OVENSKE NARODNE jPODPORNE JEDNOTE l'r*d*kikl I« upravaiUl ■torli mi M. Uwndato av. Offloe of pubUcsUoa: SS87 Ho. U«n.liU in. Telapkaaei Laaraditt 4S3& LETO—YEAR XIU. II SNE2NI VI RRudnem v. wwrr vieoikiji je tiKtfe , odkrival Hite in LOMIL jhu drevje. F*. ■ ' rwr\ • ■ J i*m ' ' Nevarnost ca poplavo je velika. Ohloago, lil. — V Chicugu je padlo oeem paleev »nega v nedeljo m vihar je divjal a hitrieo Štirideset milj v uri. Nejuižja temperatura je bila 26 stopinj nad nillo. Vremenski biro je naznanil, da po hudem snežnem viharju zašije gosko pomladansko sobice. Snežni vihar je dosegel Ohiea-go v soboto ponoči in je do poldneva prihodnjega dne nupiavil že take zameta, da je bil ves promet na železnicah in uličnih železnicah ustavljen. Vlaki so pri ha jali v Chic.ago z veliko zamudo, tovornih vlakov je pa vozilo komaj pet iu dvajset odstotkov. Tudi brzojavna in telefonska, službu bila omejena. Iz mestne okolice so došle poročila, da je vihar napravil manjšo škodo na hišah in sadnem drevju, kajti odnašal je dim uike iu lomil drevje. Vendar pa Chieago ni toliko trpelo kot drugi kraji v srednjem zapadu. Brzojavke iz Kansasa, NVbraske, Severne Okluhome, Missourija in Ohija govore, da je tam padlo vef snega kot v Chica-gu, pa tudi temperatura je bila nižja. Iz Kansas Cityja in St. Lou-isa poročajo, da postoji Velika nevarnost, da bodo poplavljeue vse niža ve, ker «bodo rekč hitro narasle, ko se .prične tajati sne*. V "West Virginiji je vihar odkrival hiše in ruval drevje s koreninami. V mnogih mestih so bi-l% pokvarjena tudi ; naprave m razsvetljavo, take da so bila mest« v fitti; V Paritesburgu je vihar dosegel hitrieo šestdeset milj v uri in odnesel je streho z bol-ilišnice. Poročila dalje govore, da poljski pridelek ni trpel škode, ravno-tako niso trpele škode breskve v Miahiganu in letos pričakujejo velik pridelek. SVARILO, KI BO MALO ZALE OLOl Chieago, 0L — Delegat je Čilca- ; ftfcc delavske federacije ao »v nedeljo sprejeli resolucijo, vaebujoeo protest proti izključen ju sociali stičnih poslancev iz newyorške le-gislature. Delegat je so se tudi izrekli za izpremembo prohibiškega zakona v prilog lahkemu vinu in pivu in dalje so že drugič glaaova-li proti nameravani mestni nared-bi za prihranitev aolnČne svetlobe * Washington, D. 0. — Vrhovni vojaki zdravnik Hugh H: Cttm-ming je izdal apel na Američane, naj se od^pdijo pušiti cigarete. V svojem upelu pravi, dn kade«je. cigaret povzroči pri ženskah ner-voznost in bleda lica. Delavske žene in dekleta ne pu-šijo v splošnem cigaret, ker nima jo časa in tudi ne denarja »euje. Apel torej gre mar bogatini Američankam, ki že zdavnej barvajo svoja lica, da so rožnata. Begate Američanke se pa ne brigajo, kaj porečejo zdravniki o njih navadah, ampak se tem navadam mlaja jo, ker nimajfi dela In se dolgočasijo v brezdelnem življenju. ClKAdKO DELAVSTVO PROTESTIRA PROTI IZOBČENJU POSLANCEV, OGNJENIK LASflEN JE PBI-/ CEL BRUHATI Redding, Oal. — Ognjenik Lasen je pričel bruhati Iz sebe ni\ velikonočno nedeljo. Bruhanje je trajalo le okoli trideset minut. Iz žrela so ae dvigali veliki oblaki sivkastega dima. ki ni nenadoma zopet izginili. To je bilo prvo bn» hanje ognjenika po devetem februarju t. I. IRCI POŽGALI MNOGO JAVNIH POSLOPU. Republičani ao odgovorili na angleško obsedno stana s splošnimi požari na Veliko noč. STO POSLOra^POŽOANIH NA Dublin, Irska, 5. apr. — Is vseh krajev Irske poročajo o včerajšnjih požarih, ki so uničili več kot sto (vladnih, javnih poslopij. Največ so trpele policijske postaje, pošte, davkarnice in carinarnice. Kolikor je do zdaj zuano, je v enem samem kraju prišlo do boja. V l)allyhaunwm sta bila pri napadu na policijsko postajo težko ranjena dva policijska častnika. London, 5. apr. — Irske revo lucije ni bilo tla Veliko noč, toda bili so požari po vsej Irski in zgo-rejo je, 61 policijskih in 21 cari-uarskih postaj; požar je uničil tudi mnoge pošte iu druga javna poslopja. Namen požiga je bil, uničiti vse angleške uradne listine iu zapiske in to se,je sinfajnovcem deloma posrečilo. . Goreti *je pričelo istočasno . p.» W| Ji^ki še v soboto »večer; obenem so sinfajnoverprerezali telegrafske žiee iu kabel s Anglijo. Rdiiia komunikacija je bile s telefonom. Belfaat je izolirau. Oboroženi iu maskiraui moški so napadli Central hotel, v katerem ko razni uradi, medtem je druga četa udri a v Irsko banko. V obeh poslopjih so bile uničene važne listine. Napadalci so hoteli požgati oba poslopja, toda ognjegaaei «o preprečili požar. Požigalei so biti oblečeni V uniformo poštnih ualuž-lieiicevr Mnogo jih je bilo aretiranih. Požiganje se je izvršilo s tem da so polili tla iu pohištvo s petrolejem jn vrgli gorečo žvijplenko. Povsod v bližini požerg se je po-javila republičanska zastava lia visokih drogih, ki so bili namazani z mastjo, da vojaki uiao mogli plezati gori iu sneti zastave. V Limerieku so zgoreli carinski uradi do tal. V okrajima CorU in Clare so malone vsa javna poslopja v pepelu. V Dublinu je bil ogenj v osmih uradih in kupi dokumentov so bili uuičeni, posebno v davkarijah. Požarov je bilo to-liko. do ognjegasna brigada ni mogla vsemu kaj. Mesto je bilo l>olno vojaštva in drugače je bil mir. Iz Montjoya javljajo, da je bi-lo iz ondotnih zeporov slišati mi-sterijozno streljanje, ki se je dvakrat ponovilo. kavam oboanisba letalski zbor SVOJ UMOB ALI SAMOMOR? Chioago, IU. 16-let no Ano Goneiarsovo so našli ustreljeno. Prijatelje govore, da je izvršila samomor, toda policije ne morr najti samokresa, a katerim se je po izpovedi prijatelj* ustrelila. Va dekleta se poznajo tudi pre-ake, kakor da jo je nekdo tepel. Ottawa, Oan —» Kanada uata novi takoj svoi letalski zbor. ki bo aevtel iz prostovoljec v m voja-kov, ki so slušili v.letalakem zbo-ru. mesto je zaseglo a vtomo bil booatinke. . Hartor, UA. — Mi »K narka O. B. Potta * je l»olj.»eni mala za konje ia avtomobile kot pa za plačevanj davkor Ka je prisostvovale konjski dirki t V» Orieemm, aa ji tukaj zaplenili er-lomohH, rmlea šest ttae* dolar Jev, kar ni piečeie davke etf vode velikonočna bitka ruzalbmu. V JE- Jeruzalem. ». apr. — Včeraj so bili tukaj krvavi boji med doma čini iu angleškim vojaštvom 1«* C*CV> j, bilo ubitih. OGIBAllSCNI ČUVAJI NA TIRIH ZASTAVKAU. i ZELEZNIAKI OBRAT V 0HI0A-OU JE DBMORALIZIRAN Železniška družba je t odslovitvi-jo predsednika lokalne organi- . saoija provooirala stavko. » i* , > • >- 1 ' ■ .» Chieago, m. — Silni vihar je ž« po dnevu omejil železuiški obrat v Chicagu, zvečer je pa te ovire pomnožila stavka ogibališčnih m vajev in kolodvorskih delavcev, ki so se pred kratkem organizirali in katerih organizaeija šteje devet tisoč članov, fetavke je prišla nepričakovano, ker je železniška družba, ki obratuje Chieago, Alit-vvaukee in St. Paul železnico, od-slovila kolodvorskega mojstra iu predsednika lokalne organiaacijv John Granaua, ker je organiziral ogibališčne čuvaje in kolodvorske delavce in predložil drušbi zahteve teb organiziranih železničarjev. Železniške družbe se niso pričele pogajati z uslušbeiici, ampak prosile so mesto, naj jim da za varstvo tiaoč šest sto policajev, To zahteva govori, da ravnatelji železniških družb niso neumni ljudje. Za sebe zahtevajo na račun davkoplačevalcev varstvo, lastnina, davkoplačevalce v, ki plačujejo davke za vzdrževanje policije, naj pa ostaue bniz varstva. Res je dolžnost mesta, da varuje lastnino vseh meščanov, ali do tega varstva imajo vsi meščani enako pravico, nikakor pa nimajo že-ezniee kakšnih predpravie. Ne-umno se pa zdi Človeku, zakaj naj l>i ob času stavke več policajev itratilo Železuiško lastnino kot v normalnih Čaaih, ker stavkajoči šclezničarji.vendar niso razbojniki, ki so se dogovorili. «La »»plenijo železniške družbe njih lastnine, Železniške družbe so šle še dalje, mesto da se pogajajo z zastopniki železničarjev. Izdale so poziv na pisarniške uslužbence, naj zavzamejo mesta stavka rje v. Železniške družbe dalje trdijo, da stavka ni legalna. Zakaj pa železniške družbe ue izjavijo, da mu odpustile predsedniks lokalne organizacije ogiballščuih čuvajev in kolodvorskih delavcev in so s tem činom direktno izzvale stavko, pravijo stavkajoči železničarji. Stavkarji pravijo, da je v že Jezuiških vozovih za petnajst miljo no v dolarjev blaga, ki se rado spridi. Železniške družbe zopet trdijo, ds ni res, kar pravijo št raj-karji., . Oviran pa ni le tovorni promet, ampak otežkočefto je tudi obrat o-vanje osojnih vlakov. Železniške družbe pravijo, da je to povzročil viher. Lepo vreme, ki je sedaj nastopilo, bo pe k me I u'govorilo, koliko je verjeti železniškim druž-batu. Policija je imela vsled zahteve Železniških družb polne roke de la. Mesto da bi policaji ue veliko nočno nedeljo ostali doma, če m» bili prosti »lužbe, so ps morali trn stopiti izredno službo na Železni-eah. Policijski načelnik je baje odredil 1,20« policajev na žele/, niee. Po pet nolk-ajrv bo na vsaki policijski postavi v rezervi In h-se tovorni promet popolnoma u slavi, Ik> polovies policajev oprav Ijala rezervno službo. Velebitniško čaaopiaje poroča, da ata predsednike dveh železni škib bratovščin — «»gibališčnlh čuvaje*' in premi kače v, progla sila stavko za nelegalno, naobrat no pa stavkar* trdijo, da je lili noia*>ntral železniške družbe ob veatila štrejkarje, 4a naj pošljejo aveje zaatopidke na kooferene«. de se stavke izravna. Komaj j«-U veat prišla v javrvmt. je pa h-lezniška družim podela izjavo, ds ni poslale takega vabila štrajkar jem. A bodo premogovniški ■ prohtarjl prijeti? Ohicago, IU. — Justični tajnik. Palmcr je brsojavil avezuemu o-krajnonu državnemu pravdniku Clinu iu državuim pravilnikom ^IruRih mest, da naj ujtzijo na prof i ta rjo, ki d reže premog. Po ujegovcin mnenju se ue sme tona premoga podražiti za več kot štirideset centov, če dobe rudarji xa 17 odstotkov povišano mezdo. ISKIKRAU JE POTIL, ALI PREPOZNO, fcvstvo nadaljnje genaralno ■tavko in aahui\a republiko. SO ODŠLOVLJENI Kopenhagcu, 5. apr. — Ueuc-liti štrajk je bil včeraj foruial-prekllcan, ko je kralj odalovll ijieheja iu njegovo ministre, toda rajk se kljub temu nadaljuje, tlodajalci in strokovne unije nimajo nobene medsehojug^ pogodbe, dasiravno sta obe stranki popustili v utuogih točkah, ampak članstvo mnogih delavskih, orga-eizaelj se ue zmeni za kompro mis; med tem so tudi pristanišču! delavci. • Stavka je bila preklicana p.) končani kouferenei med kraljem iu voditelji enajstih političnih strank, ki je trajala od devetih zvečer v soboto do petih zjutraj v nedeljo. Kralj je sprejel zahtevo, da odslovi Mebejevo ministrstvo In parlament aprejme uov vo-iiUii zakon, ki so ga predložili so ciflni demokratje, predno bo raz-puš^n. Medtem ko je vršila konfe-J^M palači, so se vr. PODJETNIKI SLIKAJO STRAHJA STENO ŽE VIDUO, KAKO PRIHAJA SPLOiNA STAVKA «BST MI. UONOV DELAVCEV. Delavci imajo v glasovnici boljša orolja kot v stavki New Tork, N, Y. ^ Vclvbisui-ško čaaopiaje je v; interesu pod-jctjiikov priobčilo vest, ki iuia naiueatnaslikati vraga ue ateno tu najbrž ittivati nova preganjanja delavcev v Aftvoriki. Priobčilo je tole: "V tukajšnjem mestu agiti-rajo za splošno stavko Šest miljo-nov delavtu^v v dešeli proti temu, kar imejujejo saroto od strani l>odjetnikov sa odpravo vaemur-nega delavnika. To se jo iavedelo danes, de je isreNtlo is atavke pristaniščiih delavcev, ki je pričela v miuolem tednu. I "Voditelji svete priatauiščnih delavtvv ao priznali, da se sahte-va splošna stavka. Pravi jo, da so načrte Še predložili Spiuucl (lom l>ersu. "Dasiravno je glavni namen, da se dobi pomoč za šOpjksjoče pri-HtauiŠčne dela vi-e, ^iostojl še širši namen, da se izsilijo železna pogodbe glede delovnih ur,M # Ta veat ima gotov«- namene 'redvsem se hoče / njo ualliljska ti uazadiijaŠke podjetnike proti strokovno orgauvfiranemu delav* atvu, da sahtevajo, ds kougres sprejme postavo, ki prepoveduje stavke in da se morajo vsi s|Kiri msjložiti razsodiš«'u v rssaodho V drugi vrati je pa ta veat navadna hpjskarija proti delavski maj-niški proslavi. Neki delavaki voditelj se je i/ ali: "Kiloi ie skozi zadniih de. rasil: "Kdor je *k\yii šik ir^iJt pr^ pale^u vn an^lft liljpM^*^^^ velike demouNtrtieijc za repnbM ko. Neprcnuhoma so odmevali klici: "Republika, republika! l)ajt«< uaiu republiko! Živela socialnu demokraeijaI" Ko so delavci slišali,'da je kralj pripravljen dati koncesije, ako prekllčcjo Štrajh, so odgovorili t "Prepozno, prepozno! Živela republika!" To je tako preplašilo kralja, da je hitro odslovil Mebeja in povabil bivšega jusrtčnega ministra Kriisa, da naj sestavi uovo vlado. Položaj je Še vedno kritičou. Ljudstvo na dčželi se je dvignilo proti kralju. Prebivalci ua otoko. me Lollainl In Falater ao dali izjavo, da hočejo in^eti republiko. Delavci so se ie pripravili, cla Izvolijo provizorlčno repilblfčansko vlado kakor hitro bo stavka splos ns. Delsvska stranka v prvi zoni Alezv iga, kjer se je preblvalato s plebiscitoui izreklo za Danako, Je naznanila, da se pridruži stavki. Tiskarski deJevei so sklenili, da istevijo delo pri vseh buržoszuih listih, skrbeli pa bodo, da ne prenehajo izhajati delavski listi. Kralj ima na svoji strani delodajalce, parnlške družbe in trgovce; zanaša ae tudi na kmete, ki m> pod vplivom duhovščine. Duhovniki podpirajo kralja. BuršoaziJ'1 je napovedala soeialistom vojno ns umit Vsi trgovci ao dobili navodila. da naj uatavij«; oglaševali je v socialističnih listih. MESO ANI ZAHTEVAJO IZBA VNAVO STAVKE Tetode, O. - Tukajšnji trgov-«1 in drugi meščani «ao skliesli shod, na katerem ao zahtevali, da M* Stavka eeatnoželezniških ualuž beneev hitro Izravna, Ulične železnica obratuje mesto in ae pch atui interaai, zaradi te ga ao Mli trgovci za Hitro is rev-navo atavke rhleago in okolica: V aredo ah-laAtM »u dežurne. Men j^i » «* lahki vetrovi. Temperatura v zad njih 14. nraht najvišje TJ. najnižja Solnee izide <*> • », ze-ide oli « :». ; žena je umorila svojega mola vpbioo otbok. SI. Leek. Me. ^ llymen Man dela. af^ivbinskega podjetnika, je njegova soproge ustrelile vpričo pet otrok, ko je spal. Po ievrte nem zlettan je odšla ne polieij« ia is je vile, de je natrelila avojege ker je je pretepel. KAZNJENCI SO POSTALI MAGNETI CNP Albanr, N. T. ^ Dr John B Ratiaom pravi v svojem poročilu na rhari«* V Kettigeua. jetniške ga auperint^ndente, da sta dv« tretjini kaznjencev v klintonak kaznilnici p^tsleli magnetičnl I' Žili ata aprijenega I a konzervira nege morakogs sulea. Od kimeav njih pratov se utriojajo Iskee In če ae dotaknejo železa ell jekla, obvisi ns ajik pretiti..r. . Škegs časopisja o delavski majni iki prtislavi', se Je lahko prepričal, da so n loti piaali pred svetovno vojno o delavski proslavi utajil-ka, v teku vojne so pričeli pisati splošni stavki delastva vsega sveta ua I. maja, dasiravno niso delavci nikdar izjavili, da stav. keje 1. maja, ampak ao rekli, da ustavijo na ta dan svoje delo, ter jr to praznik, katerega so si sami isbrali, da povedo vaemu svoje zahteva in razglase krivice, ki jih trpe." llnjskajoea pisava o splošni Stavki ameriških delavcev Ima očiten namen nahujskati oblasti piti-strokovnemu organizl ranemu delavstvu, podžgali vse reakcijo-name aile, da se združijo In z združenimi močmi udarijo po strokovno organiziranem delavstvu. * Strokovno organizirano delavstvo v Združenih državah ue potrebuje nobene aplošlic stavke, ker ima boljša, orožji*, da pridobi no-ve zahteve, stare pridobitve pa obdrži, kot Je splošna stavka. To o-roŽje je volilni listek. In letošnjo jesen Ishko ameriško delavstvo u-spešno rabi to orožje, če gleauje za svoje kandidate ne za kandl-lete atarih atrank, ki so.poznaul kot pouižnl oprode velebir.uiškib interesov. DELAVCI ODHAJAJO IS AMB BIKE, PRIHAJAJO PA VOJNE VI)OVB. Nevv York, N. Y. — Naseljeni-Ški uradniki pravijo, dš je sad-nje mesece ua tisoče t ujei od lito delavcev odšlo is ^mtfHuoin baje so otlnesli s sabo pol pol miljardo (t) v prihrankih, medtem ko j«« izstočasno med novimi uast*ljei|ei prišlo (U) odstotkov vdov :n de-klet iz Kvr^pts Kvropske vlade menda drže moške doma, delujejo pa na to( da vojne vdove iu dekleta odhajajo v Ametiko. FRANCOSKE ČETE prekoračijo reno. —^ > Francija okupira Iliri nemška me. ■ta zaradi kmnja pogodim, POVOD JE DALA BBBRTOVA INVAZIJA BUHBA. DBOA V panamskim kopST Panama, Pen. ~~ V zawki Cg» Mtra je zdrknila zopet zemeljaka drča v prekop, tako da zdaj glo-biua znaša le trideset jgeeto štirideset Čevljev, TATOVI SO OBISKALI LBKAB NO ZASADI ZGANJA. Obioago, 111. V Morganovo legefno no vlomili neznani Klikov* m odneall štiri in devetdeact zelmjev žganje, ki ja vredm> dva tiaeč tri sto štiri In štirideset dolarjev PROTEST V DELOVNIH HLA 6AH PBOTI DBAOINJI Tempa, Via. Tukaj Je nepra vilo do pat slo meščanov pohod v delovnih hlačah po mestu de aod> uijske |»alače Napravili ao oblju ho, da nih/e tU kupi nove obleke, dokler jo bode prodajali pO aede-nji visoki eeal. Pariz« ft. apr. — "Petit Parl-sleu> 'je prsjel -Nest b Londona, da auglašks viada ue bo sodelovala pri okupiranju ntutšklh moet ns desnem bregu Rene. Anglija ne nasprotuje okunaclji ,toda njeuo mnenje Je, da^aNa korak na|H>' t rebrn. Berlin, apr, Po današnjih poročilih is Huhra se nadaljuje bojevanje med narodno gardo iu rdečimi Četami v mnogih krajih. Ktiertova vlada amatra, da je položaj zelo resen. Pariz, A. apr. Kraucpaks viada Je sklauila okupirati nttmška mesta ' Frank furt, Dsrmstadt, Hamburg in llaiuiu ua 49aoein bregu Hene. Meata ae nahajajo v takosvaui nevtralni soui, kamor ue sinajo sto- ____y garda inva#raU publiko v Rtihru. Milleraud je včeraj obvestit se vesniške in aaoeiiraue vlade to tklepu fttt okupacijo in Jih pova« lil, da naj sodelujejo pri operaci Jah, toda Preituija — kot Javljajo — pe bo čakala zaveznikov, temveč aaiua namerava isvršlti okupacijo. Francoski general Do-Kontte v Porenju Je prejel ed maršala Koeha povelje, da se pri-pravi s dvema dlvisijatna vnju litva sa operseije Tajnik nsmškega .poslaništva (Joeppert je Včeraj nbvastil Milic raiula, da nemška vlada imiuerava /atreti delavako revolucijo v K i-iru, nakar bo takoj tspraanila nevjraino ozemlja, , | Berlin. 5. apr. b Ubertote Čeb^ HO vzele Dortmund ua Weatfal-skciii. Na vzhodni strani mesta J« bila včeraj vroče bitka, v kateri obležalo mri vili HO spartakov. cevi Vladne čete imajo tudi veli. ke i muhe. Kasen, 4. apr. — Dve milji in pol od mesta ob starem kanalu jr divjala dauea krvava bitka med Udarni rdeče armade in uaro I«, garde, Hpartakovel imajo večino me strojnice, s katerimi niso kos Kbertoviin topničarjem, Vladni* Čete ao prodrle v Oberhiruaeii se-dem milj od Dinalakvna. Voditelji delavskih svetov ogot-čeno izjavljajo, # da ja KbsrUiva vlada požrla dano besedo In na padla delavee v hipu, ko so pni Mevski bataljoni oddali orošje Dulsburg. ranaka Pruaija, „,,» Kb« l to*«' erte so p<» Ijtl tem boju okupirale Dulsburg. Tr-govskl del mesta je,bil neksj časa pod točo krogel ./ strojnic In Ish kili topov, nato je pa divjal boj na bajonet mi hiše da hiše. Krogi«* so padale t ml i ua drugo etma Hene. kjer so belglja^ ki Belgijec je bil ranjen na rok», V boju je padlo tudi nekaj civili-atov. ko ao granata U Bbertevlh topov porušile hiša. posledice blazne ljubo- aesamfteeab SUMNOSTI Ohteaff°i HI - Merrls Ander M»n je oddal ne svojo soprogo tri strele, ki ao jo na meata ubili. Po izvršenem zločinu je pe orolje o brali proti sebi iu al prizadel rane, ki ni neverna Blazne Ijdboeem* ja povzročila umor b poia-kušen aamomor. . . .. hi/M m ' ' ... ... ' j. . 1 PtOSVETA 'tO PROSVETA CLASILO SLOVENSKE HA*OPW« POPTOM« JEPUOTf LASTNINA HLOVKN8KE N/HODNE PODPORE JEDNOTK Cen« juoaopist M «»• Mar«, ains •2.00 sa pol leta krta. $1.40 aa tri Zedinj.no država (izvao Clrtcago) to Caaaga I4.JI>na 1ata. In $1M ta tri mesec«; Chieago $«.ftO aa loto. It Ti M pol in sa lf>«,/.«n.tva $7.00, -PROSVETA' MIT la. LmwmUU A MJ-J1UJ CMcga. fltaal«. Nepopisne grozote belega terorizma na Ogrskem. Duniij. — Socialistični beguni iz Ogrske, ki so sa nastanili na Dunaju, ho poslali mednarodne mu biroju druge iilternaeionale v Bruslu apel, V katerem odkrivajo grozote belega terorizma na Ogr skem in prosijo pomoli. Beguni apelirajo, da naj mednarodni Miro uvede preiskavo »tračnih raz mer na Ogrskem in rezultate preiskave objavi, da bo znal ves svet, kaj se danes godi v civilizirani Madžarski. (irozovitosti, kakršne počenja-jo rablji bele vlade nad socialisti iu vsemi naprednimi delaivci sploh, so tako strašue, da je nemogoče verjeti kaj takega in sodba inora čakati, dokler preiakava ne dožene, da li so madžarski krščanski krvniki res take zveri. Ves Čas svetovne vojne se jo poročalo o zlodejstvih pozverinje-nega Človeka, ampak o takih be-stijalnostih še ni bilo vesti; prišle so šele iz Ogrske, ko je inonar-histična reakcija atrla vlado dela veev in kttetov«- Tukaj sledi apel in ves delav ski aVet naj sodi: '4 Best i je ogrskega belega terorja so poleg 26 naših sodrugov umorile 480() delaveey, njihovih = THE ENUGHTENMENT' Orgaa mt tfca »1—al« Nattoaal W U Qwaad tUm Sl^aala Kaitoaal Po—IU *~h*7 Advertfrtog ratoa on agrswM«_ •oboeHpttoo: UaitoJ Stotoa (ozeopt Chkago) aad Chkaffo $lio, and foroign oountrioo |?»0t par jmt. Dalaai . (M.rc J 1*0) j^V^Sl taaJ, da voai Jo s tmm daovoas potokla aaraipfa*. Fm—rif era.a-d. m wmm ".tovl Ibk __- - - NAJNOVEJŠA SLEPARIJA V AMERIKI. V Ameriki je marsikateri slepar napravil lepo premoženje, kajti pot je bila odprta zdravniškim, verskim in drugim sleparjem na široko za guljenje ljudstva, ker je ljudstvo dostopno sugestijam sleparjev, čeprav iz te sugestije zija nerodna sleparija. Imeli smo "učene" zdravnike, ki so zdravili vse bolezni, ne da bi jim bilo treba .............. viditi bolnika, dasiravno ti zdravniki niso nikdar videli |i,rm in otroke, v Budimpefati je vseučelišča od znotraj. Nastopali so razni verski humbu-garji, ki so učili, da se služi najbolj dopadljivo Bogu, če se valjajo po tleh v hiši, ki so ji nadili ime cerkve. Nekateri so ličili mnogoženstvo kot Bogu dopadljivo rec, drugi so priporočali deviško življenje, tretji so učili, da molitev ozdravi vse bolezni in da so zdravniki nepotrebni ljudje, ker ne morejo nastopiti proti bolezni, ki ni nič druzega kot dar božji, s katerftn Bog le tistega obdari, ki ga najbolj ljubi. Za njimi je še cela vrste verskih hum-bugarjev, ki so iz ljudske neumnosti vedno kovali cekine, ki so pa tako številni, da je nemogoče vse našteti. Dalje imamo sleparje, Jki izdelujejo zdravila za razne bolezni, ki toliko pomagajo bolniku kot Blažev žegen, ljudje jih pa vseeno kupujejo po visoki ceni, ker človeška neumnost še ni odpravljena s tega svete. So pa še drugi sleparji, teko številni in različni, ki se preživljajo dobro s sleparijami, da je celo oblastem, ki so zasledovale te sleparje, nemogoče našteti vse sleparske poklice. Nekaj tejh sle-parjev so oblasti polovile, ali pa teko trdno nastopil^proti njim, da ao opustili svoje rokovnjaštvo in zdaj ^uživajo sadove svojega sleparstva v miru v kakem skritem kotičku kot spoštovani meščani, V deželo prihajajo pa vedno sleparji, ker sleparija še vedno več nese kot pošteno delo. V velikem številu so se v najnovejšem času pojavili špiritlstični sleparji. Spi-ritizem je sicer že stata sleparija, ki je pa zdaj oživela, ker se je po svetovni vojni pomnožilo število neumnih ljudi, ki bi radi govorili z duhovi svojih umrlih svojcev. Kakor nova bolezen se je razširila te sleparija križem Združenih držav. Dokler ni bilo prohibicije, se niso ljudje toliko brigali za spiritistične sleparje, ker niso ostajali doma ob nedeljah in se pečali s sugestijami, ki so prihajale od navihanih sleparjev, ampak so odhajali od doma po zabavah. Nekaj priporfiorejo k razširenju tega sleparskega nauka tudi veliki dnevniki, ki s priobčevanjem vesti o shodih špiritistov delajo tem sleparjem neprostovoljno reklamo. : * . Spiritistični sleparji so dandanes pri svojih sleparijah ravno tako nerodni, kot so bili pred pet in dvajsetimi ali še več leti. Duhovi, ki jih pokličejo špiritigtični sleparji tudi dahdanes govore v Ameriki najrajše angleščino ali staro grščino, najbolj priljubljen jim je pa seveda špiri-tični esperanto, ki ga ne razume nihče drugi kot pravi špiritistični slepar. Duhovi so seveda kratkobesednl, kot so biji pred leti. Najrajše tudi še dandanes odgovore na zastavljena vprašanja z da ali pa z ne. Ti duhovi s^eda ne govore kot navadni ljudje, ampak najljubša jim je tablica, ki se prikaže na steni in drči prek temnega ozadja, kot da jo premika nevidna roka duha. Ce imajo špiritistični sleparji moč, da se pogovarjajo z duhovi, zakaj se ne poalužijo Ceh duhov, da na pr. obvestijo prebivalce na Marsu, kako se imamo na zemlji, zemeljske prebivalce pa zopet o razmerah na Marsu? Po špiritističnih naukih plavajo duhovi v ozračju in eterju kot ribe v vodi. Torej je špiritistom igrača, da se posKftijo duhov za sle pri komunikaciji med Marsom in zemljo. SpiritisU se ne bodo poslužili duhov za sle, ker je fpiri-tizem navadna prevara, ki nima najmanjšega učinka na človeka, ki ima normalno razvito pamet in ne jemlje verskih legend za zgodovinsko resnico. Kako globoko se je zajedla spiriti&čna prevara v ljudske plasti, pa govori dejstvo, da so prebivalci v nekem kalifornijskem mestcu popolnoma znoreli in.da so državne oblasti odredile, da se zdravniško pj*iščejo, če nisocsreli za blaznico. Spiritftem je najnovejša sleparija, ki se je razširila po Ameriki in kt dobro redi ljudi, ki se jo posluiijo, da molzejo ljudstvo. bilo aretiranih 2100 sodrugov,.. v osti,lili krajih odrske pa 16,000; vsi so internirani in počaai umi rajo. Vsi zastopniki kovinarske organizacije so v zaporu; vsi so-drugi, ki so sodelovali v oktober-ski iu marčni revoluciji, so v je čah. (Torej tudi oni, ki so se u-dcležili oktoberske revoluciji«, ki je bila nacionalna, kakor v «Jug«> slaviji iu na Češkem.) Kandidat je socialistične stranke, med katerimi sta dva — I mre Szabo in Perono Klarik — člana eksekuti-ve, so tudi v zaporu. Internirani socifilisti, moški in ženske in ostali prijatelji delav stva, ki so količkaj ua sumu, so internirani v sledečih mestih: Hajmasker, (8000 oseb; Catpel, 4000 oseb ; Zalyaegerszeg, SHOO; Sger, 2000; Cegled, 3000; Koma-romh»inokhezy, 2000 oseb^ w Pole*, tel. je M' okrig 400(rd«£, lavcev zapnth v ravnili ju#ahr Oni ki se nahajajo v gori navedenih koneetracijskih taborih, so obsojeni na počasno smrt. tttra-danje iu huda zima tirjata dnev. ne žrtve. Jesti dobe dvakr^tfia dan in sicer golo juho brez kruha. Njihovi sorodniki jim ne morejo pomagati, ker ne sme nihče poNetiti interni raucev. Orozovitoati, ki jih počenjajo }>eli teroristi nad našimi sodrugi, ao strašne in s človeškega stališča neverjetne, vendar pa resnične. Tukaj jih navajamo le uekaj, za kar imamo priče, ali so le kaplja v oceanu splošnega barbaic&tva in hudodelstva: t. Lajtnant Ostenberg jc h svojim vojaškim oddelkom prijel ao* druga Štefana Szabeja in JanoŠa M o rosa. l^ajtnaut je ukazal, da se ofca /a\ Icrcts v klet hotels Pala-ee, kjer sta «l)ila najprej tepeua z ieieznimi palicami in potem so ju djali iz ko/le. Ležala sta tri <1iy v kleti v tem strašnem položaju in on t o *ta umrla. 2. V Siofoku je bilo v eni noči umorjenih 42 oseb na povelje stotuiks l-VeisJjerga. Nato «» divjaki razsekali nekaj mrličev na kosce s sekiro, vrgli kosce na o-gfitj in potem silili ostale jetnike, da so morali jesti nspol pečeno človeško meso. Vojski so driali napete revolverje proti revežem, ki so goltali meso. Za ta »traftni zločin imamo 16 prič. 3. JankoviČev mhlelek v Szeks-xardu je aretiral sodrugs Oazo Deka, njegovega sina, tsščo in hčer z dvema otrokoma. Poatav- sa in aau za povedal da je moral pri vsakem udarcu poskočiti kot da pleše čardaš. Dan za dnevom so hodili oficirji k njemu v celico iu ga z orožjem v rokah prisili ti k spolni satuozlorabi. žeua tega reveža je šla k stotniku Reichu in ga ua kolenih prosila da naj izpusti Dundika. Kaj je storil zverinski stotnik? Ukazal je^prioe-Ijsti Dundika v avojo aolfi, k>-r je bil zvezan na rokah iu nogah in tam je moral gledati, kako je stotnik pred njegovimi očmi posilil njegovo ženo. 1*0 storjenem zločinu je pa ukazal vreči ženo v zapor. Ta zločin je -bil prijavljen majorju Cherdouu, načelniku francoske misije, v Budapešti. Takih In enakih zločinov hi lahko našteli na tisoče in tisoče, ki se vrfie po vsej Ogrski, Vcnkar jc to dovolj, da si lahko naredite sliko strašnih barbarstev, ki jih počenja beli terorizem. Žene in o-troei jetnikov in umorjenih stra dajo in zmrzujejo v največji mi zeriji. Naši sodrugi poginjajo in pogiuiio jih je na tisoče samo v Budapesli. Malo jih jc ušlo, toda kdor ni jc hotel rešiti življenj«* in svobodo, je * lboral pobegniti na tujb. Domovi iu imetje socialistov, ki so aretiranj, je rekvirirano. O-stali so absolutno brez vsega. Vojuo sodišče je dnevno na dehi in vsak dan je stotine delavcev obsojenih v dolgotrajni zapor. Mnogi so že umrli v ječah. • Hodrngi! Mi, ki smo pribežali sem na Dunaj, prejemamo pisma iz Budapešte, ki liani sporočajo strašne dogodke, toda pošiljate lji pisem ne prosijo ničesar, zase; oni so še vedno v boju za socializem, toda kar prosijo, prosijo za žene in otroke, ca žrtve zaprtih iu umorjenih sodrugov. Tiso ei naših sodrugov so že j>adli, stašna z verstva se godtf na Ogrskem — a do danes se ni še nihče ganiC ki bi dvignil glas protesta v obrabo mučenikov delavskega razreda na Ogrskem. Od 6, avgu-gusta 1919, vlada na Ogrskem največja brezposelnost, toda de lavci si ne morejo pomagati. Nji hove blagajne so oropane in pra zne, njihove unije so razbite in vse socialdemokrijtične institu cije so uničene. Sredi novembra m. 1. je 'bela drhal ulomila v tiskarno "Xep-szave", oficijclnega organa atran ke, in uničila vae stroje, t4skovi ne in vse knjige v zalogi stranke Skoda znaša več miljonov kron Vlada je ukazala zapleniti vse li ste in knjige socialističnega značaja. Ogrski proletarijat je da nes brez vsega; vse, kar si je pridobil z velikim naporom tekom zadnjih 35 let, mu je odvzeto. Ogrski delavci si ne morejo po majati. Bdisl delavski razrect vsega sveta jim more pomagati iu postaviti na noge socialno de moji rac i jo na Ogrskom, katero jc zdrobila kontrarevolucija." Apel zaključuje s prošnjo, da mednarodni biro uvede preiska vo na Ogrskem in dovoli .denarne prispevke za delavske sirot č Apel je datiran 21. januarj^ 1920. »r Vetrovni svedri. I jene so bile vislice ns mestu in Ivcter P"11" hči , tašča in otroka so mora gledati oliešenje Deka. . 4. Imamo dokaze in priče, da so podivjani čaatuiki v šcstuajptik slučajih s arolnjo smrti prisilili jetnike, ds so morali S"di svoje blato T 5. 4ulij Bata, tajnik delavske Zadnji tornado, ki je napravi veliko škodo in uničil nad sto petdeset človeških življenj v de setih drža lah, je obudil med ljud stvom zanimanje, kako nastanejo vetrovni svedri, ki jih imenujemo tornado (tromba), ciklon ali pa tajfun. Najmanjši med vsemi vetrovni svedri je tornado ali trouiba. Na morju ga imenujejo vodne hlače, v puščavi pa peščene hlače. Take trorabe nastanejo, ko prične nekje na si* ver ju pihati mrzel veter. Po nekaj dneh dospe mrzel veter v južne kraje, iz katerih piha gorak veter. Na pr. mrsel v Alaski in po enem tednu ali pa mogoče preje dospel v Združene države. ' Vrek Nebraske pa piha gorak veter pri tleh, ki je dospel is Arizone aH Nove Mehike. Popolnoma nsraven pojsv je, da gorak teter sUl v zračne višave. To lahko vsakdo opaši v sobi. če je za kurjen* peč, da razgreti erak .Hi •Kadar prihaja tornado ali LroasVa, tedaj vidijo ljudje, da visi iz temnih oblakov še temnejši ijak, katerega oiji konec je obrnjen proti zemlji, ki pleše in se suče okoli sebe, podirajoč in uničujoč, kar najde na avojem potu. Tornado spremljajo bliski, grme-je, toča in težke deževne ka-Ije; Trombe se uavadno .pojavljal« ob Vročih dnevih, v premeru pa merijo navadno manj kot tisoč čevljev. Ilitriea troui >c, s katero Jiiti naprej, je pfct* deset milj v uri. Hitrica, s katero so suče tromba okoji svoje uamišljene osi, pa ni bila še ni-1 alar izmerjena. Znanstveniki, cenijo to hitrico na dve sto do pet sto milj v uri. Ker se tromba suče okoli sebe, nastane zračna luknj? v sredi, kateri je vakuum. Znanstveniki pravijo, da troinba postane ravno zaradi vakuuma nevarna vsake mu objektu, prek katerega drvi. Vakuum povzroči, da okoli hiše ni zračnega pritiska, zračni pritisk v hiši« pa povzroči, da hiša eksplodira. 8tvar se ravnotako dogodi, kakor če kdo potegne ribo iz morja, ki živi v največjih morskih globinah in ki eksplodi ra, ko pride vrhu vode, ker je zni Žan nanjo pritisk od zuuaj. Zadnja tromba, ki jč zadela Chieago iu okolico, je bila nekaj izrednega. Drvila je preko gozdov, prišla je zgodaj spomladi, ko še ni prave vrodine in pojavi la se je blizo Michiganskega je zera, kjer je ozračje vedno bolj hladno kot nad zemeljsko površino. Trombe se rajše pojavlja-jp v krajih, v katerih so šume Izsekane in je zemeljska površina ravna, kot jc na pr. Misissippiška dolina, nerade se pa pojavijo > bližini Velikih jezer. Kaj, so orkani, cikloni i taj funi? Vetrovni svedri, ki se po javljajo navadno na morju 'iu vročem pasu, na Kitajskem in Ja ponskem jih'pa imenujejo tajfu ne. V delu vrtinca, v katerem je moč viharja postala orkanična, se napravi krog ali oval, ki meri premeru 90 do 600 kilometrov »redi vrtii^astega viharja »je prostor, ki merj v premeru 15 do 30 kilometrov. Znanstveniki raz lagajo, da barometer v centrumu pade zelo nizko in da je v njem tišina. Oikloni se pojavljajo Zapadni in Vzhodni Indiji, taj funi pa v Kitajskem morju, ki so manjši od ciklonov. Poleg ciklonov, orklnov in taj funov so poznani lokalni vetrovi kot fen, Na mu m in šimko, ki na rastejo včasi do silniji viharjev Fen je gorak in suh veter, ki se pojavlja v gorovju Švice in ga spremljajo izredni pojavi. Ka dar piha fen, naraste toplota in zrak je suh. Največkrat se po javi spomladi in v jeseni, redko-kedaj pa po poleti in po zimi VČasi piha fen le nekaj minut včasi -pa tudi osem dni. Hamuin je veter, ki se pojavi v arabskih puščavah in spremlja jo ga včasi vetrovni svedri. Po javi se v mescib juni, juli in av gust, najbolj jak je pa v juliju Široko piha v Sredozcmakeni morju in povzroča v Jadranu vča si nevarne viharje, posebno^ Kvarneru. Prihaja iz jugovzho da in zavalovi morje včasi tako silno, da so pomoli v Jadranu poplavljeni, ki jih ne branijo valo-brani, ali če^ niso v dobro zavarovani luki po naravi. tošila, da ne more uguati gyojijj ičera, kajti med dekleti živi utt. pačna misel, če so spoluile osemnajsto leto, da lahko delajo, ^ jim poljubi in da nimajo nUrifa. uič ukazovati,. >- 19-letna (Jctruda je bila prteej jezična tudi pred sodnikom in j,, rekla, da gre rajše v prisilno de-avnieo kot da se vrne domov. Sodnik ji dejal, da naj gre domov z materjo in odredil je, da bo eno leto na poakušnji. To pomeni, a* bo pod javnim nadzorstvom, če t>0 zopet uhajala od doma, da pride t je, kot je sama rekla, da )u jj bmj dopade kot doma. Ko je sodnik iz-jgke' svoje mnenje, je (jetrudu postala malobesedna, kajti premi slila si je, da je še boljše* doma kot pa v poboljsevalnici. DRAGOCEN PRSTAN DEN. UKRA New York, It Y. — i oucijfl bilo naznanjeno, da je bil ukraden prstan, vreden dva iu dvajset tisoč dolarjev iz ' ročne torbice m rs. H. Turek. Iz torbic^ so bili ukradeni Še drugi dragulji, tak,, da je tat odnesel za devetdeset li-soč dolarjev draguljev. BLAZNEŽI POBEGNILI IZ NO-RIŠNTCE. Chester, IU. — Iz tukajšnje norišnice za blazne kaznjence je pobegnilo petnajst bolnikov. Dva zamorska bolnika sta napadla stražnika v službi ponoči ia ga potolkla na tla. Vzel# sta klju-Ce in odprla prvih trinajst celic. katerih so bili najbolj nasilji bolniki. Takoj po odkritem begu so se formirale patrulje, ki so nekega bolnika obstrelile ih ga težko ranile, šest drugih bolnikov pa uje-le. Med farmarji v okolici je nastala panika,1 ko so izvedeli, da so pobegnili umobolni kaznjenci. Zaprli so povsod vrata in se pripravili za vsak slučaj, če bi kateri u-mobolnež hotel vlomiti v hišo. Večina umoboluežev, ki so pobegnili, je izvršila umor ali pa napad na ženske. IZ SOCIALNEGA MOČVIRJA. organizacije v Salgotarjkui, je j p,»d strup. Tako je tudi zuuaj ua bil bičan do smrti s bičem iz bo-j prostem. V zračnih višavah pa deče lice. 6. Jolef Dundik delegat kovi na rake orgabizaelje je bil aretiran v Hnd«p« it i in od ve«len v Salgotarjan kjer so ga vrgli v ječo V sa poru je bil vsak dan oso-v a n s puškiaim kopitom. Stotnik Krlch ga ja a penija tolkel aa uke- piha aiptel veter i»v ne dovoli gorkemu vetru, da ae dvigae v zrak. Med vetrovoma nastane hoj. Rdeti aili kviško. drugi ga pa prilUka k tlom. Vsled tlaka In protitlaka se pričneta vetrova sukati in razvije se vetrovni vrtinec aH n veder. Ohicago. 111. — John Derusa je nekega dne zapustila njegova soproga in pol>egnila s svojim ljub-čkom. Od kar jc bila proč od svojega soproga^je povila dva otroka. Obravnava zaradi tega dogodka se je zdaj vršila na mladinskem sodišču. Ko je sodnik vprašal John Derusa. če odpusti svoji soprogi, je Derus izjavil, da ji odpusti, ne more pa odpustiti otrokoma, ki nista njegova. Sodnik se je začudil, ko je videl, da je mož pripravljen odpustiti grešniei, maščevati se pa hoče nad iu*lolŽ-nitna otročičema. in podučil ga je* da tako ravnanje ni pravilno. Po vodnikovem govoru je Derus *|to-Vnal. da bi re« ravnal krivično, če hi se snosil nad otrrtkoma, ki sts hila najmanj kriva njegove nesreče .in izjavil je. da bo xa otroka skrbel, kakor da Ma u jogo v a. Hodnik je tudi fteni povedal, kar il j« M«. Pred mladinskim sodnikom je stala »udi mra. Klisabeth Hher s svojima hčerama )t»letno (»etru do in lt-letno Ano. Mati se je prl- 10-LETNA MORILKA PRIDE ŠE ENKRAT PRED POROTNIKE St. Louis, Mo. — 16-letna morilka Uršula Broderick pride še enkrat pred porotnike, ki je obtožena, da je ustrelila sVojega očima, ko je spal. Predsednik porote je povedal, da se porota po štiri' in dvajsetih urah ni mogla spoia-zumeti na soglasen pravorek. Deset porotnikov jo je smatralo za krivo, dva sta pa zanikala krivdo. Sodnik je odredil, da prihodnja obravuava prične 3. maja, Češka vlada preganja .nemške de lavske unija. Praga, (Vhoslovakija. — Minister za notranje stvari je izjavil, da so nemške strokovne unije na Češkem nepostavne in jih je razpustil. Tramvajski delavci itrajkajo na Angleškem. Lpndon. — Tramvajski nameščenci, ki zahtevajo večjo mezdo, so zaštrajkali v mnogih angleških mestih. Stavka, ki jc pričela zadnjo soboto, je ustavila ves obrat o velikonočnih praznikih. Japonska pošlje novo armado v Sibirijo. - Honolulu, Havaji. — Kablo-jram iz Tokija sporoča, da je generalni štab japonske ' armsde sklenil poslati sveže čete v Sibirijo in i;,Tnati boljševike z vzhodne strani dežele. Vladivostok, 27. marca. — Japonska bi radn izpraznila Sibirijo, toda naraščajoče vivražnosii med Kusi in japonskimi četami morda preprečijo izpraznitev za več mesecev. Rusi se ne zmenijo za ukaze japonske vojaške komisije in Železniške uprave. Kitajci sprejmejo fonetične pismenke. Šangaj, Kitajska. — V krogih kitajakih intelektualcev se je pojavilo močno gibanje za odpravo aedanjega sistema kitajske pisave s hijeroglifi.^je atsr že najmanj 44KM) let. in za uvedbo fonetičue abecede po vzgledu moileriiih na rodov. Nova kitaj*ka abeaeda. ka tero je iznašam kitaj-afcega/jesika. Ako ae JpLl splsfaem, hc IhhIo k ms I. i >trmili nebrojni kitajski d.jsl-kti v en sam. književni jezik Druga 9goi-ii os t U. da bodo Kitajci lahka imeli pisalni atroj za svoj jezik, medtem ko j« zdaj nemogoč. Posveta DOPISI m Mt*'t* >H Onm, KmUT. »M M, Ma Nadzorni odbor. IMIV Watarto« ao. M Mruiitvani odbor. ti ftao* AH «IM k, OrnrM An, Cl ia |piajo U.tk« dol»U« pri n«a U N.w Yfrba do vsot v« ker so Izvedeli, da so bili deportirani taki tujezemski delavci, katerih otroci bili rojen! v Združe-nili, wtli. njih žene in otroci so pa ostali v Ameriki. Delavski tajnik je izrekel, da je Žalostno, ker se jc to zgodilo zaraAi nepravilnega tolmačenja izdane direktive, toda vlada ne more nositi troškov za združenje družin. Protestni shodi ao bili obdržavaul v San Frauciscu in drugih večjih mestih. Ta dogodek pa vpliva na tuje-zirtnske delavce posredno, da zapuščajo Ameriko, kajti oni pravijo, da se to lahko njim dogodi kasneje, kar se je drugim, zgodilo pred nekaj mesci. Za deportseijo so nsstopili z Velikim krikom džiugoti in nazadujaki raznih vrst, posledice te agitacije pa občuti najbolj ameriška industrija, ker ne more dobiti izučenih in po trebnih delavcev je Llojdell, Pa. — Delavske razmere v tukajšnji okolici ao se v zadnjem času nekoliko izboljšale in delati smo pričeli bolj redno, akoravno še ne delamo polni de-Isvui čas, kot je vpeljan v tukajšnji okoliei. Draginj« j« velika ia narplfe vodno bol j. Vse se Je po dražilo. ^ l y> . ■» •* if M ' J: Maj so nam meuda prlboljša/-li plačo na 27 odstotkov, kar je ie precej lepa vsotav za "požrešne" premogarje. Sedaj uiivumo vae dobrote ua tem grešnem sve tU. , Iz tukajšnje okolice se je le iz-selilo precej rojakov v staro do, uiovino ih veliko ae jih še pri-pravlj*. Msrsikaterl se je izrszil, ko je odhajal, da tukaj ni več obstanke za delavec, ker so jim kratene vse prsvice in ker nekateri hočejo, da so delavci popolnoma brezpravni. Odhajajo v staro domovino z upanjem, da bodo tam uživali boljše čaae kot so jih imeli tukaj in da bodo i-meli več svobode in da bodo bolj vspešni. In ta izselitev v tako o-, gromnem številu je le neljubo zadela nekatere osebe in pričelo se je že stokanje v nekaterih velikih angleških dnevnikih, lu gotovo je, da ae bo izselilo še več delavvev v KvpOpo, kakor hitro se razmere nekoliko urede v evropskih deželah, ker tukaj postajajo vedno neznosnejše za delav-e. Draginja vedno večja in ako lioČc delavec imeti izboljšanje pla^e, da se vaaj pošteuo preživi, ga takoj razglasijo /a nevarnega prek m-ulja. — Anton Kozina. 800 08EB OBSOJENIH RADI KKftEJA PROHIBICIJOICI- Skega zakona. New Tork, N. ti —.Hodnik Ju-tiiiM M, Mayer je rešil tri sto fttr-tožb zaradi kršenja prohiblcijoni-Skega zakona. Obravnave bi trajale najmanj dve leti, da niso obto-leOci priznali krivde in je Hodnik na podlagi tega priznanja izrekel sodbo. Vsi grešniki so bili kaznovani na denarno, globo. Vsjnižis denarna globa j«' bila štiri dolarje, najvišja rs #4,0110 , AMSBliKK ČETE ZA PUSTE SIBIlUO. , Waahingtqn. D. C. — Vojni de pa rt nit* nt naznanja, da lw še te dni zadnji artleriški vojak zapustil sibirska tla. marca je odpotovale i* Vladivostoka M < HHtnikov ki 125« proslakov no psmfkn Library, Pa. — Vr tem času, odkar je bil priobčen v "Prosvel." zadnji dopia iz naše naselbine, so ae delovne razmere tukaj izboljšale, iu sicer tako. kakor da bi stopil iz dežja pod kap. Premo-gsrski baroni nam l»odo s 1. spri-lom nekoliko povišsli plače, medtem ps poakočrjo (jene potrebščl-usm, tako da ne bo vacenp nič o-stalo v mošujičku. Ts presneti mošnjiček! Delavec nima nikoli nič v njem, pa naj pride še tolike odstotkov povišanja. Heveda, d^tiar je okrogel. V teh čudnih časih nrors delavec psziti, da še sa-megs neb«* nc zapravi. Pomladansko vreme je prijetno, čeprav premogarji vidimo malo solnčnth dni. ZoroČai o K>parskem umoru J. M. In da je bil morilec pobegnil brez sledut Zdaj je prišlo poročilo, di* so detektivi našli morilca v Youugstownu, O., kjer se je skri-vsl pri svoji sestri. Izročen je v oke pravici in upam, da ga doleti zaslužena kazen, da ne ho več mol ril svojih sodelavcev. Dalje imam poročati žalostno vest. da jc £4. marca umrl rojak tfatija Hamsa za influenco in pljučnico. Htar je bil okrog 45 let in doma iz Velike Pristave pri flt. Petru ns Primorskem. Bolsn je bil ssmo osem dni. Kolikor mi je znsno, je bival osem let v Ameriki, ni mi ps znano, če ima kake sorodnike bodisi tukaj sli v stsri domovini. tTmrl je v bolnišnici MeTlurg v Riehvoodn, W. Va. — Naročnik. Ml kt >1*1 in »•*• h *tim m— pnijaoijvn. W • ■■ I« m ImAm fc»l»—l TSBST»_1 POOMISNICAi IStf—Sod AVtNUft. MW VOS K. N, Y. NBW vosa« N. V as WoAb Ar«., oer. I04b Sar. laaaBaaaaaanaaaBanaaaaaaaaaaaaaaaaaaa j RESUME. (li Glavnega Urada JUZ.) fck - . \ * (Kome.) Doeet* seja* - (1«. februarja,) Rlnekutiva J. K. Z. Menkciouira vkJep eksekutive Jugoalev lufor-laation Burenu T (New Vorku, da •a ta orgaaizaega raspneti, ker preživela potrebo. Glavni u-rad poroko, de je prejel aebroj piarm od raznih rojakov, ki *o pošiljali denar svojcem v domovino, in da denar še ai bil izplačan, vkljub temu da je glavni u-rsd že okušal priti do dna celi at vari in da ja pozival vlado, da preišče atvar in napravi take solidne zveze, (ako da ne bodo ljudje oškodovani pri pošiljanju de narja Kakor zgleda atvar leži v#a krivda v starem kraju; nobe nega dvoma ni, da bodo ljudje gubili denar in da nekdo dela velikanske prof it c. J. R. Z. naj še enkrat naredi potrebne korake pri poslaništvu in se še enkrat o-brnr na vlado v Belogradu ter na vae narodne poslance v domovini, od katerih je mogoče pričakovati kake pomoči. V ta namen naj glavni urad nabere dokaze. O lavni urad poroča, da je poslal 4000 pisem na vse tajnike jugoslovanskih društev, od katerih je imel naslove in urgiral, da pošlje-Jejo brzojavke na prodaednika Wi Utone, proseč ga naj Še nadalje sagofrarja (pravične zahteve Ju-"goslovanov. Kolikor je znano je bilo poslano nad 800 takih ferzo-javov na predaednika Wilsona. Poročilo o republikanskih odmevih v Srttijl. Ustanovila se je re-trubličanska atrauka v Hrbiji, v ielgradu, ki isdaje avoje glasilo "BBPUBLIKIA." To gibanje podpira gmotno in moralno J. R. Z. ^Njihov program je skoraj sli-čen našemu. ' Efceekutlvi ae pojstfnejo vzroki, zgkaj niao bili priobčeni izvlečki ekaekutive. Celo deues Je nemogoče jasno govoriti o raznih akeijah, ki jih je vodil glevni urad J. t. Z. v tem času, ker objava tek bi mogla stvari več šlfo-4šfi kakor pa koriatiti. Pove ae naj pa le toliko, da je bil glavni usad vedno na straši in varoval Meti in praviee Jugoslovanov. Olavai urad pa je bil tudi w dru-gih' ostrih precej saposlen. Vodil ja propagando med Srhi in Hrva- PROSVETA ti. Iskal je ožjih stikov c raznimi faktorji v Hrbiji, na . HrvaŠ-škem in Sloveniji. Upravljal je vso koreepondetieo, vodil sgita* eijo tukaj in je bil precej zaposlen z reklamacijo dohodninske-ga davka. Uredil je slovenski in hrvaški del zapisnika Idon venci je in poskrbel za predčasno cirkulacijo istega v domovini. Enajsta seja. (3. marca). Na povabilo J, K. Z. zglaaile ao ae največje jugoslovanske centralizirane organizacije v Ameriki in nas obvestile da ao pripravljena poslati svoje zastopnike v depu-teeijo, ki naj poda predsedniku VVilsouu in fttpte Departmentu spomenico, v kateri naj se nagla-še jo praviee Jugoslovanov in na-čelo samoodločevanja pri rešitvi jadranskega vprašanja. Deputs eije, ki je bila 9. merca v Beli Hiši in dan kasneje v »tate Do-partmentu, je zastopala sledeče organizacije: 8. N. P. J., SDP55., H8PZ., JKKJ., JP!Z Kloga, JHZ, Mavec »jed. Hrba Sloga, Narodna Hrvatska Zsjednica Illinois in Hokolska Župa Tomislav. Vaa atvar se je »vršila na tihem iu šele ko je deputacija opravila avojo misijo je bila atvar objav Ijena v časopisih. Poskrbeli smo, da je bila jugoslovanska delega eije v Parizu takoj obveščena in tudi atarokrajsko časopisje, opozarjajoč jih, da ne delajo t)ika kih kompromisov, ki bi bili na škodo Jugoalovanov in da oeta ne jo trdni pri »pravičnih zahtevah Jugoslovanov. Memorandum je bil priobčen v slovenskih, hr-vafiklih in srbskih listih in izide tudi v obliki brošure v angle škem jeziku; organizacija bo po skH»ela, da pride ta broRurs v ro kc vsacega kongreanika, senator je in diplomata, želeti pa je, , namreč do tistega čafie, ko je oglasil predsednik Wi,lson prilog Jugoslovanov. Italijani so navidezno prenehali s svojo propagando, to je v časopisih ni bilo videti vebko njihove propagande in reklame, ker so se po-služili tajne propagande. Klin.pa se zbija samo a klinom in zaradi tega je zgledalo, kakor da se ne bi tako delovalo od strani J. K Z., kakor bi bili nekateri radi videli. Ampak glavni Urad je vršil avojo dolžnost in jo bo vršil, dokler ni naše vprašanje rešeno pravično. , >$.'*- S j JpffJ In ravno radi tega je potrebno, da v kritičnih časih, poživi gibanje v jugoslovanskih vrstah, da se nadaljuje organizatorično delo med vsemi Jugoslovani ,da bo naša fronta solidna in nepre magiji ve. To Je najlepše pokaza ta zadnja deputacija v Waahing tonu, kjer so bile zastopane vse večje jugoslovanske organizaci je, vsi jugoslovanski sloji, poli ttfni prijatelji in sovražniki, katoličani, pravoslfvni in "brez verci", ki sd edinstveno zastopali ameriške Jugoslovane in zago varja|i pravice celega naroda. Zadnja deputacija je pokazala da je skupili delo MOGOČE, da * slogi lahko marsikaj dosežemo. Zalo rojaki vsi skupaj, okoli na rodne pblitične organizacije J. R. Z ! JUGOSLOVANSKO REPUBLl-' ČANHKO ZDRUŽENJE. Frank 6. Tauchar, gl. Rajnik. Ka odbora so oboo jeni na več let /a pora, češ da so hujakali delavce na revolucijo. Govorpiki na shodu ao izjavili, da so strokovne delavske organizacije v Kanadi organizirale veliko kampanjo za osvo-m ulite v obsojencev. Ako ne bodo n,iKidi protesti s podpisi, tedaj p gtožnoat, da bo delavstvo v Ka tiadi stopilo v generalni štrajk. Inozemstvo. V Kanadi morda iabrnhne gene ralna stavka. Winnipeg, Ont. — V poslopju tukajšnje borze se je vršil 2. api i la velik delavski protestni shod proti obsodbi voditeljev zadnji* generalne stavke v Winiiipc|tft ki je bila poleti v minolem let t*. Vsi člani takratnega stavkovne Ogrski komunisti na Dunaja pojdejo v Rusijo. { t Dunaj. — Ruska sovjetska vlada je informirala avstrijsko vlado, da je izposlovala varno potovanje za Belo Kuna in druge pgr-jsk«' komuniste, ki so internirani v Avstriji, čez Nemčijo v aovjet ako Ruaijo. Avstrijska vlada se fie ni odločila, ee dovoli Bela Ku tttt in ujegovim tovarišem oditi v Rusijo, ker zavezniki baje zahje vajo, da morajo dotičniki ostati v Avstriji. . POTREBUJEMO ženske ca umivanje jedilne posode, dekleta za jedilno sobo, dekleta za kukinjo in druga dela. THE HARMONIA CAFETERIA 328 So. VTabash A ve., Chieago, 111. Holandska buržoasija ae je orga-'nisirala. jfc-: Haag, Holandija. — Holandska buržoazija je organizirala "Narodno ligo proti revoluciji." V i menu samem je zapopaden ves program. Dvanajst Slovakov ubitih v is-gredih. Dunaj. V K/:ovi na Hlova Akem je izstradajte množica napa dla in ubila češkega živežucga kontrolerja. Vojaki so streljali na množico in ubili 12 oseb. Po vsej Blovakiji je velika lakota. Ljudje omedlevajo in umirajo na cestah vsled gladu in izgredi se pojav ljajo v mnogih krajih. Turška krona na prodaj. Carigrad. — Turške finanee so tako na slabem, da je sultau dovolil prodati kronake dragulje in druge dragocene starine. grbi zaprli angleškega poslanca v i Orni Gori. Paijiz. — Tukajšnji črnogorski "zunanji minister" javlja, da so srbske vojaške ofolasti v Črni Gori aretirale grofa de Salisa, bivšega angleškega poslanika v Cetinju kateri je v imenu angleške vlade preiskoval razmere v Orni Gori. mm »MIHMMMMMIIMI POTOP. Zgodovinski •-'roman'*. apssai i»» ■■■amn*.«"rvpvfnui rsanras. M.............................. * < (Nadaljevanje.) Med tem ko ao ae onMako pogovarjali med eeboj, vladalo je v samostanu radi vspcftnega ponočnegs ideta neismerno veselje. Ženske in '.»menihi so se shirali okrog Čarneekcga ter mu .*Šeetitall k zmagi, ts ps je odklanjal hvslo, kazal na Kmitiea in dejal: "Ne zahvaljujte ae meni, marveč gospodu : Bambiču, a to radi tega, ker on nI baba. Daai si ee ne pusti poljubiti rok, ker so mu še krvave, toda ako ga katera mladenka poljubi v obras, mialim, da ee ne bo branil tega," Mlajše ao ree obračale svoje sramežljive oči po goepodu Andreju ter občudovale ujegovo salo rast, toda on ni odgovarjal s očmi na njihove poglede, kateri ao ga apominjali na Alenko in kateri je v duhu obljubil pisali, kaknr hi tro se konča oblegovanje, ter poslati s pismom poroki. In tako se je spoprijaznil s to nsmero, ds ni Šul deklet, ki so odhajaje govorile: "Čuden vitec, tako se je zagledal v vjjuo, de no vidi račun nje nikogar poleg sebe. . ." XVII. Soglasno s imsvetom svojih častni! o v je ♦tfueller zopet pričel pogaja uja. Kot poalenee je odšel is tabora v aemostan znameniti poljski plo-mtč. kaj zgovoren in še prileten Človek. Jatuio-gorci ao ga gostoljubno sprejeli. Slutili s> usm-' reč. ds jim^Kt prigovsrjsl aamo na videz in prisiljen. naj iarofe sovrašatku samoatau, v re uiici >a jih bo šele vzpodbujal k obrambi ter potrdil novice, ki ao pridrle akozi samoatausko ob.vidje k vslajl v Veliki Poljski, o nevoljl poljskih vojsk ne Avede, o |Ki«odtHih .lana Kazimira s Kozaki, |l so kazali željo vrniti se k nekdanji pokorščini; naposled o grozni napovedi tstamkegS kana, da gre izgnanemu kralju pomoč ter prežene vae njegove mvražnlke s ognjem in mečem. ^ T ode ksko ao ae amotill menihi! Zarea, prinesel jim je poln koš novie, toda te novice ao bile tolikanj osupljive, da ao aamogle ohladiti največjo vnemo, zlomiti najtrdnejši aklep, omajati naj-krepke jšo vero. Menihi in plemetvo ga je apoštljivo ohatopUo a poavetovaiaiei. Is ust »tarča ae je piaaila. ka-kor se je sdelo. sama Meta reaaics in bolmt nad aaodo domovine Pogoatoma ai je' poloiil roko na belo glavo, kakor hi hotol pridržati obup. ki mu je ter govpril s počasnim in pretrganim glasom bt+ i sede: "Bog, kakšne hude čase je dočakala naša izmučena domovina 1 Vse je propadlo in 'hote ali neJ hote sa moramo udati švedskemu kralju . . . Da, reeniea. sa koga ae vi borite, gospodje? Za koga vi ne štedite svoje krvi ter grabite sa meče T Radi koga iepoetavijate c bresuspešnlm toporom se^e in to sveto mesto grosnemu maščevanju švedskih vojsk t ... Za Jana Kacimiraf Toda vadite, oii se Je še odrekel našemu kraljestvu. Mar ne veste, da se Ja on še odločil ter se bogsstvu, gostijam in rasveeeljevanju na ljubo odrekel kroni v prid Ka-rola Gustava. Vi njege nočete zspustiti, on pa je nas še davno capuatil; vi nočete prelomiti prisege, on pe jo je že davno prelomil, vi ste pripravljeni umreti sanj, on pa sa nas nobenega ne mara . . . Naš kralj Je sedaj Karat Gustav! Glejte torej, da si ne nakopljete na svoje glave ne le jese ki maščevanja, marveč vnebovpijočega greha aploh, ker ne dvijjmte drsno svojih rok proti napadnikom, marveč proti lastnemu gospodsrju . . Na govornikov besede so vsi molčali, kakor bi bila Upitela smrt po dvorani Kaj Je moglo biti namreč strsAnejšegs nego novica, da ee je Jan Kazimir odrekel prestolu? Deai ni bila ta novica podobna rcsniei, jo je pravil ste ree pred svetim razpelom, pred sliko blsžene Deviee Msrije s solznimi očmi. Ako bi bila ta vest resnična, bi Ml daljši upor csres norost. Plemstvo si je cakrilo oči s rokami, menihi se pomsknili kapice ns oči in grobns tišina je vladals v dvorani; samo duhovnik Korde-cki ki je Jel vneto moliti ter premikstl obledele ustnleet njegove mirne, globoke, svetle in presunljive oči pa so bile uprte v onegs plemiče. - Ta Je čntil na sebi njegov pogled Mi slabo hu je poaetajalo radi tega. Z nemirnim pogledom se je osiral po ostsllh menihih in Čes trenutek je nadel jeval : "Nič ni hujšega nego vabujsti jezo a zlorabo potrpešljlvesli Naaledek vašega upora bo razdejanje te hišk božje in naložitev strogih in velikih kasni, katerim se bodete morali nkloniti. l>s t** tarejo svetu In vsem njegovim ni*noatim. je naloga menihov. Kaj imate opraviti a bajnim trn« ščem vi, katerim naročajo samostanaki predpisi samoto In molčečnoett Bratje moji, častitljivi in predragi očetje! Ne nakladajte si na avoja arca in avojo vest takšno grozno odgovornost... Nlate vi zidali tega aamoatane. torej tudi ne ame nlužiti samo vam • • . Dovolite mi blagoeloviti to semljo v tolažbo naših sinov in vnukov ne veke vekov.* Izdajale« je sklenil roke hi njegove ofi ao se zalile a aokami. toda plemstvo in menihi so uporno molčali Dvom Je lešel Jiki svinec na nikovih srčik. "Pričakujem vašega odgovora, častitljivi o- Poljaki odklonili premirje s Ru sijo. Varšava. — Poljska vlada je petek zavrgla protiponudbo ruske sovjetske vlade ca premirje na vsej fronti, ki naj prične istočas no s pogajanjem ca mir. Obenem je Poljska odklonila predlog so vjetske Rusije, da se mirovna konferenca vrši v Dorpatu, Esto nija. Poljska vlada vztraja, da se konferenca vrši v Borisovu. V POTREBUJEMO delavoa za razna dela. Pla čamo po $4.50 in $5.00 na dan Pridite na: 900 Weet.lSth Str., Chicao, IU. POTREBUJEMO Izučenega hišnika. Oglaaite se: ^ Housekeeper HOTEL BREVOET 120 W. Madison St. Chicago, 111. --i- RAD BI IZVEDEL za svojega brata Frank Groas zadnjikrat bila sva skupaj v Co-loradu leta 1907 in zadnje poroči lo sem dobil od njega eno dopis nico leta 1915. Cenjene rojake u ljudno prosim če kdo ve, kje se nahaja, da mi to naznani, povrnem mu vse strožke in bom selo hvaležen, ako bode pa sam čita ta oglas, naj se mi prijavi na moj naslov: John Gros,, R. R. 4, Box 155. Girard, Kans. . MALMGLASI DEKLETA IN ŽENE ZA DEU) V PKAHN1CI (LAUNDRV) ŽA RAZLIČNA DELA. OGLASITE SE PRI: ~ ' JOHN E. THOMPSON 00 350 NO. CLARK ST. 6th PLOOH LAUNDkY POTREBUJEMO IZUČENEGA MESARJA pri izdelovanju gnjeti, jemati kosti ven, itd. Oglasite se pri: AOAE PEOTIMON ^ 310 N. Green St. r : člicago, 111. POTREBUJEMO DELAVCE ZA DELO V ' LIVARNI. Stalno dalo. Dobra plača. Oglasite se pri: MAOVUS METAL 00., 4041 Emerald Ave., Chieago, 111. ki POTREBUJEMO ŽENSKE DELAVKE ca šivanje na stroju c gonilno silo. Delovne ure so 48 ur teden sko. V soboto dopoldne. Dobra plača in stalno delo. UNITED STATES TBNT Š AWNING 00., 229 N. Desplaines St. ' Chicago, UL POTREBUJEMO ' moške delavce za šivanje na atro-ju c gonilno silo, za šivanje debelega platna- 48urno tedensko delo —■ob sobotah pol dneva. Stalno delo, dobra plača. UNITED STATES TBNT ft AWNING 00., 229 N. Desplaines 8t. Chicago, IU.' ♦ i.' > POTREBUJEMO nad 15 let stare, za lahko delo pri sestavljenju in prebirsnju raznih iedelkov v naši tovarni. H. a. SAAL * 00., 4410 Ravensvrood Ave., Chicago, IH. TOVARNA UNION SPBOIAL MAOHINE OOMPANT 311 West Austin Ave. lshko uposli: NOČNO DELO. • DEKLETA IN ŽENE ZA NOC' NO DELO V TOVARNI PAPIR NATIH BOKS. NOBENE SKUŠNJE NI TRiEBA. — DOBRA PLAČA. •' " / r - D. N. OOODWILLIE * 00. 1208 W. 22nd St., Chicsgo, 111. POTREBUJEMO DELAVCE za deb v tovarni pri kanvak. Prijazno delo, dobra plača. V sobotah se konča egodaj. Oglasite se pri: PRIČE BAKING POWDER FACTORY , - Independence Blvd., Chicago, IU. 1001 POTREBUJEMO Dekleta ca splošno delo v pekarni. Nobene skušnje se ne cahteya. Dobra plača, dnevno delo. Oglasite se pri: 1107 W. OONGRESS STREET, Chicago, 111. POTREBUJEMO navadne delavce sa racna dela v skladišču. Stalno delo,<50o od ure. ouMBnmr EEOB. oo. i Cor Union & Lumber Sts. \ na C. B. k Q. železnici. ; POTREBUJEMO DEKLETA. Za pakiranja toaletnega mila, Čisto in lahko delo, etalno in dobra plača. Soboto pol dneva. Prilika sa napredek. JAMES S. KIRK * COMPANY, 1232 W. Norih Ave., pmUm asoatu. r ■ CHICAGO. PRODA SE dobro idočs grocerljsks trgovina. Za vaa pojasnila in za ceno obrnite ae na lastnika, na naslov: 1644 So. Throop Sr., Chicago, r v" ' ' •▼OJE ROJAKE mu ZOPET LAHKO DOBHB T 4MEEIEO šetje", reče Msjalec ter pobeei glavo na rai. Priaeljeaiike peatave oatanej.) še zmeraj' T veljavi kot pred vojno. Svoja rodbina lahke dobita v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobita v kraju potne Usta. Pilite, ali ss pa oseb ao obrnite na snanega rojaka Matije Skendsr, Javnega Notarja, 5M7 Buttler 8treet, P.ttj.burgh, Ps. Oa Vam ba stvar aredfl in ■ . (Adv.) Izučene strojnike -pri strojih sa ic-delavo navijačev, ročne navijačne strojnike, pomočnike strojnikom, ca dnevno ali nočno delo, še po-aebno delavci ki imajo skušnjo dobe prednost. Mlsdeniči nad 16 stsri in nsvsdni delavci dobe on nas delo. ... Oglasite se pri: Employment Depsrtmentu v pondelek, sredo in četrtek večer do 8 ure. V sobotah dopoldne. O-glasite ae na t POTREBUJEMO _ i moškega*ca umivanje posode. Dobra plača. Ob nedeljah in praz nikih prost. Oglasite se pri: THE HARMONT CAFETERIA 328 S. Wsbssh Ave.; Chicago, lil. POTREBUJEMO rokodelce in navadne delavcc za atatnO delo, dqbra plača, scstavljc nje pri stolu, strojnike, kovsče in livarje. Navadne dela»vee sa notri in so* nsj. Oglasite se pri: Mr. Hermsti-son, Briggs Houae, Randolph and Wells St. vsak dan ta teden, ali pa pišite na urad: BUDA OOM-FANT, Barvaj, IU. blico Chicsge 811 W. Auatin 'Ave. • Chieago, I1L izučenega angleško govorečega kuharje sa revstavracijo. Dnevno delo. Dobra plača. v EOPPEL EROS. 7 >V Diviaioa SC < liieago, flL v . POTREBUJEMO moške delavee ca delo v tovarni ca okvirje. Nobene skušnje se iie zahteve, prilika za napredek. 0-glasite se pri: THB JOSEPH KLICKA 00. 20th St. and CaHfornhi Ave., Chtcsgo, IU. ♦ ionske sa delo v tovarni okvirjev lahko čisto delo. Nobene škofa je ae ne cakteva. Prilika sa dek. Oglaaite ee pri: TEB JOSEPH KUOKA 00. * 20tk St, and Catifornia As*., 11L