94. številka.
Ljubljana, četrtek 26. aprila
X. leto, 1877.
SLOVENSKU NAROD.
Izhaja vsak dan, izvfccmAi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poeti preieman za a v str o - o ge r s k e dežele za eelo leto Iti ^Id., za pol leta rt i;ld^ g« četrt lota 4 g\d.  —  Za Ljubljano Urez poSiljanja na dom za celo leto 13 jrld., za ćetrt leta 3 gUL 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanj« na dom ae računa 10 kr. za meaec. 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih Šolah ii zsv dijake velja znilana cena :n Bicer: Za Ljubljano za četrt leta S g\d. 50 kr., po polti nrejeman za ćetrt leta 3 g\d. — Za oznanila se plačuje od ćetiristopne petit-vrate ti kr., će se oznanilo enkrat tisku, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — liokopiai bo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frauc Koluianovej hiši $t. 3 „gledaliAka stolba". Opra vniitvo, na katere naj se blagovolijo pofliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koliuanovej hi AL
Vojska.
Začela se je tedaj ? Telegraf nam denes prinaša tri svetovno važne in zgodovinsko imenitno proglase ruske, in važen tudi vojen glas iz Nemčije.
RfanifcMt ruMltcgra carja Jo Izid. Car v njem naglasa, kako živo je Rusiji na tem ležeče, da se stanje turških kristijanov zboljša, kako je pa tudi ruska vlada vedno skrbela o tem, da bi mir obranila. Neprenehoma se je Rusija v zvezi z velevlastmi, in z zavezniki ter prijatelji trudila, da bi se izvele reforme, katere izvesti je porta prej slovesno zavoziivala so in obetala jih. Turčija je trdovratno odbijala dati poroštev, da sijih je cela krščanska Evropa želela. S to oholo trdovratnostjo Turčije je Rusija prisiljena odločno delovati, prisiljena je prijeti za orožje. Denes Boga moleč, naj blagoslovi hrabro ruskovojsko, ukazuje car, naj p res top i turš k o m ej o.
Drug telegram iz glavnega mesta Rusije 24. t. m. nam pripoveduje, da je kancelar ruski, knez Gorčakov, razposlal okrožnico ru skim poslanikom v Berlinu, na Dunaj i, v Parizu, Loudonu in Kjiuiu, v katerem pismu razklada vsa prizadevanja Rusije in druzih vlad, da bi se bilo naredilo mirno in redno stanje v Turčiji. Ali ta prizadevanja, pravi, so nahajala le odločen upor Turčije. Londonski protokol jo bil zadnje izrečenje vseobčne in jedinostne voljo Kvropine, bil je zadnje posku-šanje mir ohraniti. Nij so moglo misliti, da ga bode Turčija zavrnila. Ker nij nobena nagodba, nobena sprava več mogoča, zato je
Listek.
Prižigalec.
(ftouiaii, v angleškem spisulu  Misa M. Cuinuiin* poBlovouil J.) 1 > i- u «i i del.
Peto poglavje.
(Dalje.)
„Zdi se mi, da bi vi povedali gospodu Grahamu, kake zmešnjave in sleparijo je nam uže naredila. Ce ima le količkaj vpliva nanj, bodete lehko ubranili, da ne bode potovala z nami."
„To bi tudi prav zaslužila," rekla je gospa Graluunova zamišljena, „in bodem mu tudi omenila nekoliko o njenem vedenji. Strmel bode dovelj, ko bodo slišal o nenadnem begu gospoda Brusa. Vem, da je mislil, da se bodeta vzela on in Katinka."
Kar so poklicali Izabelo in jej povedali, da so prišli obiskovalci. Potlačenega srca je zapustila teto.
Ko je šla Izabela tja doli po stopnicah,
zapoved al ruski car svojoj vojski prestopiti turško mejo, prepričan, da ravnil po nazorih evropskih.
Tretje poročilo dohaja iz Jas in poveda, da je glavno-kotnnndujoči velitelj ruske vojske, veliki knez Nikolaj, izdal proglas do ru-munskega naroda. V tem proglasu Rus govori: Ruska armada maršira v Rumu-nijo na ukaz svojega carja; ona upa, da jo boste prijazno sprejeli. Prehod njen skozi Rumuuijo bode kratek. Rumunska vlada se bode od vojske smatrala kut prijateljska vlada. Vse je narejeno tako, da kar bode ruska vojska vzela za vojaške potrebe, bode takoj plačevala. Vojaki se bodo ostrega reda in discipline držali. Postave, navade, premoženje, vse so bode spoštovalo. H koncu proglas terja, naj Rumunci ruskej vojski pomagajo pri prehodu, ker ona gre nesrečnim kristi-janom v Turčiji na pomoč.
Vsi ti trije slovesni ruski proglasi napovedujejo vojno, veliko, za Slovanstvo tako neizmerno važno, odločujočo sveto vojno, katere srečen izid je za nas vse Slovane iiuenitnejši in tem bolj vseh vročih naših želja in molitev vredeu, ker so mu vsi naši narodni sovražniki strupeni protivniki. Uže vedo, zakaj.
A k temu vsemu prihaja še telegram iz Berlina, ki kakor obnebno ognjeno znamenje kaže v bližnjej bodočnosti mogočo svetovno vojsko. V nemškem državnem zboru berlinskem je namreč glavni velitelj prusko-nemške vojske, Moltke, 24. t. m. vstal in rekel: Dolzega miru nij upati. Tist čas nij daleč, ko bodo vse vlade napenjale vse moči, da vzdrže in zagotovo eksistenco svoje države.
da bi smehljaje sprejela goste, ki jih je ta vroči popoldan želela onstran sveta, prišla je Jerica iz kuhinje ter je hitela skozi prohod v svojo sobo. Na roki je nesla Oblačilo iz tenkega mušlina in mnogo vezanih ovratnikov rokavčkov in naboruic pa drugih reči, ki so najbrž prišle ravno Izpod likavnika. Nje lice je gorelo, bila je utrujena in prišedši v sobo odložila jih je varno na posteljo ter je globoko zasopla, kot da bi bila vsa utrujena; vsedši se k oknu poravnala si je lase raz čela in je odprla zatvornice, da bi, če mogoče, dobila vsaj nekoliko hladne sape. Ravno ta tre-notek je pogledala kuharica Prime skozi na pol odprte duri; ker jo videla Jerico samo, stopila je v sobo, a obstala je vsa začudena ko je zapazila na njenem lici znamenja njenega trudapolnega dela. Potem se je za hip ozrla na izdelke njene pridnosti, ter je vsa razsrjena rekla:
„A za Boga, gospica Jerica! dozdeva se mi, da ste vse sami zlikali!"
Jerica se je smehljala, a odgovorila nij ničesar.
Francoska je v zadnjih letih velike? stvari storila za brambo svoje dežele, velike vojske leže zdaj mej Parizom in mej nemško mejo. Francoska ima v miru svoje-vojne kadre gotove, Nemčija ne more zaostati." To so besede nemškega, sicer molčljivega prvega vojaka, vznemirjevalne besede v tem burnem kritičnem času javno v parlamentu izrečene. Velikanskim dogodkom gremo nasproti.
Govor slovenskega poslanca gosp. dr. Dominkuša
v štajerskem deželnem zboru.
(Po sten. zap.) Zelo zanimiv je materijal, kateri je dež. odbor v svojem poročilu o gospodarstvenera in finaucijalnem položji našo dežele podal.
Predložene date potrjujo, da gospodarstvo v vseh oddelkih produkcije in pridobitka propada; ta propad, kateri se vsak dan vidi, jasno osvečuje opustošenja, katera jo naredila tako zvana kriza. Tudi deželni odbor je moral to opaziti, in njegovo poročilo kaže, da so njegovi nazori, ki so bili prošlo leto še lepše pobarvani, letos nekoliko svojih lepih barv izgubili.
Poročilo konstatira kot slabo gospodarstveno znamenje veliko gibanje v gospodarstvenom prometu v zadnjih letih, kakor tudi narastaj stanja hipotekarnih bremen na Štajerskem od leta 1868 na G8 milijonov; v letih 1874 in 1875 znaša samo okolo 48 milijonov. Dalje poizvedamo, da se nasledki krize na Štajerskem bolj kažejo, nego li v drugih deželah, tako da je odpisanje davkov, ki je za-
„Ne, ne! to pa je uže preveč!" rekla je prijazna in dobrosrčna žena. „Vi se mučite v vroči kuhinji, me druge p:i navadno vse počivamo o dnevni vročini. Prisežem, da če bi vedela to Emilija, ne bi oblekla tega belega krila."
Ivuuaj dovelj dobro je za njo," odvrnila Jerica. „Nijsem posebno vajena gladiti perila ter sem se močno pokorila s tem. Ena stran so mi je posušila, predno sem zlikala drugo stran."
„Gospića Jerica ! kaj lepo je, a rada bi vedela, zakaj vi opravljate delo Brigitino?"
,.Brigita ima zmirom mnogo dela," rekla je Jerica, ogibaje se pravemu odgovoru, nin dobro je za me, da so nekoliko privadim. Spretnost nikdar ne škoduje, kot veste, kuharica Primova."
,,Tak popoludan nij ugoden takim vajam in dozdeva se mi, da bi vi tega ne bili storili, ko bi se ne bili bali, da bi gospica Emilija potrebovala perila, ter bi lehko zapazila, da še nij pripravljeno. Razmere v tej hiši so se močno spremenile,   čo hči  gospod Graha-
radi nemogočega plačevanja zaostalo, doseglo neizrečeno visokost; da nij samo dohodek, nego tudi zmožnost davkoplačevalca, plačati ■davke, tako trpela, da bi bilo povišanje dav-Icov zastonj in brez vspeha, da bi se končno dalo narediti ravnotežje v deželnem gospodarstvu le, ko bi se naj previdnejše hranilo; toda iz poročila finančnega odseka poizvedamo, da bode potem manjkalo še 197 000 gold., -ako se naloži na direktne davke 38 odstot.
To so date in številke, ki so vredne, da »e jim popolna pozornost privošči od strani deželnega zastopa; treba je, da 8e položje popolnem pozna; zato obžalujem, da deželnemu odboru nij bilo mogoče, doseči popolnejše številke posebno o vrednosti nepremakljivega blaga in o čistih dohodkih, ki se iz tega dobodo, in odločilno se sklepa o zmožnosti najvažnejšega dela davkoplačevalcev le, ako se obzira na te faktorje.
Tudi sem prepričan, da se bode vse sklepanje, ki ima za podlogo v tem poročilu deželnega odbora gibanje v posestvenem prometu povišano upotrebovanje hipotekarnega "kredita, visokost davkovskih odpisovanj in pa posamezne eksekucije — da se bode vse to sklepanje po izidih leta 1876 zelo poostrilo.
Mogoče mi je bilo, pogledati v dotični izkaz zemljiščno - knjižnega urada v Mariboru in si dovoljujem iz taistega sledeče objaviti.
Po tem izkazu se je število posestvenih izprememb po pogodbah od 474 leta 1875 na 526 pomnožilo; denarna njih vrednost pa je padla od 1,979.000 gold. na 1,099.000 gld.
Število posestvenih izprememb po posil-nej prodaji je od 14 leta 1875 poskočilo na 31, denarna njih vrednost pa od 83.000 gold. na 183.000 gold.
Pri tem še treba opozoriti, da so v do-tičnein izkazu le one posilne prodaje izražene, pri katerih so novi posestniki uže v zemljiščni knjigi zapisani, kar se, kakor znano, pri sedanjem pomanjkanji vedno jako dolgo odriva.
Pri okrajnih sodiščih Maribor na desnem in levem bregu Drave se je leta 1876 izvršilo 51 prisilnih prodaj, najvišje ponudbe bo znašale 76.000 gold., sodnijsko pa so bila cenjena posestva na 119.000 gld. Šte-
mova, ki je drugikrat bila povsod prva, mora biti zadaj za drugimi ljudmi. Brigita naj bi delala drugače, ne pa se ravnala po teh po-višankih, če jej pravite, kot sem včeraj slišala gospo Grahamovo, naj le na strani pusti to mušlinasto šaro, ter naj kaj potrebnejšega dela. No Katra bi vedela bolje, a Brigita je novinka kot vse druge. Si mislim sama za se, Vaj bi porekla Jerica, ko bi vedela, kako nameravate zanemarjati gospico Emilijo. A povedala bodem gospici Emiliji, kako so stvari, povedala jej bodem, kot gotovo se kličem Primova. Vam, gospica Jerica! ne smejo več zarudeti lica od likanja. Če se njeno perilo, katero tako rada nosi, in vaše ne more več pripraviti doma, naj pa dajo prat iz hiše. Denarja je tu dovelj, in nekaj naj se potrosi tudi za potrebe gospe. Iz srca bi želela, naj bi se ta Izabela spravila malo na delo. Dobro bi jej delo. A gospica Jerica! srce mi teži, če vidim, vse nadloge in sitnosti, katere moram sedaj doživeti. Ta trenotek čem iti gospici Emiliji povedat, kako se godi."
(Dalje prih.)
vilo dovršenih eksekutivnih realnih dražb
je znašalo 88!
Število slučajev novega obloženja po pogodbah je od 532 leta 1876. poskočilo na 571, one po eksekutivnej intabulaciji izvršene od 469 na 532. Vsa nova obloženja padla so v vrednosti z 1,191 000 gld. na 1,0*2.000 gld.; padle pa bo tudi odveze od 1,034 000 gold. na 854 000 gld., tako da preobloženje za leto 1876 znaša 228.000 gld.
Število izknjiženj vsled nezadostnega kupa povzdignilo se je od 26. leta 1875. na 179, kapitalni njih znesek — in ta številka je posebno važna — poskočilo je od 23.000 gold. prejšnjega leta na 241.000.
Ker se da misliti, da podobne ali pa še hujše razmere tudi v drugih okrajih dežele vladajo, je tudi dvom, ki ga deželni odbor izreka, dali so se namreč razmere leta 1876. k boljemu obrnile, žalibog v negativnem smislu rešen.
Dalje se mi zdi, da je treba Še dokaza za to, kar trdi deželni odbor: da so namreč obrtnijski krogi vsled krize več trpeli, nego poljedelski. Da se o tem more zanesljivo sklepati, mora se obzirati na razmere, v katerih so kapitalne vrednosti dotičnih posestvenih kategorij druga k drugej.
Skrbi me, da se gospodarska kriza vsled kapitalne potrebe in rapidnega padanja posestvenih vrednostij še le začenja in čedalje bolj raste.
Ako se sestavi iz predloženih izkazov o zaostajanji davkov po gibanji v posestvenem in bremenskem stanji tabela, razvidi se, da končni zaostanki direktnih d. k. davkov v letu 1875. v gospodarskih obrtnijskih okrajih počez znašajo 115 odst., v poljedeljskih okrajih zgornje Štajerskega 38 odstot., v poljedeljskih okrajih srednjega Štajerskega 5*5 odstot., v poljedeljskih okrajih spodnjega Štajerskega pa 18 odst., a zaostanki v posameznih okrajih spodnje dežele so dosegali zares gorostasno visočino.
Tako znaša zaostanek zemljiščnega davka v okraji Brežice 21-3 odst., v ptujskem okraji 299 odstot., v konjiškem 32 5 odst., v mozirskem in št. lenardskem pa nad 43 odst. več, nego je predpisano.
Iz visočine teh zaostankov sme se pač opravičeno sklepati, da posebno kmetsko prebivalstvo spodnje-Štajarskega tlači breme davkov, in nikdar si ne bode opomoglo, ako se mu to breme ne zlajša.
Dalje se mi zdi prazna domišljavost, v katerej se ziblje deželni odbor, ako misli, da se je onih 48 milijonov gld., s katerimi so bile štajerske hipoteke v letih 1874 in 1875 pre-obložeue, večjidel prihranilo v deželnem gospodarstvu.
Meni se ne zdi verjetno, da bi se bil zadnja leta pri nas kaj posebno veliko kapitala nabralo, in sem teh mislij, da to obteženje izvira od kupov in poslovnih kreditov, manj od dedovanjskih pogodeb. Dokaz temu mi je to, da je posebno pri nas na spodnjem Štajerskem posojilna vknjižba, razen one za hranilnice, tako redka, kakor bela vrana.
Pa naj bode, kakor hoče, tega ne bode nihče tajil, da ljudstvo od dne do dne bolj uboža. Znamenje tega je tudi vedno rastoča nenravnost in pa odstopanje posestev na škodo upniku, katero se vedno množi
Te razmere so vredne, da se natanko oziramo na-nje, in živo bi želel, ko h bilo deželnemu odboru mogoče, da bi bil podal na-
tančneje statistične date, izpolnivši resolucijo, ki se je lansko leto storila; iz teh bi se vsaj nekoliko bolj verjetno dalo sklepati, o zmožnosti plačevanja posameznih razredov davkoplačevalcev; kajti zdi se mi neobhodno potrebno, da se bremena drugače r a dele in da se vsaj nekoliko olajšajo ubožnejšemu ljudstvu.
Tudi ne moremo opustiti, da ne bi čudil se temu, kako da se je finančni odsek s to stranjo vprašanja tako malo pečal.
Kar se tiče sredstev, da se v deželnem gospodarstvu napravi zopet ravnotežje, moram prav odločno ugovarjati proti nalaganju na užitninski davek, ker ima ta, kakor bode vsakdo priznal, gospodarstveno zavrgljivo podlogo, ker se mora namestu posestva in pri-dobitka plačevati davek od stroškov; ker je potreba živeža večkrat v nasprotnej razmeri s premoženjem, in torej ta davek ubožnejše ljudi veliko ostreje zadeva, in ker bi imel najslabši upliv na našo, uže tako slabo vinorejo.
Meni se zdi tudi investiranje po kreditnem potu zelo nevarno, ker ta prilika zapeljuje, da se trosi denar za marsikaj koristnega, ki pa nij potrebno; tega pa ne moremo nadejati se, da bodemo prihodnje dni razpolagal z višjimi dohodki, ki bi bili potrebni, da se plača rastoče obrestno breme, ker se mi končno zdi nedopustno, da bi se eskontiral prihodnji dohodek v drugačnem slučaji, nego v on m absolutne potrebe.
Investiranje po kreditnem potu zdelo bi se mi le takrat opravičeno, ko bi bilo z njo spojeno renlno potnnoženje, ki bi odgovarjalo porabljenemu kapitalu; ali pa ko bi se dav-kovska zmožnost ljudstva povzdignila, kar pa se od večjega dela naših tako zvanih produktivnih stroškov ne more trditi.
Ker pa se mora vendar pomanjkljaj v proračunu pokriti, glasoval bodem za predloge finančnega odseka, a zavaroval bi se pa rad proti nazoru, da je izposojen je stroškov za cestne in vodne stavbe potem kredita načelno kot takozvano investiranje opravičeno, kateri nazor je v praksi z najvarnejšimi posledicami za deželne financije spojen.
P o m oje m nazoru je jedini pravi pot, da se ravnotežje v deželnem gospodarstvu napravi, ta, da se'po izve, koliko je dežela zmožna dati, da se vsi stroški o me je, tudi takozvana i u v e s t i r a n j a,. i n da se bremena pravičneje raz dele.
Pa tudi ravnotežje v deželnem gospodarstvu bi nas naših boleznij ne ozdravilo. U/.rok tega zla tiči globočje. Nesmiselna nadspekula-cija, prenapeto oplenjenjo kredita, moderno roparsko vitežtvo „utemeljiteljevu, ki so žepe občinstva ropali, pred očrni vlade, občinstva, ki je klecalo pred zlatim, ali bulj prav, pred potlačenim teletom; dalje slabe letme zadnjih let — vse to dela vzajemno, a uzroki te krize nijso samo to.
Ne daje se tajiti, da našim gospodarstvenim interesom bistveno škodujejo mnoge novejše naredbe in postave.
Imenujem le nase razmere proti Oger-skemu, čolne in trgovinske določbe, železniško koucesijstvo, katero je bilo povod najstrašnejšim zlorabljenjem, nepogojno od-pravljenje oderuških postav itd.
Ako ustavna vlada ne pozna sredstev proti korupciji in postavodujnim pomotam, ako so narodi dozdaj zastonj pričakovali blagoslova nove ere: ako se, kamor se pogleda,
vidi siro maš čina in obupnost, to je povod vsemu temu, po mojem prepričanji, navidezni konstitucijonal iz em, v nesrečnem zjedinjenji svobodnostih načel z despotizmom gospodujoče stranke.
Načela te stranke pa so nezjedinljiva s pravičnostjo in z mirom narodov, ki je vendar temeljni pogoj vsakega napredka in blagostanja.'
Zatorej naj se nikdo ne čudi, da se pov-sodi v gospodarstvenem in javnem življenji vse podira.
Dokaza za to Vam ne ostanem dolžan.
Uže celo vrsto let izrekamo v tej slavnej zbornici želje onega plemena, ki nas je sem poslal, želje glede odstranjenja krivičnega deželnega volilnega reda in glede praktičnega izvedenja §. 19. narodnih osnovnih pravic v šoli in uradu, a vendar se nam niti najmanj nij dovolilo, niti najmanjšega vspeha nijsmo dovolili.
Nasprotno žalijo nekateri sklepi deželnega zbora najmanjše interese našega naroda.
Spominjam samo na sklep, po katerem se je učenje slovenskega jezika na deželnih realnih učilnicah celo kot učni predmet za dijake slovenske narodnosti proglasilo kot neob liga'no; dalje na sklep, ki ste ga pred nekoliko dnevi storili, ki jemlje pravo imenovanja ljudskih učiteljev okrajnim šolskim svetom, in daje v tuje roke, sklep, ki je posebno za drugi narod v deželi žalostnega pomena.
Ti čini se vam morebiti nam nasproti zde mali in nepomenljivi, toda v načelu in oziroma k celej državi nij so mali.
Tločo so kakor rudeča ni* preko slovaimkili narodov v &v.**(rijl cut, <la za njih olj pravico.
Da ta občutek ne more pospeševati doseže nj a državnega cilja in splošnega blagostanja, tega ne bode nihče Jtajil.
Brez vseh ovinkov vam to pravim: ne svobodnostna načela sedanjega sestava, nego pomanjkanje teh načel, nestrpnost in narodna sebičnost one stranke, katerej se je vladno krmilo izročilo — to je glavni uzrok naše socijalne in gospodarstvene bede, in ako je katero upanje, ki nas bodri, je to: da sila roKiilco lo prava mora končno zmagati.
Iz deželnih zborov.
Kranjski deželni zbor.
(VI. seja 20. aprila.) (Konec.) Poslanec M urni k poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje:
1. Računski sklepi kranjskega deželnega zaklada, bolnišnega, porodnišnega, najdeniš-nega, norišnega, zaklada prisilne delalnice, gledišnega, deželno-kulturnega, zaklada deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu in norišno stavbenega zaklada za leto 187G se odobre in sicer: s skupnimi dohodki, kateri so v glavnem pregledu o gospodarjenji s premoženjem Kranjskega deželnega zaklada in nje-: govih podzakladov za 1. 1876 zaznamovani, in kateri zueso 920.951 gld. 37'/a kr., in s skupnimi v ravno tem pregledu zaznamovanimi stroški v znesku 857.789 gld. 60»/t kr., tedaj
s končnim gotovim blagajničnim ostankom 63.161 gld. 77 kr.
2. Stan skupnega premoženja koncem leta 1876, katero je v teh računskih sklepih zaznamovano in v glavnem pregledu tiskano, se vzame s tem na znanje, da je:
a) denarne gotovine 63.161 gld. 77 kr.;
b) aktivnega kapitala oziroma obligacij po kurzui denarni  vrednosti  657.563 gld 50V9 kr., ali v nominalni 1,033.645 gld. 53 kr.;
c) in da so posestva in inventar vredna 471.652 gld. 13Va kr., da tedaj znaša skupni stan premoženja 1,568.459 gld. 43 Va k«*., ter da je po odračunanih čistih pasivnih zastankih v znesku končnega čistega premoženja le 1,427.042 gld. 12 kr.
3. K temu premoženja se imajo še prišteti ona povračila, katera se pričakujejo za nepostavno iz kranjskega deželnega zaklada in oziroma iz najdenišnega zaklada izplačane stroške, in sicer:
a) povračila vožnjih stroškov zdravnikov in stroškov za tretjino zdravil pri epidemijah za čas od 1. novembra 1850 do konec decembra 1876 po dotičnih odobrenih računskih sklepih v skupnem znezku z 154.735 gld. 59 kr.;
b) povračila dotičnih po kranjskem deželnem računovodstvu relikvidiranih oskrbovalnih stroškov plačanih tujim najdenišnicam za one kranjske najdence, kateri so bili pred dnevom 1. julija 1868 v one sprejeti, za čas od 1. julija 1808 do konec decembra 1876 v skupnem znesku z 116.975 gld. 8 kr. Torej znaša končni stan vsega premoženja skupaj 1,698.752 gld. 79 kr.
4. To se vzame na znanje s tem nalogom, da deželni odbor skrbi za to, da se zastali dohodki deželnih zakladov o primernem času po postavnem potu izterjajo in redno za-računijo.
To se brez debate odobri.
Poslanec Grasselli poroča v imenu finančnega odseka o rafunskih sklepih kranjskih ustanovnih zakladov za 1. 1876, katere zbor jemlje na znanje.
Poslanec baron Abfaltrern poroča v imenu finančnega odseka o plačevanji zdravstvenih stroškov ob času kužnih boleznij in nasvetuje:
1. Deželni zbor na znanje jemlje, da hoče odslej država plačevati vozne stroške pri epidemijah.
2. Deželnemu odboru se naroča, da stori potrebne korake, da se zahtevam dežele, kar se tiče stroškov za sanitarne stroške pri epidemijah in za stroške za zdravila pri epide-mičnih sililitičnih boleznih, katerih neće država pripoznati kot take, ki jih mora ona plačati za preteklost iu prihodnjost popolnem zadosti, in ako nij drugače, da toži državo pri državnem sodišči. (Se sprejme.)
Poslanec Dežman poroča v imenu gospodarskega odseka o napravi ceste čez Turjaški hrib po novem tiru in nusvetuje sledeče:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Od načrtov o preložen j i ceste čez Tur jaški hrib ali ob bregu Ahacijeve gore od Turjaka do Pijave gorice, ali pa od Podturjaka preko Osolnika do Rašice, se ima izvršiti prvi iu delo oddati po predloženem načrtu in pro računu stroškov v skupnem znesku 29 021 gld. na dve leti tako, da mora jeseni 1. 1878 končano biti.
2. Pri delu skladne občine ne bodo same
delale cestne tlake, ampak na 12.525 gld. pre-računjena odkupnina od nje se ima najprve zahtevati od skladnih okrajev Velikolaškega, Ribniškega in Kočevskega iz prevzete odkupnine 5000 gld., daljni primanjkljaj se naloži: okraju Ljubljanske okolice — kateri ima do omenjenega obroka iz lastnega dovršiti preložen je ceste pri Gubnišah — 1525 gld., ostanek 6000 pld. pa okrajem Veiikolaškemu, Ribniškemu in Kočevskemu v primernih obrokih po tisti meri, kakor davke plačujejo.
3. Za preloženje te ceste se dovoli iz deželnega premoženja 10.000 gld. podpore iz kredita, dovoljenega v proračunih deželnega zaklada za leto 1877 in 1878 za javna dela.
4. Deželnemu odboru se naroči, o prihodnjem zborovanji deželnega zbora staviti predloge, kako bo še manjkajoči, ne v vrsto cestne tlake spadajoči, za delo potrebni znesek 6469 z razdeljenjem po okrajih okolice Ljubljanske, Velikolaškem, Ribniškem in Kočevskem skup spraviti.
5. Da se delo na cesti ne bo nikdar ustavilo, se imajo, če treba, na račun gori imenovanih okrajev dajati posojila iz deželnega zaklada.
6. Slednjič se deželnemu odboru naroča, kolikor mogoče skrčiti rubrike potroškov v proračunu, vse potrebno vkreniti, da se dela, kolikor se da, po nizkih cenah oddajo, in po varčnem neprestanem nadziranji skrbeti za to, da bodo dela pošteno in trdno izvršena.
Poslanec dr. Zarnik predloži pačrt in-žinirja Pribita, po katerem pelje cesta čez Osolnik, ki bi bila po njegovem mnenji bolj praktična in bi ustrezala posebno Ižancem in prebivalcem ljubljanske okolice.
Dr. B1 e i w e i s nasvetuje. naj se načrt čez Osolnik izroči gospodarskemu odseku z naročilom, da o njem v prihodnjej seji poroča.
V prihodnjej seji se je projekt črez Osolnik zavrgel in sprejel po gospodarskem odseku nasvetovani, prej omenjeni projekt enoglasno.
Poslanec Mu rni k v imenu deželnega odbora stavi sledeče nasvete:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Občni Podkrajskej se dovoljuje, da poleg priklade, katero bi za druge občinske potrebo v svojem delokrogu do najvišjega zneska 15°/0 na vse direktno davke z jedno tretjino doklade vred utegnila skleniti, sme v okrožju treh davkarskih občin Podkraj, Višnje in Vodice pet let od 1877 do 1881. pobirati še drugo, za ustanovne stroške ljudske šole Pod-krajske namenjeno 60% priklado na direktne davke z jedno tretjino doklade vred.
2. Deželnemu odboru se nalaga sprositi temu sklepu Najvišjega po'rdila. (Sprejme se.)
Slavni deželni zbor naj Rateški občni za leto 1877. dano dovoljenje deželnega odbora za pobiranje 30% priklado na vse direktne davke s tretjinsko priklado vred odobriti blagovoli. (Sprejme se.)
Slavni deželni zbor naj Tržiški občini za leto 1877. dano dovoljenje deželnega odbora za pobiranje 40% priklade na vse direktne davke s tretjinsko priklado vred potrditi blagovoli. (Sprejme se.)
Slavni deželni zbor naj blagovoli občini Aturija pobiranje 80% priklade na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa za leto 1877. dovoliti. (Sprejme se.)
Potem se seja ob 8. uri popoludne sklene.
Poročilo o dveh zadnjih sejah prinese „Slov. Narod"  obširno v naslednjih številkah.
Politični razgled.
ftotriaiij«* <l4»K«»l«*.
V Ljubljani 25. aprila. #>» c <f i n i -zrhttf M je zopet 23. t. in. zbral. Precej v prvej seji so interpelirali Giakra, llrrbst m dtugi vlado, naj pove, če more, kako se bode monarhija držala nasproti vojski niei U u si in Turki; če more to, naj potem tudi vlada pove, kakšne nameue ona ima pred očrni in kako jih ho e dosezati. — Dalje je vlada predložila nagod-bene postave. — Poslanec S c h d n e r e r je povedal, kako so patrolni vojaki neeega krč-marja v Kreinsu tako z bajoneti naboli, da je umrl na ranah. Vprašal jo vlado, ali je ono vojaško patrolo ostro kaznovala in kaj meni storiti, da se še kaj tacega ne zgodi.
V Ziiifrehu je bila te dni tiskovna pravda pred porotniki, ki so deželnega opo-zicijoualnega rudaktorja nekrivega izpoznali. Nelepo je pak, kako o tej stvari zopet nekdaj sam opozic ijonalen „Obzor", piše proti porotnikom! Sram naj bode Obzorove novinarje, da imajo tako slabe pojmove otiskovnej svobodi in nalogi porotnikov. Kako brzo je pozabili g. Miškatovič na dneve pod Hauchoiu v eksilu sisačkom. Tačas je o tiskovnoj svobodi drugače sodil.
\ litauje dUržuTe«
Iz €y4**'iy»-*wil<t javlja, da bode sultan sam šel prevzet komando donavsko vojske. — Turčija je Itumuniji pisala, naj so z Abdul-Keriinom v dogovor spusti, da bodo zabranila li us o m pot skozi Rumunijo. Mej tem pa se Itumuni pri Kalnlatu pripravljajo Turkom zabraniti vhod v svojo zemljo.
V ittoiijanskej zbornici je Visconti interpeliral, kakšno politiko bode vlada imela, če so vojska začne. Ministra Melegari in Dopre-tis sta dejala, da Italija nij vezana, ti'inuč da je z vsemi vladami v dobrem razmerji. Za zdaj ne bode orožila, ali če bi to potrebno bilo, bode vprašala zbornico za svet. Vojska se zdi italijanskim ministrom neizbežna. — Nekov Musolino pak jo dejal: V tej vojski ne gre za svobodo, ampak za prodrenje panslavizma. Ta laški liiodrijaš gotovo „N. Fr. Pr." ali sicer kak umazani n e m š k o judovski list čita, drugače bi kaj tako hudobno*bedastega ne bil bleknil.
Turki se tudi Amerikancem postavljajo. Iz Carigrada se piše magjaronskeinu „P. L.u, da so hotelo štiri amerikanske vojue ladije pluti skozi Dardanele v llospor, da tam varujejo amerikanske rojake. Turčija jim jo pa prehod zabranila. Amerikanski poslanik so bode zoper to oglasil, Turčija pa trmasta, ostane protivna, kor ve, da so Amerikanci prijatelji liusoin.
Domače stvari.
— (Potres.) Piše so nam iz Krškega 24. t. m.: Danes je bil zopet tukaj potres in Bicer prvi ob 1 uri 55 minut zjutraj, kateri je trajal 10 sekund, drugi pot so je ponovil o 7j treh iu je trajal (J sekund in tretji pot se je zopet ponovil ob 3 uri 5 minut, in je samo 5 sekund trajal, iu se nij zemlja zibala močno, samo ropot poti zemljo se jo čul — prišel je od severa in šel proti zahodu.
— (I /. U a j h e n b u r g a) se nam tudi javlja: Denes, na Jurjevo, okoli 8. ure zjutraj par sekund trajajoči potres. Če tudi nij bil tako hud, kakor 4. t. m., vendar jo zemljo tako stresel, da so okna klepetala. (Je sem v dremanji prav razločeval, to jo bila njegova mer od jugo-zahoda proti severu-vzhodu. Pravijo, da pomeni to dobro, rodovitno leto, pa povodenj ; da bi le prvo po drugej ne splavalo, kajti ujime (mraz in toča) so zgodaj se Bvojim uničevanjem začele. V nedeljo je bilo nebo jasno ko ribje oko, po tleh pa vse belo slane;  a škodovala jo,  hvala Uogu, le malo.
— (Ljubljanski škof, dr. Pogačar) se še le v petek 27. t. m. vrne z Dunaja. Vsled tega prične se kauouično obiskavanje v kamniški in moravski dekaniji še le v nedeljo 2!>. t. m. v spodnjem Tuhinji, popoludne pa v zgornjem Tuhinji; 30. aprila bo v Nev-Ijali, pop. v Št. Ožbaldu; 2. maja v Blagovici, pop. v Ćešnjici; 3. maja v Krašnji, pop. v Zlateuipolji; 4. maja na Brdu, pop. na Homcu; 5. maja na Ilovu, pop. v Vranjipeči;
13. maja v Moravčah,  pop. na Vrhopolji;
14. maja v Pečah, pop. v Izlakih; 15. maja v Kolovratu, 16. maja v Čemšeniku. Kamnik, Mekine, Nevlje, Stranje, Gojzd, Tujnice in Solo, kjer bi bilo obiskovanje imelo biti 26. 27. in 28. t. m. bodo na vrsto prišle pozneje.
— (Mrtvo našli) so — kakor se nam piše — neko okolo 20 let staro žensko na Beričevein v Savi ; njeno 1 letno dete pak je bilo poleg Črnuškega mosta. Govori so, da jo žeuska v svojej obupuo&ti nezakonsko dete v vodo vrgla ter pozneje sama smrt v valovih iskala, ker jo je njen ljubeč, neki človek iz Kočevja zapustil.
— (Zmrznil je) — kakor se nam piše — 17. t. in. oženjeni 28 let star delavec, Jožo Stanko iz gorenjih Skopic, iz krškega okraja. Delal je na Ljubnem z drugimi tovariši; domov gredo so so preveč vinske kapljice nabrali, tovariši so ga zapustili, brž ko no je bil mož omamljen in je prišel do Leskovice, kjer je obležal. Ljudje držeči so starega kopita, iu kakor navadno v tacih slučajih premalo podučeni, so ga ribali, da jo vsled tega uže dihati začel, a prenesli so ga v zelo zakurjeno sobo, ga z opeko greli, da jo nesrečneža vsled toga mrtvud zadol.
— (I z M a r i b o r a) se nam poroča, da je bila ondi 8. štev. ,,Slovenskega učitelja" koulisciraua zaradi male notice, v katerej se pripoveduje, da dobe v Bukoviui nove počet niče (Abecednike) iu se obžaljujo, da za slovenske šole nij na s vitle in še boljši Abecednik.
— (Slovenske narodne pesni pre povedane.) Štajerski deželni šolski svet je ukazal, da  se po ljudskih šoluh ne smejo drugo pesm peti, nego ono, ki so  v  c. kr. čitankah.
— (Volčič o ustrelil) je 11). t. m. Miha Lenarčič na Laugerjevem posestvu pri Novem mestu. Veliko ovac je bila prej uže raztrgala, zato so kmetje njene smrti veseli.
Loterij ne srećke.
V Trstn 21. aprila: 76. 89. 25. 78. 20. V Liuci 21. aprila:   75. 16. 78. 22. 89,
t rini' «•'■!«■
r Ljubljani 96« aprila t. 1. Pšenic* bektoliter 10 gl. 70 kr.;  — rož 7 gld~
— kr.; — ječmen 6 jrld. -0 kr.; — oves 4 gld. —
— kr.; ajda 6 gld. 10 kr.; — protio 5 gld. 68 kr.;
— koruza 6 gold. — kr.; krompir 100 kilogramov 5 #ld. 53 kr.; — fiiol hoktolitor 8 gld — kr.; uvula kilogram — gl. 98 kr.; — mast — gld. 83 kr.; — ipeh trišen — «fld. 74 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajca po l!/s kr.; — ud ik;i liter 7 kr.; goveduiiie kilogram 50 ki.; — telettiiue U kr.; — .svinj ;ko moso 58 kr.; — sena oh) kilogramov 2 gld. 68 kr.;
— slame 8 gold. 8.'> kr.; — drva crda 4 kv. metrov o gold. — kr.; — mehka 4 gld. — kr.
Dunajska borza 25 aprila.
(Izvirno telegrafično poročno.)
Enotni dri. dolg t bankovnih      57 gld. 15 kr.
Enotni dri. dolg v srobru • 2   „   25 „
Zlata renta.......S8   „   65 „
J »60 dri. posojilo 107   n   — „
Akcijo nirodne banke 766   „    — „
Kredi ne akcije 1W   „   — „
London ;(i>   „   25 „
Napol. 10   n   43 „
C. a. cekini «   „   11 „
Srebro rl8    „   91) n
Državne marko     ...       til     „05 _
Ravnokar je v „Marininoj tiskarni" v Ljubljani izšlo in se doniva:
VIII. zvezek ..Listki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal I. Turgunjuv, poslo7onil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cona «0 kr.
Potem
Trije javni govori.
Govorili prof. Pr, Suklje,  Iv. Tavčar in prof.
Fr. VViesthaler v Ljubljanski čitalnici. _8° 9 pol. Ona 30 kr._
Na „Tagblattovo" zadnje psovanje odgovarjam le toliko, da se mi kranjski koreš-poudent tega lista do denes osobno še nij pokazal.
Poznam ga pa tudi tako predobro in vem, da je človek, katerega lastna vest sama najbolj kaznuje.
V mojib očeh jo pa to tako nizka stvar, da me njeno vinazano razsajanje prav čisto nič — žaliti ne more.
Temu milovanja vrednemu bitju nasproti se jaz zavijem v besedo Iloracijeve:
Odi protauunt vulgus et arceo! —
V K ran j i 2.5. apr. 1877.
Ivan T a v č a r.
24. aprilu:
Evropa   Harinet iz Pariza. — Engel iz Prage.
Pri Mihih Uavnikar iz Komendo. — Aljančič iz Itfii. — Stonovoc iz. Zagorja.
Pri Malici: Szabo iz Dunaja. — Pžeffer iz Kočevja. — Kral iz Dunaja. — Perlgruml iz Dunaja. — Uergor iz Gradca. — Porgei >z Dunaja.
Zvonove
harmonično ubrani a figuralnimi olepšavami.
Brizgalnice c***-*)
za okciiJ in *n mm vrt,
pumpe vsake vrste,
prodajejo jako solidno' izdelano prav po coni
Oesterreicher & Freund,
>la>«•liiiieii-raln-iks Nirulerlag©, \% Aka<l4>iul«>Nl ritKNe 1.
I Franc-ove esence za
življenje,
Gotovo in skuseno sredstvo proti večini boleznij z vsposnuu učinkom in sicer tako, da bi morala vsaka gospodinja tako zdravilo pri hiši imeti. (53—4b)
Jedino pravo dobiva se pri
Gtabricl Piccoli,
lekarju, na dunajakt*) centi v Izubijani.
Samo 80 kr.
1 par nožev z vilicami iz pravega, vodno bolo Ostajočoga britanskega sroltra, '/i duc. 4 gld.
Žličico za kavo, ona kr. 10, 15, 'JO, HO, 40.
Žlice za jed, „    „   80, 40, .r)0, 80, 70.
1 zajumalec za mloko, kr. 00, HO, gl. 1, 1.20, 1.50.
1 zajemaloe za jubo, gl. 1.20, 1.60, 3. 3. 1 par velikih svečnikov, g). '2, 8, 4, f), B, l lana, velika, kr. i»0, gl. 1.20, 1,60, 2, 2.50, 8.60.
1 okvir za fotografijo, fin, kr. 80.__
»tf Him Vso drugo jaku cono.
Naslov:
M. JlrrsttIVi-, ztffttffit metalnega
men, Nenlmu, Borggas8e 2,
Hotel Jlolur. ■B Ceiiilnik zastonj. Naročbo iz provin-< ijo takoj s postnim povzetjem.      (2f)—28)
Jzdutelj in urednik Josip J ur C i č.
I p.mrjra in ti:-k wY&iočze tie«?.ai-no