih vin.
Jfaprodaj povsod.
4114 3
Dobra knjiga je najprimernejše In nalceneiže božično durilo 1
n. 3 i g" s. r m. a.
L. KHUENTNER
v Ljubljani
prlporoCa nastopa«, eUgantno opremljene knjige:
Kersnik Janko: Zbrani spisi.4 zvezki- ElegaDtno v
v pol francoski vezbi K 28*
platno vezani K 24*—,
4 8J-2
Trdina Janez: Zbrani spisi, 4 zvezki- Elegantn0 v
platno  vez. K 14* 10.
Jurčič Josip: Zbrani spisi.
v platno vez. K 22-—.
1
1
Levstikovi Zbrani spisi. k^TvS?^T*™:
Tounor Ivon ■ Pnuoct 5 zvezkov. Eleg. v platno vez. I alufli Hdlli rUfCM'n k 15—, vpolfranc. vez. k21 —.
Stritar Josip: Zbrani spisi, fcg^^si^
V platno vezani K 38—, v pol franc. vezbi K 43*40.
iftd«j*t«)j i« edfOTorni nr«dni>: Best o P nst osleanlehr.
Lastnine in tisk .Narodne tirtarne*.
A8B
UK
LM
16